fiMft Saadaja ijê Oroámllki la uprmTtlikl pro- mi 8. Uwndsi* av. MOT So. l*wud»u »w. TtUpbou»: Uw*orniee in podjetni-ki so financirali pseudo-delavske lifcte, da so iz£!i v tisoč in tisoč iztisih, v katerih so izlivali gnojnico po kandidatih delavske Ktran/ke, V napadih ni bilo ene same stvarne besede, amipak (role osebnosti, polen: so slikali i kandidate kot stralšno nevarne "rsdi-kalee." In kaj je dosegla taka nizka kampanja od strani nasprotnikov T^nrvTarm 'tfQtb&tí'volilna praVfca zelo omejena. TOub termi se pa še polovica vrtlilcev ni udeležila volitev. Izvoljena sta bila dva mestna. nadzornika in sedem mestnih svetovaleev, ki so kstididSrali kot Ikandidatje delavske stranke. V Owen Sourcdu je bil delavski kandidat izvoljen županom, poleg pa še trije rtbčin«ki svetovalci. V Windsorju so bili izvoljeni štirje, v Kitehenerju dva in v Št. Olairju pa eden delavski rtličin-ski svetovalec. Vsa gnojnice nt prinesla sovražnikom delavstva tistogs u-«peha pri volitvah, ki so irs pričakovali od nje. Profesijonalni polit ičarji starih strank zdaj laih-ko rečejo, še nekaj takih volilnih bitk in po nas je. Delavstvo koraka počasi, toda sigurno po poti, ki vodi do krtftie zmage. AMERIÔKA ARMADA V MEM ČIJI JE ZNIŽANA NA 8000 MOŽ. Washington, D. C. — Vojni de part ment je odredil, da se aineri ške čete ob Reni v Nemčiji zmanj šajo od 15,000 na 8000 mož. Vojni tajnik Baker je informiral kon-grešnika Byrnesa iz južne Karoli. ne, da se eventualno vsa ameriško armada pokliče domov v bližnji bodočnosti. Vzdrževanj«» ameriških čet v Nemčiji stano dnevno #75,000. IIZPOR KROJAŠKIH DE-■ llAVCEV OBRAČA OSt PROTI PODJETNIKOM MESTO ZMAGE PRINESE PODJETNIKOM PORAS. KEMALOVE ČETE t SO ZDROBILE) GRKE. . n ————— Turški nacionalisti so porazili grške četa in jih pognali k morjn. SMIRNA JE V NEVARNOSTI. London, 1C3. jan. — Po najnovejših vesteh, ki jih je prejela Kx-ehange T^legraph ilo., jq gr&ka protlofenciva proti turškim nacionalistom na »ni atol Mu fronti v o-•kolisru Bruse - temeljito ponesreči-Položaj v flmirnf, ki je oporišče Kriške armade v iMali Aziji, je v kritičnem položaju. Pariz, 13. jan. — Francosko zunanje ministrstvo je prejelo privatne vesti, da so Orki doživeli katastrofalni poraz na njihovi fronti v Mali Aziji. Turki so raztrgali grško fronto v treh krajih in (Irki beže proti obrežju. Smirna je v nevarnosti, da pade v roke Kemalovih čet. • Poročilo pravi, da ae je Mustafi Kemalu paši posrečilo, tajno koncentrirati večje število Čet iz daril na iirke/ždrooii grlki odpor in ujel veliko število grških vojakov ter vplenil bojni materijal. Grško levo krilo je izpostavljeno obkrožen ju in grški poveljnik je hitro ukazal splošno umikanje. V okolišu Bruse so turški nacionalisti okupirali Karo, Kili 1n Bazar-džik. Kemalova armada prodira dalje na vsej črti. Francoska vlada je danes preje-a potrdilo vesti, da je francoski rušilec "Hakalave" napadel bolj-ščviški transport v Črnem morju pred nekaj dnevi in ga pognal na peščenino, kjer je deloma utonil. Sovjetske čete, ki so bile na transportu, so ae rešile. STRADAJO0O ŽENA MISLI "ODREftlTI SVET", Danville, 111. — Mrs. Sady Har-rington, katera ae posti že 46 dni, je v četrtek izjavila pred repor-terji, da je njen post namenjen, da "odreši grešni svet". Sprva se je postila .da prisili svojega so. progs, da sprejme njeno novo vere» in postane duhovnik, zdaj pa pravi, da se ne dotakne jedi. dokler ves svet ne sprejme njene vere. Ženska je nedvomno versko blazna. Njen mož, ki ima majhno prodajalnieo, pravi, da žena po pije vsakih dvajaet minut čeber vode. Mož je silno jesen vsled dnevnih procesij obiskovalcev, ki hodijo gledat njegovo ženo. Pred par dnevi je pretepel reporterja ki je hotel vzeti kinematografi no sliko gladovne stavkariee, VARNOSTNI RAVNATELJ OBSOJEN V ZAPOR. Cleveland, O. — Sodnik Izvine je obsodil Anton i*pn*rfyja, varnostnega ravnatelja, na deset dni zapora in i>et sto doflarjev denar-ne tri obe. ker ni uvedel onemur-netra delavnika za ognjegasce. Sodnik mu je dal tri dni čass, da izvrši, ksr bi imel izvtjšiftJ že zdsv-nej. Hprosty se ni ozirsl n* sodnikovo odre*fl>o in zaradi tega ga je sodnik Obsodil v zapor. BANDIT JE NA OBOKU PRI , DRAGULJARJU. Poteza Bauman Clothing kompa-nije se ni obnesla. Chicago, Iii — Banditje so oh- Wkali pri belem dnevn drasuljar-Kssholm Broa, in odnesli za *8,000 drsgnljev in #85 v goto-vini. DELAVČEVA USODA. Ptttafcnrgh, Pa. — Delavec I¿otiis Bolh* je padel v velik pre mogov nsMralMk. iz katerega stroj vleče premog v i;>anijo, da podpiše pogodbo, ti vo v štirideset delavnicah-Osem itvidk je pa že podpisalo pogodbo z organizacijo in na delo se je vrnilo pet sto delavcev. Trdovratnega boja se organ»sac> nadeja samo pri štirih