Proletarci vseli dežel, združite ge/
FK AVI CA
glasilo rondnisticng partije slov eni je
Leto X. — št. 133
Ljubljana, torek 7. junija 1949
Izhaja vsak dan razen ob petkih
Poštnina plačana v gotovini.
IZ DANAŠNJE ŠTEVILKE:
Delovni kolektivi v borbi za stoodstotno izpolnitev polletnega plana Referat Vide Tomšičeve na II. plenumu AFŽ.
V Tednu tehnike sodelujejo široke množice delovnih ljudi Fizkultura — Objave
Mesečna naročnina din 45.-
Cena din 2,—
V tednu tehnike začnimo pianino usmerjati novatorstvo in racionalizatorstvo
Delovni kolektivi v borbi za stoodstotno izpolnitev polletnega plana
Z ustanovitvijo uprav in birojev za pospeševanje proizvodnje 6e vnaša sistematičnost in planiranje v znanstvenoraziskovalno delo, ki se usmerja na reševanje ključnih problemov za izpolnitev petletnega plana, za ustvaritev naše nove tehnike in s tem za zgraditev socializma, saj je tovariš Tito dejal: »Zgraditi socializem pomeni, ustvariti tehniko in si jo osvojiti.«
Naša industrializacija zato napreduje tako hitro, ker v borbi za izpolnitev plana sodelujejo množice naših delavcev; ker se je v naši socialistični industriji spremenil odnos do dela; ker pri izpopolnjevanju naše tehnike in odpravljanju ovir in težav sodelujejo množice racio-Ualizatorjev in novatorjev, v nasprotju
• kapitalističnimi državami, kjer si de-avci ne prizadevajo izpopolnjevati teh-
mke, saj bi to še povečalo število brezposelnih, Čeprav je med našim delavkam mnogo racionalizatorjev in novatorjev, vendar je njihovo delo po večini se odvisno od lastne iniciativnosti, medtem ko tehnična vodstva podjetij ne posvečajo potrebne pozornosti, da bi racio-nalizatorstvo in novatorstvo postalo množično.
Skoraj po vseh industrijskih podjetjih s'0 posebni referenti za pospeševanje proizvodnje in za kontrolo kvalitete izdelkov, delujejo posebne komisije za pospeševanje proizvodnje, sestavljene iz strokovnjakov,' racionalizatorjev in novatorjev v podjetju; sestavljene 60 tudi posebne sindikalne komisije za znižanje P°lne lastne cene, ki imajo iste naloge ■ povečanje storilnosti in pospeševanje Uovatorstva in racionalizatorstva. Vendar so te komisije navadno le na pa-Pirju, referenti za pospeševanje proizvodnje pa so predvsem registratorji in evidentičarji novatoretva in racionaliza-torsbva, ki v najboljšem primeru skrbe in nudijo pomoč, da bi se racionaliza-torski predlogi uresničili. Toda to je le del njihovih nalog. Ena njihovih najvaž-nejših nalog pa je mobilizirati ves delovni kolektiv in v6e tehnične vodstvo za cim bolj množično udeležbo pri racionalizaciji obrata, Tu tehnična vodstva največkrat greše, ker omalovažujejo drobne racionalizacije in posvečajo skrb le osnovnim vprašanjem podjetja. Jasno je, da ne morejo tehnična vodstva sama rešiti vseh, tudi drobnih problemov, zato Pa je treba k reševanju pritegniti ves delovni kolektiv. Tehnično vodstvo mora na proizvodnih sestankih posameznih oddelkov do podrobnosti obravnavati vso Problematiko oddelka, analizirati pomanjkljivosti v tehnološkem procesu, v Prevozu, v izkoriščanju surovin in odpadkov itd. Na teh sestankih je treba določiti konkretne naloge, ki jih je treba rešiti in dati 6 tem pobudo raciona-uza tor j etn in novatorjem, da začnejo reševati te naloge.
Teden tehnike naj pomeni začetek takega načrtnega usmerjanja racionaliza-torstva in novatorstva, V tednu tehnike naj vsa tehnična vodstva začnejo analizirati tehnološke postopke in ugotavljati vse pomanjkljivosti pri proizvodnji, izdelovati načrte za potrebne racionalizacije v podjetjih; te načrte naj s celotnim delovnim kolektivom do podrobnosti Prediskutirajo. Delovni kolektivi in posamezniki naj sprejemajo konkretne obveznosti, da bodo te naloge izpolnili v roku, do 29. novembra, praznika naše ljudske republike, ko bo svečan pregled ^polnitve sprejetih obveznosti in spre-iemanje novih nalog.
y,e^na podjetij je take proizvodne ! , taT1ke in sprejemanje obveznosti spre-
a v 6voj program tedna tehnike. Ne-' eri delovni kolektivi pa 60 sprejeli t iye?nosii že med pripravami na teden ' ^ako bodo v tovarni verig v stav sestavi!i poseben krožek za pro-
voljno izdelavo orodja za nove pred-
e, kar bo omogočilo pospešen razvoj proizvodnje novih izdelkov, ki jih še pri-Uv-Uje na tržišču in ki smo jih vedno važajli: razno ključavničarsko orodje, , a>različnejše vrste klešč itd. Take krož-feliih*! k* ustanov^ v "vseh večjih pod-
Novator Tone Poljšak, ki je za 1. maj ^delal stroj za polaiv torna tično topo električno varjenje ušes na jeklene grab-’e' za katerega je specialna nemška to-arna za varilne 6troje izjavila, da ga , e more izdelati, in s katerim ena ne-valifLcirana moč nadomesti tri kvalificirane elektrovarilce (pa tudi kvaliteta je g iša), se je zavezal, da bo rešil vprašaje kaljenja sekir v električnih pečeh,
• ^ bo nadomestilo večje število kalilcev , , ‘^-boljšati kvaliteto sekir. Do tedna Z« k® bodo izdelali prototip vžigalnika
serijsko proizvodnjo.
v ^emična tovarna v Mostah se je za-k"3 montirala še drugi bikro-Icromer' kar bo izboljšalo kakovost bi-^°mata, ki je važno strojilno sredstvo Zffn8C’ tako izboljšala tudi kvaliteta *ib^n,e^f usn)a- Tovarna Zlatorog v Mara bo uvedla nov postopek proiz-
I vodnje pralnega praška. Tovarna tekstil-. nih pomožnih sredstev bo izdelala teh-i nološki postopek za proizvodnjo »rama-! žitu« podobnega sredstva, ki je potrebno ! za impregnacijo blaga. Tovarna Donit bo montirala stiskalnico in uvedla proizvodnjo »tekatolita«, važnega konstrukcijskega materiala za izdelavo zobatih koles in izolacijskega materiala v elektro-! industriji. Tovarna umetnih brusov v Mariboru bo popolnoma obvladala in izpopolnila tehniko izdelave umetnih brusov z bakelitno vezavo, ki so potrebni za večje hitrosti pri modernih strojih (prve izdelke že preizkušajo). V tednu tehnike bo tovariš Letner iz tovarne Indus dovršil stroj za rezkanje svaljkanega usnja za kovinske stroje. Stroj bo nadomestil dve delovni moči, V Indusu 60 se tudi obvezali, da bodo mehanizirali izdelavo goži, medtem ko so že mehanizirali nategovanje jermenskih hrbtišč in izdelali stroj za kosmatenje jermenov za lepljenje; stroj, ki prihrani dva delavca, bodo uvedli v vseh jermenarnah.
Tovariš Pečan bo izpopolnil postopek za izdelavo matric za linotyp, kar bo omogočilo domačo proizvodnjo teh matric, ki smo jih vedno uvažali in ki so kritičen material naših tiskam. Tovariš Praprotnik se je zavezal, da bo izdelal postopek za izravnavo črkovnega materiala, kar bo čas priprave pri tisku zmanjšalo za 75%. V tednu tehnike bodo v tiskarni Slovenskega poročevalca popravili brzotiskalni 6troj, ozvočili oddelke in mehanizirali prevoz v ekspedit ter s tem prihranili dva delavca.
Tekstilna industrija je za teden tehnike izdelala prototip stroja za cepljenje rogoza (tovariš Fajdiga), kar bo omogočilo razširitev domače surovinske baze za izdelavo embalaže, V predilnici in tkalnici v Mariboru bodo izdelali stroj za kolonizacijo konoplje in lanu po zamisli dr. Kočevarja. Dr. Šmidi bo v Združenih tovarnah svile reševal vprašanje obtežitve naravne svile, kar bo zboljšalo kvaliteto tkanin.
V tednu tehnike bodo v Ljubljani organizirali vzorno graditev na dveh stav-biščih stanovanjskih hiš, kjer bodo delali najboljši delavci iz različnih gradbenih podjetij, da si bodo tako pridobili tehniko in organizacijo čim popolnejšega in hitrejšega načina zidanja.
Kljub številnim že sprejetim obveznostim pa ta način usmerjanja novatorjev in racionalizatorjev še ni zajel najširših množic našega delavstva. Krivda leži na pomanjkljivi organizaciji sektorjev za pospeševanje proizvodnje, tako na glavnih direkcijah kakor v podjetjih, in na omalovaževanju dela teh sektorjev. Tako 60 referenti in biroji ponekod le formalno sestavljeni. To funkcijo imajo ljudje, ki 60 preobremenjeni z drugim operativnim delom. Tako je glavna direkcija za elektroindustrijo sicer določila pTOgram potrebnih racionalizacij, naložila pa je te naloge le inženirjem in vodilnemu tehničnemu kadru, ki ima vse polno drugih nalog, ni pa k temu pritegnila delovnih kolektivov in jim dala pobude. V gozdarstvu zavzemajo tudi nepravilen odnos do postavitve referatov za pospeševanje proizvodnje na direkcijah, pri gozdnih upravah in lesno-industrijskih podjetjih z izgovorom, da nimajo ljudi; vendar bi za te sektorje morali najti potrebne ljudi, sa,j bi s tem pospešili izpolnitev plana. Tako bi lahko na primer prav. pri spravilu lesa, ki dela največ težav, uvedli z boljšo manipulacijo in uporabo primitivne mehanizacije, ki zahteva minimalne investicije, ki se dajo uvesti z raizpolož-ljivim materialem, racionalnejše delo, s čimer bi prihranili veliko delovne sile in vpreg.
Nepravilen odnos imajo vodstva nod-jetii in nekaterih direkcij tudi do hitre realizacije orcdlogov, do sprostitve potrebnih ljudi, od drugih nalog, da bi se posvetili reševanju določenega problema. Tako so n. pr. v grafični industriji kritičen uvozni material »linije« in je zaradi obrabljenosti tega materiala ogroženo tiskanje tabel in formularjev. Že pred meseci ie nekdo predlagal, d? bi napravili poskus z obnovo starih obrabljenih linij, ki bi se dale predelati in bi nadomestile nove. Ljudje so, ki bi to lahko naredili, vendar glavna direkcija še ni začela uresničevati tega važnega predloga.
Vzoir pravilnega odnosa do racionah-zatoratva naj bi bila tovarna verig v Lescah, v kateri je 29 predlagateljev dalo 125 koristnih predlogov. Samo Lovro Žagar je dal 35 predlogov, Franc Prešeren 15, Gašperin 12 in Ženiva 11, To je primer res množične mobilizacije vsega delovnega kolektiva, saj je racionalizatorstvo zajelo skoraj eno desetino vsega delavstva in smemo reči, da ves kolektiv sodeluje pri stalnem izboljševanju in izpopolnjevanju proizvodnje.
Ta primer naj posnemajo vsi drugi delovni kolektivi, da bo racionalizatorstvo postalo res množično, kar bo mnogo pripomoglo, da bomo izpolnili vse naloge našega petletnega plana kljub vsem težavam in oviram.
Premogovniki v Sloveniji so izpolnili majski plan za 101,5 odstotkov
Za izpolnitev polletnega plana in polovice petletke so odločilni uspehi, ki so ’ jih delovni kolektivi dosegli v letošnjih i mesecih. Uspehi v maju pa tudi že pre-! cej jasno kažejo, kako bodo kolektivi j izpolnili polletni plan. Za izpolnitev tretjega planskega leta so največjega pomena uspehi rudniških kolektivov, zakaj rudarstvo je ena osnovnih gospodarskih panog. Zato je treba tem bolj pozdraviti lepe uspehe kolektivov rudnikov v Sloveniji.
Rudarji v Sloveniji dajejo letos še več premoga kakor lani. Proizvodne plane izpolnjujejo mnogo uspešneje. Tekmovanje je postalo stalen delovni sistem. Vendar pa so rudarji dosegli zelo lepe uspehe tudi v posebnem, kongresnem tekmovanju, v počastitev II. kongresa ZSS, ko so hkrati še tem bolj odločno manifestirali borbenost našega delavskega razreda, ki bo izpolnil petletko in zgradil socializem kljub vsem oviram informbirojevske gonje.
Rudarji so med kongresnim tekmovanjem prevzemali zelo velike in težavne tekmovalne naloge. Kljub temu so jih ne 1® ^izpolnili, temveč tudi presegli. Največji uspeh so dosegli rudarji senovške-ga premogovnika, saj so presegli tekmovalne^ obveznosti za 50%. Ta kolektiv zasluži vse priznanje, saj je letos stalno med prvimi. Četrtletni plan je izpolnil najbolje. Proizvodni plan je presegel letos v vseh mesecih: januarski za 3.46 odst., februarski za 2.9%, marčni za 4.1 odst., aprilski za 4.9% in majski za 6.3 odst. Vidimo torej, da plan presega od meseca do meseca bolj. To je tem večji uspeh, ker je lani zaostajal. Lani maja je imel 1.26% neupravičenih izostankov,
letos le 0.8%; lani 9.82% bolezenskih izostankov, letos 8.6%; lani upravičenih izostankov 1.26%, letos 0.3%; lani je majski proizvodni plan izpolnil ile do 96.62%, letos pa za 106.4%. Naglasiti je treba, da je kolektiv senovskega premogovnika napovedal kongresno tekmovanje vsem kolektivom naših premogovnikov. Po koncu kongresnega tekmovanja pa je prevzel nadaljnje obveznosti, da bi čim bolje izpolnil polletni plan. Rudarji so se zavezali, da bodo presegli mesečni plan za 7%; presegli plan priprav za 5%; presegli plan storitve: a) jamske za 8% in b) rudniške za 6%.
Tudi kolektivi drugih premogovnikov v Sloveniji so dosegli lepe uspehe v maju. Majski plan so izpolnili v Trbovljah za 102.4%, v Zagorju za 100.5, Hrastniku in Laškem za 100, Libojah za 103, Pečovniku za 110.4, Št. Janžu (kjer so 27 dni pred rokom izpolnili polletni plan, kakor smo poročali) za 117.6, v Kanižarici za 111, Velenju za 100 in Timavu (malem premogovniku črnega premoga) za 114.7%. Povprečno so vsi premogovniki v Sloveniji izpolnili majski plan za 101.5%.
