SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LXII (56) • ŠTEV. (N°) 2 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 9 de enero - 9. januarja 2003 NE SESTOP, PREVZEM OBLASTI Brez shodov pred parlamentom? S 1. januarjem stopa v veljavo zakon o javnih zbiranjih, ki ureja način uresničevanja ustavne pravice do mirnega zbiranja in javnih zborovanj na javnih shodih in javnih prireditvah. Med bistvenimi novostmi izstopata prepoved shodov v bližini objektov, ki se varujejo po posebnih predpisih - sem sodijo predvsem objekti državnega zbora, vlade ter predsednika republike - ter prehod oddaje prijave na policijske postaje namesto na upravne enote, kot je bilo to določeno prej.. Sicer mora organizator shoda tega prijaviti najmanj tri dni pred izvedbo, organizator prireditve pa najmanj pet dni pred dnevom slednje. Če organizator v določenem časovnem razdobju, ki ne sme biti daljše od šest mesecev, na istem kraju organizira istovrstne prireditve, ki jih je po tem zakonu potrebno prijaviti, lahko prijavo poda za vse priredit- ve v tem obdobju hkrati. Prijavi mora organizator priložiti soglasje lastnika ali upravljavca prostora in dokazilo, da je o shodu oziroma prireditvi pisno obvestil lokalno skupnost, če se na prireditvi z zvočnimi ali drugimi napravami povzroča čezmeren hrup. Kadar pristojna policijska postaja oceni, da je prijavljeni shod oziroma prireditev organizirana z namenom, da bi se na njem izvrševala kazniva dejanja oz. bi se na njem pozivalo k izvrševanju kaznivih dejanj, pristojnemu organu nemudoma predlaga, da prireditev prepove ter o tem obvesti organizatorja. Če bi bilo potrebno shod prepovedati iz razlogov motenja javnega reda ali ogrožanja javnega prometa, ker čas ali kraj, določena za shod, nista primerna, pristojni organ pred izdajo odločbe organizatorja pozove, da določi drug čas ali kraj shoda. Glede na značaj shoda oz. prireditve in pričakovano število udeležencev mora organizator za zagotavljanje reda na prireditvenem prostoru zagotoviti rediteljsko službo. Če se na shodu oziroma prireditvi opravljajo dejavnosti, ki jih urejajo drugi predpisi, morajo biti izpolnjeni tudi pogoji, ki jih za opravljanje dejavnosti določajo ti predpisi. Zdi se nam, da gre pri teh odločbah predvsem za to, da se prepovejo protestni shodi, ki se navadno delajo pred vladno palačo, parlamentom in podobno. Mi v Buenos Airesu smo na take manifestacije navajeni in se nam čudno zdi, da v Sloveniji niso dopustne. Seveda, za ohranitev lepe zunanjosti je tako bolje, ni pa protestnikom neovirano in demokratično ter svobodno omogočeno javno izražati svoj protest - kot na primer pri nas „cacerolazo". Drnovšek za volilno kampanjo porabil bistveno več kot Brezigarjeva DR. IVAN ŠTUHEC _________________________ Spodobilo bi se, da bi ob odhodu prvega in do sedaj edinega predsednika samostojne in demokratične Slovenije naše misli in besede lahko bile iskreno hvaležne, vzpodbudne in dostojanstvene. Predsednik države formalno predstavlja vse državljane, če je demokratično izvoljen, je treba njegov položaj obravnavati z državotvornega vidika. Žal je v našem primeru presojati predvsem kritično in ne s troni hvalnic. Bili bi krivični, če bi predsedniku Kučanu odrekli sleherno zaslugo za proces našega samoosvajanja in za utrditev samostojne države. Njegova garnitura komunistov je izpeljala postopek strateško pomembnega ,, sestopanja z oblasti" in tako prispevala k osamosvojitvenim procesom tisti pozitivni delež, ki je omogočil legalni prehod iz nekdanje Titove Jugoslavije v Republiko Slovenijo. Ne glede na dejstvo, da je bil Kučan ,, intimno” vezan na Jugoslavijo in je vse do zadnjih odločilnih trenutkov odločal v skladu s politiko Demosa in plebiscitarno izraženo voljo slovenskega naroda. Prav ta spretnost mu je omogočila izhodiščno pozicijo za sistematično vračanje na oblast. Ko so 8. maja 1989 nastajajoče demokratične sile v slovensko dejavnost posredovale Majniško deklaracijo, v kateri je bila postavljena zahteva po suvereni državi slovenskega naroda, so stare politične sile s Kučanom na čelu pozivale s Temeljno listino (22. 6. 1989) k federativni in demokratični Jugoslaviji. V jeseni istega leta pa je slovenska skupščina vendarle sprejela dopolnila k ustavi, ki so omogočale večstrankarski sistem in in možnost odcepitve od Jugoslavije. Podobno nihanje zasledimo tudi pozneje pri ustanavljanju novih političnih strank, ki bi jih komunisti po OF-arskem modelu radi zadržali znotraj SZDL, in pri nameri jugoarmade, da razoroži slovensko TO. Tudi odhod slovenskih komunistov s XIV. Kongresa ZKJ ni bil storjen na Kučanovo, ampak na Ribičičevo pobudo. Ko tako gledamo Kučanovo vlogo v letih nastajanja slovenske države, lahko ugotovimo, da je ves čas igra! vlogo zaviralca in da je bila ta vloga v določenih trenutkih tudi potrebna oziroma koristna. Imel je zase in za svoje odlično taktiko. Stal je na peronu iti v pravem trenutku skočil na pravi vlak. Volilno telo ga je za to držo opreznosti in pravočasnosti izdatno nagrajevalo, z razliko od drugih akterjev osamosvajanja, ki so bili gonilna sila, danes pa jih v politiki ni več ali pa jih je prav Kučanova strategija Ilustrirala. Seveda pa bi mu ta strategija ne uspela, če bi ne imel za seboj celotnega slovenskega medijskega prostora z dobršnim delom fakultete za družbene vede. Hkrati si je njegov lobi utrdil položaj v gospodarstvu, ki ga direktorji niso mogli skriti niti na dan zadnjih predsedniških volitev, ko so kskupaj s Kučanom čakali na izid. Če je na politični ravni uspelo novim demokratičnim silam prevzeti oblast za dve leti, (1990-92), jim nikoli ni uspelo ustrezno njihovim zaslugam za samostojno Slovenijo in politični moči vplivati na medije' in na gospo-ztdistpfK, To sta ostali dve nedotakljivi trd-/f hjavi, šjpomočjo katerih je Kučan v desetih 'ri letih uspel s popolno restavracijo starega % sistema^ ko se ena politična opcija polasti države in vseh njenih atributov. Stanje je slabše od poznih osemdesetih let, ko se je to zgodilo po demokratični poti, s tem pa sta legitimnost in legalnost nastale situacije zaščiteni. Nekdanji partijci s svojo specializirano enoto udbovcev so dosegli politično zavidljiv položaj. Prva leta osamovsvajanja jim njihove mednarodne povezave s socialistično internacionalo in s framasonskimi krogi niso veliko pomagale. Zadnja izjava angleškega veleposlanika, da je Kučan pravi oče naroda, nas samo potrjuje v prepričanju, da sta lord Carrington in Gianni de Michelis kot javno izpričani framason, ki ga je Kučan tudi odlikoval, naletela v slovenskem predsedniku na ustreznega sogovornika. Kučanu je uspelo lustrirati svoje politične tekmece na ta način, da se je vsaka njihova napaka ali značajska poteza medijsko obdelala do tiste mere antipatičnosti, da se je volilno telo odločalo po njegovih načrtih. Ker so ga novinarji v zadnjih intervjujih povpraševali po nevarnosti hegemonije levih sil na Slovenskem, se jim je tudi kot vedno spretno izognil. Problem pa je v tem, da si novinarji ne upajo postavljati podvprašanj, podkrepljenih z dejstvi. Ustavno sodišče je levo - v njem najdemo tudi Cirila Ribičiča (bivši predsednik. partije, op. ur.), parlamentarna večina je leva, vodi ga član zadnjega CK ZKS Boris Pahor, Janez Kocijančič (bivši predsednik partije op.ur.) obvladuje šport in kljub nezaslišanemu pooblastilu za seje sveta RTV temu svetu danes predseduje. Vsi glavni uredniki osrednjih slovenskih medijev so izpričani simpatizerji odhajajočega predsednika. Da so tesne vezi med njimi in nekdanjimi poročevalci iz cerkvenih krogov nedotaknjene, je potrdilo eno njegovih zadnjih odlikovanj Grmiča in Dorijo. Če bi bil Kučan pravi državnik, potem bi odlikovanja delil izključno z vidika državotvornosti in skupnega dobrega za celotno narodno skupnost, ne pa z vidika politične pripadnosti posameznikov. A ker je bilo Kučanu ves čas bolj pomembno, kdo pripada kateri politični opredelitvi in kako obnoviti pozicije komunistov, kot to, kdo je to državo dejansko ustanavljal in osamosvajal, bi bilo utopično pričakovati, da v svojih zadnjih potezah ravnal drugače, kot je. Kučan je sicer bil prvi in edini predsednik samostojne slovenske države, vendar je bil njegov cilj, kako zavarovati privilegije, ki so si jih tovariši z revolucijo in po njej ustvarili. Zato tudi ni mogel uspeti s procesom sprave v slovenskem narodu, ker ni upošteval zgodovinsko potrjenega vrstnega reda: okupacija, likvidacije in z njimi začetek revolucije, sodelovanje z okupatorjem z obeh strani, dokončanje revolucije s poboji, nacionalizacijo in izgonom vere iz šol ter vsiljenim kulturnim molkom oporečnikom. V zadnjih desetih letih se revolucija nadaljuje z ustavljanjem desnice iti kulturnim