NO. 243 VI IMA /I- flAt' Ell €/l» ill— HO fW F AMCRICAN IN SPIRIT fOR€l6N IN LANGUAG€ ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, DECEMBER 18, 19,63 SLOVCNIAN MORNING N€WSPAP€B STEV. LXI - VOL. LXi (u obljublja pomoč brez vsakih pogojev Predsednik vlade rdeče Kitajske ču-Enlaj obljublja vladam afriških držav, ki jih obiskuje, vso pomoč brez vsakih pogojev. KAIRO, Egipt. — Predsednik vlade rdeče Kitajske Ču-Enlaj se je na svoji poti po Afriki u-stavil najprej v Egiptu. Sprejeli so ga z vsemi častmi, vendar brez Naserja. Ta je bil tedaj na obisku pri Burgibi v Tunisu, kjer so praznovali obletnico francoskega umika s pomorskega oporišča v Bizerti. Sprejem Kitajca je bil na splošno vljuden, pa ne izrazito prijateljski. Ču-Enlaj je kljub temu kazal svoj najvljudnejši in najprijaznejši smehljaj, ko je obljubljal prijateljstvo Kitajske do Egipta, dokler bosta “tekla Rumena reka in Nil”. Predsednik kitajske vlade je obljubil Egiptu vso pomoč rdeče Kitajske brez vsakih pogojev. V čem naj bi ta pomoč obstojala, je še odprto vprašanje, ker je rdeča Kitajska sama v hudih gospodarskih škripcih. Naser in njegovi se zavedajo predobro, da ne smejo Kitajcem kazati prevelike naklonjenosti, če se nočejo zameriti Rusom, ki jim grade jez na Nilu pri Assu-anu in jim dobavljajo tudi večji del orožja in drugih potreb 2a oborožene sile. Prav tako se Naser ne mara zameriti Združenim državam, ki ga zakladajo s pšenico in vrsto drugih potrebščin pa še naravnost z do-larji. Dva vzroka Kitajčeve poti po Afriki Ču-Enlaj bo obiskal poleg E-Sipta še Alžirijo, Maroko, Gvi-nejo, Gano in Mali, njegov zu-^anji minister Čen-Yi pa je bil v Keniji in se bo ustavil še v Somaliji, v Ugandi in Tanganjiki. Oba skušata izboljšati in razširiti zveze z afriškimi državami, ki so doslej bile sorazmerno skromne. Kitajca skušata dobiti vodnike afriških držav na kitajsko stran v prepiru Pei-thnga in Moskve, skušata pa debati tudi proti vplivu nacionalne Kitajske v afriških državah. Ne smemo pozabiti, da Vzdržuje je devet afriških držav redne diplomatske odnose z vla-ho v Peipingu, 18 pa z vlado na h’ormozi. Zastopnika rdeče Kitajske pojenjata afriškim državam pomoč rez pogojev in sodelovanje na Vseh mogočih področjih, toda te Se zavedajo predobro, da more- res kaj vredno pomoč dobiti e na svobodnem Zahodu in Večjemu še na Japonskem in v . °vjetski zvezi. Kitajska pomoč m 23 sedaJ onaejena v glavnem a kulturne stike in nasvete. Kenija in Zanzibar v ZN ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— n Pnnedeljek je glavna skupšči-^a Združenih narodov sprejela svoje članstvo soglasno obe °vi neodvisni afriški državi j^nzibar in Kenijo, število čla-lc ZN je s tem naraslo na 113. Vremenski prerok ■j pravi: L Dopoldne naletavanje snega, ajvišja temperatura 18, naj-nizJa ponoči 8. Novi grobovi Martin Germ Po daljši bolezni je preminul Martin Germ, star 81 let, stanujoč na 16301 Huntmere Ave. Tukaj zapušča soprogo Ernestino, roj. Murn, doma iz Nemčije, sinova Martina in Josepha, pastorki Josephino Poznik in Paulino Fitzner, pastorka Franka Gremce, tri vnuke, štiri pravnuke, brata Johna, (Frank je umrl), sestre Anno Pucel, Johanne Kužnik, Frances Kastel-lic Skedel ter druge sorodnike. Rojen je bil v Dobravi pri Žužemberku. Tukaj je bival 54 let. Bil je član Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ in Društva Blejsko jezero št. 27 SDZ. Pogreb bo v petek zjutraj ob 8.15 iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato na All Soul’s pokopališče. Mary Mahne V ponedeljek zvečer je doma umrla Mrs. Mary Mahne, roj. Janežič, z 5920 Prosser Ave. Stara je bila 69 let, rojena pa v vasi Jezero pri Cerknici, od koder je prišla pred 52 leti. Njen mož John je umrl 1. 1956. Tukaj zapušča sina Johna, hčeri Christine Widmar in Emily Mahne in 6 vnukov, brat John Janežič je pa umrl. V Jugoslaviji živi še njena sestra Terezija Podlipnik, v Franciji pa sestra Amelia Mulec. Bila je članica Geo. Washington št. 180 ABZ, Društva Marije Magdalene At.. 162 KSKJ in št. 37 SDZ. Pogreb bo v petek ob 9.30 dopoldne iz Zakrajskovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob desetih, nato na pokopališče Kalvarija. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob dveh. Rusi zaprli mejo proii Kitajski z bodečo žico žična ograja naj bi zaustavila dotok beguncev iz Kitajske in v zvezi s tem mejne spopade, do katerih Boj poti Castru na Kubi z gospodarskimi sredstvi WASHINGTON, D.C. — Predsednik Lyndon B. Johnson je naročil svojim sodelavcem po- j novno proučitev ameriških od- Predsednik nosov s komunistično Kubo in poteka boja proti Castrovemu je menda v preteklem letu. režimu. Na splošno sodijo, da Že parkrat prišlo. j bo Johnson v glavnem vodil proti Kubi podobno politiko kot njegov prednik, le da jo bo sku- Jchnson se je hitro uveljavil v javnosti CLEVELAND, O. — Nad 66% vseh demokratov misli, da bo predsednik Johnson izbran na demokratski konvenciji za predsedniškega kandidata pri jesenskih volitvah in da bo takrat tudi zmagal. Dodatna poizve dovanja so dognala, da naša javnost računa s tem, da bo premagal jeseni tudi republikanskega kandidata. Časnikar Harris je namreč dognal potom poizvedovanja, da je 64% vse dežele za Johnsona, za vse znane republikanske kandidate pa samo 36%. Kot je bilo treba pričakovati, je Johnson zgubil nekaj odstotkov na jugu, najbrže, ker mu južnjaki zamerijo njegove simpatije do civilnih pravic, da pa se je zato nepričakovano dobro odrezal v nekaterih severnih državah. Značilno je, da je po atentatu naraslo zanimanje za Nixonovo kandidaturo. Nixon je dobil pri Harrisovem pozve-dovanju celo več odstotkov prijateljev kot Goldwater! Rockefellerjeva zvezda pa hitro bledi. Njegova kandidatura ima zmeraj manj zagovornikov. Vrhovi bodo reševali Skupni trg? BRUXELLES, Belg. — V tukajšnjih krogih na konferenci Skupnega trga prevladuje prepričanje, da bo nemški kancler dr. L. Erhard predložil sestanek vodnikov držav članic Skupnega trga, če sedanji razgovori o ureditvi vprašanja kmetijskih pridelkov ne bodo uspeli. Tak sestanek naj bi poskusil Skupni trg rešiti pred razpadom, ki mu ga sedaj napovedujejo in z njim groze iz Pariza. MOSKVA, ZSSR. — Svet se je prekucnil za železno zaveso za 180 stopinj. Dolga desetletja se je Rusija tako zaprla proti svobodnemu svetu, da je celo mejo med njo in satelitskimi državami pokrila z minskimi polji in prepredla z bodečo žico. Sedaj tega ni menda tam nič več. Zato pa se je bodeča žica preselila od ruske zahodne meje na vzhodno. Angleški časnikar Stacey je imel izredno srečo, obhodil 1,500 milj dolgo med kitajsko provinco jang in Kazakstanom, Kirgizijo in Tadžikistanom na ruski strani. Ugotovil je, da so Rusi postavili na vsej dolžini žično ograjo, da preprečijo dotok beguncev s kitajske strani. Samo letos je namreč prebežalo nad 100,000 kitajskih državljanov, v glavnem muslimanov raznih plemen. Ne morejo več prenašati slabih gospodarskih razmer na kitajski strani, povrhu jih pa še preganja kitajska komunistična uprava in jim prepoveduje izvrševanje njihovih muslimanskih verskih običajev in molitev. ' Žična ograja je visoki 10 čevljev, na obeh straneh so seveda obmejne straže, toda na kitajski strani jih je več in imajo celo brzostrelno orožje na razpolago. Dotok beguncev je radi tega zadnje čase precej pone-' hal. Ob žični ograji ni seveda! nobenega prometa, kajti kitajski komunisti so prepovedali vse trgovske stike s pomočjo karavan. Moskva tudi ne sme več imeti svojega konzulata v sinkianškem glavnem mestu U-rumči. Kar še pride beguncev, pripovedujejo, da so na kitajski strani stalni nemiri in upori proti mestnim komunističnim diktatorjem. To je bil menda tudi razlog zakaj je rdeča Kitajska hitela urejati svoje meje z vsemi svojimi sosedi razen z Indijo. JOHNSON POZVAL V ZN H KONCU MRZLE VOJNE Združenih držav L. B. Johnson je v svojem prvem govoru pred Združenimi narodi pozval svet h končanju mrzle vojne “enkrat za vselej” in k skupnemu naporu za pomoč in napredek ene tretjine “človeštva, ki še vedno trpi lakoto, revščino in bolezni.” šal napraviti bolj učinkovito. Bojkot, ki ga izvajajo Združe- ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Predsednik Združene države proti Castrovi Kubi držav je prišel včeraj sem, da zagotovi Združene na- in za katerega skušajo pridobiti! bodo Združene države tudi v bodoče podpirale svoje zaveznike, se kaže na Ku- Zdiužcnih naiodov. Izjavil je, da Združene države hobi v pomanjkanju osnovnih po-! konec mrzle vojne enkrat za vselej . streme k izbolj- treb življenja, v precejšnji me- šanju odnosajev med Zahodom in Vzhodom in k utrditvi ri celo pri hrani. Velik vzrok svetovnega miru, nato je pozval Združene narode, naj temu je seveda tudi hurikan; ^svoje napoie in pomagajo tretjini ljudi, ki trpi Flora, ki je napravil v oktobru j i^vščino in bolezni, k izboljšanju njihovega na otoku res velikansko škodo.' položaja, d o je bil pivi nastop predsednika Johnsona v da je lahko .Castro išče pomoč na vseh kon--j narodih, odkai je 22. novembra letos po smrti mejo cih in krajih ter bo brez dvoma' Predsednika Kennedyja pievzel vodstvo dežele._________ Sink- vzdržal, dokler bo užival podpo-! Predsednik Združenih držav: ~ I [ ^ ro Sovjetske zveze. Boji se pa, j jo v govoru pred glavno skup- jLjClCitTIfB t)€Stl da utegne ta lepega dne usah-!