CradnlitT« . iprioi LJubljana, Kopitarjeva L Telefon O-Cl-U-M, UeaeAna aarofinln« H Ur, u lsa, ■emJtTo M lix. - Cek. ra«. LJubljana 10 (90 ta aarointaa ta 10.SM u Inaarata. ItkUnAaa taatopatva li oglate ta ItaltJ* Id Inocematvai DPI B. A. M liano. Bakoplaav niiiaiL ca a Kampfe von gesteigerter Sieftigkeit im Raum von Antwerpen und Briissel Feindliche Uebersetzversuche iiber die Maas zerschlagen - Alle feindlichen Angriffe im adriatischen Kustenabschnitt zum Erliegen gebracht ■ Abschuss von 74 sow]etischen Panzern zwischen Bug und Narew - Harte Angriffs- und Abvvehrkampfe in Siidost-Siebenburgen DNB. Aus dem Fiihrerhauptquartier, J, September. Das Oberkommando der Webrmacht gibt bekannt: In Nordfrankreich behaupten »Icb nnsere Truppen hartnfickig gegen starke feindliche Angriffsgruppen, die SEPTEMBER - 1944 6 SREDA Ijestern tielere Einbriiche erzielen konn-ten. Die Kampfe haben sich in den Raum von Antwerpen und B r ii s s e 1 verlagert und nehmen standig an Heftig-keit zu. London lag in der vergangenen Naeht wieder unter dem Feuer der V. 1. Schwere Fernkampfgeschiitze der Kriegsmarine beschossen erneut s u d -englisehe Hafenstadte und Baracken-lager sowie feindliche Batteriestellungen nit guter Wirkung. In den Ardennen vrurden Ober-»etzversuche des Gegners iiber die Maas zerschlagen. Nordlich C h a r 1 c -vil le iiber die Maas ubergesetzte feindliche Kralte wurden im Gegenangriff iuriickgeworfen. Im Saone-Tal verlanlen nnsere Bewegungen trotz feindlichen Oruckes weiter planmassig. Um Brest wurde aneh gestern er-biltert gekampft. Unsere Besatzung zer-schlug erneut alle von starker Artillerie, Panzern und Lultstreitkralten nnter-itiitzten Angriffe des Gegners. In Italien brachten nnsere Truppen im adriatischen Kustenabschnitt flle Angriffe des Gegners zum Erliegcn. Ortliche Einbriiche wurden im Gegen- angriff abgeriegelt. In den letzten Kini Tagen des Grosskampfes wurden dort iiber 200 Panzer vernichtet. Im Siidostteil SiebenbGrgens dauern die harten Angriiis- nnd Abvvehr-kampfe an. In den Waldkarpathen haben ungarisehe Truppen wesentlichen Anteil an der erfolgreichen Abvvehr mehrerer sovvjetischcr Angriffe. Im Weichselbriickenkopf nordwestlich B a r a n o w fiihrten mehr-tiigige eriolgreiche Angriffe trotz zahen feindlichen Widerstandes zu einer Front-verkiirzung. Zwischen B u g und N a r e w warien die Sowjets vveitere Verbande in die Schlacht. Die schtveren feindlichen Angriffe vvurden unter Abschuss von 74 Panzern durch Gegenangriffe in der Tiefe unserer Steilungen aufgefangen. Im E s 11 a n d vvurden zwischen dem Wirzsee und D o r p a t sowjetische Kampfgrnppen die iiber den E m b a c h fibergesetzt waren, vernichtet. Bei Dor-pat warfen unsere Truppen die Bolsche-vvisteo in schweren Waldkampfcn nach Siiden zuriick. Scfclachtfliegcr schossen bei einem Angriffsversuch sowjetischer Torpedo-flugzeuge auf ein deutsches Geleit im Seegebiet vvestlich L i b a u 9 feindliche F!u#zeuge ab. In der vergangenen Naeht warfen eln-zelne feindliche Flugzeuge Bomben auf Karlsruhc. Izjalovljen naval jadranski odsek Berlin, 5. sept. Že 8 dni divja na jadranskem obalnem odseku ogorčena bitka. Močni britanski in kanadski oddelki si poizkušajo tu z osredotočenjem isp.1i razpoložljivih človeških in tvar-nili sil odpreti pot vzdolž obale v Padsko nižino. Vsak dan se sovražnik zajeda v gorato ozeml je in napreduje za majhen košček, čeprav je boj za oporišča in za zaporno postojanke ter ravljene sovražne sile. Berlin, 4. 6ekf. Na jadranskem odseku je dosegla bitka svoj višek. Kljub temu, da so izgubili Angleži cele polke in več kot 200 oklepnikov, po dovozu svežih oklepniških oddelkov in motorizirane pehote skoro neprestano noč in dap napadajo. Na obalni cesti, predvsem na višinskem ozemlju severno od Saludecia, postajajo boji vedno silovitejši. Nekatere vasi so nemške čete tri do štirikrat ponovno zavzele, preden so jih morale prepustiti nasprotniku. Vkljub materialni nadmoči Britanci tudi 3. septembra niso dosegli nameravanega prodora. IS a ne katerih mestih so .sicer vdrli v glavno nemško bojno črto, vendar so bili vsled sitnega nemškega obrambnega ognja zadržani in so utrpeli visoke izgube. Nemški grenadirja in oklepniški grenadirji so s protinapadi zamašili manjše vrzeli. Severno od Florence so napadli angleški oddelki nemške zaiščitnice, toda bili so odbiti. Neka sovražna skupina, ki se je drznila preveč naprej, je bila odirezana in zajela. Berlin k finskemu vprašanju Berlin, 4. septembra. K finskemu 'prašanju piše inozemska informacijska služba med ostalim: Razvoj na Finskem se je že dalj časa predvideval. Prav tako so omembe vredni razlogi, s katerimi je utemeljil ministrski predsednik Hackzel odločitev svoje vlade. To odločitev hoče utemeljiti na ta način, da z nemškega stališča v poslednjem času ni bilo tako važno vzdržanje finskega bojišča ter da je zmanjšalo nemško politično zanimanje za podpiranje finskega boja za svobodo. To je zelo neprimeren izgovor. Pred kratkim izvršen obisk nemškega zunanjega ministra v Helsinkih, pri katerem so bile dogovorjene med Nemčijo in Finsko še ožje zveze kot doslej- dokazuje nasprotno. Nadalje hoče Hackzel naprtiti ta dogovor bivšemu finskemu državnemu predsedniku Rytiju ter izjavlja, da finski parlament, zlasti pa še finski narod, nikdar niso sprejeli tega dogovora. Finski parlament in finsko ^sopisje pa so imeli takrat dovolj prilike, da bi lahko v skladu s svojimi demokratskimi svoboščinami kritizirali ta dogovor. Vendar so se temu odrekli oči-j_idno v spoznanju, da je ta dogovor za Finsko koristen. Tudi Hackzel je moral Ugotoviti, da je bilo vsled takrat dogovorjene nemške pomoči ustavljeno finsko bojišče. Dejstvo, da jo Finska danes fPloh sposobna pogajati se, je predvsem "asluga Nemčije. Zato so toliko bolj čudjo utemeljitve ministrskega predsednika lackzela. V ostalem pa dokazuje ravno »nski primer, kako nevarna je pot, na Katero stopajo narodi, ki se sedaj skupijo skozi zadnja vrata umakniti iz vojne. Ruska taktika, ki io podpirajo Anglo-sineričani, gre za tem, da loči te državo Predvsem od njihovega velikega zaščitna Nemčije. Rečejo jim, da bodo le ta- krat lahko računali na milost in usmiljenje, če bodo prelomili odnošaje 7, Nemčijo. Čim se to zgodi, jih prično izsiljevati. Potem ni več govora o kakih dogovorih premirja, marveč le o brezpogojni kapitulaciji. Kakor je izjavil Hackzel sam. se bodo Sovjeti šele takrat razgovarjali s Finci, ko v deželi ne bo več Nemcev. Islo je bilo rečeno Romuniji in Bolgariji. Čim pa 60 zapustile nemške čete deželo, se je pokazalo, da je nastopil zmagovalec na povsem drug način. To lahko stori, ker se mu ni treba več bati nemškega ščita, ki je doslej varoval male države. Tako se z neizprosno logiko izpolnjuje tragedija malih držav. Še nikdar ni zgodovina odobravala preloma zvestobe, nasprotno, državniki, ki ga izvršijo, vodijo s tem svoje lastne narode v prepad. Stoekholm. Kakor je izvedel >Afton-bladet« baje iz zanesljivih virov, je pri glasovanju v parlamentu za ustavitev sovražnosti v soboto glasovalo 113 poslancev za in 43 proli politiki vlacle. Benetke. Potem ko so pred kratkim napadli komunistični demonstranti neko procesijo, je prišlo v Tarentu do spopada med komunisti in pripadniki tako zvano katoliške stranke in krščanskih demokratov. Zagreb. Poglavnik je imenoval za šefa generalnega štaba hrvaške vojske generala in ustaškega polkovnika To-inislava Sertiča, za šefa štaba ustaške milice pa ustaškega polkovnika Ivana Ilerenčiča. Tokio. Japonski poslanik v Moskvi Mori^hima je prispel 3. septembra na poročanje v Tokio, OJačena silovitost bojev na področju Antwerpna in Bruslja Sovražni poskusi za prekoračitev Meuse razbiti - Vsi sovražni napadi na jadranskem obalnem odseku izpodleteli - Med Bugom in Narevom sestreljenih 74 sovjetskih oklepnikov - Hudi napadalni in obrambni boji na jugovzhodnem Sedmograškem Fiihrerjev glavni stan, 5. septembra. Vrhovno j>oveljstvo oboroženih sil javlja: V severni F r a n e i j i se naše četo trdovratno upirajo močnim sovražnim napadalnim skupinam, ki jim je včeraj uspelo napraviti globljo vdore. Boji so se premestili na področje A n t w e r p n a in Bruslja ter postajajo vedno bolj siloviti. London jc bil v pretekli noči zopet pod ognjeni »V 1«. Težki daljnostrelni lopovi vojne mornarice so znova z dobrim uspehom obstreljevali južnn-angleškn pristaniška mesta, vojaško barake ter sovražno baterijsko postojanke. V A r d e n i h smo razbili sovražne poskuse za prekoračitev Meuse. Sovražne sile, ki so prišle severno od C h ar levi I I a preko Meuse, smo s protinapadom vrgli nazaj. V dolini Saone potekajo naši premiki kljub sovražnemu pritisku še nadalje po načrtu. Za Brest so se tudi včeraj bili srditi boji. Naša posadka jo razbila znova vse t močnim topništvom, oklepniki in letalskimi silami podprte sovražue napade. V Italiji so izjalovile naše čete na jadranskem obaiucm odseku isc so- vražne napade. Krajevne vdore smo s protinapadi zajezili. V zadnjih 5 dneh velikih bojev smo uničili tamkaj preko 200 oklepnikov. V južnem delu Sedmograške se nadaljujejo hudi napadalni in obrambni boji. V gozdnatih Karpatih imajo madžarske čete bistvene zasluge za uspoj. no nhrumlH) več sovjetskih napadov. V V i s i i 11 e 111 predmostju severnozahod-110 od Baranova smo z večdnevnimi uspešnimi napadi kljub žilavemu sovražnemu odporu skrajšali bojno Črto. Med B u g o ni in Narevom so vrgli Sovjeti v hoj nove oddelke. Oh istočasni sestrelitvi 71 oklepnikov smo v globini naših postojank s protinapadi zaustavili težko sovražne napade. Vj, Estoniji smo uničili med jezertmi Vire in I) o r p a t o m sovjetsko bojno skupine, ki so bile prekoračile Emh a c h. Pri Dorpatu so vrgle naše čete holjševike v težkih gozdnih bojih nazaj proti jugu. Bojni letalci so sestrelili pri pnskn-šenem napadu sovjetskih tnrpednih letal na nemško spremljavo v vodovju zahodno od L i e p a j e 0 sovražnih letal. V pretekli noči so vrgla posamezna sovražna letala bombe na Karlsruhc. K položaju na bojišcili Berlin, 5. sept. K položaju nn bojiščih piše vojaški sodelavec DNB-ja dr. Mas Kruli: Razvoj vojaškega položaja v severni Franciji iz odinikalnega pokreta na velikem področju k osredotočenju in dokončni stabilizaciji, kot je bilo pričakovati, še ni zaključen. Pritisk zavezniških hitrih oddelkov se nadaljuje še naprej v severnovzhodni smeri ter jo zajel tudi že belgijsko ozemlje. Dočim visi levo nasprotnikovo krilo, ki je moralo pustiti za seboj večji oddelek za obleganje Le Havra, še zapadno od Arrasa, so oklep-niške zagozde mešanih ameriško-augle-ških oddelkov dosegle že mestni rob Bruslja ter sloje v južni Belgiji na področju Ardenov v boju z nemškimi za-ščitnicami. Tudi sunek proti Lotaringiji se je bil nekoliko zakasnil. Vsi premiki, tako na nemški kot 11:1 nasprotni strani, streme k razjasnitvi, ki jo bomo videli verjetno že v nekaj dneh. Ločeni od tega ogromnega bojišča so vrše obrambni boji junaških [»sadk v oporiščih ob atlantski obaLi. V prvi vrsti moramo navesti trdnjavo Brest, ki jo nasprotnik divje naskakuje. Njen odpor pa postaja vsak dan bolj žilav. Izven velikega bojnega področja se je razvil v južni Franciji sijajen naslop, li). nemške armade is jusuio-irancosKei;«. področja, ki se je, poleni ko je srečno rešila vsa prevozna, prometna in prehranjevalna vprašanja, prebila ter so sedaj skuša priključiti veliki obrambni fronti. Dejstvo, da so britansko-ameriški oddelki naleteli na vsem francoskem področju na majhen nemški odpor, jim je sicer povečalo brzino njihovega napredovanja ter jim na številnih mestih omogočilo pomembne pridobitve ozemlja. Pri tem pa ne smemo spregledati, da še vedno niso dosegli izhodiščnih postojank, ki so jih imeli Francozi in Angleži pred 10. majem 1010. V