Tečaj IV.
V srédo 7. Kozoperska 1846.
List 40.
Hvala drevés.
ràv ljube se mi zdé drevćsa Po otročje se jih veselím
?
?
De dale so nam jih nebesa
V prijatle, se iz njih učim.
Z radostjo dečka že napaja,
Se smeja mu sercé in okó Kader ga cvétja sneg obdaja,
Ki troši ga spomlad drevó 5
?
nik je gospod haron Mandel. Se zdaj ljudjé niso pozábili, de je bil kraj boršt, nékdaj velika goli
, kjer je zdaj imenovani
cava. Pred već leti jo je dal néki Zagoriški poséstnik s smrékovim sémenam
na tavžente smrek vsake debelosti. Z eno
obsejati. Zdaj stoj
goló,
besédo vreden
ondi
5
kje
je bilo nekdaj vse
5
ta lép
Ali r
boršt je već tavžent goldi Zagoriško smréčje živi dokaz

de
sejanje smrekoviga semena veliko dobićka obéta?
Sevcan
In ak mládenců ni nobena
Doslej po sreci se izšla Drevésa veja ga zelena
Tolaži, novi up mu da.
Poldanski že sopár perpeka,
Slabeti moč mož a začne Til hladno senco čez člověka
Drevó dobrotljivo razpne.
?
Pogreša starcik ravn' odeje,
Ga tare mraz in lakota Drevó pozim' mu ispo greje,
Drevó mu sad u živež da.
In ko obise smert neznana
Na konc' posvetnih nas željá Nam trudnim od dreves poslana
Je postljica šestvoglata.
j
In kader davne i že člověka
Sp
pozabíjen v grobu spí,
Zvesto lej! sama mila beka
Mu na zeleni mah solzi.
Od tod so ljube mi drevesa;
Zato se tak jih veselím, De dale so nam jih nebesa
V prijatle, se 's tega učím
Oliban
Kakó z bolnim korúnam ravnati, de ne
bo ne ljudém ne živini škodljiv?
(Po razsodbi kmetijske družbe učenih zbornikov o letašnjim
velikim zbori v Gradci.)
Že pri kopanji se mora bolan korun od zdra viga odbirati ; tistimu pa, ki
nagnjit, se ima vsa gnjiloba ostergati ali obrezati, in le očišeni deli naj se v drobné kosce zrežejo in v kako posodo de nejo, kjer se s cisto merzlo vodo takó nalijejo, de čez-nje stojí, potlej se morajo pa dobro pomešati in v posodi toliko ćasa pustiti, de se pràv dobro namočijo ; na to se jim kalna voda odlije in čista dolije, ter se kakor pervič mešajo, in to delo se takó dolgo ponavlja, dokler koriínovi kosci nič več vode ne skalijo in ne spenijo. Potlej se na rešeto iztresejo in ondi še enkrat s čisto merzlo vodo po lijó, kjer jim pa naglo odteče. Takó očišen koriín se na zraki razprosten kmalo posuši. Kdor hoče
pa hitreje posušeniga imeti, naj ga posuši v pecí
v *	va«.	« »	a	« ^	v « a	1	«Va	V
ali
v pecnici; takó se pri vsaki
domačii da ta zivez
cez zimo obraniti, kteri bi se sicer zavreči mogel.
Veči pridelki takó očišeniga koruna se dajo pa tudi v velikih pečéh posušiti. Iz tega se vidi de se zamore po danim nauki ogleštan konin dolgo casa ohraniti ; v stopah izpehán ali v mlini somlet
nemalo
?
da sivkasto moko, iz ktere se,
ce se
j* ' f . 4 * -. . ; Zivi dokaz, de sejanje smrékoviga se
mena velik dobiček obéta.	režene ali ajdove primeša, práv dober kruh speče
Xa pšeno somleti koriínovi kosci dajo dobro hrano, Naj lépši in naj véči smrékov boršt na Do- in iz posušenih v vodi razmočenih ícoscov se kuha
lenskim ima Zagoriška graj šini ca, ktere vlast- dober sok za ljudí in za živino.
Drugi zborniki so pa rekli, de se da bolán korún
5
kteriga se gnjiloba popolnama še ni
pet
ozdraviti, če se le skopán,
podstopila, zo
Nar pervi in poglavitniši pomoček pa, de se bo sadjoreja po Slovenskim vzdignila, so vert ne
pod milim nebam na šole ali sadiš a ml a dig a drevja, po deželi
suhim zraki, na verti ali pa na njivi pred mrazam pa v suhe hrame ali pa v kleti spravi
ležati pusti, ktere naj si vsak dober gospodar sam napravi
li rk n A rvi	n n Vi 4 »tn vi í vi

