Slovenski dom
SpeAztooe Ib afcbonamente posfatm Poitnlna platana ▼ gotovini.
Lir 0.50
.SLOVENSKI DOM* Izhaja tfsV delavnik opoldne, Urejuje: Mirko
Javornik. Izdajatelj: Inž. J. Sodja. Za ljudsko tiskarno :Jože Kramarič, vsi v Ljubljani. Uredništvo in Uprava: Ljubljana, Konitarjeva 6. Telefon 4001 do 4005. Mesečna naročnina U lir. za tujino 20 lir.
V Ljubljani 20. avgusta 1943 - Leto Vlil. - št. 189
Bollettino di guerra 1181 ATTACCHI Dl BOMBARDIER! E AEROSILURANTI C0NTR0 IL NAVIGLI0 NEMIC0
1 piroscafo affondato, 25 navi danneggiate
Comando Supremo. Bollettino dl guer-ta No. 1181:
Per la battaglia della SIcllla cosl tena-eemente sostenuta dalle divlslonl ltallane a germanlche merita nna partlcolare men-zione 1'opcra della marina e dell’avIazlone prodlgatesj sla dnrante 1 combattlmentl sla nella dlfflclle fase dello sgombcro dal-1’isola.
II porto dl BIserta 6 stoto bombardato da veli voli germanlcl. Un piroscafo da 3(1(1» tonnellate rl.ulta affondato e 25 navl per oltre 100.400 tonnellate dl stazza dan-negglato. Nostri aereo sllurantl hanno at-taccato nn convogllo presso BIserta e sllu-rato nn mercantlle nella zona dl Capo passero. In combattlmentl aerel la nostra oacela abbatteva clnque »Spdtfirc«; altrl dne vellvoll preclpltavano sotto 11 tlro di eacelatorl tedescbl, Dalle operazionl dl guerra tre nostri aerel non facevano rl-torno. U nemloo effettuava lneursionl sul-le Iocalltk delle provlncle dl Reggio Cala-brla, Napoll e Cagllarl; le batterle della dlfeea dlstruggevano un apparecchio cbe B’lnablssava ln mare presso S. Antioco.
Generale AMBROSIO.
Napadi bombnikov in torpednih letal na nasprotnikove ladje
Vojno poročilo 1180 — En parnih potopljen, 25 ladij za čez sto tisoč ton poškodovanih — Zasluge italijanskega orožja v bitki za Sicilijo
Vrhovno poveljstvo. Vojno poročilo 1181:
V bitki za Sicilijo, ki so Jo tako žilavo prestale Italijanske ln nemške divizije, zasluži posebno omembo delo mornarice 1 n letalstva, ki sta se izkazovala bodisi med boji, bodisi v težavnem obdobju med lzpraznjevanjem otoka.
Nemška letala so bombardirala pristanišče v Blzertl. Kaže, da Jo bil potopljen 3000 tonski parnik, 25 ladij za več kakor 100.000 ton pa poškodovanih. Naša torpedna letala so napadla ladijski sprevod blizu BIzerte ter torpedirala trgovsko ladjo na predelu ob rtu Passero.
V letalskih bojih so naši lovci zbili pet »Spitflrejev«, še dve letali sta treščili na tla po strelih nemških lovcev.
Z vojnih nastopov se tri naša letala niso vrnila.
Nasprotnik je Izvedel letalske napade na kraje v provincah Reggio Cala-brla, Napoll in Cagllarl. Obramb-ne baterije so uničile en stroj, ki »e Je pogreznil v morje blizu S. A n 11 o c a.
General AMBROSIO.
Rim, 20. avg. s. Agencija Stefani objavlja: Vnovič je kr. mornarica z molčečo vedrostjo, ki je njej lastna, ob vojaških nastopih na Siciliji izvedla prav tako ne-nadomestjivo kakor veličastno delo z majhnimi enotami, lahkim ladjevjem, motornimi vlačiloi, majhnimi parniki in oboroženimi motornimi jadrnicami, kakor sta to velevala tesna Mosslnska ožina ln njeno obrežje.
Ako delovanje italijanske mornarice pokažemo v številkah in po izidih, dobimo zares velikanske uspehe, ko je zaradi dovoza prehrane ln ojačenj brodovje prepeljalo ogromno ljudi, orožja, blaga, oklepnih vozil, avtomobilov in preskrbe vsake vrste. Nasprotnikovo letalstvo, ki je bilo zmerom po številu močnejše nad pomorskimi zvezami s Sicilijo, ni dalo štirideset dni nobenega miru ladjam in uporabljenim vozilom, zlasti pa ne tistim, katerim so vojne potrebe nalagale, da so plula zunaj prave ožine. Na morju in v pristaniščih, na odprtem morju in ob obrežjih so bila vsa plovila stalno izpostavljena
Veliki	uspehi	vztrajne
Pregled dogodkov na bojiščih — Izgube zaveznikov v bojih na Siciliji
Hitlerjev glavni stan, 20. avg. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo:
V peti obrambni bitki na kubanskem mostišču, ki se ,1e začela II. julija, so nemške In romunske čete pod poveljstvom generalnega maršala v. Kletsta ln generala pionirjev JHnickeja do 12. avgusta v trdovratnih bojih odbile trajne prodorne po-sknse H sovjetskih strelskih divizij, -'veh oklepnih brigad ln 3 oklepnih polkov ter prizadele sovražniku zelo velike krvave izgube. Pri tem obrambnem uspehu je bilo udeleženo nemško letalstvo pod poveljstvom generala Angerstelna ln romunsko letalstvo pod poveljstvom generala Georglna.
Na odseku ob Mlusu je sovražnik pri Krtjbiševu po močni topniški pripravi iz-nova prešel k napadu. Pri Izjumn Je sovražnik z močnimi silami ie nadalje poskušal vdreti. Na obeh odsekih so nemške žete 'V sodelovanju z letalstvom ln romunskimi bojnimi letali krvavo odbile v trdovratnih bojih sovražne napadnlne valove.
Na bojišču pri BJelgorodu se nadaljujejo trdovratni boji, v katerih so sovjet-ske čete Imele nenavadno hude Izgube. Nad 100 oklepnih In napadalnih topov je bilo tukaj sestreljenih.
Na srednjem odseku bojišča holjievlkl nadalje napadajo s spremenljivo močjo. Val poskusi BOvražnlka. da bi prodrl nemške postojanke, so se Izjalovili.
Tudi pri Stari Rusi ln pri Ladoškem jezeru so se ponesrečili vsi sovjetski napadi s najtežjimi Izgubami.
Nomškl gorski lovci so na odseku pri Lugiju vrgli tudi včeraj napadajočega sovražnika z velikimi Izgubami nazaj.
V letalskih bitkah Je bilo brez lastne Izgube sestreljenih 21 sovražnih letal. Dne 18. avgusta Je izgubila sovjetska vojska 284 oklepnikov. V zadnjih dveh dneh je Izgubila 118 letal.
Zaščitne enote vojne mornarice so potopile v noči na 18. avgusta na Azovskem morju dva sovjetska motorna topnlčarska čolna.
Na morju pri Ribiškem polotoku so nemška brza bojna letala potopila 4 sovjetske obalne tovorne ladje, natovorjene z oskrbovalnim blagom.