srednji Italiji se je prav tako razvil nemški odmikalui premik, ki stoji popolnoma pod nadzorstvom nemškega vodstva. Tudi na jadranskem obalnem odseku ee nasprotniku ni posrečil tako zaželen proboj. Severno od Arna bodo trčili pritiskajoči sovražni oddelki še na mnogo težko premagljivih naravnih ovir. Na vzhodnem bojišču so važni samo boji med Bugom in Narevom, ki so zopet oživeli. Vsi ostali nastopi imajo zgolj krajevni |-omoti. Položaj je v glavnem nespremenjen, kar velja tudi za r>odročje južnih in vzhodnih Karpatov, kjer se položaj vedno bolj utrjuje. Sovjetom je doslej le na enem samem mestu uspelo vdreti na madžarsko ozemlje, vendar so tudi tu protiukrepi v teku. ioskovski ukor Angloamerikancem Stoekholm, 4. sept. Uradni sovjetski časojiis »Pravda« je dal vladam v Londonu in Washingtonu oster ukor zaradi njihovega stališča k bojem v Varšavi. To je razvidno iz nekega članka londonskega lista »Daily Tolrgrapha«, ki obžaluje obnašanje »Pravde«, ki smatra razpravljanje o sovjetski pomoči v orožju za Varšavo, kot »vmešavanje Velike B ritanije in Združenih držav v zadeve, ki se tičejo Sovjetske zveze in Poljske«. >Daily Telegraph« je mnenja, da so interesne sfere »najslabša podlaga za trajen mir«. To govoričenje angleškega časopisa ne bo motilo sovjetske \lniie, da bo tudi nadalje po lastnih načrtih jiosto-pala v vseh evropskih vprašanjih, posebno še, ker sta Churchill in Roosc-velt sama jirepustila Sovjetom v Teheranu prosto roko v vseh evropskih vprašanjih, s tem ko sta priznala Evropo kot Stalinovo interesno sfero. Kar se tiče brezupnega boja var- šavskih upornikov, odklanja Sovjetska zveza nadalje vsako odgovornost ter trdi, da nosijo vso odgovornost begunski Poljaki v Londonu. To potrjuje tudi neko poročilo švedskega lista »Afton Tidningen« iz Moskve, ki prinaša odlomke iz članka nekega moskovskega časopisa, ki je navedel vrsto poljskih izjav, ki so bile objavljene v inozemskih, posebno v ameriških časopisih in iz katerih je razvidno, da so dali londonski 1'oijaki ukaz za upor v Varšavi, ne da bi prej stopili v zvezo s sovjetsko vojsko za skujicu nastoj). Stoekholm. V odločilnih britanskih krogih so mnenja, da je ves »1'hjlipp-sov hrup« zgolj agitatorična spremljava sistematičnega sunka Združenih držav v Indijo. Združene države si že dolgo jmzadevajo, da bi izrinile Anglijo iz njenega uiouojiolncgtt položaju v Indiji. Im lettisehen Kampfrnnm. — tlber die Triimmer einer Briickc worden leiclite liuanieriegpsrhiiizc gebruciii. Z letonskoga bojišča. — Preko porušenega mostu vozijo lahko pehotno topništvo, TK Aufn. Kriogsbcr. \Veber Ošima pri Fiihrerju Fiihrerjev glavni stan, 5. sept. Fiihrer je sprejel včeraj cesarskega japonskega poslanika Ošimo, s katerim se je dal j časa ruzgovarjal o perečih vprašanjih skupnega bojevanja obeli narodov. Razgovora pri Fiihrerju se jc udeležil tudi zunanji minister von Rib- . bentrop, ki je imel s poslanikom OSi-mo že prej prisrčen daljši razgovor. »V 1« leti naprej Stoekholm, 3. sept. Kot ju vi ja londonska poročevalska služba, so napadli Nemci po kratkem odmoru v torek tik pred jutrom južno Anglijo in londonsko področje znova z izstrelki »V I«. Nastale so izgube in škodu. Japonski protest proti ameriškemu barbarstvu Tokio. Govornik japonskega informacijskega urada Iguclii je sporočil v ponedeljek, da je poslala japonska vlada 22. avgusta ameriški vludi preko španskega veleposlaništva v vV'a-shingtonu protest glede takozvane lobanjske zadeve. Kakor je izjavil Iguclii nadalje, so izročili istočasno sliČno noto tudi Vatikanu preko japonskega poslanika pri sv. Stolici ter glavnemu stanu Rdečega križa v Ženevi preko juponskega poslaništva v Bemu. Čudne razmere v »osvobojeni« Franciji Stoekholm, 5. septembra. Razmere za nngloameri.škim bojiščem v Franciji [»ostaja jo vedno bolj čudne in zmešane. To vidimo vkljub strogi cenzuri Ntevilmh zavezniških poročil. Nek ameriški dopisnik je izjavil te dni, da spada med glavne naloge, ki jih mora rešiti general Kiinig. de Cauilcov vojaški guverner Pariza, razorožitev mu-Kijev. 1 osame/ne boljševiško navdahnjene makijevske tolpe se najener-guneje upirajo ta.ko razorožitvi kot razpustitvi nli enostavni prevedbi v redno vojsko. Hotele bi imeti odločujočo besedo j>ri politični ureditvi francoske bodočnost i ter nastopajo v posameznih mestih in okrajih zelo silovito proh domov vračajočih sc političnim emigrantom, ki jim očitajo, »da se niso nic naučili in ničesar pozabili«. K te-mii je treba prišteti še nasprotstva meti makiji samimi, ker so se k njim zatekli številni kriminalni elementi . r?zoearanjem in ogorčenjem so Ugotovili ameriški dopisniki tudi du m n ikjcr opaziti nikake volje po obnovi, pač pa da ustanavljajo vse povsod vojna sodišča in revoltioijske tribuna e, katerih žrtve postajajo številni popolnoma nedolžni ljudje. De GaullV nikakor ue more obvladati vseh teli težav. Saboterji slovaške svobode Bratislava, 5. septembra. Slovaški propagandni šef poslanik Gaspar je govoril o dogodkih zadnjih dni ter je z brezobzirno trdoto obračunal s saboterji slovaške svobode, katerih cilj je bila jjonovnu prireditev Slovaiške pod židovsko in tujo nadoblast. Tem ljudem 111 bilo za dobrobit slovu.škca naroda. Pri svoji nameri, da bi vrgli slovaški narod v službi boljševizma v bedo in revščino so mšli saboterji pomočnike t udu med častniškim z,borom. Toda iz-so so vračunali, tako je zukljn-I «lo Gaspari svoj govor. Oni IhmIo padli, slovaška država pa bo izšla iz te kriize ojačena v svoji enotnosti in moči. Napetost v Bukarešti Stoekholm. Razpoložen je v Bukarešti je zelo moreče, ker ljudje ne vedo, ali nuj smatrajo Sovjete kot okupacijske čete ali kot nove zaveznike, javlja »Associated Press« v listu »Mor-gen Tidningen« iz romunskega glavnega mesta. V Bukarešti je proglasil ruski poveljnik obsedno stanje ter prepovedal posest orožja, ne da bi se poprej o tem dogovoril z romunskimi oblastmi. S tem so, tako javlja »Associated Press«, Sovjeti razorožili vse Romune. Romuni pa si želijo, da bi bilo hitro podpisano premirje, ki bi nuj uradno potrdilo, da je Romunija »zaveznica« Londona. Kakor vse kaže, ne ve niti ruski poveljnik niti romunska vlada, kakšen je njihov položaj, preden bo podpisano premirje. Zato vlada v Bukarešti, kakor posebno poudarja »Associated Press«, velika napetost. Boji na finskem bojišču ustavljeni Helsinki, 4. sept. Tu so objavili danes naslednjo vojaško poročilo o položaju : Na Kareli.jski ožini jc napndel nek majhen sovražni oddelek našo postojanko ob železniškem mostu pri Sor-valiju. Na ostalih odsekih motilni ogenj težkega orožja. Nn nekaterih drugih odsekih našega vzhodnega bojišču so bili razpršeni nli pregnani sovražnikovi oddelki. Sovražno letalstvo je bombardiralo prednje črte in naše zaledje. Naši lovci so sestrelili e.n sovražnikov bombnik. V skladu s sklenjenim dogovorom so bile ustavljene sovražnosti na bojiščih 4. septembra ob 8. uri. Berlin. Radio Sofia je javil neko sporočilo iz Londona, jio katerem pod-črtuvajo tu sovjetski značaj nove bolgarske vlade. Nadalje so v Londonu mnenja, da bi bili podpisali pogoj«* Cremirja, četudi jih nova vlada ne i odobrila. K bojem med Bugom in Narevom Berlin, 5. septembra. Med Bugom im Narevom so se znova z veliko silovitostjo razvneli hudi boji. Na tem starem bojišču, ra katerem so se šele nedavno nekako zaključili širokopotezno zasnovani prebijalni poskusi, so pričeli boljševiki po izredno siloviti topniški pripravi in z močno podporo oklepnikov ter bojnih letal znova napadati. Vkljub nekaterim globljim vdorom, ki so jih Nemci takoj zajezili, jim zaželeni prodor zopet ni uspel. Nemški protinapadi so nato izzvali ogorčene i>oje, v katerih so izgubili boljševiki v nedeljo 35 oklepnikov. Tudi na odseku, ki leži tik severovzhodno od Varšave, je nadaljeval sovražnik s svojimi napadi, čeprav so bili mnogo manj močni ter jih je nemško topništvo razbilo že v izhodiščnih jk>-stojankah. Celotno področje med močvirji ob Bobru in Narevu in pa med Vislo pri Varšavi je postalo znova žarišče bojev, ker so hoteli boljševiki vkljub vsem porazom in izgubam še vedno doseči kak prestižni uspeh, ki bi jih spravil na vzhodno-pruska tla ali pa jim odprl vrata v Varšavo. Vsa ta njihova upanja pa so se razbila ob bojnem duhu nemških prenadirjev in oklepnikih strelcev. Na kopičenje sovjetskih čet na tem odseku bolj še viko m ni dovolilo, da bi napadli še nu ostulih mestih srednjega in severnega vzhodnega bojišča. Na severnem odseku so izvršili sicer nekaj krajevnih sunkov, tako zlasti jugovzhodno od Dorpataj kjer so nemške čete medtem v smeri proti jugu prekoračile Embach, nada-I je med Valkom in jezerom Vire, eeve-rozapsefno od Modohna, južno od I)vi-ne, jugozapadno od Bauska in severo- zapadino od Jelgave. Tudi te napade je nemško topništvo razbilo deloma že v zbirališčih in izhodiščih, ali pa so jih vrgli nazaj nemški grenadirji. Med Valkom in jezerom Vire so napadli boljševiki v temi. Imeli pu so izredno visoke izgube. Nemško letalstvo je pri tem z. dobrim uspehom obstreljevalo predvsem topniške postojanke. Zapadno od Dorpata so očistili trije estonski bataljoni močvirje severno od Embacha. Sovražnik je skušal na tem odseku podpreti svoje strelske oddelke z dovozom težkega orožja, ki pa je zašlo v uničujoči ogenj nemškega obrambnega topništva. Le del sovražnih oklepniških skupin se je bil vrnil zopet preko Embacha nazaj. V 4 dneh 6o izgubili boljševiki 37 oklepnikov, med njimi 12 izredno težkih, (i4 tonskih voz. Nadalje so imeli okrog 3000 mrtvih in mnogo ranjenih in ujetih. Ob velikem Vislinem loku ju izvedel sovražnik le na vdornem področju pri Baranovu protinapade proti nemškim četam, ki prodirajo korakoma po minira-nem, zamreženem in s protioklepniškin»i zapornicami zavarovanem gozdnatem ozemlju. Na južnem odseku se je položaj mat-no utrdil. V gozdnatih Karpatih je vladalo na številnih mestih nemško izvid-niško in naskakovalno delovanje v svrho razjasnitve sovražnih namer. V vzhodnih Karpatih je sovražnik napadal s četami in bataljoni, a je bil povsod odbit Nemci so s protisunki privedli ujetnike, zadali boljševikom visoke krvave izgube ter jih vrgli na nekem mestu dalje nazaj. Tudi v južnih Karpatih so z lastnim napadom vrgli nazaj neko sovražnikovo skupino. Boljševiški ogledniški sunki so izjalovili. ni Lokomotiva in vagončki K bojem v Romuniji Berlin. 