Tekmovalna vnema po kongresnem tekmovanju ni ugasnila, kar pričajo stalno nove obveznosti rudarjev. Tako se je kolektiv v Kanižarici zavezal, da bo polletni plan izpolnil do 15. t. m. Vsi rudarski kolektivi si prizadevajo, da bi polletni plan izpolnili čim prej po zgledu šentjanškega premogovnika — ne glede na velike težave, ki jih morajo marsikje premagovati. Dosedanji uspehi pričajo, da bodo rudarji v Sloveniji častno izpolnili svojo nalogo tudi v boju za polletni plan in polovico petletke.
»Prvomajska« j« dala v prvi polovici petletke našemu gospodarstvu na stotine orodnih strojev
Dvakrat zaporedoma je kolektiv tovarne »Prvomajska« v Zagrebu prejel zastavo zvezne vlade kot najboljši kovinske industrije Jugoslavije. Letos je »Prvomajska« svojo •petmesečno proizvodno nalogo izpolnila po obsegu za 116 %, po vrsti izdelkov pa za 97.6 %. Mizarski in etruganski oddelek sta že izpolnila polletni plan in delata za drugo polovico petletnega plana. V dveh in pol letih je dala »Prvomajska« našemu gospodarstvu ua stotine stružnic, rezkalnih, vrtalnih in drugih orodnih strojev.
Zdaj 6e delavci in strokovnjaki »Prvomajske« bore, da bi prvo polovico petletnega plana dočakali z izpolnjenimi nalogami in bi bili pripravljeni prevzeti še _ težje in obsežnejše naloge. Prizadevajo si, da bi tretjič do-segli naslov najboljšega kolektiva kovinske industrije in prejeli zastavo zvezne vlade.
Letos ima delovni kolektiv »Prvomajske« še večje naloge: povečati proizvodnjo orodnih strojev, ki so jih že lani izdelovali in preiti na proizvodnjo novih, j Naša industrija je morala čimprej dobiti | prve serije stružnic in drugih orodnih j strojev, ki jih prej pri nas niso izdelovali. Pretekli mesec je dobila »Prvomajska« še eno izredno nalogo — začeti proizvodnjo dvojnih krožnih žag in pri-
lagoditi proizvodni proces. Na nedavnem posvetu je bila proizvodnja dvojnih cirkulark ena glavnih točk. Brigadirji, mojstri i.n najboljši delavci so predlagali upravi podjetja, kako bi najhitreje rešili to nalogo. Delavci oddelka za kalupe, livarji, kovači in drugi so se obvezali, da bodo do določenega dne izpolnili svoje delo. Delavci oddelka za kalupe so poslali že dva dni potem, ko so dobili prve načrte, livarjem prva dva kalupa. Najboljši delavci in večkratni udarniki iz oddelka za kalupe Branko Kršek, Drago Vincek in Pietro Zadaličko so začeli tekmovati z drugimi skupinami, katera skupina bo izdelala več in boljših kalupov. V dvanajstih dneh so izdelali 35 manjših in 5 velikih delov. S tem je ta oddelek izpolnil svojo polletno nalogo in začel delati za drugo polovico petletnega plana.
Tudi v drugih oddelkih tovarne so delavci s svojo iznajdljivostjo odpravili številne težave. Delovodja livarne Pavao Vid je izdelal 3 pnevmatična dvigala, s katerimi je razbremenjeno glavno dvigalo in s tem pospešeno delo v livarni. Delovodja etrugarskega oddelka Marijan Je-linek je porabil na stroju za odrezavanje železnih delov poseben nož z dvema ostrinama in pospešil to operacijo za 40 %.
Reška rafinerija je izpolnila polletni plan
Plan za predelavo surove nafte za prvo polovico petletke je kolektiv rafinerije nafte na Reki izpolnil 3. t. m. in s tem omogočil, da bo končal pred rokom tudi obveznost: letni proizvodni plan do 29. novembra.
Za izpolnitev prve polovice petletnega plana so se vsi obrati in brigade zavezali, da bodo presegli polletni plan. Njihova 6kupna obveznost je bila, da bodo predelali 15 % več nafte, kakor je bilo določeno. V zadnjem mesecu je tekmovanje doseglo višek. Posadi so tekmovali, kateri bo po končanem delu zapustil čim bolj urejene naprave, ker je od tega odvisen delovni uspeh. Tekmovanje je pokazalo nešteto primerov požrtvovalnosti brigad in posameznikov. Destilatov Josip Stifa-nič je v času bolezni dveh drugih desti-latorjev delal v vseh treh posadih, da bi obrat ne zaostal. Šefa posadov Kukela in Dobrovič 6ta se obvezala, da bosta delala dnevno po 20 ur, dokler ne bodo ozdraveli njihovi tovariši. Najboljša brigada v podjetju pa je Antona Sniča, ki je stalno pomagala tudi drugim brigadam.
V podjetju so se borili za izpolnitev planskih nalog in za varčevanje z gorivom. S svojim racionalizatorskim delom je kolektivu zelo pomagal Bruno Tomasi, mlajši tehnik, ki je konstruiral napravo za boljše izkoriščanje toplote pri destilacijskih napravah, hkrati pa je omogočil večjo varnost pri delu. Z uporabo teh naprav .prihrani podjetje na dan 1000 kg premoga. Tomasija so predlagali za ra-cionalizatorja.
Darilo najboljšemu kolektivu republiške kovinske industrije v Sloveniji
Delovni kolektiv »Radio-centra« je izdelal muzikalno omaro za najboljši kolektiv republiške kovinske industrije. Muzikalno omaro prejme kot darilo kolektiv, ki bo dosegel najboljše uspehe v prvem polletju.
Tovarna verig v Lescah je 1. t. m. napovedala tekmovanje vsem delovnim kolektivom, ki so pod operativnim vodstvom glavne kovinske direkcije v Sloveniji. Darilo bo še izpodbudilo kolektive med tekmovanjem.
Delovni kolektiv »Radio-centra« je vložil zelo mnogo truda v izdelavo lepega darila. Celo vrsto sestavnih delov je izdelal sam po zamisli tehničnega vodje Jožeta Tičarja. Muzikalna omara je zahtevala nad 200 ur prostovoljnega dela. Devetcevni aparat z gramofonom, z visokim, srednjim in nizkim zvočnikom je izdelek, ki se kosa. z najboljšimi izdelki tujih tvrdk. Kolektiv je doslej izdelal tri muzikalne omare. Stroške izdelave in materiala za darilo je kolektiv prevzel sam.
Delovni kolektiv republiške kovinske industrije, ki bo po predlogu tekmovalne komisije ob koncu polletja prejel prehodno zastavo in diplomo, bo razen denarne nagrade dobil tudi muzikalno omaro.
¥ ¥ ¥
Fronfovc , ki pomaga*o pr LIP R bn ca, presegalo norme že za 12%
V obratih ribniškega lesnega industrijskega podjetja je v teh dneh zaživelo, Frontne brigade iz Ljubljane in frontna brigada iz domačega okraja so okrepile število delovnih moči tako, da 60 lahko pričeli obratovati na vseh obratih v treh izmenah. Strah, da ne bo šlo, ker so to ljudje, ki niso vajeni trdega dela, se je pokazal že takoj prve dni neupravičen, S strokovno pomočjo 6 strani stalnih delavcev in nameščencev obratov so se
frontovci poprijeli dela. Uspeh ni izostal. Že prve dni 60 6e približali postavljenim normam, na nekaterih delovnih mestih so jo pa celo že presegli.
Ako prideš sedaj v obrat, ne ločiš več frontovca od stalnega delavca. Vse dela z veseljem in doibro voljo.
Skupina na krklišču v obratu Ribnica, v kateri so tovariši iz Ljubljane, je presegla normo za 10% kljub skrajno slabemu vremenu zadnje dni, Tudi drugi
V Straži imajo elektromotorne cirkulnrke postavljene kar na kolodvoru, da gre delo brez prestanka naprej!
tovariši, ki pomagajo pri polnojarmenikih in krožnih žagah, so presegli normo za 9 do 12%.
Komandant brigade gleda na red in disciplino v brigadi prav z očetovsko skrbnostjo. Za stanovanje in hrano je dobro poskrbljeno.
Ribniška igralska družina je priredila za brigado veseloigro, da so tako po težkem delu prišli tudi do razvedrila.
A. A.
V dravograjskem okraju so se vozniki vključili v frontne brigade
Več ko 700 voznikov je prejelo v dravograjskem okraju te dni obločbe za vožnje. Odzvalo se jih je do 6obote samo 483, kar kaže, da se nekateri krajevni odbori niso re6no lotili naloge mobilizacije voznikov. Gozdne uprave v Maren-bergu, Mislinju, Dravogradu in Kotljah so že razporedile voznike za delovišča. Vključeni so v gozdarske frontne brigade. Razen omenjenih vozil je v prometu tudi 14 kamionov.
Največji odziv voznikov je doslej pri Gozdni upravi Dravograd. Tam so se odzvali 95%. Gozdna uprava Guštanj je po-manjkljivo razporedila voznike. V Libeličah in černečah so dosegli 100%ni odziv voznikov, Predsednik KLO Št. Janž ni pokazal razumevanja za to važno nalogo. Izjavil je, da sploh ne bo sodeloval pri tej- akciji. V zadnjih dneh sta bila klicana na odgovornost kmeta Matija Trmšnik iz St. Vida pri Vuzenici, ki 6e ni odzval pozivu, ter Ivan Graše iz Šentvida.
Pomagajo pa tudi vozniki iz drugih okrajev. V črno je prišlo že 56 voznikov iz ptujskega okraja, prav tako v Maren-berg 46 voznikov.	M. F.
Referat Vide Tomšič na II. plenumu AFŽ
Beograd, 6. junija (Tanjug). Predsednica Centralnega odbora AF2 tov. Vida Tomšič je v svojem referatu »O problemih političnega dela AF2« reikla med drugim tole:
»Borba za zgraditev socializma, ki jo bije naše ljudstvo, zbrano v Ljudski fronti pod vodstvom KPJ, na čelu s tovarišem Titom — je naša največja revolucionarna naloga, zlasti ob pogojih, ko zmagono6na graditev socializma v naši državi ne pomeni samo borbe za lepšo bodočnost delovnega ljudstva Jugoslavije, marveč je tudi naš prispevek mednarodnemu delavskemu gibanju v borbi za vzpostavitev pravilnih odnosov med socialističnimi državami, odnosov »zgrajenih na načelih marksizma-leninizma«. Ko je govorila o obrekovalni gonji Informbiroja, je tov, Vida Tomšič rekla: »Niti najhujša in najbolj groba obtožba ni ostala neizrečena v tej strupeni, nebrzdani in umazani gonji klevet in laži, tej gonji, ki je doslej brez primere v zgodovini delavskega gibanja, in traja že leto dni proti mali junaški državi, ki s skrajnimi napori in žrtvami svojih delovnih ljudi gradi socializem v osvobojeni domovini.«
Ko je govorila o sovražnem početju in oblikah »prepričevanja« naših narodov o pravilnosti resolucije, o zamolčanju naše narodnoosvobodilne borbe, o sistematičnem zaviranju, da bi predstavniki naših delovnih ljudi sodelovali na mednarodnih konferencah in skupščinah, o ukrepih ekonomske diskriminacije in o obmejnih izzivanjih, je tovarišica Tomšič nadaljevala:
»Vsem likvidatorjem, vsem tistim, ki so v preteklosti že izdali svoje ljudstvo, vsem tistim, ki so trepetali pred okupatorjem, vsem tistim, ki jim naša socialistična dežela ni omogočila, da bi ures-na moč predstavlja argument pravice vsem tistim, ki jim sila, številčnost in materialna moč predstavlja argument.. (?) vsem takšnim neljudskim, nepartijskim elementom, je Informbiro odprl perspektive, jih podkupil in razglasil za zastopnike vseh narodov Jugoslavije, V ZSSR in državah ljudske demokracije uživajo gostoljubje in vso gmotno ter »strokovno« pomoč pri njihovem delovanju proti FLRJ.«
Vida Tomšič je poudarila, kako škodljiva je obrekovalna gonja za mednarodno delavsko gibanje, dejala je, da skušajo imperialisti izkoristiti ta novi položaj v socialističnem svetu za 6vojo vojno-huj-skaško početje, nakar je poudarila, da 60 naši narodi enotni in odločni in so se na pozive radijskih postaj Sovjetske zveze in držav ljudske demokracije, usmerjene v to, da bi v Jugoslaviji zružili vse pridobitve naše ljudske, revolucije, še z večjim poletom lotili izpolnjevanja revolucionarnih nalog, ki jih postavljata prednje Partija in Tito.
Delovne množice naše države so zelo dobro občutile, da ne gre za nikakšne napake vodstva naše Partije, marveč da gre za bodočnost delovnih množic naše države. Odbile so in vsak dan odbijajo vse napade proti graditvi socializma. Borijo se proti slehernemu dvomu o možnosti izgraditve socializma v naši državi, proti zastraševanju, da baje sami ne moremo zgraditi socializma, proti gnusnim klevetam, da je naša država že dolgo v imperialističnem taboru itd. Odgovor na vse te klevete so naše delovne zmage na vseh sektorjih socialistične graditve Jugoslavije, na velikih objektih petletke, na avtomobilski cesti, v Novem Beogradu, v gozdovih in rudnikih, pri graditvi prog, tovarn, elektrocemtral itd. Frontne brigade, ki pomenijo novo obliko udeležbe najširših delovnih množic pri graditvi države, zajemajo deset in desetti-soče naših delovnih ljudi. Res, da so velikanske težave pri naši graditvi, kajti ta zahteva velike napore in žrtve. Naši delovni ljudje gradijo svojo socialistično domovino z velikimi napori in žrtvami in prav zato jo tako ljubijo in cenijo. Naša Partija kot prava boljševiška partija nas je vselej učila, da zmaga ne pride sama po sebi, marveč da se je treba zanjo boritL Informbirojevski oportunisti ugotavljajo prav tako, kakor mi, da ni mogoče priti v socializem po gladki, veliki poti, da je zato potrebna ostra borba proti razrednemu sovražniku ter borba za dvig države iz stoletne zaostalosti, borba za prisvajanje tehnike in prav zato, ker se vsega tega dobro zavedajo, je njihovo delo proti naši socialistični graditvi tembolj nemoralno in umazano.«
Zatem je tovarišica Vida Tomšič dejala:
»V velikih dneh borbe za zgraditev socializma so naše žene vedno znova dokazale svojo zvestobo Partiji in delovnemu ljudstvu. Globoko so se navezale na našo Partijo med narodnoosvobodilno vojno ter same aktivno sodelovale v vojni. Osvobodile so se stoletne neenakopravnosti ter se dvignile proti poskusom uničenja pridobitev naše borbe, proti poskusom zasejati v naši državi nered in razsul. Naše žene so pokazale svojo ljubezen do svoje socialistične domovine ter dale složno z delovnim ljudstvom in Se dajejo nešteto primerov delovnega heroizma. V resolucijah in pismih s konferenc in kongresov protestirajo proti obrekovanjem, proti napadom na našo državo, na naš CK in našega tovariša Tita. Toda mnoga vodstva organizacij AFŽ se niso zadosti ukvarjala z vprašanjem pojasnjevanja nastale situacije ženam, da bi tako mobilizirale še več žena pri izpolnjevanju postavljenih nalog. Nekatere naše organizacije smatrajo borbo proti in-formbirojevskim obrekovanjem za povsem partijsko nalogo. Mnoge organizacije menijo, da lahko ostane borba pri splošnih deklaracijah zato, ker v vrstah teh organizacij ni informbirojevcev. -Zaradi podobnih pojmovanj je republiški ženski tisk in tudi centralni posvečal premalo pozornosti ali pa sploh nobene ugotavljanju jedra spora ter razkrinkavanju raznih oblik akcije proti naši socialistični državi. Tako dobimo vtis, kakor da se ne bi nič pripetilo v odnosih med So-
vjetsko zvezo in našo državo. Mobilizacija za izpolnjevanje velikih nalog petletke kakor tudi razna druga lokalna dela so pogostokrat še bolj okrepila prak-ticizem naše organizacije pri reševanju nalog, Informbiro j e vska obrekovanja se pojavljajo na terenu tesno povezana 6 klevetami in reakcionarno propagando razrednega sovražnika. Naša vodstva ne reagirajo dovolj ostro na informbirojevska gesla, kakor n. pr.: da prehitro gradimo socializem, da preveč izvažamo, na voj-no-hujskaška gesla: da bodo prišli Angleži, Amerikanci, Rusi, Madžari itd. Ta gesla se prepletajo z gesli reakcionarnega klera, ki je delaven zlasti med ženami. Na drugi strani niso naše organizacije zaostrile politične borbe proti združenim sovražnikom, n. pr. na proslavah 8. marca, pri zbiranju podpisov za sprejetje sovjetskega predloga o prepovedi atomskega orožja in pri volitvah za odbore AF2 v posameznih naših republiških organizacijah, Vse te akcije, ki so bile po svoji množičnosti in raznovrstnosti nedvomno velik korak naprej v zajemanju žena, niso bile dovolj izkoriščene za poglabljanje političnega dela.