tvnd. kah. Zelo ugoden je zdaj položaj v ItochestTU, kjer izdaj dela petdeset odstotkov krojaških delavce^'. Organkacija pričakuje, da bodo par tednih zaiposljeni tai delavci. Z dolom so pričeli v devet tovarnah in enajst tbof delsvcev je pričelo delsti, ne da bi jim bila utrgana mezda. Tvrdka Hart. Schaffner k Marx v Chicagu izjavlja po Harry Jiar-tu, da ne bo naskočila delavtrtco organizacijo. Dejal je, da je v Chicsgu ze-lo dofoer trg za oWeko in ds bo tvrdka nadaljevsla pogodbo z organizacijo. Sidney Hillman, predsednik organizacije 'krojaških delavcev, je izjavil, da se organizira pomožna akcije zs izprtc delavce. Organizacija bo odprla svoje skiadiiče za živijentfke potrdbSčine, k ka terega ibodo izprti delavci preje-msii živila zastonj, drugi flani bogls v NpringflHdii do biti iziičenih delavcev. Zdaj hočejo poprositi svojo srečo najbolj trmoglavi podjetni ki v tfprfcigfieldu. PoniSmo Izjavljajo, da fco^ejo v HpringflH du napraviti mvdSče sa itedHo-vanje de*kih rtNA, Orputizirsni delavci se smejejo tem grožnjam in pravijo, da stroji sami ne morejo ničesar prodneirati, eko «w dola jo z njimi ilM dolavci. In če podjetniki tega ne verjamejo, ae kmalu prepričajo o tej rewiiei v iipringfleJdu. kot se je Raum« va kompanija. Chicago in okolira : V soboto nesulno; sne«. Jnžnorzhodni ve-t rovi. Temperatura v zadnjih 24 RUSIJA JE PONOVILA OROŽ-NJO NAPRAM LIOINI ARMADI v vnjn. P«i i/. It, jan. —» Iz Varšave javljsjo, da je čiČerin poslal noto I »oljski vladi, opozarjajoč Poljsko, da vprašanje Vilne ni samo poljsko in litvinsko, temveč tudi rusko. Cičerin je tudi obvestil Poljsko, da naj opozori ligo narodov, da sovjetska Kusija ne In» trpela mednarodnih Čet v Vilnl. NA AN6LESKEM ZAPIRAJO PREMOGOVNIKE. 10,000 rudarjev as ja pridružilo brezposelnim; baroni praaoga dolie Ameriko. RUSKI REVOLUCIONARJI TUDI KRIVI I SO London, 13. jan. — Miljonom brezposelnih se je zdaj pridružilo Še 10,000 premogarjev z njihovimi družinami v Leicestershiru, ko so zaprli več rovov zaradi "depresije v trgovini". Baroni premoga Izjavljajo, da so ameriške premogovne družbe poplavile angleški trg s premogom in to je udarilo domaČo produkcijo; dalje so ameriški kapitalisti osvojili več trgov zunaj Anglije, ki so bili doslej v rokah angleških premogovnih magnatov./ London, 13. jan. — Industrial-ni položaj vsled vedno naraščajoče brezposelnosti je zelo kritičen. Demonstracije bresposlecev in ne-miri se vrše dnevno. "The Evening News" je obtožila ruske boljševike, da yodijo propagando za revolucijo v Angliji. Liat pravi, da je "nemogoče, ds bi prsvi sngleški brezposelei" osvajali občinske hiše in druga javna poslopja na svojo laatno iniciativo, pač pa so pod vodstvom ruskih revolucifmarjev, ki imajo svoj glsvni stsn v Londonu. Omenjeni list pravi dalje, da imajo Husi pisarno v trgovskem okrožju Londona in pisarno vodi neka mlada Ruainja. Nadalje piše ta list, da denar za propagando prihaja iz Rusije. DELAVSKE STRA2E PRED KROJAŠKIMI TOVARNAMI ARETIRANE. ARETIRANIH JI BILO VBÛ KO STO IZPETIH KROJA&KIH DELAVCEV Nekateri podjetniki gross, da prsnshajo biti podjetniki I TATOVI SO IZPRAZNILI KLET MILJONARJEV New York ,N. T. — Ko so drugič odkorakale delavske straže pred tovarne 'krojaških industrijalcev, je bilo aretiranih okoli sto delavcev. Delavci so v masi ras-postavHi straže pred t ova ms u* v katerih hočejo tovarnarji zopet uvesti delo od kosa. Policaji so sretirali delavske straže, da• voščeni, da prejmejo v sdboto svojo meado, na kar bodo odpuščat Ta mornariška postaja je naj račja na vsem svatu, kajti aa nji je prostora sa štirinajst tisoč mornarjev. Na nji ae nahajata dva o-bftnl Sol|, letalska postaja ki brez žičns hrvojevti* postsjs. V teb So Ish je prostors poleg Mirinsjst tl«»č mnrnarir^t šs m morssrSkih vajencev. PROSVETA ja za "višnjevo« Met na propsgsnda ca • lUUai as kar |pa 'prosveta1' ♦THE ENLIGHTENMENT' On» mi tkj kr «h« Subarriptioa : U»H*d StaUs (n«pt Çfc Cklemgo 9» t,o, mnà foralfS and tri«» |».oo m r*r. 6 p*r jrasr; Datum v » da vaaa fMM. da <• I» Ju h prs*»- JURISTE ZAGOVARJAJOČI PRIVATNE INTERESE, PRIHAJAJO V KONFLIKT SAMI S SARO. Privatni interesi so najeli Juriste, da ložje agitirajo za protištrajkovne postave. Ti juristi pravijo, delavna moč delavca je blago, ki se kupi na trgM po ceni, ki je odvisna od tega, koliko tega blaga je na prodaj. Z drugimi besedami tp pomeni, da podjetniki plačajo delavca po razmerah v industriji. Če je veliko delavcev J>rez dela, tedaj se plačajo delavci nizko, ker. veliko delavcev išče delo. Ker je pa delavec prodal svojo delavno moč podjetniku, nima pravice, da stavka. j Juristi, ki s tega vidika zagovarjajo protištrajkovne postave, pozabijo pre všteti boga ti delničarski postopači, ki ao us