4. sept. Na romunskem ozemlju so boljševiki sedaj z močnimi silami na široki bojni črti zasedli severno obrežje Donave. Njihove namere v posameznem še niso povsem jasne. Možno jo. da nameravajo z vnemi temi oddelki prodirati proti za padu v smeri proti Železnim vratom. Gotovi znaki pa kažejo na to, da bodo nekaj teh sil oMržali na tem področju, da bi na to v skladu z moskovskimi političnimi namerami prodrle proti bolgarsko-turški meji. To bo verjetno odvisno od nadaljnjega političnega razvoja na Balkanu, kjer so Britanci sedaj močno trudijo, da bi znova utrdili in zgradili svoje šibko postojanke. Medtem se načrtno nadaljuje boljSe-vizacijn Romunije. Kako malo so boljševiki pripravljeni smatrati Romunijo za zaveznike, ni razvidno le iz tega. da odvažajo v Sovjetsko zvezo razorožene romunske vojake t njihovimi častniki vred, marveč, da so pričeli deportirati tudi civilno prebivalstvo predvsem iz Transni-strije in iz področij zapadno od Pruta. V kraju Cracoane so po razorožitvi drugega bataljona 8. romunskega obmejnega polka pobili razen 18 vojakov vse moštvo. Ostale romunske čete, ki so se podvrgle boljševikom, so poslali včeraj brez podpore težkega orožja v borbo proti dvem prelazom v južnih Karpatih, kjer so bili razbiti ▼ ognju hitrega orožja že pred nemškimi postojankami ob teh prelazih. Z nezmanjšano silovitostjo se nadaljujejo boji za prelaz Ditoz ter za prehodo preko Karpatov severnozapadno od tod, predvsem v dolini Bistrice. S pomembnimi izgubami za Sovjote so bili odbiti številni lw>ljševiški poskusi, da hi s svojimi oddelki ▼ moči bataljona vdrli v nemške postojanke ob prelazih. V ostalem karpMskem predgorju tudi nadalje ni prišlo do večjih bojev. Kršitev švicarske nevtralnosti Ženeva. Zopet so preletela zavezni-ška letala švicarsko ozemlje in s tem prekršila njeno nevtralnost. S švicarske strani pripominjajo k temu uradno: V včerajšnjih večernih urah so med 18.10 in 18.22 ter med 21 in 22.56 preletela švicarsko severnozapadno mejo v skupinah ali posamezno tuja letala neznane narodnosti. Nadalje so preletela neznana letala švicarsko mejo tudi v noči no današnji ponedeljek incd 0.52 in 0.58 ter med 0.59 in 1.04 in to v smeri Steinsackingen Bascl. Nadalje so na današnji pnoedeljek preletela tuja letala švicarsko mejo no področju Ženeve. Med temi letali sta se nahajali dve britanski in eno ameriško izvidniško letalo. Nad temi področji in v okoliških območjih je bil dan znak alarma. Portugalski glas o Finski Lizbona, 5. sept. Pri izročitvi Finske Sovjetski zvezi s pristankom An-gioameriknncev, piše časopis »Voz«, gre za najbolj kričečo nepravičnost, ki se je kdaj koli zgodila. Toda Anglija in Amerika si zaradi tega ne bosta razbijali glave. Tako se dogaja s Finci isto, kot s prebivalci Baltskih držav. Zapustili so jih ter bodo na nje pozabili Videli bomo, kako se bo razvijala politika v istem smislu kot v Baltskih državah. Na podlagi angleških časopisnih poročil opozarja portugalski list, da ni zagotovitev finskega ministrskega predsednika, da Sovjetska zveza ne zahteva nikuke brezpogojne kapitulacije, nič drugega kot besedičenje, s katerim bi rad osladil grenko pilulo. Toda v resnici je položaj tak, da so se morali Finci podrediti in bodo morali iircz ugovora sprejeti pogoje, ki jih jjo diktirala Moskva. Ob koncu navaja »Voz« Churchil-love besede, ki jih je ta izrekel leta 1941., ko Sovjetska zveza še ni bila »ljubi zaveznik« Angloamerikancev. ( hurchill je takrat dejal: »Ako bi morala ugasniti luč svobode, ki tako jasno sveti nad severnim ledom, potem lii morali to smatrati pač za znak po-\ nitka v najbolj črne čase, v katerih sil izginili vsi sledovi 2000 letnega človeškega napredka.« Norveški glasovi k dogodkom na Finskem Oslo, 4. sept. Tukajšnji časopisi izčrpno zavzemajo stališče k dogodkom na Finskem: > Alton posten« piše, da ne po-inenja prelom finskih odnošajev do Nemčije nikakega presenečenja. Časopis podčrtava, da je v sled finskega obnašanja nastala nevarnost za ves sever. Vojaško pomoč, ki jo je nudila Nemčija Finski, je sprejela Nemčija na sebe, ker še nikdar ni zapustila svojega zaveznika. Če pa mislijo Finci sedaj, da ne potrebujejo več te pomoči, potem bodo kmalu dobiti nov dokaz za staro izkušnjo, da se ne morejo odtegniti boju z boljševizmom, ne da bi stavili na kocko narodni obstoj. Na koncu obsoja lAflonposten« obna&uije Anglije napram Finski ter ugotavlja, da poudarja uradna finska Izjava pritisk, ki sta ga izvajali Anglija in Združene države na Finsko, s čemer je ponovno potrjeno, da jo zahodnim silam povsem vseeno, kakšna usoda bo doletela male narode. »Morgenpostem« pripominja, da je mod tem ko je bila Nemčija napram Finski vedno jasna m nodvoinljiva. izdala Anglija ne le Evropo, marveč tudi Finsko. »F rit t Folk« piše,^ da je predložil boljševizem sedaj svoj račun in Anglija ga mora povsod plačevati, tako v Italiji. Franciji, na Balkanu in sedaj tudi na Finskem. Časopis poudarja tovariško in odkrito obnašanje Nemčije do Finske. Nemčija se je bila tudi zoperstsvila Molotovim zahtevam do Finske, ki jih je ta predložil ▼ Berlinu. Zaključno pripominja »Fritt Folk«. da so mora tudi Norveška čuvali, da Anglija tudi nje ne bi nekoč prodala. Finski begunci na švedskem Storkholm. 4. sept. Kakor javlja agencija TT prihajajo na Švedsko nadaljnji finski begunci. Samo proko begunske karanteaiie Umea (severna Švedska) je prispelo no švedsko preko 2000 finskih begun rev. V nedeljo je prispelo v Umeo na čolnih kljub slabemu 39 finskih beguncev. M « M Kratka poročila Berlin, 5. se.pt. V bitki za zapadne dohode v Padsko nižino je ležalo težišče britanskih napadov dne 4. septembra v obalni nižini. Na ozkem področju so tamkaj napadali zavezniki z globoko razporejenimi silami in 120 oklepniki. Vkljuli tej tvarni premoči in vkljub neprestanemu navalu do pozne noči jiin je uspel le krajeven vdor, pri katerem so morali plačati dobesedno vsak kvadratni meter zemlje z izredno visokimi žrtvami. Severnovzhodno od Morcinna so Nemci ta vd.or s protinapadom zaustavili. Ob obalni cesti je nemško topništvo razbilo britanske napade še preden so dospeli do glavne nemške bojne črte. Berlin. Lovska jata št. 52 pod poveljstvom nosilca hrastovih listov podpolkovnika Horabaka je dosegla svoj 10.000. odstrel od pričetka vojne. Ta lovska jata se je z zglednim napadalnim duhom odlikovala v neštevilnih zračnih bojih na zapadu, na Balkanu, Kreti in vzhodu ter je lahko s ponosom javila, da je prva nemška lovska jata, ki je dosegla 10.000 zračnih zmag. Stockholm. Kakor javlja tukajšnji dopisnik lista »Basler Nachricbten« izgleda, da tako zvani poljski »osvobodilni odbor« ne bo sprejel predloge ministrskega predsednika poljske begunske vlade v Londonu Mikolajczyka. Ta »osvobodilni« odbor zaseda sedaj v Lubllnu To je prvi vtis, ki ga je vzbudil odmev iz Moskve in Lublina v tukajšnjih poljskih krogih. S sovjetske strani pa poudarjajo, da ne leži odločitev pri sovjetski vladi, marveč pri lublinskih Poljakih. Kupujte knjiga SI. knjižnice Neštetokrat slišimo, kako se znajo stari komunisti čuvati, da ne bi kaj preveč žrtvovali, čeprav je njihovo geslo jžrtvo morajo biti«. Partijci so vedno v ozadju; njihova naloga je, da ženejo naprej v pogubo sanjaške kaline, ki naj le prelivajo kri za internacionalo... Saj kalinov na svetu ne bo nikoli zmanjkalo... Drugače je z njimi, starimi izkušenimi partijci! Oni se morajo ohraniti, kajti gorje »delovnemu ljudstvu«, če bi izgubili svoje »požrtvovalne« voditelje! Pa no le sedaj, ko divja na Slovenskem komunistična revolucija, tudi pred ledi, ko je bil še mir, so se znali pravi partijci varovati, pa četudi je zaradi tega moralo trpeti nič koliko zapeljancev. L. 1938. je izdal Albin Breznik svoje spomine iz političnih zaporov v Sremski Mitrovici, kjer jo preživel 6 let robije, na katero je bil obsojen zaradi komunistične agitacije, pa 6e mu je v treh letih zagnusil komunizem, ko je do dna spoznal zločinsko sebičnost zastopnikov ko-minterne. Svojo knjigo je imenoval »V plamenih rdečega pekla«. Zapori so se namreč zaradi norosti emisarja komin-terne, ki je bil tudi v njih zaprt, spremenili v pravi pekeL Ta zastopnik kominterne je neprenehoma zahteval od sojetnikov, naj prirejajo demonstracije, gladovne stavke in druge norosti, pa se je sam znal vedno pravočasno umakniti, da ga niso zadele najhujše posledice. Že takoj ko je bil prijet, je v preiskavi izdal celo vrsto svojih sodelavcev, ker je mislil, da se bo tako rešil zapora. Pričakoval je celo to, in za-sliševalni organ ga je pustil v njegovi veri, da bo xa svojo »odkritosrčnost« in »skesanost« dobil celo potni list in vozovnico za Ameriko, kjer se bo lahko spet uspešno boril »za blagor delovnega ljudstva«, pa s tem ni bilo nič, ker zakon je zakon... Pa tudi potem, ko Je bfl mož — pisatelj mu je nadel imel Janez Kurnik — zaprt skupaj s tistimi, ki jih je on izdal, ni izgubil samozavesti emisarja kominterne, ampak je zahteval tudi od njih popolno pokorščino pni vseh stavkah in drugih norostih, ki si jih je izmislil. Saj je bil komunist, ki je pil učenost pri viru — v moskovski šoli za komunistično agitacijo! Kljub temu se je nekoS drznil obrniti na Kurnika nek kaznjenec komunist, ki zastopniku kominterne nikakor ni mogel odpustiti njegove zgovornosti za časa preiskovalnega zapora in zaradi tega tudi ni bil voljan slediti njeeovim norim zapovedim. Takole mu je očital izdajalstvo: »Tovariš, kako ei mogel biti tako nepošten in spraviti toliko ljudi v nesrečo?« Janez je najprej zardel in nad drznim vprašanjem obmolknil. V zadregi si j« dal opraviti okoli nosa, čeprav ga ni nič srbel. »Oudoo vpraSanje, dragi tovariš,« Je nato odvrnil s hinavskim glasom. »Mislim, da W lahko imei več razumevanja za težavno nalogo voditeljev delovnega ljudstva. Velike funkcije, velika odgovornost. Napakam se tudi mi funkcionarji ne moremo izogniti, naše gibanje je podobno vlaku, fei hiti proti svojemu cilju — revoluciji. Ce pade voditelj — lokomotiva — kaj hočejo vozovi sami? Vozov-mase ni težko nadomestiti, dobre lokomotive pa so redke. V korist delovnega ljudstva je, da no izgubi »voditelja«, ki ima dolžnost, da se ohrani. Človek ne sme misliiti samo nase, ampak tudi na diruge...« »Ti se izvijaš vprašanju 1 S tem, da si »pravil ▼ nesrečo ljudi, ki so bili tvoji tovariši, pač nisi koristil delovnemu ljudstvu. Ti ljudje bi koristili proletarialu na svobodi, ne pa v ječi; to moraš priznati I« »Tvoji pomisleki izdajajo čustveno navlako, ki se je še nisi iznebil, kljub temu, da se prištevaš »avantgardi« prolelariatn. Pravi revolucionar ne pozna nobenih predsodkov ia gre preko vsega, če vidi v tem sredstvo za dosego svojega cilja — hotel sem reči, za dosego svetovne revolucije, ki naj prinese človeštvu odrešenje...« »Po mojem mnenju,« ga je prekinil opozieionalee, »nima to nobene zveze z odrešenjem človeštva. To je vprašanje človekove morale in vesli, ki jO, kakor sklepam iz tvojega govorjenja, istovetiš s predsodki buržuj6ikega porekla.« »Vse, kar izvira i« buržujeke Ideologije,« se je od zadržanega srda razvnel Janez, »jc zame predsodek. Poznam samo razredno moralo in vest. Mi pripadamo delavskemu razredu in naša morala je delavska. Dovoljuje vse, kar koristi pro-letariatu. Zdi se mi, tovariš, da ti še mnogo manjka do prave razredne zavesti, zato je nesmiselno razgovarjatl 6e s teboj. Pravi proletarcl govore drugače...« »Drugače, kakor ti,« ran je posegel v besedo opozieionalee, »kl si se iz .razredne zavesti' spuščal v razgovore s policijskimi komisarji... samo, da ti ne pripadaš delavskemu, ampak topovskemu razredu!« Razgovor s Kurnikom se je kmalu raznese! med komunisti zaporniki, ki jim je bila Kurnikova brezobzirnost in podlost le prevelika, da bi ga še priznavali za člana komunizma, o katerem so tedaj če vedno mislili, da res pripravlja odpravo vseh krivic in uvedbo boljšega reda. Odslej niiso nazivali Kurnika drugače kot »lokomotivo«. Tovariša, katerega je lokomotiva spravila v ječo, so klicali: »Tonček, revolucionarni vagončekl« Med zaporniki je bilo tudi nekaj komunistov železničarjev, kl so o Janezu — lokomotivi — govorili s strokovnimi izrazi. Ce se je kdo z lokomotivo sprehajal po sobi, so dejali: »Lokomotiva .foršiba' in spravlja vagone na .čtokglajz'.« Železniške lokomotive se delijo v razne serije. Tako so tudi zaprti železničarji dejali o Kur-niku: »Naša lokomotiva je bolj majhne vrste. Spada na ozkotirno progo razrednega boja.« Pa so ee močno zmotili... Vse blazno delo Kurnikovo, ki je pr( neslo jetnikom neznosno življenje zaraii vednih disciplinskih kazni, je komam stična partija Jugoslavije v celoti odobri la. V ječo ie vtihotapila celo okrožuico v kateri je bilo napisano med drugim; | »Kdor ne bi hotel biti član omenjeni zajednice (kaznilniške komunistično orga nizaoije, ki jo je vodil Kurnik — del ko munlstov ga namreč ni poslušal, torej bi v opozioiji) in ne sodelovati pri v«e| njenih akcijah (gladovnih stavkah itd.) ne bo mogel po prestani kazni več delo vatli prj delavskem gibanju. Bo torej ve Ijal za izključenega iz partije in tudi ni bo mogel več nositi naziva komunist (p< potrebi bo likvidiran, bi dostavili, če b bili odkritosrčni.) Politika kazailniški komune (Kurnika) popolnoma ustrezi idejnim smernicam razrednega osvobodil nega boja naše partije in kominterne. Z revolucionarnim tovariškim pozdravom politični tajnik CKKPJ (centralnega ko miteta komunistično partije Jugoslavije).