Ponmes&a Števflkat 1 krono. DOB FOŠTHEETA Q O Posamezna Številka : 1 krono. ! TJBEsrrSno •• n • bora, JurMŠ»r» A >t 4, I S *»W»n taUrort..*. ! • UJTBATA «« uiOuito I niini W. I. teafclatoi ; ;m *». H. Sil* »■ • ‘arja, če je bil organiziran, da celo ^a«ega, 6e j0 v,y. odkrito izjavil za Avstrijo in je to vodstvo do-®81° pb času socijalis ične sovlade, j* 1razveljavil vsak ukrep mari-•Skih oblasti, s katerim so se iztirali .®®.ri®®ni nemški rovarji. Ako se to .»fUstično vodstvo ne bi bilo tako za-ri)fl0 za tujoVorine Nemoie, bil bi Ma-bil - bolj slovenski in ne bi nafl dvesto takih Nemcev za-l0nih v delavnici Južne železniee, ,8Padajo v Nemško Avstrijo in zapi-***** slovenskim domačinom pot fOdn U^a' tem Paf' *ucJi ena na' «»re °e-e^a. v stranki ne more nič na^eni-Ti in je pač za vsakega zares se s misle?ega človeka jasno, da uobpn;1^0 s^ran^o ne morejo sklepati konjpromisL P . j -^iotnisu » a "®«!«i; so ljudje, v srcu in taki, ki čut ki imajo nafto v sreu ir> taki, ki ga imajo ^ trebi le na j^iSfen. Naše klerikal- ko od Ste Šušteršiča, sem vodno pri-aJi k drugim. Odgovorite pa na to iik -aQ''9: vedno vero na je Koroškem. zatrjevali, da se pogajanja med vlado pijo v vlado. Izid državnozborskih volitev na LDU Celovec, 19. junija. Volitve ljudska stranka 1508, komunisti 46, v narodni svet in deželni zbor so se Slovenci 0. Pol. okraj Velikovec vršile popolnoma mirno. Udeležba pri (začasni Izid): soc. demokrati 442, volitvah je bila po dosedanjih krajevnih velenemška liudska stranka 336, kmetska poročilih precej pičla. Rezultati volitev zveza 198, Slovenci 93, krščanski socija-v narodni svet so nastopni. Pol. okrai listi 31, komunisti 8 glasov. Pol. okraj Celovec: Oddanih 11.843 veljavnih Beljak: Oddanih 27.224 glasov. Dobili glasov. Od teh so dobili socijalni demo- so: Soc. demokrati 15.035, kmetska zve- Vprašanje opcije. V zagrebški »Slobodni Tribuni" J« objavil dr. BlažPosedek Članek »Hočemo li da optiramo jugoslovensko podanstvo", ki ga v naslednjem prinašamo, prepričam, da je to vprašanje zlasti za slo* venski del našega naroda jako važno: »Slišim, da imajo Jugosloveni ii okupiranih krajev do 1. avgusta t 1. izvršiti pravico opcije, t. j. odločiti se za italijansko ali jugoslovensko držav* ljanstvo. Menim, da bi se to vprašanje ne smelo prepustiti posamezniku, da ga reši po svoji lastni volji, temveč g* je treba rešiti enotno z nacijonalnega stališča in zahtevati, da se izseljenci ravnajo po tem. Prosil bi tudi jugoslov. Matico, da se glede tega izjavi, ako ni krsti 4,300, velenemška ljudska stranka za 8749, velenem. ljudska stranka 3614, ž(> nnf1’la 3838, krščanskosocialna stranka 3101, Slovenci 2132, krščanski socialisti 2635,» Pred očmi moramo imeti ta-le- komunisti 59. Mesto Beljak* koroška kmetska zveza 291, komunisti komunisti 59. Mesto Belfa*: Socijalni. r, snrejmpmo iU{XOcitw državi?*«. 224, Slovenci 98 glasov. Pol. okraj demokrati 5676, velenem. ljudska strank Šmohor: Oddanih 5905 veljavnih glasov. 2564, kmetska zveza 724, komunisti 36, d ’ h ic k t »redo Od teh so dobili krščanski socijalni Siovenci 14 glasov. Pol. okraj St. Vid: aeC0 Vaen PravlC- Katere nam Sreao '2069, socijalni demokrati 1752, koroška Oddanih 20.359 veljavnih glasov. Dobili kmetska zveza 1456, velenemška ljudska so: Socijalni demokrati 9452, kmetska stranka 407, Slovenci 116, komunisti 3 zvez« 5600, krščanski sodjalisti 3231,vele-glasove. Neveljavnih glasov 102. Pol. nemška liuduka stranka 2055 glasov, Pol. okraj Spittal: Skupno število cdden?h okrajVoHperk:. Socialni demoknti 4578. glasov 19.098. Dobili so: socialni de- krščanski socialisti 6250, kmetska zveza mokrati 6758, krščanski socialisti 5512, 2423, velenemška ljudska stranka 1584, kmetska zveza 5274, velenemška komunisti 11 glasov. Begluške naredbe in muslimani. LDU Beograd, 19. junija. Izmed parlamentarnih klubov je bil danes zbran samo muslimanski klub, ki je imel dopoldne sejo v navzočnosti 17 poslancev. Predmet razprave je bila izvedba določil begluške naredbe, ki je včeiai izšla v »Službenih novinah*. Ta begluška naredba ima 60 členov, v katerih se določa tehnično izvajanje na- pravic, katere nam gredo v starem kraju in bomo v bodoče prihajali le kot tujci v svoj rojstni kraf. Nasprotno, ako obdržimo našo dosedanjo občinsko pristojnost, vsled tega tudi novo italijansko oziroma reška državljanstvo, nam ne more nikdo in v nobenem slučaju odreči pravnoveljavna ne bivanja niti izvrševanja naših pravic v domovini. Zaradi tega pa lahko mirno v Jugo, slaviii ali kje drugje izvršujemo svoj poklic in Jugoslavija nas bo cenila kot svoje prave sinove, ker ve, da nno «f.*P hujskate celo v cerkvi proti ne- redba begluškega vprašanja. Muslimani trati, da je položaj resen, organizacijam, kakor So ki ima v svojih načelih, da j^Uje versko prepričanje vsakogar, [gv^.radi tega, ker vam ne dela šta-Lj®, in ni organizirana bratovščina ta5.°r Orli. Kako morete vi patenti-tfti zagovarjati pred svoji- ci zvezo 8 stranko, ki je naoelo-^fisverska? To se vendarle pravi ati se k samim hudičem, in tega o isl^iP^božnih ljudeh, kakor so naši sodijo, da naredba ni izvršena v spo- Vprašanje vojnega plena. LDU Beograd, 19. junija. Z ozi- plen s na reverz? Na kak način se je rom na to, da ima te dni likvidirati to vršilo? Komu se je plen izročil in direkcija plena, ustanovljena za zbiranje iz katerih razlogov? 3. Kolika je in vnovčevanje vojnega plena, je posl. skupna vsota, izhajajoča iz prodaje? Mihilo Stojič stavil na ministrskega 4. Koliki so skupni troski ‘za vzdr- predsednika Pašiča ustno vprašanje, v ževanje te ustanove in kolika vsota rv fl uuaea KaK.OT BU uool, katerem pravi, da je mnenja, da ne bi je bila na ta način izdana. 5. Ali so o-5 tkalci nr> w Mi Men. lsme,° poslovanje direkcije plena ostati snovane ustanove te vrste tudi zunaj naše * je .1* ro-ink? Tfinkar ki'tain0 v državi. Ker ni o tem poslovaniu države? Koliko so stali našo državo in “»ei ^;nadaljnih poročil, zahteva od ministr- kake vspehe so imeli? 