bojem in nadaljevanjem polarizacije med katoliško cerkvijo in drugimi verskimi skupnostmi oziroma v Katoliški cerkvi sami med Kučanovimi in Nekučanovimi. Tudi časopis, ki me je povabil k pisanju, je s svojimi mesečnimi političnimi pop lestvicami prispeval k stalni polarizaciji Slovencev. Kučan nas torej pušča bolj razdeljene, kot nas je našel v devetdesetih. Delo, Sobotna priloga 21. decembra 2002 Organizatorja volilnih kampanj obeh predsedniških kandidatov, ki sta se pomerila v drugem krogu predsedniških volitev, sta morala do konca leta predložiti zaključna poročila o zbranih in porabljenih sredstvih za volilno kampanjo. Podatki kažejo, da je Janez Drnovšek za svojo volilno kampanjo porabil bistveno več sredstev kot njegova protikandidatka Barbara Brezigar. Drnovšek je namreč za svojo kampanjo zbral 96,112 milijona tolarjev, porabil pa slaba dva milijona manj, in sicer 94,2 milijona tolarjev. Brezigarjeva pa je za volilno kampanjo zbrala 40,6 milijona tolarjev, porabila pa 38,5 milijona tolarjev. Oba kandidata, ki sta se uvrstila v drugi krog volitev, bi skladno z zakonom o volilni kampanji lahko porabila dobrih 96,4 milijonov tolarjev. Za volilno kampanjo Janeza Drnovška so zbrali 96.1 11.884 tolarjev, večino teh sredstev so prenesli iz rednega poslovnega računa, in sicer nekaj manj kot 50,3 milijona tolarjev. Donacije pravnih in fizičnih oseb so predstavljale dobre 45,8 milijona tolarjev, med slednjimi pa je bilo 16 podjetij, ki so prispevala več kot trikratno povprečno mesečno plačo v Sloveniji. Največ sredstev so v Drnovškovem volilnem štabu porabili za predvolilne oglase, kar 53,3 milijona tolarjev, sledijo pa stroški tiskanja, reprodukcije in razpošiljanja predvolilnega materiala v višini dobrih 23,8 milijona tolarjev in stroški tiskanja in razobešanja plakatov, ki so znašali več kot 17 milijonov tolarjev. Volilni štab Barbare Brezigar je zbral 40.597.707 tolarjev. Med drugim je bilo zbranih 5,6 milijona tolarjev od štirih donatorjev, ki so prispevali več kot tri povprečne slovenske plače, med njimi je največ sredstev prispevala SDS (2,145 milijona tolarjev). Za volilno kampanjo so porabili 38,5 milijona tolarjev, največ za objavljanje predvolilnih oglasov in sporočil v medijih, in sicer slabih 27,6 milijona tolarjev. Za tiskanje in razobešanje plakatov pa je bilo porabljenih manj kot 10,6 milijona tolarjev. Organizatorji volilnih kampanj za volitve v občinske svete in volitve za župana pa bodo morali končna poročila občinskim svetom in računskemu sodišču predložiti v 60 dneh po dnevu glasovanja oziroma do 9. januarja 2003. Organizatorji volilnih kampanj za tiste županske kandidate, ki so se pomerili v drugem krogu pa bodo morali ta poročila oddati do konca januarja. Sicer pa bosta kandidata deležna delnega povračila za organiziranje in financiranje volilne kampanje, in sicer 20 tolarjev za vsak dobljeni glas. Tako bo novi predsednik republike Janez Drnovšek za stroške njegove volilne kampanje za 583.570 glasov (56,54 odstotka) upravičen do 11.671.400 tolarjev. Barbara Brezigar, ki je prejela 448.482 glasov ali (43,46 odstotka), pa bo upravičena do 8.969.640 tolarjev. To poročilo iz Ljubljane prikazuje moč Drnovškove stranke oziroma Drnovška samega in njegovih gospodarstvenikov, ki imajo v rokah vso javno in večino privatne ekonomije. Tako je lahko zmagati! LOJZE GROZDE .... 2 POROČILA S PRISTAVE IN IZ BARILOČ 4 KONC ŠOLSKEGA LETA V SAN JUSTU 100 LET HLADNIKOVEGA IN V SAN MARTINU ... 3 ROJSTVA 4 ZA SPOMIN LOJZE GROZDE, MUCENEC ZA VERO IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI TONE MIZERIT METKA MIZERIT Letos poteka šestdeset let neštetih tragičnih dogodkov za Slovence. Spominjamo se tistih, ki so bili že v času vojne, žrtve komunistične revolucije: duhovniki, možje, fantje, žene, dekleta in otroci; da, tudi otroci so padali pod streli blaznih morilcev lastnega naroda. Vse v smislu rdeče revolucije, ki je ubijala vse, kar se je zoperstavilo njeni ideologiji. Bile so nedolžne žrtve in palme mučeništva krasijo njih spomin. Med temi padlimi je bil gotovo Lojze Grozde najlepši cvet, oškropljen z mučeniško krvjo. Bil je rojen 27. maja v Gorenjih Vo-dalah, prijazni vasici pri Mokronogu v osrčju Dolenjske. Lojzetovega rojstva se v revni kmečki hiši niso razveselili; bil je nezakonski otrok. Čeprav ga je mati ljubila, ni imela časa, da bi se mu posvetila; morala je delati in otrok je bil prepuščen sam sebi. Ko se je njegova mama poročila, pa ne z Lojzetovim očetom, je otrok ostal pri starih starših in zanj je skrbela teta. Kasneje je odšel na materin dom, vendar je bil na nek način brezdomec, tudi pozneje, ko je kot dijak prihajal na počitnice. „Tako lepo je biti sam. Čeprav te ne pozna nihče, čeprav nihče ne ljubi te, le Bog iz nebes na tebe zre." Tako je kasneje zapisal svojo bolečino otroštva. Že zgodaj je moral delati; pasel je živino. Samotni pastirček se je razživel, ko je začel hoditi v šolo. Knjige so postale njegove prijateljice. V gimnazijo je prišel po posredovanju tete Ivanke, ki je bila v Ljubljani služkinja. Stanpval je v Marjanišču, oskrbovalnino pa so zanj plačevali dobrotniki. S pridnostjo in zavzetim študijem je kmalu postal odličen dijak. Redno se je najprej pripravil za šolo, študiral pa je tudi zasebno. Vitražo izdelal Marko Jerman „Učenje za šolo vzamem kot svojo prvo dolžnost, ki mi jo Bog nalaga", je povedal svojemu sošolcu. Postal je vesel in pogumen fant, navdušen za igre, petje in šport. Ker je bil kmečko neroden, so se mestni sošolci iz njega norčevali; vendar jih je kmalu ukrotil, posebno še, ker jih je pri študiju nadkriljeval. Njegovi vzgojitelji so se zanj resno bali, ker je postajal domišljav. Šola mu ni delala težav, bil je živahne narave in še pesniško nadarjen. Že v tretji šoli je pisal sonete. Tedaj so ga povabili v Katoliško akcijo. Nekaj časa je dvomil, če bi vstopil v organizacijo, ko je zvedel, da se bo moral kot član marsičemu odreči. Potem pa se je z vso zavzetostjo mladega človeka vrgel na delo. Sodelovati s Cerkvijo pri delu za zveličanje duš. Lojze je spoznal smisel apostolata kasneje, ko si je v zvezek napisal Lacordairove besede: „Apo-stol ni človek, ki uči vero samo z besedo; je namreč človek, ki oznanja evangelij z vsem svojim bitjem in ki je že sama njegova pričujočnost blagodejna bližina Jezusa Kristusa." Bil je apostol svojim sošolcem, zgled s svojim vztrajnim študijem in čistim življenjem. Marsičemu se je moral odpovedati: športu, igri, sprehodom v naravo, celo slovstvenemu ustvarjanju, da je čas uporabil za sestanke, duhovno obnovo, zborovanje. Poleg dela v Katoliški akciji je sodeloval v Marijini kongregaciji. Marijo je iskreno častil, Njej je posvetil svoje življenje. „Marija, moja Mati, jaz sem tvoj otrok", je zapisal. Bil je fantovsko pobožen. Odkar je vstopil v Katoliško akcijo, je vsak dan prejemal sveto obhajilo. Sv. maša, združena s sv. obhajilom je bilo središče njegove pobožnosti. „Sveta Evharistija, sonce mojega življenja", je napisal v svoj mali zvezek na duhovnih vajah 28. julija 1942. Lojze je bil narodno zaveden že v osnovni šoli. Kot dijaku se je ljubezen do domovine še povečala. Pogosto je ponavljal geslo: „Vse za domovino, narod in Boga." Sveta si zemlja, ti blagoslovljena si od najvišjega kralja neba, ti z mojih dedov krvjo prepojena tebi vsa moja ljubezen velja. Tebi živeti in zate umreti moja Slovenija jaz le želim, ko ti še lepših dni zarja zasveti, v tvojih naj tleh svoj počitek dobim. Zelo ga je prizadela vojna in okupacija. „Slovenija, ti moja rana! Pozabljena, prezrta in izdana, sovragu prepuščena brez moči." Posebno pa se je zavedal, da je komunizem največje zlo za slovenski narod. Pretresen ob nasilni smrti Vinka Mravljeta in Jaroslava Kiklja je napisal v dnevnik: „Mladec mora biti pripravljen na žrtve, mučeništvo in smrt." Lojze je vstopil v osmi razred gimnazije. Prišel je čas, da se je moral odločiti za svoj življenjski poklic. Od 24. do 28. julija 1942 je delal duhovne vaje. Se je takrat odločil, da bo vstopil v semenišče in postal duhovnik? Vsi, tudi njegovi vzgojitelji so bili prepričani, da si je že izbral poklic, Bog pa mu je določil krvavo daritev mučeništva. Dva meseca pred smrtjo je bil na obisku pri prijateljski družini. Pogovarjali so se in nekdo je omenil, da bo treba vzeti puško v roke. Lojze je dejal: „Ne, jaz je ne bom; to ni moja naloga. Jaz sem za nekaj drugega določen." Je slutil svojo mučeniško smrt? Skoraj gotovo. Nekoč je šel s prijateljem po ulici, ko je nenadoma rekel: „Bojim se, da pri mučenju ne bi vztrajal. Veš, nisem dovolj trden." „Saj moraš vendar zaupati v Boga, v katerega slavo vse delaš," mu je odgovoril prijatelj. Božič leta 1942 je Lojze Grozde preživel pri prijateljevi družini v Podtaboru pri Strugah. Po večerji je z družino molil vse tri dele rožnega venca. Za novo leto pa je želel iti domov; videti mamo, sestre in brate in jim prinesti nekaj praznične radosti. 