144. številka. Ljubljana, v torek 28. jnnija. XX. leto, 1887. lakaja vbak dan np(er, izimfti nedelje in praznike, ter velja po pošti pvejeman za avstr tj s ko-ogerake dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld.. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačnje se od četiriatopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po B kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne viačajo. Uredništvo in upravniftvo je v Rudolfa Kirbiša hiši, »Gledališka stolba". Opravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Zaradi jutrmjega praznika izide prihodnji list v četrtek 30. junija 1887. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo aaročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovi, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom Za vse leto........13 gld. —- kr. „ pol leta........6 „ 50 ,, „ četrt leta........3 „ 30 „ „ jeden mesec.......I „ 10 ,, Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto . . , .... 15 gld. — kr. „ pol leta........8 „ — „ lt četrt leta........4 „ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 ,, M" Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. UjrravriiMvo ,.,/>7ot>. Naroda'4. Lienbacher in federalizem. Mej konservativnimi Nemci na desni državnega zbora je bil dvorni svetovalec mej prvimi, ki je nastopil svojo pot, in ki se je tako rekoč ločil od desnice. S tem pa on ni zatajil konservativnih načel, temveč jo je krenil proti sredi jedino zaradi nemščine, o kateri se mu je dozdevalo, da bi je desnica ne varovala dovolj, če jej ne celo škodovala. Odkar jo je krenil proti središču, je mnogo deloval v zmislu nemščine kot državnega jezika; prijavil je po Časnikih mnogo člankov, s katerimi je prigovarjal tudi drugim nemškim konservativcem, da bi se ločili od „slovanske" desnice, o kateri je v jedno mer trdil, da hrepeni po gospodstvu v Avstriji. Lienbacher je pripoznan kot bistra glava in kot veljaven parlamentarec, on ima mnogo pristašev zunaj parlamenta, in da njegove govore premišljujejo LISTEK. Mabel Vaughan. {Roman. V angleškem spisala Marija S. Cummins, poslovenil J. P—ski.) Triindvajseto poglavje. (Dalje.) Ozrla se je ne vedivši, da je kdo v sobo usto-pil, ko je bila vsa zamišljena. Bil je visok častitljiv mož, ki ga z imenom očak Noa še poznamo. Mabel ga je precej izpoznala, akopram se ni spominjala njegovega imena. Gospod se tudi ni dosta onegavil in se je kar naravnost zopet seznanil ž njo ter nadaljeval : „Vi ste poznali tega otroka — kajti bila je res otrok po letih," pristavil je, kot bi bil čutil, da je izraz v nekakem pomenu neopravičen. Pritrde mu se je Mabel priklonila in nje solzne oči so očitno pričale, koliko močno ga je 'ljubila. ,Bil je? čudovit otrok/ vskliknil je pomislivši bo. p ares čudovit! V tej soseski je izvršila kaj lepo tu in tam. Tudi levica ga je že mnogokrat počastila b tem, da so levičarski časniki pogostem objavili njegove govore in članke v celotah ali v oddelkih. V resnici je vsa desnica z jedne strani zmer jala Lienbacherja, ker je vedno bolj držal v narodnostnem oziru z levičarji, z druge strani se ga pa zlasti Cehi boje, ker on stalno pobija zgodovinsko državno pravo Čehov. On slika strašila s tem pravom in dokazuje, da bi bili 2 uresničenjem čeških zahtev na škodi Nemci in država. Pred vsem je on pobijal dosledno češke težnje pod imenom federalizma. Glasilo Češkega kluba ga je pogostem prijelo, ker je bilo videti, da on govori sicer o pravičnosti, ne da bi razodel, kako bi se ta pravičnost izvršila nasproti Slovanom. Samo federalizem pobijati, pa ne razkriti, kako bi se napravil mir mej Nemci in Slovani, — to je bilo zares jednostransko in sumljivo. Te dni pa je Lienbacher pokazal, kako on razume federalizem Dotična izjava je tako važna tudi za Slovane, da nam je priobčiti glavno misel tudi za Slovence. V Dunajski „Gemeinde Ztg." od 22. junija t. 1. je natisnen Lienbacherjev članek z naslovom: „Stari načrti in.stari tovariši" (Die alten Pliine und die alten Bundesgenossen). Najprej ponavlja svojo trditev, da bi postala Avstrija slovanska, ko bi se izpolnile češke želje, vsled katerih bi dobila Češka obliko posebne države, vsporedno z Ogersko. To bi bil federalizem, ki bi spravil pod svojo oblast Nemce, državo pa v veliko nevarnost. On vidi krepko državo v centralistični osnovi. Ali kar je očitno novega v članku, je to, kar sledi za tem. Lieubacher pravi: ^Federalizem je sebična spekulacija na državnooblast v prid onim deželam, v katerih hoče gospodovati gospodstva željen (herrscbsiichtig) narod kot večina nad manjšino jednega ali več drugih narodov, in skuša torej dobiti veljavo zlasti v onih deželah s pomešanim prebivalstvom, kjer ima večino."1...... . Narodni mir v deželah s pomešanim prebivalstvom utegne posredovati jedino država." . . . . „Nižja Avstrija, Gornja Avstrija, Salcburško in Predarelsko nimajo in- delo, — to osramoti mnogo tovarišev mojega stanu. Smrt nima nobene oblasti nad njo, razen te, da jo je bolečin rešila. Veseli me, da jo vi poznate," re kel je po kratkem prestanku. Morda je pri njegovih besedah kazal Mabelin obraz nekako začudenje, da se je osebno toli zanjo zanimal, zato je še pristavil: „Da, res zelo me veseli, da ste jo tudi vi poznali. Ne dvojim, da je to bilo vam koristno, a prepričan sem, da je tudi njej to bilo koristno." „Ona, — ona