Tovarišica Vida Tomšič je prešla na vprašanje udeležbe AF2 v socialistični rekonstrukciji vasi. Govorila je o velikanskih uspehih, ki so bili doseženi na tem področju po II. plenumu CK KPJ. Poudarila je, da je danes v naši državi (po podatkih od 31, maja 1. 1949.) že 4298 kmetijskih obdelovalnih zadrug z 209,282 gospodarstvi in z več kot
1,056.000	ha zemlje. V Srbiji je danes 1509 obdelovalnih zadrug, v Vojvodini pa je v zadružnem in državnem sektorju 41% površine obdelovalne zemlje, samo v zadružnem sektorju pa 30 odstotkov. 33% gospodarstev v Vojvodini je vključenih v kmetijske obdelovalne zadruge. Organizacija AF2 se je v vseh republikah vključila v delo za izvedbo sklepov II. plenuma CK KPJ. 2ene so v velikanski večini zavzele pozitiven odnos do teh nalog. Naše organizacije so pravilno pojmovale revolucionarne naloge, ki jih mora izpolniti celotno naše ljudstvo m jih z uspehom uresničile na svojem terenu. Imamo lepe primere, da so naše žene oziroma organizacije AF2 bile pobudnice ustanavljanja kmetijskih obdelovalnih zadrug, zadružnih ekonomij, zadružnih domov itd. V zadrugah je mnogo žena na vodilnih mestih.
Tovarišica Tomšičeva je navedla nato nekatere glavne naloge organizacije AF2, ki naj še močneje podpro našo Partijo in ljudsko oblast pri izvajanju socialistične rekonstrukcije vasi.
Ena najvažnejših nalog žetia v obdelovalnih zadrugah je njih udeležba v zadružnih poslih. To vprašanje je povezano s političnim delom z ženami, z razvijanjem tistih gospodarskih panog, kjer žene laže sodelujejo kot n. pr.: perutninarstvo, živinoreja, vrtnarstvo, kuncereja itd. AF2 mora najalkitivneje sodelovati pri nadaljnjem ustanavljanju kmetijskih obdelovalnih zadrug ter se boriti proti vsem
sovražnikom naše socialistične graditve. Ustanavljanje zadrug na načelu prostovoljnosti terja najširše množično-politično delo, ki mora zajeti sleherno vas, slehernega delovnega kmeta in kmetico. Razširitev in skrb za kmetijske delovne zadruge splošnega tipa, razvijanje zadružnih ekonomij morajo prav tako biti važna naloga naše organizacije. Organizacije AF2 se morajo še nadalje vztrajno zavzemati za rešitev vseh ostalih nalog na va6i kot so n. pr. vprašanje setve, odkupa, davka, živinoreje, borbe proti živalskim in rastlinskim boleznim, za razne gospodarske ukrepe, kulturno-prosvetno delo itd. Nadaljnja važna naloga je mobilizacija delovne sile. Tovariš Tito je v svojem govoru na III. kongresu Ljudske fronte Jugoslavije dejali »Pri nas čutimo samo pomanjkanje delovne sile. To krizo bomo prebredli, če bo naša Ljudska fronta mobilizirala vse 6voje 6ile in takoj posredovala tamkaj, kjer je potrebno.«
Pri vključevanju žena v gospodarstvo 60 bili doseženi pomembni uspehi. Po podatkih državnega zavoda za socialno zavarovanje se je povečalo število zavarovanih žena leta 1947 za 9,9% v primeri z letom 1939, leta 1948 pa za 52,4%. Razmeroma največji porast žena — delavk opazimo v Bosni, kjer je število žena-delavk naraslo leta 1948. za okrog 81% v primeri z letom 1947, v Hrvatski za približno 50%, v Srbiji za 33,5%; leta 1947. je prišlo na 100 zavarovancev okrog 18 žena, leta 1948. pa 25 žena. To pomeni, da je vsak četrti zavarovanec v naši državi — žena. Toda ne glede na dosežene uspehe so imele mnoge organizacije AF2 nekatere pomanjkljivosti, kar zadeva vprašanje mobilizacije stalne ženske delovne sile. Organizacije AF2 morajo kar najtesneje sodelovati z vsemi množičnimi organizacijami, zlasti s sindikalnimi. Še bolj morajo biti aktivne v svetih za mobilizacijo delovne sile; na široko morajo pojasnjevati, kako važna je udeležba žena v gospodarstvu. Zlasti pri pomoči materi in otroku mora biti to sodelovanje z ljudsko oblastjo in sindikalnimi organizacijami kar najtesnejše in najtrdnejše. Jugoslovanske žene množično sodelujejo pri vseh frontnih akcijah. To sodelovanje pa je treba še nadalje razvijati in podpirati. Pri delu za zaščito delovne matere in otroka, ki je ena stalnih nalog AF2, so bili doseženi pomembni uspehi v večini organizacij. Zavora pri zaposlitvi in pri kvalifikaciji žena je vsekakor še vedno nezadostno rešeno vprašanje zaščite matere in otroka. Organizacije AF2 morajo složno 6 sindikalnimi organizacijami seznanjata žene 6 pravicami delovne žene in matere, ki jih jim daje naša socialistična država (uredba o zaščiti noseče žene in dojilje, uredba o ustanavljanju otroških jasli, vrtcev itd.).
Ob koncu je tovarišica Vida Tomšičeva poudarila, da je treba za uresničenje teh nalog razviti pestro politično delo med ženskimi množicami. Le tako bo delež žena pri zgraditvi socializma še večji.
Konferenca kulturnih delavcev rumunske manjšine
Breznačelna in podla gonja voditeljev Rumunije proti Jugoslaviji je odkrito protirevolucionarno početje, ki vzpodbuja imperialistično vojnohujskaško propagando
Vršac, 6. junija. Včeraj j® bila v Vršcu konferenca rumunskih političnih in kulturnih delavcev v Jugoslaviji, na kateri je bilo navzočih nad 180 delegatov iz vseh krajev avtonomne pokrajine Vojvodine, kjer živi rumnska narodna manjšina. Na konferenci 6o razpravljali o obrekovalni gonji proti vodstvu naše partije in naše države, zlasti pa o klevetah, ki jih širijo proti naši Partiji in dvžavi partijski voditelji LR Rumunije, rumunski tisk ter radijski postaji v Bukarešti in Te-mišvaru.
S konference so poslali pozdravno brzojavko maršalu Titu in resolucijo v kateri zavračajo klevete proti naši Partiji in našim narodom.
Nova socialistična Jugoslavija, je rečeno med drugim v resoluciji, se je porodila v složni borbi vseh naših narodov in je danes resnična bratska skupnost svobodnih in enakopravnih narodov, v kateri imajo vse narodne manjšine in med njimi naša rumunska manjšina vse pogoje, kakršnih poprej nikdar niso imele, za svoj svobodni, vsestranski razvoj,
Zato smatramo sleherni poskus razbijanja bratstva in enotnosti naših narodov, priborjenih v skupni osvobodilni borbi, za najtežjo žalitev in neprijateljski napad na najsvetejše pridobitve naše osvobodilne borbe, Breznačelna in podla gonja, ki jo vodijo med drugim proti nam tudi voditelji Rumunske ljudske republike in rumunske delavske partije s tem, da širijo neresnične laži o položaju v naši državi in z namenom, da bi razbili enotnost naših narodov, oslabili delovni polet ljudskih množic in zavrli izgraditev socializma v naši državi, predstavlja odkrito protirevolucionarno početje, ki koristi zgolj imperialistom in daje vzpodbudo njihovi napadalni vojno-hujskaški propagandi ter razbija svetovno fronto miru.
Rumunski obrekovalci skušajo složno z drugimi obrekovalci iz ZSSR in držav ljudske demokracije razbiti enotnost naše narodne manjšine in znova razpihovati šovinizem. Hkrati obtožujejo našo KPJ nacionalizma. Mar lahko imenujemo nacionalizem našo borbo, da bi odnosi med komunističnimi partijami držav, ki gradijo socializem, temeljili na enakopravnosti, m sicer brez varuštva in ukazovanja? Menimo, da so nacionalisti prav tisti, ki nas obtožujejo. Kako pojasnjujejo voditelji rumunske komunistične partije dejstvo, da 6o napredni elementi ta vodi-
telji srb6ke manjšine v Rumuniji v zaporih »Sigurance«, kjer jih mučijo in trpinčijo kot pod fašističnim režimom. Ne moremo si kaj, da ne bi obsodili žalitev naše države, ki jih bruhajo voditelji ru-nvunske delavske partije po tisku in po radiu. Trdijo, da je naša država prešla v imperialistični tabor, da so se kapitalistični elementi znova razmahnili, in druge izmišljotine. Jasno se vidi, da hočejo s tem kontrarevolucionarnim delom voditelji rumunske delavske stranke zasenčiti uspeh naših narodov pri kulturnem dviganju in graditvi socializma ter ustvarjanju srečnejšega in boljšega življenja v naši državi, »Kritiki« mislijo, da bodo prevarili rumunsko delovno ljudstvo ter surovo zanikajo delo milijonov delovnih ljudi Jugoslavije, ki z dneva v dan pod vodstvom KPJ s tovarišem Titom na čelu gradijo nove tovarne, mostove, železnice in ceste, ustanavljajo nove šole ter iz-preminjajo lice svoje socialistične domovine. Navzlic vsem oviram, ki jih dela vodstvo ljudskih demokracij in ZSSR, bomo ustvarili socializem v naši državi, in dali mednarodnemu proletariatu novo trdnjavo v protiimperialistični borbi, novo trdnjavo za obrambo miru.
Izjavljamo, da bomo še bolj strnili naše vrste ob našem CK in našem tovarišu Titu, prepričani, da je pot, po kateri nas vodi on — pot revolucije, pot ustvaritve socializma v naši državi. Ne moremo verjeti, da bi lahko delovne množice naše republike zavedla ta razdiralna propaganda, polna laži. Nedvomno je, da ljudske množice niso pozabile, kaj so vse pisali v rumunskem tisku pred zloglasno resolucijo Informbiroja in si ne morejo obrazložiti, zakaj pišejo sedaj docela drugače in to po večini isti ljudje. Nedvomno se sprašujejo, kaj je rcsnica: ali tisto, kar pišejo danes, ali ono, kar so pisali poprej? Delovno ljudstvo Rumunske ljudske republike dobro ve, da obstajajo med obema državama kulturne konvencije in pakt o medsebojni pomoči, vendar pa navzlic temu voditelji rumunske delavske partije »prejemajo razne pustolovce in izdajalce naše države — izdajalce socializma ter jim dovoljujejo, da se organizirajo in vodijo podlo borbo proti državnemu in partijskemu vodstvu naše države in naših narodov. V zavesti, da je ta nezaslišana gonja proti naši državi protirevolucionarna in da je resnica na naši strani, dajemo s 6vojim požrtvovalnim delom pri graditvi socializma v naši državi najboljši odgovor na vsa ta obrekovanja. Pod na-
KONGRES NOVINARJEV JUGOSLAVIJE
Novinarski kadri morajo ooleg strokovnega znanja vztrajno proučevati marksizem-leninizem, oboroževati se idejno in proučevati našo stuannost
Mi se borimo, da bodo v komunističnem tisku v svetu zmagale velike tradicije revolucionarnega tiska
Skoplje, 6. junija. — V nedeljo dopoldne se je pričel v Skoplju kongres novinarjev Jugoslavije. Na kongresu so navzoči: član Politbiroja CK KPJ Moš a Pijade, sekretar Politbiroja KPM Lazar Koliševski, člana Politbiroja Vido j e Srhi-levski in Naum Naumovski, predsednik Prezidija Narodnega sobranja Bogoja Fotev, predstavniki JA ter kulturni in javni delavci Makedonije.
V častno predsedstvo kongresa so izvolili Centralni komite KPJ s tovarišem Titom na čelu, nato pa so izvolili delovno predsedstvo. V imenu vlade Ljudske republike Makedonije je pozdravil kongres podpredsednik vlade Vidoje Smilevski. V svojem govoru je poudaril, da je dosegel tisk v naši državi pomembne uspehe. V Ljudski republiki Makedoniji izhaja v makedonščini in v jezikih narodnostnih manjšin 30 časopisov s skupno mesečno naklado 1,420.000 izvodov ter 7 mesečnikov in tednikov z okrog 87.500 izvodi mesečno.
Tovariš Vidoje Smilevski se je nato dotaknil informbirojevske gonje proti Jugoslaviji. Naglasil je, da napadata Jugoslavijo najbolj Ljudska republika Bolgarija in Sovjetska zveza. Moskovski pisoi in sofijski vodje negirajo obstoj makedonskega naroda, njegovega jezika in kulture. Tednik »Novoje vremja«, ki izhaja v Moskvi, piše, da je Ljudska republika Bolgarija od vseh držav najpra-vilneje rešila narodnostno vprašanje. Nato govori pisec tega članka o Turkih v Bolgariji, niti z besedo pa ne omenja Makedoncev, ki žive v Bolgariji kot strnjena narodnostna manjšina.