6. Koliko je čisti oblast se gre. tista o veri,iskega. Predsednika, ped čigar nepo- iznos od teorodale? Kako je denar vpo- sredtum - nadzorstvom stoji direkcija rabljen? Ali se misli denar nakazati fondu plena, naj odgovori na naslopno: 1. za izplačilo vojne odškodnine našemu je skupna vrednost zbranega narodu. 2. Kolika je vrednost izdanega razumu, ki se je dosegel z vlado v tem pogledu. Radi tega so na današnji seji klubovi pretiesovali vse posamezne obdržali tuie državljanstvo samo za to, člene te naredbe ter sklenili, nai, muslMda re§irl,o ugrabljeni biser njene krone, mansk* ministra dr. Snaho in dr. Kara- j Ker je veliki del intelieencije emi* mehmedovtč na jutrišnji seji ministr- Isnral, bi pomenilo optiranje jugoslov, skega sveta predložita sklep tfluba, da državljanstva za naš narod onkraj meje naj se naredba popravi v smislu sipo-j nenadomestljivo izgubo. Italija bi opcija muma, ker bi se d'UgaČe moglo sma-' jug°slov. državljanstva s strani inteli-‘ gence iz njenih novo pridobljenih krajev z veseljem kvitirala. Iz tega razlog* moramo, Če hočemo ostati svofemu narodu zvesti, bedeti na straži. Pred- lagam, da vsi tisti, ki niso prisiljenj da sprejmejo jugoslov. državljanstvo radi tega, ker so v državni službi, nr izvrše svoje opcijske pravice.' w -10 naslikal ^ ’ 2a o b 1 a s t se gre, V nev?rno®ti, 3« samo farbarija k^^Jiega ljudstva, saj vam je naj-brezverec dober, če dobite oblast , ---- uuum, w uuuno Ce se bo vsled tega vašega po- 'Panja vera poglobila, je drugo N* vaš radikalni socijalni smo prav radovedni, zelo bo >oliu J.a Program tudi vaše kmečke Sicer pa potolažite se, drevesa trt, do neba« in obfina še ni zad-JMnStanca v državi.' |a nekaj! Naž ufienik nas je ufiil, naš odgovor da ali ne, tedaj ^ jasen. Vi ste odgovorili na-^jalcem na vabilo, da bi se v pri volitvi župana, da % Vo«li narodnega župana. Sedaj, d&aa]6®6 Pri volitvi župana zvezali iz* Vi ttf z l7*de6A internacijonalo, se-^■Ža oprav&ujete s tem, da je gospod nar°d,en in da se niste izneverili v4dn X' farizejstvo in Sisto na- » f^P°^enost! Z vami pofiten 81o-ne more občevati in gorje ni> ^ bi ge naučila • morale od Zfira^i bi s to moralo goljufe in Ljudstvo bo pa spregledalo ^... ^ale postopanje bo želo zasluženo Kolika plena. Albanska federacija. LDU Beograd, 19. junija. Pres-biro poroča iz Skadra: Kakor se javlja iz Tirane, bo albanska skupščina reševala vprašanje o razdelitvi Albanije v trt popolnoma avtonomne province. Severna. Albanija naj bi imela za središče Skadar, srednja Albanija Elbasan, južna Albanija pa Berat Vse tri pro- Kriza štajerske deželne vlade. DKU Gradec, 18. junija. Danes sta deželni glavar dr. Rintelen in njegov na-mestnih dr. Ahrer odposlala prvemu predsedniku dež. zbora skupno pismo, v katerem stavljata svoje mandate glav nemu odboru dež. zbora na razpolaganje. Svoj sklep utemeljujeta > tem, da je dež. vodstvo kršč.-socialne stranke na svojem vince naj bi tvorile med seboj zvezo posvetvvanju umaknilo prvotno stališče pod imenom albanske federacije. Klcde Plebiscita za priključitev in s tem , . omaialo njuno stališče. Iztočncr vprašanje. DKU Gradec, 19. junija. Stajers« LDU Beograd, 19. junija. Preš- de*e,ni glavar prof, dr. Rintelen in biro poroča iz P«iza: Očividno je, da nic£ov namestnik dr. Ahrer sta sporo-se Lloyd George namerava sporazumeti ei,a ,Pr«d$edniku deželne zbornica, da z Briandom o skuonem nastopanju tffvita svoje vladne mandste glavnemu Anglije m Francije v iztočnem vprašanju. Znano je, da v angleškem kabinetu ne soglašajo mnenja, kako politiko naj vodi Anglija v Mali Aziji na-pram Grški in Turčiji. Llovd George se nagible politiki proti Kemalistom in proti kateri podpira tudi Arabc* odboru na razpolago, vsled česar je sklicana za jutri 21. t. m., ob 11. uri seja glav. odbora in klub. načelnikov, Obsedno stanje v Ukrajini. . DKU Dunaj, 19. jun. Ukr. dop urad podpiranja Grkov javlja: Vsled pogostih vstaj ja sov. vlada sploh proti Turčiji, v Harkovu proglasila nad vso Uiuaiino obsedno sttnit. Notranja in zunanja politika. * Na Štajerskem ne bo plebiscita« Iz Gradca porrčajo. da sta štajerski deželni glavar dr. Rintelen in njegov namestnik dr. Auer podala demisija Ta korak šefa štajerske deželne vlad« pomenja, da je zmagalo stališče! dunajske vlade, ki je odločno zahtevala, da se mora nameravani plebiscit dne 3, julija opustiti. Neposreden povod k temu je dal odgovor italijanskega po< slanika deputaciji krščanskih social* cev, ki jih je hudo poparil. Te deputat cije se je udeležil tudi dr. Rintelen. —« Takoj ,na to je podal demisijo, ker ifl deamta-cija sklenila, da prekliče ža iz* dane priprave in odpove glasovanji na Štajerskem. S tem bo pospešena, rešitev vladne krize. Po dosedanjih z name-1 njih soditi, bo nov kabinet krščanako socialni in deloma uradniškL Vela* nemei bodo stopili v najstrožjo opozicijo. Ljudstvo je sprejelo to kapitala* oijo s precejšnjo nevoljo. * Grško vprašanje na dnevnerii^e« dn. »Havas« poroča 19. junija: Lord Cni-zon je px*edlagal, na j poslaniki Anglije Francije in Italije ponudijo grški1 vladi posredovanje zaveznikov. Ako Grčija t,a predlog sprejme, bodo zavez* niki na enak način posredovali tudi vi Carigradu. Ako bi Turki odklonili posredovanje, ki so ga sprejeli Grki, bo* clo Grki zopet dobili dovoljenje za nar &UB vomega materijala in hkrati beh Sfira« % „T A B O Ka i mt*-* Maribor 21 brnii« do razveljavljene vse finančne omejitve, katere so jim predpisali v Ixm-dcmu novembra 1. 