Amerikansri Slovenec Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. Številka • joliet, illinois, 28. avgusta 1914 letxmk xxiii Rus čudovito prodira 1 na Vzhodnem Pruskem. Utegne prodreti do Berlina prej, nego Nemec do Pariza. Rusija postavi proti Nemčiji 3,000,000 mož in proti Avstriji 2,000,000. Italija mobilizira. Srbi veseli svojih dosedanjih zmag. Združeni Francozi in Britanci se morali Nemci umekniti. pred London, 24. avg. — Brzojavka iz Rima na Reuterjev urad se glasi: "Ribiči v Jadranskem morju poročajo, da Je vse avstrijsko brodovje kakih 46 enot odplulo s polno paro v južni smeri iz Pulja v Kotor, Dalmacija. Geneva, 24. avg. — Po semkaj dospelem popolnoma zanesljivem poročilu se italijanske čete zbirajo ob avstrijski meji. Italijanska armada je baje povečana na 800,000 mož. London, 24. avg. — Kakor poročajo listu "Times" iz Benetk, je uradna brzojavna agentura na Dunaju objavila sledeče uradno naznanilo o avstrijsko-srbskem položaju: "Vsled ruskega vmešanja v srbsko vojno je Avstrija prisiljena, zbrati vse svoje sile za glavno borbo na severovzhodu. Zaradi tega je smatrati na- spopadu ob Drini dosedaj sle- nila v deče: "Štiritisočpetsto vojakov, triinpetde-set topov, osem havbic, 114 živeznih vijzov, tri vojne ambulance in zdravil-ski oddelek s potrebščinami, štirinajst vojnih kuhinj, petnajst vozov s strelivom in brzojavnimi pripravami; mnogo železniških vagonov, opreme, skrinj »oma odobrava vojno z Nemčijo. Tsing-Taua, utrjene luke Kiau-Chaua, nemške posesti na Kitajskem, ki je njeno izročitev Japonija zahtevala od Nemčije, se je pričelo. Poleg japonskih vojnih ladij se britanske, francoske in ruske ladje udeležujejo blokade pristanišča. Bombardiranje luke potrjuje danes posebna izdaja lista "Yomato". Podrobnosti o poškodbah nemške trdnjave niso znane. Avstrija se je izognila vojni z Japo-nijo s tem, da je privolila v razpravlje-nje križarke "Kaiserin Elisabeth'', ki se nahaja sedaj v Tsing-Tavu. Vsled napetega razmerja se je avstrijski poslanik pripravljal, da zapusti Tokio, a ko je njegova vlada privolila v razpravljenje križarke, je naznanil, da nima vzroka za odhod. Javno mnenje na Japonskem popol- itd. London, 24. avg. — Črnogorske čete so z bajonetom odbile zopeten avstrijski naskok na Rahovo ter ujele 150 in usmrtile 300 Avstrijcev, po brzojavki iz Cetinja na "Exchange Telegraph Company". Atene, 24. avg. — Srbsko poslanstvo je danes naznanilo, da se je bitka ob reki Jodar končala v petek s porazom avstrijskih čet, obstoječih iz devetih divizij. Sedaj mislijo tu, da srbske če Pad "a.odsihmal za kaznovalno tg pro,jro na Ogrsko. ekspedicijo in ne za odločno vojno. "Zato se je sklenilo, opustiti napadanje in čakati priložnosti za nov napad. "Znatne avstrijske izguhe na bregovih reke Drine niso presenetljive z ozirom na večje število sovražnih čet In na dejstvo, da se Srbija bojuje za svoj obstanek." Niš, Srbsko, 24. avg. — Srbija je izdala odgovor na uradno naznanilo o ^*®trijsko-srbskem položaju, izdano na •ftiaju. Ponov^vši mnoge točke av-glas- ga naznani,a> Pravi srbski raz- "Da a se pokažejo stvari v svoji luči, je bil vladni časniški urad Pooblaščen po najvišjih oblastih, iz-«»ti sledeče: Srbska armada je ujela ozir. zaple- s Pariz, 24. avg. — "Excelsior" objavlja brzojavko iz Niša, Srbija, da je ne ki avstrijski monitor zadel ob mino v Jadranskem mor^u in se pogreznil. Moštvo na monitorju je utonilo. To se je zgodilo blizu Orčave. Rim, 24. avg. — Beneška "Gazetta" je objavila iztis proglasa, ki ga je baje britanski admiral sestavil v Malti in naslovil na Tržačane, za slučaj zasedbe Trsta. Tržačani se zagotavljajo, da se ž njimi ne bo ravnalo po vojni strogosti, in .prigovarjajo, naj spet prično s svojo pomorsko trgovino. Dasi pravost tega proglasa ni ugotovljena, vendar je baje napravil globok vtis v Italiji. Japonci bombardirajo. Tokio, 24. avg. — Obstreljevanje Nemci zmagujejo v Belgiji. London, 24. avg. — Nemška armada je predrla prvo linijo francoskih o-bramb. v središču ogromne bojne fronte in prisilila zavezniške čete k umiku v druge pozicije. Francoske In britanske čete, ki so pričele napadati ob liniji med krajema Moselle in Mons v Belgiji, so bile odbite. Uradna brzojavka, objavljena nocoj, pravi: "Zapadno od reke Meuse je bila angleška armada na naši levi napadena po Nemcih, a se je vedla občudovanja vredno in držala trdovratno. "Francozi so začeli napadati z dvema armadnima vojema. Afriška brigada v prvi liniji, ki je prenaglo nastopila, je bila sprejeta s strašnim stre ljanjem.' Afričani pa niso odstopili niti za ped zemlje, in šele nasprotni di-gotove avstrijske čete zbirajo ob italijanski meji. Kretanja so bila najprej tajna, toda pbvelja iz Dunaja v zadnjih oseminšti-rfdesetih urah so povzročila prenagljeno postopanje, čegar učinki so bili vidni v Trentu, kjer se čete neprestane premikajo. Časopis dostavlja, da je tudi 80,000 avstrijskih vojakov v Inomostu. Za obrambo Dunaja. Parit,- 25. avg. — Brzojavka Four-nierjevi agenturi iz Rima pravi, da u-ratino naznanilo iz Dunaja poroča, da je česar Franc Jožef podpisal ukrep, s katerim odreja, da se glavno mesto postavi v obrambno stanje. f-utniki iz Trsta pravijo, da se Avstrijci zbirajo za obrambo Jadranskega morja v Pulju in Šibeniku. Prebi-vavci zadnjega mesta so bili poslani v notranjo deželo. Vse avstrijsko brodovje je zbrano v Fasana-kanalu pri Pulju. Kotorske utrdbe razdejane. Rim, 25. avg. — "Corriere d' Italia' prinaša brzojavko iz Bara, Črnogorski, ki pravi, da -so bile utrdbe v Ko-toru, avstrijski luki v Dalmaciji, ob Jadranskem morju, razdejane in da se avstrijski poveljnik sedaj pogaja zaradi predaje. Obstreljevalo je Kotor brodovje za vezuikov. Srbi spet zavzeli Šabac. V.iš, Srbija, 25. avg. — Srbske čete sctfsj>et zavzele Šabac ob 4. uri popolu-dne. v ponedeljek, dne 24. avg., kakor se danes uradno naznanja. Avstrijci so bili odbiti nazaj na drugi bregweke Save, in na srbski zemlji nI zdaj nobenega sovražnika. Umika joči se Avstrijci so pustošili srbske vasi in pobijali prebivavce. Šabac leži ob reki Savi, 27 milj zapadno od Belgrada. Pariz, 25. avg. — Srbija je poslala francoski vladi protest proti namišljenemu zaukazu iz glavnega stana avstrijske armade za požiganje srbskih pridelkpv in srbskih vasi vsepovsod ob avstrijskih linijah. Protestna poslanica pravi, da bo z OBTOŽBE PBOTI ŠPEKULANTOM. Zavezna vlada bo v kratkem obtožila vse podraževalce živil. TOŽBENICE SESTAVLJENE. Shermanov protitrustovski zakon podlaga tožbam. napad pruske garde jih je prisilil, da . „ so se umeknili, a šele potem, ko so ozirom. na avstrijske okrutnosti na prizadeli sovražniku ogromnih izjg&. HPr.ri »rb.kim četam težavno zadrze-Priiska garda je posebno trpela. • v a a o Cedar Rapids, Iowa College of Saint Thomas SAINT PAUL, MINNESOTA Pod kontrolo in uprava nadškofa Jrelanda. KATOLIŠKI VOJAŠKI ZAVOD Collegiate Commercial Academic Preparatom Vzgoja uma, morale in religije. Seststo-oseimleset dijakov iz osemnajstih držav vpisanih lansl" lete. Zakraseli katalog pišite na Very Rev. H. M0YNIHAN, D. D., President potem se je poročil z gdč. Katarino 'Suhoryiee. Potem =ta šla v So. Chicago, kjer sta imela trgovino s čevlji. Umrl je za boleznijo jetiko. Ker je bil poprej v prijaznem mestu Sheboyganu, se mu je tako dopadlo tukaj, da si je zmerom želel priti na^aj v Sheboygan. In glejte čudo, kako so se mu uresničile želje. Dne 15. avg. zvečer so se pripeljali iz So. Chicage k njenim stari-šem. In drugi dan je pa mirno zaspal v Gospodu. Djal ga je še gosp. župnik Jakob Cerne v sv. olje. Tukaj zapušča ženo Katie Zupančič in eno hčerko, staro 10 mesecev; potem eno sestro in dva brata; eden je tukaj v Sheboyganu in eden je pa v So. Chi-cagi. Tem potom se zahvaljuje žalujoča žena vsem tistim, ki so ga prišli pokropit na dom. Posebno lepo se zahvaljuje dr. Nada, v katero društvo je spadal njen mož, ki so se udeležili v tako obilnem številu sprevoda z godbo na čelu k večnemu počitku. Žali-bog, da je tako deževalo, da niso mogli korakati do pokopališča. Dalje se zahvaljuje društvu sv. Fl^rijana štev. 44, So. Chicago, ki so ga podpirali z bolniško podporo, kakor tudi društvo Nada v Sheboyganu, Wis. Dalje se zahvaljuje tudi njegovemu bratu Janezu Zupančič, ki ji je večkrat pomagal pri njegovi bolezni in ki se je ud»-ležil tudi sprevoda s svojo soprogo. Bog naj vam poplača vsem dobrotnikom! To vara želi žalujoča žena Katarina Zupančič. voji ženi in otroku. Komaj sta mo- ^ da ge ^^ Q b"žj-u potem> p0_ tem..., da. potem se i/polni njegova \ ž.t/lja. Zdaj si lahko pribori srečo. Pismo jc nosil na svo;. m srcu; o, ko BATERIJA 12. Urez misli in poparjeni do nezavesti so se pomiktUi ljudje. Dolge, goste, nepregledne vrste. Cez močvirje in mlake, čez človeška trupla in ubite konje, izpodtikaje se ob kolesa in razvaline strtih pripreg je šla njihova pot. Urez mrmranja, brez kletve in rotenja. Le topa, nema resignacija. Tako so se pomikali tisoči, ostanki turške vojake. Tako brez mrmranja so bili odšli na vojsko, kot "se sedaj brez cilja in brez glave vračajo. Kam? Tega ni mogel nihče povedati. Le kar za drugimi, vedno naprej; kajti slednjič so morali vendar nekam priti. Alah je velik in mogočen! Kje bodo vendar še mogli dobiti košček kruha, da* po« tolažijo strašno lakoto, ki razsaja v želodcu. 2e več dni. Ze, ko so še stali v bojni vrsti ter se morali bojevati zoper sovražnika. Biti se, ko jim je zdajpazdaj pretila smrt vsled lakote! Nič kruha, — a telečnjak napolnjen s samimi patronami. O ko bi mogli pa-trone zamenjati za košček kruha, po vražje bi se vrgli z bajoneti na sovražnika! A tako I Tako pa so začeli kmalu omahovati. Kje se je začelo? Kdo je mogel to povedati! 2e kje, že kdaj. Nato so se naenkrat obrnile vse vrste v divji beg in kroglje bližajočih gla objeti svojo veliko srečo. Ti j je vnela vojska in Jussuf Alim je mo-| ral: oditi. Kismet! Potrt, T -«« j ljen na vse je odšel, ostavivši svojo ženo v blazni žalosti. Vendar pa je sredi temnega neba njegove razdejane sreče stala svetla zvezda upanja, ki je z ljubkimi in pomirjajočimi žarki pre-šinjala srci obeh. A ko je Jussuf Alim kmalu nato na nekem svojem pohodu prišel v domačo vas, kjer je malo poprej razsajala in požigala sovražna dru hal, je našel na kraju svoje hišice kadeče se razvaline, svojo ženo ubito in svojega otroka nataknjenega na kol \ vrtnem plotu. V divji, nepopisni bolesti je obstal pred svojo strto srečo. Nobena solza ni orosila njegovih oči. A prisegel je pri bradi prerokovi. prisegel strašno prisego: da ne prizanese nobenemu kristjanu, da se maščuje, tisočkrat maščuje za to hudobijo; limiti si hoče svoje roke v krvi sovražnikov in potopiti vanjo bolečine te ure. I" do danes je izpolnjeval to prisego. Kot enega najboljših in najpogumnejših so pošiljali vedno na najnevarnejša mesta in njegovi dobro namerjeni streli so raztrgali že tisoče osovraženih gjavrov na drobne kose. ♦ * * Bežeči ostanki velike vojske so sc zopet zbrali. Vsprejela jih je v svoje okrilje obrambna črta Cataldže, kjer so se pripravljali na nov, re-.cn odpor. Ko so si razdelili živež in si potolažili j strahovito lakoto, se je vračal polago-ma tudi pogum in bojno razpoloženje ! 2goč sram je vstajal v njihovih prsih j 1 ob misli na neredni beg, obenem pa j | tudi želja, sTejkoprej obrniti karto ter I pokazati sovražniku, da je Alah s svo- ! jimi sinovi in z njim tudi zmaga. ^ I mrzličnim naporom --o delali v pozicijah, pripravljali varnostne nasipe, de-j j lali zaseke in utrjevali obkope. Artiljc- j rija si je izbrala najboljša mesta ter pripravljala vse potrebno; znašali so skupaj streljivo za dolgotrajen boj, za boj na življenje in smrt. Na skrajnem krilu, najbolj v osredju in v najnevarnejši poziciji, je stala baterija 12, kjer si je Jusuf Alim izprosil in dobil prostora. Se enkrat je skrbno preizkusil vt>e dele svojega topa, ki mu bo zopet služil kot sredstvo, da se maščuje. Z radostjo sc jc mudilo njegovo oko na nagroniadenih kupih nabojev, ki s svojo rdečo ali modro prevleko na zunaj nikakor niso kazali, da bodo v kratkem izpreminljali cvetoča, mlada človeška trupla v brezizrazne, drgetajoče, krvave mase. * * * Bitka je bila v polnem tiru. Po bojnem polju je vse vrvelo in vrelo in o-zračje je potresalo skrivnostno, živce dražeče sikanje in prasketanje; pojoči žvižg puškinih krogelj, hripavo hrešča-nje strojnih pušk in zamolklo ter strahovito gromenje topov. Pravi dirin-dajl Mirno in hladnokrvno je stal Jussuf Alim sredi vsega tega peklenskega ropota pri svojem topu in z bistrim očesom meril. Lahen gib samo, in smod-j bi mu prineslo srečo! In ko so se trobente oglasile za napad, se je vesel in pogumen postavil na čelo svoje drzne čete in oddirjali so kot vihra proti cilju. * * * Jussuf Alim je še vedno stal nepoškodovan pri svojem tppu in nabijal ter mirno streljal. Le še malo tovarišev je stalo pri bateriji, vsi drugi so razmesarjeni ležali po tleh. Toda naenkrat je opazil, kakor vzrastle iz zemlje, v polnem diru prihajati sovražne jezdece. Z divjo kletvino se je vzravnal po koncu in videl, da jc pozicija izgubljena. Vražja besnost ga je prešinila. Ne, vdrugič marljivi topovi, ki so ugonobili toliko gjavrov, niso smeli pasti v sovražnikove roke. Mirno je vzel v roke en naboj, ga zažgal in vrgel v ostanek nakopičene municije. Zdajci so se pridrvili jezdutfi in z divjim zmagovitim krikom zavihteli sablje. Toda glej — blisk in strahovito gromenje, kot bi se odprla zem-lja, vpitje in tuljenje, oblak smodnikovega dima, v katerem so se mešali železni in jekleni kosci, človeški udje in razkosane živali. Nato ničesar več. Baterija 12 je izginila s površja. * » * Ko so -.c oglasili novoletni zvonovi ki so peli svobodo, tedaj so peli obenem tudi posmrtnico mnogim tisočem, pa tudi hrabrim bojevnikom baterije 12. Iz malega raste veliko! Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj za starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po 3%—tri od sto—3% na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno ali pa pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je pod j nadzorstvom zvezne vlade. Mi imamo slovenske uradnike. The Joliet National Bank JOLIET, ILLINOIS Kapital in rezermi sklad $400,000.00. ROBT. T KELLY, »red.. . _ CHAS. C. PEARCE, leti* Pozor! Svetujem Vam vsem, kateri hočete lepe sobe imeti, je slikar, ki zna prav izvrstno napraviti sobe, moderno ali kakor kdo želi, ker slika na steno brez papirja je bolj trpežna ko papir in sc ne more videti nobena žival v sobi. Kateri želi videti, naj si ogleda pri Louis Brulc, 709 Summit St., Joliet, Ills. Slikarjev naslov je; Kari Puschnik, 709 Summit St., Joliet, 111. Adv. 2t jffl Edini in dolgoletni slovenski in P0' . pogrebni zavod in konjušnica. in ambulanci pripravljeni ponoč' • kf podnevi. Najboljša postrežba „ ste, ženitve in pogrebe. Najlep&e čije. Cene zmerne. — ženske i oskrbuje soproga, ki je izkuše^ tej stroki. — Tel. So. Chicago 24* W. WALKOWIAK Pogrebni Zarod in Konjušnica. •749 COMMERCIAL AVE. SOUTH CHICAGO, ^ Driska, krč v želodcu, poletne pritožbe in črevesne neprilike, kolero morbus in vnetje črev pri odraslih kakor tudi pri o-trocih hitro odpravi Severovo zdravilo zoper drisko (Severa's Diarrhoea Remedy). Čitajte sledeči dokaz, katerega piše g. Geo. Prokop, 251 Frcnch St., New Brunswick, N. J.; "Severovo zdravilo zoper drisko je zelo uspešno učinkovalo. Moj otrok je bil hudo bolan vsled driske, toda kakor hitro sem dobil Vašo zdravilo sem ga mu dal kakor predpisano v navodilu in v petih dneh je bil otrok popolnoma zdrav." — Cena Severovega zdravila zoper drisko je 25 centov v vseh lekarnah. Vprašajte po njem po imenu, Ako ga ne morete dobiti, naročite ga od nas. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. — Adv. T. 70t4 Ni kruha iKiepa okusa-n i mogoče dobiti. R-fftJ, MO P08EBNA SR*'^ 8TVA iu pazimo, d'1 6 spečomo ravno, prar. KRUH-5C hleb. Pokunite ga — ni bolj*6*' Chicago Phone 78« N. W. Phone 257 James. L. McCulloch MIROVNI SODNIK IN JAVNI NOTAR. M. D. POSTELANCZYK, klerk in tolmač. 317 Jeffaraon Stre«t, nasproti Court Houm, Joliet, ». TR0ST & KRE^ — izdelovalci —• HAVANA IN DOMAČIH S*0 Posebnost so nai« "P "The U. S." 10c In -Meerichf^ Na drobno se prodajaj« P°v na debelo pa na ^ IN Jefferaon Street. ^ AMERIKANSKI SLUVENltc 28. AVGUSTA 1914. — Leonova družba se je prerodila. dobila je nov odbor, obstoječ iz pršili znanstvenikov. Upanje je, da bo z»čela prav čvrsto delovati za narodno kulturo na katoliškem temelju. Za predsednika je bil izvoljen dr. Gruden, podpredsednika dr. Mantuani, za tajnika dr. Grivec in za blagajnika dr. Detela. Občni zbobr je imenoval za čistna člana škofa dr. Mahniča in profesorja dr. Kosa. — Kak namen imajo hranilnice 1,1 jeli denar pri teh varno naložen? "-Hranilnice imajo namen v pospeševale delavnosti in varčnosti dajati vsakemu priliko, nalagati prihranjen de-"ar varno kot kapital na obresti in ga zopet dvigati. Da je denar pri hranil-*'ci popolnoma varno naložen, za to skrbi državna oblast sama, ker ima pri vsaki hranilnici svojega cesarskega komisarja, ki pazi na hranilnično poslovanje. Denar, katerega zaupajo ljudje hranilnicam, seveda ne leži ves v hranilnicah, ker bi sicer ne nosil nikakih obresti. Hranilnici zaupani denar iz-Posojuje se zopet dalje proti obrestim. Kako pa se sme posojevati, to je po zakonu natanko določeno in sicer tako, da je izposojeni denar popolnoma Hren. Hranilnični denar je izposojen Po največ na zemljišča in sicer tako, se sme le dve tretjini vrednosti dojenega zemljišča obremeniti. To je, *ko je zemljišče vredno 12,000 K sme hranilnica le 8,000 K posoditi. Pri ^išah le do polovice vrednosti, to je na hišo, ki je vredna 12,000 K sme posoditi hranilnica le 6000 K. Za druga Posojila so še bolj strogi predpisi.— Zato se lahko reče, da je denar, ki ga Je hranilnica izposodila, popolnoma v»rno naložen. Vložnikom hranilnice za njihov denar torej ni treba popolnoma nič bati. To kar velja ob c»su miru, velja tudi ob času vojske, ker si nihče, niti državna oblast, niti sovražnik ne bode upal si pridobiti zasebno last. —■ Okrajna učiteljska konferenca za ■ovomeški okraj se je vršila 15. julija v Novem mestu. Pred konterenco je ob polu 9. uri v kapiteljski cerkvi maša, katero je služil mil. g. prošt Seb. Elbert. Med sv. mašo je ka-.PUeljski pevski zbor, pomnožen z uči-ttljstvom, krasno pel pod vodstvom znanega skladatelja in kapit. organista S' gn- Hladnika. Po sv. maši so se Podali v novo gimnazijsko poslopje, Jcr so imeli svoje zborovanje. Konferenco je otvoril g. okr. šolski nadzornik Iv. Štrukelj, ki se je uvodoma spominjal zverinskega zločina v Sarajevu, ki je nam Slovencem vzel toliko uPanja in nad. Po običajnih pozdravih Je nato g. nadzornik podal kratko in nato Poročilo o nadzorovanju šol tem okraju, čigar referat je vse uči-jstvo pazljivo in pozorno poslušalo, eniu referatu je še sledilo deset dru-^ , referatov aičiteljstva, kateri so bili .dob '5° 'zdelani ter zanimivi. Konečno E- nadškof pohvalil učiteljstvo ovanje na šolskem polju ter ga Je še za del k vztrajnosti za dobro vzgojo s se mladine. Odpevši cesarsko pe-so odšli k "Štemburju" v Kandijo ,)a kosilo. „ Sokolski zlet v Piše, da ima a zveza vsled Ljubljani. "Češke vseslovenska so-raznih priprav za 150,000 K Sokoli stroške pokriti. --" • "«vu UK.""' l' • »!#»»> ' »Povedan ljubljanski zlet 150,(X sporoča, naj češki S p0,nagajo le T 11,;,>a.šala voljno in potrpežljivo. *«it p ,cb julija je bil zelo slovc-ob, . 01oifa,t ■ ■ ■ ^m "e Aii. "'"rglicri in njenih sester gro ' iia'",e' Florentine "> ličnosti 1,1 ROspodov iz Novega mesta in Rodrige ter obilo najodličnejših s„ ■ ■ ■ ■' i1 »Itvu^dnih g,a(iov tcr ob ^mačega občinstva. velikem Položili Št. Po- sojilnici so ji rekli, da je na knjižico j skem v 68 slučajih 96 hektarjev gozda; bilo vloženih le 7 K, tri ničle so bile j škode je bilo nad 35,000 kron. Lesne kasneje ideparsko pripisane; pride naj cene se v splošnem niso izpremenile, lastnica knjižice, da se z njo pomenijo. ] bilo je pa opažati rahlo nazadovanje^ Ko je Golavškova nato Selanovo trdo J ker je stavbna obrt skoro popolnoma prijela, se je ta najprej izgovarjala, da ' počivala. Gozda se je lani skrčilo 291 ne ve, kdo bi bil knjižico ponaredil, da j ha, naj več na Spodnjem Štajerskem; je ona to knjižico dobila od svojega J zasaja se pa pridno in se je v zadnjih strica posestnika Matevža Selan v' ' Notr. Goricah itd. Končno je pa le priznala, da je knjižico sama ponaredila, to pa samo zato, da bi jo Jakob Golavšek raje poročil. Jakob Golavšek je nato celo stvar ovadil policiji. Toda Selanova ga je prišla prosit, naj vse postopanje ustavi, češ, da ima v resnicidenar in da bo to na sodniji dokazala. Golavšek ji je v drugo verjel in posredoval za Selanovo pri policiji. Nato sta šla s Selanovo na sodnijo, kjer pa ona ni hotela iti v sobo, marveč ga je pregovorila, da sta^la k dr. ''urlanu in tam naročila, naj on dože-ne resničnost njene dedščine. Seveda te dedščine ni bilo mogoče nikjer izslediti in ubogi ženin je moral odvetniku še stroške plačati. Vrhu tega je imel s svojo nevesto že preje stroške za potovanje na Štajersko, obleko, o-klice i. dr., vsega do 120 K. Selanovi je načrt za prigoljufanje moža popolnoma izpodletel Tn mesto k poroki je morala v zapor. — Ubegla prisiljenca. Dne 24. julija sta pobegla od poglobljevalnih del Ljubljanici dva prisiljenca, znana cigana. Prvi je Janez Brajdič, rojen 27. januarja 1888. v Šmihelu—Stopičc, pristojen v Dobravo na Dolenjskem, drugi je pa Gregor lludorovič, rojen 12. maja 1895, pristojen v Dobernič. To sta onadva cigana, ki sta letos že pobegnila iz zaporov okrajnega sodišča letih gozdna površina v celi deželi povečala. Iz 15 vrtov se je oddalo v nasad nad 8 milijonov gozdnih drevesc; na Spodnjem Štajerskem se kaže potreba po napravi drž. vrta za nasad li-stovcev. — Novi rešilni vozovi za Laški trg, Trbovlje in Voitsberg. Tvrdka Kol-ler je po naročilu Društva rdečega križa za politični okraj Celje izdelala dva nova rešilna voza, in sicer enega za Laški trg, enega pa za Trbovlje. Ker se rešilna društva v obliki rešilnih bramb zelo širijo, je tudi prostovoljno gasilno društvo v Voitsbergu naročilo pri tvrdki Koller en tak voz. — Za napredek Zagreba in hrvaškega naroda. Vsled iniciative zagrebškega nadškofa dr. Bauerja je uprava nadškofijskih posestev sklenila, da bo prenovila maksimirski park. Maksi-mir se ima preosnovati tako, da bo zopet popolnoma tak, kakor je bil za-časa Haulika, ki je posebno skrbel zanj. Park se preosnuje v pravi angleški park in dobi tudi jezdni drevored po zgledu dunajskega Pratra. Tudi spomenik sv. Jurja se zopet premesti na staro mesto v Maksimiru. — družinska tragedija. V vasi Sur-čin blizu Zeimina sta že dalj časa ločena živela Josip in Elizabeta Mokri. Žena je otvorila gostilno, da bi se preživela, mož pa je ostal na svoji kmetiji. Mokri pa svoje žene ni mogel pozabiti in je iz ljubobsbumnosti večkrat uprizoril škandal v ženini krčmi. Ondan je zopet prišel razsajat pred krčmo in ko je žena prišla na prag, jo je ustrelil sredi prsi, da se je takoj one-sveščena zgrudila. Nato je Mokri u-strelil nase in se zadel v desno stran prsi. Oba so smrtnonevarno ranjena prenesli v bolnišnico. —Socialist Demetrovič iznan iz Zagreba. Socialno-demokratičnega časnikarja Ivana Demetroviča, ki je bil te dni izpuščen iz zapora, je policija izgnala za dobo 10 let iz Zagreba. C. E. WILSON, predsednik Dr. J. W. FOLK, podpredsednik HENRY WEBER, kašir. Telefon Canal 32t>. Slovenkam in Hrvaticam se priporoči Slovenska Babica Marija Sloga 1610 LOOMIS S® CHICAGO, ILL. Kadar se madite na vogal« Baby and Broadway ne pozabite vstopiti t MOJO GOSTILNO kjer botte ncgbolje potUe&eni. Fin« ptve, ncyboljia vina in Mmdk*. Wm. Metzger Suby *nd Breaduay JOLIST FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zopM ogenj pojdite k ANTONU S C H A G E R North Chicagi Street v novi hiši Joliet National Bank«. W. O. MOONEY PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th fl. Joliet Nat. Bank Bldg., Joliat Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni gnM»i»ii»i«ii»i>iiiuiimuim»iiiiiiniintiiiinniiiiiH A. NEMANICH, pred«. M. STEFANICH, tajnik, s. OLHA, blag" Joliet Steal Dye House >£Of«ack>nal Cleaners and Dyeri STRAKA & CO. Office and Works, 642-644 Caw Oba telefona 488. kj, r°(ll'i"sko grobnic ^ i)(ji.r dosedaj počival še samo *Vti ' °i«e komtese grof Albin Mar- s ^ S Priboljick. 41 letni maloprid-Fruchauf- rodom ix Pu" * «>» Zg. Štajerskem, je na- Žužemberku. — Napad. France Zurbi, cestar iz Smlednika, je bil 18. julija okoli polnoči za svojo hišo napaden od neznanega človeka, kateri mu je prizadjal precejšnjo rano na čelu, da je bila že kost nasekana. Takoj naslednjega dne je pa prišel k ranjencu Janez Hafner ter ga prosil odpuščanja, da ga je on poškodoval, ker je bilo to drugim namenjeno, ki so po vasi streljali. Torej zopet samokres v Smledniku. Smrka-;i so imeli včasih še kaj korajže, sedaj jim pa le samokres daje korajžo. — Dekla po neprevidnosti zgorela. V Ljubljani je neka služkinja kuhala na špiritu zajuterk. Ker je začel planeti pojemati, je prilila goreči posodi 'tc špirita iz steklenice. Naenkrat pa .c je vnel špirit v steklenici, nastala je trašiia eksplozija in dekle je začelo joreti na celcm telesu. V par urah je lila mrtva, ker ji ni bilo mogoče po magati. —Celovško bogoslovje šteje koncem šolskega leta 1913-14 54 bogoslovcev in 2 prefekta v Marijanišču. Nekaj jih je tekom leta izstopilo, oziroma vstopilo v druga semenišča, 3 so odšli med letom v dušno pastirstvo kot kaplani. Po narodnosti se med temi 54 bogo-slovci — potem ko so bili oni 3, ki so še pred koncem leta nastopili kaplan-ske službe, vsi 3 Nemci — med temi 54 bogoslovci tedaj se prišteva polovica slovenski, polovica pa nemški narodnosti (eden po sili). Izmed Nemcev je 14 Avstrijcev raznih dežel in 13 nemških državljanov (iz pruskih po-renskih provincij in iz pruske Šlezije, z Bavarskega, Virtemberškega in Ba-denskega). Izmed Slovencev so vsi Avstrijci (19 s Koroške, 6 s Kranjske in 2 s Štajerske). — Študij dovršilo in za kaplane nastavljenih je bilo letos (poleg zgoraj omenjenih treh) devet,3 Slovenci in 6 Nemcev.—Mašniško po-svečevanje je bilo 12., 14. in 15. jul. Pri-micijantov je 13, 6 Slovencev in 7 Nemcev. Kazen enega vsi trctjelet-niki. — Novo bogoslovje se prične zidati jeseni ali pa prihodnjo pomlad. Ves načrt je že izdelan. Kova stavba bo krasno poslopje, opremljeno z vsemi modernimi napravami. Stalo bo na lepem kraju zunaj mesta na zahodni strani Celovca v smeri proti Vrb skemu jezeru in Križni gori. S seme-niškiin poslopjem bo združena velika nova cerkev. Vsa stavba je proraču-njena na 800,000 K. Novica, da se staro bogoslovsko poslopje podere še predno bo sezidano novo, in da bodo celovški bogoslovci prihodnje leto raz Chicago tel. 3592. L. H. EIB JUSTICE OF THE PEACE (Mirovni sodnik) 325 Jefferson St., nasproti sodišča, Joliet, Illinois. IZTIRJA DOLGOVE, SPREJEMA IN SODI TOŽBE, ZAVARUJE HIŠE, PRODAJE POSESTVA, ODDAJE V NAJEM IN TIRJA NAJEMNINO Kadar imate »praviti s tožbami ali drugimi sitnostmi se oglasite tu. J. C. Adler & Co. Co. GLAVNICA $50,000.00. Uitan. in inkorp. leta 19X0 1115-17-19 Chicago St JOLIET, ILL. Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na d ebelo. Rojakom se priporoča za obila naročila. Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega zastopnika. '* ~ Potovalni zastopnik: Fr. Završnik. Naše geslo: Dobro postrežba; vašepa bodi: Svoj k svojmul Ilirija Greučica v steklenicah iti Baraga Zdravilno Grenko Vino. aiuuiuiuniiHiiiuiiniiiiiiiiiiiuiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Mestna hranilnica ljubljanska V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO. Denarnega prometa koncem 1. 1913 je imela 700 MILIJONOV KRON, VLOGE znašajo nad 43,500,000 kron, REZERVNI ZAKLAD PA 1,330,00» KRON. Vložen denar obrestuje po 41 % Tel. priporoča rojakom svoje Mesnica 101 Joliet, 111 STENSKI PAPlfl Velika zaloga vsakovrstnih barv, olja« in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah. brez vsakega odbitka. Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KON-TROLA OD VLADE IN CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA b vsem svojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAKA IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA. Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BANKI zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na "MESTNO HRANILNICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE v kako drugo manj varn« šparkaso". HRANILNICI PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki dobi Vaš denar. C hi. Phone 376. n. w. m •20 Jefferson St JOLIET, ILL. N. W. telefon 556 A -STRANI OBSEGA- 4 jUVeliki Slovensko-Aii&leški Tolmač prirejen za slovenski narod na podlagi drugih mojih slovensko-angleških knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA. Vsebina knjige je: Slov.-Angl. Slovnica, Vsakdanji razgovori, Angleška pisava, Spisovanje pisem, Kako se postane državljan poleg največjega Slov.-Angl. in Angl.-Slov. Slovarja. Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov širom Amerike dokazujejo, da je to edina knjiga brez katere ne bi smel biti nobeden naseljenec. Cena knjige v platnu trdo vezane je $2.00, ter se dobi pri: V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St„ New York, N. Y. AMERIKANSKI SLOVENEC, 28. AVGUSTA 1914. Amerikanski Slovenec U«Un«vljen 1. 1191. Prvi največji in edini tIoven»ki-katoliški list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote. Izdaja ga vsaki torek in petek IMHBMI. TISKOVNA DRUžBi. Inkorp. 1. 1899. t lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združ. države na leto..... Za Združ. države za pol leta. Za Evropo na leto........... Za Evropo za pol leta...........$150 Za Evropo za četrt leta..........$1.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. ..$2.00 ..$1.00 .$3.00 Dopisi in denarne p«šiljatve naj se poiiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa ae ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenile za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. (The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper in America, and the Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111. znajo. Pravijo, da krompir po svetu pravijo, da razdira njihovo organizaci- Advertising rates sent on application. Entered as second class matter March llth, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879'. Predsednik Tajnik Btagajnik Urednik Anton Nemanlch William Grahek John Grahek Rev. John Kranjec CERKVENI KOI-HDAR. 30. avg. Nedelja 13. pob. Angelska. 31. " Pondeljek Rajmund, spozn. zato gnije, ko ga je družina klela; pa tudi zato, ko so ga toliko v nesrečno žganje pokuhali. Ali je temu tako ali ne, tega ne vem; pa to vem, da je greh, krompir, tolik božji dar kleti in da ni prav kruh ubogih v strup kuhati. Radi bi ga po mnogih krajih jedli, pa krompirja ni; veliko tisoč jih gladu pomrje. Ljudje so z vincem veliko hudega uganjali, posebno poslednja tri leta; in tudi trsje začne bolehati, neki kužen plesnovec se ga loti, da zeleno grozdje gnije, in se trte posušijo. Oh, če ta nadloga v naše vinske kraje pride, bo polovica ljudij morala v druge kraje kruha iskat! Bolj dobra letina, hujši so ljudje; več ko je vina: več žaljenja božjega. "Ti nehvaležno ljudstvo! tako Gospodu vračuješ?" (Moz. 36, 6). Nehvaležnost človeka boli, na njo pa tudi Bogu mrzi. Nj oče je napuh, nje mati prevzetnost Iz napuha in prevzetije vstaja nehva ležnost. Iz nehvaležnosti pregreha, iz pregrehe časna in večna nesreča. Ne hvaležnik je vsak človek, ki ima zdra ve ude, pa delati noče, in kruha prosi Lenoba mu bo ude strla, ko rja železo 2. Še grša je nehvaležnost za dušne dobrote. Največja dobrota je sveta vera, prava luč Boga spoznati in nje mu služiti. Kako malo je pa v naših krajih veronauk čislan. Poredni ljudje ne poslušajo ne pridig, ne kršč. na ukov, in najdražjih, najimenitnejših skrivnostij celo pozabijo. So, ki na uke naše svete vere celo zaničujejo, sovražijo in ohudujejo, naj bi sveto vero zatrli. Oh, nehvaležnost! Kako so stari očaki želeli: "Rosite ga nebe sa" itd. (Iz. 45, 8). Med svoje je pri šel, in njegovi ga niso sprejeli (Ivan L 11). Druga nezmerna dobrota je posve čujoča milost božja. Kako nehvaležni so, ki po dni, tedne, mesece in leta v smrtnem grehu žive, in sv. zakramente zanemarjajo. Takim se bo dopolnilo prerokovanje Jezusovo: "Vam bo kra ljestvo božje odvzeto" itd. (Mat. 21 43). Nehvaležnikov človek v hiši, pa tudi Bog v nebesih ne trpi; hvaležnost Bog želi. II. Grda in hudobna je tudi nehvalež nost do ljudij, do naših dobrotnikov. 1. Do staršev. Koliko mati, oče trpi, da po desetero otrok izredi; vseh desetero pa pogosto očeta in matere ne preredi, da morata kruha prositi. Koliko nehvaležnih otrok starše koine, celo tepe, in po smrti pozabi. Takim pa tudi bo, kakor nehvaležnemu sinu Absalomu, kakor izgubljenemu sinu. Nehvaležnost otrok v nebo kriči. 2. Nehvaležnost do duhovske gosposke. Koliko se pridiguje, spovedniki trudijo; ne sme jim biti pot pre daleč, ne steza pregrda, ne vreme pre hudo, in koliko jim ne; odrajta, kar jim 1. sept. Torek 2. " Sreda 3. " Četrtek 4. " Petek 5. " Sobota Egid, opat; Verena. Štefan, kr.; Anton. Evfemija, Tekla. Rozalija, dev.; Ida. Lavrencij Just, šk. CERKVENI GOVOR ZA TRINAJSTO NEDELJO PO BINKOŠTIH. Sffisal škof Anton Martin Slomšek. O nehvaležnosti. Nobeden se ni našel, da bi se bil vrnil in Bogu hvalo dal, kakor ta tujec? Luk. 17, 18. Strašua je bila nesreča gobovih; zato so od daleč stali in upili. Velika je bila dobrota Ozdravljenja, katero jim je usmiljeni Jezus storil. Koliko hvalo so bili svojemu božjemu dobrotniku dolžni! Ali izmed deset jih je bilo devet nehvaležnikov. Milo se je torej nad njimi Jezus potožil, rekoč: Ali jih ni bilo deset itd. Takih nehvaležnikov in nehvaležnic je tudi med nami veliko; kdo ve, če nismo tudi mi? Pomislimo torej grdobo in hudobo nehvaležnosti : I. do neskončno usmiljenega Boga; II. do usmiljenih, dobrih ljudij. i J- IJvojc napotje nam je krivo, da pogosto prosimo in molimo, pa nas Bog nc usliši: premalo zaupanje poprejšnje, nezahvala po prejetih dobrotah. Kdor nima zaupanja, ne žive vere, »i vreden uslišan biti (Jak. 1, S—6). Zato je vselej Jezus sirotam djal: "Zaupaj! tvoja vera ti je pomagala." Tako deset gobovim možem. Zaupanje nam vrata odpre, hvaležnost odprte drži. nehvaležnost zaklene. Tako grdo nehvaležni smo: 1. Za časne, pozemeljskc dobrote. Kmeti premalo spoznajo, koliko dobrega od Boga imajo; mislijo, da jim le gnoj in pa delo bogato rodi; od tod njih grdi mami: To in tako sem pridelali. "Kaj imaš, da nisi prejel" itd. (Kor. 4, 7). Družina preslabo spozna, koliko v svrtjem stanu dborega uživa, si službe prebira, iz jedi potrate dela, pozabi Boga in dobre ljudi; zato pa tako družino tudi Bog zapusti. Je grda nehvaležnost v besedi, je še hudobnejša v dejanju. Taki nehvalež-niki so, kateri pred jedjo in po jedi ne molijo, živina moliti ne zna, človek pa; zato je nehvaležnejši od živine. Kaj bi rekli beraču, kojemu bi lepo postregli, pa bi sit žlico v stran vrgel, in še zahvalil vas ne? Še hudobnejša nehvaležnost je potrata božjih darov, jih zametovati, kakor prevzetni, Izbirljlvi ljudje ravnajo; ali pa pregrešna raba, kakor pijanci gre! Koliko jih po krivem obrekuje, tožuje! Kedar bo duhovnika potreba, jih pa ne bo. 3. Nehvaležnost do deželske gosposke. Gosposka je velik božji dar, dobra, pa tudi hudobna: pravična do-brbota, krivična pa šiba. Kako malo pa so gosposko preteklo leto obrajtali. Kako slabo jo še spoštujejo! Potem se svet meša in moti, punti ustajajo, vojske prihajajo. Gorje ljudstvu, ki gosposko zaničuje, le davek gleda, mira, pravice in redovnosti pa ne vidi, koje gosposka varuje. Bog žuga gosposko pobrati in ljudstvo se bo jelo klati po divjaško; ne bo gosposke, pa tudi pravice ne bo. 4. Nehvaležnost do znancev, prijateljev in drugih ljudij. Posodi komu, boš si sovražnika naredil; ne bo od-rajtal, ne obrestij plačeval; in če ga tirjaš, se mu zameriš. Pomagaj komu v kako dobro službo, kako hitro te bo spodlezel, in poslednjič te še poznati hotel ne bo. Od hiše njega, ki dobro s hudim vračuje, oe bo nesreča odšla (Prip. 17, 13). Tako je nehvaležnost plačilo sveta, tako svet zna; mi pa ne smemo tako. Konec. 1. Hvalimo Boga in ne pozabimo toliko dobrot vsako jutro, večer (V. Moz. 9, 10—19). 2. Pa tudi križe in težave voljno nosimo, kakor Job rekoč: "Ako smo dobro prijeli" itd. (Job 2, 10). Sv. Katarini Sijenski je Kristus dvoj no krono ponudil: rožnato vse časne sreče, ali pa trnjevo trpljenja, in zanjo nebeško kraljestvo. Sv. devica je trnjevo poprijela in jo globoko na glavo pritisnila. Tudi trpljenje je božji dar, ako ga le prav obrnemo. 3. Zad6voljni bodimo s tem, kar nam je Bog dal, in pomislimo, da čeravno smo revni, je še veliko tisoč revnejših od nas. Kdor za maličko hvaležen ni, večjega ne dobi. Le kdor je v malem zvest, njemu se veliko zaupa. 4. Hvaležni bodimo vsem dobrotnikom svojim za vsako še tako malo dobroto, tako bomo ljubi Bogu in dobrim ljudem; ne bo nam dobrotnikov pomanjkovalo. Hvaležnost Bog želi, in ona dobre ljudi veseli, da radi pomagajo. 5. Radi po Kristusovo dobro storimo; pa ne za golo časno zahvalo, da večne zasluge ne zgubimo. Manjša ko je zahvala, ki nam jo svet da, večje bo plačilo v nebesih. Amen. jo in nekaj zgledov krutih napadov med strankami, bo gotovo zanima! bralce. Sloga in resnica se gotovo ne kaže v njem, s ščimer se vedno hvalijo. Majnika, leta 1912, je bil na narodnem zborovanju Socijalistovske Stranke v Indianapolisu izvoljen za predsednika strankinega komiteja J. Mah-len Barnes. Kmalu nato se je dvignila mogočna stranka, pod vodstvom Eugene V. Debsa, kateri je že četrtič kandidiral kot socijalist za predsedniški stolec, da bi Barnesa izpodrinila iz njegovega stališča. Z Debsom so se združili proti Barnesu izdajatelji listov "International Socialist Review", namreč Charles H. Kerr & Co., izdajatelji lista "Appeal to Reason", ki je največji socijalistovski tednik v Ameriki in urednik lista "Christian Socialist". V bojno vrsto Barnesovo pa se je postavila druga močna stranka revo lucijonistov, ker so mislili, da morajo zmagati, ker so močnejši in imajo več vpliva, kakor oni, ki so skušali poraziti Barnesa. Znamenitejši med njimi je Victor L. Berger iz Wisconsina, edini socijalistovski zastopnik do sedaj v narodnem zboru. Berger nima v o-blasti samo liste "Social Democratic Herald" v Milwaukee, "Milwaukee Leader" in "National Socialist" v Washington-u, D. C., ampak zanj se zanimajo socijalisti in protisocijalisti. Zvedeli smo, da skušajo Barnesa rešiti poraza tudi "Reading Labor Advocate" in drugi listi, katerim zapovedujejo Barnes, Hillquit, Berger in njim enaki. Victor Berger kaže v svojem krutem napadu v Social Democratic Herald, dne 10. avgusta 1912, da je goreč zagovornik svojega prijatelja Barnesa. "...Če je Barnesova zadeva samo pretveza, zakaj potem toliko hrupa? Zato, ker je boj med anarhisti in sindikalisti proti socijalistom... Barnesovo zadevo rabijo samo za kljuko, kamor obesijo svoj klobuk, če rabimo priprost izraz. Vsekakor je zelo pripraven izgovor, ker omogočuje one, ki imajo v oblasti 'International Socia list Review', ki izdajajo knjigo v o-brambo tega, kar naši sovražniki na-zivljejo svobodna ljubezen — da se bojujejo v socijalistovski stranki za to, kar nižji sloji nazivljejo morala. Krščanske Socijaliste izpustim, po polnoma. Nekateri se pošteno bore Pa te Krščanske Socijaliste, katerih je le peščica, te izrabljajo strahopetneži in zagovorniki svobodne ljubezni zaradi njihove nevednosti v svoje lastne namene. Zelo obžalujem, da je 'Appeal to Reason' delal grdo, ker je tiskal samo eno stran — stran, ki ugaja anarho-sindikalistom. To je seveda najslabši čas za stran karske prepire. To je čas, katerega ■ je izbral naš politični sovražnik. Pa tudi to bi bil pripraven čas, če bi se mogli iznebiti takozvanih nopalcev in vampirjev, ki so se obesili na našo organizacijo. Kar se tiče Eugene V. Debsa in stališča, katerega zavzema drugače mnogi socijalisti vedo, da boleha na prenapetem ego. Zgraditi mofamo ka-menito steno proti veličastnim govorom in hinavstvom, združenim z anarhizmom, zatiravanjem in umorom." "Christian Socialist" v Chicagi, gla silo anti-Bamesove stranke, udari po Bergerju, Barnesu in Hillquitu v izdaji petnajstega septembra 1912: "Barnesova klika grozi, da se bo borila po volitvi zoper Debsa, Hay-wooda, 'International Socialist Review' in druge. Ta banda... hoče očistiti stranko anarhistov in zagovorni- mi leti, namreč korupcija stranke po njenih kandidatih. "Samo lansko leto je bilo nekaj županov v državi Ohio, ki so morali ali odstopiti ali pa zapustiti stranko, ker jo niso mogli rabiti v svoje namene. Prihodnje leto bomo menda imeli nekaj poslancev za državni zbor in kakih petdeset za zakonodajo — če bodo realkcijonarji prenehali s svojim zahrbtnim delovanjem na to, da ovirajo organizacijo in izženejo revolucijo- doveka glava, ker mu je udarila vanjo narje. Če potem uradniki še streme po via prsti, kar hudo boli. Da potenje odpraviš, drži noge zjutraj in zvečer nekaj časa v mlačni vodi. Na mehuje ovij si zvečer kakšno cunjo z vazeli-nom. Komur se pote noge po zimi, ima mrzle noge, lahko dobi nahod in druge bolezni. Potenja nog tedaj ne zanemarjaj in ga prepreči s pogosto kopeljo. Kako odpravimo glavobol? Ako boli danju, kar so vedno delali, bo stranka kmalu uradnikov stroj, podoben onemu s katerim ima Gompers v oblasti delavsko federacijo ali Murphy Tammany Hall. "Edina pot, da se prepreči razdvo-jitev, katero javno in nesramno zago- kri, se mora ta kri zopet odvesti iz glave v ostalo telo. To se najlažje stori na ta način, ako se polagajo na glavo ali na čelo mrzli obkladki. V ta namen priporočajo tudi posebne čepice iz aluminija ali gumija. Koristijo tudi mrzli ali gorki obkladki na tilniku. Zelo koristno je tudi, ako se kri odvede v noge. Dostikrat pomaga že, če varjajo oportunistični voditelji naše se noge hitro zmijejo z mrzlo vodo. stranke — Berger ji je celo grozil na i v nekaterih slučajih priporočajo tudi zadnjem narodnem zborovanju — bi bila ta, da bi bili zastopniki jednako razdeljeni. "Če se kaka podobna sprememba ne stori v prihodnjih štirih letih, potem nc potrebujemo proroka, ki bi nam povedal, da kmalu ne bo ničesar, kar imenujemo Socijalistovsko Stranko. Če ne moremo obvladati teh avtokra-tov, kako bomo mogli nekoč obvladati veliko mogočnejše in vplivnejše kapitalistične avtokrate?" Četudi bi lahko napisali knjigo o prepirih v stranki sami, vidimo že iz teh dovolj jasno, da ameriški revolucionarji so vsekajdrugega, kakor složni in da je njihova stranka najbrž obsojena k zgodnji