V času od 10. julija do konca bojev 17. avgusta so prizadeli na področju Sicilije oddelki vseh vrst vojske in oborožene sile ameriško - britanski vojski težke izgube. Poleg visokega števila ujetnikov so izgubili Britanci ln Američani tretjino uporabljenih čet na mrtvih in ranjenih. Uničenih ali zaplenjenih je bilo 383 oklepnih vozil in oklepnikov, 63 topov vseh vrst, 632 letal in 11 tovornih jadrnic. Potopljenih je bilo 61 pretežno z moštvom in vojnim blagom natovorjenih prevoznih ladij s skupno 230.120 tonami, 1 križarka, 7 rušilcev, 3 korvete in številni motorni topničarskl čolni ter manjše bojne ladje. Nadaljnjih 53 tovrnlh ladij s Bkupno 278.750 tonami je bilo v istem času tako težko poškodovanih, da je mogoče računati z njihovo Izgubo.
V prvih dveh tednih avgusta je bilo s Sicilije na kopno z majhnimi ladjami prepeljanih okoli 17.000 ton streliva in prtljugo, skoraj 10.000 avtomobilov, kakor tudi vse
nemške in italijanske čete z vsem orožjem in voznimi potrebščinami. Nazaj pripeljanih je bilo končno nad 4000 ranjencev. Majhne ladje so pri prevozu sestrelilo skupno 48 sovražnih letal.
Oddelki nemških bojnih letal so včeraj ponoči dosegli pri napadu v vodah pri Blser-ti bombne zadetke na eno vojno ladjo, 25 prevoznih ladjah z nad 100.000 tonami in več izkrcevainih ladjah.
V	Mesinski ožini je protiletalsko topništvo sestrelilo 7 sovražnih letal.
Ob zori današnjega dne je prišlo pred nizozemsko obalo do bitke med zaščitnimi enotami nekega našega ladijskega sprevoda in britanskimi brzimi čolni. Sovražnik je izgubil pri neuspešnem napadu en brzl čoln, trijo nadaljnji pa so bili b topovskimi zadetki poškodovani.
Med napadalnimi oglednimi in lovskimi poleti nad Atlantikom so zanetila nemška bojna letala požar na sovražni trgovski ladji s 5000 tonami in sestrelila štiri britansko-ameriške bombnike, med njimi dvoje velikih vodnih letal.
Včeraj ponoči je bilo pri motilnih poletih maloštevilnih sovražnih letal nad obmejnim zahodnim ozemljem Nemčije sestreljeno eno sovražno letalo.
NEMŠKE ŠTEVILKE 0 ANGLEŠKIH IN AMERIŠKIH IZGUBAH V BITKI ZA SICILIJO Sodijo, da so zavezniki izgubili tretjino svojih vojaških sil
Berlin, 20. avgusta. «. Iz pristojnega vo- vojnega blaga, živoža, goriva in vseh vrst jaškega vira dajejo naslednje prve pre- orodja. Vrh tega so s Sicilije prepeljali gledne številko o bitki na Siciliji tor po- »100 avtomobilskih vozli, ]0» topov ter 47
tankov.
datke o prevozu italijansko-nemških čet s Sicilije na celino.
Kakor zatrjujejo, je do zdaj bilo prepeljanega za skupno 17.000 ton streliva,
SOVJETI SE Z VSO IHTO ZAGANJAJO, A USPEHOV NI
Berlin, 20. avg. s. Mednarodna poročevalska agencija je suoči objavila poročilo o položaju na vzhodnem bojišču, v katerem pravi, da j® P° BPodletellh ruskih napadalnih poskusih sovjetsko poveljstvo hotelo priti do kakega odločilnega uspeha s tem, da je Taz-širilo bojišče- Nasprotnik je sodil, da bo nemško poveljstvo oslabilo nekatere manj važne kraje, da bi okrepilo bolj težavna bojišča. To pojasnjuje, zakaj so sovjetske čete začele napadati na. odBeku ob Miusu ter južno od limonskega jezera in zakaj so na doslej razmeroma mirnih odsekih opazili pre-
mikajoče se sovjetske čete. Vse to pa tudi dokazuje, kako se je sovražnik zaradi naraščajočih težav pri prevozu in prehrani lotil obupnih poskusov, ker je prisiljen, da izvo-jujejo občutne uspehe, preden bi se začela deževna doba. Vendar pa so se tudi včerajšnji sovjetski množični napadi zaključili s prav nepomembnimi krajevnimi vdori. Glede bojev na odseku ob Fizulu se je izvedelo, da so branilci z avtomatskim orožjem docela uničili tri divizije izbranih sovjetskih strelcev.
Japonci računalo z velikimi spopadi
Tokio, 20. avg. g. v japonskih mornariških krogih poudarjajo, da je vojna na južnem Tihem morju med japonskimi silami in ameriškimi četami stopila v novo razdobje, potem ko so se ameriške čete izkrcale na otoku Vella Lavella.
V	tem boju so najvažnejše postojanke one na Rendovu in na Novi Georgiji. Ameri-kanci stojijo zdaj pred zelo velikimi težavami. Pripraviti se morajo na večje žrtve, da bi lahko vzdržali daljše oskrbovalne poti do oddelkov, ki so raztreseni po raznih otokih. Pričakovati morajo tudi hujše japonsko letalsko delovanje, ker so v bližini močne japonske postojanke. Ker morajo podaljšati poti svojih zvez, se bodo morali izpostaviti skupnim napadom japonskih letal in ladij. To bo oslabilo ameriške sile, ki so razkropljene po mnogih otokih.
Japonski mornariški krogi pričakujejo, da bo vojna na južnem Tihem morju čedalje trša in da bo v bodočnosti prišlo do zelo obsežnih spopadov, v katerih bodo sovražnikove sile izpostavljene prav hudim preskuš-njam.
Širite najboljši slovenski opoldnsvnik »Slovenski dom«!
Vesti 20. avgusta
Med boji n* Siciliji Je izgubil življenje poveljnik 19. armadnega zbora francoskih beguncev general Louls-Marle Koeltz.
Rimski uradni list prinaša ministrski odlok o izdelavi in ureditvi prodaje koles. Po tem ukrepu je treba sestaviti seznam vseh izdelanih koles. Tovarne bodo v bodoče dobile za vsako trimesečje poseben načrt, koliko koles smejo in morajo Izdelati. Prav tako bo določeno tudi koliko koles smejo izdelovalci dati v prodajo.
Edinstveni dogodek v politični zgodovini so imeli v mehiški prestolnici, ko se je neki poslanec ustrelil v zbornici tisti trenutek, ko je volilni odbor razglasil, da njegova izvolitev ni veljavna.
V	zvezi s sedanjim vojnim stanjem je italijansko ministrstvo za ljudsko kulturo izdalo ukrep, ki prepoveduje ustanavljanje novih listov vseh vrst ln tudi obnovo listov, ki so bili iz kakršnega koli razloga ustavljeni pred 25. julijem letos. Ukrep določa tudi, da glavni in odgovorni uredniki listov no bodo mogli nadaljevati svojega dela, e0 ne bodo po 15 dneh po uveljavitvi tega ukrepa dobili posebnega dovoljenja od ministrstva.