1- Ako pa angorska vlada sprejme to posredovanje, bodo Turki se nadalje deležni ugodnosti, kakršne določa, pogodba, sklenjena z Fe-kirjem Sami Beyem v Londonu; tudi bi dobili suvoreniteto nad Smirno, katera bi naj postala samoupravna, pokrajina z mednarodno upravo. Kar se tiče Trakcije. zahtevajo Angleži, da o-stanejo v veljavi določbe sevreške mi-rovne pogodbe, dočim Francozi predlagajo zasedbo prvotne meje do Črte Enoe—Midia. Curzon se je potegoval za posebno cono, v kateri bi ne bilo vojaštva, dočim je Briand želel avtonomno pokrajino. Angleži so za to, da se Turke kaznuje, ako ne bi sprejeli teh predlogov. Briand pa hoče, da se odgovornost prepusti tisti sili, ki bi najprej odbila predlog. Ako bo to Turčija, naj bi se izvršile vse določbe sevreške mirovne pogodbe in se proglasila zapora na Črnem morju od Trapezunta do Adalije. — Briand bo popoldne jestavil besedilo note, ki bi se naj odposlala poslanikom v Atenah. Če se bo pridružil še grot Sforza, bi se lahko Izvršili v Atenah skupni koraki, ne da Itti se s tem priznalo kralja Konstantina. * Grško-turška vojna. ,Daily Tele-graph* javlja iz Smirne, da je nameravana grška ofenziva ia nekaj tednov preložena. * GJunta In Toggenburg. Rimski dsti objavljajo pismo tržaškega fašista jGiunte tirolskem« poslancu Toggen-iburgu, v katerem ga poživlja kot nekdanjega avstrijskega ministra na odgovornost ravnanja z Italijani, posebno v taboriščih za internirance. H koncu pa sledi kopica žalitev. Toggenburg zahteva radi tega častno sodišče, ki naj razsodi med njim in Giunto. » Iz Gornje Slezije. Angleške, irancoske in italijanske čete so zasedle Ratibor in več drugih krajev Gornje Slezije. * Seja zveze narodov. Zveza narodov je otvorila v četrtek po kratki javni seji trinajsto sekcijo. Na dnevnem redu so za evropski mir zelo važna vprašanja, med drugim tudi avstrijski finančni problem, albanske meje, spor med Poljsko in Litvo itd. * Žrtve slnfajnovcev. V angleški zbornici je naznanil minister Greenwood. da so sinfajnovci na Irskem umorili meseca julija 1^20. 568 oseb. * Protlboljševlška vstaja v Sibiriji, protiboljševiške čete so razdrle viadukte med Blagoveščenskim in Chobarovskim. Boljševiki So bombardirali vasi ob Amurju, ki so priskočile vstašem na pomoč. Pogajanja med začasno vlado in Seraenowskim so pretrgana. * Anglija In Kemallstf.' Angleška vlada je naznanila turškim nacijonalcem, da smatra napad, na Carigrad kot »casus belli*. Kakor se doznava, bo v kratkem angleška brigada nadomestila grške čete pri Izmidu, da s tem pre- Ereči poizkus nacijonalcev, da bi se po-istili glavnega mesta. Pik»on: Efijalti. Trst, lo. m»ja. * Hodil sem po dolgi boli cesti, kivo-531 iz Barkolj v Miramar. Na desno ;jc as belimi, od dežja- izpranimi skalami .posejan Kras,, med katerimi blošče rumene cvetke, na levo pa diven razgled zrn to večno molčeče morje. Nekako soparno je bilo. Zrak je bil rako razbeljen, da je bilo dihanje naporno. Na daljnjeni horizontu je bilo opaziti raltlo belkasto meglo, ki je izglodala kakor čoln z razpetimi jadri. Sodci, sem na. eno izmed na obrežju irtagmmadenih skal ter gledal na mladino, ki se jo, kopala v zelenkastem morju. Zavidal sem ji radi njene brezskrbnosti. Potapljala se ,ie v globino, se zopet dvigala, obmetavala s školjkami, brizgala vodo tor delala vrišč, da jp šlo kar skozi ušesa. Včasih je ta ali oni deček prilezel na suho, da se je videlo njegovo kakor orehova lupina o-žgano telo ter legel na prod. Kaj bi dal, ko bi bil zopet v njihovi starosti! Oba sumljiva meglica na zahodu se % orjčela večati. 'Potegnil je piš, duše • Japonska In Wrangel. Kakor poroča „DaiIy Herald*, je japonski poslanik v Washingtonu izjavil, da Japonska ne bo prevažala Wranglove armade v Sibirijo. • Angleška rudarska stavka. Stav-kujoČi delavci pogojev, ki so jih stavili posestniki rudnikov, niso sprejeli. 128*170 delavcev je glasovalo za sprejem, a 325.262 proti. • Neresnične vesti. Iz Londona poročajo, da so vesti o izstopu Amerike iz zveze narodov popolnoma neresnične. Zanimivosti. Zagoneten slučaj. Dne 19. februarja letošnjega, leta je našla zagrebška policija v stranišču hiše št. 20. v Medu-ličevi ulici v Zagrebu mrtvega novorojenčka. Preiskava je osumila kot mater neko Marijo Schwarzbach, rojeno v Mariboru, živečo sedaj v Varcar Vakufu v Bosni, ki je malo pred tem stanovala v isti hiši pri neki Hermini Andjelos. Policija je otroka preiskala ter ugotovila, da je moškega spola ter da je umrlo vsled zadušenja 7. nesnago. Po sestavi tozadevnega, zapisnika, je mrtvo dete prevzela bolnica usmiljenih sester, da ga obducira ter ugotovi pravi vzrok smrti. Policija pa je obvestila varnostno oblast v Varcar Vakufu, ki je takoj aretirala, omenjeno Schvarz-bachovo ter jo prepeljala v zagrebške zapore, osumljeno in obtoženo umora otroka, torej delikta za katerega dolo« oa zakon zaporno kazen od 10—20 let. Obenem pa je bila aretirana ter oddana, v zapor tudi Hermina Andjelos, o-sumljena in obtožena kot sokrivka Sehwarzbachove. Obe sta sedeli v pre iskovalnem zaporu ter čakali na porotno zasedanje, ki se je vršilo te dni in pri katerem sta prišli tudi omenjeni na vrsto. Do tu je bilo pač vse jasno in navadno. Pri razpravi pa se je na velikansko presenečenje ugotovilo, da je bolnica oddala sodišču rezultat obdukcije otroka ženskega spola in ne moškega, kakršno je bilo najdeno v Medu-ličevi uiicj. St. 20. 19. februarja. Vsled tega je nastal prepir, ali je bilo najdeno dete moškega spola, kakor je ugotovila policija, ali ženskega spola, kakor je ugotovila bolnica in ali je bilo najdeno dete sploh identično z obducira nim. Ker je več prič « prisego potrdilo, da je bila policijska navedba, da je dete moškega spola pravilno, je končno zmagalo mnenje, da dete, ki je bilo ob-dueirano ni bilo identično z najdenim. Sodišče je stalo tu pred zagonetko, katere kljub vsem preiskavam in naporom ni moglo rešiti ter je vsled tega bilo primorano obtoženi ženski oprostiti. 2.