Korún dobi, kakor vsak kmetovavec iz lastneskuš nje vé, od podnebja in dobriga zraka neko zeleno farbo, ktera se mu pod kožo naredi, in ravno ta zelenina, pravijo, je tudi njegovo zdravilo. Neki učen gospod v imenovanim zbori me je zagotovil

Od
ljubi Slovenci ! hočem tukej potrebni poduk
dati, kteriga sim v imenovanim vertnarji za vas spisal.
Caksna mora vertna sola biti?
Za vertno šolo odloči pripraven prostor, dobre uocii guspuu v iiiicuuvauiui u mc jc ^uiuvn, sončne in prostozračne zemlje, kamor se mladi div de je od bolnih kosov korúna, ktere je v jeseni, jaki po versti posadé, de se tam pocepijo in po predenj je mraz pritisnil, nekej časa pod milim ne- tem odrašeni v verte presade. Vertna šola ne sme
bani ležati pustil, spomladi pa v dobro zemljo po sadil, zdrav korún přidělal. Pokazal mije še cio
biti, ne na pusti, ne na mastní an z arevjem in ozidjem zaperti zemlji. Narbolji je za to zelnik ali
ne na pusti, ne na mastni ali z drevje
• _	«	m	-m * - m	—.# - ■
m
nekaj
bolnih kosov, ki jih je bil iz Mag de- druô-a dobra
m v
bur g a v Gradec seboj prenesel.
Kmetovavci! poskusite tudi vi takó delati. Srečni boste, ce se vam bo ta skušnja dobro obnesla; mo rebiti, de se ravno s tem konino va bolezen otipravi ktera, kakor nekteri terdijo, samo od škodljivih vremen izhaja. Če se je korún pa v zerni popačil
«	f1 v i	•	ili	•
, pa ne v novic gnojena njiva ,
ktera
se mora pred prekopati in poravnati.
Kakó se nar hitre jsi saclnih
clobi ?

mu ne bo nié druziga
pomagalo, kakor
?
si na novo
iz semena druziga sadů zarediti, in sicer iz semena tacih krajev južne Amerike, kjer korúnove bo lezni ni, namreč: iz Kil je
eškiera otoka.

Peruva in iz Kilo
Pomislite ljubi kmetovavci! kaj bo, če ob korún pridemo? Ta sad živi milijone in mili jone ljudi! Torej skerbimo, de ga borno, kolikor je le moč ohranili, in mu bolezen po danih podukih odvernili, razun tega si pa tudi prizadevajmo noviga inzdraviga
Naša krajnska zemlja sama ne rodi žlahtnih dreves, ampak divjake, kakoršnih v gojzdu rasti, ali v vertu iz korenin starih dreves gnati vidimo. Ce hoćemo tedej žlahtno sadje imeti, moramo div jake požlahtniti, to je jih cepiti. Narboljši je, če se divjaki iz pešek in košić zreliga sadja zaredé, kér le take drevesca imajo veliko dobrih koreninic, zdrav les, gladko kožo in lepo rast. Kaniorkoli se
posade , in kakorkoli se cepijo, se rade primejo torej iz njih lepe velike in terdne drevesa zraste
io| WÊÊ WM ■■■■■■■■■■I
y
y
in dolgo terpe.
korúna pred ko je moč si zarediti.
F. Šmidt.
Nagovor na vse kmetiške gospodarje.
(Konec.)
Pa cimu bi nam bilo toliko sadja? poreče kakšin drugi, po preniajhni ceni bi bilo, in še v denár bi se spečati ne moglo. To bi bilo pač
Kakó se clivjaki v vertne sole sadé.
Divjaki ali mlade drevesca se posadé v vertno
šolo dva čevlja nárazen, in okoli pol čevlja globoko.