Število ljudi, Iri so jih prepeljali na celino, znaša 35.000 mož, vrh tega pa šo 4500 ranjencev. Na otoku niso pustili niti enega ranjenca.
Vso to čete in to blago so prepeljali z neštetimi majhnimi tor najmanjšimi plovili in ladjami, ki *° lahko ušle nadzorstvu premogočno nasprotnikove letalske sile.
Glede izgub, ki so jih osni oddelki za dali Angležem ln Amerikancem, dajejo iz istega vira naslednje, prve pregledne številko:
oddelki vojske so »ajell ali uničili 40» oklepnih voz, (3 topov, 63 Izkrcevainih vo zli ter eno korveto.
Če upoštevamo veliko število mrtvih, sodijo, da so Angleži in Amerikanci po nemških računih izgubili tretjino svoje dejanske sile, ki jo je sestavljalo 15 divizij.
Oddelki vojske so uničili 300 nasprotnikovih letal, mornariške odinice 44, protiletalsko topništvo P» 1S7- Vsega skupaj torej okoli 500 nasprotnikovih letal.
Mornariške izgube znašajo: 55 prevomlh ladij s skupno 247.000 tonami, ki jih je potopilo letalstvo: 57 ladij e skupno 270.000 tonami, ki jih je poškodovalo spet letalstvo, in sicer tako hudo, da je treba računati z njihovo izgubo. Tem številkam je treba še dodati izgubo 5 trgovskih ladij z 38.000 tonami, ki so jih potopilo edinlce nemške vojne mornarice.
Nazadnje so Angleži in Amerikanci po zaslugi letalstva, protiletalskega topništva in mornarice izgubili naslednje vojne ladje: 1 križarko. 7 rušilcev, 3 motorne torpedov-ke, 2 korveti, 1 spremljevalno ladjo ter 7 izkrcevainih vozil.
Madžarska skrb za hrabre bojevnike
Budimpelta, 20. avg. s. Madžarski državni upravitelj je predsedniku vlade Kallayu poslal pismo, v katerem se s posebno ljubeznijo obrača k madžarskim bojevnikom, ki so na bojiščih vzhodne fronte branili domovino ter visoko držali zastavo hrabrosti in izročil madžarske vojske. Regent Horthy vabi predsednika vlade, naj uveljavi vse primerne ukrepe, da bo vojakom, ki so bili odlikovani za hrabrost, zagotovljena bodočnost za mirne čase. Vojakom, ki pripadajo kmečkemu stanu, bodo dali zemljo, drugim bojevnikom, ki žive po mestih pa pomembne olajšave v trgovini ter v državni upravi.
nasprotnikovemu ognju podnevi ln ponoči.
Toda ladje in plovila, poveljniki in mornarji, ki so so zavedali veličine zaupane jim naloge, so se postavili s svojo vedro in trdno disciplino in se vrgli na delo in tveganje vzlio tefkim izgubam, ki jih je nasprotnik neprestano povzročal. Posebnega poudarka je vredno delovanje motornih vlačilcev, ki so pod poveljstvom najmlajših častnikov, s svojo posebno pripravnostjo, da se prislonijo h kopnemu na katerem koli delu obrežja, pokazali junaško požrtvovalnost v najhujših okoliščinah.
Nasprotnikovo letalstvo, ki je tako trdovratno in s tako obilnimi sredstvi napadalo ta velikanski dovoz in odvoz orožja ter vozil, je moralo priznati svojo nesposobnost, da bi strlo to tako čudovito požrtvovalnost. Nič večjega uspeha niso imele nasprotnikove vojne ladje, ki so večkrat poskušale pretrgati promet. Našo tor-pedovke in naše podmornice so bile budne čuvarice ob vseh obrežjih ožine. Podmornice so od prvega trenutka nastopale v nevarnih vodah, kjer je imel nasprotnik premoč in kjer je zbral svoja obrambna sredstva. Najvišji junaški duh, s katerim so se naše	podmornice	metale v boj,	ni
razviden le iz njihovih uspehov (potopljena ena križarka, štirje rušilci in dva parnika za	23.000 ton,	torpedirana	pa	še
ena velika	ladja, rušilec in parnik	za	15
tisoč ton),	marveč tudi	iz dejstva,	da	se
pet podmornic ni vrnilo iz sicilskih voda v oporišča.
Motorni čolni, katerih je bilo le skromno število v primeri z nalogami, ki so jim bile dane vsako noč, so izvedli dolge zaščitne vožnje in so preprečili vse nasprotnikove napadalne poskuse. Med drugim so potopili en rušlleo in en parnik za 9000 ton. Nikdar so niso plašili tveganja in nasprotnika in zato so v boju izgubili precej najboljših mož. Ogromna pustošenja, ki so jih nasprotnikova letala povzročila v sicilskih pristaniščih, še preden se jo začelo izkrca-
vanje, ki so se pa nadaljevala tndi po začetku kopenskih bojev, so po eni strani pomorskim edinicam odvzela prikladne pristajalno točke in jih prisilila, da so nastopale vedno ob odprtem obrožju in e tem »o se postoterile težkoče ln nevarnosti, po drugi strani pa so pred hudo preizkušnjo postavila vso organlzatorično sposobnost in zapovedovalno spretnost poveljnikov. Vsi poveljniki sicilske mornarice, od najnižjega pa do najvišjega, so bili z občudovanja vredno sposobnostjo kos najtežjim položajem in «o se znali boriti uspešno tudi v najbolj neugodnih okoliščinah, pa povrh • sredstvi, ki jih je bilo manj, kakor bi jih pa potrebovali. Razni poveljniki »o ostali na ovojem mestu prav do zadnjega trenutka, čeprav so imeli možnost in pravico, da se oddalje. Vseskozi so se borili ramo ob rami z mornarji, kadar »o okoliščino velevale, da morajo provzetl tudi kopensko obrambo oporišč.
Dovolj je, če omenimo pripetljaj v Au-gusti, ki se je dobro branila z morske strani in je za štiri dni padla po junaškem boju na kopnem proti nasprotniku, ki Je bil strahotno jačji. In ta boj so večji del vzdržale čete mornarjev, katerim je do zadnjega trenutka poveljeval admiral Leonardi. Zadostuje tudi primer v Trapaniju, kjer bi bil kontreadmiral Manfredi moral zapustiti mesto še pred angleškim izkrcanjem na Siciliji, pa je rajši ostal na svojem mestu in se jo postavil kot čudovit poveljnik: 8 svojimi možmi se je trdo upiral nasprotniku, ki Je tudi tu s kopnega obkolil mesto, ker si ni upal tvegati napada z morja.
Tudi na tem bojnem terišču, kakor v Libiji in Tuniziji in na drugih bojiščih, so trgovski ladijski sprevodi pod vodstvom kr. mornarice kakor vedno izpolnili vse svoje naloge in v molku opravili svoje predragoceno delo vzlio vsem napadom in poškodbam, ter prav do zadnjega hipa ostali na bojnem terišču.
