NAROČI IN BERI ! »Ufe* W ftlMttau. te'!-; KOGAR ZANIMAJO DOKUMENTARNE KNJIGE za razumevanje najtežjih let slovenskega naroda (1941—1945), lahko pri MISLIH naroči sledeče knjige: TEHARJE SO TLAKOVANE Z NAŠO KRVJO (izjava prič o teharskih dogodkih 1945) — Cena $1.—. V ROGU LEŽIMO POBITI — Dokumentarna poročila očividcev zbral Tomaž Kovač. — Cena en dolar. SVOBODA V RAZVALINAH — (Grčarice, Turjak, Kočevje) — Cena $2.—. PRAVI OBRAZ OSVOBODILNE FRONTE (II. in III. del) — Zbral Miha Marijan Vir, Argentina — Cena vsake knjige $1.50 ODPRTI GROBOVI (II., III. in IV. knjiga dokumentov) — Zbral Franc Ižanec, Argentina — Cena vsake knjige $2.—. REVOLUCIJA POD KRIMOM. — Dogodke opisujejo pokojni ižanski župnik Janez Klemenčič, Ciril Miklavec in dr. Filip Žakelj, Argentina. — Cena $2.—. BELA KNJIGA (izdana v ZDA) prikazuje razvoj 1941 —1945 ter vsebuje 10.000 imen v tem oddobju pobitih Slovencev ter vrnjencev iz Vetrinja. Cena $5.— Danes je vse to že zgodovina in jo je vredno iz vseh virov trezno prebirati in presojati, četudi domovina te prilike ne daje niti študentom. Za nekoga, ki je študiral doma in ga snov zanima, knjige nudijo lepo priliko spoznati dobo tudi z druge strani. Precej teh knjig mi je že pošlo in že dolgo čakam, da pridejo nove pošiljke. A naročila vseeno sprejemam. Tiste, ki na knjige že dolgo čakajo, pa prosim potrpljenja. Zastoj ni moja krivda. CELOVŠKE MOIIORJEVKE ZA LETO 1976 so S* na razpolago. Vse štiri knjige (KOLEDAR 1976, zgO" dovinski roman ZADNJI RABIN V LJUBLJANI, PLANINSKE ZGODBE Z NAHUEL HUAPIJA in DRUŽINSKO SVETO PISMO, H. del) stanejo $7,— brel poštnine. NEKAJ GORIŠKIH MOHORJEVK je na poti nas. Štiri knjige (KOLEDAR 1976, SVETOVNI POPOTNIK PRIPOVEDUJE, H. del, zbirka črtic MOJA TOLMINSKA in PRIMORSKI GEOGRAFSKI LEKSIKON, 2. snopič) stanejo $12.—. LJUDJE POD BIČEM (Odlična trilogija izpod pc' resa KARLA MAUSERJA iz življenja v Sloveniji rn^ in po vojni) — Cena vseh treh delov brez poštnine r $7.—. NEKJE JE LUČ (Vinko Beličič) — cena $3.00. V ZNAMENJU ČLOVEKA (Dr. Anton Trstenj**1 — cena $1.50 STARA IN NOVA PODOBA DRUŽINE (Dr. Anto« Trstenjak — cena $1.50. ZAKONCA — SE POZNATA? (Vital Vider x cena $1.00. . KO SE POROČATA — LJUBEZEN IN SEKS (P' Štefan Steiner) — cena $1.50. SKRIVNOST VERE — cena $1.00. TRPLJENJE KRISTUSOVO UTRDI ME — cena $1.50. Priporočamo tudi angleško knjigo (žepna izdaj8 SHEPHERD OF THE WILDERNESS. Življenjepisi10 povest o Frideriku Baragu je napisal Amerikah Bernard J. Lambert. Bila bi lep dar vsakemu avstr«1' skemu prijatelju. Cena en dolar. ¥ V zalogi imamo tudi stenski sliki MARUE POM^ GAJ in pa SVETOGORSKE MATERE BOŽJE v V* vah. Cena vsake je s poštnino vred dva dolarja. E1’’ kot druga bi bila lep okras izseljenskega doma. MISLI (THOUGHTS) — INFORMATIVNI MESEČNIK ZA VERSKO IN KULTURNO ŽIVLJENJE SLOVENCEV V AVSTRALIJI USTANOVLJEN LETA 1952 — Izdajajo slovenski frančiškani Urejuje in upravlja: Fr. Basil A. Valentine, O.F.M., 19 A’Beckett Street, KEW, Victoria, 3101 — Tel.: 86 7787 Naslov MISLI: P.O. Box 197, KEW, Victoria, 3101 Rokopisov ne vračamo. Dopisov brez podpisa uradništvo ne sprejema. Letna naročnina $4.00 se plačuje vnaprej (izven Avstralije $6.00, letalsko s posebnim dogovorom) Tiska: Polyprint Pty. Ltd., 7a Railway Place, Richmond, Victoria, 3121 ^Kažipot ^95?) v sedmi številki prvega letnika MISLI (julija n °b srebrnem jubileju naših MISLI, kot njih rado. 'Ul. Se l,reclnik pregledujem ta KAŽIPOT avstralskih Slovencev, StJ° v srcu ugotavljam: Še je trden! Prav nič se ni premak- Bog 16 m°^no zacementiran v načela, ki so večna kot je večen ^hlina^ft ^ieS°vega lesa še niso načeli črvi in se ga ni lotila r / 'Zgubil 'sto s,n s stegnjenim kazalcem še vedno odločno kaže v Pot ;-,..er, .^0t ie °b junaškem začetku. Če bi ne kazala, bi kaži-la. ’/e kot to? ones namen in pomen — postal bi zvodnik in kaj je danes nojsvet >S Cas °Porlunlzma, obračanja po vetru, izrabljanja ^itbezefl''11 ^ovekovih čustev v kaj podle namene. Izrablja se Vrednote naro(^a 'n slovenstva, izrabljajo kulturne in moralne d°be J J.e tuc^ čas krivih prerokov, ki jim odprtost pokoncilske Pa otrobi ZQ ^°^ro Paso na verskem polju. Je čas načrtno ali ko °'naivno zmešanih pojmov povsod, kamor se obrneš, Pa So lasnine in opore v lastni zbeganosti. Kažipotov ni, ali lažjo n°vi, ki kažejo druge smeri. Morda obetajo celo Čud ’ * ° ie Prava ln z jasni™ ciljem? da je 6n °bčutek prevzame popotnika, ko se morda kasneje zave, Prav0 Joj lažnemu kažipotu. Včasih je kaj težko najti nazaj na ie zavest n°Ve °kolnosti postavijo nove zapreke ... In grenka jyS ’ s' sam napak izbiral. S!rals/ijl\fa'^>ot ie se trden in hoče tak ostati. Naj bi se le av-rijen, l ovenc' tudi v bodoče s takim zaupanjem ravnali po ’ w se doslej! ožje. muli in c/oves/re. L. XXV MAREC 76 — ŠT. 3 VSEBINA: Kažipot — Urednik — stran 65 Post — stran 66 “Sram me je, da sem človek” — J. Podgorski — stran 67 Butara (odlomki iz “Ta grba”) — France Kunstelj — stran 68 Vezala nas bo v eno družino — P. Stanko — stran 70 Lep dan je bil . . . — P. Bazilij — stran 72 Izpod Triglava — stran 75 Pepel — Romano Guardini — stran 76 P. Bazilij tipka . . . — stran 77 Naše enoletno delo (Poročilo Društva sv. Eme) — Francka Anžinova — stran 79 V času obiskanja . . . — stran 80 Afriški načrti — P. Hugo Delčnjak — stran 82 Izpod sydneyskih stolpov — P. Valerijan — stran 83 Z vseh vetrov — stran 85 Adelaidski odmevi — stran 87 Štirideset dni —-D, — stran 87 Večna vez (povest-nadaljevanje) — Karel Mauser •— stran 88 Dr. Janez Jenko ... — stran 88 Naše nabirke — stran 90 Glejte — človek (pesem) — S. Sardenko — stran 91 Kotiček naših malih — stran 92 Križem avstralske Slovenije — stran 93 POST ... V 2. STOLETJU . . .. Torej glej, kako se boš postil! Najprej sc vzdrži vsake slabe besede in vsake zle želje in očisti srce vseh nečimrnosti tega stoletja. Če boš to izpolnil, bo tvoj post popoln. Tako očiščen boš v dnevih posta jedel le kruh in pil vodo; denar, ki bi ga sicer potrošil za hrano in pijačo, pa daj ubogi vdovi, otroku brez očeta ali beraču. In bodi ponižen in tvoja milosrčnost bo potešila siromakovo dušo, da bo prosil Gospoda zate. Če torej izpolniš, kar sem predpisal, bo tvoja daritev všeč Bogu in tvoj post bo vpisan med dobra dela. Stori tako ti in tvoji otroci in vsa tvoja hiša! Potem boš srečen in srečni bodo vsi, ki bodo izpolnili moja navodila