Ameriška Domovina
'>'akk’e	>
v v ^
^ St v e CAN IN SWWT 'r- /7^ J« UN0UA9« ONLV
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, APRIL 8, 1969
National and International Circulation
MOMONO KtiWSRAMi
ŠTEV. LXVII - VOL. LXVII
"Sovjeiska Rusija" se
je loiila Titove parišje
Moskovski čas opis našfeva titovccm vso stare in nove
Krche.
MOSKVA, ZSSR. — Ko je Tito imel s svojimi tovariši v marcu kongres svoje partije, ni tega spregledalo sovjetsko časopisje tn primerno kritiziralo jugoslovanski “revizijonizem in oportunizem”. Seveda ni priznalo ti-titovcem pravice, da si lastijo priimek, da so komunistična stranka. Vsi so mislili, da bo te s°vjetske gonje proti Beogradu konec, kakor hitro se bo končal kongres.
Pa se je ravno ob praznikih spomnila “Sovjetska Rusija" in Nemarno skritizirala tovariše ob Savi in Donavi. Pogrela je vse stare očitke in trdila, da so jugoslovanski komunisti padli prav tako globoko kot 1. 1956. ko so namreč branili madžarskega “izdajalca komunizma” Nagyja.
“Sovjetska Rusija” ni ravno •ned vodilnimi sovjetskimi dnevniki, je pa znano konservativno glasilo, ki je obenem tudi Uradno glasilo največje ruske republike. List ne more odpustili Titu, da se je postavil na stran čeških in slovaških tovarišev, se ’uduje nad tem, da jugoslovansko časopisje s Politiko in Borbo na čelu prinaša s posebno našla do vse, kar obnergava Rusijo, ^er Pripisuje Varšavskemu pak-io isti pomen in namen kot NA-Hudo prijemlje Tita tudi radi tega, ker hoče igrati Jugo-slavija v sporu med Sovjetsko
Zvezo in Kitajsko nevtralno vlogo.
Dipiomatje v Moskvi se sprašujejo, čemu ta napad ravno sedaj, ko gre Titov kongres že v Pozabo. Morda so v Kremlju ho-Jcli povedati, da niso pozabili, da
odo 13. in 23. aprila v Jugosla-viji Volitve in da je zato potreb-no> da tudi Moskva po svoje podijo tajno opozicijo proti seda-njcmu rdečemu režimu v Beogradu.
Novi grobovi
George Milcinovic Sr.
Včeraj je umrl po kratki bolezni v St. Alexis bolnišnici 74 let stari George Milcinovic Sr., rojen v Visocevičih v Jugoslaviji, od koder je prišel pred 56 leti, upokojeni delavec Republic Steel Co., mož Frances, roj. Debelak, oče Georgea, Williama Mills, Marcusa, Nicholesa, Daniela, Anne Lukas, Mary Jane Slomkowski in pok. Johna Mills, 31-krat stari oče, praoče, sin pok. Marka in pok. Marte, brat Marka (v Evropi), pok. Johna in pok. Angele Ryakovich. Pokojni je bil član Društva Bled št. 20 ADZ m veteran prve svetovne vojne. Pogreb bo iz Fortunovega pogreb, zavoda na 5316 Fleet Avenue v četrtek ob 8.30, v cerkev sv. Lovrenca ob devetih, nato na Kalvarijo.
NASA bo ta teden
poslala nov satelit
Nimbus III okoli Zemlje
WASHINGTON, D.C. — Lanskega maja je NASA poslala o-koli Zemlje vremenski satelit Nimbus B. Poskus se je ponesrečil, ker je raketa Thorn Agena, ki bi morala spraviti satelit na pravi položaj, med potjo zgubila pravo smer in je bila avtomatsko uničena. Letošnji satelit bo torej v glavnem iste konstrukcije kot lanski, zato bo o-hranil tudi lansko ime. Bo pa večji, težji in obsežnejši.
Obsegal bo 1,269 funtov in bo imel sedem različnih sistemov za ugotavljanje vzrokov za vremenske spremembe. Satelit bo imel sedem različnih sistemov za ugotavljanje vzrokov za vre-
Romuni se k upirajo
Romunski zunanji minister se je odzval “vabilu” v Moskvo, ne kaže pa, da bi Romunija bila pripravljena sprejeti “moskovsko” linijo.
BUKAREŠTA, Rom. — Koncem tedna je odpotoval zunanji minister Corneliu Manescu v Moskvo, kamor ga je “povabil” zunanji minister ZSSR Andrej Gromiko na razgovore o “mednarodnih vprašanjih”. Povabilo zunanjega ministra v Moskvo pomeni nov ruski poskus spraviti Romunijo bolj v “linijo” s sovjetsko politiko. V Bukarešti se temu upirajo in kot je pokazala zadnja izjava romunskega zastopnika na razorožitveni konferenci pretekli teden v Ženevi, so odločeni hoditi svojo pot in varovati svojo neodvisnost.
Moskva je nejevoljna na romunsko stališče do zasedbe Češkoslovaške. V Bukarešti so to ob samem začetku obsodili in pri tej obsodbi ostali kljub raznim ‘ svarilom” in “pritiskom” Moskve. Nič manj se jeze v Moskvi na Romune zaradi tega, ker hočejo ostati v sporu Moskva-Peiping še tudi po spopadih na reki Usuri pretekli mesec nevtralni.
Romunija stalno izboljšuje svoje stike z zahodnim svetom in povečuje z njim tudi gospodarske vezi, da bi bila čim manj odvisna od “socialističnega bloka” tudi v gospodarskem oziru. Nedavni obisk predsednika Romunije Ceausescuja v Turčiji je sprožil ugibanje, da se snuje “skupna fronta” Romunije, Jugoslavije in Turčije za varstvo “neodvisnosti” Balkana. Proti komu naj bi bila ta skupna
Večina javnosti si ni na jasnem o ABM
PRINCETON, N.J. — Gallupov zavod za ugotavljanje javnega mnenja je koncem meseca hotel ugotoviti, kaj sodi javnost o predsednikovi odločitvi nadaljevanja gradnje obrambe pred medcelinskimi raketami ABM. Pri tem je prišel do kar zanimivih ugotovitev.
O novem sistemu in o predsednikovi odločitvi je vedelo vsaj nekaj le 69 odstotkov povpraša-nih. Od tega jih je imelo komaj 40 odstotkov svoje mnenje.
Od teh 40 odstotkov jih je 25 odstotkov zagovarjalo nadaljevanje gradnje obrambe Safeguard, 15 odstotkov pa jih je temu nasprotovalo. Oboji so navajali že znane razloge. Tisti, ki so za ABM, so trdili, da jih dežela potrebuje za varnost, da ZSSR ni mogoče zaupati in da moramo zato gledati, da v oboroževalni tekmi ne zaostanemo. Oni, ki so proti ABM, so opozarjali na njihovo nepopolnost in verjetno neučinkovitost, pa tudi na ogromne stroške.
Vsekakor je zanimivo to, da je odnos razpoloženja javnosti, kolikor ima sploh kako mnenje o ABM, 5:3 za njihovo gradnjo Nasprotnikom ABM ta Gallupova ugotovitev gotovo ni prijetna, saj skušajo stalno delati vtis, da je na njihovi strani velika večina javnosti in Kongresa, proti njim pa le —- generali in vojna industrija!
— Tunizija v Afriki je po površini nekako enaka državi New York.
HUSEIN V WASHINGTONU
Danes je prišel v Washington jordanijski kralj Husein. V razgovorih s predsednikom R. M. Nkonom in državnim tajnikom W. Rogersom bo skušal dobiti podporo za “arabsko stran” v sporu na Srednjem vzhodu. Za to nalogo je Husein posebno pripraven, ker je skozi vsa leta svoje vlade sodeloval z Zahodom. Jordanijski kralj bo skušal še posebej dobiti pomoč tudi za svojo državo, ki je od vseh arabskih sosedov utrpela v izraelsko-arabski vojni 1967 največje izgube. Izra'el ima zasedenega 40% njenega najboljšega ozemlja.
WASHINGTON, D.C. — Jor- bi rad dobil v Washingtonu tudi danijski kralj Husein je prišel več orožja, posebno letal. Doslej sem kot odposlanec arabskega se je upiral sovjetskim ponud-sveta, da obrazloži vodnikom J bam v upanju, da bo dobil, kar Združenih držav arabsko stran v potrebuje, v Ameriki in Angli sporu med Izraelom in njegovi- ji. Če v tem ne bo uspel, mu Sov-mi arabskimi sosedi. Prav tako jetija še vedno ostane, bo Husein skušal doseči nekaj Kralj Husein ima doma skraj-
I Iz Clevelanda in okolice
Razkol v Komunistični partiji Finske
Helsinki, Fin. — Komum-
v lčna partija sicer ni posebno ^ evilna, igra pa v finski politi-1 Precejšnjo vlogo, ker je za njo neke mere stalno Sovjetska eza, mogočna vzhodna soseda inske. Zato je vzbudil spor ^ °munistični partiji na njenem ridnevnem kongresu koncem oteklega tedna kar dosti polnosti.
^Konservativni del partije gro-j z izstopom in z ustanovitvijo astne “Komunistične delavske Partije”.
V(^merna s^uPina ie izvolila no-^ Partijsko vodstvo in sprejela °v program, ki je zavrgel “dik-‘ Ur° Proletariata” kot enega hih”6me^nih, ^ePrav le “začas-je.
na Zemlji neverjetne stvari. NASA bo na primer nekaj dni po poletu satelita spustila v znanem Yellowstone parku losa, ki mu bodo na hrbet privezali radijsko postajo. Satelit Nimbus B bo pa stopal z losovo postajo v zvezo, kadar se bosta obe bateriji srečali.
V Moskvi so za zdaj odločeni spraviti Romunijo “na linijo” mirnim potom. To ni lahka naloga in jo tudi ne bo mogoče naglo izvesti.
Demokrati v Kongresu se jeze na Nixona
------------- ----- - ---	-	. WASHINGTON, D.C. — Prvi
menske spremembe. Satelit bo j fronta naperjena, je precej očit- trije meseci kongresnega zase-izzredno precizen, ugotavljal bo,no.	danja so minili, ne da bi Kon-
gres opravil kaj prida dela. Dejansko je zvišal le svoje plače in izglasoval zakon o povišanju gornje meje dolga zvezne vlade.
Glavno krivdo za svojo dosedanjo nedelavnost meče na predsednika Nixona, ker ni poslal Kongresu v obravnavo zakonskih predlogov.
Slovenci, Slovenke, Ameriška Domovina je VAŠ list, dopisujte vanj!
tudi posebej za svojo državo, ki je od vseh arabskih držav zašla po vojni z Izraelom junija 1967 v največjo stisko.
Arabci upajo, da bodo velike štiri sile, ki so se pretekli četrtek začele posvetovati v New Yorku o rešitvi sporov na Srednjem vzhodu, pritisnile na Izrael, da se bo umaknil z zasedenega arabskega ozemlja. V Kairu grmijo, da bodo to storili sami z novo vojno, če ne bodo štiri velike sile pohitele. Husein bo povedal, kar se je o tem razgovar-jal v Kairu in v Riadu, vendar mu nihče ne bo resno verjel, da so Arabci pripravljeni na nov splošen vojni spopad z Izraelom.