je bila mi dober angelj!" vsklik-nila je Mabel goreče, — „in to mi je še." „Nje življenje bilo je nam vsem najlepši izgled," rekel je blagi duhovnik. „Jaz prosim Boga," nadaljeval je, svojo roko svečano položivši Mabeli na glavo, da bode nadaljeval in dovršil blago delo, katero je bil po tem otroku pri vas začel." To rekši, odšel je h gospe Hopovi v malo sobo; Mabel pa se je obrnila v stran, da bi zopet k sebi prišla. Ko je pri peči ?t";o z roko se naslanjala na nje obrobek, zapazili jo v odprti škatljici dagero-tipno podobo, ki je, kar je kmalu opazila, llozo teresa da bi pospeševale slovansko g o s-p o 1 s t v i > v a 1 n o s t, slovansko nad silo." n Ako postanejo Nemci na Tirolskem in Štajerskem federalisti, se dajo oni voditi od iste gospodstvoval-nosti, kakor Čehi na Češkem in Moravskom in računijo isto tako na nad* sil je (Vergevvaltigung) manjšine s pomočjo strankarske ali klubovske sile, v tem ko bi imeli težiti po pravičnosti, katero zahteva krščanska vera kot postulat." Te in jednake izjave kažejo jasno, da Lienbacher neče biti pristransk, jedino v interesu Nemcev, ampak je dosleden, kjer vidi jednake razmere, tudi proti Nemcem. S pogledom na Tirolsko in Štajersku razodeva on isto nasprotje proti Nemcem, kakor glede na Češko nasproti Čehom, in hoče po takem narodno pravico za tirolske Lahe in za štajerske Slovence. Kakor je razvidno, on ima jedno in isto načelo pravičnosti ter obsoja s tem načelom istotako tudi nadsilo Nemcev na Koroškem in Italijanov na Primorskem proti Slovencem, in sodi gotovo jednako o razmerah na Šleskem in v Galiciji in naposled gotovo jednako tudi o razmerah in madjarajn nadsili na Ogerskem. Tak princip se ne razločuje od načela, po katerem zahtevajo Slovenci, Husi in drugi pravični Slovani narodno samoupravo. Vprašanje je jedino to, v kaki obliki bi bil voljan Lienbacher izvršiti ta princip. Negativno se je zavaroval prvič proti federalistični obliki, kakeršno vidi v težnjah Čehov, in drugič, da odreka deželnim zborom pravico o narodni uredbi v deželah s pomešanim prebivalstvom. Pozitivno zahteva on tako sporazumljenje potom državnega zbora, torej tako, kakor mi to zahtevamo, sosebno tudi z ozirom na Čehe. Lienbacher se utegne ločiti od slovenskih narodnih avtonomistov v tem, da bi zahteval kot pospešite lj centralističue moči nemščino kot državni jezik v veči meri, nego bi to zahtevala prava državna potreba. Ali v tem bi se dalo govoriti ž njim, ko želi konec narodnostnih prepirov z odstranjenjem nadsilja večin, naj si bodo te nemške ali drugih narodnosti j. Slovenci utegnejo razvideti, da je tako mišljenje velik korak naprej od nemške konservativne strani, predstavljala. Narejena je bila o srečnem trenotku, ko je radostno smehljanje nje obraz lepšalo; mali naslonjač, nje priprosto oblačilo in vse malenkosti nje vsakdanjega življenja je čarobno orodje kaj zvesto in natančno naslikalo. Mabel se je čudila, da te podobe še ni bila opazila; v srci pa je hvalila Boga zaradi te blagodejne iznajdbe, katera bogatin-cem in revežem skoro jednako hasne. Kar k ujej pristopi Ivan ter skuša govoriti. Mabel ga je le dvakrat videla, zadnjič pri mrtvaški postelji llozini, pa oni dan, ko sta se bila pri dišavarji naletela; na zadnji ta prizor se je spomnila, ko se je obrnila in njegov izbuhneni obraz zagledala. Prešinjen nje pogleda in prevzet žalosti, skušal je dečko govoriti, a zaman, beseda mu je v grlu zastajala; potem je pokazal na podobo svoje sostre ter je naposled iz-tišal besede: „Jaz — jaz — sem — to — plačal — z onim — dolarjem," in ves ginjen pokril je s pustimi rokami obraz ter je skozi duri izginil. Mala soseska se je jela zbirati; in Mabel, v kot se umaknivši je bila ginjena, gledavši jih ustupati. Tu ni bilo nobene poobličnosti, nobenega slovesnega vsprejema in nobenemu niso prostora od- \ 75 če pomislijo, da so nemški konservativci pravico razglašali brez prave oblike ali po največ na podstavi »deželnih individuvalitet." Da vidi Lienbacber v čeških težnjah najbrže preveliko strašilo, je umevno, ker je konečno trd Nemec in star centralist; ali tako mišljenje ne škoduje, če ostane Lieubacher dosleden , kakor se je izjavil. Po njegovem načelu bi Slovenci dobili takoj konservativne Nemce za združenje v obliki narodne samouprave. Čehom pa je pomisliti, bi li ne bilo pogajati se na podstavi takega načela. Čehom in slovanski desnici je pa tudi po misliti, da prej ali slej jo krenejo in vsled pritiska jo bodo morali kreniti nemški konservativci na lastno pot ali pa proti levici v narodnostnih ozirih in zaradi tega vprašanja. Totem pa—ceteris paribus — ostane desnica tako ali tako v manjšini, in bi utegnila levica zopet ukazovati, da se narodnostno vprašanje reši gotovo ne v popolnem zmislu desnice. Levičarji se že dobrikajo konservativnim Nemcem; z druge strani isti levičarji izpodkopujejo tla istim konservativcem, in „Deutsche Ztg." od 23. junija t. 1. kliče že papeža na pomoč, in to s pozivom na analogijo nemškega središča v Berolinu. Ako Češki klub čuti v resnici neugodno sapo od zgorej, bi mu bilo lo na dobiček, Oe se poprime stališča Lienbacherjevega vsaj za razgovarjanjc; kajti Slovenci bodo prisiljeni v svojem in interesu Čehov samih konečno stopiti v zvezo za tako pogajanje. Vsekakor je pri premišljajočih slovanskih politikih Lienbacber veliko pridobil s poslednjo, tu