ščino Združenih narodov te niti. Združene države so med tem spremenile določbe o bojkotiranju prometa s Kubo. Voljne so vzeti pomorske drhžbe s svoje “črne liste”, če se zavežejo, da bodo svoje ladje umaknile iz prometa s Kubo, kakor hitro jim potečejo sedanji zadevni dogovori. Doslej je morala vsaka pomorska družba umakniti iz prometa s Kubo vse svoje ladje, če ni hotela na “črno listo”. Ladje na ameriški “črni listi” nimajo pravice vstopa v aneriška pristanišča in ne pravice do prevoza blaga iz Združenih držav in vanje. Dva ugledna nemška politika umrla BONN. Nem. — Preteklo soboto je umrl načelnik Socialnodemokratske stranke Nemčije H. Ollenhauer, poleg vladne krščansko - demokratske stranke najmočnejše politične organizacije v Nemški zvezni republiki. Niti teden preje je umrl prvi predsednik Nemške zvezne republike Theodore Heuss, ki je zadnja leta živel bolj sam zase odmaknjen javnosti. Dvakrat je bil izvoljen za predsednika republike in to zastopal s častjo in modrostjo pred svetom. Nasledil ga je H. Luebke. zval, naj sprejmejo načelo o člo- MOSKVA, ZSSR. — Tu so afri- veški dobrobiti in človečnosti za osnovo svojega delovanja. Dejal je, da je mir tisoč milj dolga pot in da jo je mogoče napraviti le korak za korakom, pa dodal, dd je postal “svet malo j varnejši in pot pred nami malo! svotlejša” tekom predsednikovanja J. F. Kennedyja Združenim državam. K varovanju in i razširitvi te nove nade je obljubil vse napore svoje vlade in njegove lastne, kajti umor predsednika . Kennedyja ni spreirie-nil “smotrov njegovega naroda.” Govor predsednika Združenih držav je bil na splošno zelo ugodno sprejet. Sovjetski zastopnik Fedorenko se je o njem zelo toplo izrazil, pa pripomnil, da je treba počakati, če bodo besedam sledili tudi “praktični koraki.” Oblasti so pot predsednika od letališča do palače Združenih narodov zavarovale na vse mogoče načine, kot New York ne pomni. KJE SE SKRIVA REVŠČINA V NAŠI DEŽELI! WASHINGTON, D. C. — S ostarele ženske z nedoraslimi tem vprašanjem se peča že ne- družinskimi člani. Takih je dokaj let poseben Narodni odbor sti po vsej deželi. Revščina vla-za* odkrivanje revščine. Sestav- da seveda tudi med tistimi, ki Ijen je iz 68 članov, med njimi nimajo starostnega zavarova-so tudi taki kot na primer biv-!nja, takih je pa še na milijone, ši predsednik Truman. Odbor V revščini živi tudi nad 50% dobiva podpore in prispevke od družin, ki imajo več kot 6 ne-raznih dobrodelnih ustanov, za- doraslih otrok, to je lahko široko razprede^ Revščina ne vlada samo med mrežo poizvedovanj, kje vse se starim rodom. Kdor nima vsaj skriva naša revščina. j 8 let ljudske šole, je zmeraj v Njegovi strokovnjaki so naj- nevarnosti, da trpi revščino. No-prvo skušali odgovoriti na vpra-' vo skupino med reveži tvorijo šanje, kaj je revščina. Prišli so sedaj tudi tisti, ki se zgodaj po-do zaključka, da spada 4-član-' ročijo in imajo družine, še pred- Zvezno uradništvo 24. in 31. decembra ne bo praznovalo WASHINGTON, D.C. — Predsednik Johnson je — menda zelo nerad — odredil, da bosta 24. in 31. december za vse federalne uradnike navadna delavnika. Federalni uradniki so itak imeli prosto na dan Kennedy- jevega pogreba in zato ni razlo- sklepati Q načrtu ga, da bi še dobili proste dneve hodne Evrope v decembru. j je jjjj0 sklenjeno že lani Johnson ve, da njegov odlok1 in v ta čili so bila ški študentje, največ oni iz Gane, uprizorili demonstracije, tekom katerih so se spoprijeli z moskovsko policijo, ki je hotela ustaviti njihov pohod pred Kremelj. Črni študentje so protestirali zaradi umora enega izmed njihovih tovarišev. Moskvo so primerjali v svojih vzklikih v pogledu rasnega zapostavljanja z Alabamo v Združenih državah. WASHINGTON, D. C. — Posredovanju delavskega tajništva je uspelo doseči sporazum med unijo železniških strežajev v spalnih vozovih in železniškimi družbami, med tem ko izgloda, da bodo začeli mehaniki pri United Airlines jutri s stavko. WASHINGTON, D. C. — Senatni finančni odbor je odobril za pomoč tujini 3.3 bilijone. Vlada upa, da bo plenum Senata predlog potrdil. Črtal je tudi prepoved kreditiranja Sovjetski zvezi za nakup pšenice. RIM, It. — Vlada predsednika Mora je dobila v parlamentu zaupnico, čeprav je 25 socialističnih poslancev pred glasovanjem demonstrativno zapustilo zbornico. Zasedanje $AT9 poteklo brez pravih sklepov PARIZ, Fr. — Letošnje zasedanje NATO bi bilo moralo za obrambo 1. 1964-1969. usmerjena ska družina, ki ima pod $50 na teden, že na dno naših revnih slojev; ako pa zasluži okoli $85, pa komaj za silo shaja. Na tej podlagi trdi zadnje odboro-vo poročilo, da imamo v Ameriki 20 milijonov res revnih ljudi, kakih 26 milijonov jih pa komaj za silo shaja. Poročilo tudi trdi, da statistike ne zajemajo vseh revežev, ker preveč vpoštevajo le samo no dosežejo 25. leto. Poročilo pravi, da je med njimi nepričakovano veliko družin, ki nimajo prav nobenih dohodkov in so navezani samo na javne podpore. Ta skupina raste žal od leta do leta. Odbor je pripravil tudi za predsednika Johnsona obširen referat, ki v njem predlaga celo vrsto korakov za pobijanje revščine. Značilno za poročilo je, do sedaj. ----o----- Tudi Francozi proti sedanjemu podpiranju tujine brezposelnost. Prava revščina da ne postavlja na prvo mesto se pa skriva v glavnem drugod: J dela, ampak dobro izobrazbo za to so črni na kmetih, posebno v ^ revne otroke in primerna sta-južnih državah. Med njimi oko- novanja zanje. Potem šele pri-li 84% nima po $2,400 letnih [de na vrsto delo, prehrana, o-dohodkov. Mednje spadajo tudi bleka, zdravje itd. ne bo dosti zalegel. Ze sedaj je vsa pripravljalna dela. Med tem bila navada, da so federalni u- je prišlo do nepričakovanega radniki izrabili del svojih pro- atentata in smrti predsednika stih dni ravno koncem decem-1 Kennedyja< kar je pokopalo tu-bra. Letos jih bodo še bolj kot dj vse načrte pri NATO. Novi i predsednik Johnson še nima • tako dokumentiranega pregleda, da bi mogel odločati kar za pet let naprej, zato so se na zasedanju NATO odločili, da nadaljujejo s sedanjo obrambno PARIZ, Fr. — Francija ima politiko do nadaljnjega, svoj lastni program podpiranja Tak sklep je narekoval tudi tujine, ki presega bilijon dolar- sedanji mednarodni položaj. V jev na leto in je v glavnem o- Ameriki bodo volitve že prihod-mejen na nekdanje francoske njo jesen, v Angliji bodo verjet-kolonije v Afriki. Vodniki pro-'no še pred ameriškimi, v Nem-grama so prišli do prepričanja,1 čiji se pa na tihem pripravljata da sredstva pomoči tujine na ta na volitve obe glavni stranki, način niso najboljše uporablje- krščansko-demokratska in sodna. Jjalistična. Nihče ne more torej Predlagajo, naj bo francoska jamčiti, kakšne dokončne vlade pomoč raztegnjena na države bodo imele tri najvažnejše čla-Azije, Srednjega vzhoda in La- nice NATO že 1. 1964-1965. šele tinske Amerike ter naj ne bo te bodo lahko odločile, kaj naj namenjena kot doslej raznim dela NATO do 1. 