28. decembra je šel Lojze k sv. spovedi, kot pripravo na prvi petek. Na novega leta dan ga je prijateljev brat s sanmi odpeljal v Stično, kjer je opravil pobožnost prvega petka. Bil je pri sv. maši in prejel sv. obhajilo, zadnjikrat v življenju; bilo je zanj sveta popotnica. Iz Stične se je odpeljal z vlakom do Trebnjega, tu je dobil voznika proti Mirni. Ko so prišli v vas, so voz obstopili komunisti in Lojzeta Grozdeta odpeljali na zaslišanje v gostilno. Že tam so ga pretepali. Pri njem so našli le latinski misal, Hojo za Kristusom, ki jo je uporabljal za duhovno branje. S sabo je imel tudi nekaj knjig o Fatimski Mariji in nekaj podobic, ker je želel v domači vasi širiti pobožnost do Marijinega Brezmadežnega Srca. Zvečer so ga v sokolskem domu pretepali in grozovito mučili. Kakor je bilo videti iz poškodb na truplu, so mu smrtni udarec zadeli s topim orodjm, krampom ali motiko, kar je pričala široka rana na njegovi glavi. Bil je ubit 1. januarja 1943, ko še ni izpolnil dvajset let. „Vse je tiho, vse miruje in skrivnosti prisluškuje, nič ne moti te svetosti. In zemljo je kri polila bela polja pordečila. Vse je tiho, vse miruje in skrivnosti prisluškuje, nič ne moti te svetosti." Njegovo nezakopano truplo so 23. februarja našli otroci v gozdu, ko so Nad. na 6. str. V spodnji vrsti stojijo z leve: Dušan Keber (zdravje), Tea Petrin (gospodarstvo), Dimitrij Rupel (zunanje zadeve), Zdenka Kovač (regionalni razvoj), Tone Rop (predsednik), Andreja Rihter (kultura), Janez Kopač (okolje), Ivan Bizjak (pravosodje) in Slavko Gaber (šolstvo); v zgornji vrsti pa Janez Potočnik (Evropa), Franci But (kmetijstvo), Vlado Dimovski (delo), Jakob Presečnik (promet), Pavel Gantar (informacije), Dušan Mramor (finance), Rado Bohinc (not. zadeve) in Anton Grizold (obramba) Tako hitrih premikov, kot jih doživljamo te dni, še ne pomnim v vročih argentinskih poletjih. A ta vrtinec na žalost ni posledica spretnosti ali iznajdljivosti, temveč sad nejasnosti in brezciljnosti. Ko čas hiti. Ko je Du-halde zarisal kronogram, ki naj bi 25. maja 2003 postavil na predsedniški prestol njegovega naslednika, gotovo sam ni vedel, kaj ga čaka. Prvi orisi načrta in tudi zadevni dekret so predvidevali splošne notranje volitve v strankah za pretekli 18. december. Ta dan pa so volili samo radikali, a s tako smolo, da se še danes ne ve, kdo je zmagal, in je celotno vprašanje izida pred volilnim sodiščem, stranka brez vodstva in v veliki nevarnosti, da pride do razkola. Druge stranke skušajo krmariti, kakor morejo v notranjih viharjih, peronisti pa še danes ne vedo, kdaj bodo (če sploh bodo) notranje volitve. Do predsedniških volitev pa manjka komaj dobre štiri mesece. Končno tudi zanje ni gotovo, kdaj bodo. Vse se lahko še obrne. Ko šofer ne ve, kam bi zavil. Prej smo omenili besedo „brezciljnost". Vendar to ni popolnoma točno. Predsednik Duhalde ima neki cilj: preprečiti bivšemu predsedniku Menemu povratek na oblast. A to je edina jasna točka. Vse ostalo je v megli. Ne ve, kako ne kaj, ne kdaj. In zlasti, ne ve, kdo. Vsa Duhaldejeva drama se osredotoči na tej točki: nima kandidata, ki bi ga zoperstavil Menemu v predsedniški tekmi. Zato vsi ti napadi in umiki, iskanje različnih načinov, poizkusi volilne alkimije, ki večkrat mejijo na politično nasilje in protiustavnost. Ko je preveč šoferjev. Kot je navada v argentinski politiki, je v strankah več notranjih struj. V peroniz-mu prevladujeta duhaldi-zem in menemizem. V du-haldizmu pa je tudi več glav in vsaka misli po svoje. Včasih v iskanju originalnosti, včasih, se „šefu" prikupijo, posamezni veljaki sprožijo ideje ali podvza-mejo akcije, ki pa vnašajo le zmedo in preplah v stranko in v družbo, potem pa se razblinijo. A posledica je še večja nejasnost glede prihodnosti. Žadnja taka ofenziva je bila ponoven predlog o predsedniških volitvah po sistemu „ley de lemas". Osporavani način. Ta sistem smo že obrazložili. Bistveno zanj je, da ista stranka lahko predstavi večje število kandidatov, katerih glasovi se potem seštejejo in prištejejo najbolj glasovanemu kandidatu te stranke. S tem bi preprečili krvave spopade notranjih volitev, zlasti pa zamere in maščevanja, ki bi jih te pustile v stranki. Proti temu načinu volitev se je odloč- no izrekla celotna opozici-onalna srenja, predvsem pa mu nasprotujejo strokovnjaki. Ustava namreč izrecno določa način volitve in po teh določilih bi bil sistem, „ley de lemas" protiustaven. Vrsta tožb bi se pojavila na sodiščih in zav-lečevala volilni postopek, dokler ne bi vrhovno sodišče izreklo zadnjo besedo. Da sistem uvedejo, ne bi zadostoval zakon, temveč je tu potrebna ustavna reforma. Za to pa ni časa. Sploh pa v sistemu „de lemas" volilci ne samo, da ne bi vedeli,koga naj volijo, temveč tudi dejansko ne bi vedeli, za koga glasujejo. Kaj pravijo peronisti. V tem je glavno presenečenje teh dni. Kar naenkrat je iz-gledalo, kot da duhaldisti in menemisti soglašajo na tem predlogu. Večji del predsednikovega kroga se je navduševal za iniciativo in v bližini Menema so tudi izrazili pripravljenost za tako rešitev. Proti pa je bil močni guverner iz Santa Fe, Carlos Alberto Reutemann, ki je jasno zahteval, da naj se notranje volitve izvedejo. Pravzaprav je Reuteman kriv vseh Duhaldejevih težav. Najprej, ker ni hotel sprejeti ponujene kandidature, potem pa se je skoraj sistematično zoperstavil številnim predsednikovim predlogom. A istočasno je tudi jasno pokazal, da se niti za ped ne približa Menemu. Mož pazljivo ohranja svoje neodvisno stališče. Proti je bil tudi Rodriguez Saa, ki v vseh teh potezah vidi ne le borbo proti Menemu, temveč tudi proti njemu. Pravilno razume, da so vsi Duhaldejevi koraki usmerjeni v prid uradnemu kandidatu, za katerega se še ne ve, kdo bo. a gotovo ni on. Kaj pravi Duhalde. Ko je bilo jasno, da se celotna struktura predloga podira, je Duhalde izjavil, da on ne podpira tega sistema. Obenem pa je tudi pojasnil, da on sam ne bo kandidiral. Če ne bi dal besede, bi moda mislil na kandidaturo«, je izjavil. Bila bi res prevelika blamaža. Habemus kandidatum? Nekaj je jasno: Duhalde skuša pridobiti na času, da najde primerno osebo. Sedaj se je na bojnem polju pojavila nova figura. To je sedanji guverner province Buenos Aires, Felipe Sola. Doslej se je Sola upiral vsem ponudbam, da bi kandidiral, sedaj pa že govori o ,,možnosti", da bi se predstavil. Ima vsaj dve lastnosti: je po godu predsedniku Duhaldeju in nima večjih težav s peronistični-mi guvernerji. Če mu najdejo primernega tovariša za podpredsednika, bi Duhalde rešil najtežji problem zadnjih mesecev in končno pričel graditi, ne samo podirati kulise na odru prihodnjih volitev. Slovenija ima novo, Ropovo vlado SLOVENCI V SAN JUSTO Zaključek šolskega leta Preteklo nedeljo 1. decembra je Balantičeva šola pripravila zaključno prireditev šolskega leta 2002. Letošnji zaključek je imel kar nekaj posebnosti. Imeli smo dopoldanski in popoldanski program, pripravili smo zahtevno igro, poslovilo se je lepo število 17. učencev 8. razreda in seveda, doživeli smo tudi pričakovani obisk sv. Miklavža. Pričeli smo s sveto daritvijo v sanhuški stolnici. Maševal je župnik Tone Bidovec; mašo je tudi lepo oblikoval zbor naše šole pod vodstvom Marije Krajnik Štrubelj in Kristine Skvarča Šenk. Po maši smo v Domu imeli prvi del zaključka. Najprej je pozdrave in dobre želje ob koncu leta izrekla predsednica Našega doma Mici Malavašič Casullo. Spregovorili so še predsednik odbora staršev Tone Malovrh, voditeljica šole Angelca Klanšek in dušni pastir in katehet Tone Bidovec. Poslovili so se učenke in učenci 8. razreda. Sledila je razdelitev spričeval in nagradne čokolade za otroke, ki so dosegli prisotnost brez izostanka skozi vse leto; teh je bilo kar 47. Učenci 8. razreda so pripravili bogat, duhovit prizor, kjer so se spomnili vsakega učitelja osnovne šole in se s hvaležno besedo od vsakega poslovili. Pripravili so televizijsko oddajo, kjer so se voditelji dnevnika povezali z dvema „mo-vileros", ki sta intervjuvala razne osebnosti 8. razreda: igralko Marjano (odločila se je za poklic, ker je v 5. razredu bila njena učiteljica Nevenka Godec); slavnega slikarja Martina (kako bo drugače, saj je v 3. razredu dobil navdih od Mirjam Oblak), brata Falduto Schelloto (ne gre drugače: dvojčka in strastna nogometaša) in še mnogo drugih osebnosti nam je bilo predstavljenih. Prizor je bil izredno dobro zamišljen, spisan (Pavlinka Zupanc, Lučka Bergant Uštar) in zrežiran (Magdalena Oblak Žgajnar). V imenu vseh učiteljev se