-3. julija cvetlični dan Ciril-Metodovih podružnic v Mariboru. jo morje nalahko popenilo. Videl sem, kako so se ribiške ladje, ki so tičale skoro nepremično tamkaj zunaj, okre-nile ter drsele proti pristanu. Najbrže se je bliža.1:*. nevihta. Vstal sem, zapel suknjo tesneje ter stopal za otroci, ki sc se podili po cestnem prah«. Moral sem gledati, da me ne vjame neurje na prostori. Par sto korakov sem opazil gostilnico, izpred katere so vlekli, v notranje prostore mize in stole. Nobo, ki je bilo par hipov preje še temnomodro, se je stemnilo. Od obla-kpv, ki so drveli ne vem odkod, je za-dobilo sivkastoorno barvo. Trezali so se plameneči bliski, ki so rezko režali vzduh. Pričelo jc že kapljati, ko sem prestopil prag gostilnice. V veži jc bilo temnikasto, da sem se zadel ob sod ter komaj iztaknil vrata v pivnica Na prsa mi je legel težek vzduh. pomešan z vonjem vina in tobaka Ko sem sedel za mizo/ pokrito z nesnažnim prtom, je natakarica, ravno prižigala svetilko. Kolikor sem zaiuogel opaziti, jc bilo. čedno, in brhko postave .in njene črne. oči, osenčene ml dolgih trepalnic, so; Dnevna kronika. Marhor, 20. junija. — Političen klub JDS ima v torek svoj sestanek. Na dnevnem redu ie predavanje o zgodovini agrarne reforme. Začetek točno ob 20. uri. — Čudni »brezverci*. Klerikalni listi so v dnevih upanja na boljše čase, ko so hoteli tudi pri nas zasidrati ,Slom-škarijo*, v svoiih listih na dolgo in široko dokazovali, da veje v dosedanjih učiteljskih društvih UJU brezverski duh. Posebno radi so očitali to »brezverstvo* učiteljstvu v Ljutomeru. Zadnji .Učiteljski tovariš* pa poroča, da bo proslavilo Učiteljsko društvo za okraj Ljutomer svojo petdesetletnico med drugim tudi s tem, da bo društvo slavnostnega dne 7. julija, pol ure po prihodu vlaka, tudi orisostvovalo spominskemu cerkvenemu opravilu. — Stanovanjska beda In sodnija. Zadnji petek se je zgodilo, da je sodnija deložirala revno in težko bolno šiviljo na zahtevo novega hišnega posestnika, ki rabi dotično stanovanjce za svojega zeta. Ker za deložirano žensko ni bilo mogoče dobiti stanovanja, je ostala na cesti. Takih slučajev, da hišni posestnik na podlagi veljavnih zakonov sodnim potem odpove stranki stanovanje, se pripeti vsak teden. Dobro bi bilo, da bi sodnija deložacijo sklenila za trenutek, ko ima stanovanjski urad za stranko stanovanje na razpolago, da se občinstvo ne huduje ob pogledu na obupanost revežev. — Kurilnica južne železnice na koroškem kolodvoru. Tamošnja delav nica je bila in je še danes, tri leta po preobratu, najhujše gnezdo preobratnih, protidržavnih in protijugoslovenskih elementov. Kazenski oddelek tukajšne sodnije je imel z večino od njih posla. Vsekakor bi bilo potrebno dognati, kaj je vzrok, da se še ni uporabila železna metla in pognala večina teh slovanskemu življu v Mariboru tako nasprotnih pre-kucuhov v Nemško Austrijo, kamor jih vleče. Maitz Anton, klepar v kurilnici je nagnal svojo legitimno soprogo it hiše in si vzel mlado gospodinjo, katero je lastna mati pognala iz hiše. Izgnana soproga se je obrnila na odvetnika, ki je pozval slovenskim dopisom Maitza, naj se zglasi v njegovi pisarni. Res je prišel Maitz v pisarno, se prav togotno razširil in kazoč na slovenski dopis kričal nemško: „Kaj hočete s tem le. Jaz tega ne ravumem.* Poučen, da živi od našega kruha in če ga slovenski dopisi žalijo, naj gre v Nemško Avstrijo, je povedal, da itak nima tukaj obstanka in da pojde. — Gospodje na pristojnem mestu, kaj jih držite, če si sami želijo preč! Radi dela teh par razgrajačev, naše železnice še dolgo ue bodo urejene. — Branjevke in črešnje. V nedeljski številki smo objavili nove odredbe glede prodajanja črešenj, po katerih je le kmeticam dovoljeno prodajati črešnje na litre, dočim jih morajo branjevke prodajati na* kilograme. Teb odredb pa se branjevke ne drže, jih bile v stanu /.mešati marsikatero moško srce. sploh ne upoštevajo ter jih strankam, ki zahtvaio črešnje na v.igo. sploh nočejo prodati. Neka branjevka, ki ima stojnico na Aleksandrovi cesti vreo veletrgovino Turad je izjavila, da to odredbe odseka za določevanje ce«1 ne brigaio in da jih ne bo nikoli upoštevala. Mislimo, da bilo na vsak način potrebno to in njene tovarišice na k« učinkujoč način prisiliti do uvaževaa)* izdanih odredb. — Preuranjena vest. Vest, da je dosedanji mariborski vladni komisar g* dr. Poljanec prideljen kot komisar mariborskemu okrajnemu glavarstvu, e, kor doznavarno od verodostojne strao, še preuranjena. - .1^ — Prijateljski sestanek Ciril-Meto darjev 3. julija ob 15. uri na vrtu Na* rndneoa doma. Brez vstopnine. GouD < korist rodnega doma. Brez vstopnine, — Včerajšnja veselica v . ruskim beguncem v naši vojni reai ii» v«1ed *lah»99 vremena veliko trp je vsled slabega vremena veliko &P... ter se, je morala mesto na prostem v« izključno le v notranjih prostorih- K« temu pa je dosegel obisk okroglo^ 1,^ oseb obojega spola. Na programu sh ruski plesi, prizori iz oper, petje, Pozabava in ples. Sodelovali ste dve go 1 naša vojaška ter ruska iz Strni”1* — Tranzitni promet Mar^o^ Ljutomer In Maribor—Celovec, r f met na teh progah se prične dane* pohdeljek 20. t, m. Vlak v Ljtttofljg opremi z dvema vagonoma slovenske potnike. Vlak sprčmljs in avstrijsko osobje in orožništvo. J* j liju kot obmejni postaji se v® ..j zaprejo. Od tu pa do Radgone *Pf*"U vlak avstrijsko osobje. Naše oso mora ostati v vozovih. V Radgoni P-i vzamejo službo zopet naši železnic* i Vlaki bodo vozili v nastopnem ** « Odhod iz Maribora št. 70 ob 6.D> ^ 72 ob 12.41, povratek v Maribor st- j ob 13.20, št. 77 ob 21.52. Ni progi bo v Pliberku skupna .P^jji Nase osobje bo spremljalo Maribora do Pliberka, odtam v pa avstrijsko osobje Vlaki bodo Odhod iz Meribora št. 411 °b.t 'tft 413 ob 15, povratek v Maribor & u ob 12.23, št. 416 ob 20.45. Vlak ^ ima direktno vozove za Gradec Jjjj št. 72, vlak it. 73 iz Gradca v - , ima direktne vozove na vlak St. 41* ( — Zelo važno za kmetovali V nedeljo 26. junija t 1. bo gosp. Viktor Barešič iz Ljublj*P*u, bližini Maribora praktično ^ novega amerikanskega autostroja«. » orje v poljubni globini, kosi,, n**^ Zunaj je že divjalo neurje. Težke deževne kaplje so monotono udarjale ob tlak ter ob stekleno streho nad vrat-mr. Strešni žleb (je bil najbrže pokvarjen, ker je curljal ravno pod okno dolg svetel curek. Naročil sem si .polič vina tor pogledal po sobi. Bila je skoro pralna razen petih oseb, ki so sedele pri mizi v