1970. veličastnim javnim zgradbam, ----—o------- ampak razvoju lahke industrije, — Nad 19 milijonov ljudi v in poljedelstva. j naši deželi zna igrati na klavir. i Iz Clevelanda in okolice Božična številka A. D.— Prihodnji petek, 20. decembra, bc izšla obširna božična številka A. D. Natsnili jo bomo nekaj več izvodov. Kdor bi jo želel poslati svojcem ali znancem kjerkoli, naj nam pošlje naslov prejemnika in 35c frahko v znamkah), ali osebno odda naročilo v našem uradu na 6117 St. Clair Ave. Rojstni dan— Poznani rojak John Adamic z 1085 E. 66 St. bo jutri dopolnil 83 let. Mr. J. Adamic je oče Mrs. Louis Oblak. — Čestitamo! Knjižnica odprta— Knjižnica v Slov. domu na Holmes Ave. je odprta vsak četrtek ob sedmih do osmih zv. Iz bolnice— Peter Segulin z 10214 Reno Avenue se je vrnil iz S. Alexis bolnice in se zahvaljuje za obiske, darila in pozdrave. Zdravi se na domu. Obiski so zaželjeni. Zadušnice— V petek, 20. dec., ob osmih zj. bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Antona Tomšiča 7. dan po njegovi smrti in ne za pok. Leopolda Furlana, kot je bilo zaradi nesporazuma objavljeno v cerkvenem oznanilu. Jutri, /v četrtek, ob osmih bo v cerkvi sv. Hieronima (St. Jerome's) sv. maša za pok. Josepha Pozelnika ob 10. obletnici smrti. Asesment— V Slov. nar. domu na St. Clair Avenue bodo pobirali ta mesec asesment v ponedelek, 23., namesto 25., ko praznujemo Božič. Nov odbor— Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ ima za leto 1964 sledeči odbor: duh. vodja msgr. L. Baznik, predsed- U. Lube, pod-predsed. Mary Wolfnaggy, taj. Mary Zupančič, 29006 Eddy Rd., Wickliffe, 0„ tel. 944-6718,' blag. Jean Gercar, zapis. Mary Semen, nadzor. Frank Sega, Ivan Rigler, Louis Hribar, zdravniki vsi slovenski v Clevelandu, za okraj. bol. blag. Mary Zupančič, za poročila v slov. Mary Zupančič, v angl. Angela Lube, zastopniki za SND in Klub društev SND U. Lube in R. Zakrajšek, za mladino in žen. dejavnosti Jean Gercar. K molitvi— Članice Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ so vabljene jutri ob dveh popoldne v Zakrajškov pogreb, zavod k molitvi za pok. Mary Mahne. Jezuitje v njujorški državi vabijo črne študente NEW YORK, N.Y. — Predstojnik njujorške jezuitske province McGinty je v posebni o-krožnici pozval vse jezuitske srednje in visoke šole, naj skušajo pritegniti nase čim več sposobnih črnih študentov. Zanimati se morajo tudi za študente drugih ver in ras in jim omogočati vpis. Jezuitom bo pomagal pri izvajanju okrožnice poseben predstojnikov delegat F. Hurley, ki bo v ta namen organiziral poseben urad. Jezuitska akcija je znova pokazala, kako urni so jezuitje, kadar je treba “ujeti tok časa”. Njihova akcija je vzbudila mnogo zanimanja in verjetno ne bo ostala osamljena med katoliškimi redovi. P--H4I /lllERI$KA POMOVIIMA 6117 Št. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 >— Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: fca Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesec« Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: t nlted States: $14 00 per year; $8.00 for 6 ninths; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio o3 No. 243 Wed., Dec. 18, 1963 Amerika kot voditeljica svobodnega sveta Za nami je doba neugnane propagande Kennedyjeve administracije, nastopil je čas za premišljevanje, ki ga ne moti politična burja. Če je treba premišljevati o čem, potem gotovo o vlogi naše dežele v mednarodni politiki, ki ni tako rožnata, kot se morda zdi na prvi pogled. Amerika vodi svobodni svet, ne samo tistega, ki se šteje za zaveznika naše dežele, ampak tudi za nevtralni. Vsem bo še dolgo ostal v spominu prizor na televiziji, ko je novi predsednik Johnson po Kennedyjevem pogrebu sprejemal politične voditelje svega sveta kar na tekočem traku, od De Gaulle do najmanjšega afriškega diktatorja. Takega prizora Amerika ne bo zlepa dočakala. To je svetla stran vodilnega položaja naše dežele, moramo pa misliti tudi na temno. Še nikoli ni Amerika doživljala toliko razočaranj v svoji mednarodni politiki, kot jih ravno po drugi svetovni vojni. Tisti, ki to vidijo, se jezijo, češ, nobena druga dežela ne vodi tako nesebične mednarodne politike kot ravno Amerika. Nad sto bilijonov dolarjev smo že porabili za podpiranje vseh, prijateljev in nasprotnikov. Po vsem svetu varujejo naše oborožene sile svobodo tistih narodov, ki je sami ne bi mogli, ako bi se radi nje zapletli v vojsko. Stroške za vse to pa nosi samo naša dežela. To stališče vodi do doslednega zaključka: dobrota je sirota, nehvalež- nost vlada svet, ki se ne zaveda, kakšnega prijatelja pa tudi pokrovitelja ima ravno v Ameriki. Trezna presoja pa skuša najti tudi druge razloge, ki niso ravno zmeraj laskavi za našo deželo. Vsak voditelj, najsi bo posameznik ali narod, mora uživati ugled in veljavo. To se da pridobiti le z vztrajnim delom in doslednim postopanjem. To zopet mora počivati na treh stebrih, ako hoče doseči svoj cilj: modrost, moč in denar. Čudna je la trojica, navidezno brez vsake zveze in logike, pa jo je vendarle življenje izvarilo v monolitno celoto. Ljudje, ki ne rabijo svoje pameti, se nikoli ne dokopljejo do vodilne vloge, četudi so morda močni in bogati. Modrost nalaga skromnost, previdnost, obzirnost, požrtvovalnost, spoštovanje stvarnosti, oboževanje osnovnih načel napredka človeške družbe, predvsem pa vero v svobodo. Moder narod se ne prehiti, se ne zaleti, ravna počasi, se zmeraj ravna po moralnih načelih, čaka potrpežljivo na čas, ko bo zmagalo njegovo stališče, se ne boji, da zagovarja misli, ki jih svet ne mara, pa so zdrave in pravilne. Ne išče zmeraj samo svojih koristi, omejuje svoje “narodne interese” na najmanjše število, zaupa v čas in se uči od preteklosti, kako je treba presojati bodočnost. Ne bi mogli reči, da se Amerika drži zmeraj vseh teh vodilnih idej. Po dokaze nam ni treba iti daleč. Vsak novi predsednik misli, da mora presukati ameriško politiko kar v štirih letih njegovega režima. Zmeraj se mu mora muditi, nikoli se ne sme oddahniti in počiti. Zato pa Amerika tolikokrat menja smeri v svoji zunanji politiki in se zmeraj sklicuje na “narodne interese”, ki naj zahtevajo take spremembe. Svet pa smatra tako sklicevanje za navaden izgovor, se pa obenem počuti neprijetno, ker nikoli ne ve, kam jo bo zakretila Amerika. Pomislimo samo na našo politiko do komunističnega sveta; v primeroma kratkem času smo bili za postavljanje obrambnega zidu okoli komunističnih držav v Dullesovi dobi, potem pa zopet za “sporazumevanje” v Kennedyjevi. Z velikimi žrtvami smo obnovili Evropo, sedaj pa se jezimo, da hodi svoja pota. Govorili smo o osvoboditvi zasužnjenih narodov, danes smo pozabili nanje. V Latinski Ameriki se ženemo za gospodarski in socijalni napredek zaostalih narodov, stavimo pa naše napore pod vpliv investicij ameriškega zasebnega kapitala. Taka politika ne more' roditi spoštovanja do naše dežele, naše vodstvo svobodnega sveta pa doživlja krize. Vsak voditelj mora biti močan, včasih moralno, včasih materijalno. Naši časi so žal taki, da zaleže le materijalna moč, kajti le ameriško silo prizna komunistični svet in se je boji. Samo naše oborožene sile varujejo svetovni mir, obrambne zveze pridejo vpoštev šele na drugem mestu. Vsi narodi svobodnega sveta ne tajijo, da žive pod okriljem ameriških raket, bomb, podmornic in divizij, vsi vedo, da nam Rusi v tem pogledu niso dorasli. Ves svet pa tudi ve da smo ustvarili tako vojaško silo predvsem in najpreje radi lastne varnosti in potem šele v korist drugih narodov. Vkljub temu pa silimo naše zaveznike v razne obrambne sisteme, ki jih ne smatrajo za tako potrebne kot mi. Se za-letujemo v De Gaulla in njegovo atomsko orožje in ne pomislimo, da bodo prišli časi, ko bo proizvodnja atomske municije postala ravno tako splošna korist, kot je že danes postavljanje atomskih elektrarn. Počemu braniti atomski monopol, ki ga napredek v tehniki že sedaj obsoja na propast. Vse to se tujini zdi nerazumljivo in zato se izmika, kjer le more, sodelovanju z Ameriko na vseh teh področjih. To gotovi ni /nak dobrega vodstva. Današnje vodstvo zahteva tudi denar, ako ni omejeno na “kraljestvo, ki ni od tega sveta”. Revna država si ne more ustvariti ne tiste gospodarske, ne tiste vojaške moči, ki je potrebna za vodstvo