Nataša Paulin: Glasbena matica že devet mesecev pogreša državne prispevke, zdaj pa ji teče voda v grlo
/3
Pravljična dežela s princi na konjih
GGSTIŠCE TEIRK
Ribje in mesne specialitete ter jedi s ta rtu f \
šepet
ulice
Montecchi
/^21
ülh N*i - Buoait T«l;	s
CLUar^wiUHjJ M fidí t¡ íí*_Tm*OS>í¡<il.rW 1
Primorski
V Rimu enotni, doma pa ne
SandorTence
Rudi Pavšič in Drago Štoka sta na umestitev vladnega omizja o slovenski manjšini prišla s skupnimi stališči, kar je gotovo pozitivno. To cenijo v Rimu in v Sloveniji, katere diplomacija je v to omizja vložila veliko naporov, truda in potrpljenja, kar zna najboljše povedati veleposlanik v Italiji Iztok Mirošič. Nič kolikokrat je pisal, se srečal ter pogajal s predstavniki prej Berlusconije-ve in nato Montijeve vlade.
Besede podtajnika Saveria Ruperta in udeležencev omizja kličejo k velikemu realizmu. Pobuda je namreč zagledala luč sredi zelo hude gospodarske, finančne in politične krize, ki jo Italija in Slovenija preživljata skupno s kar nekaj evropskimi državami. Omizje nima čudežne paličice in niti svojega proračuna, njegova vloga je spodbujevalna in dialoška med državo, njenimi institucijami in manjšino.
Predsednika SKGZ in SSO se bolj razumeta v Rimu in v Ljubljani, kot doma, kjer bi tudi rabili nekakšno omizje. S to ugotovitvijo ne odkrivamo »tople vode«, kot tudi si ne smemo zakrivati oči pred dejstvom, da je stopnja zaupanja med krovnima organizacijama danes zelo nizka, morda najnižja iz zadnjih let, kot dokazujejo burna dogajanja, ki so spremljala letošnjo nesrečno Bazovico. Polemika, če jo tako imenujemo, ki sledi nastopu Livia Se-moliča na slovenski televiziji me nikakor ne navdušuje, kot me je še kar naveličal (in najbrž z menoj še koga) ta večni disput o manjšinskih dvojnikih (problem je sicer realen in še kako pereč), pri katerem sta SSO in SKGZ na povsem nasprotnih bregovih.
Razprave in polemike prevečkrat obidejo temeljni problem, ki ga tudi za manjšinske ustanove in organizacije predstavlja ta kriza. Manjšinska politika je v ta nesrečni čas vstopila nepripravljena in razklana, tiste, ki so opozarjali, da najhujše šele prihaja, pa ni nihče poslušal ali jemal resno.
V Sloveniji in v Italiji se zaradi krize izvajajo in načrtujejo velike spremembe, mi pa čakamo na nevem kaj. O italijanski politiki si lahko mislimo kar hočemo, imamo pa vlado, ki jo podpirata tako Pier Luigi Bersani in Silvio Berlusconi. Mi nimamo »slovenskega« Maria Montija, ki bi ga še kako potrebovali. Verjemite, to ni demagogija. Manjšinska politika (to velja tudi za politične stranke) je pred zelo pomembno preizkušnjo. V igri ni le njena verodostojnost, ki ni ravno na zavidljivi ravni, v igri so precej pomembnejše stvari.
dnevnik
PETEK, 28. SEPTEMBRA 2012
Št. 229 (20.552) leto LXVIII._
PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,20 €
CENA V SLOVENIJI
1,20 €
italija - Premier ob robu zasedanja Generalne skupščine ZN o povolilnem scenariju
Monti: V skrajni sili bi ostal na čelu vlade
Navdušen edinole Casini - Bersani in Berlusconi: Prej volitve
gorica - Začel se je štiridnevni poulični praznik
Gorica spet »okusna«
V mestnem središču zaživelo enajst kulinaričnih vasi s stojnicami iz dvajsetih držav
GORICA - V Gorici se je včeraj začel štiridnevni praznik Okusi na meji, ki iz leta v leto krepi svojo vlogo glavnega turističnega dogodka v mestu. Na svečanem odprtju sta spregovorila goriški in novogoriški
župan Ettore Romoli in Matej Arčon, saj je praznik iz leta v letu tudi vse bolj čezmejen. Na letošnji izvedbi je kar 40 od 250 stojnic iz Slovenije, sploh pa je včeraj v mestnem središču zaživelo enajst kulinaričnih vasi s stoj-
nicami iz dvajsetih držav. Danes, jutri in pojutrišnjem se bo zvrstilo tudi več glasbenih nastopov in koncertov, tako da bo v Gorici nadvse praznično in veselo.
Na 15. strani
NEW YORK, RIM - Predsednik vlade Mario Monti je včeraj izrazil pripravljenost, da v skrajni sili tudi po parlamentarnih volitvah, ki bodo prihodnjo pomlad, ostane na čelu vlade. »Če bodo razmere take, da bom lahko po volitvah koristen, potem to bom,« je dejal Monti ob robu zasedanja Generalne skupščine ZN v New Yorku.
Njegove besede so v Italiji seveda močno odjeknile. Pozdravil jih je edinole voditelj UDC Pier Ferdinando Casini. Prvaka Demokratske stranke Pier Luigi Bersani in Ljudstva svobode Silvio Berlusconi sta opozorila, da je treba najprej izpeljati volitve. Predstavniki ostalih strank pa so novico negativno sprejeli.
Na 5. strani
V Ljubljani srečanje slovenskih novinarjev
Na 2. strani
Pomen glasbe v manjšinskih jezikih
Na 3. strani
Trst: jutri sprehod do starega pristanišča
Na 6. strani
Prvenec Martina Turka na festivalu v Portorožu
Na 12. strani
Kotalkališče na Peči bodo pokrili leta 2013
Na 14. strani
Prispevki le »boljšim« kulturnim dogodkom
Na 16. strani
kakšna usoda nas čaka
ljubljana
Župan Jankovic preiskovan zaradi Stožic
LJUBLJANA - Preiskovalci slovenskega Nacionalnega preiskovalnega urada so včeraj izvedli 23 hišnih preiskav in začasno pridržali šest oseb zaradi suma nepravilnosti pri financiranju in izvedbi gradnje športnega objekta v Ljubljani. Šlo naj bi za preiskavo financiranja Stožic, kriminalisti pa so preiskali tudi dom ljubljanskega župana Zorana Jankovica in mestno hišo. Od šestih oseb, ki so bile pridržane v jutranjih urah, so bile v večernih urah še vedno pridržane tri osebe. Jankovic ni bil pridržan.
Na 4. strani
2
Sobota, 29. septembra 2012
ALPE-JADRAN
/
ljubljana - Prva konferenca časnikarjev iz sveta in Slovenije
Novinarji manjšinskih občil »dodana vrednost« za skupnost
Častni pokrovitelj pobude je predsednik slovenske vlade Janez Janša
LJUBLJANA - Na osrednjem sedežu RTV Slovenija se je včeraj popoldne začela prva konferenca slovenskih novinarjev iz sveta in Slovenije, ki bo osvetlila različne vidike slovenskega novinarstva. Slavnostni govorniki so v uvodnih nagovorih dvodnevnega srečanja izpostavljali poslanstvo poklica in menili, da slovenski novinarji doma in po svetu soustvarjajo enoten slovenski kulturni prostor.Ob začetku konference so prebrali sporočilo predsednika vlade Janeza Janše, častnega pokrovitelja dogodka, ki ga organizira Svetovni slovenski kongres. V njem premier poudarja, da novinarji zmorejo in morajo pokazati ogledalo družbenemu dogajanju in da lahko njihovo delo pomembno usmerja tok družbenega dogajanja. »Želimo si kritičnega in objektivnega pa tudi in predvsem nepristranskega poročanja, ki bo tako slovenski kot tuji javnosti predstavilo realno sliko stanja v Sloveniji,« je v sporočilu novinarjem med drugim zapisal Janša.
Minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk je dejal, da do srečanja prihaja v času, ko je glo-balizacija v medijski prostor vnesla vrsto sprememb in na novo izoblikovala novinarski poklic. Konferenca je po oceni ministra tudi priložnost za preverjanje, zakaj se novinarji iz Slovenije praviloma ne uveljavljajo v tujih medijih tako kot njihovi kolegi iz zamejstva. Ob tem se po njegovem zastavlja vprašanje, ali to ni posledica neprimernega izobraževanja, ki študentom novinarstva ne posreduje temeljnih načel poklica.Turk je še menil, da bi si kulturni in znanstveni tisk zaslužil ničelno stopnjo DDV, medtem ko «ni razloga, da bi bila periodika s pogrošno vsebino obdavčena manj kot alkohol in cigarete».
Konferenca je po mnenju več govornikov priložnost, da novinarji spregovorijo tudi o medijskem pokrivanju dejavnosti in prostora Slovencev v zamejstvu in po svetu. Pri tem se jih je več, tudi ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak strinjalo, da slovenski mediji premalo poročajo o dosežkih rojakov zunaj meja domovine in se osredotočajo predvsem na težave.
Generalni direktor RTV Slovenija Marko Filli, čigar medijska hiša v svojih prostorih gosti konferenco, je med drugim dejal, da je novinar lahko dober le, če je neodvisen od politike in kapitala. Številni, med njimi ministrica Novakova in poslanec Jožef Horvat iz parlamentarne komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu, so izpostavili, da novinarji soustvarjajo enoten slovenski kulturni prostor. Omenili so tudi posebno vlogo novinarjev v zamejstvu in po svetu, ki med Slovenci zunaj meja domovine med drugim tudi širijo slovenski jezik in kulturo ter tako predstavljajo vez z domovino.
Nekdanji odgovorni urednik Primorskega dnevnika Bojan Brezigar je za Slovensko tiskovno agencijo kot pomembno poslanstvo medijev manjšine izpostavil, da ti v družine prinesejo živ jezik o zadevah, ki ljudi zanimajo, od vremenske napovedi, novic do sodobne glasbe ter so tako dodana vrednost posebno na področju jezika.
Konferenca se je nadaljevala z uvodnimi predavanji novinarjev Darke Zvonar Predan in Mitje Volčiča, ki je govoril o italijanskem novinarskem svetu v primežu politike in kapitala. V razpravi je sodeloval tudi Darko Bradassi (Slo-media), ki je govoril o tem kako je na spletu s skromnimi sredstvi mogoče priti do zavidljivih rezultatov ter o primeru dobre prakse.
Danes bodo govorniki na konferenci - vidni novinarji iz Slovenije, zamejstva in sveta - govorili o problematiki in izzivih slovenskega novinarstva po svetu. Posvetili se bodo tudi odmevnosti zamejske in zdomske problematike v matičnih medijih, ob koncu srečanja pa bodo nastopili nekateri slovenski novinarji, ki so se uveljavili v tujih medijih.
Udeleženci prve konference slovenskih novinarjev iz sveta in Slovenije so uvodoma zapeli Prešernovo Zdravljico
sta
m
i
K	L V
A / u	fl
; w <
ljubljana - Slovenska vlada ustanovila posebno komisijo
Italijanske televizijske frekvence se moteče »pojavljajo« v Sloveniji
LJUBLJANA - Slovenska vlada je na včerajšnji seji imenovala medresorsko delovno skupino za reševanje vprašanja radiofrekven-čnega spektra z Italijo. Devetčlanska skupina naj bi prispevala k takšni razdelitvi frekvenčnega spektra, da bosta sosednji državi lahko uporabljali določene frekvence in ne bo medsebojnega škodljivega motenja.Skupino bo vodil Marjan Turk z ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, v njej pa bodo še Mojca Jarc, Darka Tea Glažar, Marlenka Meršol in Mojca Pečnik Ternovšek z istega ministrstva, Miran Kresal z zunanjega ministrstva, Mark Pohar ter Igor Fuma z Agencije za pošto in elektronske komunikacije in Zala Lešnik Brank iz državnega pravobranilstva, poroča Slovenska tiskovna agencija.
Iz urada vlade za komuniciranje (Ukom), zaradi tehničnih
omejitev ni mogoče, da bi na obmejnem geografskem področju na istih frekvencah delovali televizijski in radijski programi sosednjih
držav. S postopkom koordinacije državi lahko določita parametre, pod katerimi bi na določenih frekvencah z določenih lokacij oddajnikov posamezne radijske ali televizijske postaje lahko oddajale.
Problem škodljivega motenja je na meji z Italijo prisoten že več desetletij. Radijske in televizijske postaje iz Italije namreč oddajajo na frekvencah in s parametri oddajanja, s katerimi ustvarjajo škodljive motnje na frekvencah, na katerih je zaščiteno oddajanje slovenskih radijskih in TV postaj. Motnje dosegajo tak obseg, da je uporaba frekvenc s strani slovenskih postaj včasih celo nemogoča, so še pojasnili v Ukomu.
Slovenija je za rešitev tega problema večkrat posegla pri pristojnih italijanskih oblasteh, a neuspešno. Obljubam predstavnikov italijanske vlade namreč niso nikoli sledila dejanja.
V nedeljo pohod za mir
PODBONESEC - Kot je že tradicija, bo tudi letos konec septembra Mednarodni pohod miru od Pod-bele do Štupce pri Podbonescu. Podboneški župan Piergiorgio Do-menis z veseljem ugotavlja, da se ga vsako leto udeležuje vedno več ljudi in da je ta pobuda prispevala k dobrim odnosom z bližnjimi upravami iz Slovenije, kar je že privedlo do konkretnih rezultatov. Tudi županja Kobarida Darja Hauptman, ki se bo letos pohoda udeležila drugič, poudarja pomen miru, prijateljstva in dobrih medsosedskih odnosov, torej vrednot, ki jih skušajo organizatorji s to pobudo promovirati. Mednarodni pohod miru bo letos v nedeljo. Start bo v Podbeli ob 9.30, pohodniki pa se lahko zberejo tudi na Štupci (ob 8.00). Zaključek pohoda je predviden okrog 13. ure. Pozdravnim nagovorom predstavnikov italijanskih in slovenskih oblasti bo nato sledil kulturni program z glasbo.
Pestro pa bo tudi jutri. Ob 17.30 bodo člani združenja "Il Villaggio de-gli Orsi" vodili animacijo in sprehod v naravi z naslovom "Spoznavati gozd". Ob 19. uri pa bodo na Štup-ci predvajali DVD "Landar an Vida. Zgodba kraljice Vide v Landarski jami" z glasbo Etnoploč - Accordion Orchestra 4-8-8-16 in komornega zbora Musica Viva. Večer se bo zaključil z degustacijo jabolk iz Nadi-ških dolin. (NM)
Uveljavitev Kopra in Pirana na turističnem področju
KOPER - Na tekmovanju Moja dežela - lepa in gostoljubna, ki jo že 21. leto zapored organizira Turistična zveza Slovenije, pod častnim pokroviteljstvom predsednika republike dr. Danila Turka in v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije - Direktorat za turizem in internacionalizacijo je letos kategoriji večjih mest Koper osvojil prvo mesto, pred Mariborom in Velenjem.
Tekmovanje na področju turizma, urejanja in varstva okolja je tekmovanje v katerem sodelujejo slovenska mesta in kraji ter drugi sodelujoči v panožnih tekmovanjih, kot so turistične kmetije, kampi, mladinska prenočišča in drugi. Projekt prerašča v vseslovensko gibanje za urejeno okolje in gostoljubnost, ravno to pa naj bi bil pogoj za uspešen razvoj turizma. Obala je bila letos absolutni zmagovalec, saj je v kategoriji večjih mesta Koper osvojil prvo mesto, v kategoriji turističnih krajev pa je na prvem mestu Piran, pred Bledom in Kobaridom. Slavnostna podelitev priznanj bo 15. oktobra v Radencih, kjer bodo takrat potekali Dnevi slovenskega turizma.
LJUBLJANA - ZRC SAZU in Sinagoga Maribor predstavila knjigo Slovenski Judje
Antisemitizem je po mnenju udeležencev okrogle mize v Sloveniji še kako prisoten
LJUBLJANA - Znanstvenoraziskovalni center SAZU in Sinagoga Maribor sta v okviru projekta Šoa predstavila knjigo Slovenski Judje -Zgodovina in holokavst ter berilo Dežela senc - Spomin na izgon in izginotje judovske skupnosti v Prek-murju. Predstavitev je pospremila okrogla miza o antisemitizmu, na kateri so ugotovili, da je ta v Sloveniji še kako prisoten.
Kot že dvakrat doslej, so se v Znanstvenoraziskovalnem centru (ZRC) Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) tudi zdaj povezali s kolegi iz Centra judovske kulturne dediščine - Sinagoga Maribor ter predstavili aktualne rezultate v okviru projekta Šoa - spominjamo se 2011, ki ga je sicer finančno podprla Projektna skupina za mednarodno sodelovanje na področju izobraževanja, spominjanja in raziskovanja holokavsta (ITF), je dejal direktor ZRC SAZU Oto Luthar.
Knjigo Slovenski Judje, ki sta jo uredili Irena Šumi in Hannah Starman, je napisalo več avtorjev, ki se ta hip resno ukvarjajo z judovsko kulturo, holokavstom in antisemitizmom (med drugim Maja Toš, Klemen Jelinčič Boeta, Boris Hajdi-njak, Marko Zajc, Andrej Pančur in Renato Podberšič).
Sam zbornik Slovenski Judje pa je predstavila ena od urednic Irena Šumi. Zbornik je razdeljen na štiri dele: prvi del je posvečen srednje-veštvu, drugi pa zgodovinskemu času 19. stoletja, v katerem se je v Srednji Evropi utrjen sklop predsodkov do Judov kristaliziral v politično artikuliran antisemitizem. Tretji del je posvečen poteku holo-kavsta na tleh sedanje Slovenije, četrti pa posledicam holokavsta po vojni.
Včerajšnji dogodek je po besedah direktorja Sinagoge Maribor Marjana Toša hkrati zadnji dogodek
projekta Obrazi notranje moči v sklopu Evropske prestolnice kulture, ki je ta mesec posvečen bogati judovski kulturi in kulturni zapuščini Maribora. "Sledimo torej pre-zentaciji judovske zapuščine na slovenskih tleh," pravi Toš, ki ocenjuje, da zgodovina in holokavst slovenskih Judov še zdaleč nista napisana.
Zaradi tega so na sproti organizirani okrogli mizi o antisemitizmu spomnili, da judovskim žrtvam - preživelim ni bil nikoli priznan poseben status žrtve holo-kavstva v Sloveniji. Slovenija pa v svoji 20-letni demokratični poti ni naredila ničesar, da bi te žrtve druge svetovne vojne in sistematičnega genocida zaščitila tako, kot bi to bilo primerno, je opozorila Šumijeva. Prav tako ni storila ničesar, da bi rehabilitirala judovske veleindustrijalce, zlasti v Mariboru, kjer so bili serijske žrtve montira-
nih procesov na vojaških sodiščih po letu 1945, je spomnila Šumije-va. Slovencev Judov bi bilo v Prek-murju po njenih besedah danes 8000, če jih ne bi množično uničili v nacističnih koncentracijskih taboriščih. Največ Slovenskih Judov je namreč dočakalo smrt v zloglasnem Auschwitzu.
Na aktualni antisemitizem v Sloveniji pa je opozoril Toš, ki je omenil zadnje izgrede v Mariboru ob polaganju prvih tlakovcev v spomin na žrtve holokavsta. Kot je znano, so se potem na različnih spletnih komentarjih oglašali ljudje, ki so trdili, da genocida nad Judi sploh ni bilo.
Na okrogli mizi so ugotovili, da je v Sloveniji ta za Srednjo Evropo značilni antisemitizem še kako prisoten in da se kaže vsaj skozi "ignoriranje judovske dediščine v Sloveniji" ali skozi njeno "zanikanje oziroma omalovaževanje". (STA)
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Četrtek, 27. septembra 2012
3
SLOVENSKE USTANOVE BREZ PRISPEVKOV - Predsednica Glasbene matice Nataša Paulin
Prevladuje velika negotovost, čas hiti in voda nam že teče v grlo
»Pri SSO umirjeni, pri SKGZ bolj zaskrbljeni«- GM že nekaj časa varčuje, večna tema dvojnikov še brez rešitve
TRST - Na dan zasedanja rimskega omizja za vprašanja slovenske manjšine je goriški predsednik Slovenske kulturno-gospo-darske zveze Livio Semolič v oddaji Odmevi (RTV Slovenija) napovedal, da če ne bo novosti s prispevki, »bomo začeli odpuščati«. Dejal je, da bo to prvi ukrep, ki bo sprejet že v nekaj tednih. Nato je svojo izjavo popravil, češ da bodo odpuščali v prihodnjih mesecih. V Primorskem dnevniku je pojasnil, da je imel v mislih predvsem Glasbeno matico ter Narodno in študijsko knjižnico. Včeraj smo se pogovorili s predsednico Glasbene matice Natašo Paulin.
Ali pri Glasbeni matici res načrtujete odpuščanja, kakor pravi Semolič?
Problem je vsesplošen, saj že devet mesecev nismo prejeli iz Italije nobenega prispevka. GM je v težavah, ker predstavljajo prispevki iz zakona št. 38/2001 celih 72 odstotkov prihodkov. Prispevki iz Slovenije so zelo nizki, saj predstavljajo približno dva odstotka prihodkov, preostali delež (okrog 26 odstotkov, op. nov.) pa prihaja s sponzorstvi, projekti in članarinami. Ko celih devet mesecev pogrešaš priliv, ki je za ustanovo življenjskega pomena, se znajdeš v težavah.
Mi smo zelo odgovorno upravljali, stalno smo se prilagajali stroškom in omejenemu prilivu prispevkov, in sicer na vse mogoče načine. Drugih primanjkljajev nismo ustvarjali. Logično pa je, da je stiska proti koncu leta ob pomanjkanju glavnega finančnega priliva precejšnja. Če bi danes ali pa v teku enega meseca prispela sredstva, bi se položaj lahko izboljšal. Drugače pa bo problem zelo resen. Semoličevo izjavo razumem v tem smislu.
Koliko je uslužbencev?
Osemnajst, in sicer enajst za nedoločen ter sedem za določen čas. Poleg tega pa imamo sodelavce z različnimi pogodbami.
Povedali ste, da ste v zadnjih letih že varčevali. Kako?
Kot prvo bi omenila, da smo kar pet uslužbencev upokojili. Z njimi smo se pogovarjali in dosegli primerne dogovore. Stalno zaposleni s finančnega vidika najbolj bremenijo našo ustanovo. Potem smo se odpovedali koncertni sezoni in marsikdo nam je to zameril, ker smo se izneverili eni od bistvenih dejavnosti. Od časa do časa prirejamo koncerte in razne dogodke, redna koncertna dejavnost pa sploh ne pride v poštev. Število otrok, ki obiskujejo glasbeno šolo - za individualni pouk jih je zdaj 550 - se je resda nekoliko zmanjšalo, ampak ne tako drastično. Obseg teh dejavnosti smo kljub vsemu obdržali, zahteve pa so se spremenile. Delovna pogodba je medtem podvržena trendu višanja plač ... Mi se moramo vsega tega zavedati in načrtovanje postane težko, če nimaš sistemskega finančnega priliva.
So še katere storitve pod vprašajem?
Resna glasbena šola, ki ponuja družinam vse instrumente, bi morala imeti ob rednem delu tudi svoje zbore in orkester, tega pa si ne moremo privoščiti, ker to prinaša dodatne stroške. Tako pa imamo že okrnjeno šolsko ponudbo.
Ne morem mimo večne teme dvojnikov v slovenski manjšini. Na Goriškem sta dejavni dve slovenski glasbeni šoli. Ste kdaj razmišljali o možnosti, da bi se pod silo razmer umaknili iz Gorice?
O tem razmišljamo že dve leti. Ob stoletnici delovanja smo priredili srečanje, na katerem smo o tem govorili, a nismo prišli do nobenega zaključka. Glede na to, da imamo s Slovenskim centrom za glasbeno vzgojo Emil Komel nekaj skupnih profesorjev, smo pomislili, da bi lahko nekdo poučeval na eni šoli (kamor bi se preselili vsi njegovi učenci), nekdo drug pa na drugi. Še ena varianta je ustanovitev nove šole, ki ne bi prizadela nikogar. Namesto dveh glasbenih šol bi imeli v Gorici eno, lahko pa bi se vselila v Trgovski dom, kjer je bila zgodovinsko prisotna. A če nimaš sogovornika, ali pa če sogovornik vztraja pri tem, da je bil pač on prvi prisoten ...
Obstaja še ena možnost. Glasbena matica bi lahko prepustila Gorico glasbeni šoli Emila Komela ...
Kaj bi se zgodilo z redno zaposlenimi profesorji? Tudi v Gorici jih imamo.
Seveda. Govoril sem o skrajnih razmerah.
Morali bi sesti k mizi in skupaj premisliti sistem glasbenih šol. V Gorici ponujamo individualne lekcije, dejavnosti nismo zelo povečali. Danes imamo 150 učencev in več jih ne sprejemamo, ker je to naš cilj. Nismo uvedli novih glasbil, recimo harfe, čeprav imamo profesorja. Nekih jasnih smernic smo se držali, vendar nismo nikoli prišli do kakega zaključka s sorodno šolo. Vtis imam, da smo v stalni konkurenci. Dobro, ena šola lahko tudi izgine, ampak mora biti jasno, zakaj.
Če se povrneva k trenutni finančni stiski - ste optimistka ali pesimistka?
Torej. Jaz sem po naravi velika optimistka, a sem zadnje čase zaskrbljena. Glasbena matica je skupna članica obeh krovnih organizacij. Sama ugotavljam, da so pri SSO precej umirjeni, medtem ko so pri SKGZ bolj zaskrbljeni, iz dveh kanalov pa prejemamo nasprotujoče si novice. Včasih slišim, da bodo sredstva prišla, moje vprašanje pa je - kdaj? Od tega je odvisno preživetje naše ustanove. Čas medtem hiti in voda nam že teče v grlo.
Aljoša Fonda
RAI 2 - Jutri
Sereno Variabile na obisku v Benečiji
TRST - Znana televizijska oddaja Sereno Variabile, ki jo ob sobotah ob 17. uri predvaja 2. državna mreža Rai, bo jutri posvečena Benečiji. Voditelj oddaje Osvaldo Bevilacqua je s svojo ekipo od 14. do 16. septembra spoznaval Nadi-ške doline. Po Benečiji so televizijsko ekipo vodili predstavniki Inštituta za slovensko kulturo in združenja Pro Loco Nediške doline s predsednikom Antoniom De Tonijem na čelu. Bevilacqua je bil na koncu navdušen nad turistično kmetijo Floram v Ofjanu in nad To-polovim. Ekipa iz Rima je obiskala še Srednje, gostilno Sale e Pepe, Gorenji Tarbij, Hlodič, gostilno Alla Posta, Ruttarjev muzej, Kamenico, Kolovrat, Landar, Bjarč in Gorenji Marsin. Predstavniki krajevnih organizacij so jim tudi predstavili pobudo Vabilo na kosilo. Snemali so devet ur, oddaja pa bo trajala približno dvajset minut.
Predsednica Glasbene matice Nataša Paulin
arhiv
ČEDAD - Srečanje Novega Matajurja in Radia Onde Furlane
Pomen glasbe v manjšinskih jezikih
Na predvečer evropskega dneva jezikov spregovorili o uveljavljanju jezikov manjšin s pomočjo glasbe
ČEDAD - Z glasbo v svojem ma-ternem, manjšinskem, jeziku do utrjevanja zavesti o pripadnosti določeni skupnosti in obenem do osvobajanja iz verig standardizacije ter odpiranja v širši svet, za katerega smo lahko prav zaradi svoje posebnosti bolj zanimivi. To je sinteza kulturnega in večjezičnega srečanja z naslovom "Plui lenghis, plui musichis, plui Europe / Več jezikov, več glasbe, več Evrope / Piu lingue, piu musiche, piu Europa", ki sta ga organizirala Novi Matajur in Radio Onde Furlane na predvečer evropskega dneva jezikov.
O uveljavljanju manjšinskih jezikov s pomočjo glasbe so po uvodnem pozdravu Paola Cantaruttija in Mihe Obita spregovorili Marco Stol-fo, avtor knjige "La me lenghe e sune il rock (e no dome chel). Friul, Europe" ki ob vprašanjih s področja zgodovine, politike, družbe, jezikovnih pravic, literature in zaščite manjšin obravnava zlasti razvoj glasbe v manjšinskih jezikih, in predstavnika sodobne beneške oziroma furlanske glasbene scene Igor Cerno (BK evolution) ter Leo Virgili (Arbe Garge, Kosovni Odpadki, Bande Tzingare itd.).
Stolfo je analiziral razvoj različnih glasbenih gibanj znotraj manjšinskih skupnosti v Evropi, predvsem okcitanske, baskovske in frizij-ske, ter ugotavljal, kako so bila ta praviloma v sozvočju oziroma povezana s političnimi dejavniki. Pri Furlanih pa se to ni zgodilo, kot je poudaril Leo Virgili, saj so bila stališča, ki so jih zagovarjali avtonomisti, izredno konservativna. Furlanska glasba se je tako razvijala samostojno, pri tem pa so tudi sami glasbeniki s svojim umetniškim ustvarjanjem zasledovali določene politične cilje.
Pri Slovencih na Videmskem se je bolj inovativna narečna glasba pojavila v začetku sedemdesetih let po zaslugi kantavtorjev Rina Chineseja v Reziji in Kekka Bergnacha v Benečiji. Njunemu zgledu so sledili številni (pri tem je pomembno vlogo odigral in jo še tudi Senjam beneške piesmi) in še zlasti v zadnjem obdobju se glasbi v narečju posvečajo tudi mlajši, šolani glasbeniki, pri katerih se pozna vpliv dvojezične šole v Špetru in Glasbene Matice. Med novejšimi bendi se je v teh krajih še posebno uveljavila skupina Bk evolution, o kateri je spregovoril pevec Igor Cerno, ki je tudi napisal besedila za več skladb. Kot je
sam povedal, je bilo povsem naravno, da pesmi piše v svojem narečju, jeziku, ki se ga je kot prvega naučil. Drugače sploh ne bi moglo biti, je povedal in dodal, da so se z ostalimi člani skupine povsem zavestno odločili, da besedila prevedejo samo v angleščino, saj je tu pri nas marsikdo omalovaževalno obravnaval njihovo delo. V Evropi pa je glasba v manjšinskih jezikih nedvomno bolj cenjena, kar dokazuje tudi festival Liet, ki bo letos 1. decembra v kraju Xixon -Gijon v Asturiji. Pri nas bodo kvalifikacije za ta festival v okviru tekmovanja Suns, ki bo 2. novembra v Vidmu. (NM)
2
Sobota, 29. septembra 2012
ALPE-JADRAN
/
LJUBLJANA - NPU opravil številne preiskave zaradi suma nepravilnosti pri financiranju Stožic
Preiskali tudi dom ljubljanskega župana Jankovica in mestno hišo
Pridržali šest oseb, tri kmalu izpustili - Zoran Jankovič ni bil med pridržanimi
LJUBLJANA - Preiskovalci Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) so včeraj izvedli 23 hišnih preiskav in začasno pridržali šest oseb zaradi suma nepravilnosti pri financiranju in izvedbi gradnje športnega objekta v Ljubljani. Šlo naj bi za preiskavo financiranja Stožic, kriminalisti pa so preiskali tudi dom ljubljanskega župana Zorana Jankovica in mestno hišo. Od šestih oseb, ki so bile pridržane v jutranjih urah, so bile v večernih urah še vedno pridržane tri osebe, potekalo pa je še sedem hišnih preiskav.
Kot je pojasnil pomočnik direktorja NPU Robert Črepinko, se preiskave nanašajo na sum nepravilnosti pri preučitvi in izvedbi gradnje športnega objekta na območju Ljubljane. Na območju Ljubljane in Kranja je bilo izvedenih 23 hišnih preiskav, od tega na devetih naslovih fizičnih oseb in na 14 naslovih pravnih oseb in drugih uradnih prostorih. Predmet preiskave je tudi "ugotavljanje zakonitosti finančnih tokov v višini več 10 milijonov evrov", je pojasnil Črepinko. V preiskavo so vključene tako fizične kot pravne osebe, ki so bile vključene v odločanje o izvedbi in financiranju tega objekta, je dodal.
Policija je včeraj med drugim preiskala tudi dom ljubljanskega župana, vendar pa Jankovic po zagotovilih odvetniške pisarne Čeferin ni bil pridržan. Jankovič je po končani preiskavi v mestni hiši v izjavi za medije potrdil, da ga policija preiskuje v zvezi s projektom Stožice. Po Jan-kovičevih besedah policisti sumijo, da so se zgodila tri kazniva dejanja - nevestno poslovanje, zloraba položaja in goljufija pri pridobivanji evropskih sredstev.
Črepinko pa je dejal, da v preiskavi, ki jo usmerja specializirano državo tožilstvo, policisti utemeljujejo sume storitve več kaznivih dejanj, med drugim tudi zlorabe položaja ali uradnih pravic, goljufije na škodo Evropske unije, nevestnega dela v službi, zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, pranja denarja, ponareditve ali uničenja uradne listine ter sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje. Slovenska kazenska zakonodaja za ta dejanja predpisuje kazen tudi do osmih let zapora.
Policisti so včeraj začasno pridržali šest oseb, med njimi tudi Uroša Ogri-na, direktorja Grepa, ki je v v partnerstvu z Mestno občino Ljubljana gradil športni objekt Stožice. Poleg njega naj bi bila med pridržanimi tudi Jankovičeva sinova, Damjan in Jure. Policisti pa so po neuradnih informacijah preiskovali tudi Jan-kovičevo sodelavko Jadranko Dakič in lastnika Energoplana Zlatka Srako. Preiskovali so tudi prostore Grepa in Electe, ki je v delni lasti Jankovičevih sinov.
Zoran Jankovič je še dejal, da so bili policisti, ki so pri njemu doma na vrata potrkali ob šesti uri, izjemno korektni. Sam ni želel ugibati o morebitnem ozadju preiskave, poudaril pa je, da verjame v pravosodje in ostale organe, "ki so končno prišli, da se bo nehalo pisanje skozi posamezne kanale do posameznih medi-jev".V hišni preiskavi pri Jankoviču doma so policisti zasegli računalnik njegove žene Mije ter Jankovičev ipad, v mestni hiši pa so zasegli računalnike vodje kabineta, podžupana Janeza Koželja in dveh tajnic. Odnesli so tudi papirje v zvezi s projektom Stožice, je še povedal župan.
Da je bilo delo policije "maksimalno korektno", je ob odhodu iz mestne hiše dejal tudi Jankovičev odvetnik Aleksander Čeferin. Je pa, kot je poudaril, po vseh letih prakse presenečen, "na kakšne pravljice slovenska sodišča izdajajo odredbe za hišne preiskave".
Preiskave je komentiral tudi vodja poslanske skupine Pozitivna Slovenija in nekdanji ljubljanski podžupan Jani Mo-derndorfer, ki je prepričan, da se bo izkazalo, da je bil postopek zoper predsednika Pozitivne Slovenije nepotreben. V poslanski skupini PS pa so v izjavi za medije še zapisali, da domnevne nepravilnosti ljubljanskega župana iz neutemeljenih medijskih obtožb prehajajo v fazo uradne preiskave, kjer bodo štela le dejstva in ne zamegljevanja.
Ljubljanski župan Zoran Jankovič pravi, da policisti sumijo, da naj bi v zvezi s Stožicami prišlo do nevestnega poslovanja, zlorabe položaja in goljufije pri pridobivanji evropskih sredstev
arhiv
Predsednik republike Danilo Turk pa je izrazil pričakovanje, da bodo pristojni organi opravili svoje de-
nom enaki, so sporočili iz predsednikovega urada.
Včerajšnje hišne preiskave so del leto in pol trajajočega predkazenskega postopka, ki ga usmerja specializirano državno tožilstvo, so sporočili z Generalne policijske uprave. Po neuradnih informacijah naj bi bile povezane s prodajo zemljišč in projektom Stožice, ki ga je gradilo podjetje Grep. Ta naj bi 2. novembra 2010 od ljubljanske občine za gradnjo stadiona v Stožicah prejel dobrih 11 milijonov evrov in avgusta lani še skoraj štiri milijone evrov.Pol milijona evrov občinskega denarja je Grep, ki ga vodi Ogrin, po pisanju medijev sedem dni pozneje, 26. avgusta, nakazal podjetju Baza Dante, kjer je direktor Boštjan Sta-mejčič, sicer vodja projektov na Electi. Baza Dante je nato še isti dan 400.000 evrov nakazala Electi, ta pa dalje podjetju KLM Naložbe, ki je v 62,5-odstotni lasti ljubljanskega župana, in nekaj dni pozneje še 100.000 evrov rokometnemu klubu Krim, v katerem je Jankovič več let deloval kot predsednik. (STA)
CELOVEC - Predstavljen evrski kovanec o Koroški
Začudenje zaradi polemike ob napisu Karnten/Koroška
CELOVEC - Na gradu Vajškra pri Beljaku so včeraj uradno predstavili kovanec za 10 evrov, ki so ga skovali po osnutku desetletnega dijaka Phillipa Ogrisa iz Šmarjete v Rožu in ki je zaradi dvojezičnega napisa Karnten/Koroška razburil nemško-nacionalno usmerjene duhove na Koroškem. Ob predstavitvi dvojezičnega kovanca so prav zaradi tega predstavniki avstrijske kovnice izrazili začudenje in nerazumevanje nad izjavami koroškega finančnega referenta Haralda Doberniga, ki je dvojezičnost na kovancu označil kot »nezaslišano«.
Od svojega strankinega kolega v deželni vlade naj bi se že distanciral celo deželni glavar Gerhard Dörfler (FPK), ki je dejal, da gre za »osebno mnenje Doberniga in ne za uradno pozicijo stranke FPK« - vsaj tako so na tiskovni konferenci v Vajškri citirali deželnega glavarja starši Philippa Ogrisa in predstavniki kovnice. Uradno se Dörfler od Doberniga ni distanciral, saj javno do zadeve ni zavzel stališča. Novi deželni svetnik ljudske stranke na Koroškem Waldner pa je celo javno spraševal, v katerem svetu Dobernig še živi.
Kot smo poročali, je bil osnutek fanta za novi srebrni kovanec z motivi s Koroške in dvojezičnim napisom izbran na posebnem natečaju za koroške šole v preteklem šolskem letu. Poleg gore, jezera, sonca, oblakov in celovškega zmaja je na spodnjem robu napis Kärnten - Koroška.
Še pred predstavitvijo je za polemiko in nerazumevanje poskrbel deželni svetnik Harald Dobernig (FPK), za katerega je dvojezična oznaka naše zvezne dežele nekaj »nezaslišanega«, nemško nacionalna zveza koroških brambovcev (KAB) pa je celo zahtevala, da novi kovanec ne sme iti v obtok. Ne glede na domnevne popravke in pojasnila koroškega deželnega glavarja Dörflerja je tudi predstavnica avstrijske kovnice Andrea Lang bila zelo kritična do Dobernigovih izjav in poudarila, da kovanec konec koncev prikazuje koroško stvarnost. Polemika proti kovancu pa kaže, da na Koroškem ure za nekatere še vedno drugače bijejo.
Mati dijaka Philippa Ogrisa, Karin, je ob predstavitvi kovanca poudarila, da političnih razprav v zvezi s kovancem in dvojezičnim osnutkom njenega sina ne želi komentirati. Kot mati pa je zelo ponosna na to, kar je sinu uspelo, je menila in dodala, da razburjenja zaradi dvojezičnega napisa ne razume. Phillip sam pa je v prvi vrsti ponosen, da je bila za motiv kovanca izbrana prav njegova slika, čeprav tega niti malo ni pričakoval.
Ivan Lukan
Pusiceva ne razume, kaj želi Slovenija glede LB
NEW YORK - Hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusic je včeraj ob robu zasedanja Generalne skupščine ZN dejala, da ne razume, kaj želi Slovenija doseči pri reševanju vprašanja tožb proti LB in NLB na Hrvaškem in jo obtožila spreminjanja stališč. Tako se je odzvala na izjavo slovenskega kolega Karla Erjavca, da Hrvaška spreminja stališča glede tega vprašanja in da zato glede rešitve ni optimist.
Mojca Kleva v vodstvu ženske organizacije PES
BRUSELJ - Slovenska evropska poslanka in podpredsednica Socialnih demokratov Mojca Kleva je bila včeraj na letni konferenci izvoljena v vodstvo ženske organizacije Stranke evropskih socialistov (PES Women). Na konferenci so razpravljali tudi o boju proti brezposelnosti mladih žensk in še posebej o ovirah, s katerimi se mlade ženske srečujejo pri vstopanju na trg dela ter predvsem na rešitve za ugotovljene probleme mladih žensk. S strokovnjakinjami s področja trga dela in predstavnicami držav članic, kjer so stopnje brezposelnosti nizke so razpravljali tudi o potrebnih zakonodajnih ukrepih na evropski ravni.
Slovenska državljana odstranila črni gradnji v hrvaški Istri
PULJ - Hrvaško ministrstvo za gradbeništvo in prostorsko ureditev je včeraj potrdilo, da sta slovenska državljana sama odstranila svoja nezakonito zgrajena objekta v naselju Peruški v občini Marčana pri Pulju v Istri. Slovenska državljana sta stanovanjska objekta zgradila zunaj zazidljivih območij, enega celo v z zakonom zaščitenem gozdu, in sicer po 21. juniju lani.
Ta datum je Hrvaška določila kot skrajni rok, do katerega so lahko lastniki poskusili legalizirati črne gradnje. V primeru slovenskih lastnikov gre za stanovanjska objekta v velikosti 56 oziroma 45 kvadratnih metrov, vključno s podstrešji. Lastnika sta bila brata. Eden od njiju je v pogovoru za hrvaške medije dejal, da se zaveda svoje napake. Njegov brat, ki je iz Kranja, pa je bil ogorčen, saj je moral porušiti hišo, v katero je vložil 35.000 evrov, plačati pa je moral tudi 1000 evrov kazni.
Philips Ogris z maketo novega evrskega kovanca za 10 evrov
ČEDAD - Srečanja z novinarji
Danes na obisku Toni Capuozzo, v sredo Mitja Volčič
ČEDAD - Čedajska knjižnica prireja niz srečanj z znanimi novinarji z naslovom "Od našega dopisnika. Dopisi (Dal nostro inviato. Corrispondenze)". Protagonisti debatnih večerov v cerkvi S. Maria dei Bat-tuti, na katerih bo govora o mednarodnih odnosih, navadah, vojni, športu in družbi, bodo Toni Capuozzo, Mitja Volčič, Bruno Pizzul in Antonio Caprarica. Prvi gost knjižnice v Čedadu bo že danes ob 18.30 Toni Capuozzo. Izvedenec na področju mednarodnih konfliktov bo predstavil svojo zadnjo knjigo "La guerra spiegata ai ragazzi".
Naslednji teden, v sredo 3. oktobra, bo prav tako ob 18.30, v Čedadu Mitja Volčič, odličen poznavalec razmer v Srednjevzhodni Evropi in nekdanji Sovjetski zvezi. Konec oktobra bo v Čedad prišel Bruno Piz-zul, ki ga bosta spremljala sociolog in novinar Francesco Pira ter novinar Matteo Femia, avtorja knjige "Bruno Pizzul. Una voce nazionale", ki je posvečena prav nekdanjemu televizijskemu športnemu komentatorju. Zadnji gost čedajske knjižnice (datum srečanja še ni določen) bo Antonio Caprarica, dopisnik italijanske državne televizije Rai iz Londona. Caprarica bo spregovoril o svojih novinarskih in pisateljskih izkušnjah ter svoji knjigi o letošnjih olimpijskih igrah "Oro argento e birra". (NM)
KOPER - Od 1. do 6. oktobra
Prihodnji teden otroški gledališki festival Pri svetilniku
KOPER - V koprskem gledališču prihodnji teden medse vabijo otroke in mladostnike. Drugi festival otroških gledaliških predstav "za mularijo", poimenovan Pri svetilniku, jim bo od 1. do 6. oktobra ponudil izbor kakovostnih gledaliških predstav, ustvarjalne delavnice ter učne ure o gledališču in gledaliških poklicih. Poleg koprskega sodelujejo še gledališki ansambli iz Trsta, Celja in Kranja, med predstavami pa je več takih, ki so bile že nagrajene na mednarodnem festivalu igranih predstav za otroke in mlade Zlata paličica.
Dopoldne bodo otroke in mladostnike na ogled predstav in učne ure o gledališču popeljale obalne šole. Otroci bodo z igralcem Gregorjem Gečem ob popoldnevih risali majice, se s pevko Tinkaro Kovač in njeno flavto sprehodili po glasbeni stezici, uganjali norčije z nagajivo deklico Tinko Binko Pobalinko in se zabavali s klovnom.
Ansambel Gledališča Koper se bo na festivalu predstavil z Naočnikom in Očalnikom na počitnicah in Groznim Gašperjem. Pred-premierno bo uprizorjen interaktivni avtorski gledališki projekt igralke Ajde Toman Binka Tinka Pobalinka - Nagajivka v čudežni deželi. Prešernovo gledališče Kranj bo gostovalo s predstavama Blazno resno o seksu Dese Muck ter Muco copatarico Ele Peroci in Dese Muck. Slovensko stalno gledališče Trst bo uprizorilo igro Deseti raček Milana Jesiha, Slovensko ljudsko gledališče Celje pa Mačka Mu-rija Kajetana Koviča.Festival bo postregel še s predstavo Cifromani-ja Maje Gal Štromar v izvedbi Zavoda za kulturne dejavnosti AMA-NART in baletom Pepelka, ki ga bo po zgodbi francoske pravljičarja Charlesa Perraulta izvedel Art Dance Studio iz Portoroža.
/
ITALIJA
Petek, 28. septembra 2012
s
politika - Predsednik vlade prvič pristal na možnost, da bi sam sebe nasledil
Monti bi »v skrajni sili« ostal na čelu vlade tudi po volitvah
Polverinijeva končno odstopila - Pritiski za pospešeno odobritev zakona proti korupciji
NEW YORK, RIM - Predsednik vlade Mario Monti je včeraj izrazil pripravljenost, da v skrajni sili tudi po parlamentarnih volitvah, ki bodo prihodnjo pomlad, ostane na čelu vlade. »Pretehtal bom, nič ne morem izključiti,« je dejal Monti ob robu zasedanja Generalne skupščine ZN v New Yorku.
»Če bodo razmere take, da bom lahko po volitvah koristen, potem to bom,« je dejal Monti, ki ga številni predstavniki italijanskega gospodarstva pozivajo, naj ostane na čelu vlade. »Če me bodo vprašali, bom razmislil,« je dejal Monti.
Monti je sicer povedal, da bi raje videl, da bi spomladanske volitve dale jasnega zmagovalca. Hkrati je ponovil, da sam na volitvah ne bo nastopil, saj je kot dosmrtni senator že član parlamenta in da se ne namerava vključiti v nobeno stranko.
Ekonomist Monti je vodenje vlade prevzel po odhodu nekdanjega premiera Silvia Berlusconija s položaja novembra 2011, da bi Italijo popeljal iz gospodarske krize. Na čelu tehnične vlade je uvedel številne reforme, zaradi katerih so v državi
javne finance
Uspešna
obveznic
RIM - Italija je včeraj kljub vnovičnemu zaostrovanju krize v območju evra uspešno izdala pet- in 10-letne obveznice. Sicer je zbrala 5,645 milijarde evrov, kar je nekoliko pod ciljno vrednostjo šestih milijard, a so se obrestne mere v primerjavi z zadnjima podobnima izdajama znižale.
Zakladnica je izdala za 2,718 milijona evrov obveznic z ročnostjo petih let, pri čemer je zahtevana donosnost znašala 4,09 odstotka. V zadnji podobni izdaji 30. avgusta je bila 4,63-odstotna. Prav tako je Rim izdal za 2,927 milijarde evrov 10-letnih obveznic po povprečni obrestni meri 5,24 odstotka. Konec avgusta so vlagatelji zahtevali 5,82-odstotno donosnost. Na sekundarnem trgu se je sicer donos do dospelosti 10-letne italijanske obveznice včeraj gibal pri 5,20 odstotka. Izdajo obveznic so vlagatelji razglasili za enega od pomembnejših preizkusov za Rim, saj so se v zadnjih dneh okrepila pričakovanja, da se bo Italija okužila od Španije in bo tudi sama potrebovala finančno pomoč Evrope. V sredo so delnice na milanski borzi v povprečju izgubile več kot tri odstotke.
za 480 milijonov
Berlusconi prodaja vilo na Sardiniji
RIM - Nekdanji premier Silvio Berlusconi prodaja svojo razkošno vilo na Sardiniji, ki je bila v minulih letih prizorišče po-hujšljivih zabav z brhkimi dekleti. Za vilo, kjer so potekale zabave, zaradi katerih je Berlusconi postal tarča številnih kritik, se zanimajo arabski emir, londonski poslovnež in ruski magnat.
Za Vilo Certoso v znamenitem obmorskem mestu Porto Rotondo na obali Sardinije Berlusconi zahteva450 milijonov evrov. Vila leži v 80 hektarjev velikem parku, kjer se bohotijo številne eksotične rastline, za katere je skrbel sam Berlusconi. Posestvo se lahko pohvali tudi z dvema jezeroma, umetnim vulkanom in gledališčem.
Berlusconi je vilo uporabljal kot svojo poletno rezidenco od leta 1988. Medijski magnat je avgusta, v času poletnih počitnic v vili s površino 2500 kvadratnih metrov gostil predsednike vlad in držav, ki so lahko v Berlusconijevi družbi uživali med pogledom na morje. Med drugim je Ber-lusconija leta 2005 obiskal tedanji britanski premier Tony Blair, leta 2003 pa ruski predsednik Vladimir Putin.
Mario Monti govori pred GS ZN
ansa
potekali tudi številni protesti. Monti je sicer glede prihodnosti Italije optimističen. Po njegovem mnenju Italija ni več med ti-
stimi članicami EU, ki ogrožajo stabilnost območja evra, saj je njegova vlada uveljavila pomembne strukturne reforme in varčevalne ukrepe.
Montijeva izjava, da je pripravljen ostati na čelu vlade tudi po volitvah, je seveda močno odjeknila v Italiji. Pozdravil jo je edinole voditelj UDC Pier Ferdinando Ca-sini. Prvaka Demokratske stranke Pier Luigi Bersani in Ljudstva svobode Silvio Berlusconi sta opozorila, da je treba najprej izpeljati volitve. Predstavniki ostalih strank pa so novico negativno sprejeli.
Medtem je včeraj predsednica deželnega odbora Lacija Renata Polverini končno odstopila. Svoj odstop je bila napovedala že v ponedeljek, očitno pa je hotela pred tem korakom še marsikaj urediti in pospraviti. Tako je med drugim včeraj pred odstopom s 15 zmanjšala na 10 število deželnih odbornikov. Iz svoje vlade (zdaj v odstopu) je umaknila večinoma somišljenike podpredsednika Evropske komisije Antonia Tajanija, sicer tesnega sodelavca Silvia Berlusconija. Polverinijeva je namreč prepričana, da je Tajani s svojim spletkarjenjem
bistveno pripomogel h klavrnemu koncu njene uprave.
Sicer pa prihajajo v javnost novi podatki o potrati javnega denarja ter o korupciji, ki sta pokopala desnosredinsko upravo Lacija. Tako tednik L'Espresso poroča o razkošnem izletu, ki si ga je Polverinijeva to poletje privoščila na otok Ponzo.
Medtem se množijo pozivi parlamentu, naj čim prej odobri zakonski osnutek za boj proti korupciji, ki ga že dalj časa zavira Ljudstvo svobode. Dnevnik La Re-pubblica je pod spletno peticijo v tem smislu v 24 urah nabral več kot 50 tisoč podpisov. Med podpisniki je tudi nekdanji premier Romano Prodi. Tajnik demokratov Bersani je že v sredo predlagal, naj vlada pospeši odobritev zakonskega ukrepa z zah-tevanjem zaupnice. Toda pravosodna ministrica Paola Severino meni, da je takšna odločitev preuranjena. Včeraj je zapadel rok za vložitev popravkov v poslanski zbornici. »Prihodnji teden bomo zakonski osnutek obravnavali v pravosodni komisiji. Upam, da ne bo novih ovir,« je dejala Se-
kriza - Stavko oklicala sindikata Fim-Cisl in Uilm-Uil
Cestne zapore okrog Taranta proti zaprtju železarne llve
TARANTO - Včeraj je bil avtomobilski dostop do Taranta hudo moten. Stavkajoči delavci železarne Ilva so namreč postavili zapore na glavnih prometnicah v znak protesta zaradi vse večje nevarnosti, da bi tovarna dokončno zaprla. Ta nevarnost se je pomembno povečala, potem ko je preiskovalna sodnica Patrizia Todisco v sredo zavrnila načrt za nujne sanacijske posege in prošnjo za minimalno začasno dejavnost, ki ju je vložil predsednik Ilve Bruno Ferrante po julijskem sodnem zasegu. Ferrante je včeraj napovedal priziv proti razsodbi preiskovalne sodnice.
Stavko sta oklicala sindikata kovinarjev Fim-Cisl in Uilm-Uil, ne pa Fiom-Cgil, ki meni, da je takšen protest dejansko uperjen predvsem proti sodni oblasti, kar je nesmiselno. Vsi upajo, da bo zapleteno zadevo rešila vlada. Okoljski minister Clini je včeraj potrdil, da pripravlja integrirano dovoljenje, ki naj bi železarni omogočilo delovanje
ob spoštovanju evropskih standardov. Cestna zapora na državni cesti št. 100 Taranto-Bari
ansa
mediji - Napolitano za spremembo zakona
Farina napisal članek, zaradi katerega je obsojen Sallusti
Alessandro Sallusti (levo) in Renato Farina
RIM - Članek, zaradi katerega je bil s sredino razsodbo vrhovnega sodišča dokončno obsojen direktor časnika Il Gior-nale Alessandro Sallusti na 14 mesecev zapora, je v resnici pod psevdonimom Dreyfus napisal Renato Farina, nekdanji direktor časnika Libero, ki je bil svoj čas izključen iz časnikarske zbornice zaradi sodelovanja s tajnimi službami. To je včeraj priznal sam Farina z nastopom v poslanski zbornici, v katero je bil izvoljen na listi Ljudstva svobode. Farina je ob tem
obžaloval, da je napisal žaljiv članek na račun sodnika Giuseppeja Cocilova. Zavzel se je za revizijo procesa, sicer pa je predsednika republike Napolitana pozval, naj Sallustija pomilosti.
Napolitano pa je v zvezi s to zadevo včeraj dopoldne sprejel pravosodno ministrico Paolo Severino. Oba se strinjata, da je treba spremeniti sedanjo italijansko zakonodajo o obrekovanju prek tiska in da je treba preprečiti izvedbo Sal-lustijeve zaporne kazni.
kultura - V Rimu
Razstava del nizozemskega slikarja Vermeerja
RIM - V muzeju Scuderie del Quirinale so včeraj odprli razstavo Jana Vermeerja (1632-1675). To je prva razstava tega nizozemskega slikarja v Italiji. Pod naslovom Vermeer, zlato stoletje nizozemske umetnosti bo predstavljen izbor Vermeerjevih mojstrovin, ob njih pa še dela njegovih sodobnikov. Do 20. januarja bo v Rimu mogoče občudovati tudi dela slikarjev, kot so bili Carel Fabri-tius, Nicolaes Maes in Pieter de Hooch, ki so imeli pomembno vlogo v zlatem stoletju nizozemskega slikarstva. Danes je na svetu poznanih 37 Vermeerjevih slik, ki so vključene v različne zbirke. V Rimu jih bo na ogled osem, med njimi Dekle z rdečim pokrivalom in Uličica v Delftu.
Jan Vermeer se je rodil v Delftu na Nizozemskem. O njegovem življenju je malo zanesljivih podatkov. Večino časa je prebil v rojstnem kraju. Od leta 1653 je bil član slikarskega ceha. Poleg slikanja se je moral zaradi denarnih težav ukvarjati tudi s trgovanjem s slikami. Umetnik je mojstrsko obvladal igro svetlobe in perspektivo.
Marchionne: Fiat ne potrebuje pomoči
PARIS - »Fiat ne potrebuje pomoči ne od Italije ne od Evrope.« Tako je povedal Fiatov pooblaščeni upravitelj Sergio Marchionne, ko se je včeraj udeležil odprtja avtomobilskega salona v Parizu. Marchionne je v daljšem pogovoru s časnikarji branil spojitev s Chryslerjem. »Brez Chryslerja bi Fiat v Evropi trpel peklenske muke,« je dejal in pristavil, da je treba spojitveni proces čim prej dokončati. Prvi mož Fiata je potrdil, da ne namerava zapustiti Italije. Za investicije se bo odločil, ko bodo tržne razmere perspektivne. Sicer pa je Marchionne zatrdil, da bi Italija morala z davčnimi olajšavami spodbujati izvoz.
V boj za tujejezičnega oskarja z zmagovalcem Berlinala
RIM - Italija se bo za nominacijo za nagrado oskar za najboljši tujejezični film potegovala s filmom Cezar mora umreti bratov Paola in Vittoria Ta-vianija, ki je velik zmagovalec letošnjega 62. Berlinala. V filmu, ki je narejen kot dokumentarna drama in je bil posnet v strogo varovanem delu znanega rimskega zapora, skupina obsojencev pripravlja uprizoritev Shakespearove tragedije Julij Cezar, igro o izdajstvu, nasilju in izgubljeni časti. Film, ki je na letošnjem Berlinalu prejel glavno nagrado festivala, zlatega medveda, je tako vključen na seznam filmov z vsega sveta, ki se bodo potegovali za uvrstitev med pet nomini-rancev za tujejezičnega oskarja. Organizatorji najbolj prestižne filmske prireditve naj bi odločitev o no-minirancih sporočili 10. januarja, nagrajenci pa bodo znani 24. februarja.
Policija aretirala 43 domnevnih mafijcev
RIM - Policija je v večji akciji zoper mrežo preprodajalcev mamil kalabrijske mafije 'Ndrangheta po vsej državi včeraj aretirala 43 domnevnih mafijcev ter zasegla nepremičnine in gotovino v vrednosti 50 milijonov evrov.
'Ndrangheta je bila v preteklih letih aktivna predvsem v Kalabriji na jugu Apeninskega polotoka, v zadnjih letih pa so postali dejavni tudi na severu države. V začetku meseca je policija tako izdala zaporne naloge za 37 domnevnih mafijcev z območja Milana.
Policija je tudi včeraj aretacije poleg v Kalabriji izvedla tudi v Lombardiji, To-skani in območjih okoli Rima in Neaplja. 'Ndrangheta sicer trenutno velja za najmočnejšo izmed italijanskih mafijskih združb. Poleg 'Ndranghete so v Italiji prisotne še Camorra v Neaplju, Cosa Nostra na Siciliji in manjša Sacra Corona Unita v Apuliji.
I.
ZLATO
(999,99 %%) za kg
44.279,53 € +632,32

SOD NAFTE
(159 litrov)
112,23 $ +1,99
■ EVRO
1,2874 $ +0,0029
EVROPSKA CENTRALNA BANKA
27. septembra 2012
valute	evro (povprečni tečaj) 27.9. 26.9.	
ameriški dolar	1,2874	1,2845
japonski jen	99,98	99,82
bolgarski lev	1,9558	1,9558
češka krona	24,859	24,983
danska krona	7,4560	7,4561
britanski funt	0,79390	0,79490
madžarski forint	284,92	285,78
litovski litas	3,4528	3,4528
latvijski lats	0,6963	0,6962
poljski zlot	4,1436	4,1511
romunski lev	4,5185	4,5178
švedska krona	8,4500	8,4998
švicarski frank	1,2084	1,2088
norveška krona	7,3800	7,4030
hrvaška kuna	7,4550	7,4515
ruski rubel	40,0350	40,1 730
turška lira	2,3038	2,3053
avstralski dolar	1,2354	1,2421
braziljski real	2,6136	2,6118
kanadski dolar	1,2658	1,2633
kitajski juan	8,1150	8,0961
indijska rupija	68,3290	68,7400
južnoafriški rand	10,5499	10,5700
6	Petek, 28. septembra 2012	TRST	/
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
OBČINA TRST - Župan Roberto Cosolini vabi vse občane, da se jutri dopoldne udeležijo pobude za rast mesta
Simboličen sprehod za obnovo in preporod starega pristanišča
Cosolini: Pristaniške dejavnosti so nemogoče - Med gradbenimi špekulacijami in naložbami velika razlika
Tržaško staro pristanišče mora postati del Trsta in ga je treba zato korenito obnoviti. Delati je treba na tem, da se bodo v njem razvijale različne dejavnosti, sploh pa mora biti to območje odprto za javnost oziroma za Tržačane, ki imajo nenazadnje do tega pravico. Kdor zagovarja status quo ali spodbuja njegovo uporabo v pristaniške namene, samo zavira razvoj mesta. Ali pa si kdo predstavlja, da bi lahko tovornjaki dnevno peljali po tržaškem nabrežju, saj je to zanje edina možna pot (obalna cesta je za tovornjake že tako prepovedana, na Ul. Commerciale pa je bolje ne pomisliti)?
To je stališče tržaškega župana Roberta Cosolinija, ki je že večkrat poudaril, da je treba prostocarinsko cono v starem pristanišču vsaj delno premakniti na drugo območje, namenjeno za pristaniške dejavnosti. Na ta način bo končno mogoč razvoj starega pristanišča, na katerem je že 30 let v bistvu onemogočena vsaka nova dejavnost in torej naložba, pa čeprav bi lahko to zdaj storili družbi Greensisam ter Portocitta, ki sta si zagotovili skoraj stoletno koncesijo za upravljanje starega pristanišča. Da je mogoče prostocarinsko cono premakniti, je potrdil tudi Rim in je zdaj v bistvu na osnovi ustreznega stališča italijanske vlade dovolj podpis prefekta. Tisti, ki opozarjajo na nevarnost pred divjimi gradnjami pa morajo ločevati, pravi župan, ker je med gradbenimi špekulacijami in naložbami, ki prinašajo delovna mesta in blaginjo, velika razlika.
Cosolini bo v soboto priredil simboličen sprehod od Velikega trga do starega pristanišča, da bi s tem idejno povezal prireditev Next, ki sloni na znanosti in prihodnosti, s starim pristaniščem, ki predstavlja prihodnost Trsta. Pobudo je predstavil včeraj popoldne na županstvu in povabil vse, da se udeležijo sprehoda. Udeleženci se bodo zbrali na Velikem trgu, od koder bodo krenili proti staremu pristanišču okrog 10.15. Sprehod se bo zaključil približno 30 minut kasneje.
To bo odlična priložnost, da se čim širši krog ljudi na državni in na mednarodni ravni seznani s potencialom mesta in starega pristanišča, je poudaril Cosolini. Namen pobude je namreč spodbujati razpravo, ker je nujna jasnost
glede vprašanja, ali mora to biti še naprej prostocarinsko območje, ali ne. Župan je mnenja, da ne. Ravno tako je potrebna jasnost, ali bo to območje še naprej državna last. Podjetniki oziroma vlagatelji potrebujejo namreč jamstva glede prihodnosti, še predvsem iz pravnega vidika. Pristaniške dejavnosti v starem pristanišču vsekakor niso mogoče in se morajo razvijati v novem pristanišču, ki se bo v prihodnosti še razvijalo, Pristaniška oblast pa ne bo izgubila nič. Dovolj je pomisliti na logistično ploščad, je ocenil Cosolini.
Več kot 80 odstotkov Tržačanov je mnenja, da je staro pristanišče potrebno sprememb, je še povedal. Zato je skrajni čas, da se stvari premaknejo z mrtvega tira. Župan je že spodbudil na več načinov obnovo starega pristanišča in tudi priredil jutrišnji sprehod. Toda odslej bodo na vrsti drugi, je poudaril Cosolini in opozoril, da je nujen učinkovit marketing v Italiji in na mednarodnem prizorišču. Za to pa je nujna skupna strategija.
Aljoša Gašperlin
Tržaški župan Roberto Cosolini se zavzema za urbanistični razvoj starega pristanišča
kroma
SEL - Tiskovna konferenca o fuziji Acegas-Hera
»Brez združitve bi Trst izgubil družbo Acegas«
Po združitvi družb Acegas-Aps in grupacije Hera iz Emilije-Romagne bo še utrjena kontrola javne uprave nad za družbo pomembnimi storitvami, kot so dobava vode, plina in elektrike, poleg tega pa ne bo mesto ostalo brez lastnega podjetja. Družba Ace-gas je namreč zelo zadolžena (470 milijonov evrov) in je zelo verjetno, da bi morali brez te fuzije podjetje Acegas prodati po kosih. Kar pa je še najbolj pomembno, bodo tarife še naprej določali na lokalni ravni (na Tržaškem je za to pristojno območje ATO, ki ga sestavljajo pokrajinska predsednica in župani okoliških občin oz. njihovi zastopniki), nekatere storitve (kot npr. upravljanje pokopaliških storitev) pa se bodo morda vrnile oz. ostale v lokalni režiji.
To so glavni razlogi, zaradi katerih so tržaški občinski svetniki Levice, ekologije in svobode Marino Sossi, Daniela Gerin in Mario Reali podprli združitev med Acegasom in Hero med ustrezno razpravo v občinskem svetu. Svetniki
SEL so pri tem tudi vložili resolucijo z nekaterimi zahtevami, ki jo je občinski svet sprejel.
Zakaj je SEL podprl fuzijo, sta razložila včeraj na tiskovni konferenci občinski svetnik Marino Sossi in odgovorni za delo v pokrajinskem forumu SEL Waldy Catalano. SEL je blizu delavcem, je povedal Sossi. Glede na dejstvo, da so sindikati Cgil, Cisl in Uil po številnih sindikalnih skupščinah podprli združitev, je to operacijo podprl tudi SEL. Toda SEL je tudi predstavil, kot rečeno, resolucijo z zahtevami, ki jih bo moral tržaški župan Roberto Cosolini zdaj upoštevati v pogajanjih s Hero. Med zahtevami je ustanovitev svetniške komisije, ki bo morala proučiti možnost neposrednega upravljanja nekaterih storitev v Trstu. Dalje je nujna zaščita delovnih mest, kot tudi zagotovilo, da bodo ostala vsa delovna mesta v Trstu. Tarife za vodo pa ne bodo smele nenazadnje nikdar preseči stopnje inflacije.
A.G.
PRISTANIŠKA KAPITANIJA
Zamenjava na čelu obalne straže, novi poveljnik domačin
Na tržaški pristaniški kapitaniji bo danes ob 10.30 slovesna zamenjava na čelu obalne straže in deželne pomorske direkcije. Kontraad-miral Antonio Basile (na sliki) odhaja, na njegovo mesto pa prihaja domačin. Kapitan bojne ladje Goffre-do Bon, ki bo odslej poveljeval tržaški kapitaniji, se je namreč rodil v Ronkah in živi v Tržiču, kjer je med letoma 2002 in 2005 vodil tamkajšnjo pristaniško kapitanijo. Slovesnosti bo prisostvoval sam generalni poveljnik italijanskih pristaniških kapitanij Pierluigi Cacioppo. Antonio Basile se po treh letih seli na jug, prevzel bo vodstvo neapeljske pristaniške kapitanije in pomorske direkcije dežele Kampanije.
TRIESTE NEXT - Danes uradno odprtje evropskega salona inovacije in znanstvenega raziskovanja
Znanost in prehrana tri dni v ospredju
150 dogodkov in 200 predavateljev, med njimi ugledni znanstveniki in podjetniki - Mestni muzeji vse tri dni odprti, v naravoslovnem muzeju že odprli razstavo
Znanost je zavladala v Trstu. Danes je dan evropskega salona za inovacijo in znanstveno raziskovanje Trieste Next, velikega dogodka, ki bo do nedelje zasedel krajevno sceno, Trst pa se bo v tem času spremenil v velik laboratorij. V 28 lokacijah bo na sporedu 150 srečanj, na katerih bo nastopilo dvesto predavateljev iz raznih držav - znanstveniki, podjetniki in predstavniki institucij. Za nekatere dogodke - skoraj vsi so brezplačni - pa so vsa mesta že zasedena.
Festival je razdeljen v pet tematskih sklopov - Znanost prihodnosti, Mesto znanosti, Next za otroke, Next za šole in Mesto kave. Vezna nit prve izvedbe evropskega salona pa je prehrana. Pod geslom »Save the Food« bo govor o varni prehrani, gensko spremenjenih organizmih, politikah za raziskovanje, novih izumih v živilskem sektorju, per-cepciji hrane, vplivu na zdravje, prehrambnih motnjah in visokokakovostnih krajevnih proizvodih. Trieste Next pa bo tudi priložnost za razmišljanje o prostem dostopu in znanosti na svetovnem spletu, ženskah v svetu raziskovanja, prenosu tehnologije in mentalnem zdravju.
Med uglednimi gosti gre omeniti nekdanjega sodelavca predsednika ZDA Baracka Obame na temo gensko spremenjenih organizmov Rogerja Beac-hyja, direktorja harvardske knjižnice Roberta Darn-
t* i'
V naravoslovnem muzeju v Ulici Tominz so otroci in direktor Nicola Bressi včeraj odprli razstavo o prehrambni verigi Cibo bestiale, prvem dogodku v sklopu festivala Trieste Next; razstava bo na ogled tudi v prihodnjih mesecih
kroma
tona, generalnega podsekretarja ramsarske konvencije o mokriščih Nicka Davidsona, biofizika in zagovornika prostega dostopa do znanosti Camerona Neylona, italijanskega ministra za šolstvo, raziskovanje in univerzo Francesca Profuma, virologinjo Ila-
rio Capua, novinarja Davideja Paolinija, podjetnike in menedžerje Giuseppeja Bona, Roberta Brazzale-ja, Alberta Baulija, Eleno Zambon in Mattea Zoppasa, glasbenika Maria Brunella ter igralca Fabrizia Gifu-nija in Marca Paolinija, pa še bi lahko naštevali.
Uradno odprtje bo danes ob 15. uri v gledališču Verdi, kjer bodo svoj pozdrav prinesli predstavniki institucij ter organizatorjev (pobudniki so Občina Trst, Univerza v Trstu in založnik Nordesteuropa Editore, direktor festivala je Filiberto Zovico). Sledilo bo javno srečanje o evropski politiki na področju raziskovanja s predsednico Evropskega sveta za raziskovanje Hel-go Nowotny, predsednikom vladne agencije Anvur Štefanom Fantonijem in podpredsednico Confindustrie Diano Bracco. Podroben tridnevni program z urniki in lokacijami je na spletni strani www.triestenext.it.
Župani Silvia Caruso (Škocjan), Claudio Pedrotti (Pordenon), Ettore Romoli (Gorica) in Matej Arčon (Nova Gorica) so prvi štirje krajevni župani, ki so podpisali sporazum za preprečevanje zapravljanja hrane, ki temelji na resoluciji Evropskega parlamenta. Radijski voditelj Massimo Cirri se bo jutri opoldne v gledališču Verdi pogovarjal s stotimi župani podpisniki sporazuma.
Občina Trst sporoča, da bodo mestni znanstveni muzeji (naravoslovni muzej, akvarij, botanični vrt in morski muzej) od danes do nedelje izjemoma odprti od 10. do 19. ure, danes ob 17. uri pa bo na vrsti voden ogled akvarija. V naravoslovnem muzeju v Ulici Tominz pa je od 9. do 20. ure na ogled zanimiva razstava o pre-hrambni verigi, roparjih in plenih Cibo bestiale.
/
TRST
Petek, 28. septembra 2012
7
dolina - Srečanje domačega občinskega in tržaškega pokrajinskega odbora
Večjih težav ni, na dnevnem redu pa je bilo kar nekaj točk
Od cestarske hiše pri Zabrežcu do verskega turizma - Krožišče v Boljuncu prihodnje leto - Problem naftnih rezervoarjev
Občina Dolina nima večjih odprtih vprašanj v odnosih s Pokrajino Trst, vsekakor je bil včerajšnji sestanek obeh odborov (občinskega in pokrajinskega) na dolinskem županstvu še kar dolg, na njem pa so obravnavali več točk.
Včerajšnja je bila druga iz niza t.i. »potujočih« sej pokrajinskega odbora v posameznih občinah (prva je potekala v sredo v Miljah), na katerih se predsednica Maria Teresa Bassa Poropat in odborniki srečujejo s krajevnimi upravitelji. Tokrat je bila na vrsti Dolina, kjer se je po uvodnem posegu županje Fulvie Premolin razvila razprava o posameznih točkah, v katero sta posegli Premo-linova in Bassa Poropatova ter člani njunih odborov. Gre npr. za vprašanje bivše cestarske hiše na pokrajinski cesti pri Zabrežcu, kjer bi lahko uredili skladišče soli oz. orodja (Pokrajina tu čaka na odziv krajevne srenje, ki se je zanimala za to), dalje za vprašanje vzdrževanja pokrajinskih zelenic, kjer obstaja dogovor o določitvi tistih, ki bi jih vzdrževala Občina.
Glede vzdrževanja cest bo pokrajinska uprava v dveh tednih izdala razpis, prav tako namerava urediti ceste na območju mejnih prehodov druge kategorije, glede odstranjevanja zelenja na pokrajinskih cestah, ki gredo skozi vaška jedra, pa ni pristojna. Z deli za ureditev novega krožišča v Boljuncu - nanj je Občina Dolina čakala sedem let - bi morali začeti prihodnje leto, prej je potrebno kvan-tificirati razlastitve, tako kot v primeru načrtovane ureditve mladinskega centra na Pesku.
V zvezi s šolstvom je Premolinova opozorila na razsodbo ustavnega sodišča, ki je razveljavila del varčevalnega manevra Montije-ve vlade, kjer se je določalo število učencev za ohranitev samostojnosti šole. Na področju kmetijstva bo med drugim Pokrajina zaprosila za sredstva, s katerimi bi lahko še naprej razpolagali z merilnimi napravami za nadzorovanje bolezni rastlin, v prvi vrsti vinske trte in oljke. Glede promocije teritorija pa bi se Občina Dolina lahko vključila v projekt tržaške škofije, ki snuje mrežo t.i. »verskih« turističnih poti, glede ovrednotenja stoletnice prve svetovne vojne pa je bila omenjena možnost ureditve strelskih jarkov in vojaške ceste na Sv. Mihaelu. To je povezano tudi s kulturo, kjer Pokrajina spričo manjših razpoložljivih sredstev namerava podpreti tiste, ki imajo pokrajinski pomen.
Skoraj nemočni pa sta tako Občina kot Pokrajina glede vprašanja smradu, ki se širi iz naftnih rezervoarjev družbe Siot po Krmenki in okolici. Problem je v razliki med tistim, kar doživljajo prebivalci in tistim, kar predvidevajo določila. Glede tega lahko Pokrajina poseže in se dogovarja z družbo Siot, vendar brez velikih rezultatov, je bilo rečeno. (iž)
Prisotne je uvodoma nagovorila dolinska županja Fulvia Premolin
kroma
dolina
Včeraj popoldne tudi seja občinskega sveta
Končali dela za poldrugi milijon evrov Prenovljena šola Gregorčič in gledališče Prešeren
Več evropskih projektov - IMU: gostje domov za ostarele bodo plačali samo za prvo hišo - Resolucija o zaščiti okolja in zdravja
V Občini Dolina so zaključili dela za poldrugi milijon gradbenih investicij, v postopku so obnove vaških jeder v Borštu, Zabrežcu, Krogljah in Ricmanjih ter cestnih odsekov v Logu in Puljah, Občina pa sodeluje pri evropskih projektih, katerih skupna vrednost znaša 577.000 evrov. Vse to izhaja iz uvodnega poročila županje Fulvie Premolin na včerajšnji popoldanski seji dolinskega občinskega sveta, ki je potekala po srečanju odborov dolinske občine in tržaške pokrajine.
Največji zalogaj - 900.000 evrov - je znašala obnova stavbe Nižje srednje šole Simona Gregorčiča v Dolini, katere slavnostno odprtje bo 13. oktobra, medtem ko bodo 26. oktobra odprli prenovljeno dvorano gledališča France Prešeren v Bo-ljuncu. Poleg tega se končuje projekt ugotavljanja občinskega premoženja, glede vprašanja v zvezi s stavbo bivše osnovne šole v Mačkoljah, ki je v državni lasti, pa se je Občina neuradno odločila, da sproži postopek za točno določitev vrednosti stavbe in da sočasno začne pogajanje z
Agencijo za javno posest. V nadaljevanju so svetniki sprejeli uravnovešenje finančnega poslovanja ter odobrili občinski pravilnik za izvajanje občinskega davka na nepremičnine IMU, kjer so med drugim določili, da bodo osebe, ki prebivajo v domovih za ostarele, plačevale le davek na prvo stanovanje. Za tri mesece (do decembra letos) so tudi obnovili konvencijo z občinama Manzano in Arta Terme v Furlaniji za tajniško službo, pri čemer je svetnik Liste Gombač Boris Gombač opozoril na kršitev občinskega statuta, saj občinski tajnik ne obvlada slovenščine, zato bi morali statut spremeniti in dopustiti, da službo lahko opravlja tudi oseba brez znanja slovenščine. Premolinova mu je odgovorila, da so župani dvojezičnih občin tržaškega prefekta zaprosili, naj najde rešitev, Gombač pa je ob tej priložnosti tudi vložil resolucijo, ki jo je na koncu umaknil in je bila obnova konvencije soglasno sprejeta, tako kot so soglasno odobrili tudi pravilnik za službo nadzora v bližini šol, potem ko so na predlog Gom-
bača oz. občinskega tajnika Garuppija črtali potrebo po preverjanju ekonomskega stanja kandidatov in vključili delovanje komisije, ki bi preverjala kandidate. Sklep o spremembi pravilnika za delovanje občinskega sveta je županja umaknila, z večino glasov pa je bil odobren novi občinski pravilnik o pridobivanju del, služb in dobav v lastni režiji, kjer je iz več strani prišel predlog, da bi na oglasni deski oz. spletu objavili tudi odločitve občinskih uradov.
Občinski svet je na koncu tudi soglasno sprejel resolucijo, ki so jo podpisali načelniki vseh svetniških skupin in na podlagi katere bodo morali županja, odbor in občinski svet od zdravstvenih oblasti zahtevati poročilo o zdravstvenem stanju občanov Občine Dolina glede na število smrti in hospitalizacij v zadnjih petih letih. Prav tako naj od deželne agencije za varstvo okolja Arpa zahtevajo, naj preveri, v kolikšni meri si industrijski obrati na ozemlju Občine Dolina prizadevajo, da bi odpravili vire onesnaženja. (iž)
znanost - Pokrajinsko priznanje ugledni raziskovalki
Margherita Hack velik zgled strokovnosti in pokončnosti
Margherita Hack je zgled strokovnosti, pokončnosti in svobodnega mišljenja. Predsednica Maria Teresa Bassa Poropat je s temu besedami utemeljila včerajšnjo podelitev pečata Pokrajine Trst ugledni znanstvenici, ki jo je pred kratkim z visokim državnim priznanjem odlikoval tudi italijanski predsednik Giorgio Napolitano.
Hackova se je zahvalila predsednici in pokrajinski upravi za priznanje. Dejala je, da se ima za Trža-čanko, čeprav je rojena v Toskani, v našem mestu pa živi in raziskuje že več desetletij. Pristojne oblasti je znanstvenica pozvala, naj še naprej skrbijo za razvoj krajevnih znanstvenih in raziskovalnih ustanov, ki med drugim prispevajo k razvoju in prepoznavnosti Trsta in pokrajine širom po svetu.
Hackovi so za priznanje med drugim čestitali predsednik pokrajinskega sveta Maurizio Vidali ter župana Trsta in Doline Roberto Coso-lini in Fulvia Premolin.
kongres - Tri dni
Slavni odvetniki
Na tržaški pomorski postaji se bo v teh dneh zbrala smetana italijanskih odvetnikov ter parlamentarcev. Tridnevnega 14. rednega kongresa zveze zbornic kazenskega prava se bodo namreč udeležila sama velika imena, kot so pravosodna ministrica Paola Severino, predsednik senata Renato Schifani, odvetnica in poslanka Giulia Bongiorno, senatorka Anna Finocchiaro, milanski župan in odvetnik Giuliano Pisapia, odvetnik in senator Luigi Li Gotti, sen. Gaetano Quagliariello, poslanec Manlio Contento in drugi. Schifani bo navzoče pozdravil danes ob 14.30, sledil bo nagovor ministrice in drugih predstavnikov oblasti, nakar se bodo začela dela. Glavna tema letošnjega zasedanja je pravosodni sistem, kakršnega si zamišljajo odvetniki, ki se ukvarjajo s kazenskimi postopki - od vloge odvetnika in sodnika do pravičnega procesa in spoštovanja človekovih pravic.
Maurizio Vidali, Margherita Hack in Maria Teresa Bassa Poropat
kroma
Nadškof Crepaldi na strani delavcev tovarne Sertubi
Položaj tovarne Sertubi je še posebej zaskrbljujoč in so zato potrebni ukrepi, da se ne bo tržaška industrija še obubožala. To je povedal tržaški škof Giampaolo Crepaldi, ki je včeraj izrekel solidarnost zaposlenim v Sertubiju in njihovim družinam. Cre-paldi je izrazil upanje, da se bo pogajanje nadaljevalo v konstruktivnem duhu ter pozval deželno, pokrajinsko in občinsko upravo, sindikate in tržaško Confindustrio, da skupaj poiščejo rešitev za Sertubi in sploh za razvoj mesta, ki ga vsi potrebujejo.
Srečanje o kraški kuhinji
V	okviru Trieste Next vabijo gostinci SDGZ in FIPE iz Trsta na srečanje o dietetski tradicionalni kraški in tržaški kuhinji, ki bo v palači Costanzi (dvorana Veruda), za tržaško občino, danes ob 17h. Uvedla bo Marija Merljak, avtorica knjige Zdrava prehrana je prava odločitev (skupaj z Mojco Koman). Za praktični del bosta poskrbela izkušena kuharica Vanda Gruden od istoimenske gostilne iz Šempolaja in Luca Morgan, šef tržaške restavracije Chimera di Bacco. Vi-narka s Piščancev Erika Ferfoglia in somelje Peter Boršič od Vinakras Sežana bosta poskrbela za »čezmejno« vinsko ponudbo.
Skupinski izlet v Istro
Skupina 85 Trst vabi jutri na izlet Istra in Serenissima. Vodita Diego Masiello - gozdni inšpektor FJK in Marino Vocci - gastronavt. Zbirališče ob 7.45 na trgu Oberdan, ob 8.00 odhod v Oprtalj, nadaljevanje za Grožnjan in Motovun v osrčju istrskih brd nad dolino reke Mirne. Kosilo v Kostanjici. Popoldne ogled Vižinade in Novigrada.
O Preziosijevem Cyranu
V	dvorani Bartoli gledališča Rosset-ti bo danes ob 17.30 prvo srečanje iz niza v pričakovanju začetka sezone. Povezali se bodo z Alessandrom Preziosijem, ki bo govoril o svoji predstavi Cyrano de Bergerac.
Wunderkammer
o
V	gledališču Basaglia v parku bivše umobolnice pri Sv. Ivanu bo drevi ob 21. uri delavnica v okviru festivala stare glasbe Wunderkammer z naslovom Indijska muza.
Tretji koncert simfonične sezone gledališča Verdi
V	opernem gledališču Giuseppe Verdi bo drevi ob 20.30 in jutri ob 18. uri tretji koncert v okviru simfonične sezone teatra. Orkester gledališča Verdi bo pod vodstvom Wayneja Mars-halla izvajal dela Debussyja, Nyma-na in Ravela, kot solist pa bo nastopil saksofonist Federico Mondelci.
Fotografije Giorgette Dorfles
V	občinski razstavni dvorani na Velikem trgu 4 v Trstu bodo danes ob 19. uri odprli fotografsko razstavo Giorgette Dorfles z naslovom Con-trocanto, ki bo na ogled do 17. oktobra z urnikom od 10. do 13. ter od 17. do 20. ure.
Zelišča v ljudskem zdravilstvu
V	okviru projekta In Boschetto bo danes v Ul. S. Cilino 40/2 pri Sv. Ivanu ob 18. uri srečanje o uporabi zelišč v ljudskem zdravilstvu, o čemer bosta govorili Lubina Debeni in Ti-ziana Cimolino. Jutri pa bo potekalo čiščenje Frneda (zbirališče pri Ferdinandeju ob 10. uri).
Winpalace: prva obletnica
Drevi bo na sedežu elektronske igralnice Winpalace v Ul. Giulia 3 ob 21. uri slovesnost ob prvi obletnici delovanja igralnice. Prisotna bosta ka-baretista Flavio Furian in Andro Merku.
8
Petek, 28. septembra 2012
TRST
/
SOLIDARNOST - Coop Nordest
Proti potrati
Hrano tik pred zapadlostjo darujejo dobrodelnim organizacijam
iT.
■

Zadruga Coop Nordest, občina in pokrajina Trst ter vrsta dobrodelnih organizacij so ponovno združili moči proti potrati hrane in za pomoč najbolj potrebnim. Na srečanju z novinarji so včeraj predstavili obračun akcije »Brutti ma buoni«, za katero so se dogovorili z zadrugo Coop. Slednja je namreč sklenila, da nekaj dni pred zapadlostjo umakne s prodajnih pultov sveže proizvode in jih podari prostovoljskim združenjem, ki jih takoj izkoristijo v svojih menzah ali posredujejo socialno ogroženim družinam. Coop jamči za kvaliteto proizvodov, je povedal njen podpredsednik Roberto Sga-vetta, ki je pojasnil, da so na tak način lansko leto v Trstu podarili za 80 tisoč evrov
I s* &
m ^r . ■Jr
hrane. Občinska in pokrajinska odborni-ca Laura Famulari in Roberta Tarlao sta podprli solidarnostno akcijo in izpostavili prizadevanja proti potrati hrane, ki jih bodo še podkrepili jutri v okviru manifestacije Trieste Next, ko bo več kot 100 županov podpisalo protokol proti potrati.
Koristniki so se zahvalili za pomoč in podali zgovorne podatke o svoji dejavnosti: Skupnost S.Martino je tako letos nudila 17 tisoč brezplačnih obedov potrebnim, škofijska Caritas 50 tisoč, 80 oseb dnevno zahaja v kapucinsko menzo, ki s košaricami hrane oskrbuje še drugih 120-130 družin, Fundacija Lucchetta-Ota-D'Angelo-Hrovatin pa beleži letno do 13 tisoč mamic in otrok v svojih centrih.
Danes stavka v zdravstvu
Zaradi celodnevne stavke javnih uslužbencev, ki so jo oklicali panožni sindikati Fp-Cgil, Uil Fpl, Uil PA, Ugl in Confsal bodo danes mogoče težave v zdravstvenih storitvah. Zagotovljene bodo vsekakor glavne in nujne storitve, kot to določa zakonodaja. Ravno tako bodo danes ves dan stavkali uslužbenci družbe Momatic v industrijski coni. Kaže, da namerava lastnik preseliti podjetje v Slovenijo.
Rocolski komisariat
Predstavniki policijskih sindikatov in tržaški kvestor Giuseppe Padulano so včeraj razpravljali o napovedani združitvi rocolskega komisariata s komisariatom pri Sv. Soboti. Kvestor je predstavil načrt, sindikati Sap, Siulp, Silp-Cgil, Ugl in Consap pa so v skupni tiskovni noti potrdili, da nasprotujejo načrtu, ker bo ošibil boj proti kriminalu na območju Rocola in Melare in ne bo koristil komisariatu pri Sv. Soboti.
Včeraj danes
[I] Lekarne
Danes, PETEK,
28.	septembra 2012
VENČESLAV
Sonce vzide ob 7.00 in zatone ob 18.50 - Dolžina dneva 11.50 - Luna vzide ob 17.45 in zatone ob 5.10
Jutri, SOBOTA,
29.	septembra 2012
MIHAEL
VREME VČERAJ: temperatura zraka 23 stopinj C, zračni tlak 1008,5 mb ustaljen, vlaga 67-odstotna, veter 10 km na uro jugo-vzhodnik, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 21,2 stopinje C.
Od ponedeljka, 24., do sobote, 29. septembra 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Settefontane 39 - 040 390898, Oši-rek Osoppo 1 - 040 410515, Boljunec -040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Settefontane 39, Oširek Osoppo 1, Ul. Cavana 11, Boljunec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Cavana 11 - 040 302303.
□ktdberfes
Pizzeria Pivnica Kariš Pesek 69/A t. 040 226889
Daneszuečer
3 Pnašičhi
Jutri, 29/09
Igor maiaian s shupino Happu Dav
Nedelja, 30/09
suetouno priznani harmonikar Denis Nouato s spremijauo uuaiterja Beta
! Kil il ! Kil
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo.
uil Kino
M Izleti
DSMO K. FERLUGA sporoča, da bo avtobus za izlet v Rezijo odpeljal v nedeljo, 30. septembra, ob 7.00 izpred avtobusne postaje v Miljah, ob 7.30 bo pri ex Fiat Grandi, ob 7.45 pa na bencinski postaji pri Devinu. V avtobusu je še nekaj prostih mest. Tel. št.: 040271862 (Vesna) ali 349-6181290 (Zvezda).

1 SIRENA
TRŽAŠKI POMORSKI KLUB A.Š.D.
Tržaški Pomorski klub Sirena in Založništvo Tržaškega Tiska vabita na predstavitev knjige
Ivane Suhadolc
Pomorski klub SIRENA
Slovenski glas v Tržaškem zalivu

Danes, 28. septembra 2012, ob 18.1
Miramarski drevored, 32
AMBASCIATORI - 16.40, 18.05, 19.30, 21.00, 22.30 »L'era glaciale 4 - Conti-nenti alla deriva«.
ARISTON - 17.00, 18.45, 21.00 »Il rosso e il blu«.
CINECITY - 16.30, 19.10, 21.50 »Magic Mike«; 20.25, 22.15 »Candidato a sor-presa«; 15.15 »Madagascar 3 - Ricer-cati in Europa«; 16.30, 19.15, 22.00 »Prometheus«; 16.15, 18.20 »Ribelle - The brave«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »L'era glaciale 4 - I continenti alla deriva«; 17.00, 19.10, 21.20 »L'era glaciale 4 - I continenti alla deriva 3D«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Resident evil: Retribution 3D«; 16.30, 19.00, 21.30 »Reality«.
FELLINI - 16.00 »Ribelle - The brave«; 17.55, 21.00 »Monsieur Lazhar«; 19.30, 22.30 »È stato il figlio«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.20, 20.00 »Bella addormentata«; 18.20, 22.00 »Pietà«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Elles«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »Reality«.
KOPER - PLANET TUŠ - 15.15 »Madagaskar 3 - 3D (sinhro.)«; 16.05, 18.15 »Madagaskar 3 (sinhro.)«; 19.35 »Odpleši svoje sanje 4 - 3D«; 16.30 »Loti (sinhro.)«; 20.35, 21.45, 22.50, 23.55 »Nevidno zlo: Maščevanje«; 21.20, 23.30 »Straža«; 20.25, 22.40 »Histerija«; 16.20, 18.30 »Pogum (sinhro.)«; 16.20, 18.30 »Pogum (sinhro.)«; 16.10, 17.25, 18.25 »Pogum 3D«; 15.40, 18.20, 21.00, 23.40 »Divjaki«; 20.50, 23.35 »Rimu z ljubeznijo«; 19.00 »Poletje v školjki 1«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »L'era glaciale 4 - Conti-nenti alla deriva 3D«; Dvorana 2: 16.40 »Madagascar 3 - Ricercati in Europa«; 18.05, 20.10, 22.15 »Prometheus«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Resident evil: Retribution«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Magic Mike«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 16.30, 18.15, 20.00, 21.45 »L'era glaciale 4 -Continenti alla deriva«; Dvorana 2: 17.30, 19.50, 22.10 »Resident evil: Retribution«; Dvorana 3: 16.50, 18.40, 20.30 »L'era glaciale 4 - Continenti alla deriva 3D; 22.20 »Prometeus«; Dvorana 4: 17.40, 20.00, 22.15 »Rea-lity«.
H Šolske vesti
VABILO ŠOLAM: SKD Igo Gruden iz Nabrežine vabi v svoje prostore na ogled razstave orodja, izdelkov in fotografij učencev industrijskega tečaja in šole v Nabrežini iz obdobja 19461963. Ogledi v jutranjih urah do 29. septembra, po predhodni domeni, tel. 347-4033343.
DRŽAVNI IZOBRAŽEVALNI ZAVOD JOŽEFA STEFANA sporoča, da bo v torek, 2. oktobra, na sedežu šole uvodni sestanek za starše dijakov prvih razredov: ob 16.30 za oddelka okoljskih biotehnologij in mehanike; ob 17.15 za oddelek elektronike.
DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA vabi na enodnevni izlet v Frankolovo in okolico pri Celju z raznimi ogledi v soboto, 6. oktobra, odhod z Opčin. Tel. št.: 00386-31372632.
KMEČKA ZVEZA prireja 14. oktobra tradicionalni jesenski izlet na Praznik kostanja v Bardu. Odhod avtobusa iz Boljunca, ki bo peljal po običajnem voznem redu, ob 7. uri. Informacije na tel. 040-362941 ali v uradih Kmečke zveze.
TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA obvešča, da se zaključuje termin za vpisovanje na izlet po Balkanu. Ogledali si boste Slapove Krke, Dubrovnik, Boke Kotorske in tipično dalmatinsko torklo od 17. do 20. oktobra. Izleta se lahko udeleži kdorkoli. Tel. št.: 0408990103 (Laura), 040-8990108 (Roberta).
DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira izlet po Bosni od 19. do 21. oktobra. Ogledali si bomo: kamnite krogle pri Zavidovičih, podzemne tunele in piramide v Visokem, srečanje z dr. Semirjem Osmanagičem, izvir reke Bosne, Zemaljski muzej BiH, Hagado, Sarajevo, dolina Neretve, porušen most med Bitko za ranjence, Mostar, srednjeveško mestece Počitelj, stečke v Ra-dimlji, Stolac, starodavno mesto Daor-son, naravni park Hutovo blato, kjer se bomo zapeljali z ladjicami. Informacije: Dušan (+386)70407923, dusan.pav-lica@siol.net.
SKD IGO GRUDEN sporoča, da je izlet v Škofljico, Turjak, Velike Lašče in na Raščico v Trubarjev mlin preložen na nedeljo, 21. oktobra. Odhod izpred cerkve v Nabrežini ob 8.30 in povra-tek ob 19.30. Vpisi v Kavarni Gruden ali pri Sergiju Kosmini v Nabrežini. Info na tel.: 339-5281729.
ti Čestitke
sTALN^L^iieE VABILO K ABONMAJU
Dragi ERIK, napočil je dan, ko praznuješ svoj 40. rojstni dan. Zdravja, sreče, veselja in vsega kar si sam želiš ti vošči tvoja družina. Mama, papa, Tamara, Alenka in Luciano.
Hip, hip, hura! Naš stric ERIK jih 40 pod klobukom ima. Vse naj... naj... naj... ti voščijo tvoji Nika, Nikol in Martin.
Dobrodošla MIJA! V Lanterni bo družba vesela, ker bo petelinček Ivan zborček vodil in kokoške Jasmina, Sofia, Alice, Mija mu bodo zapele. Veseli družini želimo vse najlepše, vaši poletni sosedi Sancinovi.
0 Prireditve
TRŽAŠKI POMORSKI KLUB SIRENA
IN ZTT vabita na predstavitev knjige Ivane Suhadolc Pomorski klub Sirena - Slovenski glas v Tržaškem zalivu danes, 28. septembra, ob 18.30 (Mira-marski drevored, 32). DOM JAKOB UKMAR bo gostil mestni zbor iz Radeč pri Zidanem mostu v soboto, 29. septembra, ob 20. uri v cerkvi v Škednju. RADIJSKI ODER obvešča, da bo v nedeljo, 30. septembra, na sporedu Gledališkega vrtiljaka prva predstava v letošnjem abonmaju: »Mala gledališka šola Matejke Peterlin« bo izvedla igro »Sončna vila in njen zlati plašč«. Prva predstava ob 16. uri (red Vila), druga ob 17.30 (red Škrat). Dvorana Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27. DSI IN ZALOŽBA MLADIKA vabita v ponedeljek, 1. oktobra, v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na prvi večer v letošnji sezoni. Prof. Marija Cen-da bo predstavila »Peterlinov zbornik«. Na ogled bo razstava fotografij iz življenja in dela Jožeta Peterlina. Začetek ob 20.30.
danes - petek, 28. septembra ob 20.30 v Mali dvorani telovadnice v Zgoniku
S pokroviteljstvom Odborništva za kulturo Občine Zgonik Sodeluje ŠKC Zgonik
Nadaljne ponovitve:
v nedeljo, 30. septembra ob 14.30 na Nanosu v sredo, 10. oktobra ob 20.30 na Cerju s sodelovanjem Društva TIGR Primorske vstopnica: 6 evrov
SKD VIGRED vabi v sredo, 3. oktobra, ob 18. uri v Štalco v Šempolaju na mesečno srečanje s strokovnjakinjo za zdravo prehrano Marijo Merljak na temo »Parkinsova bolezen, nespečnost, hormoni, mena, i.t.d.«.
TRŽAŠKA KNJIGARNA, MLADIKA IN ZTT vabijo na prvo »kavo s knjigo« v novi sezoni. Gost ob kavi bo Jasna Ju-rečič z zbirko zgodb Pasji dnevi, ki jo je ilustrirala Jasna Merku. Z avtorico se bo pogovarjala Marija Cenda. V sredo, 3. oktobra, ob 10. uri v Tržaški knjigarni.
TRŽAŠKA KNJIGARNA vabi na otvoritev razstave umetnice Polone Petek Od doma domov v petek, 5. oktobra, ob 18.30 v Narodni dom v Trstu. Glasbeni utrinek flavtistka Sara Bembi. Razstavo sta omogočila Narodni dom in Generalni konzulat Republike Slovenije v Trstu. Na ogled bo do 26. oktobra, od ponedeljka do petka, 17.0019.00, v okviru projekta Dialogarte ARCI Servizio civile.
V	CERKVI M. MAGDALENE V BAZOVICI bo v nedeljo, 7. oktobra, ob 18.00 koncert MePZ R. Portelli iz Mariana del Friuli, v okviru praznovanj 150 let cerkve v Bazovici. Vabljeni vsi ljubitelji lepega petja.
KRAŠKI MUZIKANTI vas bodo zabavali v soboto, 24. novembra, pri Avseniku. Info in vpis na tel. št.: 339-7619017, 389-9651104 (med 17. in 19. uro). Rok vpisnine najkasneje do ponedeljka, 15. oktobra. Pohitite!
DJECA, BUON ANNO SARAJEVO; ZSKD vabi na ogled filma Aide Begic, v četrtek, 18. oktobra, ob 20.30 v gledališču Miela v okviru niza S\paesa-ti-Raz\seljeni.
IL SEGRETO DI ESMA - GRBAVICA; ZSKD vabi razrede višjih srednjih šol na ogled filma Jasmile Žbanic v četrtek, 18. oktobra, ob 9.00 v gledališču Miela. Srečali se bodo z novinarko Evo Čuk (RAI). Pobuda v okviru niza S\paesati-Raz\se-ljeni v sodelovanju z RAI FVG.
V	SRCU SARAJEVA; ZSKD vabi na ogled fotografske razstave v okviru niza Raz\seljeni-S\paesati v petek, 26. oktobra, ob 17.30. Razstava Irine Tavčar bo v NŠK.
OD PRETEKLOSTI DO SEDANJOSTI -Kakšna bo prihodnost Bosne? Srečanje z novinarji Azro Nuhefendic, Christianom Elio, Ervinom Hladni-kom Milharčičem in moderatorjem Markom Sosičem v okviru niza Raz\seljeni-S\paesati v sodelovanju z ZSKD bo v četrtek, 15. novembra, ob 18.00 - Magazzino delle idee, Korzo Cavour v Trstu.
ITI Osmice
FRANC IN TOMAŽ FABEC sta v Mav-hinjah odprla osmico. Vabljeni na domačo kapljico in prigrizek! Tel. št. 040299442.
OSMICO je odprl Škerk v Praprotu št. 20. Tel.: 040-200156.
OSMICO sta odprla Corrado in Roberta, na cesti za Slivno. Tel. 3383515876.
OSMICO sta v Samatorci št. 50 odprla Cvetko in Zmaga Colja. Toplo vabljeni. Tel. št. 040-229224.
prej do novice
www.primorski.eu1
/
TRST
Petek, 28. septembra 2012
9
□ Obvestila
AŠD CHEERDANCE MILLENIUM obvešča, da je v teku vpisovanje v novo sezono. Urniki treningov na OŠ F. Bevk na Opčinah: skupina Zajčki (711 let) pon. 16.30-18.00, sre. 18.0019.00 in pet. 17.00-18.30; skupina Strele (12-14 let) pon. in pet. 18.0019.30 in sre. 19.00-20.00; skupina Škrati (nad 15 let) pon. in pet. 19.3021.30 in sre. 20.00-21.00. Informacije in vpis na tel. 349-7597763 ali in-fo@cheerdancemillenium.com.
AŠD CHEERDANCE MILLENIUM obvešča, da so v teku vpisovanja za predšolsko telovadbo (3-6 let) ob ponedeljkih in petkih od 16.45 do 17.45 v prostorih Sklada M. Čuk (Repentabrska ul. 66, Opčine) ter za gimnastiko/akrobatiko ob sredah na OŠ F. Bevk (Opčine): osnovnošolci 18.00-19.00; srednješolci 19.00-20.00; višješolci 20.00-21.00. Informacije in vpis na tel. 349-7597763 ali info@cheerdancemillenium.com.
GODBENO DRUŠTVO PROSEK obvešča, da so odprti vpisi v Glasbeno šolo za otroke in mlade. Informacije na tel. 040-251101 (Bruno) ali 3492512176 (Irina).
KRD DOM BRIŠČIKI obvešča, da poteka vadba pilatesa za redne in nove člane pod vodstvom prof. Mateje Šajna: ob ponedeljkih ob 9.30 in ob 18.30; ob četrtkih ob 19.15. Vpis in pojasnila: Alenka 040-327053, 3469520796 in Mateja 00386-40303578.
PEVSKA SKUPINA VIGRED vabi otroke, ki obiskujejo vrtec in osnovno šolo na pevske vaje v Štalci v Šempola-ju ob ponedeljkih od 16. do 17. ure.
PILATES - SKD IGO GRUDEN obvešča, da poteka vadba ob torkih od 18. do 19. ure ter od 19. do 20. ure, ob četrtkih pa od 18. do 19. ure, za začetnike ob torkih od 17.30 do 19.00. Info na tel. 349-6483822 (Mileva).
PILATES - SKUPINA 35-55 SKD France Prešeren iz Boljunca obvešča, da se vadba Pilatesa odvija v Trubarjevi telovadnici nižje srednje šole Simon Gregorčič v Dolini. Urnik: ob torkih od 18.30 do 20.30, ob petkih pa od 19.00 do 21.00. Vabljene nove tečajnice.
PLESNA SKUPINA VIGRED obvešča, da bodo plesne vaje v Štalci v Šem-polaju vsak četrtek: za otroke, ki obiskujejo vrtec in od 1. do 4. razreda osnovne od 16. do 17. ure; za 5. razred in srednjo šolo od 17. do 18. ure.
SKD TABOR - Opčine: tečaj klekljanja, vodi Alenka Križmančič vsak torek ob 20.15. Pridružite se nam!
SKD ŠKAMPERLE (Stadjon 1. Maj) vabi na tečaj kitajske vadbe »QiGong« ob sredah 16.30-17.30. Informacije in prijave na tel. 348-8607684 (Vesna Klemše).
TEČAJ SLOVENŠČINE ZA ODRASLE!
ŠC Melanie Klein obvešča, da so na razpolago še zadnja mesta za zače-tniški tečaj. Info: info@melanie-klein.org; 345-7733569; urad: pon in čet 9.00-13.00; sre 12.30-15.00.
Loterija	27. septembra 2012				
					
Bari	59	19	28	58	76
Cagliari	59	88	80	65	84
Firence	31	35	89	65	62
Genova	20	22	40	9	71
Milan	68	19	45	12	3
Neapelj	52	71	85	16	72
Palermo	17	60	36	44	72
Rim	37	7	47	36	13
Turin	29	48	35	58	26
Benetke	53	39	15	18	2
Nazionale	10	17	49	21	45
Super Enalotto Št. 116
3 8 10 31 77 79	jolly61
Nagradni sklad	1.906.706,12 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 9.408.941,50 €
Brez dobitnika s 5+1 točkami	--€
25 dobitnikov s 5 točkami	11.440,24 €
2010 dobitnikov s 4 točkami	156,68 €
55.381 dobitnikov s 3 točkami	10,85 €
Superstar	58
Brez dobitnika s 6 točkami	--€
Brez dobitnika s 5+1 točkami	--€
Brez dobitnika s 5 točkami	--€
8 dobitnikov s 4 točkami	15.668,00 €
201 dobitnikov s 3 točkami	1.085,00 €
2.909 dobitnikov z 2 točkama	100,00 €
16.321 dobitnikov z 1 točko	10,00 €
33.116 dobitnikov z 0 točkami	5,00 €
SKLAD MITJA ČUK obvešča, da se začenja v oktobru tečaj tai chija ob ponedeljkih 20.00-21.30. Info in prijave na tel. 334-1166624 (Sergio). Večnamensko središče. Repentabrska 66, Opčine.
SK DEVIN prireja tečaje smučanja z društvenimi učitelji na plastični progi v Nabrežini v popoldanskih urah z možnostjo najema opreme. Informacije in vpisovanja: info@skdevin.it, tel. 040-2908105 ali 348-1334086 (Erika).
TEČAJ SLOVENŠČINE za otroke ne-govorce bo organiziran oktobra pri Skladu Mitja Čuk. Prijave in informacije na tel. št. 040-212289, in-fo@skladmc.org.
ZAČETNI TEČAJ SLOVENŠČINE za negovorce bo organiziran oktobra pri Skladu Mitja Čuk. Prijave in informacije na tel. št. 040-212289, in-fo@skladmc.org.
SZSO-TRST vabi nove člane v svojo sredo. Sestanki se odvijajo vsako soboto: za volčiče in volkuljice (7-10 let): Devin (14.30); Zgonik (14.45); Opčine (14.00); Dolina (15.00); Škedenj (14.30, od 7.okt-obra dalje); za izvidnike in vodnice (1116 let): Opčine (15.00); Prosek (14.30); Trebče (14.30); Boljunec (15.00); Škedenj (14.30). Informacije: szso@skavt.net; www.szso.skavt.net; tel. št. 339-8682139.
DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira danes, 28. septembra: ob 18.00 predavanje in predstavitev skupine Bejž če vejdš, Bar, Razdrto; ob 20.00 nočni pohod ob polni luni na Nanos, izpred Bara. Odvija se vsak petek, ki je najbližji polni luni po potopisnem predavanju.
DRUŠTVO TIGR - Tržaška OE vabi danes, 28. septembra, v Ljubljano na posvet o prvem tržaškem procesu v Muzeju novejše zgodovine ob 10. uri ter na predstavitev knjige Draga Zerjala in vseh del, ki jih je izdalo društvo na sedežu Mohorjeve družbe ob 18. uri. Prijave in info 040-44171 (Miran) in 347-5469662 (Ivica).
OBČINSKA KNJIŽNICA NADA PERTOT v Nabrežini bo zaprta še danes,
28.	septembra.
ADMINISTRACIJA ZA LOČENO UPRAVLJANJE JUSARSKEGA PREMOŽENJA obvešča vse upravičence, da lahko predložijo prošnje za sečnjo in pobiranje suhih drv na jusarskih površinah do sobote, 29. septembra, na sedežu odbora - Prosek št. 159. Pojasnila na tel. št.: 040-251241, 3496161023; fax: 040-2528069.
DRUŠTVO TIGR - Tržaška OE vabi v soboto, 29. septembra, v Ljubljano na obnovitev postavitve obeležja v spomin bazoviških junakov pred stavbo Univerze na kongresnem trgu ob 18. uri ter na slavnostno akademijo ob 85-letnici ustanovitve TIGR-a v Cankarjevem domu ob 20. uri. Prijave in info 040-44171 (Miran) in 347-5469662 (Ivica).
OTROŠKI IN MLADINSKI ZBOR KRA-SJE začenjata z vajami pod vodstvom dirigentke Petre Grassi. Vabljene deklice in dečki od 3. do 14. leta. Prva vaja bo v soboto, 29. septembra, ob 11. uri v Ljudskem domu v Trebčah. Informacije na tel. 333-1176331 (Nidia) in 339-1115880 (Petra).
SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, prireja po barkovljanskih klancih v soboto, 29. septembra, pohod »Zoro Starec«. Vodila ga bo prof. Marinka Pertot. Start ob 14.50 na Trsteniku, ob zadnji avtobusni postaji št. 38. Odhod avtobusa z mesta ob 14.30 (pri open-skem tramvaju). Pohod se bo zaključil v društvu, sledila bo družabnost za katero je nujen vpis. Tel. št.: 040411635, 349-4599458.
SKUPINA PROSTOVOLJCEV Devin-Nabrežina-Križ prireja v soboto, 29. septembra, v Križu (bivši rekreatorij) od 8. do 12. ure brezplačno analizo krvi in krvnega pritiska v sklopu pobude Dan Srca. Obvezna prijava na tel. 040-299616.
ŠPORTNA ŠOLA TRST - Š.Z. BOR vabita otroke od 1. do 6. leta na urice športne vzgoje ob sobotah zjutraj od
29.	septembra dalje. Vpisi in informacije: urad stadiona 1. Maja; tel. 04051377 od 15. do 18. ure; sportnasola-trst.bor@gmail.com.
BALETNO DRUŠTVO SEŽANA vabi vse mlade, željne gibanja, zdravja, plesa in nastopov, v vpisu baleta (od 4. leta dalje), jazz baleta (od 11 let) in baleta za odrasle (brez omejitve starosti). Vpis poteka do 30. septembra med 15. in 17. uro v garderobi Kosovelovega doma (službeni vhod) v Sežani. Informacije: www.baletnodru-stvosezana.si ali na tel. 041-524310, 040-601554 ali 040-900091.
KONTOVEL - župnijska skupnost vabi na praznovanje farnega zavetnika sv. Hieronima, ki bo v nedeljo, 30. septembra, ob 17.30. Slovesno somaše-vanje bo vodil škofov vikar in dekan g. Anton Bedenčič, SDB. Sledi družabnost v župnijskih prostorih.
MOŠKA POSTURALNA IN RAZGIBALNA TELOVADBA je umirjena vadba, prilagojena specifikam moške konstitucije in namenjena raztezanju mišic ter izboljšanju gibljivosti. Redne vaje pri SKD I. Gruden ob torkih in petkih od 20.15 do 21.15. Info: 338-4563202 (Katja).
PRI SKLADU MITJA ČUK začne v oktobru tečaj joge ob torkih 19.30-21.00 in ob četrtkih 18.30-20.00. Info in prijave na tel. 349-0981408 (Bruna), 339-7051338 (Eva). Omejeno število mest. Večnamensko središče, Repentabrska 66, Opčine.
TELOVADBA ZA GOSPE V ZLATIH LETIH - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca sporoča, da poteka telovadba za razgibavanje in za zdravo hrbtenico ob torkih in četrtkih, od 9. do 10. ure v društvenih prostorih gledališča France Prešeren. Vabljene nove telovadke.
AŠD BREG sporoča, da bodo v občinskem športnem centru S. Klabjan v Dolini stekle še sledeče dejavnosti: rekreacija odrasli, od 1. oktobra ob ponedeljkih in petkih ob 21.00; rekreacija odrasli, od 4. oktobra ob četrtkih ob 8.30; otroška telovadba od 6. oktobra ob sobotah, skupina starejših ob 9.30 in skupina mlajših ob 10.30. Prisrčno vabljeni!
AŠK KRAS obvešča, da v ponedeljek, 1. oktobra, začne rekreacijska telovadba za starejše ob ponedeljkih in četrtkih 8.309.30. Vpisi in informacije na prvem treningu v Športno Kulturnem Centru v Zgoniku. Obenem obvešča, da poteka: vadba namiznega tenisa za rekreativce ob torkih in četrtkih 20.15-22.00; telovadba za otroke (vrtec in oš) ob sredah 16.30-17.30; vadba namiznega tenisa za začetnike v Športno Kulturnem Centru, interesenti se lahko prijavijo od ponedeljka do petka 16.30-18.00.
KK ADRIA obvešča, da se bo skupinska vadba telovadbe v ŠKUC v Lo-njerju pričela v ponedeljek, 1. oktobra, ob 20. uri. Potrditve in informacije po tel. št.: 040-910339.
KLEKLJARSKA SEKCIJA KD LIPA iz Bazovice vabi svoje stare in nove klekljari-ce na sestanek v ponedeljek, 1. oktobra, ob 18.30 v prostorih Bazovskega doma.
SKD TABOR OPČINE PROSVETNI DOM - Telovadba za dobro počutje: štiri tečaji od 8. do 12. ure. Vpisovanje in začetek v ponedeljek, 1. oktobra.
TELOVADBA ZA DOBRO POČUTJE pri SKD Igo Gruden, ki jo vodi Divna Slavec, se prične 1. oktobra po lanskem urniku, popoldanski tečaj ob ponedeljkih in sredah 19.00-20.30, jutranji tečaji ob torkih in četrtkih 9.00-10.30 in 10.3012.00. Lepo vabljeni!
Š.Z. BOR vabi na telovadbo za odrasle na stadionu 1. Maja ob ponedeljkih in petkih od 9. do 10. in od 10. do 11. ure ter v torkih in četrtkih od 17.30 do 18.30 s pričetkom 1. oktobra. Informacije: urad stadiona 1. Maja; tel.: 04051377 od 15. do 18. ure; urad.bor@gmail.com.
AŠD ZARJA obvešča, da se bo ženska telovadba odvijala vsak torek in četrtek, ob 20. uri v telovadnici ŠC v Bazovici. Prvo srečanje s prof. Silvo Meulja v torek, 2. oktobra. Info in prijave: 347-9441052.
KRU.T - v torek, 2. oktobra, začenja jesenski ciklus skupinske vadbe v termalnem bazenu v Gradežu. Informacije in vpisovanje na sedežu, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
OBČINA REPENTABOR sporoča, da se bo v torek, 2. oktobra, pričela telovadba za starejše občane v občinski telovadnici v Repnu, v sodelovanju z AŠZ Sloga. Telovadba bo potekala ob torkih in četrtkih od 10.15 do 11.15.
QI GONG - tečaj v dvorani SKD Igo Gruden v Nabrežini, ob torkih od 19.00 do 20.15 s pričetkom 2. oktobra. Informacije in prijave na tel.: 3355926889 (Elizabet).
SKD TABOR - AEROBIKA ob torkih in četrtkih od 19. do 20. ure. Vpisovanja in začetek 2. oktobra. Pohitite.
TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bosta v torek, 2., ob 20.30 in v petek, 5. oktobra, ob 20.45 na sedežu na Pa-dričah redni pevski vaji.
YOGA v ŠKC v Lonjerju ob torkih s pri-četkom 2. oktobra, 19.00-20.30. Informacije na tel. št. 333-5062494.
SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi slovenske filateliste na drugo srečanje, ki bo v sredo, 3. oktobra, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška, 20.
TI JE VŠEČ PLES? SKD LIPA organizira v Bazovici začetni A1 in nadaljevalni A2 plesni tečaj latinsko/ameriškega plesa Salsa (za vse starosti). Vodila bosta plesalca Branko in Vesna. Odvijajo se ob sredah od 3. oktobra dalje, začetni A1 ob 20.30, nadaljevalni A2 ob 21.30 v telovadnici športnega centra Zarje v Bazovici. Prijave na št. 346-0192763 (tor.-pet., 15.30-19.00).
KRD DOM BRIŠČIKI vabi na začetni in nadaljevalni tečaj vezenja z gospo Marico Pahor, ki bo v društvenih prostorih ob četrtkih od 16. do 18. ure. Vpis in informacije na prvem srečanju, ki bo 4. oktobra.
SKLAD MITJA ČUK prireja tečaj Qi Gonga (Chi Kung), starodavne kitajske veščine, ki z gibanjem in dihanjem izboljša funkcije našega telesa, telesno držo in omogoča dobro psihofizično počutje. Ob četrtkih 18.30-20.00 od 4. oktobra dalje v večnamenskem središču Sklada, Repentabrska 66 na Op-činah. Informacije in prijave: 3355926889 (Elizabet).
MOŠKI PEVSKI ZBOR POD LATNI-KOM začne vaje z novim pevovodjo Manuelom Purgerjem v petek, 5. oktobra, ob 19. uri v društvenih prostorih gledališča F. Prešeren v Boljuncu. Vabimo nove pevce, tudi iz širše okolice.
ODBORNIŠTVO ZA SOCIALNO SKRBSTVO OBČINE DOLINA obvešča, da bo v petek, 5. oktobra, od 8.00 do 12.30 na Županstvu Občine Dolina - dvorana občinskega sveta, potekala pobuda »Dan srca« v sodelovanju z združenjem Cuore amico iz Milj. Ob tej priliki daje občina Dolina na razpolago dva brezplačna krvna izvida na osebo, za skupnih 200 izvidov.
KD PRIMAVERA POMLAD vabi na delavnico »Družinske postavitve« v soboto, 6. oktobra, od 9.30 do 18.30 v dvorani SKD Igo Gruden v Nabreži-ni št. 89. Vodi dr. Silvia Miclavez, članica vsedržavne organizacije »ALCI-Associazione Liberi Costellatori Ita-lia«. Informacije in prijave na tel. 3474437922, 334-7520208.
SKD BARKOVLJE, SKD IVAN GRBEC IN SKD ŠKAMPERLE v sodelovanju z ZSKD vabijo v otroško dramsko skupino otroke od 1. do 5. razreda mestnih OŠ. Informativno srečanje bo v soboto, 6. oktobra: ob 11. uri v prostorih SKD Barkovlje (Ul. Bonafata 6) z mentorico Eleno Husu; ob 10. uri v prostorih SKD I. Grbec (Ul. di Servola 124) z mentorico Božo Hrvatič. V prostorih SKD Škamperle (Štadjon 1. Maj) z mentorico Patrizio Jurinčič pa potekajo vaje ob sobotah od 9. ure dalje.
BARKOVLJE V nedeljo, 7. oktobra, bo po jutranji maši od 8. ure procesija Rožnovenčne Matere Božje. Vila se bo ob morju. Vabljene so noše. Po procesiji bo srečanje v domačem društvu (Ul. Bonafata št.6).
ROJANČANI vabijo na družabnost, ki bo v nedeljo, 7. oktobra, na domačiji gospe Anite Peric pri Lajnarjih (ul. Ol-mi, 23) od 17. ure dalje.
OTROŠKE URICE ob torkih v Narodni in študijski knjižnici, Ul. S. Francesco 20, ob 17. uri: 9. oktobra »Čarovnica Vilma«; 6. novembra »Dirka formule Čiračara«; 27. novembra »Čarovnica Mica in severna zvezda«. Pripoveduje Biserka Cesar. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta!
60-LETNIKI iz vzhodnega Krasa se srečamo v soboto, 27. oktobra, na večerji. Javite se (in povabite še druge!) do 10. oktobra v večernih urah na tel. št.: Neva 040-212403, Lučka 040-211889, Darko 040-226386, Valter 3495984337 ali 040-226461.
KAKO LEP JE TRST; ZTT in ZSKD vabita na sprehod po slovenskem Trstu z avtoricama vodnika Eriko Bezin in Poljanko Dolhar: v soboto, 20. oktobra, od 16. do 18. ure; v nedeljo, 18. novembra, od 10.30 do 12.30. Štartna točka pri gledališču Miela. Pobuda v okviru niza S\paesati-Raz\seljeni.
TEČAJ DEKORACIJE TORT - Cake design pod mentorstvom Nastje Milič v sodelovanju s SKD Primorec v soboto, 20. oktobra, od 10. do 18. ure v Ljudskem domu v Trebčah. Prijave in informacije na tel. št. 040-214412 (v večernih urah - Zorka) ali na skdprimo-rec@yahoo.it. Omejeno število mest.
0 Mali oglasi
RESEN IN ZANESLJIV 38-letnik, z vozniškima dovoljenjema C in D, išče katerokoli zaposlitev. Tel. 3495830782.
32-LETNICA srbo-hrvaškega materinega jezika, diplomirana iz italijanščine in literature, išče delo kot pre-vajalka/tolmačica, kulturna posrednica, knjižničarka, pomočnica pri italijanščini nižje/višješolcem. Tel.: 347-6884443, vesnabeba@yahoo.com.
38 LETNI FANT z večletnimi izkušnjami v industrijskem področju išče resno zaposlitev. Tel. št.: 040-200882 ali 328-1740877.
GOSPA z izkušnjami pomaga ostarelim, tudi 24 ur dnevno. Tel. št.: 3200265573.
GOSPA z večletno izkušnjo v kuhinji išče delo v gostilni ali agriturizmu. Tel. št.: 333-9448295.
IŠČEM DELO kot hišna pomočnica (pospravljanje, likanje, i.t.d.). Tel. št.: 329-6055490.
PODARIMO male mucke. Tel. 040213996.
PRODAJAM slive za marmelado. Tel. št.: 040-231865.
PRODAM GROZDJE vitovska in teran. Tel. št.: 00386-31638583.
PRODAM HIŠO v Saležu z vrtom, s pogledom na morje. Tel. 338-4719734.
PRODAM lepo ohranjeno lončeno peč, sinje barve, za gretje 50 kv.m. površine. Tel. št.: 328-9633243.
PRODAM mlin za sadje - grozdje. Cena 50,00 evrov. Tel. št.: 329-4128363.
PRODAM seat ibizo, letnik 1999, 1.400 cc, prevoženih 66.000 km, sivo-svet-le barve v dobrem stanju po zelo ugodni ceni. Tel. št.: 040-44631.
V ROJANU PRODAM stanovanje v 6. nadstropju, okoli 95. kv.m. z dvema balkonoma, lepa pozicija. Tel. št. 3497769394.
ZANESLJIVA IN RESNA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica (tudi likanje) ali kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel. št.: 347-8601614.
ZEMLJIŠČE 5.179 kv.m., delno gozd in delno travnik, ob Makadamski cesti, 1 km od Zgonika prodam po 2,90 evrov za kv.m. Tel. št.: 340-2857674.
ŠTUDENT MAGISTERIJA pomaga pri učenju osnovnošolcem, srednješolcem in višješolcem iz vseh predmetov. Info: 338-7659709.
Prispevki
V	spomin na Franca Frandolija daruje Franko Milič iz Šempolaja 50,00 evrov za slivensko cerkev.
V	spomin na drago Almo Venier daruje Marica Blason 50,00 evrov za na-brežinske cerkvene pevke.
V	spomin na drago Danilko darujeta Edvin in Marija 30,00 evrov za AŠD Breg.
V	spomin na Celesta Sancina daruje družina 50,00 evrov za TFS Stu ledi in 50,00 evrov za SPDT.
V	spomin na drago Patrizio Mauri darujejo sošolci iz bivšega 5b razreda Trgovskega Zavoda Žiga Zois v Trstu Tanja, Mira, Fulvia, Darinka, Mariza, Ondina, Magda, Lučka, Marina, Su-zi, Rada, Miloš, Marinko, Ivo, Paolo in Viljam 310,00 evrov za združenje A.I.L.
V	spomin na Karlo Rubini darujeta Vera in Jadranka 40,00 evrov za Knjižnico Pinko Tomažič in tovariši.
V	spomin na dolgoletno pevko Almo Venier darujejo nabrežinske cerkvene pevke 50,00 evrov ter Franja in Lino 20,00 evrov za domačo cerkev.
V	spomin na gospo Ivo Ščuka darujeta Franja in Lino Visintin 20,00 evrov za nabrežinsko cerkev.
Namesto cvetja na grob Franca Fran-dolija daruje družina Milič, Slivno 21/A, 25,00 evrov za cerkveni šem-polajski pevski zbor.
V	spomin na Almo Venier daruje se-strična Vera 50,00 evrov za Sklad Luc-hetta-Ota-D'Angelo-Hrovatin.
V	spomin na strica Franca Frandoliča daruje Nevja Kante 25,00 evrov za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na Erika Lakoviča darujeta Edi in Jadranka 100,00 evrov za Združenje Rudi - Center za raziskovanje redkih bolezni
28.9.2007
28.9.2012
Čele Sancin
Vedno v naših srcih.
Družina
10
Petek, 28. septembra 2012
TRST
/
kraška hiša - Razstava umetniških fotografij
Razpoke Andreja Perka vabijo k razkrivanju nevidnih plasti
Za Perka velja trditev, da postane s pomočjo fotografije resnično to, kar si je avtor zamislil
Kraška galerija v Repnu zaključuje svojo razstavno sezono, ki jo prireja Zadruga naš Kras, z razstavo umetniških fotografij Andreja Perka. Ob petkovem odprtju je župan občine Repentabor in podpredsednik Zadruge Marko Pisani uvedel večer in se veselil odziva številne publike, ki je sledila vsem letošnjim pobudam ter se posebej zahvalil za podporo: uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Avtonomni deželi Furlaniji Julijski krajini, Pokrajini Trst skupaj z Občino Repentabor. V suge-stivnem objemu dvorišča Kraške hiše je za glasbeni uvod poskrbela Gabriella Gabrielli, ki je zapela ob spremljavi fraj-tonarce Maurizia Veraldija.
O razstavi z naslovom Razpoke je spregovoril in se z umetnikom pogovarjal Andrej Furlan. Prispodoba razpoke nas vabi k razkrivanju nevidnih plasti, ki jih vidna zunanjost prekriva, v njih začutimo možnost pretoka med notranjim in zunanjim prostorom, med tem kar umetnik občuti in preko ustvarjalnega procesa čuteče izpoveduje s pomočjo prefinjene uporabe starih foto-grafičnih tehnik črno bele fotografije.
Andrej Perko v svojem pristopu ne izhaja iz splošne predstave, ki jo imamo o fotografiji, da preprosto beleži podobe iz okolja. Prej bi lahko trdili obratno, kot je Occhiomagico trdil, da postane s pomočjo fotografije resnično to, kar si je avtor zamislil. V tem smislu doživljamo razpoke dejansko kot simbolične prikaze umetnikovega čutenja, intuitivnega ozaveščanja, postopnega razkrivanja in osvobajanja bolečine, ki omogoča vzpostavitev harmoničnega ravnovesja.
Organska postavitev eksponatov v prostor ustvarja živi pretok likovne sporočilnosti med posameznimi simbolično izpovednimi razstavnimi sklopi, ki jih doživljamo kot ubrano celoto. Osrednja tematika se sklicuje na problem trpljenja v navezi z nasiljem, ki ga umetnik oživlja v ključu spominov lastnih doživetij, pričevanj in pripovedi. Pretanjenost podob iz ciklusa Praproti obuja boleče soočanje človeka z nasiljem, ki označuje naš čas. O dramatični odločitvi po umiku pred tovrstno nesprejemljivo stvarnostjo nam umetnik
I Dtia t
Andrej Perko in pogled na del razstavljenih fotografij v Kraški hiši
kroma
spregovori s presunljivim pogledom iz teme proti svetlobi, iz jasno prepoznavnih živih oblik praprotnih listov, za katerimi se materialni svet prelije kot bi se v hipu razblinil v neotipljivost svetlobnega objema. Milina občutene izpo-vednosti obuja v gledalcu neizmerno moč, skrivnostno danost preobrazbe, ki jo zaslutimo kot duhovno skrivnost stvarjenja in možnost sublimacije.
Stenska instalacija na osrednji steni nam preko različnih simboličnih posnetkov razkriva umetnikov avtoportret: krutost trpinčenja in nasilja, ki je bila posebej prisotna v vojnem in povojnem času ter se je globoko vtisnila v kolektivno nezavedno. Tudi krščanska ikonografija je prežeta s simboliko trpljenja in mučeništva, fotografije že-bljev, trnjeve krone pridobijo tako ka-tarzično moč kot bi se ob prehodu skozi razpoke in postopnem ozaveščanju njihova moč povsem izničila. Prinašajo olajšanje, utirajo človeku zaupanje v moč poetike in umetniškega izraza.
Razstava fotografij Andreja Perka bo na ogled do 21. oktobra ob nedeljah in praznikih od 11 do 12. 30 in od 15. do 17. ure.
Jasna Merku
ztt - Pester začetek sezone
Nocoj knjiga o Sireni jutri Revija v reviji
Pri Založništvu tržaškega tiska se jesen začenja v znamenju novosti. V teh dneh je Primorski dnevnik že posvetil tri strani novi knjigi ZTT-ja Pomorski klub Sirena, Slovenski glas v Tržaškem zalivu Ivane Suhadolc in ponudil nekaj odlomkov kot vabilo k branju. Besedilo je prav gotovo marsikoga pritegnilo, saj daje slutiti, da se za zgodovino enega od naših tradicionalnih športnih društev skriva zanimiva pripoved o ljudeh in o prostoru v katerem živijo. Za knjigo, ki jo je napisala v slovenščini in italijanščini, je avtorica opravila temeljito raziskavo, obiskala arhive, intervjuvala stare in mlade člane kluba Sirena ter se z veliko vnemo poglobila v zgodbo. Danes bo knjiga doživela svoj krst ob 18.30 na sedežu TPK Sirena v Barkovljah. Z Ivano Suhadolc se bo pogovarjala urednica Martina Kafol.
ZTT s polno paro dela tudi na promociji drugih svojih knjig. Jutri bo prisotno na mednarodnem festivalu Revija v reviji v kavarni San Marco s knjigo Srečka Kosovela Ostri ritmi/Aspri ritmi. Ob 16.15 bo Jolka Milič spregovorila o svojem prevodu na srečanju z naslovom Srečko Kosovel v italijanščini in v drugih jezikih.
Prihodnji teden se bo začela tudi sezona že tradicionalne Kave s knjigo, ki jo ZTT prireja v sodelovanju s Tržaško knjigarno in založbo Mladika. Na prvem srečanju se bo z obiskovalci pogovarjala pisateljica Jasna Jurečič, ki bo predstavila svojo zbirko zgodb Pasji dnevi, v sredo 10. oktobra pa bo na vrsti naš neolikani Mrjašček, glavni junak letošnjega Galebovega šolskega dnevnika.
projekt - Za družine
Pomoč otrokom s posebnimi potrebami
Da je delo z otroki s posebnimi potrebami zahtevno in naporno, se dobro zavedajo pri dobrodelnem združenju La Strada dellAmore, ki deluje v okviru centra Centro servizi volon-tariato FVG. Pred osmimi meseci so lansirali zelo inovativen projekt, v sklopu katerega so ponujali neposredno pomoč družinam, ki imajo otroka s posebnimi potrebami. Rezultate uspešno izpeljanega projekta, ki se je zaključil 10. septembra, so predstavili na včerajšnji novinarski konferenci, na kateri smo slišali, da so v projekt vključili deset družin; osem iz Trsta in dve iz Gorice.
O praktični podpori in strokovnih napotkih, ki so jih namenili staršem, je psihologinja Sara Manazzone povedala, da so pri projektu z naslovom Atti-vita educativa e ri-abilitativa domiciliare ed extradomiciliare per l'appren-dimento di abilita di autonomia, cognitive e socio-relazionali in soggetti di-sabili in eta evolutiva sodelovali otroci med 4. in 9. letom starosti. Šest psihologov, en vzgojitelj in en koordinator so se osredotočili na usmerjanje otrok, ki za uspešno vključevanje v proces vzgoje in izobraževanja potrebujejo posebne nasvete in vzgojne prijeme. Staršem so poskusili zagotoviti različne oblike pomoči, s katerimi bodo v bodoče znali pomagati svojim otrokom. Starše in njihove otroke so na domu obiskovali enkrat tedensko, obisk pa je trajal uro in pol. Projekt je predvideval skupno 34 ur na otroka. Iz ankete, ki so jo koordinatorji projekta opravili s starši, izhaja, da so se prav vsi sodelujoči starši naučili aplicirati prave tehnike, vsi so mnenja, da jim je ta oblika pomoči koristila, osem od desetih družin ocenjuje, da bodo spremenile svoj način vzgoje, vse družine pa bi v prihodnje rade imele več tovrstnih oblik pomoči na domu.
Pravkar končani projekt je pohvalil deželni svetnik Sergio Lupieri, ki meni, da je prav, da solidarnost poseže tja, kamor institucije ne pridejo. O nadaljnih načrtih združenja, ki ponuja pomoč otrokom s posebnimi potrebami in njihovim staršem, pa je spregovorila njegova predsednica Rita Carri-no Perrotta, ki je izrazila željo, da bi v prihodnjih mesecih začeli z drugo fazo projekta, v katero bodo vključili nove družine, ki potrebujejo pomoč, spodbudo in strokovne nasvete. (sč)
Poletni fotoutrip '12
Drage bralke, dragi bralci! Spet smo radovedni, kje in kako preživljate svoje počitnice, predvsem pa, ali je v vaši potovalki prostor tudi za Primorski dnevnik. Mi seveda upamo, da ja, in vas zato vabimo, da vanjo položite tudi časopisni izvod ali spletni Primorski dnevnik in mu nato, kjerkoli pač preživljate te poletne tedne, posvetite enega od svojih poletnih posnetkov.
Fotografije nam pošljite preko rubrike Fotogalerije bralcev na spletni strani www.primorski.eu ali po elektronski pošti tiskarna@primorski.eu, lahko pa jih tudi osebno dostavite v uredništvih v Trstu in Gorici. Najlepše bomo objavili!
Darko Grgič bere Primorski dnevnik na balkonu parlamenta v romunski prestolnici v Bukarešti.
magda
fotografija - V mesecu oktobru
Razstava v 50 barih
Avtorji iz štirih držav - Dobrodelni večer s Fiorello Mannoia
V tržaške bare in kavarne se tudi letos vračajo fotografije, ki bodo del skupinske razstave z naslovom Le vie delle foto. Drugo izvedbo razstave so podrobneje predstavili v sredo na novinarski konferenci, na kateri smo slišali, da je k projektu letos pristopilo 50 fotografov, kar je polovico več kot lani. Idejna snovateljica projekta Linda Simeone je razložila, da so k sodelovanju povabili tudi fotografe iz Slovenije, Švice, s Hrvaške in različnih koncev Italije, poleg fotografij pa bo letošnja izvedba prinesla tudi vodene oglede po "razpršeni" razstavi in dobrodelni večer.
Zamisel za tovrstno razstavo je nastala lansko leto, ko smo hoteli zbrati vizualne pripovedi tržaških fotografov, so povedali na pobudniki predstavitvi, na kateri smo tudi slišali, da so lani zabeležili odličen odziv s strani občanov in občank. Nova skupinska razstava v 50 - tih tržaških barih bo med 1. in 30. oktobrom združevala fotografe, večinoma rojene v 70. in 80. letih 20. stoletja, predstavili pa se bodo tudi starejši fotografi. Razstavljene fotografije bodo pripovedovale različne tematike, izvedeli pa smo tudi, da se sodelujoči fotografi izražajo z različnimi žanri.
Znotraj žanra pa umetniki vselej iščejo lastne izpovedne možnosti.
Projekt, ki ima letos mednarodni značaj, bi lahko v Trst privabil tudi nove turiste in okrepil fotografski turizem, je ocenila Linda Simeone, ki je še pristavila, da bodo ob sobotah dopoldne in popoldne izvedli vodene oglede po razstavi. Ti predvidevajo obisk vseh 50 barov in kavarn. Zanimivo je tudi, da so ku-ratorji projekta organizirali tri avtobusne izlete, v katerih bodo turisti iz Barija, Ferrare in Bologne. Celotna operacija pa ima tudi dobrodelni značaj. Več o tej plati projekta je razložila Francesca Sarocchi, ki je napovedala dobrodelni dogodek, ki bo na sporedu 14. oktobra (19.30), in sicer v mali dvorani operne hiše Verdi. Večera se bo udeležila tudi glasbenica Fiorella Mannoia, ki že leta podpira projekt Axe, kateremu bo namenjen del izkupička večera. Drugi del izkupička pa bodo organizatorji dobrodelnega večera namenila tržaškemu združenju Goffredo de Banfield, ki se posveča obolelim ostarelim osebam.
Več o projektu Le vie delle foto in letošnji razstavi je mogoče izvedeti tudi na spletni strani www.le-viedellefoto.it. (sč)
/
PREDSTAVITEV KNJIGE
Četrtek, 27. septembra 2012
474
TPK SIRENA
u*::bï3 i
Slovenski glas
v Tržaškem zalivu
Danes, 28. septembra, bo ob 18.30 v društvenih prostorih v Mira-marskem drevoredu 32 predstavitev
knjige Ivane Suhadolc o pomorskemu klubu Sirena iz Barkovelj, ki jo je izdalo Založništvo tržaškega tiska. Včeraj smo objavili nekaj odlomkov posvečenih ustanovitelju kluba Dragotinu Starcu. Danes so na vrsti njegovi začetki: od jasno zastavljenih ciljev do nakupov prvih veslaških čolnov.
Za pomemben cilj kluba, gojenje družabnosti, je Sirena nemudoma poskrbela. Tržaški Slovenci so se vedno manj sestajali, mladini pa so bila na razpolago predvsem italijanska društva in prireditve. Prav to je bil za Dragotina Starca eden glavnih razlogov, da je dal pobudo za rojstvo Sirene.
»Slednji čas je že, da se skuša združiti vse, ki so danes prisiljeni zahajati vsled pomanjkanja slovanske
k» Ivana Suhadolc
verjetneje zaradi finančnih ali birokratskih težav.
Težko je bilo priti tudi do lastnih čolnov. V programu je bil nakup štirih plovil. Na splavitev prvih treh so bili povabljeni vsi člani. Prireditev pa je bila prepovedana. Sklepamo, da so bili skale Danica ter joli Morska vila in Jadran splavljeni 19. aprila 1925, kot napovedano, vendar brez slavja. Njihovi uradni lastniki
Skupinska slika članov Sirene v društvenem dresu leta 1924. Na sredi predsednik Dragotin Starc
Sirena: prvi koraki kluba v letih 1924 - 1925
Ustanovni občni zbor se je sestal v društveni gostilni v Barkovljah 11. oktobra 1924. Novemu klubu je dal ime Sirena: ime morske deklice, ki je v dvojezičnem prostoru razumljivo v obeh jezikih.
Za predsednika je bil seveda izbran sam Starc. V odbor in nadzorni svet so bili izvoljeni »ljudje, katerih imena jamčijo, da bo začeto delo imelo že v do-glednem času uspeh«, kot je poročala Edinost v četrtek, 16. oktobra. Tajnik je postal Vekoslav Martelanc, po poklicu tehnik, gospodar Ernest Brus, blagajnik Anton Sferza, uradnik. Pri opravljanju blagajniške funkcije sta pomagala tudi B. Plesničar in Albert Cergol. Člani nad-zorništva so bili dr. Henrik Okretič, dr. Ivan Marija Čok in dr. Lavo Čermelj. Vabilu na sodelovanje so se torej odzvali tudi premožnejši vaščani in meščani ter nekateri izobraženci. Imeti in vzdrževati čoln za športno uporabo v prostem času je, kljub najavljeni demokratičnosti kluba, vsekakor predpostavljalo tudi nekaj blagostanja. (...)
Branje pravil na ustanovnem občnem zboru je spremljala živahna debata, pri kateri je po svojih posegih izstopal predvsem dr. Ivan Marija Čok. Ohranjena sta slovenski osnutek statuta s številnimi ročnimi popravki in delno spremenjena italijanska uradna verzija, ki je bila predložena oblastem in je štela skupno 35 členov.
Poleg imena društva so bile v prvem členu določene tudi klubske barve: zastavica je bila bela z rdečo hele-bardo in železno sivim sidrom. Sidro ni bilo modro, kar bi zastavi dalo slovenske barve, a ne moremo mimo ugotovitve, da je bila temno siva barva kar se da podobna modri.
Drugi člen statuta je našteval cilje. Njegov prvi osnutek se je glasil tako:
»Namen društva je gojiti v klubo-vem krožku veslanje in jadranje, čvrsti-ti telo ter napraviti dobre veslače in športnike jadra med Slovani Italije.«
V dokončni obliki je bilo dodano gojenje družabnosti, odpadla pa je narodnostna opredelitev. Klub se ni nikoli včlanil v Udruženje slovanskih sportnih društev.
družbe, v italijanska društva in na italijanske prireditve. «
Tako je decembra 1924 poročala Edinost ob vabilu Sirene na družinsko zabavo, ki je potekala v nedeljo, 28. decembra, ob devetih zvečer v dvorani Tina di Lorenzo v palači pivovarne Dreher. (...)
Nakup čolnov
Kako naj se klub približuje svojim ostalim, izrazito športnim ciljem je opisano v tretjem členu statuta in sicer:
a)	z nakupom in vzdrževanjem pripravnih čolnov na vesla in jadra in tozadevno opravo kakor tudi z nabavo pripravnih lokalov za hranitev ma-terjala in za komoditeto društvenikov.
b)	z organizacijo alenažnih tekem, zabavnih izletov, tekem veslačev in mornariske praznike. «
Odbor je primeren lokal našel v nekdanjem skladišču soli, v zgradbi za današnjo restavracijo Tre merli. Tam ima še danes svoj sedež krožek Marina Mercantile. Poslopje je bilo last Gio-vannija Scaramanga di Altomonte, prej von Hohenberg. Odbor si je v njem najel ustrezen prostor.
Zelel pa je priti do lastne čolnarne in je v ta namen dal pripraviti načrt za podolgovato stavbo na kolih, ki naj bi jo zgradili ob barkovljanskem škve-ru. Ta načrt se ni nikoli uresničil, naj-
mo iz pisma, ki ga je odbor razposlal morebitnim interesentom svečana (februarja) 1926:
1) Častni člani enkrat Lit. 500,2) Ustanovni člani enkrat Lit. 200,3) Podporni člani letno Lit. 50,4) Delujoči člani vpisnina Lit. 25,-mesečnina	Lit. 10,-
Članarina je torej znašala 120 lir letno, kar ni bilo ravno malo. (...)
Treningi
so bili verjetno posamezni člani in ne klub.(...)
S prispevki rodoljubov, a prav gotovo tudi z osebno zadolžitvijo predsednika Starca, je Sirena tisto poletje vendar pridobila svoj prvi lastni čoln.
Zanj arhiv Sirene še vedno hrani izjavo ladjedelca. V Kopru ga je v prvih mesecih leta iz jelke pitch pine, macesna in jesena zgradil Nicolo Depangher. Dolg je bil 8,45 metrov. Imel je nepremične sedeže ter bakreno in medeninasto okovje.
Bilanca kluba navaja, da je 22. avgusta 1925 «ena ladja» stala 5.500 lir, stroški prevoza pa so znašali 88 lir.
Edinost z visokodonečim ponosom naznanja prihod krasnega čolna skoraj mesec prej, v nedeljo, 26. julija.
»Nova, krasna ladja, ki jo izdeluje podjetje De Pangher v Kopru in bo delo mojstrske dovršenosti, bo gotova koncem tekočega meseca. Prostora bo za šest veslačev in 1 krmilarja ter bo posebno praktična za članice in novince sploh. Pričakujemo, da se sedaj priglase poleg sportnikov tudi vsa naša napredna dekleta. Ta slednja naj bi v kratkem pokazala radovednim, mestnim šetalcem pomola Audace v Trstu, kako se z vzajemnim delovanjem in prostim, telesnim gibanjem v svežem dihu sinjega morja nabirajo zdrave moči, potrebne za razvoj plemena, da zopet vzraste v nekdanji moči do nove višine in tudi - slave.«
fcr®* k! J;
SIRENA
fjwtrïj v ^iJJJkim = a : i -.-ij
Ponos Slovencev zaradi lepega skaleja, športne veščine tekmovalcev in slovenskih deklet naj bi se torej z največjim zadoščenjem pokazal sredi poletja 1925 pred samim pomolom Audace. Danes si lahko mislimo, da med mestnimi «šetalci» elegantna ladja ni vzbudila samo občudovanja, temveč tudi nacionalno zavist in ire-dentistično jezo. Drži pa, da je bila krasna. Še danes knjige o Barkovljah pišejo, da je bil v tistem času to »najlepši čoln v Trstu«.
Tako se je deklet na brhkem skaleju spominjal nekdanji član Nini Pertot med zborovanjem nove Sirene 22. januarja 1983, torej skoraj šestdeset let kasneje:
»Skale s puncami je vzbujal splošno pozornost tako od strani ostalih laških društvenih veslačev kakor tudi na promenadi. Oblečene kot vsi društveni veslači v bele majice z zeleno progo, so vežbale in korajžno veslale ob barko-vljanski obali. «
Spomin na ta čoln hrani tudi Mario, vnuk Dragotina Starca, ki je povedal, da se je skale imenoval Sirena in da je bil pobarvan v belo z modrim pasom zgoraj in rdečim spodaj tik nad morsko gladino. Bil je najhitrejši in so ga uporabljali predvsem za tekme.
Dragotinov vnuk Mario nam je pokazal staro fotografijo, na kateri lahko vidimo vse štiri čolne Sirene v vodi pred čolnarno. S pomola nanje ponosno gleda njegov nono v belih hlačah in z belo kapitansko čepico. Sirena je najbolj v ozadju, medtem ko v joli na skraj-
Družabnost, da lahko klub zaživi, članarine, da lahko shodi, čolni, da lahko zavesla: temelji so bili postavljeni. Sirena je lahko takoj po ustanovitvi pričela s športno dejavnostjo. Za veslaškega učitelja je zbrala bančnega uradnika Jana Štveraka, Čeha po rodu, ki je v Trst prišel leta 1922. Delal je na Ziv-nostenski banki, pomembnemu češkemu bančnemu zavodu s sedežem na ulici Roma, kjer je danes Deutsche Bank. V veslanju in telovadbi se je izuril med vojaškim rokom. Drugi trener, Rudolf Vidrih, je bil Rojančan in po poklicu časnikar pri Edinosti. Po potrebi ju je nadomeščal tudi klubski tajnik Ve-koslav Martelanc.
Kot smo že videli, je bila Sirena takrat eden od redkih tržaških veslaških klubov, ki so imeli tudi žensko skupino. Šesti člen statuta je vpis izrecno dovoljeval vsem moškim in ženskam, ki so dopolnili 16 let in so znali plavati. Fantje in dekleta so pridno vadili ob bar-kovljanski obali do Miramara in Grlja-na ter do Trsta in Milj. Redno je treniralo okrog trideset do petintrideset članov in nad dvajset članic. Navdušenja je bilo veliko in za čolne se je vsak dan bil boj. Sedemdeset let kasneje je Vladimir (Ladi) Podbršček tako povedal Primorskemu dnevniku: »Če si hotel priti do katerega od njih, je bilo treba vstati zelo zgodaj.«
Športniki so veliko pridobili na moči in tehniki veslanja. Odbor je upal, da bodo lahko tekmovali tudi na uradnih regatah. 10. avgusta 1926 je zaprosil za včlanitev v Societa delle Regate, tržaško sekcijo federacije Reale Fede-razione Italiana di Canottaggio. Vendar se načrt ni uresničil. Prošnja je bila 17. marca 1927 suhoparno zavrnjena, češ da ni dosegla predvidenega števila glasov. Vpis v zvezo italijanskih veslaških klubov ni bil mogoč, brez njega pa je vsako tekmovanje odpadlo. Ostalo je
PRISTOPNICA

tir ; A: ti fnjrt
vi* v* j a«, du rrïiEvin fol ¿^Ägpä ¿lan h Trialhf nr Vf ■ ! ■ rife i rr 11 kJvfev
..SIRENI A"
Irr i« fr-jYThqrr vp|n dïi!;!i{I=1 h^H nrt^SUll ZFMll ffl prkft ÚJyvÉ priv-l k ri II- IITWL* OTHTJ^PT. to rcf JLnjh LU'LQ iw4# 41 LI |<J htl* Si ItflHÍ IWlBü: IM™ Inn ill In ImJ^wU T-tvfr 0*1*1» UEmL
Tip RMfa.i^. aw ^" .
Cr M Ki-L dp'-'
f-
V,


Članska izkaznica številka 100
ni levi na sredi čolna vesla Dragotinov sin (in Mariov oče) Vladimir.
Dragotin Starc res lahko ponosno gleda na čolne, saj so bili prvi veslaji kluba nadvse pogumni. Sireno so stali več kot 12.000 lir. Novopečeni klub je bil že od vsega začetka na debelo zadolžen. Kje zdaj dobiti toliko denarja?
Četrti člen statuta je kot dohodke predvideval redne in izredne članarine, prostovoljne prispevke in daritve. Koliko so točno znašale članarine, zve-
Predsednik Starc z nabrežja zadovoljno opazuje floto kluba
pri športnem zanosu in marljivih treningih, ki so jih vsi jemali zelo resno.
Poslovanje v klubu je imelo natančna pravila. Uporabo in vzdrževanje čolnov je zelo podrobno urejal poslovnik, ki je strogo opisoval pravice in dolžnosti veslačev in častnikov. Tako je moral vodja, na primer, nadzorovati treninge in usklajevati delo učiteljev, upravitelj ladijskega parka pa skrbeti, da so bile vse ladje in njihova oprema vedno v dobrem stanju. Gospodar je pazil na red v društvenih prostorih, njegov pomočnik pa vodil evidenco omaric v slačilnici. Veslači so se morali vodji predstaviti v društvenih oblačilih in lahkih obuvalih, po veslanju je bilo treba ladjo oprati s sladko vodo in jo nato s krpami posušiti. Postopek je zelo točno opisan in hierarhično določen: krmar je ladjo in vesla polival z vodo, ostali pa so čistili. Obveznosti, odgovornosti in kazni polnijo šest gosto tipkanih strani. Vredno si je zapomniti, tudi glede na kasnejši razplet dogodkov, katere so bile predvidene zapovedi veslanja:
»Gotov, pozor, hajd, stoj, zaustavljaj, nazaj, odmor. «
Statut je bil uradno v italijanščini, saj so ga morali predstaviti oblastem. Poslovnik pa je bil samo v slovenščini, tako kot jezik, ki so ga uporabljali na morju.
se nadaljuje
12
Četrtek, 27. septembra 2012
KULTURA
/
festival slovenskega filma - Nocoj v portoroškem Amfiteatru
Premiera filma Martina Turka Nahrani me z besedami
Do nedelje bodo zavrteli 66 filmov -Prvenec tržaškega režiserja eden od 7 celovečercev
Kako lepo, da se v velikom ogledalu pregleda slovenskega filma, ki bo do nedelje na ogled v portoroškem Avditoriju, na veliko zrcali tudi naš Trst. V osrednjem nagradnem festivalskem sporedu bo namreč nocoj ob 21. uri v Amfiteatru zaživela premiera filma Nahrani me z besedami Martina Turka. Film je tržaški režiser snemal pred letom dni tudi v Trstu med Trgom Hortis, pokrito tržnico, Svetim Ivanom in Krasom. Zgodba, pri kateri poleg protagonista Jureta Henigmana, nastopajo še izredna Borisa in Sebastijan Ca-vazza, Maša Derganc, Miranda Caharija, Iza Veselko in Maurizio Zacchigna, pripoveduje o glavnem junaku, Robertu, ki odpotuje v Italijo, da bi izpopolnil svojo nenavadno raziskavo. V Trstu naleti na posebneža, brezdomca srednjih let. Prevzet in zmeden zaradi srečanja s skrivnostnim moškim mu začne slediti in za njim se izgubi vsaka sled. Robertovo izginotje prisili očeta Janeza, da po mnogih letih molka pokliče starejšega sina Mateja, s katerim se odpravi na iskanje izgubljenega sina. Ker pa Janez ne more pustiti same žene Irine, ki boleha za demenco, se k Irini začasno preselita Matejeva žena Ana in njuna hči Veronika.
Nahrani me z besedami je bil tudi osrednji film, s katerim je bila Slovenija prisotna na majski filmski tržnici v Canne-su. Scenarij za svoj celovečerni igrani prvenec je Martin pripravljal leta 2009 v pariški rezidenci prav cannskega filmskega festivala, kamor ga je v prestižni izbor 12 mladih režiserjev izmed več kot 400 prijavljenih s celega sveta, imenovala žirija pod vodstvom direktorja cannskega festivala Gillesa Jacoba. Ta izbor je izjemna potrditev njegovega talenta in dosedanjega dela.
Pri Turkovem filmu sodeluje cela vrsta mladih tržaških Slovencev. Asistent režije je tudi tokrat, kot v skoraj vseh prejšnjih Tur-kovih filmih, režiser Jurij Gruden. Nahrani me z besedami, je nastal tudi ob koprodukciji Slovenskega sedeža Rai in deželne Film Commission.
15 Festival slovenskega filma se je v resnici pričel že sinoči, s projekcijo filma Šang-haj v režiji Marka Naberšnika. Skupno bodo v treh dvoranah portoroškega Avditorija do nedelje, 30. septembra, zavrteli šestinšestde-set filmov. Kar 43 se jih bo potegovalo za glavno nagrado vesna. Celovečernih filmov je tokrat sedem. Poleg Turkovega in Naberšniko-vega so to Generacija 71 Boštjana Slatenška, Vaje v objemu Metoda Pevca, Pisma iz Egipta Polone Sepe, Srečen za umret Matevža Lu-zarja ter Hvala za Sunderland v režiji Slobo-dana Maksimoviča.
Tudi letos bo portoroški pregled zadovoljil ljubitelje dokumentarnih filmov, katerim bo na voljo celotna sekcija, ki zaobjema tokrat enajst filmov, med katerimi gre omeniti dela Otroci socializma - zamenite mi glavo, Braneta Bitenca, Oči in ušesa boga, v režiji Maje Weiss in Toma Križnarja, Dolge počitnice, Damjana Kozoleta ter hudomušnega Jaz sem Janez Janša, režiserja Janeza Janše.
Poleg študijskih filmov abiturientov in študentov ljubljanske Agfrt bo predstavljenih tudi enajst kratkometražcev, med temi tudi novi Sto psov, Jana Cvitkoviča.
O zmagovalcih 15. Festivala bodo odločali igralec Demeter Bitenc, režiserka in scenaristka Hanka Kastelicova, igralka Zvez-dana Mlakar, režiser Mitja Okorn in direktor fotografije Valentin Perko.Vesne bodo podelili na zadnji festivalski dan. V nedeljo bodo izročili tudi Badjurovo nagrado letošnji nagrajenki, filmski kostumografki in pedagoginji Alenki Bartl. (Iga)
Martin Turk
mednarodni festival
Revija v reviji v Škocjanu in Sežani jutri pa še v Trstu
V Muzeju v Škocjanu se je sinoči s prvim branjem začel 9. mednarodni festival Revija v reviji 2012. Festival, ki poteka pod okriljem založbe KUD Apokalipsa, bo do nedelje, 30. septembra, v Škocjanu, Sežani, Trstu in Ljubljani ponudil literarne, glasbene in filmske večere, revialno-knjižni sejem, okrogle mize ter delovna srečanja. Festivala se bo udeležilo 70 urednikov, pisateljev, pesnikov in drugih kulturnih ustvarjalcev iz 12 držav.
Drugi dan srečanja bo danes potekal v Škocjanu in v Sežani. Dopoldne bo predstavitev novih izdaj v projektu Revija v reviji, med popoldanskimi dogodki pa bo med drugim potekalo omizje na temo Asime-trije v Evropi - priložnost in izziv ali tveganje in nevarnost? ter odprtje razstave Češki kras v Kosovelovem domu v Sežani.
Tretji dan ponuja revialno-knjižni sejem v kavarni San Marco v Trstu, kjer bodo postavili revijalno-knji-žni sejem s predstavitvijo izdaj, prodajo knjig in kulturnimi dogodki. Prireditev se bo pričela ob 11.00, ob 16.15 bo predstavitev slovaških, čeških in slovenskih zbirk Kosovelovih poezij, pri kateri bo sodelovala tudi Jolka Milič. Sledili bodo nastopi uveljavljenih književnikov iz Italije, Slovaške, Slovenije, Litve, Češke, Italije in Črne gore (med njimi Luca Visentini, Miha Obit, Ivo Svetina, Aldo Žerjal).
Nedeljsko dogajanje se bo začelo v Škocjanu in sklenilo v Ljubljani, kjer bodo zvečer v hostlu Celica razglasili izide 14. mednarodnega haiku natečaja KUD Apokalipsa.
arhiv pd
koncert - Drugi večer niza tržaškega društva Chamber Music
Dobra tehnika in mladostniški zanos
Francoski 27-letni pianist David Kadouch se je predstavil s programom, ki je obsegal skladbe Beethovna in Chopina
Mladi interpreti in veliki mojstri je podnaslov klavirskega festivala, ki je v organizaciji tržaškega društva Chamber Music stopil v svoje enajsto leto. Čeprav nam koncertna prizorišča ponujajo izobilje pianistov, se dvorana Victor De Sa-bata redno napolni z občinstvom, kar priča o priljubljenosti črnobelih tipk. Edina pripomba je ta, da so programi običajno osredotočeni na železni repertoar in nas skoraj nikdar ne presenetijo z zanimivimi novostmi. Prvi koncert, ki ga je oblikoval kanadski velemojster Louis Lortie, je bil v celoti posvečen Chopinu in tudi drugi, na katerem je nastopil sedemindvajsetletni francoski pianist David Ka-douch, je Chopinu namenil ves drugi del, prvega pa Beethovnu. Med bogatim opusom nemškega genija je Kadouch poiskal dve skladbi, ki ne sodita v sam višek produkcije: Fantazija v g-molu op.77 je sicer razgibana in domiselna skladba, nima pa intelektualne globine sonat, kajti zveni bolj kot sosledica prebliskov, ki jih je mladi Francoz podal dokaj briljantno. Zunanji blišč je zaznamoval tudi izvedbo druge
David Kadouch
Beethovnove skladbe, Rondo-Capriccio v G-Duru op.129: nekak predah pred poslednjimi, vrhunskimi godalnimi kvarteti, kot reminiscenca na dunajski Bieder-
meier, ki ga skladatelj pretvori v samosvojo obliko. Neoporečna tehnika in mladostniško zagnan poustvarjalni zanos sta izstopajoči vrlini pianista, ki ima že ze-
lo bogat curriculum: v G-Dur Sonati op.31 št.1 smo pričakovali bolj zrelo interpretacijo, zadovoljiti pa smo se morali z bri-ljantno igro, ki je našla ljubke odtenke posebno v drugem in tretjem stavku.
Integralna izvedba Chopinovih Pre-ludijev op.28 je za vsakega pianista obvezni preizkusni kamen, mnogi pa se ob ta kamen spotaknejo: izredno težko je najti pravi pristop v stalno spreminjajočem se vzdušju, obdržati napetost in ohraniti pozornost občinstva tudi v manj znanih komadih. Kadouch je dokazal, da klaviaturo obvlada suvereno, da so mu najbolj virtuozni preludiji dobrodošel izziv, s časom pa bo lahko izvedbo nadgradil z zrelim pogledom dovršenega interpreta. Mladostniški žar je vsekakor osvojil občinstvo, ki je pianista nagradilo z dolgimi aplavzi ter iztržilo dva dodatka, Men-delssohnovo Romanco brez besed in Šo-stakovičeva Preludija. Koncerti si sledijo v hitrem zaporedju, že v četrtek, 27.sep-tembra, bo z ameriškim programom nastopil Emanuele Arciuli.
Katja Kralj
rock glasba - Pri Vili Manin v Passarianu zadnji velik koncert poletne sezone
Radiohead ponudili izvrsten nastop
Koncert pred več kot 10.000 gledalci bo ostal zapisan v knjigi najboljših v deželi - Dež prizanesel bendu kot tudi predskupini Caribou
Vremenske napovedi niso bile ravno naklonjene, okrog deset tisoč ljudi iz dežele in sosednje Slovenije pa se je vseeno opogumilo in se odpravilo v Vilo Manin, kjer je v sredo zvečer nastopil angleški bend Radiohead. Nad Passarianom je deževalo že pozno popoldne, dež pa se je desetti-sočglave množice očitno prestrašil, saj ji je prizanesel tako med nastopom predskupine Caribou kot ob glavni atrakciji večera.
Blatno dvorišče Vile Manin je publika tokrat začela polniti pozneje kot ponavadi, tako da je malo po 20. uri, ko so na oder stopili člani predsku-pine Caribou, pri vhodih še mrgolelo ljudi. Bend, ki jo vodi kanadski glasbenik Daniel Snaith, je v štiridesetih minutah predstavil nekaj svojih komadov, ki pa niso ravno navdušili zbirajoče se publike. Med boljšimi je verjetno bila ravno zadnja Sun, ki pa je nad Passariano zopet priklicala oblake ... Panično iskanje jopičev in odpiranje dežnikov se je kmalu poleglo, saj se je ploha po desetih minutah oddaljila.
Kot napovedano so se ob pol desetih luči na dvorišču Vile Manin ugasnile, na oder pa so stopili kitarist Jonny Greenwood, njegov brat, basist Colin Greenwood, drugi kitarist Ed O'Brien, bobnar Phil Selway in seveda karizmatični pevec Thom Yorke. Z njimi je tokrat nastopil tudi bivši bobnar angleške zasedbe Portishead Clive Deamer.
Nastop so Yorke in ostali začeli s singlom zadnje plošče The King of Limbs Lotus Flower, takoj za njim pa je bila na vrsti starejša uspešnica Air-bag. Tehniki benda so poleg primernega ozvočenja poskrbeli tudi za izreden »light show«. Nad glasbeniki je iz odra viselo dvanajst kvadratnih vi-
deo-ekranov (na sliki Simone De Luca), na katerih so se vrteli raznorazni posnetki. Sledili sta novi uspešnici Bloom in Daily Mail, pred katero je Yorke izjavil, da potrebuje Italija novih politikov, ne pa ponovne kandidature Silvia Berlusconija ...
Po komadih The Gloaming in Myxomato-
sis iz plošče Hail to The Thief, so Yorku postavili na oder črn klavir, na katerega je zaigral ganljivo verzijo uspešnice Pyramid Song, Greenwood pa je kitaro igral z violinskim lokom! Sledila je serija pesmi iz predzadnjega albuma In Rainbows in sicer Nude, Reckoner in izredna Weird Fishes/Arpeggi, katero je publika spremljala z množičnim petjem.
Po posebni verziji komada There There, pri katerem sta se tudi kitarista Greenwood in O'Brien spravila za bobne, sta bili na vrsti še starejši uspešnici The National Anthem in Paranoid Android, bend pa je nato zapustil oder.
Po krajši pavzi so se Yorke in ostali vrnili pred publiko in zaigrali še pet komadov, med katerimi so izstopali vesoljska How to Disappear Completly, novejša Staircase in znana Street Spirit, med katero je publika res intenzivno sodelovala. Oboževalce pa je bend presenetil, ko se je v drugič vrnil na oder in zaigral še pesmi Give Up The Ghost in Everything in Its Right Place ter poslovilno Idio-teque, kjer je Greenwood mojstrsko upravljal sin-tetizatorje zvoka. Koncert se je končal malo pred polnočjo, letošnje poletne glasbene sezone je konec, nastop skupine iz Oxforda v Vili Manin pa bo prav gotovo ostal zapisan z mastnimi črkami v knjigi najboljših koncertov v naši deželi!
R.D.
/
SVET
Petek, 28. septembra 2012
13
gospodarstvo - Po sredinem padcu včeraj pozitivno poslovanje
Evropske borze z rastjo, višje tudi evro in nafta
Nemčija ratificirala pogodbo o ustanovitvi ESM, španska vlada potrdila predlog »drakonskega« proračuna
FRANKFURT - Pomembnejše evropske borze so včerajšnje trgovanje končale z rastjo. Med drugim je včeraj med vlagatelji odmeval sprejem nemških pogojev za zagon ESM v območju z evrom, ratifikacija o ustanovitvi ESM v Nemčiji, osnovni dogovor o varčevalnih ukrepih v Grčiji in varčevalni proračun za 2013 v Španiji. Evro in nafta sta se podražila.
Območje evra je včeraj sprejelo pogoje nemškega ustavnega sodišča za začetek delovanja stalnega reševalnega mehanizma ESM. Sodišče je zahtevalo, da nemški prispevek v ESM brez odobritve parlamenta ne sme preseči predvidenih 190 milijard evrov. Pogoji so izpolnjeni s sprejetjem izjave, ki to varovalo zagotavlja vsem podpisnicam pogodbe o ESM.
Nemški predsednik Joachim Gauck pa je včeraj podpisal zakon o ratifikaciji pogodbe o ustanovitvi stalnega reševalnega mehanizma za evro ESM. Sklad bo tako lahko začel delovati 8. oktobra. Gauck je zadnjo oviro za ustanovitev ESM porušil, potem ko je območje evra sprejelo pogoje nemškega ustavnega sodišča za začetek delovanja ESM.
Grška koalicija je po več tednih pogajanj dosegla "osnovni dogovor" o novem paketu strogih varčevalnih ukrepov, je po srečanju koalicijskih partneric povedal vodja Demokratične levice Fotis Kuvelis. Varčevanje v zameno za novo tranšo posojila zahtevajo njeni mednarodni posojilodajalci.
Španska vlada je sprejela varčevalno naravnani proračun za leto 2013, s katerim naj bi privarčevala 39 milijard evrov; plače javnih uslužbencev naj bi ostale zamrznjene že tretjo leto zapored, medtem ko naj bi se pokojnine zvišale.
Indeks najpomembnejših delnic v območju evra Eurostoxx 50 je včerajšnje trgovanje sklenil pri 2506,06 točke, kar je 0,30 odstotka več kot v sredo.
V Parizu se je CAC 40 zvišal za 0,72 odstotka na 3439,32 točke, indeks londonske borze FTSE 100 za 0,20 odstotka na 5779,42 točke in indeks DAX v Frank-furtu za 0,19 odstotka na 7290,02 točke.
Na Dunaju je indeks ATX pridobil 1,08 odstotka in trgovanje končal pri 2089,40 točke, v Varšavi se je indeks WIG 20 zvišal za 0,79 odstotka na 2375,96 točke, indeks FTSE MIB na milanski borzi za 0,27 odstotka na 15.450,14 točke, v Zürichu pa se je indeks SMI ob 0,08-odstotni rasti oblikoval pri 6545,91 točke.
Borzi v Zagrebu in Beogradu sta trgovalni dan sklenili neenotno: indeks Crobex na zagrebški borzi se je zvišal za 0,79 odstotka na 1695,56 točke, medtem ko se je indeks Belex 15 v Beogradu znižal za 0,38 odstotka na 431,03 točke.
Pozitivno je bilo trgovanje na ne-wyorškem Wall Streetu. Pridobila je tudi cena črnega zlata. V elektronskem trgovanju v New Yorku se je teksaška lahka nafta z dobavnim rokom v novembru podražila za 1,90 dolarja na 91,88 dolarja za 159-litrski sod, medtem ko so se v Londonu novembrske terminske pogodbe za severnomorsko nafto brent zvišale za 2,05 dolarja na 110,21 dolarja.
Na vrednosti je pridobila tudi skupna evropska valuta. Na borzi v Frankfurtu je bilo treba včeraj popoldne za evro odšteti 1,2892 dolarja, kar je 0,14 odstotka več kot v sredo. Evropska centralna banka je referenčni tečaj evra postavila pri 1,2874 dolarja (v sredo pri 1,2845 dolarja).
Pozitiven obrat je zabeležila tudi borza v Madridu
ansa
sirija - Medtem ko so uporniki začeli novo ofenzivo na Alep
Za ruskega predsednika Putina zahodna politika vodi v kaos
MOSKVA/DAMASK - Ruski predsednik Vladimir Putin je včeraj obtožil Zahod, da vodi politiko, ki je destabilizirala arabske države in pelje v kaos v Siriji. Sirske oblasti so medtem poslale sporočila sirskim uporabnikom mobilnih telefonov, v katerih upornikom sporočajo, da je njihove igre konec.
Ruski predsednik je v Moskvi dejal, "da so naši partnerji povzročili kaotične razmere na številnih območjih in sedaj vodijo isto politiko v drugih državah - vključno s Sirijo," poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Do Putinove izjave prihaja dan potem, ko je britanski premier David Cameron v Generalni skupščini Združenih narodov Rusijo in Kitajsko obtožil, da sta z uporabo veta na resolucije Varnostnega sveta o sankcijah proti Siriji omadeževali ugled ZN.
Sirske oblasti so medtem upornikom, ki se borijo proti režimu predsednika Bašarja al Asada, preko spo-
Vladimir Putin
ansa
ročil po mobilnih telefonih sporočile, da je igre konec. Upornike so hkrati pozvale, naj predajo orožje, poroča ameriška tiskovna agencija AP.
Sirski prebivalci so potrdili, da so včeraj začeli prejemati omenjena sporočila. Sirski režim je sporočila začel pošiljati dan potem, ko sta siloviti eksploziji stresli strogo varovano območje v središču sirske prestolnice Damask blizu sedeža poveljstva vojske.
Kljub ukrepu sirskih oblasti pa je več tisoč upornikov včeraj začelo in-
vazijo na strateško pomembno mesto Alep na severu države. Po navedbah upornikov naj bi bila to odločilna bitka za nadzor nad gospodarsko pomembnim mestom, kjer že od julija potekajo siloviti spopadi. Uporniki so tedaj prvič začeli invazijo za prevzem nadzora nad mestom, kljub začetnemu uspehu pa se je njihova operacija zaradi pomanjkanja streliva upočasnila.
Po navedbah Sirskega observatorija za človekove pravice je v Alepu med včerajšnjimi akcijami sirskih sil umrlo najmanj sedem civilistov. Do njih je prišlo po bombnem napadu na vojaško nadzorno točko v provinci Id-lib okoli 25 kilometrov južno od Ale-pa na poti proti Damasku.
Observatorij je pristavil, da je v Siriji je v sredo v spopadih umrlo prek 300 ljudi, tako da je to najbolj krvav dan od začetka upora proti režimu predsednika Bašarja al Asada marca lani. Od skupaj prek 300 žrtev je bilo 199 civilistov, so še sporočili. (STA)
Več tisoč muslimanovv Indiji protestiralo proti filmu
KALKUTA - Več tisoč muslimanov se je včeraj zbralo v bližini ameriškega kulturnega centra v indijski Kalkuti in protestiralo proti v ZDA posnetemu filmu Nedolžnost muslimanov. Protestniki, ki naj bi jih bilo po navedbah tamkajšnje policije več kot 15.000, so vzklikali protiameriške slogane in policijo obmetavali s kamenjem. "Protestniki so kamenjali predstavnike policije, ki so zaustavili demonstrante na njihovi poti proti bližnjemu ameriškemu konzulatu. Pri tem je bil ranjen policist," je dejal vodja tamkajšnje policije. Zaradi protestov sta bila konzulat in kulturni center zaprta. O protestih muslimanov, ki so izražali ogorčenje zaradi filma, so v preteklih dneh poročali iz številnih muslimanskih držav. Jezo muslimanov so kasneje dodatno podžgale še karikature preroka Mohameda, ki jih je objavil francoski satirični časnik Charlie Hebdo. Svoj bes so protestniki poleg ameriških veleposlaništev usmerjali tudi na šole in podjetja. Krvavo pro-tiameriško nasilje je od prvih demonstracij 11. septembra zahtevalo številne smrtne žrtve.
Dobitniki alternativnih Nobelovih nagrad
STOCKHOLM - Aktivisti iz Afganistana, Velike Britanije, Turčije in ZDA bodo letos za svoje delo na področju človekovih pravic, nenasilnega odpora, boja proti trgovini z orožjem ter zaščiti narave dobili alternativne Nobelove nagrade, so včeraj sporočili v Stockholmu. Afganistanska zdravnica, 55-letna Sima Samar je nagrado prejela za svoje dolgoletno delo na področju človekovih pravic in še posebej pravic žensk na "enem najnevarnejših območij na svetu". 84-letni Gene Sharp iz ZDA je prejemnik alternativne Nobelove nagrade za "razvoj strategij nenasilnega odpora ter podporo njihovi praktični uporabi na konfliktnih območjih po svetu". Britanska Kampanja proti trgovini z orožjem (CA-AT) bo nagrado prejela za "inovativno in učinkovito kampanjo" proti globalni trgovini z orožjem. Vsi omenjeni bodo prejeli po 50.000 evrov, medtem ko je turški poslovnež Hayrettin Karaca dobil častno nagrado za podporo pri zaščiti narave. Nagrade Right Livelihood, ki jih je leta 1980 ustanovil švedsko-nemški fi-lantrop Jakob von Uexkull v podporo tistim, ki nudijo praktične odgovore na najbolj pereče izzive sedanjosti, bodo podelili na slovesnosti v švedskem parlamentu 7. decembra. Za nagrade je bilo nominiranih 122 posameznikov in organizacij iz 52 držav. (STA)
združeni narodi - 67. zasedanje Generalne skupščine	združeni narodi - 67. zasedanje GS
Abas za Palestino kot nečlanico ZN, Poziv Janeza Janše ostra kritika širjenja izraelskih naselbin za svet brez genocida
NEW YORK - Palestinski predsednik Mahmud Abas je včeraj v govoru v Generalni skupščini ZN napovedal, da bo v letu dni zaprosil za status Palestine kot države nestalne članice v organizaciji. Kdaj natančno bo GS ZN zaprosil za glasovanje o tem vprašanju, pa Abas, ki je ostro napadel izraelske naselbine na zasedenih palestinskih ozemljih, ni navedel. Povedal pa je, da je pogovore o novih prizadevanjih za mednarodno priznanje Palestine v Združenih narodih že začel, in sicer z državami in regionalnimi organizacijami. Cilj je priznanje Palestine kot države nečlanice doseči do konca tega sedanjega zasedanja GS ZN. To pa se zaključi septembra prihodnje leto.
Povišanje statusa Palestine, ki je v ZN sedaj opazovalka, v državo nečla-nico, ne bi prineslo kakšnih konkretnejših sprememb, bi pa bi bila uvedba besede "država" pomembna simbolična zmaga za Palestince. Kot je še poudaril Abas, z novimi prizadevanji za priznanje Palestinci ne želijo "delegitimirati Iz-
raela, temveč vzpostaviti državo, ki bi jo bilo treba ustanoviti - Palestino".
Sicer pa je palestinski predsednik Izrael zaradi gradnje naselbin na zasedenih palestinskih ozemljih obtožil etničnega čiščenja. "To je kampanja etničnega čiščenja palestinskega ljudstva prek uničevanja njihovih domov," je bil oster Abas.
"Katastrofalne" izraelske naselbine po Abasovih besedah uničujejo upanja za rešitev bližnjevzhodnega vprašanja z dvema državama, Izraelom in Palestino. Ob tem se je Abas zavzel še za resolucijo ZN, ki bi predstavljala temelj za sprostitev zastoja v pogajanjih med Izraelci in Palestinci.
Palestincem je lani predvsem zaradi nasprotovanja ZDA spodletel poskus, da bi v Združenih narodih dobili status države članice. Zato si letos prizadevajo zgolj za status države nečlanice svetovne organizacije. Palestinski viri so dali vedeti, da bodo Palestinci prošnjo za priznanje statusa države nečlanice v GS ZN najverjetneje vložili 29. novembra. Po poročanju izraelskih medijev naj bi Abas administra-
ciji ameriškega predsednika Baracka Oba-me obljubil, da bo s tem počakal do volitev v ZDA, ki bodo 6. novembra.
Palestinci so svoje ambicije glede priznanja v ZN znižali, ker v Varnostnem svetu ZN nimajo zadostnih glasov, ki bi zagotovili polnopravno članstvo Palestine v svetovni organizaciji. Poleg tega pa jih trenutno pestijo še drugi pereči problemi. Med drugim je mirovni proces z Izraelom že dve leti v popoldnem zastoju, palestinske oblasti pa se hkrati ubadajo s hudimi finančnimi težavami.
Kljub tem znižanim ambicijam pa Izrael in ZDA Palestincem očitajo, da prehitevajo dogajanje. To je Abasu na sredinem srečanju dala vedeti tudi ameriška državna sekretarka Hillary Clinton. "Jasno smo jim povedali, da je naš cilj obnovitev neposrednih izraelsko-palestin-skih mirovnih pogajanj in da na cilj ne bomo prišli, če bomo ubrali pot prek ZN," je po srečanju med Clintonovo in Abasom po poročanju francoske tiskovne agencije AFP razkril neimenovan ameriški predstavnik. (STA)
NEW YORK - Slovenski premier Janez Janša je v govoru na splošni razpravi 67. zasedanja Generalne skupščine ZN včeraj pozval mednarodno skupnost, naj se pridruži prizadevanjem za svet brez genocida. Predstavil je tudi svojo pobudo za nadgradnjo konvencije o preprečevanju in kaznovanju tega zločina.
Janša je govoril v angleščini in je uvodoma opozoril na dogodke v Siriji. Položaj v Siriji po mnenju premiera kliče po nujni potrebi za utrditev preprečevalnih zmogljivosti ZN, članic ZN in regionalnih organizacij. Opisal je prizadevanja poljskega pravnika judovskega rodu Raphaela Lemkina za sprejem konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida in dejal, da se je Lemkinova vizija uresničila z uveljavitvijo konvencije leta 1951. Po drugi svetovni vojni je sicer več kot 80 držav sveta doživelo množična grozodejstva.
"Morali bi biti sposobni postaviti vsaj osnovne meje človeškemu obnašanju, da zaustavimo množična grozodej-
stva. Zato pozivam države članice ZN, regionalne in podregionalne organizacije in sistem ZN k razvoju nove strategije za preprečevanje genocida in drugih množičnih grozodejstev," je dejal premier.
Janša je v govoru tudi omenil zadnja nasilna dejanja proti diplomatskim in konzularnim misijam v islamskem svetu. "Ostro obsojam takšno nasilje, ki nima opravičila. Svoboda govora je temeljnega pomena za demokracijo in nasilni odgovori ji niso mogli nikoli postavljati meja. Le utrjevanje medkulturnega dialoga lahko zmanjša možnosti spopadov," je dejal Janša in sklenil govor s pozivom k pridružitvi prizadevanjem za svet brez genocida.
Premier je imel pred govorom pogovor z novinarji ameriške tiskovne agencije AP in časopisa Wall Street Journal. Pred vrnitvijo v Slovenijo se bo Janša v petek udeležil ministrskega srečanja z naslovom "Poglabljanje naše zaveze pri preprečevanju množičnih grozodejstev" in se srečal z generalnim sekretarjem ZN Ban Ki Moonom. (STA)
1 4 Petek, 28. septembra 2012
APrimorski
r	dnevnik
O w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu
Društvo Vipava bo prihodnje leto lahko začelo uporabljati kotalkališče na Peči tudi ob slabem vremenu. Če ne bo nepričakovanih zapletov, se bo namreč čez nekaj mesecev, najverjetneje v prvem delu leta 2013, začela gradnja konstrukcije, s katero bo so-vodenjska občina pokrila ploščo, ki jo kotalkarice in kotalkarji domačega društva nujno potrebujejo za treninge. V prejšnjih tednih je sovodenjski občinski odbor sprejel dokončni-izvedbeni načrt, v uresničitev katerega bo vloženih 257.500 evrov. Kot smo že večkrat poročali, bo 40.000 evrov prispevala pokrajina Gorica, ostalo pa si bodo priskrbeli s posojilom, ki ga bodo krili z 20-letnim deželnim prispevkom.
Načrt, ki ga je izdelal arhitekturni studio Clak iz Trsta, predvideva pokritje kotalkarske plošče z eno-kapno streho. Strešina, ki bo nagnjena v smeri proti jugu, bo merila skupno 1087,91 kv. metrov. Strešne plošče, piše v tehničnem poročilu, bodo iz pocinkane jeklene pločevine. Površina, ki jo bo streha pokrivala, bo širša od same kotalkarske plošče (vključevala bo tudi današnje tribune), kar bo omogočalo boljšo zaščito v primeru padavin, saj konstrukcija, vsaj zaenkrat, ne bo imela sten. Za enokapnico so se odločili, ker bo to v prihodnosti morebitnim investitorjem, ki bi bili pripravljeni plačati za zasedbo javne površine, omogočalo namestitev fotovoltaične naprave. Občina je sicer pred meseci že objavila razpis za postavitev sončne elektrarne na Peči, preko katerega si je želela priskrbeti dodatna sredstva za kritje plošče, nanj pa se zaradi negotovosti glede državnih prispevkov za fotovoltaiko, ki jih je vlada znižala, ni prijavil nihče.
Po odobritvi v odboru je sovodenjska občina poslala načrt deželi FJK in olimpijskemu komiteju CONI. Ko bosta ustanovi prižgali zeleno luč, bo občina lahko zaprosila za posojilo in hkrati začela s pripravo razpisa za izbiro izvajalca. Če ne bo težav, so povedali na tehničnem uradu, se bodo dela lahko začela v prvih mesecih prihodnjega leta. Za gradnjo bo potrebnih le nekaj mesecev, v prihodnosti, če bo občina prišla do dodatnih prispevkov, pa bodo možne tudi izboljšave, na primer zaprtje konstrukcije ob straneh. Z denarjem, ki ga bodo predvidoma prihranili s popustom na izklicni ceni, bodo skušali urediti nove tribune, saj bodo sedanje v okviru gradnje strehe porušene. »V pripravo tega načrta smo vložili veliko truda«, je dejala županja Alenka Florenin, »saj nakazana sredstva so za takšen poseg preskromna, vseeno pa smo želeli in morali najti neko rešitev, sicer bi prispevke izgubili. Veliko smo se dogovarjali z načrtovalci, ki so bili zelo razpoložljivi, in predstavniki društva Vipava, s katerimi smo navsezadnje uspeli najti dogovor glede najboljše variante, ki jo omogočajo ta sredstva. Računamo, da bomo v nadaljevanju uspeli urediti še nekaj dodatnih del, ki trenutno niso mogla biti vključena«, je še pristavila sovodenjska županja Alenka Florenin. (Ale)
Kotalkanje na pečanski plošči
bumbaca
GORICA - Globe zaradi previsoke hitrosti
Karabinjerji poostrili nadzor, občanka jim je ponudila kavo
Goriški karabinjerji nadaljujejo s kontrolnimi akcijami na glavnih prometnicah, ki povezujejo Gorico z bližnjimi občinami. Nadzor nad prometom na državni cesti št. 55, deželni cesti št. 351 in deželni cesti št. 56 je goriško poveljstvo poostrilo že avgusta, v prejšnjih tednih pa so karabinjerji z napravami za merjenje alkoholiziranosti ter napravami telelaser in autovelox ponovno poskrbeli za večjo varnost in kaznovanje nediscipliniranih voznikov.
Karabinjerji goriškega poveljstva so skupno ustavili 207 avtomobilov in preverili istovetnost 256 ljudi, med katerimi je bilo 57 tujcev. Našteli so 36 prekrškov, zaradi vožnje pod vplivom alkohola pa so odvzeli osem vozniških dovoljenj. Največ glob so izdali zaradi previsoke hitrosti vožnje na državni cesti št. 56. Prisotnosti karabinjerjev niso opazili le vozniki, pač pa tudi številni občani, ki stanujejo v krajih, kjer so bile prisotne patrulje. »Nekateri občani so karabinjerjem izrazili zadovoljstvo, saj kontrole niso prispevale le k večji varnosti na cestah, pač pa tudi k zmanjšanju hrupa. Vozniki so namreč takoj upočasnili hitrost, ko so zagledali patruljo,« je povedal kapetan goriških karabi-njerjev Lorenzo Pella in pristavil, da je starejša ženska iz Moša v znak hvaležnosti karabinjerjem celo ponudila kavo. Karabinjerji so bili počaščeni, ponudbe pa niso sprejeli. (Ale)
ŠTANDREŽ - Gradnja parkirišč ob vaških ulicah
Počasna in neracionalna
Gradbeno podjetje se je dela lotilo v vseh ulicah naenkrat - Delavci se premikajo z enega gradbišča na drugo
V Štandrežu se s precejšnjo počasnostjo in z ne ravno racionalnim časovnim sosledjem nadaljujejo dela za gradnjo parkirišč v Abetti, Trivigiano, Monte festa, Natisone, Tagliamento in Tabai. Gradbeno podjetje B.M.B. iz Co-droipa se je namreč lotilo gradbenih del v vseh ulicah naenkrat, zaradi tega pa
se delavci iz tedna v teden premikajo z enega gradbišča na drugo, namesto da bi dogradili eno parkirišče do konca in nato nadaljevali svoje delo z gradnje ostalih. Medtem ko gradbišče v Ulici Tabai že več tednov sameva, je v teh dneh ponovno zaživelo gradbišče v Ulici Abetti, kjer domačini opažajo, da do-
Gradbišče v Ulici Abetti
fotob.b.
biva novo parkirišče nekam čudno podobo. Delavci so namreč na notranji strani parkirišča zgradili širok pločnik, zaradi katerega bo izgubljenih več parkirnih mest. Poleg tega so parkirišče razdelili na dva dela, tako da ni povsem jasno, kako bo zgledalo ob zaključku gradbenih del.
ŠKOCJAN
Nadzirajo
širjenje
virusa
Po okužbi ženske iz škocjanske občine z virusom Zahodnega Nila goriška pokrajina ni obravnavana kot območje, kjer se bolezen širi, pač pa kot območje, kjer pristojna zdravstvene ustanove redno nadzirajo pojav. Ne glede na to je škocjanska županja Silvia Caruso obvestila vse sosednje občine, naj bodo pozorne ne morebitno širjenje bolezni.
Občinski svetnik iz Turjaka Pierugo Candido zato poziva svojo županjo Alessandro Brumat, naj sproži akcijo čiščenja in dezinfekcije območij, kjer bi se komarji lahko razmnoževali. Candido je prepričan, da je treba najprej dobro informirati občane, nato pa jim spodbuditi, naj tudi sami sodelujejo pri iztrebljanju komarjev, ki so kot znano prenašalci virusa s ptic na človeka.
PEČ - Občinski odbor odobril načrt za pokritje kotalkališča
Prihodnje leto bodo kotalkali pod streho
Pred izbiro izvajalca morajo počakati na dovoljenje CONI-ja in dežele - V prihodnosti možne izboljšave
Našli kajak, kajakaša pa ne
Na bregu Vipave v sovodenjski občini so včeraj našli zapuščen kajak. Občan, ki je plovilo zagledal pod železniškim mostom v Rubijah, je takoj poklical reševalce, saj se je bal, da se je kdo ponesrečil in utonil. Na kraj so okrog 12.40 prišli goriški gasilci, obveščene pa so bile tudi druge sile javnega reda. »Zgleda, da zaenkrat na Goriškem ni pogrešanih oseb; kajak je bil med drugim tudi precej star in v slabem stanju, zato je možno, da ga je kdo odvrgel,« so včeraj zvečer povedali gasilci, ki pa so bili vseeno pripravljeni na morebitno iskalno akcijo.
Fabianijeva dediščina
Na pobudo revije Settimana dellArchitettura e del Territorio bo jutri ob 10. uri voden ogled Gorice, med katerim bodo odkrivali arhitektonsko dediščino Maxa Fabia-nija. Udeleženci si bodo ogledali Trgovski dom, cerkev Srca Jezusovega, hiši Morassi in Felberbaum, drevored, ki vodi na grad, in hišo v Ulici Brigata Casale, kjer je slovenski arhitekt živel.
EZTS o finančnem načrtu
Člani skupščine Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS) se bodo danes zbrali na petem zasedanju. V konferenčni dvorani novogoriške Perle bodo obravnavali tri teme: imenovanje stalnih odborov, predlog za preimenovanje EZTS in finančni načrt za obdobje 2012-2013. (km)
Na delu omedlel
V	Podnanosu je v sredo med čiščenjem cisterne omedlel 18-letni delavec, državljan Bosne in Hercegovine. Delovna nesreča se je pripetila medtem, ko je delavec čistil notranjost večje cisterne z nitro ra-zredčilom. Kljub temu, da je uporabljal zaščitno masko, so ga sodelavci čez nekaj časa našli nezavestnega. Izgubi zavesti je botrovalo vdihovanje hlapov razredčila. Moškemu je na kraju dogodka pomagala ekipa prve pomoči ajdovskega zdravstvenega doma, nato pa je bil prepeljan na zdravljenje v šempe-trsko bolnišnico. (km)
Požar v Livarni
Na električni talilni peči v solkanski Livarni je v sredo zjutraj prišlo do požara. Delavec je iz peči v transportno posodo vlival tekoče železo, ki je prebilo steno ognjevarne posode, zato je polovica vsebine stekla v varovalni jašek. Ostanki železa so zagoreli, peč pa je bila ustavljena. Na srečo ni bil nihče poškodovan, tudi materialne škode ni bilo. Kasneje so gasilci prostor ustrezno prezračili. (km)
Pečnikarjeva Majhna srca
Novo razstavno sezono v novogo-riški mestni galeriji bodo danes ob 20. uri začeli z razstavo slikarja mlajše generacije, 37-letnega Mateja Pečnikarja Majhna srca. (km)
Koncert okteta Mendoza
Na dvorcu Vogrsko bo danes ob 20. uri celovečerni koncert slovenskega okteta Mendoza Argentina z naslovom Moj svet si domovina. (km)
Urbanistika in arhitektura
V	Tržiču se bo oktobra začel niz srečanj o urbanistiki in arhitekturi, ki ga prireja združenja Etra. V palači Palazzetto veneto na Trgu Sant'Ambrogio bo v petek, 5. ok-torba, ob 17.30 spregovoril arhitekt Marco Romane, ki sodeluje z dnevnikom Corriere della Sera. V petek, 12. oktobra, ob 17.30 pa bo predavala arhitektka Sara Marini, izvedenka za recikliranje.
/
GORIŠKI PROSTOR
Petek, 28. septembra 2012
15
gorica - Začel se je štiridnevni poulični praznik Okusi na meji
Obiskovalce pričakujejo tudi iz Avstrije in Slovenije
Sredi mesta zaživelo enajst kulinaričnih vasi - V nedeljo bodo trgovine odprte
Zdravica med župani
Goriški poulični praznik Okusi na meji začenja presegati krajevni okvir, saj se dober glas o njem širi v sosednjih državah in deželah. Na socialnem omrežju Fa-cebook je že 6400 uporabnikov napovedalo svojo udeležbo na prazniku, med njimi pa jih je kar tisoč iz Slovenije in Avstrije. Na slovenski strani meje je praznik poznan zaradi prisotnosti stojnic iz obmejnih občin Nova Gorica, Šempeter-Vrtojba, Renče, Miren-Kostanjevica, Brda in Kanal, v Avstriji pa se očitno obrestuje reklamna kampanja, ki jo je goriška občina opravila v pobratenih Lienzu in Celovcu ter v raznih drugih mestih.
Včeraj dopoldne je bilo goriško mestno središče podobno velikemu mravljišču, kjer je mrgolelo mravljic - gostincev in trgovcev, ki so se trudili, da bi čim prej postavili na noge še zadnje šotore in da bi stojnice napolnili z najrazličnejšimi specialitetami. Njihovo dopoldansko delo je zmotil dež, tako da je bil marsikateri med njimi že zaskrbljen za nadaljevanje praznika. K sreči je nato sonce pokukalo izza oblakov, ki jih je popoldne dokončno odpihal dim iz prvih žarov, na katerih so začeli peči pljeskavice, »fiorenti-ne«, argentinski »asado« in druge jedi. Praznik je stopil v živo v poznih popoldanskih urah; njegovo slovesno odprtje so izpeljali sredi Vasi prijateljstva na Travniku, kjer je prisotne nagovoril goriški župan Ettore Romoli. Prisotni so bili župani iz sosednjih občin na slovenski strani meje, v imenu katerih je novogoriški prvi občan Matej Arčon izrazil upanje, da bi se prihodnje leto prireditev razširila tudi na Novo Gorico.
Na prazniku je mogoče pokusiti dobrote iz dvajsetih držav in iz raznih italijanskih dežel. Stojnice - skupno jih je 250 - so nameščene v večjem delu mestnega središča, ki so ga razdelili na enajst kulinaričnih vasi. Med največjimi je slovenska vas, ki zaseda Raštel in Ulico Monac-he, Avstrijci so si tudi letos prisvojili Trg Battisti, Francozi pa ljudski vrt. V Ulicah Roma in De Gasperi so stojnice iz Češke, Poljske, Srbije, Bosne-Hercegovine, Hrvaške, Črne gore in Albanije, medtem ko je pod velikim šotorom pred županstvom zaživela Latinska vas. V njej so stojnice s Kube, iz Mehike, Argentine in Španije.
Danes bodo stojnice odprte cel dan, največ obiskovalcev pa pričakujejo jutri in pojutrišnjem. Večina stojnic je opremljenih s šotori, tako da se bo praznik nadaljeval tudi v primeru slabega vremena. Goriški občinski upravitelji pričakujejo, da bo Gorico obiskalo sto tisoč ljudi; tako množičen obisk bodo skušali izkoristiti tudi trgovci iz mestnega središča, ki bodo v nedeljo, 30. septembra, odprli svoje trgovine.
bumbaca
Včerajšnji vrvež na Korzu Italia
bumbaca
gorica - Niz koncertov po vsem mestnem središču
»Okusna« glasba
S parkirišča pri Rdeči hiši vozi brezplačni avtobus, iz Nove
V okviru goriškega praznika Okusi na meji bo danes med 12. in 13. uro na Korzu Verdi nastop skupine Anonima trombettisti. Ob 17.30 bodo v Kinemaxu predvajali film »Ai confini del paradiso«; vstopnica bo stala dva evra. Ob 18. uri bo v parku županstva narečna gledališka predstava »Amor no xe brodo de fasoi«. Ob 19. uri bo na trgu pred županstvom za glasbo poskrbel DJ Alain Cubailla, ob 19.30 pa bo koncert argentinske folk glasbe. Ob 20. uri bo na Travniku nastopila plesna skupina šole Alexander, ob 21. uri pa bo Talk Show Radio Gusti. Ob 21.30 bo na trgu pred županstvom koncert skupine Ca-bailla. Na parkirišču za pokrito
tržnico v Ulici Boccaccio bodo od od 17.40 dalje nastopile skupine Re.Birth iz Pordenona, Bikini Strike iz Tržiča, Atomic Storm iz Tržiča, Panicles iz Pordenona, Dyal-mace iz Tržiča, The Riduets iz Trsta, Digit in Daniele Stallone & His Loud Roll Shuffle. Ob 21.30 bo goriška slovenska glasbena skupina Radiowave nastopila v baru Ae-nigma na Korzu Verdi.
V sodelovanju s pokrajinskim prevoznim podjetjem APT bo brezplačni avtobus vsakih pet minut vozil s parkirišča pri Rdeči hiši do Trga Sv. Antona. Danes bo nanj mogoče stopiti med 17.30 in 24. uro, jutri in v nedeljo, 30. septembra, pa med 10.30 in 22.30.
Gorice pa čezmejni vlakec
Tako kot lansko leto bo Gorico in Novo Gorico v času trajanja prireditve Okusi na meji tudi tokrat povezoval čezmejni vlakec. Zaradi velikega lanskega zanimanja so organizatorji letos dodali še prevoz z minibusom. Na čezmejnem vlakcu bo približno 30 sedežev, omogočal bo povezavo med Bevkovim trgom v Novi Gorici, kjer bo na voljo stojnica z vini in lokalnimi jedmi, in Travnikom oz. avtobusno postajo na ulici Arcivescovado. Vozil bo še mimo ulic sv. Gabrijela, Pellico in Carducci, in sicer danes in jutri med 18. in 23. uro, v nedeljo pa med 11. in 22. uro. Tudi za povezavo s čez-mejnim vlakcem bo poskrbelo prevozno podjetje APT. (ur, km)
%
'V

%
'c<h
m
s

FURLANSKA VAS
er
o & * •-#<€ GO	•
°<A	Š
TRG ^
AVSTRIJSKA VAS
*Jt
»«rt
PREDOR 80M8I
VAS PRIJATELJSTVA
KANSKAVAS 1

Jjjrs/ M
FURLANSKAVAS

SREDNJEEVROPSKA VAS

SLOVENSKA VAS

ITALIJANSKAVAS

*
««

%
Med praznikom bodo razdelili deset tisoč letakov z mapo dogajanja
fotop.d.
O*.
Slm
■v (rta
LATINSKA VAS
^ O

V
TRG SV. ANTONA
VAS SEVERNEGA JADRANA
gorica
KRU.T prireja niz pobud za pestro jesen
KRU.T prireja niz pobud za popestritev jesenskih mesecev. V torek, 2. oktobra, se začenja jesenski ciklus skupinske vadbe in plavanja v termalnem bazenu v Gradežu. Učinki, ki jih daje že sama morska voda in gibanje v njej, dobro vplivajo na psihofizično dobro počutje vsakega posameznika. Ne nazadnje je vadba v bazenu tudi trenutek druženja, ko se poglabljajo prijateljstva in rojevajo nova poznanstva. Je pa tudi dobra prilika, ko vsak lahko deli z ostalimi iste ali podobne težave, pa tudi prijetna doživetja. Ponudba vključuje vodeno vadbo v bazenu, avtobusni prevoz in spremstvo. Vadba bo potekala vsak torek do 18.decembra.
V četrtek, 4. oktobra, bo stekel tečaj digitalne fotografije z mentorico Mirno Viola. Tečaj sestavlja sedem srečanj in en izhod. Trajal bo uro in pol in bo razdeljen v dve fazi in sicer teoretični in praktični del. V teoretskem delu bodo tečajniki spoznali, kako najboljše uporabljati svoj digitalni fotoaparat, da čim boljše izkoristijo svetlobo kraja, v katerem se nahajajo. Začeli bodo izbirati, kateri objektiv in fotoaparat sta najboljša za lastne potrebe. Razumeli bodo, kateri zorni kot uporabljati, da pridejo do izraza lastni pogledi na osebe in kraje. V praktičnem pa je predviden krajši sprehod po mestu, da se teoretično znanje tudi dejansko uporabi.
Nekaj dni kasneje, in sicer od 7. oktobra, je predviden odhod na 10-dnevno bivanje v Termah Strunjan Paket vključuje poleg bivanja z uslugami polnega penziona tudi posvet pri zdravniku, 18 individualno prilagojenih fiozioterapevtskih storitev, skupinsko vadbo v bazenu in telovadnici, neomejen vstop v bazene, animacijski program in avtobusni prevoz.
Ne nazadnje, v soboto, 17. novembra, je predviden enodnevni izlet v Treviso na voden ogled razstave Tibet - Zakladi s strehe sveta, ki predstavlja pravi kulturni dogodek leta, tudi v evropskem merilu. Udeleženci izleta bodo občudovali predmete, ki prihajajo na zahod z daljnih himalajskih višavij. S preko 300 eksponati od Gen-gis Khanovega obdobja dalje se bodo približali zgodovinskim dogajanjem, veri in duhovnosti, umetnosti in vsakdanjemu življenju ter ljudskemu izročilu nepoznanega in skrivnostnega Tibeta. Kolekcijo dopolnjujejo številna Dalaj Lamova darila kitajskim cesarjem. Po ogledu razstave bo sledil krajši sprehod po zgodovinskem središču mesta. KRU.T spominja vse člane in prijatelje, da je goriška pisarna odprta vsak četrtek od 9. do 12.ure (tel. 0481-530927, e-mail: krut.go@tiscali.it).
Jutri 14. fotosrečanje
V Kulturnem domu v Gorici bo jutri ob 18.30 fotoklub Skupina75 priredil 14. Fotosrečanje z udeležbo šestih fotografov iz Italije in Slovenije ter sedmih fotoustvarjalcev iz krožka La Loggia iz kraja Motta di Li-venza. Ob tej priložnosti bo predstavljen tudi katalog razstave. Fotoraz-stava bo odprta do 13. oktobra.
Dobrodelni večer pri Čotovih
Lokanda Devetak v sodelovanju s so-vodenjskimi krvodajalci prireja v ponedeljek, 8. oktobra, ob 20.15 v svojih prostorih na Vrhu 13. dobrodelni večer z naslovom Težka izguba naj lajša tegobe. Predsednik Knjižnice Dušana Černeta iz Trsta Ivo Jevnikar bo spregovoril o projektu Rebula, torej o izdaji treh knjig tržaškega pisatelja in misleca Alojza Rebule v italijanskem jeziku. Založila jih je milanska založba San Paolo. Časnikarka Erika Jazbar se bo pogovorila s prevajalko Martino Clerici iz Cimolaisa, ki je v italijanski jezik prevedla Re-bulov Nokturno za Primorsko in več del slovenskih avtorjev. Nastopil bo otroški pevski zbor Vrh sv. Mihaela pod vodstvom Karen Ulian. Izkupiček večera bodo namenili onkološkem oddelku CRO iz Aviana.
16
Četrtek, 27. septembra 2012
GORIŠKI PROSTOR
/
ROŽNA DOLINA - Za judovsko pokopališče
Zaščite zaenkrat še ni, lokal ostaja v kapelici
Zadevo umaknili z dnevnega reda zadnjega mestnega sveta - Do muzeja je še daleč
Novogoriški mestni svetniki minuli teden niso obravnavali predloga o razglasitvi judovskega pokopališča v Rožni Dolini za kulturni spomenik lokalnega pomena. Na predlog svetnika Valterja Vodopivca (SD), ki je obenem tudi predsednik rožnodolinske krajevne skupnosti, so ga z dnevnega reda namreč umaknili. »Občina je ta objekt že zaščitila, in to leta 1985. Zato ne vidimo potrebe, da bi ga še enkrat,« je utemeljil Vodopivec. Kasneje so se svetniki zedinili, da odloka ne povsem umaknejo z obravnave, temveč ga prenesejo na dnevni red prihodnje seje, ko bo za podrobnejša pojasnila dosegljiv tudi načelnik občinskega oddelka za okolje in prostor Niko Jurca.
»Odlok iz osemdesetih let je star odlok, ki je formalno sicer "v paketu" zaščitil vse spomenike v občini. Pri konkretnem primeru ni bilo jasne definicije, jasnih določil glede tega, kakšne vsebine so v kapelici dovoljene, « je včeraj pojasnil Jurca. Med tem časom pa se je zakonodaja nekajkrat prenovila, vzpostavljeni so bili novi kriteriji, zato je občina več svetniških pobud o tem, da naj se osveži zaščito tistega območja, ocenila kot smiselno. Na poziv novogori-ške mestne občine je Zavod za varstvo kulturne dediščine tudi pripravili osvežen predlog za razglasitev judovskega pokopališča in objekta ob njem za kulturni spomenik lokalnega pomena, s čimer se krajevna skupnost Rožna Dolina ne strinja. V novem predlogu je namreč jasno navedena dovoljena namembnost nekdanje kapelice, in sicer le v izobraževalne oziroma kulturne namene. V prejšnjem oz. obstoječem odloku pa piše, da prostore lahko krajevna skupnost uporablja za lastne potrebe, kar je lahko stvar različnih interpretacij. Krajevna skupnost je tako objekt nekaj let oddajala igralnemu salonu Fortuna, ko se je le-ta izselil, pa je spodnji del objekta oddala novemu najemniku, ki je tam odprl lokal. Oboje je v javnosti sprožalo vrsto polemik.
Vprašanje, ki se ob vsem tem pojavi, je torej, ali bo z novim odlokom, če bo le-ta sprejet, sedanji najemnik lahko še imel lokal v prostorih, ki bodo ustrezno zaščiteni in za katere bo veljala zgoraj omenjena namembnost. »Ker gre za zatečeno stanje, v zakonodaji ni jasnih mehanizmov, da bi to lahko bila podlaga za kakšno deložacijo. Gre bolj za to, da bo ob naslednji takšni priložnosti, ko se bo znova odločalo o morebitnih vsebinah ali najemnikih, jasno, da se tega ne bo dalo več. S tem odlokom bomo torej nastavili zdrave temelje za naprej. V bodoče bo morala krajevna skupnost namreč od Zavoda za varstvo kulturne dediščine pridobiti soglasje glede najemnika,« pojasnjuje Jurca.
Glede na to razlago nas je torej zanimalo, za kolikšno obdobje sta sedanji najemnik in krajevna skupnost podpisala najemno pogodbo. »To je naša poslovna skrivnost, ki je ne bomo razlagali,« nas je včeraj na kratko odpravil Vodopivec.
Do muzeja holokavsta ali muzeja internirancev oz. beguncev v nekdanji kapelici - za te vsebine so se nazadnje zavzemali na mestni občini in v Goriškem muzeju - je očitno še daleč. Prvi korak k ali stran od njih bodo na naslednji seji storili mestni svetniki, ki bodo odločali o usodi omenjenega odloka. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije ocenjuje omenjeno pokopališče kot izjemno v memorialni vrednosti, krajinskih kvalitetah, mojstrsko oblikovanih nagrobnikih - najstarejši izvira iz leta 1371, oblikovni zasnovi pokopališča s kapelo in edinstveni nagrobni kaligrafiji. Židovsko pokopališče bo za kulturni spomenik lokalnega pomena razglašeno z namenom, da se zagotovita njegov nadaljnji obstoj in celovitost ter da se ohranijo njegove varovane sestavine. Sem sodijo zasnova pokopališča, nagrobniki in kapela. (km)
Najstarejši nagrobnik je iz 14. stoletja
Judovsko pokopališče v Rožni Dolini, ki predstavlja pomembno kulturno dediščino goriškega prostora, je bilo urejeno v 18. stoletju. Kot mesto pokopa je služilo članom goriške judovske skupnosti. Tam so pokopani mnogi predstavniki goriškega judovskega političnega, umetniškega in kulturnega življenja: Isacco Samuele Reggio (17841855), ustanovitelj Rabinskega kolegija v Padovi, več kot 40 let je bil rabin v Gorici ter animator judovskega razsvetljenstva, intelektualec in umetnik Carlo Michelstaedter (1887-1910), novinarka in goreča iredentistka Carolina Luzzatto (1837-1919). Pokopališče hrani tudi posmrtne ostanke nekaterih judovskih vojakov avstro-ogrske vojske. Najstarejši nagrobnik na pokopališču je iz leta 1371, ki je bil 1831 prenesen z mariborskega pokopališča v Gorico, sicer pa je na rožno-dolinskem judovskem pokopališču moč najti okoli 900 nagrobnih napisov. (km)
Eden izmed nagrobnih kamnov na judovskem pokopališču v Rožni Dolini
fotok.m.
GORICA - Upravitelji za večjo selekcijo v kulturi
Prispevki le »boljšim«
Med »vredne« podpore uvrščajo niz literarnih srečanj »Il libro delle 18.03« - Začenja se 4. oktobra s Pinom Roveredom
Pino Roveredo, Dacia Maraini, Antonella Gatti Bardelli in Ulderico Bernardi bodo gostje devetega niza »Il libro delle 18.03«, ki ga istoimensko združenje prireja v sodelovanju s prevoznim podjetjem APT, dnevnikom Il Piccolo in knjigarno Ubik ter s podporo javnih in zasebnih ustanov. »V izboru avtorjev so vidni cilji, ki si jih zastavlja projekt. Kljub temu, da gre v glavnem za krajevne pisatelje in da je torej program povezan s teritorijem, ni v njem nič provincialnega,« pravi Paolo Possamai, direktor časnika Il Piccolo, ki je skupaj s predsednikom podjetja APT Pao-lom Pollijem predstavil jesenski niz kulturnih srečanj.
Predstavitev se je spremenila v širšo razpravo o kulturni ponudbi mesta in njenem financiranju. Possamai, župan Et-tore Romoli, občinski odbornik Rodolfo Ziberna in pokrajinski odbornik Federico Portelli so soglašali, da je v Gorici pre-
več malih kulturnih dogodkov, vsi pa niso vredni javnega denarja, saj se jih udeležuje le kopica ljudi. Romoli se je izrekel za večjo selekcijo, Ziberna, ki bo novembra sklical generalne stanove na temu kulture, pa je za mreženje in združevanje. Portelli je povedal, da se s tem problemom v času »suhih krav« sooča tudi pokrajina, ki razmišlja, da bi del prispevkov od prihodnjega leta delila na podlagi razpisa.
Vsi prisotni na včerajšnji predstavitvi pa menijo, da spada niz »Il libro delle 18.03« med tiste izvirne in kakovostne pobude, ki so vredne podpore. Ob štirih srečanjih z avtorji, ki bodo potekala ob četrtkih in jih bodo vodili izkušeni novinarji, bo niz ponudil tri literarne ekskurzije z avtobusom. Prvi dogodek bo srečanje s Pinom Roveredom, ki bo 4. oktobra predstavil knjigo »Mio padre votava Berlinguer«, drugo srečanje pa bo 11. oktobra, ko bo Dacia Maraini spregovorila o svojem zadnjem delu »L'amore
rubato«. Tretje srečanje bo na vrsti 18. oktobra: protagonistka bo Antonella Gatti Bar-delli s svojim prvencem »Il cielo capovol-to«. Avtorje bodo predstavili novinarji dnevnika Il Piccolo Alessandro Mezzena Lona, Gabriella Ziani in Roberto Covaz. Predstavitve knjig bo sklenilo srečanje z Ul-dericom Bernardijem in njegovim delom »Istria d'amore«, ki ga bo vodil novinar Marino Vocci. Vsa srečanja se bodo začela ob 18.03 in bodo potekala v dvorani podjetja APT v stavbi goriške železniške postaje. V soboto, 6. oktobra, je na programu prva ekskurzija z avtobusom. Mauro Daltin bo predstavil knjigo »I piedi sul Friuli. Viaggio fra lune, borghi e storie dimenticate«, odlomke bo prebiral Claudio Moretti. Drugo ekskurzijo z naslovom »Sulle trac-ce di Alboino. Da Romans a Cividale del Friuli« bo vodil Roberto Covaz, tretjo pa Marino Vocci, ki bo potnikom pripovedoval o zgodovini soli in solin. (Ale)
BANJŠICE
Reli
se vrača po dveh desetletjih
Na Banjški planoti bo jutri potekal 1. Rally Nova Gorica. Gre za mednarodni pozivni reli, ki bo štel tudi za Alpe Adria Rally cup, organizatorji pa upajo, da bo obudil nekdanjo slavo avtomobilskih dirk na Goriškem. Prijavljenih je 59 posadk: 37 iz Slovenije, dvajset iz Italije, ena iz Avstrije ter ena mešana slovensko-italijanska. Progo dolžine 10,5 kilometrov bodo prevozili štirikrat, pri uvrstitvi štejejo vsi štirje krogi.
»Trenutni ekonomski položaj v regiji in v državi sicer ni naklonjen tej atraktivni in zahtevni športni panogi,« pravi Miran Terčič, vodja organizacijskega odbora in tudi sam nekdanji dirkač. Kljub temu se organizatorji nadejajo, da bodo gledalci z obiskom potrdili Novi Gorici vlogo ene od zibelk slovenskega avtomobilističnega športa.
»Nekaj kolegov, bivših dirkačev, ljubiteljev tega športa smo se med seboj dogovorili in začeli postopek pridobivanja ustreznih dovoljenj. Prva podpora je prišla s strani dirkačev, ki si takih relijev želijo. Dobili smo tudi podporo lokalni skupnosti, tako da ni bilo več ovir, da tega ne bi naredili,« pojasnjuje vodja organizacijskega odbora Miran Terčič, eden od nekdanjih goriških dirkačev, ki so zaslužni za to, da se reli na Goriškem po dveh desetletjih letih znova obuja.
Velik odmev je prireditev dobila tudi v sosednji Furlaniji-Julijski krajini z uvrstitvijo med regijska pokalna tekmovanja Alpe Adria Rally Cup, medtem ko prireditev, ki ima format sprint dirke, še ne bo uvrščena na koledar tekmovanj, ki štejejo za državno prvenstvo Slovenije.
Prvi Rally Nova Gorica bo potekal na Banjški planoti, s središčem na Banjšicah. Natančnejši potek proge je objavljen na internetni strani www.ral-ly-novagorica.si Dolga bo 129 kilometrov, posamezna hitrostna preizkušnja v dolžini 10,5 km pa bo ponovljena štirikrat. Skupna dolžina tekmovalnih kilometrov bo tako dobrih 42. »To je tekmovanje, za katerega so značilni omejeni stroški in z njimi povezana možnost nastopa najširšega kroga posadk,« dodaja Terčič. Na dirki bo moč videti WRC dirkalnik Ford Focus, štiri dirkalnike razreda Super 1600 in še vrsto atraktivnih in hitrih vozil, obljubljajo organizatorji in dodajajo, da bo tudi za gledalce dobro poskrbljeno: na voljo jim bodo parkirni prostori in dober pogled na dogajanje. (km)
RUPA-PEČ - Društveno potovanje
Rupenci in Pečani »vandrali« po Turčiji
Društvo Rupa-Peč je tudi letos priredilo zanimivo potovanje. V četrtek, 23. avgusta, se je pestra skupina izletnikov z Goriškega, Tržaškega in iz Vicenze odpravila na osemdnevni izlet po Turčiji. Udeleženci potovanja so si ogledali zanimivosti Istanbula: mošejo Sulejmana velikega in Modro (ali Novo) mošejo, bivšo baziliko svete Zofije, ki je danes muzej, veliko podzemno cisterno, hipodrom, palačo Topkapi in veliki bazar. Privoščili so si plovbo po Bosforju, na bregovih katerega stojijo počitniške hiše bogatih Turkov, med katerimi izstopa bivša sultanova palača Dolmabace. Po večerji je bil na vrsti še Istanbul »by night«.
Pot so nadaljevali do Efeza, ki je eno največjih arheoloških najdišč na svetu in kjer se nahaja tudi največji rimski amfi-teater na območju Male Azije z odlično akustiko. Da bi to preverili, so zapeli nekaj pesmi in poplačani so bili z bučnim ploskanjem. V bližini rimskega spomenika, so ostanki cerkvice, posvečene Mariji devici, v kateri je bilo več krščanskih koncilijev.
Po Efezu je bil na vrsti Pamukkale. Njegovi snežno beli apnenčasti slapovi so vidni že od daleč. Ti nastanejo z izhlapevanjem termalne vode, ki je bogata z apnencem. Pot je izletnike vodila po dostopni poti do vrha griča, kjer so ostanki mesta Hjeropolis in velika nekropola.
Izlet se je nadaljeval v Konyi. Mesto je vezano na Mevlane Celalledina Ru-mija, ustanovitelja meniškega reda ple-sočih dervišev. Bil je sodobnik sv. Frančiška Asiškega. Med potjo v Kapadokijo so si ogledali karavanseraj Sultanhani. Ka-ravanseraji so zgradbe, ki so nekoč nudile zavetišče karavanam. Postavljene so vsakih 35-40 km. Toliko namreč kamele prehodijo v enem dnevu. Dandanes so turistične točke. V Kapadokijo so prišli v večernih urah. Pretežno gorata in antična pokrajina velja za enega izmed najbolj slikovitih krajev planeta, ki danes zaradi svojih veličastnih geoloških in kulturnih značilnosti privablja množico turistov. Fantastične tvorbe stožčaste oblike so nastale iz lave, ki so jo izbruhnili
vulkani, in ki so jo vremenske sile preoblikovale skozi čas. V njih so si nekoč ljudje izdolbli bivališča: še danes tam prebiva nekaj družin. Tu so tudi številne jamske cerkve, ki so poslikane z lepimi in bogatimi freskami ter samostani. Omembe vredna so tudi podzemna mesta, katerih rovi se prepletajo globoko pod zemljo in kamor so se prebivalci zatekli pred nevarnostjo. Po nasvetu vodiča Muam-merja so si štirje udeleženci privoščili polet z balonom in si ogledali tamkajšnjo pokrajino iz ptičje perspektive. Obisk Ka-padokije je sklenil folklorni večer.
Predzadnji dan so se odpravili v glavno mesto Turčije, Ankaro, kjer so si ogledali Muzej anatolskih civilizacij. Med vožnjo so bežno videli tudi veliko Slano jezero. Pot jih je vodila naprej v Bolu. To je eno od turških smučarskih središč in tu so prespali zadnjo noč. Ob koncu večdnevnega izleta so se odpravili na letališče v Istanbulu. V Bergamu jih je čakal avtobus in jih pripeljal v Ru-po, kjer so se razšli polni lepih spominov. Udeleženci se iskreno zahvaljujejo društvu Rupa-Peč in zakoncema Kovic za lepo potovanje.
/
GORIŠKI PROSTOR
[13 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 0481531443.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel.
0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU
DI MARINO, Ul. Bersaglieri 2, tel.
0481-489174.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel.
0481-480405.
~M Gledališče
ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu v organizaciji PD Štandrež: v nedeljo, 7. oktobra, ob 17. uri »Veš, da te ne slišim, če teče voda« (Robert Anderson) in »Obisk v gledališču« (Karl Valentin), nastopa KUD Dolomiti - Dobrova; med 11. in 12. uro in eno uro pred predstavo prodaja abonmajev, vstopnic in rezervacija sedežev; informacije po tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj).
GLEDALIŠKI FESTIVAL »GORIŠKI GRAD«: v Kulturnem domu v Gorici 6. oktobra ob 20.30 »Mandragola« (Nicolo Machiavelli), nastopa gledališka skupina Al castello iz Foligna; rezervacije in predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici.
V	GLEDALIŠČU VERDI V GORICI poteka abonmajska kampanja za nove abonente pri blagajni gledališča v Ul. Garibaldi, 2/a - tel. 0481-383602) od ponedeljka do sobote 10.00-13.00, 16.00-20.00; več na www3.comu-ne.gorizia.it/teatro.
V	OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU (Ul. Ciotti 1) bo v soboto, 29. septembra, med 10. in 12. ter med 16. in 18. uro mogoče spremeniti lanske abonmaje ter od torka, 2. oktobra, do sobote, 3. novembra, vsak torek, med 18. in 20. uro in vsako soboto med 10.30. in 12.30 bodo na razpolago novi abonmaji; več na www.artistiassociatigorizia.it.
V	OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU (Ul. Nazario Sauro 17, tel. 0481-630057) poteka abonmajska kampanja: do ponedeljka, 5. novembra (vsak ponedeljek 18.00-20.00 in vsako soboto 16.00-18.00), bodo na razpolago novi abonmaji; več na www.artistiassociatigorizia.it.
V	OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU poteka abonmajska kampanja: za stare abonente do 4. oktobra, za nove abonente od 6. oktobra pri blagajni gledališča v Tržiču, v Ticketpointu v Trstu, v knjigarni Antonini v Gorici in v uradih ERT v Vidmu; več na www.teatromonfalcone.it.
U Kino
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 16.30 - 18.15 -20.00 - 21.40 »L'era glaciale 4: conti-nenti alla deriva«.
Dvorana 2: 17.30 - 20.00 - 22.15 »Reality«.
Dvorana 3: 17.30 »The Terminal« (»Okusi na meji v kinu«); 20.10 -22.00 »Il rosso e il blu«.
DANES V NOVI GORICI
KULTURNI DOM: 18.00 »Rango« (Filmski vrtiljak).
DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 16.30 - 18.15 -20.00 - 21.45 »L'era glaciale 4: conti-nenti alla deriva«.
Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Resident Evil: Retribution«. Dvorana 3: 16.50 - 18.40 - 20.30 »L'era glaciale 4: continenti alla deriva«; 22.20 »Prometheus«. Dvorana 4: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Magic Mike«.
Dvorana 5: 17.40 - 20.00 - 22.15 »Rea-lity«.
Razstave
DRUŠTVO ARS vabi na ogled razstave Vesne Benedetič »Poti / Percorsi« v galeriji Ars na Travniku v Gorici.
V	OBČINSKI GALERIJI SODOBNE UMETNOSTI v Tržiču bo danes, 28. septembra, ob 18. uri odprtje razstave z naslovom »Il teatro di Dodo -Omaggio A Sergio D'Osmo«; na ogled bo do 4. novembra, od torka do petka 16.00-19.00, ob nedeljah in praznikih tudi ob 10.00-13.00.
V	PILONOVI GALERIJI V AJDOVŠČINI je na ogled razstava slik in risb Milana Klemenčiča, ki jih je galeriji podarila slikarjeva hčerka Mojca Kle-menčič; še danes, 28. septembra, 8.0016.00; več na www.venopilon.com, pi-lonova.galerija@siol.net.
V	STAVBI PALAZZETTO VENETO v Ul. Sant'Ambrogio 12 v Tržiču bo na ogled do 28. septembra mednarodna slikarska razstava »IPA (International Police Association) Alpe Adria«.
V	GALERIJI HIŠA KULTURE V ŠMART-NEM bo v soboto, 29. septembra, ob 19. uri odprtje razstave Giuseppeja Bongiorna; na ogled bo ob petkih 10.00-15.00, ob sobotah in nedeljah 12.00-18.00.
OB MEDNARODNEM FESTIVALU »GO ART ONLINE« je v palači Attems - Petzenstein na Trgu De Amicis 2 v Gorici na ogled fotografska razstava z naslovom »Oltre lo scatto«. Sodelujejo Mariano Di Clemente, Giusep-pina Mastrovito, Loredana Princic, Paul David Redfern in Enzo Tedesc-hi; do 30. septembra od torka do nedelje 10.00-17.00.
V	MEDEART GALLERY v Palači della Torre na oširku Godeassi 1/1 v Me-dei bo v nedeljo, 30. septembra, ob 11.30 odprtje fotografske razstave »9 fotografie per Medea« Maura Paviot-tija; na ogled bo do 25. oktobra ob četrtkih 17.00-19.00.
STUDIOFAGANEL na Drevoredu 24. maja 15/c v Gorici vabi na ogled razstave Roberta Kusterleta z naslovom »Segni di pietra«; do 14. oktobra od torka do petka 9.30-13.00, 16.0019.30, ob sobotah 10.00-13.00, 16.0019.30; več po tel. 0481-81186, www.studiofaganel.com ali info@stu-diofaganel.com
H Šolske vesti
DIJAŠKI DOM sporoča, da je še nekaj prostih mest za srednješolske učence. Tem ponuja prevoz iz šole v dom, kosilo in malico, program do 18.30, ki vključuje: strokovno pomoč pri domačih nalogah in učenju, individualno pomoč pri posameznih predmetih (matematika, slovenščina, angleščina...), tečaj angleščine in nemščine, delavnice (filmska, plesna, javno nastopanje...), športne in spro-stitvene dejavnosti; informacije in vpisovanje po tel. 0481-533495 v popoldanskih urah do zasedbe razpoložljivih mest.
SCGV EMIL KOMEL sprejema vpise za šolsko leto 2012-13; informacije na tajništvu v Gorici od ponedeljka do petka od 8.00 do 13.00 in od 15.00 do 18.00 (tel. 0481-532163, info@emil-komel.eu). V mesecu septembru nudi šola tudi brezplačne poskusne lekcije instrumentov.
DRUŠTVO UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE NOVA GORICA vabi k vpisu v krožke in delavnice izobraževalnega programa za študijsko leto 2012-13 do 5. oktobra od 10. do 12. ure in od 14. do 16. ure v prostorih društva, Erjavčeva 4 v Novi Gorici. Naknadni vpis bo še 8. oktobra od 10. do 12. ure in 10. oktobra od 14. do 16. uri; več na www.uni-tring.si, unitring@volja.net.
& Izleti
DRUŠTVO OLJKARJEV BRDA prireja v petek, 12. oktobra, enodnevni avtobusni izlet v dolino Val di Non v pokrajini Trento z ogledom nasadov jabolk in vinogradov. Obiskali bodo zadrugo, kjer pridelujejo jabolke Me-linda in veliko vinsko klet penečih vin. Na obeh ogledih bosta pokušnji in možen nakup; vpisovanje in informacije po tel. 0481-390688 (Saverij Rožič) do zasedbe mest v avtobusu.
LETNIKI 1962 z goriške pokrajine prirejajo 20. oktobra izlet na Brione; informacije in vpisovanje po tel. 3336620170 (Bernarda), 320-4109538 (Rudi) in 339-7047196 (Boris).
KD SOVODNJE organizira od petka, 19., do nedelje 21. oktobra, tridevni izlet v Budimpešto; informacije in vpisovanje po tel. 349-3666161 (Erik) do 5. oktobra.
SKRD JADRO iz Ronk v sodelovanju s CTS prireja enodnevni izlet s kosilom v Bohinj, Vintgar in Bled v soboto, 6. oktobra; informacije in prijave po tel. 0481-82273 (Roberta ali Sara) ali 0481-482015 (Karlo).
□ Obvestila
KRU.T obvešča, da bo od oktobra do decembra pisarna na Korzu Verdi, 54/int. v Gorici odprta ob četrtkih med 9. in 12. uro (tel. 0481-530927, krut.go@tiscali.it.).
AKŠD VIPAVA sporoča, da bo tečaj za začetnike kotalkanja od 3. do 10. leta starosti ob torkih (prvo srečanje 2. oktobra) 17.30-18.30 in ob četrtkih 16.3017.30 v sovodenjski občinski telovadnici. Ob ponedeljkih 20.00-21.00 bo potekal tečaj za mamice in simpati-zerje kotalk; predvpis in informacije po tel. 333-9353134 (Elena) najkasneje do 30. septembra. V prostorih društva Vipava na Peči bo potekal plesni tečaj z Jelko Bogatec od torka, 2. oktobra, 17.00-18.00 za otroke zadnjega leta vrtca do 3. razreda osnovne šole, 18.00-19.00 za ostale razrede osnovne in srednje šole. V petek, 5. oktobra, pa bo ob 19. uri začel plesni tečaj za mamice in odrasle punce, ob 20. uri pa za fante in moške; vpisovanje in informacije po tel. 348-3047021 (Barbara).
OK VAL obvešča, da bodo v občinski telovadnici v Doberdobu potekali treningi za rekreativne odbojkarje ob sredah od 20. do 22. ure; informacije po tel. 335-6131579 (Barbara) ali 393-2350925 (Sandro).
OK VAL obvešča, da poteka nova odbojkarska sezona v štandreški telovadnici. V ponedeljek in četrtek 17.3019.00, za letnike 2001, 2002, 2003, 2004. Torek in petek 16.00-17.00 za otroke, ki obiskujejo vrtec ter 17.0018.30 za letnike 2005, 2006; informacije po tel. 328-4133974 (Tjaša).
OK VAL obvešča, da poteka nova sezona v doberdobski telovadnici. Za predšolske in prvošolske otroke (2006 in mlajši) v ponedeljek in sredo 16.0017.00. Za letnike 2003, 2004, 2005 ob torkih in četrtkih 15.00-16.30. Treningi U12 in U13 ob torkih 16.30-18.30 in ob petkih 17.00- 19.00. Treningi U13 in U14 deklet ob ponedeljkih in sredah 17.00-18.30 ter ob petkih 15.30-17.00; informacije po tel. 345-9527302 (Ingrid) in 328-4133974 (Tjaša).
SPDG obvešča, da bo od 3. oktobra spet potekala redna tedenska vadba v okviru načrta rekreacijske telovadbe ob sredah med 19.30 in 20.30; prijave in informacije Aldo Bauzon.
DRUŠTVO TRŽIČ obvešča svoje člane, da je v občinskih prostorih v Tržiču ponovno odprto slovensko okence vsak ponedeljek in sredo 15.00-17.30, torek in petek 9.00-12.30.
KLEKLJARSKI ODSEK DRUŠTVA JADRO je začel novo letno dejavnost ob torkih popoldne na sedežu društva; vpisovanje in informacije po tel. 0481-776123.
KRU.T vabi na tečaj digitalne fotografije z mentorico Mirno Viola. Srečanja bodo ob četrtkih, od 18.30 do 20 ure, prvo srečanje bo 4. oktobra na sedežu krožka na Korzu Verdi, 54/int. v Gorici; informacije vsak torek in četrtek od 9. do 12. ure v pisarni ali po tel. 0481-530927 ali na krut.go@tiscali.it.
NOV SEDEŽ AMBULANTE ZA NASVETE V PREHRANJEVANJU zdravstvenega podjetja ASS2 je v Ul. Vit-torio Veneto, 171 v Gorici (poslopje B, v spodnjem nadstropju) in ima novo telefonsko številko 0481-585205; odprt je ob ponedeljkih in torkih, najaviti se je treba pri blagajni CUP v goriški bolnišnici.
SPREMEMBA DATUMA ZA GRADEŽ: KRU.T obvešča, da bo jesenski ciklus vadbe in plavanja v termalnem bazenu v Gradežu potekal ob torkih in ne več ob sredah. Urniki ostajajo nespremenjeni; informacije v goriški pisarni, Korzo Verdi 54, vsak torek in četrtek od 9. do 12. ure - tel. 0481-530927.
AŠZ OLYMPIA obvešča, da se oktobra meseca v društveni telovadnici na Drevoredu 20. septembra v Gorici začnejo treningi gimnastičnih in plesnih skupin: ponedeljek, 1. oktobra, ob 16. uri prvi trening za mlajšo skupino ritmičark (vrtec in 1. razred osnovne šole); ob 17. uri prvi trening za starejšo skupino rit-mičark (od 2. razreda osnovne šole dalje); ob 16. uri prvi trening za mlajšo skupino orodnih telovadcev (vrtec, 1. in 2. razred osnovne šole), ob 17. uri prvi trening za starejšo skupino orodnih telovadcev (od 3. razreda osnovne šole dalje). V torek, 2. oktobra, ob 14.45 prvi trening skupine Gymplay (predšolska mo-torika. Oktobra se začnejo tudi treningi plesnih skupin. Urniki treningov, informacije in vpisovanja pri trenerki Damijani (tel. 335-5952551).
VADBE V DOMU ANDREJA BUDALA V ŠTANDREŽU od 1. oktobra dalje: pilates 1 (začetni): torek 19.00-20.00; pilates 2 (nadaljevalni): ponedeljek in četrtek 19.00-20.00; pilates senior (za starejše): sreda 17.30-18.30; spinning: ponedeljek, sreda, petek 20.00-21.00; zumba: torek in četrtek 20.00-21.00, sreda 19.00-20.00; zumba za otroke (6-13 let): sreda, 3. oktobra, ob 16.00 sestanek, ob 16.30 poskusna vadba; informacije in prijave: 00386-70820453 ali suzana.komel@gmail.com. Joga: sreda 20.30-22.00 (informacije in prijave: 348-9260604 Alessandra). Letošnja novost bo tečaj trebušnih plesov ob torkih, urnik bo določen naknadno, na podlagi prijav; informacije in prijave po tel. 340-3814478 (Antonella).
SKRD JADRO organizira v oktobru začetni in nadaljevalni tečaj slovenščine za odrasle enkrat tedensko. Organizacijsko srečanje bo na sedežu društva v Romjanu v ponedeljek, 1. oktobra, ob 20. uri; informacije tudi v ronški knjižnici in v mladinskem informativnem središču v Tržiču.
AŠZ DOM obvešča, da potekajo vpisovanja za športno sezono 2012-13: mikrobasket (2005-2006) ponedeljek in četrtek 16.30-17.30, minibasket (2003-2004) ponedeljek, torek in četrtek 16.30-18.00, under 13 (2000-0102) ponedeljek in četrtek 17.30-19.00, torek 18.00-19.30; male cheerleading (osnovna šola) sreda 16.30-18.00, petek 16.00-17.30; stardust elite cheer (nižja in višja srednja šola) sreda 18.30-20.00, petek 17.00-18.30; športni vrtec (2007-08-09) torek in četrtek 15.30-16.30, vadba se bo začela 2. oktobra.
ŠPORTNO DRUŠTVO SOVODNJE prireja v telovadnici v Sovodnjah rekreacijsko telovadbo ob torkih in petkih med 21. uro in 22.30; prvo srečanje bo v torek, 2. oktobra; informacije po tel. 0481-882195 ali 3332677398 (Miriam).
POKRAJINSKO PREVOZNO PODJETJE APT obvešča, da v torek, 2. oktobra, zaradi vsedržavne stavke, ne bodo zagotovljene vožnje med 0.00 in 5.59, med 9. in 11.59 in med 15. in 23.59; goriška glavna blagajna bi lahko bila zaprta cel dan. Zelena številka 800955957 za informacije bo delovala med 7.30 in 19.15.
AŠKD KREMENJAK vabi na informativni sestanek za tečaj diatonične harmonike v sredo, 3. oktobra, ob 18.30 v večnamenskem centru v Jam-ljah; prva lekcija bo v sredo, 17. oktobra.
SEKCIJA VZPI-ANPI DOL - JAMLJE
prireja partizanski pik-nik v nedeljo, 14. oktobra, na kmetiji Drejče v Jam-ljah od 13. ure dalje; vpisovanje do 7. oktobra po tel. 0481-419946 (Jordan Semolič) in tel. 0481-78192 (Jožko Vi-žintin).
0 Prireditve
OB 15. OBLETNICI SMRTI DARKA BRATINE prirejajo Združenje Darko Bratina, Slovenska kulturno gospodarska zveza in krajevna skupnost iz Podturna javno srečanje na temo njegovega vizionarstva in razvojnih perspektiv Goriške (»Goriški lok«) v ponedeljek, 1. oktobra, ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici.
OB 90. OBLETNICI PREVOZA ZVONA NA SVETO GORO: danes, 28. septembra, ob 19.30 pred solkansko župnijsko cerkvijo Sv. Štefana bo koncert pevskih zborov; v soboto, 29. septembra, ob 19.30 bo v župnijski dvorani novogoriške župnije Kristusa Odrešenika okrogla miza z naslovom »Odnos Slovencev do zvonov« in kulturna točka kvarteta Trnovci; v nedeljo, 30. septembra, ob 9.30 bo s Travnika v Gorici krenil sprevod za prevoz replike svetogorskega zvona z osmimi pari konj. Ob kulturnem programu bo zbrane nagovoril župan Et-tore Romoli; ob 10.30 bo sprevod na Trgu Evrope - Transalpini, kjer bo ob kulturnem programu prisotne nagovoril novogoriški župan Matej Arčon; ob 11.30 bo sprevod na solkanskem placu, kjer bodo furmani vpregli peti par konj, ob 12.30 pa bo na tretji postaji oddih in vprega šestega para konj; ob 13.30 bo na Prevalu četrta postaja s kosilom za furmane, nato bodo vpregli še sedmi in osmi par konj; ob 16.30 prihod na Sveto Goro, ob 17. uri maša v slovenščini in italijanščini.
Petek, 28. septembra 2012
S Poslovni oglasi
SUHA BUKOVA DRVA 134€/PA-LETA, PELETI 23Q€/TONAGorica +30km prevoz gratis.
+38631770410,
3342200566
ČISTILNE AKCIJE IN LABORATORIJ v organizaciji krožka Legambiente: v soboto, 29. septembra, med 9. in 12.30 čistilna akcija na plaži v Štarancanu in med
15.	in 18. uro na trgu Republike v Tržiču laboratorij za mladino na temo ločenega zbiranja odpadkov, istočasno bo potekala čistilna akcija po tržiških ulicah; v nedeljo, 30. septembra, med 9. in 12.30 bo potekala čistilna akcija ob pokrajinski cesti med Ronkami in Doberdobom, zbirališče na bivšem parkirišču za tanke na desni strani ceste za Doberdob.
ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV IZ DOBERDOBA vabi v soboto, 29. septembra, ob 19.30 na tradicionalno »Baklado« za vzdrževanje hospica »Via di Natale«pri onkološkem centru v Avianu (PN). Po-vorko bo spremljala godba na pihala Kras iz Doberoba. Ob zaključku ba-klade bo v župnijski dvorani popestrila večer dekliška vokalna skupina Bodeča Neža z Vrha. Sledila bo družabnost.
V	KNJIGARNI LEG na Korzu Verdi 67 v Gorici bo v nedeljo, 30. septembra, ob 10. uri bo srečanje za otroke s pravljičarko Sibillo Pinocchio; informacije po tel. 0481-33776 in leg@leg.it.
V	KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 bo v nedeljo, 30. septembra, ob
16.	uri Marino Niola predstavil svojo knjigo »Non tutto fa brodo«.
»SHORT STORY. LO SGUARDO DEI MAESTRI« je naslov laboratorijev kreativnega pisanja, ki jih bo vodil Mauro Daltin v knjigarni Ubik na Korzu Verdi 119 v Gorici med 4. oktobrom in 29. novembrom vsak četrtek med 20.30 in 22.30. Gost bo pisatelj Pino Roveredo; vpisovanja do 3. oktobra, informacije www.bottegaer-rante.it, info@bottegaerrante.it.
ZGODOVINSKA POT NA BRESTOVCU - zaključek obnovitvenih del in ovrednotenja strelskih jarkov ter utrdb: slovesno odprtje bo v nedeljo, 7. oktobra, ob 11. uri s pozdravi predstavnikov oblasti in kulturno točko v izvedbi ženske vokalne skupine Danica ter društva Dreizehn-Dreizehn 1313 iz Bovca. V torek, 9. oktobra, ob 20.30 bo v centru Danica predstavitev vodnika Mitje Jurna »La Memoria del Brestovec - Spomini Brestovca», ki ga je uredilo združenje Associazione Juliaest. Sodeluje dekliška vokalna skupina Bodeča Neža. V sredo, 10. oktobra, ob 18. uri bo v pokrajinski razstavni galeriji v Ulici Diaz v Gorici še odprtje razstave »Prenova in ovrednotenje utrdb na Brestovcu«.
ČETRTKOVA PREDAVANJA O VARNOSTI v priredbi občine Sovodnje: 11. oktobra ob 20.30 »Kako preprečiti kraje, sleparije, rope, roparske prekrške«, 18. oktobra ob 20.30 »Kako se izogniti nezgodam na domu« in 25. oktobra ob 20. uri »Nasilje po spolu: psihološki vidiki in mogoči protiukrepi«. Srečanja bodo potekala v dvorani Zadružne banke v Sovodnjah.
0 Mali oglasi
PRODAM HIŠO V PODGORI z garažo, vrtom in dvoriščem; tel. 320-1817913.
V	ŠTANDREŽU dajamo v najem opremljeno stanovanje z eno spalno sobo, kuhinjo in kopalnico; tel. 048121058.
Pogrebi
DANES V POLAČU: 11.00, Romano Buttignon (ob 10.30 iz bolnišnice Sv. Justa v Gorici) v cerkvi, sledila bo upe-pelitev.
DANES V ROMANSU: 15.00, Paolo Passador (prihod iz Trsta, od 14. ure dalje bo ležal v cerkvi) v cerkvi in na pokopališču.
DANES V PIERISU: 14.00, Armando Spanghero (s pokopališča v Beglianu) v cerkvi in na pokopališču.
prej do novice
www.primorski.eu1
18
Sreda, 26. septembra 2012
MNENJA, RUBRIKE
/
ŽARIŠČE
Komu služijo taki ponedeljkovi Odmevi?
Julijan Čavdek_
Upam, da se ne bo nihče preveč razburil ali začudil, če napišem, da so me pri ponedeljskovi oddaji Odmevi na prvem programu TV Slovenija, ko je bil govor o umestitveni seji vladnega omizja za Slovence v Rimu, najbolj neprijetno presenetila vprašanja, ki jih je časnikar postavil gostu v studiu. Če izvzamemo šokantno napoved odpustov, je stopila namreč v ospredje točno tista teza, za katero že nekaj let stoji Slovenska kulturno gospodarska zveza: nujna sta združevanje in odprava dvojnikov. To naj bi bila, po trditvah omenjene krovne organizacije, pot za pre-moščanje problema italijanskega javnega finan-siranja ustanov in organizacij slovenske narodne skupnosti. V tem naj bi tudi bile t.i. potrebne reforme naše civilne družbe.
Teza, ki se je pokazala na koncu, je dobila svojo prvo utemeljitev že na začetku, v predstavitvi, ko je časnikar kar dvakrat uporabil izraz »največja krovna organizacija«. Lepo in umestno bi bilo, da bi pri tem uporabil še kakšno besedo ali stavek, da bi razložil, na podlagi česa meni, da je tako. Izjava je sama na sebi površinska, krivična do druge krovne organizacije, Sveta slovenskih organizacij, in zavajajoča za slovenske gledalce, ki so verjetno bolj malo osveščeni o naši organiziranosti. Zaradi tega ne morem drugače razumeti takega uvoda, če ne kot postavljanje temelja za končno tezo.
Pogovor se je nadaljeval z obravnavo in oceno prvega zasedanja vladnega omizja, ki je bilo v ponedeljek na italijanskem notranjem ministrstvu v Rimu, ter velike finančne krize in posledic, ki zadevajo večje slovenske ustanove zaradi hude zamude pri prenosu sredstev iz Rima na Deželo FJK.
Izrečena je bila tudi zanimiva izjava, ki je marsikoga zelo začudila, saj je vidni predstavnik organizacije, ki ima v svojem samem nazivu besedo »gospodarska«, sam pa sedi tudi še v kakem pomembnem odboru, izjavil, da »nimamo komercialne dejavnosti, smo kulturne organizacije in torej ne moremo črpati finančnih sredstev iz drugih virov, razen državnih, mislim na Slovenijo in Italijo«. Zelo verjetno je šlo za ponesrečeno izjavo, ker je gost v studiu očitno mislil na druge slovenske ustanove, in ne na lastno krovno organizacijo.
Časnikar je nato postavil vprašanje, v katerem je omenil prisotnost dvojnikov in bil mnenja, da bi lahko finančna kriza nudila tudi možnost za njihovo odpravo in večjo strnjenost. Ta naj bi bila tako še pozitiven signal ter celo zgled za osrednjo slovensko stvarnost, kjer vlada velika razdeljenost. Normalno, da odgovor ni mogel biti nič drugega kot pozitiven, saj je prav to teza, ki jo SKGZ javno in vztrajno propagira že več let. Je pa tako postavljeno vprašanje zelo poenostavljeno, saj se je treba vprašati, ali je prisotnost dvojnikov zares tako izrazita, koliko jih sploh je in kakšna je njihova vloga. Še bolj tehtno pa bi bilo, če bi časnikar tudi omenil, zakaj je do take dvojnosti sploh prišlo. Saj ni treba ne vem kakšnih dolgih razprav. V nekaj stavkih se da to lepo ponazoriti in celotna slika bi bila bistveno bolj verodostojna in za gledalce tudi veliko zanimivejša. Omemba ali primerjava s slovenskimi razmerami pa je po mojem mnenju popolnoma brezpredmetna, ker so razmere popolnoma različne. Ni mogoče delati primerjav med življenjem narodne skupnosti, kakršno predstavljamo Slovenci v Italiji, in življenjem v državi, kot je Slovenija.
Pogovor bi lahko bil po mojem skromnem mnenju veliko bolj kakovosten, če bi v njem razvili in razčlenili vprašanje, ki je bilo sicer postavljeno: kako rešiti slovenske ustanove iz sedanje situacije. Žal se je odgovor glasil, da ni mogoče narediti ničesar, in tako sta sogovornika prešla na vprašanje dvojnikov in njihovega odpravljanja.
Objektivno gledano bi lahko bil razgovor nekoliko drugačen in bolj artikuliran. Kljub temu, da sta bili omenjeni posredovalno delo slovenske diplomacije in vloga slovenskih parlamentarcev, bi se ravno na tej točki lahko še kakšna stvar poglobila. Pred pogovorom je slovenski veleposlanik v Rimu Iztok Mirošič nazorno pojasnil, kam se morajo osredotočiti politični subjekti slovenske narodne skupnosti. Jasno je, da je prišlo do zapletov na politični ravni in da je tam potrebno napeti vse sile, da lahko prejmemo vsa tista sredstva, ki nam pritičejo. Našim društvom, organizacijam in ustanovam, dvojnim ali enojnim, pa je potrebno pomagati, da bodo ostali še naprej to, kar je tudi novinar podčrtal: ključne za nacionalno zavest Slovencev v Italiji.
arheologija - Danes uradno odprtje
Ljubljana bogatejša za tri arheološke parke
Skupno dvorišče v arheološkem parku Emonska hiša
sta
Ljubljana je bogatejša za tri prenovljene arheološke parke: Rimski zid, Emonsko hišo in Zgodnjekrščansko središče. In situ arheologija, ki je neprecenljive vrednosti za mesto, bo tako po besedah vodje oddelka za kulturo Mestne občine Ljubljana Uroša Grilca odslej na voljo tudi obiskovalcem. Uradno odprtje bo danes ob 17. uri na Rimskem zidu. To je eden izmed največjih projektov v Ljubljani, za katerega so prejeli precej sredstev iz evropskih skladov. Kandidirali in prejeli so tako sredstva za obnovo parkov kot tudi za njegovo oživitev, je povedal Grilc. Stroški celotnega projekta so znašali 410.000 evrov. Iz evropskih skladov so prejeli 348.500 evrov, MOL je prispevala 61.500 evrov.
Direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljana (MGML) Blaž Peršin je poudaril, da projekt zajema več področij, širok diapazon ljudi in znanj ter povezuje več institucij. Prenovo treh arheoloških parkov in ostalin rimske Emone v Ljubljani je vodil oddelek za kulturo Mestne občine Ljubljana (MOL), izvajali pa so jo MGML ter območna enota Ljubljana in restavratorski center Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Projekt je predpriprava na 2000. obletnico Emone, ki jo bo Ljubljana praznovala leta 2014.
Revitalizacija se je začela z obsežnim konservatorskim načrtom in delom, ki bo omogočil večjo dostopnost vseh parkov, med drugim tudi ljudem s posebnimi potrebami. V okviru
projekta Arheologija je kul bodo poskrbeli tudi za zanimiv način predstavitve parkov mladim, želijo pa si, da bi parki zaživeli tudi kot turisti-čno-kulturni produkt.
Po besedah muzejske svetovalke MGML Bernarde Županek je projekt priložnost in izziv, kako kulturno dediščino ne le ohraniti in zaščititi, pač pa tudi "dati ljudem v uživanje". Prepričana je, da bodo prenovljeni parki zanimivi tako za Ljubljančane in vse Slovence kot tudi za tuje turiste.
Petra Stušek iz Turizma Ljubljana je dejala, da se ob svetovnem dnevu turizma, ki ga praznujejo danes, veselijo tega projekta. V prihodnjih letih ga bodo predstavili tudi na turističnih borzah v Londonu in Berlinu.
Prvo javno vodstvo po rimski Ljubljani je bilo že včeraj zvečer z začetkom v Mestnem muzeju Ljubljana. Obiskovalci so prejeli zemljevide in navodila, kako v eni uri obiskati parke in druge antične zanimivosti. Navodila so v štirih jezikih: slovenščini, angleščini, italijanščini in nemščini, zemljevid pa tudi tudi v francoščini in španščini.
Krožna pot Emona - po rimski Ljubljani povezuje deset prepoznavnih točk antičnih spomenikov, ki so opremljene z razlagalnimi tablami. Obiskovalec se na pot lahko poda tudi sam z omenjenim zemljevidom Emone, posebnim otroškim vodnikom Emona od E do A, s pametnimi telefoni pa so mu dostopne dodatne zvočne in slikovne informacije prek sistema QR-kod. (STA)
odprta tribuna
Referenduma o kakovosti življenja in temeljnih pravicah delovnih ljudi
Sredi oktobra se priče zbiranje podpisov za sklic dveh referendumov o delavskih pravicah v Italiji. Zanje daje pobudo širok krog organizacij in strank, od sindikata kovinarjev CGIL do borčevske organizacije VZPI-ANPI, tja do komunistične Zveze levice, Vendolove SEL, Di Pie-trove Italije vrednot, združenja za zaščito skupnih dobrin ALBA, zelenih in toliko drugih. Napredne sile so vendar našle skupen jezik v bran pravic državljanov in v sozvočju z ustavnim načelom, da je Italija demokratična republika, ki temelji na delu.
Referendum naj bi odpravil zakonodajo o prožnejših odpustih z dela v brk 18. členu Statuta o pravicah delavcev, kakor jo je vsilila ministrica Elsa Fornero ter 8. člen zadnjega Ber-lusconijevega finančnega manevra, s katerim imajo delodajalci pravico, da se požvižgajo na kolektivne delovne pogodbe.
Kdor je sledil letos spomladi polemiki o spreminjanju 18. člena o odpustih se gotovo spominja, kako sta Fornerova in Monti vztrajno poudarjala, da bo večja prožnost pri odpuščanju z dela omogočila tudi večjo zaposlenost mladih. Rezultat je na dlani: uradna nezaposlenost je v Italiji trenutno 11%, konec leta pa pričakujejo skok do 13%. Na jugu je brez dela polovica mladih! Naj nas torej čudi, če narašča dejavnost kriminalnih združb? Rekli so tudi, da bodo z »reformo« poenostavili sistem zaposlovanja mladih, v resnici pa ostaja nespremenjen: atipičnih oblik dela je 46, kot prej. Delodajalci pa sedaj veselo mečejo na cesto bodisi sinove in hčere, kakor tudi očete in matere, ki so nekaj let pred upokojitvijo potisnjeni v obupno stanje.
Montijeva politika rezov in varčevanja ni obrodila otipljivih sadov, kvečjemu le na računovodski ravni, kajti prav ima Noam Chomsky, ki je prav v Trstu poudaril, da se recesije ne rešuje s pretiranim varčevanjem, oziroma zaščito bank namesto ljudi.
Še več. Monti je pred kratkim izjavil, da je za nizko zaposlenost v Italiji kriv Statut o pravicah delavcev. Gre za pomembno pridobitev »vroče sindikalne jeseni« leta 1969, ko je parlament na pobudo socialističnega ministra Brodolinija sprejel Statut, ki je urejal odnose med delodajalci in delavci v podjetjih nad 15 zaposlenih. Bil je italijanska inačica socialne države, kakor v Nemčiji sodelovanje sindikatov pri upravljanju fabrik.
Izkušnja s Fiatom dokazuje, da so italijanski kapitalisti sesali državne podpore, dokler je bilo mogoč, nato pa zbežali na tuje in svoje delavce puščajo na cedilu. Vlade so pri tem nemočno gledale in tuhtale, kaj bi lahko še ponudile v zameno za ohranjanje skromnih privatnih naložb in industrijskih dejavnosti. Pogostoma so zamižale ob davčnih in socialnoskrbstvenih utajah.
Pomladanska ukinitev sodne zaščite pred neupravičenimi odpusti z dela je bila tudi posledica Marchionnejevega izsiljevanja, ko je v zameno za obljubljenih 20 milijard naložb v italijansko avtomobilsko industrijo vrgel iz svojih obratov večinski sindikat kovinarjev FIOM CGIL.
Najbrž ni naključje, da je zadnje mesece skoraj 90% odpuščenih z dela bilo sindikalno aktivnih, predvsem članov tovarniških svetov in delavskih zastopnikov. Medtem pa Fornerova predlaga, naj bi sprostili odpuste tudi v javnem sektorju, se pravi šolstvu, zdravstvu, krajevnih upravah itd.
Reforma Monti-Fornero za neupravičene odpuste predvideva le denarno odškodnino, medtem ko je Statut o pravicah delavcev dal sodnikom pravico, da odpuščenega vrnejo na svoje delovno mesto. To je bilo jamstvo, zaradi katerega je bilo število neupravičenih ali diskriminacijskih odpustov zelo majhno, saj delodajalci niso hoteli tvegati sodne obravnave.
Referendum, za katerega moramo zbrati potrebnih pol milijona podpisov, vrača torej stvari na svoje mesto in zaposlenim večjo gotovost. To pa je v interesu vseh, tudi mladih, ki delajo s ter-
minskimi pogodbami, a upajo, da bodo prej ali slej dobili stalno delovno mesto. Zaščita pomeni zanje pravico upati v svojo bodočnost.
Drugi referendum predlaga ukinitev zloglasnega 8.člena Berlusconijevega poletnega finančnega manevra, kjer je zapisano, da smejo delodajalci obiti določila kolektivnih delovnih pogodb in drugih zakonskih norm, ko gre za delovne urnike, zadolžitve na delu, odpuščanje itd. Zadostuje soglasje večinskega sindikata v podjetju. Zgled so bili prav Marchionnejevi »referendumi«, ko je izsilil soglasje za nove delovne pogoje v zameno za (neuresničeno) obljubo, da bo ohranil raven zaposlitve in dejavnost Fiata v Italiji.
V bistvu pa to pomeni srednjeročno odpravo kolektivnih delovnih pogodb, na katerih temelji ves sistem odnosov v gospodarstvu. Zmaga na referendumu bi pomenila, da imajo delavski sindikati spet pogajalsko moč pri sklepanju kolektivnih pogodb, sicer bodo zaposleni, delavci in uradniki, prepuščeni na milost in nemilost svojim gospodarjem.
Veliko je ukrepov Montijeve vlade in njene parlamentarne večine, s katerimi javnost ne soglaša. Mednje spada pretiran in krivično odmerjen davek na stanovanjske objekte (IMU), za katerega plačujemo že drugi obrok. Ustava ne dovoljuje referendumov za ukinitev davkov, vendar bi uspeh referendumov o delavskih pravicah bil jasno sporočilo vladi in njeni večni, da je napočil čas, ko bi bilo treba spremeniti korak in denar iskati tam, kjer ga je preveč ne pa pri preprostih ljudeh in družinah.
Skratka, referenduma, ki ju predlagamo, želita poudariti ustavno načelo enakopravnosti med delavci in delodajalci, da moč bogastva ne bo prevladala nad demokracijo.
Podpise bomo zbirali do božiča na trgih in županstvih. Pohitite. Gre za kakovost življenja bodočih rodov.
Stojan Spetič
PISMA
Pojasnilo KB1909
Spoštovani profesor Samo Pahor!
Na žalost ne moremo sprejeti Vašega izziva. Stvarnost je drugačna, kot jo vi prikazujete v svojem odprtem pismu Primorskemu dnevniku, v katerem navajate družbo KB1909 d.d.. Glede na izjavo, da bi lahko KB1909 d.d. odkupila terjatev NŠK (ki jo vi omenjate kot "cessione del credito"), želim pojasniti, da družba nima več statusa finančne družbe, kot predvideva člen 106 bančnega zakona, kar pomeni, da ne sme opravljati finančnega posredovanja.
Vsekakor Vam zagotavljam, da si družba KB1909 d.d. in druga podjetja Skupine KB1909 d.d. prizadevajo v največi možni meri, da pomagajo slovenskim kulturnim, športnim in drugim ustanovam s prispevki, donacijam in ugodnimi najemninami za prostore v nepremičninah, ki so last družbe.
Ob koncu dovolite še pojasnilo glede honorarjev članov nadzornega sveta družbe KB1909. Člani nadzornega sveta prejemajo letno 5.000,00 evrov bruto, predsednik pa 10.000,00 evrov, kot je bilo določeno na zadnji skupščini delničarjev
KB1909 junija letos.
Carlo Devetak, predsednik nadzornega sveta KB1909
w
Petek, 28. septembra 2012 1Q
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.eu
APrimorski
~	dnevnik
UEFA ZA DODATNE SODNIKE
VARŠAVA - Evropska nogometna zveza (Uefa) bo še nadalje vztrajala pri dodatnih sodnikih, ki bodo pomagali glavnem sodniku (na sliki ANSA Antonio Damato) pri sojenju na tekmah. Po mnenju tehničnega direktorja Uefe Andyja Rox-burgha se je sodniška pomoč izkazala za več kot uspešno na evropskem nogometnem prvenstvu. Kljub kritikam sojenja na letošnjem Euro so v evropski krovni nogometni organizaciji več kot zadovoljni z dodatno sodniško pomočjo na zelenicah. Zaradi tega ukrepa se je število pre krškov na nogometnih igriščih zmanjšalo za 20 odstotkov v primerjavi s prejšnjim Eurom.
SANTOSU SUPERPOKAL
SAO PAULO - Brazilsko moštvo Santos je zmagovalec južnoameriškega nogometnega superpokala recopa sudamericana. V sredini povratni tekmi je premagalo moštvo Universidad de Chile z 2:0 (1:0) ter osvojilo svojo prvo superpokalno južnoameriško lovoriko. Na prvi tekmi sta moštvi igrali neodločeno 0:0. Za južnoameriško superpokalno lovoriko se udarita zmagovalec pokala libertadores, ki ga je osvojil Santos, in zmagovalec južnoameriškega pokala sudamericana, ki ga je dobilo moštvo Universidad. Zmagovalna zadetka za Santos sta prispevala Neymar (27., na sliki ANSA) in Bruno Rodrigo (59.).
ŠE UMETNIŠKI »UDAREC« V PARIZU
PARIZ - Zidanov udarec z glavo v Materazzijeva prsa v finalu svetovnega nogometnega prvenstva v Nemčiji leta 2006 še dolgo ne bo šel v pozabo. Pred muzejem moderne in sodobne umetnosti, Centre Pompidou v Parizu so postavili petmetrski bronasti kip (slika ANSA), delo mladega alžirskega umetnika Abdela Abdessemeda. Razstava njegovih del bo na ogled od 3. oktobra do 7. januarja.
naš pogovor - Edini Tržačan v košarkarski A1-ligi Daniele Cavaliero
»Skoraj vsi varčujejo«
S sredino zmago sienskega Monte-paschija proti novincu v A1-ligi Brindi-siju se je začela košarkarska sezona. Siena je bila v zadnjih šestih letih državni prvak, v zadnjih štirih tudi pokalni.
Ali bo letos tudi tako?
«V Sieni so precej zmanjšali proračun in spremenili ekipo ter zamenjali trenerja. Montepaschi ostaja eden izmed favoritov za osvojitev državnega naslova. Na papirju pa je Milano boljši. Tudi Cantu jih je konec tedna že premagal v državnem superpokalu. Boj za vrh bo letos bolj izenačen,« je napovedal edini tržaški košarkar, ki igra v najvišji italijanski ligi, pri ekipi V.L. Pesa-ro, 28-letni Daniele Cavaliero, ki je v A1-ligi opravil krstni nastop s tržaškim Te-litom v sezoni 1999/2000. Od takrat je igral še za milanski AJ, Roseto, Bologno, Avellino in Montegranaro.
S Pesarom ste se v lanski sezoni uvrstili v polfinale končnice, nato ste izgubili proti Milanu. Kateri pa so vaši letošnji cilji?
Bom banalen, ampak vam bom rekel, da je naš cilj obstanek v ligi. Letos smo namreč tudi mi zmanjšali proračun in pomladili ekipo, tako da bomo našo pravo moč videli šele na prihodnjih tekmah. V nedeljo nas čaka prva težka preizkušnja proti rimskemu Virtusu.
Pravzaprav je večina klubov zategnila pas.
Velika večina. Višji proračun sta mogoče delno potrdila Milan in Cantu. Drugi vsi varčujejo. Pozna, da se je kriza in pokroviteljev je vse manj oziroma so
Danieleja Cavaliera, play-makerja državne izbrane vrste, smo v tržaški športni palači med poletjem videli na delu proti Češki in Belorusiji
kroma
manj radodarni. Tudi v času krize se da izluščiti nekaj pozitivnega. To velja predvsem za mlajše košarkarje, ki bodo tako dobili priložnosti, da se izkažejo.
Čez dobra dva tedna se bo začela tudi evroliga, v kateri italijanski klu-
bi v zadnjih sezonah ne igrajo pomembne vloge.
Najbrž je ne bodo tudi letos, saj je razlika med drugi evropskimi velikani vse bolj očitna.
Kakšno je življenje v Pesaru?
Zelo kvalitetno, čeprav imam kot vedno močno domotožje po Trstu. Vračam se vsakič, ko imam na razpolago nekaj prostih dni. Pogrešam namreč družino in prijatelje. Pesaro je mesto, ki živi s košarko. Tu je ta šport doma, saj ima klub slavno zgodovino.
Tudi tržaški klub bo končno igral v kakovostnem prvenstvu.
Legadue (A2-liga) je res zahtevno prvenstvo. Trst si zasluži igranje na takem nivoju. Vodstvo Pallacanestra Trieste je zelo sposobno. Trenerski štab je dobro pripravljen in igralci so motivirani. Prepričan sem, da se bodo dobro odrezali.
Z italijansko reprezentanco ste se zasluženo (brez poraza) uvrstili na evropsko prvenstvo, ki bo prihodnje leto v Sloveniji.
Dokazali smo, da smo dobra ekipa, čeprav v reprezentanci ni zvenečih imen. Selektor Simone Pianigiani nas je dobro motiviral. Po nekaj slabih letinah smo končno pokazali lep napredek. Zame bo igranje v Sloveniji še dodatna motivacija, saj je leži Trst ob meji in si bodo naše tekme ogledali številni prijatelji.
Letošnje leto je bilo zate zahtevno: uvrstili ste se v polfinale play-offa, nato pa so bile med poletjem na sporedu kvalifikacije za EP.
Ker živim za košarko, mi je bilo vse to v veliko veselje. Vnaprej bi podpisal, da bi se tudi v letošnji sezoni uvrstili v polfinale. Tudi prihodnje leto bo zaradi evropskega prvenstva zelo naporno. Na vse to se bomo primerno pripravili.
Jan Grgič
košarka - Union Olimpija
Trener Filipovski: Evroliga je božji dar Volley pa tudi Aich Dob
odbojka - Začetek srednjeevropske lige
Med favoriti ACH
LJUBLJANA - Do začetka tekmovanja v košarkarski evroligi sta še dobra dva tedna. Union Olimpija je imela včeraj v Stožicah tako imenovani dan za medije, danes zvečer pa bo dobila tudi tekmeca v prvem krogu 12. oktobra. V Desiu pri Milanu bodo namreč končane kvalifikacije za evroligo. Zmagovalec kvalifikacij bo napredoval v skupino A, v kateri so poleg Ljubljančanov še Fe-nerbahče Carigrad, Himki Moskva, Real Madrid in Panathinaikos.
Union Olimpija v evroligi nastopa neprekinjeno vse od njene ustanovitve, žal pa prihodnost slovenske košarke v najelitnejšem evropskem klubskem tekmovanju ni preveč svetla. Zaradi spremembe pravil evrolige Slovenija v prihodnji sezoni nima več zagotovljenega mesta v evroligi, temveč se bo morala zanj boriti v ligi Aba, ki je postala kvalifikacijsko sito tudi za ostale klube iz držav nekdanje Jugoslavije. Iz lige Aba bodo v evroligo napredovale dve ekipe, še ena bo šla v kvalifikacije, četrto in pe-touvrščeni ekipi pa se bosta uvrstili v evropski pokal.
O bližajočem tekmovanju - še prej Ljubljančane ta konec tedna čaka štart v ligi Aba - in ciljih v novi sezoni evro-lige je spregovoril trener Sašo Filipovski. »Zavedati se moramo, da je za nas evro-liga že letos božji dar. Vodstvo namreč že več let natančno spremlja položaj na-
šega kluba in točno ve za vse naše težave. Hkrati evroliga postaja vedno bolj tržno usmerjeno tekmovanje - želi se prebiti celo na kitajski trg, zato je malo verjetno, da nam bo vodstvo pogledalo skozi prste. Do evrolige se lahko prebijemo le skozi ligo Aba,« pravi Filipovski.
»Cilji kluba v tej sezoni so čim uspešneje nastopiti v evroligi in hkrati kaliti mlade igralce za prihodnje nastope. V ligi Aba se želimo prebiti do mest, ki vodijo v evropska tekmovanja, na domači sceni, torej pokalnem in državnem tekmovanju, pa hočemo osvojiti obe lovoriki,« dodaja Filipovski.
Zvestim gledalcem v dvorani Sto-žice - letne vstopnice gredo po besedah ljudi iz kluba dobro v prodajo - bodo morali letos spremeniti določene navade. Union Olimpija bo namreč vse tekme evrolige igrala ob petkih (prvo domačo 19. oktobra proti Fenerbahčeju), srečanja lige Aba pa ob ponedeljkih. (STA)
CANTU' - V polfinalu kvalifikacij za uvrstitev v fazo skupin evrolige je Cantu z 89:83 premagal češki Nymburk in se tako uvrstil v nocojšnji finale, v katerem bodo igrali proti zmagovalcu s si-nočnje tekme Kazan - Sarthe.
ACEGAS APS - Državni pokal košarkarske A2-lige, osmina finala, prva tekma: Tezenis Verona - Acegas Aps Trst 62:74 (Brown 19 točk).
LJUBLJANA - S tekmo med Fino Koposvarjem in ACH Volleyjem se bo danes začela moška srednjeevropska liga. V letošnjem tekmovanju bo nastopilo osem ekip, za razliko od lani že od samega začetka tudi dve slovenski. ACH Volley bo poskušal vrniti naslov, z uvrstitvijo na zaključni turnir štirih klubov pa se spogleduje tudi kamniški Calcit Volleyball. Slovenski prvaki iz Ljubljane so po lanski sezoni, ki v Evropi ni bila najbolj uspešna, doživeli kar nekaj sprememb. S srbskim trenerjem Igorjem Ko-lakovičem vodstvo kluba ni podaljšalo pogodbe, na njegovo mesto je iz Kamnika prišel Luka Slabe (njegov pomočnik bo Gašper Ribič). Spremembe so tudi v igralskem kadru, saj so klub zapustili Dejan Vinčič, Matevž Kamnik, Alan Komel in Klemen Čebulj, namesto slovenskih reprezentantov so v Tivoli prišli srbski bloker Borislav Petrovič, brazilski podajalec Carlos Moreno, ameriški spreje-malec Jayson Jablonsky in francoski korektor Sidibe Mory. Cilj ljubljanskega moštva v tekmovanju, ki so ga osvojili že štirikrat (dvakrat je bil najboljši Innsbruck in enkrat Dunaj), bo gotovo prvo mesto, tega so lani, ko so igrali le v končnici, morali prepustiti Hypo Tirolu Innsbrucku.
»Liga bo letos kakovostnejša kot v prejšnjih letih. Kot zmeraj bo Hypo Tirol Innsbruck izredno močan, tudi Aich Dob (slovenska ekipa iz Koroške v Avstriji op. ur.) je ena izmed ekip, ki se bo-
do borile za vrh lestvice. Zelo se je okrepila ekipa iz Bratislave, v svoje vrste je privabila kar nekaj izkušenih domačih igralcev, ki so v zadnjih letih nastopali v najmočnejših evropskih ekipah. Tudi Kamničani lahko ogrozijo katerokoli od prej omenjenih ekip,« je pred začetkom sezone dejal Slabe, ki je zadovoljen z igralci, ki jih ima. Priprave za novo sezono so po njegovih besedah potekale povsem po načrtih, solidni so bili tudi rezultati pripravljalnih tekem.
Tudi v kamniškem moštvu je prišlo do nekaj sprememb, namesto Slabe-ta bo ekipo vodil Marko Brumen, ki je zadovoljen, da sta v klubu ostala nadarjena sprejemalca Jan Planinc in Jan Po-keršnik, na katerih bo prav gotovo gradil igro. Novinci v ekipi so Danijel Po-keršnik (Astec Triglav), Jan Brulec (Krka) in Žiga Štern (Svit), nekaj igralcev je tudi odšlo (Matej Mihajlovic, Matija Jereb...), a se naj to ne bi poznalo. Ob ACH Volleyju, obeh avstrijskih klubih, madžarskem Kaposhvaru, kjer je zaradi majhne dvorane vedno težko igrati, slovaških Unicef Bratislavi in Chemmes Hu-menneju in hrvaški Mladost Kašteli bodo Kamničani poskušali uvrstiti na zaključni turnir.
Konec tedna se začenja tudi ženska srednjeevropska liga, v kateri bodo naslov branile igralke Nove KBM Branika, tudi tokrat pa ji bodo družbo delale Kam-ničanke.
predsednik szs
»Obdal se bom z ljudmi, ki jih ima Tina rada«
LJUBLJANA - Nekdanji vrhunski smučarski skakalec Primož Ulaga je na izredni skupščini v Ljubljani postal sedmi predsednik največje športne panožne organizacije v državi, Smučarske zveze Slovenije, od njene ustanovitve leta 1948. Ulaga je nasledil Tomaža Lovšeta, ki je po škandalu v Južni Koreji odstopil sredi mandata. Ulaga, ki je bil izvoljen z večinsko podporo, a s skrajšanim mandatom do konca olimpijskega ciklusa leta 2014, bo moral smučarsko barko v naslednjih 16 mesecih krmariti z zmanjšanim letnim proračunom, ki znaša nekaj več kot devet milijonov evrov. Zato ne manjka bojazni, da bo denarja še pred koncem sezone zmanjkalo. Novi predsednik čudežne formule nima, je pa prepričan, da se da shajati tudi z manjšim proračunom. Svoje funkcije sicer ne namerava opravljati poklicno.
Ulaga se zaveda, da je manevrskega prostora za pogajanja s sponzorji zelo malo: »Vemo, da pri alpincih, kjer obstaja zanimanje za oglasni prostor na čeladah, ni možnosti, ker je Tina Maze samostojna in ima neke svoje pravice. V to se niti ne bomo spuščali. Vemo, da imajo nordijci team sponzorjev in zaradi tega boljše proračune, ampak to je stvar odločitve alpskega dela. Na to sploh ne bom vplival. Jaz lahko samo predlagam modele, kako bi moralo biti. Seveda pa bom vedno zahteval, da v disciplinah ne prekoračujejo sredstev, da imamo najboljše trenerje, da skrbimo za zadovoljstvo baze, komunikacijo, klube.«
Osrednja pozornost v mandatu prejšnjega predsednika Lovšeta je bila povezana z odnosi s samostojno ekipo najuspešneje slovenske alpske smučarke Tine Maze in trenerja Andree Massija. Ulaga z Mazejevo ne pričakuje zahtevne komunikacije. »Obdal se bom z ljudmi, ki jih ima ona rada in naj se oni z njo zmenijo,« je bil o tem vprašanju kratek novi predsednik. (STA)
A-LIGA - Včeraj so igrali še zadnje srečanje 5. kroga nogometne A-lige. Siena je z golom Calaioja premagala Bologno. Že jutri bosta na sporedu prvi tekmi 6. kroga: 18.00 Parma -Milan, 20.45 Juventus - Roma.
VATERPOLO - V soboto se bo z igranjem prvega kroga začela nova tekmovalna sezona za vaterpoliste v eni najmočnejših lig sveta Triglav jadranski vaterpolski ligi,v kateri bo poleg osem moštev iz Hrvaške in treh moštev Črne gore nastopal tudi slovenski državni prvak kranjski Triglav.
USPEŠNA STAVA - Oče Rya-na Tunniclifla, mladega nogometaša angleškega nogometnega velikana Manchester Uniteda, Rick Tunnicliffe je zaslužil približno 12.500 evrov, potem ko je pred desetimi leti vplačal stavo, da bo njegov sin nekoč zaigral za prvo ekipo rdečih vragov. Rick Tun-nicliffe je leta 2002 vplačal 100 funtov, listek pa je postal dobiten v sredo, ko je 19-letni Ryan debitiral v dresu Uni-teda na tekmi ligaškega pokala proti Newcastlu. Kot zanimivost velja oddati, da je njegov oče vplačal tudi 100 funtov na to, da bo sin nekoč zaigral za angleško reprezentanco. Če se bo to zgodilo, bo Rick Tunnicliffe «pokasi-ral» še 44.000 evrov.
20
Petek, 28. septembra 2012
ŠPORT
PRIMORJE KAZNOVANO
Disciplinska komisija deželne nogometne zveze kaznovala kar nekaj nogometašev ekip naših društev. Največ bo oškodovano proseško Primorje, saj bo moral napadalec Andrea Pellaschiar »mirovati« kar štiri kroge, medtem ko bo Alessandro Tuccio preskočil prihodnje tri tekme. Oba sta, Pellaschiar po izključitvi i n Tuccio po zamenjavi, - kot piše v poročilu - še naprej hudo zmerjala sodnika. Zaradi tega bo moralo proseško društvu tudi seči v žep in plačati denarno kazen (100 evrov). En krog sta bila diskvalificirana še Pantuso (Ju-ventina) in Di Gregorio (Primorec).
BOGATE NOGOMETNE »AMATERSKE« SOBOTE
Državna zveza je pred kratkim objavila spored sobotnih vnaprej igranih tekem v raznih deželnih amaterskih prvenstvih. Že jutri bosta v 1. AL na sporedu tekmi Primorec - San Giovanni in So-vodnje - Pieris. Prihodnji konec tedna, v soboto, 6. oktobra, bo v 2. AL v Dolini derbi med Bregom in Zarjo. Isti dan bo Primorje igralo v gosteh proti Roianeseju. V 1. AL pa bodo nogometaši Sovodenj gostovali pri Pro Gorizii.
/
V PRIČAKOVANJU BARCOLANE
Čez dobra dva tedna (14. oktobra) bodo Tržaški zaliv zasedle številne jadrnice. Na sporedu bo najbolj množična regata v Sredozemskem morju, že 44. Barcolana, ki jo bodo organizatorji javnosti uradno predstavili v ponedeljek ob 17. uri v starem pristanišču v Trstu. Konec prihodnjega tedna bodo prišli na svoj račun najmlajši v razredu optimist, ki bodo nastopili na tradicionalni Barcolini.
f J
m
\
i

KOŠARKA - Breg pred začetkom deželne C-lige
Salvi: »Predvsem za mlade«
Čeprav jih nekaterih uvrščajo med favorite, so pri Bregu letos zelo previdni. Pravijo, da bo cilj članske ekipe miren obstanek. Tako je poudaril Boris Salvi, načelnik košarkarske sekcije.
Ekipa je delno prenovljena. Ste s sestavo skupine zadovoljni?
Smo, vendar želeli bi si še visokega igralca, ki ga letos nimamo. V taki sestavi bomo torej igrali hitreje in bolj dinamično, imamo pa tudi močnejše igralce, ki se bodo v obrambi lahko borili pod košem.
Ali ga boste še naprej iskali?
Nekaj časa še imamo.
Kaj pa Goran Jagodnik, ki je treniral pri vas?
Odločili smo se, da ga ne registriramo: prvič zato, ker bi morali zanj tudi plačati kotizacijo (parametro) zvezi, ker je že igral v Italiji, drugič pa zato, ker bi mu s tem zaprli vsako pot in torej moral vse do prestopnega roka igrati z nami.
V	preteklih sezonah je od mlajših igralcev vidnejšo vlogo dobil samo Schillani (letnik 1992). Bo letos on še vedno edini?
Upam, da ne bo edini. Mlajša igralca Mattiassich in Sternad (oba 1996) sta že dobila nekaj minutaže, z nami trenira tudi Erik Gregori (1995) in upam, da se nam bodo pridružili tudi perspektivni igralci letnika 1997.
Minutaža na prijateljskih tekmah pa še ne pomeni tudi igranja v prvenstvu.
S trenerjem Kladnikom smo se dogovorili, da bi letos res ciljali na uveljavitev mlajših igralcev. Letos vsekakor nismo favoriti. Želel pa bi, da bi si do polovice prvenstva že priigrali obstanek.
Cilj je torej le obstanek?
Prav gotovo je letos cilj miren obstanek. Sicer mislim, da prave moči ekipe še ne poznamo. S Kosom je gotovo pridobila na kvaliteti in malenkost na višini, on je dober strelec, močan tudi pod košem. Skratka, igra lahko na vseh igralnih pozicijah. Šele prve tekme pa bodo pokazale kaj več.
V	zadnjih sezonah ste bili vedno med favoriti in se borili za napredovanje. Občutek pa sem imela, da navsezadnje si napredovanja niste želeli?
Ni bil naš edini cilj, saj veliko vlagamo predvsem v mladinski sektor, da bi privzgojili garnituro igralcev za naslednje sezone. Lani nam je pač zmanjkalo moči.
Naj pove, da sem bil nekoliko razočaran nad izjavami Vatovca (v intervjuju PD, 21. septembra, op. a.), saj je postavil pred vse italijanski tržaški klub. Mi se vsekakor trudimo z razpoložljivimi finančnimi sredstvi in sposobnostmi. Njega smo si privoščili prav zato, ker smo bili prepričani, da je on najboljši (letos trenira ekipo U17 pri Bregu, op. a.).
Res ste z Vatovcem pokazali, koliko vlagate v mlade. Kaj pa ostale ekipe?
Sestavili smo še ekipo U13, ekipo začetnikov in minibasketa. zaradi različnih dejavnikov pa smo zelo šibki pri letnikih 1998 in 1999.
Ne sodelujete več z Don Boscom in z ostalimi slovenskimi ekipami?
Združene ekipe z Jadranom in Borom ni več, ker so se igralci vrnili v matična društva, z Don Boscom pa nimamo več skupnih ekip.
Če se povrnemo k prvi ekipi. Nekajkrat ste imeli možnost, da bi napredovali, kaže, da ste bolj v konkurenci z Jadranom kot z Borom? Velja?
Nočemo biti v konkurenci z nobenim klubom. Nekaj let smo želeli res sestaviti čim bolj konkurenčne in atraktivne ekipe. Včasih si lahko boljši enostavno z najemom enega igralca več, torej z nekaj
evri več. Zdaj pa smo stopili korak nazaj in skrbimo predvsem za naše igralce in želimo, da bi se uveljaviti.
Torej ste bili z Jadranom konkurenti?
Nimamo teh ambicij. Še najmanj z Jadranom, nekaj več konkurence je mogoče z Borom, vendar samo zato, ker smo v isti ligi.
Kako pa sprejemajo košarko vaši občani?
Najbrž je nogomet še vedno šport številka ena, vendar smo ga z našim delom in rezultati kmalu dohiteli. V telovadnico privabljamo res veliko število navdušencev.
Koliko odgovornih pa skrbi za člansko ekipo?
Stalno štirje, jaz, Walter Mocor, Pino Matarrese, Mauro Bandi, ekipo vodi trener Klemen Kladnik, ob njem pa bodo na klopi sedeli še Robi Jakomin, Denis Salvi ali David Pregarc, saj Kladnik nima še trenerske izkaznice za deželno ligo. Sicer pa o delovanju odloča celoten odbor, ki ga sestavlja približno dvajset odbornikov. Čisto vsi pa priskočijo na pomoč, ko je potrebno.
Veronika Sossa
Kapetanski trak je od Štefana Samca prevzel Alen Semec
kroma
Trener Klemen Kladnik: »Letos imamo manj izkušenj«
Člansko ekipo Brega bo v letošnji sezoni treniral Klemen Kladnik, 38-letnik iz Kopra, ki se bo na članski ravni preizkusil drugič: pred štirimi sezonami je vodil Portorož v tretji slovenski ligi, letos pa bo prvič sedel na klopi ekipe deželne C-lige. »Ekipa je doživela precej sprememb, zapustilo nas je pet igralcev, dopolnili pa smo jo s tremi mlajšimi igralci, Ciglianijem, Kosom in Andreo Grimaldijem. Skratka, gre za novo skupino, ki je gotovo hitrejša in agresivnejša, ima pa manj izkušenj. Glede na to, da imamo enega organizatorja igre in pol, ostali pa bodo igrali na različnih položajih, bo to najbrž neugodno za tekmece. Ker nimamo centrov, pa bomo lahko trpeli proti visokim ekipam,« je pojasnil Kladnik. Ker bo novinec v ligi, bo med prvenstvom šele spoznaval tekmece. Prav zato ničesar ne pričakuje: igrali bodo iz kroga v krog, vsakič pa bodo šli na zmago in zaigrali maksimalno. S pripravljalnim obdobjem je delno zadovoljen: nekateri bi lahko trenirali kaj več, pohvalil pa je prizadevnost tistih, ki pa so redno zahajali na treninge. Največja težava je tačas uigranost, ki še ni optimalna, glede na to, da se je ekipa dokončno sestavila šele pred kratkim. Trener poudarja, da bodo priložnosti dobili tudi mlajši igralci (1995, 1996 in 1997), seveda le, če si bodo to zaslužili.
Breg			
Giacomo Schillani	1992	180	P
Kristjan Ferfoglia	1984	188	B/P
Nicholas Bazzarini	1993	186	B
Štefan Nadlišek	1992	185	B
Alen Semec	1982	192	K
Marco Grimaldi	1986	190	K
Andrea Cigliani	1988	195	K/B
Erik Gregori	1996	183	P/B
Patrik Mattiassich	1995	190	K
Michael Robba	1990	190	K
Mrtin Sternad	1995	183	B
Alberto Grimaldi	1995	183	B
Dominik Kos	1987	198	K/C
Luca Gelleni	1997	193	K
Luka Giacomini	1997	194	K
Giacomo Crismani	1997	194	K
Lenard Zobec	1997	196	K/C
Trener: Klemen Kladnik			
Legenda: P play, B/P branilec/play, B branilec, K			
krilo, K/B krilo/branilec, K/C krilo/center			
Mlade odbojkarice Kontovela in Sokola na pripravah na novo sezono
slosport.org
ODBOJKA
Prvi koraki v novi sezoni
Odbojkarski sekciji ŠD Kontovel in ŠD Sokol sta v začetku septembra priredili šestdnevni kamp za najmlajše odbojkarice. V dveh delovnih skupinah je treniralo dvajset udeleženk: v prvi skupini so vadile igralke mi-nivolleya in superminivolleya, v drugi pa igralke U12, U13 in U14. Vadba se je začela vsako jutro s skupnim ogrevanjem, nato pa se je delo nadaljevalo ločeno na odprtem igrišču in v telovadnici na Kontovelu ter v dvorani Er-vatti pri Briščikih. Predsezonske priprave so vodile Sandra Vitez, Ilenia Cassanelli, Vera Balzano, Tania Babudri in Norči Zavadlal.
□ Obvestila
AŠD BREG sporoča, da bodo v občinskem športnem centru S. Klabjan v Dolini stekle še sledeče dejavnosti: rekreacija odrasli, od 1. oktobra ob ponedeljkih in petkih ob 21.00; rekreacija odrasli, od 4. oktobra ob četrtkih ob 8.30; otroška telovadba od 6. oktobra ob sobotah, skupina starejših ob 9.30 in skupina mlajših ob 10.30.
AO SPDT organizira tečaj plezanja za začetnike. Za informacije kliči na št. 3496648530 (Jernej) ali poglej na spletno stran www.spdt.org. ZSŠDI obvešča, da bo seja smučarske komisije v četrtek, 4. oktobra, ob 20.30 na sedežu Sk Brdina na Opčinah.
AŠK KRAS obvešča, da začnejo dejavnosti: v ponedeljek, 1. oktobra, rekreacijska telovadba za starejše ob ponedeljkih in četrtkih 8.30-9.30; danes, 26. septembra, telovadba za otroke (vrtec in osnovna šola) ob sredah 16.30-17.30; v četrtek, 27. septembra, vadba namiznega tenisa za rekreativce ob torkih in četrtkih 20.15-22.00. Vpisi in informacije na prvem treningu v Športno Kulturnem Centru v Zgoniku. Obenem obvešča, da poteka vadba namiznega tenisa za začetnike v Športno Kulturnem Centru, interesenti se lahko prijavijo od ponedeljka do petka 16.30-18.00. OK VAL obvešča, da bodo v občinski telovadnici v Doberdobu potekali treningi za rekreativne odbojkarje. Treningi bodo ob sredah od 20.00 do 22. ure. Informacije: 3356131579 (Barbara) ali 3932350925 (Sandro).
AŠK KRAS, odsek za otroško telovadbo, obvešča, da se začenja tečaj splošne telesne vzgoje s predšolskimi otroki in tistih, ki obiskujejo prva dva razreda osnovne šole (3-7 let). Vadba bo potekala v prostorih Športno kulturnega centra v Zgoniku ob sredah od 16.30 dalje. Vpisovanje in vse informacije dobite na prvem srečanju 26.09.2012 ob 16.30. Osnovnošolci otroške telovadbe se bodo lahko (na izbiro staršev in brez dodatnih stroškov) preizkusili v namiznem tenisu. Za informacije: Sonja Milič 3397563191.
AŠK KRAS, namiznoteniški odsek, obvešča, da se začenja začetniški letni tečaj za namizni tenis. Vse informacije dobite od ponedeljka do petka v Športno kulturnem centru v Zgoniku od 16.30 dalje. Za dodatna pojasnila lahko pokličete Sonjo Milič na tel. 3397563191. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM obvešča, da je v teku vpisovanje v novo sezono. Urniki treningov na OŠ F. Bevk na Opčinah: skupina Zajčki (7-11 let) pon. 16.30-18.00, sre. 18.00-19.00 in pet. 17.00-18.30; skupina Strele (12-14 let) pon. in pet. 18.00-19.30 in sre. 19.00-20.00; skupina Škrati (nad 15 let) pon. in pet. 19.30-21.30 in sre. 20.0021.00. Informacije in vpis na tel. 3497597763 ali info@cheerdancemillenium.com. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM obvešča, da so v teku vpisovanja za predšolsko telovadbo (3-6 let) ob ponedeljkih in petkih od 16.45 do 17.45 v prostorih Sklada M. Čuk (Repentabrska ul. 66, Opčine) ter za gimnastiko/akrobatiko ob sredah na OŠ F. Bevk (Opčine): osnovnošolci 18.00-19.00; srednješolci 19.00-20.00; višješolci 20.00-21.00. Informacije in vpis na tel. 3497597763 ali info@cheerdancemillenium.com. ŠD KONTOVEL, odsek ritmične telovadbe, vabi deklice od 4. do 8. leta na treninge, ki so ob ponedeljkih in četrtkih od 17.00 do 18.00. Za vpis in ostale informacije pokličite na tel. št. 3385000643.
OK VAL obvešča, da se začenja nova sezona v doberdobski telovadnici. Za predšolske otroke in prvošolce (2006 in mlajši) bo vadba v ponedeljek in sredo od 16. do 17. ure. Za letnike 2003, 2004, 2005 bo ob torkih in četrtkih od 15. do 16.30. Treningi U12 in U13 že potekajo ob torkih od 16.30 do 18.30 in ob petkih od 17. do 19. ure. Treningi U13 in U14 deklet že potekajo ob ponedeljkih in sredah od 17.00 do 18.30 ter ob petkih od 15.30 do 17.00. Dodatne informacije: Ingrid 3459527302 in Tjaša 3284133974
SK DEVIN organizira smučarske tečaje na plastični stezi v Nabrežini z društvenimi učitelji vsak četrtek in soboto popoldne. Druga izmena se začne 13. oz 18.oktobra. Možnost najema smučarske opreme. Informacije in vpisovanja na info@skdevin.it, na 0402908105 ali na 3481334086.
SMUČARSKI ODSEK SPDT obvešča, da se v sredo, 3. oktobra 2012 začenjajo telesne priprave za smučarsko sezono, namenjene odraslim, v telovadnici šole Codermatz v ulici Pindemonte 11 v Trstu, z začetkom ob 20.30. Za informacije in prijave pokličite na tel.št. 335 6123484. PK BOR obvešča, da so se začela vpisovanja za tekmovalno, osnovno in nadaljevalno šolo plavanja ter za tečaje prilagajanja na vodo za otroke od 4. leta starosti dalje. Za informacije in vpisovanje pokličite na 04051377 ob delavnikih od 14.00 do 16.00 ali osebno na stadionu 1. maja v Trstu.
ŠPORTNA ŠOLA TRST, BOR ATLETIKA in ŠZ BOR vabijo vse srednješolce in višješolce na treninge atletike ob ponedeljkih, sredah in petkih od 16.30 do 18.00 na stadionu na Kolonji. Vpisi in informacije v uradu na stadionu 1. Maja, telefonsko na 04051377 od 15. do 18. ure ali po el. pošti sportnasolatrst.bor@gmail.com. ŠPORTNA ŠOLA TRST in ŠZ BOR, vabita otroke od 1. do 6. leta na urice športne vzgoje ob sobotah zjutraj z začetkom 29. septembra. Vpisi in informacije v uradu na stadionu 1. Maja, telefonsko na 04051377 od 15. do 18. ure ali po el. pošti sportnasolatrst.bor@gmail.com.
Petek, 28. septembra 2012
ontecchi
Šepetajo: Agata, Barbara, Daniel, Eva, Ilja, Karin, Katerina, Mateja, Patrizia, Tjaša in Vesna.
Vinjete: Carolina
sum@primorski.eu
Ko se v veliki italijanski državi zazremo v slovensko družbeno-politično stvarnost, se lahko ob tem v več primerih nekoliko otožno posmejemo. Ne vemo, ali se nam Slovenci v Sloveniji smilijo, ker še vlada sama ne ve, pri čem je, ali pa jim po tihem priznavamo, da so še vedno na boljšem od nas. Mogoče pa je Monti kljub vsemu le premagal Janšo; dober del Italijanov ima vendar vsaj kanček upanja v Montijeve reforme, ker verjame, da bi bilo s prejšnjim premierjem slabše. V kaj pa lahko verjamejo in upajo Slovenci v svoji matični državi? V SDS, ki si morda po zgledu Italije podreja medije, spreminja državno himno, združuje ministrstva in si podreja pravosodje?
Če na vse gledamo iz optike širšega evropskega prostora, se bomo zavedali, kako je Slovenija majhna. In kako se znamo izgubiti sredi morja praznih besed, ki so tako logične, da bi jih še državljan Burkine Faso razumel, če bi mesec dni preživel v Evropi. Naj začnemo s tem, da je Janševa hči pred mesecem dni dobila službo v državnem podjetju Plinovodi. Vik in krik po celi Sloveniji. Ne bi svoje moči raje usmerili v kaj drugega? V skrb za preproste ljudi, ki niso sinovi ministrov ali poslancev, skrb za vse tiste, ki se bojo morali truditi, če bodo hoteli v življenju kaj doseči? Primer Janševe hčerke je preveč
Si bomo v novi sezoni v SSG-ju končno lahko ogledali tudi nekaj kvalitetnih predstav, kjer ne bomo zasledili popačenega Cankarja ali amaterskih vsebin in ne bomo komaj čakali na gostovanje Shakespeara? Po uvodni predstavi 110 okusnih let v režiji Sabrine Morena, z igralkama Vesno Guštin in Laro Komar, vse kaže, da se v letošnji sezoni prebuja nekaj novega. Prva predstava je z vlogama, ki sta bili igralkama pisani na kožo, izpolnila vsa pričakovanja. Od klasičnega pojmovanja zaljubljenosti, prepletenega z zapeljivimi kuhinjskimi dobrotami, do vpleta Kosovela, Kocbeka in Shakespearovih odlomkov, do dvojezičnosti, ki se je prepletala z narečjem, do branja članka iz Edinosti in vpleta Dramatičnega društva. Komedija, v kateri se spajajo sedanjost, preteklost, umetnost in kultura. Upamo, da bo prav tako uspešna celotna letošnja sezona!
Pravljična dežela s princi na konjih
banalen, da bi se zaradi njega vznemirjali. V Italiji in drugod po svetu je takih primerov kolikor hočemo. In se zaradi tega nihče več ne vznemirja. Izkoristimo v Sloveniji to, kar imamo; ljudski pregovor pravi, da je v slogi moč. Kako lahko Janša misli, da bo sam reševal državo z milijonom in pol prebivalcev, med katerimi jih ima polovico v opoziciji? S podrejanjem medijev. Tudi to je odlična strategija. Pred kratkim je vlada za nova nadzornika Slovenske tiskovne agencije namesto Nede Pagon, doktorice sociologije, profesorice na FDV, odgovorne urednice založbe Studia Humanitatis, ki obvlada angleščino, nemščino in francoščino, predlagala novinarko SDS-ove Demokracije in urednico Reporterja Zlatko Krašovec ter bivšega direktorja družbe Pošte Slovenije Martina Mlakarja. STA bo tako gotovo vedno bolj nevtralna, kvalitetna in širokogledna agencija. Podobno se je zgodilo tudi z največjo slovensko banko. Novi predsednik uprave je postal Janko Medja, dosedanji prvi nadzornik NLB-ja.
Sicer se »izkušen zamejec« temu ne bi smel čuditi. Čudijo pa se lahko Slovenci in člani NLB-ja, ko iz dneva v dan prebirajo oglase o denarni pomoči, ki jo Slovenija potrebuje, če se hoče izvleči iz situacije, v kateri je.
To, da je državna himna prav tako kot barve zastave in njen grb prepoznavna simbolika nekega naroda, prav gotovo ni skrivnost. Slovenska vlada, z Janšo na čelu, pa se tega najbrž ne zaveda, saj že dalj časa trdi, da bi bilo potrebno zamenjati Prešernovo Zdravljico. Slednja naj ne bi odražala enotno mnenje vseh Slovencev, torej levičarskega in desničarskega zornega kota. Prvi predlog o spremembi himne pa je pravzaprav dal cenjeni pisatelj Boris Pahor, ki je trdil, da v slovenski himni ni Slovencev ter, da se razlog
najbrž skriva v tem, da Slovenci sebe ne cenijo. Himna odraža našo kulturo, zgodovino in narodno pripadnost. To so ideali, ki bi jih morali danes, v popolnoma razdvojeni državi najbolj občutiti. Poleg tega pa bi morala vlada imeti druge prioritete. Namesto skrbi za spreminjanje himne bi se lahko na primer posvetila drugim kulturnim prvinam. Če je državna himna kar naenkrat dvignila toliko prahu, zakaj torej nismo bolj premišljeno ravnali tudi z ministrstvom za kulturo?! Morda pa je naš Janez pozabil, kar se je naučil kot Janezek, ko mu rdeča zvezda na nje-
govi titovki še ni bila sporen simbol. »Kar se Janezek nauči, to Janez zna.«
Tudi univerzitetna sfera je zadnje čase pod pritiskom. Izjave podobne takim, da profesorji delajo le nekaj ur na teden, si lahko vsak sam razloži. Ko to slišimo iz državnega vrha, ob tem pa beremo, doživljamo in poslušamo o tem, kako bo država ustanavljala nove, zasebne fakultete, namesto da bi sredstva za razvoj namenila izboljšanju kakovosti Univerze v Ljubljani, se vprašamo, če se vladi vsaj svita, da bo nekega dne njihove stolčke morala prevzeti mlajša generacija. Kako in kje se bo ta mlajša generacija izobrazila in se poglobila v družbeno življenje, z zgledi in možnostmi, ki jih ima, pa se naše vodstvo ne sprašuje.
Seveda pa naša politika ni enolična. Janša je trenutno na oblasti. Kje pa je slovenska levica? Lahko Pahorja, Türka ali Jankoviča smatramo za levičarje? Jankovič ima pri polovici svojih volivcev le srečo, da zastopa pravo stran. Vendar, kaj je naš Zoki dejansko naredil? Ljubljana je sedaj resda lahko najlepša prestolnica daleč naokrog, kdaj bodo pa delavci plačani za svoje delo? Najbrž, ko bo smreka jabolka obrodila. Zelo lep zgled nam daje tudi bivši predsednik SD-ja, gasilec, gozdar, cestni delavec, frizer, nogavičar in picopek Borut Pahor. »Mojster Borut, bomo zmogli?? Bomo, ja!« Voščimo mu, da bo končno razumel, kaj bo, ko bo velik. Mogoče mu njegova največja ljubezen -politika ravno ne leži ... Njegova skrb pa je bila zadnje čase tako ali drugače zapeljevanje glasov nežnejšega spola, kakor princ na konju...
Pozitivno oceno pa si ta teden zasluži naš Danilo Türk. Na nedavni proslavi v Kopru je skupaj z navzočimi ponosno pel Vstajenje Primorske. »Danes Sloveni-
Šepeta se ... Šepeta se ... Šepeta se ...
Etika, (ne)etika in dvojna morala
Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna
»V teh razmerah bomo najprej odpustili osebje! (...) Prvi na vrsti sta Glasbena matica in Narodna in študijska knjižnica.«
Livio Semolič, goriški predsednik SKGZ. »Solidarnostna«izjava o kriznem stanju manjšine.
Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna
ja slavi. Slavimo naše domoljubje, našo samoodločbo in našo državnost.« S premišljeno in preudarno besedo se daleč pride. Bo v kratkem ponovno slavil na predsedniških volitvah?
Kje pa se v tej veliki politični krizi skriva naš dobri stari Milan? ...Še vedno sedi na pločniku in binglja z nogicami ...čakajoč na boljše čase ...
Šepeta se ... Šepeta se ...
Pravijo, da v današnji družbi ni več tabujev, da se lahko sodobni človek zahodne poloble sveta nemoteno pogovarja o vsem in da je izražanje njegovih misli svobodno. Pa je res tako? Niso morda večkrat dejanja prav tistih, ki se proglašajo za predstavnike demokracije, v vidnem nesoglasju s temi trditvami? Se ne postavlja nad določene tematike globoko plast tišine? Pomislimo na celo vrsto polemik, ki jih je v naši deželi sprožil film italijanskega režiserja Marca Bellocchia Bella addormentata (Speča lepotica). Govor je bil celo o ukinitvi financiranja in o posledični preureditvi celotnega sistema podpiranja snemanja filmov v FJK. Film, ki kot vezno nit postavlja delikatno in bolečo zgod-
bo Eluane Englaro, je za marsikoga trn v peti. O smrti, evtanaziji in vsem, kar je z njimi povezano, se namreč javno ne sme govoriti oz. ne na tak način, ki bi posamezniku kakorkoli puščal svobodo izbire. Bella addormentata, ki je v teh dneh v ki-nodvoranah, namreč ne ponuja nobenega že izoblikovanega stališča. Prikazanih je več življenjskih zgodb, ki se na različne načine spopadajo z bojem med življenjem in smrtjo. Gledalec pa mora sam presojati. Veliko je izhodišč za razmislek.
Smrt, ta nedoločena in medla podoba črnega niča, je nekaj, kar nas straši, povzroča nelago-dje. Zato jo želimo odganjati od sebe, kolikor se le da, jo potisniti nekam daleč stran. Zal pa zna bi-
ti življenje v vsej svoji neprecenljivosti tudi neizmerno kruto. Tragični dogodki, kot so neozdravljiva bolezen ali huda nesreča, človeka priklenejo na posteljo in aparate za oživljanje ter ga postavijo pred težke izbire. V skrajnih primerih, ko bolnik ne more sam odločati, pade težko breme odločitve na najbližje. To so trenutki v življenju, ko človek lahko popolnoma spremeni svoja moralna stališča in nazore. Težko je predvideti, kako bi se vsak izmed nas ravnal v taki situaciji, ko je smrt neizbežna in ko predstavlja umetno podaljševanje življenja le dodatno trpljenje.
Dolgoletni milanski nadškof in kardinal Carlo Maria Martini se je po desetletju spopada-
nja s parkinsonovo boleznijo odločil za odklop z apartaur. Opredelil se je proti terapevtski zagrizenosti. Čeprav cerkev zavrača evtanazijo in je Martini ni nikoli sam zagovarjal, ni obsojal tistih, ki so se zanjo izrekali. Kljub njegovemu dejanju ni izgubil niti kančka priljubljenosti, saj se mu je poklonila velika množica ljudi. Cerkev je le molčala. Tega pa ni storila v primeru pisatelja Piergiorgia Welbya, ki mu mišična distrofija ni puščala možnosti ozdravitve. Njegovo prošnjo, da bi mu pomagali umreti, je uslišal anestezist Mario Riccio. Cerkev mu je zato odklonila cerkveni pogreb. Je to ista cerkev, ki pridiga o ljubezni in razumevanju do trpljenja bližnjega?
Kaj pa politiki, ki so pogumnega Beppina Englara, ki si je dolga leta prizadeval, da bi njegova hči Eluana lahko počivala v miru, označili za morilca? So to isti politiki, ki si polnijo usta z lepimi besedami in se v dejanjih vedejo čisto drugače? Tako rekoč, dvojna morala na pohodu.
22
Petek, 28. septembra 2012
ŠPORT	/
Kake revolucionarne vneme na Novi Zelandiji ni. Najprej je življenski nivoj na višji ravni kot pri nas. Službe delujejo dobro. Vse si sicer plačuje, iz branja časopisov in pogovor z občasnimi sopotniki, pa sem se prepričal, da so goljufije velika redkost. Poleg tega so »pakehe« nekoliko ograjeni v svojih zlatih ali vsaj pozlačenih kletkah. Maori so stvar zase. Da bi se postavljali za barvo neke zastave je zanje nepojmljivo. Kvečjemu ko bi šlo za njihove specifične zahteve. In večkrat Maori svoj »odpor« izražajo z izkazovanjem tetovaž, ki so prava siktinska kapela ali z ohlapnim zafrkavanjem ustaljene discipline, v slogu »kaj nam pa morejo«. In reveži na octagonu so bili popolnoma osamljeni. Niti rockerja, ki se je izživljal s svojo kitaro, ni nihče od mimoidočih poslušal. In naslednje jutro sem s pomilovanjem opazil, da so jim oblasti nagajale. Rahlo je pršilo in na mestu se je zadrževal le dežurni »upornik«, potuhnjen za krajniki šotora. In mesta vrtnarska služba je kljub dežju sprožila avtomatski sistem namakanja, ki je s svojim brizganjem močil šotor in druge pritikline protestnikov. Značilnost Dunedina je bila skoraj popolna odsotnost azijskih migrantov in trgovcev.
Dunedin ima čudovit naravoslovni, etnografski in zgodovinski muzej. Posebno slednji oddelek privlačuje pozornost, ker so lepo orisana obdobja priseljevanja. Jedro so predstavljali Škoti in ime mesta izhaja iz ladje, ki jih je tja pripeljala. V mestu domuje še mu-
nem mestu in kot po naročilu se ptice pojavljajo v rednih presledkih. Po dve ali tri hkrati preletijo množico fotografskih aparatov in daljnogledov, ki jih iz neposredne bližine le s težavo ujamejo v svoja kukala. Vsekakor so zgodbe o treh metrih razpona kril nekoliko pretirane. Albatrosi so velike ptice, na oko pa nobena ni presegala dveh metrov razpona. V sprejemnem središču imajo o njih popolno dokumentacijo in ptice se lahko opazuje v njihovi intimnosti. V eno od gnezd je namreč usmerjena kamera, ki oddaja vse, kar se v njem dogaja. In zasebnost...?
krili. Na peščeni plaži pa se je vila jasno začrtana sled nečesa velikega. Treba ji je bilo slediti, vendar se v varni razdalji ustaviti, kajti med nekaj zaokroženimi kamni je ležala masa orjaškega morskega leva, povsem enaka kamnom samim. Pravijo, da ni varno opazovati te živali iz neposredne bližine, ker so kljub veliki masi in vse prej kot gibčnim kretnjam, sposobne bliskovitih skokov in nevarnih ugrizov.
Pač pa je bilo vse živo na skalah pod visoko razgledno točko. Šlo je za pravo porodnišnico tjulenjev. Nekaj desetin samic je komaj skotilo mladiče.
morsko obalo. Gosta volna je čakala na striženje. Ponosno je zrla v objektiv in občasno z globokim »beee... « povedala, da je ona glavna. Spreten frizer bi jo z največjo lahkoto spremenil kar v ...leva. V Dunedinu sem sklenil, da bolj proti jugu, na otok Stewart, ne grem. Usmeril sem se v notranjost proti novozelandskim Alpam. Prvi cilj je bil v mestu Queeenstown, ki je izhodišče za obisk številnih krajev izredne naravne lepote. Od Dunedina je do tja 280 kilometrov, pokrajina pa je popolnoma drugačna kot na severnem otoku ali na vzhodni obali južnega.
Nekoliko večja, vendar podobna Soči
Dunedin so ustanovili Škoti. S takim letakom so konec 19. stoletja vabili ljudi z doma
»twenty-minute-stop« so si potniki lahko nakupili nekaj slastnih češenj, neverjetno velikih dimenzij. Na kraju gojenja je sadje vedno bolj privlačno, ker gotovo ni pripotovalo tja iz oddaljenih dežel z dodatki kemikalij proti gnitju. S primerno spretnostjo si je človek lahko na vsaki stojnici vzel nekaj sadežev za pokušnjo.
Medtem, ko sem zobal orjaške novozelandske češnje, je vse naokoli pokalo. Streljanje iz mitraljezov, topovski streli, šviganje rakete in nato pok. Kaj pa je to? Streljanje je prihajalo samo iz zvočnikov in so z njim plašili ptice, da bi ne pospravile večino pridelka. Ljudje, ki sadje pobirajo, pa niso domačini. Tu pa tam se v notranjosti nasadov opazijo šotori, kjer prebivajo sezonski pobiralci sadja. V južnoevropske nasade prihajajo iz Romunije, Bolgarije ali Poljske. Tja jih uvažajo iz otokov kot so Fidži, Niue, Kiribati, Vanuatu itd. Delo domačinov je predrago, mnogi pa si tudi nočejo umazati rok.
Tržnica v Cromwellu je nastopila še v naslednjih dneh. Domov sem prinesel tudi nekaj koščic češenj, iz njih pa ni pognalo še ničesar.
Queenstown pomeni na Novi Zelandiji tudi v poletnih mesecih srečanje s snegom. Okoliške gore težko
Poleg sadja so imeli na voljo jato črnih žejnih labodov
Butec! Ti bom že pokazal! Moreta moja!
Pingvinov nastop
zej namenjen izključno priseljevanju, na žalost pa so ga prenavljali in zbirke niso bile na ogled. Sem pa izvedel veliko zanimivega v mestni knjižnici, kjer je neverjetno prijazno osebje našlo več knjig s tematiko priseljevanja. Našel sem tudi podvige Maksimiljana mira-marskega, ki je tja nekoč priplul s svojo »Novaro«. V neki drugi knjigi je bil podrobno opisan doprinos priseljencev iz Jugoslavije, s točnim številom Slovencev in Hrvatov, ki so bili v veliki večini. Nekaj jih je bilo še iz konca 19. stoletja, ko so tam našli zlato. Dragocena kovina se je hitro izčrpala, iz tedanjih časov pa so na podeželju še ohranili nekaj zlatokopov in jih umetno poživili za turistične obiske. Raziskovalni popotniki v take pasti ne padejo, pač so se nanje vrgli japonski turisti, ki so se pravkar pripeljali z eno tistih belih ladij, ki plujejo okoli Nove Zelandije. Dunedin šteje med svoje zanimivosti tudi grad, zgrajen po škotskem vzorcu. Tudi proti njemu se ob prihodih ladij odpravi nekaj desetin avtobusov.
Bistvo obiska pokrajine Otago pa je istoimenski polotok. Ime je maor-skega izvora. Napisano je »peninsula«, angleška izgovorjava pa izpade kot smešni »pajnansula«. Na vsakem prospektu obetajo čudo na zemlji. Polotok je kraj domovanja eksotičnih živali. Morski levi, tjulnji, pingvini in albatrosi. Res so vsi prisotni in se jih dejansko vidi, le, da je njihovo število majhno. Albatrosi so navidezno ogromni galebi. Gnezdijo na severnem delu nekega rtiča in dostop na njihov teritorij preprečuje pregrada iz bodeče žice. Krajevni naravoslovci skušajo tem pticam ohraniti popoln mir in postopoma utrditi kolonijo. Obiskovalcev je ogromno. Potrpežljivo je treba čakati na primer-
Otago predstavlja tudi delavnico za pingvine. Teh pa je malo in za večjo populacijo skrbi uprava naravnega parka. Pingvinom postavljajo čim bolj varna umetna gnezda. Taka, ki bi jih obvarovala pred vidrami. V tako gnezdo je bila usmerjena kamera, ki ni mogla prikazati drugega kot enega od staršev, ki je skrbno grel dve jajci, da bo iz njih dorasel vsaj en pingvin. Da bi preživela oba, bo zelo težko. Tudi vidre je tja prinesel belokožec. Se pa je pingvinska populacija izkazala ob točno predvidenem času. Povedati je treba, da se naravni park obišče od popoldneva do večera, ko se živali vračajo iz morja v svoje brloge in gnezda. Prav tedaj je samoten pingvin priplaval na plažo, se vzravnal, se otresel vode in počasi začel stopati proti grmičevju ob peščeni plaži. Strumno se je začel vzpenjati v breg in si kot po naročilu turističnega društva dvakrat pretegnil roki, oziroma
Ovca
si je domislila, da je lev
Mlake krvi v plitvih luknjah so pričale o demografskem prirastku. Vsepovsod so mladiči iskali materino mleko, drugi, morda dan stari, pa so matere klicali na pomoč, ker so se na skalovju zaple-zali. Nekaj samcev je lenarilo, samice pa so imele z dojenjem in skrbjo za varnost radovednega podmladka obilo dela. Sliko prave poezije narave sta dopolnila dva samca, ki sta se - morda navidezno - sprla. Oba sta imela sicer razgrizeno kožo in nekaj ran je pričalo, da je bilo v ozadju še nekaj hujšega. Morda ljubosumje. Nekatere mlade mamice so bile res ljubke.
Ob vsej morski favni pa se je najbolj izkazala ovca, očitno lepotica v eni od čred, ki so se pasle po travnikih nad
Pri mestecu Roxburg, kjer je na drogu osrednjega trga plapolala škotska zastava, so se začeli nasadi raznovrstnega sadja. Česnje so bile v polnem zorenju. Že so nastopale marelice, breskve in hruške. Pogosti so bili vinogradi na visokih bregovih v kanjon pogreznjene reke z vodo modre barve. Skoraj bi jo imel za Sočo, le, da je bilo vode veliko več. Pobočja dokaj visokih hribov so bila brez dreves in marsikje so kraljevale gole skale. Višek sadjarstva sem doživel v mestecu Cromwell. Kompozicija neokusno izdelanega in še bolj naivno prebarvanega spomenika je predstavljala prej omenjeno sadje. Postanek na mestni tržnici je spadal med trgovske pobude vsakega šoferja. V
presegajo dva tisoč metrov, številna pobočja pa so tudi sredi poletja prekrita z zaplatami snega. Mesto je novozelandska Cortina in cilj elitnega turizma. Na prostranem jezeru se zi-bljejo elegantne jadrnice. Luksuzne rezidence vabijo petičneže. Opazil sem smerokaz, ki je usmerjal proti »ski resort«, na možnih pobočjih pa nisem opazil kake izrazito začrtane livade s sedežnico ob njej. Nekoč so na Novo Zelandijo prihajali tudi smučarji iz Evrope za trening na snegu v naših poletnih mesecih. Iz cenovnih razlogov sedaj raje zahajajo v Južno Ameriko.
Obisk zaliva Milford Sound v osrčju parka Fjordland je bilo doživetje. Pobočja gora so strma in skalnata. Izpeljava gorske ceste, s serpentinami in prelazom, ni mogoča. Več je predorov, ki iz zasnežene pokrajine ali celo iz snežišča ob robu poti, privedejo na drugi strani naravnost v tropski objem pragozda. Toplo vreme prispeva, da se iz vseh vrhov lesketajo curki vode in penijo slapovi. In znatne količine snega ležijo še pri 800-900 metrih nadmorske višine.
--------------Se nadaljuje
/
RADIO IN TV SPORED
Četrtek, 27. septembra 2012
23
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Pesem mladih 2012 -
OPZ Anton Martin Slomšek 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
^ Rai Uno
V^ Rai Due
6.40 Odd. za otroke: Cartoon Flakes 8.15 Nan.: Il nostro amico Charly 9.00 17.00 Nan.: Dance! - La forza della passione 9.40 Nan.: Sabrina, vita da strega 10.00 Aktualno: Tg2 Insieme 11.00 Variete: I fatti vo-stri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Aktu-lano: Parliamone in famiglia 16.15 Nan.: La signora del West 17.45 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Cold Case - Delitti ir-risolti 19.35 Nan.: Squadra Speciale Cobra 1120.30 Dnevnik 21.05 Show: Pechino Express
21.10 Rubrika: Voyager - Indagare per conoscere (v. R. Giacobbo) 23.15
Dnevnik 23.30 Aktualno: L'ultima parola
V" Rai Tre
6.00 Aktualno: Rai News Morning News 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Dok.: La Sto-ria siamo noi 11.00 Rubrika: Codice a barre 12.45 Rubrika: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik, Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Piazza Affari, sledi Tgr Puliamo il Mondo 15.15 Nan.: La casa nella prateria 16.05 Rubrika: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Comiche all'italiana 20.35 Nan.: Un posto al sole
tualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Un detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.05 Dnevnik 14.45 Aktualno: Lo sportello di Forum (v. R. Dalla Chiesa) 15.45 Film: Supernova (zf, ZDA, '05, r. J. Harrison) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.10 Nan.: Siska 21.10 Aktualno: Quarto Grado (v. S. Sottile)
6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 Igra: La prova del cuoco (v. A. Cle-rici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktulano: Verdetto finale (v. V. Maya) 15.15 Aktualno: La vita in diretta (v. M. Ve-nier, M. Liorni) 17.00 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Qui Radio Londra 20.35 Igra: Affari tuoi 21.10 Show: Tale e quale show (v. C. Conti) 23.20 Dnevnik - Kratke vesti 23.25 Aktualno: Tv7
0.00 Film: Insomnia (triler, ZDA, '02, r. C. Nolan, i. Al Pacino, R. Williams)
Canale S
O Italia 1
La l
^ Tele 4
21.05 Film: Happy Family (kom., It., '10, i. F. De Luigi) 22.55 Dok.: Percorsi (v. A. Scalfati) 0.00 Nočni in deželni dnevnik
u Rete 4
6.20 Mediashopping 6.50 Nan.: Magnum P.I. 7.45 Nan.: Pacific Blue 8.40 Nan.: Hunter 9.50 Nan.: I Carabinieri 5 10.50 Ak-
gledi Slovenije 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.50 18.30 Risanke 16.20 Nad.: 2012, leto nič 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.20 Dok. serija: Zdravje v Evropi: Poskusi znova 18.05 Dok. film: Pozabljeno bogastvo vezenin 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Jubilejni festival narečnih popevk, 1. del, prenos 22.00 Odmevi, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Polnočni klub: Študent naj bo
(T Slovenija 2
7.00 Otroški program: OP! 8.05 Otroški infokanal 8.50 Zabavni infokanal 10.45 Dobro jutro (pon.) 14.00 Mednarodna obzorja: Še pomnite, tovariši?(pon.) 14.55 Prisluhnimo tišini (pon.) 15.20 Osmi dan (pon.) 15.55 Lynx magazin 16.25 Žogari-ja 16.55 Migaj raje z nami 17.20 Mostovi - Hidak 17.55 Črno-beli časi 18.10 Slovenski magazin 18.40 Knjiga mene briga 19.00 Dok. odd.: Izgubljeni posnetki druge svetovne vojne: Na bojnih položajih
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.00 Dnevnik 8.40 La telefonata di Belpietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 11.15 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chie-sa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cento-Vetrine 14.45 Show: Uomini e donne 16.20 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.50 Kviz: Avanti un altro! (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'insolvenza (v. E. Greg-gio, M. Hunziker) 21.20 Nan.: I Cesaroni 5 23.40 Rotocalco: Supercinema
t J
6.40 Risanke 8.45 Nan.: E.R. Medici in prima linea 10.35 Nan.: Gray's Anatomy 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Futurama 14.10 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball GT 15.00 Nan.: Fringe 16.00 Nan.: Smallville 16.50 Nan.: Merlin 17.45 Kviz: Transformat (v. E. Papi) 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.20 Nan.: CSI - Scena del crimine 21.10 Nan.: CSI - Miami 23.05 Film: True justice - Incrocio mortale (akc., ZDA, 10)

20.00 Dok. odd.: Legenda o kristalnih lobanjah 20.50 Nan.: Sodobna družina 21.15 Nad.: Restavracija Raw 22.10 Film: Nadzornika
|r Slovenija 3
6.00 19.55, 22.00, 23.15 Sporočamo 6.05 Dnevnik Tv Maribor 6.35 Primorska kronika 7.25 9.25 Evropski premislek 7.30 20.00, 22.35 Aktualno 8.00 9.30, 15.30 Poročila 8.10 21.30, 22.50 Žarišče 8.25 19.25, 21.20 Beseda volilcev 9.00 Seja Odbora za zadeve EU 9.40 17.45, 19.30, 21.50, 23.25 Kronika 10.00 6. redna seja Državnega zbora, prenos 17.25 Poročila ob petih 19.00 Dnevnik ob 19.00 19.40 Slovenska kronika 20.15 23.10 Tedenski pregled 20.45 Na tretjem... 23.40 Odmevi
LA
7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 Aktualno: Coffee Break 11.05 Rubrika: L'aria che tira 12.30 18.25 Rubrika: I menù di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualno: Cristina Parodi Live 15.55 21.10 Nan.: Il commissario Cordier 17.55 Aktualno: Cristina Parodi Cover 19.20 Show: G' Day 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 23.10 Nan.: Prime Suspect 0.00 Aktualno: Omnibus notte
Koper
7.00 Dnevnik 7.35 Dok.: Borgo Italia 8.00 16.00, 22.20 Dok.: Italia da scoprire 8.30 13.30 Deželni dnevnik 11.30 Dok.: Kenya, savane infinite e mare incantato 12.10 Dok.: Malesia, il viaggio, la storia, il sogno 13.00 Italia Economia e Prometeo 13.10 Itinera-ri nascosti 13.55 Aktualno: Dai nostri arc-hivi - 2012 14.15 Aktualno: Salus Tv 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Musa Tv 19.10 Antichi palazzi del Friuli Ve-nezia Giulia 19.30 Dnevnik 19.55 Dok.: La Ca d'Oro e la Collezione Fran 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Glasb.: Un giorno in aran-cione 22.40 Aktualno: 20 minuti... 23.02 Deželni dnevnik in vremenska napoved 23.30 Film: Chiamate nord (noir, ZDA, '48)
(f" Slovenija 1
6.05 Kultura (pon.) 6.15 Odmevi (pon.) 7.00 Dobro jutro 10.10 Odd. za otroke: Martina in ptičje strašilo 10.20 Lutk. nan.: Bisergora, sledijo risanke 10.55 Odd.: Profesor Pustolovec 11.10 Kratki dok. film: Vrnitev domov 11.25 Nan.: V dotiku z vodo 12.00 Poročila 12.05 Sveto in svet: Vzgoja za danes (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Po-
13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Vesolje je... 15.00 Ostanki starega Rima v Be-neventu 15.30 Film: Prava ženska 17.15 23.40 Športna oddaja 18.00 Ugriznimo znanost 18.20 Pravljice Mike Make 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.05 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes aktualnost 20.00 Ciak Junior 20.30 Effe's inferno - Peklenski izbor 21.15 Dokumentarec 22.20 Arhivski posnetki 23.10 Potopisi 0.10 Vsedanes - Tv dnevnik, Primorska kronika, Čezmejna Tv - TDD
Tv Primorka
8.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 8.3517.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 Novice 9.05 18.30 Naš čas 10.00-16.00 Novice in videostrani 17.30 Podeželje med Snežnikom in Nanosom 18.00 Žogarija na Jesenicah 19.30 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura 20.00 Pod drobnogledom 21.00 Aktualno 21.30 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura 22.00 Glasbeni večer, sledi TV prodajno okno, videostrani
pop Pop TV
6.55 Risane in otr. Serije 8.05 Nan.: Grda račka 8.55 Misli zdravo 9.00 10.10, 11.35 Tv prodaja 9.15 16.35, 17.10 Nad.: Zakon brez ljubezni 10.4015.35 Nad.: Brezno ljubezni 12.05 17.45 Nad.: Moč usode 13.00 24UR ob enih 14.00 Nan.: Norišnica v Cle-velandu 14.35 Nan.: Grda račka 15.30 18.50 Ljubezen skozi želodec - Recepti 17.00 24UR popoldne 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice
20.00 Film: Vihar vseh viharjev (akc., ZDA, '00, i. G. Clooney, M. Wahlberg) 22.00 24UR zvečer 22.55 Film: Doma v Queensu (kom., ZDA, '91) 23.00 Eurojackpot
A Kanal A
7.10 Risane serije 8.00 Svet 8.55 Nan.: Dobrodošli v resničnost 10.0018.55 Nan.: Policist v Los Angelesu 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 17.05 Nan.: Številke 13.5016.35 Nan.: Skupaj s tabo 14.20 Nan.: Will in Grace 14.55 Film: Rop med maturo (krim., ZDA, '07) 18.00 19.45 Svet, Novice 20.00 Film: Študentska izmenjava (kom., ZDA, '08) 21.35 Film: Z odliko (kom., ZDA, '94) 23.30 Film: Utrip groze (horor, ZDA, '06)
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan. V studiu Mairim Che-ber in Marko Sancin; 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan - Kulturne diagonale: Pisani svet podobe; 11.00 Studio D; 11.15 Pogovor o 15. Festivalu slovenskega filma; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.20 Otroški kotiček; 14.40 Jezikovna rubrika; 15.00 Mladival; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Daniel Glattauer: Proti severnemu vetru - 5. nad.; 18.00 Kulturni dogodki; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 0.00 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 8.15 Istrski kalejdoskop; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditve danes; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Bla bla radio; 19.00 Dnevnik; 20.00 Prenos koncerta; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Poletna promenada.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio Istriano; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.45, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Gettiamo l'ancora; 9.35 Appunta-menti d'estate; 10.05 Vremenska napoved; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski programi - zaključek; 10.33 Anteprima classifica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Summerbeach; 13.35, 15.00 Glasbena lestvica; 14.00, 21.00 L'argomento; 14.35, 22.00 My radio; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 E ...state freschi; 18.00-19.00 Etnobazar; 19.00 La Via Francigena del Sud; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 L'Italia e fatta; 21.30 Proza; 22.30 Sonoricamente Pu-glia; 23.00 In orbita summer edition; 0.00 RSI.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.009.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 5.50, 19.40 Iz sporedov; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40, 16.15, 19.30 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Siempre Primeros; 10.00 Poročila; 10.05 Radio Ga-ga; 11.15 Radi imamo Radio; 11.50 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Radijski dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Prenos 50. narečne popevke iz Maribora; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme - Agencija RS za okolje; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme - podatki; 8.15 Dobro ju-
tro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Kulturne prireditve; 8.50 Spored; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 9.55-12.30 Svetovni dan srca; 10.00, 10.45, 11.10 Izvidnica; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Pogovor z: dr. Marko Gričar; 12.45 Minute za rekreacijo; 13.00 Danes do 13-ih; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturnice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.15 Dan 202; 16.45 Centrifuga; 17.00 Vreme; 18.30 Knjižni namig; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite...; 20.00 Stop pops 20 in novosti; Nova elektronika: Polica, ameriška skupina; 21.00 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Klub klubov.
SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Izpod peresa skladateljev; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Petkov poudarek; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.30 Likovni odmevi; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Spored; 19.30 Povabilo na koncert; 20.00 Petkov koncertni večer; 22.05 Zborovska glasba; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek (pon.).
RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ).
Primorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst
Izdajatelj:
Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
V
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
Petek, 28. septembra 2012
VREME
jasno
zmerno oblačno
oblačno
ó
rahel dež
a A zmeren ÜÜ dež
6
Óa
močan dež
nevihte
veter
megla
rahel sneg
z
sneg
6á mocan
SÜS sneg
topla fronta
hladna fronta
okluzija
izobara
, središče' a središče ' ciklona ^anticiklona
VREMENSKA
SLIKA &
1000 w
¿3* B
CELOVEC O 10/19
TOLMEČ O
12/23
TRBIŽ O
10/19
J,, V	VIDEM o
13/25 O PORDENON
14/24
ČEDAD O
14/24
o 7/16 KRANJSKA G.
. A
O
GRADEC
11/20
0 8/16 S. GRADEC
o<
TRŽIČ
9/17
O
KRANJ
CELJE 17/10 O
MARIBOR
o 12/18
PTUJ
O
M. SOBOTA
013/21
'¿a.
O N. GORICA
12/23
O
LJUBLJANA
10/18 n. MESTO 13/16
ZAGREB 15/17 O
O 9/18

KOČEVJE
V .o J
ČRNOMELJ
REKA 15/22
^NAPOVED ZA DANES
V zgornji nižini in v hribovitem svetu bo zmerno do spremenljivo oblačno, v spodnji nižini in ob morju pa bo predvsem na vzhodu možna večja oblačnost. Ponoči in zjutraj bi se lahko v spodnji nižini, v Valcellini in v okolici Trbiža pojavila megla, ki se bo čez dan razblinila.	V severnih krajih bo deloma jasno, drugod se bo od juga oblačnost spet povečala. Predvsem v južni polovici države bo občasno deževalo. Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 16, najvišje dnevne od 16 do 22 stopinj C. J
	
Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri.
C
Nad Sredozemljem se bodo v naslednjih dneh še zadrževali precej vlažni jugozahodni tokovi, ki bodo dosegali tudi našo deželo.
Nad severozahodnim delom Evrope je obsežno ciklon-sko območje. Hladna fronta se je pomaknila prek Slovenije proti jugovzhodu. V višinah začenja k nam dotekati nekoliko bolj suh zrak.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 7.00 in zatone ob 18.50
Dolžina dneva 11.50
r LUNINE MENE ^
Luna vzide ob 17.45 in zatone ob 5.10
BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo obremenilen, značilne vremensko pogojene težave bodo pogoste. Okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Spanje v noči bo moteno. Priporočamo večjo previdnost.

PLIMOVANJE
Danes: ob 3.50 najnižje -58 cm, ob 10.18 najvišje 57 cm, ob 16.28
najnižje -46 cm, ob 22.16 najvišje 41 cm. Jutri: ob 4.15 najnižje -53 cm, ob 10.43 najvišje 58 cm, ob 16.59 najnižje -49 cm, ob 22.47 najvišje 35 cm.
TEMPERATURE V GORAH OC
500 m...........19 2000 m............8
1000 m ..........16 2500 m............6
1500 m ..........11 2864 m............4
UV INDEKS
UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 5 in v visokogorju 5,5.
grADec
9/24

MARIBOR
O 12/24
PTUJ
O
M. SOBOTA
O 13/25
ZAGREB 14/24 O
Nadaljevalo se bo nestanovitno vreme: zjutraj bo spremenljivo oblačno, čez dan se bo oblačnost povečala, zvečer pa bo, predvsem v nižini in v predalpskem svetu deževalo. Tudi zjutraj bi se lahko pojavile posamezne plohe.
(NAPOVED ZA JUTRp
Jutri bo spremenljivo oblačno, predvsem v hribovitih zahodnih krajih bodo nastajale krajevne plohe. Ponekod bo pihal jugozahodni veter.
V nedeljo bo večinoma oblačno, občasno bo deževalo.
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER

Prva italijanska sand artist v

M
1 \
L ■ ' ur * ■ . ^ r -. i


rt \
V Nedeljo, 30. Septembra
od 17.00 dalje v
M
T?			"■lili ■■--■■ ■■--:■ ■			
			l :	lUSUi	|Ji	¿|J
f ■ L1 L-j I m t-
Milje(Trst) - www.montedoroireetirrie.it - Brezplačno parkirišče