smrti. (Nadaljevanje sledi.) DROBIŽ IZ ZDRAVSTVA. SOCIJALISTI IN NJIHOVI NAUKI. (Nadaljevanje.) Prepiri, kateri so nedavno nastali v Socijalistovski Stranki, značijo, da se bo stranka kmalu razkosala v nove stranke. Prepir je postal tako resen, da 50,000 izmed 130,000 članov ne pla čuje več članarine. Kratek pregled te ga boja, o katerem socijalisti sami kov proste ljubezni! Tovariši so dobri, le potrpežljivi aj bodo. Nevihta, ki grozi, lahko napravi težave. Nam se je zdela le lahen vetrič, a gotovo bo očistila o-račje. Kadar bodo Rarnes, Hillquit, Berger in družba navladali in izgnali iz stranke Debsa, Haywooda, "International Socialist Review' in poma-gače, bodo vedeli, da so bili v boju. Če govorimo o prenapetem ego, Berger s svojo nesramnostjo kaže, da govori o sebi... "'Social Democratic Herald", 'National Socialist', 'Reading Labor Advocate' in drugi listi, katerim stoje na ":elu Barnes, Hillquit, Berger in družba niso hoteli tiskati, kar smo jim poslali zadnji mesec. Delajo, kakor moreči "indijski duhovni in lažejo še naprej zoper urednika lista "Christian Socialist", da bi ubranili Barnesa... "Če je stranka pod vlado pokvarjenih zapovcdovalcev in uradnih lažnivcev, ne more nikoli rešiti dežele. Hiša se mora kmalu očistiti, če ne, ne bodo socijalisti dosegli svojega cilja." Predlogo, da bi odstavili Barnesa, so dali na referendum volitev. Izid je bil ta, da je Berger sijajno zmagal z 18,991, proti 11,476 glasom. Četudi je veliko zgledov strankarskih prepirov in vladarstva v socijalistovski organizaciji v Ameriki, kateri ii zanimali one, ki berejo čtivo revolucionarnega gibanja, hočemo le še •nega navesti. William English Wal-'ing piše v "International Socialist Review" v Chicago, aprila 1913, kjer sini-patizuje s takozvanimi "rudečinii", h katerim spadajo I. W. W.; obenem pa napada tudi "rumene", zagovornike politike: "Odkar je bila socijalistovska stran-ca ustanovljena, so se njeni uradniki ta vso moč trudili, da ostanejo pri ■.vojent delu in skušati zatreti v stranki vse, kar bi zahtevalo kako novo mer. "Nova nevarnost se je pokazala, odkar je politično napredovala pred dve- Skrivnost človeškega želodca. Nekateri ljudje spravijo grozne množine jedi in pijače v svoj želodec. O tem vedo zlasti mnogo povedati poročila norišnic. Rekord v "požeruštvu" pa je gotovo dosegel neki holandski bolnik, o katerem poroča holandski zdravnik Fakke Meursing sledeče: Moža so pripeljali v bolnišnico, ker ni mogel več prebavljati. Trdil je do svoje smrti, ki je nastala vsled vnetja pljuč, da ni pojedel ničesar izvanrednega. Toda, ko so po njegovi smrti odprli želodec, so našli v njem gumb od električnega zvonca, razne predmete iz bakra, železa, cinka, svinca, stekla, kamna, lesa in porcelana. V želodcu, v katerem so se videle številne zaceljene rane, so našli žeblje, posamezne dele verižic, koščke ključev in k-lučavnic, mal žepni nož, dva svedra za odpiranje zamaš-kov, mnogo prstanov, gumbe, celo pa-trono s krogljo itd. Teh posameznih kosov je bilo 400 in so skupaj tehtali 750 gramov. Kako odpravimo debelost? Kdor bi se rad znebil preobile masti, naj pije vodo in se tudi pogosto kopa. To mu bo tudi pospeševalo prebavo in gibanje. Tudi gorski zrak izborno sodeluje pri odpravi maščobe, ker ravno pospešuje prebavo. To se lahko opaža že v hribovitih pokrajinah. Pa tudi morski zrak in morske kopeli upli-vajo ugodno. Znano je, da priporočajo za odpravo maščobe redno pitje mineralnih vod, ki imajo v sebi mnogo soli. Take vode vplivajo ugodno tudi na srce, ker olajšujejo njegovo delovanje. Dihanje postaja lažje in telesni napori se premagajo z večjo lahkoto. Pitje mineralnih vod upliva ugodno tudi na obisti. Kopelji imajo vsakovrstne vplive na odstranitev maščobe. Treba jih je le pogosto rabiti. Najboljše pa je pogosto gibanje v naravi. ^ Potenje nog. Komur se noge hudo pote, ima posebno po letu mnogo neprijetnosti. Pot ima zoprn duh. Začno sc pa noge preveč potiti vsled debelega obuvala, ki ovira izhlapevanje nog. Kdor si noge redkokdaj umiva in nogovic ne izmenjava, lahko dobi neprijetno potenje nog. Če je obuvalo bolj tesno, s elahko napravijo na nogah mehurji, zlasti med prsti in pod tople kopelji za noge, ki trajajo več ali manj časa. Toplota vode mora znašati povprečno do do 42 stopinj. Voda naj bo ravno toliko topla, da se pacijent ne poti. Gorki kopelji lahko sledi tudi kratka mrzla kopelj. Bolnikom, ki jim gorka kopelj nog vedno povzroči še večje vznemirjenje krvi, koristijo kratke, mrzle kopelji bolje. Pri glavobolu, ki nastaja vsled pomanjkanja krvi, se mora najprej dovesti kri v glavo, kar se zgodi s pokla-danjem gorkih obkladkov na gotova mesta ali z gorkimi kopelji. Tudi svetlobna kopelj glave more uspešno učinkovati. Vpliv podnebja na človeškega duha. Splošno znano je, da se pod gotovim podnebjem posebno bohotno razvijajo gotove telesne bolezni. Sedaj je pa dr. Stern s Juciburške psihiatrične klinike dognal, da podnebje vpliva tudi na človeškega duha v tem zmislu, da se človeku omrači um, in sicer je značaj umobolnosti v različnem podnebju različen. Tako*n. pr. je manija (bolestna veselost) najčešča v gorkih pokrajinah, depresija (melanholija) skupaj s samoumorom pa je najbolj razširjena v mrzlih severnih deželah. To se tudi popolnoma krije z vtisom, ki ga različne dežele napravijo na duševno | normalnega človeka: Tople južne de mni, brezsolnčni sever pa nagiba k turobnim mislim. Zapnjenje žil. Da ti žile ne bodo začele apneti, jej mnogo sadja, odrgni si večkrat život z mrzlo vodo, da se utrdiš in si pospešiš pretakanje krvi. Da izprehodov ne smeš zanemarjati, se samo ob sebi razume. Malo telovadbe se zelo priporoča. Zgodaj fiodi spat in zgodaj vstajaj. Vedno pa ne bodi vprežen v delo, ki zahteva sedenje, enkrat na leto moraš za nekaj časa izpreči in se razvedriti, da počijejo živci. Ako se je bolezen že vkoreni-nila, treba za zdravljenje porabiti več mesecev in vsako dtihomorno delo popolnoma pustiti. Koristno je rabiti gorki tuš, ki žile razširja in ki se potem ob shlajenju zopet pravilno krčijo. To umetno povzročeno razširjanje in krčenje žil daje tudi srcu moč. Ako je bolezen že bolj nevarna postala, pa ne bodi predrzen z umetnim razširjanjem in oženjem žil, ker se lahko kaj hujšega zgodi. V tem slučaju o-stajaj po dlje časa v gorki kopelj'' Ako se je bolezen lotila možganov, ali srca, koristijo hladni obkladki; ako so bolne obisti, ti bo koristilo potenje, ki pa ne sme biti pretirano. Tudi z elektriko se bolezen more uspešno odganjati, ali bolj po ceni je in bolj naravno, da si pomagaš z vodo. Med drugimi sredstvi so zadnji čas začeli rabiti radium, kar se pa ne obnese dobro. Škodljivost visokih peta na čevljih. Bazelski zdravnik dr. Huebscher j« nedavno predaval o veliki škodljivosti visokih pet na čevljih, kakor jih sedaj nosijo ženske. Pri nenaravni hoji v takih čevljih morajo mišice celega telesa naporno delovati, o čemer so zlasti škodljivo prizadeti trebušni organi' Velik del nadložnosti, ki jih trpe že D' ske, je pripisati nošnji visokih peta. Znano je, da hoja v takih čevljih silno hitro utrudi in da vojaki v takih čer-ljih ne bi mogli korakati. Škodljivost visokih peta je mnogostranska in večja, nego se misli. Podobnost. Orožnik in mavrica sta si podobni v tem, da sta znamenja miru in se požele vzbujajo veselo razpoloženje, te- 1 kažeta navadno po nevihti. ZLOČIN V SARAJEVU ALI- tragična smrt prestolonaslednika Fran Ferdinanda IN NJEG0YE SOPROGE Y0JY0DINJE Hohenburg Tako je naslov krasni knjižici, k v živih potezah po najzanesljivejših domačih poročilih sporoča o groznem atentatu, ki se je zgodil v Sarajevu. Knjižica je bogato ilustrirana z 36. krasnimi slikami, ki pojasnujejo besedilo knjižice. V nobeni slovenski hiši bi ne smelo manjkati te krasne knjižice. Zadnji dogodki v naši stari domovini so obrnili pozornost celega sveta na se. Gre se za bodočnost Slovanstva v Avstriji. Ta knjižica po-jasnuje marsikako zagonetko cele situacije. Rojaki, takoj pišite po knjižico! Cena knjižici predplačno 50c. Naroča se Slovenska Knjigarna 1 North 15th Street Brooklyn, N. Y. Popolnoma varno naložen je denar Hranilnici in posojilnici v Kandiji PRI NOVEM MESTU, KRANJSKO Hranilne vloge koncem leta 1913 znašajo 1,395.407.84 K. Članov ima 2293. Rezervni zaklad znaša nad 56.000 K. Poleg tega lastni "Posejilniški dom"v vred. nad52.000 K. a. K. S. K. JEDNOTA ZAPISNIK XII. glavnega zborovanja K. S. K. Jednote v Milwaukee, Wis., od dne do dne. 9. seja konvencije K. S. K. J. dne 21. avgusta 1914 od 2.—6. pop. Preds. P. Schneller otvori sejo ob 2:40. Zamudi je bilo vzrok, ker so se delegati dali pred sejo fotografirati. Po molitvi in čitanju imen delegatov sledi čitanje zapisnika 7. seje. Sledi par opazk, v katerih smislu se 2apisnik 7. seje izpopolni. Na predlog ^ev. Ant. Leskovec se zapisnik sprejme. Sr. Ivan Zupan v imenu gosp. odbora stavi nasvet, naj se ustanovi s 1. Januarjem 1915 lastno glasilo, in sicer tednik na 8 straneh, po pet kolon. Za zdrževanje lista naj se jemlje denar iz Slavnega Jednotinega stroškinega sklada. Br. St. Lah predlaga ustanovitev lastnega glasila. Mnogostransko podpirano. Vname se vsestranska živahna debata. Br. Jos. Rems vpraša, koliko bi stalo lastno glasilo? Brat Iv. Zupan odgovori, da bi glasom izjave br. Fr. Banicha neka livarna bila pri volji, tiskati list v 12,-iztisih za $6000.00. Br. Fr. Banich potrdi isto izjavo ter s« pristavi, da bi se za oglase v listu •noglo dobiti na leto kacih $5000.00. Nadalje omeni, da bi bilo lastno gla-sdo velika reklama med ljudstvom. Llst naj bi izhajal po enkrat na teden. . Jos. Rems z ozirom na sedaj že lfak visoka vplačevanja stavi formalen Predlog, naj ostane Am. Slovenec še v "odoče glasilo K. S. K. Jednote pod Pogojem, da urejuje Jednotine kolone «dmo le gl. tajnik. . Pr- Brence stavi vprašanje, je li 'skal Am. SI. vsa uradna poročila, ki so prišla v tiskarno? Br. Jos. Cvetkovič želi, naj se deba-lra le o tem, če se sprejme lastno Gasilo ali ne? Br. Iv. Zupan pove, da je dosedaj izmeno zahtevalo 21 društev lastno s asil0, a 5 društev je zahtevalo drugo glasilo. Br. Ant. Gerdina je mnenja, da nuj-h! |^tre.buiemo Kosila. Dostavlja, naj šk j isto vsikdar strogo v katoli-nu ™ duhu' da bo odgovarjalo name- i l'ejod Tllomas konštatira, če mo-ie al r"|ge organizacije vzdrževati svo-j^as"0' ga more tudi K. S. K. J. V" J0'1" Kranjec pravi: Hvaležni --o biti Ani. SI., da zavrača vse 2ar sovražnikov na kat. vero. Ne j/ovarja Am. SI. kot nadaljnje glasi-l,-or1Z: ^bičnega namena, kajti on, ka-,\m " 1 vf' drugi delničarji tiskarne 2jr ' ov- 'majo vsak svojo službo, o-iij d™a zaslužek. Vsi bi bili zadovoljna 1P " °misli samostojno glasilo, to-n Pogojem, da bo isto ostau nil° kat vero ^r za vselej na ^t. podlagi, liee-,1?6,'0 kot vrhovnega urednika ka-duhovnika. KevCVr r°n,šič se strinja z nazori kat ^ranjca' Omeni, da bi dobro ' »'asilo zabranilo razširjenje brez- Verstva 'azši "■"zsiri i m,ed sIov- ljudstvom, ter bi kak f ; ,at- idej°- Da nc bi kedaj kat dni i m°Kel Pri^eti Pisat' v nc-bi bi, ''o skrb duh. vodje, ki naj "ia i,r»'.'JC, 0 tudi "adzornik delova- ^"fednika. lajb0VKjA' S°jar "vaja: Vsak list jc lQ,000 af?ltac»ja in reklama. Do je £1 nima l)rilikc čitati, koli-1>rem0; a"°V' koliko društev, kolikšno Moti. S"Je 1 d P" K- S- K- Jcd" I>otl za odpomoč tega nc-'^niku »ta ni°K0Či: A" naj se da Wsat; v ' Slov' ,,avodilo lik listu kaj U-sme in cesa ne, ter sc ured- Ni anVczc 10 upoštevati. Osebni na->ram, sc absolutno opustijo, cclo , v«re in"VUi k' S° naive^ji nasprotni si", .'"pvščine; le brezverski in tend PrinciP' naj se pobijajo. S ue»co se bo A m si. priljubil iSbs°lutnl na Nikdar nc moremo bili/'8 "epr? Var,li' (la 1)0 A"'- S1- ostal S, ^enih 's.transki. Premalo jc tudi V,>ea , anov K. S. K. J. na Am. n '"t, k; : tl,di ni pričakovati, da C :St kelCnkrat iz«ubil Priljublje-ft cUni_ J '»ogel dovolj razširiti • "ko predlaga, naj se gla- A"t i , iia j Vec Poudarja, & ° »»rancijo ustava K. S. vM naj se ostane list katoliški. C, tl°tfeK„Schnel,er pojasni, da nam H P®vdarja, da le duhov V.,1.1 Ust, Vrl,ovni nadzirateli ure nadziratclj ure-»?Sno.lna Se °dloči za glasova- H°hn Teli ** in j ,n se oprosti glasova- a *voj» dva tovariša. Br. M. Jerman predlaga: Za samost. glasilo naj se glasuje z besedo "Glasilo", za Am. SI. z besedo "Slovenec". — Sprejeto. Rev. Ant. Sojar, predno je glasoval za samost. glasilo K. S. K. J., je še enkrat izrecno povdarjal, da mora biti glasilo urejevano strogo v katoliškem duhu pod nadzorstvom duh. vodje K. S. K. J. ter je povdarjal, da le, če nam je za to dana garancija, on glasuje za samostojno glasilo. Br. preds. P. Schneller je odgovoril: Brat Rev. A. Sojar! Garancija za to Vam je ustava K. S. K. J., ki temelji na podlagi svete katoliške cerkve. Jaz sem — povdarja brat predsednik — član C. O. F. in član K. of C.; jaz sem oče v kat. duhu vzgojenih otrok, in zato kot član nikdar ne bom pripustil, da bi se izpodkopavala katoliška ustava K. S. K. J. Izid glasovanja je bil, kakor sledi: Paul Schneller — Glasilo. Fr. Boje — Glasilo. M. Ostronič — Slovenec. Jos. Zalar--. Jos. Rems — Slovenec. John Grahek — Slovenec. Rev. Jos. Tomšič — Glasilo. Mart. Muhič — Slovenec. Ant. Golobitsh — Slovenec. Aug. Poglajen — Glasilo. John Mravintz — Slovenec. Geo. Thomas — Glasilo. John Povsha — Glasilo. M. J. Kraker — Glasilo. Geo. Flajnik — Slovenec. Pet. Staudohar — Glasilo. Fr. Banich — Glasilo. John Zulich — Glasilo. Fr. Petkovšek — Glasilo. Ant. Gregorich — Glasilo. Rev. A. Sojar — Glasilo. Jos. Perko — Glasilo. Geo. Stonich — Glasilo. Ant. Fritz — Glasilo. Rev. J. Kranjec — Slovenec. Gregor Cesar — Glasilo. Dr. M. J. Ivec — Glasilo. Ant. Nemanich — Slovenec. Jos. Klepec — Slovenec. Geo. Nemanich — Glasilo. John Pražcn — Slovenec. Jos. Čulig — Glasilo. Jos. Russ — Glasilo. M. Jerman — Glasilo. John Germ — Glasilo. St. Stukel — Slovenec. Math. Bučar — Slovenec. John Tancik — Slovenec. Ch. Zalar — Glasilo. Jos. Iglač — Glasilo. John Malerich — Glasilo. M. Klarich — Glasilo. M. Kostanjšek — Glasilo. John Sumrada — Glasilo. Ant. Hochevar — Glasilo. Jernej Knauss — GlasUo. Ant. Gerdina — Glasilo. Dr. J. M. Seliškar — Glasilo. Jos. Russ — Glasilo. Ant. Sterniša — Glasilo. John Widerwohl — Glasilo. Jos. Sitar — Slovenec. Jos. Dunda — Slovenec. John I.ekan — Glasilo. Pet. Rozich — Glasilo. Mih. Majcrle —■ Glasilo. Ant. Majcrle — Glasilo. M. F. Kobe — Glasilo. Jos. Pavlakovič — Slovenec. John Filipčič — Slovenec. Rev. A. Leskovec — Slovenec. Jos. l.okar — Slovenec. Fr. Peterlin — Glasilo. Rud. Komparc — Glasilo. M. Pirnar — Glasilo. Geo. Trpčič — Slovenec. Mart. Nemanich — Slovenec. Geo. Weselich — Slovenec. Jos. Nliroslavich — Slovenec. Fr. Trempush — Slovenec. Nik. Prokšelj — Slovenec. Fr. Staniša — Glasilo. Jak. Stergar — Slovenec. Fr. Brence — Glasilo. Fr. Svete — Glasilo. Mart. Svete — Glasilo. Fr. First — Glasilo. Iv. Zupan — Glasilo. Jos. Cvetkovič — Glasilo. Mart. Shukle — Slov. R. Zupanec — Slovenec. John Jerman — Glasilo. John Malešič — Glasilo. M. Stcfanič — Slovenec. Fr.