v mednarodni politiki. Ameriki ne manjka kapitala, toda ne zna gospodariti z denarjem. Stalni primanjkljaji v federalnem proračunu in plačilni bilanci nas obtožujejo, da ne znamo dobro gospodariti v javni upravi, kar je tudi res. To nam svet zelo zameri. Ne želi si samo ameriškega kapitala, je bolj zainteresiran na stalni vrednosti našega dolarja. Treba je samo površno pregledavati poročila mednarodnih gospodarskih sestankov, pa vsakdo lahko zmeraj ugotovi, da usoda ameriškega dolarja skrbi vse države. Odkar je zlato zgubilo svojo mednarodno veljavo, je njegov vpliv prešel na dolar. Kako naj ga dolar opraviči, ako se njegova kupna moč ravna po ne ravno dosledni ameriški gospodarski politiki. Zato ni skoraj gospodarskega strokovnjaka z mednarodnim imenom, ki ne bi izražal strahu, da Amerika ne zna dobro gospodariti, akoravno je najbogatejša dežela na svetu. Slab gospodar pa ni bil še nikoli dober voditelj, to ve vsakdo iz lastne skušnje. Zakaj nas torej svet smatra za vodilno silo v svobodnem svetu? Zato, ker nima nobene izbire. Nobena država ne more tekmovati z nami za vodstvo sveta, svet je prisiljen, da prizna ameriško vodstvo, naj mu bo prav ali ne. To nas seveda zavaja v lagodnost. Ne premišljujemo, kje so pravi vzroki za naše neuspehe v mednarodni politiki. Če pa premišljujemo, se omejimo na tiste okoliščine, ki nam prijajo, ki pa niso glavne. Ne vidimo na obzorju nobenega znaka, da bi se stanje spremenilo v doglednem času. Tudi to je v našo škodo. Lasallski glasovi in odmevi (Piše Matevž iz “Sunny Spot City-a”) La Salle, 111. — V bližnjem (padlo življenje doli na jugu. Zdaj pa pravi, da ni več tako. Toži, da se ljudje tam tako hitro preseljujejo iz enega kraja v drugega, kakor da jih noči požirajo in jih ni več. Komaj spoznaš soseda, ki se danes priseli zraven tebe, a v kratkem ga že ni več in se drugi priselijo zraven tebe. Temu je krivo, pravi, ker ljudje, ki pridejo semkaj, na hitro kaj kupijo, potem se vselijo, pa spoznajo, da so ali preplačali ali jim kaj drugega ne ugaja. Navadno taki ob takih kupčijah trpijo izgu bo. Mnogi kar v izgubo prodajo in gredo naprej. Tako so okrog tebe sami tujci in ti si drugim tujec. Misel o tem pa včasih človeka tare in ,,vse okrog tebe postaja dolgočasno in tuje. Le Peru so imeli zadnji mesec veliko slavnost, ko so otvorili novi most preko reke Illinois in preko nižave, po kateri teče Rock Island železniška proga. Na slavnost je prišel sam državni guverner Otto Kerner iz Springfielda. Po otvoritvenem govoru je guverner prerezal slavnostni trak, s katerim je bil novi most svečano pregrajen, nakar je prvi slovesno okrašen avto peljal preko mostu. Novi most je za to okolico in za vsa tri mesta, to je La Salle, Oglesby in Peru velike prometne važnosti. Po tem mostu zdaj vodi državna velecesta št. 51, ki gre vse gori do meje Wisconsin, pa doli na jug države Illinois. Dosedaj je ta cesta vodila skozi mesto La Salle vse gori malo ljudi je, ki lahko v taki o-do mestne meje, potem po Jo- samljeni okoliščini žive. Človek bet cesti doli skozi sredino me-'je pač družabno bitje, ki si želi sta in tam preko kanala in re- j družbe in v nji malo kakega ke Illinois, po vijugasti cesti' razgovora, v katerem izmenja- skozi nekdanje premogarsko naselje “Ajnzer”, kakor so ga naši rojaki imenovali. Potem mimo Oglesby-ja naprej proti jugu. Nova cesta, ki je zdaj razširjena in ima praktične izhode in vhode, pa zavije nad La Sal-lom malce na Peru, od tam pa doli zdaj na novi most in potem preko reke gori po odprtem svetu proti jugu. Potniki, ki se bodo vozili mimo, se bodo izognili gneči, ki je ob večjem prometu vedno bila doli v sredini mesta na cesti Joliet. Za ta kraj in njegovo okolico to pomeni velik nov napredek. Ta novi most stane okrog $6,900,-000. Je dolg in vanj je šlo mnogo cementa in raznega materiala. Tako se tudi pri nas od leta do leta spreminja lice tukajšnje okolice. Omenim naj še, da je guverner Kerner v svojem govoru o-menil, da se je pravkar vrnil s potovanja po Evropi, kjer se je mudil z ameriško trgovsko misijo. Naš trgovski promet z za-padno Evropo je tako obsežen, da je to kar težko pojmovati navadnemu človeku. In od vsega prometa gre okrog 150 milijonov ton raznega blaga po vodni poti, to je po Illinoiškem kanalu in reki Illinois v Mississippi in po tej na široka morja in v razne dele sveta. Izboljšana vodna pot in izboljšane avtomobilske veleceste so izhod za vse va svoje misli in mnenja. Med nepoznanimi tujci je to težko.” Tako pismo mojega znanca. Skušam ga razumeti. Mislim, da ga malo razumem in njegov položaj. Ne trpi pomanjkanja in gospodarsko ni prizadet. Ampak premnog človek samo s tem ni zadovoljen. Hoče imeti tudi malo družabnosti, malo domačnosti, kakršne je že navajen. Nekateri znajo to prenesti, četudi jim ni po volji, mnogi pa ne. Dvignejo se in gredo nazaj med svoje. To, katerim je to mogoče. Tako je mnoge že izvabila k sebi Kalifornija, mnoge Florida in mnoge drugi kraji. Če so našli kje kaj domačnosti in svojih, so ostali, kjer pa ne, ali jim kaj drugega ni ugajalo, so “popokali” in šli nazaj, odkoder so prišli. Mnogo je takih slučajev. Zdaj pa nazaj k njegovemu vprašanju, kako je še kaj tu pri nas? Kaj mu naj odgovorim? Tako, kakor je bilo nekoč, zdaj ni več. To je, toliko domačega slovenskega življenja in domačnosti, kakor ga je bilo recimo še pred dobrimi tridesetimi leti. Še pred tem ga je bilo pa še več. Saj me ne bo kdo za kakega bahača ah pa lažnika imel, če zapišem, da v letih med 1908 pa tja vseskozi do 1930 je bilo v La Salle in po vsej tej okolici okrog kakih 4,000, če ne ! še več, naših ljudi. Večina na- industrijske izdelke in vso pro- ših rojakov je bila zaposlena po izvcdnjo države Illinois, je po- Premcgokopih, katerih je bilo vdaril guverner. Tako so dobre teda,i P° vsej okolici vse polno, ceste in dobra vodna plovbena j Če si izgubil delo, ali pa ga sam pot za nas vse velike važnosti pustil v kakem premogokopu, in velike vrednosti. (si drugi dan že v drugem dobil * “KAKŠNA DELA IN KA- delo. Veliko rojakov je delalo KO JE Z DELOM zdaj pri,v cinkovnah, mnogi v cement-vas?” — tako me vprašuje stari n'h tovarnah in tudi nekateri znanec, s katerim sva delala ne- Pri drugih delih in poklicih, kaj let v tukajšnjih premogo- tista leta. kopih pred leti. Zdaj živi doli v1 Danes je v teh ozirih druga-Floridi. Nekaj let se mu je do- ^'e' Premogokopi so nekateri že desetletja v neobratih. Dela za težaške delavce iz starih časov torej ni dosti. V drugih tovarnah, kakor je urarska tovarna, in v nekaterih, kjer izdelujejo posebne izdelke, tam pa zahtevajo le poklicne in trenirane moči. Je pač vse v novih časih in ljudje, ki so delali v starih časih, bi bili v teh novih časih ne dovolj ugodno okretni. Večina njih je itak na socialni penziji in kake stiske torej ni. Omenjam le, da “starih nekdanjih” časov ni več. Upam, da bo moj znanec in drugi to razumeli. Tako je in pomagati se ne da. Nekdaj je seveda bilo drugače. Marsikje je bilo drugače, kar zdaj ni več. Tu imam v mislih slovensko življenje med nami. Okrog let med 1910 in tja do 1925 je bilo tu kakih 12 do 15 raznih slovenskih društev in klubov. Vse slovenske podporne jednote so imele tu svoje podružnice, nekatere kar po dve in več. Nekaj samostojnih društev je bilo. Ha, takrat smo bili Slovenci glasni. Ni ga bilo kakega narodnega ameriškega praznika, da nismo “aus-rikali” in paradirali s svojimi godbami na pihala in s svojimi uniformiranimi “purgarji” in “vitezi” po mestnih ulicah. In vse nas je gledalo kot “zauber” slovenske fante in može, žene in dekleta. Po paradah so se vršile veselice, banketi in pojedine, na katerih je bila obilica navdušenih slovenskih slavnostnih govorov, da so se kar strehe majale in privzdigovale. Zdaj? Je še nekaj tega tu in tam, ampak v drugih oblikah, pa ne več tako javno in tako glasno, kakor pred leti. Vse je minilo in povem odkrito, da mi je včasih kar žal po tistih časih. Pa v svoji vesti najdem odgovor na to: Bog je nam dal naše vesele dneve, naša mlada leta in vse, kar smo bili vredni. Hvala mu! Naj bo nam dober še tedaj, ko bomo prišli pred njegov prag in naj nam ne zapre svojih vrat, če smo vredni vpoštevanja