kotu. V rokalr so držali karte, včasih zapisovali s kredo na leseno tablico tor pili iz velikih kozarcev eririuo. Pri tem so se živahno raztovarjali, krilili z rokami ter včasih pridušeno zakleli. Name so napravili utis odurnih uezuočajne-žev. Vstopil je nov prišlec. Pozdravil je, vtaknil curljajoč dežnik v kot, obesil klobuk na klin, tor se vsedel k moji mizi. Izvlekel je iz žepa robec, si obrisal potno celo, se odkašljal, si naročil pri natakarici, ki je snažila pri točil -niku nože, polič vina ter me pogledal. Bil je krog 5.V 60 let star, debelušaste, nekoliko.skljtu-ette postav.', Osivelih las ter dobrodušnih- potez -na zalitem ohv< seno, robka koruzo, vlači najtefj* L. p mlati, tare, goni lage, mlin* itd- 0 pravi amerikanski čudež, ki se di/Lf rabiti prav za vsa kmetijska i« a.U dela. Je tako urejen, da lahko g®*'^ za kmetijstvo napravljene stroj«. tudi za lesno in drugo industrijo- ^, se nihaja že v Mariboru. Cas c kjer se bodo z njim izvajale poskušnje se bode javilo v pravem Da bode dana vsem kmetovalce«® lm-loinost si ta čudež in njega «P®yi nosti ogledati, se bode vršila po*"®Lj* kje blizu Maribora, vsled česar naj®^, n««*9 zu. Izpod košatih obrvi sp zrle dobrohotne vesele oči. Ma kaj pravite k temu Sitno, kaj, posebno ako ima mnogo opraviL Hujši kot pasja Pripoznal sem mu, da ima v napravil nov požirek. Pri oni f kotu je nekdo po nerodnosti s«1 komolcem po kozarcu, da so je lil po mizi ter se razbil na tleh klim žvenkoih. Začulp se je živ.J* v preklinjanje. Natakarica je s6^; stekleno omaro ter prinesla, uovea * . »Kake sitnosti mi delajo na ri— Vsako jntro — vesele novice, ~ W>vske dopise — ljubavne pravnice, — ter druge notico; —prinašajo ‘p°stirčki, vsen« starim in mladim, ^k jih nestrpno pričakuje, kaj mu ^jo vsega prinesli. Vsi ti poštirčki imeli 10. julija, vrtno veselico, na V restavracije .Gambrinus*. Začetek 16. uri, konec ob 24. (polnoči). Na *edu bodo: koncert, ples, srečolov, ^ov, amerikansko kegljišče, t«r raz-druge zabave. Pri koncertu in ple-'vira železničarska, godba. Vstopni-’ din. za osebo. Ker je čisti dobiček snjen bolnim članom in njihovim 'nam, upamo da pride na to voee-se, staro in mlado. Najdeno. Pr! okrožnem zletu Malega Sokolskega Okrožja se je ni-Ki *«nski površnik, ki se ga dobi pri *n'ku .Sokolskega doma' v Studencih. gL Tajno upanje na povrnitev zla-,5 »»tarih časov* je gojila hišni po-u,r.n,ca Klara Potbauer v Tvomiiki dž» Jer ,ltrbno hranila prusko, ma-«t,J ° in starosvstrijsko cesarsko za-J|Vo» da bi jih imela za vsak slučaj Pkai2ki' P°,idji P* J‘b ~~ z#’ h-vT* Najdena j« bila v klavnic? suklja, pri policiji. Aretiran je bil vadi beračenja h J, V0*- v Sv. Petro pri Celju rojeni 8ntm Strašek. *e.ip-Tatvina. Iz podstrešja na KoroSki H ji &, je neznan tat ukradel Ma- 3g0o p1®'* Crno ™oško obleko, vredno • Pred nakupom se svari. ^tn»~vP(^ <,0ina se ie Odstranila 64- ovi „1. .ania Majer, stanujoča v Linhartih Stl 16- Komur je o njej kaj ^ano' naj javi P0licyL ' ffibanjr na Mad* em‘ *«ii badimptstin, meitegi upravnega odbora j© iajavil mestni načelnik v svcjom poročilu, da zasledujejo šfiri strokovne delavce ^splošne tovarne strojev, žsaradi razširjanja francoskih letakov. Nadalje poroča, da donašajo iz Rusije se vračajoči ujetniki, inštrukcija za razsir jonjo komuni -stično Organizcaije po vsej‘Madžarski, Večin«-', teh ljudi se nahaja.'v Caotskem taborišču pod nadzorstvom, — Mejniki. V radgonskem »okraju so že postavili mejnike. Večji nosijo napis. vS£fS“ in .datum: ; 19, septembra 1920! St,. Germain«. — Radincf. Letos se vršijo vojaški nabori, ki so se do sedaj vedno vršili v Gornji Radgoni v Radinčih. Sirijo se vesti, da se bo tudi sodišče preselilo iz Gornjo Radgone v Radihee. Prizadete občine proti temu protestira jo, ker ..so Radinci v celem okraju najbolj oddaljen kraj. Kultura in umetnost. x Iz pisarne Narodnega gledališča. Danes v pondeljek uprizori mariborska srednješolska mladina v našem gledališču Cankarjevo .Lepo Vido* na korist dijaške kuhinje. Igro je izrežiral iz prijaznosti gospod Milan Skrbinšek, — Jutri v torek je zadnjič v sezoni „Jesenski manever* ob znižanih cenah, kar bo omogočilo gotovo večji obisk. x Častni večer Slavice Mezgcčeve. V isoboto IS. t. m. je slavila, naša prva subreta gdč. Slavica Mezgcčeva svoj častni večer v naslovni ulogi operete »Boccaccio«. Viharen aplavz, oh prvem njenem nastopu je pričal, kako priljubljena je naša Slavica pri mariborskem občinstvu, katero ji je darovalo obilo cvetja in drugih darov. Kakor se čuje se je najslabše izkazala uprava gledališča, ki je kljub temu, da je bilo gledališče razprodano, poklonila kot priznanje za njeno celotno umetniško delovanje v denarju znesek 200 K (dvesto kron). — Naši mladi in nadebudni pe^ki, ki je letos ponovno, dokazala svojo zmožnost in ki baje zapušča, naše gledališče, želimo tudi v naprej obilo uspeha. R—to. x Ivan Cankar: Lepa Vida. Ze več naših pisateljev je skušalo uporabiti motiv »Lepe Vide*, te najgloblje slovenske narodne pesmi, po svoji obliki pač bolj Prešernove nego narodne. To ni čudno: pesem hrepenenja je to — in kje bi megel umetnik najti bolj primeren, bolj globok, bolj občečloveški motiv, nego je hrepenie Človeške duše ? Bedno je živela lepa Vida, uklenjena ob starega moža, ob bolnega otroka, sanjala je o lepem življenju nekje v daljavi ko pa so njene sanje postale resnica, je zahrepenela nazaj po svoji bedi, po svojem možu, po svojem otroku. Vida vsak dan je pri morju stala, se po sinku, oči, mož’ jokala. Tako izzveni pesem in nič ne izvemo, kaj se je zgodilo nadalje. Kakor da manjka pravega konca, se nam ždi navidez — in vendar je |a zaključek .Lepe Vide* eno najsijajnejših mest slovenske umetnosti: v brezkončnost izzveni, kakor je hrepenenje, ki ga pesem izraža, brezkončno, neutežljivo, večno. Cankar docela po sveje interpretira .Lepo Vido*. V svoji pesnitvi se ne naslanja na narodno pesem, od nje je vzel le ime in motiv hrepenenja. Toda ne tistega hrepenenja, ki je več ali manj delež vsakega človeka, ki ga tudi najbednejši Čuti v svoji duši in ki bi ravno zaradi te občečloveške veljave moglo postati predmet grandiozne tragedije, kakor je Goethejev Faust Umetnika, ki bo tako Široko in globoko zajel motiv naše pesmi, .Lepa Vida* Sf iCak?