Vam, osmošolci, iz srca zahvalimo za vaše besede in vaše priznanje. Dragi Tomaž Draksler, Damjan in Martin Falduto, Milan Godec, Marjana Grilj, Tatjana Groznik, Natalija Kržišnik, Cecilija Malovrh, Maksi Malovrh, Tatjana Marušič, Erik Oblak, Mikaela Omahna, Kristjan Poglajen, Aleks Puntar, Kristjan Radoš, Luka Štrubelj in Martin Uštar: želimo vam, da bi še naprej vztrajali in gojili slovenski jezik ter poglabljali vrednote mladega kristjana in zavednega Slovenca. Po prizoru so bili vsi učenci povabljeni k svojima razrednima učiteljicama, da dobijo „ogledalo leta", kakor je povedala Angelca Klanšek v svojem nagovoru. Spričevalo je ogledalo ne le otroka, temveč družine, zlasti staršev. V zadovoljstvo vseh navzočih ni bilo videti mračnih obrazov, saj na splošno so spričevala bila izraz uspešnega dela. Tako smo zaključili dopoldanski del prireditve in se - ^Mogočni prstan" v Našem domu Igra, katere avtor je Fran Milčinski, je presenetila napolnjeno dvorano: kaj vse zmore mladi igralec, ko ga po odru vodi spretna roka! Na odru Frida Beznika v Našem domu San Justo smo doživeli resničen praznik. Vsebina igre je zelo zanimiva. Stanko (Aleks Puntar) in njegova mama (Mikaela Omahna) živita skromno in se preživljata s prodajo drv. Imata domišljavo sosedo Evfemijo roj. Prezeljtajg (Nevenka Belič), ki je vdova, mati šestih nepreskrbljenih otrok (Mikaela Puntar, Mikaela Mehle, Sonja Miklič, Lucijana Oblak, Ani Malovrh in Tatjana Malovrh), ki zelo trpi revščino in hrepeni po bogastvu. Želi v grad, saj ima »najboljše starejši - napotili na volišče, kjer nas je čakala pravica in dolžnost slovenskega državljana, saj je bila nedelja, ko smo volili predsednika države. Popoldanski del zaključka šolskega leta je bil letos izredno bogat. Šola Franceta Balantiča je pripravila igro Frana Milčinskega »Mogočni prstan" (glej poročilo) v režiji Nevenke Godec Zupanc, s pomočjo Danice Malovrh, Ivane Tekavec in Magdalene Oblak Žgajnar. Po igri nas je obiskal sveti Miklavž. Letos je imel kar precej težko delo, kajti prinesel je s seboj velikansko vrečo daril, saj so bili otroci naše šole vzor pridnosti. Obljubili so, da bodo tudi skozi naslednje leto ubogljivi in prisrčni, drugače bo postaja v San Justo izključena z Miklavževega seznama. Uspeh šole Franceta Balantiča ni delo ene same osebe, zato želimo še enkrat izreči iskreno zahvalo vodstvu šole - nepogrešljivi Angelci Klanšek - ter vsem učiteljskim močem. Te so: Toni Bidovec katehet, s pomočjo Lučke Bergant Uštar in Ane Belič Draksler (kateheza staršev); razredne učiteljice Ivana Tekavec in Angelca Klanšek (7. in 8. razred), Danica Malovrh (5. in 6.), Irena Urbančič Poglajen (4. razred), Bernarda Krajnik (3.), Lučka Oblak (2.), Marija Zupanc Urbančič (1. razred), ter Marta Petelin, Sašika Urbančič in Ana Marija Petelin (vrtec). Monika Klarreich vodi telovadbo v vrtcu. Petje pa vodijo v višji skupini Marija Krajnik Štrubelj in Kristina Skvarča Šenk, v nižji pa Marjana Modic. Kot knjižničarki pa sodelujeta Alenka Belič Fantini in Julka Furlan. Zahvala še odboru staršev (predsednik Tone Malovrh) in vsaki družini posebej, ki nam zaupajo najdragocenejši zaklad: svoje otroke. Bog plačaj vsem z zvrhano mero milosti, dobrote, zdravja, zadovoljstva in potrpežljivosti. Srečamo se marca letos z obnovljeno voljo in navdušenjem! Balantičeva šola zveze": je v neki daljni moževi žlahti s šefom dvornih pometačev. Stanko je izredno dobrega srca in s svojo dobrote pridobi zvesta prijatelja: muco Lizo in kuža Zvestina (Lučka Marinčič, Tatjana Marušič) in odreši v kačo začarano hčerko kraljice vil. Vila Dragomila ga privede do Kraljice Belih vil (Ayelen Ferreira, Debora Štrubelj, Natalija Kržišnik, Natalija Bergant, Erika Omahna), ki čuvajo neverjetne zaklade. Zaradi Stankove dobrosrčnosti mu vile podarijo mogočni prstan, ki se trikrat zasuče in se prikažejo trije škratje (Niko Puntar, Matjaž Oblak, Gabrijel Bergant), ki Stanku izpolnijo vse želje. Le dve prepovedi sta: nad srcem in čustvi prstan ne more vladati in Stanko ne sme nikomur razodeti skrivnost, kajti to Nad. na 6. str. SLOVENSKI DOM SAN MARTIN MAVRICA PISANA, BOŽJI PRESTOL višjih razredov in zapeli razgibano Klobučki sreče. Kaj je mavrica? O tem pojavu smo slišali znanstveno razlago svetovno znanega fizika (Andrej Dimnik). Jezikoslovka Štefanija Jezičnikova (Štefi Leber) je razpravljala o izrazni ravnini jezika. Vsem se je prikupila deklica (Viktorija Kociman), ki je s to besedo poimenovala slaščičarno in ponujala vsakovrstne dobrote. Vneta bralka (Mirijam Šenk) pa nam je predstavila revijo Mavrica. Učiteljica (Sonja Dimnik) je učencem dopovedovala, kako se sklanja ta beseda. Zadnjo besedo pa je imel poet France Prešervošek (Franci Petkovšek) in nas skušal prepričati, da je mavrica poezija. Iskal je rime na besedo mavrica, a mu je zmanjkalo inspiracije in je prepustil besedo učencem 5. 6. 7. in 8. razreda, ki so nam predstavili Gregorčičevo Marvico. Mavrični prikaz so zaključili učenci in učitelji s pesmijo Pisani mostovi. Tudi letos smo nagradili učence, ki niso nikoli izostali od pouka: Matija Belec, Natalija Lunder, Marko Medvešček, Ivan Kociman, Viktorija Kociman, Kati Podržaj in Martin Medvešček. Na oder so se postavili osmošolci: Natalija Lunder, Matija Belec, Tomaž Leber, Marko Medvešček in Luka Škulj. Spomnili so se prvega slovenskega pesnika, Valentina Vodnika, in odločno povedali pesem Dramilo. Voditeljica šole Nina Pristovnik je bila odsotna zaradi družinskih problemov, a je svoje najboljše želje in čestitke strnila v pismo, ki smo ga prebrali. Namesto nje sta spričevala osmošolcem razdelili bivši voditeljici. Predsednik Doma pa je vsakemu izročil v spomin slovensko knjigo. Vera Podržaj, ki je skupino poučevala pet let, se je poslovila od svojih učencev. V slovo jim je prebrala odlomek Cankarjeve črtice Tuja učenost in naprosila mame, da je vsaka pokrižala svojega otroka. Zarošene oči osmošolcev so bile najdražje plačilo vsem učiteljem. Tem se je še posebno zahvalil Luka Škulj. Spregovorila je tudi Magdalena Belec, predsednica odbora staršev in se zahvalila vsem učiteljem. V Rožmanovi šoli so poučevali: dr. Jure Rode, Lučka Petkovšek, Marta Jerman, Regina Leber, Marjeta Žagar, Nina Pristovnik Dfaz, Vera Podržaj, Tone Podržaj, Viktor Leber, Olga Kociman, Lučka Kastelic (petje). Poslovili smo se tudi od Magdalene, ki je zaključila svoje požrtvovalno delo na čelu odbora staršev. Med odmorom so se otroci in starši malo okrepčali in poklepetali. Vse je bilo že pripravljeno za vsakoletni obisk iz nebes. Prirajali so angelci in zaplesali, nato pa je med nas svečano vstopil sam sveti Miklavž. Blagoslavljal je otroke in jih v svojem nagovoru še posebno prosil, naj ne pozabijo na Boga in na prelepi slovenski jezik. Kot izraz dobrote pa je vse lepo obdaroval in povabil otroke, naj ga tudi oni posnemajo in obdarujejo bližnjega. Sv. Miklavžu se pa moramo oprostiti, ker smo mu v lanskem poročilu o zaključku šole obljubili posebno poročanje o njegovem obisku. Tudi letos je pri pripravi navdušeno sodelovala Monika Filipič. Hvala ti, sv. Miklavž, za vso pozornost, ki si jo posvetil otrokom Rožmanove šole! Na sklepni prireditvi smo zvedeli veliko novega o mavrici (prav lepo jo je narisal Janez Filipič). Ali se morda kdo od vas spomni, kako svojo pesem začenja goriški slavček? VB Ali se morda spomnite, kdaj ste zadnjič videli mavrico? Ali bi znali po vrsti našteti vse njene barve? Ali bi lahko razložili, zakaj se pojavi na nebu? Ali ne bi bilo boljše, da bi že začeli s poročilom? V soboto, (število mavričnih barv) decembra smo v Rožmanovi šoli zaključili šolsko leto 2002, jubilejno leto. Zbrali smo se v kapeli kolegija Srca Jezusovega in se pri maši Bogu zahvalili za vse prejete dobrote. Dr. Jure Rode je v pridigi otrokom priporočil, naj izrabijo počitniški čas za molitev v družini in za duhovno branje. Ljudsko petje je spremljala Lučka Kastelic, za oblikovanje bogoslužja pa je poskrbela Marta Škulj. Nadaljevali smo v dvorani Slovenskega doma. Tone Podržaj je pozdravil vse navzoče, med katerimi so bili tudi predsednik Doma Andrej Rezelj, dušni pastir dr. Jure Rode in bivši voditeljici Katica Dimnik in Saša Golob. Napovedovalec je poslušalce iznenadil z duhovitim pripovedovanjem o fantku, ki se je rodil v Severni Ameriki, živel v skrajni revščini, s trudom prišel na univerzo, postal advokat in predsednik, Abraham Lincoln. Njegova žeja po učenosti in osebni rasti sta nam tudi danes potrebni. Prijetna glasba in branje odlomka o stvarjenju iz Svetega pisma sta nas povedla v dogajanje na odru. Uvrstili so se učenci vrtca, prvega in drugega razreda: sonce, luna, dež in zvezdice, katere je Bog ustvaril četrti dan. Da pa ponoči ne bi zaspale, so zvezdice