vadno zra&raj l)re« dela. • s s Kdo da petdeset «centov za poljske bonde, ki leže v washing tonski zakladnici in na katerih je t btkft no, da predstavljajo pet d o set miljonov dolarjev f Kdor da za nje petdosdt centov, ne bo izgubil Lovi n k ton, m. — JCo človek potuje po premogarskili naseMn-mdi. opari stranske tire popfljffcv ma zabaaane « premogom, kar znači da na» prerangSfje čaka i-ata usoda, kot je aedsj zadela iu-dnstrrjslne delavce. Toda pri nas preroogarjih ni to prav nič novega, in smo takorekoč že sko-ro navsjeni na kaj takega. Iransko leto an» tudi imeli precej neprostovoljnih počitnic, akoro ee- 0 poletje. Jmeli amo dovolj časa» da smo se sprehajali in počivali v senci, jo&i: ... • ' Ko sem se lartdct) leto neki d'an «prehajal ïk» senei in se vsedol 1 mm l košato hrastovo ri prajltatl, in zato ne tudi iuionuje 5aa.r' Ker sem «bil pa radoveden, ka je pravzaprav, sem «a noroči fce isti dan, čei, Imhu vsaj imol kaj čHati sedaj, ko imam počitnice n glejte wpaka, iakal sem cent ilobll sem ot^kin. Ko sem dirfbi prvo étefvilko, sem pajuu> pre#i tal od prvo do zadnje vrste. In prva èleviika i^asa «e mi je tako dopadla, da sein .takoj pisal ured niku, iln naj mi poMJe vse fttevil ke. katere so izéle «génjega ih>1 et a/ Se vodu mi je urednik t*go dll in «udi poslal. Kakor moram jaz sprevidel ni «Kubena "ftviga-iivttga' anitpak pinnaAa samo zdravo $ti vo aa izobraizbo in napredok Prinafia kratke in lepe poveati rar.no pesmi pesnika Ivana 5Cor-mana, rasene zdravnike iraavcte razna navodila za prazerviranje nadja, in s|)Wh gradivo, ki jo podrik in i/.oibrazlK) slehernemu. Ko bi nek/iteri rojaki Vedel,i koliko je vredna iaobrazba, bi gotovo naročili dobre časnike in knjige in iste tudi pazno prečitali. Toda nekateri imajo pa to «labo lastnoHt. da pridejo do izobrazbe ftele tedaj, ko so solncc skriva f.e za hrtb. In prepričau nem tudi, da kdor je naročen na f'as, da œ pe kesa in da no bo nikomur žal 7,u naročnino, a/ko si bo naročil to revijo in'dfc Ibo éc vsakdo zafltte-val tudi prejšnje Številke Časa. Apdiram na rojaike, da ai naročijo ta list in da se tako pripravijo ¿a poletno pol&itnice, katerih bomo gotovo dobili več "kot si marsikateri i*li, pa pojdimo v prosto naravo in se lx>mo ftttovo bolje počutili, kot pa, ako biv posedali v /.adudvlih sobah in premetavali karte. S tem se Inmio izobraževali. ker izobrazila je nam delavcem ravno tako potrebna ako pe še bolj, kot kaleiremu drugemu. Čim bojj je človek dane« iz-(Airai&ni, tem bolj napr^luje in tem manj je izkorišean. — R^ija-Id, vpoétevajte moj nasvet, in ne bo vaim žal. — Anton Zupan. ttvu. In rtdj tega m tek- ma med vdepoOietnïki ene drža ve med velspod jetnik i denge država. In kaj je poaledica te tekme t Kaj je bila zadnja svetovne vojna T Zafcsj je ¡bila industrija v čaau svetovne vojne v Zdr. državah v tsflcem «amahu t Ker .imo producinrli tskorekoč za eelo Ev-ropo in tudi druce dele sveta, razun osrednje Evrope. In sedaj po vo|ni bi bila ameriška mdu-strija v istem položaju, kot je bi-za éasa vojne, ako hi mogii prodajati v inozemstvo i velikim Em*tft*kn. Toida -t«mi ni slučaj n radi tega je pričela indnstriia pehati. Pomkëiti je treba pri rem to, da se v današnjem družabnem sistemu prodpchra za profit in ne za potrebo. Ali mislite, da ima aineriflko ljudstvo vaaga dovolj, kar potrebuje 9 Ali imajo a meri 4ki delavci in farmarji vsega dovolj ker toliko producirajoî Ne. Kajti produdra se sedaj za profit in ne za potreibo. In kadar bo ta sistem odpravljen oziroma iz boljAau v t oljko, da Im»uio produ elrali«a potf^be in ne pa za profil. tedai bo konec tudi industrij »ki-h kriz in ibreapo«ehv)«ti, ker ge iw izpremčntl celoten sistem odpravljen oziroma izboljšan toliko, da botho proflucirali za potrebe in ne pa za profit, tedaj bo konce tudi industrijskih kriz in brezpoaelnomt, ker se bo isl premerili celoten sistem produk eijc. Sden brezposelnih Collin woodôanov. mefcgar ima pri toni premoga i^i 1« do 30 centov provizije, plačil petdeset odstrttkov davka. Pet hi osemdeaet odstopov davka plača če zne^e provizija od trideset do petdeeat eentov. in devetdeset od Stattfkov plača, Če je pnovkija viA a kot petdeset eentot pri toni lirodanega premoga. Profiter jem seveda ta predloua ni vieč. SOVRAŽNI KIPELA VBTVA HA DELU. Ameriške vesli. ZAKOH O TV AH 80 VOLI SPREKI Ohica^o, 111. — V hotelu Con greas so se dbrali najbolj za«riz. ni sovražniki delavstva is dva in dvajset držav, da razpravljajo o-lUK i iih. po (Hl i tr nilski Razlika j«, vaallkal — Oblastvena licenca za psa stane v €hicpgu|4.6Q, poročno dovoljenje pa $1.50. Okrajni pisar zahteva, da stane poročno dovoljenje .toliko kot pasja licenca. Well, okrajni pisar je pozabil, ko Je utemeljeval svojo