se
dobro za mestničane in druge
ljudi, kteri
zemlje in
vertov nimajo; vam bi pa sadje domá veliko odri-nilo, in dovelj druziga živeža prihranilo ali bi se
pa dragó prodalo, ali pa suhó v daljne kraje spe-
ćalo in veliko denarjev v deželo přivábilo. Še drugi se zgovarjajo, rekoč: res pràv dobro bi bilo si več
Kader so se koreninice v jami lepó poravnale jim po verliu pospe dobre perští, in drevesca se stre sejo, de se perst okoli korenin zhostí, in z nogo malo potlačí. Narboljši je drevesca presajati kaki oblačen tih dan, de se jim koreninice od vetra in sonca ne posušé. Zadnjič se perst z grabljami po ravná in količi se postavijo za znamnje tega ali uniga plemena drevésc. Takó posajene drevesca dobro zaliti, je njih rasti takó pripomožno, de pervo
leto takó čversto rastejo, kot če bi ne bile presajene.
sadja zarediti, pa nov vert narediti je draga reč, Kaj je divjakam v vertni soli do cepljenja
ni m am denarjev, de bi si drevese kupil, sam pa
sadja si zarediti in nacepiti ne znam.
storiti?
Res je
de kakor pečene pišeta same v usta
ne leté, ravno takó tudi lep vert z žlahlnim sadjem
Kader se plevél
prikaže, se mora
vertna šola
trikrat ali štirikrat v leti varno okopati, kér plevél po sili ne zraste. Tišti si mora drevese nakupiti, drevescam silno škodva, jim iz zemlje in iz zraka ki si jih sam zarediti ne zna. — Povej mi ljubi moj veliko živeža odvzame in jih vrašti mudí. Tudi je prijatel! ali bi si ne mogel nar revniši gospodar zdaj dobro drevescam, ktere krivo rastejo, dati kaka dva goldinarja v leti prihraniti in si drevese kolice in jih privezati, de se zravnajo
•1	4 I •	1 ř	V	<	i	«	•	1 1 r	I •	«	Il	«11	V t	I	1	' ,
Tudi tisti
za-nja kupiti, kér se že pràv po slepi ceni dobé?
popki

iz kterih hočejo nepotrebne postranske mla
Le prihranite si tište denarje, ki jih za nepotreben dike gnati in muzga ali sok po nepotrebnim tratiti
in škodljiv tabak

za
kofè

žganje, vino, nespo- se morajo odšipati, de se lepa gladka koža zredi
j
dobne oblačila ali pa za druge prazne potrate zrne- in se takó drevesca k cepljenju pripravne store.
Eniga ali dva postranska odrastika je koristno na
cete
obernite jih za verte, in gotovo kmalo boste
svoje prihodke zboljšali, gosposkine davke ložej šibkim deblici zató pušáti, de muzga preveč kviško
opravljali in druge potrébe si omislili.
Ce vas pa nevednost v sadjoreji zaderžuje vam bo kmalo pamagano, kér boste prihodnjič vsako
ne
sili, ampak deblo
od tal gori krepčá, pa več kot
?
eno leto ta odrastika ne smesta ostali, sicer bosta
predebela, in odrezana
deblicu velike rane pustita