in karkoli bodo prosili Gospoda, bodo prejeli. (Hcrmas) ... V 5. STOLETJU . . . Bratje, trije pogoji so, da bo vaša vera stanovitna, pobožnost čvrsta, krepost trajna: molitev, post, usmiljenje. Kar silna molitev terja, post doseže, usmiljenje sprejme. Molitev, post, usmiljenje so eno, sc vzajemno prepletajo in dopolnjujejo. Post je duša molitve, usmiljenje pa življenje posta. Ne moremo jih razdražiti. Kdor ima samo eno teh lastnosti, nima ničesar. Kdor moli, naj sc posti: kdor sc posti, naj ne pozabi na miloščino. Prisluhnite torej vsem, ki prosijo, ker želijo, da slišite njih moledovanje. Bog vas bo namreč uslišal v času vaše stiske, ker si niste zatiskali ušes pred vpitji ubogih. Kdor se posti, naj razume svoj post! Naj se f dotakne revščina lačnega; naj daje miloščino, kdor »f v božje usmiljenje! (Sv. Peter Krizolog) ... V 20. STOLETJU ... Lakota v svetu. Problem, ki ne zastara, ki ni iluZ'F ali postranska stvar lc nekaterih, temveč vprašanje f gube več kot dveh tretjin človeštva. Lačni se ne postijo, da bi shujšali, da bi dosegli prJ vilno težo zaradi linije ali predpisane diete. Nc delajo računov, kako čim boljše izkoristiti sv«! načrte in prihraniti čim več denarja; povsem prepro-1 in zato tem težje je njihovo večno vprašanje: kako iw drobec hrane zase in za svoje. Njihova stiska nosi samo eno ime, vsakdanje W kakor kruh: LAKOTA . . . Lakota jc posledica 1,1 razvitosti, eden izmed največjih škandalov sodobne? sveta, ki se izgublja na poti brezglavega razvoja — & nike, oboroževanja in vesoljskega raziskovanja ... Dežele v pomanjkanju in dežele v izobilju so si sede. Na isti zemlji. Bratje in sestre. Lahko je polili vati ali sočustvovati. A potrebno je več: potrebno f deliti. Kdor ima preveč in nc da bližnjemu, ki je PfJ znih rok, je tat. Delati moramo skupno, drug za drugega, kajti taK^ je postava pravičnosti in ljubezni. (Iz Poročila katoliške pomoči našega £asS Tudi ta jc naš bližnji — in vsi milijoni lačnih . . . ffiSM ME IE, DA m AKO JE ZAPISAL v pismu, objavljenem v nekem s 601 misijonskem glasilu, znani katoliški laik in lereS*°' 8obavcev ter vseh zapuščenih — Raoul Fol- O tem borcu za pravice najbednejših smo v presitemu človeštvu. V svojih pismih in poslani- vj že pisali. Odkar je bil pred desetletji kot no- 0Dnar Poslan iz Francije v Afriko, kjer je — kot je sam §inc)a slučajno našel “najbednejšo zatirano manj-sveta” — gobavce, izprašuje vest kruha in uži-anJa pi Cah . r v ' ki so polne prošenj, je že marsikaj dosegel, dasi P°n«m s svojim sporedom ni uspel. Po njegovi za-tisof' Je zrast'° že mnogo središč v pomoč gobavcem: vjje se intajo njemu zahvaliti za nego in tudi ozdra-druo^6 ^azumUivo, da ima mož odprte oči tudi za vseg° ^edo po svetu, zlasti lakoto milijonov. Svet bi tudidfU8ate 'zgledal, če bi siti ali celo presiti mislili ha. gove J13 brate in sestre, ki nimajo niti vsakdanjega kru-5.000‘traZp°,aš° za uničenje človeštva nič manj kot našega „|ll°8ramov eksploziva za vsakega prebivalca dežele na ki vsakern ^aneta- Medtem pa znaša zaloga, ki dovoljuje Kerni, s' . “•"Vo a etl> samo 300 kilogramov kruha ali riža na od i'e ta zaloga je razdeljena tako nepravično: jarda ' mil‘jard ljudi, ki žive na zemlji, se ena mili-Pa jihln po1 nikoli ne naje do sitega, 500 milijonov umira zaradi lakote . . . Konferenca je na pa- ^ega Pr°8lasi,a kot neizpodbitno pravico vsakega možake ženske in vsakega otroka pod božjim da se osvobodi stoletnega biča lakote. Med- s°nci tem krrno'^j S°. v 'et*h 1969—1971 bogate dežele dale za 1V|ni nič manj kot 374 milijonov ton žita — več em, pa kot ga porabijo za najpotrebnejšo hrano svojih ljudi Indijci in Kitajci skupaj . . . Konferenca za prehrano je proučevala, kako bi uvedli mednarodno obveznost prehrambene varnosti. Vsak narod naj bi se obvezal, da bi poročal, kako poteka njegov pridelek, kakšna je količina žita, ki ga ima v zalogi. Temu sta se takoj uprli Sovjetska zveza in Kitajska. Prva je rekla, da so to strateški podatki, ki se ne izdajajo; druga je bila proti, češ da bi tak sistem spravil v nevarnost suverenost držav . . . (Pri vsem tem obe kupujeta na debelo avstralsko in ameriško žito ter kopičita svoje zaloge. Kdo je zares lahko prepričan, da ni tarnanje Sovjetske zveze o slabi letini tudi “strateško” in skriva morda^ drugotne namene?) Od devetih glavnih držav na konferenci za prehrano so želeli, da bi znatno zmanjšale svojo proizvodnjo pitanih prašičev in naglo umetno vzrejo piščancev. Uprle so se, da bi to povzročilo strašne probleme na ravni borbe proti inflaciji. Kdo more to razumeti? Jaz že ne, pravi Follereau v svojem pismu. Še četrt stoletja, pa bomo slavili leto 2000, ko bo morala zemlja nahraniti najmanj 6 milijard ljudi. Brez dvoma bi jih lahko, a vendar se sprašujemo: Kako jih bo, še bo šla po tej poti? Bomo videli. Za sedaj kar mirno jejmo obložene kruhke in se vrnimo k prašičem! Sram me je, da sem človek — tako zaključuje Follereau svoje pismo, ki ga je pisal v imenu lačnih. Pismo “velikih” in “vodilnih” ni ganilo, saj ga najbrž vsi niti brali niso. Milijonom sitih bralcev — tudi nam med njimi — pa le da misliti na brate in sestre, ki nimajo vsakdanje hrane. “Livre d’amour” (Knjiga ljubezni), ki je povzetek Follereaujevega življenja in njegovih del zž človeštvo, je lani dosegla naklado sedmih milijonov in je prevedena v 24 jezikov. Ni dvoma, da bo storila svoje in ganila marsikoga, ki je doslej gledal le nase. Končno ni prav nikak tehten izgovor: Če vodilnih ne briga, zakaj bi mene? Če sosed ne pomaga revežem, zakaj bi moral jaz? ... Če bi to držalo, bi ne imeli Follereauja, pa tudi matere Terezije v Indiji in še marsikoga ne. Naučiti se moramo, da smo dolžni dajati od svojega obilja in smo vsi odgovoru' Potem bomo kmalu spoznali, da je dajati dosti slajn kot pa sprejemati. Ko mislimo na druge in pozablja#! nase, odpade sto nepotrebnih skrbi, ki nam danes grf nijo življenje, saj nas. že nobena stvar ne more zal*! zadovoljiti. Naj bi bil ta članek uvod v letošnji postni čas, h s svojo akcijo avstralske Cerkve — PROJECT COMf PASSION — zopet trka na naša srca. Kajne, da boi"(: darežljivi? J. PODGORSKI butara V oceno in prodajo smo dobili iz Argentine zbirko novel in črtic pokojnega duhovnika FRANCETA KUNSTLJA, ki jih je zbral in uredil za knjigo pod imenom “BUTARA” dr-Tine Debeljak. Knjiga prijetne zunanjosti in vsebine je izšla lani