PERIODICAL DIV.
AMERIKANSKI
fciOVr? JS41
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmogel	-
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOUETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian Organizations)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH
DRŽAVAH AMERIŠKIH.
STEV. (N#.) 211.
v
chicago, ill., petek, 31. oktobra. — FRTOA5Y, october 31, 1941.
LETNIK (VOL) L.
Pristaši in kritiki izražajo komentarje
Predsednik je spfravil deželo korak bliže vojni, pravijo njegovi kritiki. — Predsednik želi zagotoviti mir, trdijo njegovi pristaši. — Odmev v inozemstvu.
Washington, D. C. — Govor, ki ga je imel predsednik Roosevelt zadnji ponedeljek, je dal povod za živahno komentiranje in razpravljanje tukaj in v inozemstvu o tem, v koliko utegnejo imeti predsednikove ognjevite besede vpliv na ameriško etališče.na pram vojni. Odmev je na splošno taksen, kakoršno mnenje prevladuje v krogih, ki ga izražajo. Domači intervencijoni-sti na pr. trdijo, da je izrazil predsednik mnenje večine A-merike, namreč, da se morajo napeti vse sile, da se hitleri-zem uniči. Izolacijonisti nasprotno povdarjajo, da je bil to zopet eden predsednikovih govorov, katerih namen je, razpaliti vojno razpoloženje med prebivalstvom, da bo to bolj pri volji, poslati ameriške vojake na pomoč britanskemu imperiju.
Posebno živo se je razprt7-ljal govor v senatski zbornici, kjer se zdaj vodi debata, da se prekličejo razne točke v nev-tralnostnem zakonu, katere jc predsednik posebej označil v svojem govoru. Med vodilnimi Rooseveltovimi kritiki se je v tej zbornici oglasil senator Taft, ki se je izrazil, da pred sednik zavaja ameriško ljudstvo, češ, med tem, ko govori, da mu je pri srcu mir, se iz njegovih besed razvidi, da je storil vse, kar je mogel, da spravi deželo v vojno. Drugi, namreč senator Walsh, pravi, da je govor "pretresel" milijone ljudi, češ, da je zdaj njih strah potrjen. Wheeler pa je dejal, da je predsednik z govorom potrdil, da ve, da smo že v vojni, in da moramo iti še dalje.
Tem kritikom je v sredo odgovoril senator Connaly, da so njih obdolžbe, da hoče predsednik spraviti deželo v vojno, neupravičene. Najboljši odgovor je v tem, ko dežela še ni v vojni, je dejal in dostavil: "Ako bi predsednik res želel, zaplesti to deželo v voino, bi bil lahko storil to že pred letom dni."
Tudi inozemstvo je posvečalo govoru pozornost. Vtis, ki ga je predsednik napravil z njim v Londonu se pa vidi iz uvodnika v listu Daily Express, kjer se trdi, da bodo a-meriške ladje kmalu plule v angleška pristanišča in, da bodo pri tem brez dvoma nekatere torpedirane. Clankar pravi nato: "Od tega trenotka dalje bo samo vprašanje časa in izbire, kdaj bo Amerika napovedala voino Nemčiji-" Neki drugi list pa pravi, da je Roosevelt razkrinkal velik načrt, ki ste ga imeli Nemčija in Japonska proti Ameriki, da jo stisnete, a "načrt se je izjalo-
LEWIS SE
JPOGAJA
Stopil v razgovore s predsednikovim odposlancem.
Washington, D. C. — Stavka v premogovnikih,-ki jih la-stujejo jeklarne, je delala tudi v sredo vladnim krogom skrbi. Vendar pa se je dobil vtis, da se utegne položaj mirnim potom razčistiti, ne. da bi' bilo treba podvzeti vladi kakih nasilnih korakov. Johnj Lewis, načelnik
PREDSEDNIK ODKLANJA, DA BI POKAZAL DOKUMENTE
Washington, D. C. — Na konferenci s časnikarji se je predsednik Roosevelt zadnji torek izrazil, da mu ni mogoče, javno pokazati dveh dokumentov, katera je omenil v tvojem govoru dan prej in dejal o njih, da kažeta, da imajo naziji načrt, po svoje razdeliti južno Ameriko, in odpraviti vse vere na svetu. Povdaril je, da sta oba dokumenta prišla iz nekega vira, o katerega zanesljivosti se ne more dvomiti, toda v tajnosti pa se morata držati zato, da se ne razodene ta vir, ker bi to utegnilo ovirati dobivanje nadaljnih informacij o nazijih.
WHEELER TRDI, DA NE DRŽI Z NAZIJI
Washington, D. C. — Senator Wheeler, znani izolacije-premogarake/l ist' ki zah*eva, da se Amen-
Nemci trdijo, da
zasedajo polotok
Krim, polotok v Črnem morju, postal novo bojišč«. — Naziji zatrjujejo, da bo kmalu ves njihov. — Sovjeti svare prebivalstvo, da nemška nevarnost še ni minula.
=
unije, je namreč v stooil v sre-
ka ne zaplete v vojno, je razo-
do v razgovor z 'odposlancem predsednika Roosevelta, Tay-lorjem, kar se zdi, da je prvi korak k poravnavi. Predsednik si očividno prizadeva, da se take vrste poravnava doseže, in je najbrž tudi dal Tay-lorju tozadevna navodila, ko je ta nekoliko prej konferiral z njim.
kearny bil na "konvoju" ob Času napada
Washington, D. C. — Predsednik Roosevelt je zadnji torek razodel, da je bil rušilec Kearny na "konvojski" službi, ko ga je napadel nemški pod-mornik, namreč, da je spremljal neke trgovske ladje. Ali so bile te ladje ameriške ali angleške, predsedniku, pravi, ni znano. Omenil je, da je bila ta ladja skoraj na dvoje pre-klana od torpeda.
smrtna kazen za skrivanje živil
Rim, Italija. — Mussolini je zadnji torek odredil smrtno kazen za tiste, ki bi v deželah, katere je zasedla Italija, skrivali ali pa uničili kako večjo množino živil ali industrijskih produktov.
-o-
kardinal želi francijo versko združiti Vichy, Francija. — Semkaj je prispel zadnji torek iz zasedenega dela Francije kardinal Suhard, da poroča Petainu o odnošajih med katoliško cerkvijo in nemškimi oblastmi. Obenem je njegov namen tudi, da upostavi versko zvezo med cerkvami v zasedeni in nezasedeni Franciji.
del, da je pričel dobivati te dni večje številb kart in pisem, v katerih se žigosa kot nazij. ter, da je v zvezi s Hitlerjem. Tudi drugi senatorji protivoj-ne struje poročajo o enakem pojavu. Na te obdolžbe je Wheeler odgovoril, da morajo biti očividno le sad britanske propagande, ter je obenem povdaril, da je on sam delal v sehatu govore proti Hitlerju že tedaj, ko se je Lord Halifax, sedanji britanski poslanik v Washingtonu, še udeleževal lova na merjasce v Nemčiji v družbi z Goerin-gom.
-o-
KONJSKO MESO PRODAJAJO ZA GOVEJE
London, Anglija. — V nekaterih londonskih restavran-tih se prodaja konjski "steak" kot goveje meso, kakor so u-gotovili detektivi ministerstva za živila. In pod to krinko se računa zanj tudi prav visoka cena, ponekod do 70 centov za porcijo. Taki restavranti bodo podvrženi kazenski obravnavi, kajti v zakonu je določeno, da sicer lahko prodajajo konjsko meso, toda morajo gostom to posebej povedati.
KRATKE VESTI
-1
—	Otawa, Ont. 4- Nizozemska prestolonaslecmica Juliana, ki prebiva vltukajšnjem mestu, bo odšla s svojima dvema otrokoma v 2ed. države, kjer 'bo v Hyde pailcu gostovala preko iconca tedja pri pred-sedniku in njegovi ženi.
-— New Delhi, Indija. — Iz osrednje zakonodajne zbornice so člani muslimanske stranke demonstrativno) odkorakali zadnji torek, in ! sicer zato, ker niso prodrli s svojo zahte vo, da bi Indija b$lj aktivno sodelovala v vojni. *
—	Helsinki, Finska. — Neki tukajšnji list je v torek zapisal, da imajo Rusi še vedno zasedene^TTelfaTere postojanke na finskem ozemlju. Iz tega vzroka, pravi list, se še ni dosegla zadostna zmaga, da bi se lahko čutila Finska varno.
—	London, Anglija. — Mrs. Churchill, žena min. predsednika, je razodela v torek, da je Anglija poslala Rusiji doslej nad 140 ton najbolj nujnih zdravniških . potrebščin Kavno zdravniških zalog Rusija potrebuje v ogromni meri, je dejala.
-o
NEMCEM SE NAPOVEDUJEJO TRDI DNEVI
Berlin, Nemčija. — 2e idaj preživljajo Nemci težke case, toda obetajo se jim še težji, kakor je zadnji torek namignil propagandni minister Goebbels, ko je napovedal "prihod tednov, ki gotovo ne bodo lahki." Bodril pa jih je, naj "drže glave pokoncu in se ne podajo." — "Vem, da vam je danes težko," je v svojem bodrilnem članku zapisal minister. "Vsi morate delati ka* kor nikdar prej. Vaše žene
London, Anglija. — Vojno poročilo, izdano v Berlinu to sredo, trdi, da so nemške čete omenjenega dne vdrle na ruski polotok Krim, ki leži ob severnem obrežju Črnega morja. Prehod so si izsilili preko pere-kopske ožine, ki veže polotok s celino. Poročilo dostavlja, da čete prodirajo nevzdržno naprej, da čimprej zasedejo celi polotok, ki je važnega pomena za kontroliranje vsega Črnega morja. Na celini je nemška vojska prodrla že daleč mimo otoka in se bliža mestu Rostovu.-
Rusko poročilo umika na Krimu ne omenja ,marveč le izjavlja, da se nadaljujejo boji na številnih delih fronte. Neki list pa isti dan opozaija
Iz zasužnjene domovine
Zunanji minister Jugoslavije Dr. Momčilo Ninčič je v londonskem radiu govoril, da se najboljši del hrvatskega naroda ne udeležuje pobijanja Srbov. — Jugoslavija se je udeležila Konference dela.
mnenju, da je nazijska sila že ustavljena. Nasprotno, Nemčija, pravi, je vrgla proti Rusiji skoraj vso svojo armado na zemlji, artilerijo in tanke, ter devet desetin svoje zračne sile. Moskva, Doneč, Krim Rostov, povdarja list, so vedno v veliki nevarnosti.
Večina, najboljši del hrvatske-, trok pada na njegovo dušo?
Ali ga ne grize vest, da se taka zverinstva, edistvena v svetovni zgodovini, dogajajo ravno v njegovi državi? Pavelič in njegova vlada izrabljajo svojo o-t>last in koljejo srbski narod v imenu svojega kralja. Kje je ta bral j, član velike savojske vladarske hiše, če s tem ne 30-glaša? V njegovi moči je, da ista oborožena sila, ki je te krvoločne razbojnike pripeljala v zemljo, zdaj zgrabi in jih preda tistim, ki bodo krivce pobesili do zadnjega od "po-glavmka" do "doglavnika", od vseh zločincev pri vrhu pa do zadnjega pandurja."
"V tej nesreči je srbski narod sprejel v svoje narečje brate Slovence, ki jih neusmiljeno pr^paganjajo in ki so
ga naroda, se ne udeležuje klanja Srbov
London, 20. oktobra. (JCO) — V vrsti predavanj članov Kraljeve vlade ljudstvu v Ju goslaviji je zunanji minister dr. Ninčič v svojem govoru na londonskom radiu 12. oktobra med drugim dejal:
"Vsak dan dobivamo poročila o vsem, kar se pri vas dogaja. Imamo strašna poroč;la o pokol ju Srbov z druge strani Drine v Paveličevi Hrvatski. Tu se vrši po načrtu iztrebljanje srbskega naroda. Kolje se vse, otroci pred očmi staršev in starši pred očmi dedov. Te krvoločne zveri, ki vzdržujejo in pomagajo Paveličovi vladi še ne pomislijo na to, da hrvatski narod ni močan in 4$ je obkrq-
preb^Mvo. ».j	^S^Sj^S TZT.ff"'™
m še
ZA-
VOLIŠČA bodo STRA2ILI
Chicago, 111. — Neka trgovska organizacija je objavila, da bo prihodnji torek, ko se bodo v tukajšnjem mestu vršile volitve za sodnike, s svojimi člani zastražila volišča, da prepreči vsake sleparije z glasovnicami.
včasih stoje cele.yre pred trgovinami, da dobe nekaj zelenjave. Včasih morate biti brez kozarca pive, včasih brez cigaret. Potem morate, ker primanjkuje potrebnih rok, razkladati premog, ponoči iti v zračna zaklonišča in potem po dveh urah spanja hiteti nazaj na delo."
C
vil."
Nemčija in Italija pa nasprotno z vso srditostjo napadate Roosevelta in obenem po-vdarjate, da pomenijo njegove besede zadnji korak v vojno. Mussolini je dostavil k temu, do bodo z ruskim boljševizmom vred poginili tudi tasti v Evropi in Ameriki, ki drže z njim. Naziji pa označujejo oba dokumenta, ki ju je predsednik omenil, kot potvorbe.
NEMCI SE PRITOŽUJEJO NAD VREMENOM
ki. Brez pomoči Srbov, brez moči srbskega naroda, se nc more obdržati in bo uničen. Večina hrvatskega naroda, tisto, kar je najboljše v njem, se
prignali v Srbijo. Naj jih pritisnejo še močneje na svoje srce, kajti oni to zaslužijo. Naše usode so tesno povezane in s krvjo zapečatene. Oni s sol-
, .	j . „ . zami in z ljubeznijo odgova-
tega zaveda m se ne udeležuje, rjajo na naŠQ ljubezen „
"Vsi naši zavezniki in prija-
Vreme je postalo za Rusijo najboljši zaveznik, kar jih je še doslej dobita. Sneg in deževje je tako razmoČilo mehka tla, da Nemci javno priznavajo, da jim ta nadlega ovira hitrost njih ofenzive, in * gornjo »liko kažejo, kako morajo polena in deske podlagati pod kolesa težkih kanonov, da jih spravijo iz blata.
pokolja Srbov. Predstavnik hrvatskega naroda v vladi g. dr. Jura j Krnjevič je naj odločnejše obsodil to zločine in izjavil, da hrvatski narod nima nič skupnega z njimi. Ante Pavelič in njegovi sodelavci nočejo misliti na interese Hrvatov. Njim je samo do srbske krvi. Toda tu je nekaj druge ga, kar to zveri mora prisiliti k razmišljanju. Prišel bo dan obračuna. Kazen mora biti prav tako neusmiljena, kakor so oni bili. Naš narod mora dobiti in bo dobil zadoščenje za tisoče zverinsko poklanih Srbov, ki so za njih bili krivi samo zato, ker so Tbili Srbi. »Kazen mora biti odmerjena po velikosti zločina. Niso ubijalci samo nekateri tisoči vstaških budal, temveč vsa Paveličova vlada in vsi tisti, k; naravnost ali po ovinkih to vlado zdržu-jejo ali ji pomagajo. Vsi bodo morali odgovarjati in bodo odgovarjali za te zločine, ki jih v vsej svetovni zgodovini ne nahajamo enakih. Kri mora biti maščevana in sodba bo prišla."
"Od poklicnega ubijalca kot je Pavelič in njegove sodrge se kaj drugega tudi ni moglo pričakovati. Toda njegovo državo so ustvarili nemški in italijanski noži. Brez njihove oborožene sile bi ti razbojniki ne ostali niti en sam dan in bi niti pomisliti ne mogli na iz zivanje srbskega naroda na tak način. In še več, Pavelič in njegovi vstaši so prišli naravnost iz Italije, ki je nedvomno, obdržala še naprej vrhovno nadzorstvo nad njegovo upravo Zato pada na italijanski narod sramota za vse, kar se tam do* gaja. Kje je ta "hrvaški kralj", ki je Italijan? Ali se zaveda, da pokolj srbskih o-
telji razumejo težko stališče in iskreno čutijo s srbskim narodom. V Angliji, v Rusiji in povsod drugod vedo, kakšne žrtve prinašamo za skupno stvar. Oni sočustvujejo z našim trpljenjem in cenijo naše požrtvovanje. Težke so pres-kušnje srbskega naroda. V svoji zgodovini je imel malo težjih, toda bodočnost je naša. Pomisliti je treba na boljše dni, ki bodo prišli, obvarovati hladnokrvnost in trezno razsojanje ter nikdar kloniti.
Poroča se, da je Italija poklicala pod zastavo še 1,000.-000 ljudi. Vesti pravijo, da bodo eno tretjino poslali v Francijo, da zamenjajo nemške vojake, ki sedaj vzdržujejo mir med francoskim narodom, drugo tretjino v Jugoslavijo, kjer bi pomagali Nemcem v njihovem prizadevanju, da bi obdržali vojaško gospodstvo nad narodom, tretja tretjina pa bi se pridružila nemški vojski na ruskem bojišča. Tako izmučene Hitlerjeve armije pošiljajo zameno, da bi obdržale pod jarmom francoski narod in pripravljajo italijanske vojake za pohod v Jugoslavijo, da bi dobili zgubljeno vojno. . . .
• —r°—: -
Potovanja ministrov
Montreal, 13. okt.— (JCO.) — Danes je sem prispel g. Mi-ša Trtfunovič, jugoslovanski prosvetni minister, da se sestane s Sanom Hrvatske in čiani jugoslovanske vlade, ki bivajo v Kanadi.
WMhington, 14. oktobra.— (JCO.) — GG. ministra Franc Snoj jn Sava Koaanovič sta obiskala Cleveland odnosno Chicago. ; H

Stran Ž
Amerikanski Slovenec
AAifelUKAttfctU SlOVfcNtC
• frtrf in nmjstarejft slovenski lit* Ameriki.
. UUmorijor bta 1891.
Istag« ruk dan mm nedelj, pone-delikqr in dnem. P© prunikih.
TTi1ti» in ti tki t
rr PUBLISH!]
R«L, Chicago. Telefon: CANAL 5544
i& uprave:
celo leto Z« pol leta _ 2?» fctft leta Se ChieuRi
NaroColna:
..$5.00 _ 2.50 1.50
CbHno, Kanado in Evropo:
Za eda leto -___$6.00
Za pol let*------3.00
Za četrt lete______________1.75
Posameen« številka
The first and the Oldest Slovene * Newspaper in America.
Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago. Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year _______
For half a year______
For three months
_$5.00 _ 2.50 1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year -........$6.00
For half a year____3.00
For three months_____1.75
Single copy--------------- Jc
___va^ne*m Pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo
^Š.TtS , F®* dn®vom- ** i*ide Kst- — Z« Mdnjo Številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
zgodovini bosta ostala oba v najbolj žalostnem spominu, kot najbolj nezvesta sinova francoske republike. Francija bo po tej vojni na novo vstala, a pričakovati je, da vsled nespametne in žalostne politike Darlana in Lavala, zna nositi nekatere posledice, ki ji bodo v škodo. Te posledice bodo skoro gotovo v teritorijalni zgubi nekaterih njenih kolonij po svetu. N. pr. težko je, da bi kedaj dobila nazaj svoja posestva v Tihem morju, ki jih je iz gotovih ozi-rov prepustila Japonski, pa tudi drugje znajo gotovo posledice pritisniti Francijo, ki ne bodo ugodne za njo. •
So pa mnogi, ki upajo, da bo Francija o prvi priliki vstala proti Nemčiji in da bo splošni ljudski odpor jačji od vsakega zagovornika osiščne politike ter da bosta Darlan in Laval strmoglavi j ena in dobila plačilo za svoje delo-vaifje.
Petek, 31. oktobra, 194i
»ntered as second člass matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago. Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Francija
NOVICE, VESTI IN ODMEVI nji čas in razmere je minule
'neSeljo, ko je bil baš praznik
Kakor ljinoge druge dežele, tako tudi Francija preživlja hudo preizkušnjo. Premagana je bila in njena tradicionalna sovražnica ji je naložila težko kazen. Ko je prišlo do premirja, so seveda mislili Francozi, da s tem, da sprejmejo pogoje, si bodo rešili največ. Rešili so si malo. Nemški pogoji so naložili Franciji strašno gospodarsko breme. Francozi morajo strogo oddajati Nemcem toliko in toliko raznega blaga. Vsak dan morajo Nemcem dajati 8 milijonov, to je del za okupacijske stroške in druge namene. Izvedenci so že pred časom omenjali, da Nemci delajo s tem velikanski dobiček. Stroški okupacijskih sil jih ne stanejo niti polovico tega. Zraven tega mora vsa francoska industrija delati strogo za nemško vojsko. Potem so še druga določila. Francozi, celo iz nezasedenih krajev morajo Nemcem dati toliko in toliko izurjenih delavcev za vojno industrijo in še mnogo drugega.
Ce se upošteva, da je vojna polomija Francijo že sama silno pritisnila k tlom in zdaj že skoro eno leto in pol to' izmozgavanje od strani Nemcev, si lahko predstavlja vsak v kakem položaju se nahaja sodobna Francija. Pogoji Nemcev so pa, š^ bolj trdi. Kakor že znano so nemške armade, ki so se razlile iz vseh raznih direkcij kakor oktopusove sesalke zajele okrog dva milijona Francozov. Od teh je bilo izpuščenih iz ujetništva le nekaj sto tisoč. Nad 1,500,000 francoskih vojakov pa se nahaja še vedno v nemških ujetniških kempah, kjer so slabo oskrbovani, premnogi so že oboleli, tako da se bo večina najboljših francoskih mož in mladeničev vrnilo domov z uničenim zdravjem, doma v Franciji pa trpi družinsko življenje in drugo, kar pomeni hud udarec za francoski narod. V zasedenih krajih in to je dve tretjini Francije, Nemci brezobzirno vladajo. Francoze kaznujejo občutno za vsak najmanjši prestopek. Francoske talce streljajo v masah za vsak smrtni slučaj med Nemci. Kratko, Francija dela strašno pokoro v Hitlerjevih vicah.
Kaj je namen vsega tega je jasno. Nemci fiočejo Francijo izmozgati do kosti. Gospodarsko jo uničiti, francoski narod fizično degenerirati, tako da bo vzelo deset in deset letja predno se bo mogla Francija odpomoči od te katastrofe.	-•, m t* g $ g
Stari maršal Petain se sicer tolaži, da bo bolje. To je pa le sama prazna tolažba. Prodanca Darlan, in Laval, v katerih je našel Hitler zvesta efijalta sta sedla na nemške Hmanice iz sebičnih nagibov, da si priborita do oblasti in neke klaverne časti ter da v takem peložaju maščujeta svojo jezo nad prejšnjimi voditelji Francije, drugega dosti ne bota dobila, niti srebrnikov ne. Tudi če vsi navedeni mislijo in so prepričanja, da je taka politika najboljša v danih razmerah, se motijo. Prvič zato, ker dosti gr-še in hujše bi Nemci itak ne mogli postopati s Francozi, tudi če bi vso Francijo zasedli. Drugič pa to efijalstvo več pomaga Nemcem, kakor bi pomagalo drugače, če bi vso deželo zasedli. Tretjič se pa najbolj motijo tisti, ki verujejo v kako dano besedo od strani Hitlerja. Če bi Hitler premagal in opravil do dobra z Rusijo, bo enostavno Francijo itak zasedel, dati bi mu morala na razpolago vsa pristanišča v Sredozemlju in v Afriki. Hitler bi to kar vzel ob ugodnem momentu. Hitler v nobenem slučaju ne drži nobenih obljub, če mu drugače kaže bolje. Iz teh razlogov je francoska politika nerazumljiva in bodočnost bo to jasno potrdila.
Darlan in Laval sicer kujeta druge načrte. Iz Francije mislita napraviti neko nazijsko Francijo, seveda po nekem francoskem tipu, ki naj bi sodelovala z nazijsko Nemčijo, ako ta ostane zmagovalka. Oba Čakata že skoro nestrpno, da 84-letni stari maršal odide, kakor je to nestrpno čakal pred leti Hitler, da se je stari Hindenburg umaknil iz življenja. Potem mislita nastopati z neko diktatUro, sodelujočo z Nemčijo. Edino kar jim dela preglavice je, da stari Petain predolgo živi ter da čas prehitro beži. Skrfti oba že tudi to, če Hitler ne zmaga, tedaj bo za nju edina izbira s Hitlerjem v pregnanstvo.
Po vojni, ko bo hitlerizem poražen, bo poražen z njim tudi darlanizem in lavalizem v Franciji in v francoski
Joliet, 111.
Prihodnjo soboto, ko nasto pi mesec listopad ali november, bo eden izmed največjih praznikov vsega leta, namreč god Vseh svetnikov, katerim se vsak rad priporoča za vse slučaje telesnih in duševnih potreb. — V pondeljek, dne 3. novembra pa bo Vernih duš dan, ko se spomnimo naših dragih, ki so že šli v večnost. Mi pa, kot dobri katoličani m zvesti prijatelji "Amer. Slovenca", se pri tej priložnosti spomnimo rajskih svojcev, kakor starišev, sorodnikov, prijateljev in znancev, a ne pozabimo pa zlasti pokojnih bivših lastnikov, urednikovf naročnikov, sotrudnikov in čita-teljev ter prijateljev tega lis ta, ki so tekom 50 let njegovega obstanka toliko blagohotno zanj, kakor tudi za Boga in narod mnogo svojega zlatega
Kristusa kralja, priobčila na svoji prvi strani čikaška "Tribune". Predstavljala je Belo hišo v Washingtonu, pred njo pa stoje vladni prvaki, laskavo sprejemajoči razne kralji-če, vojvodiče, bivše kraljice, prince, ministre, barone, grofice in ubežnike vseh kategorij v spremstvu njihovih boljših ali slabših polovic, ter razne druge istotake ptiče-fičfiriče, katerih je že lani in letos br.ez števila prispelo sem iz vseh dežel Evrope, da se zdaj todi klatijo, razkošno trosijo naro-pana bogastva in delajo zgago ter vprizarjajo razne budalo-tti in pustolovščine. Bolj na strani slike pa stoji Kristus, kralj miru, toda se nihče niti ogleda ne v ono stran, ker se nihče ne zanima kakšno po-slanstov zastopa. Slika je bila res izborna, da jo je celo pridigar že isti dan na naši priž-
časa in denarja žrtvovali v na- niči v cerkvi sv. Jožefa izbor-šo korist, lepši razvoj in večji no ocenil
napredek našega nahoda v
Ameriki: Bodi jim vsem lahka svobodna ameriška gruda in Bog milosti jiv!
Saj križ nam sveti govori, da v raju vidimo se enkrat nail zvezdami I
Minulo nedeljo se je v našem mestu končal poletni čas in smo kazalce pri urah pomaknili nazaj tako so zopet nastopili dolgi večeri.	f
Tukajšna unija preprostih delavcev grozi s stavko, ako se njihova lestvica ne poviša na £1.021/2 na uro. Kolika razlika med sedanjo in prejšno mezdo, ko smo bili veseli, čo smo dobili le desetino toliko ob mnogo težjem in opasnejšem garanju po enajst, včasih tudi 24 ur na siht,
Ob minuli povodnji pred nekoliko dnevi niso bile zalite samo mnoge kleti do stropa, temveč tudi mnoge državne tlakovane ceste so bile pravcata jezera, da je neki avtomobi-list celo utonil, a po nekaterih še zdaj ni mogoče niti prebre sti čez.
Dne 22. t. m. je umrl v Wat-seka, 111., bivši okrožni sodnik Frank L. Hooper, ki je predsedoval tukajšnemu sodišču do 25 let in bil dobra duša.
Križišča naših glavnih cest in ulic so vendar končno dobila napise. Vendar enkrat! Velepomljivo sliko za seda-
Prve dni tega tedna se je odpeljalo v razna vežbališča nadaljnih: sto rekrutov, med njimi mnogo naših fantov.
Crevljarska. Do 410 poldrugo colo dolgih jeklenih žebljev so pred nedavnim našli zdravniki v Hobokenu, ko so vršili želodčno operacijo na nekem polagatelju linoleuma, ki je po stari črevljarski navadi pri delu vselej zalagal svoja usta s pergiščem žebljev.
Moderna debata. V kongresu sta se predkratkim med debato o vojnih zadevah sprla neki zastopnik vzhoda in drugi iz zahoda. Drugi je prvemu očital mlačnost glede rodoljub j a, in utemeljeval, da dotičnik sploh lojalen biti ne more, ker niti rojen ni bil v tej deželi, nakar mu je prvi svojo zadevo imenitno pojasnil in odgovoril, kakor sledi: "Res sem bil rojen izven Zed. držav, zato prav ponižno prosim kolego iz zapada, da mi ta pregrešek vsaj za prvič odpusti, ker sem bil ob svojem rojstvu še tako zelo, zelo mlad in neizkušen. Obljubim mu . pa, da bom v bodoče vselej njega šel vprašati za svet, ko si bom izbiral kraj, kjer se naj vbo-deče rodim." Dobro mu jo je zasolil.
"Vlada je ničvredna, ker bank zadosti strogo ne nadzo-
ruje, da 4>i ne smele poslovati, če nimajo dovolj denarja za vse Čeke!" je vzkliknil nekdo, ko mu je bil vrnjen njegov ček z opombo NSF.
Svetovnosloveče Nobel j eve nagrade za mir letos ne bo nihče dobil, ker so odločilni krogi sklenili, da se to nagrado hrani ali zadrži tako dolgo, da se v bodočnosti najde lovec-ju-nak, ki bo ujel največje so-vrage miru, neke najkrvoloč-nejše Človeške zverine, ki že nekoliko let sem strašijo in ogražajo vesoljni svet.
Naziji zdaj bolj redkoma trdijo, da jim gre vse po predvojnih načrtih. Tega jim pa več nihče ne verjame. Da si bi oni narisali, da jih bo vzelo priti svojimi letali in motornimi vozovi (blitz) do Moskve dalj časa nego je vzelo Napoleona, ko še niti železnic ni bilo, ni verjetno! Sicer pa oni še zdaj Kremlina niti videli niso. Pa kot izgleda, ga tudi mnogi nikdar ne bodo. Rusov je več kot dvakrat toliko, pa četudi jih dvakrat toliko pade, se bodo po takih računih Rusi borili še tedaj ko bo odklenkalo zadnjemu naziju.
So pa ti naziji zverine prve vrste. V svetovni zgodovini ni nikjer mogoče najti, da bi bila katerakoli zmagujoča vojska vprizarjala nad podjarmljeni-mi ljudstvi tako bestijalne grozote, kakor jih zdaj vrše naziji nad nesrečnimi žrtvami v zasedenih deželah. Celo Turki in srednjeveški afriški azi-jatski in drugi, kakor tartarski krvoloki Gemghis-Kahn, Atila in ki so prelomastili svojčas skozi vso Evropo, so bili kot krotka jagneta v primeri z naziji, ki zdaj baje splošno u-bijajo, mesarijo in na vse mogoče načine trpinčijo nesrečne ljudi v zasedenih deželah, kakor bi kdo mravljišča požigal in prevračal. Človeško oko baje še ni videlo, uho slišalo in telo občutilo enakih grozot! Navodila dobivajo iz samega pekla ?
Naziji bodo gotovo poraženi, kar vsa znamenja kažejo. Kako se bo z njimi potem postopalo? Bog se jih vnaprej u-smili! Ušli ne bodo, kakor je Bog pravičen!
Naročnik.
CHIKAŠKA SLOVENKA BO PELA NA RADIO
Chicago, III.
Vsem Slovencem v Chicagi in okolici se naznanja, da bo pela na radio Justina Kosmach-Cie-blinski in to v nedeljo 2. novembra, na radio postaji WE NR. Pela bo med 5. in 6. uro popoldne. To je "Morris B. Sacks A-mateur Hour". Zato se vas prosi, da vsi naravnate vaše radije doma na omenjeno postajo, da boste slišali kako bo pela. Obenem se vas tudi prosi, da potom dopisnice pošljete glas, ali pa lahko tudi kličete na Morris B. Sacks, 6638 So. Halsted St., Chicago, III. po telefonu. Tako bo mogoče dobila z vašo pomočjo kakšno nagrado, če že ne prve, pa vsaj drugo ali tretjo. Vsi veste, da Justina zasluži med chi-kaškimi Slovenci, da ji gremo na roko, kajti ona je že pela v cerkvi sv. Štefana na koru celih 20 let. Pa tudi to lahko omenimo, da menda ni bilo v teh letih no-
bene poroke, da bi ona ne pela za novoporočence, pa tudi nobenega pogreba, pri katerem bi ona ne pela za pokojnim. Zato menim, da v polni meri zasluži, da ta njen dosedanji trud in žrtvovanje pri~ petju toliko let, upoštevamo in ji s svojimi glasovi pripomoremo do nagrade. Torej ne pozabite v nedeljo zvečer od 5. do 6. ure naravnati svoje radio aparate na WENR postajo in tudi ne pozabite z dopisnico ali potom telefona, oddati svoj glas za njo.
Jos. Fajfar. -o-
NAZNANILO IN VABILO
Chicago, III.
Vsem slovenskim organiza cijam, društvam in klubom v Chicagi in okolici se uljudno naznanja, da se bo vršila seja krajevnega odbora, poslovnica št. 8, Jugoslovanskega pomož nega odbora, Slovenska sekci ja, v torek 11. novembra, 1941, v dvorani pod slovensko cerk vijo sv. Štefana, 22nd Place & Wolcott Avenue. Začetek točno ob pol osmi zvečer. Na tej seji se bo izvolil stalen odbor, ki bo imel nalogo Voditi akcijo prid pomožnega odbora za trpečo staro domovino. Da bo pa odboru omogočeno uspešno delovanje, moramo napraviti na tej seji konkreten načrt. Vsled tega bo ta seja zelo važna in upamo, da bodo zastopane vse organizacije, vsako društvo in vsak klub.
Slovenci in Slovenke! Domovina trpi, kot ž? ni trpela nikdar. Pomoč je zelo nujna in za vsak cent, potrošen po nepotrebnem, bodo rojaki v stari domovini prikrajšani na podpori. Vsled tega naj vsak odbornik ali v ta namen izvo Ijeni zastopnik vpošteva to naznanilo kot uradno vabilo na sejo, kajti pismena vabila povzročajo nepotrebne stroške. Torej, pridite na sejo vsi.
Za poslovnico št. 8, JPO,SS, Leo Jurjovec, začasni predsednik, John Gottlieb, začasni tajnik.
-o--
KER NI STOODSTOTNI PATRIOT NE SME IMETI RADIA
Washington, D. C.—(ONA) — Policijskemu ravnatelju v Oslu na Norveškem, Bernard-u Askvig-u, so nazijske oblasti prepovedale lastovati radio v njegovem domu, čeprav je /Bernard Askvig zvest član Quislingove stranke Nasjonai Samling. — Nazijske oblasti zahtevajo, da vsak, ki hoče lastovati radio, mora biti s celo družino najmanj 50 odstotno Quislingist. Ker pa žena in hči - omenjenega policijskega ravnatelja v Oslu nista članici Nasjonai Samling stranke, je njegova družina samo 33 1-3 za Quislinga in torej ne morejo lastovati radijskega aparata.
PREPOVEDANO, PLAČAT!
PREVISOKE CENE
Berlin, Nemčija. — Ne samo trgovci, ki zahtevajo višje cene za blago, kakor so določene po zakonu, marveč iudi tisti, ki te cene plačajo, so'podvrženi v Nemčiji kazni. Med prvimi, ki ga je ta kazen zadela, je bil neki trgovec z vinom.
Dogodki
■td Slovenci p# Ameriki
Smrt koti
Cleveland, O. — Po daljši bolezni je na svojem domu na East 47th Street umrla rojakinja Marija Lesar, v starosti 71 let. Rojena je bila v Avstriji. Tukaj zapušča dva sina, dve hčeri, dve sestri in še več drugih sorodnikov. Pokopana je bila pretekli torek 28. oktobra iz cerkve Brezmadežnega Spočetja na Calvary pokopališče.	-
Smrt rojaka
West Frankfort, I!!. — Tukaj je dne 20. oktobra umrl rojak John Kavšek, v starosti 58 let. Doma je bil iz Stične na Dolenjskem in je prišel v Ameriko pred 34. leti. Zapušča ženo.
Iz bolnišnice
Cleveland, O. — Iz bolnišnice se je zopet povrnil na tvoj dom rojak Mike Verbis na 3651 W. 58th Street, kjer ga prijatelji lahko obiščejo. — Nadalje se je vrnil iz bolnišnice tudi rojak Jim Fortuna iz 15717 Holmes^Ave. Tudi njemu bodo prijateljski obiski dobrodošli.
Zopet smrtna nesreča na vzhodu
New York, N. Y. — Pretekli teden v četrtek zvečer je šla Mrs. Danilo, žena Mr. Rafka Danilo, ki je sin mnogim poznane slovenske gledališke igralke gospe Danilove, iz svojega stanovanja nekaj kupovat. Na nesrečo je pa doma pozabila ključe od stanovanja. Zato je šla k sosedi ter jo vprašate, če bi smela iz njenega stanovanja v svoje po "fire escape". Ko je plezala skozi okno, se je nekam zadela in strmoglavila s petega nastropja v globočino. Bila je na mestu mrtva.
Nov grob v Penni
Ambridge, Pa. — Po dveh dneh mučne bolezni je tukaj u-mrla rojakinja Frančiška Vrečar, v starosti 51 let. Pokojna je bila rojena v Sostrem pri Ljubljani. Zapušča moža in hčer.
Popravek
V Amer. Slovencu z dne 21. oktobra se je v dopis iz Milwaukee vrinila neljuba pomota, namreč, da sta ie preselila k svoji hčeri Mr. in Mrs. Anton Perme. Pravilno bi moralo biti, Mr. in Mrs. Anton Penne, ki je živel poprej v Minnesoli in bil tudi zastopnik Amer. Slovenca in je ob enem tudi zvest naročnik Amer. Slovenca. — Naj pomoto oprosti in želimo mu mnogo let zadovoljnega -žčvljenja v Milwaukee.
— Ali ste že kaj prispevali za ubogo trpeče staro domovino? Ako se ne, položite čim-p*eje mal dar, domovini na altar!
KAZEN
(319)
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: Edgar Rice Burroughs
TARZASJ MARCHED THE TWO SA^GES To THE CHIEF. "SEWOuD WHAT HAPPENS TD -"MOSS WHO MENACE TARZAN." HE tSMWlEOt
Tarzan je korakal ž dvema divjakoma proti poglavarju. "Glej kaj se zgodi s temi. ki grozijo 'Jgirzanu," j« rekel.
Tedaj je naglo stopH korak nazaj in dvignil o!>a Butawca, vsakega z eno roko, visoko nad glavo.
Nekaj časa j^ Tarzan držal oba divjaka Visoko nad glavo in medtem, ko se je množica čudila njegovi moči, je oba zagnal na tla.
ONLY KRASA. THE WITCH-DOCTOR, WAS yNAFRAIO. HE HAD SECRET WAYS Or DEALING WfTM TAC Z AM ._
Samo čarovnik Kraga je bil neustrašen. Imel je skriven načrt, kako ho napravil s Tarzanom.


AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran 3
DružbaljBf sv. Družine
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
UH*wvlJe»a 29. norembra 1914.
Sedež: Joliet, BL^^!^
AMERIŠKI TANK V AVSTItALIJI
Nale geslo: "v«» m vero. dom in narod; vsi za enega, eden za vse."
GLAVNI ODBOR: Predsednik: Oeorf« Stomch, 429 N. Chicago SU Joliet, 10.
1.	podpredsednik: Prtok Ttishek, 716 Raub Su Joliet, 111.
2.	podpredsednik: aathrin* Bayvk, 528 Lafayette St.. Ottawa, 111. Tajnik: Prsat J. Wadic, 301 Ume Street. Joliet. IlL Zapisnikar: John Nemanich, 650 N. Hickory St.. Joliet. IlL Blagsjnik; Joseph Klme, 90S Woodruf RtL, Joliet IlL Duhovni vojfja: Ren Matfctw Kebe, 223 — 57th St.. Pittsburgh, Pa. Vrk zdravnik: Joseph A. Zalar. 351 No. Chicago St.. Joliet. IlL
NADZORNI ODBOR: Andrew GHmch. 1748 W. 21st St.. CW<*ko. IlL
Josspfa L. Drssler. 131« Adams Street, North Chicago, Illinois. Joseph Jermsa. 20 W. Jackaon St. Joliet. IlL
P090TNI ODBOR: Joseph Paviakoviih, 39 Winchell St., Sharp^urg, Pa. Mm j KoesaMt £294 Blue Island Ave.. Chicago, IlL John Denia, 2730 Arthington Ave.. Chicago, 111. Predsednik Atletičnega odseka: Prank Likovich,
602 North Bluff Street; JoUet, Illinois.	3 «.
URADNO QLA8ILO: wAmeriksnaki SkrrexMc", 1849 W. Cermak Rd.. Chicago. IlL
Do 1. jan. 1941 je DSD. izplačala svojim članom in članicam ter njih dldicem raznih posmrtnin, poelcodnin. bolniških podpor ter drugih izplaill denarne vrednosti do četrt milijona dolarjev.
Dtnitv* as DSD. se lah bo ustanovi v vsakem mestu Z dr. držav z ne manj kot 6 «ani (cami) za odrasli oddelek. Sprejme se vsak katoličan moftkegs ali ženskega spola v starosti od 16 do 55 let- V mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta.
Zavaruje as zs |250.00, $500.00 ali $1,000.00. Izdajajo se različni certifikati, kakor: Whole Life, Twenty Payment Life in Twenty Year Endowment Vtak certifikat no* denarno vrednost katera se vsako
leto vila.	>
Poleg smrtnine izplačuje DSD. svojim članom (icam) tudi bolniško podporo iz rrpje centralne blagajne, kakor tudi za razne operacije in poitcodixiiift
Mesečna plačila (assessments) so are j ena po American Experience tabeli.
DSD. je 111.90% solventna, potrjujejo izvedenci (actuaries).
Uradni jezik je alovanald in angleild.
Rojakom m rojakinjam ae DSD. priporoča, da pristopijo v njeno
areno 1	„
Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali ust-meno na gS. tajnika: PRANK J. WEDIC. 301 Lime St, Jolietm.
■pBBHniMIUUUIJIJI^U.JLJLS.1.....
ŠTIRJE DNEVI
Avstralija je dobil, prvo skupino tankov, izdelanih v Ameriki, in fornja slika kaže, ko si častniki ogledujejo enega teh orjakov, ko je prispel v mesto Victoria.__.
Ali se bo ta kampanja pod tem imenitnem imenu zaključila tako, da bomo vsi zadovoljni, ali se bomo kot odborniki, odborni-ce pri srcu čutili, da smo imeli društveno dolžnost za izpolniti, pa
jo nismo? Upam, da ne.	k	.
S spoštovanjem in bratskim pozdravom ostanem vas udani
za napredek D. S. D.	-	#
FRANK J. WEDIC, glavni tajnik.
Bolniška podpora se je izplačala sledečim članom in članicam:
Dr. itev.
5
6 12 12 12 12 12 14
Name	Sept. 1941
Frank Horvat ....................................................$22.00
Mary Barle (Deceased) ...................................... 15.00
Kath. Videtich .................................................... 25.00
Barbara Zelko .................................................... 20.00
Anna Terlep........................................................ 25.00
Bertha Kren.................................................. 15.00
Marg. Ramos ...........................................-..... 15.00
Nicholas Frderber .............................................. 47.00
IZ UUADA GL. TAJNIKA D. S. D.
Joliet, Illinois.
Predragi mi člani in članice!
Danes, ko ta moj dopis čitate, koledar kaže, da je zadnji dan meseca oktobra. Torej, še dva meseca, pa bo zopet eno leto za nami. Rečemo, oh, kako čas hitro gre naprej, kar gre in gre sam (a) ne vem kam. Ja, ras je, človek je menda že tako navajen, da stvari odriva, če je le mogoče in tako ga čas preteče. Ravno tako nas tudi čas doteka v naši kampanji "Društvenih odbornikov in odbornic" in če se v teh zadnjih dveh mesecev delo ne pomnoži, potem glas glavnega odbora nič ne velja. Povsod se sliši in kar je tudi res, da zdaj vsaki dela in tudi dobro zasluži, zato bi moralo biti tudi lažje za pridobiti nove člane in članice. Zakaj jih pa nismo dosedaj še pridobili je pa vzrok, ker zaradi te zaposlenosti so naša društva tako rekoč zanemarjena in skoraj izvzemši plačevanja prispevkov pozabljena. To predragi moji ni prav in je tudi j ako žalostno. -
Statistike zavarovalninskih družb kažejo naraščaj, kar oni kličejo "New Business", mi "Novo članstvo", nad 65%, za zadnjih devet mesecev. Kje smo pa mi? Kaj pa imajo te zavaro-valninske družbe da nimamo mi? Nič. Resnica pa je, da imamo mi dosti več. Naši certifikati imajo ravno take vrednosti, potem plačujemo bolniške podpore, porodne podpore, plačamo *za operacije in poškodnine, zraven pa tudi se lahko zavaruje za dvojno zavarovalnino. Torej, ali se lahko vse to dobi pri teh zavarovalninskih družbah. Ne. Kaj pa je potem vzrok, da vse hrepeni po teh družbah, posebno pa naša mladina. Nič drugega, samo da imajo dobre in aktivne agente.
Vse naše bratske organizacije imajo boljše ponudbe vendar pa, ni tiste prave zanimivosti in aktivnosti. Mogoče bo kateri rekel, ja, ali ti agenti dobijo dobro plačo. Tukaj zopet lahko re čem, da so naše nagrade ali (commission) tudi večje. Inšuranc agenti dobijo največ do 407° nagrade od prvo letne premije, mi pa zdaj plačamo 50%. Razlika pa je samo tale: Če eden izmed nas pridobi po dva ali tri člane(ice) že mislimo, da smo veliko storili in potem zopet na celo stvar pozabimo. Inšuranc agent pa mora vsaki teden upisa^i določeno kvoto "New Business" razposlano po glavnem sedežu kompanije in če tiste kvote večkrat ne doseže, kmalu iščejo drugega agenta. To sem zato pojasnil, ker dostikrat se sliši, da se skoraj nič ne plača nagrade za nove člane ali Članice in tukaj je vam razvidno, da se plača dosti več. Pri naših društvih in organizacijah smo vsi agenti in tisti kateri se bolj potrudi tudi več zasluži, in vsaki ima lepo priliko. Na primer, da bi eden pridobil samo po enega člana ali članico vsaki mesec za eno leto, tukaj se bi nabrala že lepa nagrada1 in bi vsaki mesec prejel (a) lep ček iz glavnega urada.
Poznam dosti vas po vseh naših naselbinah že člani in članice tn tudi ne člani in članice, kateri ste za to delo jako sposobni. Kaj pravite, ko bi se tega dela prijeli in bi postali pravi agenti Družbe sv. Družine.
Vsaki katoličan lahko postane član ali pa članica in to do starosti 60. leta. Vsak ima prijatelje in znance, kateri niso Slovenci, ampak so katoličani in zakaj ne bi bili tudi člani in članice vašega društva in Družbe. Gotovo bi pristopili ko so že eni po enih krajev, samo če bi jih nagovorili in jim zadevo pojasnili. V kakih slučajih in naselbinah mogoče se bi celo dajo ustanoviti angleško govoreče društvo in to zaradi mladih članov in članic. Kaj mislite o tem, ali bi ne bil to dober korak?
Torej spoštovani mi društveni odborniki in odbornice. Kam panja, katero je glavni odbor v vašem imenu otvoril, se bliža koncu. Malo je bilo dosedaj storjenega in naj se zdaj v teh zadnjih par mesecev to izboljša. Če bi vsaki odbornik in odbornica pridobi! (a) samo po enega novega člana ali članico, bi to bilo že lepo število in efii bi jih pa mogoče lahko pridobili po dva ali tri. Kako bi se to poznalo pri društvu in Družbi! Kar pa je še več, prišel bo čas spoznanja, da ste tudi storili dobro delo članu ali članici in tudi njihovim dedičem«
14
12 12 17
Sjli 4
$184.00
\it t"
Poškodnine:
Nicholas Frderber, cert. 5863 ..........................$150.00
Izplačali za operacije: Mary Barle, (Deceased) cert. 5147, Excision
of Womb .................,....................-.............$	75.00
Mary Vranesic, cert. 5395, Appendix .....................75.00
Frances Krall, cert. 5382, Appendix................................75.00
Katharine Koncar, cert 5889, Appendix....................75.00
#

$300.00
Izplačali za posmrtnine:
Mary Barle, cert. 5147-A ................................$500.00
Za D. S. D.	FRANK J. WEDIC, gl. tajnik.
8
E.	Jorgensen	150	198	161
E.	Ranisack	_________ 135	155	178
	Tptals.	830	823	799
		Secretaries		
F.	Ivnik ........	.......... 123	129	175
L.	Slack ........	.......... 153	118	147
C.	Wedic ______	_________ 171	205	157
V.	Likovic ..	________ 166	191	141
L.	Wedic	165	158	147
	Totals.	778	801	767
		Treasurers		
T.	Sr.vol	171	169	136
E.	Larson	162	138	160
J.	Slapnicar	104	137	123
R.	Kubinski	__________ 160	113	132
E.	Subar —	_________ 212	145	199
	Totals.	_____... 809	702	750
	Vice President«			
E.	Laken ....	________ 118	172	156
F.	Wedic _____	_________ 150	128	142
T.	Zclko -----	.......... 149	156	1*5
Low Score .		.. 104	113	123
N.	Kovakovich — 148		148	166
	Totals	_______ 669	717	712
As bowling rolls on in the Holy Family Society league the Presidents maintain a lead of 5 games. On the nite of October 22, the Presidents captured 3 games from the Secretaries who were trying their darnest to win at least one. It seems the power of the Presidents, who are captained by Len Kochevar, can't be overcome. The Treasurers, who are coming up in the standings of the league may be the boys who will start blasting hard at the Presidents. The Secretaries, and Vice Presidents, seem to have an evenly matched team. The league also welcomes Nick Kovakovich to the league as a relief bowler. Nick will come in handy when acting as a relief man, as indicated by his first nites scores. Best of luck to you, Nick. Outstanding bowlers on the nite of October 22, were Emery Subar, who combined scores of 212, 145, and 199, for the highest series yet rolled by any one in the league 556. Emery, had his fast ball in control, and couldn't missed a pin. Clarence Wedic, the ace left hander in the league, and a fine bowler, rolled a series of 533, combining scores of 171, 205, and 157. It seemed that Clarence had his ball man u ver ing around that Brooklyn side all nite. Fred Suhadolc, again came through with a nice series for the nite a 513, also having a 205 game. Fred has one of the finest balls in the league. Gene Jorgersen rolled a 509 series, Len Kochevar 506, and Vine Likovic had a 498 series. Louis Slack didn't do so well this week, wonder why? Could it be his wife was tutor ing him too much. What happened to Frank Ivnik? Can't be
BOWLING NEWS
his ball, no excuse there, because the Beer Baron just bought a new one. Also Frank Wedic's 170 average.
Len Wedic, seems as though he does not want the lead as high average any more, been slipping fast. Drank two bottles of 7-Up, but that couldn't even help. By the way the whole team of the Secretaries drank 7-Up the other nite for some reason or another. Ted Rusco, as yet hasn't come through with his fine keglinning as he did last year. Dick Kubinski has to do some fine bowling in order to come up to his standards of last year. Ed Laken, has been com ing along in fine style. I believe the bowlers are waiting for the new bowling shirts first before they really start rolling high
' THE	AVERAGES		
Sept. 24 —		Oct. 22	
Names Games Total Pins			Aver
L. Wedic	15	2538	169.3
E. Subar ______	15	2511	167.6
C. Wedic___	6	997	166.1
L. Kochevar..	15	2442	162.12
F. Suhadolc____	15	2390	159.5
H. Raub ...	9	1434	159.3
E. Jorjjen^en	15	2386	159.1
V. Likovic......	15	2366	157.11
E. Larson........	9	1399	155.4
T. Rusco_______	15	2339	155 —
N. Kovakovich	3	462	154.—
F. Wedic	15	2305	153.10
J. SavoL.........	15	2259	150.9
E. Laken	15	2234	148.14
L. Slack________	15	2218	147.13
Doc Zclko____	12	1775 •	147.11
E. Ramsack....	15	2214	149.9
J. Zelko............	45	2193	146.3
F. Ivnik..........	15	2149	143.4
R. Kubinski. ..	15	2053	136.13
J. Slapnicar—	15	1837	122.7
Spominjam se, kako smo tekli skozi gozd, kako so svrčale krogle, kako so padale od krogel polomljene veje, kako smo se pretolkli skozi trnjevo grmičje. Strelov je bilo več in več. Na obronku gozda se je prikazalo nekaj rdečega, ki se je tu in tam svetlikalo skozi vejevje. Sidorov, mali vojak iz prve kompanije ("kako je bil zašel v naše vrste?" mi je spreletelo misli), se je mahoma spustil na tla in me je molče in velikih prestrašenih oči pogledal. Iz njegovih ust je pljusknil curek krvi. Zares, prav natančno se spominjam tega. Spominjam se tudi, kako sem že blizu gozdnega obronka zagledal — njega! To je bil močan, orjaški Turek, a jaz sem tekel naravnost proti njemu, čeprav sem bil slaboten in mršav. Nekje je počilo, nekaj, kar se mi je zazdelo neskončno veliko, sfrčalo je mimo, v ušesih mi je začelo brneti. "Ustrelil je vame," sem pomislil. On pa se je z rjovenjem groze naslonil s hrbtom na gosto grmičje. Saj bi bil mogel zaviti mimo grma, a od strahu ni mislil na nič in je zlezel med trnjevo vejevje. Zamahnil sem in mu izbil puško iz roke, z drugo sem zasadil bajonet nekam v nekaj. Oglasilo se je ko tuljenje ali ječanje. Potem sem stekel naprej. Naši so kričali hura! padali so, streljali. Spominjam se, kako sem, stopivši že iz gozda, izstrelil na jasi nekaj krogel. Klici hura! so bili iznenada silnejši in vsi smo skupno tekli naprej. To se pravi, ne mi, ampak naši, za kaj jaz sem ostal zadaj. To se mi je čudno zazdelo. Se bolj čudno se mi je zdelo pa to, da je mahoma vse izginilo; vsi kriki in streli so umolknili. Ničesar nisem slišal in sem videl samo nekaj modrega; bržkone je bilo nebo. Potem je tudi nebo izginilo.
LEN WEDIC. Sec'y. -o-
5.000 ŽIDOV IZGNANIH IZ BERLINA
Stockholm, Švedska. --(ONA.) — Tukajšnji list "Social demokraten" je objavil brzojavno poročilo iz Berlina, da so nazijske oblasti izgnale iz Berlina 5,000 2idov, katerih večina med njimi je starih od 40 do 80 let. Ti izgnanci so bili v zaprtih živinskih železniških vozčvih odpeljani od nazijev zasedeno Poljsko, kjer jih bodo zaposlili v močvirjih v okraju Pinsk.
-o-
UKRAJINSKE VOJAŠKE ČETE V SPORU Z NACLJI
London. — (ONA.) — Ka kor se poroča iz tukajšnjih poljskih krogov, so morali naziji ločiti ukrajinske narodne
Se nikoli nisem bil v takem
čudnem položaju. Ležim, kakor se mi dozdeva, na trebuhu in vidim pred seboj samo majhen košček zemlje. Nekaj\travnatih bilk, mravlja, ki pleza pOseni izmed njih z glavo nizdol, jiekaj koščkov lanjske trave — to je moj svet. In ta svet morem pregledati samo z enim očesom, ker je drugo oko pokrito z nečim trdim, bržkone z vejo, ki sloni na njej moja glava. Strašno nerodno ležim, rad bi se premaknil in prav nič ne razumem, zakaj tega ne morem storiti. Tako mineva čas. Slednjič se nagnem, si osvobodim desnico in bi se rad, z rokami sloneč na tleh, dvignil na kolena.
Nekaj ostrega in naglega mi šine ko blisk od kolen do prsi in glave skozi vse moje telo in spet telebnem na tla. In spet je tema, spet ničesar ni.
bolgarskem nebu rezko lesketajo? Ali nisem v šotoru? Zakaj sem zlezel iz njega? Zganem se in občutim neskončno bolečino v nogah.
Res je, v bitki sem bil ranjen. Nevarno? Ali ne nevarno? Zgrabim se na noge, ondi, kjer me bolijo. Desna in leva noga, obe sta pokriti s skorjo krvi. Ce se ju dotaknem z rokami, me še bolj zabolita. Bolečina je taka, kakor od zoba: stalna, grize ti dušo! V ušesih mi šumi, boli me glava. Razumem, da imam ranjene obe noge. Kaj bi to pomenilo? Zakaj me niso pobrali? Začenjam se spominjati, spočetka zmedeno, nato pa bolj jasno, kar se je z menoj zgodilo in slednjič doženem, da nismo bili potolče-ni. Jaz pa sem padel (tega se pa ne morem spomniti; pač pa vem, kako so vsi naprej tekli, jaz pa nisem mogel in pred očmi mi je ostalo le nekaj modrega) — in sicer na jasi hribčka. Na ta hribček nas je naš mali poveljnik opozoril: "Fantje, tamle bomo še mi!" je bil s svojim zvonkim glasom zaklical; in res smo bili ondi. Sledi torej iz tega, da nismo bili premagani ... A zakaj me potlej niso pobrali? Tu, na jasi, je vendar vse tako prostorno, tu vidiš vse razločno! Saj brez dvoma ne ležim sam tukaj, ko so tolikrat ustrelili? Moram obrniti glavo in pogledati. Zdaj to bolj lahko storim, zakaj prej, ko sem se bil prebudil in sem zagledal bilko trave in lazečo mravljo z glavo nizdol na njej, nisem bil omahnil v isto lego, ko sem se bil trudil, da bi se dvignil, ampak sem se bil na hrbet obrnil. Zatorej so mi bile tudi te zvezde vidne.
Sklonim se pokonci in se use-dem. Težko je to storiti, če so ti noge razbite. Skoraj bi obupal, slednjič se le usederh in od bolečin se mi oči zasolzijo.
Nad menoj je košček črnomo-drega neba, ki se na njem blestijo ena velika in nekaj majhnih zvezd, — krog mene pa je — ne- 1 kaj temnega, visokega. To so grmi. Ležim v grmovju. Niso me našli.
Čutim, kako mi zagomezi la-sišče na glavi.
(Dalje prihodnjič)
-o-
Katoličani so tako močni« kakor je močno njihovo kato-
liško časopisje.
(škim vojaškim četam v drugo kempo, ker je prišlo med njimi in nemškimi četami večkrat so spopadov. Sedaj so ukrajinske čete nastanjene v ukrajinskem mestu Zhitomir.
averages they maintained last	., ,. ^
year. The new white shirts	kl 80 blle Pridel^ene nem-
have Holy Family on the back, in royal blue, with society on the tail of the Y in family. The bowlers name will be over the top of the pocket in red. By the way, red, white and blue are the official Holy Famity Society's colors. Why don't you come down to the Bowl Era alley and watch the HFS. keglin-ers bowl this Wednesday nite. We'll be glad to have ybu.
Your Bowling Reporter. --o-
Zbudim se. zvezde, ki se
na
Kako da vidim črno-modrem
Listen to »
PALANDECH'S RADIO BROADCAST
Featuring a Program of
YUGOSLAV FOLK MUSIC Every Saturday, 1 to 2 P.M. STATION WHIP
1520 kilocycles (Top of Hie Dial)"
HOLY FAMILY SOCIETY MEN'S LEAGUE
Nite of October 22, 1941. TEAM STANDINGS Won
Secretaries _____----------- 12
Presidents -------------------- 7
Vicc Presidents ------------- 6
Treasurers ...................... 4
THE SCORES: Presidents
L. Kochevar ...______ 198 143
I. Ruscct-142 If,7 F. Suhadolc ..........1 205 160
Lost 3 8 9 11
NA PRODAJ
—	hiša dveh stanovanj po štiri sobe; klet. Cena $3,500;
—	stanovanjska hiša osem sob, zidana, centralna kurjava. Cena $3,200;
—	hiša dveh stanovanj po pet sob; centralna kurjava. Stara 14 let. Cena $4,500;
—	hiša z desetimi stanovanji, 12 let stara; donaša na mesec $435. Cena $18,000;
—	še več drugih, raznih vrst liš, kakor tudi farmi
ANTON JORDAN, 1^)2622 So. Harding ave. Chicago
147
148
Tel. LAWndale 7182.
ZLATA KNJIGA
ki smo jo izdali za petdesetletnico
"Amerikanskega Slovenca"
je s stališča slovenske zgodovine in drugače nadvse zanimiva knjiga. Vsaka slovenska hiša bi jo naj imela v svoji hiši. Naročite jo, CAp stane samo________________________%J\J
Kdor pa želi naročiti tudi Spominsko knjigo ki je bila izdana za štiridesetletnico "Amerikanskega Slovenca" pred desetimi leti, katerih imamo še nekaj na roki, tak dobi obe skupaj, to je Spominsko knjigo od 40 letnice in se- C p dan j o Zlato knjigo, obe za samo_______J
Naročila sprejema:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road, t Chicago, tllinoia

Stran 4
AMERIKAlfSM SLgVENEB
Petek, 31. oktobra,. 1941
Paul Keller ii
Hubert"
ROMAN IZ GOZDOV
Sinoči okrog desete je prišel Boltežar k meni. Prijel je z naglico in razburjenostjo, kakor je pri njem že nisem nikoli opazil.
Lovil je sapo in sedel na stol.
"Torej — toi^j — torej — gospod Hubert, posestvo lahko kupite."
"Kako to?"
"Kako to? — Ker lahko dobite najotlj-šega, najpoštenejšega in najsijajnejsepa oskrbnika, kar jih premore Evropa."
"No, to ste vendar vi!"
Pogledal me je zlovoljno.
"Ne žalite — prosim — in ne zbijajte žal v tako resni stvari. Seveda ne g^e zame; gre za oskrbnika, kateremu jaz še z mrzlo vodo ne smem postreČi^ "Oho!"
"Nič — oho! Moj mož je priznan genij v tej stroki. Velikanske uspehe ima — računske zaključke, nad katerimi jaz za-rdim. Pri tem pa kakor čisto zlato. Ne da bi potiskal, odiral, ali pa da bi se le tako delal! Le organizator in genijalen delavec je! Na sedanjem mestu je že enajst let. In j*2 propalo posestvo spravil do cvetočega blagostanja. Zakaj gre tam proč? Sin njegovega gospodarja je kriv! Kakor pri meni! V njegovem slučaju je to nadporočni k, ki je malo preveč hitro moral sleči svojo vojaško suknjo, sedaj pa misli, da ne more storiti nič boljšega, kakor prevzeti oskrbništvo očetovega posestva. Seveda, v takem slučaju pošten človek odide; saj vendar ne more gledati, kako gre z vsem, kar je, v nič delo, ki je bilo ustvarjeno z dolgoletno zvestobo in pridnostjo. Saj se meni tudi tako zdi. Kar naprej imam kisel okus v ustih in po grlu me praska, kadar pomislim, kaj bo iz tega mojega ljubega poeestva, če pride v napačne roke. Včasih se zdim sam sebi, kakor da bi bil vojaški begunec. Vam obljubiti, gospod Hubert, pa nisem mogel. Kotalil sem se sem in tja. Mislil sem si: že dobi vrlega oskrbnika, in Če dovoli, da ostanem njegov prijatelj in sosed, bom že imel odprte oči zanj. Toda bilo bi to le polovičarstvo. Jaz se vendar moram — ker nisem bogat — brigati za T oi<\ in tako bi se vam lahko preveč izpridilo. Za "o sem odsvetoval. Toda sedaj — vam tis čkrat svetujem. Če sedaj zgrabite, boste mož."
"Potem mora biti tisti človek naravnost biser, iiemant, o katerem govorite."
Scnca je izpreletela njegovo čelo in postal je malodušen.
"Seveda, vsa stvar malo šepa, gospod Hubert, kakor takorekoč šepajo na sploh vse dobre re<3 v življenju. Namreč — sedaj me je sram; kajti lastna hvala smrdi, hvala prijateljev svedra — in mož o katerem govorim, je moj brat, Prosim, gospod Hubert, ne govorite^vem, strašansko mučno je, ta je ta mož ravno v tem slučaju moj brat. Zdi se tako prihu-Ijena ta reč, kakor da bi vrival svoje sorodnike. Zmeraj sem bil vesel, da imam takega brata. Sedaj pa si želim, da bi poznal takega moža le po slovesu. In tako bi lahko govoril z vse drugačno prepričevalno besedo. Prosim, gospod Hubert, še
trenutek, ne prekinjajte me! Ne sodim jaz tako o svojem bratu — dejanja govore tako — in sodbe njegovih vrstnikov in strokovnjakov se glase tako. Res je, da je sposoben mož, pa čeprav je moj brat. Leto dni je mlajši od mene, na zunaj mi je podoben kakor jajce jajcu, čeprav med nama ni tako velike podobnosti, kakor pri dvojčkah v "Grozdu". Toda čeprav je mlajši, me je prekosil. Sirota sem jaz v primeri z njim — sirota. Da, to ni prijateljska hvala aii bratovska ljubezen, preprosta resnica je! Povprašajte med poljedelci, nato pa me pokličite na odgovor, če sem le količkaj pretiraval."
Sedel sem tiho in nisem rekel nič. Nato sem stopil k svoji pisalni mizi.
"Kaj pa pišete tamle, gospod Hubert?" je vprašal Boltežar. "Ali si zapisujete morebiti kaj o meni?"
"Mi ne pride na nfcsel. Sestavljam le brzojavko-vašemu bratu. Kako je že njegov naslov?"
Sedela sva pri vinu.
"lih pogoj imam še, dragi Boltežar, Če, kakor upam, srečno kupim posestvo: vi morate ostati uradni predstojnik!"
Videl sem, da se mu je zabliskalo veliko veselje v očeh. Toda pogled se mu je hitro pomračil.
"To je potem vaše opravilo, gospod Hubert, ali, če vi nočete, opravilo mojega brata. Vedno mora biti uradni predstojnik spoštovanja vredna oseba grašča-kova."
"Pogoj je to, gospod Boltežar."
"No, če že moram, se vdam," je odgovoril in zadovoljen izpraznil svoj kozarec. Strašansko bi mu bilo težko, če bi moral pustiti svojo uradno službo.
"In še nekaj vam bom predlagal, dragi prijatelj. Kupite žago s pogorelo bajto na barju vred. Čemu bi vabili tujega kupca v dolino?"
Boltežar je vstal in se obrnil z obrazom v steno. Ni hotel, da bi videl, kaj se godi v njem. Čakal sem. da je mirno premislil. Slednjič se je obrnil proti meni.
"Izključeno!" je rekel z nekoliko zastrtim glasom. "Kajti, gospod Hubert, žago morate kupiti vi sami. Moj brat bo prišel in takoj videl, da zemljo tam gori pri bajti na barju potrebujete, da se posestvo zaokroži, to je gotovo. Jaz sam sem se s stalim Žagarjem v imenu graščine brez števila let nesrečno pravdal. Sedaj pa to samo po sebi pade graščini v naročje."
"No, lepo! Kupiva žagarjevo posestvo skupaj in si ga razdeliva. Graščina prevzame svet okrog bajte na barju, vse dingo z žago vred pa prevzamete vi."
"Boltežar se je zopet zasukal proti steni in je opazoval podobe. Nato je rekel:
"Tudi tako ne gre. Glejte, gre za vodno pravico, ki je žaga ne more pogrešati. Zato se je stari Belčar tudi tako upiral, da bi dal bajto na barju iz rok. Mož je — to moram sedaj po njegovi smrti priznati — imel prav. Brez bajte na barju je z žago konec. Torej kupite vendar vse! Sicer — saj je težko priznati — bi se jaz kot Žagar moral pravdati z graščino."

Rojak se je čudil
kako je mogoče, da njegov sosed Frank ve toliko novega, ve toliko o raz-nih postavah, zakonih in marsičem drugam. Vse ve in ljudje ga poslušajo ko pripoveduje to in ono v družbi On sam pa je tak nevednaž. Nekega dneva je to "pogruntal". Videl je, da sosed rojak vsak dan stalno cita "Amerikanskega Slovenca", kjer so najnovejše vesti, vsa razna druga pojasnila in pouk o tem in onem. Narofil si ga je tudi on in zdaj je tudi on o vsem točno informiran. Naročite si dnevnik "Am. Slovenec" tudi vi. Stane za celo leto $5.00, za pol leta $2.50; za Chicago in inozemstvo $6.00 letno; za pol leta $3.00. Naročnino pošljite na:
AMERIKANSKI SLOVENEC
1849 West Cermak Road, '^EK*	t* Chicago, IHinois
ARGENTINA HOČE IMET!
Buenos Aires, Argentina. — (ONA.) — Argetina je zelo omejila prodajo goriva tujim parnikom v svojih pristaniščih. To bo močno prizadelo angleške ladje, ki so se navadno zalagale z gorivom v Buenog Aires. — Argentinski predsednik Castillo je oznanil, da mora Argentina hraniti zaloge goriva za se. Angleške, ameriške in drage prevozne ladje bodo lahko dobile samo toliko goriva, da jim bo mogoče prit?
OLJE ZA SVOJO PORABO
do svojega domačega pristanišča. Vse neargentinske ladje, ki se hočejo zalagati ž gorivom v argentinskih pristaniščih, naj si preskrbe v Argentino svoje lastne zaloge.
— Ko sedamo k aajutreku, kosilu ali večerji, naj nam sto* pijo pred oči ubogi reveži v stari domovini. Bog ve, ali imajo oni, kako skorjico kruha, da bi jo zavžili? Pomagajmo jim,1 zbirajmo za nje prispevke!
#
warn
J. M. Trunk i
Pamet, pamet. Morda pride vso slovensko mladino in je še doba, da bo pame^ kaj iz- bila ta mladina rešena po na-
INDIJO"
i 3 I i
iin
! 5 ? «
lili I ! I I
! i I =
H 11?
"P
Ml!
i I
I(| | ii! Iti! if if iin
mi iiii lili i M i 1111 i i i i
I!!! 1111
lil!
,Jjll!
Ni! 1111 1 i i |
till i a s i
i i
= g f i = 11J11
t i I i I
Illli lili
it
iiifi
; P i ;
I M il ril i i
lit« I
Mil!
i m
I i 5 I I
Hill
lun 11111 I I I i i
je ime krasnemu zgodovinskemu romanu, ki ga je spisal ruski pisatelj G. P. Dani-levski. Ta zgodovinski roman, je prav za prav bps zgodovine ruskega naroda in njegovega carja Petra Velikega.
Posebno oni, ki se za slovanstvo zanimajo, naj ta roman pazljivo Čitajo. Nam se zdi, da je v teh dneh, ko slovanska Rusija bije najkrvavejši boj za svoj obstanek, ta roman, kakor nalašč na mestu. Spoznajte rusko ljudstvo in njegove voditelje. Rusija bo stopila pred vas v drugač-nejši luči, kakor pa mislite o njej sedaj.
Opozorite na ta zanimivi roman tudi svoje prijatelje in. sosede, da se tudi oni naroče na list in da bodo čitali ta roman od kraja. Začne v par dneh v "Amerikan-skem Slovencu".
Kje se Nemci in Rusi vojsktsieio
T|#ahko sledite na zemljepisu PRIROČNEM ATLASU V NOVI IZDAJI
Zdaj, ko divja po raznih delih ■veta vojska vsakega čitatelja i nima, kje so ti krap. kje so njih meje, itd. Vse to dobite v zelo zanimivem ATLASU ▼ novi izda-5, ki je izšel te dni. Ta Atlas polijemo naročnikom za zelo nizko ceno.
Atlas ima velikost 9*4*12.
V tabuje sledeče zanimivosti:
F platnicami vsebuje 52 velikih ctrorf;
.< oarvanih zemljevidov tujih držav in posebno stran na kateri je 56 zastav raznih držav in narodov.
45 slik iz vseh raznih krajev sveta, ki kažejo razna mesta, pokrajine in ljudi raznih krajev.
Najnovejttzemljevid kaže ves svet m tudi:
Kako sta Rusija in Nemčija razdelila Poljsko; italijansko osvojitev Albanije; priključitev Čehoslovaike k Nemčiji; novo finako-rusko mejo; okupacijo Besarabije po Rusih; odstop Dobrodže Bulgarom in odstop ozemlja Madžarom od strani- Romunije.
Zanimiva je statistična tabela zadnjega ljudskega, itetja in zraven tabela še iz leta 1930, tako da vsak lahko vidi razliko v žtevilu prebivalstva med letom 1930 in 1940 po ameriških mestih, ki imajo 11J00 ali več prebjralcev.
Ima tudi tabelo vseh glavnih mest vseh držav po svetu, s označbo prebivalstva in z označbo zemeljske površine za vsako Sokrajino ali deželo.
Zemeljski in solnčni sistem; planeti, razdalja med n£mi; njih obseg, Itd.
Označba razdalj med kontinenti, njih zemeljska površina, površina morja in voda, itd.
Svetovni oceani in morja.
Jezera in notaanja morja.
Največje reke in kanali na svetu. _
Glavni otoki in otočja na svetu, njih obseg, itd.
Glavne gore na svetu z označbo višine in še druge zanimivosti.
Ta zemljevid stane SAMO 35 CENTOV
Za naroČilo zemljevida lahko pošljete denar v gotovini ali v znamkah po 3c ali 2c ali pa v Money Ordru.
Izrednost tega zemljevida je,
da se sam izpopolnaje in popravlja. Kupon, ki je zraven v Atlasu je treba izpolniti in poslati izdajatelju zemljevida, kakor na njem označeno in to vam daje pravidb, da dobite pozneje dodatne zemljevide, na katerih bodo pozneje označene nove meje med vojskujočimi se drla vami, kakor Že bodo določene in premenjene po sedanji vojni.
Naročila za ta Atlas sprejema
Knjigarna Amerikanski Slovenec
j 1849 W. Cermak Rd., Chicago, HI.	j ..........
Učbenik
Angleikega
iezika
Vsebuje SLOVNICO in kratek SLOVAR.
TA NOVI SLOVAR
ima posebno poglavlje o ameriški angleščini. Slovar je priredil in sestavil cnani profesor J. Mulaček, ki je bival več let v Ameriki. — Knjiga ima 295 strani.
CENA: Trdovezan v platno -~$|.50
Broširan mehko -........25
Zelo praktična knjiga. Žepne oblike.
Naročila s potrebnim zneskom je poslati na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois
dala. Grajščaki, veleposestva, valpeti ... ko so ti prišli nad slovenskega kmeta, si ni mogel pomagati, ker tujec je bil ali močnejši ali vsaj modrejši. Pozneje je kmet ' postal sam svoj, svoboden. Lahko bi bil zadušil tiste tuje jastrebe, ko bi bil imel dosti pod kapo in koga, ki bil bil to deco (kmet-Fke proletarce) vodil.. Kaj se je dogajalo pri svobodnih kmetih? Pridno so svoje kmetije prodajali istim jastrebom, nekaj časa veselo živeli od izkupička v mestu in se pogrez-nili med proletarce. Poznan mi je kraj, kjer je v teku par let izginilo nad 70 slovenskih kmetij in nemška veleposest se je po istem številu utrdila.
Pod Jugoslavijo je bilo nekaj poizkusov, da se omeji vpliv . tujih jastrebov. Nekaj poizkusov od strani vlade. Kaj pa svoboden kmet sam? Od mnogih krajev se je poročalo, da Nemci pokupujejo slovenske domove, in Slovenci jih veselo prodajajo in, pri litrih in cigamigah izkupiček zapravljajo in zabavljajo, da pod Jugoslavijo ni življenj*.
Zdaj je Nemec prišel še vse drugače in kar podi od domov in jamranja je na koše in drugi naj pomagajo. Ko ni pameti, bi težko kaka pomoč pomagala.
Ni vse tako, ampak vrlo značilen kos slovenske mizeri-
je je tudi v tem.
*
Da je hudo v starem kraju, o (em ni nobenega dvoma. —
Opisi in poročila pa ničesar ne odpravijo. Pa je pri vsem tem le tudi nekaj veselja.
Nazi j ski srd se je najprej o-brnil z vso sadistično osornostjo proti klerikalnim slovenskim krogom, zdaj je nad vso slovensko javnostjo. Ko so prihajala poročila, da pada po klerikalnih krogih, je bilo v A-meriki precej slovenskega veselja, da pada po teh nepotrebnih in odvečnih črnih era-vranih. Viš, da je tudi nekaj veselja. In še je bilo veselja, ko se je poročalo, da so izginila božja pota. Prav svetnis-ko so zavijali oči, da so končno izginila ta nemoralna ko-tišča, ki so skoroda pokvarila
DR. J. E. URSICH
ZDRAVNIK in
KIRURG
Urad:
1901 West Cermak Road
1—3 in 7—8 P. M. razun ob sredah. TeL Canal 4918 CHICAGO
Rezidenčni tel.: La Grange 3966
zijih. Viš, da je še več veselja in ni vse tako črno, kakor se kriči po Ameriki.
Srca bodo odkrita na odločilni dan in na koncu, ampak že danes se marsikako srce odkrije, odkrije samo.
Angleški general Gort, vrhovni poveljnik angleških sil na kontinentu, ko se je borba pričela, je podal zdaj poročilo, kako je bilo tedaj, ko je vse končalo s strahovito katastrofo pri Dunkirku. "A grim story of failures' pravijo časniki. Glede orožja bi se lahko reklo: par strojni^ so imeli, to je bilo vse.- Kje je krivda? Poročilo spominja naNdrugo- poročilo nekega A^erikanca in očividca, ki je videl v Jugoslaviji, kako so tam vlačili nekaj kanonov s kravami, tri milje na uro, kar je že veliko z a — krave vsaj, ne za kanone, Nemci pa so drveli 30 in 40 milj
na uro s kanoni na maši-
nah.
Ali je kfivda pri—demokraciji? Saj je to dobra in najboljša roba, slaba in najslabša roba pa je totalitarizem. Sodi, kakor hočeš. Nemci niso niko-kar vprašali, ker ne vprašujejo, delali so mašine in prišli z mašinami, Angleži pa so demokratično debatirali, koliko mašinc naj naredijo, in je prišel Dukerk. Demokracija je dobra, pa ni dobra za kanone in mašince, ker krave niso dobre za kanone, demokracija bi bila pa prinesla nekaj neskončnih debat, ako bi bila demokracija zahtevala za kanone nekaj konj vsaj. Viš, kako je s kravami in je bilo pri Angležih.
Predstavite vašim prijateljem "Amer. Slovenca" in jim ga priporočite, da se nanj naroče 1
ROJAKI SLOVENCI!
KADAR želite okrasiti grobove »vejih dragih, n e pozabite, da imate na razpolago lastnega rojaka.
Postavljam in izdeljajem vse vrste nagrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Cene zmerne, delo jamčeno, postrežba solidna. Se priporočam!
Kadarkoli nameravate kupiti nagrobni spominski kamen, pišite na podpisanega za vsa pojasnila in za cene. V vašo korist bo.
Joseph Slapničar
SLOVENSKI KAMNOSEK 527 North Chicago Street,
JOLI'ET, ILL.
Telefon 2-4787
iiiiirtSiSiii		i •	l!	lili
IZREDNA PRILIKA
; %
za ljubitelje lepega povestnega berila se nudi samo za nedoločen čas, ko je na izredni razprodaji krasna knjiga 416 strani, ki vsebuje krasno povest
'Ena božjih Cvetk'
stane po redni ceni $1.00, zdaj za nedoločen čas na razprodaji samo
SO centov
V zalogi je le omejeno Število teh knjig, sezite po nji takoj, zdaj, ko je vam na razpolago za polovično cenp.
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Jllinoia