teh naših prošenj. Upajmo, da bo. Prav takole sem pisal njemu v odgovor, in naj bo navedeno to še tu. * KAJ JE NOVEGA MED NAMI? — Pri fari sv. Roka se pridno pripravljajo na božič. Cerkev sv. Roka ima najlepše jaslice vsako leto. Postavi jih ob cerkvi zunaj in meščani jih vsako leto občudujejo. Je to res nekaj lepega. Duhovna postrežba je pri sv. Roku izvrstna. Vsakemu je na razpolago in vsak lahko zadosti svojim verskim dolžnostim. Duhovnikom gre v tem oziru vse priznanje, ker res skušajo kar najbolje postreči vsem. Odkar smo si postavili novo šolo, ki je pravi kras za našo naselbino in vse mesto, je zanimanje za vse pri fari še večje. S šolo vsaka fara vzgaja nove rodove in tako jih tudi naša šola in ti mladi, ki zdaj še v šolo pohajajo, bodo jutri novi zavedni farani, ki bodo nosili naprej ime naše fare. Fara z dobro šolo ima dobro bodočnost in tako jo ima tudi naša fara sv. Roka. Čast vsem, ki so za to delali in žrtvovali in ki še delajo in žrtvujejo. Žrtve za šole so najboljše investicije za bodočnost, žrtve za katoliške šole pa so tudi najboljše investicije za večnost. * ZLATO POROKO STA SLAVILA Mr. in Mrs. Jožef (Joe) Štrukel, ki bivata na 536 La Harpe Street. Pred petdesetimi leti ju je zvezal tedanji župnik fare sv. Roka pokojni č. g. A-lojzij Kastigar. Slavnostno družinsko kosilo so imeli v Kaskas-kia hotelu. Jože Strukel, po domače Bučuv Jože, je rodom iz vasi Peče nad Vačami na Gorenjskem. Dolga leta je delal v Alpha cementni tovarni v La Salle. Zdaj je kaki dve leti v pokoju. Njegova žena pa je rodom od Vavte vasi pri Novem mestu. Bog ju živi še mnogo let! NOV GROB. — V bližnjem Granville (bližnja premogar-ska naselbina), so pokopali 80 let starega rojaka Johna Novaka, v pokoju živečega rudarja. Pogreb se je vršil iz cerkve Presv. Srca v Granville. V A-meriki je živel od leta 1902 v tej okolici. Zapušča štiri hčere in dva sina. Doma je bil nekje iz Suhe Krajine. Sorodnikom sožalje, pokojni pa naj počiva v miru! Vesel božič vsem, ki bodo brali te vrstice, iskreno vošči Matevž -------O------ Silvestrovanje v Euclidu EUCLID, O. — Kot prejšnja leta bomo tudi letos jemali slovo od starega leta v Slov. društvenem domu na Recher Avenue in pričakovali prihod novega. Peli bomo in poseben prizor na odru bo prikazal odhod starega in prihod novega leta. Na razpolago bo goveja pečenka in razna druga okrepčila. Igral bo Grabnarjev orkester. Nekateri bodo deležni posebnih durnih nagrad! Vstopnice so že naprodaj v klubovih prostorih. John Barkovich P. Odilo piše iz Avstralije Spremembe pri frančiškanih v Avstraliji Zadnje dni oktobra je prišel v Avstralijp p. Valerian Jenko, OF M., iz Severne Amerike. Slovenci v Avstraliji so ga željno pričakovali in veselo sprejeli. Ob prihodu smo mu v Sydne-yu pripravili prisrčno dobrodošlico. Zadnjo nedeljo oktobra, na praznik Kristusa Kralja, smo priredili tako zvano romanje vseh sydneyskih Slovencev in za to priliko smo se zbrali vsi slovenski dušni pastirji, ki delujemo med rojaki v avstralski deželi. Bili smo štirje: P. Bernard Ambrožič, p. Odilo Hajnšek, p. Bazilij Valentin in naš novodošli p. Valerian Jenko. Najprej smo imeli procesijo po velikanskem in prekrasnem cerkvenem parku sv. Brigite. Po zvočniku je eden izmed patrov je vodil molitev sv. rožnega venca, verniki so vzgledno lepo odgovarjali in sodelovali; bilo jih je kakih štiri sto. Z molitvijo se je vrstila pesem. Bilo je v popoldanskih urah. Med bučanjem mogočnih orgel se je procesija pomikala v cerkev. Sledila je pridiga, ki jo je imel p. Odilo. Nato je moški pevski zbor vodil pete litanije Matere božje. Pridigar je zopet vodil ljudsko petje pri litanijah. Ostali trije patri so sedli v spovednice. Po litanijah je opravil sv. mašo naš novi pater Valerian. O-stali smo ves čas spovedovali, tako da je pristopilo lepo število vernikov k sv. obhajilu. Med mašo je prepeval moški zbor pod taktirko g. Ludvika Klako-čerja. Po končani cerkveni pobožnosti so vsi romarji hiteli v dvorano, kjer je bila pripravljena prisrčna dobrodošlica p. Valerianu: Zaigrala je nekaj točk slovenska godba, nastopili so pevci z izbranimi pesmimi; velik del programa pa je izpolnila slovenska Slomškova šola s pesmicami, deklamacijami in z godbo. Najbolj sta ugajali Ovijačevi sestri, ki sta nastopali v narodnih nošah, ki jih je njuna mama nalašč za to priliko naredila. Program je vodil p. Bernard, k besedi sta bila poklicana tudi p. Bazilij in nazadnje slavljenec p. Valerian. Po proslavi je p. Bazilij svojega prijatelja iz šolskih let, p. Valeriana odpeljal za tri tedne v Melbourne. Razkazal mu je svoje delo in pokazal mu je precejšnji del Avstralije. Nato je prišla na vrr.to sprememba. Pametno in pravično je bilo treba zdaj delovne sile razdeliti. Med slovenskimi frančiškani v Avstraliji sva dva stara ali starejša, kar je še več kot stara, dva sta pa mlada. Pravičnost zahteva, da bo v vsaki naselbini eden starejši in eden mlajši. P. Bernard je o-stal na svojem mestu kot urednik mesečnika MISLI in ravno tako je ostal na svojem mestu kot voditelj Baragovega doma v Melbournu p. Bazilij. P. Valerian Jenko je prevzel mesto dušnega pastirja Slovencev v Sydneyu, prišel je na mesto p. Odila, ki je že pod težo bremena omagoval in si je sam srčno želel razbremenitve. Šel je v pomoč v dušnem pastirstvu p. Baziliju v Melbourne in se je nastanil v Baragovem domu, kjer živita skupno s p. Ba-zilijem. Sydney in Melbourne sta kakih 600 milj oddaljena in v vsakem teh dveh milijonskih mest je kakih 6000 naših Slovencev. Torej dela na obeh krajih dosti in še preveč za dva duhovnika. S p. Valerianom smo dobili veliko pomoč in veliko razbremenitev starejših moči. Naši naslovi so: P. Bernard Ambrožič, O.F.M., 6 Wentorth St., Point Piper, Sydney, Australia. P. Valerian Jenko, O.F.M., 66 Gordon St., Paddington, Sydney NSW, Australia. P. Bazilij Valentin, O.F.M., in P. Odilo Hajnšek, O.F.M. (oba na istem naslovu): 19 A’Beckett Street, Kew, Melbourne, Vic. Australia. Če kdo uporablja naše naslove, naj ve, da je prvi kraj bolj važen kot drugi: pri p. Bernardu in Valerianu “Paddington”, pri nama s p. Bazilijem pa “Kew”. Vsa naša večja mesta v Avstraliji so namreč razdeljena v samostojne edinice kot mestni deli s svojim županstvom in s svojim poštnim uradom. Naslov je zelo pomanjkljiv, če kdo napiše ali samo “Sydney” ali samo “Melbourne”. Nujno mora biti napisano na naslov Paddington, ali Point Piper ali pa Kew. Podpisani bom zdaj malo bolj prost in bom lahko zopet kaj napisal za slovenske liste. Ljudje me zelo nadlegujejo, naj zopet začnem. Zadnje leto res nisem mogel. Na noben način si nisem mogel utrgati toliko časa. Bi moral zanemarjati svoje poklicno delo, ki mora biti seveda prva dolžnost. Božična plošča: Pri nas je popolnoma pošla že lansko leto in smo zdaj preskrbeli novo zalogo. Toda v Ameriki je še nekaj izvodov ostalo in so na razpolago pri: Familia Gift Shop, 6116 Glass Ave., Cleveland 3, Ohio. Morda jih imajo komaj še štiri ali pet izvodov. Zavite so skupaj z velikonočnimi ploščami. Obe skupaj staneta $10. Če kdo želi obhajati Božič ob prisrčnem prizoru svetega večer«, ob božičnem zvonjenju in ob slovenski božični pesmi, naj ploščo takoj naroči. Iz Clevelanda jo lahko še dobite pred prazniki, iz Avstralije bi seveda prispela prepozno. Vsem dragim prijateljem in znancem želim prav vesel Božič in blagoslovljeno novo leto. Rev. Odilo Hajnšek, O.F.M. 19 A’Beckett Street Kew, Melbourne, Vic. Australia IZ NAŠIH VRST Minneapolis, Minn. — Spoštovano uredništvo! Prejeli smo Vaše obvestilo, da nam bo naročnina skoraj potekla. Prav lepa hvala celemu uredništvu! List nam je všeč, saj vsak dan težko čakamo nanj, da vsaj malo izvemo, kaj se godi po širnem svetu med razkropljenimi Slovenci. Zato še enkrat iskrena hvala za ves Vaš trud. Obenem prisrčno pozdravljam vse bralce Ameriške Domovine in jim želim vesele božične praznike. Ker se v kratkem preselimo, Vas prosim, da nam pošiljate list od 20. decembra dalje na naš novi naslov. S spoštovanjem! Ivan Gorshe V SAMOTI (Božična pripovedka. — Spisal Ivan Cankar.) bil, da bi se Popotnik je zatajil ime in njegovo srce pa je bilo “O vrha polno bridkosti. “Drugače je bilo takrat,” pomislil. “Takrat, ko sem Počival tukaj, veselega upanja Poln in je držala moja cesta v Prostrani svet. Takrat, ko se bil napotil sreče iskat sem našel smrt. Hudo se je spremenil moj obraz, še bolj Pogo moje srce. Nikogar ne K ki bi stopil naravnost k ^eni, in bi mi segel v roke: Franc, po dolgem času! ^°tra, ki me je vezala ob bir-P*'. me ne pozna več.” Premrle roke so ga bolele; 0<1 vročine mu je tekel pot po ^azu, včasih pa ga je spredel mraz do nog in zobje so “Pp zašklepetali. Težka glava ’Pp je visela na prsi; oči so Se mu zapirale, zaspan je bil 0(1 utrujenosti in gladu. “Kaj že dolgo romaš, polutnik?” je vprašala krčmarica. Prestrašen je vzdignil gla-v°> kakor da je bil začul nez-Ppp glas iz daljave. “Dolgo, mati; že mnoga leta.” ' V izbi je dišalo prijetno, i kakor po gorkem maslenem kpuhu. Z željnimi očmi se je °2iral popotnik. Na peči, na-PpI pogrnjene so stale v vrsti ^rke rumene potice. “Kaj boste imeli svatbo v kisi, mati?” Krčmarica je zmajala z gla-v°; popotnikov pogled se ji je 2clel čudno bloden, kakor po-^ed umirajočega. “Človek, ali si pogan, ali si .