« In take revolucionarne »lokomotive« vodijo še danes komunistično gibanje tj »osvoboditev delovnega ljudstva«. Iz golt ljubezni do delovnega ljudstva morajo bit te lokomotive tudi vedno v ozadju, kajt »človek ne sme vedno misliti samo nase ampak tudi na druge«, kot je lepo deja Kurnik. Ubogi revolucionarni vagončki: neko mu n isti r OF, prisilni mobiliziran ei it novinci, vi 6e pa le prekucujte s tira, k pelje v obljubljeni raji Saj vagončkov ni koli no zmanjka, pa četudi bi jih, glavni je, da pride na cilj »lokomotiva« 1 »Naš bog so rop, požig, umor...« Včeraj smo priobčili pod naslovom | »Kako je v sončnih Brdih?« delni prepis pisma, ki ga je poslal »Stab Briško-boneškega odreda« štabu II. bataljona. Iz priobčenega odlomka je lepo razvidno, kako komunistično poveljstvo naroča svojim podrejenim »tovarišem«, naj ljudstvu lažejo in ga zapeljujejo. Po tem uvodnem navodilu pismo nadaljuje: »V najkrajšem času se bo oglasil eden član našega štaba, verjetno jaz sami Zato je potrebno, da v tem času Vi izvršite sledeče predpriprave: dane politične direktive od tovariša Mirota temeljito preštudirajte in prenesite na samo moštvo, utrdite politični in vojaški kader ▼ vojaškem in političnem oziru; mobilizirajte vse sposobne za vojsko; samo s tem na Vašem sektorju, da mobilizacijo vršite v Benečiji s prepričanjem in potrebo vstopa v naše vrste. Ne pozabite pa vršiti mobilizacije v Breginjskem Kotu. V Bre-ginjskem Kotu vršite mobilizacijo na sledeči način: zberite vse spiske vseh vojnih obveznikov, poberite ▼ vasi, v katero boste šli, vse najboljše, zdrave, krepke fante in može. V logarju takšne no-vomobiliziranče podučite in prepričajte o potrebi današnjega boja, o situaciji in skupnega sodelovanja v NOV. V slučaja deierterstva deierterjo iivrglte rekvizi-cijo čimprej in to zaplembo njegovega deleža pri hiši, kateri mu kot dediču pripada. Vsak takšen slučaj dobro obrazložite in utemeljite pri moštvu in civilnem prebivalstvu... Smrt fašizmu — Svoboda narodu. Politkomisar Cernugoli France Zorko. Načelnik štaba: Remškar Tine. Tedaj 1 Zamolčite ljudem, da ste rde-fi komunisti, lažite Jim, da se borite za kralja Petra in spravite jih z nasiljem in grožnjami k tolovajski vojski! To so nauki, ki jih daje komanda svojim komunističnim hlapcem. AH ni v nebo vpijoč zločin, da na tak podel način izrabljajo nezavedne in nepoučene beneške Slovence? Kako je v sončnih Brdih? V izpopolnilo našega članka z dne 5. avgusta priobčujemo še naslednje pismo, ki je bilo zaplenjeno v štabu 9. korpusa. štab briško-beneškega odreda. Položaj, 19. 7. 1944. Štabu IX. korp. NOV in POJ. Odsek za kadre. — Položaj. Na vaš dopis z dne 17. 7. 44 K 1503 Vam odgovarjam sledeče: Po hajki nas Gospodarstvo Rajfajznovko na Štajerskem. Iz poslovnega poročila Zveze rajtajznovk na Štajerskem jo posneti, da jo znašalo število članic konee leta 1943 690, do konca maja 1944 pa je naraslo na 707. Racionalizacija v kreditnem poslovanju je hila privedena h koncu. Hranilne vloge so narasle v primeri z letom 1942 na starem ozemlju za 44.7, na Spodnjem štajerskem za 76.9%. S tem je povprečje zvišanja na Štajerskem veliko višje kot v ostali Nemčiji. Posojila so se zmanjšala za 20°/o', krediti v tekočem računu pa so ostali v glavnem neizpremenjeni. Polovica članic jo izvedla zvišanje poslovnega deleža na 50 mark. Blagovne zadruge so imelo boljše poslovanje, pa tudi mlekarske. Kletar-ske zadruge so se razvijale zadovoljivo. Te zadruge dosegajo za 20% višjo ceno kot je krajevno običajna cena. Ugodno finančno stanje Portugalske. Nekdaj se je portugalska država odlikovala po svojih stalnih deficitih državnega proračuna. Pod vodstvom dr. Salazarja pa se je položaj temeljito izpremenil. Portugalska je stopila v vojno s polnimi državnimi blagajnami, ker je vse presežke rezervirala za slabe čase. Presežek je znašal 1. 1989 1.2 milijarde eekudov, pa se je do konca 1941 zmanjšal na pol milijarde. Nato pa je vlada uvedla davek na vojne dobičke in si je zopet napolnila blagajne, kljub temu, da sta bili pretekli dve leti zelo slabi. Do konca leta 1943 so blagajniške rezerve države narasle na 650 milij. eskudov, čeprav je bilo za 1 milijardo več izdatkov kot je bilo proračunano. Enotni računi v Nemčiji. Državni minister za oborožitev in vojno proizvod- njo Speer je predpisal uvedbo enotnih računov. Novi enotni računi pomenijo za izdajatelja kot za prejemnika računa znatno poenostavljenje in prihranke pri delu. Sedaj je glava računov pri državi poenotena in mora račun vsebovati nekatere, gotove podatke po formularju Din 4.991. Vsak prejemnik računa se mora zadovoljiti z računom, če je izstavljen na tem formularju in ne sme zahtevati več podatkov. Nepismeni in živilske karte. V Braziliji nameravajo zaradi vedno bolj naraščajočega pomanjkanja uvesti karte za meso. Vendar pa bo to zelo težko izvesti, ker je večina prebivalstva v glavnem mestu nepismena. Nemški uvoz na Hrvatsko. Hrvatsko ministrstvo za obrt, industrijo in trgovino je odredilo, da se morajo vsi računi za uvoženo nemško blago glede cene in kakovosti blaga prekontrolirati. To kontrolo izvršuje trgovinska zbornica v Zagrebu s svojimi ekspoziturami v Osijeku, Sarajevu, Splitu in Dubrovniku odnosno zbornica v Banjaluki. Igla — škarjo. Ker so sedaj v Nemčiji krojaška dela omejena večinoma na popravila starih oblek, se je pojavila vedno bolj potreba, predvsem izrezati stare šive in razparati blago, kar je povzročalo veliko dela. Sedaj pa je bila patentirana nova iznajdba: igla — škarje, kar je prav za prav igla, ki jo na koncu pri-ostrena kot škarje in s tem reže stare šive. Konica se vbada v šive, nato pa ostro rezilo konico prereže šive. Držalo pa je seveda topo. S tem se lahko odpirajo stari šivi. je ostalo prav malo. Morali 6mo beguncu zopet mobilizirati. Sedaj pri pomanjkanju kadra moramo tudi te mobilizirali za funkcionarje. Upoštevati morate rai-mere in razpoloženje Bricev po novembrski hajki, pa se ne boste čudili, da so ostali doma. Referent za kadre: Remškar Tine. Podel komunistični zločin V noči od 27. na 28. avgust je zločinska roka nastavila peklenski stroj poveljniku domobranske posadke v Kanalu Teodorju Šuligoju pod njegovo posteljo in mu tako končalo mlado življenje. Po zločinskem naklepu v Tolminu — podel atentat na slovenskega borca v Kanalu Tako se bore s strahopetnimi badoljevr povezani izdajalski komunisti. Vsa ost njihovega umazanega boja je naperjena m prvi vrsti proti zavednim slovenskim fantom, ki se žrtvujejo, da bi v Primorji zmagala naša narodna stvar. »-• oi ... Da bo naš narod vedel Da bo naš narod na Goriškem vedel, kdo je njegov krvnik, objavljamo se-znam sodnikov IX. korpusa, ki »operira«, t. j. mori in pleni na Goriškem. Seznam je bil zaplenjen ob ofenzivi. P.uc Boris, predsednik višjega sodišča, poročnik, vstopil v NOV. 10. septembra 1943; Dougan Danilo, šef sodnega odseka, poročnik, vstopil v NOV 9. septembra 1943; S ve tek Leo, sodni inštruktor, pod-poročnik, vstopil v NOV 10. sept. 1948; Koleno Črtomir, sodni inštruktor, podporočnik, vstopil v NOV 10. septembra 1943; GaSperi« MIlan, šef administracije, vodnik, vstopil v NOV 10. sej> tembra 1943; K obe Bori«, državni tožilec- To so imena samih ljubljanskih pro-menadnih levov, ki za naše kmete, posebno pa za Goričane, niso imeli nikoli drugega kot zaničevanje. Kakor je raz-iz priložene tabele, so vstopili t NOV šele ob zlomu Italije, ko je vsa ljubljanska krokarija mislila, da bo po nekaj dneh zmagoslavno prišla k polnim koritom. Toda zelo so se zmotili pri svojih računih. Ker so jim postala tla na Dolen jskem prevroča, so prišli izvr ševat svoj krvniški posel na Goriško. Iz Gorice Smrt zavednega borca. Kot žrtev za hrbtnega atentata je v noči od 26. na avgust padel v Kanalu poveljnik ta-tnošnje posadke slovenskih narodnih stražarjev Teodor Šuligoj. Doma s Slapa ob Idriji je kot zaveden narodnjak ze ob začetku spregledal OF in spoznal v njej rdeče internacionalce. Zato je bil trn v peti strupenim vaškim terencem. Že v oktobru so ga domači komunisti obsodili na smrt. Na morišče ga je peljala 10 ljudi močna komunistična patrola toda posrečilo se mu je uiti. Kot eden prvih se je oprijel domobranske idejo in se odzval klicu domovine. Bil je vzgled vsej četi. Pred očmi je imel samo en cilj: kako pomagati ubogi domovini in jo rešiti strašnega rdečega terorja. Naj počiva v božjem miru! Ohranili mu bomo časten spomini Slovesno umeščen. V soboto 26. avgusta je bil v goriški stolnici slovesne umeščen novi slovenski kanonik msgr Alojzij Novak, dekan v Crničah, o čigai imenovanju smo svoječasno že poročali Novi stolni kanonik zavzema med sloven sko duhovščino odlično, vodilno vlogo Iskreno želimo, da bi mogel na novem odgovornosti polnem mestu dolgo uspe* no delovati za blagor našega ljudstva Učiteljski tečaj v Gorici. V septembri se bo vršil v Gorici tečaj slovenščini za učitelje, ki so dovršili italijansko uf teljišče. Tečaj bo trajal približno en mesec. Na koncu bodo državnopriznani i t piti, dopolnilna matura, ki bodo kandi datom dali pravico poučevati na slovenskih ljudskih šolah. štev. »SLOVENEC*. Tajnost zadnje faze vojne | !i5Sft5 SS vojni poročevalec Ahim Fernau. DNB 29. 8. (PK) Najpozneje čez pol leta homo vedeli, kar danes le še malo kd" ve: Da je ta zadnja vojna faza, ki se Je pričela 16. Julija 1914. bila zavita v tajnost tn da so imeli trije meseci junij, julij in avgust v resnici popolnoma drugačno lice, kakor smo vsi menili. Zgodovina je vedno dokazala, da so se za kulisami narodov dogodile stvari, ki jih v trenutku sploh ni bilo možno spregledati; da so trenutki pokazali tako čudno dvojno lice, da so bili narodi brez sveta; da so kontinenti nestrpno čaMli na dogodek, ki je bil brezpomemben in da so bila v zaledju, ne da bi kdo pazil na to, stalno odprta neka vrata. Zmaga — to je beseda, okoli katere jiaSe misli neprestano krožijo, mir — za tega se nihče ne zanima, vprašanje zmage je glavno. Ce še enkrat v mislih ponovimo, koliko strašnega, kakšno trpljenje eo prinesla vojna leta nad vso Evropo in da je usoda prisilila vso ostale narode, da podpišejo ta strašni račun skupno z nami, krivi ali ne. potem lahko zastane komu skoraj dih ob misli na zaslepljenost atentatorjev z 20. jnlijem. Ta čas, ki ga sedaj, ravno sedaj preživljamo, je najbolj dramatičen, ki ga bo moderna svetovna zgodovina sploh mogla doživeti. Poznejši "časi bodo jasneje in razločneje videli, da je igral svojo vlogo vsak milimeter in vsaka sekunda in da je pač mogel v&ak izračunati, zakaj je zmagala Nemčija. Fantastična je mise!, si predstavljati, da je temu tako, kajti sedaj smatra svet, da je popolnoma drugače. Padel je Harkov, Stalino, Dniopropetrovsk, Uman, Smolensk, Pskov, Vitebsk eo padli, Sovjeti se približujejo vedno Mlže. vedno bliže. Padla sta Kijev in Lvov, oni stojijo pred Varšavo, pred Krako-vom, pred vzhodno P rušijo, njim nasproti vržemo divizijo za divizijo in te morajo nazaj, neprestano nazaj. Polki propadajo, neskončno gradivo izginja v ruskem blatu, letalci manjkajo ali topništvo ali oklepniki, nekaj jih pa ja mora zaustaviti. Toda tudi naslednji dan ne prinese ničesar. Počasi, toda vztrajno se približujejo Sovjeti. V Italiji se razširi neltunsko predmostje. Rim pade, Angleži korakajo, korakajo, korakajo, združijo ogromne množice topništva in letalstva ter stoje v Florenci. 