zahtevo, povedati, da je pasja licenca veljavna le r.a eno leto, poročno dovoljenje pa za vse življenje. Jn če soprog žali, da poročno dovoljenje po enem letu postane neveljavno, mora kruto ravnati s svojo soprogo ali ji |>a postati "nezvest". To valja tudi za soprogo če ae hoče rešiti svojega soproga. Oba pa stane tako lep 4*nar razvozljanje poročnega vozla, da bi lahko plačala deset poročnih dovoljenj. Med pasjo licenco in poročnim dovoljenjem je ven-íkol'í¡^nti^®i, V"*«*"* ka dar velika razlika. To vedo vsi, ki so se že prepričali o tam. i ^ * * več kakor petdeset eentov. s • • Oploa ni ugriznlfla nofticticga kralja zadnje čase, zato pa je slavni tiger Olemeneeau ustrelil dva (prlvecana )tigra v Indiji, • • • Tobačni farmarji v Kent/nck v ju dobe žtirl cente za funt tobaka. V Clticagu stane funt tobaita dolar in sedmndeaet centov. Odkod razlika T Aha, fc vemo! H funtom tnbnrfkn dobimo tudi pločevinasto Skatljo In ta menda stane dolar in fieatdefiet eentov. Ali ni t »kot s a s Prihodnjo NriMevo natrrado di4d Viljem HaftimzoNero, ako bo žhrel do «istega Časa. • s • 1 i 'I Slava ti, o neumnosti Ncumpa balmiea v DanvIHu. III. se p«wMl že 45 dni. salo da prisMi sv možs, da peatsne pridigar ne novi» vere. In velemežčan dnevniki poavete babnici vnak «lan po dve koloni I e e s dajte, dajte! "▼sled razmer, ki jih je «strs-rila indnstrijalna svtokracija ? UmMt je devetdeset oditot-kov delavoev obsojenih na sta-«nj^co življenje". _ Fs,KeP John II. itjrtn, učitelj na kstoli-#kl univerzi v WashWigtonu. Fsther Karirair. ponatisni In pa — K. T. Oollinwood, O. — Marsikateri izmed delavcev sc že tapražujo, •tedaj pridejo bofllši časi; marsikateri izmed družbiskifh očetov premiftljuje, kako bo prehranH Sobe lA družino v času sedanje brezposelnosti in draginje. Za ' časa takiavane "prospori-tete" nismo imeli časa, da bi premišljevali ustroj sedanjega dru žabnega sistema. Takrat ko je stroj drjril a hitrieo «O milj na tm» nI bilo mogoče videli kaj je s strojem. In sedsj pa, ko se je ta stroj uritavil. imam« pa priliko ta stroj natanko pregledati in kar je slalteffa, da odstranimo. Ako študiramo nmcriflko zgo dovino opapmo, da ao bile večino krize in brt^zposelnost, Prva kriza, seveds ne v tako velikem olmegu kot je sodsnjs, je liila leta 1HJI. In od t (»ga časa so se vodno po-usvljsle a pretdeJkcmi ooatoloma se |winsvljajo» < ManAkmeri inmed «tatolj^v se bo vi>rsisl, čeorfu, kaj je vero k temu. To ja vendar popolnoma j^Mio. Amcriilci deJavt*r in farmarji prod uei ramo glasom stat i-siike od 35 do 40 odatotkov vei kol sami potrebujemo (♦« wtevil-ke veljajo le za zadujrh p<4 let). TV preoMtMi
js1ran!kar »ka liga" je povzročila med pro fesijonalnimi političarji g svojo taktiko pri primarnih volitvah tak strah, da je splofoia ždlja pro-fesijonalnih političarjev. da ae primarne volitve odpravijo in se zopet vrne konvencijam političnih strapik oblast, da imenujejo kandidata. iPred nekaj leti §o vprav profesijonalni političarji starih strani hvaliW primarne volitve na vue prAege, če®, da dajejo ljudstvu priliko, da izvolijo kandidatom take može. o katerih je* Prepričano, da l>odo delali zanj. f'iiestraiAftreka liga," politična organizacija farmarjev, se je po-slutila postave za primarne volitve in je v nekaterih krajih tako nalklestila profesijonalne politi-čarje, da so ikar evilili same jeze. Da postane tek tika "Nestrankarske lige" neSkodljiva za profesijonalne političarjo, je bila zdaj predložena legifelaturi predloga, ki odpravlja primarne volitve in Izroča zopet «¿btaat konvencijam političnih etra tik, da imenujejo kandidate. 01ympla, Waeh. — V tej državi nimajo tolikoatrahu pred "Nestrankarsko ligo," ampak veliko boij se boje politi4ne trolzvese imliaitrijalidh delavcev, trans-imrtnih delavcev, in farmarjev. To trozveza je pri zadnjih volitvah povzročila, da je delavska farmarrica strantka prififla na dru-ko mesto. Profesijonalni pditičar-ji pravijo, da se mora nekaj u-krenlti, če ne, bodo profesionalni političarji k molu gnili na poli» tičnem gnojMču. Tudi tukaj ae slifrijo glasovi, da bo pmlložena legkdaturi predloga» ki popravlja zakon za primarne volitve. Po novem zakomi l»odo jmeli volile! le pravico izvoliti delegate k konvencijam polili«" nih strank. POLICIJA OBTOŽENA . TATVUfB. Oswego, N. Y. — Vsa policija — fttiri po številu — v tem mestu jc obtožena m suspendirana iz shižlbc, iker je likradla dva sods žganja, lia profcijo župana so miličarji nadomestili policijo. Francija obrne hrbet Vranglovin» beguncem. Turiz, 12. jan. — Iz vladnih vi rov se poroča, .da je francoska vlada sklenila prenehati s pomož no akcija napram beguncem n Krima, ki se nahajajo v Carigradu in Tuniziji. Anatole France se je pridružil komunistom.