ob spominu tridesetletnice pisateljeve mučeniške smrti-France Kunstelj je bil rojen na Vrhniki. Pisati je začel že kot višješolec in bogoslovec. Ko je na cvetno nedeljo 1941 — dan začetka naše vojne tragedije — prejel mašniško posvečenje, je bil že znan pisatelj. Kaplanoval je v Mimi in v Rovtah. Kot kurat je bil leta 1945 med tisoči vrnjen iz Ve-trinja in v Teharjih pobit po grozovitem javnem mučenju-Kunstljev jezik je sočen in njegovo opisovanje res prijetno branje. Tu je nekaj odlomkov iz črtice TA GRBA. TUDI MIMI je stopicala s svojo grbo za gručo, ki jo je ubrala na stransko pot. Danes si niso nič v lase skočili s “polžarji” — tako so nagajali onim izpod Kurena — ampak so šli iz šole, kakor zaverovani v veliko skrivnost, šele za prvimi plankami so se ustavili. Štefucov, ta je imel povsod prvo besedo, je zaklical: “Kdo gre še? Tja čez Kuren jo bomo mahnili”. “Jaz, jaz, jaz”, je zavreščalo iz gruče in že so se domenili, da pojdejo vsi: Jur, Rajko, Miha, Janči. Vsi po bršljan za butare. Štefucov in Zamudnikov sta že po tihem računala o kovancih, ki jih bosta zaslužila, ko bosta nesla prodajat. Samo Mimi je molčala. Ali bi šla tudi ona? Tja daleč, daleč v gmajno? Še nikoli ni bila tam. Tako jo je prevzelo, da bi bila najrajši tudi ona zavpila: Jaz! Pa je tako sama med fanti, saj je ne bodo vzeli s seboj. “Ali bi smela še jaz?” se je boječe obrnila Janči ja, ki je ostal zadaj; drugi so se že zgd°H za ovinkom. Janči je videl, da je njen drobni obr6' pordel, ko si je popravljala nerodno torbo, ki ' je zadnje čase nosila še sosedova Beta, tista, 'r je zadnjič že fantka kupila. “Kar, če bodo le mati pustili”. Tako lep je bil tistikrat Janči. In dober, o, je bil z njo zmeraj. Drugega bi še prositi ne up' Samo njega, ki je zadnjič napodil “polžarje“ M K so kazali na njeno nerodno grbo in vpili: Dihr dihur . . . “Da ne boš mudila”, je še zaklical za njo, * sta se ločila. Po tem bi najrajši do nebes pos* čila in zavriskala iz. prekipevajočega srca, vrisnila v sonce, ki se je smejalo nekje visoko * čisti modrini in poljubljalo strehe, bele hiše 1 blatne ceste med njimi. * Od vsepovsod je dišalo po pomladi. Saj so v‘‘ loviti lazi že zeleneli, zvončki, trobentice in ’’ 'ce so pozdravljalč zlato sonce, ki jih je pri-10 iz dolgega sna. Na obronku je rumenel ’re's ) ^e^evle ie osipavalo rjav prah in potonik ° Z '^‘ni r^e 'n mo^re mačkine očke, jele e [n P^e Marijine srajčke, visoko nad njimi lil'Pa 76 ^e*nia pokazala prve cvete, ki so se be-Vejah kakor drobne snežinke, hr -*?Wku siro^e h°je so se zadrle srake, da je H^S°^e °dmevalo po rebri. Tudi zaljubljeni ka-Pihal' ^ Ca^ na Solem trnovem grmu, jo je po-je začutil pod sabo živžav. tu^. u al stoj, ti bom dol nametal”, je zajahal debi ^an^' sv°j° bukev in splezal po gladkem n 'I' Mimi še pomislila ni. da bo treba po bršljan evo. Dobro, da je šla z Jančijem, ta ji bo v-- zelenih vejic. Zložila jih bo na kup in po-Po ' ' srobotom. Tako jo je Janci z vršička ter ■■ da bo tudi jutri zvečer prišel k njej tein nare^‘l butaro, je obljubil; Mimi je bilo ob tako lepo pri srcu, kakor da iz neznane dalje Dn °Zvania Z vsemi tremi za cvetno nedeljo, ona yC.se butaro v cerkev . . . gl ls°ko v drevju je prenehalo hrsteti in pokati, in ^ SePet se je spuščal na tla. Pobrali so bršljan dice °Prta^’ Štefucov pa je silil, da bi še za bo-Stne/e,n P°^edali; “polžarji” se jim bodo po-v p a^’ Sa ne bodo nič imeli. Pustili so kupe 0,/n , "Vlu in se vzpeli na vrh. Zdaj se je svet ‘Le* VSe S,mni' kjer 6tl- ^r',e kralji!” je kazal Janči v daljavo, " Se ie svetlikala bela cerkvica. je ([o farn Pridejo, ko delamo jaslice”. Mimi se Trn n>ls^a' da ji je mati pravila, odkod hodijo ‘e modri. a kotlec sveta”. Vsi so prisluhnili in se Ha h 'l’ kako so nekoč kovali načrte, da pojdejo Konec SVeta Sp se v n °'len mrak se je že plazil iz. gozda, ko so PUstdi v dolino. D * skovik' Ve^e' ie prišel Janči. Prinesel je šop le-Palic, krvavordečega resja, vejic cvetočega drena, vrbovih mačic in vsega, kar je treba za butaro. Tudi Mimičina mati je bila doma. Mimi je prinesla s podstrešja bršljan, v sobi je prijetno zadišalo po pomladi in cvetni nedelji. Janči je naredil butaro. Mimi je bila vsa blažena, ko ji jo je dal: “Na, pa glej, da ne boš jutri mudila”. Tisti večer je komaj zaspala. Samo na butaro je mislila. Še nikoli je ni nesla. In kako je lepa. Ta Janči. Pa je le zasinila težko pričakovana nedelja. Cvetna nedelja. Na visoki modrini, ki je bila kakor izmita za veliki praznik, je zasijalo zlato sonce. Ceste so bile že posušene. Pri fari je zvonilo, lepo ubrana pesem zvonov se je prelivala iz visokih lin in vso dolino zazibavala v sveta doživetja. Staro in mlado je hitelo v cerkev. Mimi je že zarana vstala. Pa ji ni bilo skoraj več do čižmov, ki jih je mati ondan obljubila, da jih bo kupila za cvetno nedeljo. Saj je razumela mater, ko je rekla: “Nisem mogla, drugi teden bodo plačali”. Pa drugo nedeljo, si je mislila in čistila stare, ki so bili že raztrgani in na petah pošvedrani. Ruto ji je pa mati le dala. V skrinji je imela shranjeno. Zidano ruto, da je pošume-valo v hrapavi materini roki, ko jo je devala Mimi na glavo. Potem je smela Mimi vzeti iz materinih mašnih bukvic nekaj podobic, da jih je navezala na butaro. In ko je stopila na cesto, ki je bila že vsa polna pisanih butar, malih in velikih, so zajrjotali beli, rdeči in živozeleni papirnati trakovi in podobice v temnozelenem bršljanu. Mimi se je nasmejal obrazek pod veliko židano ruto, ki ji je segala še čez grbo na hrbtu, in v duši ji je zapelo. Ko je stopil v cerkvi duhovnik na prižnico in začel brati iz knjige Trpljenje našega Gospoda Jezusa Kristusa po Mateju, je bila Mimi še vsa zaverovana v številne butare, ki so ji migotale pred očmi. Tudi Stefucov jo je prinesel. Pa kakšno, po tleh se mu je skoraj vlekla! In Zamudnikovega tudi. Jur se je spredaj nekje prepehaval, neki “polžar” ga je z vejico bodičja zbadal po vratu, in da ni stopil mežnar iz žagrada, bi se kar udarila. In Rajko je imel lepo, vso v živo-rumenih pomarančah. Pa Peter in Miha tudi. Duhovnik je povzdignil glas: “In poklekovali so pred njim in ga zasmehovali, govoreč: ‘Po- zdravljen, kralj judovski!’ Opljuvali so ga in mu vzeli irs ter ga bili po glavi”. Mimi se je zdrznila. Sama ni vedela, kje je pravzaprav. Da, se je zbrala, o Jezusu berejo. O tistem, ki so že v šoli o njem pripovedovali in je bilo tako lepo, da bi jokala. Domislila se je tistih butar, ki so jih nosili ob Jezusovem prihodu v Jeruzalem. Takrat je moralo biti vse lepše, še vse lepše ko danes. Ah, potem pa so Kristusa ujeli, čeprav jim ni nič naredil. Tako dober je bil. Pa so ga tepli z biči, trnov v glavo nasadili, to je bolelo, je sočustvovala Mimi, da ji je trepetalo v prsih. Potem so mu naložili težki križ. in ga nagnali, da ga je moral nesti po ulicah. “Mir, smrkavci!” se je stegoval šepavi me-žnar čez kamen, ko je vse glasno šepetalo, da se je duhovnikov glas porazgubil kakor pleve 1 vetru. Mimi pa ni slišala mežnarja. Njej je udarjal1 na uho tisto grozotno vpitje: “Križaj ga, kr& ga!” In ko je videla, da je Jezus povesil oči l' zadel težki križ na razbičane rame, je skoraj M' glas rekla: “Ali je težko? Moja grba je tudi lt' žka. Pa tvoj težki križ je še težji?” Jezus pa r šel čisto tiho naprej. Izza vogla je stopila Verf nika in mu ponudila bel prtič. Obrisal si je p°' no čelo, krvavi obraz in solzne oči. In tedaj ■ je tudi Mimi obrisala motne oči in sama ni ^ dela, da je duhovnik prav tedaj že stopil k tarju. “Kaj je danes res cvetna nedelja?” se J' plašno ozrla okrog sebe. Na desni je uzrla J$\ čija. Novo sivo obleko je imel. Ko sta se ujete1 očmi, je Mimi obšlo: “Seveda je, saj sem buitf prinesla. Janči mi jo je naredil”. Vezala bo v eno družino Slovenska mašna knjiga je sedaj odšla na pot. Ne samo po naših treh slovenskih škofijah, ampak je prestopila koroško, soriško in tržaško mejo. šla bo do vseh dežel, kjer bivajo Slovenci in se zbirajo k božji službi, ne samo do obeh Amerik, ampak tildi v Avstralijo in Tasmanijo. Prav te oddaljene bo ta knjiga še bolj povezala z nami doma. Kakor da bi se povrnili časi svetih slovanskih bratov Cirila in Metoda, ki sta s slovensko bogoslužno knjigo povezovala Slovane. TAKO je zapisal med drugim škof dr. Stanislav Lenič ob izidu prvega slovenskega RIMSKEGA MISALA. To monumentalno knjigo ste morali že gotovo opaziti na oltarju povsod, kjer se k svoji maši zbiramo slovenski rojaki. Začeli smo jo uporabljati s prvo adventno nedeljo — v začetku tekočega cerkvenega leta. Latinski Rimski misal je bil brez večjih popravkov v uporabi dolgo dobo 400 let. Spremembe so bile nujne, če je hotela Cerkev bogoslužje ter njegov pomen in namen v razumljivi obliki približati modernemu verniku. Koncilski očetje 2. vatikanskega zbora so želje po spremembah podprli in odločili tudi domači jezik namesto latinščine. Seveda prehod v spremembo ni prišel skozi noč — za to je treba časa, posameznih stopenj in veliko priprav. Najprej so poenostavili nekaj skupnih molitev. Kmalu (1966) smo mogli del mašnih molitev slišati v slovenskem jeziku, glavni del maše — k&non ali evharistična molitev —pa je bil še vedno latinski. Vendar je bila to še vedno maša po starem Misalu. Šele leta 1969 je Rim odobril nov Rimski misal, ki so ga medtem pripravljali in ga imamo danes pred sabo. Sestavljen je po novi, enostavnejši ureditvi cerkvenega leta (ni 11 primer več kvatrnih dni, nedelj po Razglašenju, pfe, postnega časa ...). Z njim je stopil v veljavo t11 splošni novourejeni Rimski koledar: godove svetnih zdaj praviloma praznujemo na dan njihove smrti, | je njih rojstni dan za nebesa. S tem je seveda m®11 katero ime v koledarju dobilo drug datum, neka** stari svetniki pa so se iz koledarja celo umaknili ! dali mesto mlajšim ter zato nam bližjim. Pametna vost v Misalu so tudi popolnoma preurejena besedi res primerna današnjemu času. Veliko je v njem no'1 mašnih molitev za razne priložnosti. V novem Rimskem misalu ni svetopisemskih beril ta so zbrana v posebnih knjigah: za godove svetnih tedenske maše, posebne priložnosti in nedelje. Za deljske maše imamo kar tri knjige beril — šele po letih bodo verniki poslušali pri nedeljski maši isti rili iz stare in nove zaveze ter odlomek evangelija. 'Pf‘ se je že po enem cerkvenem letu vse branje obnov''1, berilo pa je bilo poleg evangelija somo eno iz zaveze. Zdaj je prvo berilo redno vzeto iz stare za'*' ter se miselno nanaša na pouk in dogodke v novi z‘ K Tak 'Z katere )e vzeto drugo berilo in seveda evangelij, boi' nam k° m°goče mnogo bolje spoznati bogastvo od besede *n zgodovine odrešenja, ki se tako lepo iz celotnega svetega pisma. Slo ■zidu 6ns*ca škofovska liturgična komisija je šla po n°vega Rimskega misala v latinskem jeziku (11. vaja^ takoj na delo. Pridobila je sodelavce-pre- Sodo£e’ ^i so vložili ogromno truda in časa za iskanje čeli • 1Zrazov v slovenskem jeziku. Kmalu so za-rnolijz^a)ati prve knjige beril in poskusne liste mašnih ko zadnie smo uporabljali ves čas do izida *„ e mašne knjige. Liturgična komisija pa je med- LCI» ponrnvl^l„ i__i~ ^ Popravljala, kar je videla, da jezikovno bolje ustrezen °hVenskemu jeziku, obenem pa ohranja jasen po-odoK - °?os*u^nega besedila. Po končnem pregledu in Odnk - , ueseuna. ru Kuiiiaicm picgicuu ni delo ' Vl teksta ie škofovska liturgična komisija svoje s]uj. Pre<31ožila Rimu, kjer ga je Kongregacija za bogo- ,e Po svojih izvedencih dokončno potrdila dne 5. aprila l u v^. inskega leta. S tem smo prehiteli marsikateri narod od našega, ki prevoda še ni končal in Rim- sKega ni" 1 msala v svojem jeziku še nima. S'eta blagovestnika Ciril in Metod sta pred več kot HOO leti pripravila našim prednikom bogoslužje v do- *^crn no^. Jeziku. Danes lahko rečemo, da sta dobila z nov ' 0<^°k‘ 2- vatikanskega zbora o bogoslužju po-nju Polrc*itev svojega velikega dela. Upajmo, da bodo misijonske žrtve ostale v slovenskem narodu traj- ne in se bo po novem Misalu med nami znova in znova utrjevala vera v odrešenje Jezusa Kristusa. Slovenski Misal je tudi na pogled zares lepa, reprezentativna knjiga. Vezan je v rdeče usnje, na hrbtu je zlato odtisnjen napis: RIMSKI MISAL. Na sprednji strani je delno v zlato (v obsegu križa )in delno v poglobljenem reliefu odtisnjen Križani, posnet po slikanem oknu pokojnega akademskega slikarja-duhovnika Staneta Kregarja — napravil ga je za novo župno cerkev v Kosezah pri Ljubljani. Tiskan je na svetlorumen papir, posebej izdelan za izdajo Misala. Črke, ki jih tiskarna običajno zaradi velikosti ne uporablja, so posebej naročili iz Amerike. Velika in debela knjiga ima 64 uvodnih strani navodil, 838 strani mašnega besedila in dodatek 44 strani s kratkim latinskim besedilom za duhovnike, ki