Uradno in javno Arabci še vedno odklanjajo odstop vsake pedi zemlje Izraelu in prav tako nočejo z njim podpisati nobene pogodbe. Izrael je med tem prav tako jasno in odločno povedal, da ne bo vrnil Arabcem Jeruzalema, Golanskega višavja, Gaze in skrajnega roba Sinajskega polotoka, ki nadzira Tiranska vrata v Akabski in seveda tudi v Sueški zaliv. Izrael odklanja vsako “vsiljeno” rešitev in vztraja na neposrednih dogovorih in pogodbah z arabskimi sosedi.
Jordanija je izgubila ves zahodni breg Jordana 40 odstotkov svoje površine in dejansko njen gospodarsko najnaprednejši in najdonosnejši del. Kralj Husein
Vrhunec izgredov in nemirov verjetno prekoračen?
riljev Komunistične parti-
v *Prav je očitno, da so konser-mec* komunisti bližje d- v* 0<1 zmernih, se ta vendar m rT'1-	°k strani v sporu
e finskimi komunisti.
Veči
^ • .vnorna sončno in toplo. 4ajvišja temperatura okoli 65.
CLEVELAND, O. — “Nova levica”, ki si že dve leti lasti vodstvo pri vseh izgredih in nemirih v naši deželi, je lansko pomlad napovedala, da se dežela bliža dobi, ki bo vse kaj drugega kot mir in zadovoljnost s sedanjim stanjem. Takratni politični vrvež je delal videz, da podpira ta napoved naših levičarskih skrajnežev. Takrat je javnost res pričakovala, da bo volivna kampanja več kot živahna. Potem sta prišla še dva atentata — na sen. R. F. Kennedy-ja in M. L. Kinga —, ki sta kot nalašč lahko služila za hujskanje mladega ameriškega rodu.
Meseci pred demokratsko konvencijo v Chicagu res niso obetali nič dobrega. Tudi konvencija sama je dala povod za napetost v Chicagu, ki je sprožila pravi val pesimističnih napovedi. Pa se največji del teh napovedi ni uresničil. Obenem z organiziranim nastopom levičarskih razgrajačev in pretepačev se je začel pojavljati tudi odpor. Odpor je bil v začetku še plašen, je delal napake kot na primer v Chicagu, toda ni pojemal. Brž smo namreč začutili, da tudi ameriška javnost ni več tako vneta za levičarske podvige,
ki jim je bilo velikokrat primešano priložnostno podžiga-nje, ropanje, še večkrat so se pa udejstvovali tudi tatovi, mali in veliki.
Take vrste izgredi in nemiri so pustili za seboj sledove, ki niso še danes zabrisani. Nam noč in dan služijo za svarilo, kaj lahko nastane, če demonstranti prekoračijo meje, ki jih dovoljuje zakonitost. Kot nalašč so nam te dni kazale televizijske mreže, kako lansko razdejanje še danes leži nedotaknjeno na premnogih ulicah v Chicagu, Washingtonu, B a 11 i m oru, Los Angelesu ipd.
Levičarji so nam takoj po lanskih volitvah napovedovali, da bodo na republikansko zmago odgovorili z novimi izgredi in nemiri, ki naj se začno pomladi in trajajo celo letošnje leto. Začetek naj bi bil o Veliki noči, kajti v tiste dni pade obletnica atentata na dr. Kinga, ki je postal za naše črnce neke vrste političen svetnik. Levičarski voditelji so bili res prepričani, da se jim bodo njihovi načrti posrečili, pa so relativno mirni dnevi zadnjih par tednov pokazali, da se jim njihov program ni posrečil. Obseg nemirov in izgredov je foil manjši,
kot so pričakovali. Vse to so opazovalci naše politike napovedovali in uganili, kaj lahko pričakujemo.
Dva sta razloga, zakaj levičarji niso mogli doseči svojih ciljev.
Najprvo so zgubili precejšen del simpatij naše javnosti. Amerikanci nimajo ničesar proti temu, da mladina — šolana, in navadna — rogovili po cestah in na trgih, toda držati se mora tistega reda in tiste zakonitosti, ki varujeta pravice na svobodo, ki jih ima vsak ameriški državljan. Nobena demonstracija ali manifestacija mu ne sme kratiti teh pravic. Ako jih, zgubi simpatije javnosti. Se prav posebno takrat, kadar demonstracije nudijo priliko požigalcem, roparjem in tatovom ter vlomilcem, da se lahko precej nemoteno vsaj za kratek čas udejstvujejo. Javnost je začela gledati na demonstracije zmeraj bolj kritično in zmeraj glasneje zahtevati od varnostnih organov, naj vršijo svojo dolžnost in skrbijo za red. Obotavljali so se v začetku le politični krogi; ko so pa videli, kakšen veter vleče v javnosti, so takoj podprli organe javne varnosti in tako
je bila prva bitka z levičarji dobljena. Zgubile so pa svoje pokrovitelje in simpatizerje tudi študentovske demonstracije na univerzah. Da se uveljavijo, so hotele rabiti sredstva nasilja, to je pa odbilo od njih njihove zagovornike in varuhe.
Nova levica je pa začela tudi trpeti od notranjih razkolov. Njeni akcijski programi niso bili nikoli preveč jasni. Zato so jih pa levičarski strategi neprenehoma menjali in popravljali, to je rodilo debate in trenja, ki so vodila v razkroj discipline. Najbolj je bilo pa levičarsko gibanje prizadeto s tem, da so črnski nestrpneži odbili svoje sodelovanje pri akcijah, ki niso v direktni zvezi z njihovimi črnskimi programi. Tako med belimi in črnskimi skrajneži ni več starega prijateljstva in solidarnosti. To naravno hromi vse levičarske akcije, naj jih prireja kdorkoli.
Vse to bi govorilo, da se nam letos ni treba bati prevelikih nemirov in izgredov, ki so nam bili napovedani. Brez njih seveda ne bomo, toda dati preplašiti se pa od njih ne smemo. V tem pogledu smo na boljšem od zadnjih dveh let.
no negotov položaj. Palestinski komandosi imajo v njegovi državi številna oporišča in tudi močan vpliv. Trdno na kraljevi strani so le beduinska plemena, ki sestavljajo jedro jordanijske vojske. Zato mora tej tudi dati vse, kar le more, če hoče obdržati svoj prestol.
Zadnje vesti
WASHINGTON, D.C. — Državni tajnik W. P. Rogers je včeraj na tiskovni konferenci izrazil upanje na skupni umik ameriških in severnovietnam skih čet iz Južnega Vietnama, ki naj bi se začel to leto. S kakim enostranskim ameriškim umikom v bližnji bodočnosti ni računati.
TEL AVIV, Izrael. — Izraelska letala so napadla Akabo, ko so od tam streljali z raketami na izraelsko pristanišče Elat. Do streljanja je prišlo v času, ko je jordanijski kralj Husein prišel v Washington na razgovore s predsednikom Nixo-nom.
WASHINGTON, D.C. — Državni tajnik je objavil, da so ZDA odložile uvedbo sankcij proti Peruju, ker je ta formalno zadostil zahtevi zakona Čas za to bc potekel jutri in pogajanja st bodo nadaljevala.
MOSKVA, ZSSR. — Ko se zunanji minister Romvnije C. Manescu “prijateljsko” razgo-varia s sovjetskim zunanjim ministrom A. Gromikom, je “Pravda”, glavno glasilo Komunistične partije ZSSR, ponovila stališče sovjetske vlade o “omejeni suverenosti”, ki daje socialističnim državam pravico iti pomagat reševat socializem v socialistične države, če pride ta v nevarnost. Romunija to “moskovako doktrino” odločno odklanja.
Tovariši med seboj
DUNAJ, Avstr. — V Romuniji in Bolgariji morajo obiskovalci iz držav komunističnega bloka plačati trikratne cene, pa morejo dobiti le sobe druge vrste v glav nih hotelih. Isto velja za postrežbo v restavracijah. Prvovrstne sobe in prvovrstna postrežba je na razpolago le gostom z Zahoda, ki plačujejo s trdo valuto.
Ta postopek je vznejevolji: Vzhodno Nemčijo v taki meri da so gostom iz Romunije in Bolgarije na velesejmu v Leipzigu letošnjo pomlad nudili le drugo vrstne hotele in drugovrstno postrežbo! Dostop do prvovrstnih jim je bil zaprt.
j
t i
!■■■!■!■!
Sedaj je čas—
Tony Kristavnik Painting and Decorating opozarja, da je sedaj primeren čas za pleskanje. — Podrobnosti v oglasu!
V bolnišnici—
Pretekli teden je bila odpeljana v St. Alexis bolnišnico ga. Uršula Mazer, roj. Kuhar, mlajša sestra ge. Anns Godler, 20971 Wilmore Ave., Euclid. Bolnici želimo naglega okrevanja.
Iz bolnišnice—
Mrs. Anna Godler, 20971 Wilmore Ave., Euclid, Se je vrnila iz Huron Rd. bolnišnice, kjer je prestala operacijo, in se zahvaljuje za obiske, darila in pozdrave. Sedaj se zdravi na domu. Obisk: so dobrodošli.
Mesečna seja—
Društvo sv. Ane št. 4 ADZ ima svojo mesečno sejo jutri, v sredo, ob pol osmih zvečer v navadnih prostorih. Po seji zabava.
Klub slovenskih upokojencev za Holmes Avenue ima jutri, v sredo, ob dveh popoldne sejo v Slov. domu na Holmes Avenue.
Vstopnice naprodaj—
Za nedeljski koncert Mladih harmonikarjev so vstopnice naprodaj pri članih zbora in v Baragovem domu.
Zadušnica—
Jutri ob osmih zjutraj bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Franka Cevka ob 5. obletnici smrti.
K molitvi—
Članice Podr. št. 10 SZZ so vabljene jutri ob sedmih zvečer v Zeletov pogrebni zavod na E. 152 St. k molitvi za pole. Frances Valetich.	,
Detektiv ustreljen—
Sinoči ob 7.45 je bil v Petrie trgovin; na 322 Euclid Avenue ustreljen 27 let stari detektiv John R. Apanites Jr., ki je bil lam na straži. Oblasti so prijele nekega 26 let starega Josepha McDonalda, ki je ustrelil detektiva, ko sta s tovarišem hotela poklicati policijo. Prijeti je bil na svobodi pod $2000 varščine obtožen ropa 10. marca letos. Z njim je bilo neko dekle iz Daytona. Oba sta bila v spopadu z detektivoma ranjena. Ustreljeni je bil poročen in je imel dva otroka.
Vse zasedeno!—
Mestni odbornik Forbes, ki organizira “priznaino večerjo” za župana C. Stokesa po $100 za osebo, jc dejal, da so vsa mesta že zasedena. Sodijo, da bo večerja prinesla volivnemu skladu C. Stokesa okoli $175,000!