- Pariz, 12. jan. — Znani pisatelj Anatole France je stopil v franeo sko komunistično stranko. S tem ni izncnadil nikogar, kajti že od oktobra v preteklem letu je bil v svojih upteih naklonjen roškim sovjetom. PREDLOGA PEOTI PftOffTAJL ÉTTO 0 PR.EMOOOM Waahingten, D/ 0. — «enator Calder je priporočil senatu predlogo, ki postavlja premogovo in-rtmoaevsMli t podjetnik Imeti Oblsatvsno dovoljenje za obratovanje rudnika. To dovoljenje bo lahko odvzeto vsakemu premogom i*kemy podjetniku m trgov-eu. ki bo podajal premog dražje, tol je določena maksimalna e*na. IHIje «Male predloga poseben «dsvak na protiaije meftetarjev. tt Mednarodni žpijon na skrivnem ^ . ftefwJ' Berlin, 13. jah. — Ignac Trr bich Lincoln, ki je bil poznan kot mednarodni žpion, ni teč med živimi. Brzojavka iz Budapežte jo ap9ročila, da je mrtev. Lincoln y med vojno in po vojni igral svojo vohunsko vlogo v Ameriki, Angli Ji, Nemčiji, Avstriji, na Ogrskem in zadnje čase v čehoslbvaldji. On jc bil glavni konspirator pri znani Kappovi protircvoluciji v Oerlinu lansko spomlad, pozneje je pa bil v zvezi s polkovnikom Batterjem v gotovih ruskih in ogrskih krogih, v katerih je vodil protibolj ševisko gibanje. V minule*?, poletju se je pojavil v Pragi in kmalu potem so čeiki listi objavili senzačna poročila o monarhistični zaroti, ki jc obsegala gibanje v Nemčiji. Rusiji in Ogrski. Takrat je bil obtožen, ds jc izdal svoje prijatelje in prodal Francozom gotove dokumente nemških monarh isto v. Veled tog« so ga monarhisti na tajnem sestanku obsodili na smrt. Zadnji«* so ga viddi v Pragi v zadnjem septembru, ko je bil v tcani zveri s eehoslovafikim zunanjim mini strom dr. Benc&em. Ignac Trebich Lincoln je bil ogrski žid, ki je bil pristojen v Anglijo, kjer je bil nekaj čfaa dw hoven angličanske oerkve in tudi poslanec v parlamentu. Njegov brat živi v Združenih državah pod drugim imenom. Med vojno je bil eno leto interniran na Anfležkem od koder je leta 1S16. pobegnil v New York. Bil Je največji Mon kar Jih Je porodila svetovne voj na. Služil Je navadno tisti stranki, ki mu Je več plačala, in valed lega Je dobil ime "mednarodni vo hnn". tema mgsarskr Avstraliji. Boj proti ma kralju v Auckland, Nova Zelandija, 1« Jan. - (Federated Presef - Per lamentarni odsek, Jd je preiflksl zakulisne razmere v Armour «ml Co. v Astral a ziji, Je dognal, da smeriftki mesarski magnai Ofder Armour poseduje asalone vue dll-nie,« te dražbe. Avstralski in a**e lelandski klsvničsrji ki ve|HM ssrji so orgsnizisali boj proti este njeni družbi v svrfco, da izpod rt nejo amefiiki CUNAR D LINE PtOSVETA Monokli prepovedani pruskim častnikom. ikri in. 13. jan. - Praski mini J(.r ta. notranje stvari, Severing, fci j« »orisliat, j« prepoved«! pni ¿itn častiiikoBi nositi monok«!. J krt *e be ksteri oficir izgovarjal, , m o rs imeti mpnokel zaradi mi , ,uoriU dat i sdravnttko prt- iksii. .i ■ * * železniška toisa ▼ Angliji. London, 13. Jan.(Federated Prt*») VpriJaflje vladne želez-j^fike kontrole v Angliji se bliža krizi. Lastniki ftelcznic so obvestili vlsdo, da so proti Vsakemu re-onranieiranju ^esniftkefca siste m«, posebno ps proti delni delavci kontroli. Voditelji ¿elezjiirar-j*v so pa medtem izjavili, da ne odstopijo za las od svoje zahtove u delno kontrolo železnic. Železničarji zdaj Čakajo, kaj stori vlada in držati jo bodo odgovorno za v*<', kar njim nasprotnega y tem oziru. Kanadski kapitalisti svabhajo angleške delavca fes morje/ Toronto, Ont., 13. jan. —- (FV derated Press: Tom Moore, predsednik kongresa strokovnih linij v Kanadi, je obtožil nekatere kanadske tovarnarje, da dobavljajo delavee iz Anglije, čeprav kanadske industrije zelo slabo o-bratujejo. Neka veéja družba v Ontariju je pridela odšla vi jati me lianike, ki jih je bila iinportirala iz Anglije ob času stavke v minulem poletju; zdaj pa mors jo zape Ijani delavci narediti mesto dra-i gim» ki so na potu èez morje. Mati Jones na panameriškem de. la vtkem kongresu. Mexico City, Mehtka, 13. jan,— Mati Jones ir MmSenih dite v ^ danes adresirala delegate, ne kongresni Paiiameridke delavke «vfcr ce. Btarica se je dVvilej udeležila verh sej, daMriravno* ni delegati-nja. " ' MD BI OKTISBI« aa naslov moje sestre Ane pel, omolena Jakše, doma iz Tur ke v^si pri !tovem ftjestu na l)o-lenjski ni. Živela je navadno v La S§Ue, Ul. Pisal sem ie ve* pisem, pa nisem dobil nobenega odgovora, pač pa pismo vrojeuo vselej nasaj meni. Poročati ji ¿matu zelo važne stvari. Onj< n< rojake uljudno prosim, da mi spoj roee njen sedanji natančni naalov, za kar bom zelo hvaložen, ako pa bo sama čitala ta oglas, naj se mi nemudoms prijavi na moj naslov: Prank Gimpel, 1315—lOlat Ave. Woet Duluth, Kinu. nekje v drŽavi Pennsylvsniji. Prosim cenjene