slovensko ne bi znali. Kazalo na koncu knjige obsega deset strani. Knjiga tehta nekaj nad tri kilograme. Naš Misal po vsem tem ne bo služil samo v duhovno korist slovenskemu verniku, ampak nas bo zares dostojno predstavil vsemu svetu s svojo estetsko opremo in izdelavo. Naj bi ta naša nova bogoslužna knjiga zares povezala vse Slovence doma, v zamejstvu in zdomstvu ter nam vsem, tudi “v Avstraliji in Tasmaniji”, spregovorila z lepo domačo besedo o Bogu. P. STANKO Za nas je šel v trpljenje . . . ^isli u LEP DAN IE BIL... CANBERRA se koplje v soparici. Koledar beleži torek, 17. februarja 1976. Dan otvoritve avstralskega parlamenta. Že tridesetega, odkar je Avstralija postala samostojna država v sklopu Britanske skupnosti. Še bo potekala' slovesnost v okviru stoletne britanske tradicije, presajene na peti kontinent. Parliament House se odraža od zelenja drevesnih nasadov, rdeča preproga se vzpenja po veličastnem stopnišču za sprejem namestnika britanske krone. Avstralska zastava plapola v rahlem vetru. Ljudje, uniforme, novinarji in fotografi, televizijski tehniki in kamere . . . Policaji pred Parlamentom se vedejo zadržano. Nič dosti se ne menijo za gručo, ki se zbira in narašča preko široke ceste in se očividno pripravlja na demonstracije. Nad zmršenimi glavami plapola tudi nekaj tujih zastav. Celo rdeča s srpom in kladivom je med njimi. Ko bo prišel v dostojanstvu svoje službe generalni guverner Sir John Kerr, da v imenu angleške kraljice uradno otvori parlament, bodo dvigali svoje protestne napise in zagnali svoje klice. Vse boš slišal. Poleg že oguljene fraze “We want Gough!” bo pred vladno palačo donelo tudi: . . . Morilec in izdajalec demokracije! Pred sodišče z njim! Pošljite ga v Anglijo! . . . Nihče ne bo v gručo naperil strojnic, nihče demonstrantov ne bo poslan za dvajset let v Sibirijo ali na Goli otok modrega Jadrana. Demokracija daje vsa dovoljenja razen za fizično nasilje. Pravijo, da se borijo za novi red: v Rusiji in še marsikje ni teh tradicionalnih ceremonij ob otvoritvi parlamenta. (Zato pa so parade razkazovanja moči!) Pa tudi demonstracij ni. (Umrle so s koncem revolucije v letu 1918.) Avstralija je res še ena blaženih dežel. Kdo zna ceniti njeno svobodo? Dvorana v Parlamentu, King’s Hall, je danes po- dobna gledališkemu odru v zadnjih pripravah predstave. Žarometi za televizijsko in filmsko snemanje do- godkov, po tleh kabli. Ljudje ne morejo skriti notranjega razburjenja in pričakovanja. Mirne se mi zde samo vladne osebnosti, vajene takihle slovesnosti. Na blizu danes spoznavam mnoge obraze, znane doslej le iz časopisnih slik ali televizijskega ekrana. In še mirnejši od teh so obrazi številnih oljnih portretov po stenah. Ti so v svojih zlatih okvirih kar preresni za živahnost, ki vlada v dvorani. Fraser, Anthony, Lynch, Snedden, Withers . . . Obrazov opozicije ni, razen njenih senatorjev, ki čakajo na zaprisego. Bojkot otvoritve parlamenta je izpred pročelja Parlamenta oznanil demonstrantom bivši policijski minister, senator Cavanagh. V imenu demokracije. Med pisano množico je v Kraljevi dvorani tudi slo- “Slovenec sem bil rojen in kot slovenski emigrant sem prišel v Avstralijo — to hočem ostati tudi kot senator . . venska skupina. Novoizvoljeni senator Miša Lajovic svojo drago mamo, svojimi najbližjimi ter nekaj ^ vabljenimi prijatelji. Nič ne tišimo slovenskega glasne?*: razgovora — slovenščina zelo verjetno prvič odmeva teh sten, med katerimi se kuje avstralska sedanjost z njo bodočnost. Naši obrazi so slovesni, četudi na vs^j igra skoraj razigran nasmeh. Dušanu pride celo šala ust. Gospe pa ne morejo skriti, da opazujejo žens^ modo. (Naslednji dan je prinesel sydneyski The Da®' Telegraph: “Sonia McMahon stole the fashion spol\ light . . . ”) Evine hčere — kdo moških bi jim $ meril! Gospa Lajovčeva skoraj ne odmakne oči od svoje!*! sina. Še vedno je njen Miša, prav kot je bil prva let’: življenja. O njem je sanjala v dobi ločitve, v muk8*! zasliševanj in tesnobah ljubljanskih zaporov — ko ^ takrat vedela, da bo danes svobodno stala ob njem ^ senatorju Avstralije, bi krivice in trpljenje verjet11 ; laže prenašala. Danes ima gospa mokre oči. “Kako lep dan zame! Poplačana sem za vse prf stano trpljenje . . . Škoda, da atek ne živi več . . •” j Senatska zbornica. Zaprisega novoizvoljenih sen*' torjev. Prvi so na vrsti oni za New South Wales in Miša f med njimi. Ko uradno kličejo senatorska imena, je pred nje!^ vim kratek molk. Očividno trd oreh za nekoga, ki 2)1 le angleško. ----------Milivož Ledžovik! . . ” končno udari f zbornici. Kljub slovesnemu trenutku se tiho muzam. Ko bi ^ namesto mene tu pokojni o. Bernard, bi morda kak®1* na glas rekel. V svoji prirojeni šegavosti in s!ovenske|1 ponosu. Slovenski senator s svetim pismom v desnici z £>st? Umi svoje skupine izgovarja prisego. Zvesto hoče ^ svojo visoko službo avstralskemu narodu. Tudi nam y slovenskim priseljencem pete celine. Zgodovinski trenutek za nas Slovence, ki se ga ko-s 1 zavedamo. Pa tudi za Avstralijo: prvi povojni prise nec’ Prv' neanglosaksonskega porekla, je sprejel dom ° odgovornost in čast. In izpod Triglava je a- Z dušo in telesom je naš. Če bi Miša smel, bi po slovensko zavriskal. a se podpisuje v senatorsko knjigo. Nato mu sle-e ostali. A najsts- Prav štel, se od laburistov za prisego sedem-stna n°V0'ZV0^en'h senatorjev ni poslužilo svetega pi-tem'ri°d ''^era^cev menda eden. Zamislil sem se ob i ,e]stvu- Brez božje pomoči bodo krojili usodo av-Stra,skega naroda . . Zo — — — roj. Pet King’s Hall, po končani zaprisegi. Stiskanje so v0 'Zrekanie čestitk. Nekdo od nas se spomni, da ®eljčeka^^,C' '° razbur)eniu Pozabili v hotelu rdeči na- Raf m ve^lco rožmarina. (Sydneyske sestre pri Sv. Še Kr-U ^a*e s*ovens^i šopek na pot v Canberro.) ne j u vidno žal, da ju ni imel v gumbici. Pa nič ir, ev' Sai je srce lahko slovensko tudi brez nageljčka in *' od .at0Iieva pisarna je prijetna. Tik preko hodnika tor T6ne8a yhoda pa so vrata, ki nosijo napis: Senat-°dkrit°n^ ^u'v'hill- (O. Bernad bi znal tudi ob tem Senat )U Pr>Jetno pripomniti!) Če bosta kdaj oba bo j?0r^1 ist°easno skočila iz svojih sobic na hodnik, nzbornično trčenje skoraj neizogibno . . . če, 'estavraciji Parlamenta naš razgovor še bolj ste-Sovor'r”° vz^u®ie slovenskega omizja in naša “tuja lca skoraj vzbujata pozornost sosedov. Tudi ver- tom ^>rvi®’ kar tukaj strežejo politikom in diplomacij S'*° fekne kot že dolgo ne. Nekdo mimogrede v sitih >, ni' "Škoda, da ne servirajo danes tudi kranj-z8ancev . ” slovn^0'^116 ie z°pet na vrsti senatska zbornica „ vesnost ____________________ za lOVPc fid Vlall aCIliiloK.d Z,UUIIllt.d Z,d Tatjana • ?tvor*tev parlamenta. Le senatorjeva gospa je (j0 ln )az moreva biti med gosti. Lajovčevo mamo anska slovesnost preveč utrudila in je odšla v hotel. Tako se z uradnim vabilom na njeno ime jaz prerivam na desno galerijo. Ostali bodo sledili poteku pred televizijskim ekranom v Kraljevi dvorani. Miša sedi na svojem senatorskem mestu. Sedeži opozicije pa zaman čakajo svojih gospodarjev. Bojkot čudne neodgovornosti in otroškega ponašanja. V imenu demokracije. Opazujem skupino gostov na srednji galeriji: predstavniki ambasad. Med njimi je nekaj mrkih obrazov: tipi mogotcev izza železne zavese. Nikoli jih še nisem videl, pa jih ne moreš zgrešiti. Enega izmed njih sem srečal od blizu kasneje v Senatskih vrtovih in spoznal, da se nisem zmotil. Obredna slovesnost otvoritve parlamenta. Dostojanstven vstop generalnega guvernerja Sira Johna Kerra, spornega in bojkotiranega moža' snežnobelih las in plemenitih potez obraza, ki naj bi v preteklem novembru s presekanjem gordijskega vozla “umoril demokracijo”. Ves potek se razvija v počasnem in zadržanem tonu britanske dvorne tradicije. Slikovitost uniform spremstva, slovesnost črnine in čipk uslužbencev, lasulj in plaščev zbora najvišjega sodišča . . . Čuden kontrast našemu modernemu času in mišljenju, ki se morda res vse prehitro razvija, zato po tone v nesoglasja in lastni zaton. Prida pa slovesnosti nekaj edinstvenega in daljnega, ki je vse več kot bežen trenutek sedanjosti in njenega doživetja.’Priča o stoletni instituciji, ki jo tudi zrel modemi človek v svojem srcu nekako le tiho občuduje in ob njej po svoje uživa. Tudi Slovenci ljubimo svojo tradicijo, stoletne navade in narodne noše — mladim pa je vse smešno, čemur ne poznajo izvora in namena ter ne razumejo smisla. Pri vsem tem imajo radi za petek in svetek umazane in strgane kavbojke, ki bi jih pošten kmet še za kidanje hleva ne hotel obleči . . . Čuden svet nasprotij in nedoslednosti! Generalni guverner je končal svoj napisani otvoritveni govor, v katerem je mimo podal spored novega vodstva Avstralije, potem pa enako dostojanstveno odšel iz zbornice. Menini, da njegova pojava ni izgubila ničesar z bojkotom in demonstranti. Zavest odločnosti in moči visokega položaja je sijala iz njegovega kot izkle- j*arMament House _____ *U se kuje *edanjost '!* bodočnost Vstralije Misij Senatska zbornica med otvoritvijo 30. parlamenta Avstralije snnega obraza. Kasneje, po čajanki na vrtu, ob njegovem ceremonialnem odhodu izpred vladne palače, sva se srečala s pogledom. Nekaj sekund je trajal ta pogled iz oči v oči. Težko bi opredelil, kaj je sijalo iz njih: globina misli, odločnost, skrb, iskrenost in milina, skoraj proseča otožnost . . . Pri čajanki v Senatskih vrtovih je naša družba ponovno slovensko sproščena. Domača govorica zopet glasno odmeva med angleško govorečim svetom. Ni me sram priznati, da smo bili razigrani domala kot otroci. Lep dan je skoraj minil za nas in slovensko izseljensko skupnost. Senatorja imamo! Z begunskim potnim listom, na katerem je bila napisana grenka povojna označka: APOLIDE — STATELESS! je prišel na peto celino. Številka med številkami generacije brezpravnih in oropanih domovine. S skromno prtljago, željo po svobodi in neomajno voljo. Dve leti izseljenske pogod- be je v tovarni skubil melone za izdelavo marmelad Danes je član parlamenta . . . "Miša, pa je vseeno škoda, da nimaš nageljčka & rožmarina!” se mimogrede zopet spomni nekdo mel* nami. Jaz pa istočasno razmišljam, kako bi slovel^! vrisk zazvenel ob zvokih vojaške godbe, ki nam kra® čas. — Kako smo zakoreninjeni v našo tradicijo! & začaran krog nas oklepa celo ob takihle izrednih zdoC" skih slovesnostih . . . > Opazujemo nove obraze med nami. Očividno za janko ni bojkota, čeprav je med množico vladnih gl3' in gostov tudi mož belih las. Od blizu lahko sreč# znance, ki so tri leta krmarili avstralsko ladjo. Zdaj jo bo pomagal krmariti tudi Slovenec — sen®' tor Miša Lajovic. Bog mu daj modrosti in moči: litična pot je spolzka in nehvaležna. Za priseljenca Is snih načel morda dvakrat težka. P. bazil'1! Lastno trpljenje je kakor zrcalo, v katerem spozna človek trpljenje drugih. Kdor ni trpel do krvi, ostane otrok in ni videl življenja. Mnogo je ljudi, ki jim je življenje sama žalost in bolest brez konca; ne cveto, ne rode sadu, izginejo naposled, trpeči in nadložni, kakor so prišli. Toda glej, izpolnili so svojo dolžnost v trpljenju, bolest jim je bila naloga, stali so v zgodovini, kamor jih je bila postavila nevidna roka. V noben kelih ni točil Bog samega pelina; celo svojemu sinu Odrešeniku je poslal na križev pot Simona Cirenskega. Ni je noči tako temne, da bi tam kje v daljavi ne trepetala ponižna rdeča luč, tolažba srca; ni ga kraja tako pustega, da bi se med kamenjem ne skrivala zelena jasica. IVAN CANKAR fe //A, 'Wfi npod Triglava °I>BOR za pripravo proslavljanja stoletnice rojstva lvana Pa v • —j—j- ------------- inogoj )a ie sporočil javnosti, da “žal še ne bo. 2a(o e Postaviti spomenika Cankarju v Ljubljani", kult S° Prec^a§al*> °aj bi Cankarjevo ime nosil bodoči mendrni_ center na Trgu revolucije. A ta bo sezidan kaj Se'6 v naslednjih petih letih, če se ne .bo še to pot Zav*eklo. V to novo arhitektonsko okolje naj bi ^ni postavili tudi spomenik Cankarju. kaj ^Pornenike revolucije in vsem mogočim “herojem” je Ce]Q° naJdejo prostor in tudi denar, naš Cankar pa da _ Za stc,letnico zopet “skoz padel”. Sramota je, Pisal °‘lca Slovenije, o kateri je pisatelj tako lepo marsikdP°menika n‘ma' ^služil si ga je — bolj kot vence °’ k' Cel, ur. p •OVcu od , ’ P°k°pali pa so ga v Stični na Dolenjskem, K°der sp „ , . ... •• _ , •, .. __ meistv0. pred njegov spomenik že dolgo polagajo metod turnšek je 26. januarja umrl v er se )e svoj čas kot cistercijan umaknil v za- tr'deset * u,KOJn‘ pater je bil iz Budine pri Ptuju. Nad Pokojni Pr°fesor Zac*n^*1 'et Je deloval najprej kot duhovnik, 1rr m P'sate'j med našimi rojaki v Trstu, od leta Njego na ?uPn'i' Rebrci na Koroškem, liturg-j ° *urno delovanje obsega trojno področje: Slovensj. ’ naroclopisno in slovstveno. Poleg več izdaj ^ankih 88 ,m'sa^a je izdal celo vrsto knjig, v številnih z8odov- obravnaval verska, ekumenska, literarna, P°Vezav- a 'n etnografska vprašanja, ki so v tesni 1 s slovenskim ljudstvom. Na iv iri z nič ^A. SLOVENSKA KMETIJA je na Raduhi naša. 1:01 ^27 metri nadmorske višine se po- Pa je nedavno je dobila cesto in elektriko, doslej rezana od sveta. Ven- Misij stralcev, če zaradi tega manj pijejo. Pri nas se cene pivu tudi dvigajo, pa ga menda zato nič manj ne prodajo . . . 