Manj kot funt za kilowatt
Moderna kalorična elektrarna porabi nekaj manj kot funt pre moga za en kilowatt električne sile.
Britanci prelomili dogovor z Anguillo?
•SAN JUAN, P. R. — Vodnik Anguillcev Robert Webster je tu na poti v New York, kamor se gre pritožit, trdil, da so Britanci prelomili dogovor s prebivalstvom Anguille in da spravljajo otok vedno bolj pod svojo neposredno oblast. Pri tem se ne ozirajo nič na želje domačinov in “njihovega predstavništva”, ki je dogovor podpisalo.
Robert Webster, ki se smatra za “predsednika” Anguille, trdi, da prihaja na otok vedno več Britancev, čeprav so ti obljubili, da bodo večino svojih sil tam skoro odpeljali domov.
Naj več ji pridelek
Po obsegu je pridelek koruze v ZDA prvi in največji.
e
" iSMERISKA DOMOVINA, APRIL 8, 1969
Ameriška Domovina
MOIVUE'
mSrSSSSTmm	mmESmmm
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
ga Združene države:
i $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
^	$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece
Petkova izdaja $5.00 na leto
I	SUBSCRIPTION RATES:
United States:
I $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
83	No. 69 Tuesday, April 8, 1969
Češkoslovaška: mir pred viharjem? r
Iz Češkoslovaške prihaja zmeraj manj novic, pa še te so razmaknjene med seboj. Težko je odkriti zvezo med njimi. Zato živimo pod vtisom, da se je dežela že pomirila ali konsolidirala, odnosno “normalizirala”, kot pravijo v Moskvi. V resnici ni tam ne konsolidacije ne normalizacije, ampak nek prikrit nemir, ki ne obeta nič dobrega. Pregled položaja o posameznih delih javnega življenja na Češkoslovaškem to potrjuje.
Najprvo ni pravega miru v vrhovih sedanjega komunističnega režima ne v Pragi ne v Bratislavi.
V	Pragi izvršuje oblast vsaj na vjdez,stara komunistična garnitura. Ail je res stara v tem smislu, da'se v njej ni ničesar spremenilo? Takih optimistov, ki bi tako sodili, je danes v Pragi zelo malo. Javna tajnost je tam, da so se na primer v glavnem odboru češke komunistične stranke že ustvarile tri struje; liberalna, konservativna in sredinska. To je stara stvar, je bila znana že lani. Novo je pa to, da liberalna struja, ki jo vodijo Dubček, Smrkovski in Svoboda, številčno peša. Dubčkova struja nima več zanesljive večine v vrhovnih partijskih organih. Zato se mora zmeraj bolj zanašati na simpatije javnosti, ulice, dijaštva, inteligence, delavstva. Narašča konservativna struja in postaja močnejša, čeprav še ne nastopa stalno v strnjenih vrstah. Mnogo tovarišev, ki sedijo v važnih odborih, niha namreč med konservativno in sredinsko strujo. Najrajše bi zmeraj vlekli s konservativno strujo, pa se bojijo javnosti. Trenja med temi strujami so stalna, le redko se pripeti, da soglašajo v pogledih na razne probleme.
Da je Dubčkova struja prišla v tako neugoden položaj, ni sama kriva. Dubček je nameraval že lani sklicati partijski kongres in rekonstruirati glavni odbor, pa so ga moskovski agentje prehiteli in preprečili načrt. V Centralnem komitetu in nekaterih drugih važnih komitetih je še cela vrsta izrazitih konservativcev, ki mečejo Dubčku povsod polena pod noge.. Dubček trenutno niti misliti ne more na to, da bi sklical kongres in mu predlagal nove obraze v glavnem odboru.
V	Moskvi vedo dobro, da so Dubčka že spravili v past, zato se jim vsaj na videz ne mudi preveč, da bi ga tako diskreditirali pred javnostjo, da bi moral odstopiti. Spodko-pujejo sistematično vsako pozicijo moči, ki jo Dubček še ima. Zato se zmeraj bolj bliža čas, ki bo postavil vprašanje Dubčkove politične bodočnosti.
Praška javnost za vse to dobro ve. Oborožiti bi se morala s potrpežljivostjo, čakati bi morala in potrpeti. Pa to ne leži v naravi mnogih Čehov. Da dajo duška svoji nezadovoljnosti, so izbrali nov cilj: stike z okupacijskimi četami. Ti se pa velikokrat godijo stvari, ki jih v Kremlju ne bodo dolgo prenašali.
Sovjetske čete, ki opravljajo v Češkoslovaški okupacijske posle, vedo, da bodo tam še dolgo časa. Zato so mnogi oficirji in podoficiriji poklicali k sebi svoje družine. To jih naravno sili, da morajo imeti čim več stikov s češko policijo, kjer živijo. Ruski otroci se ne branijo prijateljstva s češkimi, ruske gospodinje ne bežijo pred češkimi, se ne izogibajo družabnim prireditvam, rade hodijo na zabave, koncerte, na športne tekme itd. Še koncem lanskega leta je češka javnost to mirno prenašala, danes pa že išče prilike, kako bi pokazala svoje sovraštvo do Rusov. Športne tekme so kot nalašč prilika za provokacije. Ako zmagajo sovjetska moštva, nihče ne ploska, ako zmagajo češka, se ploskanje hitro spremeni v politično demonstracijo. Iste stvari se ponavljajo na konoertih, pri opernih in gledaliških predstavah itd. Tako vsak Rus in njegova druižna čutita na vsakem koraku, da sta osovražena. Pa se tudi dogaja, da trgovci nočejo streči ruskim kupcem, da obrtniki “nimajo zanje časa” itd.
Rusom gre to na živce, Čehi pa na njihovo kritiko ne molčijo. Vse to ustvarja od dneva do dneva napetejše odnose med domačini in sovjetskimi prišleki. Če se ta razvoj ne bo ustavil pravočasno, se bo sedanje “mirno stanje” na Češkem končalo z dogodki, ki lahko sprožijo usodepolno krizo.
Na Slovaškem je položaj drugačen. Dočim vsi Čehi dobro vedo, da se sedaj bije boj za “liberalizacijo”, ki jo Rusi hočejo zadaviti, na Slovaškem takega občutka ni. Na Slovaškem so namreč imeli komunisti svoj kongres in so izbrali novo vodstvo, ki gleda na položaj tako kot večji del slovaške javnosti. Javnosti je pa več za sedanji federalni značaj njihove samostojnosti kot za liberalizacijo. So bolj vneti za federacijo kot za liberalizacijo.
Vedo pa, da njihova federacija še ni dosti utrjena, da še zmeraj vse preveč visi na Pragi in njeni liberalizaciji. Ako bi v Pragi zmanjkalo liberalizacije, bi se morda kaj hitro zrušila tudi slovaška federacija. Zato skrbno pazijo, kako se v Pragi godi liberalizaciji, ne storijo pa ničesar v nje-
no obrambo. To jim pa ravno najbolj zamerijo češki komunisti. V Pragi so trdno prepričani, da bi jih slovaški tovariši morali bolj udarno podpirati v boju za ogrožene pozicije liberalizacije. Za to stališče se v Bratislavi ne morejo ogreti, zato vlada tudi med Prago in Bratislavo stalno določena napetost. Opazovalci trdijo, da se to stanje ne bo bistveno spremenilo. Moskvi je namreč ta napetost dobrodošla in tam nimajo nobenega povoda, da bi jo zatrli ali o-miljevali s svoje strani.
Kot vidimo, igrajo povsod ruski interesi svojo nevidno vlogo. Dobro za Čehe in Slovake je le to, da je Moskva drugje preveč zaposlena in pri njej misli na Prago niso vsak dan na dnevnem redu.
predstavnikom premalo sporoča-' drugi. Častnik je rekel, kaj pa če stujejo. V teh razburkanih ča^
BESEDA IZ NARODA

J
SND na St. Glair Avenue v Clevelandu praznuje
CLEVELAND, O. — Slovenski narodni dom na St. Clair Ave. v Clevelandu praznuje obletnico, odkar je odprl svoja vrata, odkar so se vršile prve seje or-
nega slovenskega delavca v A-meriki. V tem 55-letnem delu je naš človek našel samega sebe, svojo moč in tudi svoje zaželje-no zadovoljstvo, ki mu je sladilo življenje na tuji zemlji.
Za to mogočno in sladko zmagoslavje pri našem narodnem delu moramo mi Slovenci v
smo ponosnima to zmagoslavje. In prav radi 'tega bomo praznovali vse tri naznanjene obletnice, ki so važne za nas vse.
Za direktorij SND:
Anton Zak, predsednik Frank Bavec, tajnik Josephine Stwan, blag.
ganiziranja podpornih društev v(Clevelandu, ki lastujemo naj-skupno celoto, in končno lahko večji slovenski Dom v Ameriki, rečemo, da tudi praznujemo le-^ menda na tem svetu, naglasiti tos obletnico, odkar je prišel vsem, ki so slovenske krvi, da prvi Slovenec v Cleveland ter se končno tudi naselil v Clevelandu.
Obletnice so sledeče: 90-letnica, odkar se je naselil prvi Slovenec v Clevelandu, 55-letnica, odkar se je vršila prva pripravljalna konferenca za zgraditev sedanjega Slove nskega narodnega doma na St. Clair Ave., 45-letni-ca, odkar so se odprla vrata S. N.
Doma na dan 1. marca 1924.
Praznovali bomo omenjene obletnice na svečan način. Spominjali se bomo našega narodnega dela, spominjali se bomo naših ljudi, ki so čutili v sebi pravo in pristno slovensko zavest. Kar pomislite in čutite z nami, ko nam zgodovina pravi, da je bilo pri SND v 53 letih 144 direktorjev in direktoric, izmed katerih
Ti so že sili!
EUCLID, O. — V “Cleveland Press” 21. pr. m. je bilo na 1. notranji strani objavljeno “Expert on Hunger Advises Nixon at $100 a Day”.
Washington (UPO) - Nixono-va administracija je najela za $100 dnevne plače svetovalca lačnih, kot je naznanjeno danes.
Robert B. Choate, ki se pred-je danes že 76 mrtvih, ki so pred stavlja kot “crusader” (križar)
nami odšli v večnost. Iz zapiskov našega Doma smo zbrali še 68 direktorjev in direktoric, ki so še živi in katere pričakujemo, da bodo prišli na naše praznovanje v nedeljo, 25. maja 1969.
Med živimi so danes še dr. Frank J. Kern, Anton Anžlovar, Ivanka Shiffrer, Frank Virant in Leonard Poljšak, ki so bili na prvi konferenci 3. avgusta 1914.
Med živimi so še zastopniki na drugi konferenci, ki se je vršila 15. marca 1916, katerih imena so sledeča: Dr. F. J. Kern, Matt Petrovčič, Josip Babnik, Frank Česen in Anton Anžlovar.
Sami stari in zvesti delavci za naš Dom, ki s ponosom gledajo na naš SND, ki jim je bil pravo in narodno zbirališče vseh 45 let v zgodovini Slovencev v Clevelandu.