na kratkem označeno izjavo, in mi ne razumemo, kako more „Politik" tega umnega in uplivnega nemškega konservativca ravno zaradi te izjave prištevati v jedno vrsto s Sehonererjem ali Knotzom. Kedaj sta ta dva isto pravično načelo izrekla. Ali ne deluje Schonerer v zmislu, da se priklopijo Slovenci in Cehi Nemcem za vselej, v tem ko razglaša Lienbacher pravičnost in zahteva odstranjenje narodnega nad sil ja. Nadejamo se, da bode Češki klub previdniše uvaževal novi korak na boljšo pot Lienbaclierja, nego pa glasilo Češkega klubu, ki gazi vedno dalje "V slovansko polje, kjer dela od dne do dne večo škodo. "Y p ore j. Nasvet primorskim Slovanom. (Izv. (lop. od Savinjo.) Narodni napredek Slovanov v Primorji naudaja posebno nas Slovence na Štajerskem z najvećim veseljem in nuudušenjem. Saj ravno mi vemo najbolje ceniti vesele zmage primorskih Slovanov v Pazinu, Buzetu itd., ker imamo jednake borbe. V borbi za narodni obstanek in napredek podpirajo pa nas nuj bolje narodni denarni zavodi, posojilnice, katerih je ravno nu južnem Štajerskem cela vrsta, — več kakor v ostalih slovenskih pokraiinah skup! In vse te posojilnice, na čelu njim Celjska in Mariborska, pptem Ptujska, Konjiška itd. napredujejo izvrstno, da, naravnost čudovito se razvijajo. S posojilnicami otresli snio -e skoro popolnem tujega kapitala, ali prav za prav, dobili smo nazaj velik tlel našega kapitala, katerega smo Slovenci prej nosili v nemške hranilnice, da so Nemci ž njim gospodarili ter se ošabno babaji, da imajo kazavali; četomu so ustopali in vender ni bilo najmanjše zmešujave. Ker je mala hiša imela komaj za polovico prostora, prihajali so drug za drugim noter, da bi še jedenkrat videli obličje blagega otroka. Drugi so v tem mirno čakali zunaj. Tu so bile stare ženske, ki so se na palice opirale, otroke so pa očetje na naročji prinašali, da bi še jeden-krat Kozo videli. Deklice male nje šole niso nosile nobenega znamenj i žalosti, a vsaka iztuej njih je na blagi spomin pod pazduho držala malo sveto pismo, zadatek Rozine ljubezni. Naposled se je pričela pogrebna slovesnost. Govoril je prej napominani duhovnik; govor bil je priprost, slovesen, lep, le pretrgan po močnem jokanji po vsej hiši. Zaključil ga je s pesnijo, katero so otroci zapeli; dobrovoljno ginljivo darilo ljubečih src! Na to je sledil prestanek; zbrana množica se je razstavila v vrsto ter ji pred durmi čakala, da so malega mrliča mimo nesli. Ker prej neso bili preskrbeli nosačev, nastala je mala zavira. Kar je pristopil velik mladenič, trugo zabil, prijel jo v naročje ter jo počasi iu ljubko nesel mimo umikajoče kapital; pa kapital bil je naš, in z našim kapitalom pritiskali in stiskali so nas posebno o volitvah. Sedaj smo se s p« močjo posojilnic iztrgali gospodarskim pijavkam, oderuhom — katerih je to liko bilo v vrstah naših političnih nasprotnikov, in ki so gubili naše ljudstvo, ga spravljali na boben in ga pehali brez srca v uboštvo. Število eksekutivnih dražb se je silno pomanjšalo, ter je povsod v gmotnem oziru opazovati najlepši napredek Pritisk nasprotnih denarnih mogotcev in nasprotnih denarnih zavodov pri volitvah je skoro po vsem prenehal ; ti so sedaj veseli, če pride dober gospodar k njim po denar, slabemu ga pa tako ne posodijo. -- Ker se slovenskemu kmetu ni več treba klanjati nemškutarskeinu upniku, stopa sedaj brez bojazni in z večjim ponosom in s6 samo zavestjo na volišče, da odda svoj glas, kakor to zahtevajo narodne in gmotne koristi slovenskega naroda. To je silen uspeh, katerega smo dosegli na narodnogospodarskem in političnem polji s tem. da smo še o pravem času obudili v življenje tako lepo vrsto naroduih posojilnic. V Primorji so slične narodno-gospodarske razmere, samo še bolj žalostne, kakor so bile prej pri nas. Bogatini so skoi o vsi lahoni, in ti odirajo ubogo slovansko rajo v Primorji do belih kostij. Primorski Slovani, uspeh Slovencev na Spodnjem Štajerskem služi Vam naj v posnemanje: Snujte posojilnice! Primorje ima do sedaj v Kopru jedno jedino — kajti o Tržaške j se nič ne čuje, ali je že oživela ali pa še bo, — posojilnico, ki je pa v izvrst nih rokah ter kaj uspešno deluje. Pa ta je samo za koperski okraj namenjena; na širje ne more svojega delokroga raztegovati. Za druge okraje morajo se druge nove posojilnice osnovati. Pred vsem se pa mora posojilnica ustanoviti v Pazinu. Pazin je središče in srce Primorja. Tukaj osnovana posojilnica dobila bo hitro veliko veljavo, ter raztegnila polagoma svoj delokrog čez vse ostale okraje v Primorji, ako v teh ni mož, ki bi mogli jednake denarne zavode osnovati, oziroma, dokler se tam taki denarni zavodi ne osnujejo. V Pazinu bi pa tudi bilo najlaglje posojilnico osnovati. Tukaj Ke je naselil naroden odvetnik, g. dr. Ante Dukić, in tak je najspretnejša moč za ravnateljstvo. Izkušnja pri vseh denarnih zavodih kaže, da je le tešku izhajati brez pravniškega so-veta; in tudi pri posojilnicah bi moral biti v ravnateljstvu vsaj po jeden pravnik, da čuva s svojim pravim znanjem in izkustvom posojil nične interese. Pri osnovanji posojilnic v Primorji, bodo gotovo z veseljem šlo na roko ravnateljstvo Koprske posojilnice, pa tudi „z/eza slovenskih posojilnic" in njen načelnik, državni poslanec g. Miha Voš-njak v Celji. Posojilnice, narodne denarne zavode, morajo imeti primorski Slovani, ako hočejo napredovati, bodi si v narodnem, v političnem ali v gmotnem oziru; take zavode morajo imeti, ako hočejo, da bode njihovo delo, njihov napredek imel trdno, stalno podlago. Na delo torej. 