priredile uro pravljic in zaplesale. Botra luna (Ivana Petkovšek) se jim je pridružila in otroci so zapeli Luna in dežnik. Lunino doživeto pripovedovanje je pričaralo dež (Tomaž Praprotnik). A po hudem nalivu je posijalo sonce (Dominika Beltrami Mavrič) in s toplimi žarki pozlatilo naravo. Dežne kapljice pa so se posvetile v pisanih odtenkih in pojavila se je mavrica. Učenci 3. in 4. razreda so si nadeli pisane oblekice in veselo povedali pesem Mavrični tobogan. Pridružili so se jim učenci MNOGOKULTURNOST NA PRISTAVI 100 let Hladnikovega rojstva Janez Hladnik, ki si je dobil ogromno zaslugo že s pridobitvijo dovoljenja za vselitev, je priskočil na pomoč, ko so rojaki začeli iskati gradbena zemljišča za svoje domove. Seveda ni bilo lahko, kajti denarja nihče ni imel. Blizu svoje župnije San Jose de Pompo v Lanusu je Hladnik izvedel, da se prodaja velik kompleks zemlje. Takoj je razglasil med rojake, kje je možno dobiti poceni zemljo na daljše odplačevanje, s to prednostjo, da bodo vsi Sloveči skupaj. Res se je cela vrsta Slovencev odločila in kupila zemljo. Seveda so morali začeti zidati. Med njimi je Društvo Slovencev takoj ustanovilo svojo podružnico. Ko pa se je slovensko okolje že precej razvilo, so vaščani sklenili, da bodo sezidali svoj lasten prosvetni dom. Dogovorjeno. Pričel je rasti, v njem je bila lepa velika dvorana. Pozneje je Dom postal premajhen, sezidali so novega in mu dali ime po dobrotniku Hladniku. In ta še dandanes živi in deluje. Da praznujejo 100-let-nico Hladnikovega rojstva in predstavijo knjigo o zgodovini Društva, so v nedeljo, 23. decembra pripravili slavje. Najprej so dopoldne imeli v cerkvi Marije Kraljice mašo, ki jo je daroval superior slovenskih lazaristov v Argentini Jakob Barle. Ta je v pridigi predvsem omenjal Hladnikovo delo med slovensko skupnostjo. Sledilo je slavje v dvorani Hladnikovega Doma. Goste je pozdravil predsednik Stane Jemec, nakar je imel slavnostni govor arh. Jure Vombergar, ki je sodeloval pri gradnji cerkve in doma. Njegov govor je bolj dopolnjen govor, ki ga je imel na slavju v Slovenski hiši in bo izšel v Duhovnem življenju. Za njim je predsednik Zedinjene Slovenije Tone Mizerit predstavil knjigo -zbornik o 50 letih Slovenske vasi, kar objavljamo v Svobodni Sloveniji. Predsednik Jemec je nato poklonil knjigo vsem gostom in povabljenim, kakor predstavnikom bratskih domov. Vsi drugi pa so jo lahko kupili, saj je bila res poceni - 17 pesov. Sledilo je kosilo, ki so ga pripravile lanuške gospodinje, postregla pa je z njim tamkajšnja mladina. Tako je v prijetnem omizju potekla vsa proslava 100 letnice rojstva velikega dobrotnika Slovencev ter posebej prebivalcev Slovenske vasi, kakor tudi predstavitve knjige o njihovi naselitvi in življenju. TD NOVICI Z BARILOC SKLEP POUKA SREDNJEŠOLSKEGA TEČAJA V četrtek 12. novembra 2002 je srednješolski tečaj dr. Vojka Arka imel zaključno prireditev. Voditeljica je pri uvodnih besedah omenila udejstvovanje učencev pri domobranski proslavi in pri praznovanju rojstnega dne Milene Arko s prizorom o Trebušniku na Triglavu, katerega je priredila po J. Mlakarju in tudi pripravila. Zdenka Jan. Posebne pohvale je bil deležen Aleksander Grohar, tako pri najbolj rednem obisku kot pri ocenah. Nato so pa dijaki prebrali nekatere pesmi in prozo zdomskih pisateljev, katere so v tem šolskem letu spoznavali pri slovstvu. Marjana Jerman je prebrala „Beseda" (Rafko Vodeb), Aleks Grohar: „Na križpotju" (Milena Merlak), Marko Magister: „Kdaj si mi najdražji" (Stefan Tonkli), Martin Filipič: ,,Sončni Amancay" (Tine Debeljak), Nataša Grohar: „Kaktus" (Franc Sodja) Veronika Jerman: „Pismo" (France Papež) in Aleks, Marko in Martin: „Pravljica o domovini" - Na ozarah- (Karel Mauser.) SKLEP POUKA TEČAJA ABC .... PO SLOVENSKO V soboto 30. novembra 2002 je bila v Stanu sklepna prireditev tečaja ABC, po slovensko, katerega je obiskovalo 17 otrok. Voditeljica Marija Eiletz je pozdravila vse nav-, zoče . Nato so otroci recitirali pesmi „Naša muca" in „Janičar". Za konec so pa vsi učenci sodelovali pri živih jaslicah, pri katerih so zapeli najbolj znane slovenske božične pesmi. Sledila je razdelitev spričeval in zakuska. Glasbeni užitki v moronski stolnici MED KNJIGAMI IN REVIJAMI Zbornik 50 let Slovenske vasi TONE MIZERIT (2) _______________________ Naslednje poglaje je posvečeno delu mladinskih organizacij, od ustanovitve pa do danes. Najdemo seznam prvega odbora, kulturno delovanje, nastope in prireditve ter športno udejstvovanje, kjer so Lanuščani in Lanuščanke vedno blesteli, do zadnje dekliške ekipe, ki je letos osvojila MTO. Na strani 167 zvemo, da Mešani pevski zbor obstaja že 55 let. Torej po starosti presega društvo in celo šolo. Ne najdem drugega podobnega primera. Vendo so v primeru naših Domov nastale najprej šole, potem društvo. Morda je tudi drugje nastal prej zbor. A ta je gotovo prvi. Podrobno so opisani dirigenti, nastopi in koncerti in celo pesmi, ki so jih izvajali, ter imena članov zbora. Izreden doprinos k zgodovini vasi in skupnosti. Ne moremo pa prehvaliti poglavja o gledališču. Podroben opis iger in nastopov, imena igralcev in celo citati kritik v našem časopisu Svobodni Sloveniji so izredno popolni. Seznanimo se tudi z režiserji, ki so bistveno vplivali na kulturno življenje vasi. Navada in pojav podeželskih odrov, ki so bili čast in temelj kulture v predvojni Sloveniji, se je tu ohranila kot le malokje. Potem pa je na vrsti ena izredno zanimivih točk, ki je tudi značilna in posebna za Slovensko vas: olepševalno društvo ali Sociedad de Fomento. Naletimo tukaj na podroben opis dela tiste skupine, ki je imela na skrbi in je bistveno pripomogla, da se je močvirnata pampa v 50 letih spremenila v rezidencialni okraj. Hvaležno se knjiga spominja njihovega dela. Kot zanimiv podatek, na strani 218 najdemo zanimivo fotografijo plakata, ki v dveh jezikih poziva na plačevanje članarine. Pod plakatom majhen fantek na triciklu - današnji škof Stanovnik. Sledi še dvoje kratkih poglavij, in sicer opis dela socialnega odseka Zveze mater in žena in še dodatna beseda o pestrem glasbenem življenju na vasi. Zadnje poglavje pa Da ne živi človek samo od kruha, vsi vemo. Prem-nogokrat pa pozabimo na to. Molitev, premišljevanje, dobra beseda, branje knjige, občudovanje narave, poslušanje glasbe.... Vse to nas hrani. V mesecu decembru smo kar dvakrat mogli poslušati izvajanja glasbenikov slovenskega izvora. Najprej so se predstavili učenci in profesorji moron-ske glasbene akademije (Conservatorio de mušica de Moron „Alberto Ginas-tera"). Nastopil je simfonični orkester, pihalni kvintet in otroški mladinski orkester. Občutki, ki so se porajali pri poslušalcih, razmišljanja, ki je privabljala odlično izvajana skladba... vse je vodilo k Lepoti. Naj se ustavimo le ob mladinskem orkestru. Tu sta namreč nastopali Nataša Qualizza, učenka Balantičeve šole v San Justu, in Andrejka Elizeche Gerži-nič, učenka Prešernove šole na Pristavi. Obe imata dovolj glasbene nadarjenosti in zgledov v domačem krogu. Nataša je igrala prečno flavto, Andrejka pa violino. Podarili so nam Beethovnovo Himno veselju, Vival-dijevo La Folla, Haendelov Juda Makabejec, Schubertovo Škotsko in še dve neznanega avtorja (Bergamas-que in Courante). Kot pripravo na božič pa smo imeli v stolnici meditirani koncert (že osmi po številu). Vodil ga je Luka Debevec Mayer, nastopali pa so poleg nekaterih drugih tile Slovenci: Cvetka Kopač Debevec, Ani Rode, Andrejka Zupanc, Damjan Ahlin, Matija Debevec, Mirko Grbec in dirigentovi nečaki Marjana, Melisa in Luka Martin Debevec. Posamezne dele: Klic, Oznanjenje, Pot, Skrivnost in Upanje je povezovala Maruška Batagelj Klemenčič. Izredno bogato doživetje, kjer se je glasba prepletala z dramsko postavitvijo, je vsebovalo ta dela: Adeste fideles (Wade), Transeamus (Schnabel), Agnus dei (Bizet), O, sanctisssima (Dvorak), Gabriel's oboe (Morri-cone), Slava Bogu (Kramar), Pastirci iz spanja (Zupan), Hark! The herald (Mendelssohn), Christmastide (Fraser), Gloria (Gounod), Les anges (francoska narodna), Von Himmel Hoch (Schumann- Bach), Vamos, pas-torcillos in Ya llego la No-chebuena (argentinski narodni), Noche anunciada (A. Ramirez), Spi, Dete (Hribar-Fabiani), Zveličar nam je rojen (Rihar), El mi-rar de Marfa (Lambruschi-ni), Minuit chretien (Adam), Benedictus (Saint- Saens), Raduj, človek moj! (Cvek), Stille Nacht (Gruber) in Tol-lite hostias (Saint-Saens). Preprostost vrhunskega pevca, ki je zamislil to peto premišljevanje, povabil k sodelovanju še druge pevce in lepota glasov, predvsem njegovega, Aničinega in Cvetkinega, sta nam vsaj za uro in pol približali nebesa. Miri Za mizo, na kateri je raztavljen zbornik 50 let /Hladnikovega doma