‘‘istjan! Kaj ne veš, da je sveti večer?” Popotnik je obstrmel in je spregovoril s tihim glasom kakor v sanjah: “Sveti večer! Težko je Pfrireti človeku na sveti večer.” “Lačen si, človek, pozna se !*' Kakaj nisi poprosil? Na, potice in kozarec vina; če ^•Paš doma, siromak, nimaš Vznikov.” Popotnik je jedel gorko po-‘Co; komaj da je čutil mehko Masleno testo na izsušenem ^iku. Nato je popil vino in Se je napotil. “Bog vam povrni, kar ste !'i°1’ili umirajočemu!” Začudena je gledala krčmarica za njim, ko je omaho-Vh1 z velikimi koraki po zaloteni cesti. k “Dolgo ne bo več romal; se usmili njegove duše. Popotnik pa je stopil iz krč-6 bolj žalosten nego je bil fj°Pil vanjo in bolj truden je b nego poprej. Hrbet mu je 0Oil globoko in mukoma je 2cligal noge. Težki spomini 0 iegli v njegovo srce in so Pritiskali k tlom. Pomislil J" na prejšnji čas, na veselo . *adost in vse se mu je zdelo kako EDINA SAMO MOŠKA DRUŽABNA ORGANIZACIJA in žalosten je zgrudil ob poti. “O, kdaj je bilo to?” Kolena so sei mu tresla od utrujenosti, zasopel je težko ob vsakem koraku. Oziral se je po samoti; oči so mu bile zastrte od snega in od solz. Poldne je šele bilo in že je bil mrak; snežilo je in v belo meglo je bila zavita vsa ravan. ‘Poznam ta jagned, tudi ta potok mi je znan. Daleč ni več do župnije, še sto korakov do prve koče, ali dvesto, pa je ne vidijo te umirajoče oči. Da bi dospel do tja, vsaj do hleva. Žalostno je umirati ob poti.” Hotel je pospešiti korake, toda noge so bile kakor od kamna, lomile so se in omahovale. “Vsaj do hleva da bi dospel!” je zavzdihnil. Ni več razločil hiše, ki je stala pred njim, napol je zatisnil oči; kakor v sanjah se mu je zdelo, da roma dalje po samotni cesti, toda zgrudil se je bil z obrazom v sneg. Otroški krik in smeh se je oglasil poleg njega. “Glejte, pijanca!” Gorko oblečen fant z visoko kučmo na glavi je pobral kepo in jo je vrgel nanj. “Glejte, pijanca! V sneg se je zavalil.” Popotnik je vzdihnil v blodnih sanjah. “Da bi dospel do tja! Vsaj do hleva da bi dospel!” Na prag ;je stopila ženska; ugledala je človeka, ki je ležal sredi ceste z obrazom v snegu. “Vstani, ti, drugače ne vstaneš nikoli več!” Stopila je k njemu in mu je vzdignila glavo. Slovenska molka zveza v Ameriki Utanovljena 3. junija 1938 v Barberton, Ohio inkorporirana 13. marca 1939 v državi Ohio Glavni sedež: CLEVELAND, OHIO NOVA MODERNA ORGANIZACIJA NA DRUŽABNEM, ŠPORTNEM IN KULTURNEM POLJU Ne potrebujete nobene zdravniške preiskave. Pristop od Iti. do 55. leta. Vsak Slovenec bi moral biti član te organizacije. GLAVNI ODBOR: Predsednik: GEORGE P. HERRICK, 860 E. 256 St., Euclid 32, O. L podpredsednik: IVAN GERMAN, 7502 Donald Ave., Cleveland 3, O. II. podpredsednik: JOHN LESKOVEC, 1111 No. Ward Ave., Girard, O. Gl. tajnik: JOHN F. JADRICH, 17S15 Neff Rd., Cleveland 19, O. Gl. zapisnikar: DAMJAN TOMAZIN, 18900 Kildeer Ave., Cleveland 19, O. Gl. blagajnik: FRANK M. PERKO, 1092 E. 174 St., Cleveland 19, O. NADZORNI ODBOR: Predsednik in prvi nadzornik: JOHN DOGANIERO, 34212 Lake Shore Blvd, Willoughby, O. Drugi nadzornik: JOSEPH PONIKVAR, 27601 Fullerwood Ave., Euclid 32, Ohio Tretji nadzornik: JOHN SEVER, 18023 Hillgrove Rd., Cleveland 19, O. POROTNI ODBOR: Predsednik: JOSEPH PONIKVAR, 27601 Fullerwood Ave. Euclid 32, O. LOUIS ERSTE, 3815 Schiller Ave., Cleveland 9, O. ANDY KOCJAN, 211 Gardenland Ave.. Niles, O. ČLANSKI ODBOR: A4ARTIN VALETICH, 15331 Glencoe Rd., Cleveland 10, O. JOHN JUVANČIČ, Jr., 214 Gardenland Ave., Niles, O. FRANK DREMEL, 646 E. 162 St., Cleveland 10, O. DIREKTOR ATLETIKE: LOUIS SAMSA, 21701 Fuller Ave., Euclid 23, O. Uradno glasilo: “AMERIŠKA DOMOVINA,” 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, O. Za pojasnila se obrnite na glavnega tajnika Slovenske moške zveze, JiOHN F. JADRICH, 17815 Neff Rd., Cleveland 19, O. — IV 1-3345 IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA VSI GLAVNI ODBORNIKI ko okrepčila udeležencem. SLOVENSKE MOŠKE ZVEZE' Vsi člani, kateri dolgujejo VOŠČIJO VSEMU ČLANSTVU asesment, so prošeni, da gotovo ZVEZE j plačajo zaostali in tekoči ases- VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE ment na tej seji, da bo tajnik lahko zaključil račune za leto 1963. Vsemu članstvu SMZ želim vesele božične praznike in srečno novo leto. Frank M. Perko, tajnik -----o------ in SREČNO NOVO LETO. * Ponovno obvestilo članstvu podr. *št. 5 Članstvo podružnice št. 5 je ponovno vabljeno na zelo važno letno sejo, katera se vrši v navadnih prostorih Slovenskega Narodnega Doma v soboto, dne 21. decembra, ob 7. uri zvečer. Med raznimi točkami je tudi obstoj podružnice po seda- ‘Tako še mlad, pa se tako|njih načelih. Pridite gotovo vsi, da rešimo to važno točko. Sedaj koli V ni- vse zelo daleč, kakor da hi bilo. ^edeli so za mizo, oče, mati sestra. Na mizi je gorela .^tiljka in njena prijazna luč s*jala na obrazih. Na polici stale v vrsti gorke potice, belim prtom pogrnjene. leck jaslicami je gorelo olje So z F v rdečem kozarcu in nad ja- $1 * p ^hii se je svetil zlati angel. a Je bila prazniško pospra-•le«h; prazniško oblečeni so eli za mizo in .so čakali n°čnice. Iz velike daljave, s^k°r tiha, zamolkla pesem, g. Se oglasili zvonovi. Hlapec j J*1611 je vstal izza peči in si °blačil kožuh. Svetiljko v °kfe in na pot! Popotnik, kdaj je bilo upijani ob belem dnevu!” Popotnik je začutil na licih vroče roke in je odprl oči. Daj, hlapec,” je zaklicala ženska v vežo, “vleci ga v hlev, da se naspi. Ni treba, da bi ležal v snegu. Človek je Iz veže je stopil hlapec, osoren in godrnjaje je prijel popotnika pod pazduho, napol ga je nesel, napol vlekel v hlev ter ga spustil na slamo. Na, klada pijana, pa naspi!” Nato mu je posegel v suk njo, toda žepi so bili prazni, še drobtin ni bilo v njih. “Hvala Bogu, da nima ognja pri sebi; nazadnje bi mi še hlev zapalil! Kdo ve, odkod se je priklatil.” Hlapec je šel in je zapahnil duri; popotnik je ostal temi. Zdelo se mu je, da je nekdo govoril ž njim, da ga je bil nekdo prijel pod pazduho ter ga položil na gorko posteljo. Toda vedel ni, kdaj se je to zgodilo, ali že pred davnim časom, ali šele v tej minuti. Komaj je legel, komaj je začutil prijetno toploto, je pomisil popotnik: “Koliko časa že ležim? Da le svetega večera nisem prespal.’ Vzdigal se je trudoma; kakor brez kosti mu je bilo telo in ni hotelo ubogati. Oči so gledale v mi’ak in so razločile špranjo v durih. “Bog vedi, če je zunaj dan, ali če odseva na snegu jasna noč? če je dan, ali če je noč, treba je dalje. Napotil sem se, pa bi ne bilo prav, da ostanem tukaj in da umrjem pred ciljem!” (Dalje prihodnjič.) ------o------ S Hondurasom in Dominikansko republiko smo obnovili diplomatske stike WASHINGTON, D.C. — Obe deželi sta doživeli letos revolu-! cije. Redno voljene vlade so do- ponovno izjavilo, da želi, da preide vlada v obeh deželah v roke svobodno izvoljenega parlamenta in parlamentarne vlade. Diktatura v republiki Honduras kaže nekaj volje, da bi ugodila ameriški zahtevi, dominikanska diktatura se pa za naše želje ne meni dosti. Da je naša administracija spremenila svoje stališče, je treba deloma pripisati pritisku konservativnih senatorjev in kongresnikov, posebno tistih iz južnih držav, ki imajo rajše desničarske diktature kot levičarsko usmerjene, toda voljene vlade. 