-Jernejčič — Glasilo. Fr. Frančič — Glasilo. M. Ferko — Glasilo. Ant. Bukovec — Slovenec. Ant. Tome — Glasilo. Fr. Virant — Glasilo. St. Lah — Glasilo. Jolm Novak — Glasilo. Fr. Mišjak — Slovenec. M. Jereb — Glasilo. Geo. Fortun — Slovenec. Jak. Cukjati — Glasilo. M. Judnich — Slovenec. M. Vidmar — Glasilo. M. Uelavič — Slovenec. Mart. Derganc — Slovenec. Jos. Rudman — Slovenec. Jak. Petricli — Glasilo. John Kotchevar — Glasilo. M. Pogorele — Glasilo. Jos. Svete — Glasilo. Pet. Fortun — Glasilo. Fr. Ancelj — Glasilo. Fr. Završnik — Slovenec. John Petritz — Slovenec. Pet. Majerle — Slovenec. Fr. Plemel — Slovenec. Mart. Oberžan — Glasilo. Fr. Keržič — Glasilo. Mart. Katzman — Slovenec. Ant. Erchul — Slovenec. Ig. Česnik — Slovenec. Jos. Skrinar — Slovenec. Pav. Valentinčič — Glasilo. Jos. Lekan — Glasilo. Za "Glasilo" je bilo oddanih 73 glasov, za "Slovenec" 45; torej je samostojno glasilo sprejeto. Nato se prečitajo došla pisma in brzojavke. 1) Čestitka M. Novak dr. št. 7, Pueblo, Colo. Prihodnja konvencija naj bo v Pueblo, Colo. 2) Čestitka John Pavlešič, Youngs-town, O. 3) Čestitka John Kučič dr. št. 44, So. Chicago, 111. 4) Čestitka Uršula Kučič dr. št. 4*, So. Chicago, 111. 5) Čestitka Nar. Vestnik, Duluth, Minn. 6) Čestitka Am. Slovenec, Joliet, 111. 7) Čestitka Mrs. J. Poglajen, Chicago, 111. 8) Čestitka dr. sv. Jožefa št. 122, Rock Springs, Wyo. 9) Čestitka M. Grill dr. št. 1, Chicago, 111. 10) Čestitka Rev. P. Ciril Zupan, Pueblo, Colo. 11) Čestitka John Osolin dr. št. 77, Forest City, Pa. Prill, konvencija v Forest City, Pa. 12) Čestitka od nepodpisanega iz Forest City, Pa. 13) Čestitka Fr. Perovšek dr. št. 136, Willard, Wis. 14) Čestitka John Gouže in Geo. L. Brozich, Ely, Minn. 15) Čestitka H. E. Wood, Joliet, 111. 16) Čestitka Matt. Prijanovich, Virginia, Minn., in naznanilo smrti člana Simon Gornik. Vsem odpošiljateljem čestitk se za-kliče trikrat "Slava". Duh. vodja in vsi zborovalci zmoli-jo Očenaš za dušo umrlega sobrata 6:05 zvečer. PAUL SCHNELLER, preds. R. ZUPANEC, zapisnikar. Opomnja. Ker nadaljevanja Zapisnika še nismo dobili do časa, ko gre list v tisk, ga bomo nadaljevali prihodnjič. Presrečnega tako rodu: Mogočno nam Jednoto! Ta slavna mati 20 let, Mas zbirala je skupaj, Dajala nam tolažbo, svet: 'Oj sinko ne obupaj 1 Odprto moje je srce Za tebe in vsakoga; Če bo bolezen trla te, Nesreča, smrt, nadloga.-- Ne plakaj sinko, mati, hči Ob smrti ti očeta! Solze otirati 'z oči, Dolžnost je moja sveta. Pomagala ti bodem jaz. Kar bode v moji moči; Poglej v srce mi in obraz, V težavni, britki noči!-- Ne glej sobrat pa v stari kraj, Kjer danes vojska žanje sorodnik tudi član te naše mogočne organizacije. Priporočal je, da naj slov. stariši uče svojo deco besede materine in zidajo šole. Kratkočasil je prisotne z nekaterimi, njemu prirojenimi dovtipi, nakar se je konča! njegov govor z burnim odobravanjem. Na poziv g. Remsa je stopil na oder br. Jos. Windishman in predstavil navzočim našega glavnega tajnika, br. Zalarja, ki se j espomnil na F. J. I., ki je zdaj v stiski radi primanjkljaja vojakov. "Če bi F. J. I. tu bil, bi se upal z našim zborom postaviti po robu Francozom in Rusom", je šaljivo o-menil govornik. Posegel je nato v Jednotine zadeve in opozarjal prisotne na bujno rast naše slavne organizacije, ki je bila s pomočjo Rt. Rev. Buha, tačasnega urednika "A. S.", ustanovljena v Jolietu, 1. 1894, s peščico — 333 Prijatelje, nam brate zdaj, članov in nekaj društev, a danes se j Kjer je krvavo klanje! stegajo nje veje — društva — nad 20 T---- držav naše ljudovlade, ima 128 cvetočih društev in okoli 13,000 udov. Koliko dobrot je že podelila našemu narodu, je nemogoče popisati, ker izplačala je že okoli milijon dol. ali pet mil. kron svojim članom, ozir. njih dedičem. Priporočal je Jednoto za varnejšo od najtrdnejše banke in spodbujal navzoče k še bolj neumornemu delovanju. Vsak naj privede v okrilje Jednote svoje znance, pa se bo v bodočih 20. letih članstvo 3, 4 in 5kratno pomnožilo, ravnotako nje blagajna. V to po-mozi Bog! Tudi njegove jedrnate besede so pri zaključku žele gromko o-dobravanje. Preč. g. J. Tomšič, duh. vodja, je v svojem govoru poudarjal, da je naša Jednota družba delavcev, ker smo vsi delavci — bogatinov ni med nami. Vsi člani smo delavci, ker vsak si pri svojem delu — po svojem poklicu — služimo vsakdanje potrebščine. Ako kdo izmed nas nima žuljev, ima pa Le srečen bodi in vesel, Da v tej si domovini, Tu narod naš se ljubi cel, — To sladki so spomini."-- Dal torej Bog Jednoti tej, Dočakati še leta: Da bi gojila še naprej, Načela blaga svetal Ivan Zupan, delegat dr. št. 57, Brooklyn, N. Y. GLASOVANJE IN IZID VOLITVE glavnega odbora K. S. K. J. za prihodnja tri leta. Za predsednika: Paul Schneller ....................66 John Mravintz ....................56 Schnellerjeva večina........ Za podpredsednika: .10 skrbi in duševnega napora. Opozarjal Jos- Sitar .63 je navzoče na patrona nase organizacije, sv. Jožefa, ki je bil tudi delavec, mizar. Opominjal je, da se naj nikdar in nikjer ne sramujemo znaka naše Jednote, ki je znamenje sv. križa, ker križ nam naj bo naš ščit proti hude-demu. Poudarjal je, da med sabo ne rabimo propalic. Ni sramota biti veren kristjan, a sramota je biti odpad- Vas brez moških. Na Angleškem je neka vas z imenom Slaugwin, ki je pač edina v tem, da so njeni prebivalci same ženske. Vas šteje 1105 prebivalk in te imajo samo enega sostanovalca, namreč pastorja v osebi M. Pryse. Županica je 82 let stara Mary Palmer, ki deli delo, urejuje način življenja sovaščank in ima najvišjo in neomejeno oblast nad vsemi. Ko jo je neki žurnalist inter-vival, mu je pripovedovala sledeče: Že 74 let prebivajo v vasi same ženske in ne gre jim slabo. Bavimo se pač najbolj z ribjim lovom in znamo svoje ladjice tako voditi, da ne bo ni-kdo mislil, da smo ženske. Hišice s» gradimo same. Med nami vlada mir in sporazum (!) Lloyd George mi je nakazal 5 K plače na teden, a radi tega še ne počivam. Nekoč je bil odprl nekdo krčmo v vasi. Pa me sme vzdržne in čez teden dni je krčmar moral zapreti svojo prodajalno z alkoholom. Nekolikokrat v letu prihajajo v obiske naši možje, ki delajo v mestu. Pa jaz vam odkrito povem, da smo vse srečne, ko zopet odhajajo. Ko je žurnalist hotel oditi, ga je zaprosila Palmerjeva za smodko, ki si jo je S slastjo zapalila. (Bržčas ne bo vse ravno tako! Op. ured.) SLAVNOSTNI BANKET čast udeležencem XII. konvencije K. S. K. Jednote. Preds. P. Schneller zaključi sejo ob nik. Končal je svoj velepomenljiv govor z burnim odobravanjem od strani poslušalcev. Nastopil je tudi- brat Fr. Frančič, ki je s kratkimi in jedrnatimi besedami v imenu društev sv. Jan. Ev. in sv. Jožefa ter pripravljalnega odbora pozdravil konvencijo ter jim klical: dobrodošli med nami! Br. John Zupan iz New Yorka je bil nato predstavljen po g. Remsu, da nam je deklamiral svoje verze, ki jih je poklonil gl. odboru. V zahvalo mu je br. Rems nato pripel simbol poeta -— kos Liakrene rude mesto "III. reda železne krone". Rev. J. Kranjec je imel dolg govor v obrambo vere in besede materine Njegove besede so dirnile vse one, ki niso — ne mrzli ne topli, ob koncu katerega je žel vsestransko odobravanje. Dr. J. M. Seliškar iz Clevelanda je imel tudi kratek govor, ki se je tikal večinoma nežnega spola. Njegove hvale in šale v tem oziru so, žele obilo aplavza. Brat Rems nam je predstavil tudi nekoga, ki se ne boji — je rekel Rems — ne v____ i ne h....., in to je bil Rev. A. Sojar iz Chicage. Ker je Rev. Sojar znan vsepovsod kot kratkoča-seit, pa tudi resen in odločen, je bil njegov govor sprejet z navdušenjem Po naključju sta prišla na oder tudi gg. John Ermenc in L. Zakrajšek iz Milwaukee, ki sta pozdravila došle zborovalce v imenu "Sloge" in še ne kih drugih društev. To je hvalevredno, a njune nadaljne fraze pa niso bile na mestu. Pevska zbora "Zvon" in "Adrija" sta zapela še več krasnih pesmi. Tamburaško društvo je igralo na svoje mile strune več komadov. Konečno je na odru zapel tudi zbor delegatov, gl. odbornikov in dr., nakar je br. Rems proglasil slavnost zaključeno. Jos. Klepec. Milwaukee, Wis. — Slavnostni banket, ki sta ga priredili na čast in slast udeležencem 12. konvencije K. S. K. J. slavni društvi sv. Jan. Ev. in sv. Jožefa v sredo, dne 19. avg., je bil nekaj imenitnega, bodisi z ozirom na krasoto, zabavo ali dobroto. Težko je verjeti, da bi dozdaj imela slavna konvencija kje kaj boljšega. Vsa čast Mil-waucanom! pa Milwaučankam tudi, seveda. Proti večeru so se zbrali gg. gl. u-radniki in delegatje ter člani in menda tudi članice omenjenih društev v prostrani dvorani, ki je tačas že bila spremenjena v velikansko obednico. Belo pregrnjene mize so se šibile pod težo najokusnejših jedil; nebrojno je bilo število raznovrstnih buteljk finega piva in rujnega vinea; med drugim so sc opazili na mizi celi šopi in venci pravega majnikovega cvetja in rož. Koj ob začetku večerje je na prostranem odru zasvirala slavna milwau-ška slov. godba nekaj domačih koma-lov in zapeli pevci skupnega zbora "Zvona" in "Adrije". , Potem jc br. Windishman, predsednik pripravljalnega odbora, predstavil kot starejšino tega slavnostnega večera br. Jos. Remsa iz New Yorka. Po okrepčilu je nastopil brat Jos. Rems, da se program tega večera v čim lepšem redu izvrši. Da je g. Rems popolnoma kos takej nalogi, gotovo pritrdi vsakdo. Najprvo'je predstavil zbranim našega glav. predsednika g. Paul Schneller, ki jc med drugim priporočal vsem, da naj bodo ponosni na znak slavne K. S. K. J.; polagal je na srce vsem navzočim, zlasti delegatom, da naj gledajo vbodoče, ko se vrnejo v svoje domače kraje, še bolj, da se razširijo veje —društva—naše mogočne lipe—Jednote— in sc množc nje listi—člani(icc). Vsak naj bi pridobil Jednoti še vsaj 10 članov, kar bi bil gotovo velik napredek. Pohvalil jc zborovalce, da se lepo napreduje pri sejah konvencije; da vlada med njimi bratstvo in veje duh krščanske ljubezni. Rekel je, da upa in da sc smelo pričakuje, da ne bo pri prihodnji konvenciji najmanjšega na-sprotstva. še z mnogimi drugimi jedrnatimi besedami je brat predsednik končal svoj govor, kojega so prisotni sprejeli z burnim odobravanjem in živijo-klici. Načelnik Rems je potem predstavil navzočim bivšega 4kratnega predsednika Jednote, br. Antona Nemanich, ki se je med svojim navdušenim govorom spominjal tužnega stana naše< ga kmetskega naroda v stari domovini; spominjal se je tudi našega za K S. K. J. velezaslužnega, blagopokoj-nega Rev. F. S. Susteršiča in drugih Opominjal je navzoče, da naj gledajo, da bo vsak njik znanec, prijatelj in Fr. Boje ..........................59 Sitarjeva večina ................. Za II. podpredsednika: Anton Grdina .....................62 R. F. Kompare....................60 Grdinova večina ................ 2 Za tajnika: jos. Zalar jednoglasno izvoljen. Za pomožnega tajnika: Tos. Rems ........................67 Jos. Cvetkovič ....................55 Remsova večina.................12 Za blagajnika: ohn Grahek......................79 >"r. Virant ........................42 Grahekova večina .................37 Za duh. vodjo: lev. J. Cherne jednoglasno izvoljen. Za pooblaščenca: Mart. Muhič ......................77 Peter Staudohar ..................45 Muhičeva večina ................32 Za vrh. zdravnika: Dr. M. J. Ivec ....................62 Dr. J. M. Seliškar .................60 Ivec-ova večina ................2 Za nadzornike: Sreča se igra. Neki tovarnar na Nemškem je igral 20 let v razredni loteriji s celo srečko, a zadeval je le malenkostne vsote. Njegovo podjetje je šlo rakovo pot in konečno je prišel tako daleč, da je nekega dne tovarišu v gostilni prodal svojo srečko. Komaj je to storil, je izvedel, da je zadela njegova srečka glavni dobitek. Moža je ta zahrbtnost sreče tako pretresla, da se je na mestu onesveščen zgrudil. Mož je od tega dne blazen in v blaznici preživlja svoje dni s štetjem medenih mark, o katerih meni, da so zlati po 20 mark. ^ MALI OGLASI. ^ NA PRODAJ: LEPA LOTA ZA stanovališče na jugovzhodnem voglu Raynor ave. & Plainfield Road, s 94 čevljev širokim pročeljem ob Raynor ave. Lepa priložnost! Vprašati: The Schoenstedt Agency, Loughran Bldg. Chicago Phone 168. Jos. Dunda ....................63 Fr. Banič .....................57 Dundova večina ................ 6 . Geo. Thomas ..................64 Geo. Stonič ...................55 IŠČEM SVOJEGA SVAKA JOHNA Pire. Omenjeni je bil brez dela zadnji čas v Chicagi, zaradi tega je šel za delom meni neznano kam. Ker iijiam mu nekaj zelo važnega sporočit, bi rad izvedel, kje da se sedaj nahaja. Jakob Janesh, 1758 W. 21st PI., Chicago, 111. 2t Dr. Martin J. Ivec Thomasova večina John Povsha John Novak . Povshova večina .63 .53 .10 4. Fr. Petkovšek .................65 4. Ant. Golobič ..................53 Petkovškova večina ............12 Pozdrav delegatom XII. KONVENCIJE K. S. K.. J. v Milwaukee, Wi«., in K.. S. K. J. k dvajsetletnici obstanka. Vdanostno poklonjeno glavnemu odboru K. S. K. J. IVAN ZUPAN, Milwaukee, Wis., 19. avg. 1914 Pozdravljeni sobratje mi Dospeli v to mesto! Na zbor pomembni ste prišli, Pozdravljeni mi čestol-- Od juga pot in severa Zapada, ter iztoka Težavna, — ni plašilna b'la, Ker misel Vas globoka Vodila je, od kraja vse;-- Sobratje mi po rodu, Sobratje vsi Jednote te, Sobratje v Gospodu I-- Oj blagor rodu takem se, Ki žije bratsko, složno; In ki odpira vsem roke, Pomaga bratom možno I Gotovo srečen narod tak, J<> bil do danes mnogi; Ozira če na brate vsak, Se v stiski in nadlogi. — Čestita družba zbrana tu, Vi tvorite celoto Fr. Frančič J. Pavlakovič ...........63 ...........54 Frančičeva večina...............9 Za porotni odbor: N 1. M. J. Krakar ..................66 1. John Dečman .................47 Krakarjeva večina ......19 2. Geo. Flajnik ..................63 2. Ch. Zalar .....................53 3. Flajnikova večina Ant. Gregorič .. Mart. Kačman .. .10 ....62 ....50 Gregoričeva večina .............12 Za pravni odbor: . Jos. Rus ......................61 Geo. Nemanič .................49 t — Rusova večina ..................12 . Fr. Svete......................58 . Jac. Stergar ...................55 Svetetova večina ............... . Fr. Plemel ...................54 John Zupan ...................49 Plemelova večina ............... 