stojijo soavtorji Ciril Jan, Ludvik Šmalc, Vinko Glinšek, Franci Stanovnik in Franci Sušnik govori o Slovenskih dnevih v Slovenski vasi. Kolikokrat in kako je društvo gostilo osrednjo prireditev celotne slovenske skupnosti. Vse to, stran za stranjo, list za listom, je obogateno z zgodovinskimi fotografijami, kjer se pojavljajo že skoraj pozabljeni obrazi, zamegleni prizori, dokumenti o katerih smo mislili, da so se izgubili, posnetki gledaliških listov, in še in še. Kot pomanjkljivost, da ne bo kdo rekel, da samo hvalim, se mi zdi, da bi ob vsakem članku moralo biti ime avtorja. Pri nekaterih človek sam takoj ugotovil kdo je pisal, pri drugih ne moremo ugotoviti. Nekje bi to morali zapisati ali dodatno objaviti, ker je važno za zgodovino in morda poznejša sociološka in zgodovinska raziskavanja. Vsekakor, skoraj neverjetno je, kaj so Lanuščani spravili skupaj. Ko sem kot korektor bral knjigo, so se kakor zrušila name vsa ta leta. Priznati moram, da mi je od časa do časa kaka solza zaplavala v očeh. Kaj vse zmore zavest pripadnosti, kaj zmore narodni ponos, zgodovinski spomin na izvor in zaobljuba cilju. Težko je misliti tako ogromno delo brez napak. Nekaj manjših jih je tu in tam. Splačalo pa bi se popraviti napis pod fotografijo na strani 34. Tam v prvi vrsti, med Milošem Staretom in župnikom Janezom Hladnikom ne stoji Jože Mehle, temveč arhitekt Viktor Sulčič, graditelj „bombo-nere" in Mercado de Abasto, staronaseljenec in velik Hladnikov prijatelj, ki je mnogo pomagal tudi tedanjim novonaseljencem. Ta knjiga nam mora biti v ponos. Kot je bila Slovenska vas prva krajevna skupnost, je tudi prva, ki na taki ravni zapiše svojo zgodovino. Iz srca čestitam vsem sodelavcem: tistim, ki so idejo zbornika sprožili, tistim, ki so jo pisali, jo dopolnili s podaki in fotografijami, tiskarni za lično obliko in predstavo, itd. Vsem ostalim našim skupnostim pa vzpodbuda, da tudi oni ob svojih petdesetletnicah zapišejo svojo zgodovino. Zbornik pomeni izredno delo. A da bo to delo dopolnjeno, je potreben še en korak vseh ostalih: da jo kupite. Vredna je. Vredna da sežete v žep in odštejete tistih 17 devalviranih pesov (niti 5 dolarjev ni to. - (morda Lanuščani tudi sprejemajo patakone in lekope?). Zlasti pa je vredna, da jo preberete in opravite pot do vaših korenin. Le iz njih in zaradi njih je zraslo to močno drevo Društva Slovenska vas in Hladnikovega doma v Aregentini. Že trinajstič so nam Pristavčani omogočili srečanje s pripadniki raznih kultur, ki prebivajo v Argentini. Predstava je bila v režiji pristavske folkorne skupine. Oba svetova, ki sta sestavni del gostiteljev, sta bila prisotna že na odru. Ombu je imel na eni strani kozolec in hribe, na drugi pa buenosaireške stolpnice in Obelisk. Tudi napisi so bili v slovenščini in v španščini. Napovedovalca, Ivan Klemenčič in Cecilija Kocmur, pa sta skoraj izključno uporabljala španščino. Prijeten je bil njun nastop. Najbolj sta navdušili publiko slovenska in argentinska skupina. Obe sta nastopili pod vodstvom prof. Hectorja Aricoja. Ne da se izključiti možnosti, da je ocena pristranska, obarvana z občutki pripadnosti. Dejstvo pa je, da plesi niso bili samo brezhibno podani. Opaziti je bilo ogenj, dušo plesalcev pri njih gibih. Marsikomu se je orosilo oko, ko so izvajalci argentinskih plesov namesto robcev pri enem izmed plesov uporabljali trikotnik z argentinsko zastavo. Ko so zastavo obrnili, pa se je prikazala slovenska. Poglavje zase zasluži vokalno izvajanje. Težko smo pričakovali mehiške mariačije, ki nas niso prepričali. Zato smo pa še bolj nagradili z burnim aplavzom argentinskega pevca, ki je ob spremljavi pristnih glasbil nebeško lepo pel. Nastopile so še španske plesalke, pa italijanska in litvanska skupina. Tako Litvanci kot Italijani so dobro naštudirali plese. Podali so jih igrivo in prepričljivo. Da bi Pristavčani mogli uresničiti še več takih srečanj! Miri r^T—iiii i NOVICE IZ PISALI SMO P ESLOVENIA, AVTOBUSNA ZVEZA MED GORICAMA Občini Gorica in Nova Gorica sta do 31. januarja podaljšali poskusno obdobje neposredne avtobusne povezave med mestoma. V tem roku naj bi tudi dokončno določili vozni red - zaenkrat brezplačne - avtobusne povezave. Prevoze bosta še naprej opravljali družbi APT iz Gorice in novogoriški Avrigo, ki bosta vozili izmenično: Avrigo po poskrbel za dopoldanski prevoze, avtobusi APT pa bodo vozili v popoldanskem času. DIM POSTAL DRAŽJI S 1. januarjem 2003 so se zvišale cene cigaret. Drobnoprodajna cena najbolje prodajanih cigaret se je dvignila za 9,7 odstotka oz. 30 tolarjev na zavojček, tako da bo namesto 310 tolarjev potrebno za zavojček teh cigaret odšteti 340 tolarjev. Cigarete so se nazadnje podražile s 1. julijem letos, ko se je zavojček dvajsetih najbolje prodajanih cigaret podražil za 25 tolarjev. INFLACIJA V DECEMBRU 0,6% Inflacija v decembru je znašala 0,6 odstotka. Za toliko so se namreč zvišale cene življenjskih potrebščin v primerjavi z novembrom. Kot navaja državni urad za statistiko, so se cene življenjskih potrebščin decembra glede na lanski december zvišale za 7,2 odstotka, v letošnjem letu pa glede na lansko za 7,5 odstotka. - Slovenija je v letošnjem tretjem četrtletju zabeležila 3,4-odstotno gospodarsko rast, kar je 0,2 odstotne točke več kot v četrtletju poprej. To je najvišja gospodarska rast v zadnjih dveh letih, najbolj pozitivno pa sta vplivala domače trošenje in saldo menjave s tujino. ABANKA VIPA Na zadnji dan leta sta se ljubljanska Abanka in Banka Vipa iz Nove Gorice združili v Abanko Vipa. V procesu povezovanja je Abanka že sredi leta po velikosti bilančne vsote prehitela Banko Koper, dotedaj četrto največjo banko v Sloveniji, združena Abanka Vipa pa bo ob koncu leta z bilančno vsoto približno 400 milijard tolarjev utrdila svoj položaj med največjim bankami v Sloveniji. PO SVE V MODI JE KLONIRANJE ČLOVEKA Francoska znanstvenica in direktorica podjetja Clo-naid s sedežem v Las Vega-su, ki ga je ustanovila sekta raeljancev, Brigitte Boisse-lier, je na Floridi javno objavila rojstvo domnevno prvega kloniranega otroka na svetu. Deklica, ki so jo poimenovali Eve, naj bi se rodila v četrtek staršema Američanoma, bila pa naj bi klon svoje matere. Kot je še dejala Boisselierjeva, naj bi se v kratkem v severni Evropi rodil še drugi štirje klonirani otroci, med njimi dva v Aziji. Svetovni politiki kot strokovnjaki so reagirali z zahtevo o prepovedi kloni- ranja ljudi. Ameriški predsednik George Bush je pozval kongres, naj ustrezno prepoved čimprej sprejme, francoski predsednik Jacques Chirac pa je govoril o „zločinski dejavnosti", ki mora biti prepovedana. Tiskovni predstavnik Joaquin Navarro-Valls je objavo obsodil in ponovil trdno stališče Vatikana, ki nasprotuje kloniranju. - Strokovnjaki na področju kloniranja pa v trditve inštituta za kloniranje dvomijo in zahtevajo čimprejšnje konkretne dokaze. Raeljanci verjamejo, da so življenje na Zemlji s pomočjo genetskega zapisa DNK in genetskega inženiringa ustvarila bitja iz vesolja, Elohimi. SLOVENCI SILVESTROVANJE DRUŠTVA SLOVENCEV Na Pristavi v Moronu se je na Silvestrovo zbralo veliko rojakov. Za veselo razpoloženje je ves čas skrbel orkester slovenskih fantov Harmony Jazz. Opolnoči je povzel besedo predsednik DS ing. Albin Mozetič. Najprej se je spomnil Slovencev doma, ki trpijo pod komunističnim režimom, nato je želel vso srečo Slovencem po svetu in končno v Argentini. Po govoru je orkester bučno zaigral koračnico in povedel zbrane v novo leto. MENDOZA Miklavž je prišel v dvorano pri maristih in obdaroval slovenske otroke. Proslavo Brezmadežne je priredil odsek SFZ pri maristih. Po petih litanijah je bil kratek a lep spored v dvorani. Poleg recitacij je govoril Janez Pustovrh, deklice so nastopile s simbolično vajo, fantje in dekleta pa so v zboru prednašali slovenske narodne litanije. Polnočnico smo imeli kot ostala leta pri maristih. Udeležilo se je je precej staronaseljencev in tudi Hrvatov. Za božič je imela Karitas dobro obiskano prireditev. V režiji Janeza Plahute so otroci in mladina dobro odigrali Malijevo igro Zmaga ljubezni. Od 140 navzočih je bila tretjina otrok. Režiserju gre vsa pohvala. Zadnje dni smo imeli na obisku prof. dr. Hanželiča, ki se je ustavil na poti v Čile, ter prednico č. mater Lavrencijo in s. Benigno s Paternala. Naši otroci se tedensko zbirajo ob počitnicah k tedenskemu pouku. Poleg verouka, ki ga poučuje dušni pastir, poučujeta Marija Grebenc in Marija Božnar. OBVESTILA Sestanek interesentov za skupno naselitev bo v nedeljo, 11. januarja po slovenski maši na Belgrano. Poroča Maksimilijan Osojnik o ogledu zemljišč za naselitev v Katamar-ki. Svobodna Slovenija, št. 2; 8. januarja 1953 Umetniki iz Slovenije v južni Ameriki