1. D. se množice. Udova in nje otroka so sledili Ovenu Dovstu, ki jim je skozi prijazno množico pot delal, usedli se na skromni voz ter se precej odpeljali. Zbrani sosedje so se zložno zbrali v dolg sprevod ter so počasi in slovesno korakali tja po cesti, za mrtvaškim vozom gledali so skoio dva kilometra daleč, potem pa so se žalostni in neradi razkropili. Mabei je ostala v zapuščeni hiši. Nje voz jo je čakal nekoliko v strani, ker Čutila je, da bogata kočija bi nikakor ne pristojala temu kraju skromne svete žalosti. Ozrla se je po mali prodajalnici, kot se bi za dolgo časa od nje poslovila; potem je iz prodajalnice stopila na ulični tlak. Tu je stala stara žena ter so na svojo palico opirala; kaj stara žena, ki je bila preslaba, da bi bila pogrebnemu sprevodu sledila; bila je ona stara žeua, ki je v nasprotni hiši bivala ter Kozo skozi okno navadno opazovala. „Tam je ne bodemo več videli," rekla je Ma-beli, z berglo na mali prazni naslonjač kazavši; „a,u in ozrla se je kvišku, „nebesa se mi ne zde več toli oddaljena, odkar vem, da tam sedi pri lep-š:m oknu ter me pričakuje.'• Politični razgled. Voliaiije dežela. V Ljubljani 28. junija. Nemški listi se jeze', da «V*ki deželni odbor ni dovolil nikake podporo t vezi nemških kmetovalcev. To društvo so Nemci ustanovili brez vsake prave potrebe, ker za kmetijstvo na Češkem že skrbi deželni kulturni sovet- Nemci so le iz sovraštva do Čehov izstopili iz kulturnega soveta in osnovali svoje posebno društvo. Deželni odbor pa temu društvu, ki je le privatno, ni mogel dovoliti nikake podpore, ker je deželni zbor dovolil podporo iz deželnih sredstev Je deželnemu kulturnemu sovetu. Novovoljeni hrvatski sabor suide se v začetku septembra, da bode volil poslance za ogerski državni zbor ter rešil nekatere nujne stvari. Zborovanje se bode vršilo kaj gladko, ker bode večina glasovala za vse, kar bode predlagala vlada. Predsednik bode pa s poostrenim zborničnim redom brzdal jezike opozicijonalcem. Če ne bodo hoteli z lepo molčati, jih bodo pa izključili za kakih 60 sej, pa bode za dolgo mir. Volitve na OgerNkem so za vlado kaj ugodno izpale. V prejšnjem državnem zboru je vladna stranka imela 238-, sedaj bode pn štela 263 svojih pristašev. Pridobila je torej 25 mandatov. Nezavisna stranka imela je v prejšnjem državnem zboru 74, sedaj bode imela 79 svojih pristašev. Vse druge stranke so pa več ali manj izgubile pri volitvah. Največ je zgubila zmerna stranka, katera se izmej vseli opozicijskih strank najbolj nadeja, da kedaj pride na krmilo. Poprej je imela 58, sedaj pa le 44 mandatov. Protisemitov je bilo v prejšnjem državnem zboru 17, sedaj jih bode samo 11, naci-jonalcev 1T>, sedaj pa samo 9. Divjakov bilo je v prejšnjem državnem zboru 11, sedaj jih bode pa le 7. V tem pa ni uštetih 40 hrvatskih poslancev, ki bodo tudi v vseh vprašanjih glasovali za vlado. S Hrvati ima vlada sedaj dvet.retjin.sko večino. V u st iti e države. Nova arliMku vlada je odpustila več uradnikov Garašaninove stranke oziroma je dela v pokoj. Več uradniških mest bode nova vlada odpravila iz finančnih ozirov. Pod Garašaninova vlado je bilo pr< več uradnikov, ker so ministri pred vsem skrbeli, da svojim pristašem preskrbe dobrih slu žeb. Rističeva vlada bode tedaj brez škode lahko pomanjšala število uradnikov. — Kraljica se vrne v kacih treh tednih v Srbijo. ^ruogorMlto-tiirftko mejno vprašanje se letos še ne bode uravnalo. Turški in črnogorski člani mejne komisije so se sprli mej seboj. Kakor se poroča s, Cetinja, Turki vedno gledajo, kako bi. napravili kake ovire. Ta stvar se najbrž ne bode prej ve&iia, da pride do kncih vetjih prememb na Balkanu. „Nordtt odločno dementuje vse vesti o shodu ruskega carja z drugimi vladarji. Nam so se že tako vesti o shodu treh cesarjev kaj neverjetne zdele, sedaj je pa dementuje oticijozno glasilo ruske vlade. Angleško-turške komisije zastran Egipta, pravi „Nord", llusija ne bode nikdar pripoznala. Sueški pi 'kop ima mejnarodni pomen in sultan nema pravice samovoljno odločevati o osodi Egipta. Ko bi se predlagala konferenca za rešenje egipt-skega vprašanja, bode jo Rusija odklonila. — Generalna gubernatorja Amurskega ozemlja in Vzhodne Sibirije, Korv in Ignatjev bodeta nekda gradila sibirsko železnico pod vodstvom stavbenega ministra Possjeta. Ta železnica bo za Rusijo v narodnogospodarskem oziru še veliko večje važnosti nogo trans-kaspiška železnica. Prijateljstvo mej Itusijo in Francijo je vedno intenzivneje, llusija podpira francosko politiko v Egiptu, dasi sama nema mnogo interesov v tej deželi. Francija pa odločno podpira Rusijo v balkanskih zadevah. Pa tudi prijateljstvo mej francoskim in ruskim narodom se vedno vekša. Sedaj se snuje skupno društvo za podporo Francozov na Ru« „Vozi tja ven po Cvetlični cesti," rekla je Mabel, dospevši do voza, „dotekla bodeva še pogrebni sprevod. Vozi za njim, a zmeraj nekoliko od njega oddaljeno. In tako se je tudi zgodilo. Ko je skromni sprevod zavil se v priprosto pokopališče, šla /e Mabel z voza ter se pridružila žalujočim, ki so se bili okrog jame u stopili. Gledali so, kako so otroka v svoje počivališče položili, čakali so in poslušali z žalostnim