1,100 bombnikov B-47 jih je o-jlanci. Plačuje redno vse držav-stalo le še 500, pa še ti bodo iz- ne uradnike, pregnala je pod-brisani tekom dveh let. Čisto kupovanje vsaj v višjih uradni-nepotrebne so po tajnikovem ških plasteh. Javna uprava po-mnenju tudi vojne ladjedelnice, ■ sluje hitro, nepristransko in McNamara bi rad zaprl še 130 vojaških postojank WASHINGTON, D.C. — O-brambni tajnik McNamara je pogumen človek. Že pod Ken-nedyjem je napravil načrt, kako bo zaprl vse vojaške pošto j an- . ke, ki niso več potrebne. Ken- Gospodarski krogi zado- ki “niso vse skupaj vredne niti $10”, tako je rekel Johnsonu. Vse te postojanke zgubljajo svoje poslovanje, postajajo čista navadna skladišča za vojni materijal, ki je že iz mode ali pa bo kmalu postal nepotreben. McNamara je pa toliko previden, da bo začel izvajati ta načrt šele po novembrskih volitvah. Žrtve varčevanja so postali tudi sateliti. NASA je na primer sklenila, da bo poslala okoli Zemlje samo štiri satelite tipa Ranger, ki se menda ne obnašajo preveč dobro. Naročilo za nadaljnjih pet je pa preklicala. Namesto njih bo naročila satelite tipa Surveyor Lander. Tako bo prihranila nad $90 milijonov na izdatkih. nedy ni bil za tak načrt, Johnson pa menda je. Zato je McNamara napovedal, da bo zaenkrat zaprl 33 postojank, da ima pa na papirju napisanih še kakih 130, ki jih narodna obramba sedaj prav nič ne rabi. Vključena so tudi nekatera voj- voljni z gvatemalsko diktaturo GVATEMALA, Gvat. — Gospodarski krogi so kar zadovoljni z vojaško diktaturo polkovnika Peralte. Pravijo, da je neprimerno boljša od bivše civilne uprave predsed. Ydigorasa. na letališča, ki bodo kmalu o- Napravila je namreč red v dr-stala brez vojnih letal, kajti od žavnih financah in plačilni bi- je čas in tukaj je prostor, da se Kjje za nasiednika vojaške dik-razmotriva o delovanju podruž-1 ^a^ure Kennedyjeva admini-' ničnih bari”! problemov, “ne pa pri Odbor Podružnica št. 3 Članstvo podružnice stracija je v znak protesta odpoklicala svoje diplomatske zastopnike, ni pa pretrgala diplomatskih stikov. Hotela je pristašem svobodne demokracije v št. 3 teh deželah dati tolažbo in po- SMZ je vabljeno na letno sejo gum. podružnice v navadnih prosto-j Diplomacija je že takrat ra-rih Slovenskega Doma na Hol-. čunala s tem, da ameriški pro-mes Ave. v nedeljo, 22. decem- test ne bo trajal dolgo, ker pri- bra, ob 1.30 popoldne. Vsi člani so prošeni, naša naši zunanji politiki več škode kot koristi. Zato je pred-! gotovo udeleže te važne seje,'sednik dal državnemu tajništvu! na kateri bo volitev odbora za nalog, naj pošlje znova naše po-! leto 1964 ter druge važne zade- slanike v obe deželi. Pri tem je ve. Po seji bo servirano nekoli- seveda naše državno tajništvo SE BO POTRPEŽLJIVOST OBNESLA? — Golob se je vsedel na ograjo pri avtomatu z orehi in oreški. Morda se mu bo čakanje izplačalo, če bo dovolj potrpežljiv. ^ 2 d ra mil se je iz spominov — Sladkorni trs goje umetno šele okoli 500 let. TIHA PLESNA GODBA — V nekem pariškem nočnem zabavišču opremljajo svoje goste, ki žele plesati, s slušalkami, zvezanimi s sicer tiho glasbeno skrinjo. Na sliki vidimo skupino gostov tega zabavišča pri plesu. učinkovito. Političnih pripornikov je zelo malo. Kdor ni všeč Peraltovi diktaturi, ga postavijo na mejo. Seveda ni nobenega govora o svobodi tiska, zborovanja, še manj o organizirani o-poziciji. Vendar pa mislijo, da bo Peralta držal besedo in za 1. 1965 razpisal volitve. Peraltova diktatura se nič ne briga za gospodarski položaj domačih Indijancev, ki tvorijo dve tretjini prebivalstva in živijo v strašni revščini. Radi svoje zaostalosti na vseh poljih niso uporabni niti kot “politična masa” za razne politike, ki se jim hočejo na skrivaj prikupiti, ker upajo na boljše čase, vsaj po 1. 1965. -----o------ Vojna mornarica bo dobila nove “špijone” za podmornice WASHINGTON, D.C. — Odkar ima tudi Moskva atomske podmornice in atomske rakete na njih, je lov na podmornice postal izredno važna veja naše narodne obrambe. Ruske podmornice bi se namreč lahko približale naši obali in tam začele pošiljati atomske rakete v notranjost naše dežele. Da Rusi ne bodo mogli priti preblizu našim obalam, zato bo skrbela najnovejša špijonažna naprava, ki odkrije vsako podmornico že davno preje, pred-no se približa naši suhi zemlji. Špijonažna naprava ni majhna stvar. Je spravljena v petnadstropnem poslopju in porabi toliko električnega toka kot mesto s 50,000 prebivalci. Mora pa biti postavljena prav blizu morja, kajti vse podatke dobiva pod morsko površino s pomočjo utra-kratkih valov, ki jih pozna tudi voda. Vojna mornarica bo prepredla vso našo obalo s takimi špijonskimi postojankami. Podrobnosti o strojih in instrumentih so seveda na tajnost. voj- V senatu Neki senator je zašepetal svojemu sosenatorju med govorom, ki ga je govoril neki senator: li, ta človek ima pa široko politično obzorje.” Drugi senator: “Pojdi, nič drugega, kakor široka usta!” mali oglasi Stanovanje v najem Na 6026 St. Clair Ave., 2 spalnici, kuhinja, dnevna soba in kopalnica. Vse prenovljeno, lepo, čisto poslopje. Kličite IV 1-4888 ali IV 1-6832. (246 Harmonika naprodaj Profesionalna harmonika Excelsior, italijanske izdelka, model 940, skoraj nova, originalna cena $1,500.00, sedaj za samo $375.00. Kličite IV 1-°124- —(243) V najem 'Štiri prenovljene sobe s popolnoma novo kopalnico, par-kališče, na St. Clair Ave. in 55 St. Vprašajte na 1353 E. 55 St. tel. IV 1-5380. — (247) Naprodaj Dovoljenja (licence) za prodajo alkoholnih pijač: C2-D1 - D2 *• D3- D3A. Prodaja jih lastnik. Kličite EN 1-6331. V fari sv. Vida Velika enodružinska hiša, pripravno za veliko družino, velik lot in garaža. Prazno. Za več pojasnila kličite. FRANCES HROVAT, REALTOR EV 2-4535 (18, 20 dec) V najem 4 sobe oddamo odraslim, spodaj, zadaj, parna gorkota, vroča voda. Za $45.00. Na 72081 o St. Clair Ave. 2041. HE 2-(246) Nemci ne morejo biti kos njegovi moči in besnosti, kakor ne morejo psi s svojim lajanjem brez lovske pomoči pokončati divjega merjasca, ker je borba z njim le smrt in poguba zanje. “Razpršite se! Obkolite ga! Skušajte ga pogoditi od zadaj!’’ je zakričal Zigfrid von Lowe. Razbežali so se torej po dvorani, kakor se razprši jata škorcev na polju, ko udari od zgoraj krivokljuni jastreb, toda niso ga mogli obkoliti, ker jih je v bojni blaznosti, namesto da bi iskal prostora za obrambo, začel goniti okoli sten. Kogar je dosegel — ta j, nadel, kakor bi ga zadela strela. Ponižanja, obup, prevarana nada, izpremenjena v edino žejo po krvi — vse to se je zdelo, da je podesetorilo njegovo okrutno prirojeno moč. Meč, ki so ga med križarji največji hrusti obvladali le z obema rokama, je sukal z eno roko kakor pero. Ni iskal življenja, ni iskal reše-nja, ni iskal niti zmage, iskal je maščevanja in kakor ogenj ali kakor reka, ki podre jezove in uničuje na slepo vse, kar se upira njenemu toku, tako je tudi on, strašni in zaslepljeni uničevalec, trgal, lomil, teptal, moril in uničeval človeško življenje. Niso ga mogli naskočiti od zadaj, ker ga spočetka niso mogli doseči, a pri tem so se mu navadni vojaki bali približati celo od zadaj, dobro vedoč, da jih nobena človeška moč ne iztrga smrti, če se obrne. Drugih se je polotil popoln strah ob misli, da bi navaden človek ne mogel povzx*očiti takega poraza in da imajo opraviti s človekom, ki mu CHICAGO, ILL. BUSINESS OPPORTUNITY TAVERN IN WAUKEGAN 7 Room Apt. up. Extra Income. Snack Shop. Priced for quick sale due to death. AR 1-5078 or ON 2-1306. (244) BARBER SHOP — 3 Chairs — By Owner. Well Established. Reasonable. 2905 W. 59th St. — Call CH 3-7324. (244) TAVERN and 1-4 Room Apartment. Industrial Area. Well Established business. Will sell reasonable. By Owner. — Call DI 8-8747. (244) REAL ESTATE FOR SALE OWNER’S LOSS YOUR GAIN~ '. 'HEELING AREA — POPLAR GROVE Add. 3 bdrm. brick and Frame ranch with large rec. rm. on Ige. cor. lot. Only 2 blks. to schl. and 4 blks. to Dunhurst Shopping center. New furniture all over, and appl. inch Only $18,500 — Call 537-6597. (246) MOUNT PROSPECT — BY OWNER 7 ROOMS. 