6. junija pri črn* invazija s peklenskim bombniškim in granatnim obstreljevanjem, Angleži in Amerikanci se zajedo krepko v Normandijo, protisunki se Izjalovijo, fn brez prestanka divjajo angleški bombniki nad Nemčijo in uničujejo naSa mesta. Taka sta junij in Julij. Te mrzle besede moramo enkrat povedati, kajti to je resnica in to jo čast naših vojakov. To je strafaa slika. Toda ta slika je napačna. Ce sami ne bi vedeli in mogli potrditi, bi nas mogel Churchill sam najbolje poučiti ia oo se ne bi obotavljal, kajti za njega je ta slika popolnoma drugačna. Čez pol leta bo tako vsakemu vse znano. Takrat bomo imeli občutek, kakor takrat, ča se pojavi po divjajoči, z ropotom napolnjeni temni udi neurja naslednje jutro dan, kakor da ne bi obstojalo prav nič, kar bi nam povzročalo strah in na« ogrožalo. Vsa pretekla noč je potem človeku skoraj nerazumljiva. Ta sestavek pišem na bojišču v Normandiji in sem 6am vojak. Znani eo mi bombniški napadi na naša mesta v Nemčiji, bil sem tudi sam sredi bombniške-ga napada v Berlinu. Nikakor mi niso neiznane skrbi za mojo ženo, bolezen in silo. Toda dogodilo se Je nekaj čudovitega: Odkar so mi postale jasne te poti mirti in odkar se mi potrjujejo korak za korakom, me prav nič ne vznemirja borba in poročila z vzhoda, nasprotno, strah pred temi dogodki je Izginil popolnoma. Ko smo ie pred enim letom pričeli izgubljati komad za komadom tega ogromnega ruskega sveta, smo bili v zmoti, če nas je to plačHo. Bili smo v položaju človeka, ki stoji ca steklenimi vrati ki prisostvuje igri treh igralcev steata, ne da bi slišal njih govor. On oponoje karte igrajoSb, tipične »grand« kart«, ter ee pričenja bati, ko vidi, da igzafas izgublja fanta za fantom. On ee zelo ustraši. Nato pa je igre konec in on vidi z začudenjem, da mu njegova partnerja častitata. Cesar namreč ni vedel, je to, da ni bila igra »grand«, ki eo jo igrali. To je v resnici enostavna razlag« za važnost ali nevažnost vseh naših izgub pokrajin. Potrebno je le, da smo imeli pred tem potrebno pokrajino —"tn to smo imeli. To je bil smisel preteklih let, brez dvoma. < Pri tej formulaciji takoj opazimo, da igra gotovo vlogo pojem časa. vlogo, ki je doslej nismo poznali. Pri tem moramo premisliti naslednje: Anglija in Amerika »ta pričeli leta 1939 vojno v letu, ki je bilo za obe jako neugodno. Obe državi še nista gotovi. Združene države še niso niti tako daleč, da bi lahko oficielno stopila v vojno. Nemška premoč je očividna. To ve tudi Anglija le ne pozna vsega obsega. Angleški račun je bil v resnici ženijalen: Anglija hoče namreč onemogočiti, da bi padla odločitev v tej vojni s strategijo, množico ali hrabrostjo, ki bi dovedla odločitev, vojna mora doseči na vsak način fazo vsesplošnega izčrpanja, to je končne borbe. Kajti takrat je dobila vojna značaj, ki ga potrebujeta Anglija in Združene države: valovanje, gugalnico. Takoj se bora povrnil k temu pojmu, katerega nočemo pozabiti. Filhrer je to točno vedel. On Je poskusil ta načrt prekrižati, vse države- .ki jih je Anglija iz tega namena Nemčiji zoperstavila, hitro premagati in izsiliti leta 1940 strateško odločitev. Bili smo Jako blizu zmagi. Toda uspelo ni, ker se je Sovjetska zveza zvezala s kapitalizmom in stopila v vojno. Anglija jo zadihala lažje. Takrat ni bila Stalino- lovanja, za katero so zgradili Angleži in Amerikanci svoj celotni načrt Njihov »general čas« ni bil izum Začel jo resnično delovati. Valovanje je postalo očividno. S strateškim dejanjem, z bitko ni bilo možno premagati Sovjetske zveze, vojna se ie zavlekla, čas je mineval, Anglija ln Združene države sta se oboroževall. ml pa smo bili zelo zaposleni. Istočasno pa so nam puščali kri. Naša vojna proizvodnja jo delala v tem smislu naprej. Anglija jo pričela šele takrat. Popolna ureditev je bila izvedena šele v letu 1941-42. Valovanje, katerega princip so Angleži vedno v zgodovini iskali. ,ie zaključilo prvo fazo, ko je bila Nemčija zgoraj, njeni nasprotniki pa spodaj. Sedaj se dviga Anglija. To ie bila druga faza. Vojna je pričela v drugo. Vsi so bili že utrujeni, vsi že deloma razbiti, čas konca ni mogel biti, tako se Je zdelo vsem. več daleč, le da je bil preložen v fazo, ko je Anglija zgoraj. To je bil Churchillov račun, zelo pameten račun. Vednost o tem razvoju je dala Angležem moč, da so prestali leti 1940 in 1941, ko so bili skoraj na koncu s svojimi silami. Medtem se je vojna v Rusiji in Afriki nadaljevala. Kazalo je, kot da hoče Flihrer še vedno z vsemi silami doseči strategično odločitev na obeh velikih bojiščih. Churchill si ie mel roke. Druga vojna faza, praktično obnovljen pričetek vojne z novimi angleškimi in ameriškimi sredstvi, bi moral Hitlerja zelo zadeti. Tudi angleški narod je bil zelo oslabljen, toda sedaj sa je zdelo, da je dana garancija, da leži konec v časovnem odseku, ko so nemška vojna sredstva izčrpana in zastarela in ko bo pričel z an.eriško oborožitvijo rov pričetek vojne s Cburchillovimi besdami: Ko bo Anglija zgoraj. Ta položaj lahko razložimo s primerom iz vsakdanjega življenja: Dva avtomobila vozita do skupnega cilja. Negotovo je, če imata dovolj bencina, ne da bi se prej morala obložiti še z bencinom. Eden avto izbere krajšo, toda težjo pot, misleč, da bo njegovo gorivo zadostovalo. Toda njegov voz no premaga . strmino ter se mora vrniti na veliko | cesto. Prvi voz pa je že v začetku za-ostai ker je že moral v prvi polovici iskati gorivo. Sedaj sta na isti višini — le z razliko, da je eden, Ang'.i;a, žo nabavil novo gorivo. Sedaj ima absolutno zaupanje vase. Tak Je bil položaj leta 1943. Angleži in Amerikanci so stali praktično razprtih rok ter gledali na dogodke. Dosegli so premoč na morju in v zraku, razbili Nemčijo počasi, toda zagotovo ter bili daleč od bojišč. S tem mirom bi oni lahko čakali do konca vojne. Toda zgodilo se je nekaj čudnega. Leta 1944 Je pričel nezaslišan naval na Nemčijo. Noben človek ni dvomil, da imajo Angleži ogromne silo na zalogi. Angleži niso prišli le s sto bombniki, temveč s tisoči. Pristali so v Nettunu, sestrelili 200 tisoč izstrelkov v enem dnevu na enem odseku ter pričeli 6. junija z generalno ofenzivo. Na vzhodu je napadel Stalin z vsemi rezervami. To je bilo jako imponirajoče za svet Nihče ni opazil, da je bilo vse to ze'o čudno in da bi bile te žrtve pred zaključkom popolnoma nepotrebne, če bi bilo vse res tako. Toda prišlo je popolnoma drugače. Pred enim letom je vedel CbuTchiil že nekaj o nas, česar še mi sami nismo vedeli. Angleški notranji minister Mor-rison je pred nekaj dnevi v Spodnji zbornici odgovoril na vprašanje, kaj Je z Nemčijo, dobesedno: »Meni so znanf strašne stvari.« Gigantski naval 1. 19-14 ni razpolaganje z nadmočnimi silami, temveč najvišja sila in paničen strah, kakor če avtomobilist opazi, da je eilj še dalje, dalje, kakor je menil in da ne bo imel več dovolj bencina. V tem vzdušju pritisnejo po navadi vsi avto-mobilisti brezsmiselno na plinsko vzmet. Prišlo Je namreč, da ostanemo pri vzgledu, do tega, da ne vozita več oba avtomobila drug poleg drugega, temveč da je eden — Nemčija — daleč zadaj nekoliko od ceste. Mi sami upamo, da bo zopet skušal najti krajšo pot. V resnici pa se Jo odločil, da se opremi neposredno pred koncem z novim bencinom. Churchill Je to zvedel že prerano, že pred dvema letoma. Za njega samega ni bil naskok dovolj velik, da bi storil isto še enkrat. Sedaj ie prišlo le do tega, da bi dosegel njegov voz še v drugi vojni fazi svoj cilj. To je tajnost, ki jo Churchill pozna. Ta primer iz vsakdanjega življenja pa dobro razlaga te dogodke. Spominjam se še prav dobro, da so teroristi v Franciji v preteklem letu naslikali na stene naslednje enake: »1918 — 1943.« Leto 1943 naj bi postalo leto 1918. Danes vem, da to ni bila nobena propagandna teorija, bila je to najgren-kejša nujnost Churchill zna računali! On ve za termine, katerih sami nismo poznali in še danes ne poznamo. Našli eo pri nekem ujetniku neko 6taro angleško revijo, v kateri je bilo narisano orožje »V 1«, napačno sicer, toda vendarle nekoliko približno. Ko sem to videl, mi jo bilo vse jasno in potrjuje: 1. Churchill je pravočasno vedel o novih orožjih. 2. On ni mogel onemogočiti zgradnje orožja. 3. On nI mogel konstruirati orožja pred nami. 4. On ni našel nobene obrambe. 5. S tem jo vedel, da bo dan termin, ob katerem prične tretja vojna faza in ob katerem bo Nemčija, točno kakor leta 1942. pričela vojno še enkrat od začetka. In v tej fazi bo Nemčija na vrhu. Tako, kakor je vedel o orožju »V 1«, tako bo tudi zvedel o drugih »strašnej-ših stvareh«. In on ve še nekaj, kar je zanj še mnogo strašnejše: on pozna termin. Zaradi tega je napisal »1918 = 1943«. zaradi tega bi moral brezpogojno prili konec leta 1943. Lelo jo minulo. Mi sami nismo niti dvomili, kaj bi to pomenilo za Churchilla in za Roosevelta. Sedaj Višnja gora, 24. avgusta. Borbe proti komunističnim tolpam ua Dolenjskem se nadaljujejo z veliko živahnostjo. Razbiti oddelki Daki-ieve tolpe so se zatekli v predele krog Mokreca, mnogo od ujih pa je hotelo prekoračiti nemško mejo, a so naleteli povsod na hud odpor. Nekemu oddelku se je posrečilo ujeti blizu Police pri Višnji gori več tolovajev, ki so se skrivali po bližnjih vaseli. Med njimi je bilo več prisilnih mobiliziran-eev, ki so takoj izpovedali svoje protikomunistično mišljenje in so voljni pridružiti se z orožjem v rokah vrstam protikomunističnih borcev. Patrole grosupeljske posadke so naletele pri pregledovanju terena krog Golega na ostanke VIII. brigade. Pri Skriljah je ob tej priliki padlo 6 tolovajev, 3 pa so domobranci ujeli. Vsi, tako padli, kakor ujeti so iz štajerske in Primorske. Domobranci so tam zaplenili tudi nekaj vojaškega materiala in orožja. Sami niso imeli nobenih izgub. O aktivnosti organiziranih tolovajskih ubežnikov povedo ljudje, ki prihajajo iz Suhe Krajine in iz drugih krajev Dolenjske. V enem kraju je padlo pred par dnevi na ta način 18 komunističnin terenskih funkcionarjev in članov rajonskih odborov. Aktivni so tolovajski ubežniki v polaganju min. Odlikujejo se v tem tolovajski ubežniki, kot smo omenili že. zadnjič, iz okolice Mirne, Trcbnju in Ponikev. Tolovajski ubežniki zelo otežujejo premikanje tolovajev dolenjskega odreda. Nekateri oddelki Meničuninove in Stamenkovičcve skupine so «e v preteklih dneli udarili s skupinami XV. »divizije« največ z Gubčevo »brigado«. Zelo ostri boji so se vršili največ okrog Čateža in Zaplaza. Med padlimi komunisti io bilo več funkcionarjev, tako intendant neke brigade, pri katerem so našli večjo količino bonov, dalje dva politkomisarja in sekretar nekega bataljona. Za časa akcije se je posrečilo uretirati mladega teren-ca, ki je prenašal pošto v 'lrebnje iz okolice Ljubljane. V bojih pri Čatežu so domobranci zaplcuili komunistom večjo količino materiala in orožja. Izgube komunistov gredo seveda * vbe večje številko, kajti ni točno zuuno, koliko >o odpeljali mrtvih in runjeucev, Ni čudno, če si komunisti tako želijo, da bi i do-mobranstvo »razkrojili«, ko doživljajo poraz za porazom. Prvi dun bojev — to je 21. avgusta — 21 komunistov, drugi dan, 22. avgusta, pa več kut 30 komunistov, 10 pa so jih domobranci ujeli. Domobranske izgube v obeh dneh znašajo 5 mrtvih in 3 lažje ranjenih. Lepi uspehi Meničaninove skupine na Čatežu St. Vid pri Stični, 27. avgusta. Ko je Gubčeva brigada na Veseli gori dodobra obrala in »ožicala« tamkajšnje kmete, so je pomaknila na prijazno ozemlje okrog Čateža, zasedla tamkajšnje višine in izpopolnjevala svoje razredčene vrste s prisilno mobiliziranimi Štajerci in Istrani. Toda prekmalu je zvedela za njeno novo bivališče Meničaninova udarna skupina. Ob pekočem avguslovem soncu so krenili domobranci nad Gubčevko. Dobra četa prekaljenih novomeških borcev, ojačena s težkim vodom, sc je v hitrem pohodu pomikala proti Zaplazu. Brez strela je prihitela domobranska edinica do gosto poraslega hriba nad Tri rdeče »brigade« tepene pri Žužemberku Št. Vid, 30. avgusta 1944. V teku zadnjih dni so