srcem, kako sta Oven in mlekarče prst na trugo metala in jamo zasipala. Potem so odšli. Mabel se je še nekoliko pomudila. Ko se je zemlja zaprla nad ostanki mlade njene prijateljice, čutila Mabel te izgube ni manj nego sosedje, ki so se zadnjikrat po ljubčeku svojega srca ozirali. „Draga Roza !a rekla je usedši se v travo ter gomilo posipavši s cvetlicami, katere je bila v ta namen s seboj prinesla, „0n te je položil na zelene trate ter te je vodil prek mirnih voda; tvoja pozemeljska božja pot je bila težavna, a konec nje je mir in večno življenje." i (Konec prvega dela.) skem in Rusov na Francoskem. To društvo bode še bolj utrdilo vzajemnost mej obema narodoma. V rrniicoftltej zbornici predlagal je Lamar-tiniere, da bi se semenišniki in učitelji oprostili vo jaške službe. Ta predlog zagovarjal je posebno odločno škof Freppel, ki je mej drugim navajal, da duhovniki po cerkvenih pravilih ne smejo orožja nositi. Odgovarjali so mu Hanateneaux, Laisant in ministerski predsednik Rouvier Poslednji se je izjavil, da vlada ne bole delala nikakih izjem za učitelje in seinenišnike. Proti učiteljem in semenišni-kom nema ničesar, tod» njej je le veličje naroda pri srci. Krvni davek mora biti jednak za vse državljane. Potem je zbornica zavrgla z veliko večino Lamartinierov predlog. Konservativci so močno nevoljni, da vlada ni hotela predlagati nikakih izjem za sememšnike in se bode najbrž kmalu začeli družiti z radikabi, da vržejo vlado. Več radikalcev se pa nekda misli odločiti od Clemenceau-a in podpirati vlado baš zategadelj, ker je v tej zadevi toliko energije pokazala nasproti konservativcem. Na Irskem se petdesetletnica vladanja an-glcAko kialjice ni popolnem mirno zvršila. V Corku je narod hotel razbiti okna razsvetljenega poslopja konservativnega društva. Policija je to zabranila po hudem boji. Nad 100 osob je bilo ranjenih. Po občinskih poslopjih po Irskem vihrale so ob petdesetletnici črne zastave. Dopi usi. I« Uranja 26. junija. [Izv. dop.] — Srečno more in mora se šteti prebivalstvo našega mesteca, da povsem srečno. Dasi ravno nemarno lastne godbe, — če tudi ponaša se že vsaka večja vasica ž njo, — vemler ti ne mine ne dan, da, reči smem ne ura, da ne slišiš preprijetnih glasov svetovnozna-nih „\Verkelnov," katerih lastniki poplavili so naše mesto, kakor kobilice za Mojzesa in Arona egij>tsko deželo. A srečni smo še v drugem oziru, kajti imamu nekaj, česar pogrešajo nemški kulturonosci v beli Ljubljani, imamo namreč — „nemško gledališče." Prišla je družba nemških igralcev te dni tu sem, nastanila se v Sajovičevem „hotelu," — če se sploh more tako imenovati, — vsaj na plakatih je tako tiskano in bo ondu prirejala predstave. — Dvomim pa, da se bode dlje časa vzdrževalo, kajti naši meščani neso za take stvari preveč uneti, vsaj prvi veča* pokazalo se je že. Mej igralci ojmzil sem bralcem „Slov. Naroda in tudi nekaterim duhovnikom uu Štajerskem in Kranjskem predobro znauega M. M seveda na plakatih s pseudonimom „Friedricb." — Ako še omenim, da bode drevored „Zvezda" kmalu dovršen, ter bode tako tudi naše mesto dičilo Ljubljani jednako si>re hajališče, povedal sem (skoro) vse. St. Iz Touii&l joga 24. junija. [Izv. dop.] „To-mišlje je treba požgati", tako je grozil naš župnik Jakob Dolenc nekaterim možem iz Tomišeljske občine, dodavši še besede, „kar ostane, naj se preseli na Kurešček." — O strašua osveta! Ta mož je vajen tacih skokov, zatorej se ne čudi nikdo takim izjavam, a to tukajšnje ljudstvo vzne mirja, ker bi bilo mogoče, da bi kak zlodejec, s temi besedami spodbujen, prestavil iz ljubezni do bližnjega izvirajoče besede v dejanji ter Tomišlje zapalil. Kaj je Tomišljan zakrivil, da ta mož ogenj na pomoč kliče, od kod ta srd? izhaja le-ta grozna jeza od tod, ker mu dajemo bero tudi za druzega kaplana, katerega nemarno, ali od tod, ker smo v svoji abotuosti pomagali njegovim nakanom pot gladiti, da poštenega, vse časti vrednega nadučitelja z vsemi le mogočnimi zdrahami izpodrine. Tu je mahal v resnici prav vitežko na vse strani tako, da je slednjič celo „bacile" na pomoč klicati moral. Ali movda zato, ker ima Štjanški gozd za svoje koristi v razpolago? Znano je, da 'Pomišljanom že celo več Matere božje ne privošči, za katero smo že premuogo žrtvovali in smo še pripravljeni jej žrtvovati, ako se To-mišeljski benefic od fare Studenške odkroji, kakor se je Želimlje in Golo, ter se po želji vseh zavednih občanov spremeni v samostojno lokalijo. Cuje se od mnogih stranij glas, da župnik Ja kob Dolenc le zato svoj žolč po Tomišljanih razliva, ker mu še neso le-ti taiste table prinesli, kakor nekatere občine Ižanske župe, ki taka dostojanstva ne vprašaje za zasluge, kakor suhe tepke, nezasluženim častilakomnežem delijo. Vidi se, da tega moža močno bode, da je moral mrtvaškega pokopa ceno znižati, na pr. pri tretjem razredu od 3 goldinarjev na 70 kr. Za pokop po prvem razredu zahtevalo se je prej, dokler se nikdo v tej zadevi oglasil ni 40 do 6o gld., a zdaj znaša le malo nad 20 gld. Da bi se v ekskurendni šoli v Tomišljem tudi od čast. gosp. Ižanskih duhovnikov veronauk po jedno uro na teden poučeval, zahtevalo se je na leto 45 gld. A kmet se zdrami ter zažuga, da bo bSro za druzega kaplana ustavil, in kaj se zgodi P Poučuje se ta predmet, se ve da ne redno, ker Ljubljanske ovčice tudi mnogo posla dajo, ne redno, a