Referent je zatem naglasil, da 6e makedonski narod v Pirimski Makedoniji, ki je v veliki večini glasoval za listo Domovinske fronte, s tem ni odrekel svojih narodnostnih pravic, ki jih zahteva od domovinskofrontovske oblasti in bolgarske Komunistične partije. Makedonci v Pirinski Makedoniji imajo samo en tednik, ki izhaja v bolgarščini. Njihovi bratje v Egejski Makedoniji pa imajo, četudi živijo in se borijo 6kupaj z grškim narodom pod mnogo težjimi pogoji proti monarhofaši6tionim tolpam in njihovim gospodarjem, štiri časopise v makedon-Ičini.
Za govorom Vidoja Smilevskega je v imenu JA pozdravil kongres polkovnik Franjo Knebl. Nato je tovariš Nikola Vujanovič govoril o vlogi in nalogi tiska v naši državi. Podčrtal je vlogo tiska v političnem in družabnem življenju vsake države, nato pa značaj reakcionarnega tiska v stari Jugoslaviji, ki je bil v kapitalističnih rokah sredstvo za zasleplja-nje množic, sredstvo za narodnostno za-sužnjevanje in razpihovanje mržnje med narodi. Ta tisk je bil tudi sredstvo, s katerim so tuji imperialisti krepili svoje izkoriščevalno pozicije v naši državi ter svoj vpliv in nadzorstvo nad političnim življenjem.
Govoreč o vlogi našega tiska po zmagi naše ljudske revolucije je tovariš Vujanovič poudaril pomen usposabljanja novinarskih kadrov, da bi naš tisk lahko uspešno izpolnil težke naloge v zvezi z uresničitvijo petletnega plana ter mogel vršiti med množicami politično in kultur-noprosvetno delo. Osnovna naloga našega tiska im vsega naprednega tiska v svetu je razkrinkavanje vseh imperialističnih načrtov. Našemu tisku to ne bo delalo preglavic, ker stoji na pravilnih in de-
mokratičnih načelih, ker se bori za pravico, mir in demokracijo, za sodelovanje med narodi in spoštovanje med narodi, proti politiki ekspanzije, za svobodo in enakopravnost vseh narodov. Naš tisk ne brani samo interesov naših narodov, temveč interese vseh demokratičnih m miroljubnih sil na svetu. Kakor doslej ho tudi v bodoče podpiral narode Kitajska Grčije, Vietnama, Indonezije ter podpiral vse druge sile, ki se borijo za svobodo in mir. To je tisto, kar daje našemu tisku ogromno moralno moč. Zato sega glas našega tiska onstran meja naše države, povsod, kjer ljudje delajo in 6e borijo za narodnostno in socialno osvoboditev. Poleg vsakdanjih vesti, poročil in komentarjev posega naš tisk v temeljne ekonomske in družbene analize ter razkriva kali imperialistične agresije.
Na besno informbirojevsko gonjo odgovarjajo naše delovne množice z nezlomljivo enotnostjo in s še večjim delovnim poletom. Tisk socialistične Jugoslavije mora v tej veliki borbi na ideološki fronti tudi v bodoče visoko dvigati zastavo marksistično-leninistične resničnosti, načelnosti in doslednosti. Zato ««■ morajo novinarski kadri vztrajno poglabljati v teorijo marksizma-leninizma, e® idejno oboroževati, proučevati morajo našo stvarnost in sodobne razredne od; nose v svetu ter se seznaniti s sodobniirf oblikami borbe zatiranih množic. Sam® kadri, ki so idejno oboroženi, bodo mogli do najvišje mere zaostriti tisk kot močno orožje naše Partije v borbi za socialisti®’ no Jugoslavijo, za zmago miru, demokracije in socializma v 6vetu.
Nato je tov. Miroslav Viiorovii g®" voril o mednarodnih odnosih in jugoslovanskih novinarjih. Dejal je, da se po* stavljajo danes pred jugoslovanske novinarje zelo težke in zamotane naloge-Danes, ko se imperialisti na vse kriplj® trudijo, da bi zavirali veliko, zmagovito delo socialistične graditve v naši državi, na drugi strani pa, ko nas napadajo pristaši resolucije Informbiroja, morajo novinarji uporabiti vse svoje strokovno & ideološko znanje, da bi pripomogli resnici do zmage. Informbirojevci hočejo preprečiti, da bi se praksa odnosov med socialističnimi državami vskladila z marksi-6tično-leninističnimi načeli enakopravnosti in medsebojnega zaupanja. Zato pripada našemu novinarstvu in publicistki v tej borbi častna in odgovorna naloga-
Na koncu je govoril tov. Dušan ltmo-tijevit. Podčrtal je, da potrebujemo danes v Jugoslaviji izurjene novinarske kadre. Kadri, ki jih imauno zdaj, 60 sposobni in še' razvijajo na način, ki nas mora zadovoljiti. Čeprav nam primanjkuje modernih tehničnih sredstev, dajejo naši novinarji s sredstvi, ki jih imajo na razpolago, časopisom tak tehnični videz, ki ustreza kakovosti njihove vsebine. Navzlic težavam, Id jih povzročajo kapitalisti in pristaši Informbiroja, naši novinarji pravilneje obveščajo občinstvo 0 dogodkih v deželah socializma, v ljudskih demokracijah, kot pa so sovjetski, poljski* češkoslovaški, madžarski, rumunski i® bolgarski bralci obveščeni o dogodkih v Jugoslaviji. To dokazuje, da je naše novinarstvo kljub nekaterim pomanjkljivostim na visoki stopnji. Vendar naš tisk še ni dovolj dober. Truditi se mora, da bo dosegel še večje kvalitete. Storiti mora^ vse, da bi bil v teh treutkih na taki višini, kot je naša Komunistična partija, naše državno vodstvo in naš narod.
Pobegli albanski graničarji odgovarjajo na noto svoje vfiade
Dne 4. junija so priredili v Direkciji za informacije vlade FLRJ konferenco za tisk v zvezi z noto vlade Ljudske re-pubhike Albanije, v kateri zahteva, da se vrneta v Albanijo baje ugrabljena graničarja flija Todi Ramo in Džoo Nua Jalto, ki sta 12, maja t. 1. pobegnila v Jugoslavijo. Konference 6o se udeležili tudi pobegli albanski vojaki,
V razgovoru z našimi in tujimi novinarji sta llija Todi Ramo in Džon Nua Jako pojasnila, zakaj sta pobegnila v Jugoslavijo. Po zakonu bi morala biti demobilizirana že v preteklem letu. Toda po objavi resolucije Informbiroja so ju še nadalje zadržali v vojski za nedoločen čas. Izjavila sta, da ni bil od meseca junija leta 1948, to je po resoluciji Informbiroja, še nihče demobiliziran iz albanske vojske. Na vprašanje, zakaj je pobegnil, je llija Todi Ramo izjavil tole: »Nekaj dni pred objavo resolucije Informbiroja smo dobivali 6>labšo hrano, zlasti kruh. Toda še sanjalo se nam ni za kaj gre. Po objavi resolucije Informbiroja so pričeli naši voditelji blatiti Jugoslavijo, češ da je prešla v imperialistični tabor, da je hotela napraviti iz naše države svojo kolonijo in kako bo Albanija s pomočjo ZSSR zgradila v svoji državi socializem. Vojake, ki so spraševali, zakaj se je doslej govorilo o Jugoslaviji vse lepo in dobro, zdaj pa se govori drugače, so aretirali. Navzlic vsemu temu 6mo čutili nekaj drugega, ker dokler smo živeli v dobrih odnosih z Jugoslavijo, smo
daljnim vodstvom tovariša Tita in naše Partije bomo smelo korakali k novim zmagam na veličastni poti graditve socializma.
S konference predstavnikov rumunske narodne manjšine 60 poslali pismi radijski postaji v Bukarešti »Svobodna Rumu-nija« in radijski postaji v Tcmišvaru, V teh pismih odločno protestirajo proti kle-vetniški gonji zoper našo Partijo in našo državo.	-
imeli vsega dovolj. Medtem ko smo prci takoj dobili za raztrgane čevlje ali obleko novo blago, nismo od takrat naprej pr«’ jeli ničesar.
Nato je Ulja Todi Ramo dejal, da j® živela njegova družina v zelo težkei0 gmotnem stanju. Po resoluciji Informbiroj* je na tržiščih primanjkovalo ne saffl0 proizvodov iz Jugoslavije, temveč celo maslinovo olje in bencin, ki ga pridelujejo doma. llija Todi Ramo je nadalje dejal' da je začel razmišljati o novem polot&ft v Albaniji in sklenil, da ne bo več služil Enveru Hodži. V Kavaji se je znanil z vojakom Džonom Nua Jaku, k»* teremu je bral pisma, ker je bil ta n®' pismen. Iz pisem je spoznal, da so i1^1 njegovi starši v zelo težkem gmotn®1*1. položaju. Ze nekaj mesecev po obj*vl resolucije Informbiroja je nameraval z^®' žati rz Albanije v Jugoslavijo, toda P?” srečilo se mu je šele v Peškupijl. Tu I® izvedel, da je pobegnilo v Jugoslavijo ž® več vojakov in državljanov z družinafl)1' ker niso mogli več prenašati terorja niso smeli pokazati svojega nezadovo*) stva proti politiki Envera Hodže.
Dne 12. maja zjutraj je llija Todi mo skupaj s tovarišem Džon Nua prešel albansko jugoslovansko mejo. »V so llija Todi Ramo vprašali, kaj misli noti albanske vlade, v kateri je rečen0' da so ju jugoslovanski graničarji s si o odpeljali v Jugoslavijo, je odgovori ■ »To je najnavednejša laž. Sicer pa alban-ska vlada dobro ve, da to ni prvi Pn®, bega albanskega vojaka v Jug°slav'^j Kolikor mi je znano vem, da n'?0J slovanski graničarji nikdar vdirali naše ozemlje ali povzročili najmanjši cident.«
Džon Nua Jako in llija Todi Ramo izjavila, da so ju v Jugoslaviji jeli, in da se ne želita vrniti v Albam)0 vse dotlej, dokler ne bodo ponovno v P stavljeni dobri odnosi med Albani) Jugoslavijo.
V Blackpoolu se ie začel kongres laburistične stranke
Kongres bo v znamenju priprav za parlamentarne volitve prihodnje leto — Vodstvo stranke bo moralo pojasniti motive svoje proameriške politike —
V resolucijah, ki jih pošiljajo krajevne organizacije vodstvu, se zahteva izpol-
nitev programa o nacionalizaciji težke industrije
London, 6. junija (Tanjug), Na letni •kupš£ini laburistične stranke, ki se je začela danes v Blackpoolu, bo moralo vodstvo stranke dati poročilo o 6voji zunanji in notranji politiki. Splošne vo*
Ju bodo prihodnje leto, dajejo tej ^Upščini posebno obeležje. Vodstvo wanke bo moralo svojim delegatom potoniti račun o neizpolnjenih predvolivnih obljubah iz 1. 1945. in o nacionalizaciji Slavnih panoig industrije. Na drugi strani Pa jim bo moralo poročati o svojih »uspehih« na področju zunanje trgovine, o izstopu kongresa Trade Unionov iz Svetovne sindikalne federacije in vključitvi Britanije v vojaškopolitični atlantski pakt.
Vodstvo laburistične 6tranke je leta 1946, obljubilo nacionalizacijo glavnih industrij-, zmanjšanje profitov trgovskih družb in povečanje življenjskega standarda britanskih delovnih ljudr. Od glavnih industrij so nacionalizirali samo premogovno industrijo in industrijo električne energije. Ta nacionalizacija je, namesto da bi zboljšala življenjske razmere britanskih delovnih množic, samo poslabšala n' /o življenjske pogoje. Laburistična ,a ,!e	lastnikom	nacionaliziranih
podjetij kot odškodnino kompenzacijske obveznice za dve milijardi 347 milijonov 250 tisoč funtov šterlingov, od katerih Wo pobrala obresti v znesku 81 milijo* n?v funtov šterlingov leitno. To obremenitev britanskega gospodarstva bodo seli8 Prevalili na rame britanskih delovnih Judi, lej morajo na sebi čutiti podražitev Proizvodnje.
Podražitev proizvodnje nacionalizira-aih podjetij je imela za posledico podražitev proizvodnje in zvečanje profitov denacionaliziranih trge. kih družb. Samo lani 60 profiti trgovskih družb narasli *a 18% v primeri s predlanskim letom. Po Pri*nan'u kongresa Trade Unionov pa so delavske mezde zvišale manj kakor e na drobno, Življenjskemu standardu l itanskih delovnih ljudi je prizadel te-
žek udarec Cripp60v proračun povečanja posrednih davkov na promet in ukinitev subvencij na življenjske potrebščine.
Glede na zunanjo politiko bo moralo vodstvo laburistične stranke delegatom v Blackpoolu poročati o napadalnem vo-jaškonolitičnem paktu in povečanih izdatkih za vojaške namene.
To so uspehi štiriletnega vladanja, s katerimi prihaja vodstvo laburistične stranke pred delegate. Zaradi vedno večjega nezadovoljstva članstva je bilo vodstvo laburistične stranke prisiljeno, da z izključitvijo vplivnih predstavnikov levega krila stranke pripravi ugodna tla za skupščino.
V pripravah za skupščino je vodstvo laburistične 6/tranke izdelalo tudi predvo-livni program, ki ga bodo predložili delegatom v razpravo. Ta program laburistične stranke je 6amo izraz priljubljene teorije laburističnega vodstva, da 6e je treba »odpočiti« in počakati z nadaljnjimi ukrepi glede na nacionalizacijo. Namesto nacionalizacije težke industrije predlagajo v program delegatom nacionalizacijo tovarn sladkorja. V zvezi z nacionalizacijo ladjedelniške industrije, ki jo delavske množice odločno zahtevajo, predlaga vodstvo laburistične stranke ustanovitev pripravljalnega odbora, ki bo proučil to vprašanje. Dejstvo je, da bo moralo vodstvo laburistične stranke priznati, da je v rokah monopolističnega kapitala navzlic tolikšnemu hrupu o nacionalizaciji nad 80% podjetij.
Čeprav je vodstvo stranke, da bi zadušilo pojave protesta in nezadovoljstva, vplivalo na krajevne organizacije, naj ne pošiljajo resolucij skupščini, je bilo poslanih nad 200 resolucij. Večina teh resolucij zahteva nacionalizacijo težke industrije in izraža nezadovoljstvo zaradi politike blokiranja mezd, povečanja življenjskih stroškov in naraščanja profitov trgovskih družb ter zmanjšanja kreditov za graditev stanovanj.
SEJA DELOVNEGA ODBORA ZA ATOMSKO ENERGIJO
Delegacija ZSSR za sporazumno restev vprašanja o prepovedi atomskega orošra
York, 6. junija (Tanjug). Tass Poroča, da je delovni odbor komisije OZN za atomsko energijo razpravljal o vprašanju vloge primerjalnega izkaza o stališču »večine in manjšine« glede prepovedi atomskega orožja in upostavitve mednarodnega nadzorstva nad atomsko energijo, ki jo pripravlja tajništvo OZN. *°ti temu izkazu se je izjavil predstavnik Sovjetske zveze Malik, ki je izjavil, tajništvo s tem, da mrvaja stališče ‘manjšine«, dejansko uničuje jasno in določno formulirane sovjetske predloge.