5 Za prih. konvencijo: Eveleth Pueblo ...70 ...31 Za Eveleth večina...............41 C SLOVENSKI-1 ZDRAVNIK I Physician and Surgeon 900 N. Chicago St., Cor. Clay JOLIET, ILL. Urad zraven slovenske cerkve. Telefon N. \V. 1012, all Chicago tflefors-Urad 13&4 J. Dom 2192 L. ummmmmmmm Chicago PhoM IHt JOS. KUHAR MESNICA!« GROCERIJA SE PRIPOBOČAM. 120 Moen At e. Korkdale, Illinois immmmmmmm ?Loan & Savings Bank* MARTIN WE8TPHAL ¥ tl2 N. Bluff 8tract JJOLIET. ILL.V istWKTjfWTstftmtm MICHAEL CONWAY^ 106 Ltughram Bldg. Com and Chicago 8t». JO LIK T him teiar na zemljišča. Insurance vseh vrst •urety Bonds. Steam Ship Agsnt. Both Phones 500. 6 AMERIKANSKI SLOVENEC. 28. AVGUSTA 1914. ESPIRITU SANTO. "POVEST Angleški spisala Henrietta D Skinner. Z dovoljenjem Harper & Bros. prestavit za A. S. Rev. P. F. Remškar. Translation of ESPIRITU SANTO. By Henrietta Dana Skinner. Copyright, 1899, by Harper & Brothers. (Dalje.) Hortense Delepoule je postajala nemirna. Srdila se je, ne sicer na božjo previdnost, marveč nad dvema ubogima bitjema, ki sta se drznili s svojo lastno prosto voljo preprečiti izvršitev njenih načrtov. Adrijan in Katalina sta bila indiferentna, samozavestna, ko sta bila skupaj. Kot tekmeca se Švicarja ni nič bala. Udarjati je znal na tipke glasovirja mojstrsko, spremljal in inštrumentu čudovito, ali vendar iii bil nevaren. Vsak ga je imel rad in vsak mu je zaupal. Njegovo boječe vedenje, njegova neprikupljiva zunanjost ne bi imponirali mladim dekletom. Ali vitki, sentimentalni mladenič, ki je znal take glasove izvabiti svojim goslim, ji je delal preglavice. Hvala Bogu, da ga ni več tu, sedaj je srečno na potu v Ameriko. Adrijan ni bil slavohlepen, živel je samo za svojo umetnost, in je bil dobre narave. Bilo mu je naravno, da je sedel mirno in gledal, da bi drugi vzel, kar je po pravici spadalo njemu. Taka lenoba in taka indiferentnost sta bili greh! Hoče mu nekaj povedati ob prvi priliki, da ga vzbudi. Naložila si je težko nalogo. Kadar je prišel k nji, je bil čisto zamaknjen v svoje petje, ji pravil o ulogah, katere je imel igrati, kako naj naglasa, kakšne geste naj naredi tu, kaj tam, da bode igral in pel v splošno zadovolj-nost. Ni mu bilo dovelj, da so bile njemu uloge jasne, hotel jih je igrati tako, da jih bi vsakdo razumel. Zato je bil tudi umetnik, drugače bi bil le sanjač. "Gospa, odkar sem postal mož, sem imel preveč dela, včasih sem bil pre-žalosten, da bi sanjal podnevu, imel sem preveliko odgovornost, da bi mislil na ženitev," je odgovoril Adrijan, ko je enkrat srečno napeljala govor na to, da je čas, da si zbere tovarišico za življenje. "Sedaj ste bolj prosti," ga je vzpodbujala gospa. "Vaša pozicija vam je zagotovljena, služite dosti denarja, Te-di ima svojo majhno doto. Pomislite, kakšnega pomena je za vas, da imate žensko v hiši. Teodorju ne morete nadomestiti matere, katero ste izgubili, razveselite ga pa lahko s sestro." Adrijan je odkimal z glavo. "Pozabite, da ima že sestro. Moj brat Bindo je oženjen in ima prijazno, nadarjeno ženo, imata prijeten dom v Turinu." "Ali to ni vendar nobenega pomena za Teodorja, ki živi v Parizu in ne v Turinu." "Ravno to vprašanje," je rekel žalo- ' stno Adrijan. "Bindo hoče vzeti bra-1 ta k sebi. Rekel je, da sem že dovelj J dolgo skrbel za Teodorja; pravi tudi, da se bode omthkužil pri meni. Dal mu bi rad več-gibanja na prostem, j Bindo je navdušen atlet. Mislim, da' bi to pripomoglo Teodorju, da postane j mož. Ne morem si pa predstavljati,' kako bodem pogrešal svojega ljubega bratca." "Pogrešal? Vendar ne mislite reči, da bi vi privolili v kaj tacega5" "Bojim se, da bodem moral že radi Teodorja," je rekel Adrijan. Madame Delepoule se je oddahnila in molčala nekaj časa. Potem pa je živahno in razburjeno zaklicala: "Adri-' jan Daretti, ali ste prišli ob pamet? Kaj, ji hočete poslati proč tega otroka, ki je vaš angelj varuh, četudi lega še tje veste? Hočete razrušiti dom, katerega ste mu naredili, blagoslov, katerega, vam je prinesel? Mladenič, .vi ste neumni! Srečni -te lahko, da imate zvestega prijatelja, kakor je Cliouiex, ker drugače bi v kratkem času prišli v tem pokvarjenem me>tti cisto na slaba pota." Adrijan je bil resen. "Kazimirja tudi izgubim," je rekel. "Ne! To ni mogoče. Izgubite Kazimirja?" "To spomlad še gre v Milan za profesorja na politehniko." Madame Delepoule se ni mogla dovelj načuditi. "Choulex zapusti Pariz!" je vzkliknila. "Hudo je pustiti Teodorja proč, in sedaj naj gre še Kazimir, -cdaj izgubite tega zvestega prijatelja, tega močnega mentorja. Ah, Adrijan ali ste slepi, slepi, slepi?..." Peljal jo je do bližnjega stola, ker je galantno pokleknil pred njo. "Ali ne bodem imel še vas, draga stara mati?" je rekel. "Ali ne smem priti k vam, da me malo pokarate? Ali ne bi smel večerjati z vami mesto Teodorja, aH morda ljubite le njega?" "Adrijan, kako naj vam povem?" je odgovorila v veliki zadregi. "Moj dragi dečko, tudi jaz bodem zapustila Pariz spomladi." Prišla je vrsta na njega, da je bil izneiiaden. Obraz 5e mu je spremenil in strmel je v njo nekako divje. "Ne hodite proč," je zaklical proseče, "ne hodite! Vi ste prijateljica moje matere, edina vez, ki me še veže na blaženo preteklost, edina, ki ima pravico me karati. Ah, ne hodite, v istini bodem sani!" "Kaj naj storim," je rekla skoro jo-kaje "Nikdar nisem sanjala, da bi se kdo brigal za gibanje stare ženice, kakor sent jaz. Mislila >etn odpotovati na skrivnem. Prepričana sem bila, da bi takrat že živeli srečno z mlado lepo ženo, in da me ne bi nikdo drugi pogrešal, ko morda Teodor. Načrti so gotovi, kontrakti podpisani, da učim v Bruselju in v Londonu za pet let." "Pet let!" je ponovil Adrijan. Sape mu je primanjkovalo. Do tega trenot-ka se mu je zdelo, da bi ga veselilo biti sam. Svojih misli ni mogel razode-ti niti Teodorju niti Kazimirju, ker bi se jima kazal nezvestega. Poželjenje po neodvisnosti je zatiral, kolikor je mogel. Vedno je bil odgovoren za koga, ali je imel pa koga nad seboj. Skrivoma je želel biti sam svoj gospod, da bi bil bolj podoben drugim mladeničem. Naenkrat je manj pože-lel to neodvisnost. Kako bode sam, o tem ni preje nikdar mislil. "Adrijan," je rekla nežno madame in mu dala znamenje, da se usede na sedež pri njenih nogah, "nasvetovala sem vam, da se oženite, da preskrbite dom za Teodorja. Sedaj je pa stvar velikega pomena za vas. Moje dete, moje dete, če vam je le kaj na vašem dobrostanju, bodete storili najbolj pametno in se oženili, da zasnujete svoj dom, kjer vas bodo čakale posebne odgovornosti. Verjemite stari ženici, ki je imela dolgo skušnjo v vašem poklicu," nadaljevala je jako resno, oči so se ji povečale, kakor včasih na o-dru. "Poznam oder, poznam nevarnosti, katere prete ljubljencu občinstva, kakor sam postajate hitro. Nevarnosti in skušnjave so večje, kakor bi si kdo mislil, malo jih je, ki bi jih premagali." "Moja draga mama Hortense," jo je sladko nagovoril Adrijan, "nikar si ne jemljite moje samote tako k srcu. Treba mi bode premagati isto, kar je namenjeno vsakemu mlademu človeku, ki išče svoje sreče v velikih mestih. Le sem bil dober dečko dosedaj, kaj nai bi me oviralo, da ne bi ostal tak do konca poglavja? Ali je moj položaj tako resen, da ni druge rešitve, ko vzeti hitro nase jarem zakona brez ljubezni?" . ' "Brez ljubezni? Moj dragi Adrijan, ne bi ostali oženjem -teden dni z lepo tovarišico in gotovo bi jo že ljubili, brez razlike kdo da je. Videla sem do- j velj vaših romanc in vaše ljubezni. Pet i zakonov izmed šestih, ki so bili skle-njeni iz same ljubezni, so nesrečni, ■ medtem ko je pet previdno sklenjenih j zakonov srečnih. To je moja izkuš- j nja. Povejte mi, Adrijan,' ali je bila zveza vaše matere idealna — zveza iz ljubezni? In poroka vašega brata Bindo? Tudi srečna." "Hočete me poraziti," je rekel smejo. "Obe zvezi sta bili dogovorjeni. Kaj naj pa rečem? Ne čutim, kakor vi, da je takojšnja poroka moja rešitev. To je nekaj heroičnega, nisem še tako daleč, da bi želel kaj tacega. Poleg tega je pa dekle, katero bi vzel, že obljubljena." Madame ga je začudeno pogledala. "Za vse na svetu ne bi hotel spodri-niti ubogega Teodorja." "Za božjo voljo, kako ste me prestrašili! Mislila sem, da ste resni, dal ■-te že kje poprašali, da pa niste bili uslišani. Draga Špiritu bode nekega j dne prikupna ženica. Ni vam treba i iskati daleč, Adrijan, vi gorite, kakor i pravijo otroci." Adrijana je nekoliko rudečica polila. "Espiritu bi mi prav ugajala," je rekel, potem pa obotavljajo pristavil, "ker je pa ne morem osvojiti, kaj mislite o njeni prijateljici, gospodični de San Ko Torej ne bodeva trpela tako velike izgube." Mogoče, da ga j eto nekoliko potolažilo, ali vendar je bil še žalosten in solze so mu silile v oči. Žalost ga je ojačila, spravil se je na kolena in prvič se je drznil jo boječe objeti in položiti glavo na njena ramena. Dosedaj jc bil več ko zadovoljen, če jo je stnel boječe pozdraviti, ko sta se ločila, ce je držal njeno nežno roko v svoji, dvakrat ali trikrat je skrivoma polj"'''1 gubo njenega krila. Dnevi ločitve so se bližali, pogrešal je tolažila. Vedela je, kako žalostno je njegovo srce, nežno mu je vrnila objem, položila rude-(Nadaljevanje na 7. strani.) V^Važno uprašanjel- | Ti n mi opravil J» najbolje in rijcenijt ' najbolje in mjcentje Konzularne st aro k raj sodnijske vojaške "iev' ulweim f E. H. STEP ANO VICH edini hrvatsko-slovenski pogrebnik, 9251 E. 92 St., S. Chicago. 111. Tel. S. Chicago 1423. Rent. tel. S. Chicago 1606. Ambulanci in kočije, ter avtomobili za vsako prigodo in vreme. George Lopartz & Son 400 Ohio Street JOLIET STARA GOSTILNA NAJBOLJŠA ?* POSTREŽBA. ZA Zavarovanje proti požaru, mala in velika posoj'ila pojdite k 203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet, 111. Geo. Laich SALONER IN AGENT PAROBRODNIH DRUŽB, se priporoča rojakom v naklonjenost. Pošilja denar v staro domovino, hitro in točno in po dnevnem kurzu. Prodaja fina vina, likerje in smodke. ROJAKI DOBRODOŠLI1 3501 E. 95th St. So. Chicago, 111. i Oscar J. Stephen | tfi a- Sobe 801 tn 202 Barber Bldg. jjjjj JOLIET, ILLINOIS. 1 TJL-VTVI | NOTAR m-— g [aH Kupuje in prodaja zemljišča S §| v mestu in na deželi. gj le Zavaruje hiše in pohištva pro- ^ ti ognju, nevihti ali drugi po- S Hi škodbi. -p jp Zavaruje tudi življenje proti gl gS nezgodam in boleznim. ifj Izdeluje vsakovrstna v notar- ^ sko stroko spadajoča pisanja. K ffi___ ii Jp Govori nemško in angleško. THE soba 312 Woodruff Bldg. JOLIET, :: ILL. -o- ZAVARUJE PROTI: POŽARU, TOČI, VIHARJU, TUDI OKNA IN DELAVCI Hitro in ugodno uredi poškodbe, Emil Bachman 1719 So. Racine Avenue. CHICAGO, ILL. Smo v istej hiši že 12 let, le ime e* ste se je premenilo. NOVA GOSTILNA Matt. Stefanich Corner State & Clay Streets across the track, one block south of Ohio St., Joliet, 111. Se priporočam rojakom in jih vabim da me posetijo v obilnem številu v mojem lastnem domu in salunu. Še zahvalim vsem za dosedanjo naklonjenost. — DOBRO-DOŠLI1 Frank Bambich urar in zlatar, 5321 Butler Street PITTSBURGH, PENNSYLVANIA. Phone Canal 498. August Poglajen 2300 S. Robey Street CHICAGO, :: :: ILLINOIS Gostilna SE PRIPOROČA ROJAKOM. Najstarija slavensko-krščanska tvri ka BARJAKA, BADŽA, KAPA, R& GALIJA, MARŠALSKIH ŠTAPO-VALtd. Prodajemo zlatne znakove za slovenska i slovanska društva. Pišite po naš veliki ilustrovani ci^ nik, tiskan u svih slavjanskih jezii koji šaljemo na zahtjev svakome dava. Vlastnik je Čeh, ali govori sloveni Imamo na stotine zahvalnih dopisov od Vam poznatih slovanskih dr®1 štev. -1 Metropolitan Drug Stori N. Chicago & Jackson Sts ? Slovanska lekarni + JOHNSONOVI "BELLflDONN/r OBLI] REVMATIZMU HROMOST1 BOLESTI t KOLKU BOLESTIH » &ENK1H NEVRALGIJl PROTINU OTRPLOSTI MIŠIC SLABOTNEM KRIŽU AU C»Ub IZ VO&M butel «0 KOtETH na. SLABOSTIH t ČLENKIH PLJUtNH N PRSNIH I MRAZENJU » ŽIVOTU VNETJU OPRSNB MRENB PREHLAJENJU BOLESTIH r LEDJIH, BOLESTIH » KRIŽU HUDEM KAiUU STARI ČASI bitter-wine tfunehovo horke vino "■»fwWd by JOSEPH TFUNER 759 SA»KUnd Ave. HICACO, ill m\si 6J si s s m w Si w !§; w a k m » s k s £ ifi s s mi Gostoma čujemo o življenju naših starih in o njihovem trdnem zdravju. Nemogoče je njim primerjati ljudi, ki stanujejo v mestih, ker mestno življenje je spremenljivo; istotako, pomanjkanje svežega zraka in solnčnih žarkov, ima slabe posledice v naših razmerah, ter nas takorekoč sili, da se poslužujemo takih lekov, ki ohranijo naše prebavne organe v pravem redu. Tak lek pa je slavnoznano Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino Prvi namen tega leka je, da odstrani iz drobja vse one stvari, ki tam ne ^padajo, zlasti neprebavljeni ostanki hrane, ki se tam nakopičijo. Taki o-tanki zastrupijo celo telo. Drugi namen pa je, da okrepča drobje ter pre preči zopetne bolezni. Priporočamo nadaljevalno rabo tega leka v slučaJu Žslodčnih bolezni, Bolezni v jetrih, Neredov v prebavilih Trinerjev Liniment je prav močno zdravilo, ki se naj ogladi s Obve oljem. Trganje po rokah, nogah, členkih in mišicah gostoma preide P° prvem rabljenju. Imejte ga doma, da ga lahko rabite takoj, če potreba. » -S&iSffi- Ta lek navadna donele popolno zadovoljnost, ker prinese pomoč. Ist?" tako povoljno deluje zoper različne .lcrede, kakor: zabasanost, oslabenJ^ živcev, izbruhe, bolečine in krče, bledo in rumeno obličje, slabočo, »»P0 želodcu, zgubo okusa in spanja. •ffilfiWSiWa^W^WffllfiBiWWWffliifiWWffiHtWgS ' ffi S ffi W Hff « »i « Mi » m * w » ffi w Mi » 5SS tfi Sili s iS S •" JOSEPH TRINER, 1ZDEL0VATELJ.