zastonj. Možje, kateri so toliko breme, ki pritiska tukajšnjega kmeta trpina, olajšali, bivajo v Tomišelj-ski občini in celo na barji. Le-ti neso prilizovalci tudi klečeplazi ne, a oni nemajo strahu o vsaki pri liki zagovarjati tukajšnjega kmet? koristi ter zahtevati pomoči za povzdigo in napredek kmetijstva, ne glede, ali to našemu diplomatu ugaja ali ne. Umestno bi bilo le tukaj vprašanje, kdo dela bolj za svoj časni dobiček, ali tisti, ki neprestano dela za zboljšanje in povzdigo kmetskega stanu, ne mene se za srd našega maščevanja željmga moža, ali tisti, ki pri žnpljanih sovraštvo vzbuja in vedno naklepe dela, kako bi nasprotnika pred svetom osramotil in uničil. Komu še neso Ižanski anarhisti na mari, katere je Ižanski župnik Jakob Dolenc iz Višnje gore 1884 leta našel, toda z imeni si ne upa ali neče na dan; mogoče da si misli na to iznajdbo privilegij vzeti. Možno bi le bilo, da bi ga kdo baznil rekoč: Bodi mož beseda, če ne se napno druge strune. Da se dopis preveč ne raztegne, naj ta kratek obris delovanja tega moža za danes zadostuje, premnogo predmeta se pod pero v tej stvari utika, posebno, kako je zašel, željan učitelju s hojami zaraščen* gozd vzeti, s pota svojega preklica. — Projml je poj>olnem v tej pravdi, kajti juavica je močnejši od zvijače. Ako morejo Ižanci na ta-cega zastopnika ponosni biti, naj dragi bralec sam razsoja, zavedni Tomišljan za take vrste ljudij ne mara. Ni pa čuda, da se mož togoti, da se v Tomišljem tudi taki možje nahajajo, kateri so se nekdaj kaj učili, kajti baš ti so taisti, kateri se ne bojijo braniti zakonitosti proti samosilstvu. Domače stvari. — (Presvetli cesar) podaril je za zgradbo šole v Ribnem pri Bledu 200 gld. — (Odlikovanje.) Carsko Peterburško vse učilišče, pod pokroviteljstvom carja Aleksandra III., imenovalo je predstojnika jugoslovanske akademije znanostij in umetnostij, gosp dr. Fr. Račkega, svojim častnim članom ter mu doposlalo diplomo, katero so podpisali vsi člani vseučiliščnega sveta S tem imenovanjem je g. dr. Fr. Rački častni član vseučilišč v Peterburgu, Moskvi in v Odesi. — (S1 a v n o s t d r. L. T o m a n u v spomin) obeta biti velikanska, kolikor se more soditi po do-zdnnjih pripravah. Vse Gorenjsko je na nogah in se pripravlja, kakor se nam poroča. Nadejamo se, da tudi Ljubljana in vsa narodna društva ne za ostanejo, kedar gre za to, da se slavi spomin dr. L. To mana, pesnika in pogumnega zagovornika narodnih pravic; moža, katerega vrednost smo jedva tedaj začeli ceniti, ko nam ga je odvzela nemila smrt. Na svidenje v Kamni Gorici dne 3. julija. — (Slovensko delavsko pevsko dru štvo „Slavec") naznanja tem potom, da velja ustopnica za banket o priliki slavnosti blagoslov-ljenja zastave 1 gld. Ustopnice se bodo dobivale le do 5. julija in to v tobakarni čitalnični in pri društvenem predsedniku. — Posebno se opozoruje vnanje goste in društva, da blagovole do 5. julija definitivno naznaniti število došlih goBtov, kateri se bodo udeležili banketa. Odbor slov. del. pev. društva „Slavec". — (Us to p n i na) k zastavi pevskega društva „Slavec" znižana je ob nedeljah in praznikih na 10 kr. — (Stritarjevih zbranih spisov) izšel je drugi snopič od str. 41 — 80. — (Za Erjavčev spominek in usta novo) nabranih je sedaj, ko je „Slovenski klub" na Dunaji doposlal Gl gld., vsega vkupe 2594 gld 48 kr. — ( „ K o n s u m n o društvo") ima jutri po poludne ob 2. uri v Schreinerjevi pivarni na sv. Petra cesti svoj prvi zbor Ker so ua dnevnem redu jako važne točke, pričakuje se mnogobrojne udeležbe. — (Podobo dr Frana P re širna), katerega je Kurz pl. (Joldenstein leta 1850. po spominu naslikal ter jednemu najboljših Preširnovih prijateljev, sedaj v pokoji živečemu c. kr. stavbe« nemu svetniku gospodu Fr. Potočniku, prodal, (lastnik te slike je sedaj gosp. prof. Fran Leveč,) posnel je po izvirniku gosp. Srečko Magolic ter nam jo poslal na ogled. Slika Magoliceva je lepo delo in ker jo je narod naš zelo pogrešal, opo zarjamo slovensko inteligencijo, posebno pa slavne čitalnice in bralna društva, naj pridno posežejo po nji — Podoba na platno slikana se dobiva v treh veličinah, in sicer: v prirodni po 35 gld., v dveh tretjinah prirodne veličine po 25 gld., a v jedni tietjini po 15 gld. v krasnem okviru in poštnine prosta pri izdelovalci gosp. Srečko Magoliči, Gradaške ulice št. 16 v Ljubljani. Naroča naj fe po poštni nakaznici, j>ošlje se pa tudi na željo naročnikovo proti poštnemu povzetju. — Konečno moramo še omeniti, da nam je gosp. Magolič obljubil v kratkem prirediti tudi podobo V. Vodnika in drugih pesnikov in pisateljev slovenskih, ako ga bode narod podpiral in se zanimal. Podpirajmo ga torej in ne zamudimo lepe prilike okrasiti si svoja stanovanja in prostore narodnih društev z dragocenimi spomini slavnih naših velmožl — („Popotnik.j List za šolo in dom" ima v 12 številki nastopno vsebino: Poziv p. n. učiteli-stvu na Sjiodnjem Štajerskem. — O gluhonemih. — Toplota. (Naravoslovna črtica.) Dr. Križan. — Književna poročila. (Gabrijel Majcen.) Dopisi. Novice in razne stvari. „Popotnik* stoji za vse leto 3 gld., za pol leta 1 gld. 50 kr. — (Na sv. Petra predmestji) začeli so pokladati že davno zaželjeni „troloir1" ki bode sicer zelo ozek, a občinstvu vender dobro došel. — (Iz Celja) se nam poroča: Karola Sup-panza so 23. t. m. odgnali žandnrmi iz Kozjega v