7LATI JUBILEJ orglanja ie praznoval Jože Zemljič: petdeset let je minilo, kar vodi cerkveni zbor in sedi za orglami pri Sv. Tomažu pri Ormožu. Poleg tega že vsa ta dolga leta vodi Jože tudi Kulturno prosvetni pevski zbor, ki je že večkrat uspešno nastopil. Imeti dobrega in zvestega organista je za faro blagoslov. Sv. Tomaž ga ima. Zanimivo je tudi to, da je Jože orglarsko službo podedoval po svojem očetu, ki je daroval isti cerkvi 35 let zveste službe.. ENA GLAVNIH RAZPRAV na zborovanjih partije je vedno o “delavski sestavi v partiji”. Pa želja kar noče postati resnica in vse izgleda, da se resnični delavci požvižgajo na edino zveličavno partijo v domovini. Po pisanju “Dela” dne 17. januarja letos jih je v Sloveniji okrog 85.000 včlanjenih v KP. Med temi vodno v industriji direktorji in šefi: vsak drugi je komunist (pa še med temi zelo verjetno precej le koristo-lcvskih "komunistov” zaradi položaja), saj drugače ne dobi mesta, razen če je izredni in nujno potrebni strokovnjak. Med uslužbenci je v partijo vpisan vsak četrti. Med delavci v proizvodnji pa je po poročilu član partije komaj vsak enajsti Zelo zgovoren je tudi podatek, da je od članstva v gospodarstvu zaposlenih le 8,3% članov, dočim je v takoimenovanih družabnih dejavnostih (državnih, republiških, občinskih in raznih drugih državnih ustanovah] odstotek članstva KP 22,5. POŽAR SO IMELI v župnijski cerkvi sv. Križa pri Trstu. Uničil je velike cerkvene jaslice, štiri metre visoke in osem metrov dolge. Zgorela je tudi ena najlepših umetnin v cerkvi: slika apostolov Petra in Pavla na stranskem oltarju iz leta 1706. Hudo je poškodovana Jelačinova freska na levi strani stranskega oltarja Dim je počrnil ves strop cerkve in napravil mnogo škode: vsa notranjost svetišča bo potrebna obnove. NARKOMANI posebne vrste smo Slovenci, je izjavil in dokazal ljubljanski center za mentalno zdravje. Objavil je dejstvo, da so slovenske lekarne in drogerije v minulem letu prodale nič manj kot 90 milijonov tablet proti bolečinam. Te tablete se dobijo brez zdrav- ^ar tudj 3 Skorai Popolnoma od _ . PreUsnie la jetija ne nese več kot splošna kmetija: kttiečk; , a)° v rejo živine in razvili bi radi z njo Ki 'unzem. LAŠK0 Pivr> 0 Proizv praznuje svoj visoki jubilej: 150-let- V naši a ,V°drVe- To je pa že vredno omeniti, zlasti še Pr°daja 'Stra'‘i'- ki je “dežela piva”. A kljub jubileju ^fav' por**"? V Slovenii' *n Jugoslaviji upada, kakor ^rat povili ° ^"ena Piva se je v zadnjem letu kar dva- a- No, Slovenci so vsaj pametnejši od Av- Slovensko gradbeno podjetje CLAUDIA HOMES se priporoča melbournskim Slovencem za nove zgradbe, za povečave in razne prezidave hiš, kakor tudi za manjša popravila po domovih. A. & G. PAVRIf: 51 Ross Street, East Doncaster, Vic. 3108 Telefon: 842 5838 ZMERNE CENE DOBRO DELO! niškega recepta. Glavni med njimi sta plivadon in phe-nalgol. Zdravniki trdijo, da tako velike količine tablet nujno postanejo nevarne za narodovo zdravje. Zato bodo slovenske lekarne uvedle strožja merila. SOLKANSKA ŽUPNIJA pod Sveto Goro je praznovala visok jubilej: tisočletnico svoje ustanovitve. Nanj so se pripravili s farnim misijonom, na dan župnijskega patrona sv. Štefana pa so imeli zunanje slovesnosti. Nastopili so med drugim tudi združeni cerkveni zbori solkanske dekanije pod vodstvom prof. Ipavca. Akademija je pritegnila toliko udeležencev, da so morali spored kar trikrat ponoviti. Takle jubilej župnije je res nekaj posebnega. Le kdaj se bodo z njim postavljale — avstralske župnije . . . KORIST JE PRINESEL Ljubljani orkanski veter, je v januarju pustošil po Evropi in nekaterim predelo!1'1 zelo prizadejal. O pustošenju smo brali tudi v naštf1 dnevnih časopisih, o koristi Ljubljani pa seveda ne. Ol tem povedo poročila iz domovine, da je prišla vetrovfl® fr6nta preko Slovenije že zelo oslabljena: iz Ljubija11'; ske kotline je odnesla gosto meglo ,nasičeno s strup*' nimi plini, ki je že nekaj dni hudo morila Ljubljančan* V MISLI je to vredno zapisati ob vsem, kar smo bra*1 o evropskih viharjih. Vsaj meglena Ljubljana se je zja' snila, če se že drugače “vremena Kranjcem” še ' nič ne “jasnijo”. . . fiepel OB GOZDU stoji ostrožnih. Tako svojevrstno so zaokroženi njegovi temnozeleni listi. Fino, gibljivo, močno so oblikovane vitke veje. Cveti kakor izrezani iz težke svile, svetla modrina kot biserna svetlina napolnjuje zrak daleč okoli. Pride človek, utrga cvet, potem se ga naveliča in vrže v ogenj . . . Samo nekaj trenutkov in vsa blesteča lepota je en ozek trak sivega pepela. Kar je ogenj naredil v trenutku, dela čas kar naprej, kar naprej na vsem, kar je živega: na lepih cvetovih, na visokih kraljevih svečah, na močnem hrastu, na lahnem metulju, na brzi lastovki, na hitri veverici, na najmočnejši zverini. Vedno je isto — naj gre hitro ali počasi; naj bo rana ali bolezen, ogenj ali lakota — ali karkoli: enkrat bo vse ... še tako cvetoče življenje — PEPEL. Iz močne postave kupček tresočega se prahu, ki ga raznese vsak veter. Iz svetle barve — siva moka. Iz toplo kipečega, čutečega življenja "'j revna mrtva zemlja; manj kot zemlja — pep(\ Tako bo tudi meni, z nami. Kako nas mrO^j če gledamo v odprt grob in vidimo poleg nek®j okostja manj kot pest sivorjavega pepela. “POMNI ČLOVEK, DA SI PRAH IN $ V PRAH POVRNEŠ!” Pepel pomeni preteklost. Našo pretekldst, preteklost drugih; mojo preteklost. Moja rnirtV' vost mi govori, ko duhovnik v začetku posta s P1' pelom — nekaj zelenih vejic pretekle cvetne 1,1 del je — naredi križ na čelu. Vse bo pepel: moja hiša, moja obleka orodje, moj denar, polje, travniki, gozd. Pes, h me spremlja. Žival v hlevu. Moja roka, s kat^ pišem; oko, s katerim berem — vse moje Ljudje, ki sem jih ljubil, ki sem jih sovražil’ j se jih bojim. Vse, kar se mi je na zemlji zde' veliko, majhno, zaničevano . . . vse pepel . . -vS ROMANO GUARV P. BAS tipk. m 3. marca 1976 ^ • Basi) ValcRtin O.F.M. in Fr. Stan Zemljak O.FM. a!'aga House — 19 A’Beckett St.. Kcw. Vic., 3101 Tel.; Slov *6-8118 in 86-7787 enske sestre frančiškanke Brezmadežne T IB^C'S House — 4 Cameron Court. Kew. Vic., 3101 re,-: *6-9874 ^y-^'0ni^OVa ^°'a Pr'čela novo šolsko leto slovenly Jezika na tretjo februarsko nedeljo. Vpisalo se je dva Stev''°’ preko petdeset otrok. Imeli bomo zopet rzreda: razred mlajših in razred mladincev. ern’ c'a bodo nekateri v teku mesecev odpadli, dru-Šno * Se bodo še pridružili. Vsako leto je tako. Na splo-°trok mi Zt^'’ sta™ vse preveč poslušajo svoje s-Malo zacepeta, da noče hoditi, pa popuste. Ka-0 morda žal staršem in otroku. ščine ° ?.aPak ie mnenje, da otrok zaradi učenja sloven-^ku p^C z^e'ava v redni šoli, zlasti v angleškem je-vsi . roojih izkušnjah je ravno nasprotno: domala nci Slomškove šole so tudi najbcljši v redni šoli. Cim ?tr.