leto v sleherni krajnski pratiki en přístavek brali, ktere se nerodno^ zarastejo in dostikrat drevescu v kterim boste podučeni: kakó se v kratkim času smert naklonijo. Če ■ .......
veliko sadnih drevese zaredi, s cepljenjem mno^o požlahtni, in k
velikimu priđu verti zasadé.
Kdor
pa želi od vertnarije kaj več zvediti in naučiti se naj si omisli bukvice po imenu „Krajnski vert nar
5
se ni deblo zadosti mocno, se zna zopet nekoliko postranskih odrastikov ob čiše
debla do prihodnje pomladi pustiti. Kakšne sadnê peške in košiće so pa za setev
«J»
»
Je
dobre? Kdaj in kakó se morajo sadne peške se ondi se bo vkratkim vsiga izuril, česar mu jati? in vsih drugih naukov boste brali natanjko v sadjoreji potrebniga.
imenovanih bukvicah „Krajnski vertnar.
Vzemite si, ljubi Slovenci ta nagovor in te ljeva družina priklone, in Anton kralju višnjevo (pruno)
dobre svete práv k sercu ; poprimite se z vnetimi cvetlico z rumenimi popki podá, ki je ni bilo v kraljevih
elj
sadjoreje; napravite si drevesnih sadiš
y
m
vertih najti, rekoc: „Kralj! tukaj je cvet ; tudi sad za
vse pripravne prostore z žlahtnimi drevesi zasa- njim pride, kakor zaupam, in ubožćiki bojo Vaši kraljevi
1 a I	I nm 1 r	m ■	i	V	1	v •	v#	• I	1 • V	I	I t	-a	1 A	-i	l	i é V «	-m *	m m	1	V	1	t «	i
dite šali
Takó si boste kmalo
prihodi
zbolj
skerbi hvalo vedili, ki jim ne bo vec potreba lakotě
y
našo deželo olepšali in obogatili. In kakó umirati."
srečni bi mi bili dočakati, kader bi vidili celo de
j?
Gospod lí( mu kralj odgovori, „Vam bo Francosko
želo v lep vert spremenjeno, v kterim bi naši vnuki hvalo vedelo, ki ste mu dali kruha za uboge.
u
zgubljen pozemeljski raj (paradiz) našli pa s hvaležnimi serci nebeškiga vošili.
5
in nam
i y
Kralj Ljudevit XVI. je celi tišti dan cvetlico nosi! ki mu jo je Anton podal ; tudi kraljevići in žlahtniči vsi kraljevi služabniki so storili, kar so kralja vidili. Poslali so ljudi na Sablonsko polje, kjer so podzemljice rastle, koránovih cvetlic nabérat ; in repica je celi dan Od jagodoviga perja dobijo krave dostikrat kervavo čast kraljeve svetinje na persih imela. Po celim kra-
ljestvi so govorili od gospoda Antona, Augusta Parmentiera
Jagodovo perje
mleko, pa ravno to perje je, kdo bi mislil, tudi pomoč soper kervomolžo. Čudno se bo vsakimu zdelo, de se ravno s tištim zelišam, ktero je vzrok imenovane bolezni, so ga h kosilu vabili.
y
in ga hvalili, njega častili, in nar imenitneji učeni možje
Mnogo
zdravico so mu napivali.
tudi bolezen ozdraviti zamore. Pri ti reči se prav po Tudi per mizi Franklina vstane gost in mu napije starim pregovori vede, kakor Slovenci pravijo: „Klin s rekoč: „Na zdravje Antona in podzemljic!" — „Ne takó, kl i na m". To