* ,Cankariu je »Lepa Vida* postala simbol samo njegovega hrepenenja; hrepenenja, ki ga čuti umetnik. Za nikogar nasprotje med resnico in sanjami ni večje »ego za umetnika, zato v nikomu ni hrepeneje globlje in silnejše nego v njem. Ako bi se njegove sanje uresničile, ali bi ne bilo potem hrepenenja konec? „Ce bi trdege dela ne bilo, ne trpljenja,' ne bridkosti _ odkod bi bile sanje?* Tako je zapisal Cankar o Petru Klepcu v .Pbdobah iz sanj*,na tej osnovi misli je zgrajena tudi njegova .Lepa Vida*. V takozvani mrtvašnici, sredi bednih, bolnih študentov in izgubljenih eksistenc (Mrva. Diffljin) /,* dom* lepa Vid«, Tera se |e porodila, med zamreženim zidovjem, ki je kakor ječa, med ljudmi, ki jih je življenje izobčilo iz sebe. Nikjer drugod kakor tam ne more biti njen dom. Kajti nikdo ne hrepeni tako čisto j in tako silno kakor ti izobčenci v svoji I ječi ; lep* Vida pa ni nič drugega ko njih poosebljeno hrepenenje. Ako bi ne bilo ^mrtvašnice*,- bedne rednosti, r ali bi bilo to hrepenenje tako lepo ? 'Nel Zato pri Dolinarju, človeku, ki živi v sreči in sijaju', Vida ne more ostati trajno; le mimogrede se pojavi pri njem, kakor trenotna bolezen, ko tudi trezen Človek vsakdanjosti zasanja in zahrepeni - ■— potem pa se vrne nazaj med svoje izgnance, zvesta tolažnica jim do smrti (Poljancu, Mrvi, Damjanu) in vedno novim vodnica skozi Življenje (Dionizu, študentoma). Tako je Cankarjeva „Lepa Vida* visoka pesem hrepenenja, tistega hrepenenja, ki nam ozarja mračno resničnost in nas iz noči dviga k solncu. Kljub temu simboličnemu pomenu cele pesnitve pa ima Cankarjeva .Lepa Vida" brez dvoma docela reelno ozadje. Kraj — mrtvašnica -— je stara cukrarn* ob Ljubljanici, kjer se koncem preteklega stoletja zbirala in deloma stanovala vsa naša takratna moderna: Kette, Murn, Cankar, Zupančič. . . V Poljancu, Dionizu in obeh študentih imamo očrtane njih zastopnike. A tudi Mrva in Damjan sta gotovo reelni osebi, ki jih je Cankar spoznal, ko je stanoval v .mrtvašnici*; saj omenja Damjana v svoji zadnji baladi tudi Murn Aleksandrov. Isto-tako je brez dvoma živela Vida, hči študentovske matere v cukrarni. V četrti noči svoje .Nine* nam Cankar celo pripoveduje njeno tragedijo: izcukrarne jo je — mlado, hrepenečo deklico — izvabil tuj gospod — in ko se je vrnila, osramočena in ponižana, je poiskala tolažbe v Ljubljane!. Jasno vidimo, kako je ta reelni dogodek dal osnutek Cankarjevemu delu. Skoda, da nam razen tega, kar je podal „Prijatelj” v uvodu Murnovim pesmim, še nikdo ni natanko orisal življenja in razmer v cukrarni v času, ko se je v njej porajala naša moderna: bil bi to najboljši komentar za marsikatero umetnino. x Rijavec In Liča^ v Mariboru. Pred skoro šestimi meseci st&' se napotila naša odlična umetnika tenorista Josip Rijavec in pianist Ciril Ličar v tujino, da poneseta tudi njej našo jugoslo-vensko pesem in sploh našo glasbeno umetnost. Pot ju, je vedla najpreje v Češkoslovaško, kjer sta priredila v' Pragi jo v nekaterih dragih večjih mestih več sijajno uspelih koncertov, o, katerih so prinesli najlepšo sceno celo najuglednejši listi, kakor .Narodni Listy“, „Cas“ in *Gazette du Prague\ Iz Cežkosiovaške sta se podala nafia mlada umetnika na Angleško, kjer jima je star velik prijatelj Jugoslovenov Scotus Viator kot zaščitnik omogočil, da sta nastopila v Londonu celo pred zbrano glasbeno izšolano publ ko ti} zastopniki Časopisja. Da sta tudi tam uspela, nam služi najboljši dokaz dejstvo, da* sta prejela več ponudb raznih svetovnih agentur, katere sta pa odklonila. Sedaj prihajata za trenutek na oddih v domovino, predno se podasta zopet, na pot čez moije, v Ameriko. Ob tej priliki obiščeta tudi naš Maribor, kjer priredita 22. t. m. ob 20. uri v Gčtzovi dvorani koncert. Iz sporeda, ki ga bomo še objavi, je razvidno, da bo nudil ta večer res> prvovrsten užitek, ker še bodo izvajala samo najboljša dela naših najboljših glasbenikov. Prepričani smo, da bo naše mariborsko občinstvo znalo ceniti nastop teh dveh umetnikov ter bo napolnilo dvorano do zadnjega kotičku. Sporf. Sokolstvo. o Jezdni odsek Sokola v Mariboru ima v torek, 21. t. m. sestanek v prvi sobi restavracije Narodnega doma ob 21. uri. Predmet razgovora je udeležba na zletu v Osijeku in razvitje prapora. Bratje, udeležite se vsi! Zdravo! Načelnik. Kino. Mestni kino. Na splošno zahtevo i se igra &e dants in jutri monumentalni, I film v e, činih ,StradajoCi milijonarji«. j c Poziv moštvu »Old Boys« !. SSK Maribor! Pred kratkim je bila tekma j med L moštvom 1. SSK Maribor in ! moštvom starih gospodov istega kluba, j Ker so baje zadnji zmagali, trdijo isti j trdovratno,. da so v vseh ozirih boljši ; od prvega moštva, zlasti njih golmats j in da bodo nadomestovali 1. moštvo odslej oni. Pravičnosti na ljubo poživlja i prvo, moštvo moštvo »starih gospodov* k. prvenstveni tekmi za torek, dne 21. junija ki se mora vršiti ob vsakem vremenu. Začetek ob bol 19. uri. Rezub tat tekme’ bo odločil, kdo naj: odslej zastopa 1, moštvo 1. SSK Maribor. Slavno občinstvo že v naprej opozorimo, naj pripravi zadostno število žepnih robcev, ker. smeha bo Obilo, zlasti ker bo naj* brže friorala poseči vmes tudi rešilna postaja. — Zvečer velik pogreb, na Pobrežje/kjer bo moštvo starih gospo do'1 našlo zaslužen mir. Igralci 1. moštva SSK Maribor. Klariborska porota. ' i ■ ' Mariboi1 Ki,- /uniji" Tatvina. . Pri poizkusu utihotapiti jajca čez mejo pri Gornji Radgoni, so zapazili varnostni organi 12 mladeničev. Zaplenili so jim jajca in jih odvedli v stražnico v cvrho zaslišanja. V stražnici jt ležal v pletem odprti košari zavoj bankovcev. Gotovo zelo za-peljiva prilika odškodovati se za zaplenjena jajca. Eden izmed 12 