= = 1333-1330 South Ashland Ave mmliti« CHICAGO, I^1* mmmmmmrn amirikanski slovenec. 28. AVGUSTA 1914. 7. LJUDSKA BANKA Vložite svoj denar na obresti v največjo in najmočnejšo banko v Jolietu Hranilnica Vlade Zd. DržaT, Poštne Hranilnice in Države Illinois. Nad 12,000 najboljših ljudi v Jolietu ima tu vložen denar. Pod vladno kontrolo. 3% obresti od vlog. Začnite vlogo z SI. L First National Batik PREMOŽENJE NAD $4,500,000.00 _ uiii ESPIRITU SANTO. (Nadaljevanje s 6. strani.) ^nmmmmBmmmmmmmwm^rnimmmmmmmmmmmnmmmmmmmwmBmrmmrmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmiii^ E, Wunderlich Granite Go. 804-806-808 N. HICKORY STREET JOLIET, ILL. Velika zaloga spomenikov. Naše podružnice so: Bethania in Ressuree-tion Cemetery blizu Summit, Cook Co. in Naperville, 111. Chicago Phone 949 N. W. Phone 94» če lice in počivala na njegovih nežnih kodrih. Na uho mu je šepetala vse tolažilne besede, kar se jih je mogla spomniti. Kar se Adrijana tiče, je bil ravno tako hudo potrt ko Teodor, rabil je tolažbe, ni pa imel princezinje, kjer bi ifkal tolažila. Zgubiti dragega bratca, svojega najožjega prijatelja in materinega svetovalca, vse tri naenkrat, to je bil neprenesljiv udarec za njega. Nasvet, ki mu ga je dala madame De-lepoule, se mu je zdel jako pameten. Srce mu je zamrlo v prsih. Ali se je splačalo, da je operni pevec, če se mora pa ločiti od vsega, kar mu je bilo drago v socialnem in v domačem življenju? Zakaj naj bi ga talenti, ki jih je sprejel od Boga, ovirali, da pride do sreče? Zakaj ga niso mogli ceniti po njegovi pravi vrednosti? Ali niso njegovo rojstvo, njegovi talenti, njegov značaj nobene vrednosti? Dobro je-znal, da so ljudje latinskega jezika jako ekskluzivni, niso vsakega sprejeli v svoj družinski krog. Kar se njega tiče, je imel vsakovrstna povabila k zasebnim veselicam, občudovalcev je imel mnogo, mnoge prenapete ženske so ga častile. Kje bi ga pa sprejeli tako intimno, kje bi se počutil tako domačega, kakor v družini Disdier? Kdo ga je poznal, kakor ga je poznala madame Delepoijle in to že izza otročjih let? Kje naj bi iskal zvestega prijatelja, kakor je bil Kazimir? Kdo bi se ga držal, kdo bi ga ljubil, kakor ga je ljubil Teodor, kateremu je oče, mati in vse izza njegovih otročjih let? Njegovo srce bi bilo zares prazno, ali mu preostaja kaj boljšega, ko pot, katero mu je pokazala madame Dele-poule? Senorita Disdier je gotovo nadarjena, lepa, dopadljiva gospodična. Imel jo je zelo rad, mogoče da bi skušal si jo osvojiti že od začetka, da ni čutil, da je ravno to hotela madame Delepoule. Kaj naj bi več mogel zahtevati, kar bi našel na nji? Nekega dne bi bila slovita na odru, kakor je bila Hortense Delepoule. Njen prijazen glas, njena artistična narava sta Darettiju ugajala. Na drugi strani je bila v domačem življenju priprosta, nesebična, ideal žene za njega. "Boljše ne bi mogel storiti," je ponavljal sam pri sebi. "Boljšega ne bi mogel storiti." Srce se mu je olajšalo, ravno namenjen domu, v vaši družbi se podam rad nazaj." Disdier je bil dobre volje, Adrijan se je navzel njegovega veselega duha, NAZNANILO. Kakor je že znano rojakom, da prodam zemljo v Sawyer County, Wis- ko sta šetala po lepih drevoredih. A- i consin, katera je last EDWARD drijan se je navzel njegovega veselega HINES LUMBER CO. Zaradi prena-duha, ko sta šetala po lepih drevore- dih. Adrijan se j uPam- da bode dal v tem Prosil bi vas, da spregovorite prijazno slucaJu dober vzSled- Poznate značaj besedo za me pri gospodu Disdier in , vase hčer* in rekli ste, da imate mene pri gospej Valorge." j radlD . "Moj dragi dečko, vi ste me čisto I Priznam, da vas imam rad, je re-presenetili. Ne tako hitro, prosim. kel Dlsdler bolj prijazno, "zaradi vaji-Zapomnite si Adrijan, da jaz nočem ne^a bla8orja vam svetujem, da sta ničesar imeti z vašimi zadevami opra- narazen- Ce hočete živeti vaso arti viti. Vso odgovornost vašega sklepa stlčno karijero neovirano in uživati morate sami nositi." j družinsko življenje, si izvolite tovan- Ali madame Hortense, vi gotovo Š1C0- kl nima vašeSa Pokhca- In « želite da " I oce Katahna doseči svoj cilj, ne bode "Jaz ne" želim ničesar, se nočem Zadovoljna, dokler ni vsaj poskusila; je vmešavati v vaše zadeve. Hodite svo- bolje- da. se ne omožl' dokIer 111 vsaj jo pot in skrbite za svoje ljubimske Petindvajset let stara. Umetnost je afcre » strog gospodar, ne more živeti za u- Adrijan je bil ves iz sebe. Setal je'metnost in spolnjevati svojih dolžno po Boulevard Malesherbes, da še en- i sl,J do soproga. Cas porablja za uče-krat premisli svojo situacijo. Večina "Je- Prospekte ima dobre, nočem kaliti mladeničev ima stariše ali prijatelje, "Jencga miru z vprašanji o možitvi. l-i % 1 • "v • v Frank Juncici 1001 N. Chicago St. JOLIET, ILL. ki vse za ženitev napravijo, ki jim nevesto preskrbe. On se je, odkar mu je madame Delepoule odrekla svojo pomoč, počutil čisto samega. Mu pač ne preostaja druzega, kakor da sam zasnubi za roko gospodične. Vedno je bilo bolje, če jc bila tretja oseba, ki bi poprašala za roko neveste, ker gotovo bodo stariši stavili vsakojaka vprašanja, bi poizvedeli o preteklem življenju mladeniča, bi se zagotovili o njegovem dobrem značaju, predno bi mu zaupali bodočnost svoje hčere. Zdelo sc mu jc prav, da je tako, ker to je opomoglo temu, da je bilo manj nesrečnih, nepremišljenih zakonov skle njenih. V njegovem slučaju se ni bilo bati tega, ker je bil že dobro znan v" družini Desdier, poznali so njegovo stanje, znan jim je bil tudi njegov značaj, morali so biti ž njim zadovoljni, ker drugače bi nc kazali intimnosti, katera je vladala med njimi v zadnjem času. Pri vsem je upal na uspeh pri svoji snubitvi. Postal je vesel. Veselo jc šetal po boulevardih, sc prijazno poklanjal svoji mmnogim znancem, katere je rsečcval. Zavedal se jc svoje popularnosti in svoje lepe postave, svojega finega vedenja, svoje obleke, ki se mu jc popolnoma prilegala. Zavedal se je občudujočih oči, ki so bile v njega obrnjene, zavedal se je šepetanja, kadar jc prišel v ženske kroge, zavedal sc občudovanja pariških mladeničev, ki so zaman poskušali posnemati njegov nastop, njegovo vedenje, njegove graciozne korake. Bilo bi nečloveško, ako bi bil indiferenten proti tihemu dobrikanju. Zrak je bil svež in dobrodelen popoludne majnika, življenje si ni nikdar predstavljal vesele-jc, nikdar ni imel lepših upt>v do danes. Ko je prišel v Park Monceaux, ga je pozdravil znan glas s španskim naglasom. Bil je Scnor Disdier. Naenkrat je bil njegov sklep storjen. Porabil bode priliko, katero mu je nebo poslalo in snubil za njegovo hčer Katalino. "Senor, ali hočete iti nekoliko skozi park, je tako krasen dan?" "Z veseljem se bodem pridružil vam," je rekel vesel Španec. "Bil sem Tudi nc mislim, da vam bode moj odgovor povzročil trpljenje, mogoče vas preseneti v trenotku. Ce le kaj razumem o možeh, potem vi niste zaljub ljeni v mojo hčer." Adrijan se je zganil in postal rudeč. "Senor, druge ne ljubim za dobro ali za zlo. Prvič sem v stanu se oženiti Hočem se nastaniti, hočem imeti dom, v katerem bode gospodinjila moja žena. Vaša ljubeznjiva in nadarjena hčer je edina, katero bi si izvolil. Ca stim jo in jo občudujem, najini okusi so si sorodni, ostal bi ji zvest. Upam da bi prišel čas, ko bi ljubila moža in se čutila srečnega pri njem, kakor sem gotov, da bi jo i jaz ljubil in cenil." (Dalje prih.) — Vsaka katoliška obitelj v Ame riki bi morala imeti v svoji hiši Amcr Slovenca, ki je edini katoliški list Izhaja dvakrat na teden in stane lc $2 DZ.A.IS) I PISMENI PAPIR, KUVERTE, NAKAZNICE, BOLNIŠKE LISTE IN PRAVILA v slovenskem in angleškem jeziku, ter vse vrste tiskovine, oglase in knjig« pišite na največjo slovensko u n i j s k o tiskarno v Ameriki: Amerikanski Slovenec joliet, illinois, DELO JAMČIMO. M. PIKLOR, prodajalec farm, 1526 W. 21st St. Chicago, Illinois. Vsem Slovencem in Hrvatom pripo, ročam mojo gostilno "HOTEL FLAJNIK" 3329 PENN AVENUE in neznanci vedno dobrodošli! NA SVIDENJE! P. & A. Phone 351-W. AUSTRO-AMERICANA PARO-BRODNA DRUŽBA Direktna črta med New Yorkom Avstro-Ogrsko. Nizke cen« Dobra postrežba, električna sritljava debra kuhinja, vino brezplačno, kabin* 3. razreda na parobrodih Kaiser Fran: oscf I. in Martha Washington Na ladijah se govor« vsi avstrijska j »siki. Družbni parobrodi na dva vijaka Za vsa nadaljna pojasnila se obrn na glavne zastopnik«: *>HELP8 BROS. & CO. 2 Winm(tsn St., N«w York, N. Y ali na njih pooblaščen« zastopnik« v 7.j«d. državah in Kanadi iGeo. Flajnik, lastnik 13329 Penna Ave. Pittsburg, Pa. I John Grahek _...G-ostilničar... Točim vedno sveže pivo, fino kali-Ifbrnijsko vino, dobro žganje in tržim (najboljše smodke. Prodajam tudi trdi in mehki premog. TELEFON 7612. i 1012 N. Broadway JOLIET, ILIi Pozor, rojaki ! I Dobil sem iz Washin-tona za svoje zdravili serialuo Številko kten jmnči. da so zdravila prava iu koristna. Po dolgem času se ml )e posrečilo Iznajti | pravo A i pen tinkture I in Pomado proti lzpa-[danju in za rast las, Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les če bo i kupoval od nas, ti bomo vs« lej postregli s najnižjimi tržnimi ct nami. Mi imamo v zalogi vsak«vrs> nega lesa. Za stavbo hiš in poslopij mehki u trdi les, lath, c«derne stebra, desk h šinglne vsake vrste. Nai prostor je na Desplaines «U< blizu nevega kanala. Predne kupiš LUMBER, oglasi * pri nas in oglej si našo zalogo I Mit« bomo zadovoljili in ti prihranili denat I kakorgne SedosedaJ na I svetn nt bilo, od katera uioSklm in ženskim gosti in dolgi lasje resnično popoinoma zruste-I Jo in ne bodo več lzpa-[ dali ter ne osiveli. Ravno tako zraste Jo raoiklm v ti. tednih krasni brki popolnoma. Kevin&tlzem v rokah lil nogah In krtž.cali v 8 | dneh popolnoma ozdravim, kurja očesa, brn-I davice, potue noge in ozebline se popolnoma odstranijo Da Je to I resnica Jamčim s $5(X). Pilite po renlk kstere-I ga poSljem zastonj. JAKOB WAHCIC, 1092 E. 64th St. Cleveland, Ohio. R. F. K0MPARE SLOVENSKI PRAVNIK ADVOKAT «T. W. LYONS Naš office in Lumber Yard na vogh DES PLAINES IN CLINTON ST« J. P. [{ING,* *i*****trgevec. Clinton in Dttplainet Sit. Joliet Garn&ey, Wood & Lennon ADVOKATI. Joliet National Bank Bldg. I Oba ul. 891. JOLIET, ILL. * V So. Chicago, Ills,: Soba 218 — 9206 Commercial Av«. Telefon: South Chicago 579. Hrvatako-Slovenskl Dom. GEO. MIRAN salun 201 Ruby St., Joliet, 111. Chicago Phone 2952. N. W. 1252. NAJBOLJŠA POSTREŽBA. Dvorana za zabav« in veselic«. Kegljišče (Bowling AU«ys) Free lunch vsak dan. :i Dobrodollil Glasba po nizki ceni — Mance h Cigo Co. AMERIKANSKI SLOVENEC. 28. AVGUSTA 1914 Preklic. Verbičev Luka misli v Ameriko iti, zato se od strica poslovi, rekoč: "Srečni bodite in dobro se imejte!" — Drug dan se pa skesa ter sklene doma ostati. Ker pa meni, da je treba poslovilo preklicati, gre torej k stricu in reče: "Nič ne bodite srečni in nič dobro se ne imejte — jaz ostanem doma." Je vseeno. Stara mati: "Jožek, tukaj je papir, piši materi pismo!" Jožek: "Pa ne vem, kateri dan je danes." Stara mati: "Pa zapiši včerajšnjega!' Šolska modrost. Profesor: "Kambiz je imel s svojim očetom Čirom nekaj skupnega, da sta namreč oba na različen način umrla." —"Periklej je živel neprenehoma do leta 429." Dobro plačilo. Jožek: "Gospod, moj oče vas prosi, da mu posodite pet kron, — potlej ste pa lahko drugo leto moj birmanski boter." V dvomu. Jaka: "Mina, ali bi hotela mene vzeti?" Mina: "Hm, hm... to je težko. Če rečem da, za mene ne bo prav, če rečem ne, pa vam ne bo všeč." Dober svet. Gospod: "Mati, jaz moram reči, da je vaš Lipek prav poreden fant." Mati: "Pa je vendar moja edina srečal" Gospod: "Jaz vam svetujem to srečo za lase zgrabiti." Samogovor postopača. "Delo je zabela življenja — zato se mora zmerno uživati." Seveda. , Gospa pesterni: "Ali pa znate tudi z otroci ravnati?" Pestema: "Menda ja, — saj sem bila sama nekdaj otrok." Iz dobrih starih časov. Policaj beraču: "Beračiti je prepovedano in se kaznuje z globo 20 krajcarjev." Berač: "Tako? Ampak.... ampak, jaz imam samo osem krajcarjev." Policaj: "Potem pa glej, da nabera-čiš brž še drugo, kar ti manjka, drugače pojdeš z menoj ričet jest." Pri skušnji. Profesor: "Ime četrtega želodca pri prežvekovalcih boste vendar vedeli. Saj ga vidite pri vsakem mesarju!" Dijak: "Danka." Izpred sodišča." Sodnik: "Torej, Jože Brajdič, koliko ste stari?" Brajdič: "Pri nas ciganih take reči ne vemo natanko." Sodnik: "Pa primeroma." Brajdič: "No, vidijo: prvikrat sem bil obsojen na 16 mesecev, potem sem bil 3 dni prost; potem sem bil obsojen na 8 let in sem zdaj 13 mesecev prost, začel sem s 15. letom — zdaj pa naj izračunajo, koliko sem star." Dober odgovor. A.: "Ti torej ne maraš Debevčeve Franice?" B.: "Po pravici rečeno: zdi se mi preneumna! B.: "Da bi te vzela, kaj ne?" V šoli. Profesor: Peteršilj je dvoje vrste: pravi in divji. Pravi se razločuje od divjega po tem, da prav močno po pe-teršilju diši! Postrežnica: "Papagaj je spet iz-pregovoril več besed." Gospa svoji prijateljici: "Ja, ta moj ptič je res razumen, vsako besedo vja-me, ki jo moj mož izpregovori z menoj." K postrežnici obrnjena: "No, kaj pa je spregovoril?" "Stara baba, molči!" Prva misel. Gospodinja (ko zve, da je njen mož smrtno ranjen) služkinji: "Ana, danes prinesi pa samo pol kile govedine!" Advokat. H koncu, gospodje porotniki, bi vas hotel še na nekaj opozoriti, da se je namreč pregrešil moj varovanec samo zoper en paragraf kazenskega zakonika, čeravno jih je imel 370 na razpolago. Dober svet. A.: "Ali si tudi enkrat prišel v mesto?" B.: "Ja, moram k zdravniku, noge mi tolikrat zaspe." A.: "Pa pojdi raje k urarju in si kupi budilko!" Najdaljša pot. Bogataša vpraša sin, kako da je o-bogatel. "No," odgovori oče — "potov je več, ampak zapomni si: pot poštenja je najdaljša!" V šoli. Katehet: "Kaj moramo storiti, da pridemo v nebesa?" Lipe: "Umreti." V* pijanosti. Logar: "Kako da ste mogli zajca zgrešiti?" Lovec: "Malo okajen (pijan) sem bil in sem namestil enega zajca videl dva. Pa je že zlodej hotel, da sem na aapačnega ustrelil!" V šoli. Prof.: "Zemlja je v primeri s soln-cein tako majhna, da kadar bo skočila v bolnce in se zopet ž njim združila, «ie bomo z najboljšimi pripomočki mogli razločiti, da bi bilo zato solnce kaj večje." Iz kasarne. Korporal: "Dve reči sta torej, ki ju morate vselej saboj prinesti, kadar pridete na kontrolni shod: prvič vojaški list in drugič nobene palice!" i? m CENIK MOLITVENIH ■g NABOŽNIH, PODUČNIH ^ Si IN ZABAVNIH KNJIG ia ^^^^ katere se dobe v&ftfi^ ss ss Hi KNJIGARNI AMER. SLO- S Sij VENCA, JOLIET, ILLS. g M3 ^ Zabavni kotiček. Bilo je v velikem mestu za časa znamenitega semnja. Po ulicah se je kar trlo ljudi, gnječa je bila velikanska. Naenkrat se zasliši močan glas: S poti, s poti! Hil je Ribničan s celo zalogo »uhe robe na hrbtu. Vse se je ogibalo, le oblizan mestni škric je ošabno »topical sredi ceste. Ni trajalo dolgo in Ribničan in škric sta trčila skupaj in vsa suha roba je zgrmela na škrica, ki je od strahu padel po blatu. Drugi dan je škric tožil Ribničana radi poškodbe in pomazane obleke. Pred sodnikom pa Ribničan ni črhnil ne črne ne bele, stal je kot klada. Sodnik pravi: S tem človekom ni mogoče opraviti ničesar, saj niti govoriti ne more. Kaj, pravi škricl Noče, noče! Saj je ■a trgu kričal na vse grlo: S poti, s potil No, potem je pa prav, je rekel sodnik, potem ste pa krivi Vi, ker se ■iste pravočasno ognili. PODUČNE IN ZABAVNE KNJIGE. Ali Boga Stvarnika res ni treba..25c Amerika, ali povsod dobro — doma najboljše ..................20c Angleščina brez učitelja..........40c Arumugam, sin indijskega kneza. Dogodljaji spreobrnjenega indijskega princa...................20c Babica ...........................50c Beatin dnevnik ..................20c Bahovi huzarji in Iliri............7Sc Bajke in povesti .................75c Belgrajski biser. Pov. iz starih dni 20c Beneška vedeževalka ali proklet- stvo iu blagoslov ..............25c Berač. Povest. — Elizabeta. Črtice 20c Bitka pri Visu 1. 