je resnica, in poterjeno zdravilo po mno- veli čestitljivi stari Franklin, ampak mende ste mislili goverstnih skušnjah umnih zdravnikov. Krave gredo rade napiti: na zdravje Antona in lačnih, hvaležnih ljudi!
taki paši, kjer dovelj jagodoviga perja raste, tode kmalo se vidi, de jim ni taka paša pridna, ampak škod- ne poznajo, čertijo dobrotnike, ki jim dobro ponujajo, in ljiva. To bolezen, ki ji kervomolža pravijo. znaš z
po
Takó se še zdaj ljudje radi dobrot branijo, kterih
y
jagodovim perjem takole odpraviti: Naberi
perja, posusi
in stolci ga do
štupe ; dajaj
jih modro ravnati učijo: kakor postavim obcinske spas-jagodoviga nike (gmajne) razdeliti in obdelati. Nočejo razumeti, kar ga kravam
lizati, nekoliko v stupi s soljo in otrobi namešaniga, nekoliko ga pa na vodi pokuhaj , in dajaj take vode kravam piti; s tem lekám boš v štirnajstih dneh kervo-molžnost pregnal. Ne goni krav na tako pašo, kjer do-
jim svet Pavel pravi : „Vse poskusite, in dobro ohrani te!" To je ljudstva
, lepo
yy
pervi gerdi
greh: terdovratnost.
Kedar pa ljudje dobrote, ki se jim posilijo
zavživajo, in se jim po njih dobro godi, radi radi svojih dobrotnikov pozabijo, ki so jim dobrote posilama dali.
jagodoviga perja
velj
vabiš. Ta lek tudi pomaga take bolezni krivo, ne pa jagodovo perje
raste, de kravam bolezni ne pri- Ljudje po mestih, kakor po deželi, vćjo veliko povedati
če bi bilo tudi kaj druziga
Kruha 9 pa tudi nauka za uboge.
(Konec.)
Od te dobe sklene Anton visoki soli Besansonskiga mesta odgovoriti, pa ne s praznimi besedami, ki kaj ne
zdajo, ampak v djanji pomagati. Zasadil je podzemeljskih
i
se je bil per Majerjevi mizi toliko vstra-
Od ravno te dobe
od imenitnih razbojnikov in človekomorcov, od ponoćnih strelcov in več takih kvant ; kdo je pa v naše kraje
ljube podzemljice pervi prinesil, kdo je pervi kolovrat
naredil in ženske presti učil — tega nobeden povedati ne vć; into je druga gerdapregreha ljudi: nehvaležnost.
jabelk, kterih šil
Nauk. Učimo se radi dobrih novih reci — pa tudi starih dobrotnikov ne pozabimo; in če jim druge zahvale ne damo; saj za nje pomolimo, naj jim Bog plati!
Ljubomir.
y
na gredo v verti per Invalidih.
je pa tudi dober prijatel ubogih ljudi veliko težav in jsovraštva
přestál, kakor
se vsakimu godi, ki si kaj no
viga se toliko dobriga vmisli,
kar neumnim ljudem po
Pridnost potrébna.
(Konec.)
Res de je vsakimu člověku, posebno pa kmetovav
pameti ni. Nerodovito zemljo zasaditi, pa vsim potreb- cam pridnost potrebna, vender ni zadosti, de kmet le
pridno delà, ampak on mora tudi modro, pametno in
m	HH mm mm m
nim in lačnim celiga kraljestva kruha obrediti
kakó
lepo
y
zlato dobro delo!
previdno delati. Kmet mora takó gospodariti, de si z
Anton poprosi kraljevih namestnikov, naj mu po- delam kaj pergospodari, kaj privarje in za prihodnje kaj
prihrani. Slab gospodar je tišti, kteri s svojo pridnostjo
magajo žlahtni sad po deželi razposaditi ; pa kraljevi oskerbniki niso utegnili se s podzemljicami pečati. Anton
le za pričijoce potrebe skerbi in ne misli, kaj bo za
mož, gospodarjev in posvetnih prihodne imel. Vsak kmetovavec mora t^kó ravnati
de
poterka na vrata učenih
modrijanov; pa vsi ti modri možjé mu nevéjo dosti do- si kaj prihrani ali prišpara, kér ne vé, kaj ga utegne
povedati, kakó
nezdrava, škodljiva bi ta nova jéd bila
na kteri bi ljudjé treselko (kobilo ali merzlico)
y
gobe
y y
m Boít si vé. kaj vse dobili, kakor so vse te neumnosti
»
y
brali
y
pa ne poskusili.
Kaj čuda ! tudi ubogi ljudjé
y
ki so stradali in gladovali, ga zaničujejo, čertijo
y
ter
ponuja. Milo
ga imajo za bedaka , ki ljudém v koritih kruha
Anton se zdaj k Francoskimu kralju podá. ga Ljudevit XVI. posluša, kakó mu Anton podzemljice (krompir) hvali, ki nam jih je dober Bog za uboge dal,
đe
zadeti. Noben stan ni v takó veliki nevarnosti v škodo in v nesrećo priti kakor kmetiški. Zdaj mu vzame toča, zdaj moča. Včasi mu žito červ poje, slabo polje obrodí. Malo ali clo nič vina ne prideladostikrat mu tudi živina pocepa. Ce v poprejšnih letih nič ne pridobí, v nesreći se on zadolží, in s časam vse premoženje zgubí. Kam se bo kmet takrat obernil, kader huda letina po-
V •
pomoci iskal, kader
y
y
kakor svoje dni nebeško mano Izraelcam v pušavi
z njimi kralj lehko vsim potrebnim celiga kraljestva vsak-
danjiga kruha da, kakor usmiljen in skerben hišnik božji.
Kralj ukaže Antonu štir in petdeset oralov celine na Sablonski ravnjavi odločiti, naj jo obdela in z laško nih časih je omerzlela
repico nasadí. Crez nekoliko mescov pride zopet Anton v kraljevo poslopje. Na povelje kralja se mu vsa kra- mu ní
tegne ? Kje bo
zadene, če si pred ni nič privarval takrat, kadar je dosti přidělal in vsiga v Kmet mora skerbeti ne le za danes, ampak tudi za jutro. Kakó práv pridejo privarvani groši, kader s*a nadlosra
• f	V
ga kaka nesreća ali na stran djal obilnosti imel?
y


zadene! Gorjé mu je, če mora druge nadlegvati. V zdaj
radodarnost, teško se pomoc najde. Kader Bog kmeta oblagodari in mu obilno pridelkov da,
treba vsiga sproti povžiti
y
popiti
y
zapraviti in