Celje, kjer pri okrožnej sodniji čaka na plačilo za svojo „nemško" poštenost in temeljitost, s katero je zajemal za-se iz okrajne Kozijauske hranilnice denar. - Rana, ki si jo je zadal, ko si je skušal prerezati vrat, ni uevarna; Suppanz bo v kratkem zopet na „veselje" nemčurjev popolnem ozdra- 1» — (Ogerske papirne rente) je sedaj ko je Rotšildova skupina prevzela pred par dne v i zadnjih 6V3 milijona, za 318 milijonov v prometu. To je veliko, rekli bi celo, da je preveč, kajti baŠ ta papir ni na najboljšem glasu in ne uživa posebnega kredita. Da je temu tako, priča nam pruske vlade najnovejša naredba. Doslej smele so se poleg pruskib vrednostnih papii jev za pologe (kavcije) uporabljati tudi avstro-ogerske rente. Sedaj j>a tega ni več. Pruska železuična uprava razposlala je vsem firmam, ki so pri njej kavcije uložile v avstio-ogerskih rentah, okrožnico, v katerej javlja, da *e avstrijska in o g e r s k a papirna renta s j) 1 o h v e č j e m a I a ne bode. Zlata renta pa samo v znesku 150 % kurzne vrednosti, tore; za polovico kui /a. Tudi nemška državna banka pii-družila se je tej naredbi in avstro-ogerske papirne rente sploh ne vsprejenilje več, zlato rento pa samo za polovico kurza. Firme se zarndi tega pozivljejo, da dopolnijo svoje kavcije za dotične vsote, ali pa da se jim za toliko kredit zmanjša — To se nam je potrebno zdelo omeniti, ker je izvestno tudi po Slovenskem nekoliko ogerske papirne rente. — (T rt no uš) konstatovali so dne 25. t. m. v Šestinah, tik Zagreba, v vinogradu, ki meri jedva 100 □ metrov. — (Slovenske posojilnice) vrstile so se koncem 188G. leta glede prometa tako: Mariborska 843.025 gld., Celjska 797.321 gld., Meti ka 756.201, Obrtnijsko društvo v Ljubljani 541.376, Sv. Jakob v Rožni dolini 297.901, Vrhnika 288.460, Ptuj 288.163, Mozirje 264.800, Ormož 258.546, Kmetska posojilnica Ljubljanske okolice. 247.528, Ljutomer 193.130, Šoštanj 165.954, Žavec 161.386, Podbrezje 148.760, Konjice 126.414, Postojina 94.255, Hranilno in posojilno društvo v Ljubljani 86.300, Makole 82.987. Sevnica 73.558, Črnomelj 54.575, Bekštajn 41.126, Koper 34.683, Krško 18.917, Pišeče 16.678, Slatina 10.667, Slovenji Plajberk 1.872 gld. Telegrami „Slovenskomu Narodu'1: Dunaj 28. junija. Srbski kralj vsprejel danes angleškega veleposlanika v jedno uro trajajoči avdijenci. Krak ovo 28. junija. Potovanje cesar-jeviča in cesaričinje od Os vetima do semkaj spremljalo prebivalstvo z neprestanimi ovacijami. V Osvetimu in v Trzebiniji po 8 minut vlak stal. Oblastva se predstavljala, udanostni nagovori, na katere se cesarjevič zahvaljeval. Ob 7 V4 prihod na bogato okrašeni kolodvor v Kra-kovn. Naudušen pozdrav, predstavljanje dam pri cesaričinji, izročitev krasnih šopkov. Deželni maršal Tarnowski govoril toplo pozdravilo, na kar se je cesarjevič zahvalil za sijajni v sprejem in izrekel veselje, da mu je dano videti lepo deželo. Zagotavljal je obema narodnostima svoje simpatije in končal z besedami: Vezi zveste ljubezni nas združujejo. Uhod v mesto mej splošno radostjo. Naudušeno prebivalstvo pripravlja splošno razsvetljavo. Berolin 28. junija. Ob odhodu cesarja v Gastein se pripoveduje, da cesar trdno želi, tudi letos iti tjakaj, da pa doslej še ni gotove določitve. Carigrad 28. maja. Rok za potrjenje angleško-turške konvencije o Egiptu podaljšan do 4. julija. Dublin 28. junija. Princi Albert, Viktor in Georg dospeli včeraj semkaj, da bodo kraljico zastopali pri slavnosti petdesetletnice. Večina prebivalstva jih je s spoštovanjem, nekateri pa z žvižganjem vsprejeli. Mestni zastop se vsprejema ni udeležil. Razne vesti. * (Voda za kurjavo in razsvetljavo.) BElectriciana pripoveduje, da družba „liiitlalo Electric Light Companyu je sklenila z družbo „Niagara Hydraulic Tunnel & Tovver Companyu pogodbo, da si vzame 10.000 konjskih sil od Niagara slapa. To moč hoče porabiti za električno razsvetljavo mesta, za kurjavo po tovarnah in druge obrtne namene. Za jedno konjsko silo jej daje 15 dolarjev na leto. Od mesta do slapa, kakih 20 augleških milj, bo speljana dvojna žica. Jposlano. Slavnemu slovenskemu delavskemu pevskemu društvu Slavec", katero je pri razvedrilni zabavi po občnem zboru Šentjakobsko-Trnovske podružnice sv. Cirila in Metoda občinstvu z milim in krasnim petjem razvedrilo srca, je na-uduSilo za lepo petje in ves ćrb pri dobri volji ohranilo, izreka na požrtvovalnem sodelovanji naj iskre nejSo zahvalo načelništvo Šentjakobsko-Trnovske podružnice. Ljubljana, dne 27. junija 1887. „LJUBLJANSKI ZVON" M to) i (192—69) za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. Tujci s 27. junija. Pm r«t« na i VVeist, Speiser, Taussig z Dunaja. — Bt-er iz Budimpešte. — Dr. Rakovac iz Zagreba. — Biča-aii. Vruas iz Cubra. — Sonnenberg iz Kaniže. — Kogej iz Idrije. — Buzzi iz Malboreta. — Nussa, Tagliano iz Trsta. Pri ".»UK*! t \Volf iz Monakovega. — Teraer, Iatel-sto^cr, VVeiamann, Part, Heimer, Grabner, Perlberg z Dunaja. — Scbwarz iz Jablonca. — Eiselt iz Budimpešte. — Higersperger, Sadni k iz Celja. — Petrič iz Krapine. Pri HVHtri|HkHii ii««ar|i: Schwary z Dunaja. Pri Viruntu: Kopitar iz Vipave. Sepohar, Stariba iz Semiča. Pri bavarskem d toni: Erker iz Sevnice. — KraiiBe iz Budimpešte. — Pernhofer. Schaffelhotfer iz Gradca. — Hajdenek iz Brežic. — Braune. iz Kočevja. — Konig iz Vilanj. (JSBBI'li SO V Ijlllftljtfftll* : 25. junija: Leopold Edlinger, dijak, 17 let, Marije Terezije cesta št. 14, za jetiko. 