Tu ne bi smeli pozabiti tudi plemenitega dola bolniških ladij, ki so se neprestano odlikovale kljub ponovnim letalskim napadom nasprotnika, ki so bili v nasprotju z določili mednarodnega prava, in so prepeljale veliko tisoč ranjenih Italijanov in Nemcev. Danes še ni čas, da bi objavili točne številke, toda po vsem, kar je že znanega, se lahko zatrdi, da bodo te številko tedaj, ko bodo sporočene javnosti s svojo obsežnostjo nepreklicno povedale, kako velikansko in važno je njihovo mesto v sklopu nalog in dela, ki ga je kr. mornarica izvedla med vojnimi nastopi na Siciliji.
Zanimiv govor madžarskega ministrskega predsednika
Budin\peita, 20. avg. s. aZ praznik sv. Stefana, prvega ogrskega kralja, je madžarski ministrski predsednik Kallay imol snoči zanimiv govor po radiju Poudaril. Je pomen obletnice, ko je kralj Stefan madžarskemu narodu dal življenje ln svobodo, s tem da ga je približal luči Rima ter ga »preobrnil h katoličanstvu. S tem važnim dejanjem je prvi ogrski kralj madžarskemu narodu pokazal pot, po kateri naj hodi: da namreč brani krščansko omiko, ki je prišla Iz Rima, Sv Stefan je Ogrski dal državno obliko, in Madžarska noče gospodovati nad drugimi, a prav tako ne mara biti pod gospostvom drugih.
V	tem Izredno važnem trenutku, ko vojni požar, ki ga nismo zanetili, grozi razdejati našo deželo, je potrebno, da so vsi Madžari združeni. Morajo biti združeni, ne samo da bi premagali sedanje težave, marveč tudi zato, da bodo sodelovali pri obnovi Evrope po vojni. Iz teh razlogov — Je dejal ministrski predsednik — je potrebno, da vlada v deželi
mir, red ln močna vojska. ZnnaJ dežele pa moramo imeti pravične prijatelje, ki b! nas razumeli. Po našem notranjem redu !u po sili naše vojske imamo še zmeraj priložnost, da si pridobimo take prijat, )ljo. Samo to ln nič drugega. To bo zmaga madžarske resnice.
Ministrski predsednik je nato še omenil, da bodo danes praznovali dan Sv. Štefana, ustanovitelja države, a hkrati tudi dan Stefana Horthyja, branilca države. Tako se bodo obenem spominjali deda ustanovitelja tisočletno domovine ter junaških sinov, ki jo branijo.
Potem je madžarski ministrski predsednik prosil ljudstvo, naj ne veruje lažnim prerokom, ter zaključil govor takole: »Prevzemam odgovornost, da me nič na svetu ne bo moglo speljati s poli, po kateri sem deželo vodil doslej, hkrati pa to odgovornost prevzemam tudi v tem pomenu, da no bom dovolil, da bi kdo moj narod zvodil s poti madžarstva, zvestobo in reda.«
Vojaška vprašanja na posvetih v Kanadi
Lifbona, 26. avgusta, s Agencija Reuter poroča iz Quebcca, da je po vseh znamenjih treba domnevati, da se bo zavezniško vrhovno poveljstvo končno izreklo proti verjetnosti, da bi bilo vojno možno dobiti B strate-gičnimi letalskimi bombardiranji.
Londonski dopisnik švicarskega lista »Na-tionalzeitung« pravi, da je treba pričakovati političnih sprememb in da general Eisenho-wer najbrž ne bo zapustil Sredozemskega morja, ad bi se udeležil posvetovanja v Que-becu. Opirajoč se na poročilo angleškega lista »Ezchange Telegraph« pravi, da bodo na posvetovanju morali odločiti o naslednjih vprašanjih:
1. Načrti za vdor v Evropo z uporabo ogromnih vojaških množic, zbranih v Angliji. Načrti se nanašajo na strategične točke vzdolž bližnje atlantske obale.
2. Imenovanje zavezniškega vrhovnega poveljnika za evropsko bojišče. Za to mesto omenjajo generala Alexandra.
3. Imenovanje vrhovnega poveljnika za Daljni Vzhod z nalogo, da spet zavzame Birmo ter obnovi kopenske prometne zveze s Kitajsko. V zvezi s tem imenujejo ameriškega generala Stillwella.
Pristavljajo še, da je zdaj čas, da se B Sovjeti razgovore o vseh političnih vprašanjih ter spravijo v sklad različna stališča zavezniških vlad.
PRIZNANJE FRANCOSKEGA OSVOBODILNEGA ODBORA
TER »AMGOT« poglavitni vprašanji na zavezniškem posvetovanju v Kanadi
Stockholm, 20. avgusta, s. Prihod angleškega zunanjega ministra Edena v Quebec pomeni po sodbi angleškega tiska, da se bodo tam poleg vojaških posvetovali tudi o političnih vprašanjih. Ta politična vprašanja naj bi po domnevah londonskega tiska bila: odnošaji s francoskim odborom za narodno osvoboditev v severni Afriki in naloge slovite organizacije »AMGOT« (»Zavezniška vojaška vlada za zasedana ozemlja«), ki je že ob nastanku vzbudila toliko nezaupanja v begunskih, v Londonu stolu-jočih vladah. Pravijo, da se tem begunskim vladam mudi zapustiti London ln sl izbrati drugo prestolnico. Tako na primer govore Jugoslovani, da bodo svojo vlado preselili v Kairo, Cehi z Benešem pa, da mislijo postaviti šotore kar v Moskvi.
Z Edenom je v Ouebec prišel angleški informacijski minister Bracken. To razlagajo tako, da se zavezniki pripravljajo na živo propagandno gonjo v zvezi b svojimi vdornimi načrti. -
Posebni dopisnik >Daily Maila« poroča, da je zvedel, naj bi za tem prvim an-gleško-ameriškim posvetovanjem prišel širši
posvet zaveznikov, pri katerem bi bil zraven tudi Stalin.
Zdi sc, da Je zdaj že odločeno, da pojdo angleški zunanji minister Eden v Moskvo ln bo Stalinu ondi predložil sklepe sestanka v Ouebecu.
Buenos Aires, 20. avgusta, s. Iz Wa-sliingtona poročajo, da bo prvo vprašanje, ki ga misli ameriški zunanji minister Hull obravnavati z angleškim zunanjim ministrom Edenom, to, v kakšni obliki naj bi anglosaški državi priznali francoski odbor za narodno osvoboditev. V ameriških političnih krogih domnevajo tudi, da bosta angleška ln ameriška vlada uporabili vsa propagandna sredstva, da prepričata Evropo, da temelje zavezniški nameni na pravici in odkritosrčnosti.
Pomembna Japonska pomorska zmaga
Tokio, 26. avgusta, s. Iz pristojnega vira poročajo, da so japonske sile v zadnjih tednih poleg 141 prevoznih ladij potopile še 31 ameriških pomorskih enot. V istem razdobju so sestrelili 80 sovražnih leta).
o trm X
'olo VENSKI DOM«, dne 20. avgusta 1943.
Stav. 189.
Zakaj so padle krške žrtve?
Krka, 20 avgusta.
»Komunisti more le izdajalce«, tako vpijejo na široka usta še vedno presiti in pa brezvestni komunistični pristaši.