Delovni odbor je po krajši razpravi Pričel obravnavati sovjetsko resolucijo '2 februarja t. 1., ki določa pripravo dveh osnutkov konvencij o prepovedi atom-s«ega orožja in o upoetavitvi mednarodnega nadzorstva nad atomsko energijo.
Ameriški delegat Ozbome in britan-delegat Shown 6ta izjavila, da je °®lalo njuno stališče proti sovjetski resoluciji nespremenjeno ter sporočila, da le sovjetski predlog za vlado ZDA ne-8Prejemljiv.
Sovjetski predstavnik Malik je opo-?°ril, prejšnja 6eja delovnega odibora ln izjave delegatov ZDA, Velike Brita-n‘ie in Francije, pa tudi kitajskega predstavnika, potrjujejo, da se nekatere države nočejo iskreno lotiti reševanja tega lesnega problema in naglasil, da je Generalna skupščina zadala komisiji za atomsko energijo naloigo, naj najde Ustrezno rešitev tako, da odpravi na-
sprotja med »večino« in »manjšino« in pripravi odločbo glede 'dveh glavnih problemov — prepovedi atomskega orožja in upostavitve mednarodnega nadzorstva nad atomsko energijo.
Malik je poudaril, da prav tako jasne in človekoljubne predloge, ki ustrezajo težnjam vsega človeštva, vsebuje sovjetski osnutek resolucije. Ako so ZDA in druge države, ki jim slede, dejansko pripravljene, da Se takoj lotijo izvrševanja odlokov Generalne skupščine, tedaj ne more biti nobenih razlogov za izjavljanje proti sovjetskemu osnutku resolucije.
Malik je na koncu izjavil, da bo delegacija ZSSR aktivno sodelovala pri obravnavanju vseh predlogov, ki bodo predloženi z namenom, da se doseže sporazumna rešitev.
V Britaniji stavka 11.000 pristaniških delavcev
London, 6. Junija. (Tanjug.) V dokih Liverpoola, kjer fiaka nad 50 ladij, da jih natovorijo z blagom za izvoz, stavka pristaniških delavcev že nadalje traja. Stavkovni odbor je storil vse ukrepe za razširitev stavke na vse luke Liverpoola. Po poročilih britanskega tiska 6tavka sedaj 11000 pristaniških delavcev. Pristaniški delavci v Bristolu so imeli zborovanje, e katerega so poslali delegate za vzdrževanje zveze s stavkovnimi odbori v Liverpoolu in Leithu.
V Tednu tehnike sodelujejo široke množice delovnih ljudi
V nedeljo dne 5. VI. so po vseh okrajih Slovenije pričeli z akcijami Tedna tehnike. Izvršene akcije na vasi in otvoritev mnogih razstav nam priča, da je teden tehnike zajel široke množice delovnih ljudi, tovarn, mest in vasi.
V okraju Šoštanj so otvorili razstavo v tovarni usnja v Šoštanju, kmetijskih strojev v Mozirju, rudarske industrije v rudniku Velenje in mestnih podjetij Šoštanj. Grupa 50 najboljših ljudi delovnega kolektiva rudnika Velenje je izvedla akcijo v obdelovalno zadrugo Bočno, kjer so elektrificirali zadrugo. Isto so izvedli tudi v Šmartnem ob Dreti.
V Črnomlju so otvorili teden tehnike s sprevodom traktorjev, kmetijskih strojev, motornih vozil in s sodelovanjem JA. Na razstavi sodeluje 11 podjetij. Razstavo je že v nedeljo obiskalo čez tisoč ljudi.
Na Jesenicah sodeluje pri razstavi radioamatersko in letalsko društvo, krožek brodarjev, klub železarne, metalurške šole, Plamen-Kropa, tovarna verig Lesce, tekstilna tovarna in lokalna podjetja. Prav tako so otvorili izložbe na Bledu, kjer razstavlja lesna industrija, a v Radovljici mestna podjetja. Dosedaj je obiskalo razstavo 1500 ljudi. Obdelovalni zadrugi v Prizrenu je kurilnica Jesenice popravila kmetijske stroje. Prav taka je bila akcija pri Sv. Križu. Tovarna verig Lesce je obiskala partizansko vas Martinji vrh, kjer je popravljala vaščanom razne stroje.
V Kranju so otvorili 7 izložb, kjer sodelujejo poleg organizacij Ljudske teh-
nike, tovarna Sava, Inteke, invalidska podjetja in Tiskanimi. Pri predvajanju tehničnega filma na prostem je sodelovalo ca. 800 ljudi. Šole so izvedle ekskurzije v lokalna podjetja in tovarne. V Murski Soboti so v nedeljo odprli razstavo in tri izložbe. Razstava prikazuje proizvode lokalnih podjetij ter dva rekonstruirana tovorna avtomobila, ki porabita prav majhno količino bencina.—
V Tolminu sta bili v nedeljo 2 večji akciji na vasi. V Ponikvah je delovni kolektiv okrajnega gradbenega podjetja pomagal pri gradnji gospodarskega objekta na državnem posestvu. Obnovitvena zadruga iz Kobarida pa je šla na gradnjo zadružnega doma v Krnu. V okviru teh akcij so delovni kolektivi priredili istočasno tudi predavanja iz gradbene stroke.
Parada delovnih kolektivov in organizacij LT ob otvoritvi tedna tehnike v Celju
V Celju je bila ob otvoritvi Tedna tehnike velika parada tehnike. Delovni kolektivi Celja in organizacije Ljudske tehnike 6o prikazali na tej paradi uspehe novatorjev in racionalizatorjev, napredek lokalne proizvodnje, nove konstrukcije in rekonstrukcije ter moderne poljedelske 6troje in orodje. V paradi so sodelovale poleg organizacij LT, TT center kemične tovarne, vrtnarska šola Medlog 6 poljedelskimi stroji in Ustroj s traktorji ter druga lokalna podjetja.
Dopoldne je bila svečana otvoritev razstave, ki prikazuje moderno tehniko v naši industriji, novatorske in racionaliza-torske izdelke ter nove domače konstrukcije. — Tudi tovarne v Celju 60 včeraj »tvorile 6voje lastne razstave, kjer so pokazale napredek svoje proizvodnje kot n. pr. tovarna sadnih sokov, tkalnica hla-čevine itd.
Razstava, ki jo prireja JA, prikazuje orožje, narejeno v času NOB kot tudi nekatera moderna tehnična sredstva na-
še s slavo ovenčane Armade. Vse razstave 60 vzbudile ogromno zanimanje, saj jih je že v teku dopoldneva obiskalo nad 2000 ljudi. Veliko zanimanja je vzbudila na podeželju razstava v Zovneku pri Braslovčah, kjer so prikazani modemi poljedelski stroji ter delo domačih re-konstruktorjev in novatorjev.
Večje razstave v celjskem okraju 60 nadalje še v Laškem ter v Žalcu, Tod so se vršile na predvečer otvoritve Tedna tehnike tudi slavnostne akademije. — Na vaseh 60 bile kinopredstave filmov tehnične vsebine, tako n. pr. po dve predstavi v Jurkloštru in Vojniku.
Velikozanimanj e, ki ga je ljudstvo pokazalo že na dan otvoritve Tedna tehnike, je porok, da bo Teden tehnike v celjskem okraju uspela akcija, ki bo seznanila delovne ljudi, predvsem pa naše podeželje s pomembno vlogo tehnike pri izgradnji socializma ter podprla vključevanje nove delovne sile v naše socialistično gospodarstvo.
Dosledna izterjava zaostankov obveznih odda) -pogoj za nemoteno preskrbo
Sedanja izterjava zaostankov obveznih oddaj kmetijskih pridelkov, prašičev in goveje živine pri vseh kmetih, ki še niso izpolnili svojih dolžnosti, tudi v novomeškem okraju znova potrjuje, da se obveznostim poizkušajo izmikati predvsem večji kmetje. Obvezne oddaje — žita, koruze, fižola, krompirja in drugih pridelkov — niso še popolnoma izpolnili niti za lansko leto večinoma kmetje od 5. posestne skupine dalje. V KLO Smolenja vas in v Škocjanu je več primerov, da so bogati kmetje lani oddali po 80—100 kg pšenice manj kakor bi je morali. S tem so hoteli ustvariti vtis, da žita nimajo. Zdaj ti špekulant-ski zaostankarji navajajo vse mogoče izgovore, da jim ne bi bilo treba izpolniti dolžnosti do skupnosti.
Pri odkupu goveje živine in prašičev za lani novomeški okraj nima zaostankov, ker je bil plan 7. jan. 1949 dosežen, za mršave prašiče in plemenske prašičke pa presežen. Slabo pa so odkupovali živino letos. Do 15. maja je bil petmesečni plan odkupa plemenske in klavne živine uresničen za manj kakor 50%, kar je seveda slabo vplivalo na preskrbo potrošnikov z mesom. Krajevni ljudski odbori so tudi pomanjkljivo razdelili odkupne obveznosti na kmete. — KLO Prekopa, Šmarjeta, Podturen in drugi so prvotno plan razdelili samo do polovice in sporočali nato okraju, da še več ne da narediti. Večina KLO pa je časovni odkupni plan zavlačevala na zadnje mesece leta. Poleg tega je okrajno podjetje za odkup mesa kontrahiralo s kmeti odkup živine jeseni, ne glede na odločbe posameznih KLO o roku oddaje. Vse to je močno oviralo redno odkupovanje. Nepopolna evidenca — predvsem pri podjetju za odkup živine — je poleg tega slabo vplivala na izterjavo zaostankov.
Že v prvih 14 dneh izterjave je bilo v novomeškem okraju bolj po zaslugi odkupne uprave kot pa podjetja, odkupljeno precej živine. Do 30. maja je bil petmesečni plan odkupa goveje živine uresničen do 91%, plan mršavih praši-
čev pa do 90%. Slabše je s pitanimi prašiči, kjer so dosegli šele 24%.
Pri odkupu zaostankov se je spet ugotovilo, da sorazmerno največ živine redijo mali kmetje, ki tudi redno izpolnjujejo svoje obveznosti. Večji posestniki pa, razen redkih izjem, še vedno mislijo, da se bodo obvezni oddaji lahko izognili s tem, če ne bodo redili več živine kakor je siami nujno potrebujejo za delo. Tako redi Anton Vidmar, ki ima v Škrjančah 9,90 ha obdelovalne zemlje, samo tri glave goveje živine, poprej pa jih je imel po deset glav. Poprej je lahko prodajal prašiče, zdaj pa redi le dva za sebe. Martin Zagorc iz Stare vasi, ki ima 7 ha obdelovalne zemlje, je sam navedel v prošnji za spregled oddaje, da je poprej redil po 8—9 glav živine, zdaj pa jih ima samo štiri. Eden najbogatejših kmetov v Gradišču, Fabjan, ki je ob jesenskih odkupih prašičev skril v kumico dve veliki svinji, je za obvezno oddajo kupil vola. Sam pa ne redi toliko goveje živine, kot bi je na svojem posestvu z lahkoto redil.
Okrajni LO je zato že kaznoval posamezne večje kmete, ki se stalno otresajo svojih dolžnosti in vpijejo, da ni živine. Tako je bil kaznovan, ker ni oddal kmetijskih pridelkov in dveh prašičev, Leopold Krevs, posestnik 24 ha zemlje v Vel. Kalu, KLO Šentjurje, s
30.000	din globe. Ker niso v aprilu in maju oddali predpisane goveje živine ali prašičev, pa so bili kaznovani Alojz Učjak iz Gor. Stare vasi pri Orehovici s 15.000 din, Franc Skof iz Cerovega loga s 30.000 din, Martin Zagorc iz Stare vasi z 20.000 din, Anton Pirnar iz Ostroga z 20.00 din, Karel Martinčič iz Dobrave v KLO Dobruška vas s 15.000 din. Zaradi neoddane živine so bili v preteklih dneh poleg navedenih kaznovani še nekateri drugi kmetje z globami od 5000 do 10.000 din, vsi pa so morali tudi izpolniti svoje obveznosti
Vsi zaostanki odkupov bodo dosledno izterjani, s čimer bo olajšano tekoče izpolnjevanje nalog za preskrbo delovnega ljudstva.
Zbor volivcev v Suhorju {e odkril napake pri odkupih
Če naj delovni kmetje sodelujejo pri razdelitvi kmetijskih planov — pri setvenem in odkupnem — so nujni vaški sestanki in zbori volivcev. To se je posebej izkazalo prav nazorno v črnomelj-skem okraju. Ugotovili so, da so posamezni krajevni ljudski odbori opravili zeilo slabo 6vojo nalogo,
Zelo grobe napake so zagrešili v krajevnem ljudskem odboru v Suhorju, kar je odkril šele zbor volivcev. Ekipa okrajnega ljudskega odbora, ki je pregledovala, kako je krajevni ljudski odbor določil obvezno oddajo posameznim posestnikom, je ugotovila, da predsednik in tajnik sploh nista vračunala v obvezno oddajo goveje živine 25 velikih kmetov. Sam predsednik 6i je predpisal le 100 kg oddaje, čeprav bi moral oddati mnogo več. Zaradi teh hudih napak pa 60 trpeli mali kmetje in bajtarji, ki so bili nepravilno obremenjeni za 7500 kg živine.
Tajnik je zagrešil še druge nepravilnosti: razdajal je samovoljno sladkor, ki je bil namenjen za prodajo po vezanih cenah; prav tako samovoljno je izdajal kmetom dovoljenja za zakol, za nakup vina itd.
Ti primeri jasno kažejo, kako nujno je sodelovanje najširših ljudskih množic z ljudsko oblastjo, da preprečijo ali vsaj odkrivajo napake, ki jih bo tem manj, čim bolj bodo delovni ljudje budni pred sovražniki in nevestnimi birokrati.
Obsodba skupine vojnih zločincev in špilonov v Novem Sadu
Novi Sad, 6. junija Okrožno sodišče v Novem Sadu je izreklo danes ob navzočnosti velikega števila meščanov sodbo proti skupini izdajalcev, vojnih zločincev in vohunov s Šandorjem Ivanjošem na čelu.
šandor Ivanjoš in Ilija Vujovič sta obsojena na 30 let odvzema prostosti s prisilnim delom. Bačič Lajčo je obsojen na 12, Markovič Janoš na 11, Čorba Ja-noš na 10 in Huska Bela na 8 let odvzema prostosti s prisilnim delom, Vsi 6o obsojeni na kazen izgube državljanskih pravic za dobo od 1 do 4 let.
5. številka „N0VEGA SVETA
((
Pred dnevi je izšla 5. številka »Novela sveta«, ki je zelo pestra in vsebinsko bogata.