3 bedrooms, 1% baths, attached garage, .carpeting, fireplace. Gas. Storms, Screens, Patio, Trees. Must Sell. About $20,000. 102 S. Albert. CLearbrook 9-3628. (244) DOGS FOR SALE POODLES — Toy Champion Sired. Silver. AKC. $150.00. 4 Weeks. — BU 8-3144 (245) prihajajo na pomoč nadčloveške sile. A stari Zigfrid in z njim brat Riotgier sta zbežala na galerijo nad velikimi okni dvorane in začela klicati dru-Ige, naj se rešijo za njima, ti pa so to naglo storili in se na ozkih stopnicah gnetli med seboj, ker so hoteli čimprej dospeti gor, da bi od tam skušali pobiti velikana, s katerim je bila vsaka borba od blizu nemogoča. Naposled je zadnji zaloputnil vi-ata, ki so vodila na galerijo, in Jurand je ostal sam spodaj. Z galerije so se oglasili kriki radosti, zmagoslavja in takoj so začele leteti na viteza težke hrastove klopi, podnožniki in železni držaji plamenic. En lučaj ga je zadel v čelo nad obrvmi in mu zalil obraz s krvjo. Hkrati so se odprla velika vhodna vrata in v sobo so z velikim truščem planili vojščaki, ki so jih priklicali skozi gorenja okna, oboroženi s kopji, helebardami, sekirami, samostreli, koli, drogovi, vrvmi in z vsakovrstnim orožjem, ki ga je vsakdo mogel v naglici pobrati. A blazni Jurand si je z levo roko otrl kri z obraza, da bi mu ne jemala vida, se pripravil — in se vrgel na vso gručo. V dvorani so se zopet razlegli stoki, rožljanje železa, škripanje z zobmi in presunljivi glasovi pobitih mož. II V isti dvorani je zvečer sedel za mizo stari Zigfrid von Lowe, ki je medtem po Dan-feldu prevzel upravo ščitna, a zraven njega brat Rotgier, vitez von Bergov, nekdanji ujetnik Jurandov, in dva plemiška mladeniča, novinca, ki jima je bilo v kratkem obleči beli plašč. Zimski veter je tulil za okni, stresal svinčene okvire stekel, zavijal plamene plamenic, gorečih v železnih ročajih, a tu pa tam je izpihal iz kamina klobčič dima v dvorano. Med brati je vladala tišina, dasi so se zbrali k posvetovanju, ker so čakali na Zigfridovo besedo; ta je oprl lakte ob mizo, položil dlani na sivo sklonjeno glavo in sedel zamišljen, z obrazom v senci in s temnimi mislimi v duši.” “O čem naj se posvetujemo?” je vprašal končno brat Rotgier. Zigfrid je dvignil glavo, pogledal na govornika, se pre- V blag spomin OB PRVI OBLETNICI ODKAR JE UMRL NAŠ LJUBLJENI SOPROG, OČE, STARI IN PRASTARI OČE Anton Zadnik Izdihnil je svojo plemenito dušo dne 18. decembra 1962. Bog mu daj večni mir in. večna luč naj mu sveti! Žalujoča soproga MARY ZADNIK, roj. VIRANT tudi v imenu otrok, vnukov in pravnukov. Cleveland, 18. decembra 1963. budil iz zamišljenosti in i-e-kel: “O porazu, o tem, kaj porečeta veliki mojster in kapitelj, in tudi o tem, da ne nastane iz naših dejanj škoda za red.” Potem je zopet umolknil, toda čez hip se je ozrl okoli in potegnil sapo skozi nos. “Tu še diši po krvi.” “Ne, komtur,” je odgovoril Rotgier, “dal sem izmiti pod in pokaditi z žveplom. Diši po žveplu.” A Zigfrid se je ozrl s čudnim pogledom po navzočih in rekel: “Usmili se, duh svetlobe, duše brata Danfelda in brata Gottfrieda. Oni pa so razumeli, da je klical božjega usmiljenje nad ti duši in da ga je klical zato, ker mu je ob spominu na žveplo prišel na misel pekel, zato jih je streslo od strahu po kosteh in so vsi hkrati odgovorili : “Amen! Amen! Amen!” Čez hip se je zopet slišalo tuljenje vetra in drgetanje okenskih okvirov. “Kje je truplo komturja in brata Gottfrieda?” je vprašal starec. “V kapelici; duhovniki prepevajo ob njih litanije.” “Že v krstah?” “Da, le komtur ima glavo zakrito, ker sta lobanja in obraz razbita.” “Kje so druga trupla? In ranjenci?” “Trupla so na snegu, da otrpnejo, preden narede krste, a ranjenci so že v oskrbi v bolnišnici.” Zigfrid je zopet sklenil roke nad glavo: “In to je storil en sam človek? . . . Duh svetlobe, imej v svojem varstvu red, ko pride do velike vojne s tem volčjim plemenom!” Na to je Rotgier dvignil pogled, kakor bi se hotel nečesa spomniti, in rekel: “Slišal sem pod Vilnom, kako je sambijski upravnik govoril svojemu bratu, velikemu mojstru: ‘če ne izzoveš velike vojne in jih ne pobiješ tako, da ne bo niti ime ostalo, takrat gorje nam in našemu narodu.’ ” “Bog daj tako vojno in srečanje z njim!” je rekel eden izmed plemenitih novicev. Zigfrid je presunljivo pogledal nanj, kakor bi mu hotel povedati: “Saj bi se bil lahko danes srečal z enim samim izmed njih.” Toda videč drobno in mlado postavo novica, a morda tudi, ker se je spomnil, da tudi sam ni hotel v gotovo pogubo, dasi so g a slavili zaradi njegova junaštva, je opustil očitke in vprašal: “Kdo izmed vas je videl Juranda?” “Jaz,” je odgovoril von Bergov. “Živi?” “Da, leži v mreži, ki so ga zapletli vanjo. Ko se je zavedel, so ga vojščaki hoteli kar pobiti, toda duhovnik ni dovolil.” “Pobiti ga ni mogoče. Pomemben mož je med svojci in nastal bi grozen krik,” je odvrnil Zigfrid. “Tudi ne bo mogoče prikriti tega, kar se je zgodilo, ker je bilo preveč prič.” “Kako naj torej govorimo in kaj naj storimo?” je vprašal Rotgier. Zigfrid se je zamislil in naposled rekel: “Vi, žlahtni grof Bergov, pojdite v Malborg k velikemu mojstru. Ječali ste v ujetništvu Jurandovem in ste kot gost reda, torej vam bodo kot VESELE BOŽIČNE I PRAZNIKE SREČNO IN ZDRAVO NOVO LETO želiva vsem sorodnikom in prijateljem ^ | Frank in Rose Česnik I 5709 Prosser Ave. a yxrraxzzxnxzxixixxxzizxxxxixxixxxxxxzxxxxxzxxxxziT^ Dve novi slovenski bolični plošči NAM NAPOLNITA DOM Z NAJLEPŠIM PRAZNIČNIM RAZPOLOŽENJEM. Samo manjše število teh novih plošč je še na razpolago pri MERVAR RECORDS 6919 ST. CLAIR AVE. TEL.: EN 1-3628 * £ VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELITA VSEM ODJEMALCEM CIRIL IN URŠULA ŠTEPEC — lastnika FOUR POINTS FOOD MARKET 667 East 152 Street GL 1-6316 NAROČITE ŽE SEDAJ ZA BOŽIČNE PRAZNIKE NAŠE PRISTNE DOMAČE MESENE KLOBASE, ŠUNKE IN ŽELODCE Poleg tega imamo vedno krvave in riževe klobase — domače prekajeno meso — koruzno in ajdovo moko, kislo zelje in repo. — — VINO IN PIVO za ven. Vsa roba je prvovrstna, postrežba točna in zanesljiva. — Dostavljamo tudi na dom! DRUŠTVENI IMENIK Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam svojili uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $12. Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ases- v tnenta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $12 dosti koristnega. Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine iu si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društvenih vesti in novic. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VOŠČIJO VSEM ODJEMALCE?^ IN PRIJATELJEM LASTNIKI IN USLUŽBENCI RUDY'S QUALITY MEATS TRI MESNICE: 4506 Superior Avenue HE 1-8638 6706 St. Clair Avenue UT 1-0871 31728 Vine Street, Willowick 943-5490 For the holidays home smoked Slovenian Sausages flQc The finest home made ‘ ~ ^ Please place your order early Home Made želodec cooked ready to eat or smoked Old fashioned whole smoked w Hiiis ib. ©yc ALSO fully cooked SEMI HOMELESS HAMS guaranted to satisfy lb* We make all our fresh Sausages: BREAKFAST LINKS lb. 79c GARLIG SAUSAGES lb. 79c COUNTRY SAUSAGES ....lb, 69c Yankee Doodle Pan Sausages 59c Finest Quality Fresh Killed OHIO TURKEYS, DUCKS, BROILING CHICKEN PIECES, FRIERS, ROASTER, CAPONS Advance orders gladly accepted We make OUR OWN BLOOD & RICE SAUSAGES available always We sell the finest, completely trimmed, — Boneless-Rolled BEEF ROASTS ib. yyC BEST WISHES FOR THE HOLIDAY SEASON FROM THE MANAGEMENT & EMPLOYEES gostu, ki mu nikakor treba govoriti v korist redovnikov, tem laže verjeli. Povejte torej, kaj, ste videli, da je Danfeld iztrgal obmejnim razbojnikom neko dekle in, misleč, da je Jurandova hči, obvestil o tem Juranda, ki je tudi prišel v Ščitno, in. . . kaj se je zgodilo dalje — veste sami . . .” “Oprostite, pobožni komtur,” je rekel von Bergov. “Pretrpel sem v Spihovu tež- ko ujetništvo in kot vaš gost bi rad vedno pričal v vašo korist, toda zaradi moje mirne vesti mi povejte: ali ni bilo prave Jurandove hčere v ščit-nu in ali ni Danfeldovo izdajstvo privedlo njenega strašnega očeta do blaznosti?”