Eržen Karel iz Slce pri Krki je živel zapuščen v svoji skromni hišici. Dokler je zmogel delo, je čebelaril in pridno obdeloval svoji njivici. Nekaj let sem pa je Karel zelo onemogel. Dobil je deklo, da je obdelovala njivi in mu stregla v bolezni, sam pa se je pripravljal na smrt. Karel je bil res neke vrste čudaški človek, vendar razumen bolj kot pa bi ga človek na videz sodil, saj je gladko obvladal tudi nemški jozik in tudi zgodovina mu ni bila neznana. Živel je, kot že rečeno, tiho, skromno, sam zase in ljudje so ga imeli za neke vrsto pnščav-nika. Njegova hrana so navadno bile kuhane suhe hruške, v katere je namakal posušeni kruh in sam je to hrano imenoval
—	»kruhovec«. Ob taki hrani je večinoma živel tndi v onemoglem zadnjem letu življenja. V začetku lanskega lota pa je dodobra obležal. Sem pa tja je le kak vaščan, morda zgolj iz radovednosti, stopil v njegovo hišo. Pokojniku, sam Bog ve, kako mu je že prišlo na uho, da komunisti prirejajo v vasi prve sestanke. In zgodilo se je, da je ta odločen borec za vero enkrat nahrulil z besedami svoje redke obiskovalce: »Brezver-oi, zakaj pa hodite poslušat brezversko rdeč-karje. Morda še ne veste, da so partizani komunisti.« Sičanje so dali — morda z najboljšim namenom — pokojnikove besede v
pretres komunistom. Proti koncu februarja je bilo in naslednjo noč je Karel Eržen že zaključil s prestreljeno glavo kot prva žrtev krške fare svoje 78-letno življenje.
Koga je tOTej pokojnik izdali Povedal je le vaščanom, da so partizani komunisti, česar kmečki človek sprva ni mogel verjeti. Meščanska gospoda pa še danes marsikaj težko verjame, zato naj bi maloverna gospoda prišla na deželo, da bi videla po vaseh razvaline, po gozdovih pa gomile, kaj vse je storila ljudstvu komunistična OP s svojimi zločinskimi tolpami.
»Komunisti se bore za boljšo bodočnost delavskega stariu!< Zato so lani spomladi ugrabili Drobnič Janeza iz vasi Potok, vzornega delavca in očeta devetih nedoraslih otrok, ga obstrelili, nato pa na pol živega pahnili v bližnjem gozdu v tako imenovano »Poljančevo jamo«, kjer so našle smrt in poslednji dom tudi številne druge žrtve. Zakrivil je zločin — bil je preveč »farški«.
Mučeniške smrti sta morala umreti tudi oče Hribar Anton in njegova žena mati Rozalija iz vasi Mevce. V borni kočici za njima joka dvoje nedoraslih otrok.
Prav tiste žalostne dni »svobode« so tudi »osvobodili« občinska reveža Peskarja Antona in Hrena Antona.
To je le nekaj zločinov iz našega kraja, niso pa sami. Množica umorjenih vpije in kliče na morilce božje maščevanjo ter kriči plačancem in komunističnim zaslepljencem, da spregledajo in so vrnejo na pravo pot.
Nova maša v Cerknici
Cerknica, 18. avgusta.
Preteklo soboto je Cerknica v svojo sredo sprejela rojaka-novomašnika, salezijanca g. Rovana Ivana. Ze so dekleta pletle vence, fantje pa so postavljali mlaje. Župna cerkev Matere Božje v Cerknici je bila okrašena za novo mašo ,kot ozaljšana nevesta. Fantje so postavili v Cerknici in v Martinjaku 8 visokih mlajev.
G. novomašnika je sprejel na postaji ra-kovskl župnik g. Novak in prof. g. Paulin, iz Cerknico pa sta mu prišla nasproti kaplana g. Kalan in g. Femc. Novomašnik je rakovski cerkvi podelil novomašni blagoslov. Po blagoslovu je g. dr. Tomo v lepem ganljivem govoru pokazal veličino duhovskega stanu.
Milijonske vrednosti nepremičnin
Ljubljana, 18. avgusta
Splošen pregled o sodnih rubežnlh in sodnih javnih dražbah premičnin ln nepremičnin nam na prvi pogled pove, da so rubežnl in dražbe prav redke. Zanimivi so podatki lz zemljiške knjige o realnih eksekucijah, ko se skušajo upniki za svoje terjatve vknjižiti prisilnim potom na nepremičninah dolžnikov. Nepremičninske rubežnl imajo namen, da si upnik zagotovi varnost za svojo terjatev n® poseBtvlh dolžnika in da na temelju pravomočnlh Bodb doseže od sodišča izvršilni akt tako, da potem lahko v zemljiški knjigi vknjižijo upnikovo terjatev. (Število nepremičninskih rubežnl Je napram prejšnjim letom razmeroma manjše. Zelo redke pa so dražbe in letos če sploh ni prišlo do sodno Javne dražbe, na kateri bi bilo kako posestvo prodano, ker so poprej dolžniki dosegli sporazum z upniki ali pa se Jim Je posrečilo izplačati najbolj sitne upnike odnosno delno poravnati svoje dolgove in posojila.
Letos v aprilu jo zemljiška knjiga zaznamovala 23 realnih eksekucij zaradi terjatev v skupnem znesku 330.880 lir. Lani Jih Je bilo aprila mnogo manj. Bilo jo le 10 nepremičninskih rubežnl za znesek 61.717 lir. V letošnjem aprilu Je mestna občina ljubljanska predlagala ru-bežen za neplačane davščine v skupnem znesku 16.774 lir.
Državni zaklad se je vknjižil zaradi neplačanih davkov v skupnem znesku lir 69.000 na 13 nepremičninah. Lani so bili aprila podani 4 predlogi za uvedbo draž-benega postopanja, ko je šlo za terjatve v znesku 619.000 din, letos aprila je bilo zaznamovano le eno novo dražbeno postopanje zaradi 16.998 lir. Ustavljenih pa je bilo letos aprila 17 dražb, ko je šlo za vsoto 92.000 lir. Boben torej letos ne poje posebno pogostokrat!
Ljubljana
Koledar
Petek, 29. velikega srpana: Bernard, opat in ustanovitelj reda; Filibert, opat; Maneoij, »poznavalec in ustanovitelj reda.
Posvetitev bolnikov Marijinemu Srcu bo v nedeljo, 22. avgusta, ob 4 popoldne v stolnici. Skof dr. Gregorij Rožman jo za to pomembno pobožnost naslovil na vse bolnike posebno lepo povabilo, da se udeležijo skupne posvetitve ter tako tudi vsi z vsem ljudstvom izroče svoja srca Mariji, ki bo še raje upoštevala njihovo trpljenje in žrtve ter nam tudi po njih delila blagoslov Svojega Sina.
*
Prodaja mesa na odrezek 711
Pokrajinski prehranjevalni zavod sporoča, da bodo v soboto, 21. avgusta, potrošniki lahko dobili pri svojih običajnih mesarjih proti odvzemu odrezka »711« živilskih nakaznic, izdanih od mestnega poglavarstva v Ljubljani za mesec avgust,
70 gramov govejega mesa.
Delitev se bo pričela ob 7.
— Bdeči križ poroča: Do nadaljnjega je ukinjeno vsako pošiljanje paketov izvon Ljubljanske pokrajina.