26. juniju: Ana Jerina, ključarjeva žena, 41 let, Kravja doiina št. 11, za jetiko. — Ana Rotb, gostija, 67 let, za spridenjeui trebušnih delov. — Angola Peksa, čev-Ijarjeva hči, 12 let, Hrenove ulice št. 16, za škrlatico. 27. junija: Ana Borgia Koblar, urfiulinka, 35 let, Kongresni trg št. 17, za jetiko. V deželnej bolnici: 26. junija: Marija Kratner, gostija, F>7 let, za kroničnim katarom v Crevih. Meteorologično poročilo. a a Ca« opazovanja Stanje barometra v m tu. Temperatura Ve-tro vi Nebo Mo krma V miu o 3 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 737-78 m. 737 "J4 mm. 738 fit> mm. 16 O1 C 20 4 C 17-2 C si. vzh. si. vzh. si. vzh. obl. d.jas. d.jas. 0-OOmbi. Srednja temperatura 17 9°, za 10° pod normalom IDvLijaa/jsisSL "borza dne 28. junija t. I. Izvirno telenrafično poročilo.) včeraj Papirna renta..... Srebrna renta..... Zlata renta...... 5% marčna renta .... Akcije narodne banke . . Kreditne akcije..... London........ Srebro ........ Napol. . . ..... C kr. cekini...... Nemške marke ..... 4n/0 državne srećke iz I. 1854 Državne srečke iz 1. 1864 gld. 8120 8255 112 50 9690 883-— 283 10 1265» , 1003 , 595 , 6217 V, 250 gld. 100 . — danes — gld. 81-25 — , 82-50 — „ 112-70 — , 9690 — „ ^3 — — , 282-60 — , 126 55 1O-031' 5-95 62-17«/, — kr 2i 129 gld. 162 „ Ogerska zlat« renta 4°/0...... 102 Ogerska papirna renta 5''. „..... 88 f>" „ štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . 105 Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 116 Zemlj. obe. avstr. 41/,1.,, zlati zast. listi . 125 Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice — Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 100 Kreditne srečke.....100 gld. 176 Hudolfove srečke.....10 . 18 Akcije anglo-av8tr. banke . . 120 „ 105 Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. . 230 Poslano. 50 50 75 25 50 50 75 1.7-24) GLAVNO SKLADIŠTE najčistije lužne "KISELINE poznate kas najbolje okrepljujuće piće, I kas izkusan liek proti trajnom kašlju plućevine I leludcn bolesti grkljana I proti mehi>rrtlm kataru, IIINKK MATTOVI.IA Karlovi vari i Widn. Dober postransk zaslužek. Ajj«*nt«- za zavarovanje za življenje in proti ognju za mesta, trge in večje župnijske kraje vsprejrae dobrn in č»k<» |»ril|ul»li«MiM rtVHlrijHk«. drniba. Pri primerno uspešnem delovanji stalne plače. — Pismena vprašanja pod ,,L. M. 1867«* poslati temu listu. (70—44 < ► Zobozdravnika Paichel-a 1 ustni in zobni preparati. ► (Ustnovođna esenca in zobni prašek.) Izvrstna sredstva za čiščenje in ohranenje zob, zabrani jo, da se ne dela zobni kamen, osvežijo usta in odpravijo smrdečo sapo. Posebno utrjujejo otle zobe, ustavljajo krvavenje dlesna, zabranjujejo trohnenje zob in če se stalno rabijo, odpravijo vsake zobno bolečine. Cent« ateklenlci zobovoilne esence 1 url., Aktateljet zubne|{a prnAkn HO kr. (238—24) Dobiva se v ordinacijakem prostoru pri Hradeckega mostu v Kohlefjovi hiši I. nadstropje, pri lekarjl SvoImmII in trgovei Karinger-jl. Stanovanja se oddado o mv. Mihaeli (468—2) v Matični hiši, na Kongresnem trgu. W jHepremočUive -^m plahte za vozove v različnih velikostih in raznih bazah, dobč se vedno po nizkih cenah pri R. RANZINGER-JI, špediterji o. kr. prlv. Juine železnloe, v LJubljani, Dunajska cesta it. 15. (401—7) Spedicijski bureau za ces. kr. avstrijske državne železnice Nasproti JOSIP STRASSER «•*— kolodvora. v j1a9Tnka na Tirolskem, kolodvor.. Potovalna posredovanja v vse kraje. Natančneja izvestja za vse obhode. Kombinovani in mejnarodni obratni obhodi. Specijalne uredbe za planinske obhode. Vozni bileti za Severno in Južno Ameriko, Afriko, Avstralijo itd. itd. (104—20) Botterdama \ vozijo vsako nedeljo Iz In i prekrasni parniki od ces. kr. Amsterdama j avstrijske vlade .oncesijonovaiie nizozemsko-amerife parnice trtftj v Novi Yort. h InspruJca via Arlberg je najkrajm in najcenejša pot. Književna novost! ^5 V M. GERBER*|evl založiti v lijii 1»I juni izšla je ravnokar knjižica pod naslovom: Pripovedke za mladino. Poslovenil J. Markič. Knjižica obsega dvanajst jako vabljivih, za mladino od 8. do 11. leta nabranih pripovedk, mej njimi: „Žabji kralj" ali ..Železni Henrik", „Marijin otrok", »Zvesti Ivan", „Dobra kupčija" itd. Cena knjižici je naslednja: mehko vezana. 16 kr., trdo vezana 24 kr., s pozlačenima platnicama 32 kr., okusno v platnu vezana 45 kr., po poŠti 5 kr. več. Dobiva se po ravno tisti osni v vseh knjigarnah. (472-3) 3! II t v priporočam razen eksportnomu piva I rjorn na (jako krepko pivo) (Doppelbier) iz pivovarne bratov Koslerjev v steklenicah po *7,0 litra. (462—6) Zamtevaju naj se cenilci. A. Mayer-jeva zaloga v Ljubljani. l i l I VIZ,TNICE I W priporoča W I v Ljubljani. | BRATA EBERL prodajata najboljše in najcenejše lastnega izdelka, na debelo In drobno, nadalje prstene in kemične barve in čopiče ter vse v njijino stroko spadajoče blago. (87—io«) Za frančiškansko cerkvi)o, v hiši T TTTTH T A "M A goapodn J. Vllhar-J« štev. 4. IlU UJjJjUn.lia. ^ Olji LJUBLJANA. V Zvezdi, v hiši „Matice Slovenske". V Zvezdi, v hiši „3Iatice Slovenske". (29-25) MARIJA DRENIK. Predtiskarija. Bogata zaloga ženskih ročnih del, začetih in izvršenih. Snovi za vezanje. Harlandska preja. Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne'