86 5 4 iO1002 00 :EDNJA KNJIŽNICA P.F.126 66001 KOPER Primorski c P°štmna plačana v gotovini ,1AA .. v . . Abb. postale i gruppo Cena 200 lir Leto XXXIV. Št. 12 (9924) neviuk TRST, nedelja. 15. januarja 1978 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati » Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je Uskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji TrebuSl, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer Je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Najboljše želje za uspeh misije Jutri se bo torej prvič se-*fc^a komisija pri pred-■ dofe VU v^-ade za preučitev in °nčno pripravo zakonske-besedila za globalno za-^t° Slovencev v deželi Fur-"l>1 ' Julijski krajini. Kot iPan?je ustanovitev komisi-Ann^ubit predsednik vlade Ve predstavnikom slo- Iti o nar°dnostne skupno-Zn 9 avQusta lani v Rimu. I .• ra°*t odmikanja časa ga SlQna obljubo delegacija 2 Ven°ev ponovno spomnila ■ novembra, 29. decembra k !e Predsednik Andreotti str, Cn° P°dpisal dekret o u-ie n?ydvi komisije, s čimer bita dokončno določena tudi kem njena sestava. V vlad-kn'J1 .^Poročilu o ustanovitvi če lsile ie bilo izrecno re-«vo°’ da bo komisija morala l le delo opraviti v teku ■ n^niem iet'a- bar se ne 'na z zahtevo slovenske ohte®Pcije, da bi moral 3. ; v ,°°ra stopiti zakon že v ; je J,av°- Cas enega leta, ki sn komisiji, da izdela o- bo ** zabona, pomeni, da nrp^ada šele prihodnje leto j vlad načrt zakona. Če j jel a ne bo v celoti spre-lain ?snutka, ki ga bo izde-he k i?misija, bo predložitev «e zakasnila. Šele potem v h° iutiko začela razprava fisijah in nato še v momentu in senatu. ‘ ten>0t dimilo življenjskih in-i. np s°v slovenske narodnost- • Ustnt'^nos^i V. Italiji smo Dr»V^ev komisije in njeno i*ari° bičanje pozdravili z li ^Pijstvom in obenem da-J de rrl,Znanje predsedniku vla- ■ kjen ,e držal obljubo glede i ba i6 Ustanovitve. Moramo 11 ki u.ra,ziti nezadovoljstvo, da : ka £°^nit obljube glede ro-i ®e n 6*° v P°sebni komisiji V£iSo° *a način začne pod • k° P°t zaščitnega da $ a dolga, kar je dokaz, v0ne ni Zadostne politične ■ Verisu-d°Proviti krivice slo- ■ itl H1 nar°dnostni skupnosti ‘ bost Za9°toviti enakoprav- *arad2i^ Smo nezadovoljstvo ■ ,neustreznega števila J Misiji 8 . 1 Slovencev v ko- . določh Sai ie ključ, ki ga je ■ Ovtom °*. Predsedstvo vlade, ■ sl^enuno zagotovil le dva 1 ^drie S^a člana. Ostale tri ! k ji VnJta imenovali osred- ! lahko-1 KPI in PSI■ ki bi I ba . lrnenovali kakega čla- ' ^udi ^JjPPnskk narodnosti. ■ he nir, ®nos članov 15.-5 nas : Poie(J zadovoljiti, saj niso ■ ^enci i rct0e9a. zastopani Sloves j z v}demske pokrajine. 1 iL. ?*Cer> da je obveza fte® v}demske pokrajine. t Za izlnSlCer■ da ;e obv krnske ,anie priporočila o-Večji - sP°razuma o naj- *adevn °zni zaščiti manjšin Etičnih Vseb državnih in potk z Postajnih dejavnikov Vseh z? bonkretna naloga ba/vgA-anov komisije, da z pristom- Petično odprtostjo Pričam10 ^ delu. Toda pre-‘ ^isotnaJ”10’ da bi večja 1 Vebcev St Predstavnikov Slo-fle, nai ° vse rijene čla-“ u^Pti svojem delu v r ’• *be hl,brez Pridržkov ka- i ffSnih dolma,raVe izhaia>° iz i ? tevanm 11 ustave, iz upo- i \kaše . Posebnega statuta j ^ke m .ei® in predvsem iz ' t?zUrhn lra osimskega spo-ra notr„ - Se tudi sklicuje p°dd/0 an,° državno zako- Qb ^0rbisifo°r0čilu 0 ustanovitvi Ji ifiJ Velih Pa s,no tudi pouda-,. r°«t VSp“ Politično odgovor-r t°dhnJt bornPOnent naše o renutkuu sbuPnosti v tem e i ‘bo prehajamo od sprejetih obvez k njihovemu izvajanju in ko se navsezadnje za daljši časovni razpon postavljajo nove zakonske o-snove življenju in razvoju n&še narodnostne skupnosti v mejah dežele Furlgnije -Julijske krajine. Mislimo, da je prišel čas, morda celo zgodovinskega pomena, ko moramo vši Slovenci ne glede na ideološko in strankarsko opredelitev in pripadnost nastopiti čimbolj enotno.. Ob stran je treba postaviti vsako ozko gledanje in parti-kularistično preračunavanje, ker bi to nedvomno slabilo naše pozicije na šahovnici bitke za globalni zaščitni zakon. Slovenci smo sposobnost enotnega nastopanja že nekajkrat pokazali in končno je tudi nastopanje z e-notno delegacijo pri vladi potrdilo jasne zavesti, da nam je v vseh ključnih zadevah enotnost nujno potrebna. Razumljivo je, da so v stališčih posameznih slovenskih komponent glede globalne zaščite določene razlike, toda kolikor poznamo znane in javne že obstoječe zakonske predloge ali pakete, kakor jih že hočemo imenovati, moremo ugotoviti, da gre pri teh razlikah za malenkostne paralelne inačice v bistvu enakih zahtev, katerih uskladitev ne more biti v nobenem trenutku vprašljiva. Zato tudi ne more biti nobenih pridržkov s katere koli strani, da ne bi slovensko zastopstvo v komisiji nastopalo enotno, ž združenimi močmi, z medsebojnim dopolnjevanjem stališč, skupnim pretehtavanjem potez v iskanju morebitnih kompromisov za skupno mizo. Slovenska narodnostna skupnost drugačnega ravnanja ne bi mogla razumeti in še manj odobravati. Splošen političen razvoj v državi je danes tak, da so možnosti za. dosego zadovoljive ureditve našega položaja kot narodnostne skupnosti večje, kot so bile doslej. Demokratični pritisk množic in naprednih sil od spodaj sili odločujoče politične sile v državi k naprednejšim, bolj demokratičnim pristopom v vodenju države, kar pomeni k doslednejšemu izpolnjevanju ustavnih, zakonov, predvsem zakona o enakosti državljanov v dolžnostih in pravicah. Tudi od nas samih je odvisno, v tem neposrednem obdobju pred nami še zlasti, koliko teh pravic bomo (dolžnosti smo že) deležni v bodoče. 1Vseh pet slovenskih predstavnikov, hi bodo jutri prvič sedli za mizo vladne komisije v Rimu, naj spremljajo na pot v tem smislu, naše najboljše želje ža uspešnost komisije, ki jo, ne glede na izvor imenovanja, izpolnjujejo kot zastopniki vseh Slovencev v naši deželi. MINISTRSKI PREDSEDNIK POTRDIL, DA BO V PONEDELJEK^ ODŠEL NA KVIRINAL ANDREOTTIJEVA ENOBARVNA VLADA BO JUTRI ODSTOPILA PERSPEKTIVE REŠEVANJA KRIZE ZA SEDAJ ŠE NEJASNE Včeraj je Andreotti sprejel predstavnike parlamentarnih skupin - Previdne izjave predstavnikov KPI in PSI - Za demokristjane možna le «poglobitev» programskega sporazuma ministrskega predsednika okrog 18. ure. Po pogovoru je Natta poudaril nujnost sestave nove vlade ♦demokratične solidarnosti in enotnosti na osnovi točno določenega programskega sporazuma*. Na vprašanje časnikarjev ali se torej he govori več o «vladi za izjemna obdobja*, je Natta odvrnil, da nikakor ne gre za to. Dejstvo ‘pa je, da je bil komunistični predstavnik v svojih izvajanjih zelo previden. Ko so ga časnikarji vprašali, ali bi se KPI zadovoljila z vključitvijo v večino, ne pa v vlado, je Natta odgovoril: «0 tem bomo še razpravljali*. RIM — Štiriintridesete vlade italijanske republike je konec. Njen predsednik Andreotti je včeraj popoldne sprejel na Montccitoriu na* četnike skupin parlamentarnega loka, da bi s z. njimi posvetoval o krizi. Vsem je postavil isto vprašanje, in sicer, ali obstajajo pogoji za tor da bi «brez pretresov okrepili solidarnost*, na kateri je slonela sedanja vlada. Prvi so na vprašanje ministrskega predsednika odgovorili republikanci. «Potrdili smo stališča — je dejal posl. Biasini — kb jih je PRI že zavzel z glasovanjem proti proračunu za leto 1978, ko smo s tem izrazili našo nezaupnico.* Od takrat se položaj po mnenju republikancev ni spremenil, razen da so se ustvarili, pogoji, kot so sami poudarili, za sklepanje ((družbenega pakta*. V Andreottijev urad so nato stopili socialisti. Pozneje so povedali, da s predsednikom vlade nišo govorili o formulah, saj bodo tp vprašanje obravnavali ob pravem ča.šu, se pravi, ko bo predsednik republike začel posvetovanja. Kar se tiče njihove linije pa je načelnik poslanske skupine Balzame poudaril nujnost «emergenčnih rešitev*, kot tudi dejstvo, da Andreot-tijeva enobarvna vlada ni več kos težavnim nalogam in hudi krizi, ki jo država preživlja. Še zjutraj pa je tajnik PSI Craxi izrazil zaskrbljenost zaradi faze, ki se sedaj odpira ter zagotovil, da bo PSI še naprej zagovarjala «previdna in konstruktivna stališča*. Na vrsti so bili nato liberalci. Bozzi in Balbo sta po pogovoru povedala, da liberalci niso hoteli krize in da je še vedno veljaven julijski programski sporazum, ki bi se morda dal izboljšati. Liberalna predstavnika sta tudi izrazila mnenje, da bi bilo primemo, da bi o krizi razpravljali v parlamentu. Tudi socialdemokratski predstavniki so pojasnili, da niso želeli odstopa vlade, ampak kvečjemu nekakšno «vodeno krizo*, da pa se morajo sprijazniti s stališči drugih strank, ki menijo, da je potrebno sestaviti novo vlado. Vsekakor pa so predstavniki PSDI potrdili Andreottiju, da nasprotujejo neposrednemu sodelovanju komunistov v vladi. Komunistična delegacija, ki sta jo sestavljala načelnika skupin Natta in Pema, je stopila v urad Vsekakor pa je za sedaj še prezgodaj postavljati taka vprašanja; samo potem, ko bo Andreotti vrnil mandat predsedniku republike in ko se bo formalno odprla kriza, ki je po soglasni oceni opazovalcev ne bo mogoče rešiti v manj kot enem mesecu, bo mogoče začeti ocenjevati razne predloge in proti-predioge ter nakazovati konkretne perspektive.. Posvetovanja o krizi so se nato nadaljevala s predstavniki »nacionalne demokracije*, SVP in neodvisne levice.• Demokrščanska delegacija je zaključila pogovor z Andreottijem ob 20.30. Načelnik poslanske skupine Piccoli je potrdil zaupanje v vlado in solidarnost z Andreottijem ter ponovil stališča, ki so se izoblikovala na zadnji seji demokr- ščanskega vodstva in ki se tičejo «poglobitve in, izboljšanja* spora zuma med šestimi strankami. Dr žava potrebuje tako vlado, kj bo hitro in dobro vladala, je dejal Piccoli, ki je tudi dodal, da «obsta jajo pogoji za pogajanja*. Po štiriurnih posvetovanjih je predsednik Andreotti zapustil Mon-tecitorio. Njegova ocena o pogovorih s predstavniki strank je bila pozitivna predvsem zaradj ozračja, kajti — kot je sam dejal — «v tem trenutku je važno predvsem, da razprave in primerjanja stališč potekajo na tak način, da ne zaostrujejo napetosti, ki obstaja v Italiji, ampak da po možnosti prispevajo k njenemu popuščanju*. Andreotti je tudi potrdil, da bo jutri, v ponedeljek, sporočil ministrom rezultate včerajšnjih srečanj (vlad- na seja je bila sklicana za 10.30), nato pa bo odšel na Kvirinal. Na vztrajna vprašanja časnikarjev je Andreotti zanikal, da bi lahko govorili o «dirigiranj krizi*, češ da še ni nobenega dogovora o tem, kakšna naj bo nova vlada. Razprava o tem se je šele pričela, Andreotti pa je ugotovil, da so vse stranke pokazale čut odgovornosti in pripravljenosti na diskusijo. Vsekakor lahko ugotovimo, da še vedno obstajata dve alternativi: komunistična in socialistična o vladi nacionalne enotnosti ter de-mokristjanska o »poglobitvi* programskega sporazuma. Za sedaj še ni mogoče predvideti, kakšno smer bo kriza ubrala, prav tako pa še ni mogoče izključiti možnosti predčasnih volitev. CANDIDA CURZI liiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiitiiii|iiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||||Hiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||||||||||||l|||l,|ni|,11,11,1,IIIIIM,|,m,m,Humu,mi,mm,iniiuniiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiii POLEMIKA PLAMTI PREDVSEM V SOSEDNJI FRANCIJI Burni odmevi v zahodnoevropskih listih na noto ameriškega državnega tajništva Premier Barre popravljal nerodnost QuaiD’0rsaya - SZ pozorno spremlja dogajanje v Italiji PARIZ, LONDON, MOSKVA - Po-seg, s katerim je ameriški »State department* »toplo priporočil* Italiji, naj ne dovoli komunistov vstopa v vlado, je še vedno predmet razprav in polemik v Italiji in na splošno v vsej zahodni Evropi, ki se upravičeno čuti prizadeta, saj je Washington ravnal tako kot so pred dvema tisočletjema rimski cesarji ravnali z najbolj oddaljenimi provincami- svojega imperija. Polemika je — če izvzamemo Apeninski polotok — dosegla višek v Franciji, kjer je položaj v marsičem sličen italijanskemu in kjer je bila levica še pred nedavnim na tem, da prevzame oblast v lastne roke. V Parizu so ravno zato prepričani, da je bil »opomin* iz VVashingtona na- menjen tudi njim iij ne samo čez-alpskim bratrancem. Najodločnejše in najbolj ogorčeno stališče je med vsemi listi, ki so odmerili odmevom na ameriško noto veliko prostora, zavzelo komunistično glasilo «Humanite», ki je ocenilo poseg državnega tajništva kot »ameriški diktat Rimu in Pgrb zu», obenem pa prav tako ostro obsodilo dvoumno in previdno izjavo francoskega zunanjega ministrstva. List je, kot že v petek tajnik KPF še pripomnil, da bi De Gaulle nikoli ne dovolil kaj takega. In de-golisti, čeprav z enodnevno zamudo, niso zamudili priložnosti, da bi s komunistično pomočjo nekoliko pokadili čutu Francozov za »grandeur*. Couve De Murville, ki je bil de- viiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiniHiniiiitiiiiiiiiiiiiiikiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiHiiiiiitiiMiiiiiiiiiiu Razstava «London 1915-Osimo 1975» set let De Gaullov zunanji minister je v razgovoru s časnikarji izjavil, da je ogorčen nad ameriško noto, saj je to prvi primer, da ZDA tako odkrito in neposredno posegajo v notranje zadeve nekaterih držav. Izzivanju komunistov, naj pride z besedo jasno na dan, se ni izmaknil niti voditelj francoskih socialistov Mitterrand, ki je na zborovanju nedaleč od Pariza prav tako vehementno obsodil korak ZDA in pribil, da je tako postopanje nesprejemljivo. V polemiko je posegel še premier Barre, ki je vsaj delno popravil nerodnost zunanjega ministrstva. Barre je med drugim poudaril «da demokratične države ne potrebujejo tujih lekcij in morajo svobodno odločati o lastni usodi*. Pribil je nadalje, da »francoska vlada ni nikoli razpravljala s tujimi državami o lastni notranji politiki in se ni vmešala v notranje zadeve drugih držav.* 'Nekoliko bolj umirjeni in odmaknjeni so odmevi v britanskem tisku. Levičarsko in svobodnjaško u-smerjeni listi, kot je «Guardian», obsojajo ameriški poseg kot nepošten, »saj pravila demokracije niso sveta le, ko je to všeč Washingto-nu», desničarski in konservativni listi pa pozdravljajo Carterjevo noto kot pozitivno in koristno. Veliko pozornosti razpletu italijanskega položaja in odmevom na ameriški poseg namenjajo tudi sovjetski listi. Moskovska »Pravda* na Primer obsoja noto kot «odkrit poseg ZDA v notranje zadeve držav zahodne Evrope in poskus, da bi preprečile levici vstop v vlado*, o-stali pa priobčujejo daljše izvlečke ocen, in komentarjev levičarskih ■listov, (vt) V Gregorčičevi dvorani v Trstu s0 včeraj odprli zanimivo razstavo o italijansko - jugoslovanskem mejnem vprašanju. Poročilo na drugi strani. Končano zasedanje vodstva sindikalne federacije RIM — Vodstvo federacije CGIL-C1SL-UIL se je včeraj, zaključilo z odobritvijo Camitijevega uvodnega poročila in skiepnega dokumen- ..........................mu.m......................... PROCES ZARADI BORGHESEJEVECA SPODLETELEGA DRŽAVNEGA UDARA IZ LETA 1970 Izmikajoče pričevanje bivšega šefa policije Vicarija RIM — «Menim, \da bi bilo skrajno težko vdreti v- notranje ministrstvo brez notranje pomoči (torej brez izdajalskega oficirja znotraj resorja)*. Tako je zatrdil včeraj pred porotnim' sodiščem bivši šef policije Angelo Vicari med pričevanjem v zvezi s spodletelim poskusom državnega u-dara z dne 7. decembra 1970 Gre Za trditev, ki pravzaprav nič ne pomeni, ki pa hkrati osvetljuje naravo Vicarljevih izvajanj, Le ta je odgovarjal na vpraša n ja z dolgočasno serijo raznih »zdi se mi», »ne spominjam se dobro* in podobnih trikov, s katerimi je razpredel omalovaževalno tančico nad komaj izvečenfmi ali pa nedogovorjenimi stavki: sicer pa so bili ti prežeti z dokajšnjo kritiko na račun »uradne verzije* o golpeju in poznejši preiskavi. Skratka, Vicari je prišel na dan s splošnimi trditvami o «me«le-nosti* govoric glede zarotniškega pohoda polk. Maria Bertija in njegovih gozdnih čuvarjev, tako da se je njegovo zasliševanje tako nezanimivo. Razen nekaterih izjem Mednje sodi npr. trditev, da se je nekdanji šef policije udeležil le enega samega sestanka med bivšim načelnikom SID Vitom Micelijem in tedanjim notranjim ministrom Restivom; na teh sestankih so obravnavali trenutni politični položaj v državi. Nasprotno je misovski parlamentarec, ki je obtožen dajanja potuhe prevratnikom, -žatrdil, da so se » takšnih sestankov redno udeleževali Vicari kakor drugi funkcionarji varnostnega aparata. Enoličnost zasliševanja je deloma popustila tudi o vprašanju odnosov med SID, oddelkom za tajne zadeve (»Affari riservati*) pri notranjem ministrstvu in sodstvom. Vicari je najprej povedal, da ,je notranje ministrstvo vestno posredovalo pristojni sodni oblasti vse vesti in preverjene podatke o prevratniških Doskusih: nato pa je v precejšnji zadregi izpovedal, da se ne spominja »poti*, ki jo je opravila v tem okviru neka nota podtajniku D’A-gostina leta 1971 — noto je sodstvo prejelo šele tri leta pozneje... Vicari je zatem odločno zani- kal, da bi bila med «zaupniki» oddelka «Affari riservati* tudi zloglasna pripadnika skrajnode-sničarskega gibanja »avanguar-dia nazionale* Stefano Detle Chia-ie in Salvatore Drago. V isti sapi pa .je, moral priznati, da ni ve-dgl za imena informatorjev, V splošnem je bilo (orej Vica-rijevo pričevanje medlo; tudi zato, ker naj bi bil mož — po njegovih izvajanjih sodeč — mnogo slabše seznanjen s predmetom sodne obravnave kakor pa, deni mo, Miceli ter Andreotti; med tem ko so namreč njund spomini ob priliki celo »prekipevali*, Vi cariju spomin očitno močno- peša. Spričo njegovega zadržanja je skorajda nerazumljivo, kako da so morali tako branilcem kot tožilcu popustili živci. To se je zgodilo, ko .je Vicari razkril, da je »tiste noči* imel ključe orožarne v prostorih notranjega ministrstva kapetan javne varnosti Capanna (tudi sam obtožen). Slednji je vzrojil ter označil Vicari.ja kot blazneža, ko pa je tožilec zahteval njegovo odstra nitev iz dvorane, je nastal pravi pekel. Predsednik sodišča Giuf frida in prisednik Abbate sta le s težavo pomirila duhove. Upati je, da pri tem tudi osta ne kajti obetajo se še mnogo važnejše priče kot pa je Vicari. V ponedeljek bo npr. na vrsti nekdanji obrambni minister Tanassi. FLLVIO CASALI ta, ki povzema osnovna stališča sindikata v tem trenutku. Med drugim se dokument izreka prod možnosti predčasnih valitev, gledte same sindikalne platforme pa napoveduje za prihodnji teden dveur-ne stavke in sklicanje skupščin na delovnih mestih. TOKIO — V obalnih predelih Japonske so včeraj ponoči zaznamovali vrsto hudih potresnih sunkov jakosti do 6,9 stopnje po Richterjevi lestvioi. Gmotna škoda je velikanska, tembolj še, ker je potres sproži! nič koliko plazov pa tudi hudo morsko valovanje. Po najnovejših podatkih je število žrtev še razmeroma nizko: 18. Bližnjevzhodna kriza v središču pogovorov Tito - Bumedien BEOGRAD — Alžirski predsednik Huari Bumedien je včeraj popoldne prispel na prijateljski obisk v Jugoslavijo. S predsednikom Titom sta kmalu po prihodu začela politične razgovore, ki se bodo nadaljevali še danes. Tito je svojega gosta pričakal in pozdravil pred vilo »Galeb* v Igalu na Črnogorski obali. Bumedienu so tam, kot poroča Tanjug, pripravili slovesen sprejem z državniškimi častmi, poleg drugih jugoslovanskih predstavnikov pa so ga pozdravi-H tudi podpredsednik predsedstva Jugoslavije Stevan Doronjski, predsednik predsedstva Črne gore Veljko Milatovič in zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Minic. Takoj po prihodu sta se predsednika Tita in Bumedien zadržala v krajšem sproščenem pogovoru, proti večeru pa so se začeli politični razgovori. Alžirski predsednik Bumedien z o-biskom v Jugoslaviji končuje daljšo državniško turnejo, ki je trajala tri tedne in ki je poleg številnih držav Bližnjega vzhoda zajela še Sovjetsko zvezo in zdaj Jugoslavijo. V središču vseh Bumedienovih pogovorov je bila kriza na Bližnjem vzhodu, katere reševanje se je v zadnjem času bolj zapletlo. Tudi v pogovorih Tito-Bumedien je bilo temu vprašanju namenjeno precej pozornosti. V novici o začetku pogovorov je Tanjug napovedal, da bosta predsednika Tito in Bumedien poleg bližnje-vzhodnega vprašanja obravnavala še krepitev enotnosti arabskih držav, pripravo na ministrski sestanek koordinacijskega biroja neuvrščenih držav v Kabulu ter jugoslovansko-al-žirske odnose in sodelovanje. Umrl bivši podpredsednik ZDA Humphrey WAVERLEY (Minnesota) - Bivši podpredsednik Združenih držav Amerike senator Hubert Horatio Humphrey je včeraj ponoči v 66. letu podlegel raku. za katerim je bolehal že deset let. Pokojni je bil med najvidnejšimi političnimi osebnostmi poslednjih 25 let v ZDA. Odlikoval se je zlasti s trdovratnim bojem za uveljavitev osnovnih človeških pravic v odnosu do temnopoltih ter indijanskih prebivalcev ameriške konfederacije. iiiifiiiiiiitiimiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiniiiiiiiiiiim NEPRIČAKOVAN RAZPLET SODNE PREISKAVE Mladega misovca Recchionija so ubili njegovi pajdaši ? Smrt naj bi povzročila kroglo kalibra 7,65 karabinjerji pa so streljali z orožjem kalibra 9 RIM — Nepričakovan razplet v preiskavi o smrti Stefana Recchionija, mladega misovskega ak-tivišta, H je bil ubit prejšnjo soboto v, spopadih med desničarski-, mi skrajneži in demonstranti. Ba-’ listični izvedenci, ki so pregledali kroglo, ki je ubila Recchionija, so ugotovili, da gre za svinčenko kalibra 7,65. To naj bi bil dokaz, da fanta ni ubil karabinjerski stotnik Sivori, ki naj bi streljal s samokresom kalibra 9. Po uradni verziji, ki jo je dal v parlamentu notranji minister Cossiga, je stotnik Sivori v spopadih, ki so sledili umoru dveh mladih misovcev pred sekcijo »Ac-ca Larentia*, segel po orožju in nekajkrat ustrelil v odgovor na streljanje škvadristov. Ko mu je orožje odpovedalo, je segel po samokresu šoferja in še nekajkrat ustrelil. Pri tem naj bi omahnil, zadel od !.amen ja v kolena in glavo, in »a ko nehote zadel nesrečnega Recchionija v čelo. če naj verjamemo stotnikovi izjavi, da je streljal s pištolama kalibra 9, ki ju je izročil sodniku, se je očitno minister v podajanju dogodkov ;jrenaglil, v nasprotnem primeru (če je ministrova verzija točna) pa stotnik očitno ni izročil orožja, s katerim je streljal. Odgovornost za umor mdsovskih mladincev si je medtem prilastila organizacija «nuclei armati per il contropotere territoriale*, ki se «pona.ša* z vrsto krvavih atentatov, pa čeprav se je šele pred nedavnim pojavila na odru prevratniškega rovarjenja. Teroristi so o-benem, kot je običaj samozvanih ultralevih revolucionarnih organizacij, »utemeljili* zločin, seveda če lahko imenujemo utemeljitev dve tipkani strani prazne psevdorevo-lucionarne frazeologije. O političnem nasilju v italijan- skem glavnem mestu, ki je doseglo višek konec prejšnjega tedna ravno z umorom mladih misovcev, so včeraj razpravljali med srečanjem, ki so r e ga poleg notranjega ministra Cossige, rimskega kve-storja, poveljnika policije, prefekta in načelnika rimske karabinjerske legije, udeležili tudi predstavniki dežele Lacij. Splošna stavka v dolini Belice TRAPAM - V sicilski dolini Belice, ki jo je 1. 1968 opustošil potres (nad 300 mrtvih, na tisoče ranjenih in 16 naselij uničenih), je bila včeraj na pobudo sindikalne federacije CGIL-CISL-UIL splošna stavka. Skoraj 50 tisoč oseb. ki po desetih letih še vedno živijo v nehigienskih barakah je s "slogan” »Kaj žalovanje, boj je potreben* »Non lutto tna lotta) izpričalo obupano naveličanost ter odločno pozvalo pristojne (krajevne, deželne in državne) oblasti, naj vendar poskrbijo za temeljito obnovo razdejanih krajev. Vštric z gradnjo stanovanj naj pojdeta tudi gospodarski razmah in zaposlitvena raven. Na mogočnem zborovanja v kraju Santa Margherita Belice včeraj popoldne je 15.000 oseb v navzočnosti župana in deželnih predstavnikov dalo jasno razumeti, da so skoraj že ob vsako potrpljenje. Nedvomno jim gre čimprej ugoditi, tudi zato, ker v danih družbenopolitičnih razmerah zares ne potrebujemo ponovnega izbruha po »reggiocalabrijskem vzoru*. TRŽAŠKI DNEVNIK 15. januarja 1978 PRED NOVIM POSREDOVANJEM V RIMU Tržaška gospodarska* delegacija na posvetu z zastopnikoma dežele Na sestanku so se predstavniki obiine, - pokrajine in sindikatov seznanili s pobudami dežele • Podroben pregled stanja podjetij v krizi Pred ponovnim odhodom tržaške enotne delegacije za obrambo krajevnega gospodarstva, ki se bo prihodnji teden vnovič sestala v Rimu s predstavniki vlade, so se njeni člani, pokrajinski predsednik Gher-si, ki ga je spremljal podpredsednik Martone, tržaški žuipan Spacdni z odbornikom Abatejem in sindikalni predstavniki Degrassi, Gerli in Fa-bricci srečali včeraj na sedežu deželne 'uprave s podpredsednikom odbora Stopperjem 'in odbornikom za načrtovanje in proračun Maurom. Na sestanku so opravili podroben pregled stanja v javnih in zasebnih industrijskih podjetjih našega področja in so proučili najučinkovitejše oblike posegov, poudarjajoč e-notnost stališč, da se dosežejo točni odgovori, tudi v časovnem smislu, spričo sedanje politične krize vlade. Deželna odbornika sta seznanila delegacijo s posegi, ki jh izvaja deželna uprava za prebroditev krize, ki so povezani z ukrepa, za ka tere se je obvezala država v okviru obnove po potresu in izvajanja osimskih sporazumov. Stopper je poročal predvsem o pripravi pooblaščenih odlokov za javna dela, ki predvidevajo 185 milijard državnih naložb, Mauro pa je obrazložil na črte in čas njihovega izvajanja v zvezd z avtocesto Videm - Trbiž, velikimi cestnimi povezavami v tržaški pokrajini z zvezami s predvideno industrijsko prosto cono, podvojitvijo »pontabeljske* železnice, novim železniškim središčem v Cer-vignanu in predorom pod Mont« Croce Camico. Ko so prešli na pregled najnovejšega stanja v podjetjih, ki^so v krizi, so pri javnih industrijah ugotovili, dg bodo v tržiški ladjedelnici izvajali «minimalni načrt» dopolnilne blagajne, kljub temu da so prav te dni pridobili štiri nova naročila in sc napovedujeta še dve, tako ('a bi bilo zagotovljeno delo za dve leti. škedenjska železarna je normalizirala proizvodnjo s preklicem dopolnilne blagajne za več kot 500 u-službencev, treba ji je pa priskrbeti novega specializiranega dela. Tudi za Tovarno motorjev v Boljuncu je treba vztrajati na krepitvi specializirane proizvodnje, za tržaški arzenal pa se mora nujno uresničiti obljuba ministra Gullottija o nakazilu 8 milijard lir za dopolnitev suhega doka. Ohraniti je treba pri življenju delavnico mostov in žerjavov CMI s tem, da izdela žerjave za tržaško pristanišče in pridobi nova naročila. namestitev 40 vajencev, pozneje bi pa morala zaposliti 350 ljudi. Nobene bližnje rešitve pa ni videti pri podjetju AFA, ki je v stečaju, medtem ko so možnosti, da se zaključijo februarja ali marca pogajanja za prevzem tovarne Gaslini po brazilski družbi. Pri ladjedelnici Alto A-driatico so z javnimi naložbami o-pravili nekatera dela, potegujejo se pa za pridobitev 2 milijard 400 milijonov lir po zakonu 464. V težavah je podjetje «Don Baxter Importex», ki re more izterjati denarja od bolnišnic za zdravila, ki jim jih je dobavilo, kljub posegom pri pristojnih ministrstvih, zaradi česar bo treba pritisk zaostriti. Razgovora vodstva SSk s KD in KPI partije Italije. Razgovorov sta se udeležila član tajništva SSk Štoka in predsednik sveta SSk Dolhar. 14 ospredju razgovorov so bila aktualna vprašanja, med njimi problematika slovenske narodne skupnosti, ekonomsko stanje, gospodarska kriza, grozeča brezposelnost v tržaški pokrajini itd. Govor je bil tudi o deželni tematiki predvsem o pravični spremembi sedanjega volilnega zakona za deželni svet. Na razgovorih je bil dan poseben poudarek vprašanju proračunov in splošnega stanja v krajevnih usta- novah, predvsem v tržaški občini in Pokrajinsko vodstvo Slovenske skupnosti je imelo v teh dneh dva ločena razgovora z vodstvi Krščanske demokracije in Komunistične tržaški pokrajini, kjer preti predčasen razpust volilnega telesa oziroma imenovanje komisarja. Predstavnika Slovenske skupnosti sta o vsebini teh pogovorov poroča la izvršnemu odboru SSk, dokončno pa bo o zadržanjih zastopnikov Slovenske skupnosti v tržaškem občinskem svetu in v tržaškem pokrajinskem svetu ob izglasovanju proračunov sklepal svet Slovenske skupnosti, ki je sklican za 20. januar 1978. Slovo konzula Kovačiča na SDGZ OD VČERAJ V GREGORČIČEVI DVORANI V ORGANIZACIJI NŠK Razstava«London 1915 - Osimo 1975» zgodovinski prerez mejnega vprašanja Rastavljene so knjige in drugo dokumentacijsko gradivo o vprašanju italijansko-jugoslovanske meje - Pozdrav prof. F. Škerlja in D. Pahorja V Gregorčičevi dvorani so včeraj odprli zgodovinsko razstavo »London Osimo 1975», ki jo je Narod- Pri zasebnih podjetjih (bivši Vetrobel) zvišal družbeno glavnico, zaradi česar bo mogel pridobiti'javne naložbe in začeti preu-smeritveno dejavnost konec februarja. »Dreher* je že kupila na industrijskem področju zemljišče in velik paviljon in je vložila načrte in prošnjo za gradbeno dovoljenje, zaradi česar je treba pospešiti postopek za javne prispevke. Pri podjetju «Bloch» je zaposlenih sedaj 120 uslužbencev, kupili so nove češke stroje, kar bo omogočilo februarja 1915 na in študijska knjižnica priredila v okviru proslave 30-letnice ustanovitve. Razstava je nadvse zanimiva, saj prikazuje številno dokumentarno gradivo o reševanju italijansko - jugoslovanskega mejnega vprašanja, čeprav šega razstava delno že v sredino 19. stoletja. Razstavljene so številne knjige, lepaki, pisma in drugi dokumenti v zvezi z mejnim vprašanjem, poleg tega pa zemljevidi ponazarjajo premike meje Razstava je razdeljena na osem delov, ki obsegajo razna zgodovinska obdobja: prvo do leta 1914, drugo od 1915 do 1918, tretje ao 1924, četrto do leta 1941, peto do konca vojne, šesto do leta 1947, sedmo- do je SIRT i podpisa osimskega sporazuma, zad- ---- nje pa do današnjih dni. Poleg tega pa je v ločenem, devetem delu, razstavljeno splošno gradivo, predvsem literarnega značaja, ki vsebinsko presega eno samo obdobje. Razstavo sta s pomočjo osebja odseka za zgodovino NŠK sestavila in uredila Drago 'Pahor in Pavel Štrajn, teh- nično pa jo je pripravil Franjo Kosovel. Otvoritvena slovesnost se je začela z nagovorom predsednika NŠK prof. Franca Škerlja, ki je pozdra- vil gbste, med katerimi smo opazili konzula SFRJ Kovačiča in Benoliča, predsednika SKGZ Raceta, župana dolinske in" devinsko - nabrežinske občine Švaba in Škerka, predsednika društva Pravnik cdv. Tončiča in predstavnika kulturne skupnosti ilir-skobistriške občine Aleksandra Trnovca, nato pa je orisal tridesetletno delovanje NŠK, od ustanovitve pa do vselitve v nove prostore. Prof. Škerlj se je spomnil tudi pokojnih članov NŠK, ki so jih prisotni počastili z enominutnim molkom, nato pa je predal besedo Dragu Pahorju, ki je orisal zgodovinski pomen te razstave, ki je namenjena predvsem mladini. NŠK /je ob tej priložnosti izdala' brošuro z bibliografijo Vprašanje svetovalca Štoke (SSk)' Diskriminacija slovenščine na TV V našem dnevniku smo 30. decem bra pisali o televizijski oddaji Sco-mettiamo?*, v kateri je nastopil beneški Slovenec Armando Binutti in v predstavitvi tudi povedal, da se v Beneški Sloveniji in v njegovi vasi Subid govori slovensko. Na «Dnevu emigranta* v Čedadu pa se je izvedelo, da so odgovorni za oddajo Binuttiju brisali njegovo novoletno voščilo v slovenščini in ga želi in o njenih problemih in potem voščil vse dobro v letu 1978 v slovenskem in furlanskem jeziku. Žal pa so odgovorni slovenski pozdrav rezali in tako napravili diskriminacijo ne samo gospodu Bi-nuttiju in njegovemu jeziku, ampak vsej slovenski narodni skupnosti v Benečiji in v deželi Furlaniji - Julijski krajini in obenem vsemu demokratičnemu prebivalstvu. To ni prvi primer takega krivičnega ravnanja na televiziji do slovenske manjšine, saj se je pred časom nekaj podobnega pi ipetilo tudi openskemu ansamblu Taims. ‘V zvezi s tem dogodkom želim vprašati dbželni, odbor, kaj namerava storiti: 1. dr. se ta krivica slovenskemu jeziku in slovenskemu prebivalstvu čimprej in na primeren način popravi, 2. da se, tudi na podlag' osimskih sporazumov, take krivice ne ponavljajo več in da se obenem proti storilcem takih hudih diskriminacij na račun slovenske narodne skupnosti v Italiji primerno postopa.» Predsedstvo in vidna gospodarski operaterji Slovenskega deželnega gospodarskega združenja so se s prisrčnim sprejemam na sedežu združenja v Trstu poslovili od konzula Srečka Kovačiča, ki po dolgih letih vestnega službovanja v Trstu odhaja na novo delovno mesto. V imenu združenja se mu je za opravljeno delo in sodelovanje zahvalil predsednik Stanislav Bole, ki mu je tudi izročil za spomin rezbarijo devinskega gradu v srebru. Konzul Kovačič se je zahvalil za pozornost in obenem prisotnim predstavil novega konzula Benuliča, ki ga je na delovnem mestu zamenjal. Novemu konzulu je izrekel dobrodošlico predsednik Bole, v sproščenem razgovoru, pa so ga nato prisotni seznanili z nekaterimi perečimi problemi, s katerimi se bo moral takoj v začetku soočiti. Na Akademiji za igralsko u-metnost v Ljubljani je z odliko diplomiral član SSG ALEŠ VALIČ', Iskreno čestitamo kolegice in kolegi iz gledališča. v Pred jutrišnjo umestitvijo posvetovalne komisije v Rimu ;:j'“!i samo v furlanswn': KPI ZA DELO BREZ ZAMUD DO MANJŠINSKE ZAŠČITE Nujnost neposredne udeležbe Slovencev pri izdelavi za-kona o globalni zaičitti • Nov zakonski osnutek KPI Ob umestitvi posvetovalne komisije vlade za pripravo zakonskega osnutka o globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, ki bo jutri v Rimu, je deželni odbor KPI izdal sporočilo za tisk, v katerem poudarja, da je do tega prišlo po vztrajnih enotnih pobudah in po lanskem srečanju med predsednikom vlade in enotnim predstavništvom Slovencev v naši deželi. Na predlog KPI sta bila V komisijo vključena Boris Iskra in Stojan Spetič, s čimer so komunisti hoteli poudariti nujnost, da je slovenska skupnost neposredno soudeležena tudi pri izdelavi zakonskega načrta, za katerega bo p«, spričo sestave in razmerja sil v komisiji, odgovorna le vlada. Želeti je, zatrjuje sporočilo, da bo mogla komisija hitro opraviti svoje delo, 'zalo da se začne čimprej zakonodajni postopek v parlamentar-nih komisijah, kjer se bodo politične sile soočale in bodo mogle voditi posvetovanja predvsem s predstavniki slovenske skupnosti v F-JK. KPI je po svoji strani že pripravila osnutek zakonskega predloga, ki ga je že obravnaval deželni odbor stranke po izčrpnem poročilu senatorke Jelke Gerbec, po zavzeti razpravi, kar označuje pomembnost, ki jo KPI pripidsuje temu vprašanju. V parlamentarnih komisijah se bodo primerjala stališča tako glede zakonskega osnutka, ki ga bo vlada predložila, ko bo komisija opravila svoje delo, kot glede drugih zakonskih predlogov, med njimi komunističnega. Zato KPI želi, da deluje komisija brez zastojev, kljub negotovosti političnega trenutka in nevarnosti zakonodajne paralize, za katero nosi odgovornost KD. • Danes, 15. januarja, zapade rok za ureditev premoženjskega stanja zakoncev, zaradi česar bo matični u-rad tržaške občine v Pasaži Costanzi perioval tudi danes od 8. do 12. ure. Dr. Mario Marrosu novi tržaški prefekt Jutri bo nastopil službo v našem mestu novi tržaški prefekt in generalni vladni komisar za deželo Furlanijo - Julijsko krajino dr. Mario Marrosu, ki bo zamenjal dr. Vincen-za Molinarija, ki odhaja v pokoj. Dr. Marrosn prihaja v Trst iz Salerna, kjer je služboval najprej kot podprefekt. v zadnjih letih pa kot prefekt. - Z dr. Marrosujem prihaja v Trst tudi novi podprefekt dr. Francesco Larosa, ki že vrsto let dela v naši deželi kot goriški podprefekt, v zadnjem času pa kot sodelavec posebnega vladnega komisarja za potresno področje Zamberlettija in kot komisar v tržiški občini. Dežela' svetovalec Drago Štoka nam je včeraj poslal protest, ki ga je zaradi te nedopustne diskriminacije na škodo slovenskega jezika, vložil predsedniku deželnega sveta V obliki naslednjega vprašanja: «29. decembra lani je v okviru i-lalijanske televizijske oddaje «Sdo-mettiamo?» nastopil tudi g. Armando Binutti, rojak iz Beneške Slovenije in voditelj Zveze beneških izseljencev ter odgovarjal na razna vprašanja o zgodovini Furlanije. Armando Binutti je eden redkih prebivalcev dežele Furlanije - Julijske krajine, ki je doslej nastopil v omenjeni oddaji. V uvodnem delu svojega nastopa je Binutti povedal nekaj o naši de- Iščemo študente, dijake ali upokojence za raznašanje Primorskega dnevnika v Skednju, Rocolu, na Ko-lonkovcu, v Barkovljah, na Greti in v središču mesta. Interesenti naj se javijo na upravi Primorskega dnevnika. • Jutri ob 20. uri se bo sestala na sedežu, Rotonda del Bosehetto 3/F svetoivanska rajonska konzulta. Iti bo razpravljala o občinskem proračunu, o preosnovi občinskih služb in o vprašanju kamnoloma Faccanoni. Ob življenjskem jubileju, ga praznuje danes BORIS MOŽINA mu čestitajo in kličejo na mnoga leta Dana, Maja in Primož z družinama. Prosvetno društvo *Ivan Cankar» čestita Anici in Juriju Ku-fersinu ob rojstvu prvorojenke, mali Martini pa želi obilo sreče. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU ob tridesetletnici ustanovitve prireja ZGODOVINSKO RAZSTAVO LONDON 1915 - OSIMO 1975 V PROSTORIH SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE V ULICI SV. FRANČIŠKA 20 Urnik: od 16. do 20. ure. Zjutraj samo organiziran obisk po skupinah S«ja upravnega odbora SLORI V petek, 13. t.m. se je sestal u-pravni odbor Slovenskega raziskovalnega inštituta. Na seji so prebrali in odobrili poročilo, ki ga 1» na bližnjem občnem zboru podal članom predsednik inštituta, prof. Aljoša Volčič. V zvezi z občnim zborom, ki je reden in torej ne predvideva volitev v nove organe razen zamenjave pokojnega predsednika nadzornega odbora, so obravnavali in sprejeli tudi dnevni red. Posebna točka dnevnega reda je bila tudi navedba kandidatur za imenovanje novih članov inštituta, kar je v pristojnosti občnega zbora, v zadnjem delu sestanka so bili člani upravnega odbora obveščeni o bližnjem obisku delegacije ljubljanskega inštituta za narodnostna vprašanja in povabljeni, da se udeležijo srečanja z njimi. (ps) Gledališča VERDI Danes ob 16. url zadnja ponovitev balta «Spartacus» v izvedbi plesalcev iz Budimpešte. ROSSETTI Od torka, 17. t.m., «La potenza delle tenebre* L. Tolstoja. Predvaja gledališče Emilia Romagna v režiji Paola Giuraimeja. Predstava v abonmaju: kupon št. 6. Ob smrti zavedne učiteljice in dol' goletne članice Amalije Cok izrek* Prosvetno društvo »Slavko škamp# -1| le» najgloblje sožalje vsem sorotW' kom. Ravnateljstvo, učiteljski zbor, st# ši in učenci II. razreda osnovne šol* »Oton Župančič« pri Sv. Ivana 1* rekajo globoko sožalje učiteljici 1® leni Cotič ob izgubi drage mame. > - Volčji grad 1948 - 1978 v J Ob 30. obletnici smrti dragega br»® Vinka Milaniča vodnika L.M. se ga spominjajo sestra sorodniki. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU gledališče »FRANCE PREŠEREN, v Boljuncu OTON ŽUPANČIČ VERONIKA DESENIŠKA tragedija v dveh delih (pet dejanj) Ob stoletnici pesnikovega rojstva Scena VLADIMIR RIJAVEC Kostumi MIJA JARČEVA Glasba MOJMIR SEPE Režija JOŽE BABIC Danes, 15. januarja, ob 16. uri NEDELJSKI ABONMA. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kultnrni dom Sezona 1977-78 BRANISLAV NUŠlfi OBLAST komedija v dveh delih Prevod MILAN JESIH • Scena arh. SVETA JOVANOVIC Kostumi in maska SLAVICA LALICK1 Koreografija JANEZ MEJAČ Priredba in režija MIROSLAV BELOVIC V soboto, 21. t.m., ob 24. uri IZVEN ABONMAJA. Prosveta KONCERT SLOVENSKEGA KOMORNEGA ORKESTRA Izreden nastop navdušil tržaške ljubitelje glasbe Dirigent Anton Nanut nam jc prikazal tako glasbene kof tehnične vrline svojega ansambla Sinoči je nastopil v Kulturnem domu Slovenski komorni orkester iz Ljubljane, ki gc vodi naš rojak Anton Nanut. Izredno dovršeni nastop, tako tehnično kot muzikalično, je navdušil občinstvo, ki se je kljub zamenjavi zadnjega treputka -Czaradi obolelosti v ansamblu ni nastopila orkestralna skupina «/ Filar-monici» iz Bologne) polnoštevilno zbralo na 5. abonmajskem koncertu letošnje sezone Glasbene matice v Trstu. Ansambel se je predstavil s povsem novim programom, ki je obsegal Suito za dva roga in godala G. P. Telemanna, Hapdnovo Simfonijo v c-molu št. 44, Simfonijo v D-duru št. 6 dubrovniškega sklada- telja I-. Sorkočeviča in Serenado v C-duru op. 48 skladatelja P. I. Čaj1 kovskega. Trditev, da Slovenski komorni orkester predstavlja eno boljših tovrstnih orkestralnih skupin v matični domovini, se je v celoti uresničila. Priča smo bili vrhunskemu nastopu, polnemu glasbene barvitosti in tehničnih odtenkov, kolikor so možni v naši dvorani. Občinstvo je to potrdilo z burnimi aplavzi po posameznih glasbenih delih, ob zaključku pa je z dolgim aplavzom doseglo ponovitev valzerja iz Serenade P. I. Čajkovskega. Z orkestrom sta tudi nastopila solista Karel Bradač in Janez Prašnikar (rog). iiiiiiiiiiiriiiriifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiimiiiiitvniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiB NESPREJEMLJIVA ODLOČITEV DRŽAVNEGA TOŽILSTVA Preklicana zapora brloga v Ul. Paduina Znane podrobnosti predsinočnjega streljanja v Ul. Zonta Policija je včeraj «vmila» mi-sovskemu občinskemu svetovalcu Bemardiju ključe «brloga» zloglasne mladinske neofašistične organizacije «Fronte della gioventu» v Ul. Paduina, ki so jo v sredo zaprli po nalogu kvestorja in obtožili voditelje organizacije obnavljanja fašistične stranke. Načelnik državnega pravdništva dr. Zanetti nam reč ni potrdil zapore in s tem o-čitno ni smatral, da je odločitev policije, ki .je po večmesečnih zahtevah demokratičnih organizacij končno zaprla fašistični brlog, pravno osnovana. Vsekakor pa gre za politično izbiro, kajti nobenega dvoma ne more biti. da so številni napisi na sedežu organizacije huj skali k nasilju in k obnavljanju fašistične stranke. Tržaška javnost je že včeraj z izredno zaskrbljenostjo sprejela to odločitev, ki vsekakor pomeni popuščanje fašističnim provokatorjem, ki so v zadnjih dneh povzročili v Trstu vrsto neredov. Zadnjikrat so fašisti nastopili predsinočnjim; vest o streljanju v Ul. Zonta, o kateri včeraj še nismo imeli nobenih podatkov, je namreč resnična. Pet fašistov je pričakalo pred stanovanjem • 23-letnega bolničarja Vittoria Paolettija. ki je član PDUP in . znan aktivist. Prijatelji so ga že na Trgu Goldoni opozorili na prisotnost fašistov pred njegovim stanovanjem, vendar se je Paolelti kljub temu napotil domov. Ko .je bil nekaj metrov oddaljen od vhoda v hišo je zaslišal krik »Rdeč je!» in se takoj pognal v beg. Pet zasledovalcev je petkrat ustrelilo in Paoletti je slišal žvižganje svinčenke, nakar se .je zatekel v bližnji bar, odkoder je poklical policijo. Agenti so na tleh našli tulec 7,65-kalibrskega .naboja, o napadalcih pa ni bilo ne duha ne sluha. V zvezi s četrtkovim bombnim napadom na sprevod avtonomistov naj povemo, da je včeraj namestnik državnega pravdnika dr. Coas-sin potrdil aretacijo 23-letnega desničarja Livia Pacherinija ,ki je osumljen atentata, in 17-letnega A. L., ki je osumljen lažnega pričevanja. Jutri pa bo proces proti 20-letnemu pripadniku »Fronte della gioventu* Danilu Radoviniju, ki so ga aretirali v četrtek, ker je skrival v avtu zračno puško. SPI) Tabor - Opčine sklicuje redni občni z.bor za torek, 24. januarja 1978, ob 20. uri v Prosvetnem domu. Kino Ariston 15.00 «Bordella». Al Lettieri, Luigi Proietti, Christian De Sica. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Mignon 15.00 «La grande avventura». Nazionale 15.30 «Le avventure di Bianca e Bernie*. Barvna risanka. Grattacielo 16.00 «In nome del papa re». Nino Manfredi. Barvni film. Excelsior 15.30 »Guerre stellari*. Mark HamlU, Carrie Fisher. Fenice 15.30 »La bandera» (Marcia o muori). Terence Hill, Gene Hack-man, Max Von Sydow, Catherine Denevue. Brvni film. Eden 15.30 «Audrey Rose*. Barvni film Ritz 15.30—22.15 «11 bel paese*. P. Villaggio, S. Dionisio, A. Mazzamau ro. Barvni film. Filodrammatico 15.00—22.00 »La mon - dana felice*. S. Hollander. Prepovedan mladini pod 18. letom. Cristallo 15.30 »Bilitis*. D. Hamilton. Prepovedan mladini pod 14. letom. Aurora 15.30—21.45 »Black Sunday». R. Shavv, M. Keller. Barvni film* Capitol 15.30—21.30 »Madame Claude*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Moderno 15.00 »Porci con le ali*. Prepovedan mladini pod 18. ietom. Impero 15.00 «Herbie al rally di Mon-tečarlo*. Walt Disneyjeva barvna risanka. Ideale 15.00, «11 corsaro nero*. Kabir Bedi. Barvni film. Vittorio Veneto 15.00 »La croce di ferro*. Prepovedim mladini pod 14. letom. Barvni film. Radio 14.30 »Compagne nude*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Astra 15.00 ,«La pantera rosa sfida 1’ispettore Claseau*. Peter Sellers. Barvni film. Volta (Milje) 15.00 «Simbad e l’oc-chio della tigre*. Barvni film. NATEČAJ ACEGA - TRST Obveščamo, da je na občinski oglasni deski v Trstu obvestilo o natečaju v smislu predpisov člena 1, odstavka a), zakona štev. 14 z dne 2.2.1973 za zasebno licitacijo za gradnjo novih instalacij javne razsvetljave 1. v Ul. sv. Marka 2. v Ul. Ponziana Generalni direktor (dr. inž, Mario Castaldi) ZAHVALA Ob nenadni smrti ljubljene sestre in tete TONČKE ČOK se toplo zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala SKGZ, daro- valcem vencev in cvetja, govornikoma, pevskemu zboru, vsem znancem in prijateljem, ki so darovali v dobrodelne namene. Družina Kakovii Lonjer, 15. januarja 1978 ZAHVALA Ob smrti našega dragega NIKA KOSMAČA se zahvaljujemo: govornikoma pri grobu dr. Dragu Štoki in g. Janku Obadu, župniku Jožetu Jamniku, pevovodji in pevskemu zboru »PD Slovenec*, županu in upravi občine Dolina, Primorskemu dnevniku in Radiu Trst A, fotografu Mariu Magajnit kulturno r„ gospodarski*’zvezi, Slovenski skupnosti, Kmečki zven, “ karkoli darovalcem cvetja in v dobre namene .ter, vsem, ki so kake z nami sočustvovali v tem težkem trenutku. Žena, sin, hči In brat z družinami Zabrežec, Dolina, 15. januar jh 1978 ZAHVALA Zahvaljujemo se prisrčno vsem, ki so na katerikoli način sočustvovali z nami ob izgubi naše ljube sestre, svakinje in tet® AMALIJE ČOK učiteljice v pokoju Posebna zahvala zdravniku dr. Martelancu za njegovo p i župniku g. Živcu, Mirku Križmančiču za poslovilne besede, d®' i rovalcem cvetja in vsem, ki so nam na kakršenkoli način P* ■ magali ob tej težki izgubi. Svojci Bazovica, 15. januarja 1978 Šoti hi.-! ha Ji ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočustvovanja, ki smo jih bili d®", ležni ob smrti naše drage MARIJE TREVISAN vd. KOBAL se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami delili žalost P? INi sebna zahvala gre sorodnikom in prijateljem, gradbeni družb1 Gh, Adriatica, kolegom iz sklada, vodstvu C.N.A., kolegoni iz o®” P>or vrološkega oddelka, sostanovalcem iz Ul. Pagliaricci 53, ŽUF | niku Zorku in vsem znancem. » L I Hči in sinova z družina*1® », b rc« f * o Trst, 15. januarja 1978 ZAHVALA ■i u K Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami sočustvovali ob naše drage mame in none izgu^ ;h) m* 1 s fert MARIJE FLEG0 vd. PURGER Posebna zahvala župniku, dr. Salviju, darovalcem ter vsem, Id so jo spremili na njem' zadnji poti. Svojci Mačkolje, Prebeneg, Stramar, 15. januarja 1978 . S« / PRmoKfcTSnGvnifc 15 januarja 1978 ZAHVALA Ganjeni nad izrazi iskrenega sočustvovanja ob izgubi našega dragega PINA CLEMENTINIJA se. Prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Posebna zahvala pevskemu zboru, častitim sestram in žup-n,ku, nosilcem krste in vencev, darovalcem cvetja in v dobre namene ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Žena Zmaga in otroka Boršt, 15. januarja 1978 JOŽEFE OTA por. LOVRIHA ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja, ki smo jih bili deležni 00 'zgubi našega dragega KARLA PUNTARJA se zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način z nami žalovali. Trst, 15. januarja 1978 Svojci ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki so na kakršen koli način sočustvovali z nami ob izgubi naše drage VALERIJE TAVČAR vd. DEČAN Posebna zahvala g. župniku in vsem darovalcem cvetja Sinova in sestri z družinami Trst, 15. januarja 1978 ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja, ki smo ga bili deležni 00 'zgubi naše drage INGRID KAMP por. SETTIMO htn zaJ)va'iujčmo vsem sorodnikom in prijateljem,-«-ki M»br‘4iam ob strani ob'•’tem*;>oridteem- trenutku. 1 Trst, 15. januarja 1978 12. 1. 1977 Ob 1. obletnici tragične smrti našega BORISA REBULE Trst, Skopje, 15. januarja 1978 14. 1. 1976 ALBERTO KRALJ (ČARU) ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage mame in none Posebna zahvala zdravniku Slavcu za veliko požrtvovalnost v času njene bolezni, župniku Grmeku za ganljive besede, darovalcem cvetja ter vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Svojci Dolina, Boljunec, 15. januarja 1978 PRED POSTAVITVIJO BENČINO V OD A TRST■ VISCO Uspešno zaključena prizadevanja Kmečke zveze in vaških odborov Sprejem utemeljenih odškodninskih zahtevkov in jamstev je sad enotnega odločnega nastopa domačih kmetov in polk me tor Mož, hčere in drugo sorodstvo Pretekli četrtek je bil na sedežu Kmečke zveze v Trstu zaključni sestanek med njenim tajnikom, kmetijskim izvedencem Edijem Bu-kavcem in vaškimi odbori in pa visokimi pooblaščenci petrolejske družbe «Aquila», na katerem so dosegli sporazum glede odškodnin in jamstev, ki jih morajo prejeti lastniki zemljišč pred postavitvijo novega beneinovoda od tržaške čistilnice do Visca pri Ogleju. S tem so se uspešno zaključila dolgotrajna prizadevanja naše strokovne organizacije in prizadetih lastnikov, ki so jih podprle tudi nekatere občinske uprave. Kmečka zveza je priredila po posameznih vaseh vrsto javnih sestankov, na katerih so poglobili vsa vprašanja, ki so povezana s postavitvijo ber.-cinovoda in imenovali vaško odbore, ki so v sodelovanju s Kmečko zvezo vodili posredovanja kot pooblaščeni predstavniki lastnikov. Sledilo je več skupnih ožjih sestankov na Kmečki zvezi, na katerili so izdelali podrobne zahtevke tako glede . odškodnin, kot glede jam-stvev, ki naj bi jih družba zagotovila prizadetim lastnikom in nekaj srečanj z njenimi predstavniki. Pred zadnjim sestankom z podčastnik Gio J "gelo in uradnica Sil vana Di Donato, uradnik Giuseppe Brindicci in študentka Nicoletta Iuliano, finančnik Luigi Coppola in gospodinja Carmela Vignola, tehnik Marino Battig in študentka Elizabe ta Risovvska, geometer Lucio Furlan in uradnica Marina Brana, mehanik Fabrizio Collari in uradnica Rossana Albrecht, upokojenec U-baldo Gori in gospodinja Ada Mon-tagna, učitelj Marco Padoan in študentka Gabriella Lamprecht, uradnik Sandro Millevoi in laborautka Alida Cattaruzza. delavec Maurizio Campanale in prodajalka Laura KRZNA SUPER ELEGANTNI MODELJ VIŠJA KAKOVOST MERE JOPIČEV OD 42 DO 64 NAŠIVK1 VELIK PRIHRANEK PELLICCERIA CERVO fKST TEI. »96-31» Viale XX Settcmbre št. 16/111 in me- Pettirosso, fizik Livio Lanceri psihologinja Patrizia Romito. hanik Stefano Cattunar in uradnica Anita Paulisic, finančnik Emanuele Stoccoro in gospodinja Nadia Zi-merman, prevoznik Eugenio Paro-vel in študentka Marina Zocchi, uradnik Fabio Cemivari in bolničarka Leda Rovere, inženir Eugenio Antoniani in uradnica Annegre-te Lettenbauer. uradnik Massimilia. no Bohm in učiteljica Mariagrazia Pauluzzi, reprezentant Pietro Pe-trillo 'in gospodinja Antonella Corn. šofer Giuliano Sulcic in bolničarka Tiziana Marocchi. mehanik Livio Pipa in študentka Adriana Mic.he-lutti, laborant Edoardo Reganzin in gospodinja Maria Teresa Prin-ciotta, cinkograf Giuseppe Lizzadri in delavka Filomena Zadrillo, u-radnik Pierpaolo Micciche in študentka Domenica Stefani, šofer Oscarre Mameli in uradnica lise Gertraud Stodtner, uradnik Andrea Vigliani in uradnica Stellina Pe- tohieb, inženir Klaus Rudolf Bach- rach in uradnica/ Marisa Ferfoglia. uradnik Silvio Caiiziani in uradnica DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Goldoni 8. Ul. Belpoggio 4, Ul. Montorsino 9, P.le Valmaura 11. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Rossetti 33. Ul. Roma 16. Letak nadalje opozarja, da bi bila vsaka oblika izpolnjevanja italijanskih obrazcev uradna in bi torej pomignila sprejemanje le teli kot tud: ministrskih navodil za vrednotenje. Te pa je občni zbor SSŠ soglasno zavrnil. Ker razume in upošteva naravno željo in pravico staršev, da so seznanjeni z uspehom otrok, SSŠ pre diaga učiteljskim in profesorskim zborom, naj mnenja o razvoju in uspešnosti učencev posredujejo star šem, ustno ali pismeno, v neuradni $>likLwv ^ ^ r ‘ J J it tortilji PD SLOVENEC"f iz Borata priredi danes. 15.1.1978, ob 17. uri in v torek, 17.1.1978, ob 20. uri v prosvetni dvorani, ob priliki vaškega patrona KULTURNO ZABAVNI VEČER SPORED: Učenci osnovne šole . Mešani pevski zbor pod- vod stvom Draga Petarosa Mladinska godba na pihala Veseloigra v štirih slikah «Tuažba». Izvajajo člani dramske skupine PD Slovenec. VABLJENI! S P D T prireja v četrtek, 19. januarja, v mali dvorani Kulturnega doma s pričetkom ob 20.30 planinsko predavanje znanega slovenskega alpinista in himalajca ALEŠA KUNAVERJA, ki bo predaval na teme: »Od Bosporja do meje Sikiina*. Predavanje bo opremljeno z barvnimi diapozitivi. PD VESNA Sklicuje v nedeljo, 22. t.m., v Ljudskem domu v Križu, ob 10.30 v prvem in ob 11. uri v drugem sklicanju REDNI OBČNI ZBOR DNEVNI RED: izvolitev predsedstva poročila pozdravi razrešnica volitve razno Vljudno vabljeni Slani in vaščani. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za z: urovance (NAM in EN PAS od 22. do 7. ure: telef. št. 732-627 V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma do 7 ure dneva po prazniku. To velja za zavarovance INAM, [NADEL, ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni Pa na številki 732-627. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124: Bazovica! tel. 226-165: Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225 114; Božje polje Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina: tel. 200-121: Sesljam tel. 209-197: Zavije: tel. 213-137 Milje: tel. 271-124. Izleti SP Dl prireja v nedeljo, -z. janua rja, avtobusni izlet v Ravascletto in na Zoncolan. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI v Ul. sv. Frančiška 20 (tel. 767304) in -v čevljarni Colja na Proseku najpozneje do srede 18. t.m. Ski Klub Union javlja, da je še nekaj mest na razpolago za enodnevni izlet v Piancavallo • Ravascletto. ki bo v nedeljo, 22.1.1978. Informacije in prijave na sedežu Ski Kluba Union, Ul. Valdirivo 30. tel. 64459 vsak dan od 17,30 do 19.30, razen v ponedeljkih, v soboto od 10.30 do 12.30. Vsako sredo na okrajnem sedežu na Lonjerski cesti 177 od 18. do 19.30. OSMICA Ernest Smotlak — Mačkolje 58 — toči pristno belo in črno vino. V počastitev spomina Maksa Kralja in Štefanije Križmančič (Frliroo-ve) darujeta Marcela Kralj in Orlanda z družino 5.000 lir za cerkev sv. Andreja v Trebčah. 5.000 za ŠD Primorec. 5.000 za PZ Primorec, 3.000 za poimenovanje šole po Finku Tomažiču in 5.000 lir za godbo Parma iz Trebč. Namesto cvetja na grob Štefanije Križmančič daruje Kristina Kalc (Gropada 22) 10.000 lir za Skupnost Družina Opčine. Namesto cvetja na grob Ivana Gerlanca (Naučko) iz Vogelj darujeta mama in Bruna Škrk 5.000 lir za Skupnost Družina Opčine. V isti namen daruje družina Tončke Cesar 13.000 lir za Skupnost Družina Opčine. Namesto cvetja na grob Štefanije Križmančič darujeta drežini Berce (Bazovica 233) in Ozhič 10.000 lir za Skupnost D miži na Opčine,.. ... Namesto čVfcOfa1 ■ na •'grdb,‘ 'TbiWke Čok in Marije Nabergoj darujeta Pjerina in Silvan Suligov 5.000 lir za poimenovan'e šole pri Sv. Ani po Maric' Gregorič. Ob 2. obletnici smrti Alfreda Kralja daruje družina 5.000 dir za pevski zbor Primorec. V isti namen daruje družina Padovan 2.000 lir za PD Primorec. V hvaležen spomin na Tončko Čok daru'e inž. Karel Grgič 20.000 lil' :a D: laško matico. Ob 10. obletnici smrti drame mame Gzele žagar daruje hči Marija z družino 10.000 lir za Skupnost Družina Opčine. Namesto cvetja na grob Štefanile Germani 5.000 lir za Skupnost Družina Opčine. Namesto cvetja na grob Amalije Čok in Tončke Čok daruje družina Darko Čok 10.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina Stanka Štoke darujeta Ivan in Anica s Kontoveia 10.000 lir za šolsko blagajno liceja France Prešeren. Namesto cvetja, na grob Rozine Furlan vd. Kuret daruieta sestra in družina 10.000 lir za Skupnost Družina Opčine in 10.000 lir za cerkev sv. Jerneja (Opčine). V spomin na teto Rozino daruje ne čakinja Nora z družino 10.000 lir za Skupnost Družina Opčine. V počastitev spomina pok. tete Ro zine Furlan vd. Kuret daruie nečakinja Ivanka 5.000 lir za Skupnost Družina Opčine, 5.COO za PD Tabor in 5.000 lir za ŠD Polet. Namesto cvetja na grob Pina Cie mentinija darujeta Pepka in Nini Čič 5.000 lir za Skupnost Družina Opčine. V spomin na Pina Clementinija da rujeta družini Rapotec (Boršt 18) in Hrvatič (Boršt 27) 10.000 za Skupnost Družina Opčine in 10.000 lir za center za rakasta obolenja M. Lo-venati. V spomin na Ivana Kocmana daruje sestrična Marija 5.000 lir zg PD Rdeča zvezda iz Sak'A. V počastitev spomina Amalije Čok in Tončke Čok daruje Pavla Gombač 5.000 lir za Dijaško matico. Ob 6. obletnici smrti nepozabnega Celestina daruje sestra Delita 5.000 lir za godbeno društvo iz Nabrežine. Stanko Pertot in Stanko Caharija darujeta 10.000 lir za godbeno društvo iz Nabrežine. V spomin na Nikota Kosmača darujeta Mirko in Rde -Hrvatič 5.000 lir za PD Slovenec. Namesto cvetja na grob Pina Cle-mentiniia daruje družina Petaros (Boršt 89) 5.000 lir za TFS Stu ledi. Namesto cvetja na grob Pina Clementinija darujeta družini Petaros in Barut (Boršt 13) 10.000 lir za košarkarsko sekcijo ŠD Breg. Namesto cvetja na grob Karla Sartija darujeta Agata in Jakob Bizjak 5.000 lir za dom Jakoba Ukr marja v Škedju, V'spbtnin na pok. 'Bracota daruje Mit-k'0 Sfedmak (Križ 234) 5.000'lir ^vziSr^^njp ŠRbmetiika padlim v v Križu. V počastitev spomina učiteljice A malije Čok darujejo Ana Sklemba Cosmini 5.000. Marija Schillani 3.000, Pavla Pečar 3.000 in Ana Švab Rebula 2.000 lir za Skupnost Družina Opčine. Ob 2. obletnici prerane smrti dragega sina in brata Alfreda Carlija (Kralja) darujejo starši z bratoma 5.000 lir za pevski zbor Primorec in 5.000 lir za sekcijo KPI Zorko Kralj iz Trebč. V spomin na dragega Pina Clementinija darujejo družini Jankovič ter Slava in Miki Glavina 25.000 lir za Skupnost Družina Opčine. V počastitev spomina sestre in te •*%!?? 20 <• rK oiTta* KS™ k,- v počastitev suomina- Štefanije ,, ..:x.-x:x a.■ • n..V snomin na Nika Knsmami in 1 Križmančič daruje družina Zvonka Ostrouške iz Zagradca 10.000 lir za ŠD Zarja. V spomin na Tončko in Amaliio Čok daruieta Milči in Aljoša 10.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina pok. moža Josioa Baruta iz Doline daruje žena Marija 5.000 lir za Dijaško matico. V uočastitev spomina Roze Furlan vd. Kuret daruje Dora Caharija 5.000 lir za Glasbeno matico. V počastitev spomina Nika Kosmača daruje Marta Slavec 5.000 lir za PD Slovenec iz Boršta. V spomin na tov. Tončko Čok daruje Srečko r’olja 5.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina dragih učiteljic Amalije in Tončke Čok darujeta družini Čok in Renko, 10.000 lir za ŠD Adria. V spomin na Tončko Čok in Amalijo Čok darujeta Lidija in Rudi Gombač 3.000 lir za Skupnost Družina Opčine. V spomin na Tončko Čok daruje Ida Kufersin 3.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina Amalije m Tončke Čok daruje Lojze Udovič 10.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina učiteljice A-malije Čok daruje njen bivši Učenec Davorin Meula 10.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina učiteljic A malije in Tončke Čok daruje družina Stojan Udovič 20.000 lir za KK Adria. V počastitev spomina Šantle Amali je Čok darujeta Milka in Karlo 5.000 lir za PD Lonjer Katinara in 5.000 lir za Skupnost Družina Opčine. V spomin na Tončko Čok darujeta Milka in Karlo 3.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina Tončke Čok in Amalije Čok daruje Matilda Ker-mac 10.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina Tončke Čok in Amalije Čok darujeta Angela in Stanko čok 10.000 lir za TPPZ. V počastitev spomina Amalije Čok in Tončke Čok darujeta Nada in Vida Godina 10.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina Tončke Čok daruje Walter Brus 10.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina Tončke Čok darujeta Maruška in Vojko Ferlu- Vilko Batič 3.000 lir za TPPZ. V spomin na Nika Kosmača in Pina Clementinija darujejo Čentarje-vi iz Boršta 5.000 lir zi. PD Slovenec. _ V počastitev spomina Nika Kosmača in Pina Clementinija daruje Diko iz Boršta 5.000 lir za Skupnost Družina Opčine. Names'to cvetja pa grob Štefanije Križmančič (Frlinbve) daruje Aldo Gornik z družino 5.000 lir za PD Lipa iz Bazovice. V isti namen daruje Stanko Grgič (Krančev) 5.000 lir za PD Lipa. Namesto cvetja na grob Štefanije Križmančič daruje Rudi Križmančič 10.000 lir za ŠD Zarja. V isti namen darujejo družina Opeka 10.000, Stanko Grgič 10.000, Roza in Rudko Križmančič 10.000 ter družina Križmančič (Voukovi) 10.000 lir za ŠD Zarja. Namesto cvetja na grob Štefanije Križmančič daruje Vera Križmančič 5.000 lir za ŠD Zarja in 5.000 lir za PD Lipa. V spomin na -Tončko Čok daruje Sonja Mašera 10.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina Tončke Čok darujeta Nada in Lidija Kapun 10 tisoč lir za Dijaško matico. Štefi Bratina daruje 2.000 lir bar-kovljanskemu pogrebnemu društvu. Namesto cvetja na grob dragemu prijatelju Pinu Clementiniju daruje Sandro Bucik z družino 10.000 lir za PD Slovenec iz Boršta. V isti namen darujejo Gizela, Rafko, Marjo in Nadja 10.000 1' za PD Slovenec. V počastitev spomina pok. Marije Nabergoj daruje družina Petaros (Boršt 89) 10.000 lir za Skupnost Družina Opčine. Namesto cvetja na grob Karla Puntarja daruje Gigi (Puh) iz Križa 5.000 lir za kriško glasilo «Skdanc». V spomin na Amalijo Čok darujeta Nando in Marija Čok 15.000 lir za TPPZ in 10.000 lir za sklad Andra Čoka. V počastitev spomina Amalije Čok darujejo Mirko, Milan in Milena 5.000 lir za Dijaško matico, 5.000 lir za PD Lonjer - Katinara in 5.000 lir za ŠD Adria. Marija D’Este (tobakama Križ) daruje 2.000 lir za , zdrževan.o spomenika padlim v NOB iz Križa. V počastitev spomina Amalije Čok in Tončke čok darujeta Bjanka in Namesto cvetja na grob Valerije Tavčar vd. Degan darujeta Ljudmila Pertot in Justina Guštin 3.000 lir za Dijaško matico. Za TPPZ darujeta podporna člana Cvetka Benčič 5.000 lir in Vinko Benčič 5.000 lir. Namesto cvetja na grob Pina Clementinija in Nika Kosmača daruje Petaros (Gostilna - Boršt) 20.000 lir za PD Slovenec. Namesto cvetja na grob Rose Co-retti darujeta Bruna in Alojz 5.000 lir za RMV. Namesto cvetja na grob Roze Co-retti darujeta Marica in Andrej Rupel 10.000 lir za RMV. V spomin na dragega pok. moža in očtea Nika Kosmača darujeta družini Kosmač in Živec iz Zabrežca 25.000 lir za PD Slovenec iz Boršta, 25.000 lir za Krekov dom iz Boršta, 20.000 lir za ŠD Breg in 20.000 lir za Skupnost Družina Opčine. Namesto cvetja na grob tete Antonije Čok daruje nečakinja Anu-ška z družino 10.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Tončke Čok in Marije Nabergoj darujeta Pierina in Silva 5.000 lir za poimenovanje šole pri Sv. Ani po Marici Gregorič. V spomin na Amalijo Čok daruje Liliana Donati 3.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina Antonije Čok daruje Liliana Donati 2.COO lir za Dijaško matico. V spomin na Tončko Čok darujeta družini Malalan in Gerdovič 5.000 lir za ŠD Adria. V počastitev spomina dragih učiteljic Amalije Čok in Tončke Čok ter drage tete Aleksandre Kosmač in Nika Kosmača darujeta Srečko in Valerija Kosmač 15.000 lir za Dijaško inapco. Za sklad kriškega glasila Skdanc darujejo Ferdinand Bogateč 5.000, družini Smrdelj 10.000 in dr: Oskar Sedmak 5.000 lir. V spomin na pok. Marijo Auber darujeta Josip in Bruna Mjlič 5.000 lir za ŠK Kras. V počastitev spomina Nika Kosmača in Pina Clementinija darujejo družina Bruno Zahar (Boršt 119) 10.000, družina Manni (Boršt 149) 10 tisoč in družini Marian in Alojz Kosmač 20.000 lir za PD Slove :ec. V počastitev spomina Tončke Čok daruje Aleksander Jerič 15.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina Nika Kosmača darujeta Marija in Piero Sossi (Skedenj) 10.000 lir za Skupnost Družina Opčine. Karla z Opčin daruie 10.000 lir za Skupnost Družina Opčine. Ob 10. obletnici smrti Alojza Gornika darujeta žena Štefanija in hči Lilijana z družino 10.000 lir za Skupnost Družina Opčine. Prof Terčon daruje 43.500 lir za profesorsko knjižnico srednje šole F. Levstik na Proseku. V počastitev spomin pok. sestrične in botre Štefani ie Križmančič daruje Lea Ternavšček z družino 10 t'so6.\ lir za šolo Primož Trubar v Bazovici. Namesto cvetja na grob Štefanije Križmančič daruje družina Dušan Gregori (Lovrtov) 10.000 lir za Gospodarsko z"drugo v Bazovici. V isti namen daruje družina Marna Stopar (Šajsnikova) 10.000 lir za Gospodarsko zadrugo v Bazovici. Namesto cvetja na grob š: ' ije Križmančič daruieta Svetko in Marija Štancerjeva 5.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Bezovici in 5.000 lir za ŠD Zarja. V spomin na Štefani5o Križmančič darujeio /sosedje 14.000 lir za ŠD Zaria in 14.000 lir za PD Lipa. Names' cvetja na erob Štefanije Križmančč darujeta Dora in Mirian Žagar 5.000 lir za ŠD Zarja in 5.000 lir za PD Upa. V počastitev soenvna Tončke čok daruie dr. Elvira Kalc Feri 10.000 lir za Diiaško matico. Namesto cvetja na grob Štefanije Križmančič roi. Ražem daruie družina Grgič (Bazovica 191) 2.500 lir za ŠD Zaria m 2.500 lir zi PD Lipa. isti namen darujeio družine Žagar, Primožič in Ban 15.000 lir za ŠD Zarja. V počastitev spomina Amalije in To"čke čok daru'e Leonora Križman 20.000 lir za Dijaško matico. POPRAVEK Alojz Pirc (Salež 48) je daroval 1.000 Lir za ŠK Kras. Zadnja pot Štefanije Ražem - Križmančič V četrtek smo pospremili na u njo pot na bazovsko pokopali« Štefano Ražem - Križmančič d1') novo«. Neizprosna usoda jo .je iz gala iz srede njenih najdražjih, p jateljev in znancev, ki so jo si štovali in imeli radi zaradi nje prijaznosti in vedrega značaja, v rani mladosti je okusila trd( življenja ob prerani očetovi srni a ta preizkušnja je ni zlomila. F sla je v zavedni družini in do ra; v narodno zavedno slovensko dek V času NOB ni stala ob sfra temveč je v svojih močeh pripon gia, da je tolikim grozotam in trp nju sledila svoboda. Po osvobodi' si je ustvarila družino, poročila človeka, borca za obstoj slovens narodnostne skupnosti. Povila r je dve hčerki, ki jih je vzgojila slovenskem narodnem duhu. Kot \ stno in umno gospodinjo so .jo vaši ni spoštovali. Gradila in delala celo življenje, ko pa bi morala živati ob sadovih svojih rok. ko se morala radovati ob svojih vr kih, jo je neizprosna bolezen p krajšala teh radosti. Ostala pa bo v trajnem sporni in za zgled vsem. ki so jo pozna Sedaj počiva v bazovski zemlji, sti zemlji, ki jo je tako zelo ljubi Vaščani • Tržaška občina obvešča, da izp čujejo dopolnilna deželna nakazila obdobje november - december inv; dom, slepcem in gluhonemim v uj dih v Ul. Nordio 11. PnmoršltiTffievnlk GORIŠKI DNEVNIK 15. januarja 1978 PO SESTANKIH NAČRTOVALCA S PREBIVALSTVOM Živahne razprave v konzultah in strankah o reviziji goriškega regulacijskega načrta Dopolnilni m spreminjevalni predlogi konzulte v Štandrežu - S sestanka PSI v Pevmi: kdo je predlagal ljudske hiše? - Konzulti v Pevmi in v mestnem središču se morata takoj sestati Predlogi o reviziji goriškega regulacijskega načrta so bili povod za živaJino razpravo med tistimi sloj; prebivalstva, ki so najbolj zainteresirani, v rajonskih skupščinah in v političnih strankah. Člani štandreške rajonske konzulte so se sestali najprej v torek, v drugo pa v petek zvečer. Sejo je vodil predsednik Reščič, v razpravi so sodelovali vsi prisotni člani. Poudarili so' nasprotovanje tako tovornemu postajališču kot indu strijski coni, kar bodo še enkrat uradno sporočili goriški občinski u-pravj in načrtovalcu. Izrekli so tudi mnenje, da tovorno postajališče sploh ne bo potrebno, ker prihajajo na dan določene omejitve v poslovanju tukajšnje obmejne carinarnice. Štandrežri pa bodo občini predlagali tudi spremembe v zazidalnem načrtu. V obstoječem naselju je treba dati možnost sedanjim prebivalcem, da obnovijo svoje h»še tudi s prizidki. Ni moč namreč zahtevati, da tisti, ki so dolga leta živeli v majhnih in starih stanovanjih, ostanejo pri starem. Dati jim je treba možnost, da si zgradijo nekaj dopolnilnega za lastne družinske potrebe. V poštev naj ne bi orišle špekulacije z možnostjo naseljevanja drugih ljudi. Tudi sedanja predvidevanja o več kot stoodstotnem porastu prebivalstva v primerjavi z letom 1971, niso spre jemljiva. Število prebivalstva naj bi ostalo na sedanji ravni, ki je že tako visoka, saj se je v zadnjem času v Štandrež naselilo precej ljudi. Podoben sestanek bodo imeli jutri zvečer ob 20.30 v Lečniku. kjer je sejo sklical tamkajšnji predsed konzulta za slovenska vprašanja zahtevala pogovor z načrtovalcem, da bi se seznanila z najnovejšimi predlogi občine. Zatem bo konzul-ta stvari preučila in zavzela ustrezno stališče. Danes zapade rok za ločitev premoženja Danes poteka zadnji dan za ločitev premoženja, kot ;ja določa novo družinsko pravo. Da bi občani uveljavili to svojo zakonsko pravico, bo občinski urad v Gorici odprt tudi danes od 9. do 12. ure. Postopek je zelo enostaven. V pritličju, kjer je elektronski center, je treba zahtevati zakonski list. Uradnica izpoi ni rumen obrazec, ki ga mora prosilec nesti v 1. nadstropje, kjer zakonski list dokončno izpolnijo. Prosilec mora nato pred dr. Capussotlom in pred dvema pričama izjaviti, da želi ločitev premoženja. Na podlagi te izjave urad napiše daljši uradni akt, ki ga občinski odbornik dr. Leardi ob navzočnosti zainteresiral* osebe in obeh prič prebere ter ga vsi podpišejo. Vse skupaj za 65 lir in nekaj ur čakanja v vrstah. Resnici na ljubo je treba povedati, da je bil kljub temu, da je bilo na voljo dve leti in pol časa, včeraj na goriški občini velik dren in da bo predvidoma tudi danes, ko rok za izbiro zapade. Smo pač takšni, da se toliko časa ne zganemo, dokler nam voda ne priteče v grlo. Danes bo odprt tudi sovodenjski občinski urad, medtem ko bo tisti v Doberdobu in v Števerjanu zaprt. kot lani in bo stal 270 lir liter. Bone niso še pričeli deliti, ker zaključujejo v teh dneh na trgovinski zbornici obračune za lansko leto. Poročali smo že, da bo letos bencina nekoliko manj kot lani, ker se je pri istem kontingentu povečalo število uporabnikov. Znano je, da bodo tudi letos avtomobilisti iz go-riške in sovodenjske občine dobili več bencinskih bonov od onih v drugih občinah. Polovica kontingenta ostane namreč na področju dejanske proste cone (Gorica in Sovod-nje), druga polovica pa gre drugam. V Gorici pa je osredotočena tretjina vozil, kar pomeni, da bo-bijo Goričani in Sovodenjci še enkrat toliko nakazil kot prebivalci drugih občin. Trgovinska zbornica pa ima težave tudi z razdeljevanjem bencinskih nakazil. Medtem ko jih v Gorici delijo v pisarni avtokluba na Tržaški cesti, se za to zanimajo v Krminu, Gradišču, Gradežu, Tržiču in Ronkah v glavnem pisarne turističnih društev. Te pa zahtevajo večje finansiranje te službe. Tudi o tem bodo razpravljali na seji razširjenega upravnega odbora goriškega sklada, ki upravlja vse kontingente proste cone. Seja bo v kratkem. NA POBUDO GORIŠKE OBČINE Jutri v Avditoriju protestni shod zaradi omejitev carinjenja v Gorici V torek se bo sestal na izredni se ’l goriški občinski svet - Posl. Marocco je optimist: linančni minister naj bi izpopolnil dekret o carinarnicah Morda bodo goriška. tržaška in trbiška carinarnica še pred koncem tega meseca vpisane v dodatni seznam carinarnic v državi, v katerih je moč vršiti carinske operacije za železarske in tekstilne izdelke, To je vtis, ki ga je goriški demokrščanski poslanec Marocco, podpredsednik komisije za prevoze v poslanski zbornici, dobil med pogovorom z ministrom za finance Pandolfijem prejšnji dan. Včeraj smo se pogovarjali s poslancem Maroccom in ta nam je dejal, da so se na finančnem ministrstvu v Rimu hitro zavedli napake, ki so jo napravili. Primorani pa so bili aplicirati pravila evropske gospodarske skupnosti. Komisija strokovnjakov in gospodarstvenikov pa bo najbrž zaključila z delom že v nekaj dneh. Vest vsekakor sprejemamo z zadovoljstvom, kajti nesmiselno bi .bilo oteževati uvoz ali izvoz določenih vrst blaga ne le na goriškem mejnem prehodu, marveč tudi na tržaškem in trbiškem. Vznemirjanja okrog tega vprašanja pa .je še precej. Goriški gospodarski operaterji so dali nalepiti v Gorici lepak z zelo ostrim napadom na finančnega ministra Pandolfija in zagrozili s širšim protestnim gibanjem. Jutri zjutraj ob 10. uri bo v deželnem avditoriju izredni sestanek občinskih upraviteljev in politikov, parlamentarcev in deželnih svetovalcev, gospodarskih operaterjev, avtoprevoznikov, špediterjev, itd. Sklical ga je /goriški župan Pasquale De Simone, ki vabi vse komponente goriškega življenja na ta protestni shod. V torek ob 18.30 bq tudi izredna seja občinskega sveta v Gorici. Na njej bo predvsem govor o vprašanju carinarnic, svetovalci pa imajo na obsežnem dnevnem redu še vrsto drugih točk. Tudi pokrajinska konzulta socialističnih upraviteljev, ki se .je se- V družini Marize in Viljema Černa se je včeraj rodil drugi sin, ki so mu dali ime Igor. Viljemu Cernu, našemu neutrudnemu borcu za pravice beneških Slovencev, ob srečnem dogodku čestitajo slovenska beneška društva. stala prejšnji večer v Gradišču, je protestirala proti temu odloku in ugotovila, da to prinaša vpliko škodo goriškemu gospodarstvu s nred videnim zmanjšanjem prometa in povezanim zmanjšanjem zaposlitve v obmejnih dejavnostih. Prešernova proslava v Gorci 1f. februarja Odbor Slovenske prosvetne zveze je že pripravil vse potrebno za letošnjo Prešernovo proslavo, ki bo v deželnem avditoriju v Ul. Roma v soboto, 11. februarja. Priredili jo bodo, v sodelovanju z Mladinskim centrom. Ker imamo Prešernovo proslavo fr. splošni slovenski kulturni praznik bo letošnja posvečena vlogi, ki jo je imelo in še danes ima slovensko slikarstvo na Goriškem in v širšem primorskem prostoru. Na proslavi bodo sodelovali slavnostni govornik, mladi pesniki in recitatorji, zbor «1 go Gruden* iz Nabrežine. SP Z bo tudi nagradila nekatere starejše zaslužne prosvetne delavce. Ob tej priliki bodo v avditoriju odprli tudi skupno razstavo sodobnih slovenskih goriških slikarjev. V PRIREDBI PDG V NOVI GORICI V petek je bila otvoritev «Srečanja malih odrov 78> Za to priliko so Novogoričani imeli premiero «Pismo ge'| neralu Francu* - Razstava fotografij Rafaela Podobnik*; V petek, 13. januarja, se je pričela že 7. izvedba goriškega Srečanja malih odrov, ki bo tudi to pot podalo pregled slovenske tvornosti na področju komornega in eksperimentalnega gledališča (do IS. januarja) ;n pa izbrani program enake produkcije gledališč iz drugih republik in tudi tujine (od 23. do 27. januarja). Gledališča iz Maribora, Celja, Ljubljane, Nove Gorice, Kranja, 7.agreba, Sarajeva, Beograda, Bad-na (Švica), Karlsruheja (Zvezna republika Nemčija) in Varšave (Poljska) bodo ponazorila današnji gle dališki trenutek. Istočasno se bo goriško Srečanje malih odrov 78 navezalo na Festival malih in eksperimentalnih scen Jugoslavije v Sarajevu ter na Festival monodrame in pantomime v Zemunu. Pri tem velja posebej o-meniti strokovni kolegij, ki bo v sestavi Aleš Berger, Vladimir Kocjančič, Majda Knap, Stane Leban in Bojan Štih analitično ovrednotil prireditev s poudarkom na slovenski tvornosti, medtem ko je predsednik kolegija Aleš Berger istočasno republiški selektor festivala v Sa raievu. Prireditev obogatena s spremnimi prireditvami je Že prvega dne postregla kar s tremi dogodki: ob 17. uri je uvodoma nastopil Volodja Peer Poleg občinskih uprav izpolnjuje izjave na Goriškem tudi enajst no- nik Mario Perco. Pregledali bodo tarjev, ki si za-delo seveda zaraču- predloge v zvezi z varianto k regulacijskemu načrtu. O teh vprašanjih je bil govor tudi na sestankih članov in somišljenikov socialistične stranke, ki sta bila prejšnji teden na Oslavju in v Štandrežu. Na Oslavju. kjer se je zbralo več kot štirideset domačinov, je Marjan SoŠol obrazložit najprej razloge, ki so privedli do javne razprave o regulacijskem načrtu O političnih aspektih sklepov o varianti regulacijskega načrta je govoril občinski svetovalec Marko VValtritsch. o tehnični plati te variante pa arhitekt Jože Cej. Ta .je prikazal možnosti, ki bi se nudile domačinom z možnostmi za gradbena dopolnila za hiše ob cesti v Pevmi ali v naseljih na O-slauju; dejal je tudi, da bi morali dovoliti domačinom gradnjo nekaj novega, vedno seveda v okviru do mačih družinskih potreb. Domačini so izrazili začudenje, kako je prišlo do predloga o nod-ročju za gradnjo ljudskih hiš v Pevmi, na podlagi zakona 167. ko je vendarle lani marca rajonska konzulta bila proti temu nredlogu. V zvezi s tem je bila poudarjena bojazen, da ne bo to zemljišče na razpolago domačinom, kajti noben zakon tega- ne predvideva. Konzulta za Pevmo, Oslavje in Štmaver se ni sestala od lanskeca marca in zato bodo socialistični člani konzulte zahtevali od predsednika ta kojšnje sklicanje, da se preučijo predlogi variante k regulacijskemu načrtu. Precej govora je bilo tudi o mož. nosti gradnje na kmetijskih področjih in izražena je bila zahteva, da se dajo večje možnosti domačinom. Treba pa je upoštevati tudi dejstvo, da imajo številni domačini kmetijsko dejavnost kot postransko. Teh pa ne smemo izločiti iz kmetijstva »part time*. Tudi na sestanku socialistične »ekci.je v Štandrežu je bil govor o tem vprašanju. Občinski svetovalec dr. Vladimir Nanut je prikazal prizadevanja socialistov, da se ohranijo kmetijska zemljišča v Štandrežu. Na tem sestanku pa je bilo precej govora o političnih in organizacijskih vprašanjih. Pokrajinski tajnik PSI Trombetta je govoril o splošnem položaju v Italiji in obsodil teroristično dejavnost, ki pomaga samo desnici. Organizacijski tajnik Giorgio Dellago je nakazal smernice za novo organizacijo socialistične stranke, Danilo Nanut .je govoril o problematiki žensk in mladine ter o povezavi z naprednimi kulturnimi organizacijami. Sejo je sklenil tajnik Reščič. O regulacijskem načrtu bodo še govorili. Tudi odbor sekcije KFI za mestno središče, Podturn, Sv. Ano «G. Marvin* je razpravljal o varianti k regulacijskemu načrtu. Na se Stanku so poudarili važnost, ki jo imata v fazi te revizije rajonske konzulte! ki dajejo predloge in zatem razpravljajo o celotni varian ti. Vodstvo te sekcije KP1 pa .ie obsodilo dejstvo, da ni predsednik rajonske konzulte za mestno sre dišče že od lanskega junija skli cal konzulte. Zato niso v tei konzulti razpravljali o predloženih variantah. Med tem pa je predsed nik celo dal ostavko, do zamenja ve pa še ni prišlo. Zato bodo komunisti zahtevali takojšnje sklica nje te konzulte. Daljši članek o reviziji regula cijskega načrta ie pred dnevi objavilo glasilo KPI Unita. Ni sicer še izraženo stališče komunistične partije o tem vprašanju, vendarle je iz članka razvidno, da komunisti v veliki meri soglašajo s predlogi variante. Kot vidimo, je razprava o reeu laci'skem načrtu zelo živahna. Kot smo že poročali, je tudi občinska najo honorar. Obstaja možnost, da zakonca premoženje tudi združita, vendar je bilo takšnih primerov manj kot prvih. Po pisanju milanskega dnevnika je v tem lombardij- NA POTI UPRAVNE DECENTRALIZACIJE V Gradišču bodo danes volili predstavnike v rajonske svete 6207 prebivalcev in 4660 volilnih upravičenčev - V prihodnjih mesecih podobna decentralizacija tudi v občini Škocjan oh Soči V Gradišču bodo danes izvolili 24 skem središču okoli 80 odst. zakon-1 predstavnikov v tri rajonske svete. Gradišče je tako druga večja občina, kjer bodi z volitvami izbrali cev izbralo ločitev premoženja. Za to so se odločili zaradi tega, da bo- do pri poslovnih operacijah bolj prosti. Za takšen način se je odločila tudi večina Goričanov. Seveda je bilo tudi proti temu zakonu, kot že pred leti v zvezi z referendumom o razporoki, v ženskem svetu precej odpora, ker se z zakonom ni dovolj seznanil. Kako bo z letošnjimi bencinskimi boni? Avtomobilisti na Goriškem nestrpno pričakujejo razdeljevanje bencinskih bonov proste cone. Kot je znano, bo letos bencin dražji Včeraj je v Tržiču praznovala 75. rojstni dan naša draga TONČKA ŠTRUKELJ-RIJAVEC Čestitke in najboljše želje ji iz srca izražajo mož Anton, hčerki z družinama, Marta in Borut ter drugo sorodstvo. predstavnike v periferne posvetovalne organe. V decembru so rajonske svete izvolili v Krminu, v prihodnjih mesecih pa bodo tako de centralizacijo najbrž izpeljali tudi v občini Škocjan ob Soči. Že kakor pred voltvami v Krminu, tako so se tudi pred današnjimi v Gradišču, razplamtele precejšnje polemike o koristnosti take decentralizacije v manjših občinah tor predvsem o nepotrebnih stroških', ki naj bi jih volitve predstavljale za občinske blagajne. Decentralizacija resda nima takega »mena kakor v veliliih občinah, kjer je postalo ustanavljanje’ krajevnih svetov skorajda birokratska nujnost. Ima pa velik politični pomen, saj se nahajamo v izredno težavnem gospodarskem in družbenem položaju, ki ga bo mogoče premostiti le z najširšim sodelovanjem občanov. Tako sodelovanje pri izbi rah pa je toliko bolj potrebno v trenutku, ko so tudi krajevne uprave v velikih finančnih težavah in ko je treba tudi najmanjša razpoložljiva sredstva uporabiti kar se da smotrno. VČERAJ POPOLDNE V STAREM SELU Tradicionalno novoletno srečanje med beneškimi Slovenci in Tolminci Priznanje uspehu Slovencev na Videmskem v nji. hovem hojti za uveljavljanje narodnostnih pravic Franc Kravanja, predsednik občinske konference SZDL Tolmin, je včeraj priredil v Starem selu pri Kobaridu tradicionalno novoletno srečanje za družbenopolitične in kulturne delavce v Beneški Sloveniji. Od prvega takšnega srečanja, pred približno desetimi leti, pa do danes ,ie bila prehojena pomembna pot, je dejal Kravanja. Ko je govoril o o-simskem sporazumu pa je poudaril, da bo brez angažiranja subjektivnih sil osimski sporazum postal suha veja. Svoj govor je sklenil z najboljšimi željami vsemu slovenskemu življu na Videmskem. Predsednik komisije za izseljenska in manjšinska vprašanja pri repu bliški konferenci SZDL Slovenije Jo že Hartman je v uvodu poudaril velik ugled, ki ga Jugoslavija uživa v svetu zaradi njenega angažiranja v mednarodnih odnosih tor njenega ugodnega notranjepolitičnega in gospodarskega stanja. Izhajajoč iz helsinške listine je Jugoslavija skleni la z Italijo osimski sporazum, ki predstavlja dolgoročen načrt sodelovanja med obema državama. Toda zagotovijo bolj srečne dni. Na koncu je Hartman izrekel priznanje napredku beneških Slovehcev v boju proti asimilacijskim procesom ter poudaril velik pomen, ki ga ima za napredek manjšine krepitev njene materialne podlage. Svoj govor je sklenil s poudarkom na skrbi, ki jo Slovenija posveča težavnim razmeram Slovencev v Kanalski dolini. Viljem Černo se je v imenu vseh beneških društev zahvalil za sprejem in novoletne čestitke, še zlasti pa za toplo solidarnost ob potresu. «Vsako leto smo močnejši,* je dejal Černo, «in vedno manj je naše ljudi sram povedati, da so Slovenci.* Izrekel je prepričanje, da bodo videmski odgovorni krogi sprejeli listino o pravicah Slovencev, ki so jo sestavila in odobrila beneška društva. «Iz teh krogov se sedaj pogostoma s'iši, da živimo v demokratičnem sistemu,* je dejal černo, »toda kakšen Ob koncu prejšnjega tedna je v zvezi z današnjim glasovanjem prišlo do precej ostrih polemik, ki pa so bile neposredno povezane s samimi volitvami. Krščanski demokrati, !;i so v občinskem svetu v manjšini, so očitali predstavnikom večine, da so razdeljevanje volilnih potrdil izkoristili za volilno propagando v lastno korist. Skupaj z volilnimi potrdili naj bi namreč izročili nekaterim občanom tudi propagandni material. ^f.r/rvn*!,’ •• ■ ■ • «|fi Mjino :tega dogodka velja zabele žiti, da so glavne stranke,, ki , so zastopane v občinskem svetu ugodno ocenile današnje volitve. Komunisti in socialisti poudarjajo zlasti pomen, ki ga ima decentralizacija v demokratičnem razvoju. Podobnega mnenja so tudi socialdemokrati, ki v Gradišču podpirajo levičarsko u-pravo. Poudarjajo pa, da bodo rajonski sveti koristni v kolikor bodo dejansko funkcionalni, to je, da bodo opravljali tisto vlogo, ki jo imajo po statutu. Tudi krščanski demokrati podpirajo izvolitev rajonskih konzult. Pravzaprav je treba priznat','da je sklep o taki upravni decentralizaciji bil sprejet pred nekaj leti, ko so občino upravljali sami. Krščanski demokrati pa se boje, da bi rajonske konzulte ne i-mele zadostne svobode pri sklepanju in odločanju o posameznih vprašanjih. Trd tve, da imajo občine z razpisom glasovanja za rajonske konzulte nepotrebne stroške, so iz trte izvite. Tako razpolagamo z informacijami, da v Krminu niso za volitve porabili niti cvenka iz občinske blagajne. Celotno kampanjo so finansirale stranke in to dokaj poceni, saj so porabili za vse le približno okrog milijona lir. Podobno bo tudi danes v Gradišču. Pa še podatek, koliko je volivcev, ki i-majo pravico izbrati 24 članov treh rajonskih svetov. 31. decembra lani je v občini Gradišče živelo 6.207 prebivalcev, upravičenih volivcev pa je bilo 4.660. Kako se bodo odločili, bomo izvedeli v prihodnjih dnevih, najbrž pa kakih bistvenih premikov v razmerju med posameznimi političnimi strankam; ne bo Pojasnilo sindikata o pisanju šolskih ocen Deželni odbor šolskega sindikata SINASCEL - CISL je na svoji seji v Vidmu razpravljal o vprašanjih, ki so jih zastavila pokrajinska vodstva, zlasti o iz olnjevanju formularjev, ki zadevajo ocene. Odbor se sklicuje na ministrsko okrožnico št. 319, na podlagi katere so šolska taj- ništva dolžna izpolniti začetni del jeT ta" 'demokratični' .sistem, če nam ' formularja; to delo v nobenem pri-ne dovoljujejo ne narodnostnih pra meru ne spada v pristojnost vzgoji- ta sporazum ne bo zaživel, če ga ljudje ne bodo uresničevali in če meje, ki je včasih ločevala, ne bodo spremenili v mejo, ki bo združevala. Potem ko je poudaril obojestranske koristi, ki izhajajo iz sporazuma, koristi, ki jih je bilo mogoče ugotoviti tudi v pogovorih med SZDL in strankami ustavnega loka v naši deželi, je Hartman dejal, da matična domovina spremlja življenje manjšine in se v sedanjem trenutku še zlasti zanima za delo komisije, ki naj pripravi zakon o globalni zaščiti in tako povzroči pre-okret v politiki Italije do manjšinp. Govoreč o slovenskih manjšinah izven meja domovine je Hartman izrekel podporo težavnemu boju naših rojakov na Koroškem, kjer nasprotniki pravic koroških Slovencev nočejo razumeti procesov, ki naj Evropi vic in niti dostojnega življenja.* Novoletnega srečanja so' se udeležili vidni predstavniki tolminskega in beneškega družbenopolitičnega in kulturnega življenja, generalni konzul SFRJ v Trstu Ivan Renko ter številni predstavniki sredstev množičnega obveščanja. Razprava na temo «Ustava in rcfmndum» Na pobudo goriškega odbora za osem referendumov, ki jih je predložila radikalna stranka, bo jutri v hotelu Palače javna razprava na temo «Ustava in referendum*, pri kateri bo sodeloval Giulio Ercolessi. Debata, ki se bo pričela ob 20.30, je aktualna, ker se bo moralo prav v teh dneh ustavno sodišče izreči o ustavnosti osmih referendumov. tel ja. Sindikat jih poziva, naj se dosledno ravnaje po določilih omenjene ministrske okrožnice, da se tako izognejo različnemu ravnanju po pokrajinah in po didaktičnih ravnateljstvih. V vsakem primeru mora- jo zahtevati, da jim jo. tajništvo šole izroči izpolnjeno do tiste mere, kj sodi v njegovo pristojnost. Ni mogoče sprejemati drugačne razlage o-krožnice — pravi sindikat — in tudi ni mogoče nalagati vzgojitelju nalog, ki mu jih zakon ne prisoja. Pač pa bo vzgojitelj iz|xilnil tisti del formularja, ki sodi v njegovo pristojnost. O vprašanju pisanja ocen priredi sindikat deželno zborovanje, ki bo 18. januarja v Vidmu. * r.vu Demarkacijska komisija opravila prvo fazo del Demarkacijska komisija, ki je te dni zasedala v Vidmu in Novi Gorici, je zaključila prvo fazo del. Tako sta bila dokončno urejena in tudi označena odseka meje pri Mirnu ter pri Jamljah, v - petek popoldne pa so ju tudi uradno izročili obmejnim policijskim organom obeh držav. Čeprav je zdaj razmejitev dokončno urejena, bo treba počakati še nekaj dni, da bo stopila v veljavo, kajti za to morata dati potrebno soglasje še ministrstvi za zuna nje zadeve obeh držav. DR. F. HABE PREDAVAL 0 TURISTIČNIH JAMAH EVROPE KRAS NI SAMO KAR VIDIMO IZPRED DOMAČEGA PRAGA ^Jamarska ekskurzija* od Anglije do Kavkaza-Na 1700 hektarjih bodoče industrijske cone na Krasu 1100 dolin in 130 jam in brezen Petkov planinski večer v Gorici je bil v celoti namenjen spoznavanju lepot podzemskega sveta, za kar je poskrbel dr. France Habe, strokovnjak, ki ga poznajo in cenijo ne samo,doma, ampak tudi v tujini in ki je že več kakor štiri desetletja svojega življenja namenil raziskavi krasa in kraških pojavov. manjka hudomušnosti, popeljal preko španskih in francoskih Pirenejev v Švico, Nemčijo in preko Avstrije, ki je znana predvsem zaradi čudovitih ledenih jam, na Češko in dalje na Madžarsko ter v Romunijo, kjer je raziskovanje podzemlja še dokaj omejeno. Jamarska ekskurzija se je zaključila s prikazom nekaterih Včasih smo v svoji, malce egoistični j zanimivosti iz južne Italije, Kav- zaglednosti bili prepričani, da je kras dokaj ozek zemljepisni pojem, ki zajema morda dobršen del Slovenije in Balkanskega polotoka. Temu ni tako, saj so kraški pojavi prisotni na vseh celinah, ponekod v manj, drugod spet v bolj'izraziti obliki. Priznati pa je - treba, da je stara celina, glede števila jam in kraš kih pojavov nasploh, na prvem mestu. Tu je tudi največ turističnih jam, preko 300 od skupnega števila 600, kolikor jih je na celem svetu. Dr. Habe, ki je v dolgih desetletjih odkar aktivno deluje v' jamarski organizaciji, obiskal skoraj vse pomembne in manj pomembne jame v Evropi, pa tudi marsikaj preko luže, je za srečanje z goriškimi planinci pripravil izbor okrog 200 barvnih diapozitivov iz turistično najbolj zanimivih jam, od Pirenejev do Kavkaza. Iz Anglije, ki nima kakšnih posebnih zanimivosti, čeprav so o-točani znali uspešno zaščititi, še bolj pa prodajati tistih nekaj malenkosti, nas je predavatelj, ki mu ne IIIIIIHIItlf atlllllllllllf lllllll lll|l|IMIItlMHttl!llllllllltlllllllllHI 11111111111111111111111IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIHIIIII Pismo uredništvu KDO NAPAČNO PREVAJA? Ko sem bral v Katoliškem glasu 15. decembra željo, naj bi župnijski list «Ukve» prinašal tudi kak originalen članek v nemščini, sem se prizanesljivo posmehnil češ, piscu je pač ušlo iz peresa ali pa ne pozna razmer v Kanalski dolini. Toda ta pobuda se je ponovila še v 2. letošnji številkl s pripombo, da jo vodi načelo argumentov. V tem slučaju si dovoljujem kot nekdanji župnik v Žabnicah in nekaj časa tudi v Uk-vah povedati svoje mnenje o tej zadevi. Takole piše Katoliški glas: *Ukve so župmijsko glasilo. V župniji pa živilo verniki treh jezikov... List naj bo zato pristen izraz narodnega mozaike. ki vlada v Kanalski dolini in tudi v vasi Ukve.» Čeprav tega lista še nisem videl, pa je gotovo, da noče biti glasilo cele Kanalske doline, temvrč le glasilo domače župnije sv. Jakoba. Katoliški glas trdi, da so Ukve prikaz cele doline v malem, a to ne ustreza resnici. V treh vaseh pod Vi-šarjami Žabnicah, Ukvah in Ovčji vesi ni nikdar in nikoli bilo Nemcev, temveč samo in edinole Slovenci. V šolah so jih sicer nekoč vzgajali samo v nemškem duhu, khkpr iih sedaj v italijanskem, toda v cerkvi in doma se je govorilo le slovensko. Zlasti V Ukvah je bil izredno razširjen različen verski tisk :: Slovenije. Nemci in ponemčeni so bivali v drugih krajih, a še fi > se po letu 1940 skoro kompaktno iz- Naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK za leto 1978 Celoletna Mesečna 29.000 lir 2.900 lir Uprava; Gorica. Ul. XXIV Maggio št. 1/1 Tel 83-382 Raznašale! Pošta: Tekoči račun ZTT 11/5374 VSEM NAROČNIKOM NUDI PRIMORSKI DNEVNIK REVIJO »DAN* IN MALE OGLASE ZASTONJ selili v rajh in so na njihovo mesto prišli laški doseljenci. Malenkost Nemcev je ostala le še v Trbižu, ki je res pravi narodnostni mozaik. Niti za časa Hitlerja ni nemščina vdrla v slovenske cerkve. Ko sem nekoč v cerkvi nagovoril po nemško procesijo iz Naborjeta, me je ugleden sicer nemško orientiran domačin pokaral: tGospod, v naši cerkvi je vse le po slovenje». In prav sedaj, ko je izginila še zadnja nemška sled, čuti duhovnik v Žabnicah za potrebno, da že yted itak dvojezično bogoslužje štuli bog-sivedi zakaj še nemščino, ki jo je pa zaradi čudn ■ izgovarjave res težko razumeti. Morda Zato, da se izkazuje za trijezičnika? Ker torej v Ukvah ni nemških vernikov, čemu potem *isti originalni nemški članki? Za volksdeutscherje žalostnega snomina? «Originalno» znači, da bi to moral napisati kak domačin. A tak bi bil pravi original! Ne bo ga dobiti v celi dolini, morda še najprej v goriškem uredništvu, če so zmožni toliko nemščine. Toda v t:m slučaju naj aa ne pošljejo v Ukve temveč m Trbiž, kjer izhaja trijezično župnijsko glasilo «Tarvisium». Na vsak način naj vzpodbudijo tamkajšnje preostale Nemce, naj se potrudijo, da bodo dobili svojo nedeljsko mašo, če že ne iz duhovne potrebe, pa vsaj iz prestiža. Toda če Nemcev ni, to ne pomeni, da ne bi radi spet prišli. Že dalj časa opažamo organiziran napor južnotirolskih. političnih in . ekonomskih faktorjev, da bi germanizirali najprej Ukve. Tam gradijo veličastno šolo, kjer naj bi se Kanal-talerji spet učili «materinega» nemškega jezika. Kako so pri blagoslovitvi poudarjali nemški in teptali slovenski jezik! Njihov list se strupeno zaganja v župnika M. Gariu-pa, ker da ni hotel moliti nemškega nčenaša «Vater unser». Zaenkrat še niso zahtevali nemških člankov v župnijskem glasilu, zato pa je to storil Katoliški glas, katoliški list zamejskih Slovencev. Sieg, heil! Ne bi bilo slabo, če bi se- mogla oba urednika začasno zamenjati. Vsaj zaradi spremembe zraka. Rafko Premrl kaza ter skrajnega dela grškega polotoka. Zanimivosti in lepot slovenskega Krasa avtor tokrat namenoma ni vključil v predavanje, pač pa je o-pozoril na vrsto vprašanj varstva okolja, ki se pojavljajo v zvezi ,z na-ri, meravano izgradnjo industrijske proste cone pri Sežani. Slovenski jamarji 'so lani, v sodelovanju s Speleologi iz naše dežele precej podrobno raziskali področje na meji, kjer naj bi v prihodnjih letih zrastel tolikokrat omenjeni gospodarski gigant.. To področje, ki obsega kakih 1700 hektarjev, skriva v sebi edinstvene kraške pojave. 1100 kraških dolin, 130 jam in brezen, od tega pa kar 8 posebnega pomena. Na robu območja pa se nahaja pomemben objekt, jama Vilenica. Delo jamarjev pa ni bilo zaman ali samo sebi namen. Komisiji, ki sta se lani novembra sestali v Benetkah sta o-pozorilo jamarske organizacije deloma upoštevali in tudi prvotno načrtovani obseg proste cone omejili, poleg tega pa sprejeli načelen sklep o varstvu naravnega okolja, ki vključuje tudi varstvo podzemlja in še posebej voda. Letos se bo dr. Habe udeležil posebne ekspedicije, ki bo skušala raziskati nekaj jam v Argentini. Mogoče se bo prihodnjo zimo spet kaj oglasil pri nas ter nam pokazal lepote in zanimivosti, ki jih skriva podzemski svet Andov. Podjetni tatovi Noč med petkom in soboto so neznanci izkoristili za vrsto vlomov in tatvin. Lucianu Ghelfiju so neznanci ukradli avto simca 1000 go-riške registracije 85232, ki je bil parkiran pred hišo blizu železniškega prehoda na Tržaški cesti. Najbrž isti storilci so «obiskali» tudi kamnoseško delavnico Ivana Nanuta, prav tako na Tržaški cesti 285 ter odnesli precej orodja in tudi nekaj gotovine. Škode je približno za 2 milijona lir. Neznanci pa so vdrli tudi v avto nekega gosta, ki je prenočeval v gostišču »Da Donato*. Augusto Ma-bellini, ki se je včeraj zjutraj hotel odpeljati, potem ko je prespal noč v gostišču, je s presenečenjem ugotovil, da so neznanci vlomili v njegov avto ter mu odnesli torbico, v kateri je bil potni list, čekovna knjižica in nekaj denarja. Potni list in čekovno knjižico so sicer kasneje našli v posodi za smeti, nobenega sledu pa ni za torbico z denarjem. Iz gorlške bolnišnice V prvih popoldanskih urah so v goriško bolnišnico sprejeli 26-letne-ga Angela Pauluzzija iz Ronk, 53-letnega Pina Presti ja iz Tržiča, njegovo 43-letno ženo Caterino Ricco ter 64-letno Giovanno Todero vd. Ricca, prav tako iz Tržiča, ki se bo morala zdraviti 15 dni, medtem ko so ostali ponesrečenci utrpeli le lažje telesne poškodbe. Poškodovali so se v prometni nesreči na odseku ceste, ki pelje do mejnega prehoda pri Jamljah. Tu je namreč prišlo skoraj do čelnega trčenja med vozilom, ki ga je upravljal Angelo Pau-luzzi in tistim, v katerem so se vozili ostali. Proti večeru so v goriški splošni bolnišnici dali prvo pomoč tudi 52-letni Novogoričanki Olgi Kosmini in 25-letni Marici Buk ič, prav tako iz Nove Gorice. Obe sta se ranili v lažji prometni nesreči v Ul. Aqui leia v Gorici. iz SNG Maribor s pretresljivo nOdramo «Lovčeva smrtr R. H*. hutha, ki reminiscira usodne tr****j ke Ernesta Hemingwaya ozir°* njegove smrti. Grozljiva verodosm \ nost prepletena s prodornimi P's" j mi o življenju in smrti. J , Po predstavi so se gledalci id* 5 preselili v galerijo «Meblo», *fl , je bila otvoritev razstave fotogjm Rafaela Podobnika, zvečer pa jf Jo { la ’ solkanski dvorani na s svečana otvoritev Srečanja 78. l no misel je podal Miha Ravnik, d" k predsedstva PK ZKJ, ki je profiliral mesto in razvojni Porn[ a in kulture nasvloh. slf’ , prireditve in kulture nasploh, -.j v la pa ie premierska predstava ‘Tj morskega dramskega gledali*^ it «Pismo generalu Francu» Fernaifi Arrabala v priredbi in režiji jj Traliča, gosta iz Zagreba šrefi X I I l/U, L/L/OLU IC CjUyiVUU, 2j Franko, Teja Glažar, Dragica y > kot - Solar. Iztok Jereb, Tone " 1 ar, Jože Zupan so z vso zavzeto^j ^ interpretirali edinstveno piš** metnika naslovljeno znanemu 0 stniku. Razmišljanje o grozotah' p; o poteptani viziji resnično čloVtn družbe je. gotovo razprlo pogl^U ie' in teoretične opredel"! *• praktične' m teoretične opre«-™ prave demokracije, v kateri M", 8 po skurmem dogovoru vsak posaird b nik zaž:vi svobodno in človeka, ri it stojno, življenje, že v tem trenitw nj med objavo uradnih ocen, lahkot černo. da nevsakdanje grajena P. stava vsaj v osnovi osvežuje dron turško sicer dokai poenoteno zas* i\ vo slovenske gledališke tvornosH ^ Janez Pov«* ______________________________>| STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU ALVIERO NEGRO BUNKER komedija v dveh dejanjih Iz furlanščine prevedel v narečje beneških Slovencev Božo Zuartll# Kostumi Lektor Režija in scena Marija Viti*11 Božo Znati d** JOŽE BABl£ : Iji so j in ! bo ; na I let tis Vs kil til da ti set de; Sv, Pol Sol V četrtek, 19. t.m., ob 2 v AVDITORIJU v GORICI. 0Sf dol reVEN ABONMAJA. Razna obvestil# Pii »aa Č' i ko ( obj Driištvp slovenskih upokojenca' t 6 Italiji sklicuje za v četrtek, 1**' ^ nuarja, ob 15. uri članski seS za člane z Goriškega v prostorih •J; venske prosvetne zveze v Gorici' , „ Malta 2. Na sestanku bodo člah* . ^ J 1 bora na razpolago za razna poJ^j ^ v zvezi s pokojninami. Vablj««* tudi upokojenci, ki še niso člani & . tva. a se želijo vpisati. I"1 Izleti det, tio Prosvetno društvo «A. Paglf v Podgori priredi v nedeljo, j J0t nuarja, avtobusni izlet na ^e. sko sedlo. Vpisujejo Tanja BrwJ *te; Vanda Okroglič, Klavdij M«**! Livij Rožič, Jožko Klavčič. J dre Gorica je^' VERDI 15.3fr_22.00 «Io ho paur»V sv0 M. Volonte in A. Ippolito. P{t^ 1 *ii dan mladini pod 14. letom. j b»7 CORSO 15.15—22.00 «1 nuovi Omella Muti in Alberto -Barvni film. J ’« MODERNISSIM0 15.15-22.00 1. ?l(ti tori*. S. Lunkevic, D. KhebeS^ so Barvni film. i tj VITTORIA 15.00-22.00 »Kleini*^ / tel*. Corinne Clery in B. RohlJj i Prepovedan mladini pod 18. 'leji fe: CENTRALE 14.30-22.00 rr)a ^'dar pa se je lani, zlasti ob koncu leta, podoba tega prebledel j2, bistveno spremenila. Pomurska založba iz Murske Sobote je m zast8 n ‘»ko ,edni.ški poudarek na domačih avtorjih) zagotovo posredovale vrsto ^ _ _________________________________ litP t,i|1°rmacij> ugotovitev, spoznanj in prikazov problematike neuvršče- o t1. j ’ Saj so to politiko zapisali tudi v vse deklaracije in temelje ju-A Sl0vanske zunanje politike. avt ^.tne<^ Prvih štirih knjig te zbirke sta dve izpod peres domačih sli j, Uljev- Ivan Bratko je napisal delo pod naslovom «Okrogla miza*, " kas, ° Vrhunec pa ie zbral svoje članke in razprave v knjigo pod Vom »Boj za novo mednarodno gospodarsko ureditev*. Ijlv^^robnejši razbor Bratkove knjige, ki je pisana zanimivo, očar-Sod° *n prepričljivo, nam po svoji fakturi in. strukturi prinaša v Pn° pisanje zagotovo novost: gre za delo, ki ga je navdihnila bu "H1 da*a vzpodbudo predlanska konferenca neuvrščenili v Colom-kamor je avtor potoval samo zato, da bi knjigo, ki je pred H)1’ *'Uc^i naPiS£|b In napisal jo je razmeroma hitro (komaj dobro Mini, tisti ,lQ konferenci, ki je bila 1976 leta), kar daje knjigi že vedno v nujni aktualni čar in napisal jo je, za naše pojme, dokaj ne-tan- anjo 'n v nekem smislu celo novatorsko. Težko je namreč na-biško e^e °Prectcbti to knjigo, ki sicer nosi na zunaj nekako dnev-'tatk °boležje,^ a je vendar, kljub izrazito osebni noti, prepolna poni V' uS°tovitev in razmišljanj o neuvrščenem svetu, še več, to Setihmo dnevnik iz dnevov Colomba, to je tudi dnevnik izpred de bežri *n Ved 'ut' ko je naš avtor obiskal prvič nekatere neuvrščene jVoj ’ to pa je tudi dnevnik iz junija lani, ko je avtor zaključe' ’ po«, delo «Okrogla miza*, to svoje nenavadno esejistično - političn subj-- dnevniško pisanje, v katerem je znal spretno povezovali >isna °Seb Uvn° 2 objektivnim, preteklo zgodovino s sedanjostjo, brez-Hil« Podatke in dejstva s političnim, humanim občutjem. Tako smo priv]1.Zares nenavadno pričevanje in knjigo o neuvrščenih, delo, ki a tazod Cn°’ Pisuteljsko dognano in politično nevsiljivo priča in nam H k8 eya probleme in razvoj neuvrščenosti. Skratka, to je delo viso-iJjko j itjčno - esejistične pfitJlid^ike, pfežarjenb ž ošbbhb/^dtievniš-j obiiQn bterarno noto, kar bo bralcu skupaj s fotografijarrii budilo f i ftej. ,Spoznanj in razodetij o Vsem tem, ‘čemur preprosto' pravimo TJ ^deni. 0 pj ?^n° in kompozicijsko v popolnem nasprotju z Bratkovo knjigo '■ ^ nšrod z*3‘t'ka člankov in razprav Marka Vrhunca «Boj za novo med-y dj Son° gospodarsko ureditev*. Ko avtor v uvodu pravilno ug&tavlja, 4 ] V. sedemdesetih letih našega stoletja svetovna gospodarska žaltli ania naglo prodrla v ospredje mednarodnega življenja in tudi 'n pi. «uie’ da je hkrati prišlo na svetu do velikih družbenopolitičnih ,K°no ten,- ‘7nornskih sprememb. Zato so njegovi članki in razprave posve- te. "Udin ■ bit)} jUjih z izmišljanji o strategiji in taktiki tega boja in o c ' S° v iv' vPraaanjih s posamičnih ekonomskih področij, prikazani pa jf ^ turli vloga Jugoslavije in vplivi teh pojavov in dejavnosti fij . e gospodarstvo. ,jjif §|j A ^ u a’ d® 3e Vrhunec pustil to zbirko svojih člankov in razprav f k; rezne Povezave in dopolnil, s čimer bi zagotovo njegova knji-^ K vsekakor prvo tovrstno delo pri nas, marsikaj pridobila to,eveJllr'1’Vos*-t m berljivosti, tako pa je žal ostala tu pa tam vse ^ Poročevalsko eksaktna in člankarsko toga in neosebna. H ^tho^^.oji dve knjigi iz te zbirke pa sta napisala tuja avtorja. ■i1 ^ftne ^amPson je v svoji knjigi «Sedem sester* s podnaslovom V zn dru?-be in spremembe v svetu* žurnalistično zanimivo in i l*sffnih anstver>o neoporečno prikazal nastanek in razvoj gigantskih ° v sv tUŽ*3' v 8*avnem ameriških, ki so odigrale in še danes igranj etu izredno gospodarsko, monopolno in tudi agresivno vlogo, 4 ^Cr|ili v?a takšne kapitale, ki so prerastli državne meje in se spre-^ ^ko n multinacionalne družbe s tendenco obvladovanja sveta. To f s'F|ie j]*ore^n°sti. Ko pisec ugotavlja, da švicarski bankirji ubi 1t j % - “‘ez ot.... . - . - - - - ................. ni M ^aZhegaie P°sv®deno švicarski lažni nevtralnosti Delo je prepolno vseh vprašanjih, ki jih Ziegler razgalja na -uj '»it( * , -.wJ1¥ m tudi prepričljiv način ter nam tako skuša pred Pre^V'C° brpz lažne maske, Švico, ki v njej, žal. še danes vidi . 1 j IVI/i P.^I I i* Tj fšCRV Ifr V zaključni fazi priprav je krstna uprizoritev »Viteza na obisku*, mladinskega dela Miroslava Košute, ki je našim otrokom pripravil svojevrstno presenečenje. V neizbežnem spopadu med sanjskim svetom in vsakdanjo stvarnostjo zaživijo v tem tekstu resnične podobe otrokove domišljije, ki pojmuje življenje kot igro zares. Premleva bo v Kplturnem domu, 24. t.m. V okviru proslav za stoletnico rojstva Otona Župančiča pripravlja gledališče poseben recital. Z njim bo obiskalo vse naše srednje šole in prosvetna društva. V enournem programu bodo v besedi, glasbi in sliki prikazana najrazličnejša razdobja pesnikovega življenja, in njegove ustvarjalnosti. Po besedilu Otona Župančiča je izbor pripravil Marko Kravos. V pripravah sta tudi že obe naslednji deli letošnjega repertoarja, »Irkutska zgodba* Alekseja Arbu-zova in »Vrtinec* Koleta čašule. Študij obeh del bo potekal vzporedno. Najprej bo na vrsti premiera «Vrtinca*, prvega makedonskega teksta, uprizorjenega v našem gledališču. Za program eksperimentalnega odra delo režira znameniti makedonski režiser Ljubi-ša Georgievski. Iz tega bežnega orisa delovanja našega gledališča v tem kratkem razdobju, h kateremu pa moramo dodali še neposredno soudeležbo pri organizaciji petkovega gostovanja Drame SNG v gledališču Rossetti s Pirandellovim delom «Velikani z gora*, je razvidna velika požrtvovalnost maloštevilnega kolektiva, ki pa se mora, kljub obljubam, še zmeraj mučiti z nerešenimi težavami. Težko je namreč vzdržati ritem takega intenzivnega delovanja ob stalni finančni negotovosti,1 'Svečane ' obljube1 so šibko nadomestilo za resnične potrebe, ki iz/dneva v dan bolj grozijo z vso svojo neizprosnostjo. FILIBERT BENEDETIČ so aktivno ali pasivno soudeleženi v kulturnem življenju. Pevski zbori in mlado beneško gledališče vključujejo v svoje vrste vedno več mladih ljudi, vedno več je tudi otrok, ki se odzivajo na natečaj Moja vas, na letovanja z bogatim kulturnim programom in druge podobne pobude. Kulturno delovanje osvaja tudi kraje, kjer doslej ni bilo razširjeno: tako je lani nastalo novo društvo «Naše vasi» v občini Tipana in postalo do danes že pomemben faktor v življenju Karnajske doline. Pomemben napredek smo lani zabeležili tudi v tisku, saj se je Novemu Matajurju spet pridružil list beneških duhovnikov Dom, izšla pa je še cela vrsta drugih tiskanih in ciklostilnih, periodičnih in enkratnih izdaj. V zadnjem letu se je močno ražmahnila tudi znanstve-no-raziskovalna dejavnost, kar seveda vnaša v kulturno življenje Benečije tudi novo kvaliteto. Isto lahko trdimo za umetniško u-stvarjalnost. Po nekaterih uspelih razstavah beneških in drugih likovnikov, ki so že same po sebi pomenile za Benečijo nekaj novega, so beneški likovniki sklenili, da se organizirajo v društvo. Kvalitativna kulturna rast je na zunaj nekoliko manj opazna, a zato nič manj pomembna, posebno zato, ker gre pri njej za močne premike v kulturni in narodnostni zavesti ljudi. Na letošnjem dnevu emigranta so to rast odkrili spontani aplavzi, s katerimi je občinstvo podčrtalo nekatere prizore gledališke igre, ki so govorili o nujnosti zaščite in razvoja slovenskega jezika ter o zahtevah beneške skupnosti na področju šolstva. Že lani pa se je, ta rast pokazala v sklepih izvoljenih organov številnih beneških šol, ki so zd' poučeva- nje slovenščine. Podobne zahteve so izrazili tudi ne- BERITE REVIJO ■Novi ciklus predavanj Narodne in študijske knjižnice v Trstu, tokrat posvečen slovenski gledališki umetnosti, je ob lepi prisotnosti občinstva začel dramaturg, publicist, strokovni pisec in dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti Dušan Moravec. Predavatelj .je podal prerez skozi slovensko gledališče od njegovih prvih začetkov pri Linhartu, preko razmaha v Ljubljani, Celju in Trstu, obdobja čitalnic in pobud mladoslovencev z Levstikom na čelu do pravega profesionalizma od Borštnika dalje in seveda do Cankarja in njegovih ostrih polemik z Govekarjem. (Na sliki levo Moravec, desno predsednik NŠK dr. Škerlj) iiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiHiiiiiiiiinniitiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiMiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiuiiiiiiiiiiiiMiiivtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiniininiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuiiiiiiniHiniiinuiniiiB Primorske bibliografske vesti XX. SODOBNOST. 11. in 12. - 1977. V 11. številki (str. 11101113) Malina Schmidt v rubriki Kronika ped naslovom Pregled slovenske sodobne dramatike in podnaslovom Rudolf Golouh, Od krize do groteske obravnava dramatsko delo tega primorskega rojaka, ki je morda še bolj kot dramatik znan kot politik. V 12. številki (1210-1219) pa je Bojan Štih v drugem delu revije (Avtorji in knjige) napisal kritično razmišljanje z naslovom Erazem Predjamski. V spisu, ki ima podnaslov List iz dnevnika, Bled, avgusta 1977, avtor na esejističen in duhovit način razpravlja o najnovejšem romanu Saše Vuga Erazem Predjamski. PLANINSKI VESTNIK. 11. in 12. - 1977. V 11. številki najdemo dva planinsko izletniška opisa primorskih krajev. Najprej Nada Ko-stanjevic (698-701) pod naslovom Grabni in Vrhe bežno opiše vipav-sko-kraški svet nad Podnanosom in znamenite Vrhe s središčem na Štjaku, potem pa Franc Malečkar bralca seznani z okolico Socerba in Ospa v spisu z naslovom Bržanija — svet med Krasom in Šavrin skim gričevjem (702-705). V 12. številki (744-745) Stanko Pertot v prispevku Ob zletu planincev na Matajurju obuja spomine na mladinski tabor v vaši Krn leta 1927, odkoder so nekateri šli tudi na Matajur, in na tajno srečanje primorske mladine na Laznah. JEZIK IN SLOVSTVO. 2. - 1977/78. Jože Koruza je v rubriki V spomin napisal (na str. 42-44) nekrolog Dušanu Pirjevcu (Dušan Pirjevec, 20. EL 1921, Solkan - 4. VIII. 1977, Ljubljana). Dve poročili z naslovom Kosovelova antologija v slovaščini sta napisala Viera Benkova - Popitova in Viktor Smolej. NAŠI RAZGLEDI. 21. in 24. - 1977. V 21. številki (4. 11. 1977) se je na str. 554 dr. Rado Bordon spomnil Rudolfa Golouha s spominskim člankom Golouhovih devetdeset let. V 24. številki (23. 12. 1977) pa ima Jure Mikuž jubilejni članek Vizualna poetika slovenskega Krasa (podnaslov: Sedemdeset let življenja in štirideset let umetniškega dela Lojzeta Spacala) (str. 639 640). BOREC, 11. in 12. — 1977 V 11. številki Jože Martinčič na straneh 607-616 objavlja spominski zapis Končna postaja — Gonars. Sledi zanimiv spis Emila Cesarja O zadnjem koncertu Akademskega pevskega zbora (617-626). Članek omenjamo predvsem zato, ker je pisec u-■ porabil zanimivo pričevanje organizacijskega vodja predvojnega Akademskega pevskega zbora pokojnega Borisa Trampuža. V 12. številki (str. 647-663) je objavljena razprava Franceta Škerla Odhod primorskih partizanskih novincev na Dolenjsko pozimi in spomladi 1943. Razprava s kar 66 opombami je dragocen prispevek, ker osvetljuje bolj malo znano obdobje iz boja primorskih partizanov. Nič manj zanimiva in dragocena tudi ni objava dr. Toneta Ferenca «Kazenska akcija se je izrodila v vandalizem in ropanje* s podnaslovom Italijanski viri o požigu Ustja pri Vipavi (679-687). kateri občinski sveti. Gre torej za splošno rast v zavesti beneških ljudi, ki se nočejo odpovedati svoji lastni kulturi in svojemu jeziku, ki je med drugim tudi izrazilo te kulture, ampak se nasprotno zavedajo, da morajo ostati zvesti svoji identiteti in na tej osnovi graditi življenje in razvoj svoje domače skupnosti, ki se ne more odpovedati povezavi s širšo slovensko skupnostjo. Prav vznik te zavesti, ki so jo v preteklosti ovirala najrazličnejša dejstva in ki si je zato le počasi in mukoma utirala pot v beneške ljudi, je vsekakor najpomembnejša poteza v beneškem kulturnem življenju zadnjega časa. ŽIVA GRUDEN Goriško srečanje malih odrov 78 Kot poročamo na drugih straneh, se je v Novi Gorici v petek začelo «Goriško srečanje malih o-drov 7«» s prvim krogom, ki bo traj.»! do vključno 18. januarja, nadaljevalo pa se bo z drugim krogom cd 23. do 27. januarja. V naslednjem podajamo celoten a-žurniran program; PETEK, 13. 1. 1978 ob 17.00 SNG DRAMA M: .bor Rolf Hochhuth: LOVČEVA SMRT. Izvaja Volod-ja Peer ob 20.00 Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica Fernando Arrabal - Darko Tralič: PISMO GENERALU FRANCU SOBOTA, 14. 1. 1978 ob 12.00 Gledališka skupina šmarmo ob Paki Villon - Veras: VESELI BERAČI ob 20.00 Slovensko ljudsko gledališče Celje Rudi Šeligo: ČAROVNICA IZ GORNJE DAVČE NEDELJA, 15. L 1978 ob 17.00 Gledališče Pekama Ljubljana Denis Poniž: IGRA O SMRTI ob 20.00 Eksperimentalno gledališče Glej Ljubljana Pavle Lužan: SREBRNE NITKE PONEDELJEK, 16. 1. 1978 ob 12.00 Dramska skupina Šolskega centra za blagovni promet Nova Gorica Radivoj Pahor: SREČANJE S POEZIJO ob 17.00 Juro Kislinger: PETER FULEŽ Izvaja Polde Bibič ob 20.00 SNG DRAMA Ljubljana Ivo Andric: POGOVOR Z GOYO Izvaja Andrej Kurent TOREK, 17. 1. 1978 ob 12.00 Prešernovo gledališče Kranj Slawomir Mrožek: ČA- ROBNA NOČ, NA ODPRTEM MORJU ob 17.00 SNG DRAMA Ljubljana Gilbert Leautier: RAG- LJA Izvaja Meta Vranič ob 20.00 SNG DRAMA Ljubljana Aleksej Arbuzov: STAROMODNA KOMEDIJA SREDA, 18. 1. 1978 ob 13.00 Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica Janez Svetokriški: PRIDIGE Izvaja Jože Zupan ob 17.00 Eksperimentalno gledališče Glej Matjaž Kmecl: LEPA VIDA ALI PROBLEM SVETEGA OŽBOLTA Izvaja Rudi Kosmač ob 20.00 Mestno gledališče ljubljansko Jean Anouilh: POVABILO V GRAD II. krog (od 23. do 27. januarja 1978) PONEDELJEK, 23.1.1978 ob 20.00 Gledališče «Pod šotorom* Rade šerbedžija Zagreb »KRLEŽIN OBRAČUN Z NAMI* Izvaja Rade šerbedžija «BALADE PETRIČE KEREMPUHA* TOREK, 24. 1. 1978 ob 20.00 Gledališče «Die Claque* Baden, Švica »DAJTE MI MOJE ČRNE PUNČKE* SREDA. 25. 1. 1978 ob 17.00 Gledališka skupina »An-fas* Sarajevo Miroslav Krleža - Faruk Sokolovič: ADA? IN EVA ob 20.00 Gledališče »Sandkorn* Karlsruhe, Zvezna republika Nemčija Peter Handke: VAROVANEC HOČE BITI VARUH Roberto Athayde: GO- SPA MARGARETA ČETRTEK, 26. 1. 1978 ob 20.00 Teatr Adekwatny, War-sza\va, Poljska Teresa Sobanska - Da-browska: SVETA IVANA PETEK, 27. L 1978 ob 17.00 «Atelje 212» Beograd Dragan Uskokovič: ČE-GOVIČ Izvaja Petar Božovič ob 20.00 »Teatar ITD* Zagreb Bertolt Brecht- EMIGRANTSKI RAZGOVORI ZASKRBLJENOST TRZASkll! OPERATERJEV Velike posledice sklepov EGS za Trst o carinjenju izdelkov črne metalurgije Pereč p o loža j bo nanlal zlasti pri Eerneličih. tržaško pristanišče pa ni sposobno prevzeti novih pošiljk Sklep italijanskih finančnih obla sti o specializaciji carinske službe pri uvozu blaga bo imel velike posledice pri organizaciji carinsko službe in manipulaciji v naši deželi in še posebno v tržaški pokrajini. Se veda govorimo o problematiki, ki je nastala na podiagi odloka o omejitvi pooblaščenih carin, kjer se lahko vršijo uvoze manipulacije za izdelke črne metalurgije. V naši deželi je potekal dosedanji promet v glavnem skozi carine na Kokovem in v Pootablju v videmski pokrajini ter v Gorici. Reorganizacija, ki je bila izvedena le na zah tevo carinske komisije Evropske gospodarske skupnosti, bi morala torej dati prednost tržaškemu področju, kjer je bil do sedaj promet te vrste blaga izredno omejen. Sklep je po eni strani prizadel vse operaterje v Gorici (njihovo stališče smo že posredovali našim bralcem) in izredno presenetil tržaške carinske operaterje, ki niso bili pripravljeni na tak ukrep, in ki morajo sedaj sprejeti vse potrebne ukrepe, da ne bi prišlo do zastojev in težav pri prometu. Železniška postaja na Opčinah bi morala biti kos povečanemu pro metu. V tej sezoni namreč nismo še doživeli tistih negativnih kritičnih konic, katerih smo bili vajeni že dolga leta v decembru in januarju. Znano je poleg tega, da je bilo pisar niško delo pri carini delno mehanizirano in tako ne bi smelo priti do kritičnih trenutkov, kolikor bo železnica sposobna sprejeti nove pošiljke in pravočasno odpremiti vlake v notranjost države. Prav gotovo pa bo stanje dokaj pereče pri Fernetičih. Kamionski terminal še ni uporaben za vozila pri uvozu, ki morajo stati v dolgi vrsti od italijanske meje tja do jugoslovanskega mejnega prehoda, če ne do samega sežanskega terminala. Povečano število tovornjakov bo sa pristanišče. Znano je namreč, da prihajajo velike količine proizvodov črne metalurgije v Italijo iz prista nišč Črnega morja s kompletnimi ladjami. Do danes je bil ta promet osredotočen na Bari ter na manjša severnojadranska pristanišča, katera bi moral sedaj nadomestiti Trst. To dejstvo bo zanesljivo prizadelo promet skozi Tržič in Porto Nogaro v naši deželi, ter predvsem Chioggio. Tu so pristaniški delavci že ostro reagirali in oklicali 11. januarja stavko, ki je popolnoma uspela. Poleg tega negodujejo tudi uvozniki, ker je tržaško pristanišče dražje kakor konkurenčna severnojadranska. kar se bo po vsej verjetnosti ne gativno odražalo na cenah izdelkov predelovalne industrije. Odprto pa je tudi vprašanje tehničnih zmogljivosti pristanišča samega. Pretežen del blaga sestavljajo bloki ali svežn ji surovega železa. Teža posameznih kosov pa je od 5 do 11 ton. kar omeji uporabnost operativnih obal, saj le redka obalna dvigala lahko dvigajo take tovore. Tehnično uporabni deli obal bodo torej polno zasedeni, kar bo nedvomno imelo za posledico okvaro zastarelih dvigal in seveda zastoj pri iztovornih ma nipulacijah. Poleg tega ie pristaniško železniško omrežje dokaj omeje no in tako so tiri izredno hitro ore natrpani, kar seveda zavira delo Ne smemo tudi pozabiti, da je pri stanišče povezano z glavnim trža škim kolodvorom samo z železni škim tirom ob obali, kjer je promet počasen in težaven. Skratka vidimo, da se postavljajo pred gospodarske operaterje in carinsko upravo ter seveda pristaniško ustanovo velike naloge, a vendar je dana možnost, da se splošni promet izredno poveča. O. K. zato, da bi komu ne storila nehote krivice. Zvestih in dolgoletnih pevcev in pevk je bilo namreč v naši sredi nič koliko in predolgo bi bilo imenovati vse. Resnici na, ljubo naj povem še to: Amalija Pečar, ki je pri nas splošno znana in spoštovana, ni bila nikoli redna pevka. Ko se je poro čila, se potem sploh ni mogla več udeleževati ne vaj rie petja, in to ne v cerkvi ne v ilegalnem zboru, ki je tedaj obstajal. Zahajala je na kor, kadar je pač mogla. Žal mi je, da se Zora, Marina in Fedra niso podpisale s polnim imenom, da bi vsaj vedela, kdo so te gospe, ki jim je naše cerkveno petje tako zeio pri srcu. Sprejmite moja najboljša voščila za srečno in uspešno 1978! Kristina Lavrenčič ■i ‘ £3 IZ BORŠTA v Dvaindevetdeset let Antonije Žerjal Pred časom, ko je neka žena v začel spet delati svoj poklic: bil je Križu slavila 90 let, sm. pisali, da j namreč zidar in je ta poklic oprav-se Križ lahko ponaša kot kraj, kjer j 1 ja! do leta 1943, ko se je ponesrečil razmeropia veliko ljudi dočaka vi-[in umrl. soko starost. Vendar pa to ni le Med NOB je tudi mati Antonija, značilnost Križa, saj je tudi v Bre- kot vsa njena družina, pomagala v gu vedno več starih korenin. V ('borbi za svobodo. Hčerka Dora je samem Borštu so trije, ki so krep-l bila aktivistka in je poskusila trža-ko prekoračili 9») leto. Med temi je i ške zapore, sin Vinko pa je bil v tudi Antonija Žerjal vdova Glavina.! «Battagliorre S pedale® in se je po ki bo v torek na vaški praznik sla razpadu fašistične Italije boril v Prejšnji teden je uprava dolinske občine priredila poslovilno srečanje za uslužbenca, ki sta s koncem leta šla v zasluženi pokoj. Gre za Gigija Žerjala, ki ga domačini zelo dobro poznajo saj je iz Boljunca doma in je opravljal posle hišnika občinskega poslopja od leta 1954, ko jc bilo poslopje zgrajeno. Drugi je Evandolo Di Donato, ki je bil v vsem povojnem obdobju občinski knjigovodja. Župan Edvin Švab jima jc v imenu občinske uprave podaril plaketo z dolinskim občinskim grbom ........i umih m ... NAKUP Z DEŽELNIM PRISPEVKOM 130 novih knj ig na policah občinske knjižnice v Nabrežini Med novostmi so dela naših zamejskih avtorjev in onih iz matične Slovenije, pa tudi iz svetovne zakladnice mo še poslabšalo že obstoječe kritično stanje. Tu bi morala carinska bi morala direkcija hitro ukrepati in začasno usposobiti terminal vsaj za parkirišče kamionov v uvozu Vemo, da je ta Dredlog vezan na velike tehnične težave, saj bi moral, dokoično za-preti termina1, urediti stražarnice za finančne stražnike in seveda rx> večati število carinskih uslužbencev. A vendar se mora carinska uprava sprijazniti z novim gospodarskim trenutkom ter dosledno in hitro u-kreoati. Obstaja pa Še tretji aspekt problema in sicer promet skozi tržaško Pismo uredništvu Nabrežinska občinska knjižnica je te dni poslala bogatejša za 130 knjig, široki spekter tematike in njih vsebinska raznovrstnost pomenita za to občinsko ustanovo prepotrebno svežo kri, ki naj v la tiaš prosvetiteljski hram privablja širši krog domačih bratcev, ljubi j tel je v lepe slovenske knjige. Ta j obogatitev poiskati in zbrati v zbirko posebnih eksponatov. Za nakup novih knjig ie občinska uprava uporabila namenski prispevek dežele v višini 2 A00 lir-Od te vsote je nakup slovenskega dala knjig zahteval milijon lir. prav toliko nakup italijanskega. Ostanek naj bi i .H»j -se uporabil za naročanje, (m prav gotovo tudi j ren\j Snop je tako v pretežnem, msedobitev) pocc naše občinske | c/eji( splošna ter namenjeno štrše-| knjižnice pomerit pravzaplav not j ,nu raznovrstnemu povpraševa Spoštovano uredništvo! Na svoje veliko začudenje sem v silvestrski številki Primorskega dnevnika brala pismo treh žena Zo-je, Marine in Fedre, ki so se po več kot enem mesecu obregnde ob moj pogovor z urednico neke radijske oddaje češ da sem — v tem in obljubljeni pHspevek k utr jeva- _ nju njene, osnovne in mnogostran-s!ce funkcije knjige. Našim občanom je knjiga ie dolgo star in zvest prijatelj še iz časov izpred mnogih desetletij, ko se je na policah naših domačih knjižnic po nujah bralcu tudi po več tisoč knjig; pa tudi iz časov, ko so to pogovoru — izpustila ime cerkvam* j nevrar;enl-jivo bogastvo naše slo pevke Amalije Pečar, ko sem go- j venske besede zmetati na grmado vorila o cerkvenih pevcih na Kr. ! in sežigali. Mnogi domačini so pred mu nju, zalo tudi manj specifičnemu in ozkemu, pa najsi gre zet dela iz leposlovja ali pouka. Da bo prerez bolj jasen in konkretnejši poglejmo. kaj nam pore bežen sprehod med novostmi nabrežinske občinske knjižnice: tinari. Poudarim naj le, da sem v tem intervjuju omenila pevke in pevce le na splošno in se nisem spuščala v imenovanje nikogar, ognjenimi zublji z ljubeznijo rese vali, kar se je rešiti dalo. V Nabrežini je prav gotovo mnogo rešenih relikvij, hi bi jih bilo treba Domačo ,zamejsko poezijo zastopajo Kravos, Čuk in Košuta, širšo slovensko novejšo in novo poezijo Kosovel in Šalamun, svetovno Ma-jakovtski. Posebej zanimivi so italijanski prevodi Prešernovega Krsta pri Savici in Poezij. Najnovejšo književno pripoved bomo našli H zbirki Romanj obzorja ter v romanih Konsalika Simmla, Rega (Grk) in Kirsta (Noč dolgih nožev, na primer) ter v romanih drugih mojstrov pripovedi. Tisti. Ici bi se rad ukvarjal s problemi jezikoslovja, bo tu nekaj tud'1 zanj. Po Mali splošni enciklopediji in Mladem vedežu bodo prav gotovo segali mladi radovedneži. Politično klasiko zastopajo izbrana dela Lenina in dela Marža in Engelsa, moderno zgodo vino pa znana dela Veliki trije iz oči v oči, Kupčija t Potsdamu Ultra in Bitka za Stalingrad. Zastopana 'je tudi mladinska beletristika ter dela. ki obravnavajo NOB v širšem slovenskem in našem ožjem prostoru. Za marsikoga bo do zanimivo branje raziskave o slovenskem ljudskem izročilu tet poučna dela Razvoj življenja. Kako deluje človek in Ljudski zdrav nik. Še in še bi lahko naštevali, a je bolje, da si novosti občani sami ogledajo in s pridom uporabijo. I. Pcrtot vila god in rojstni dan. Antonija se je rodila 17. januarja 1888 v Boršti v zavedni slovenski kmečki družini Marije in Luke Žerjal,, po domače nženjclčevi®, kot sedma hči od enajstih otrok. Ko se je Antonija rodila in še nekaj let pozneje so njeni starši imeli poleg kmetije tudi gostilno in trgovino. Ko je bilo Antoniji osem let so opustili gostilno in trgovino v stari hiši in Se preselili v zgornji del vasi. Ljudsko šolo jc Antonija obiskovala in dokončala doma. nato pa je morala pomagali staršem pri delu na domu in na kmetiji, kajti pri tako številni družini dela ni manjkalo. Kljub temu je Antonija še mlada začela peti v cerkvenem pevskem zboru, in ko so leta 1900 ^stanovih prosvetno društvo «Slovenec» je z velikim veseljem m vnemo pristopila k novoustanovljenemu zboru. Od 30 pevk, ki jih je takrat štel borštanski zbor «Slovenec», je današnja slavljenka še edina živa. Z veseljem se sporni nja lepih starih časov v pevskem zboru, zlasti ko so hodili na izlete La gostovanja po raznih vaseh in ko je prav v zboru spoznala Antona Glavino, s katerim se je, ko je bila stara 20 let, poročila. Anton Glavina je bil nečak slovenskega škofa v Trstu, ki je bil doma iz Boršta. V zakonu je Antonija povila 6 o-trok, od katerih sla živa še Dora in Danilo, s katerima tudi živi. Vse svoje življenje je Antonija trdo delala, a ji ni bilo težko, ker je delala j za svoje. Vse breme je padlo na njena ramena, ko je mož odšel v vojno in sc na koncu vrnil domov in partizanskih enotah. Mati Antonija je kljub vsem te žavam, nesrečam in tudi boleznim še čila in zdrava, predvsem pa ima zelo dober spomin, je veselega zna čaja in kot stara pridna pevka si še danes rada zapoje. Čestitkam otrok, sorodnikov in prijateljev se pridružuje tudi naš dnevnik z željo, da bi bila še mnogo let tako čila, zdrava in vesela. M. M. vega osebja. Ustanova namerava namreč zaposliti dve strojepisk1', pet upravnih operaterjev, enega rH čunovodjo, enega gradbenega risa- ^ rja za tehniško službo, enega ni!' lianografskegu operaterja, ene;.*: pravnega zastopnika (praktika!# ter enega programatorja za el**'' tronski center. Kandidati ne sniej°[ preseči 31. leta starosti. Podrobni; še informacije so na razpolago D,| uradu za osebje ustanove IACP ''I Senenem trgu 6 <-d 8.30 do 1L*| Rok za vlaganje prošenj zapade I1! januarja ob 18. uri. .: [ : vii Življenjski stroški se stalno 'u šajo, kar še posebno občutijo * lavski sloji. To je razvidno tudi n JAVNI NATEČAJI ZA SLUŽBENA MESTA PRI USTANOVI IACP Avtonomna ustanova za ljudska stanovanja IACP razpisuje vrsto javnih natečajev za zaposlitev no- podatkov tržaškega občinskega st* tističnega urada. V enem mese**J »imiiiHi imunimi Mimiuiiiim imm mi in m m mi i mi n milimi hii miiiiiini*1 to je od novembra do deceniM!! preteklega leta so življenjski strok'; poskočili za 0,3 odst., kar sicer J: veliko. Občutnejši je porastek, ^ pokazatelje stroškov ob koncu lc; 1977 primerjamo s tistimi iz preS njega leta. V enem letu so nan>‘Vj življenjski stroški porastli za b' odst. Najobčutheje so poskočile <* ne v prehrambenem sektorju. .. Tončke, Tončki in drugi danes na praznik v Boršt! i V prosvetni dvorani kulturni večer v priredbi domačega društva «Slo vene c» t Ko se oziramo V preteklost naših ljudi in jo prerešetavamo na raznih področjih, ne moremo mimo ugotovitve, da sta družabnost in proslavljanje raznovrstnih praznikov tista pomembna faktorja, ki sta združevala in ki še danes, pa čeprav v skrčeni obliki, združujeta naše ljudi. Med vsemi temi prazniki so ljudje dajali in še dajejo prednost proslavljanju vaškega patrona. Ta dan je bil prava poslastica za vse tiste, ki so radi kaj dobrega pojedli in spili ter se potem še spotili ob zvokih improviziranih ansamblov. Potrošniška družba in asimilacija, k| s tako silo udarjala po naši narodnostni skupnosti, nista prizanesli niti temu običaju in v mnogih vaseh je postala ta navada že samo spomin. Drugod pa se današnji človek tistih časov vendarle rad spominja in se tudi zvesto udeležuje takih prireditev z upanjem, da bi se naužil domače .pristnosti, katere nam ne more nuditi nobena druga prireditev, naj bo to še tako sodobna. 17. januarja praznujemo sv. Antoni je ta običaj še dobro zakorenini .0» v domačinih in drugih ljudeh, pr^J Tudi v Borštu in Žftbt*e£eu;'>tt3er^ eije. leg že običajnih gostiln osmica-7 bo nudila domačinom in domače vino in klobase. gosw Danes ob 17. uri in v torek 20. uri, bo v prosvetni dvorani turni večer, ki ga prireja doi «Tuažba». Igro so člani sami a8? šali, zrežirali sčeno. ) ciani sami in poskrbeli tudi 1 j m Upamo, da bo njihovo, kot . ostalih nastopajočih, požrtvov*^ delo poplačano s številno udel*^ saj bomo le tako potrdili, da sy še sposobni gojiti tradicijo in kil bovati neizprosnemu valu asih; p. $ J mcm. f IZREDNO v TRŽIČU (Monfalcone) Veletrgovina ARA CONFEZIONI Ul. Duca D’Aosta 91-93 (v centru nasproti UPIM) sporoča svojim klientom, da nudi vse artikle po še bolj znižanih cenah NEKAJ IZRAZITIH PRIMEROV: MOŠKE OBLEKE po 29.000 lir ŽENSKI PLAŠČI zadnja moda po 25.000 lir MOŠKI PLAŠČI » 25.000 lir ŽENSKE OBLEKE zadnja moda » 10.000 lir MOŠKI JOPIČI » 10.000 lir KRILA čista volna » 5.000 lir MOŠKE HLAČE čista volna » 10.000 lir RAZNOVRSTNE ŽENSKE SRAJCE 5.000 lir IZREDNE MOŠKE SRAJCE » 5.000 lir MOŠKE IN ŽENSKE PIŽAME » 3.500 lir BLUE JEANS raznih znamk » 8.000 lir OTROŠKE PIŽAME » 2.000 lir SMUČARSKI JOPIČI » 5.000 lir RAZNOVRSTNE MAJICE 2.000 lir SMUČARSKE HLAČE » 3.000 lir TRENERKE » 5.000 lir ŠEST MODNIH KRAVAT » 5.000 lir SPLOŠNO PERILO PO NEVERJETNO NIZKI CENI 't vsem1 pa Tončkov in Tonč, ki ta dan prihajajo v našo vas. -j vsako leto bo tudi letos delovala Pj| ‘ ■ j “m g ' prosvetno društvo «Siovcnec». Na** j pil bo domači mešani pevski * nato učenci osnovne šole, vaška t dinska godba na pihala ter drah’31 skupina z veseloigro v štirih sli*u IN ŠE NA STOTINE DRUGIH ARTIKLOV v V" OBIŠČITE NAS ! ••»ta tm RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM IN ČLANI KONZULTE Družbeni problemi vzhodnega Krasa v luči demokratičnega soupravljanja Občina še ne kaže dovolj posluha za predloge konzulte - Sožitje uspešno premaguje stare predsodke - Odprti problemi in upi za prihodnost r po- povezanosti italijanskega jezika Temeljna ugotovitev, ki izhaja iz zgovora — tokrat v dveh obro-Predstavniki rajonske kon-u te ?a vzhodni Kras, je, da pikanje družbene P^bivalstva j*® samo otežuje razvijanje opti-alnih odnosov z domačimi Slovenji' ampak do neke mere ovira tu-1 hitrejše reševanje splošnih problemov rajona. ezadovoljivost družbenih raz-v rajonu je namreč že uvodo- lriei' hna chi Poudaril predsednik Zanmar-na srečanju, katerega so se na ežu konzulte udeležili še demo-. ^canski predstavnik Cordioli in hiunista Wilhelm (Rudi, ki smo . seveda kot vsi na prvi pogled SW v®.1' za dvoička Dolfija) ter 'kt 'm' B Predstavnikoma socia-£i- " ^vanoiTi (Mirkom) Križman-Cem in Slovenske skupnosti Mi-Vremcem smo se pogovorili s N dni nato, ker omenjenem 1 tj aniu nista mogla prisostvova-povnj'!ne misli bomo pa naravno zeli v enotnem opisu razgovora. io!^ ^čajno je predsednik ra-nske konzulte podal na začetku n_0n° dosedanjega delovanja te aJosnovnejše upravno - politične nove decentralizirane demo-0o?c.,j.e’ osta'i člani pa so ga do-in fi -S sv°jimi mislimi, stališči z'«šnjami. Zanmarchi je pred-r..rn Poudaril, da vzhodnokraški s L°‘i ni mestni in ima zato po-t značilnosti, ki se kažejo v /-•-setiosti naselij, kar otežuje pr' <*? ^ar se 'e pokazalo tudi na' S. ' Prisotnosti prebivalstva ^ ('.'ah konzulte, čemur je sicer mer3 V ^khšm meri tudi nepri-Ha h-°Sl Se''nih Prostorov. Potreb-obst večjfl zavest občine, «da dru kraška planota*, ali z v glmi besedami večja občuti,ji šan' 'r Več,e zanimanje za vpra-la kraškega prebivalstva, ki upravlja. Obžaloval je zato, da hajbTv °ka'nsko upravo niso’ bili kon °iIS'' sa-i na nekatere posege gih U te.Sploh ni odgovarjala, dru-s J58 ni upoštevala. Pri tej oceni niki U pritrdili tudi ostali predstaven’ je 'Viibelm krivil za upa-50 Je zanimanja preb!valsfTa Tav"" nra'-očaranje nad uresničeva-’ bhedlogov konzulte, tudi ta-$ko ^ °d občine ne terjali stro-vJ'. P®č pa le čobre volje, kot pri Pri rwnjU dvojezičnih napisov in Pali«* i^ *°kacije za novo poko-biiQ CS. C.ord’°ii Je zatrdil, da je mer ne,taj le storjenega, na pri-hi 5°'skih strukturah in jav-v np«/SVel''iav'' čeprav kdaj tudi kamr»?ro^u z žeijami konzulte, kot p ng °b cTrbiški* cesti. cenQ Sednik je izrazil pozitivno o-5osvet°tran,iega delovanja samega dovaio , katerem je prevla-konstruktivno vzdušje, po radi i *;ežavah, ko so morali zakaj Se.s°tnosti tolmača odložiti ne-kon„,u' ^jai je, da so v okviru sicer ** ^e*ovale tri komisije, in šo]stv Za vPrašanja urbanistike, katerju |?r. skrbstva in zdravstva, Zlasti dejavnost je bila živahna, tiosu ,Pt? ,Večkrat dialektičnem odboju h ^in° 8lede izdajanja grad-spOntar,°Vol'ienj in stikih najprej s nato Pa z izvoljenimi Manj* 7Vhištvi šolskih komponent. ! biij d/3. v°ijhi s preteklostjo so in Kri?^ svetniki, zlasti Vremec kot sip andič. ki sta obžalovala, n° 0b^ef .budi Wilhelm, premajh-Vehskeo iivost za vprašanja slona prj Prebivalstva. Omenili so škode er Ptobleme kmetijstva, P° neHeiicHh izletnikih, Probleme "edl0K 7- nedeljskih ----------- ?.ji.haloven3nifZpya'?..".VpraŠ!- je konzulta posredovala, toda bili so vseeno mnenja, da bi stvari potekale drugače in bolje, če bi svet-, nike in predsednika volili, saj so bili sedaj Slovenci v manjšini v tem organu. Zanmarchi je pri splošnem ocenjevanju preteklosti zatrdil, da so upali, da bosta ustanovitev in de- Sestava rajonske konzulte Predsednik: Sergio Zanmarchi (Krščanska demokracija) n Svetovalci: "‘MTCBftTB^Cerašatd1 " " Carmela Colotti Palumbo Serg o Cordioli Vinicio D’Agnolo Tarcisio Zucca Mario Zambiasi (za Krščansko demokracijo) Umberto Battara (za italijansko socialdemokratsko .stranko) Ivan (Mirko) Križmančič Mchele Tur ril,, (za Italijansko socialistična stranko) Nevia Furlan Kalin ' (za Italijanske republikansko stranko) Milan Vremec (z-« Slovensko skupnost) Francesčo Forchini Luciano Padovan Rudolf VVilhsltr Marijan Kralj Dušan Kalc (za Komunistično partijo Italije) Lucio Ruaro (za Italijansko liberalno stranko) Luigi Šerpi , Lucio Cusin (za misovce) lovanje konzulte mogla bistveno pri spevati k zbliževanju med obema narodnostima, ki živita na njenem ozemlju. Uspehov je pa bilo na žalost bolj malo, kar je pripisal drugačni družbeni sestavi obeh skupnosti. Slovenci so avtohtono prebivalstvo, je dejal, z ustaljenimi družbenimi odnosi in organizacijo (prosvetna in športna društva itd.). Italijansko skupnost pa sestavljajo v glavnem priseljenci, katerih interesi'so precej različni in imajo svoje torišče predvsem v mestu. Pritrdili so mu pri tej Zulti njVehske šole, ki tudi v kon-■ razumev° k'*’ deležni zadostnega 50 siceran^a Podpore. Priznali odgovo ’ gre občini največja Prebiva) ?st’ da se niso potrebe ll| stva zadovoljile, tudi ko jih """"■Iiitn„llll||||||||||............ Osebna izkaznica» vzhodnega Krasa oceni tudi vsi ostali predstavniki rajona, od Cordioli ja. ki je bil mnenja. da je večja družbena povezanost med Italijani pogoj za uvajanje konstruktivnejših odnosov s slovenskim prebivalstvom, do Fo schinija, ki je dejal, da je za mnoge bivališče le prostor za prenočevanje, da je mladini na razpolago izbira med bari in nogemet-uimi tekmami in da je torej potrebno urediti predvsem družbeno sre dišče, kjer se bo moglo prebivalstvo srečavati. Vremec in Križmančič sta ob tem poudarila, da narekuje razvoj po Osimu nujnost po zbližan,iu, obojestranskem, spoznavanju in sodelovanju med obema’ skupnostima. I W lili lite |1 « 1 Ko je razgovor prešel k ocenam sedanjega stanja*"javnih storitevvna področju in za prebivalstvo rajona, so vsi soglašali, da so' na primer javni prevozi, ki povezujejo vasi vzhodnega Krasa med seboj in z mestom, v glavnem zadovoljivi, ni pa povezave z zahodnim Krasom, kot tudi ni povezave z oba'o, ko bi šlo prebivalstvo rado na kopanje. Izrazili so vsekakor u-panje, da bodo v okviru konzorcija za prevoze našli rešitev tudi za boljšo povezavo z delovnimi mesti. Glede šolskih struktur je predsednik dejal, da so vsaj za silo in v primerjavi z razmerami v mestu zadostne, saj ni nikjer dvojnih izmen, premalo je pa zanimanja za šolo s celodnevnim poukom pri Banih. Ugovarjal mu je Wil-heim, ki je naštel vse dolgoletne pomanjkljivosti struktur za slovenske šole in otroške vrtce. Tudi Križmančič in Vremec sta poudarila nezadovoljive razmere za slovenske otroke, predstavnik SS1: je celo dal ostavko z mesta načelnika komisije za šolstvo, spričo jalovosti njegovih prizadevanj ob gluhosti občinske uprave. Glede družbenih storitev je po mnenju predstavnikov konzulte ureditev povprečna, manjka na prime” ambulanta za prvo pomoč (konzulta je oredlagala naj bi v ta namen upočabili zgradbo na «Trbiški» ce sti, ki je svoj čas služila uradu za trošarinski davek, uporablja jo ga pa sedaj za peko čevapčičev), računajo pa, da bodo v okviru zdravstvene reforme uredili krajevno zdravstveno enoto. Kulturnih in športnih struktur je na tem področju precej, gre pa skoraj izključno za imetje, ki si ga je pridobilo z velikimi žrtvami in žuJji slovensko prebivalstvo. N’ pa več kina niti primerne gledališke dvorane, zaradi česar je toliko bolj upravičena zahteva, da uredi jo za splošne kulturne, športne in družher.e potrebe prebivalstva zgradbe bivšega begunskeg- tabo rišča ~.h Padričoh, na Opčinah pa čimprej nov sedež konzulte z druž beri im centrom. Tud, razsvetljava po vaseh še ni povsod urejena, kot > 1 -eba vendar dokončno in pri merno rešiti vprašanje krajevnih dvojezičnih napisov. Kljub objektivnim težavam, ki so odraz teritorialnih in etničnih značilnosti, delne psihološke obreme ujer.ost’ v medsebojnih odr.osih, k) izhaja i»-navlake preteklosti, so ob koncu v. i naši sogo/omiki iz razili optimizem spričo pridobljenih izkušeni njih samih in vsega pre bivalstva, ki bodo koristna podla ga za nadaljnje uvajanje neposred nega demokratičnega soupravlja n ja. Ko bodo nove konzulte nepo sredno izvoljene in’ bodo prevzele vsaj nekater’ odločilne pristojno sti, liodo tudi posamezniki in skupnost zavestneje in bolj prizadeto sodelovali pri njihovem vodenju. LUCIJAN VOLK Raziskava o bolezni dihal na tržaških šolah in vrtcih Zavod za pediatrijo medicinski fakultete tržaške univerze je v so delovanju s tržaškim občinskim odborništvom za higieno in zdrav stvo pričel epidemiološko nalizo o boleznih dihal na tržaških osnovnih šolah in otroških vrtcih. Raziskava vključuje 600 otrok treh sta rostnih stopenj (od 3 do 4 let, od 7 do 8 in od 10 do 15 let) in otsega poleg splošnega zdravniškega pre gleda tudi tri alergične teste, spi rometrijo in izpolnitev vprašalne pole, ki bo na podlagi izjav otro kovih staršev omogočila vpogled ' problematiko dednosti pri boleznih dihal. Ves zdravstveni material da je na razpolago otroška bolnišnica «Burlo Garofolos, medtem ko je tržaška občina preskrbela dva zdravnika in zdravstvene asistent ke. Izvide bodo poslali vsem star šem otrok. ^ a^aška konzulta je po ozemeljski razsežnosti največja izmed i Sal ob ^ raionov, na katere je teritorialno razdeljena tržaška občina, j Tf^ Sa8a vse kraško ozemlje od proseške Vejne prek Opčin, Banov, i hajm ’ Wropade in Padrič do Bazovice. Po številu prebivalstva je pa med (mam f,naseljenimi, saj je štela konec leta 1976 vsega 8.773 prebivalcev q Jlp ‘ma le sosedna zahodno-kraška). Struktnremljenost ^e8a obširnega področja s predšolskimi in šolskimi Je 8,i Po podatkih občinske uprave, naslednja: otroških vrtcev št. j katerih so 4 slovenski in sicer na Opčinah na Trgu Monte Re °snnL , Baz°vici v hišni številki 98, v Gropadi št. 92 in v Trebčah. WSn<>vn'h - V1C1 v hlsni slev;llci 98, v Uropaai st. »z in v hcln,an. ^Tra »i je 9, od katerih 4 slovenske: «France Bevk* na Opčinah MKare,^ Re št. 1 °estov Sr* >eščenj 2, tel. 211119), v Trebčah (na št. 33, tel. 211259). °vnik-Kajuh» v Gropadi št. 92 (tel. 226140) in «Primož (Bazovica št. 98, tel. 226119). Nižji srednji šoli sta dve. *a itajp11' v ’st-i stavbi na Opčinah v Bazoviški ulici št. 5, in sicer ^ Janške otroke in slovenska, poimenovana po Srečku Kosovelu. 'Jlic, konzulta ima svoj (zasilen) sedež na Opčinah v Proseški ^bulan/ ■(te1, 211°98). kjer s« nameščeni tudi občinski zdravstvena s'"ražnik' *n Posvetovalnica za otroške bolezni (tel. 211128) ter občinski ska koni ■ 211220). V Alpinski ulici-št. 117/1 na Opčinah je še občin- št •>a/<>r''ca' Področju služita dve lekarni na Opčinah na Trgu Monte (tel. 211001) in v Bazoviči, Ulica Gruden št. 27 (tel. 226165). rabiniclt,QStale s,užbe. ki na splošno služijo javnosti, gre omeniti ka-V Bazov' ' Posta-ii na Opčinah (Bazoviška ulica št. 31, tel. 211370) L. 1Cl at. 123 (tel. 226149), komisariat javne varnosti na Opčinah (Kraška ulica št. 37, tel. 211070) s stalnima postajama na Padričah (tel. 226156) in v begunskem zbirnem centru pri Padričah (tel. 226151). Na Opčinah so tudi uradi namestitvene službe v Proseški ulici št. 20 in dve bančni ustanovi, podružnica Tržaške hranilnice na Trgu Monte Re št. 4 (tel. 211086) in Kmečko-obrtniška hranilnica in posojilnica v Bazoviški ulici št. 2 (tel. 211120). Poštna urada sta prav tako v obeh večjih naseljih rajona, v Bazovici (tel. 226144) in na Opčinah v Pro-seski ulici št. 11 (tel. 211247). Javne telefonske govorilnice so na križišču med Narodno in Proseško ulico na Opčinah, v gostilnah Grgič na Padričah (hišna št. 36, tel. 226112), Miikovič (Gropada št. 60, tel. 226130) in Mahnič -v Bazovici (Ulica Gruden št. 29, tel. 226113). Občinski podatki naštevajo tudi nekaj dobrodelno-skrbstvenih ustanov, ki jih v glavnem upravljajo cerkvene in begunske organizacije. Opremljenost s športnimi napravami v tem rajonu niti ni tako slaba, saj je nogometnih igrišč 7, košarkarskih 6, odbojkarskih 5. stez za balincanje 14, 13 teniških igrišč (zasebnih), 1 ■ za bezbol, ,1 kotalkališče, 1 zasebno strelišče, 1 jahališče in 1 telovadnica. Občinski podatki ne navajajo, da gre za tako stanje predvsem zasluga slovenskim športnim društvom po vaseh, ki so si z veliko pridnostjo in nemajhnimi žrtvami opremila igrišča in objekte, ki jih sedaj dajejo na razpolago tudi drugim. To so openski Polet, bazoviška Zarja, trebenski Primorec in padriško-gropajska Gaja, ki -o med drugim združila od bojkarske sekcije pod imenom Sloga. Prav tako ne upoštevajo pomembnih kulturno-družbenih struktur, ki jih predstavljajo prosvetna društva. Lipa v Bazovici, Primorec v Trebčah, Slovan na Padričah in Tabor na Opčinah. * Z • * . Najboljši romani vseh iasov \ | ■ v- po vašem izboru - za vaš okus TO JE ZBIRKA KNJIG, KATERIH SKUPNA ZNAČILNOST JE PRIVLAČNOST, BERLJIVOST, KAKOVOST, NEMINLJIVA VREDNOST. IZBRANA JE PO ŽELJAH BRALCEV IN KUPCEV KNJIG, KI Sl ŽELIJO NA SVOJIH KNJIŽNIH POLICAH NEMINLJIVE UMETNINE SVETOVNE LITERATURE, DA JIH SAMI IN NJIHOVI NAJBLIZJI VEDNO ZNOVA PREBIRAJO. ZBIRKO SESTAVLJAJO NASLEDNJA DELA: HONORE DE BALZAC: Zgubljene iluzije MIHAIL A. BULCAKOV: Mojster in Margareta MKUn DE CERVANTES: Veleumni plemič Don Kihot iz Manče JAMES JONES: Od tod do večnosti JOHN STCINBECK: Vzhodno od raja LEV N. TOLSTOJ: Vojna* in mir FJODOR M. DOSTOJEVSKI: Bratje Karamazovi HERMANN HESSE: Stepni volk STENDHAL: Rdeče in črno RABINDRANATH TABORE: Dom in svet 15 KNJIG, CA. 8000 STRANI, VEZAVA UMETNO USNJE Z ZLATIM TISKOM Zbirko lahko kupite v TRST - UL. SV. FRANČIŠKA 20 Knjige iz zbirke deset romanov Knjige za več generacij «vAiwanL.._‘ n J “ ' i s J PrimorKnSmvmt 8 15. januarja 1978 SE EN ČUDEŽEN OTROK.. CROSBY - NASH Live (POLVDOR 2310 565) najbolj prodanih albumov v letu 1077, ki je naslednja: 1. Alla fiera dell'est - Angelo Branduardi Z. Animals « Pink Floyd lo tu noi tutti - L. Battisti 4. Burattino scn/.a fili • E. Ben-nato Manj značilna je najina lestvica najbolj prodanih velikih plošč v Trstu, tudi zaradi tega, ker imava na razpolago samo podatke od oktobra dalje. Kljub temu jo objavljava: 1. Santa Esmeralda - I.erov Gomez Z. Seconds out - Genesis 3. Burattino scnza fili - E. Ben-nato 4. Krom bere to cternity - Giorgio Današnjo rubriko pričenjam z odlično ploščo, ki bo prijetno presenetila marsikaterega ljubitelja znanega ansambla Crosby, Stills, Nash and Youhg. Čeprav se je ta ie davno razšel, boste lanko ob poslušanju te plošče SPel podoživljali že pozabljene občutke. Obravnavami dvojica je namreč s tem živo posnetim albumom potegnila na dan nekaj najbolj znanih pesmi četverice Naj omenim med temi tlmmigration man*, * De ja vu» ter »Simole man*. Seveda je občutiti v nekaterih trenutkih odsotnost ostalih dveh članov. Vsekakor je obravnavana plošča dober nadomestek in kar prijetna, saj tudi glas starega C ros bij ja ni za v koš. 10 qc Live and (Mercury let live 6641 - 698) ,\ Enoletni Taras ima raje lepo knjigo kot igračo ?<* •*. ; . 'fr**?-, 4 , Naj omenim še odlično glasbeno spremljavo ostalih glasbenikov. Med temi velja posebno o-meniti bobnarja Russella Kunkela ter basovskega kitarista Tima Drummonda. ki Že vea let spremljata Stephena Sttllsa. h STATUS QUO Rockin’ ali over the world (V ERTIGO 6360 156) SAD CAFE' Fanx ta ra (RCA PI. 25101) Sad Cafe — je ime novega angleškega ansambla o katerem bomo verjetno še dolgo govorili. Taka je običajna fraza glasbenih kritikov. Res se 'udi v tem. primeru berejd le laskave pohvale o tej skupini. Večina mnenj pa je bila nedvomno iz reklamnih raztogov «napihnjena». Kar se tiče novih ansamblov, bi še raje omejil zgolj na podatke, saj je vsako mnenje še preuranjeno. Nemogoče je oceniti glasbo neke skupine s poslušanjem enega samega albuma. Za pravilno ocenjevanje kake skupine je treba imeti več podatkov (koncerti, turne- Ta dva ansambla obravnavam skupno, fceiv se mi zdi, da sta tako tthnietfo Ifot stilistično na isti ravni. Marsikdo bo najbrž presenečen, saj' sta bila oba an-ndjdOjfaazl&tibvglajjbefr ffrM sambla ni ravnirr _____so,igri, mercialni hdrdmk JPmti, % Siveet, 10 CGJiitt-riupestrupa, so preiskušali nove in izvirne glasbene poti. Br; c/ci Res ne bi vedel, če se je glasbena raven ene skupine tako zvišala, ali pa je raven druge tako padla. Resnica je pogosto nekje v sredini in tako bo najbrž tudi tokrat: ena se je glasbeno izboljšala, druga pa poslabšala Naj še omenim, da je album skupine 10 CC dvojni in posnet živo. album ansambla Status Quo pa je posnet v studiu. je itd.). Drugače se lahko zgodi kot v primeru glasbene zvrsti, *disco mušic*, ko so nekateri pisali o dobri glasbeni uglajenosti nekega ansambla, ki je obstajal samo Ua ovojnici plošče, v resnici pa so tehniki le spretno miksi-rali razne zvoke .in tako sestavili glasbo novega *ansambla». Prav gotovo ni lo primer skupine Sad Cafe. Vendar bi raje počakal na razvoj dogodkov in se za zdaj omejil na nekaj podatkov: skupina izhaja iz Manchestra in igra glasbo, iia katero so najbolj vplivali ansambli kot so Genesis Yes ter Super-tramp. Dober začetek torej, ki se bo upajmo, stopnjeval v samostojno začrtano glasbeno pot. Lestvica najbolj prodanih plošč v Trstu v tem tednu (podatke so nam posredovale trgovine s Dlo-ščami: »Raifon*. Drevored XX. semptembra 17; »Discoteca Trie-stina*. Corso Italia 9: «11 flauto magico», Ul. Udine D: 45 OBRATOV L Solo tu - Matia Bazar 2. Love me baby - Sheyla B. De votion » Star vvars - Meco Unlimited Citations - Cafe Cre-me Billitis - filmski trak 3. 4. 33 OBRATOV Prvi dnevi novega leta so na-adno posvečeni raznim zaključkom iz preteklega leta. Tako je in primer neka znana italijanska glasbena revija objavila lestvico L The don Jouane - Joni Mitchell 2. Supernature - Cefrone 3. La pulce d’acqua - A. Branduardi 4. L’oro - M. Bazar 5. Once upon a time - Donna Summer Sandi Pertot in Pavel Ugrin MOSKVA, januarja — Da, se nekaj tako imenovanih čudežnih o-trok razvije v velike ljudi, je znano. Prav tako pa je tudi znano, da se marsikdo, ki je v o-troških letih kazal izredne sposobnosti, v zreli dobi pomeša med «si-vo množico* poprečnih ljudi, da se torej iz njega ne razvije neki genialni pesnik, pisatelj, umetnik, znanstvenik ali kaj podobnega. Zato bi ne mogli malemu Tarasu napovedovati prav nobene take ali drugačne bodočnosti, pač pa bi mu mogli želeti le srečo v življenju in pa to, da bi ga izredna nadarjenost ne oropala onih čudovitih otroških let, ki jih omogoča le normalno razvit razum. Za kaj gre? Ko je mali Taras slavil svoj prvi rojstni dan, so mu materini in očetovi znanci in prijatelji prinesli kup daril. Med temi je bila tudi škatla s črnimi in belimi kockami, na katerih so bile vdolbe-ne na vsaki strani po ena črka. In ko mu je mamica razkazovala darila in tudi kocke, je otroku pravila to je a, to je b, to je c, in tako dalje. Seveda ni mamica niti od daleč pričakovala, da si bo enoletno otroče to zapomnilo. Zato je bila naslednjega dne hudo presenečena, ko je mali Taras o-stale igračke odklanjal in zahteval kocke in začel brati črke na njih. Ni minil mesec, ko je Taras poznal vso abecedo in to ne le onih velikih črk na kockali, pač pa tudi črke v naslovih vesti v dnevnem tisku. Čez dva meseca je Taras že gladko bral. v začetku je sicer le zlogoval, nato pa bral normalno, kot odrasel človek. Ta »čudežni otrok* se je rodil leningrajskemu kiparju Grigoriju Černjenku in učiteljici Nini, torej dvema razumnikoma, ki se zavedata, kaj je njuna dolžnost, da bi otroka pravilno vzgojila. Ker se zavedata, da je Taras premlad, da bi ga uklenili v »pridobivanje znanja*, mu učenja ne vsiljujeta. Toda otrok tako rekoč rine v branje. Da bi imela čisto vest. sta starša stopila tudi k pedagogom in psihologom. Direktorica pediatričnega zavoda v Leningradu prof. dr. Galina Timofejeva je presenečeno obstala, ko se je z otrokom sooznala. Pri tem je Tarasovo brihtnost takole komentirala: «Danes je vedno več otrok, ki zelo mladi dozorijo. Ni redek primer, da igrajo šah že triletni ali štiriletni otroci. Toda nisem še srečala otroka, ki je komaj komaj končal eno leto. a že tekoče bere.* * ■' .‘Htetjlje staršema, nžrj 6troka ne1 silijo k učenju, pač 4)a‘MJ1 'pdšte,''-da se ravna po lastni želji. Hkrati pa ju opozarja, naj bi si iz razpoloženja njunega otroka ne napravila problem. To pa ne le zato, da bi zaščitili malega Tarasa, pač pa tudi morebitne nekoliko bolj brihtne njegove vrstnike, ki bi mogli posta.i žrtve svojih preveč ambicioznih staršev. ki bi hoteli, da bi tudi njihovi otroci postali — Tarasi. Prof. dr. Timofejeva svoja gle dišča zaključuje takole: «Mali »znanstvenik* Taras je izjema, k; potrjuje pravilo. Toda vse ob svojem času: najprej igračke, pa šola.* nato Odkod eksplozije? CHARLESTON — Nova vrsta eksplozij v ozračju, katerim je sledilo več močnih sunkov, ki so razbili stekla na oknih in stresli marsikatero steno, je povzročila precejšnjo paniko med prebivalstvom Charlestona in okolice v Južni Ca-rolini. Na stoLine. na tisoče ljudi z obalnega področja je preplašeno spraševalo policijske oblasti in u-redništva krajevnih časopisov ter radijske postaje, kaj da se dogaja, kajti podoben pojav so ljudje s tega področja doživeli že večkrat v začetku lanskega decembra. Oblasti niso vedele odgovoriti na vprašanja pi-eplašenega ljudstva. Observatorij s kolumbijske univerze v New Yorku, ki razpolaga z najmodernejšimi in najbolj občutljivimi napravami za beleženje tudi »vesoljskih potresov*, pa tega pojava ni registriral. Nedelja, 15. januarja 1978 Ponedeljek, 16. januarja 1978 TRST A TRST A 8.00. 11.00. 12.00. 14.00 in 19 00 Poročila; 8.15 Dobro jutro: 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Ma.-a; 9.45 Nediški zvon: oddaja o Benečiji; 10.15 Vedri zvoki: 10.30 Župančičeva' proslava na učiteljišču «A. M. Slomšek*; 41.05 Mladinski oder; 11.35 Nabožna glas ba; 12.15 Glasba po želji; 13.09 Ljudje pred mikrofonom; 13.20 Poslušajmo spet; 15.0Q Nedeljsko popoldne: šport in glasba. Turistični razgledi, prenosi z naših prireditev. KOPER Branko Hofman (Nadbljevanje s 5. strani) krat nerazumljivo, vendar tvsak-danje stvari stopajo vanj*, *ena-ka svetloba na očetovih rokah in kruhu*, <čuti, da mora iz sebe*. Pesnik je center sveta: «Svet je beseda. On v njenem risu Vse-beseda*. Od tu pa strm padec, saj je pesnikova usoda samoizničenje. ko prehaja pesnik iz egocentričnega jaza v »ti*. nazadnje pa skozi nerazumljivo šifro «egipčanske pisave» v molk. Hofmanopo sporočilo je torej na izrazito miselni, skoraj filozofski ravni, vendar ko temeljito prebiramo njegove verze si ne more mo kaj. da ne bi pod hermetično plastjo spoznali divje življenje pesnikovega srca m. ijapor | sporočilu, ki je sodobno, veljavno iv »redno branja. 7.30, 10.30, 12.30, 13.30. 14.30 20.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.30 Kako se počutiš?; 9.15 Koncert Giovannija Fenatija; 9.30 Plošče; 10.00 Z nami je...; 10.15 Orkester Hunich Machine; 10.32 Mini juke-box; 10.45 Glasba in nasveti: 11.00 Dogodki in odmevi: 11.15 Poje skupina Ypsi-lon; 11.30 Kini, svet mladih: 12.10 Glasba |w željah; 12.40 Pičice na i; 14.00 Avto story; 14.32 Koncert na trgu; 15.00 Stisk roke; 15.15 Glasbeni program; 15.30 Folk in tudi ne; 16.00 Frce shovv; 16.30 Sosednji kraji in ljudje; 16.50 in 17.45 Od hiše do hiše; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Spored slovenskih ponarodelih pesmi; 19.30 Crash; 20.00 Srečanje z našimi pevci; 20.40 Rock party; 21.00 Radijski oder; 21.45 Male skladbe velikih mojstrov; 22.45 Plesna glasba. RADIO 1 8.00. 9.00. 11.30, 13,00, 15.30, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20. Dobro jutro; 7,--15 Pravljica; 8.05 Prijateljsko iz studia 2; 9.05 Pevci in ansambli; 9.30 Kairu so jele naše nuonote; 9.45 Glasbena medigra; 10.05 Koncert sredi jutra; 10.30 Biti ženska; 11.35 Plošča dneva; 12.00 Poslušali boste: 13.15 Slov. zbori; 13,35 Od melodije do melodije; 14.10 Mladina v zrcalu časa; 14.20 Glasba od tu in tam: 15.00 Glasbeni ping pong 16 30 Glasba za najmlajše; 17.Or Koncert okteta «Tone Tomšič* iz Ljubljane; 17.30 Glasbena panorama; 18.10 Vprašanja pri izbiri bivališča; 18.25 Klasični album. KOPER Nedelja, 15. januarja 1978 Ponedeljek, 16. januarja 1978 ITALIJANSKA TV Prvi kanal ITALIJANSKA TV Prvi kanal 8.00. 13.00. 17.00. 19.00 Poročila: 6.00 Glasbeno prebujenje; 6.30 Praznični dan; 8.40 Naša zemlja; 9.30 Maša; 10.35 V prvi vrsti; 12.15 Pisan glasbeni program; 13.30 Perfida Rai; 14.40 Športne vesti; 15.20 Nogometna prvenstva; 17.10 Popevke: 18.10 Zasmehovana ženska; 19.35 Glasbeni spored; 21.10 Koncert za klavir; 23.15 Lahko noč. RADIO 2 7.30, 3.30. 13.30. 14.30 in 19.30 Poročila: 7.00 Glasba za dobro jutro: 8.32 Listanje glasbenega albuma; 9.20 Pojejo Supertramp; 9.32 Plošče; 10.00 Z nami je...: 10.10 življenje v šoli; 10.32 Mini juke-box; 10.45 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih' 11.32 Poslušajmo jih skupaj; 12 05 Glasba po željah; 14.00 Športni ponedeljek; 14.15 Folk ansambel Ca-sadei; 14.33 Zdravko Colič: 14.45 Popevke; 15.00 Življenje v šoli; 15.20 Ansambel Nokie Edvvards; 15.45 Par besed; 16.00 Pismo iz...; 16.05 La Vera Romagna; 10.40 Glasbeni notes: 17.00 Ob petih po/ poldne; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Zabavna glasba; 18.00 Glasbeni cocktail; 18.35 Iz zborovskega arhiva: 20.00 Glasbena fantazija; 20.32 Rock party;'21 00 Diskoteka; 21.32 Operne skladbe, RADIO 1 8.00. 10.00 13.00, 15.00 in 19.00 Poročila; 6.00 in 7.30 Glasbeno prebujenje; 8.50 Znane romance: 12.05 Vi in jaz 78: 14.05 Glasbeni program; 14.30 Lo spunto: 15.05 Prvi Nip; 18.35 Mladi in kmetijstvo; 19.35 Popevke. RADIO 2 11.00 Maša 11.55 Nedeljska srečanja 12.15 Kmetijska oddaja 13.00 DNEVNIK 1 - Ob 13. uri 13.30 DNEVNIK 1 - NOVICE 14.(X) Tekom nedelje 14.30 Kam hitiš Joe?, TV film 15.20 Glasbeni program s Shirley Mc Laine 12.30 Argumenti, vzgojna oddaja 13.00 Knjižna rubrika 13.25 Vremenska slika 16.15 90. minuta 17.10 BOJ ZA ŽIVLJENJE, film 19.15 Nogometna tekma B lige 20.00 DNEVNIK 20.40 Rdeče in črno, 1. nadalj- 21.45 Športna nedelja 22.45 TV programi za prihodnje dni Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika 13.30 14.00 14.25 17.00 17.05 18.00 DNEVNIK Oddaja iz parlamenta Italijanščina Ob petih x Romino Povver Teen, ponedeljkov sestanek 18.30 18.50 19.20 19.45 20.00 20.40 Drugi kanal Argumenti Obisk v muzeju Glasba Nunzia Rotonda Gramsci in versko vprašanje FURIA, TV film Almanah in Vremenska slika DNEVNIK VELIKA NEVARNOST, film Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slitca 9.55 12.30 13.00 13.30 15.15 16.,50 17.40 18.00 18.5a 19.50 20.40 21.50 22.30 22.45 Wengen: Smučanje Risanke DNEVNIK 2 - Ob 13. uri Ona druga nedelja Športni prenosi Comemai. oddaja za mladino TV programi za prihodnje dni Harncbjj Jones, TV film Avtomobilske dirke formula 1 DNEVNIK 2 - Odprti studio La granduchessa e i came-rieri, glasbena komedija DNEVNIK 2 — DOSSIER DNEVNIK 2 — Zadnje vesti Nogometna tekma A lige Drugi kanal 13. uri 12.30 Človek in motor 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13.30 Vzgoja in dežele 17.00 Program za mladino Risanka 17.30 Živalski raj 18.00 Laboratorij 4 18.25 Iz parlamenta Športne vesti 18.45 Indijanci planjav 19.05 Dribbling, športni tednik Vremenska slilca 19.45 DNEVNIK 2 - Odprti studi« 20.40 Devica Orleanska. TV pri' redba DNEVNIK 2 JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 7.30, 3.30, 11.30, 13.30, 18.30 in 19.30 Poročila; 6.00 Vprašanja Radiu 2: 9.35 Gran Varieta; 11.00 Glasbeni program; 12.45 Nagradna oddaja: 13.40 Zabavno glasbeni program: 14.30 športna nedelja; 15.20 Spored z Ginom Bra-mierijem: 17.45 Popevke; 19.55 Poje Charles Aznavour; 20.10 O-pera 78; 21.00 Glasbene novosti za mladino; 22.45 Lahko noč. Ev- 7.30,- 12.30. 13.30, 16.30 in 18 30 Poročila: 6.00 in 7.30 Oni drugi dan; 8.00 šport in glasba: 8.45 Glasbeni program: 9.32 Radijska igra; 10.12 Pogovori s poslušalci; 11.32 Popevke za vsakogar: 12.45 ZabaVni spored: 15.00 in 16.37 Tukaj Radio 2: 17.55 Popoldan z. .. SLOVENIJA ropa. SLOVENIJA IIIIIIIIIIIIIIMIItllUIIIIIMIIIIItllltIHIIIMIIIIIIllllMIIIIIIMIIIMIIIIItillllllfllllllllllllllllinillllllllllMtIIIIIIIIMIIItt Sestavljajte TOP lestvico TOP LESTVICA — RADIO TRST A IME IN PK1LMEK: NASLOV: ■•nin-iiiiimii miumihhih GLASUJEM ZA POPEVKO: IZVAJA: Izpolnite gornji glasovalni kupon in ga pošljite na naslov: RAI ■ Radiiilelev iskrne Italiana Postaja Trst/A Ulica F. Scvero, 7 Trst, v kot pripišite TOP LESTVICA. Deset najbolj poprašanih popevk boste lahko poslušali vsak torek od 15.35 do 16.30 v oddaji TOP LESTVICA. VAŠA TOP LESTVICA Ta teden ste izbrali- popevke; 1. (1) SOLO TU Matia Bazar 2. (—) THE QUEEN OF CHINA TOWN — Amanda Lear 3 (—) HALO, SRCE - Džo Marafic - Maki 4. (5) MOONFLOWER - Santana (6) ISOTTA — Pippo Franco (7) ONCE UPON A TIME — Donna Summer (4) SAMARCANDA — Roberto Veccbioni (8) ŽIVIŠ U OBLACIMA — Zdravko čolič (9) STAR WARS (Main title) — London Sinf. Orehestra (—) S VE SE VRAČA, SVE SE PLAČA — Tereza Kesovija 5. b. 7. 8. 9. 10. 5.00, (1.00. 7.00. 8.00. 9 00, 10 00, 11.00, 1.2,00, 13.00, 14.00. 15.00, 17.00, 19.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.15 Danes je nedelj$;: 7, ji Zdravo . tovariši vojaki!.;,,7.30 Za kmetijske proizvajalce;,^07 Radijska igra za otroke: 8;47,-..Skladbe.,.za mladino; 9.05 Še pomnite, tovariši...; 10.05 Nedeljska nauorama zabavne glasbe; 11.00 Pogovor s poslušalci; 11,15 Glasba po želji: 13.10 Zabavna glasba; 13.20 Nedeljska reportaža: 13.45 Orkester Kookie Freeman; 14.05 Nedeljsko popoldne; 17.50 Zabavna radijska igra: 19.30 Zabavna glasba: 19.35 Lahko noč. otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Glasbena tribuna mladih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Plesna glasba. 5.00. 6.00. 7.00. 8.00 9.00, 10 00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00. 15.00, 18.00. 19.00, 22.00. 23.00 Poročila; 5.15 Danes za vas; 0,20. Rekrea-' cija; 0.50 Dobro jutro.' otroci!; 7.20 Beseda na današnji dan; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Rin-Sarajn: 9.2(1 Izberite hesmičo; 0.40 Vedre melodije; 10.15 Kdaj, kani. kako ih' -p' i» ».tikla.»Narodni parki JugoslS'; vije 2.1,05 Trijp topoli, TV dram« '22.25 Baletni večer Zagreb 20.00 Vrnitev odpisanih, dramska serija 21.05 Karavana: PLITVICE Zagreb 20.00 B. Zupančič: Zadnja šols$ naloga 20.55 Glasbeni trenutek 21.00 Kulturna oddaja 22.00 šahovski komentar ŠVICA ŠVICA 19.40 Svet, v katerem živimo 20.45 Družina Buchliolz, nadalj- 21.40 športna nedelja 19.25 Športne vesti 20.45 Enciklopedija: Poker 21.40 El retablo de maese JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 17. DO 21. JANUARJA 1978 TOREK. 17. januarja 9,30 in 11.40 TV v šoli; 17.25 Poročila; 17.30 Folklora; 18.00 Obzornik; 18.10 Mali svet; 18.45 Čas, ki živi: Med borci prekomorci; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 Diagonale; 20.35 G. E. Clancier: Črni kruh, nadalj.; 21.30 Iz koncertnih dvoran; 22.10 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 18.15 Košarka: Bosna - Sca volilu-; 19.30 Odprta meja: 19.55 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik: 20.35 Aktualna tema; 21.15 Po sledeh Marca Pola, 1. del; 22.05 Turistični dokumentarec; 22.20 Narodna glasba; Oktet Sava iz Kranja. SREOA, 18. januarja 9.40 in 11.40 TV v šoli; 17.20 Poročila; 17.25 K. Kovič: Moj prijatelj Piki Jakob, nadalj.; 17.45 Južnoameriški Indijanci; 18.00 Obzornik; 18.10 Na sedmi stezi; 18.45 Od vsakega jutra raste dan: Murska Sobota; 19.15 Risanka: 19.30 Dnevnik; 20.00 Film tedna: Kavelj 22; 21.55 Dnevnik: 22.10 Miniature: Recital harfistke Rude Kosi. KOPRSKA BARVNA TV 19.55 Otroškj kotiček; 20.15 Dnevnik; 20.35 Pripeka, film; 22.05 Športni dokumentarec. ČETRTEK. 19, januar ja 9.30 in 11.40 TV v šoli; 17.30 Poročila: 17.15 Po sledeh Marca Pola, nadalj.; 18,05 Obzornik; 18.20 Profesor Baltazar, risanka: 18.30 Spekter: 18.40 M. Belina: Saj smo se ga igrali, nanizanka; 19.i5 Risanka; 19.30 Dnevnik: 20.00 Oči kritike; 20.45 G. Boccaccio: O dobrodušnem menihu, nanizanka De-Uameron; 21.25 Na zvezi; 21.55 Dnevnik; 22.10 Jazz na ekranu. KOPRSKA BARVNA TV 19.55 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik; 20.35 Ognjeni demoni, film; 22.05 Makedonija, dokumentarec, 2. del; 22.35 Jazz na ekranu. PETEK, 20. januarja 9.30 TV v šoli; 11.55 in 16.15 Kitzbiihel: Smuk za moške; 17.10 Poročila: 17.15 O divjaškem divjaku, pravljica; 17.40 Deček Dominik, serija; 18.05 Obzornik: 18.15 Pevski tabor Šentvid pri Stični; 18.45 Ljudje in mesto, izobraževalna oddaja: 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik: 20.00 Odrske luči, zabavno glasbena od,daja; 21.05 Razgledi: Gibljive slike Božidarja Jakca, nanizanka; 21.50 Dnevnik: 22.05 Spencerjevi piloti, serijski 'film; 22.55 Poročala. KOPRSKA BARVNA TV 19.00 Kitzbiihel: Smuk za moške; 20.15 Dnevnik; 20.35 Roseanna, film; 22.20 Koncert kitarista Pe-dra Solera. SOBOTA, 21. januarja 8.00 Poročila; 8.05 Profesor Bal- tazar. risanka; 8.15 K. Kovič: M"! prijatelj Piki Jakob, nanizan^' 8.30 M. Belina: Saj smo sc t* igrali, nanizanka; 9.00 Mali svd1 9.30 Ljudje in mesto; 10.00 Dok* mentarna oddaja; 10.35 Nortj Henryja Jamesa, nanizanka; 1L, Poročila; 11.55 Kitzbiihel: Smuk H moške; 16.15 Poročila; 16.20 Buljan: Daška. drama; 17.30 zornik; 17.45 Flandrijski ples, hrt, dinski film: 19.15 Risanka: 1®'. Dnevnik; 20.00 J. Mitchell; Jeru”1;' nadalj. 21.05 Veterinar na dež«1, film; 22.40 Dnevnik; 22.55 ^ pogovor s poslušalci; 23.35 Por“ čila. KOPRSKA BARVNA TV 18.30 Kitzbiihel: Smuk za mošk®' 19.30 Otroški kotiček; 20.15 Dn«’, nik; 20.35 Paul Gaugin, 4. de,' 21.25 Yankeeyi prihajajo, dok. daja iz cikla Svet v letih j# do 1939; 22.15 Jaz ženska. f>1[" 5 JANEZ VIPOTNIK RODNA LETINA Iz leševja ob poti je prhnila jerebica. Sunkovito, s ugoto je udarjala s krili, da je nenaden, oster šum vzne-liril vrsto. «/Vali,» je dejal Cigo. «Če ne bi imel važnejšega posla, i poiskal gnezdo, pobral jajca ...» «Jih spil in postal močan kakor Tarzan,« se je zare-al Marij. «... in jih podstavil koklji. Ko bi se zvalile, bi jih nel za vabo.« -Če ne bi imel važnejšega posla, bi že raje delal kaj rugega, kot pa razdiral jerebičja gnezda. Kontrabant bi eljal konje čez mejo. Dvakrat, trikrat ženem, pa bi imel ovolj za dve leti,« je Marij mlasknil z jezikom. «Ali res Italijani konjsko meso prodajajo za govedino?« «Radi ga kupujejo, ne vem pa. če namesto govedine.« -Ali res jedo mačke?« ( «Jedo, jedo, in poiže in žabe in ptiče lovijo na limanice n jih tudi jedo. Če si lačen, ieš marsikaj.« -Mislim, da nikoli ne bi bil tako lačen, da bi mačka 3del,» se je pridušal Cigo. Pot se je vzpenjala strmo v hrib. Nekaj časa je peljala po jarku, zlizanem od hudournih voda, da so skale vrjavele med ilovico, in spet po grebenu, in mahovnate blazinice so dušile korake. Glej, glej. koliko suhih bukovih vej, se je začudil komisar. Kadarkoli jih je videl na dolgih poteh po gozdovih, ga je prijelo, kako jih je škoda pustiti. To mu je ostalo od bosopetih nog. Ko ni bilo drv. Ko je tiha beda terjala veliko iznajdljivosti, da nisi ostal lačen. Ko je bila mladost zvrhana revščine. Ko je hodil po drva v Zadule na Kocmanovo kmetijo z dolgo vrvico s kamnom na koncu in s košeni. Kamen je vrgel prek suhe bukove veje, da se je vrvica ovila okrog nje, potegnil in imel je vejo na tleh. Toda tenko je bilo treba paziti, da g:a Brinovec ni zalotil. Bil je kakor ris. Sposoben je bil nenadoma zrasti pred človekom, pobrati iz koša, zmerjati z lakotnikom, groziti z žandarji in mu obvezno primazati dve okrog ušes. Ko je povedal mami, se je strašno jezila Saj je šlo za drva, ki bi sicer propadla v gozdu. Napadla bi jih goba, strohnela bi. segnila, nihče jih ne pobira. Z odnašanjem suhljadi čistiš gozd, delaš korist. Brinovec naj tepe svoje otroke, mojih ne bo! Enkrat mu bo treba povedati nekaj krepkih. Bila je kot levinja, kadar je branila svoje otroke. Pri tem ni izbirala besed. «Sto-o-o-j!» je priletelo po koloni. Posedli so na vrhu hriba. Blagodejen hlad je božal kožo, da se je od prijetnega ježila. Duh po ozonu je bil tukaj na vrhu močnejši kakor pod hribom. Naokrog so se košatili bori, obrasli do tal. Veje so pometale po Tleh kakor zeleno črna krila žensk na pogrebu. Med zelenjem se je svetila dolina, obžarjena v soncu. Skozi zelenje je kakor skozi gosto mrežo tipal pogled v širjavo, da je iztiskalo tesnobo iz srca. V daljavi so se hribi zavijali v vijoličasto sivo meglico, ki se je topila v čarobnem nebu. Čim bliže je iskalo oko, bolj je bila barva gričev temna, prelivajoča ,se, črno zelena, iz travnikov v dolini je odsevala blagodejna, mirna, tiha svetloba. Po cesti je ropotal zapravljivček. Vanj je bila vprežena kobila. Okrog nje je vesel m neugnan poplesaval žrebiček. Klecajoče noge je meta! okrog sebe, kakor da bi ne bile njegove. Kolena so mu silila k sebi, noge spominjale na črko X. Poskakoval je okrog voza*, zaostal, spet stekel, prehitel kobilo in življenjska radost je kar brizgala iz njega. Opletal je z gJavo, poduhal cvet ob poti, po-mlaskal z jezikom, se pognal h kobili, ji sunil z glavo v vamp in iskal seske, da je vsa srečna zaustavljala korak. ♦Naprej!« je pribrzelo povelje. Torej Jurič prijemlje, je komisar predel Svoje misli. Dobro, dobro. Nekaj pokore bo seveda moral napraviti. Mesece ni bil za noben prid. Pisati se uči, mogoče bo. Dobro znamenje, da se je sam ponudil za boj. Kakšno puško mu je dal, se je nasmehnil, francosko, dolgo kakor žrd, narodno kakor vilice v žepu. Tale Fonzi je včasih res pravi bizgec. Dolina se je odprla. Proga je mirovala sredi zelene struge. Na zgornjem koncu, kjer se dolina zoži in zvije med hribe, teče proga po nasipu. Minerjev ni bilo videti. Vasja je razporejal borce. Prva zaseda nazaj za ovinek. Druga naprej, med hribe. «Mimo vas ne sme nobena patrulja!« jim je zabičal. Ko so patrulje izginile, se je bataljon dvignil in se ob robu gozda pomaknil navzgor. Minerji so ležali za parobkom. -Pri tistem pijanem drogu smo jo minirali. Tamle, se proga prične ovijati okrog hriba,« je pokazal vodjfl nercev nagnjeni telefonski drog. -Po progi ni bilo nikogar?« je vprašal komandant. -Žive duše!« -Po cesti?« -Zapravljivček, verjetno ste ga videli.« -Vas je voznik videl?« -Ne, smo se zamaknili.« -Vlak bo?« -iz Ljubljane je točno odpeljal,« se je šalil miner. Partizani so se razpotegnili in polegli po robu ceste- J proge ni bilo več kot sto metrov. Cesta se je vzpenjal®' so strelci gledali na progo nekoliko zviška. -Koliko jih bomo še spustili v zrak?« je vprašal -Ne vem, kako misliš,« ga je pogledala Marta. -Koliko še do konca vojne?« .tl* -Ne vem. Veliko. Odvisno od tega, koliko časa bo jala vojna.« -Vojna bo kmalu končana,« jq trdil Mile. -Do novega leta. upajmo,« je prerokovala Marta. -Kako do novega leta, bodi pametna. Avgusta ^ doma,« se je vmešal Sergej. -Avgusta zagotovo ne. če bomo za novo leto, bo d je trmoglavila Marta. -Kako moreš trdili kaj takega,« se je Sergej raži® -Namesto da bi vlivala vedrino, dvigala razpoloženje, črnogledo krakaš. Sram te bodi!« se je hudoval. «Ti smela biti pomočnik komisarja!« 9 ŠPORT ŠPORT ŠPORT H-tomprlflja?? NOGOMET V C LIGI triestina gostuje DANES V PIEMONTU V tekmi z Novaro jo čaka izredno težka naloga _ y Predzadnjem kodu prvega dela enstva bo Triestina gostovala v Remontu. Spoprijela se bo z Nova-t ' 10 J* trenutno na odličnem četr-nct* ?les*'u ’n 'ma le štiri točke za-za prvouvrščenimi. Novara se lani 'astopala v drugi italijan-stntl1®’ *etos pa Je enajsterica o-ko h nespremenjena, ta- da iriia piemontska ekipa celo n jj? °dličnih nogometašev, ki so VaniVSetT1 **^n*^no odlično podko- ^^iestino ^a*la v Novari torej iz-no težko delo, razdelitev točk pa Tflrrjetno največ, kar si trener stin 'av,ni srečanja obeta. Trie-si a i€ v zadnjih dveh srečanjih tm osv?jda le dve točki in tudi da *?. Seštela, dokazala pa je, deri6 u -*0 krizo, ki jo je prestala pr_,mara meseca skoraj prebolela. ,: vsem spodbujajoč je napredek, brano,- gžL Trž-ačani pokazali v o-Dr , ■ "roti Juniorcasaleju so se veli VS' branilci lepo izkazali, kar L.i£LEedvsem za Pezzopaneja in . netto, ki je do tedaj skoraj ve- dn«mraZ<^ara‘*' ^al, ^ Je med te-ie bH.P?,a.^0^ova* Salvadori, tako da soito 3S •V0, ^ b° danes sploh spo-Train- l*ro' Gotovo pa ne bo igral Nico'’ k* Je Prav tako" poškodovan, ki w?Vo mesto bo prevzel Franca, te ri^i-POI?)vno '8ral od prve minu-rai „ , V Prvo postavo se bo sko-tuiL?°tovo vm'i Marcato, ki je na stinn uVevanski prvoligaš v ,jauk, ki pride v. goste na pova- bil, prim d~«; ££Jktd Slavtv Un>č, Sla viša Žungul, Bori-rio o-jpriljevič, Vilson Džoni in Ma-- Postavi^' Torej cela vrata imen, ki sl°Van‘Jai° to ekipo v ospredje jugo-letosjT^Sa nogometa. Spličani so Pokali rd*n' jugoslovanski klub v Zg* ,”'.Prvenstvih, to I9h£"a Hajduka sega tja v le-«u„ tedaj dalje imajo (bijeli* """""iiilHmniniMUM,,,,,, SODNIKI ATat ... l‘9a (U. kolo) p &£*'mBmo - PESCARA (La^^tONALE - GENOA J$ms *8iS£ ROMA fičfBOLOGNA ' LR VICENZA BluJf. Ilaa (18- kol°) ^;TERNANA n tGllfVjnfi ' AVELLINO - RIMINI ^•.COMO ■ PALE“° MiiS»)T4BaST0 (P^fEpETTESE - VttRESE u BlPrn* ’ ^ skupina (18. kolo) i&iC£SALE ■MANT0VA tfiggp'. TRIES™A pfeeže)- ^ENZA p (a?^ema - AUDACE 'B0LZ"'0 ^omecra , (BaldiV ' ALESSANDRIA LLINEsp o (To^ld)' S' ANGELO LOD. še Brane Oblak' in Vedran Rožič in so Spličani osvojili državni naslov. Naslednjo sezono so uspeh ponovili osmič; le s točko zaostanka so zaključili prvenstvo 1975-76, za beograjskim Partizanom. K tem uspehom bi lahko dodali še to, da so šestkrat osvojili pokal Jugoslavije. Od sezone 1971-72 se pokal ni premaknil iz Splita,-' saj je Hajduk kar petkrat zaporedoma o-svojil ta prestižni pokal in prav zaradi tega je trenutno še edin' zastopnik jugoslovanskega nogometa v pokalnih tekmah. Torej, v nedeljo čaka na Proseku ljubitelje nogometa prava poslastica. Kako še na Proseku pripravljajo na prihod Hajduka in kaj bodo vse pripravili, kakšne bodo postave moštev in vse podrobnosti bomo obširno poročali v prihodnjih dneh. Bruno Rupel GLASBENI PING-PONG Gost jutrišnje oddaje Radia Trst A «Glasbeni ping-pongv, ki jo od 15. ure do 16.30 vodi Ivan Peterlin, bo ugledni športni delavec iz Ljubljane Zoran Na-prudnik, svetovalec Zveze teles-nokultumih organizacij Slovenije ter odgovorni za stike med matično domovino in zamejskimi športniki. zmagali. Pro Romansu pripada tudi serija največ porazov in sicer kar 10. Zanimivo je tudi dejstvo, da sta ekipi Ronchi in Buttrio kar 11-krat remizirali, poleg tega pa je Buttrio do sedaj le enkrat klonil in sicer v 7. kolu v Ogleju proti Aquile,:i. No, pa poglejmo, kako se je v tem prvenstvu odrezalo Primorje. Prosečani so dobro startali in v začetnem delu prvenstva povsem presenetili. Od desetega kola dalje pa so okusili tri zaporedne poraze, nato en remi (Ronchi) in spet poraz. S to negativno serijo je ekipa zdrsnila na spodnji del lestvice in prav z nedeljsko zmago proti Pie-risu si je Primorje spet nekoliko popravilo svoj položaj na lestvici. Gotovo se je ekipa Primorja bolje odrezala doma kot v gosteh in o tem govorijo ti podatki. Primorje je od 15 odigranih tekem osem igralo doma, sedem pa v gosteh. Skupno so Prosečani zbrali 14 točk, od katerih kar 12 doma ,in le dve v gosteh. Doma je Primorje premagalo: Portuale, Fortitudo, Pro Romans, Mosso in Pieris, Aquileii in Roncham pa je moralo prepustiti točko. Obe točki, z golom v zadnjih sekundah igre, pa je moralo prepustiti Butriu. Skupno je Primorje doma dalo 12 golov, prejelo pa le pet. Slabo so se (rdečo-rumeni* odrezali v gosteh, kjer so dosegli en sam gol in sicer v prvem kolu proti Torriani. Tu so odnesli tudi eno točko in nato so drugo osvojili še z belim izidom v Cornu. To sta bila edina pozitivna izida v gosteh Primorja, ki je poraženo zapustilo igrišče v tekmah proti S. Canzianu, Ponziani, Manzaneseju, Stocku in Muggesani. Skupno je Primorje v gosteh dobilo devet golov. Trener Primorja Giovannini je do sedaj poklal na igrišče 18 nogometašev. Vedno prisotnih je bilo pet nogometašev, enako število pa je i-gralo eno samo tekmo, kar jasno potrjuje, da Giovannini ni dosti spreminjal postave moštva. Za Primorje so do sedaj igrali (v oklepaju odigrane tekme); Angeleri, Race, Tomizza, Borto-lotti in Peri (15) , Štoka, Montenesi in FVanch (14) ‘Valente (13) ' Šuligoj (11) G. Husu (10) Blažina (9) Vascotto (8) | Sabadin, Versa, Barnaba, Nelli ih W. 'Httsu (1). 'Najboljši strelec v vrstah Primor'1 ja je trenutno Peri, s štirimi zadetki, sledijo mu Bortolotti in Montenesi, ki sta dala vsak po tri gole, Franch je bil uspešen dvakrat, en gol pa je dosegel Race. Kot zanimivost lahko še omenimo, da Primorje do sedaj še ni imelo na razpolago 11-metrovke, proti sebi pa je imelo že dve (Portuale in Muggesana). Medtem, ko je za Milj-čane bil uspešen Borroni, je za pri-staniščnike najstrožjo kazen zastre-ljal Lenardon. 2. AMATERSKA LIGA Statistični pregled nogometnih prvenstev ob koncu zimskega dela nadaljujemo z 2. amatersko ligo in sicer s skupino F, kjer igrajo naše enajsterice. Naslov zimskega prvaka si z 21 točkami delita dve ekipi, in sicer Libertas ter presenetljive Campanel-le, ki so novinec lige. Obe ekipi sta doživeli en sam poraz. Campanelle so klonile v 10. kolu z 2:1 Rosandri, Libertas pa prav v zadnjem kolu z 1:0 Aurisini. Sicer ta ekipa v zadnjih kolih ni ravno navdušilarr saj je pred tem porazom zabeležila serijo petih zaporednih remijev. V skupno 120 odigranih tekmah je padlo kar 518 golov. Najprodornejši napad so do sedaj s 26 goli imele Campanelle, medtem ko je Flaminio le s šestimi zadetki na zadnjem me- za seboj celo vrsto športnih uspehov. Osemkrat so osvojili naslov državnih prvakov in to v letih 1927, 1929, leta 1950 so celo osvojili naslov ne da bi v 18 odigranih tekmah zaužili grenkobo poraza. V tej sezoni sta za Hajduka-igrala tudi slavni vratar Beara in napadalec Vukas, ki je igral tudi za italijanskega prvoligaša Eologno. Prav ta nogometaša sta mnogo pripomogla, da jc Hajduk spet osvojil državni naslov leta 1952. In tudi v sezoni 1954-55 ko je bil spet državni prvak, sta Beara in Vukas bila ,v splitskem moštvu, ki je v sezoni 1960-61 slavilo lep jubilej, to je 50-letnico svoje ustanovitve. Vsi so upali, da bo Hajduk ta jubilej slavil z državnim naslovom, vendar je po dokaj napetem prvenstvu zmagal Partizan s točko prednosti. pred Crveno zvezdo in dvema pred Hajdukom, ki je zasedel tretje mesto.. Po tej sezoni je sledila dolga, ne preveč uspešna serija prvenstev. Če upoštevamo, da je Hajduk v sezoni 1965-66 zasedel šele 13. mesto (najslabša uvrstitev) je že naslednjo sezono pristal na sedmem mestr. Od tedaj dalje se je s pristopom Džonija, Holzerja, Buljana, Boljata, Jerkoviča, Mužiniča, Peru-zoviča in Luketina začelo novo obdobje, V sezoni 1970-71 je šest/č o-svojil državni naslov in prav v tej sezoni sta se med mlajšimi silami dobro izkazala vratar Ivan Katalinič in napadalec Ivica Šurjak, ki sta igrala tudi s članskim moštvom. V iiiiiiMMiiiiiiMHiiHiimiimiiMnnHiimHiiMiiMmiiiMimitiiiiiiiimmiiiiMiimiiiiMiiiimiiiiiiMiimmiiiiMiiiuiMiiiniMumiMiiiuiimimminimrMmmiiiiiiiMinii REDNI OBČNI ZBOR ŠD ZARJA V BAZOVICI Uspešno delovanje V torek, 10. januarja, je imelo ŠD Zarja letni občni zbor, ki se ga je udeležilo mnogo članov in simpatizerjev. Ža predsednika občnega zbora so izvolili Radivoja Čača. Sledilo je predsedniško, tajniško in blagajniško poročilo, iz katerih je bilo razvidno, da je bilo delovanje društva zdravo. V lanskem letu je bilo športno u-dejstvovanje pestro in uspešno: prva nogometna ekipa je zasedla visoko mesto na lestvici. Balinarji so se dobro izkazali na turnirju, ki ga je priredilo ŠZ Gaja. Spomladi je društvo organiziralo miting mladih, ki je zelo uspel. Na srečanju so se osnovnošolski otroci iz Trebč, Gro-pade, Padrič in Bazovice pomerili v več panogah, predvsem pa so se med seboj bolje spoznali. Jeseni je društvo priredilo izlet. Pred nekaj dnevi pa je Zarja odprla nove društvene prostore, kar bo prav gotovo še bolj popestrilo njeno delovanje. , V letošnji sezoni so se bazovski športniki odločili, da se s svojo e-kipo udeležijo prvenstva začetnikov, kar je bilo za društvo velika pridobitev, obenem pa obremenitev, ker manjka sodelovanje s starši, ki bd lahko nekoliko bolj spremljali svoje otroke na razna srečanja. Na občnem zboru je bilo poudarjeno, da mora tudi šport prispevati k boju za naše pravice in za našo enakopravnost z večinskim narodom. V novi odbor Zarje so bili izvoljeni: predsednik: Ivan Brass; podpredsednik: Aldo- Franko; tajnik: Mirjan Žagar; blagajnik: Stojan Metlika; gospodar: Vojko Križmančič; odgovorni za razne odseke: Žarko Ban, Stojan Križmančič in Aleksan- der Ražem (igrišče); Danilo Marc (blagajna igrišča); Žarko Doljak (krožek); Mitja Križmančič (ZSšDt in Sloga); Ladislav Komar (sedež, izleti); Radivoj čač (tisk in članarina); Dora Žagar (odgovorna za kuhinjo), Dora Ban (referentka za SIAE), pomagala pa bosta pri delovanju odbora še Aleks Brass in Marjan Babuder. Nadzorni odbor: Franc Križman-čič; Rudko Marc in Dario Rugelli. big stu. To pa ni edini negativni rekord Flaminia, ki je s šestimi točkami na repu lestvice, zmagal je samo enkrat (v drugem kolu z 2:1 proti Zarji), kar 10-krat pa je poražen zapustil igrišče. Najsolidnejšo obrambo ima Costa-lunga, ki je prejela le 10 golov, medtem ko je s 24 goli obramba Gaje najbolj ranljiva. Pa poglejmo kako so se odrezale naše ekipe. Breg Brežani so zaključili prvi del prvenstva na '10. mestu lestvice s 13 točkami. Zmagali so štirikrat, remizirali petkrat, šestkrat pa so poraženi zapustili igrišče. «Plavi» so pred domačim občinstvom igrali osemkrat. V Dorni so premagali le Flaminio in Edero, remizirali so proti Libertasu in Co-stalungi. Obe točki pa so prepustili Gaji, Aurisini, Zaulam in Op. Su-percaffe. Skupno so torej Brežani doma osvojili le šest točk. Dali so osem golov, dobili pa devet. Sedemkrat je Breg šel v goste, kjer je premagal Opicino in Rosan-dro, remiziral proti Ed. Adriatici, Costalungi ’ in S. Marcu, zgubil pa derbija proti Primorcu in Zarji. O-svojil je torej sedem točk, dal štiri gole, dobil pa pet. Naj omenimo, da je Breg prav v zadnjem kolu zimskega dela prvenstva zamenjal trenerja. Potassa je nadomestil bivši trener Mondo. Trenerja Brega sta do sedaj poslala na igrišče 19 nogometašev od katerih sta le dva bila vedno prisotna (v oklepajih odigrane tekme): Krevatin in Dagri (15), I. Strnad (14), Melon in L. Chermaz (13), Križman, Rodella, Samec in Mikuš (12) , Cadenaro (11), Sovič (9), Bo-nazza in Klun (9), Lovriha (4), Gher-sinich, Brzan, Peroša in Jež (3), W. Chermaz (1). Najboljši strelec v vrstah Brega je trenutno s štirimi zadetki I. Strnad, sledi mu Samec s tremi, nato Cadenaro, ki je oba gola dosegel iz 11-metrovke (v prvem in drugem kolu). Po en gol pa so dosegli, Križman, Mikuš in Lovriha. Gaja Padriško-gropajska enajsterica je končala prvi del prvenstva na 13. mestu prav tako s trinajstimi točkami. Gaja je žela štiri zmage, pet remije^, ’ šestkrat pa so gšjfeVd zapustili igrišče poraženi. Na Padričah je Gaja *7ghal& sedemkrat. Doma je premagala le Aurisino in Flaminio, z belim izidom pa je končala dvoboja z Zaula-mi in Edero. Podlegla je Op. Super-caffe, Ed. Adriatici in Costalungi. Gaja je torej doma osvojila šest točk, zabila le pet golov, dobila pa kar 11. V gosteh je bila Gaja osemkrat. Zanimivo je, da so gajevci osvojili dva derbija v Dolini proti Bregu in v Trebčah proti Primorcu. K delitvi točk pa so prisilili S. Marco, Ro-sandro in celo kvotirani Libertas. Podlegli pa so Zarji, Campamellam in Opicini. V gosteh je torej Gaja osvojila sedem točk, dala kar 10 golov, vendar je tudi prejela 13 golov. Trener Gaje Severino Kozina je do sedaj poslal na igrišče 17 nogometašev, od katerih sta le dva odigrala vse tekme: Olenik in Viviani (15), B. Grgič in Bolcich (14), Zippo in Zuzich (12), I. Grgič (11), Kalc (10), R. Kriz-mančič, Botti. Olivierl in Čermelj (9), Vrše. Vižintin in Kante (8), Ri-smondo (7), Milkovich (6). Najboljši strelec v vrstah Gaje je trenutno Bolcich, ki je bil uspešen štirikrat, en gol je dosegel iz 11-metrovke v prvem kolu (derbi proti Bregu). Tri gole je dal Branko Grgič, dva pa Botti in Vižintin, ki je oba zadetka dosegel iz 11-metrov-ke. Po enkrat pa so porinili usnje v mrežo še Viviani, Kalc, Zippo in Vrše. Naj omenimo, da je Gaja zakrivila tudi avtogol, in sicer branilec O-lenik, ki je v desetem kolu proti Aurisini nehote presenetil vratarja Kanteja. Primorec Trebenci so zaključili prvi del prvenstva na solidnem šestem mestu s 17 točkami. Zabeležili so sedem zmag, tri remije in pet porazov. V Trebčah so igrali osem tekem. Po presenetljivem remiju z Liber-tasom v začetku prvenstva so nato okusili tri zaporedne poraze (Campanelle, Ed. Adriatica in Gaja), nato pa so v preostalih štirih nastopih premagali S. Marco, Breg, Co-stalungo in Zarjo. Skupno je torej Primorec doma osvojil devet točk, dal 13, prejel pa 11 golov. V goste so Trebenci šli sedemkrat. Edina poraza so doživeli na Opčinah, in sicer proti Opicini in Op. Supercaffe. Aurisino in Edero so prisilili k delitvi točk. Zmagali pa so proti Flaminiu, Zaulam in Rosandri. V gosteh so torej odnesli o-sem točk, dali sedem, prejeli pa štiri gole. ' Trener Primorca A. Kralj je do sedaj poslal na igrišče 18 nogometašev, od katerih je bil le V. Možina vedno prisoten. Za Primorec so torej igrali V. Možina (15), W. Milkovich' P. Kralj in M. JCralj I. (14), Marko Kralj, Čuk in E. Kralj (13) , M. Kralj H (12), Maglica in S. Husu (11), Štoka in Denich (10), A. Milkovich (9), Pavatich in B. Kralj (6), Sosič (5), Križmančič (2), Sarazin (1). Najboljši strelec v vrstah Primorca je trenutno M. Kralj I s šestimi zadetki, sledi mu s petimi goli P. Kralj, tri gole je dal B. Kralj, dva Denich, po enega pa E. Kralj in M. Kralj II (iz 11-metrovke). Omeniti moramo, da je branilec Marko Kralj zakrivil tudi avtogol in sicer v 14. kolu pmoti Op. Supercaffe, dva gola pa so Trebenci dosegli po zaslugi avtogolov nasprotnikov in sicer v tretjem kolu je branilec Campanel! FamiglioJo nerodno porinil usnje v lastno mrežo, v 13. kolu pa je branilec Costalunge Si-rotic zakrivil drugi avtogol v korist Primorca. Zarja Zarja je slabo startala saj Bazov-ci po štirih tekmah niso osvojili niti ene same točke in zato je prišlo tudi do zamenjave trenerja. Mandanicci je odstopal, zamenja! ga je dolgoletni nogometaš in kapetan Zarje Vojko Križmančič, ki je s prvim nastopom na trenerski klopi slavil prvo prvenstveno zmago Zarje v derbiju z Ga-jo. Zarja je zaključila zimski del prvenstva na 14. mestu z 12 točkami. Bazovci so namreč zmagali petkrat, dvakrat remizirali, kar osemkrat pa so poraženi zapustili igrišče. Doma je Zarja igrala sedem tekem. Slavila je tri zmage (Gaja, Op. Supercaffe in Breg). K remiju jo je prisilila Ed. Adriatica. Trikrat so Bazovci zapustili igrišče poraženi (Rosandra, Opicina, Zaule). Skupno je Zarja osvojila doma sedem točk, dala osem golov prejela pa šest. Osemkrat so Bazovci igrali v gosteh, kjer so premagali Aurisino in Edero ter remizirali proti S. Marcu. Kar petkrat pa so poraženi zapustili igrišče (Flaminio. Campa-Bruno Rupel (Nadaljevanje na zadnji strani) DELOVANJE ZSŠDI Seja odbora trenerske zveze V petek zvečer so na prvi seji odbora novoustanovljene trenerske zveze v plodni diskusiji razpravljali o strokovnih pobudah v posameznih panogah, ki bi jih bilo treba izpeljati v letošnji sezoni. Načelniki sektorialnih trenerskih zvez (po panogah) so orisali stanje na posameznih področjih delovanja. Pri odbojki trenerji ugotavljajo, da pomanjkanje razpoložljivih telovadnic hromi delovanje, napovedani tečaj za trenerje začetnikov pa so iz objektivnih razlogov prestavili na poznejši datum. Kar se nogometa tiče, so ugotovili,-da je trenutno (ob zimski prekinitvi jugoslovanskih prvenstev) najboljši čas za organizacijo strokovnih tečajev in je padel konkreten predlog, da bi po možnosti čimprej priredili tečaj za trenerje mladinskih enajsteric. Tečaja za vaditelje kolesarstva, ki bo v Sloveniji, se bodo udeležili tudi zastopniki ŠD Adria, trenerji atletike pa bodo sodelovali na (atletskih vikendih* v Sloveniji. Za poletni trenerski tečaj, ki bo v Mozirju v drugi polovici julija, so napovedali udeležbo zamejskih trenerjev v naslednjih panogah: košarka, namizni tenis, nogomet in odbojka. Odborniki so tudi predlagali .da bi trenerska zveza priredila ciklus strokovnih predavanj na naslednje teme, ki pridejo v poštev za vse športne panoge: teorija športnega treniranja, sociologija športa, športna psihologija,' psihologija športne grupe, prva pomoč, športna masaža in fiziologija športa. Kot je razvidno , si je trenerska zveza zastavila obširen program predavanj, ki naj bi bila na sporedu v prvih pomladnih mesecih. V zvezi z ureditvijo športne knjižnice, so sestavili seznam strokovne literature, ki jo bo moralo združenje nabaviti. Končno so se dotaknili tudi perečega vprašanja nagrajeva- DRUGE VESTI NA ZADNJI STRANI nja trenerjev, o čemer bo tekla poglobljena razprava na prihodnji seji, ki bo 10. februarja. Četrta izvedba •Trnovskega maratona* Kot sporoča organizacijski komite (Trnovskega maratona*, bo letošnja četrta izvedba te najbolj množične tekaške manifestacije v Jugoslaviji n^sporecju v nedeljo, 12. februarja ob 9.30 izpred hotela Bor v Črnem vrhu nad Idrijo. Program predvideva štiri kategorije, med katerimi udeleženci lahko izbirajo: rt maraton (smučarski tek na 42 km) b) mali maraton (smučarski tek na 21 km) ' c) smučarski tek SLO na 12 km d) pionirski smučarski tek na 10 km. Rok za prijavo zapade 2. februarja. Na osnovi lanskega podpisa listine sodelovanja ima ZSŠDI poverjeništvo, da sprejema prijave slovenskih in tudi italijanskih smučarskih tekačev, ki bi radi sodelovali na (Trnovskem maratonu*. Vsa podrobnejša pojasnila nudijo uradi ZS ŠDI v Trstu oziroma v Gorici. * * * Prošnja za podporo ' Konec tega meseca zapade rok za predložitev prošenj na deželno odbomištvo za dodelitev prispevka iz javnih sredstev za društveno dejavnost v minulem letu. Vsa pojasnila in pomoč s tem v zvezi nudijo u-radi ZSŠDI. • • • Ženski odbojkarski 'turnir Po uspelem novoletnem odbojkarskem turnirju, ki je bil prejšnjo nedeljo v Dolini, so v teku pogajanja, da bi prihodnjo nedeljo (22. t.m.) ZS ŠDI priredilo v Trstu še en kakovosten turnir v ženski odbojki. Jugoslovanska prvoligaška šesterka Vukovar, ki se te dni mudi na pripravah v Poreču, je namreč izrazila pripravljenost, da bi nastopila proti zamejski reprezentanci ZSŠDI. V kolikor bo do turnirja sploh prišlo, bo organizator povabil tudi tržaško šesterko OMA, ki je vabilo že sprejela. -bs- iitiiiiiitiiitiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiimiiiitiiiiMiiiiiiMidiiiHiiimMiiiiiiiiiititiiiimiiuiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiifuitiiiniiiMiiiiiimiiiiiiiifiiiiiifiiiiniiiiiiiiiiii 16. partija dvoboja Spasski-Korčnoj je dala še en remi, drugega zaporedoma, kar je vzbudilo vtis, da se je Korčnoj končno otresel krize. Toda kljub zelo mirnemu poteku partije so poznejše analize pokazale, da je Korčnoj v 29. potezi le naredil napako, ki bi jo bil lahko Spasski s 37.c4 namesto 37.a4 — morda izkoristil. Potem pa je sledil zopet dramatičen obrat v 17. partiji. Spasski je kot črni izbral zelo težko varianto, nato pa ob prehodu v srednjo igro začel povsem neupravičeno z ofenzivno igro. Z odprtjem pozicije v središču si je ustvaril usodnega slabega kmeta na d5. Zopet pa je že kazalo, da se bo partija končala z remijem, ker je Korčnoj v časovni stiski napravil napako (40.Tc5? namesto 40.h4, kar bi vrglo črnega popolnoma v defenzivo). V nadaljevanju po prekinitvi pa je že v 3. potezi napravil Spasski napako. Korč-nojevi sekundanti so po partiji povedali, da bi bil moral igrati 43. . . . Kf5 in nato h4, namesto 43. .. . Tc7. Vso noč da so iskali dobitek na potezo Kf5, pa niso prišli do popolnoma jasnega zaključka! Po tej novi napaki Spasskega pa je Korčnoj odigral trdnjavsko končnico v sijajnem slogu ter zmagal. Stanje je bilo torej 9 1/2 : 7 1/2, in ker je tako Korčnoj iz preostalih treh partij rabil samo še točko do končne zmage, je bil dvoboj praktično odločen. Spasski pa tudi sedaj ni klonil! V 18. partiji je dosegpl silovit napad, ki ga pa morda ni vodil najtočneje. Korčnoj je pri 33. potezi ponudil preko sodnika remi, toda Spasski sploh ni niti odgovoril ter igral dalje! I-gra se je pozneje izredno zaostrila. Ob prekinitvi je imel sicer Spasski kmeta več, toda sedaj je Korčnoj vodil nevaren napad. Brez natančne analize je bilo težko napovedati izid. Možno bi bilo, da bi zmagal eden ali drugi, pa tudi remi ni bil izključen. Ko bi se morala v četrtek nadaljevati partija pa je prišlo nepričakovano do dramatičnega konca ne samo partije, temveč tudi dvoboja. Spasski je prišel k nadaljevanju in sodnik je izvedel njegovo kuvertdra-no potezo. Tedaj pa je Spasski brez besede podpisa! predajo in odšel brez slovesa. Izkazalo se je, da je kuver-tiral težko napako, medtem ko bi bila ob pravilnem nadaljevanju partija najbrž remi. Korčnoj je postal tako zmagovalec dvoboja z 10,5:7,5 in se bo poleti srečal s Karpovom v dvoboju za svetovno prvenstvo. Damina indijska obramba Beli: Korčnoj ! Črni: Spasski (Sedemnajsta partija dvoboja, Beograd, 9. in 10. 1. 1978) l.d4 SJ6 2.c4 e6 3.SJ3 b6 4.g3 La6 Običajnejša in gotovo tudi boljša poteza je 4.... Lb7. Spasskega je morda zavedlo, da je 4.... La6 igral Korčnoj sam v lanskem dvoboju s Petrosjanom. 5.D a4 Gotovo najbolje. Petrosjan je igral slabše 5.b3. • 5_____Le7 6.Sc3 0-0 7.lg2 Lb7 Ta umik je delno priznanje, da je bila 4. poteza slaba. V poštev je prihajalo 7.... c6. 8. Dc2 Tudi bela dama mora vleči še enkrat, toda to ni izguba časa, ker grozi e4 in še povrh pripravlja poznejši pritisk na c-liniji. 8_____d5 Da prepreči 9.e4. Toda sedaj je zaprta lovčeva diagonala. 9. cd5: ed5: 10. 0-0 Sa6 U.Tdl Te8 12.Se5! c5(?) To vodi do odločilne slabitve črnega v središču. Toda med drugim je grozilo 13.a3 in nato 14.b4. Za črnega je bila najbrž najboljša pasivna poteza 12. ... c6. 13.dc5: Lc5: 14.Sd3 Dc8 15.Lg5 Se4 16.Sc5:! Sac5: 17.U3 Sc3: 18.Dc3: Beli ima lovski par, črni pa nepopravljivo slabo točko d5. 18_____Se4 19.Da3 De6 20.Tacl De7 Ker Da3 napada točko a7 in zato ne more vleči Ta8, mora črni menjati dame in dovoliti prehod v slabo končnico. 21.De7: Te7: 22.Tc2 /« 23.LH3 Kf7 24.LČ2 Še bolje verjetno 24.Ld4 in nato f3. 24-----a5 25.Le3 b5 26.Tdcl Tae8 27.Lfl b4 28.Lc5 Te6 29.LČ4 La6 30. Tc7+ Kg6 31.Ta7 T8e7 32.Te7: Te7: 33.Tc2 a4 34.e3 b3 35.ab3: ab3: 36. Tc6 Lfl: 37.Kfl: Tb7 38.Ke2 h5 39.]3 Sg5 40.Tc5? Td7 Tu je bila partija prekinjena. Pozicija je za belega verjetno dobljena, ker pade kmet b3. 41. Tb5 Se6 To so soglasno ocenili še kot najboljšo možnost za črnega. Nastane trdnjavska končnica s kmetom več za belega, toda črna trdnjava vdere na kraljevo krilo in tudi osvoji vsaj kmeta. 42. Tb3: Sd4+ 43.ed4: Tc7? 44.KČ3 Tgl 45.Tb5 Tdl+ 46. Ke3 Tel+ 47.K]4 Te2 48.h4 Kh6 49.b4 Tb2 50.K]5! Tb3 51.f4! Kh7 52.Ke6! Kg6 53.Kd5: Tg3: 54.Kc6 Kf7 Drugače gre d-krnet v damo. 55.Th5: Tg4 56.b5! Tf4: 57.b6. črni se vda. Ker drži bela trdnjava 5. vrsto, črni ne more več preprečiti, da bi b-kmet šel v damo. Otvoritev z daminim kmetom Bell: Spasski Črni: Korčnoj (Šestnajsta partija dvoboja, Beograd, 6. 1. 1978) l.d4 Sf6 2.Sc3 d5 3.Lg5 h6 4.Lf6: ef6: 5.e4 Lb4 6.ed5: Dd5: 7.Sf3 0-0 8.Le2Da5 9.Dd2 Sd7 10.a3 Sb6 ll.Tbl 1x3: 12.Dc3: Dc3+ 13.bc3: Sd5 14. Kd2 SM.45.Lfl b6 16.g3 sh3 17.Lh3: f,h.T? 18.Sel Tfd8 19.Sd3 Tac8 20 Thel KfS 21.H>5 c6 22,Tb4 c5.23.Ta4 «14: 24.TO4: Td7 25.Td7: Ld7: 26.Te4 g5 27.c4 Le6 28.Kc3 Ke7 29.Td4 b5? 30. Sb2 bc4: 31.Sc4: Tc5 32.Kb4 Tf5 33.f4 gf4: 34.Tf4: Th5 35.Tf2 Td5 36.Sa5 Td6 37.a4? Tb6+ 38.Kc5 Ld7 39.Tf4 Te6 40.c3 f5 41.Sb3 TeS t- .42.Kb4 Te2 43.Sc5 (kuvertirana poteza) Le6 44. Th4 Tb2+ 45.Ka5 Tc2 46,Kb4 Tb2 -47.Ka5 Tc2 48.KL4. Remi. Francoska obramba Beli: Spasski Črni: Korčnoj (Osemnajsta partija dvoboja, Beograd. 11. in 12. 1. 1978) l.d4 e6 2.e4 d5 3,e5 c5 4,c3 Sc6 5. Sf3 Ld7 6.Le2 Se7 7.Sa3 cd4: 8.cd4: Sf5 9.Sc2 Sb4 10.Se3 Se3: ll.fe3: Le7 12.a3 Sc6 13.b4 a6 14.Tbl Sa7 15.a4 Sc6 16.1x12 a5 17.b5 Sb4 18.0-0 0—0 19.Del Kh8 20.Dg3 f6 21.Tbcl f5 22.h4 Tc8 23.h5 Tel: 24.Tcl: Sa2 25.Tal Stri 26.Dh3 Le8 27.Kf2 Db6 28.g4 g5 29.hg6: Lg6: 30.g5 f4 31.ef4: Sc2 32. Tdl Le4 33.1x3 Se3: 34.Ke3: Dc7 35. g6 Lg6: 36,De6: La3 37:Dd5: Lpl + 38.Kf2 Lf4: 39,Dc4 Dg7 40.Tgl Dh6, prekinjeno. 41.Dc3?? (kuvertirana poteza). Beli se vda. Sledi namreč 41.... lovec D2. 42. dama A3, lovec C5 43. dama PS dama H4 šah 44. kralj K2, lovec E4 in črni hitro dobi. Če bi bil igral beli 41. kralj El. pa analize niso našle dobitka za črnega. VASJA PIRC MIIIIIMIIHIHIII KOŠARKA nmmuiiiiinifiiiiiiiiiiiiiiiiifmfmmniiiiiii MED NARAŠČAJNIKI DOM LAHKO RAČUNA NA VISOKO UVRSTITEV V dosedanjem delu prvenstva se je ekipa res izkazala Na Goriškem so v prvenstvu naraščajnikov odigrali šesto kolo. Zato maramo povedati nekaj besed o Domu, ki v tej skupini brani slovenske barve. Goriška ekipa je začela prvenstvo s skrito ambdaijo, da bi se uvrstila v finalni del. Gojkovičev! varovanci so začeli v velikem slogu in so v prvem kolu zmagali proti močni Ar-diti. V drugem kolu je bil Dom primoram počivati, ker v Krminu ni bilo sodnikov. V nadaljevanju prvenstva so (belo-rdeči* nizali same zmage, dokler niso nepričakovano in zelo naivno zgubili proti Pagnossinu. Sledil je praznični premer, šele v soboto so naši fantje zopet stopili na igrišče in kljub zelo okrnjeni postavi visoko zmagali. V takem položaju, v kakršnem je sedaj Dom, bd imel še velike možnosti za vstop v finale, vendar se je v teku enega tedna marsikaj zgodilo. Najboljši Domov naraščajnik Ugo Dornik, ki je za igro demovčem prepotreben, je imel prometno nesrečo. Kapetan goriš ke ekipe bo moral zaradi posledic nositi mavec ves mesec in šele februarja bo morda začel s treningi. Poleg tega je prišla vest iz Nove Gorice, da bo maral trener Gojkovič v kratkem odpotovati na od-služenje vojaškega roka. Tak je položaj pm Domu prav sedaj ko so na vrsti najzahtevnejša srečanja. Ker pa je prvenstvo še zelo dolgo, mislimo, da domovci niso zapravili vseh možnosti za dosego predvidenega cilja. Sedaj še Domovi rezultati in lestvica. Dom — Andi ta 60:56 Mobilcasa — Dom n. v. 'POM — Do m 69:92 Dom — Staranzano 114:61 Pagnossift — Dom 90:88 Dom — Turiacco 98:74 Italmonfalcone in Arte 10, Pagnos-sin, Grado, Dom in Ardita 8, Tu-riacoo 4, Pom 2, Mobilcasa, Staranzano in Villesse 0. Še Domovi strici in razpored pri-L januarja. , 00 točk, U. Doamik 135, Sans4n 59, Bučinel 30, Cantelli 15. Vižentin 6, M. Kont 6, F. Devetak 1. Vladimir Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchl 6, PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggfo 1 — Tel. 83 3 82 57 23 Naročnina Mesečno 2.900 lir — vnapre| plačana celotna 29.000 lir. Letna naročnina za Inozemstvo 44.000 lir, za naročnike brezplačno revija »DAN«. V SFRJ številka 3.00 din, ob nedeljah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40.00. letno 400,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 55,00. letno 550,00 din PRIMORSKI DNEVNIK Zck SFRJ Ljubljano Oglasi 2iro račun 50101-603-45361 »ADIT« - DZS • 61000 Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., vlš. 43 13.000 lir. Finančno-upravni 600, legalni 600, osmrtnice 25 sožalja 300 lir za mm višine v širini 1 stolDca Mali oglasi 150 lir besed Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi Iz dežele Furlanije-JulijsK' krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dez v Italiji pri SPI. Poštni tekoči račun za ltall|o Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 10 15. januarja 1978 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska H ZTT Trst Član italijanske zveze časopisnih j založnikov FIEG^Ij ŠPORT ŠPORT ŠPORT NOGOMET ŽREBANJE ZA SP V ARGENTINI Italija v dokaj težki skupini «Azzuirri» bodo igrali z Argentino, Madžarsko in Francijo BUENOS AIRES V tem mestu so včeraj izžrebali skupine sklepnega dela za SP v Argentini, ki bo junija letos. No. kaže, da se tokrat sreča ni nasmehnila »azzurrom*. ki bodo v Buenos Airesu igrali v dokaj težki in izenačeni skupini. Če upoštevamo, da Argentina igra pred svojim občinstvom in da je že zaradi tega favorit za prestop v nadaljnji del, pa bosta tudi Madžarska in Francija za Italijo izredno trd oreh. Madžari imajo bogato nogometno tradicijo in so bili vedno na SP dokaj neugoden hasprotnik za vsakogar. Francija pu se je po 12 let:h vrnila med najboljše na svetu. SP bo za Francoze edinstvena preizkušnja. da pokažejo, da je tudi za Francijo prišel čas »nogometnega preroda*. Druga skupina. ZRN in Poljska ne bi smeli imeti večjih težav z Mehiko in s Tunizijo. Tudi tretja skupina je dokaj izena- flllllMItll 111111111111111 lili lili llllll lllll lllllllll'r tiče, .je položaj nadvse zadovoljiv, saj je leten pristopilo 36 novih dečkov in deklic, ki redno trenirajo pod vodstvom trenerja Derganca Njihovo število bo še večie, ko bo druš tvo dobilo nov Irenerski kader in primerne prostore. Tako nogometna kot odbojkarska sekcija nista zabeležili posebnih tekmovalnih uspehov, vendar so vse moči vperjene v gojitev nara ščaja in se tako postavljajo temelji za boljšo' bodočnost. Društvo je sodelovalo na vinskih razstavah in organiziralo plese za pridobivanje finančnih sredstev ne smemo pa pozabiti na skrb društva za rekreacijske dejavnosti in na vrednotenje idealov iz NOB, saj je društvo na predvečer občinske proslave organiziralo taborni ogenj pred občinsk-m spomenikom padlim. Svoj poseg je Blažinova za-kjjučila z željo, da bi bili Umovalci še boli dovzetni za vsestranska prizadevanja društva in da bi jih na vsakem koraku spremljala še večja mera idejnosti. Po blagajniškem poročilu, ki ga je podala Majda Stubelj (omenimo naj le, da so izdatki znašali 15,5 milijona lir), so prinesli svoje pozdrave številni gostje, V imenu ZSŠDI je pozdravil Emil Gombač, ki je obenem pojasnil stališče Rnra v zveži z združevanjem moških odbojkarskih šesterk: repentabrski župan dr. Pavel Colja ie seznanil občni zbor. da bodo dela za ureditev nogometnega igrišča v Repnu že v kratkem postavljena na draž bo in bodo gotovo dokončana pred pričetkom prihodnje sezone. Re-pentabrska uprava nadalje namerava zgraditi do polovice leta 1979 večji Dolivalenton prostor, ki naj bi služil tudi kot telovadnica Odbornik zgoniške občine Miloš Budin ie obžaloval, da vsled vse večje finančne krize, občina ne more podpirati športne dejavnosti v taki meri in obliki, kot bi želela Če bo uprava dobila večji orispevek. ga bo no predhodnem posvetovanju z zainteresiranimi dčiavniki vsekakor Investirala za družbeno dejavnost. Končno je Milko Križman v imenu PD Kraški dom nozitivno ocenil prizadevanja Kra«a zg razvoj telesno-kliltume delavnosti tudi v repentabrski občini, domačini smni pa so že postavili balinarski stezic gradijo plo- ščo in nameravajo zgraditi tudi trim-stezo. V imenu PD Rdeča zvezda je končno prinesel pozdrave, Igor Ca-stellani, ki je zaželel, da bi med društvoma prišlo še do plodnejšega sodelovanja. V razpravo so nato posegli Boris štrekelj, Zvonko Simoneta. Miha Der. gane in Vojko Kocman, ki so predlagali večjo decentralizacijo po sekcijah, da bi specifično problematiko reševali Po panogah: spričo vse večjih stroškov bo treba proučiti možnost uvedbe samoprispevka tekmovalcev oziroma njihovih staršev in ustvarjati nove kadre; polagati večjo važnost rekreaciji in stremeti po večji angažiranosti. Po razrešnici staremu odboru je občni zbor izvolil 37-članski odbor, ki si bo jutri zvečer porazdelil funkcije, kakor sledi: Tamara Blažina, Lucijan Milič, Boris Pegan, Boris in Zvonko Simoneta iz Zgonika; Ladi Blažina, Eligij Kante. Darko Rustja in Klavdij Trobec iz Gabrovca; Srečko Budin, Zvezdan Doljak, Vojko in Josip Kocman, Igor Milič, Albert Milič, Bogdan in Jožko Obad, Danilo ln Ivan Rebula m Majda Stubelj iz Sa-leža; Viktor Cesar, Marjan in Mario Milič, Sonja Rebula in Boris- Zidarič iz Repniča; Marcelo Doljak, Giani Romagna iz Samatorce; Rudi Emili, Boris Trampuž, Miloš Bresciani in Nadja Škabar iz Briščikov; Branko Guštin. Bogdan Raubar, Ivan in Milan Škabar iz Repna; Ivo Marušič iz Sliv-nega in Boris štrekelj z Božjega polja. —bs— ATLETIKA VČERAJ NA «1. MAJU« Bor prvi Včeraj popoldne je bilo na stadionu «1. mn j* tekmovanje v skoku v višino za kategorijo dečkov in deklic slovenskih športnih društev Na skupni lestvici je zmagalo Š7. Bor z 48 točkami pred I^vstikom, ki je zbral 20 točk in Adrio, ki je bila tretja z 12 točkami. VČERAJ V STARI PROSTI LUKI Odprli «Laboratorij za morsko bio!ogijo» Miramarski morski park je vče; raj obogatil svojo dejavnost, saj je izročil svojemu namenu »Laboratorij za pristaniško morsko biologijo*. ki se nahaja v skladišču 25 stare tržaške proste luke. Že samo dejstvo, da je to edina tovrstna ustanova ne samo v Italiji, temveč v Evropi, nam zgovorno dokazuje, da se v naše mesto vračajo nekdanji časi, ko je bilo proučevanje morja na višku. Novi laboratorij bo predvsem proučeval onesnaženje v pri staniških vodah, med sedemčlansko ekipo pa je tudi izvedenec za pre-čiščevalne naprave, ki bo lahko_ v marsičem pomagal pristaniški upra vi. Drugi cilj novega laboratorija pa je proučevanje možnosti gojenja nekaterih morskih ribjih vrst. Ta zamisel se je porodila v tesnih stikih s portoroško pomorsko biološko postajo, ki ima na tem torišču že precejšnje izkušnje. Odprta Rosignanova antološka razstava Sinoči so v galeriji palače Costan-zi odprli antološko razstavo znanega tržaškega slikarja Livia Rosi-gnana, ki je zbral malone petdeset svojih olj iz dokaj dolgega, vendar pa še vedno le zadnjega časa svojega ustvarjanja. številnemu občinstvu, med katerim smo videli veliko znanih tržaških likovnih mojstrov in likovnih kritikov, umetnikovih prijateljev in ljubiteljev umetnosti nasploh, je o umetniku in njegovi umetnosti spregovoril Corrado M ar san, ki je podčrtal umetniške kakovosti Livia Ro-signana, še prej pa je razstavo odprl tržaški podžupan in odbornik za kulturne probleme Giorgio Cesare, ki je poudaril dolg, ki ga ima tržaška občina do tistih svojih občanov, ki s svojo ustvarjalnostjo delajo čast našemu mestu. Pri tem je podčrtal, da je bilo zadnje leto glede kulturne žetve za naše mesto zelo bogato, kajti pisatelj Ful-vio Tomizza je dobil veliko priznanje, knjižno nagrado Strega, arh. Boico, ki je napravil načrt za obnovitev Rižarne kot spomenika boja proti nacizmu in fašizmu, je dobil vrc.v te dri vrvo nagrado ustrezne ustanove EGS, prav tako je v minulem letu doživel velika priznanja slikar Lojze Spacal. Giorgio Cesare je še podčrtal in-ternacionalistično vlogo Trsta kot ((večjezičnega fiesta*, v katerega kulturo dajejo svoj delež Italijani in Slovenci. V tem smislu -r je podčrtal Cesare — naj se Trst še naprej razvija in naj postaja most med narodi in kulturami. Razstava, o kateri bomo še pisali, bo trajala do srede februarja. iiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiumiiiiMtMMMiiiiiiiiiiiiiinminttiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin VESTI S KOPRSKEGA Mednarodni seminar o varstvu rastlin in dMoveoa okolja Na prireditvi v organizaciji Agrotehnike tudi izvedenci iz ZDA V Portorožu se je končal tridnevni seminar o varstvu rastlin in človekovega okolja. Pripravila ga je ljubljanska Agrotehnika, udeležilo pa se ga je nad 300 predstavnikov agroživilskih kombinatov, zasebnih kmetovalcev, podjetij, ki proizvajajo pesticide in umetna gnojila, posameznih znanstvenih u-stanov in drugi. Namen seminarja je bil sezna niti kar najširši krog predstavnikov jugoslovanskega kmetijstva s pravdno uporabo pesticidov in u-metnih gnojil. Predavatelji iz Jugoslavije, Združenih držav Amerike, Belgije, ZR Nemčije, Avstrije, Švedske, Francije in Švice so obravnavali predvsem pravilno u-porabo kemičnih sredstev v vinogradništvu, poljedelstvu, cvetličarstvu, povrtninarstvu in pri gojenju okrasnih rastlin. PREDSTAVITEV KNJIGE ERAZEM PREDJAMSKI Založba Lipa iz Kopra je v predjamskem gradu pri Postojni predstavila roman Saše Vuge Erazem Predjamski. Avtor se v svoji trilogiji opira na zgodovinska dejstva In na legende o Erazmu Predjamskem, predvsem pa nazorno opisuje našo deželo in življenje slovenskega človeka pred 500 leti. Vsekakor gre za pomemben roman, ki pa je žal izšel le v tisoč izvodih. danes ob obali KINO KOPER: ob 10. ameriška risanka: TOM IN JERRY - NAJBOLJŠA SOVRAŽNIKA; ob 16. domači: LJUBEZENSKO ŽIVLJENJE BUDIMIRJA TRAJ KOVIČA; ob 18. in 20. danski: AVTOCESTA V POSTELJI. IZOLA: ob 10. ameriški: LUČI VELEMESTA; ob 16. sovjetski: DRUŽINSKA ZAROTA; ob 18. in 20. danski; ZOBOZDRAVNIK V POSTELJI. ŠMARJE: ob 18. švicarsko - francoski: NENAVADNE TATVINE. PIRAN: ob 10. ameriški: LUČI VB- T FMFSTA • ob 16. in 20. ameriški: KRINKA; ob 18. italijanski: ZADNJI KRIKI IZ SAVANE PORTOROŽ: ob 20. ameriški: VO HUN, KI JE UNIČIL ZVEZE. DISKOTEKA «NEPENTHES» , v DEVINU vsak dan od 21. do 2. ure zjutraj, ob nedeljah tudi popoldne OB TORKIH ZAPRTO PRODAJAM večjo količino rabljenih strešnikov (kope) Po nižki ceni. Domjo 137 - Coretti (tel. 822002). Restavracija «DA FLEGO» TRŽIČ (Monfalcone) Ul. Basni 39 - Tel. (0481) 73389 Velika banketna dvorana: poroke, birme, obhajila ipd. Domača kuhinja z ribjimi specialitetami in divjačino. Veliko parkirišče. ■ Mali oglasi PODJETJE išče uradnika z odsluženim vojaškim rokom ali uradnico, po možnosti z znanjem upravnih poslov (plače, IVA itd.). Ponudbe sprejema oglasni oddelek Primorskega dnevnika pod šifro »URADNIK*. URADNICO (segretaria d’azienda) — sposobno z dolgoletno prakso vseh vrst dela v uradu, dobro tipkarico, išče važna mednarodna družba, dobri pogoji, možnost napredovanja. Tel. v uradnih urah na 68180. ŽELITE se poročit)? informacije a gencija »Conoscersi*. Ul. Pelliccerie 6. Videm — odprto ob sredah, sobotah popoldan' in ob nedeljah do poldan. Tel. 295923. SPOSOBNE in delavne prodajaj max 40 let z desetletno prakso, hi možnosti z znanjem slovenščine J srbohrvaščine išče važna družba luksuznimi artikli. Izredno d<^T plača z možnostjo izboljšav. Pi®*! podrobno na Oglasni oddelek Prik* ' skega ■ dnevnika pod šifro »praks*1? »CITROEN« — mehanična delavk/ Cavalli, tudi drugih avtomobilov Rittmayer 4/a. POTUJETE V RIM? V slovenski hotelu Bled imate na razpolago * telske usluge po različnih cenah, stavracijo z jedili po naročilu. 'J; prt parkirni prostor, ugodno men-vo dinarjev. Vsaki vaši prošnji f!t volje ustrežemo. Obrnite se na pravo hotela Bled. Via 8. Croce Gerusalemme 40, 00185 Rim tele* 06/777102. n TRGOVINA ŽENSKE KONFEKCIJE , QUEEN : TRST, ULICA MAZZINI 40/E — TEL. 69-010 E Imamo posebno sezonsko prodajo s popusti od 20 do 40 odst. ŠE VEČJE POPUSTE NUDIMO PRI RAZNOVRSTNIH PLETENINAH To je ugodna prilika za Vaš nakup! nerumode TRST, Largo Barriera Vecchia 16 Tel. 794310 ZARMii PRENOVITVI TRGOVINE POSEBNA PRODAJA po znižanih cenah za vse artikle ženske konfekcije IZKORISTITE PRILOŽNOST ZA UGODEN NAKUP POZOR! H šport na OPČINAH Narodna ulica 87 vogal z Bazoviško ulico NOVA TRGOVINA za ŠPORT in REKREACIJO j ŽENSKA OBLAČILA 4 MLADOSTNA MODA ODDELEK ZA MOČNE POSTAVE Centro Moda B 20 TRST, ULICA BATTISTI 20 — TEL. 728-222 Izkoristite našo SEZONSKO PRODAJO po znižanih cenah Nudimo veliko izbiro: ' ' ff PLAŠČEV IN LODNOV . . . . od 29.800 lir dalje KRIL i ■ » . od 6.900 lir dalje BLUZIC IN MAJIC .... . od 3.900 lir dalje