— Oddaja drv. Ker je zaloga drv na športnem igrišču SK Ljubljane na Ciril Metodovi cesti pošla, odslej mestni preskrbovalni urad oddaja upravičencem drva samo še na mestni pristavi (žagana drva), na nekdanjem telovadišču Sokola v Trnovem (žagana drva), cela polena pa na športnem
prostoru »Hermesa«, kar naj upravičenci upoštevajo, da ne bi zastonj hodili na športni prostor 8K Ljubljane.
Po končani slovesnosti se je novomašnik s spremstvom odpeljal v Cerknico. Med potjo pa so mu prijezdili nasproti cerkniški fantje, okrašoni nekateri v narodnih nošah, in spremili novomašnika do župne cerkve. Pred župno cerkvijo ga je pozdravila mladina in zastopniki cerkvenih organizacij. Nato je g. novomašnik podelil blagoslov z Najsvetejšim. Na praznik je bila cerkev že ob desetih polna. Ob pol 11 je novomašnika pozdravila pred cerkvijo mladina, med ostalimi višješolcl z zborno deklamacijo in mu poklonili lep novomašni križ. Slavnostni govornik g. dr. Tomo je v lepom govoru pokazal ljudstvu novomašnika kot drugega Kristusa z veliko blastjo, ki mu je dana od Boga, ln veliko poslanstvo, kt je poverjeno duliovni-kn kot sredniku med oBgom in človeštvom. Poudaril je, da so slovenski duhovniki sinovi kmečkih staršev, staršev, ki so z žuljaviml rokami in znojnim čelom pomagali sinovom, da so mogli postati duhovniki. Slovenski duhovniki so bili vedno spoštovani od svojega ljudstva, in verno slovensko ljudstvo še vedno spoštuje in ljubi svoje duhovnike. Da so v nedavni preteklosti bili naši duhovniki preganjani in mučeni, to je storil zunanji vpliv. Nato se jo začela nova maša, pri kateri je lepo pel domači pevski zbor pod vodstvom g. Košnika. Po končani slovesnosti so so svatje z novomašnikom odpeljali v domačo vas Martinjak, ki jo bil ves okrašon z venci in slavoloki.
Slovesnost nove maše je bila tako lopa in prisrčna, da bo ostala Cerknici in vsej okolici v najlopšem spominu.
S Spod. Štajerskega
V Laškem je imela krajevna skupina v soboto in nedeljo svoje slovesnosti. V Domu tekstilne tovarno je govoril krajevni vodja Herman. Prirejena je bila razstava * dosedanjega dela. Na Glavnem trgu so od- J prli ljudsko knjižnico. V pivovarni je bila zborovalna dvorana izročena svojemu namenu. Okrožni vodja Dorfmeister iz Celja jo izročil krajevni skupini zastavo v priznanje dolgoletnega boja za nemštvo.
D mrla Je v Sevnici v starosti 80 let baronica Hosohek v. Miihlheim roj Kiess-wetter. Njeno truplo so prepeljali v Gradec. — V Mariboru sta umrla nameščencev sin Anton Strašek iz Spodnjih Hoč in hčerka tkalke Jerica Pšeničnik iz Maribora.
Smrtna nesreča v Savi. Dne 4. t. m. je zadela pri kopanju v Savi pri Taonu srčna kap 33 letnega samskega sodarskega mojstra in posestnika Franca Medvoda. Posebno tragično je, da so je hotel ravno poročiti in ustanoviti družinsko ognjišče. Ne bi se bil smel kopati v mrzli vodi, ne da bi se bil prej ohladil.
1 OM.V/.K - lil i,' \\| |,
30.
Drvar, ves zasanjan o bodoči sreči, je tesal in tesal, da je čez dober teden ali dva imel že dovolj natesanih brun.
Tedaj je nenadno prišla botra vila, se malo razgledala ter prestopila, in že mu je pokazala izbran prostor za novo kočko.
Drvar jo jo srčno rad nbogal, saj je le predobro vedel, da mu botra vila želi le sreče, čiste in prave sreče. Gozdna tla je zravnal ter nanje položil za kočkine temelje štiri pečnate kamne.
In že so prišle gradiške vile ter se lotile brun, jih položile čez štiri ogle, vezale jih v stene in že so jih v tednu dni prekrile s streho. Sredi kočka so zložile še kamnito ognjišče in drvarska dimnica je pričakovala svojo prvo, mlado gospodarico.
"~A
300 letnica tlakomera
300 let, odkar je znano, da je zrak tudi »težak« - Tlakomer je eden redkih izumov, ki ga ni bilo treba izpopolnjevati
81.
Drvar ln kravarlca sta se v domači htinj-ski cerkvioi poročila; nevestine družice so bile gradiške vile; vodiljl sta bili botra vila in htinjska kmetica, njena dosedanja gospodarica; starešina pa Je bil htinjski kmet, ki jima je doma pripravil tudi pravo pohorsko gostijo; nanjo je povabil vse vaščane in Htinjčanke, ki so jima kot dobre Bosede Prinesle gostijsklh daril; spletenih kruhov-štrucev, košare jajc in klobas ter — gospodinjski ponos — več let staro suho svinje-tino, da jo bosta s svojimi mladimi zobmi počasi česala, kakor bi jima naj srečna mlada leta počasi tekla ...
Proti večeru sta se vriskajoč ln pojoč za vilami napotila proti novemu domku pod gradiščem.
Iz Hrvaške
Smrt Antona Streklja. V Banja Luki je 5. avgusta umrl na svojem posestvu v Banja Luki Slovencem, zlasti pa Goričanom dobro znani bivši ravnatelj kmetijske šole v Gorizli, upokojeni kmetijski inšpoktor g. Anton Štrekelj. Izrekamo njegovim preostalim naše sožalje!
Na Hrvaškem so prevedene v pokojninsko zavarovanje tudi zaščitne sestrei.
Hrvatskl Rdeči križ je izdal meseca julija skoro poldrugi milijon kun za okrog 2900 onesposobljenim borcem.
Tudi prirodoslovne vede počasi dobivajo svojo zgodovino. Sto let približno je že star pojem »celice«, iz kakršnih so zgrajena živa bitja, a kljub temu je ta življenjska celica človeku še vedno več ali maDj uganka. Nad tri sto let star je drobnogled, ki je človeku odkril čisto novi, dotlej neznani svet, in zdaj bo preteklo tndi že tri sto let, odkar nas lahko barometer, priprava, ki meri zračni pritisk, prepriča, zakaj so recimo danes slabo počutimo in se tako klavrno držimo...
Danes je že na splošno znano, da padanje ali dviganje zračnega pritiska vpliva tudi na človekovo razpolženje in da je v tesni zvezi z vremenom. Na podlagi podatkov o zračnem pritisku na ra»ličnih krajih sestavljajo vremenske karte, ki služijo potem za napovedovanje vremena. In po teh vremenskih napovedih — danes so že precej točne, vsaj v 8« odstotkih zanesljive — se ravnajo tudi mornariška in letalska poveljstva. Torej je ugotavljanje zračnega pritiska, ki je za zanesljivo vremensko napoved nujno, tudi v vojaškem oziru zelo važna stvar. Zato je razumljivo, da v vojnih časih splošne vremenske napovedi držo v strogi tajnosti.
Z vsem tem se je prvi začel bavitl Tor-rloelli pred približno 300 loti. Pisai Je
zanimivo pismo kardinalu R i c c i j u ,
v katerem pravi, da je izgotovil dolge steklene cevi ter jih napolnil z živim srebrom. Ce je takšno cev zamašil s prstom ter jo vtaknil nato v posodo z živim srebrom, je živo srebro v cevi nekoliko padlo. Nad njim jo nastal brezzračni prostor.
S tem je bilo dokazano, da »narava nima strahu pred praznino«, kakor so te trdili prejšnji naravoslovci. Toda pri tem so ugotovili še nekaj dosti važnejšega, namreč da zrak izvaja pritisk in da im« potemtakem svoj težo. Ta zračni tlak potiska živo srebro navzgor v cev. S tem je Torricelli naredil prvi tlakomer, barometer, ki je za marsikaj velike važnosti.
Pismo, ki ga je Torricelli pisal kardinalu Ricciju, je bilo res ena najpomembnejših, kar jih je kdaj kdo napisal. Štiri leta pozneje pa je Torricelli umrl, star komaj 39 let, ne da hi bil glede zračnega pritiska še kaj važnejšega ugotovil. Njegovo pismo pa se ni pozabilo. Na stotine ljudem so razodeli njegovo vsebino, sto in stokrat so ga prepisali.
Se danes neizpodbitno drži, kar je trdil mladi Torricelli. To je bila
ena redkih iznajdb,
ki je do danes ostala takšna, kakor je bila v svojem začetku in je ni bilo treba nič več izpopolnjevati. Vse, kar so tej iznajdbi
še dodali, so le vremenske pripombe, ki jih
je človek zapisal na razne višine svojega tlakomera, kakor na primer »viharno«, »vetrovno«, »dež«, »lepo vreme« in podobno. A vse te pripombe niso le površne, temveč zelo pogosto tudi zmotne Kdor pravilno opazuje svoj tlakomer, se bo o tem sam lahko prepričal. Kakšne znanstvene vrednosti pa ‘igračkanje« s temi pripombami prav gotovo nima. Zanesljivo je le v toliko, v kolikor lahko rečemo, da visokemu zračnomu pritisku navadno odgovarja lopo vreme, nizkemu pa slabo. A zračni pritisk ni edina stvar, na katero so opirajo pri na-povedanju vremena.
Človek pa le ni bil zadovoljen
s takšnim tlakomerom, kakršnega sl je bil zamislil Torricelli. Poskušal je z različnimi spremembami. 2ivo srebro je nadomesti na primer z vinskim cvetom in nekaj časa tudi res uporabljal takšne tlakomere. Veliki francoski fizik Pascal je celo poskušal z velikanskimi cevmi, ki so segale do tretjega nadstropja, in jih je napolnil z rdečim vinom. Razumljivo, da so vzbudile nemalo zanimanja. A vselej so se vrnili spet. nazaj k prvotnemu tlakomeru ter morali priznati, da je Torricellijev še najboljši. Takoimenovane aneroide, ki jih je izumil Leibniz, so začeli uvajati samo zaradi tega, ker so bili cenejši. Aneroide pa so sto let po Leibnizovi smrti morali znova izumiti... So to brezzračne kovinaste posode, občutljive za vsako spremembo zračnega pritiska od zunaj. Te spremembe kaže kazalec, ki jc zelo dolg zato, da je vsa priprava bolj občutljiva. Priprava je sicer pri-ročnejša kakor tlakomer s steklenimi cev mi, ki se hitro lahko zdrobe, a še daleč ni tako zanesljivo kakor tlakomer z živim srebrom.
Po meteoroloških zavodih so ostali
zvesti Torricelliju,
čeprav so v treh stoletjih njegov izum zelo izpopolnili. Ugotovili so, da tudi toplina živega srebra vpliva, dognali pa so tudi, da je njegova teža odvisna od zemljepisne širine in od nadmorske višine. Za »normalni zračni pritisk« velja pritisk 760 mm ob morja v zemljepisni širini 45 stopinj, če ima živo srebro v tlakomeru gostoto 13.5955 in toplino 0 stopinj. Ob teh okoliščinah izvaja na ploskev kvadratnega centimetra 1083 gr pritiska. To je teža, s katero zrak pritiska na nas v dnevih, o katerih pravimo, da so običajni.
Klavir zelo dobre kakovosti, po možnosti z angleško mehaniko, kupim. Mogoča je tudi zamenjava proti doplačilu. Ponudbe na oglasni oddelek Slovenskega doma
pod »Dober klavir-363«.
KBXKXBAX.in BOKAS
»A Han! Je bi] vendar na hodniku, vrata pa zaprta...« se Je čedalje bolj jezil Markham.
»Gotovo! Dejal sem mu Jaz, naj stoji tam. Vedel sera prav dobro, dfe nas posluša .. .<
»Torej namenoma sl...«
»Da, čisto namenoma...« Je odvrnil Vanče	ln prj tem	zamahnil	z rokami, kakor bi	že samo	s tem gibom	hotel povedati,
da priznava. »Ko sem govoril s teboj ln sem so tl prav gotovo zdel neumen, so bile moje besedo v resnici namenjene le Ha-nlju. Seveda nisem zanesljivo vedel, če bo on zgrabil za t0 priliko ali ne. A brž me je razumel. Odšel je v muzej, se oborožil z eno tistih kamnitih gorjač — morda vprav s tisto, s katero Je BHss nbll Kylo-ja — se podal nato v delovno sobo ter tam Blissa udaril po glavi. Potem Je njegovo truplo	zavlekel	po	zavitih stopnicah v muzejsko	dvorano	ln	ga vrgel	pred Anubljev
kip. Z gorjačo je razbil kipu noge ln ga nato položil Blissu čez glavo.«
Skrivnosti z nevidnega bojišča
Vohunski spomini j« prve svetovne rojne
Duhovno vaje za gospe 4n matere bodo v Llohtenturnu od 12.—16. septembra. Prilika bo tudi za zaprte duhovne vaje. Prijavite se na predstojništvo Lichtenturuo-vega zavoda v Ljubljani.
Naročite se aa »Svet«. Naročnina le 21 lir mesečno.
Pesem plavolasega dekleta
Ko sem ee mudil v Londonu za slovesnosti ob jubileju kralja Jurija V., sem poiskal tudi Izidorja Habera. Tedaj je prebival v svoji lepi hiši v Hackneyu.
Tudi Izidor Haber je eden izmed tistih bivših vohunov, ki ima trdo kožo in jetra, da je kaj. Neštetokrat je gledal smrti v oči in se naravnost igral z njo, toda je i(U’0 zmeraj dobil.
Dolgih petnajst let je bil v vohunski službi im lahko rečem, da si je s svojo sposobnostjo pridobil lep poklicni sloves in eo ga predstojniki zelo cenili ter jnu zaupavali najbolj kočljive in najtežavnejše naloge.
Med svetovno vojno je bil član »oddelka D«, to je, pripadal je majčkeni, toda za naše vojaško vodstvo zelo dragoceni in kar se da delovni skupini naših agentov, ki se niso menili za nobeno nevarnost, temveč so šli po začnami jim poti naprej brez ozira na ovire — kakor stroj, bi dejal, če ne bi bilo to delo združeno s tolikšno mero samostojnega mišljenja, presojanja in volje ter osebnega poguma.