razne, edinice udarnih skupin stotnikov Meničanina, Stamenkoviča ter majorja Križa prodrle v tolovajske predele Suhe Krajine in znova dokazale visoko borbeno stopnjo slovenskih domobrancev. V petek so prodiralo večje domobranske skupine v smeri proti 2užemherku, Za-gradcu in Sadinji vasi. Sredi noči so naši oddelki na pohodu naleteli na tolovajske bande v vasi Gumbišče pri Sela-Šumberku, kjer so ravno kradli žito. Imeli so ga naloženega že nekaj težkih voz. Ker so domobranci pravočasno posegli v akcijo, so zajeli poleg več tolovajev tudi vse naropano blago in ga vrnili kmetom, katerim so ga komunisti pokradli. Zlasti hude borbe na večjo razdaljo, v katerih je sodelovalo posebno težko orožje, so se razvile pri Zago-rici. Borbe so trajale tu z nezmanjšano srditostjo nekaj ur. ko so se morali tolovaji s težkimi izgubami umakniti proti Sadinji vasi. Domobranske čete so tolovaje zasledovale proti Žužemberku in Sadinji vasi, kjer so se borbe nadaljevale ves dan do večera, ko so morali tolovaji pod neizprosnim ognjem domobranskega težkega orožja spet zapustiti svoje položaje in se v velikem neredu umakniti čez Krko. V bojih so bile Gubčeva, Cankarjevo, Tomšičeva brigada in Dolenjski odred. »Divizijon« brez topov V torek, 22. avgusta, jc novomeška bojna skupina odšla v večjo akcijo proti Žužemberku. Komunisti niso kazali nikake volje spustiti se z domobranci v borbo. Kakor hitro so komunisti zagledali naše fante, so se že razpršili na vse strani, da bi jih še naše krogle kmalu ne dohitele. Istega dne dopoldne pa so domobranci na hribu nad Srednjim Lipovcem naleteli na skupino tolovajev, ki je nosila ime >2. divizion I. artilerijske brigade VII. korpusa«. Ko so domobranci zvedeli, kako imenitnega nasprotnika imnjo v bližini, so si mislili: artilerijsko brigado se splača napasti in so z vso silo naskočili komuniste. Po kratki borbi se je »divizion« razbežal na vse strani. Na mestu je obležalo 19 mrtvih komunistov, med njimi komandant diviziona poročnik Rosman Miroslav in politkomisarja Virlic in Cvetan Franc. En tolovaj je bil ujet. Iz zaplenjenih listin so domobranci spoznali, da je ta »divizion« štel 62 ljudi. Fantom se je čudno zdelo, kje imajo ti ljudje topove. O kakem težkem orožju še sledu ni bilo, še lahkega minometa niso opazili. Lahko je tako tvoriti »artilerijske brigade« brez topov! Poleg te bitke je bilo še več drugih spopadov, v katerih je parilo osem komunistov, trije pa so bili ujeti. Ujetniki so izpovedali, da je življenje med komunisti vedno obupnejše. Domobranci so tu doživeli drugo presenečenje. Ko so videli tako ušive in razcapane ujetnike, so jih vprašali zakaj jim komandanti niso dali drugih oblek, ko jim pa po samih komunističnih izjavali Angleži vedno nosijo pomoč. Ujetniki so odgovorili, da so tiste stvari le za komandante. Domobrancem se je to smešno zdelo, kajti prej so dobili komandanta »diviziona« oblečenega v — domobranske hlače! vega mišljenja, da bo Nemčijo strateško ] jima preostaja le še mi poskus: V zad-premagai, toda zadihala je Io lažje, ker i njih minutah »njihove vojne lase« po si je vojna prilastila v resnici obliko v*« skusiti z obupanim posegom v vojno — in tega doživljamo sedaj. Ce Je potreben za to razmišljanje še zadnji dokaz, potem ga je prinesel Churchill sam v nekem intervjuju; dejal je: »To vojno moramo končati do jeseni, drugače .. .< in nato je molčal ta stari mož, požigaleo. Do jeseni, da, vemo, zakaj moramo izvesti zadnje veliko napore. Ti napori pa ne presegajo naših sil. Doslej V tej vojni se še nismo vdali v nobenem kritičnem položaju. Plačali bomo zadnjo ceno, ki jo moramo plačati. Z vsemi sredstvi in z vsemi silami. Zmaga ie v resnici popolnoma blizu. Izgube tolovajev v teb bojih se ne dado točno preceniti. Domobranci so našteli 29 mrtvih banditov. Padel jo tudi vodnik 2. voda 3. bataljona Gub-čeve brigade, pri katerem je bilo najdenih več zapiskov. Plen udarnih sku- Jiin v tem pohodu je naslednji: 3 mu-e, 2 konja s sedli, od težkega orožja pa, ki so ga morali pustiti komunisti na položajih: en protitankovski top, en težki minomet nekaj strojnic, mnogo municije in min. Domobranske izgube so: 3 mrtvi, nekaj lahko ranjenih. Izgubili so enega konja in dve muli. Danes zgodaj zjutraj je prodrla močnejša kolona domobranske skupine spet v Suho Krajino. Ko je uzrla tolovajska zaseda pred Žužemberkom naše predhodnice, jo je jadrno ucvrla, ne da bi oddala en sam strel, proti Žužemberku, ki ga je Gubčeva brigada na novo »osvobodila«. Neki drzen vod jc v svoji neprimerni hrabrosti kar sam jurišal na Žužemberk in ga v naskoku zavzel. Zanimivo jo to, da je celokupna Gubčeva brigada, ki jo smatrajo komunisti za »elitno«, bežalo pred tridesetimi domobranci. Odpor tolovajev jc bil loko šibak, da ga komaj lahko omenimo. Zlasti so sc na tem pohodu izkazali minometal-ci Meničaninove skupine, ki so imeli sijajne zadetke. Tzgube komunistov se tudi na tej hajki ne dajo točno ugotoviti. Našteli so 14 mrtvih tolovajev, dva pa sta bila ujeta. Minometalci so uničili težko »bredoc, zaplenili pu so nekaj lahkih strojnic in pušk. Nekemu oddelku se je posrečilo zapleniti večje število težkih min in razne municije. Domobranci so ujeli tudi 7 konj in manjše število natovorjenih mul. Največji uspeh pa je kajpak v tem, da so domobranci našli komunistično skladišče usnja in surovih kož. Vse zu-plenjeno blago je bilo prepeljano na izhodiščne postojanke. S tem so prizadejali domobranci komunistom nenadomestljivo izgubo. Kakor ko/e, bodo morali tolovaji še nadalje bosi »osvobajati« Suho Krujino. Pri tem odstotku znplenjenegu blaga si lahko predočimo, kukšne davke plačuje že vsa tri leta vojne naš slovenski kmet. Jasno je namreč, da izvirajo vse te kože od rekvirirane živine. Med domobranci v bojih Šentjernejski domobranci so izredno delavni in hrabri. Že v znanih borbah za Kočevje je postalo njih ime slavno. Lepi uspehi v avgustu pa njih dober glas še potrjujejo. Dne 4. avgusta zjutraj so se ti borci v zgodnjih urah pomikali na Gorjance proli Zajčjemu vrhu in Dol-žu. Komunistični kurirji so tolovaje pravočasno opozorili na »belo« nevarnost. 3. bataljon Cankarjeve brigade je zasedel položaje v svojih bunker jih. Nič ni pomagalo ostro streljanje komunistov, fantje niso iskali zaklonov. V drznem juriSu so z bombami in noži naskočili »bunkerje« — bataljon skoraj samih starih tolovajev je riioral bežati; padlo je 18 komunistov. Naši fantje so zaplenili prcccj orožja in opreme. Nobeden od domobrancev še ranjen ni bil. Čez dva dni pa na Sošice Čez dva dni je kolona Šentjerncj-čanov v trdni noči že zopet krenila proti Gorjancem. Hodili so vso noč in v zgodnjih jutranjih urah prišli do Sošic na oni strani Gorjancev. Padlo je povelje za obkolitev in kmalu nato so se zaslišali močni klici »juriš« Fantje so z vso silo vdrli v vas, nepretrgoma so pele strojnice iu brzostrelke. Posebno divje so se naši fantje zaganjali proti hiši, v kateri je bila nastanjena tolovnjsku komanda. Komunisti so kmalu spoznali, da jim je le v izpadu rešitev, pa se jim njfhovo početje ni posrečilo. Vsi so bili uničeni: 4 komunistke in 54 komunistov, med njimi zloglasni krvolok Badovi-nac Hi ja iz Rosalnic. Zaplen jen je bil arhiv komande >mesta< Sošice. uničenih 6 motorjev in en avtomobil. — Lc en domobranec je padel, 4 so bili lahko ranjeni. cerkvijo pri Zaplazu. Fantjo »o se zagnali v gošče, od koder je po nekaj minutah odjeknil prvi ogenj. Mimogrede je bila pokošena komunistična stražna zaseda, domobranci pa so hiteli naprej v naskok proti cerkvi. Gubčevci pa so tam že pričakovali borbe, kajti opozorjeni so bili po streljanju na hribu. Bili so »počiti in polnoštcvilni, tako da so pntšli v protinapad. V oglušujočem ognju orožja je valovala bon>a po gozdu nad ccrkvijo zdaj sem, zdaj tja. Gubčevci »o streljali tudi s težkim bacačem Iz »oied-njih višin, medtem ko domobranski ni mogel delovati zaradi goste pora«Io»ti položaja. Ko se je dan že nagibal proti večeru, sta obe strani prešli v izhodne položaje. Res da so domobranci izgubili viš. nared, Strnada, ki je zvest častni vojaški tradiciji reševal mrtvega tovariša domobranca Logarja Jankota, toda Gub-čevka je kljub boljšim položajem in premoči v moštvu izgubila 25 naštetih mrtvih, da ne govorimo o ranjencih, ki so še dolge ure po prekinitvi boja ječab in vpili po gozdu. Domobranci so pa svojih pet lahko ranjenih borcev v redu privedli domov. Težki vod je izgubil dve muli, za kateri so pu fantje sklenili čimprejšnje maščevanje. Prilika »e jim je takoj ponudila. Čim je namreč dospela vest o poteku borbe na položaj, je bilo nato takoj vse ukrenjeno, da se Gubčcvkl tabore-njc pri Čatežu temeljito zasoll Po preteku nekaj ur je krenila n« pohod vsa skupina. Tiho se je pomikala edinica skozi jasno noč. Ob prvi zori jc predhodnica že vzdignila tolovaje v vasi Zagorica in jih v divjem tempu vrgla čez hrib proti Čatežu. Od tam so jih pregnale druge čete na dobro utrjene položaje pri cerkvi na Zaplazu. Na odgovarjajočih višinah so domobranci postavili težko orožje. Protioklepni topiči so razbijali po tolovajskih bunkerjih, tako da je utihnila marsikatera težka strojnica. Probojna polnjenja so vzdigovala oblake prahu, v katerih ie letelo po zraku poleg tolovajev vse, kar Ie-ti nosijo s seboj. Enako je delata s polno dolžnostjo tudi težka četa. Domobranski minometalci in strojnice so naravnost prevpili komunistični bacač. Najtežje mine so letele točno v tisto grmovje in gmajne, kamor so bezljali najgo-stejši roji tolovajev. Maščevani sta bili tudi muli, kajti dobro namerjena mina je pogrnila tudi tolovajskega konjička, ki ga je kaka višja tolovajska živina privezala h kolu, pa ga pod ognjem težkih strojnic ni tipala več odvezali. Ko je municija pohajala — saj so gotove vrste orožja postrelilc poslednje naboje — so se domobranci vrnili v izhodišče svoje skupine. S seboj so tudi prignali 5 ujetih tolovajskih mobiliziran-cev. Mrtvih tolovajev je bilo U. Kar pa je opravilo težko orožje, zlasti mine, pa skopo cenjeno presega število 30. Domobranska skupina stotnika Meničanina je utrpela v vseh teh akcijah 5 mrtvih in 5 lažje ranjenih. V teh borbah so domobranci na novo potrdili časten glas o njihovi borbenosti. Pokazali »o namreč poleg izvežbanosti tudi silno vztrajnost in vzdržljivost, saj so gotovi oddelki brez enournega postanka marširali in »c borili od 14. ure 21. avgusta pa skozi noč in ve« naslednji dan do 21. ure. Naj malo premislijo ljubljanski oprez-neži, ki v odločilni uri ne ločijo, kaj »e pravi za narod delati in kaj je o narodu govoriti, kaj žrtvuje za domovino domobranec in kaj mestni lahkoživec! Po odhodu domobrancev jo je jadrno popihala tudi Gubčevka, kafti bila j« v velikem strahu, da bo še tretji dan imela opravka z novomeško skupino, zato se je odločila za umik Iz »strateških« razlogov. Domobranci iz Tržišča se ne dajo Domobranci iz Tržišča pridno pomagajo ljudem razkrinkavati komunistične laži. Ko dobijo iz Ljubljane naše časopise, jih patrole takoj razdele po vaseh. Jasno je, da komunisti to zelo bode. Zato so fantom ob neki priliki pripravili zasedo. Res je bil ranjen en domobranski strojničar, toda dva komunista sta bila ubita. V večji akciji proti mirenski dolini so na Debencu domobranci napadli večjo skupino tolovajev, ki pa ni pokazala volje do »uničenja poslednjega belogardista«. Dvn komunista in ena komunistkn sta bila ubita, ostali so takoj zbežali in pustili na bojiSču veliko opreme in agitacijskega materiala, 9. avgusta je večja patrola obkolila Boršt pri Dobrniču in ubila pet komunistov in eno tolovajko. Na povratku je patrola naletela na dve z»«edi. pa-dia sta še dva komunista. Kaj je novega pri naših sosedih? Z Gorenjskega Koroška dekleta sc udejstvujejo za vojne namene. \ okviru vsesplošne vojno so /e v