rojake, če kdo ve sa njen naslov, naj mi ga naznani. ako bode pa sama čitala ta oglas, naj se mi nsmudoma pri javi na naeiov: Katarina Wriseh-nik, P. O. Witt, lil. (Adv.) Mp«M Jitau Mi ieW t?. jgUa »nit ^^^_* e wllil hnttslê. idale aveh chicago, illinois. <"*yhi tTAr §0 KUPUJEM delnice Cooperative Society of Amerika in plačam za nje po $30 zä vaako delnico. L, J. Mather, 6807 Union Ave., Chiea-go, 111. Phone Englewood 187. oaaaoNja OKSOIJK i VZHODNO OKAOtJBi *A»AOWp Û lega života. Nuga Ton« je «no is med najboljših zdravil za pregnati «trup in druga ostanke iS vaAf»ra iivoU. J« lt-vratno idravilo aa čiMenJe krvi in ppmaffa utrujenim, oalnbeUm, tar nervoznim ljudem, da poatanelo močni in ÜvahnejM. Je čudovito zdravilo aa ielodčne bolezni, alabo prebavo, zapeko, plin, bolečine, beli jezik, bluvanj« In za enake bolezni Núfca Tone ojača vale ilvce, da vam •laat do jedil, ter vam v»e kraano barvo za valo koio. Poveča va*o talo, daje vam zmoftnofti za boljle življenje. lcreAite ta oglas, naalte ga seboj v lekarno in naročite al steklenico Nuga Tone. vlivajte nekaj dni« to cd ra vil o in ako ne bpdeta zadovoljni s njega uspehom, vrnite ostali del in steklenico lekarnama, ki vapi vrne vai denar. Drwffisti You «a« fat Nufa-Teae from your jobber or from tli« National Laboratory, 537 So. Dearborn ie nekaj g kttnunistični "revoluciji" v Jugoelaviji. Dunaj, 12. jan. — Listi iz Bel-«radf «o ppinpali prva podrobna j.urorilu o potlačeni komunistični revoluciji o Novem letu. Stavka tiskarskih delayeev v Jugoslaviji je zadtftta vesti, da niso prišle prej. Uradno porodilo se glasi, da so komunisti nameravali ubiti Vesniča, generala Branka Jovano-vtfa, ministra Droškoviča, zapreti regenta Aleksandra in proklami-rati sovjetsko republiko. Vlada je izgnale vodje Število tujcev, ki so zapleteni v vstajo in ved sto vodilnih komunistov je v zaporu. Pozor! Bumunija prosi Rusijo za mir. Motfkva, 13. jan. (Brezžično dez Berlin). — 8ovjot«ka vlada je prejela noto romunske vilade, ki fetananja, / da, je pripravljena na mirovna pogajanja glede vseh spornih viprašanj,-ki obotoje med nja York Oity, sarsdi vtMkega i» noprertano ra-t^ pro«jU itrn*Ui1ilrsls in aiMT aa ta nafti», da je svojemu doeedan Jemn delokroga prldrušila Hudi posle prlvata« banke ter da o* HO- efifejt ** linTOom: uaAJ A Kakor do sedaj, bo tudi sa naprej vie poslovanje pod osebnim vodstvom ustanovitelja in dosedanjega voditelja te tvrd ke, g. X»o SBskrajieka, vsled tou* so rojaki lahko uverjeni, da tvnttn ae bo krtaila • pott doeedanje postreiljivoeti, toftnoeti b poSeopeti, temvoč da ee bo trudila, da svoje poelovanje vse-etraiuko isboljia v korist onih, kise je bodo poelufcvali. Od driave Hew York je ta tvrdka sodaj dobila bančno dovoljenje, kar bo riastf pri MftUianju denarja v stari kraj te-like vaftaoet in koriiti, ker tfrrdka ne bo vesana poelolevatl se rasnih bandaih podjetij in njih ms v to namen, temvo* se bo v svojem poslovanju s starim krajem lahko poelulevala onih sna, katere Jo g. Zakrajiek napravil v ¿sen svojega obiska v staram krajn. Pošiljanja denarja se torej sedaj Isvrluje pod državnim nadsorstvom in po« jamstvom, ki ga je tvrdka polo-Ifla »ri drflavi in ki ga sskon določuje sa isvrftevanje teh po-slov. Ya podlagi vseh teh vs/Uh pridobitev, nastopa ta tvrdka leto lttl a savestjo, da je v aajboljftem stanu slnftiti svojemu narodn is v dosti vai ji meri kskor do sodaj. Fodplssna Ustnika m ob te j priliki kar najtoplejše priporočava sanpanju in naklonjenosti vseh rojekov v Ameriki brst razlike, eagoUvljaJod jim totno in polteno postrežbo v vsakem sltiiaju. " 'lV| odličnim spoštovanjem, ZAULAJtBK * OBftABK Private Bankers 70 - 9th Ave. York Oitjr. MMiiMM>aetitamiMej DI. JOS. ?. mm i 2DRÀVNTK 1 ^ * * ; Uredne ure so 110 60 z jut ra j ! do 2:30 popoldne. M1, Ohio Stmt j ' Telefon Cedv 2888 ; V. S. PZVMÍUHOX, PA. MiliMMMHiHiill»Npi Rusijo m Ríumunijo MlbManfliMltMManka fT wrnna Nn*Üiil MM). ko pomoli lerne keMla». «oda COL A«D®STABLET$ AU ste izvršili ^ svojo dolžnost .