Jagoda, Erdbeere, (fragraria vesca Linii.)
zadjati, ampak za prihodnje potrebe kaj prihraniti si, de
ne bo treba na dan revsine od hudiga konec jemati.
Tode kmetje v zdajnih časih takó pravijo: Naj zdaj živinieo napravljeno imeli, pogorela.
Bog
se jih usmili
(r
me si ne bo zmogel, zató kér
ospodari kdo, kakor hoće ; kmetiški pridelki nimajo nobene eene, davki so veliki
in dobri ljudjé!
,	Deset pogorelcov je bilo per notranjo-avstrijanski
posli veliko plaćo imeti hočejo. Ni mogoče si pomagati družbi sv. Florjana zavarvanih. — De bi pač ljudje, saj po
v naših časih !
dezeli, kjer jim
Vse je res to, de še zdaj vsak kmet, kteri prid
nesreća ognja tolikrát pertí, vender enkrat pregledali, kakšno pomoč jim v enaki sili imenovana
no delà, modro gospodari, in po pameti trezno živi, bratovšnja vseskozi ponuja
?
za vsako reč skerbi, že toliko pridobi
de sebe in dru
/ju v oai\i;	nivti mi, /j»v luiiivu jiiiuumi, uu ovmu tu vu u
žino pošteno preživi; pomanjkanja ne terpi, dacje orajtati Novo izvolieni đeželni pravdni dohtarii na
1	1 « •	V,,	.	1 v ř tt	J •	1	O	______O
poskerbí, in še kaj na stran položí. Varvati mora ne le per eni sami reči, ampak per vsih rečéh, tudi per nar-manjših. Dober previdin gospodár varje per družini in per živini, per orodji in per posodi, per mervi in per
slami, per jedi, per pijaci in per obleki in per vsih re-čéh. De bo kmet zamosrel shajati, naj vživa le domače
»
pridelke, ne pa takih
!»
M 1 fB^pHPHHI
ki jih mora dragó kupovati in veliko denarjev za-nje potrošiti. Per malih kmetijah se ne dobi toliko, de bi kmetovavec zarnogel vsaki dan kofè piti, mesó jesti in z dobrim vinám se gostiti. Mali kmetovavec tudi ne mora dražih žlahtnih oblačil nositi, ali pa po zhodiših pogostim lioditi, tam popijati in zapravljati. Vživa naj kmet pridelke svojih rok, oblaci naj se po svojim stanu, brez potrebe naj nikamor ne hodi, po ne-pridnim naj nikoli nobeniga groša ne zapravi, gotovo
bo sliajal.
C.
Letina v Slavonii.
Pri nas okoli Mitrovca v Slavonii smo letas sredno letino imeli. Akoravno smo se že spomladi bogatih pridelkov nadjali, smo venderle prav po malim přidělali; o zim i no, ktera je že okoli sv. Jurja neizrečeno dobro letino in žetev obetala, je večidel suša vzela. Oves in ječmen sta le v dobri in debeli zemlji nekaj obrodila, v rahljici in pešenki sta bila pa majhna in takó
revna, de sta komej seme donesla nas takó veliko ne sejejo.
7
druziga
zernja pri
Tabaka ni bila spomladi samó suša močno zader
ampak neki merčesi so se

bili koj, ko je bil
žala,
iz zemlje prebodel, takó poprijeli in semtertje takó po jedli, de se ni
mogel
nikakor
do dobriga
obrasti
na
zadnje se ga je bila pa rijà podstopila, ktera mu je tudi veliko škodvala. Javalne, de bi ta sadež letas ne poskočil!
Od korunové bolezni, od ktere smo v vaših spo-štovanih Novicah
nas do zdej še nič slišati. Pa sej naši Slovani do zdej niso korúna kaj obrajtali.
že toliko žalostniga brali, ni bilo pri
i
Tursica se je po nekterih krajih takó popravila de zamoremo reči, de se je bo obilo přidělalo.
Od letašnjih vinskih pridelkov ne moremo še nic posebniga pisati ; zató, kér niso do zdej še veliko brali.
Znani vinoredniki se hvalijo in pravijo:

Ce
Bog
da,
letas bomo obilo in dobre kapljice přidělali; ce bi prevec dežja ne imeli, bi ne bilo letašnje vino slabji od 1834.
?
ktero je pijančike metalo, kakor muhe!"
V Mitrovici 21. dan Kimovca 1846.
A. Kosmac.
Oginj
v
Ostrožnjim Berdi
16. dan Kimovca je v Ostrožnjim B
v Po
stojnski komisii 19 hiš s hlevi, senicami in skednji vred, er je bilo polno sená, slame in druzih za zimo shra-njenih pridelkov več shranjenih, do tal pogorelo.
Škoda je velika

■PPI91
in ta nesreća bi bila utegnila za
celo vas še veči biti, če bi ne bili trije verli kmetovavci
streh s svojih poslopij hitro takim so puh ognja vstavili vaši posmodil. Revšina
?
azpotegniti dali, in po tem de ni naprej segal in cele
imenovanih pogorelcov je zató
f V
V «
veći, ker jim je vsa zaloga,
ki so jo za se in za svojo
Krajnskim.
Viksi ces. kralj, sodnja gosposka na Dunaji je po sklepu od 22. Maliga serpana tega leta izvolila in postavila 4 deželne pravd ne dohtarje za Krajnsko deželo z vsimi pravicami tožbe in druge dohtarske opravila prejemati, de ljudém iz daljnih krajev ne bo
potreba, v
Ljubljani dohtarje v iskati.
Za tega voljo bo
eden izmed teh za Gorensko stran stanoval v Kraj nj i eden za Notrajnsko v Postoj ni, dva pa za Do lensko v Novim me stu.

Za Gorensko
so izvoljeni gosp
dohtar Pre šer in ki v Krajnji stanujejo; za Notrajnsko gosp. dohtar

Toman v Po st oj ni; za Dol ens ko pa gosp. dohtar Zupančič in gosp. dohtar Rozina.
Vikši sodnja gosposka je s to novo napravo močno
vsim tištim, ki imajo pri dohtarjih kakšen do-
vstregla
ber svèt iskati ali jim kako pravdo izročiti, de jim ne bo potreba, iz daljnih krajev v Ljubljano hoditi.
Urno
i
kaj
novija ?
(Egiptovski krokodil v Ljubljanskim mu mu), ki ga je pred nekimi dnevi gosp. A. Lavrin
M» v x 1 11 y
vitez reda železniga venca, c. k. vladarski posvetovavec
in nadkonzul
E
or
poslal
pt
Alekskandrije v Ljubljano
je
12 čevljev in 6 palcov dol«*
»
Ta grozo vi tni
i »
"•oveji živini, konjam, levam,
sovraznik nar hujim
risam , ljudém i. t. d., kteri se sicer le nar večih rek in jezer v Azii, Afriki in Ameriki derží. in vseskozi na
plen ali róp
čaka, bo
prihodnjič v Ljubljanskim muzeumu mirno počival in radovednim ogledovavcam svoje hude zobé kazal.
(Mumija), ki jo je ravno ta častitljivi domorodec poslal, je bila priMemnovim stebri vEgipti najdena, in je, kakor smo slišali, mazilarjeno (balzamirano) suho truplo nekiga imenitniga zvezdogleda in učenika kmetij-stva, kteri je, kakor učeni možje terdijo, pred kakšnimi
Go-
2000 leti, po celim učenim sveti, jako slovil.
tovo dve
kdo hotel!
?
dragi
dařili, kakoršnih se ne najde, kjer bi
Oroslav.
Vofanjka.
Poznaš kraljico, ktera srecno kraljuje, Cez dosti podložnih sladko gospodujej Desiravno ne zna ne pisat' ne brať, Se svojga imena ne vé imenvat.
Kitni kup
(Srednja cena).
V Ljubljani
Kozoper
ska.
Krajnju
28. Kimovca.
<rold.
mernik Pšenice domaće •
> banaške
Turšice.........
Soršice.........
Reži...........
Ječmena........
Prosa ..........
Ajde...........
Ovsa...........