Direktorij Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave., Cleveland, Ohio, vas vabi s polteno slovensko zavestjo in s pravo domačo voljo in z medsebojnim zaupanjem na odkrito in priljubljeno zabavo na dan 25. maja 1969, kjer bo slovesno razpoloženje in čuteče praznovanje v avditoriju Doma. Tam bo zares slovesen obed ali banket, katerega nikoli ne boste pozabili v svojem življenju. Tam bo pravo in lepo slovensko sočutje in vzdušje.
Pripravljalni odbor tega praznovanja se trudi in dela, da bo slavljenje bogato po svoji vsebini, informativno za vse, mlade in stare, užitka polno, kjer se bo glasila slovenska pesem v narodnem svetišču, ki je bilo postavljeno za kulturne svrhe našemu narodu v Clevelandu.
Ob tem času, ko direktorij SND uradno naznanja naša narodna praznovanja, tudi prosi vse, katerim bije v prsih slovensko srce, da se pogovorite med seboj ter pridete na to narodno praznovanje, kjer bodo zastopani prav vsi, ki v resnici čutijo izraz slovenske samobitnosti v svojem srcu.
To je praznovanje 55-letnega dela, ki je uresničilo sanje in želje, hotenje in izražanje pošte-
lačnih, je bil svetovalec slabo-hranjenih (malnutrition) kmalu po umestitvi Nixona.
Choate je delal z zveznim tajnikom R. H. Finchem več dni v tednu za $100 na dan.
Jaz sem “businessman”, ki hoče “to go on crusade”, je povedal na kratko, predno je zapustil Little Rock in je govoril skupini Vista delavcem o lačnih.
Choate je 44 let star, liberalen republikanec. On je veteran v kampanji za lačne. Določeno plačo pa ima po senatorju George S. McGovernu (demokrat, S. D.), predsedniku “Committee on Nutrition”.
*
Tako iz imenovanega poročila! Upam, da so bili čitatelji tega poročila bolj mirni, kot sem bil jaz, ko sem to prebral. Spominjam se te prigodbe, ki mi jo je povedal nekdo že pred leti. — V
mo, kakšno je naše mnenje o njih delu. Od leve in desne se seznanjamo, kako se vsak hoče okoristiti na račun davkoplačevalcev in jemlje zaupanje v pravico in vlado. Naj še ilustriram to, kar mi je v spominu ostalo in mi je povedal pokojni župnik Sv. Kristine rev. Anthony Bombač.
Bilo je ravno v času “Community Fund” kampanje, ko se povsod zbira za ta namen. Navadno apel organiziranja pošlje na vse ustanove za pomoč. — On mi je rekel, da ne sodeluje. Vprašal sega: “Zakaj ne?” Zgodilo se je v Newburški naselbini v času depresije. Župniku Rt. Rev. J. Omanu so farani zbrali, da naj nese $100 v glavni urad “Red Feather” (tako so takrat imenovali glavni urad za “Community Fund”). Ta naj denar izroči družini, ki so vedeli o njej, kako pomanjkanje trpi. Slutili so; če bi jim kar direktno dali — bili so preponosni — bi jo morda odklonili. Father Oman je bil pooblaščen, da je denar uradu izročil.
Čez nekaj dni je eden od darovalcev vprašal Fathra Omana, če je izročil denar Community Fund? Odgovoril mu je: “Seveda sem ga, saj imam potrdilo. — Odgovoril mu je:	“Veste,
vprašam zato, ker sem slišal, da so prejeli le $60. Začuden je Father Oman bil nad tem sporočilom; takoj se je odpeljal na Community urad in vprašal: “Ali nisem vam izročil $100?” — “Seveda ste jih,” so mu odgovorili. “Kako to, da ste odposlali le $60?” Zato ker 40'/,, gre za \ stroške! Tako, takrat je 15c od čeka in 4c znamka — stalo $40!
Father Bombač, ki mi je to razodel — ne dvomim o resničnosti — je rekel, da od takrat je zelo rezerviran o akciji za pomoč potrebnim!
Če bo šla vladna pomoč za lačne v smislu $100 “svetovalcem” na dan, ne dvomim, da bo od vse te vsote šlo 40f/o že za — presite! Koliko bodo prejeli od celote, ki se bo za potrebne namenila, je pa javno vprašanje.
M. Tekavec
bi šli drugi na stolp ljubljanskega gradu in bi poskakali doli, ali bi storil tudi ti tako? Vojak je dejal, da ne. Častnik je nadaljeval, kar si se pregrešil ti po zgledu drugih, te ne opraviči, zato boš prejel zasluženo kazen. Zdi se mi, da je ta moj resnični doživljaj podoben tistemu, ko bomo enkrat stali pred nebeškim
sih, ko je tudi tu npr. v Ameriki tolika zmeda, ko se čudimo, da se visoko izobraženi duhovniki ne znajdejo in padajo v razne dvome. Pa vendar imajo Ameri-kanci svoje zavode v vseh večjih cerkvenih univerzah sveta.
Slovenci pa nimajo nikjer lastne hiše in bi jo radi imeli v Rimu, središču krščanstva. Do zdaj
Sodnikom, kateri bo storil ravno so fojii .slovenski duhovniki le
Sv. misijon pri Dariji Vnebovzeti lepo uspel
EUCLID, O. — Pred več leti, ko še nisem bil upokojen, mi je pisal zdaj že pokojni č. g. Anton Komlanec, da naj samo toliko delam, kar nujno rabimo za življenje, drugi čas pa naj porabim za pisanje v katoliške časopise. Ob mislih na njegove želje se mi zdi primerno, če nekaj napišem v Ameriško Domovino o sv. misijonu, ki se je vršil od 23. do 29. marca letos v slovenski župni
tako kakor omenjeni častnik.
Misijonar se je posebno trudil, da bi vcepil v nas ljubezen do Boga in bližnjega, ker v to ljubezen so vključene vse druge zapovedi. Nekateri tožijo, kjer živijo, da imajo slabe sosede, ne pomislijo pa, da so mogoče delno tudi sami krivi. Vedno poglejmo najprej na sebe. Ker ljubezen radi sprejmemo, jo dajmo v obilni meri svoji družini, sosedom in prijateljem, potem tudi mi lahko pričakujemo njihove ljubezni. Zelo nespametni bi bili, če bi pričakovali obresti iz banke, dokler nismo vanjo nekaj vložili. Ravno tako je tudi z našo ljubeznijo, če bomo vlagali mnogo take ljubezni, ki je v skladu z božjo ljubeznijo vsem, s katerimi skupaj živimo, potem se b6 tudi nam vračala ljubezen ,z bogatimi obrestmi.
Vsi misijonski govori , sd bili zelo poučni, ne. morem pa prehvaliti sklepnega govora o Mariji, naši nebeški Materi. Misijonar je v tem govoru tudi izrazil svoje veselje in srečo, ker je videl pred seboj zbranih v času sv. misijona toliko Slovencev v Marijinem svetišču v tako oddaljeni deželi Ameriki. Priporočal nam je, kako naj se vedno zaupno zatekamo k Nji v srečnih in tudi viharnih dneh našega življenja. Rekel je tudi, kako so že stoletja Slovenci ljubili Mari jo, kar dokazujejo mnoge Marijine cerkve po ravnini in visokih hribih. Enako ljubezen do Marije nam dokazujejo tudi neštete slovenske Marijine pesmi, ki je druga lepša od druge v besedilu in melodiji. Misijonar nam je nekaj teh pesmi prebral, zato želim za sklep tudi jaz izmed teh eno napisati, katera je še tukaj malo znana in je meni zelo priljubljena.
Marija, Mati moja, tolažba sladka meni, siroti zapuščeni, v dolini solzni si.
O, sladka Mati moja!
Ob tvoji roki roma na poti tja do doma naj varno tvoj otrok.
Ob koncu pa, Marija, naj umrem v ljubezni tvoji, končani bodo boji, pri tebi bom doma.
Častiti g. misijonar! Vsi, ki smo obiskovali sv. misijon, se le po zahvaljujemo za Vaš trud, kateri je mnogo doprinesel k naši duhovni sreči.
Vincenc Povirk
Slovenik prosi
JOLIET, 111, — Da bi napisala
cerkvi Marije Vnebovzete v Cle-kongres je oče vzel 10-letnegaJve^an^u-
sina. Ko mu je razkazal to in| Na željo župnika č. g. Viktor-ono, je videl nekoga in je sin'ja Tomca je slovenski sv. misi-vprašal očeta: “Kaj pa ta dela?” jon vodil misijonar iz Ekvador-Oče mu je pojasnil, da je “chap- ja rev. dr. Jerko Gržinčič. Misi-lain”, ki moli za kongres. Ko se jonar je že takoj v uvodnem go-'še moja malenkot nekaj za usta-je sin ozrl po kongresnikih, je voru s svojo ljubeznijo pri razla- novitev Slovenika v Rimu, me pa odgovoril: “Bolje bi bilo, da ganju verskih resnic osvojil na- je vzpodbudil za vse dobro vneti bi molil za narod.” — Tako, kot ša srca, da smo od dne do dne g. župnik Jože Ferkulj. Pisala “lakoto” odpravljamo, naredi težko čakali njegove pridige in sem g, patru Inocencu, ki študira vtis, ob $100 dnevne plače, da so'se nam je zdela vsaka prekratka v Rimu, naj mi napiše nekaj lačni samo sredstev, da se ustva-jOn dobro ve, kako smo mi vsi zgodovine, kjer so že študirali ri nove položaje (urade) za “od-'večkrat skušani od hudobnega naši dobri profesorji, pa mi je lične”, da bodo še bolj siti na duha, zato nas je želel poučiti in poslal msgr. dr. Jezernik neka-račun lačnih! Lačni pa na račun utrditi, da bi ne posnemali ti-Tera važna pisma, ki se nanašajo siti. če so že “svetovalci” po stih, ki ne izpolnujejo verskih na to prepotrebno ustanovo.
$100 dnevno plačani, kakšno pla-'dolžnosti, ampak bi jih rajši z Toliko zavodov za vzgojo du-čo vlečejo od davkoplačevalcev šele upravniki te akcije za lač-
gostje v različnih svetovnih teoloških središčih Zdaj bi se pa radi osamosvojili. Danes, ko ti pišem, berem, da se je začetek gradnje približal in v majniku bo blagoslovitev vogelnega kamna. To je itak vsakdo, ki je naročen na Ameriško Domovino, bral. In če bi jaz imela sredstva, bi prav gotovo prispevala.
Po teoloških inštitutih, katere obiskujejo duhovniki-študentje, je tale razdelitev: 6 študentov o-biskuje papeško univerzo v La-teranu in sicer 4 dogmatiko, 1 pastoralno bogoslovje in 1 cerkveno pravo. Trije obiskujejo inštitut za cerkveno glasbo. Dva hodita na Gregorijano. Eden študira pastoralno bogoslovje, drugi pa versko sociologijo. E-den študira na Alfonzijanumu moralno bogoslovje. Eden na Bibličnem inštitutu svetopisemske vede.
Ker Slovenik še nima lastne hiše, so študentje v raznih zavodih. Večkrat sem že slišala, da je marsikak filmski igralec pn speval velike vsote za katolišk cerkvene zavode (Danny Thomas npr. in drugi). Ali bi se našel kak Slovenec, ki bi napisal nekaj o našem trpečem narodu v ameriškem časopisu in bi tako vzpodbudil koga, ki bi prispeval? Saj je med Slovenci v Ameriki toliko zmožnih ljudi, ki bi lahko napisali prošnjo za Slovenik. Sama poznam duhovnike, ki študirajo v Rimu — dobrega p-Inocenca Ferjana, glasbenika patra Vendelina.. Mislim, da študi-"a v Rimu tudi g. Roman Žužek, moj bivši učenec v taborišču v Senegaliji. Je brat znanih jezuitov in misij onark-doktoric iz rodbine žužkove. Spominjam se, da sem v Senegaliji povedala, da smo imeli v Gornjem Logatcu g. Jožeta Cukale, ki je v višjih osnovnošolskih razredih bral o misijonarju gobavcev — očetu Damijanu in so mi učenci doma rekli: “Jože bo šel gotovo v misijone!” Saj ga poznate iz Katoliških misijonom. Na žalost ju bil vsakdo, ki se je brigal za dobro vzgojo, obsojen za izdajalca. Danes pa gleda tudi Slovenija z drugimi očmi. Ker sama res ne morem nič prispevati, sem v starostnem zavodu, zato prosim, da bi naši dobri Slovenci po širni Ameriki darovali za ta potrebni zavod.
Z molitvijo bomo pa vsi, ki ne moremo prispevati — pomagali-Lojzka Verbič
lepim zgledom in prijazno bese- hovnikov imamo, pa mi je prišla do poučili. Marsikdo misli, če ta misel, zakaj je Slovenik potre-ne?! Po moji vesti bi nikdar ne'ali oni brezbožno živi, bere brez- ben. Tretja točka, ki jo navaja,
mogel vzeti tolike plače na račun tistih, ki so v resnici pomoči potrebni!
Že precej lačnih želodcev bi s to vsoto nasitili in dosti lakote
verske časopise in sovraži vse, je zelo važna, da priznava polno-kar je svetega, zakaj bi pa jaz ne letnost slovenske Cerkve, da je smel. Vsak naj si zapomni, da naš narod enakopraven z drugi-bo pri božji sodbi sam.	J mi v središču katoličanstva za
Ko to pišem, sem se spomnil spomenik vere današnjih sloven-
skih vernikov. Zakaj bi ga ne ! Jugoslavije pri vojakih in sem postavili v središču Slovenije, ki bil enkrat pri raportu. Vojak, ki j je toliko prestala in je dala že je bil pred menoj na vrsti, je bil toliko odličnih Slovencev, ki so
bi omilili, če bi upravni odbor dogodka, ko sem bil v začetku “svetovalca za $100 na dan” — odstranil, pa denar šel naravnost za v resnici potrebne!
Poudarjamo, da je naša ameriška vlada “iz ljudstva; po ljudstvu, za ljudstvo”. Res je, da svo-j Častnik, ki je držal raport, je dovodno volimo naše predstavnike'Učnega vojaka vprašal, zakaj je v Kongres. Zdi se mi pa, da je'to storil. On je odgovoril, da zanaša pomanjkljivost, da našim;tb, ker so to storili tudi nekateri
naznanjen, da je ponoči ušel iz delovali in še delujejo v korist vojašnice in se prepozno vrnil.
sv.
Vesli iz Slovenije
Brzojavka sv. očetu
Dne 19. marca, t. j. na praznik Jožefa, zavetnika slovenskih dežel, je belgrajski nadškof dr. Gabrijel Bukatko po pooblastile apostolskega delegata v JugoslU' viji, nadškofa M. Cagne, slovesno razglasil ustanovitev Ije^' Ijanske metropolije in umestil prvega metropolita ljubljanskega nadškofa dr. Jožefa Pogačnika.
Ob tej priložnosti so v Ljubljani zbrani škofje, osem po številu, poslali sv. očetu naslednje brzojavko:
“Ko spolnjujemo naročilo bele o ustanovitvi ljubljanske cerkvene pokrajine v Sloveniji, st' zahvaljujemo Bogu, Očetu leče Iskreno hvaležni Vaši svetosti izrekamo škofje, duhovščina in
božje ljudstvo Kristusovenne
namestniku sinovsko vdanost ih še posebej hvaležnost za sveti0 luč Vaše besede v teh nemirnih
časih ter prpsimo Vašega blag0' katoličanstva. Kot piše v kole- slova.
darju msgr. Jezernik, počasi do- Jožef Pogačnik, ljubljanski zorevajo narodne verske ustano- metropolit, Gabrijel BukatkOi ve.	j belgrajski nadškof in drugi na-
Škofijska semenišča ne zado- vzoči škofje.”
AMERIŠKA DOMOVINA,
Iz slovenskega Toronta
Misijonarka-zdravnica se zahvaljuje
Predsednik Baragovega misijonskega krožka v Torontu je dobil pismo od sestre dr. Terezijo Žužek, v katerem se njemu, elanom krožka in po njem vsem dobrotnikom zahvaljuje za po-vabilo v Toronto in za pripravljenost, s katero je bila sprejeta. Misijonarka pravi, da aktivna Prisotnost poslušalcev resno po-ve, da je zanimanje za misijonsko poslanstvo Cerkve pristno in globoko. Zaključuje pa svoje pismo takole:
“Prosim, zahvalite se vsem elanom za radodarnost. Dar bo Uporabljen za kirurške instrumente za bolnico v Karachi, katere bom nabavila na poti nazaj v London. Tako boste nekako tudi vi ostali osebno in aktivno Prisotni pri vsaki operaciji. Ali hi to čudovito! Eden brez drugega malo naredimo.
Se enkrat najlepša hvala za vse. Z najlepšimi spomini in molitvami pred Gospodom, Vaša hvaležna, Sr. Terezija Žužek SCMM.”
Iz glavnega urada Hranilnice in posojilnice slovenskih župnij
Vodstvo H. P. S. Ž. (to so: u-Pravni, nadzorni in kreditni odbor) želi vsem članom, njihovim družinam, prijateljem in po njih vsem rojakom vesele velikonočne praznike.
Letos je upravni odbor poskrbel za lepo velikonočno darilo vsem članom in tudi tistim, ki bodo še člani postali. Pristopanje hovih članov se v nezmanjšani hieri lepo nadaljuje. Darilo članom pa je v večji življenjski zavarovalnini, ki jo bodo deležni Vsi, ki imajo denar naložen na hranilnih vlogah (Shares) in e-nako tudi tisti, ki imajo posojila, hio sedaj je bil vsak član živ-liensko zavarovan dolar za dolar do tisoč dolarjev. Sedaj smo pa to vsoto zvišali na dva tisoč. Kdor bo torej imel naloženih §2000 na vlogah (Shares), bo zavarovan za $2000, ki jih bo v primeru smrti zavarovalnica izplavala dediču. Posojila pa so zava-tovana za _ primer smrti in za Primer stalne nesposobnosti. Vedeti pa je treba, da ni zavarovan samo celoten tisočak oz. v bodoče dva, ampak dolar za do-Mr do vsote $2000. To se pravi, ve ima kdo na hranilnih vlogah Samo $100, je zavarovan za $100.
Ni pa samo dvignjeno življen-sko zavarovanje od $1000 od §2000. Temu življenskemu zava-hvvanju smo dodali še zavarovanje za primer smrtne nesreče, ali Velike poškodbe, ko nekdo izgubi vid, eden ali dva uda. Vzemimo primer:
Clan ki ima na hranilnih vlo-fieh $2000, se smrtno ponesreči. Njegov pravni dedič dobi $4000 ^evarovalnine, ki mu jo bo izpla-eala zavarovalnica. Lahko se pa ^8°di, da pri nesreči ni izgubil 2lvljenja, ampak samo:	ali obe
r°hi, ali obe nogi, ali oba očesa, ah eno roko in eno nogo, ali eno r°ko in eno oko, ali eno nogo in oko; tudi v takih primerih ° dobil $4000 zavarovalnine. Ker člane to dodatno zavaro-ahje ne bo stalo ničesar, zato je ° najlepši velikonočni dar.
T@iovadna akademija
TORONTO, Ont. — Letošnjo pomlad je precej živahno okrog Slovenskega doma, vrši se namreč turnir STZ v namiznem tenisu. Bele žogice skačejo po zraku in ‘pingpongaši’ si v potu svojega obraza služijo nagradni pokal. Položaj se je že skoraj tako zapletel kakor svetovni hockey. Dolgo je vodil Tone Ambrožič, nakar je prišel v vodstvo dosedanji prvak Frank Arhar, a sedaj so že oba nažgali in trenutno vodi inž. Tone Seljak s kar največjim izgledom, da zmaga. Lino Podgornik, ki tekme vodi, pravi, da bodo vse igre končane do 20. aprila, ko bo slavnostna izročitev pokala, kakor tudi smučarskega pokala.
STZ priredi 20. aprila ob 4h popoldne v Slovenskem domu telovadno akademijo. Nastopa mladina STZ in tudi povabljena vrsta gostov od češkoslovaških sokolov in kanadskih olimpijcev. Svojo udeležbo je potrdil B. Brooker in verjetno pride tudi Steve Mitruk, oba iz kanadske olimpijske vrste, kj je tekmovala v Mexico Cityju. Videli jih bojte na bradlji in na drogu. Svojo udeležbo je obljubila tudi prvakinja Jugoslavije skozi 6 let, u-ueleženka 2 olimpijad in 2 svetovnih prvenstev NATAŠA SLEPICA, ki je sedaj v Torontu. Nataša trenira na York University, kjer sedaj učita profesor Živič moško vrsto in prof. Bajn žensko vrsto, oba sta bila prejšnja trenerja jugoslovanske reprezentance.
Prisrčno ste vabljeni na ta izredni telovadni program. Filma-nje bo dovoljeno, skušali bomo pripraviti zadostno razsvetljavo.
'Pri tekmah v telovadbi na katoliških srednjih šolah je pri seniorjih dobil L. Dolenc prvo mesto na drogu, drugo pri skoku čez konja in tretje mesto na bradlji. Pri juniorjih je pa Peter Koželj dobil prvo mesto na konju z ročaji, drugo na bradlji in tretje na drogu.
STZ Toronto
-----o------
L. Ambrožič st.:
OBLJUBA OSLA DOLG
LXXV
Pa naj se vrnem na dom k svoji družini, ki se je množila kot na tekočem traku. Skoraj vsako poldrugo leto se je pomnožila za enega člana. V času pred tisto hudo svetovno krizo je bilo kar lepo in veseli smo bili tolikega naraščaja.. Ko je nastala tista strašna kriza in je začelo vsega primanjkovati, najbolj pa denarja, brezposelnost velika, so se pa začele skrbi tudi glede družine, kako jo bo mogoče preživljati. Kupčija se je skoraj ustavila, njive bedo postale prekratke in preozke, da bi dajale dovolj hrane za toliko družino. Ne bo dovolj krompirja, fižola, zelja (zelje je bilo včasih važno hranilo na deželi), žita že itak nismo dosti pridelali za celo leto, m še marsikaj drugega je začelo primanjkovati. Družina se je množila in nič nisva vedela z ženo, kdaj in kako se bo to ustavilo. Njive sem vsako leto malo podaljšal in razširil, da se je več pridelalo in tako smo nekako rinili skozi tista težka leta. Hudo je bilo to, da so davke in vse druge dajatve izterjavah ravno tako kot v prejšnjih dobrih ča-
Poroča predsednik.
POSLUŠAJTE SLOVENSKE PLOŠČE
VSAKO SOBOTO OB 2 POPOLDNE NA CHIN-FM 101, TORONTO. ODDAJO “ŽELELI STE-POSLUŠAJTE” VAM PRINAŠA CENTRAL NEWS, NAJVEČJI DISTRIBUTOR ZA PLOŠČE, KNJIGE iN ČASOPISE V KANADI. Za informacije pišite na
CENTRAL NEWS & VARIETY 256 Augusta Avenue
Toronto 2B, Canala Telefon: 924-5370
sih. Marsikako podjetje je v tisti dobi propadlo, marsikako govedo ali prašič je bil zarubljen in po davkariji odprodan, tudi drugimi raznimi pritiklinami je bilo tako in dolgovi so v splošnem naraščali in marsikoga so že same obresti pogubile. Imel sem že nekaj let avtomobil, Fordov 25-letnik. Motor v njem je bil dober, močan, da se ni strašil nobenega klanca in nobene teže; vzdržljiv, čeravno je moral voziti po takrat :za avtomobile zelo slabih cestah. Ker ni bilo v letih med krizo kaj voziti in tudi za bencin, ki se je le težko dobil, saj je bila večina teh postaj zaprtih, ni bilo denarja, sem ga pustil zarubiti za davke in po davkariji prodati. Vse tako in še marsikaj drugega je bilo treba žrtvovati, da se je le družina mogla preživljati. Bila je pa številna — 12 nas je bilo. Oče, mati, moja sestra, midva z ženo in sedem otrok. Niso bili špasi. ..
Otroci so seveda začeli pohajati v šolo in kar kmalu jih je bilo pol ducata v šoli, pa je še eden ostal doma. Če bi šlo vse po sreči, bi bili pa trije še doma. Pa se je zgodilo tako, da se je zadnja punčka premislila; komaj da je pogledala na ta grdi svet in prejela krst, pa se je obrnila in poletela med nebeške krilatce. Eden se je pa že davno prej skesal, morda še prav zadihal ni, pa je že pobegnil v — nam neznano kam. Mogoče je tudi med angeljčki in se oni igrajo z njegovo malo dušico, kot s kako mehko žogico. Bog ve ...
Jaz sem se, ker s trgovino ni oho dosti posla, ukvarjal največ kmetijo in sadjarstvom. Imel sem nasejanega več stotin najrazličnejšega in mnogovrstnega sadnega drevja, kar mi je dajalo dosti opravkov z obžagovanjem, lovljenjem voluharjev, škropljenjem, zavarovanjem pred zajci, precepljanjem, saditvijo itd. V lem je bilo najprijetnejše in naj-Ijubše moje delo. Imel sem hruško krvavko, ki je bila sicer lepo svetlo rjava, a, ko si ugriznil vanjo, je postala tako rdeča, da je vsak, kdor tega ni vedel, potegnil robec iz žepa in si začel brisati usta misleč, da je hruško on okrvavil. Mnogo je bilo smeha na ta račun. To je bila srednje debela hruška maslenka, ki je vsako leto rodila. Seveda sem jo tudi imel v najboljši zemlji zgoraj hiše. Imel sem zgodnjo češnjo, ki je potrebovala le 5 tednov od cvetenja do dozoritve. Imel sem češplje, ki najbolje u-spevajo cepljene na beli trn tako nizko, da potem naredijo korenine iz cepa nešplje, in tiste šele dajo pravo moč za rodnjo sadu. Imel sem dve murvi, ki so jih o-troci radi tresli in jedli, pa kokoši so jih zelo rade zobale. Tudi kostanji — maronijem — sem se trudil, pa ni bilo pravega u-speha, ker je ob hudi zimi poze-bel. Da bi ga proti zimi zavaroval, se pa ni splačalo. To je tisti debeli italijanski kostanj, ki ga navadno pečejo, ne kuhajo. V Ljubljani smo ga včasih lahko na skoraj vsaki ulici kupovali, če ie le bilo dobiti tak prostor nal nji, da je bilo dano dovoljenje za postavitev peči slično — barbecue —, ki jih tukaj uporabljamo za pečenje mesa na prostem. Imel sem češnje rdeče-črne in čisto bele, imel češpelj sedem sort, imel hruške in jabolka najlepših izbranih sort. Bilo je pa še tudi več večjega starejšega drevja, ki so ga že oče dobili, ko so se primožili na domačijo, gambovcev, kosmačev, špičunov, sveteljkov, medenkov in drugih. Tako tudi hruške, tepke, črnevke, všeničnice, štule, krhlevke, vodenice, slahke in druge.
V tem je bilo naj ljubše moje delo, moje veselje, moj up in moja nada. Ker je bil to star sadovnjak in so več zelo starih in
slabejših dreves posekali že oče, PQV@Čailje Pl'Ollieia 03 pa je tudi ob mojem prevzemu .. ... -j * JT ,	^
bilo še dosti treba odstraniti in HDIJI !i£W lOfK-lflOSKVa pripraviti prostor za zasaditev j NEW YORK, N.Y. — S 27. a-mladega drevja, je bila zemlja prilom bo letalo Pan American že zelo izčrpana. Sploh so rekli World Airways letelo dvakrat včasih, da v starem sadovnjaku'na teden iz New Yorka v Mo-mlado drevje slabo uspeva. In to skvo in nazaj, namesto enkrat, mi je dalo še več truda, da sem1 kot je to delalo od lanskega leta, pripravil zemljo, da je začela od-(ko je bila ta letalska proga oddajati zopet — ponovno hrano prta. Tudi letalo sovjetskega mlademu nasadu. To sem zrno-1 Aeroflota bo namesto enkrat le-
gel največ s tem, da sem napravljal dovolj široke jame za saditev, zemlji za zasipanje jame ob
telo dvakrat na teden iz Moskve v New York in nazaj.
Promet v preteklem letu je bil
saditvi pa primešal dovolj gnojajna progi New York-Moskva po in apna. Uporabljal sem domač poročilu Pan American tolikšen, kurji gnoj, dočim je apno bilo1 da je kril stroške v glavnem že z
treba kupiti. Imel sem precej kokoši, včasih okrog 500, in nekaj desetin puranov. Seveda ne stalno. V pozni jeseni sem vse odvišno prodal mesariji Slamič. V avgustu, včasih pa že prej, kakor zgodni so bili, sem pa oddal tja kopune, ki so jih blejski hotelirji naročali za svoje goste. Stalno sem imel posebej kakih 100 selekcijskih kokoši štajerske
dohodki poletov New York-Ko-penhagen, kjer je letalo na poti v Moskvo pristalo. Od Kopenha-gena dalje v Moskvo je povprečno letelo le 30% potnikov, največ uslužbencev zvezne vlade.
Ko se je število prijav za poletje nenadno dvignilo, je bilo sklenjeno dogovorno, da naj se poleti podvoje. Amerikanci potujejo pretežno v letalih Pan A-
pasme; rjave čopke, čiste pasme.j merican, Rusi pa v letalih sov-Jajca teh kokoši sem oddajal po jetskega Aeroflota. Ruskih pri-naročilu okrajnega glavarstva!vatnih potnikov v ZDA skoro ni, na razne občine in tudi privatni-1 rned tem ko Amerikanci v zadke. Tudi jarčke in peteline sem j njih letih vedno v večjem števi-moral razpošiljati skozi naročila lu potujejo v Sovjetsko zvezo.
glavarstva. Po kakih dvakrat'	------o-----
letno jih je prišla komisija pre-j Generali in polkovniki gledat, če je vse \ ledu, da ni za- sabotirali senatorja mešano kaj s kako drugo meša-, w A S H I N OTON, D.C. - V n,eo. Posebno je b.lo treba pariti; svobodni dcželi kot je naša je na peteline, da se ni kateri pri-',, ,	,.	’	.	J
klatil od kod. Vse jo moralo biti ^	‘°. ^ f
strogo ločeno. Zato so bili čisti' a ‘ “. Pf	bojkotirajo
petelini in jarčke, kakor tudi jaj-'****> 50 Je nan,rec ca od teh kokoši trikrat do štiri- %	,	.	,
krat dražja. To je bil doprinos	.	...
-v,	, , .	„	.	, iLook in Godell sta nasprotnika
dežele, da bi se povsod vpeliala1___	- ,	A,. ,
r	^ J j znanega načrta o ABM. Sklenila
sta, da bosta priredila na letal-
ta posebno donosna pasma. Tudi to je bila skrb banovine ob času banovanja dr. Marka.-Natlačena, ki ga je bila sama skrb za zboljšanje Slovenije in njenih prebivalcev.
In tega gnoja se je kar precej nabralo čez poletje in zimo, da da sem ga lahko primešaval zemlji ob saditvi novih drevesc vsako pomlad. Tako je nastajal nasad iz leta v leto večji na širo-kost kakor tudi v višino, saj se je nekaj dreves res lepo razvijalo in začelo roditi kmalu prve sadove. Marsikateri je bil uničen po voluharju, zajcu, ki je obžrl lub okoli vsega debla in se je posušilo, če sem bil včasih prepozen z zavarovanjem. To je bilo treba storiti vsako jesen. Tudi kak težek južni sneg je polomil marsikako drevesce.
(Dalje sledi)
skem oporišču Wright-Patterson pri Daytonu, O., tiskovno konferenco. Obrambni tajnik Laird jima je to odsvetoval, senatorja pa vztrajala pri svojem načrtu. Ko sta prišla na letališče, ju je čakal in pozdravil poročnik, četudi je tam v službi 27 generalov in 500 polkovnikov. Uprava oporišča se je časnikarjem izgovarjala, da so tiskovne konference zadeva, ki se oporišča uradno ne tičejo. .
Senatorjema se bodo sedaj lahko odprle oči, kaj pomeni “koalicija generalov in vojne industrije. Laird je namreč osebno prav blizu nje.
Raztrgane družine
Okoli 3.5 odstotkov vseh otrok v Združenih državah ima ločene starše.
Veje oboroženih sil si niso edine
WASHINGTON, D.C. — Vodniki vojne mornarice in letalstva gledajo z neko nevoščljivostjo na armado, ki ima odgovornost za gradnjo obrambnega sistema proti medcelinskim ra-
ZIMSKO SREČANJE — Princesa Grace iz Monaka se je postavila na zimskem slavju poleg sneženega moža. Oba se smejita, kol se za tako priložnost spodobi.
TONY KRISTAVNIK
PAINTING AND DECORATING Telephone: 946-8436
ketam Safeguard. Tako so nekateri mornariški vodniki pustili v javnost načrt o ladjah na Velikih jezerih, na Velikem Slanem jezeru in drugod kot oporiščih za ofenzivne strategične rakete.