Uvodoma je objavljen spominski članek ob 30. letnici KPJ. Temu jubileju je posvečena tudi pesem Mateja Bora »Našim -sodnikom1«, v kateri pesnik odgovarja obrekovalcem naše Partije. Sledi »Regrat o političnem položaju in nalogah naše osvobodilne borbe na Kočevskem riy0rii odposlancev oktobra 1943« tova-oht ,,dvarda Kardelja, ki je tu prvikrat
^javljen, ker je bil stenogram referata la^?njen v bunkerju in se je našel šele onr ok!obra- V svojem referatu Kardelj o^eljuje pomen in značaj našega žen Rodilnega boja ter ugotavlja dose-ne uspehe. Obenem jasno kaže raz-ino pot našega boja in’ njegove posle-1Ce. Zmaga narodnoosvobodilnega boja °ra biti namreč istočasno tudi zrnata nove demokratične oblasti. Razgalil j® reakcionarne poskuse izdajalske lončke »vlade«, ki je skušala zanetiti '.d našim ljudstvom razdor in nezaupa-1® do narodno osvobodilne vojske in ."Zkrinkal plavo gardo, ki je prav ta-JS* skušala v kalnem ribariti na račun ®ke tako imenovane »demokracije« in 'nacionalisti« kot slabo prikrito oku-2h evo imperialistično agenturo.
Kočevskih odposlancev je bil iz (j.,6*1 razlogov važen: ker je živo potrdi pravilnost naše borbe in ker je po-tjval najvažnejše temelje za demokra-ia svobodno bodočnost slovenskega
Poleg Župančičevih prevodov Prešer-u Jn pesmi je objavljenih več pesmi leia Bora, Ade Skerlove in Branka 5. ®an«..Tudi proza je bogato zastopajo' pojavljena je v nedaljevanju iz 4. |u7re Magajnova novela iz partizanskih Ž6l *redgora«, Lojz Kraigher pa je za-objavljati novelo »Njena krivda t iz
ilegalnega življenja v Ljubljani pod italijansko okupacijo.
Za rubriko »Gledališče« je Vladimir Kralj napisal kritiko o Potrčevi drami »Lacko in Krefli« in o drami Mire Pu-cove »Ogenj in pepel«, G run pa o Ingo-ličevem »Likofu«. Filip Kalan piše o mariborskem gledališču v članku »Misel o gledališki provinci«. Gledališkima delav-
cema Franu Lipahu in Vladimirju Skrbinšku je posvečen članek Jožeta Tirana »Dva jubileja v naši Drami«.
Janez Gradišnik je napisal pregleden članek »Odmev Prešernove smrti v jugoslovanskih revijah«, v katerem obravnava članke o Prešernu in prevode njegovih pesmi, priobčene v jugoslovanskih revijah. Pod naslovom »Žive naj vsi narodi« piše Jože Pahor o sramotnem napadu na udeležence Prešernove proslave v Gorici,
OSMA ŠTEVILKA »MLADINSKE REVIJE
po
Nova številka »Mladinske revije«, je svoji vsebini kvalitetno boljša od prejšnjih številk, saj prinaša poleg prispevkov naših mladih literatov in kritikov precej prevodov iz tuje literature in kaže vseskozi stremljenje, da hoče vzgajati svoje bralce na zelo široki osnovi.
Sedonjo Štefana srečamo v reviji prvikrat Na svojstven, zanimiv način se je lotil v črtici »Sin se je vrnil« problema revolucionarnega reševanja borbe med razrednim sovraštvom velikih kmetov in bajtarjev po osvoboditvi. Sedanje pravilno pojmovanje vprašanja zaostritve kmečkega vprašanja v lepem preprostem jeziku kaže, da je zmožen oblikovanja aktualne snovi.
Od pesnikov objavlja Tone Pavček tri pesmi: »Brezkončen cilj«, »Spoznanje« in »Pomladna strast«. Iz vseh pesmi veje volja mladega človeka, ki se hoče prebiti preko svojih osebnih problemov in se postaviti na trdna tla. — Pesem Zore Tavčarjeve »V planinskem vresju« je boljša po vsebinski kakor po jezikovni plati. Iskrena je izpoved Mitje Mejaka v pesmi »Prisluškovanje«. Najboljši pesmi v osmi številki sta Ivana Skuška: »In spet sem nem« in »Bolestni dvom«, ki se odlikujeta po zrelem umet-
«
niškem podajanju snovi, po doživetosti in po čistem, lepem jeziku.
V prevodu Bruna Hartmana prinaša revija nadaljevanje in konec članka Timotejeva »Jezik umetniškega dela«, ki bo v celoti marsikomu pojasnjeval in olajševal umetniško ustvarjanje ter dvigal v njem čast samokritike.
S pesniki angleške romantike nas v kratkih potezah seznanjata Božidar Pahor, ki objavlja tudi svoj prevod pesmi Johna Klatsa »Jeseni«, Janez Menart je prevedel dve pesmi Byrona »Izziv« m »O poetu-laureatu« ter »Pesem Angležev« Percy Busshe Shelteya. Oba, Pahor in Menart, sta zelo dobra prevajalca. Njun jezik lepo teče, prevodi so na dostojni višini V Poljančevem prevodu prinaša osma številka »Mladinske revije« Pavla Anto-broljskega razmišljanje »0 poeziji in o vzgoji mladih«. Vladimir Lakovič je napisal gloso k javni in tudi privatni diskusiji o naših impresionistih, ki je mnogokje, zlasti v kritiki čora Skodlarja izzvenela nepravilno. Razveseljivo je dejstvo, da se oglaša mladi rod slikarjev k javni diskusiji in vnaša s svojim izvajanjem v kulturno problematiko — nove, samostojne misli in napredne ideje na osnovi dialektično materialističnega pojmovanja umetnosti
France Kosmač nas seznanja v kritičnem pretresu s sovrstnico »Mladinske revije« v republiki Hrvatski — z revijo »Izvor«, Lojze Filipič podaja kratko analizo drame Iv. Potrča »Lacko in Krefli«. Dušan Zeljeznov objavlja svoje misli o velikem ruskem dramatiku Gribojedovu in o njegovi komediji »Gorje pametnemu«. Brankp Berčič se ustavlja v daljšem sestavku ob novi izdaji Tavčarjevih spisov, podaja lik Ivana Tavčarja in analizo njegovih del »Med gorami«, »4000« ter »Visoška kronika«. Zelo zanimiv je »Razgovor o književnosti«, ki ga je imel France Kosmač v krožku ZMKDS na klasični gimnaziji v Ljubljani. S takimi in podobnimi predavanji na primer o filmu, gledališču, o filmskem scenariju bo ZMKDS res nudila mladini veliko pomoč pri široki izobrazbi, kakršne ji zgolj strokovni študij ne more dati. 0 delu in napakah ZMKDS na Primorskem piše Ivan Skušek, V »Pomenkih« najdemo zopet nekaj novih imen, kar kaže, da se mladi ljudje z zaupanjem obračajo na uredništvo »Mladinske revije«, ki zelo kritično in objektivno presoja mlade talente, njihove literarne ambicije in sposobnosti, še bolj pa njihove napake.
Okusne so umetniške priloge del učencev šole za umetno obrt, o katerih v reviji podrobneje govori Zoran Didek.
Četrta in peta številka »Obzornika«
S 4. in 5. številko, ki je izšla konec prejšnjega meseca, je »Obzornik« odpravil dosedanjo zamudo v izhajanju, ki je nastala zaradi tehničnih ovir. S 6. številko, ki je v tisku, bo tako redno izhajal. To je za revijo, ki poleg tekstovnega dela prinaša bogata poročila o ljudskoprosvet-ni dejavnosti po vsej Sloveniji, tudi potrebno, ker se na ta način ljudskopro-s vet ni aktivi lahko takoj seznanjajo s problemi, uspehi in izkušnjami v ljudsko-
prosvetnem delu drugih krajev.
Ta »Obzornikova« številka je v 6vojem prvem delu posvečena 30. obletnici KPJ. Ivan Bratko je objavil svoje zanimive spomine^ iz ilegalnega dela naše Partije pred vojno in orisal v svojem prispevku predane in revolucionarne borce, ki jih je pri tem spoznal, akcije delavskega razreda proti izkoriščevalcem in prikazal vlogo Partije v borbi proti kapitalizmu in protiljudskemu režimu stare Jugoslavije. Sledi umetniška reportaža Ivana Potrča »Pred enajstimi leti na Čebino-vem«, ki opisuje priprave in potek ustanovnega kongresa KP Slovenije.
Prekopa padlih narodnih herojev se »Obzornik« spominja s Klopčičevo pesmijo »Komandantovo vprašanje«; v tej številki je tudi začel prinašati življenjepise narodnih herojev, kar je ne samo primerno, ampak celo potrebno, ker doslej nismo imeli še objavljenih na enem mestu vseh teh življenjepisov.
V borbi za industrializacijo in elektrifikacijo naše dežele piše dr. ing. Milo Goljevšček v članku »O borbi za vodno silo Drave« o naših hidrocentralah, posebno še o hidrocentralah na Dravi. E. Frelih piše o potujočem vaškem gledališču na Češkoslovaškem. O začetniku slovenskega lutkarstva Milanu Klemenčiču piše Emil Zmazek. Režiserjem ljudskih odrov bo zelo dobrodošla »Razčlembena vaja« Klopčičeve igre »Mati«, ki jo je podal Fran Žižek. F. Sebjanič poroča o narodnostnem in prosvetnem življenju Južnih Slovanov na Madžarskem Lora Kerne poroča v poljudni obliki o uspehu zadružniških tečajev. Končno je še objavljena pesem z akrostihom Tonča Schlapperja »Naprej 66 borimo«, napisana letos na Koroškem.
V drugem delu prinaša »Obzornik« poročila o knjižnicah, ljudskih univerzah, od katerih prav dobro dela LU v Ajdovščini. Sledijo poročila o ljudskih odrih, lutkovnih odrih, poročila o glasbi, radiu in drugo.
I FIZ KULTU RAl
FINALNO TEKMOVANJE ZA ATLETSKI POKAL FLRJ
Partizan m Kladivar zmagovalca
Beograd, 6. junija. Včeraj je bilo v Beogradu finalno tekmovanje moških in ženskih vrst za atletski pokal FLRJ. Na tekmovanju so bili doseženi dobri rezultati. Tako je Posinekova (Kladivar, Celje) postavila v teku na 80 m zapreke s Sasom 12,6 nov državni rekord, Krupalija (Partizan) pa je vrgel kroglo 15 m ter se tako zelo približal državnemu rekordu, ki znaša 15.01 m. Tehnični rezultati so naslednji:
110 m zapreke: 1. Rebula (P) 16,2, 2. Lukač (CZ) 17,2, 3. Markovič (P) 1.5; 109 m:
1.	Bernoud (P) 11,2, 2. Jovančič (CZ) 11.2, Pecelj (CZ) 11.3; 400 m: 1, Sabolovič (P) 51.8. 2. Stankovič (P) 53.3. 3. Jovanovič (CZ) 53.6; 1500 m: 1. Ceraj 4:04,2, 2. Pavlovič (oba P) 4:04,8, 3. Smilkovič (CZ) 4:06,6 : 5000 metrov: 1. Stefanovič 15:12.2, 2. Mihalič (oba P) 15:12.0, 3. Kotnik (M) 16:05.0; štafeta 4 krat 100 m: 1. Partizan 43.2, 2. Crvena zvezda 44.5, 3. Mladost 48.6; skok v višino: 1. Dimitrijevič 186 cm, 2. Vukovič (oba P) 183 cm, 3. Zerkov (M) 175 cm; skok ob palici:
1.	Dušanovič 360 cm, 2. Šamardžič (oba P) 350 cm, 3. Bulič (CZ) 340 cm; skok v daljino:
1. Urbič (M) 6.60 m. 2. Robula (P) 6.45, 3. Popov (CZ) 6.41 m; disk: 1. Žerjal 45.85 m,
2. Rebula (oba P) 39.49 m, 3. Marčelja (M) 36.99 m; kopje: 1. Mirko Vujačič 61.07, 2. Dušan Vujačič (oba P) 56.63. 3. Urbič (M)
53.88; krogla: 1. Krupalija (P) 15 m, 2. Jef-tovič (CZ) 13.36 m, 3. Skoko (P) 13.54 m.
V finalu žensk so tekmovale ekipe Kladi-varja (Celje), Spartaka (Subotica) in Crve-ne zvezde (Beograd). Rezultati so naslednji:
80 m zapreke: 1. Posinek (K) 12.6 (nov državni rekord), 2. Varmuža 13.0, 3. Madjar (obe Spartak) 13.4; 100 m: 1. Koledin (CZ) 13.5, 2. Petauer 13.8, 3. Rehar (obe K) 14.0; 800 m: 1. Repovž (K) 2:32,7, 2. Kern (CZ) 2:36,8, 3. Debar (S) 2:36 8; 4 krat 100 m: 1. Kladivar 53.6, 2. Spartak 63.6, 3. Crvena zvezda diskvalificirana; disk: 1. Matej (CZ) 34.31 m, 2. Medvež (K) 32.32 m, 3. Radosavljevič (CZ) 31.35 m; kopje: 1. Radosavljevič (CZ) 33.33 m, 2. Rehar (K) 29.39 m, 3. Sekulič (CZ) 29.39 m; krogla: 1. Radosavljevič (CZ) 12.20 m. 2. Deržek (K) 10.68 m, 3. Sekulič (CZ) 9,97 m; skok v višino: 1. Knez (K) 1-15 cm, 2. Posinek (K) 140 cm, 3. Kole-din (CZ) 140 cm; skok v daljino: 1. Koledin (CZ) 5.16, 2. Majcen (K) 4.62, 3. Vajič (CZ) 4.58.
Atletski pokal FLRJ za moške je osvojil Partizan s 138 točkami, 2. Crvena zvezda 67 točk, 3. Mladost 65 točk.
Atletski pokal FLRJ za ženske si je osvojil Kladivar s 85 točkami, 2. Crvena zvezda 73 točk, 3. Spartak 41 točk.
Slovenija zmagala v strelskem troboju
Nadaljevanje troboja ni prineslo posebnih presenečenj. Rezultati, doseženi v posamez^ nih disciplinah, so bili z nekaj izjemami povprečni, kar je šlo pretežno na račun slabega vremena. Ker je dež večkrat prekinil tekmovanje, se zadnje discipline, ki jih niso dokončali, niso štele v troboj. Slovenska reprezentanca je v tem troboju zmagala pred Srbijo za dve točki in s tem dosegla velik uspeh. Troboj je pokazal, da imamo v mladincih in pionirjih odličen kader. Srbski reprezentanci se je poznalo, da je manjkal v njenih vrstah njen najboljši tekmovalec, večkratni državni prvak Markovič Nemanja. V hrvatski reprezentanci so bili najboljši Prauchart Stevo in mladinci. V splošnem je bilo tekmovanje dobro organizirano in je plasman posameznih ekip odgovarjal doseženim rezultatom.
Tehnični rezultati:
Člani: vojaška puška 300 m stoje, kleče In leže: 1. Prauchart Stevo (H) 440 krogov, 2. Mihorko Milovan (Sl) 423 krogov, 3. Cestnik Pero (Sl) 421 krogov, 5. Kratohvil (Sr) 405 krogov.
Plasman ekip: 1. Slovenija 1929 krogov, 2. Srbija 1917 krogov, 3. Hrvatska 1907 krogov.