Oktet Deseti brat iz Črnuč je na božično novoletni turneji pri slovenskih izseljencih v Argentini, kjer bo do 10. januarja 2003 obiskal Mendozo, Bariloche in prestolnico Buenos Aires. Za popestritev prazničnih dni pri argentinskih Slovencih je pripravil štiri programske sklope: zahtevnejši program s slovensko narodno, umetno in tujo zborovsko literaturo, slovenske ljudske pesmi v priredbi Marka Bajuka, božični program in liturgični program. Oktet Deseti brat je na slovenski glasbeni sceni dobro znan in sodi med najkvalitetnejše tovrstne sestave pri nas. Deluje od leta PRIPRAVE SLOVENSKIH ROKOMETAŠEV Slovenska moška rokometna reprezentanca je začela s pripravami za nastop na SP, ki bo od 20. januarja do 2. februarja na Portugalskem. Na mednarodnem-turnirju v francoskem Ivryju je osvojila prvo mesto, potem ko je v finalni tekmi premagala Rusijo z 32:31. Priprave na svetov-no tekmovanje je pričela tudi argentinska reprezentanca s kapetanom Andrejem Kogovškom na čelu. ZMAGA NA SILVESTROVO Evropska prvakinja v krosu Helena Javornik je zmagovalka tradicionalnega 26. silvestrskega teka na Dunaju. V prepričljivem nastopu je Javornikova dosegla celo nov rekord 5,4 kilometra dolge proge 16:31 minute. Drugo mesto je dosegla druga slovenska evropska prvakinja na tekmi Jolanda Čeplak, tekačica na 800 metrov. ZADOVOLJIV NASTOP ROKOMETAŠIC Slovenska ženska rokometna reprezentanca se je prebila v drugi del EP na Danskem. V prvem delu (skupina D) je izgubila s Češko z 20:25, izgubila z Madžarsko z 28:31 in dosegla prvo zmago nad Belorusijo s 27:23. V drugem delu (skupina II) pa je premagala Nemčijo s 30:26, izgubila z Norveško s 24:34 in tudi z Rusijo z 22:27. Na jubilejnem, 10. mednarodnem gledališkem festivalu Teatro a Mil, ki se začenja v čilski prestolnici Santiagu in bo trajal do 2. februarja, bodo premierno predstavili tudi čilsko izvedbo slovenske drame 'M te ubu avtorja Zorana Hočevarja. Predstavo v režiji Marca Monsalveja in izvedbi gledališke skupine La Machina so organizatorji uvrstili v program posebnih povabljencev na festival. Zoran Hočevar je leta 2001 za dramo 'M te ubu na Tednu slovenske drame v Kranju prejel Grumovo nagrado. Gledališče v Novi Gorici je edino iz Slovenije, ki je že gostovalo na festivalu Teatro a Mil. Leta 2001 je na njem uspešno predstavilo Plešasto pevko Eugena Ionesca. La presencia francesa Cuando Napoleon ocupo por un breve periodo las tier-ras eslovenas, comenzo a implementar una serie de refor-mas. Logro influir de una manera decisiva en el pensamiento de los eslovenos que anteriormente solamente imaginaban su existencia bajo el dominio austriaco. Es casi seguro que sin la ocupacion francesa y sin sus reformas no podrfamos hablar de la primavera politica eslovena del ano 1848. Los franceses aparecieron tres veces en el territorio es-loveno. La primera vez fue en el ano 1797, luego en el ano 1805 y por ultimo ocuparon el territorio en el ano 1809 y se quedaron cuatro anos, hasta el 1813. Austria se vio obligada a cederle a Napoleon primera-mente las tierras de Dalmacia y de la Istra veneta (ya habfa quedado en el olvido la republica de Venecia). En el ano 1809 paso al poder frances toda la region de Istra, Trst, Gorica, la parte occidental de Koroška (Carintia), Kranjska (Carniola) y Croacia (Štajerska - Estiria- quedo excluida). Estas tierras pasaron a formar parte de las provincias ilirias ( antiguamente estos territorios recibfan el nombre de lliria). Ljubljana era el centra de estas provincias. Con este hecho Eslovenia logro separarse por primera vez en mil anos del poder de Austria. Con esta nueva region Napoleon logro quitarle a Austria la salida al mar y se aseguro un bloqueo total en el mar Adriatico. El mariscal Marmont fue el primer gobernador (con las prerrogativas de un virrey). Le siguieron en el cargo Bertrand y Fouche. Los cargos publicos de mayor jerarquia fueron ocupa-dos por los franceses. Se implemento la igualdad ante la ley. Esta idea revolucionaria regfa tanto para los juzgados como para los impuestos. De este modo todos debfan pagar los tributos. Austria habfa incorporado al ejercito en su mayo-rfa a gente pertenenciente a las clases mas bajas de la es-cala social. Los franceses, en cambio, llamaban a todos a sus filas. El aspecto en el que no introdujeron cambios fue el de la propiedad feudal. OSEBNE 1980, od leta 1997 pod umetniškim vodstvom priznanega opernega pevca in pevskega pedagoga Jožeta Kore-sa. V njem prepevajo Franjo Dolinar in Bojan Zelič (prvi tenor), Zdravko Škerjanec in Marjan Kraševec (drugi tenor), Metod Pečar in Rado Čuk (bariton) ter Milan Jure-jevčič in Marjan Ortar (bas). Pevci so gostovali po Evropi, ZDA in Avstraliji, poznani in cenjeni so zlasti pri slovenskih izseljencih. Sodelovali so na mednarodnih in državnih tekmovanjih ter izdali šest kaset in štiri zgoščenke. Po vrnitvi iz Južne Amerike načrtujejo snemanje nove CD plošče. Po STA Krsta. V soboto, 14. decembra je bil krščen v cerkvi San Patricio Martin Ivan Vitrih, sin Marka in Marcele Sierra. Botrovala sta Marjana Vitrih in Janko Koželnik. V soboto, 21. decembra je bil krščen v župnijski cerkvi svete Družine v Palomarju Frank Avguštin De Salvo, sin Aleksandra Oskarja in Helene Eve Lobnik. Bostra sta bila Viljem Ludvik Gude ter Marija Cecilija Roson. Krstil je g. Franci Šenk. Srečnim družinam iskreno čestitamo! Poroke. V soboto, 26. oktobra 2002, sta se poročila v cerkvi Nuestra Sehora de Pompeya dr. Silvija Marija Poglajen in dr. Juan Ignacio Casavilla. Priče so bile: Avguštin Poglajen in Marija roj. Babnik ter Ana Maria in Alberto Casavilla. V petek, 20 decembra sta se poročila v župnijski cerkvi sv. Andreja (Miramar) Lučka Zupanc in Edgardo Rodolfo Pasti. Priče so bili dr. Franc Zupanc, Pavlina Dobovšek, Lojzka Dimnik in Marko Zupanc. Poročil je delegat dr. Jure Rode. V soboto, 28. decembra, sta se v cerkvi Marije Pomagaj poročila Veronika Vombergar in Andrej Grilj. Za priče so bili njuni starši Meta Debeljak in Jure Vombergar ter Francka Stanonik in Marjan Grilj. Poročil ju je Janez Cerar CM. V soboto, 28. decembra sta se poročila v moronski stolnici Aleksander Šturm in Teodora Geržinič. Priče so bili Joža Šturm, prof. Alojzij Geržinič, Marija Geržinič roj. Fink in Janez Šturm. Poročil je delegat dr. Jure Rode. V cerkvi Santfsimo Redentor v Ramos Mejiji sta se poročila prof. Walter Corvalan in prof. Irena Roza Vidmar. Botrovali so Julka Bohinc Vidmar, Milan Vidmar, Zoraida Rojas de Corvalan in Isauro Corvalan. Vsem novoporočencem čestitamo in želimo obilo sreče! Nova diplomantka: 23. decembra 2002 je dokončala svoje študije na katoliški univerzi (UCA) Erika Lidija Poglajen in postala profesorica filozofije. Čestitamo! SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE / Director: Valentin B. Debeljak / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Antonio Mizerit / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 -C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar / debel jak@nelizen.com.ar Glavni urednik: Tine Debeljak ml. / Za Društvo Zedinjena Slovenija: Tone Mizerit / V tej številki so sodelovali še: Gregor Batagelj, Miriam Jereb Batagelj, Vera Podržaj, Melka Mizerit, Ivana Tekavec, Terezka Marn Žužek. - STA, Radio Ognjišče, Delo. Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 70, pri pošiljanju po pošti pa $ 95 (za člane ZS poseben popust); obmejne države Argentine 1)0 USA dol.; ostale države Amerike 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 85 USA dol. za vse države. Čeke: v Argentini na ime „Eslovenia Libre", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAf/COS VILKO S.R.L. / Estados Unidos 425 - C1 101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: 4362-7215 - Fax: 4307-1953 - E-mail: vilko@ciudad.com.ar Pagina 6 9 de enero de 2003» N" 2 • SVOBODNA SLOVENIJA MMMMMHMMMMMaMMMHMaHMMIHMMaHHHMMMMnK Correo Argentino Sue. 7 FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211 R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153 MALI O TURIZEM Oddajam 2 stanovanja za 3/5 oseb v Villa Catedral - Bariloche. Informacije na Tel: (02944) 42-4978 / E-Mail: razingergrohar@ciudad.com.ar Bungali v Bariločah. - Bungali ILIRSKA nudijo 3-sobna stanovanja z vso opremo, vse leto po odlični ceni. Tel. 02944-441814. E-mail: ilirska <»bariloche.com.ar Letalske karte, rezerva hotelov, najem avtomobilov in izleti po svetu H. Yrigoyen 2742 - San justo Tel. 4441-1264/ 1265 ADVOKATI DOBOVŠEK & asociados odvetniki. Zapuščinske zadeve. Somellera 5507, (1439) B.uenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdbovsek@perseus.com.ar dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1 148 - 15-4088-5844- mpoznic@sfanet.com.ar dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16. do 20. - Tu-cuman 1455 - 9. nadstr. "E" - Capital -Tel. in faks: 4374-7991 in 4476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Av. Co-rrientes 1250, 5° F, Capital. Torek in četrtek od 16. do 19. Tel.: 4382-9216 GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77 - 81704FOA Ramos Mejfa - Bs. As. - Tel./Fax: 4656-3653 Oddam v najem dvosobno stanovanje z garažo v Floresu (Capital), 5 kvadrov od trga -UGODNA CENA Tel.: 4661-1089 POPRAVEK V božični številki se je v oglasu dr. Vitala Ašiča v naslovu vrinila nehotena napaka. Pravilni podatki so: Parana 830 - 5. nadstr. -Tel 4811-8186. Prijave na tel/faks: 4798-5153 (vsak dan od 17. do 20. ure). Se oporščamo in prosimo, da popravite napako Šolska počitniška kolonija V četrtek, 2. januarja je odpotovala v počitniški dom dr. Rudolfa Hanželiča v Kordobskih hribih letošnja šolska kolonija. Kar 63 otrok, pod skrbnim vodstvom prof. Karla Groznika in šestih spremljevalcev, tam preživlja v prelepi naravi in v slovenskem in krščanskem duhu svoje počitnice. Ta vzgojno razvedrilna dejavnost se nepretrgoma razvija že od leta 1962. Poleg izletov, kopanja in ročnih del se otroci učijo lepe slovenske pesmi, pripravijo razne nastope ter skupinske igre. Ker celotno delovanje poteka v slovenskem jeziku, je to še posebna slovenska šola in priložnost za spoznavanje otrok iz različnih naših skupin. O poteku kolonije bomo kasneje podrobno poročali. Zedinjena Slovenija sporoča, da se bodo člani počitniške kolonije vrnili v torek, 14. januarja. Kraj in čas prihoda je v Slovenski hiši ob 8. uri zjutraj. Zaključek šole... Nad. s 3. str. mu bo v pogubo. V vasi se prikažejo glasnik, car Aleš, princesa Vijola, minister Rogoslav, minister Rigomir, carski stražarji, (Marjana Grilj, Maksi Malovrh, Nadja Miklič, Milan Godec, Cecilija Malovrh, Tomaž Draksler, Kristjan Poglajen, Kristjan Radoš). Iz daljne dežele pride Deveti kralj (Erik Oblak), s katerim bi se morala princesa poročiti. Deveti kralj je namreč carju nekoč v stiski posodil zlato in če ne bi mogel vračati zlata, bo car moral dati v plačilo svojo hči, da se poroči s kraljem. Princesa omedli od strahu, ko zve, da bo srečala surovega Devetega kralja, in se zateče v revno kočo, kjer ji nudijo prvo pomoč. Tam se Stanko smrtno zaljubi v princesko in od tam naprej se igra živahno razvija s nepredvidljivimi elementi, ki ustvarijo napeto vzdušje ter napravijo razplet igre sila zanimiv, do srečnega in za vse zadovoljivega konca. K temu nedvomno pripomorejo minister Mehmed (Tatjana Groznik); prva in druga žena ljudstva (Cecilija Kržišnik, Ljudmila Smrdelj), sluga (Martin Uštar); prvi in drugi suženj (Marjan Dolenc, Tonči Oblak); vaščani, vaščanke (Marko Malovrh, Boris Malovrh, Marjan Kržišnik, Nikolaj Menghini, Uršula Urbančič, Marjana Grilj, Marjana Uštar); ljudstvo (ples: Milena Fekonja, Belen Dolenc, Marjana Fantini, Marjana Uštar, Kamila Urbančič, Gabrijela Malovrh, Karolina Ferreira, Nikolaj Mengini, Mauro Tundis, Tomaž Grilj, Andrej Kržišnik, Marjan Kržišnik, Karolina Šenk in Nataša Urbančič - prodajalki rož) in trije mladeniči (Damjan Falduto, Martin Falduto, Boris Malovrh). Zahtevno delo režije je Nevenka Godec Zupanc res uspešno izvršila, saj je „Mogočni prstan" očaral vse gledalce. Na odru se je zvrstilo 53 igralk in igralcev, vsak in vsi odlični v svoji vlogi. Globoka zahvala vsem, ki so omogočili, da je igra efektivno vžgala ter napravila neizbrisen vtis na gledalce. Posebna zahvala naj gre v prvi vrsti izkušeni režiserki Nevenki in njenim sodelavkam Ivani Tekavec, Danici Malovrh in Magdaleni Oblak Žgajnar; Tonetu Oblaku in sodelavcem za scenerijo; Lučki Oblak za ples, Pavletu Erjavcu in Marku Štrublju za lučne efekte; vsem mamicam in očkom za pomoč za odrom in pri celotni pripravi. Velik Bog lonaj vsem, ki so tak velik podvig podprli. Še ena možnost ogleda igre bo marca letos, ko bomo igro ponovili ob priliki začetka šolskega leta v Slovenski hiši. Pridite in ne bo Vam žal za lepo doživeto popoldne. Šola Franceta Balantiča CORDOBA Počitniški dom „dr. Rudolf Hanželič" sporoča vsem članom in prijateljem, da so cene prenočišča in kompletne prehrane za letošnjo sezono sledeče: Odrasli: Otroci od 4. do 14. leta: Otroci do 4. leta: $ 32,- na osebo na dan $ 26.- na osebo na dan brezplačno Počitniški dom nudi: • vse sobe s privatno kopalnico • posteljno perilo in brisače • posebno prehrano za goste, ki bi jo imeli zdravniško predpisano • brezplačen prevoz iz ali v Capilla del Monte za goste, ki potujejo z omnibusom. ŠTEVILNE DRUŽINE (TRI ALI VEČ OTROK) POSEBNE CENE PO DOGOVORU! Več informacij in prijave: Tel/Fax: 03548-494046 Cel.: 0351-15-5404628 Cel.: 4351-15-5433498 E-mail: tomasrant@hotmail.com LETOVIŠČE SLOGA 2002/2003 Cene med tedn. sob./ned. meseč. 1 oseba $ 3.- $ 5.- $ 40,- 2 osebi v družini $ 5.- $ 8.- $ 60,- 3 osebe v družini $ 7.- $ 10.- $ 70.- 4 osebe v družini $8,- $12.- $80.- Cene med tedn. sob./ned. meseč. 5 oseb v družini $11.- $15.- $85,- 6 ali več oseb v dr.$ 14.- $ 18.- $ 90.- Povabljeni $ 5.- $ 10.- CD Quinta NOVICE S PRIMORSKE NEJASNA DVOJEZIČNOST V uradno priznanih dvojezičnih občinah v goriški in videmski pokrajini lahko uprave že zdaj izdajajo dvojezične osebne izkaznice, je v odgovoru na vprašanje slovenskega senatorja Oljke Miloša Budina odgovoril podtajnik na italijanskem notranjem ministrstvu Antonio d'Ali. D'Ali pa hkrati zagovarja odlok nekdanjega italijanskega notranjega ministra Claudia Scajole o izdajanju enojezičnih osebnih izkaznic v štirih občinah na Tržaškem. 100 DRAMSKIH LET V TRSTU Slovensko stalno gledališče (SSG) v Trstu je 100-letnico ustanovitve svojega predhodnika, Dramatičnega društva v Trstu, najprej proslavilo z novo abonmajsko predstavo oziroma večerom gledaliških songov z naslovom Dva bregova - V svetu songov. Avtorja scenarija večera songov Adri-jan Rustja in Filibert Be-nedetič sta izbrala avtorske songe skladatelja Aleksandra Vodopivca, ki je več kot štirideset let sopotnik SSG in je s svojo glasbo oplemenitil številne predstave. Od leta 1945 do danes je SSG uprizorilo 412 predstav. SPOMIN PETIH SLOVENSKIH DOMOLJUBOV Na Opčinah so se spomnili petih slovenskih domoljubov: Pinka To- mažiča in tigrovcev Ivana Ivančiča, Viktorja Bobka, Simona Kosa in Ivana Vadnala, ki so bili na zloglasnem fašističnem sodišču decembra leta 1941 obsojeni na smrt in ustreljeni 15. istega meseca. Na openskem strelišču, kjer stoji kamnita plošča z imeni petih žrtev italijanskega fašizma, se je kljub slabemu vremenu zbrala velika množica ljudi. Zgodovinski spomin so govorniki obudili v slovenskem, hrvaškem in italijanskem jeziku. V prosvetnem domu v Opčinah so se spomnili še dveh obsojencev v drugem tržaškem procesu, Andreja Čoka in Vida Vremca. Lojze Grozde... Nad. z 2. str. šli nabirat zvončke. Bilo je popolnoma ohranjeno; trohnoba ga še ni načela. Kot mi je mama pripovedovala, se je pogreba udeležila množica ljudi, čeprav so komunisti grozili, da bodo streljali na pogrebce. Pokopan je na pokopališču v Šentrupertu. Na skromni beli marmornati plošči je napisano njegovo ime: Lojze Grozde. Kot otroci smo večkrat nesli slovenski šopek na njegov grob. „To je naš mučenec," mi je nekoč pošepetala teta. Nisem dobro razumela, kaj bi to pomenilo, pa tudi spraševala nisem. V tistih svinčenih povojnih letih smo še otroci molčali. Danes ni več čas molka. Slovenska Cerkev je začela proces, da bi bil Lojze Grozde slovesno proglašen kot mučenec svete vere in blaženi. Svetal zgled je nam vsem, posebno dijaški mladini. Bil je med prvimi, ki je umrl mučeniške smrti. Sledili so mu še drugi, tisoči. NAPREDEK V PINC PONGU Na najnovejši kakovostni lestvici Mednarodne namiznoteniške zveze je velik preboj uspel Bojanu Toki-ču, ki se je po uspešnih nastopih na zadnjih Pro Tour turnirjih s 103. mesta prebil na 79. mesto. Drugi Slovenci precej zaostajajo, saj je naslednji, Gregor Komac šele na 225. mestu. Pri dekletih je Petra Dermastija s 115. mesta nazadovala na 124., druga najuspešnejša Slovenka pa je Helena Ha-las na 167. mestu. ZA SM „Če kdo misli, da je nor, „Ti misliš, da si nor?" naj vstane!" ,,Pravzaprav ne, ampak Dolgo vlada tišina, nato srce me boli, ko vidim, da vstane Peter. samo vi stojite." VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI 7. januarja 2003 1 EURO 230,47SIT 1 U$S dolar 219,15SIT Prebita leva cev predora pod Trojanami 20. decembra so delavci iz Trbovelj prebili prvo od dveh predorskih cevi predora Podmilj na avtocestnem odseku Trojane-Blagovica. Šeststo metrov dolgo cev so vrtali 168 dni. Vrtajo s stroji, zadnje centimetre pa razbijejo s krampi. Z današnjimi merilnimi aparati lahko določijo pozicijo manj kot centimeter.