mladeničev je res tudi vzel bankovce iz košare, s! pridržal enega po 400 K, drugi pa so prišli v roke današnjemu obtožencu, 20 letnemu Alojzu Nemcu, ki jih je pridržal. Razdelil je bankovce med tovariše in sicer vsakemu po 400 K; njemu je ostalo 1200 K. Ker so pa mladeniči vso škodo poravnali in je obtoženec, ki je vse skesano priznal, naredil vtis nepokvarjenega fanta, so porotniki edino njim stavljeno vprašanje na hudodelstvo tatvine z 9 glasovi zanikali in je bil obtožene« oproščen. Muriber, Nerazumljiva oprostitev. Na večer, dne 22. julija 1919 je izbruhnila v Mariboru vojaška pobuna, ka eri so se pridružili dragonci, pešci ia topničarji. Puntarji so vdrli v topničar-sko vojašnico in prisilili topničarje x grožnjami in obljubami, da so se jim pridružili, Eden najpredrznejših je bil pešec Franc Ogrizek od Sv. Florjana pri Rogatcu, ki je dejansko nastopal proti nekemu poročniku, mu iztrgal v telefonski govorilnici slušalo jz rok in ga pahnil iz sobe. Ogrizek je z drugimi, po imenu neznanimi tovariši, približno 40 po Številu, predrl z bajoneti zid sobe, v kateri se je nahajala polkovna blagajn*. Na njegov poziv se je splazil topničar Ferdinand Rubin iz Slovenjgradca skozi Odprtino v blagajniški prostor, za njim pa Ogrizek. Našla sta šest blagajn. Štiri so bile prazne, dve pa sta vsebovali večje vsote denarja: toppičarska 48.344*48 K, bolniška blagajna * p* 31.429’44 K ter ste bili obe dobro zaklenjeni. Končno, je Ogrizek s tovariši razbil s krampom' blagajni in vsi so se vrgli na denar. Ogrizek sam si je pridržal 20.000 K, Ferdinand Rubin je dobil nekaj stotakov, ves ostali denar drugi, tako, da jč ostalo v blagajni samo 370 K. Ogrizek je bil drugi dan aretiran, po« srečilo pa se mu je še tisti dan pobeg-: niti iz vojaških zaporov. Podal se je « denarjem v Gradec in ga je skril pri nekem svojem prijatelju. Ni pa dolgo vlival svobode, kajti že meseca oktobra je bi! aretiran v Gradcu in izročen našim oblastvom. Let* 1920 se mu je zopet posrečilo uiti iz zaporov, a je bil zopet vjet. Dne 14. marc* 1921 se j* vršil* proti njemu porotna razprava, bil je soglasno spoznan za krivega in obsojen na 18 mesecev težke ječe. Ferdinand Rubin je bil pozneje za* sačen in je stal danes pred porotniki Svoje dejanje je priznal. Porotniki pa so kljub temu — krivdo zanikali z 9 glasovi tako, da je moral biti oproščen. Na ta slučaj se zopet lahko skicujej«* tisti, ki so nasprotniki porote, ceš, d j porotnik* niso vedue kos svsjt oflo^ri Strta 4^ Vf A B O R\ Ktofoor, 21. Juani* 1921 Gospodarstvo. S Situacija na vinsKem irgn. Na vinskem trgu Je opažati v zadnjem Bseu splošni počitek, tako pri na«, kakor v dragih državah. Nemška Avstrija je Sim najbolj mogoče omejila »voz inozemskega vina, dasiravno so lastne zaloge neznatne. Uvoz iz Madžarske je vsled prenapetosti valute pojenjal in etana danes na Dunaju hi za-earin jenega, a ne obdačenega vina 8500 do 10.000 K. Na Madžarskem se je izvorna taksa na vino po zahtevi zainteresiranih ukinila, a tudi to vinske t rgovine ni povzdignilo. Kupuje se samo eno, kar se more takoj zopet prodati. Zanimivo je, da se je konzum vina na Madžarskem samem zmanjšal in se trgovci, ki so oskrbovali budimpeštanski trg a vinom, pritožujejo o slabi kupčiji. Na češkoslovaškem nameravajo carino na vino povišati, dasiravno trgovina ni baš živahna. Z zaključkom fran-, eosko-češkoelovaške trgovske pogodbe so prenehale živahne ponudbe francoskih trgovcev. Češki trgovci se nadejajo padanja vinskih cen. Pri nas je položaj neizpremenjen. Eksportna trgovina po vsem miruje in pride edino lastna potreba v poštev. Zalog je do-volj na razpolago. Vsled dobrega sta-stja vinogradov cene padajo. Za vino BiabSe kvalitete se plačuje 600—700 K za hektoliter, v Dalmaciji celo 80—85 .Aro®. Stagnacija v Italiji traja še na Stelje. Osobito vino lažjih zaostaja. Ekspert je neznaten. V Trstu stane hektoliter 19—21 lir, med tem ko so alkoholizirana vina Se ceneja. V Nemčiji po-Ziv* vsa vinska trgovina, dasiravno Zobrva tako cene oferte za boljša španska vina, s katerimi ne more konkuri-•arati niti Madžarska,, niti Nem. Avstrija. V Švici je pričakovati zvišanje svinskih tarif. Na Francoskem je nastal pr vinski trgovini mir vsled slabega vremenskega vpliva na vinograde. Cene belemu vinu znašajo 50—60 frankov «a hektoliter. g Mariborsko sejmsko poročilo. Na •vinjski sejem dne 17. t. m. se je prignalo 348 prašičev in 4 koze. Cene so jbile sledeče: Plemenske svinje kg žive lieže od K 24.— do 26.—. Polpitane svi nje kg žive teže K 26. Mladi prašiči 6 Ete 10 tednov stari K 240 do KT 360 eden. Od 3 do 6 mesecev stari K 380 do 700 eden. Mesarji so ponujali za polpitane svinje za zakol K 20 do K 24 za kg ži-»ve ttže. Kupčija je biia posebno z mla-8fmi prašiči zelo živahna. ' g Konferenca delegatov trgovskih In obrtnih zbornic. Pod predsedstvom ministrskega predsednika Pašiča je bil iv petek pop. ob 16. uri v Beogradu Konferenca delegatov trgovskih in o-ibrtnih zbornic iz Ljubljane, Zagreba, Splita in raznih delegatov političnih strank, med katerimi je bil tudi bivši tirvatski ban dr. Laginja. Na tej konferenci so razpravljali o ureditvi nalaga trgovinskega prometa in trgovine kakor tudi o vprašanjih', ki so s tem v zvezi g Razdelitev plovbenera parka na ponavL Kakor se zatrjuje v parlamentarnih’ krogih, se je rešilo vprašanje razdelitve na Donavi zaplenjenega brodovja na ta način, da se tudi naši državi priznava pravica na ta plen. Bo teli vesteh bi pripadlo naši državi vse brodovje, ki ga je zaplenila na Donavi Madžarski listi pa prinašajo tast, da se izdeluje v Parizu pravilnik, B razdelitvi tega brodovja, v katerem M ne priznava vse pri nas zaplenjeno brodovje naši državi. g Cene cementu padajo. Medtem, ko se je še nedavno plačevalo cement po 220 K za 100 kg, se ponuja sedaj isti iz Splita po 150 K za 100 k£ Iranko vagon Zagreb. Pričakovati je, da bo to znižanje cen ugodno vplivalo na zidanje* ker se bodo znižale cene tudi ope ki, čim