PRIJATELJSKE NOGOMETNE TEKME
Dinamo : Ponz ana 3:2 (2:0)
V nedeljo je gostoval v Trstu zagrebški Dinamo, kjer se je v prijateljski tekmi srečal z domačim moštvom Ponziane. Dinamo, ki jo nastopil v postavi Golac, Jurič, Horvati, Pukšec, Andročeč, Pleše, Blačetič, Šantck, Wolfl, Lokošek, Benko, je zmagal z rezultatom 3:2. Tekma je bila zelo zanimiva Gole so zabili Pukšec v 17. in 38. minuti ter Lokošek v 51. minuti za Dinamo, "a Ponziano pa Colombin v 6. minuti tej-Valcareggi v 82. minuti. Sodil jo Makovec iz Trsta.
Metalac : Kvarner 1:0
Na Reki tsa so v nedeljo srečali v prijateljski tekmi nogometni moštvi Metalca iz Zagreba ter Kvarnerja z Reke Zmagal je Metalao z rezultatom 1:0.
MEDNARODNI ŠPORT Nogomet
STOCKHOLM — V prvi tekmi za svetov.
no nogometno prvenstvo je Švedska premagala Irsko z rezultatom 3:1 (2:1),
Člani: hitro streljanjo z vojaško puško na
300 m: 1. Jovanovič Živan (Sr) 30 zadetkov,
2.	Štrlek Josip (H) 30 zadetkov, 3. Rems Fe-dor (Sl) 30 zadetkov.
Plasman ekip: 1. Srbija 131 zadetkov, 2. Hrvatska 130 zadetkov, 3. Slovenija 125 zadetkov.
Končni rezultat troboja: 1. Slovenija 16 točk, 2. Srbija 14 točk, 3. Hrvatska 12 točk.
Izven konkurence: člani: nočno streljanje (hitro streljanje z vojaško puško s svetle^ čimi naboji na osvetljene tarče) poedincl (dvakrat po pol minute): 1. Markovič Moj-mir (Sr) 12 zadetkov. 2. Kalaj Levin (H) 11 zadetkov, 3. Cestnik Pero (S) 9 zadetkov.
Plasman ekip (trikrat po pol minute): 1. Slovenija 66 zadetkov, 2. Hrvatska 52 zadetkov, 3. Srbija 46 zadetkov.
Člani: precizna malokalibrska puška na 50 m: 1. Vider Miro (H) 536 krogov, 2. Prauchart Steva (H) 535 krogov, 3. Mihorko Milovan (Sl) 525 krogov.
Olimpijska pištola na 50 m: 1. Planinc Franc (Sl) 491 krogov. 2. De Lorenzo Edo (Sl) 490 krogov, 3. Prauchart Stevo (H) 480 krogov.
Skupščina Smučarske zveze Slovenije
V nedeljo je bila na Taboru skupščina Smučarske zveze Slovenije, ki so 6e je udeležili delegati iz vseh okrajev Slovenije. Po uvodnih besedah predsednika Smučarske zvezo Slovenije tov. Franca Primožiča je podal tehnično poročilo referent Ante Gnidovec, ki so je med drugim dotaknil tudi uspehov v preteklem letu ter omenil, da čaka novo izvoljeni odbor večje število nalog, med katerimi je gotovo najvažnejša naloga dobra priprava naše smučarske reprezentance za olimpijske igre, ki bodo leta 1952. Ob zaključku je bil izvoljen nov odbor s predsednikom Francem Primožičem na čelu.
PLANINCI!
Dom Planika pod Triglavom bo zaradi nestalnih vremenskih prilik do 26. junija oskrbovan le ob sobotah in nedeljah, od 26. junija pa stalno.
Planinska koča »Planinc-Tajzl« na Pohorju je oskrbovana samo ob sobotah in nedeljah.
Staničeva koča pod Triglavom bo stalno oskrbovana že od 19. junija.
Moto dirke v Ljubljani
niso navdušile 15.000 gledalcev
Na stadionu Železničarja so bile v nedeljo ob začetku Tedna tehnike motoristične dirke, katerih so so udeležili polog drugih tudi nekateri najboljši slovenski motoristi. Obisk večtisočglave množice še posebno priča o velikem zanimanju našega ljudstva za motorizacijo.
Občinstvo pa je bilo zelo razočarano zaradi odsotnosti že večkrat najavljenih tekmovalcev iz Zagreba in drugih mest. Ker se je v nedeljo pričel Teden tehnike po vsej državi in ne samo v Sloveniji, je razumljivo, da so priredili motodirko tudi v Zagrebu in drugo. To bi moral prireditelj vsekakor predvidevati in o tem javnost pravilno obvestiti. Razen dirk 350, 500 ccm motorjev in handicap vožnje je bilo tekmovanje s pol ure zakasnelim pričetkom brez tekmovalnega poleta.
Tehnični rezultati so naslednji: 125 cem novinci (5 krogov)): 1. Meglič Vincenc (Maribor) 2:44,0, povprečna hitrost 57 km. — Športni motorji 125 ccm (8 krogov): 1. Pangerc Ludvik (Ljubljana) 3:53,5, povprečna hitrost 65 km. — športni motorji 250 ccm (8 krogov): 1. Horvat Albin (Mb) 3:50,0, povprečna hitrost 66 km. — 250 ccm novinci (5. krogov): 1. Maček Franc (MB) 2:39,8, povprečna hitrost 59 km. — športni motorji 350 ccm (10 krogov): 1. Jenko Tono (Kranj) 4:56,0, povprečna hitrost 69 km. — 500 ccm novinci (5 krogov): 1. Makovec Fredo (Lj) 2:40,6, povprečna hitrost 59 km. — športni motorji 250 ccm: 1. Jenko Anton (Kranj) 4:45,7, povprečna hitrost 67 km. — Handicap (10 krogov): 1. Makovec (Lj) 4:21.1, 2. Jenko 4:57,4, 3. Horvat (Mb) 4:38,6. — Prikolice:
1.	Bulc, sovozač Herga (Lj) 4:56,0, povprečna hitrost 65 km.
Namizno teniški turnir na Bledu
Uspeh mladincev iz Kranja
Po turnirju v Karlovcu so se naši najboljši igralci namiznega tenisa prvič zopet zbrali na Bledu, kjer je SD Enotnost, priredila uspeh namizno-teniški turnir. Sodelovanje subotiškega Špartaka, beograjske Cr-vene zvezde, zagrebške Mladosti in Železničarja nam priča, da je bil turnir res kvaliteten ter ni dosti zaostajal za državnim prvenstvom. Tudi je bil odlično organiziran ter se je končal v dveh dneh. V tem tekmovanju so so odlikovali slovenski igralci, med katerimi moramo omeniti predvsem mladince iz Kranja, ki so si v svoji skupini priborili prvo mesto ter porazili oba favorita Spartak in Mladost. Dober plasman je dosegel tudi Ljubljančan Bogataj, ki je najprej premagal Horvata, nato pa še Blažija. V polfinalu pa ga je Dolinar po dolgi in lepi borbi prisilil na ■kapitulacijo. Tehnični rezultati tekmovanja so naslednji:
Ekipe — moški: 1. Spartak. 2. Mladost, 3. —4. Enotnost in Železničar (Zgb).
Ženske: 1. Spartak, 2. Crvena zvezda, 3.—
4.	Kladivar in Mladost.
Mladinci: 1. Udarnik (Kranj), 2. Mladost,
3.—4. Enotnost in Spartak.
Moški — posamezno: l. Harangozo II., 2. Dolinar, 3. Vogrinc, 4. Bogataj. V finalni igri je Harangozo II premagal Dolinarja s 3:2.
ženske — posamezno: 1. Čovič, 2. Pauk,
3.	Harmat, 4. Pečnik. Finalna igra se je končala z zmago Čovičevo z rezultatom 3:1.
Mladinci — posamezno: 1. Bajič. 2. Petrovič (Kranj). 3. _Gramatčikov (Kranj), 4. Roža. V finalni igri je Bajič premagal mladega Kranjčana Petroviča z 2:0.
Moški pari — finale: Harangozo I in II : Grujič-Borisavljevič 3:0.
Mešani pari — finale: Harangozo I-Pauk : Harangozo Il-čovič w. o.
Skupni plasman: J. Spartak (Subotica) 138 točk, 2. Mladost (Zgb) 63 točk. 3. Udarnik (Kranj) 35 točk. 4. Železničar (Zgb) 32 točk, 5. Enotnost (Lj) 31 točk itd.
V sredo 8. junija ob 16.30 url bo na stadionu Enotnosti
prijateljska” nogometna tekma DINAMO (Zgb.) : ODRED
Z zleta fizkulturnikov mesta Ljublian«
,
O n V E STS CA
Razpis
S ciljem, doseči največjo aktivnost šolske mladine pri izgradnji manjših šolskih fiz-kulturnih objektov razpisuje Komite za fizkulturo pri vladi LRS
nagradno tekmovanje
za vso osnovne šole, sedemletke, višje in nižje gimnazije, učiteljišča, srednje in nižje strokovne šole in šole učencev v gospodarstvu v izgradnji, teh objektov. V poštev pridejo vsi fizkulturni objekti (atletsko igri. šče, igrišča za igre, telova.dišča, plavališča itd.), ki jih zgradi šolska mladina s prostovoljnim udarniškim delom za potrebe svoje šole oziroma šolskega fizkulturnega pouka. V tekmovanje se upoštevajo tudi vsi že zgrajeni objekti od 1. januarja 1949 in objekti, ki bodo zgrajeni do 31. decembra 1949.
šole, ki sodelujejo v tem tekmovanju, morajo takoj po dokončanih delih obvestiti Komite za fizkulturo pri vladi LRS o naslednjem:
1. Vrsta šole in kraj, kjer se šola nahaja.
2. Vrsta in opis objekta z načrtom.
3. Kdo je sodeloval pri gradnji (število mladine. prof. zbora itd.).
4. število delovnih ur, efekt dela, vrednost objekta v dinarjih itd.
5. Kdaj se je gradnja začela in končala.
6. Opomba (značilnost objekta, okoliščine, v katerih se je gradilo itd.).
Komite za fizkulturo, gradbeni oddelek, bo vsak prijavljen objekt pregledal in ga tudi ocenil.
Nagrade se bodo delile v praktični vrednosti po zaključku leta 1949.
Z ozirom na gornji razpis je pripravljen Komite za fizkulturo pri vladi LRS. gradbeni odsek, Ljubljana. Zupančičeva 5-IV., pomagati vsem šolam, ki nameravajo zgraditi v sklopu tega tekmovanja kakršne koli objekte, z izdelavo načrtov in s strokovnimi nasveti.	1526
Odredba
Vaje pionirk z obroči. — Pionirji vlečejo vrv
Navodila k cepljenju proti davici
1. Razporeditev, t. j. kraj in čas cepljenja, je ista, kot je bilo objavljeno v nedeljskem časopisu.
2. Oproščeni od cepljenja so otroci, ki bo-lujejo na sjedečih boleznih:
a) gripa, vročinsko stanje;
b) akutne nalezljive bolezni, vštivši re-konvalescenco;
c) aktivni tuberkulozni proces;
d) akutne prebavne motnje;
e) sladkorna bolezen;
f) akutne ledvične bolezni;
g) naduha;
h) srčne hibe;
i) kožna obolenja.
3. Otroci, ki so bili cepljeni proti tuberkulozi v zadnjem terminu, niso oproščeni od cepljenja proti davici, ker je od cepljenja že potekla predpisana doba med posameznimi cepljenji in zadnje cepljenje proti tbc nikakor ne vpliva na cepljenje proti davici.
Cepljenje je obvezno za vse otroke do 8. leta starosti, ki iz katerih koli razlogov še niso bili cepljeni zoper davico (odsotni, bolni itd.). Udeležba je obvezna za vse, brez ozira na to ali so prejeli poziv ali no. Pri vpisu v šolo se bo moral vsak učenec izkazati s potrdilom o cepljenjih.
Vsi starši morajo izostanek svojih bolnih otrok Izpričati na kraju cepljenja z zdravniškim spričevalom.
Partizanski tabor v Sežani
priredi okrajni odbor Zveze borcev Sežana 12. junija s pestrim sporedom.
Voznina z vlakom bo za ta namen ugodno znižana Prijavite se pri »Putniku«.
VREMENSKO POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE
Stanje dne 6. junija; Visok zračni pritisk s središčem nad južno Nemčijo šo stalno raste ln ustvarja lopo vreme po vsej zahodni in srednji Evropi. Ccz Anglijo pa potujejo deževna področja, ki prihajajo s severovzhodnega Atlantika.
Vremenska napoved za 7. junij: Zjutraj
po dolinah in kotlinah megla, pozneje pretežno sončno. Temperatura do 25 stopinj C.
DNEVNE VESTI
O raku bo govoril tov. dr. Pavšič v torek 7. junija ob 20 v Rokodelskem domu. Tovarišice, udeležito se predavanja polnoštevilno. Za bolničarke je udeležba obvozna. — Teren XII., obor AFŽ.
Strokovna sekcija zobozdravstvenih delavcev Slovenije vabi članstvo na redni množični sestanek, ki bo v sredo 8. junija ob 20 v predavalnici interne klinike v Ljubljani.
V okviru Centralno ljudsek univerze bo v sredo 8. junija ob 20 predavanje inž. Tan-cika Rudija »Pedološki tipi zemlje in njihova rezpostavljenost v Sloveniji (pedološka karta LRS)«. — V petek 10. junija ob 20 bo predavanje inž. Kavčiča Rajka »Petletni plan v kemični industriji«. Predavanji bosta v Šentjakobski dvorani, Mestni dom.
Društvo bibliotekarjev Slovenije vabi vso knjižničarje iz Ljubljane na sestanek, ki bo v četrtek 9. junija ob 18 v Narodni in univerzitetni knjižnici.	1528
Zapora Vošnjakove ulice. Dne 8. junija bo zaradi dviganja tira na cestnem prelazu (proga Ljubljana-Jesenice) od 7—11 zaprta Vošnjakova ulica za vsak promet z vozili.
VESTI IZ MARIBORA
Podjetjem In ustanovam mesta Maribora!
Pozivamo vsa podjetja in ustanove mesta Maribora, ki prejemajo živilske nakaznice za svoje delavce in nameščence, da dostavijo sezname zamudnikov s potrebnimi prilogami brezpogojno dne 7. junija v teku dopoldneva. Opozarjamo, da morajo podjetja brezpogojno pred oddajo seznamov zamudnikov obračunati že prejeto živilske nakaznico. Istočasno prejmejo tudi sezname za sestavo trebovanj za mesec julij 1949. — Trebovanja živilskih nakaznio za mesee julij bodo oddala podjetja in ustanove kakor sledi: podjetja s tek. štev. 32—100 10 junija, 101—180 11. junija, 181—280 13. junija, 1-15 14. junija, 15—31 15. junija v teku dopoldneva. — Istočasno s trebovanji za živilske nakaznice je predložiti ločena trebovanja za industrijske nakaznice tistih delavcev in nameščencev, ki še niso prejeli industrijskih nakaznic, pa so nanje upravičeni. — Poverjeništvo za trgovino in preskrbo MLO Maribor.
Dežurna lekarna v torek 7. junija; I. mestna lekarna, Partizanska cesta 1.
KONCERTI
Javna glasbena produkcija gojencev Državne glasbene šole v Postojni bo v sredo
8.	junija ob 20 v Domu kulture v Postojni.