aprilu žareli pripravljati vse potrebno zu zaposlitev 12—18 letnih deklet na Koroškem. Deklice so si lahko same izbrale vrsto podjetja, veliko se jih je priglasilo v tovarne, druge v gospodinjstva, v razne kuhinje in podobno. Dekleta so se povsod odločuo i/kazala in bila v veliko pomoč starejšemu osebju povsod pri delu. Razni tečaji in šole za obrtniški naraščaj. \a koroškem so v času te vojne odprli že IS učilnic za razne obrtniške poklice in mimo tega še 14 učnih tečajev, ki jih je obiskovalo 2700 gojencev ia gojenk. Splošno je bilo v vojni vseli tečajev 500 in se je na njih več ko *>6 fantov in deklet iz-n ribalo za razne obrti. Celovška elektrarna je odprla učni tečaj za električarje. Vsesplošna vojna zahteva, da se za električarje izučijo predvsem mlade moči iu zato je omenjena elektrarna odprla tak tečaj. Do-linar, župni upravitelj zu mladino, je ob tej priliki pozdravil mlade električarje in jim razložil pomen dolžnosti. ki jili mora mladi naraščaj izpolniti v električni stroki. Olrok se je ponesrečil. Mihael Puš-nik. 3 letin posestnikov sin, je tako nesrečno padel, da si je zlomil nogo ia se zdravi v bolnišnici v Klagenfurfu. S Spodnje Gtajerskeffa Odlikovanja. Crenadir Anton Te-tiškovič iz kraj. skupine 15orl, ptujski okraj, je bil odlikovan z železnim križem 2. stopnje. — Iz krajevne skupine Maptinci, okraj Št. Jurij ob ščavnici, sta bila z železnim križcem 2. stopnje odlikovanu višji desetnik Fromm Ka-tel in desetnik Franc kraksner, u nad-desetnika Friderik Kraksner in Karel Kraksner sta prejela vojni zaslužni Križec 2. stopnje z meči. — Iz krajevno skupine Tezno pri Mariboru je bil desetnik Jožef Zver odlikovan z železnim križcem 2. stopnje. Desetnik Jožef Dobej iz kraj. skupine Sv. Križ pri Mariboru pa je prejel železni križec 2. stopnje. Novi službeni vodja državnega komisarja v Mariboru. — Gauleiter in državni namestnik dr. tlberreither je v Mariboru razrešil njegove službe dosedanjega državnega komisarja višjega skupinskega SS vodjo in policijskega generala Ulrika Greifelta in imenoval na njegovo mesto višjega državnega svetnika Ilerbcrta Leou-liardta. Pogreb v Braslovčah. Te dni so tu pokopali Franca Kiirblerja, ki je še mvdnvno obhajal 50 letnico svojega delu iu 75 letnico svojega rojstva. Kra-luvtu skupinski vodja Kassmanith mu jc govoril na grobu, spominjajoč se njegovega zaslužnega udejstvovanja /a družino, dom in domovino. Kako je prav za prav z letošnjo \ in.sko letino? Poročila, da je letošnje dolgotrajno deževje združeno s številnimi neurji in uimami zelo kvarno vplivalo na razvoj vinske trte in grozdja posebej, odgovarja resnici. V času od konca maja, skozi ves mesec junij in še v juliju se je vrstilo deževje z nevihtami in nalivi tako, da je bilo »koraj nemogoče pri sedanjem pomanjkanju delavskih moči pravočasno škropiti vinsko trto proti peronospori, ki v mokrotnih tleh še posebno močno nnstopa. Tudi škropiva in sicer dobrega ni bilo dovolj in ob pravem času na razpolago. V krajih, kjer'prevladuje ilovica, je peronospora močneje nastopila nego tam, kjer je kam-iti ali peščeni teren. Zaradi tega pravijo poročila, da je baš v Ljutomerskih in Slovenskih goricah peronospora uničila do 70% trtnepa nastavka. V kamnitih in peščenih legah, kakor so Pekre, podpoliorski vinogradi, deloma Haloze in konjiški okoliš, pa je škoda od peronospore manjša. Pač pa se je zelo razširil letos črv kiseljak, ki uniči mnogo grozdja že v prvem razvoju. Ob koncu julija in avgusta pa se je neprimerno močno razširil še oidij (grozdna plesnoba). Kar bo ostalo, bo pa dobro. Tudi ženske so odlikovane. Višjo sestro Trudo \Vachet, sestro Alojzijo Rozman (Rossmanu) in sestro Amalijo Kossi (Kosi) je Gauleiter osebno odlikoval za njih požrtvovalnost o priliki letalskega napada na Maribor in jim podelil zaslužni vojni križec 2. stopnje z meči. Pet in dvajset let zveste službe. Višji rudarski ravnatelj združenih rudnikov v Celju, inž. E. Loffler, je te dni obhajaj 25 letnico svojega udejstvovanja. Razstava v Ormožu. Številne štajerske gospodinje kuhajo zu ranjene nem.*ke vojake. V skupnem delu pripravljajo mezgo in jo izročajo bolnišnicam. Ženstvo iz Ormoža je priredilo tozadevno razstavo, kjer je razstavljeno 102 kg mezge in 102 kg dušenega sadja, delo 50 žensk v 362 lirah. Celična zborovanja v Celju in Velenju. V celjskem mestnem območju je bilo več celičnih zborovanj. Govorniki so obravnavali krajevne naloge in njili vplivanje na prebivalstvo in vojno delovanje. Tudi v Velenju je bilo tako zborovanje, ki je bilo dobro obiskano, v celjskem okraju pa se zborovanja še nadaljujejo. Zaradi dopusta sc trgovine ne smejo zapreti. Po naredbi državnega pooblaščenca za totalno vojno uporabo z dne 24. avgusta 1944 so ukinjene vse odredbe, ki so uradno dopuščale, da se trgovine zaradi kakega dopusta smejo zapreti. Vsi trgovski uslužbenci iz trgovskih podjetij, ki so bila doslej zuradi dopustov zuprta, se morajo takoj javiti pri svojih gospodarjih, da nastopijo službo. lluda nesreča starčka. 82 letni Ila-stec iz Dobrotne vasi v občini Prihovi v mariborskem okraju sc je z mlatil-nim strojem peljal na polje, a sc je spotoma zadel avto obenj in mu povzročil težke notranje poškodbe in rane na glavi. Ponesrečenca so z vozom Rdečega ktiža prepeljali v mariborsko bolnišnico. Spodnještajcrski brambovce korjvoral Štefan Jaut iz krajevne skupine Maribor III je bil odlikovan z železnim križcem 2. razreda. Tvornica Doctor in drug v Mariboru je ustavila svoj obrat, ker je pač bilo v Mariboru zadnja leta ustanovljenih preveč tekstilnih podjetij. Delavce so prevzele druge tovarne. Ravnatelj Fišer se zdravi v Egiptu. Obolel je težko na pljučih. Poročil se je s komteso Pijo iz Fale. Ptuj in okolica v znamenju tolalnc vojne. Okrožni vodja in deželni svetnik Bauer sta razen vodij krajevnih skupin in okrožnih voditeljev povabila na splošno vojno dolžnost vse tozadevne moške in jim razjasnila nujnost položaja, ko je treba napeti in izčrpati vse sile v vojne namene. Velik kamnolom so odkrili v mariborski okolici. V ožji mariborski okolici je malo kamna, pač pa mnogo ilovice in laporja. Pravijo, da so zaradi tega tudi ljudje bolj mehkega značaja. Kamen za mariborske in okoliške stavbe so morali že od nekdaj dova-žati s Pohorja ali Kozjaka. Nedavno pa so odkrili v ozadju hriba »\Volf-zetl< na severozapadni strani Maribora na župnijskem posestvu velike, skale trdega kamna, ki bo prav prišel za stavbe in ceste. Odlikovanje. Martin Fekonja iz krajevne skupine Sv. Anton v Slov. goricah je bil odlikovan z zaslužnim križcem 2. stopnje. Umrl je dr. Dobaj, odvetniški kandidat iz Maribora. Pokojnik je bil rodom iz Svečine, kjer je bil njegov oče mesar in trgovec. Oče je bil znan kot značajen kmečki domoljub in velik šaljivcc, sin pa je bil v prejšnji svetovni vojni pri neki železniški nesreči močno poškodovan na glavi. Iz Hrvaške Spremembe v hrvaški vladi. »Deutsche Adria Zeitung« poroča, da je bilo v Zagrebu uradno sporočeno, da je Poglavnik dr. Paveiič izvršil večjo spremembo v sestavi hrvaške vlade. Po tem sporočilu je Poglavnik razrešil nadaljnjega opravljanja poslov dosedanjega notranjega ministra dr. Lor- koviča, vojnega ministra Ante Vokiča, glavnega ravnatelja za javno varnost in red dr. Milutina Jurčiča in policijskega ravnatelja v Zagrebu dr. Josipa Vragoviča. Istočusno so bili imenovani za notranjega ministra ustaški polkovnik dr. Frkovič, za vojnega ministra viceadmiral Steinfel, za prometnega ministra dosedanji državni svetnik dr. Jožef Duinandžič, za glavnega ravnatelju za javno varnost in red dosedanji veliki župan ustaški polkovnik Erik Lisak ter za policijskega ravnatelja v Zagrebu ustaški major Ivan Kirin. Istočasno je bil razrešen opravljanja svoje službe general Cauič kot Eoveljnik hrvaške vojske. To službo o v bodqče vršil sam minister za vojsko in moVnarico viceadmiral Steinfel. iz Srbije Srbska nacionalna delovna slniba. O njej poroča v srbski prilogi nemškega gospodarskega lista »Siidost-Echoz vodja te družbe Mil. Marčetič. V članku navaja, da je Srbija predvsem poljedelska država. To dejstvo pomeni, da je zanjo ureditev rečnih strug, zgraditev potrebnih nasipov, prekopov in nabava potrebnih strojnih naprav za odvajanje talne vode, zelo važna. Srbija ima še danes približno 167.000 hektarjev ozemlja, kj je deloma zamočvirjeno, deloma pa izpostavljeno vsakoletnim poplavam, ter zato ne prihaja v poštev za obdelovanje. Takega ozemlja je približno 70.000 hektarjev v dolini Velike Morave in 36.000 v Mačvi. Ko se bo to področje izsušilo, se bo 6rbski žitni pridelek letno dvignil najmanj za 8700 vagonov. Rešitev tega vprašanja je prevzela srbska nacionalna delovna služba skoro kot svojo častno dolžnost in obvezo. Na la način je jx>stala nacionalna delovna služba pionir nove politike, t. j. politike dela. Etični cilj, ki ga pri tem zasleduje sedanje srbsko vodstvo pa obstoja tudi v tem, da mladino uvaja v pravilno razumevanje in pojmovanje vzvišenih in plemenitih ciljev, ki jih ima delo za skupnost. Zato mora vsak mlad Srb stopiti v to šolo ter jo absolvirati za obnovo svoje domovine. Vsak se mora zavedati, da je resnično ud naroda ter da mora zanj delati in živeti. V poldrugem letu je absolviralo to.šolo več kot 22.000 mladine. Poročilo za leto 1&42 navaja, da je bilo v tem času opravljenih nič manj kot 4,451.072 delovnih uir. V naslednjem letu se je število delovnih ur zvišalo celo na 6,353.390 ur. S svojim dosedanjim delom je srbska nacionalna delovna služba mnogo doprinesla, da se srbsko narodno gospodarstvo tako lepo popravlja ter pripravlja za svojo vlogo v i>ovojnem času. Zato so sedanji srbski vodilni krogi prepričani, da tudi v bodoče ne bo mogla nobena šola bolje zagrabiti mladine kot nacionalna delovna služba ter jo prepojiti z etosom dela in tako iz nje napraviti res dobre in poštene državljane. ,EL KINO »ONIOS« Odlomki iz livijenja nadobndnega, toda nesrečnega sina velikega mojstra nesmrtne muzike J. 8. Backa »Friedemann Bach« Gustav GrindgeM, Catnllla Horn. Wolt Liebenelner. Leny Marenbach. PREDSTAVE ob 17 ia 19.151 ,tl KLVO »SLOGAa Willy Fritach m PriedI Ozepa t zabavni komediji »Lahko dekle« Sodeluje Rene Delt-gen. Panl Kemp lu drugi odlični umetniki. PREDSTAVE ob lt ia 191 1,1 KINO »MATICA« ™ Velezabovna kmečka barka i JOEM SI OtCKELOM v glavni vlogi »Nedolžna grešnšca« PREDSTAVE ob li in 1»! Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih Medmašne muhe in praprot »Nadležen in siten je kot medmašne muhe,« pravijo na kmetih stari ljudje o človeku, ki okrog prodaja svojo sitnost. Letos so sedaj med mašami postale muhe v hudi vročini sila nadležne. Mnogi iščejo sredstva, da bi se teh muh na kak način iznebili. Zlasti v kuhinjah so muhe močno nezaželene. Druga leta so se gospodinje muh ubranile z muholovkami. Teh letos ni nikjer naprodaj. Nekateri pravijo, da je sveža praprot dobro sredstvo za preganjanje muh. Praprotin duh baje odganja muhe iz kuhinje in iz sob. Dalje pravijo, da je praprot dobra tudi proti drugemu mrčesu. Tatovom krompirja stopajo na prste Po njivah v mestu in bližnji okolici se neprenehoma množe tatvine krompirja na njivah. Brezvestni ljudje, ki ne razlikujejo med svojo in tujo lastnino, ki dvignejo 6ilen vik in krik, ko jim kdo izmakne najmanjšo malenkost, a potuhnjeno žde, ko kradejo na debelo krompir po njivah, so sedaj pod strožjo kontrolo nočnih čuvajev. Kontrola je dobro organizirana. Policijska kronika je že zaznamovala dve aretaciji zaradi tatvine krompirja. V torek, na dan sv. Janeza Obglavljenega, so zasačili na neki njivi 41 letnega delavca Florijana 2., ki je bil brez posla, a se je ukvarjal s tatvinami krompirja. Rad je robkal po njivah. Ponoči okoli ene, ko je bilo vso mirno in tiho, ga je zasačil čuvaj na njivi, ko je nakopal že do 100 kg krompirja. Bil je aretiran in izročen sodišču. Aretirana je bila dalje 32 letna lahkoživka Ana O., ki je prav tako kradla krompir na njivi. Tudi njo so odvedli v sodne zapore, da prejme primerno kazen na sodišču. Realne eksekucije in dražbe Vsakovrstne rubežni, tako mobiliarne, kakor tudi realne, so sedaj redke. Prve rubežni so skoraj povsem izostale, druge se pojavljajo v zemljiški knjigi. Ta Je v avgustu zaznamovala 6 predlogov za uvedbo realne eksekucije, s katero so bile na 6 nepremičninah prisilnim potom vknjižene razne terjatve v skupnem znesku 52.949 lir, lani avgusta je bilo 12 predlogov za skupni znesek 126.186 lir. Letos avgusta zemljiška knjiga ni zaznamovala nobene nove dražbe nepremičnin. Tatvina elektromotorja Posestniku na Brezovici Franu Urban-čiču je bil pred 10 dnevi ukraden 18.000 lir vreden elektromotor. Tat je motor naložil na ročni voziček in ga odpeljal. Tatu so kmalu izsledili. Policija je zaradi tatvine elektromotorja aretirala 34 letnega Jožeta L., doma iz okolice Tomišlja. Izročen je bil sodišču. Ponaredil je osebno izkaznico Policija je prijela in odvedla v sodne zapore 17 letnega Jožeta Z., rodom iz občine V^jiki Gaber na Dolenjskem. Po mestu se je izdajal pod napačnim imenom. Ponaredil je tudi osebno izkaznico na lažno ime. Izkaznico je ukradel svojemu znancu. Nepremičninski trg ▼ avgusta Kako se je razvijal nepremičninski trg v avgustu? Razni seznami kažejo, da je bilo povpraševanje po nepremičninah živahno, mnogo večje kot pa ponudbe. Naprodaj so bile razne nepremičnine v vrednosti okoli 10,000.000 lir, toda mnogo je bilo Interesentov, ki bi radi do 25,000.000 lir investirali v ne- * Dotrpela je naša ljubljena mama, stara mama, sestra, teta in tašča, gospa MARIJA KINK Pogreb drage pokojnice bo v sredo, dne 6. t. m. ob 4. uri pop. z Žal, kapele sv, Jakoba k sv. Križu. Ljubljana, 4. septembra 1944. ŽALUJOČI OSTALI. premičnine. V nekaterih predelih mesta 60 sc cene nepremičninam zelo dvignile, Zemljiška knjiga okrajnega sodišča ljubljanskega je v avgustu zaznamovala do 19 prenosov lastninske pravce na osnovi kupnih pogodb Prodane nepremičnine predstavljajo kupno vrednc&l 1,632.955 lir. Razen tega je bilo zaznamovanih 6 starejših kupnih pogodb iz leta 1940. j„ 1941. v vrednosti do 22.717 D,n. S temi kupnimi pogodbami so bile prodane male zemljiške parcele v okolici. Ukradena kolesa Ne mine dan brez tatvine koles. Pred dnevi je policijska kronika zaznamovala 4 tatvine 6koraj novih koles. Samo dnu 12. t. m. so bila ukradena na raznih krajih 3 kolesa. Na škodo Salezijanskega zavoda je bilo na Rakovniku ukradeno 12.000 lir vredno, črnopleskano kolo »Miele« s tov. št. 531.589. Josipu Zupan-čiču je bilo na Gosposvetski cesti ŽL 8 ukradeno 16.000 lir vredno, sivopleskano kolo »Adler«. Angeli Majcenovi na Ižanski cesti št. 3 je bilo izmaknjeno žensko, črnopleskano, 10.000 lir vredno kolo »Puch«. Miklavžu Jakilu je bilo 13. t. m. v Gledališki ulici odpeljano 15.000 lir vredno kolo »Diamant«. • * • Tri nove latvine koles. Apoloniji Po-gačarjevi je bilo na Vodnikovem trgu ukradeno 6000 lir vredno žensko kolo »Torpedo« s tov. štev. 06.624. — V Kolodvorski ulici je bilo Leopoldu Petelinu ukradeno črno pieskano moško kolo »Prior« s tov. štev. 533.140. Kolo je vredno 8000 lir. — V Beljaški ulici je bilo ukradeno Karlu Grudnu kolo »Standarda, vredno 6000 lir. Kolo nosi tov. številko 78.802. Gospod. POMOČNICA pridna in poštena zn vsa gospodinjska dela »o sprejme takoj. — Hrana in plača dobra. Naslov t nprari »SI.« pod št. 7757. (b SLUŽKINJO vajeno samostojne kuhe in gospodinjskih poslov išče res dobra hiša, samo 2 odraslih oseb. Plača in hrana dobra. Pogoj poštena, mirna, pridna. Dekleta so bila v tej službi le po več let. Pojasnila t trgovini žužek, Tavčarjeva 11._(b | Poizvedbe) "Izgubila sem 2 krušni karti, 2 krompirjevi, I tobačno na ime Kranje, Okiškega St. 18. Za nagrado naj obdrži 2 krušni karti in 1 krompirjevo. — Vrniti na naslov:Trgovina Medved, Zaloška cesta. _ j Kupimo | POZORI Kupujem vreč« la m tekstilna odpadka tet plačam po najviijl ce. al. GREBENC Alojzij, Gallusovo nabrežje 39, Ljubljana. |k | Kolesa ) ŠPORTNO KOLO Rtrapacno kolo ia dve dnmski kolesi - prodamo. Kolesa so prvovrstnih znamk, ohranjena kot nova. Trgovina »Ogled«, Mestni trg 3. Vhod skozi vežo. |_JStro|l_| ČRPALKA električna za hišni vodovod, ugodno naprodaj. Pojasnila pri »ELHOMA«, Sv. Petra cesla 5. ( Pohištvo B KUHINJSKE MIZE in Stokrle dobite po ugodni ceni v trgovini »Ogled«, Mestni trg 3, vhod skozi vežo. | Živali | PRAŠIČKE 6 tednov stare prodam. — Dobe se v Jaršah št. 2, občina Jezica, (j I Prodamo I « RJUH ip 2 blazini s perjem, vse dobro ohranjeno, ngodno prodam. Naslov pove uprava Slo-venea št. 7811. BLAGO za par moških iTajr, prodam. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 7899. (1 PEGE IN LISAJ vam zanesljivo odstrani »ALBA« krema DROGERJJA KANC, Židovska ulica I. (I CEV gumijasta, nekaj komadov po 10 metrov in več, ngodno proda. »ELHOMA«, Sv. Petra cesta 5. (I KONTENtNf/Apfod»m. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7898. (1 . JEDILNI lis si_ lahko ftami pripravite. 7 navodilom v drogeriji KANC, židovska 1. (I EKSCENTER STISKALNICO 2? tonsko, tovarniško novo. ngodno proda: R. Raznožnik, uvoz industrijskih in oirtalih strojev — I.jubljanii, Pražakova 8/1. (I MRČES IN GOLAZEN uši, stenice bolhe, ščurke. molje, miši, podgane, voluharje ia bramorje zanesljivo pokončate * strupom, ki ga dobite v drogeriji KANC, Židovska 1. MOŠKO STARO OBLEKO dobro blago in ene dobro ohranjene moške nizke čevlje št. 42 prodam. Krakovski nasip 26. priti., levo. (I POSTELJO s skoraj novo žimnico in garnituro posteljnine čisto novo ter nočno omarico prodan?. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 7895. (t 1 Razvoj STENICE vam uničimo s plinom, stanovanje takoj nerabno. Naslov postite v zaprti kuverti v upravi »Slovenca« pod »Diskretno« 7888 (r G U N N A R OlJNN ARSS0N: NA BREGU ŽIVLJENJA Roman Zaprosil je Boga, naj mu odpusti la greh, da doslej ti i zadostno ceni 1 njegovih milosti ali da jih ni dostojno »prejemal. Nato se je zahvalil Bogu za veliko milost, ki jo je dodelil njemu, nevrednemu grešniku, ko je njegovo življenje obogatil z dobroto in še za [potrpljenje, ki mu ga je izkazal, ko ga te milosti že zdavnaj ni oropal, čeprav je bil tako nehvaležen in mu je manjkalo vere in zaupanja. In slednjič je v navalu nenadno porajajoče «e bojazni molil, da bi mu Bog v svoji neskončni ljubezni še nadalje ohranil srečo, da bi držal, isto roko miline in brezmejne ljubezni nnd njim ko doslej. Zakaj od te srečne ure dalje je sklenil, da bo položil v njegovo očetovsko roko vse svoje življenje, vso svojo srečo, sleherno gulvo svojega srca in duše, kakor se spodobi pravemu kristjanu. V vsem je hotel zaupati Njemu — Njemu, ki je vsemogočen, vseveden, najdobrotljivejši vladar neba in zemlje — da bo nato iz vsega srca, kot še nikoli, mogel reči; »Tvoja volja naj se zgodi. Tvoja, Tvoja volja. Amen.« Ko je odmolil, je dvignil glavo in globoko zajel sapo. Svojo dušo je osvobodil bremena, bremena, ki ga je bilo doslej, kot je zdaj čutil, skoraj potlačilo v brezno greha, dvoma in nevere. Sinje nebo, čisti fjord im sončna pokrajina — vse se je združilo v njegovi notranjosti, ki je bila še enkrat bolj sprejemljiva na podlagi dosežene varnosti, združilo se je v visoko pesem duše, v himno blaženosti, ki se mu je dozdevala kot odsev večnega veselja v nebesih. Ko je pristal na bregu, je lahkotno skočil iz čolna in ga je z enim samim sunkom tako visoko potegnil v pesek, ko da bi se. bila povečala tudi njegova telesna moč hkrati z duševno. Brž je skozi škrge povezal ribe, prijel hčerko z eno roko, z drugo je nesel ribe, in se je. vedro brbljajoč in sme.joč, bližal župniišču. Čim je odprl kuhinjska vrata, je koj opazil, da je bila njegova žena^ sama. Zmagoslavno je dvignil sveženj rib pred njo: »Petnajst!« je razposajeno vzkliknil in nenadoma je bilo nekaj deškega v njegovi visoki, mršavi postavi, nekaj, kar se je sicer skrivalo pod neomajno častitljiivostjo in v precej okorni resnosti, ki mu je bila lastna v vsakdanjem življenju. Njegovo ženo lic.Igo je mnogo bolj presenetila njegova spremenjena zunanjost ko bogati plen, ki ga je še zmeraj z iztegnjeno roko držal pred njo. Videl je njeno presenečenje, vendar v tem nastrojenju ni pazil na to, da je bilo presenečenje večje, kot je bilo treba zaradi rib. Ni vedel, da se je v njenih prsih nenadoma nekaj za-ihtelo, da je, ko je začutila, da se ji oči polnijo s solzami, hotela to skriti s smehljajem, rekoč: »To je bil j>a velik blagoslo^božji!« Župnik se je dal premotiti in, ko se je mahoma povrnil v svojo notranjost, je raztreseno položil plen na kuhinjsko mizo. Potem jo je pogledal — krotko resne oči so jo objele ko božanje. Precej odsotno, ko da bi govoril bolj sebi ko njej. je dejal: »Res je, Ilelga, Bog mi je bil danes dober.« Ona je siala in ga gledala. A pri teh besedah je postal njen pogled bolj pozoren in kipoma je opazila, dn je bila sprememba, k'i se je izvršila z njim, mnogo večja, kot jc bila v hipu mislila. Srce ji je začelo utripati — tako nemirno, tesnobno, vkovano. In neko čudovito vroče, blaženo upanje je prešinilo njeno telo z opojnostjo, ki je bila tako velika, da se ji je skorgj dozdevalo, da je pregrešna. Povesila je oči. Sera Sturia se ni zganil. Čez čas ga je spet pogledala. Stal je srecTi kuhinje, ves poglobljen, oddaljen z odsotnim pogledom vase, ki se je ko mraz ulegel na njeno srce. A ko je bolj natančno opazovala njegov obraz, se je spet porajalo upanje, saj ni bilo nič več tu tiste trpke, trde poteze, ki je v desetih od enajstih let zakona kazila njegovo tako ljubljeno obličje in, ki je menila, da je ne bo mogla nikoli več odstraniti. Da je ne bi ta ganjenost premagala, se je brž obrnila od njega proč in hitro vzela ribo v roke iu ji odločila glavo od trupa. Zaradi njenih kretenj se je predramil iz svoje raztresenosti. Ko jo je videl, kako je vsa v delu, je le dejal: »Ilelga, kasneje čez dan bi se rad nekaj ]x>govoril s teboj!« Celo njegov glas jc bil spremenjen. Vseboval je nekaj zastrto krotkega, nekaj tihotnega, nekaj kot pojemanje sape, nekaj, kar jo je spominjalo tistih časov... Odšel je i/, kuhinje. Komaj je zaprl kuhinjska vrata za seboj, pa se jo se-1 sedla na stol in se začela jokati, in ta jok, ki je bil močan in tako dolgo zaprt, je stresal njeno krepko telo ko v giroznici. Bil pa je tudi jok. ki je bil hkrati tako čudovito osrečujoč in lajšajoč. Čutila je, da ne bo mogla biti vesela prej, preden se nc bo izjokals, preden ne bo izjokala iz sebe vse osamelosti in vseh bojev teh deseti li let . .. Saj zdaj ni nobenega dvoma več, videla je v njegovem obrazu, slišala iz njegovega glasu... Življenje, da, da, izgovoriti mora to besedo, pa čeprav nemara ne bi bilo prav! življenje se je povrnilo! Le še Boga mora prositi, naj ji odpusti ta greli, če je to greh, da je tako mislila in govorila — in nato se mu bo zahvalila, zahvalila i* dna svojega srca, zakaj, saj je bil Bog tudi z njo danes tako dober. Drugo poglavje Mestece je bilo tako opoldansko samotno s svojimi malimi lesenimi hišami, ki so ko slučajno stale raztresene med čermi. Edine hiše, o katerih se jc dozdevalo, da so zgrajene malo holj s pametjo, so bila s smolnato lepenko pokrita skladišča danske trgovske družbe O. Scheving in sinovi. Ta skladišča so se raztezala po največjemu delu obale pred mestom. Visoka, rumena, dvonadstropna stanovanjska hiša je stala v sredi, nasproti trdnemu pristaniškemu mostu z malim, vislicam podobnim žerjavom na skrajnem koncu niootRča. Fik »Ljudska tiskarna« — Za Ljudsko tiskarno; Jože Kram&rič — ilerausgeber, izdajatelj; ini. Joie Sodja — $chriftieiter, urednik; Janko llaluei.