Predlog ne cilja le na armado, ampak delno tudi na letalstvo, ki ima sedaj v svojem sklopu strategične rakete Minuteman in Titan..
-------o-..	—
Kubanski Judje so se večinoma preselili v našo deželo
WASHINGTON, D.C. — Pred 1. 1959 je bilo na Kubi okoli 12,000 Judov. Pečali so se večinoma s trgovino, industrijo, tujskim prometom in obrtjo. Castro jim je “nacijonaliziral” podjetja in omejil možnost obratovanja. Zato so se večinoma izselili, največ jih je šlo v Florido, kjer še danes živi kakih 6,000 judovskih
emigrantskih družin s Kube. Med njimi starejši rod, mladina se je že porazgubila po Ameriki, pa tudi po svetu. Kar jih še veže, so le spomini na nekdanje čase na Kubi.
CLEVELAND, O.
MALI OGLASI
POZO«
Kadar nameravate kupiti al prodati vašo hišo, lot, prazn zemljo ali farmo, kličite na^. Točna postrežba
JOHN KNIFIC REALTY
481-9980	820 E. 185 St.
(Tues.x,-
V najem
3-sobno neopremljeno stanovanje, kopalnica, furnez. Vprašajte za ključ na 1193 E. 60 St. ali kličite HI 2-2009 po 7. uri zvečer.	(73)
CLEVELAND, O. Ženska dobijo delo
Delo za žensko
Iščemo žensko, da bi delala družbo bolni ženi srednje starosti in ji skuhala Kosilo, v Collinwoodu 3 dni, 4 ure na dan. Kličite LI 1-5705 med 6. in 8. uro zvečer.	(72)
Kuharica dobi delo
Iščemo izkušeno kuharico za delni čas, v četrtek, petek in soboto od 5. do 10. zvečer. Kličite med 3. in 4. uro pop. za sestanek 731-9689.
MIIIELICH’S HOME TOWN RESTAURANT 830 Babbitt Rd.
(75)
Female Help Wanted
ASSISTANT BILLER
to assist in billing, some inventory and general office work.
700 E. 73 St.	881-1515
(71)
Cafeferia help wanted
BOWMAN PRODUCTS 850 E. 72nd St.
Apply
HOUGH FOODS INC.
Interviewing hours:
9 to 11 A.M. or 2 to 3 P.M.
(70)
GENERAL OFFICE
Experienced in accounts receivable; must be able to write letters, check credit.
700 E. 73 St. 881-1515
(71)
POTREBUJEMO HIŠE
za prodajo
KINKOPF REALTY
531-6346
(73)

V ELA6 SP0M!N
PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA IN NEPOZABNEGA SOPROGA, OČETA IN STAREGA OČETA
Andrew Železnik
ki je izročil Bogu svojo blago dušo dne 8. aprila 1968.
Eno leto je že minilo, odkar si Ti zapustil nas, črna zemlja Te pokriva, na Te mislimo vsak čas.
Žalujoči:
soproga ALOJZIJA hčerke LILLIAN, JEAN TURK, JOSEPHA STRAUSS in MARY zeta ELMER in RICHARD dva vnuka in osem vnukinj brata JACK in POLDE v Sloveniji sestra JENNIE KASTELIC ter ostalo sorodstvo.
Cleveland, Ohio 8. aprila 1969.


V BLAG SPOMIN
OB TRETJI OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU PREMINULA NAŠA LJUBLJENA SOPROGA MATI HČI IN SESTRA
{Jean Petschauer
roj. HOČEVAR
Izdihnila je svojo blago dušo dne 8. aprila 1966
Daruj, Gospod, ji mir, naj večna luč ji sveti, ker si dobrote vir, uživa raj naj sveti.
Žalujoči: i ,
, ' soprog FRANK, sin ROGER, '
J oče JOHN HOČEVAR St, brat JOHN HOČEVAR ml., in brat JOE HOČEVAR s svojo družino.
Cleveland, O. 8. aprila 1969.
"V'*:,	‘ . ■- " .■"

V BLAG SPOMIN
OB PRVI OBLETNICI ODKAR NAS JE NENADOMA ZAPUSTIL DRAGI SIN IN BRAT
Victor Zgonc
Izdihnil je svojo blago dušo dne 15. aprila 1968.
Gospod daruj mu mir, naj večna luč mu sveti, ker si dobrote vir uživa raj naj sveti.
Žalujoči:
oče JOŽEF,
bratje: FRANK, RUDOLPH, in LOUIS
s SVOJIMI DRUŽINAMI in ostali sorodniki.
Cleveland, O. 8. aprila 1969.
AMERTSKA DOMu TINA,
KAREL MAUSER:
ROTI J A
Potlej se je zagnala pr postelji in solze so ji drle po pošiti cdeji. Jurček, ki je bil dobro zaspal, se je prebudil in se zagledal v zadnjo svetlobo, ki je trepetala na steni.
Zajokal pa ni. Kakor da ne soglaša z materjo.
Marjeta je nekaj časa stala, potlej pa odšla skozi vrata. Zdelo se ji je neumno, da bi še bezala naprej.
“Bolj ga ima rada, kakor misli”, je zamomljala na pragu in zaprla vežna vrata.
Rotija je ta večer šla brez Večerja spat.
*
Po tem dogodku se je Tine zaprl vase. V fantovsko družbo ga ni bilo več, garal je za tri, večere pa vse preživel v svoji bajti. Rotiji se je izmikal in tudi mimo Skovinca ga ni Lilo. Stari
Škovinki je bilo dolgčas. Navadila se je bila nanj. Fant se ji je zdel nič kako prijazen in dober. Čudno, da je Rotija taka z njim.
Tudi Rotija ni bila za nobeno rabo. Vešala je okoli, kakor da je pijana, zakaj noči so bile grozne. Skoraj ni zatisnila očesa. Venomer ji je hodil Tine na misel, kako je s praznim naročjem strmel vanjo.
“Rotija, saj mu nisem nič naredil. Svojega otroka bom pa vendarle smel vzeti v naročje.”
Tako je bil rekel in Rotiji je prišlo na misel, da je imel rosne oči.
“Ali sem prav naredila, da sem bila taka?” To vprašanje se je zdaj zagrizlo vanjo in jo teplo kakor bič, spleten iz samega trnja.
“Se Bog odpusti, ča se kdo spreobrne. Ti pa ne odnehaš.”
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
Transportation SUPERVISOR
EXPERIENCED, NIGHTS PERMANENT — GOOD STARTING SALARY, FRANKLIN PARK AREA — FRINGE BENEFITS
671-2500
(70)
OPTICAL LABS OPENINGS EXPERIENCE NEEDED
Our new lab is really humming. Business is still growing and growing. We have need for experienced lab workers to step into some real opportunity positions at the busiest production lab you .can find. .. Are you ready for the challenge.
SURFACE ROOM BENCH HANDS
Employee benefits and good working conditions. Qualit’cd applicants interviewed in Cleveland at our expense. Moving allowance
provided.	^ iLfikli
Please Send Resume In Confidence To:
Mr. Josserand, Or Call (216) 271-4011
Cole National Laboratories
18903 S. Miles Blvd.
Warrensville Heights, Ohio
An Equal Opportunity Employer
(70)
ORDER PICKERS
2 MEN NEEDED — NIGHT SHIFT — GROCERY EXPERIENCE HELPFUL — UNION SCALE — OWN TRANSPORTATION NEEDED. FRANKLIN PARK LOCATION
ASK FOR MR. A. PETYO
CALL 671-2500
Rotija ni vedela kaj početi. Zvečer, ko je trudna prišla domov, sc ji ni ljubilo kaj začeti. Ponavadi je dolgo sedela pri peči in pustila, da so se misli v njej preganjale po mili volji. Tudi toliko moči ni imela, da bi jih zaokrenila in naravnala v eno smer. Kar sedela je in misli so ji kar v slapu padale v razbolelo notranjost, kakor da bi jo nekdo z drobno šibico tolkel po ognojeni otiski. Rada bi kričala, toda samota je sedela nasproti njej kakor star, od mrtvih vstali očanec, ki še diši po trohnobi in črvadi.
“Znorela bom”, se je včasih ustrašila in večkrat ni mogla priti na to, ali gre ali stoji. Ni slišala tiktakanja, po vsej hiši že šumelo, kakor da iz kotov bruha ihta.
“Zakaj si taka, ko ga imaš rada?” Prav iz dna duše se je
CHICAGO, ILL.
HOUSEHOLD HELP
(70)
EXTRUSION DIE CORRECTOR
Large national manufacturer of architectural aluminum products, associated with a Major Primary Producer, has immediate opening for an Extrusion Die Corrector. Must have minimum of five years actual experience in all phases of Die Correction. Starting salary $3.22 per hour with a guaranteed increase after six months. Excellent company paid benefits.
1 Call (404) 344-2750 Or Write To the INDUSTRIAL RELATIONS DEPARTMENT for Interview
ANACONDA ALUMINUM CO.
4785 Fulton Ind. Blvd. SW. ATLANTA, GEORGIA 30311
An Equal Opportunity Employer
(69)
FORK LIFT OPERATOR
DAY SHIFT — GROCERY WAREHOUSE. — UNION SCALE — OWN TRANSPORTATION NEEDED — FRANKLIN PARK LOCATION
(ALL 671-2500
ASK FOR MR. A. PETYO
CHILD CARE
Lite house keeping more for home than wages. Own room and board $15.00 Week.
Phone 227-6964
(69)
CHILD CARE — To live in and take care of 2 Motherless children. $20 week. Private home. PH. 775-2359 Wk. days after 6 p.m.
(70)
Child care — Lite housekeeping.
5 days. Mon. Thru Fri. 10 to 6 PM. Care of 3 yr. old girl.
Good salary. DI 8-7103
(69)
utrgalo to vprašanje in ni ga mogla ubiti.
“Kaj nisem res ves drug?” je vpraševal Tine s klopi in stezal roke za otrokom.
“Si”, je morala pritrjevati. “Ne piješ, čedno si opravljen in priden si postal. Zakaj nisi bil nekoč tak, tedaj, ko si zvedel, da z menoj ni vse prav?”
“Zakaj me torej zdaj nimaš rada?” Kakor da Tine sedi poleg nje in jo z roko drži čez rame.
“Saj te imam, le pokazati ne smem. Zavoljo otroka te moram tajiti, da bo otrok srečen. Vso svojo srečo moram sproti ubijati, da bo Jurčku nekoč lažje Ti tega ne razumeš, Tine.”
Zaškrabljala je miš, mačka je planila iz zapečka in Rotija se je splašila in vstala s klopi. Tako je bilo skoraj vsak večer. Slekla se je, legla in dolgo gledala v strop. Porjavele deske so visele nad njo kakor deske krste.
“Saj sem mrtva”, jo je grenko obšla in skoraj strah jo je postalo. Stisnila se je k otroku in se mu z usti prisesala na lica.