Opozarjamo, da 6e vrši današnji koncert mešanega zbora Slovenske filharmonije v abonmaju. Koncert dirigira priznani dirigent Rado Simoniti. Spored: Lajovic: Bolest je kovač. Lan. Vrabec: Veter, Tome: Tiho ,tiho, Simoniti: Starka za vasjo, Kogoj: Vrabci in strašilo, Adamič: Umirajoča, Pusto je. Igra na nebu, Mokranjae: X. ru. kovet, Slavenski: Molitva dobrim očima, Gotovac: Jadovanka za teletom, Odak: Me-djimurska rapsodija, Tajčevič: Pjesma mrtvih proletera, Živkovič: Ranjenik. Vrabec: Bilečanka, Simoniti: Prvomajska. Vstopnice v knjigarni muzikalij. Koncert bo nocoj ob 20 v Unionu.
Kamnik nam predstavi danes ob 17 dva pionirska zbora, in sicer Pionirski zbor (80 članov) in Najmlajši pionirji (70 članov). Zborovodja Viktor Mihelčič. Ljubitelje mladinskega petja opozarjamo na ta nastop. Vstopnice po 10, 8 in 5 din v knjigarni muzikalij.
Ženski In mešani zbor Akademije za glasbo nastopi v sredo 8. junija ob 20 na X. javni produkciji. Izvajajo: Lajovic: Gozdna samota (ženski zbo rin klavir), šivic: Pomladni pozdrav (žonski zbor), Mjaskovskij: Kirov je z nami. Poema-kantata za sopran, bariton, mešani zbor in klavir. Dirigent: Ciril Cvetko. Klavir: prof. Marijan Lipovšek. Programi-vstopnice v knjigarni muzikalij.	1527
Razpis
Ministrstvo za prosveto razpisuje 14 mest za redno slušatelje defektologije na Višji pedagoški šoli (3 za študij pedagogike slepih v Beogradu, 4 za študij pedagogike gluhonemih in 7 za študij pedagogike psihično defektnih v Zagrebu).
Reflektanti — učitelji osnovnih šol   naj
vložijo prošnje preko 010 — poverjeništva za prosveto na ministrstvo za prosveto do 20. junija 1949. V prošnji naj navedejo rojstne podatke, stan, naziv, število službenih let, ali so opravili strokovni izpit, skupino stroko defektologije, ki jo želijo študirati, in točen naslov. Kolkovanim prošnjam mora biti priloženo zdravniško spričevalo.
Iz pisarne ministrstva za prosveto
o poletnem obratovalnem času v Ljubljani
Za čas od 8. junija 1949 do nadaljnjega odrejamo naslednji obratovalni čas:
1. Trgovine: 7—12, 17—19. Delavsko-usluž-benske preskrbovalnice uradov in podjetij (magazini) ter sindikalni magazini: 8—12, 16—19. Sindikalni magazini obratujejo tudi ob nedeljah od 8—12.
2. Trafike: 6—10, 14—18. Trafike, ki imajo sedai izjemen obratovalni čas zaradi prodaje kolkov, obratujejo: 6—12, 16—18. Ob nedeljah obratujejo po sedaj določenem razporedu trafike od 8—12.
3. Pekarne: 6—11, 15—18. Kruh za peko pa morajo že doslej za to določene pekarne prevzemati tudi med 11 in 15. Ob nedeljah prodajajo kruh že doslej določene mlekarne od 6—11.
4. Mlekarne: 6—11. 15—17.
5. Prodajalne 6adja In zelenjave: na Pogačarjevem trgu in Vodnikovem trgu ter na ostalih trgih: 6—11, 15—18: ostale: 7—12 in 16—19.
Poverjeništvo za trgovino in preskrbo 10 MLO Ljubljana
GLEDALIŠČE
Drama - Ljubljana
Torek, 7.. ob 20: Moliere-Vidmar: »Šola za žene«. Abonma D.
Sreda, 8., ob 19.30: Shakespeare: »Hamlet«.
Abonma Drama T,
Četrtek, 9., ob 15: Akademija slepih: Proslava ustanovitve prvega slovenskega zavoda in šolo za slepe. — Ob 20: Moliere-Vidmar: »šola za žene«. Abonma B.
Petek, 10., ob 19.30: Shakespeare: »Hamlet.« Abonma C.
Sobota, 11., ob 20: Gow-D'Usseau: »Globoko so korenine«. Abonma A.
Nedelja, 12., ob 20: »Moliere-Vidmar: »Šola za žene«. Zaključena predstava za sindikate.
Opera — Ljubljana
Torek, 7.: Zaprto.
Sreda. 8., ob 20: Puccini: »Tosca«. Gostovanje Valerije Hoybalove. Zaključena predstava za sindikate.
Četrtek, 9.. ob 20: Verdi: »Travlata« Zaključena predstav« za LMS.
Petek. 10., ob 20: Puccini: »Tosca«. Izven. Gostovanje Valerije Heybalove in Milana Pihlerja.
Jutrišnja predstava za sindikate »Soro-člnskl sejem« odpade zaradi bolezni v ansamblu.
Za sindikalno predstavo Puccini »Tosca«,
ki bo v sredo 8. junija ob 20 v opernem gledališču, pridejo na vrsto naslednje sindikalne podružnice: kemični št. 5, Opus barve, trgovski št. 30, usnjarji št. 5, 6,7, tekstilci št. 1. 2, 3. 12. živilci št. 5. 13, gostinci št. 1, 2. 3, 6, 12, 13, 14, 15, 20, kovinarji št.
4.	5. 12. 13, 20, 25, administrativni št. 1, 3, 15, komunalni št. 2, 5, grafičarji št. 10, SKUD Jožo Moškrič in glavna direkcija rudarstva. — Bone za nakup vstopnic dvignite obvezno v torek 7. junija med 17 in 18 na oddelku za kulturo in prosveto KSS. Podružnico opozarjamo, da dvignejo bone za nakup vstopnic med določenim rokom, ker jim sicer zapadejo. Vstopnice na izdane bone dvignite obvezno v sredo med 8—10 na Upravi SNG, Gradišče 4-1.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Mestni dom Četrtek, 9., ob 20: Lilllan Hellman: »Kobilice«. zadnjič.
Sobota, 11., ob 20: Lillian Hellman: »Kobilice«, gostovanje v Ljudskem gledališču v Celju.
Nedelja, 12., ob 20: Lillian Hellman: »Kobilice«, gostovanje v Ljudskem gledališču v Celju.
Ker pri obeh zadnjih predstavah mnogo obiskovalcev ni dobilo vstopnic, bo v če-trtok ob 20 šo enkrat uprizorjeno to delo. Predprodaja vstopnic od srede dalje pri Državni založbi, oddelek za muzikalije, Kongresni trg 18.
SKUD »JOŽE LACKO« PTUJ GLEDALIŠČE
Torek, 7., ob 20: Škvarkin-Vidmar: »Izpit za življenje«. Režija P. Dežman, devetič. V okviru republiškega tekmovanja. Cene znižano.
Obvestilo
Tovarna gumijevih izdelkov fSava« v Kranju sporoča vsem interesentom, da sprejema njen komercijalni oddelek stranke izključno samo
v torkih in petkih od 9. do 12. ure. Obiski izven odrejenega časa onemogočajo redno delo, zato prosimo vse obiskovalce, da zgornje obvestilo upoštevajo v njihovem lastnem interesu.
Opozorilo
Mestno trgovsko podjetje »METROP«, Maribor, opozarja vse stranke, ki še niso dvignile denarja za blago, ki je bilo prodano v komisijski trgovini na Glavnem trgu (prej Mastek), da istega dvignejo najkasneje do 30. septembra 1949, ker po tem datumu denar zapade.
»METROP«, Maribor
PRESKRBA
DELITEV MESA Važno obvestilo za vse potrošnike mest« Ljubljane
Poverjeništvo za trgovino ln preskrbo MLO v Ljubljani obvešča potrošnike, da se bosta dosedaj objavljena obroka mesa i* prva dva tedna meseca junija t. i. (odrezki za meso z označbo I in II) delila samo s® v torek 7. junija ln sredo 8. junija (in ne do sobote 11. junija, kot je bilo objavljeno v dnevnih časopisih 5. junija). Isto velja tudi za menze in ostale kolek, ustanove.
Pozivamo potrošnike, da si meso naba. vijo v navedenih dneh, ker se od četrtka 9. junija dalje meso za prva dva tedna junija ne bo več delilo.	,
V torek 7. junija bodo delile meso <w 6—12 in od 14—17 poslovalnice, ki so dolo-čene za delitev mesa bolnikom in na trKP> dočim bodo delile meso y sredo 8. neprekinjeno od 6—17 vse prodajalne D1®31 mestne klavnice.	.
V kolikor mesarji v sredo 8. junija ne 6* mogli posfreči potrošnikom do določene morajo prodajati meso toliko časa, da S®' strežejo vsem potrošnikom.
OBVESTILO ULIČNIM POVERJENIKOM
Naročamo vsem uličnim poverjenikom m®" sta Ljubljane, da takoj prevzamejo živU**? nakaznice za mesec junij na pristojnem in KLO Polje ter jih najkasneje do sred* 8. junija do 8 dostavijo potrošnikom.
Razpis
za sprejem v Zavod za fizkulturo t Ljubljani
Kandidat, ki se želi vpisati na sredo i® fizkulturno šolo, mora končati sedemleti® ali nižjo gimnazijo z malo maturo, no sm« biti starejši od 18 let, na zdravniškem pl®' gledu mora dokazati, da je sposoben za t» študij in mora z uspehom položiti sprejem' ni izpit:
Moški:
1. Tek na 60 m v 10.5 sek.
2. Skok v višino 115 cm.
3. Skok v daljino 3.70 m.
4. Suvanje krogle (4 kg) 8 m.
5. Plavanje 25 m brez merjenja časa.
6. Plezanje po vrvi (3 m) brez merjeni* časa.
7. Prehod čez gred daljine 4 m, višine 1® centimetrov.
8. Ravnanje z žogo.
9. Prosta vaja za pionirsko značko.
Ženske:
1. Tek na 60 m v 13 sekundah.
2. Skok v višino 80 cm.
3. Skok v daljino 2.5 m.
4. Suvanje krogle (2.5 kg) 7.50 m.
5. Plavanje 25 m brez merjenja časa.
6. Prehod čez gred dolžine 4 m, višine 10" centimetrov.
7. Ravnanje z žogo.
8. Prosta vaja za pionirsko značko.
Vsak prosilec mora vložiti prošnjo na Z&' vod za fizkulturo v Ljubljani, Tabor, naj' kasneje do 15. junija 1949.
Sprejemni izpiti bodo 28. in 29. junij® 1949 na Zavodu za fizkulturo v Ljubljani Tabor. Vsak prosilec bo pismeno pozvan-kdaj se mora javiti k polaganju sprejema®-ga izpita. K sprejemnemu izpitu je treba prinesti:
1. Rojstni list.
2. Šolsko spričevalo.
3. 3 fotografije v velikosti 6x9 cm v vadbeni obleki.
4. Kratek življenjepis.
5. Točen naslov.
Komite za fizkulturo pri vladi LRS.
RADIO
Ljubljana, Maribor in Slov. Primorje
DNEVNI SPORED ZA TOREK 1. junija: Poročila so ob 5.15. 6.20	19	30	14.30,	19.30
in 22; slede važnejše oddaje: 5 Pozdrav delovnim ljudem — 6 Jutranji koncert — ^ Zabavni opoldanski spored — 12.45 Ved®r solistični spored — 13 Gospodarska oddaj®
— 13.15 Pester spored orkestralne in soli’ stične glasbe — 14 Igra Vaški kvintet. P°' jeta Božo in Miško — 14.45 Nekaj skladb za godala predklasičnih mojstrov — 15 Fi}®' ska oddaja — 15.10 Samospeve hrvatsjn1' skladateljev pojo Blanka Zec. pri klavirJ0 Hubert Petan — 18.30 Drobne skladbe 18.40 Literarna oddaja, Aleksander Sergej?' vič Puškin — 19 Igra mali ansambel Radi® Ljubljana pod vodstvom Alberta Jermol®
— 20 Radijski dnevnik — 20.15 Prenos kon' certa mešanega zbora Slovensko filharmonije, dirigent Rado Simoniti (prenos i* Uniona) — 22.30 Pisan spored do konca oddaje.
KINO
LJUBLJANA: UNION: AngleSki film »Ha®' let« (brez tednika). Predstava samo ob 1?' MOSKVA: Sovjetski film »Admiral Nabi' movi, tednik.
SLOGA: Sovjetski film »Pastir ln pastiric®*' tednik.
Predstave ob 16.15, 18.15 in 20.15.	.
TIVOLI:	Sovjetski barvni film »Mlado*1
naše domovine«, tednik. Predstava ob 20-°.1'' TRIGLAV: Jugoslovanski film »Življenje 1® naše«, tednik. Predstava ob 20.
ŠIŠKA: Sovjetski film »Otok brez imen®*’ tednik. Predstava ob 20.
MARIBOR: PARTIZAN: Premiera sovjet' skega filma »Srečanje na Labi«, tednik* , UDARNIK: Sovjetski znan. dok. film »»OB1 spet vidijo«, tednik.
Predstave ob 16.30, 18.30 in 20.30.
CELJE: METROPOL: Italijanski film »Tr»' gičen lov«, tednik.
DOM: Angleški film »Karneval«, tednik, .i KRANJ: MESTNI: Sovjetski film »Zl®tl rog«, tednik.
PTUJ:	Ameriški film »Veliki diktator«,
tednik.
OGLASI
PRAZNO SOBO s posebnim vhodom ter s®' uporabo kopalnice v centru Maribora menjam za enako v Ljubljani. Ponudbe o, tovarno »Zlatorog«, Maribor.	‘
Poziv upnikom in dolžnikom*
Glavna direkcija za avtopromet, Lj11.'?’ ljana, Stari trg št. 34, Glavna direkcij ^ za oskrbo z avtomobilskim in pog0’1’ skim materialom ter Glavna uprava z. ceste, obe v Ljubljani, Frankopanska * • št. 11, so prenehale obstajati ter so preš* v likvidacijo.
Pozivamo vse upnike in dolžnike, 0 prijavijo svoje terjatve odnosno porav1} jo svoje obveznosti najpozneje do 1°. I lija 1949. leta.
Po tem roku se bodo terjatve uP°j e vale le, v kolikor bodo nesporno razvl^0 iz naših knjig, dolgovi pa se bodo soan izterjali.	_	_	.
Likvidacijska komisija Minisfrs za lokalni promet LRS
OSMRTNICA
Po kratki, mučni bolezni nas je naš stari tovariš in sodelavec podporo ,.a Grošek Anton. Pokopali ga bomo ob 16 v Trbovljah. — Člani vojnega odse
Ureja uredniški odbor. — Odgovorni urednik Dušan Bole. — Naslov. ure4° .
štva: Kopitarjeva 6. — Uprava: Kopitarjeva 2. — Telefon uredništva in “P/®’ 52-61 do 52-65. Telefon naročniškega oddelka 30-30. - Telefon oglasneg oddelka 36-85. — štev. ček. računa 6-90601-0.