1866 ............. 25c Bled sedaj in nekdaj .............20c Božja kazen. — Plaveč na Savini. —Čudovita zmaga .............20c Boj s prirodo. — Trekova Uršika..20c Boj in zmaga. Povest.............25c Bojtek, v drevo vpreženi vitez____20c Božični darovi. Povesti...........20c Burska vojska ...................25c Cvetina Borograjska. Povest......40c Cvetke zelene in zvenele za mlade in stare .......................25c Čas je zlato .....................25c Ciganova osveta .......i.........25c Črry bratje. Povest .............20c Darovana. Povest ...............25c Doma in na tujem ...............25c Domači zdravnik .................60c Emanek, lovčev sin. — Berač......20c Erazem Predjamski. Povest iz petnajstega stoletja ...............20c Evstahij. Povest .................25c Feldmaršal grof Radecki .........20c Ferdinand .......................25c Frank baron Trenk, vodja hrvatskih pandurov .................25c Friderik Baraga .................50c General Lavdon, oč« vojakov ime* aovan .........................20c Godčevski katekizem; Žeuitna ali evatbine navade in napitnice... ,20c Gozdarjev sin. Povest............20c Gozdovnik. Povest iz ameriškega življenja, 2 zvezka po...........75c Grizalda, kmetica in grofica.......30c Hedvika banditova nevesta. Povest 20c Hitri računar ....................40t Hmeljavo cvetja. — Marijina podoba .............................3>5e Izdajavec. Zgodovinska povest iz turških časov ..................25e [zgubljena sreča. Povwt .........20c Izidor, pobožni kmet. Povest.....20c Izza mladih let, pesmi ...........30e Jagnje. — Starček z gore..........30c Jaromil. češka narodna pravljica.,20c Jernač Zmagovač. Povest. — Med plazovi. Povest tirolskega gorskega župnika .................25e Jozafat, kraljevi sin Indije........25« Jakoba Alešovca izbrani spisi. 1. zv.: Kako sem se jaz likal, I. del. —Doma. — V iolo. — Začne «e nemščina. — Klošterski muc. — Z nemščino gre naprej .........75c 2. »v.: I. Jurij Koxjak, slovenski ja-ničar. Povest i* 15 atoletja doma- če zgodovine. — II. Spomini na deda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda. — III. Jesensko noč mej slovenskimi polharji. Črtice iz življenja našega na-ro. — IV. Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja. Cena.....................50e 3. zv.: I. Domen. Povest. — II. Jurij Kobila. Izvirna povest iz časov lutrovske reformacije. — III. Dva prijatelja.—IV. Vrba« Smu-kova ženitev. Humoristična povest iz narodnega življenja. — V. Golida. Povest po resnični do-godbi. — VI. Kozlovska sodba v Cišnji Gori. Lepa povest iz stare zgodovine. Cena ..............50c 4. zv.: I. Tihotapec. Jovest iz domačega življenja kranjskih Slovencev. — II. Grad Rojinje. Povest za slovensko ljudstvo.—III. Klošterski žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dva brata. Resnična povest. Cena..........50c 5. zv.: I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povest iz 15. stoletja. — II. Nemški valpet — III. Sin kmetskega cesarja. Povest iz 16. stoletja. — IV. Lipe. Povest. — V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest. Cena .....................50c 6. zv.: I. Sosedov sin. — II. Moč in pravica. — III. Bojim se te. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest iz domačega življenja. — VI. Kako je Kotar-jjev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. — VII. Črtice iz življenja političnega agitatorja.. .50c 9. zv.: I. Doktor Zober. Izviren roman. — II. Med dvema stoloma. Izviren roman. Cena............50c 10. zv.: I. Rokovnjači. Zgodovinski roman. — II. Moj prijatelj Jam-ralec. — III. Šest parov klobas.— IV. Po tobaku smrdiš. — V. Ženitev iz nevoščljivosti. Cena.....50c Katekizem za kat. slov. šole v A- meriki .........................25c III. Veronika Deseniška. Tragedija. — IV. Pripovedne pesni...50c Kanarček, Kresnica. — Kapelica v gozdu .........................20c Kirdžali, podonav. povest ........50c Kmetijsko gospodarstvo .........75c Knez Črni Jurij, osvoboditelj Srbije. Zgodov. povest ...........20c Kraljičin nečak. Zgodovinska pov. .25c Krištof Kolumb in odkritje Amerike ...........................20c Koliščina in stepe. Povest........20c Kraljica Draga, izvirna povest iz srbskega kr. dvora.............25c Križem sveta. Zgodovinska povest 50c Kako naj se pišejo zasebna pisma.50c Krvna osveta. Povest ............20c Lažnjivi Kljukec ................20c Ljubite svoje sovražnike. Povest 20e Lurški čudeži ..................$1.00 Ludevit Hrastar.—Golobček......25c Ludovik, mladi izseljenec.........25c Maksimilijan I., cesar mehikanski, 20c Marica. Povest .................40c Mali vseznalec — Mali vedež.....25c Malo življenje. Povest ...........45c Marija hči polkova, zgod. povest..25c Marijina otroka. Povest s kavka- Marjetica. Idila .................50c Maron, krščanski deček...........25c Materina žrtev...................20c Mati božja dobrega sveta, povest.. 50c Mati božja na blejskem jezeru... .25c Matevž Klander—(Spiritus familia-ris. Zgodovina motniškega polža. Gregelj Koščenina) ............20c May, F.ri. Povest ...............20c Mirko Poštenjakovič. Povest......20c Mlada mornarja. Povest _________25c Mladi samotar. Povest ...........20c Mladim srcem ...................40i Mlinarjev Janez. Slovenski junak ali uplemenitba Teharčanov.....50c Medvedji lov. — Čukova gostija.. .4<)c Močni baron Ravbar.........,...20c Mož Simone ....... .............50c Mrtvi gostač ....................25c Na Jutrovetn ....................4()c Na preriji. Povest ..............20c Na divjem zapadu................50c Najboljša dedščina.—Leseni krii..25c Narodne pripovedke v Soških planinah ..........................20c Naseljenci. Povest ..............20c Naselnikova hči, cvetlica pustinje, 20c Naš Dom .......................20c Nedolžnost, preganjana in poveli- čana. Povest ..................25c Nikolaj Zrinski ..................25c Nekaj iz ruske zgodovine.........20c Nesrečnica. Povest ..............20c Nezgoda na Palavanu. Povest.....20r Od Leona do Pija ...............20c Odgovori na ugovore proti sv. veri 30c Pavliha v slov. obleki. Smešne pov. 20c Pavlina ..........................25c Pesmarica — Slovenska...........50c Pesmi — Janko Žirovnik..........30c Pirhi. — Ivan, turški sužeiU— Krščanska obitelj .................25c Pisana mati..................... S0c Pisanice, pesmi za mladino........50c Ponižani in razžaljeni ............50c Poduk rojakov ali kažipot v Amer. 40c Poslednji Mohikanec. Povest......20c Postojnska jama .................20c Potop ..........................$1°° Potovanje v Liliput...............20c Povodenj ........................25c Pauk zaročencem in zakonskim.. Praški Judek ..................;.2°c Pred nevihto, novela ............25c Preganjanje indijan. misijonarjev..i5c Pregovori, prilike in reki.........30c Prešeren in Slovanstvo.......,.'.,..SO* Prešernove poezije ..............75c Pri našem cesarju................25c Pri Vrbovčevem Grogi. Povest;..-20c Pridni Janezek in hudobni Mihec..35c Prihajač. Povest ... . .......'. . .-■ ■50e Princ Evgenij Savojski, slavni junak in vojskovodja avstrijski. Zgodovinska povest............20° Pripovedke za mladino. I. in II. zv. 20c Prisega huronskega glavarja......25c Prvič med Indijanci. Povest.......25c Prst božji .......................20c Rdeča in bela vrtnica.............25c Ribičev sin. Pravljica ...........20c Ricmanje, cerkveno vprašanje.....25c Robinzon stariši in njegove čudovite vožnje in dogodbe.........50c Ročni slov.-angl. in angl.-slov. slovar ............................75c Rodbinska sreča .................30c Roparsko življenje. Povest........20c Roza Jelodvorska ................35c Rusko-Japonska vojna ...........50c S prestola na morišče ali nesrečna kraljeva rodbina. Zgod. povest, 2uc Šaljivi Jaka ali zbirka najboljših kratkočasnic za slov. narod, 2 zv. po .............................20c Sanjske bukve ...................40c Senilia, povest ...................20c Slavček. — Nema deklica.........20c Slovenski šaljivec. Zbirka najboljših kratkočasnic, I,—III.......25c Slovnica—slov.-angl. za učenje angleškega jezika, vez..........$1.00 Solnce in senca. Povest...........20c Spisje ...........................20c Spisovnih, ljubavnih in ženitovanj- jkih pisem.......................30c Srečolovec. Povest ..............20c Stanley v Afriki .................25c Sveta vojska ......... ..........25c. Sv. Notburga ....................20c Sveti večer ......................25c Svitoslav. Povest ................20c Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini 1878, zv. I. in II po.........75c 60 malih povestij ................20c 100 beril ........................20c Tiun-Ling, kitajski pomorski razbojnik. Povest .................25c Tisoč in ena noč, zv..............20c Tolstoj ..........................30c Trije indij, povesti...............20c Ujetnik morskega roparja ........20c V delu je rešitev. Povest..........25c V gorskem zakotju. Povest.......20c Vedeževalka. — Kmet - Herod. — Župan sardamski. — Jeza nad petelinom in kes .................50c Viljem baron Tegethoff. Zmagovalec na morju 1. 1866.............25c Vojska na Turškem 1875-1878 ....25c Vošilna knjižica .................75c Vrtomirov prstan ali zmaj v Bistriški dolini. Povest .........25c Vstajenje. Povest ................20c Za kruhom. Povest...............20c Zadnja kmečka vojska. Zgodovinska povest iz leta 1573..........75c Zsroke o polnoči.................20c Zbirka domačih zdravil ..........50c Ženinova skrivnost. — Najden in zgubljen .......................30c Zgodbe fare Skocjan pri Dobrovah 50c Zlata vas. Podučna in kratkočasna povest .........................30c Zlatarjevo zlato. Zgodovinska povest iz XVI. stoletja .-..........75c Zlati orehi. Povesti ..............25c Zlatokopi. Povest iz Alaske.......25c Zlatorog .........................30c Zmaj iz Bosne. Povest...........50c Znamenje štirih, povest, zv, po....25c Zvesti sin. Povest................25c MOLITVENE KNJIGE. Krščanski Zakon ........ 75c in 1.00 Marija Varhinja, zlata obr. 75c in 1.00 Nebeške iskrice, zlata obr. 75c in 1.00 Otroška pobožnost, zlata obr......25 Rajski glasovi, zlata obreza 75c in 1.00 Sv. Ura, zlata obreza, velike črke ....................75c in 1.00 Skrbi za dušo, usnje, zlata obreza ......................75c in 1.00 Zvončec Nebeški (hrvaška) zlata obreza ....................... 1.25 Put u. Nebo (hrvaška), usnje..... 1.25 Put u Nebo (za dekleta i žene— hrvaška) ..................... 1.25 Key of Heaven (angleška) 1.00 in 1.50 Jesus My Love (angleška)...... 1.00 Ako bi slučajno mi ne imeli ene ali druge izmed omenjenih knjig morajo naročitelji počakati par tednov. Ko knjige dospejo, jih pa pošljemo vsakomur. V trgovski zvezi smo z skoro vsemi knjigotržci v stari domovini, za to lahko izpolnimo vsako naročilo v najkrajšem času. POZOR, ROJAKINJE! Ali veste, kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovol V mesniei J. & A. Pasdertz se dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite torej io poskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo. Ne pozabite torej obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Streets. Chic. Phone 2768. N. W. Phone 1113 W. H. KEEGAN POGREBNIK. Slovenci v La Salle in okolici: K»' dar potrebujete pogrebnika se obrnit' na to tvrdko in prepričani bodite, d* boste najbolje postreženi, ker ta zaw' je najboljši ter mnogo cenejši drugi. V slučaju potrebe rešilnega (ambulance) pokličite nas po telefo' nu, ker smo vedno pripravljeni — P° dnevi in ponoči. Vse delo jamčeno. POSTREŽBA TOČNA VSAK CAS W. H. KEEGAN, Telefona št. 100 — vsak čas. Cor. 2nd and Joliet St., La Salle. I11 Joliet Citizens Brewing Co« North Collins St., JoliOt, 111. I JPiite EliL Brand" pr\ro Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. Union Coal & Transfer Co 515 CASS STREET, JOLIET, ILL. Pia.no and Furniture Moving Chicago tel. 4313. Northwestern tel.' JO LI CT. ILL. PIVO V STEKLENICAH. Cor. Scott and Clay Sta. Both Telephone« 26. JOLIET. ILLljjS Chi. Phene: Office 658. Res. 3704 Uradne ure: 9—12 a. m. 1—5 and 7—8 p. m. Ob nedeljah od 10. do 12. Dr. s.Gasparovich Dentist Zobozdravnik Joliat National Bank Building 4th Floor, Room 405. JOLIET, :-: ILLINOIS Chi. tel. 3399. N. W. tel. Louis Wis' M0 Jackson St JOLIKT, gostilničar TINO, ŽtUNJp IN SMO®' Sobe v najem in Lnacli Naročite zaboj steklenic novega piva, ki se Imenuje ter je najboljša pijača E Porter Brewing Company Oba mehu 405. S. Staff St.. MM. ^