• VtUkm PARNI K ^CABONIA^ A ¿I rt * "20.000 |onelat V NATOU odpkijo 4M 1|. Januarja 1*21. TRST MIMO NAPUUA C«na Urni j emu apere du je $104.50 in 15.00 vojnega davka. OfUako so pri MUpfM Cunard agentu. Wik Sitter NIIIITH STAfB I IVAN NBMSVH 9*4 1# E. Sfid Hr. NIW YORK, Y, Èffrtw— TWmJ» T«rfc HM m................. PROSVETA SAMA. PoTtat — Spiaal P. 8. Flnlgar. Wuhkacum, D. 0. — Manrika-tniniiu jaeoem, kaj ae v au-trt za hododke. V emialu dar«ne I« zJkaoM m anatr» ^aaki dolar nh a odfrodnino za avoje atorjeno delo ae ematra za dohodke in iato mora izkazati v liatini, v kateri navede avoje dohodke. V«ak trgovec mora navaati ko «mati dobiMc, katwga j« imel pri avoji trgovini v preteklem le-tu poleg drugih dohodkov. V liatini mora natančno naveati, za koliko je nakupil blaga in za koliko prodal in koliko atroikov je imel pri prodaji blaga. Da mora trgov«* natafao nakazati v*e te vaote, mora vodili dobro knjigovodstvo in napraviti koti eem vaakega leta inventarij. Farmar mora nakazati v avo-jem poro« hi vae dohodke, katere je imel a «voje farme, namreč vae dohodke, katere je imel pri prodaji Poljakih pridelkov, in od prodane Aivine. Ravnotako mora izkazati v avojem poročilu vae dohodke, katere je imel v kaki kupčiji z ¿ivino. Ako je namenjal avoje poljake pridelke ga kako drugo atvar n. pr. groeerijo, mora vzeti za avoje poljake pridelke, katere je zamenjal, kakor tudi za potr*4iWine, katere je dobil v zameno primemo tritoo eeno. Kdor i|na v najemu farmo in kot odškodnino plača v poljakih pridelkih mora tudi za to poataviti "primerno tržno ceno, katera je za Ute pridelke. Kdor proda farmo ali odda v najem mora Čiati dohodek izkazati kot dobiček. Pod beaedo "farma" ae po davčnem zakonu ematra ' va&ko potHcatvo, na katerem pridelujejo razni poljaki pridelki, «adje, redi živina, iperntnina, in «ploh vaako po- aentvo, ki je le količkaj v zvezi «s obdelovanjem zemlje. In vaakdo. ki «e peča a obdelovanjem zemlje «e «maftra farmar. Vaak davkoplačevalec je obvezan izkacati v avojem poročilu sledeče t Obreati od vloženega denarja na bankah ali hranilnicah. Deleži od vloženega denarja v. podjetjih, ki «o »plačane v gotovini. Vriiovno «vezno aodttČe je odločilo marca meaeea 1&20, da deleži od vioftenega denarja v poletjih izplačani v deftteah, ao proeti dohodnin^cega davka. Dobiček od prodanih delnic ae man. izkazati v poroči hi in od istega ae mora plačati dohodnin aki davek. Izkazati ae mora tudi dobiček od prodanih poaeatev ali zemlji«. — Ako dva laatuje ta kako podjetje, plačala vaak aam za ae dohodnin«ki davek od dohodkov, katere imata od tega podjetja. — Naveati mora vfca-kdo dohodke, katere ima od rudnikov, p) i novih in petrolejrfdh vrelcev, patentov in privilegij. Ravno tako mora naveoti vae dohodke od poartrtev, katere je oddal v oekrbo. — Italijanske četa okupirala jugo-»lovanske atnka. Rim, 12. jan. — Regularne ita-lijanake čete ao okupirale otoka Krk in Rab v Kvarnerakem zalivu. (Po rapalaki pogodbi oataneta ta dva otoka Jugoalaviji. Pred nekaj dnevi je bilo pOročano, da ao Srbi zaaedli Krk in Rab, potem je prišla druga veat, da ao Hrvatje na Krku oklieali republiko.) Kfaain aapuatil Loiidon. London, 12. jan. — Leonid Kra-ain. ruaki aovjetaki trgovski poverjenik, je danea odpotoval v Moakvo. 8 aeboj je odneacl modificirano pogodbo za trgovino med Veliko Britanijo in Rusijo. Kra-aina bo odalej zastopal Lomtiaov, član, ruake trgovake misije v Iy>n-donu. i • - mi-i ■ ItIfllHIlHItflllimillllHIlIHilIHIIIIIIimmilHIHIIIII HlltllflMttlttlltlUUIIIIIIIIIIIIIIIIIimilllf|JIIIIIIIIHIIIir i. JT i (Nadaljevanje.) "Res ne boltM "Kaj pa tiČel gospodično, amrkolln!" . "Gospod Amrekar, nikar, saj sem mu dovolila. da me Mče. Bova «a bolj prijatelja." "Uh, ti ai tudi pregrob a fantom, kadar ae naatavii," je samrmrala lena in mu ponudila čaj. "Spat naj gre!" •¡Pa pojdiva, Viktor! Bpremlm te!1' Kinček je ubogal Aleno. Pri mizi ae j« pa do-mialil obljubljenega jabolka In pltkota. Izmuznil je roko is Alenine dlani; pobral klobuk, ki je ležal pod stolom, in sam naložil piftkotov in jabolk polno itulo. "To je preveč," je avarila učiteljica. "Nikar toliko." '•Sem lačen.*0 1« oči mu je gledala kljubovalnoat. "Nš, pa le telM /t oče je pograbil le tri jabolka in mu jih vrgel v klobuk. Sin ja odmaknil, da ao ae zakotalila po ■obi, In zbežal «kos vrsta. Aletm ae je kmahi vrnila i« Viktorjeve apal-niec. kjer jI je odkritoarčno povedal, da ae Aibe nič ne boji In da ni nič Itten, da je jokal kar tako, nalalč." Smrekar aa ja amejal alnu in omenil Aleni t * "Ta bo ti«, kaj!" Al ena nI nič odgovorila, fttefan ja ispil sadnjo kupo terana in al primaknil čaj. "Alena, par plaem bi mi piaali. kaj t" "Proaimf "Mmd ae po večerji ne ljubi, pa Je nujno." In narekoval ji je par kupčijakih piaem v je-ziku. ki je MU malanica laikih, nemlkih in alo-venaklh heaedi. Kadar Je Alena prekinila in akromno vpralala, «a M ae to ne zapiaalo aloven aki. je Smrekar vaelej zamahnil z roko. "Kaj tlato! Tako pilemo mi, ki imamo kaj pnm. t noga piaart. Ko borte piaali fantu zaljubile ne hndaloati, pilite po avoje f Sedaj — po moje t" Ko je plaala naetove, po «e vrata v ohednieo na«lo in bučno odmrla. Vstopil je človek, da «e ga je Alena praetralila. Moaoljaat obraz, pora, atel a ftčetinaato, redko brado, vUnjev noa z brada-vico. oči čudno aaajčkene, aelenkaate. obleka oguljena in osumljena. Vegaatega klobuka ni anel. Da je Mla Alena aama v aobl, M bila atrahu