#
Tinetova bajta se je belo smehljala skoz porumenelo listje že precej obletelih češpelj, ki so raštle tik ob strehi. Pozno oktobrsko sonce se je upiralo v okna in rahel veter je vzgibaval zvito listje trte, ki se je vila nad okni in bila že obrizgana od beleža.
Tine je sedel v hiši. Bilo je nedeljsko popoldne, vdana jesenska otožnost je ležala nad potjo, ki je peljala na polje. Ozi-mina je bila v zemlji, strnišča
CHICAGO, ILL
CHILD CARE
in my home. 7 AM *o 5 PM. 5 days Mon. thru Fri. $40 every 2 wks.
Ph. 281-1285
(70)
BUSINESS OPPORTUNITY
"""I'
(70)
MATURE WOMAN for Child Care. 6 days a wk. 7 AM to 4 PM. Lite cooking. Ph. 226-5773	,
(70)
COMPANION —Rogers Park area. Woman over 50 to care for elderly woman, stay, rm. and heard and $50 wk.
Ph. KE 9-9595
REAL ESTATE FOR SALE
MARENGO
16 Acres, 6 Acres wooded. Big Oaks. Private party. $24,000.
Phone 253-5680
(69)
BELLWOOD — Brick raised ranch 3 bdrm. tile bath and shower. Full bsmt. Nr. everything. $24 000.
By appt. Ph. 547-7t'49
(70)
BRICK BUILDING Shi rms. 3 bdrm. 2 car gar. Cor. loc. to everything. Vic. Devon & Ashland. $40,000 or best offer.
338-5315
(70)
LOUNGE—MADISON & CENTRAL Good going business $8,000 or offer 1 year lease current 2 year lease option.
Phone 287-0204
(69)
CARRY OUT RESTAURANT BY OWNER — Good suburban loc Well est. Moving out of state. $8,000 or best offer.,
832-9525 or 833-8776 ___________________________(72)
TAVERN and 4 lane bowling alley. Semi-automatic. $10,000, Rental $225 mo. By OWNER. 3935 N. Kedzie Ph. IN 3-9636
(70)
STEAK HOUSE—Newly remodeled. Good location. Will sell or take partner.
Ph. 334-9446
(70)
GROCERY — Est. in Lombard, 111. Will sell cheap. Owner has other business; good location, geod business.	Ph. 288-9549
(70)
USED CAR LOT needs capital for stock. Secured loan paying 10% Daily-Weekly returns. No partners. Bank handles all deals. Lot located in western suburbs on major 4-lane hiwy. $5,000 to $10,000 needed..
Ph. 834-5588
(70)
MALE HELP
We Ofler Excellent Immediate Opportunities For 1) Supervisor — Quality Control College degree with minimum 5 years quality control experience. Must be capable of developing complete quality control program.
2) Plant & Equipment Engineers — Project Engineering degree and 3 to 5 years experience or 10 years experience with technical training beyond high school. Must be capable of handling project assignments relating to welding, air conditioning, hydraulic and electricity.
3) Product Development Engineers
Engineering degree and 3 to 5 years experience or 10 years experience in water heater field. Must be capable of planning necessary work, coordinating results to get design, change. Must also be capable of work with field service and approval agencies.
4) Design Draftsmen
Must demonstrate proficiency in product drawing involving layout, 3 dimensional projection techniques and ability to apply maihemati'cal formula in drafting problems.
5) Two Production Foremen
Press room or metal fabrication and welding experience necessary. Excellent benefits, salaries commensurate with qualifications and experience.
Call collect 815-933-8241 for confidential interview or send resume to James Chaney, Personnel Dept.
A. O. SMITH CORP.
preorana, vrane so se zdolgočaseno prestopale po vejah in se pošev zaganjale proti tlom, da so skoraj s krili zadevale ob travo, d jo jo že močno popasla živina.
Tine ni vedel, kam ,bl se del. Zjutraj, ko je šel od maše, je hotel ostati kar v Dražgošah. V gostilni je že bil, fantje so ga vabili, da bi ostal, pa vendarle ni.
“Nočem, da bi Rotija mislila, da sem se spet zavrgel”, se je pogovarjal sam s seboj po poti in s palico otepaval po kačjeku, d je visel na pot in bil poln rosne pajčevine. Kar dobro se mu je zdelo, da je bila pot dolga in da m imel spremljevalca. Nihče ga ni motil in mirno je lahko odvijal zmeden klobčič misli.
“Vem, da me ima rada. Na očeh ji vidim. Toda za otroka se ooji. Morda misli, da jo hočem ujeti in da bom tak, kakor sem bil zdaj, samo dotlej, dokler bi je ne speljal.”
Utrjeval je to misel, podpiral jo z domnevami, toda nazadnje je bil tam kakor na začetku.
“Jerneja se pa ni otepala. Le zakaj ga ni vzela? Saj je dovolj pritiskal za njo. Ljudje so že kar čakali, kdaj bodo oklici. Nazadnje se ti pa Jernej zakadi v docela drug konec. Nekaj je moralo biti po sredi.”	,
Tine se je spomnil na dan, ko je Rotijo in Jerneja prvič videl skupaj. Sram ga je postalo in kar vase je zlezel.
“Tisti dan sem malo narobe igral”, mu je bilo žal.
“K Rotiji bi pa vendar lahko enkrat stopil v kajžo. Odkrita beseda naju le lahko še združi. Morda nisva tako vsaksebi, kakor misliva. Pogovoriti se je treba.”
Pot do Tinetovca mu je bila skoraj prekratka. Koj po kosilu pa je odšel v bajto in zaklel se je, da se do večera ne prikaže iz nje.
Zdaj je sedel, zdaj stal in hodil, spet sedel, gledal skozi okno in zdelo se mu je, da je vsa hiša polna misli, ki se prepletajo in da so žive in da ga hočejo pritisniti ob steno in ga zadušiti.
“Življenje si ubil Rotiji”, ga je obsodila prva misel. “Potlej si jo pa še s candro zmerjal. Reci, če ni res?”
“Res je, tako sem ji rekel, ko me je Jernej vrgel v graben. In
pijan sem bil”, se je branil Tine.
“H konjederki si jo gonil”, se je odvila druga misel in siknila vanj. “Zdaj pa hočeš, da bi bil otrok tvoj. Kaj ga nisi še pred rojstvom ubil v sebi?”
“Njej sem hotel dobro ” se je otepaval žgoče misli.
“Potlej, ko si jo onesrečil.”
Misli se niso dale ugnati.
“Saj se mi bo še zmešalo”, je spet vstal, odlomil kos kruha, ki ga je bil v soboto zvečer prinesel od Tinetovca in zvrnil kozarček tropinovca. Zapeklo ga je v grlu, ker se je bil pijače odvadil.
(Dalje prihodnjič)
MULLMLY POGREBNI ZAVOD
- «iir
Nahaja se med Memorial Shoreway in Lake Shore Blvd.
365 E. 156th St.	KE 1-9411
Vse predpriprave v naši posebni privatni sobi. if Vera, narodnost in privatni običaji upoštevani. if Parkirni prostor. Zračevalni sistem.
24 urna ambulančna posluga in aparat za vdihavanje kisika.
P. O. BOX 28, KANKAKEE ILL. 60901
— An Equal Opportunity Employer —* Saturday Interviews Available
(71)
V BLAG SPOMIN
OB PETI OBLETNICI SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA, OČETA IN 1 STAREGA OČETA
Joseph Perovsek
ki je umrl 8. aprila 1964.
Pet let Tt že zemlja krije spokojena, srce v njej našlo poslednji je mir, dalje nam tečejo leta samotna, spomini prelepi tolažba so vir.
Odšel s> od nas na tisto tiho domovanje,
kjer mnogi spe nezdramno spanje. Počivaj mirno, v srcih naših bo živel vedno Tvoj spomin.
Mi v srcih nosimo ljubeče, spomin na čase skupne sreče, žalujemo in molimo, dokler se spet ne snidemo.
žalujoči:
ROSE PEROVSEK, soproga ROSE KOSKOVICS, hči JOSEPH, zet ROSEMARY, por. WITTREICH, vnukinja JOSEPH in ROBERT KOSKOVICS, vnuka
Cleveland, O., 8. aprila 1969.
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.K.J.) 351-353 No. Chicago St.
Joliet, Illinois 60431
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici.
IME
NASLOV MESTO
DRŽAVA ................................. CODE
NAZNANILO IN ZAHVALA
S lužnim srcem naznanjamo, da je dne 8. marca 1969 v Gospodu preminula naša ljuba mama, stara mati, prababica in draga sestra
Kristina Schiwitz,
rojena DEBEVEC
Nepozabna pokojnica je bila rojena 10. decembra 1887 v vasi Rakek na Notranjskem, Slovenija, Jugoslavija. V Ameriko je prišla leta 1904. Bila je vdova. Mož Frank Schiwitz ji je umrl leta 1944.
Pokopali smo jo dne 13. marca 1969 na pokopališču Kalvarija. častiti gospod Arthur Zanutič je zanjo daroval slovesno pogrebno sv. mašo v cerkvi sv. Vida in opravil svete pogrebne obrede in molitve v Zakrajškovem pogrebnem zavodu in ob grobu. Iskreno se zahvaljujemo tako njemu, kakor (udi častitemu gospodu Jožetu Faležu, ki je pokojni v bolnišnici podelil sv. zakramente in jo pripravil za srečno zadnjo uro.
Bog povrni vsem, ki ste darovali za sv. maše in druge dobre namene, vsem, ki ste poklonili cvetje in vence, vsem ki ste dali na razpolago avtomobile za sprevod in vsem, ki ste nam osebno ali pismeno izrazili svoje sožalje. Irisrčna hvala vsem, ki ste prišli kropit, bili pri sv. maši in ob grobu molili za pokojno. Posebej prav lepa hvala dobrim mojem, ki so nosili krsto. Globoko hvaležni smo vodstvu in uslužbencem Zakrajškovega pogrebnega zavoda, ki so nam skrbno uredili pogrebne priprave in izvrstno vodili pogrebni sprevod. Bog povrni vsem, ki ste mami storili kako dobroto, posebno v zadnjem času življenja in vsem, ki so kakorkoli prispevali in pripomogli, da so bile pogrebne slovesnosti tako ganljivo lepe.
Gospod, daruj ji mir, naj večna luč ji sveti;
žalujoči:
ker si dobrote vir, uživa raj naj sveti.
hčere AMALIJA, SYLVIA in ESTHER; sinova EDWARD in LOUIS;
snaha ANNA, zeta VINCENT SUKLE in CHUCK LAMPE; 6 vnukov in 6 pravnukov, sestri ZORA PETRUŠKA, Cleveland, O., MATILDA BO ARI, Italija, polsestri ANNA PUČNIK, Rochester, N.Y., in HERMINA O’BYRNE, Carbondale, Pa. in ostali sorodniki v Ameriki, Jugoslaviji in Italiji.
Cleveland, Ohio 8. aprila 1969.
K S K J
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDK0TA
(K.S.K.J.)
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa
takoj po rojstvu.
•	Izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino:
•	od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine
•	za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00
•	za odrasle člane bolniško podporo
•	članom posodi denar za nakup doma.
Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J.