postane premog cencjši g Gospodarski položaj v Rusiji. Vodja finskega trgovskega poslaništva ravnat el Hovilama, ki se je pred kratkim vrnil iz Rusije, pripoveduje, da so v Moskvi in Petrogradu nagro-madene velikanske količine kož, konoplje, konjskih žim i. dr., ki so še o-stanki predvojnih zalog. Privatno Rusija Sedaj še silno malo producira. V petrograjskem okraju je delo v industrijah vsled pomanjkanja kruha onemogočeno. Z odpravo prepovedi zasebne trgovine se je položaj vrlo malo izboljšal. Sovjetska vlada je odpravila sekve9tre podjetij, ki imajo manje kot 30 delavcev zaposlenih. Ta podjetja lahko delajo na svoj račun- Prometne razmere so se v zadnjem času nekoliko zboljšalo. Med Petrogradom in Moskvo vlaki redno vozijo. Posebno živahen je v Moskvi promet z osebnimi avtomobili, ki jih ima blizu 15.000', med tem ko v Petrogradu ni opaziti nikakega blagovnega prometa. Slike v mestu so žalostne. Blago za izvoz se mora plačati pred odpošiljatvijo v inozemski valuti ali zlatu. g Uvozna taksa na nemško blago v Romuniji. Romunska vlada je odpravila 50 odst. takso na blagor* uvaža-no iz Nemčije. To se je zgodilo na pritisk nemške vlade, ki je za dovoljenje izvoza od Romunije naročenih lokomotiv in vagonov v vrednosti od 600 milijonov lej, stavil apogoj, da Romunija ukreni vse prisilne mere napram Nemčiji. g Izvoz živine na Madžarsko dovoljen. Ministerski svet je ukinil prepoved izvoza živine, ki je trajala že eno in pol leta. Dovoljenje za izvoz daje v posameznih slučajih minister za poljedelstvo. g Posojilo Portugalske v Ameriki Portugalski finančni minister Maria da Silva je najel v Zedinjenih državai 50,000.000 dolarjev posojila po 7 in Po1 odst. obresti ki ga porabi Portugalska za nabavo premoga in živeža. g Produkcija petroleja v Zedinjenju državah. V Zedinjenih državah je zna-Sala produkcija petroleja lefei 1919 337,700.000 sodov, proti letu 1913 za 78 odst. Kljub temu pa se je potreba pe* troleja v Zedinjenih državah tako po* večala, da je država morala lansko leto 92,000.000 sodov od drugod uvažati. g Čehi v Berlinu. Trgovska zadrug« čeških bank je kupila »Grundbank« * Berlinu ter zvišala kapital od 2 aa 5U milijonov mark. Mala oznanila. Vrtnarskega vajenca sprejme velevrtnari.ia Dzamonja in dr., j Maribor, Čopova nL 17. 847 Vlts as eno družino t & »o- i batni in lepim vrtom *• takoj' proda. Vprala se v upravi .Tabora". 81i <5—6 Odd« s« soba i steljama Naslov npravniStvu. dvema pose iive v Singer Singer Glavni urednik: Radlvol Rehaft Odgovomi urednik: Pran V o t1 **• ilvalni stroji Šivank« nadomestni dali g Stanje češke kovinske industrije. Vsled stavke kovinskih delavcev na Češkem nastaja kriza v ekonomskem življenju. Industrijalci so izjavili da bodo morali vsled tega znižati mezde ali pa podaljšati delavno dobo, če hočejo še nadalje konkurirati na svetovnem trgu. Delavci se seveda temu namenu protivijo in možno je, da se to gibanje razširi na vso češko industrijo. Soc. demokrati z ozirom na to borbo med delavstvom in industrijalci so izjavili, da. neče jo sodelovati v vladi, ki bi potem no imela večine. Tudi komunisti izrabljajo ta položaj in pri tem jim povriaga velika nezaposlenost. Češka vlada je uvedla takozvana telefonska posojila po posebnem ceniku, ki jih namorava uvesti tudi za promet. g Zvišanje telefonskih in brzojavnih pristojbin v N. Avstriji. Avstrijski prometni minister snuje zvišanje telefonskih in brzojavnih pristojbin tako, da bo stala beseda ža inozemstvo 4 K, za časopisne brzojave 2 K, najmanjša pristojbina pa 40 K. “V prometu z Nemčijo, Švico, Jugoslavijo, češkoslovaško in Madžarsko bode znašala pristojbina za besedo 6 K, pri časopisnih brzojavih 3 K, najmanj pa 60 K; za Italijo se zviša na 9 K oz. 4.50 K, najmanj 90 K. Za ostalo inozemstvo se šele pred kratkim zvišane čeme ne bodo zvišale. Telefonske pristojbine se zvišajo za 200 odst. Pristojbine telefonskih odjemalcev se bodo zvišale na Dunaju za 80 do 150 odstotkov, izven Dunaja pa za 100 odst. Zelo zvišana bo telefonska pristojbina za Švico, ker se dosedaj ni oziralo na diferenco med frankom in krono. Pri proračunu pristojbin za Madžarsko bo tvorila po medsebojnem 1 sporazumu temelj vrednost zlata. V prometu s Češkoslovaško in Poljsko bodo veljale notranje pristojbine z nekaterimi dokladami. g Kriza tekstilne industrije na Italijanskem. Italijanska tekstilna industrija se nahaja v težki krizi, če bi se danes sestavil proračun, pokazala bi se veČstomiljonska izguba. Večina predilnic je nabavila bombaž po 27 cente-simov za funt, a danes je cena za 14—15 cent. nižja. Znamenita firma Verna v Milanu izkazuje pasive od 7,700.000 lir. Dijak i*če f/tt počitnice primemo pisarniško ati in*trnk-ejjgko sluibo. „ Lahko motorno kolo (Motor-iievei t 3 cilindra, dobro ohranjeno, m prod*. Dravtka nlica 11, gostilna. m strojne dl]« Velik« pollijatav la Amerik« dosp«ls. Debi •* •*** * n«il podru Snlci ; . Singer šiv. stroji Bourna & Co. Nawytf» podružnic* Maribor, začasno Dravska ullee 1®* Ugodni plačilni pogoji n« obrok«. Zadružna gospodarska banka d. d. v Ljubljani Brzojavni naslov: Oospobanka ,Maribor. —. Šim. poftno-čekovn. urada: 18.445. — T«l«(on it.311 m je otvorila svojo ¥ na Koroški cesti št. I, L nadstr. 808 6-3 Podružnica Izvršuje vse v bančn* stroko spadajoče posle pod najugodnejšimi pogoji. Prodala srečk* državne razredne loterije. Sprejema prijave za subskrlpeljo delnic lil* emisije Zadružne gospodar« banke* G as.......!!—ir-r-ai Telefon Ste«. MB $9 esrituke TrtdeSttltttfr tul mc TakMiHMjk vsakovrstnega blaga, .-o: Mednarodni prevozi. aK Selitve z patentiranimi pohSt-m strani. uk Spofirijtkft dostavne . nnllitift !k4m šehMMiM« jimr Oaojav. saitov: 3ps4ftjflW»‘ Predprodaja vozovnic; » v*e prog* Ha« ta dii&fse lelesnlM. .•SHtaJLZL decnlSka družba za Mednarodne transporte v tjeblfeRfc Podružnica: MARIBOR. Aleksandrova casta it. 9SL Podružnice: MARIBOR, ZAOMB, BtOORAO. TRST. RftM, Uttiuk m i^aajaMMi r. linji; Mirlbftjfkft lUJura* d, d,