rakriča la. prepričana, da ja prilal nad njo handit. . Zato aa ja tembolj aačudila. ko ata Smrelurja oba hrkati veaalo poadravlla prilleca. "No Jok. te ja vendar prineelo! Kar natak-njen nem le Mit Kar na trnju! Sedi!" Prillee al je primaknU rapotaje atol. ae «ari. kakor M nečesa iakal, potem pa pljtmil kar aa viuta in ^ "Paaje "Tina, žena ja (2 m* t iV Jok pa je aegel po ateklenici ruma in ai na-točil v vinaM kozarec. "Najprej bom kapljico tegale, da ae ml dula otaja." Nagnil je, zamižal ip zvrnil. "Aha-ha! Ta je, ker polteno vreže po grlu!" Z fokavom ai je obrisal kocine krog uat. ŽeUa se je vrnila z vinom. ^ "floapa, jas grem, da ne motim, jelif" i , Alena je vpralala kakor atrahoma. "Le oatanite, Vi ate nata. Morda pileva že eno piamo)" Smrekar je izgovoril to zapovedujoče in a povdarkom, ki je narekaval: Kar ae bo ae-dnj govorilo, je nale in oatane med nami. Alena ae je primaknila h gospe, od katere je žepetaje izvedela. «Iiv je prillee gozdni meletar Jok Kaalč. "Ordun, kajne, ampak dcana roka mojega moža pri takih kupčijah." Meletar ai je nalil par krat v kozarec, preden je začel a pripovedovanjem. fteat tiaoč je vreden Brnotov lca, vreden med j* i* odlla. aem J' ''Si profitai pravilno T Premeril debla T" "Za prmoj. —--" Jok ae je veril in dulal, da je bilo več klet-vln nego heaedi. "Vae premeril, vae preltel. In če aem ae zmotil za pet kublkov, naj me vrag evre le dvajaet klafter bolj goloboko, kakor me bo itak!" "In BmotT" "Drži za Žtlritlaoč in ne jenja, daai aem g«>, peatil in opijanil. Ne jenja." "Torej dva tiaočaka M ae le iztezalo iz go-zda!" "Dva najmanj. Pa raje več nego manj." "Ko bi ga le enkrat poprijel!" "Ne bom ga! Je hudir tako prévit, da mi zagrozil: aam preltejem in premerim. Morda le več vreden goad, le več!" "Torej ne kale, da bi čakal t" "IMari. Atefan, koj udari, le jutri! Dva tie veliko .kapino luMb potaikor. HITITE t DOBAVO «VOJCEV, k«r U [i *««rol»»od, da I Jih pripoljo f Amariko. , I Ho odftadajto, kar faiSol bodo o krakaB daaa I« ha oobmna uidjMMjt r AaMrihat Imm oai, ki m bodo imrtiu no prijavOi. bodo dobUl dovoljenj.. PISMENO JAMSTVO Vam dajo baaklr SABO, da proakrM do. hod valim sorodnikom ip oko bi ao modi priti, Vam vrna denar. t», deeembra t. 1. od Ido mI uatopaik TOŽB a vodko akopino /.arovik potnikov. Vao te u wa|aau «a droffo tronaportoaijo r januarju, torej hM ta. da ao praoodaaao rpiieta, drapoda bo-doto morali akoro potovo doipo «pa» Čakati oalod prevelikega ItevUa potnikov Jn pomanjkanja pro«torn na panabpodih. Zoro jo aakppil vadte Atovtlo prostorov aa raa-nlh porobrodlh M avojo potnika. To ptemo jo doka«, v kratkem po bodita v Idoli alike nadih potnikov, ki bodo v krotkem doapali v Hew Torti. In vam hoda .luiilo kot najboljll doka«, kako nod bonkir ZABO kH*m in gotovo pmakrbi avate pot- 'i 1 'f ' nlk«. ao potniki, ki potujejo a poaredoraniam hrvatakega bankirja Zar«. Tu ao dokazi, kako toino ae dola v URADU Hoary C. Zore P Zagreb«* zm hitro potovanje potnikov v Ameriko. Čltajte te piamo ia ae prrpriiajt,-! PitVI MBVATSZLO HENRY C ZARO, Banker V THE ZARO BANK BUILDING, (39 COOPER SQUARE), NEW YORK, N. Y* > a* ^C^t^i ¿t 'J&Ji Zatorej ao odlniojto, tomvoè aa obrnK« takoi aa vaa potrebna pojaaaila m Hrvotakogn Driavno PooblaUaaaga C. ZARO, 39 COOPER SQUARE; oT»5?m. NEW YORK, N. Y. TEKOM TREH TEDNOV M izplačujejo denarne poiiljatve v atari domoyini poaUne po SLAVONIC IMMIGRANT BANK, k! je pod neposredno kontrolo bančnega mini.tr.tva drUre New York. Kdor z našim posredovanjem poSlje denar svojcem v staro domovino ga izplačamo naslovniku ▼ teku treh tednov. Po nam poslani denar se izplačuje v nakazanem znesku brez kakšnega odbitka za kakršnekoli stroške. Obstoje sicer Banke ki računajo stroške za pošiljanje pošiljalcu in prejemniku, a mi ne računamo nobenih stroškov za to. Cene, ki Vam jih nudimo v jugoslovanskih kronah ali dinarjih izplačujemo v celoti in ne računamo za to nobenih stroškov. Naša Banka je Drfavna Banka s vplačaftim kapitalom od 100.000.00 do-larjev in vplačanim rezervnim fondomod 80.000.00 dol. in ta cel kapital in rezervni fond je poroštvo za gotovo in točno izplačilo poslanega denarja v starem kraju v teku treh tednov. Vaa izplačevanja denarja v Jugoslaviji nadzoruje osebno naš Um nahajajoči se glavni blagajnik g. Pavlovič. Razun najhitrejšega in najtoplejšega pošiljanja denarja prodajamo PREVOZNE LISTKE ZA VSE PARNKE Sredozemskega morja. Nepoaredni smo zastopniki \ V * P-ri ""lahk0 dobite najboljši prostor na^iku, ako aam to ta ¿asa naznanite. • T^j;;' laza^b^C*' ^ M V Amerik°in vam n»'«11- _Rmn jnvju - p^"»«® pasa (potna dovoljenja) za stari kraj in pomagamo dobiti vse druge k temu potrebne q>ise. ^^ SLAVONIC IMMIGRANT BANK Street New York, N. Y.