Članom tega oddelka se je posrečilo nekaj, o čemer v našem poslu ne slišimo pogosto. Posrečilo se jim je vtihotapiti v nasprotnikovo vohunsko organizacijo ter služiti v njej, ne da bi bil kdo v nasprotnem taboru tudi malo sumil, da bi ti možje utegnili biti dvojni agentje, vsaj tedaj ne, ko so z delom f začeli. Seveda, večno ta reč ni moda € iti, zakaj v naši službi velja neizprosna f zakonitost, da ti po toliko in toliko časa (f spodleti — kakor letalcu.
Kako dobro polovico tistega števila, ki je sestavljalo »oddelek D«, eo odkrili in seveda ni potem živa duša nikoli več slišala o njih. Tisti, kar jih je odneslo zdravo kožo, bi lahko povedali preneka-tero zanimivo zgodbo. Toda vsi rajši drže jezik za zobmi, ko da bi imeli usta zapečatena, zakaj je že tako, da človek v določenih letih rad živi v miru. Vohun tudi v pokoju ni varen, če je kaj preveč zgovoren...
A ko sem se po dolgih letih dobil s Haberjem, vendarle nisem hotel opustiti priiike, da ne bi poskusil zvedeti vsaj ene prigode. Spravil sem se na zbiranje takih reč! in sklenil, da bom od vsakega svojega nekdanjega tovariša zapisal vsaj eno zgodbo, in sicer tisto, ki se njemu samemu zdi najbolj ^iiimiva. To ee mi je do tedaj posrečilo pri vseh, zato sem upal, da mi tudi pri njem ne bo spodletelo.
Toda prijatelj Haber ni o tem v začetku hotel nič slišati. Lep čas je bil neizprosen in gluh kakor kamen Šele ko 6va pogledala do dna že drugi steklenici starega škotskega whiskyja, ee mu je jezik razvezal.
Začel je takole:
»No, ti bom pa eno povedal! In eicer tole!<
Pomolil mi je pod nos levico, razprl prste na njej na široko in videl »em, da mu manjka skoraj ves mazinec. Čez nekaj trenutkov je dejal zajedljivo:
p 44
»Požrl mi ga je nekak nasprotnikov poveljnik in zdi se mi, da mu je ugajal, zakaj ni ga izpljunili To je zadnja, ki sem jo nabrenkal. Treba bi zdaj bilo, da bi bil tu naš pokojni Keller. Ta bi jo znal povedati, kakor se spodobi. Ta je znal take štorije zabeliti in popoprati, da je bilo veselje. A ker ga ni, boš moral biti pač zadovoljen z mano. Napel boni vse sile, kar mi jih je še ostalo, da jo povem kolikor toliko spodobno...
Bilo je že več kakor tri leta, kar se mi je bilo posrečilo, da 6em se vtihotapil v nasprotnikovo volumsko službo. Vsa tri leta, prav do trenutka, ko se začenja ta zgodba, ni nihče sumil o meni ničesar. Lahko se celo pohvalim, da sem pri poveljstvu nasprotnikove špijonaže užival posebno zaupanje, d asi ne vem, s čim bi ga bil opravičil.
Biti tri leta med nasprotniki je bilo že 6amo po sebi lep rekord, zakaj saj veš, da so možje na oni strani imeli dober nos in oster pogled, tako da jim zlepa ni ušlo nič. Če bi bili tudi od daleč zavohali, kako in kaj je z manoi in komu prav za prav služim, bi mi p najbrž ne bili privoščili niti razprave p pred vojnim sodiščem: dobro pomerjen' strel iz samokresa v bučo, pa lahko noč! In ne bi ti danes pravil te štorije, toš si lahko misliš!	p
Toda januarja 1918 živa duša ni slu-r tila ničesar ...	J j
Tedaj me je nasprotnikovo poveljstvo ji dodelilo v službo na veliko letališče p pri A.	p
(Dalje) i
»In vse tisto tvoje brezpomembno govorjenje v salonu ...«
»Nalašč sem vse tisto govoril samo zato. da bi vaju s Heathom zadržal toliko časa, da Be Hani odloči.«
Markbam Je pomežiknil.
»Ali sl res nisi mogel pomagati drugače kakor na tak način. Dal bom zapreti Ilanija kot morilca. Dobimo lahko njegove prstne odtise ...«
»E. teh ne bo, Markbam. Nisi opazil rokavic na obešalniku? Hani ni tako neumen. Nataknil sj je rokavice, preden sc je podal v Bllssovo delovno sobo. Njega bi bilo že teže obsoditi In mu kaj očitati kakor pa Blissa. Jaz osebno moram res naravnost občudovati tegalo Hanija. Res, sijajen dečko Jel«
Markbam nekaj časa od same jeze ni mogel govoriti. Slednjič pa Je njegovo ogorčenje kar bruhnilo Iz njega;
»To je vendar grozodejstvo!«
»Gotovo da Je,« je pritrdil Vanče ljubeznivo. »Prav takšno grozodejstvo, kakor je bil Kylejev umor.« Prižgal sl Je smotko ln Jo zadovoljno potegnil. »VI odvetnik! Imate to slabo lastnost, da ste preveč zavistni in željni krvi. Hotel sl posaditi Blissa na električni stol, zdaj ga pa ne moreš več. Hani je vse poenostavil. Zdi »e mi. da tl je zelo žal, da je nekdo drugi vzel Blissu življenje prej, kakor pa sl ga mu mogel tl... E, stari moj, tl sl pa res preveč samoljuben!«
Mislim, da ne bo odveč, če tej zgodbi dodam še tole:	Markbam, kakor se bo
morda kd0 še spomnil, res ni Imel preveč težav, prepričati časopisja, da je Bllss umoril Benjamina Kyleja dn da se jo njegova nepričakovana smrt zdela, kakor da ga je čisto po naključju zadela roka Pra" vlce.
Scarlett Je ozdravel, čeprav so 1*111 zdravniki pravili, da no bo nič z nllm. Minulo pa je precej tednov, preden Je m0‘ gel govoriti. Midva z Vancejem sva ga obiskala v bolnišnici meseca avgusta, lu potrdil je pravilnost Vancejevega sklepanja glede dogodkov, ki so se odigrali v muzejski dvoran) tisto usodno noč. V začetku septembra je potem odpotoval v Evropo. NjogOv oče mu Je na smrtni postel.il zapustil precejšnje premoženje, tako da je lahko čisto samostojno nadaljeval svoje študije.
Gospa Bllssova ln Salveter sta sc konec naslednje pomladi v Nizzl vzela. Izkopa-vanjo Intelovega groba pa se nadaljuje, kakor berem v Arheološkem vestniku. Vsa ta dela vodi Salveter ln z velikim zadovoljstvom ugotavljam, da so Scarlettu zaupali tehnično stran znanstvene odpravo.
Hani se je, kakor Je pisal Salveter Vanceju, že sprijaznil z »oskrunjevanjem grobov«. Se vedno živi sknpaj z Meryt-Amen In Salvetrom, ln zdi se ml, da razumem, kako sta mladoporočenca premagala v njem vse narodnostne predsodke glede starlnoslovja.
KONEC.