°''iorn je tako: Več mu daš učenja, več bo znal. boš K°nčno popuščal, bo pa to kmalu izrabil in se polenil. tudi to"” ^r' °biskovanju Slomškove šole važno d°ra§ga t*a sP°zna druge slovenske otroke in z njimi nej° ^Ut^' na to starši premalo mislijo. Hitro nii-'n bo v otro^ bo doraščal izven slovenskega okolja °nčno celo za slovenske starše izgubljen. so tj 'mela predpustna doba največ porok, pa itrielj ta ' menc*a niinili. S slovenskimi porokami smo sl°vensj..mesec Tudi h krstu ni prinesla nobena Cerkv; d ^ru2ina, četudi smo nekaj krstov v naši Vseeno imeli. 'ep° dok° ^°ro^° Društva sv. Eme je kaj zgovorno in takale \ a,Zu^e’ koliko pomeni za naše versko središče 'menu ve KVna s*£uPina slovenskih žena in mater. V dare*!;. SCh obiskovalcev naše cerkve se članicam za Na i °St 's^reno zahvaljujem. S^' °dbo°^n^em ob^nem zboru 15. februarja je bil lan-teljica; ^ P°novno izvoljen (Francka Anžin — vodi-®ainičarka)Z' ^on^ar — tajnica; Tilka Brumen — bla-teljico, jjj ' ^oc*ale pa so mu članice še drugo vodi-0 v trimesečni odsotnosti gospodične An- žinove vodila društveno delo. Za to mesto je bila izbrana gospa Fani Šajn. Požrtvovalni skupini želimo obilo uspehov tudi v bodoče! £ Na nedeljo 29. februarja smo v Kew priredili B-B-Q v zahvalo kuharicam naše letošnje počitniške kolonije. Zaslužile so si ga, saj bi brez njihove požrtvovalnosti ne mogli imeti počitnic. Žal je bila nedelja po dolgem času prvi deževni dan in piknika nismo mogli imeti na igrišču za cerkvijo. Smo se pa zatekli v dvorano in je bilo prav tako domače. Seveda so prišli tudi otroci in možje, ki so nam pridne roke svojih žena za počitniški čas posodili. Nekaj fletnih zgodbic o vodstvu doma in kuhi med ženino odsotnostjo je prišlo to nedeljo na dan. Moški smo res pripravnejši v garaži kakor pa pri kuhinjskih loncih . . . 0 V nedeljo 22. februarja zvečer je na svojem domu v North Richmondu umrl FRANC BAN. Brez vsakega smrtnega boja je mirno zaspal. Njegov rojstni kraj so Ravne pri Brežicah, pa je morad že mlad priti pod naše gorenjske planine, saj je bil po značaju in govorici popoln Gorenjec. Tam si je izbral tudi svojo življenjsko družico Ivanko Mandelc ter se v jeseniški cerkvi dne 13. aprila 1925 poročil. Lani sta praznovala zlati jubilej svoje zakonske zvestobe. Po poklicu je bil najprej trgovec na svoje, kasneje pa je postal zastopnik trgovske tvrdke; morda mu je srečavanje s tolikimi ljudmi pripomoglo,do izrednega spomina imen in datumov v preteklosti. Domovino sta Banova zapustila leta 1945, v Avstralijo pa sta se izselila v letu 1949 iz Avstrije. Zadnja leta smo občudovali gospo Ivanko, s kakšno potrpežljivo ljubeznijo je stregla svojemu bolnemu možu. Izrekamo ji iskreno sožalje ob boleči izgubi, enako sinu Johnu ter njegovi družini, kakor tudi sinu Branku in njegovi družini v domovini. Ob pokojnikovi krsti smo v torek zvečer v naši cerkvi zmolili rožni venec, maši zadušnici naslednji dan pa je sledil pogreb na favvknersko pokopališče. Naj bo Francu lahka avstralska zemlja. Priporočamo ga v molitev! 0 Slučajno sem zvedel za istrskega rojaka, ki se je 30. januarja letos smrtno ponesrečil v avtomobilski nesreči. IVAN RICARDO JAKAC je imel komaj 17 let (rojen 6. aprila 1958). Ker je obiskoval tehnično šolo v Prestonu, bi sklepal, da družina živi v tem okraju Melbourna. Jakčevim izrekamo sožalje, pokojnega mladinca pa priporočam v molitev. 0 Zdaj v postnem času bomo imeli vsako sredo zvečer ob pol osmih pobožnost križevega pota. S križevim potom bomo premišljevali Gospodovo trpljenje tudi vsako nedeljo pred mašo. Ne pozabimo tudi na petke, ki so v postnem času dnevi zdržka od mesa, kot so bili pred spremembo vsi petki v letu. Postne žrtvice pa sprejmimo v okviru akcije PROJECT COMPASSION, ki pomaga na tako izdaten način nerazvitim Melbournski nadškof Fran*1 Little v krogu izseljenski*1 duhoxnikov svoje nadškofij* pred našo cerkvijo. S skup' no mašo smo proslavljal' 16. decembra srebrni jubiW dela nadškofije za priselje®' ce. Žal prej slike nisem m°' gel dobiti. deželam, da si z našo nabirko potem pomagajo same. Del nabirke v postne družinske šparovčke bomo poslali tudi našemu misijonarju-posinovljencu p. Hugonu za potrebe njegovega afriškega ljudstva. 0 Upam, da bodo zdaj z novim šolskim letoni znova zaživeli tudi naši MLADINCI, ki so se lani v res lepi skupini zbirali po dvakrat na mesec v cerkveni dvorani ter se med sabo spoznali. Priredili so par lepo uspelih izletov, glasbena skupina GLASNIKI je od ča-, sa do časa pela v cerkvi, med njimi smo izbirali tudi bralce nedeljskih beril. Potočnikova Sonja je obljubila, da bo tudi to leto učila plese in pomagala pri vodstvu. Še bo mladini prijetno, staršem pa tudi vsaj malo pomoči pri skrbi za doraščajoče otroke. To leto bo mladincem cerkvena dvorana na razpolago vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu popoldne od -treh do šestih. Novi mladinci so dobrodošli, da se pridružijo lanskim. 0 "Nekdo je jezen na vas, ker mu niste prišli blagoslovit hiše”, slišim včasih. Če mi povedo kdo, se vsaj lahko opravičim in pozabo popravim, a navadno ®e ^vejn imena in naslova, ker “nočejo zamere”. Tak1’ oslane jeza zaradi moje človeške pozabljivosti v nin°' žici skrbi in dela, morda celo popolnoma zgrešena fl11' sel: Noče priti k nam . . . Tudi duhovniki smo pozabljivi ljudje. Ker blagosl0' hiše ni tako važna zadeva kot marsikaj drugega, sil obljuba zlahka odlaga malo predolgo, končno pa F j izpodrinejo druge skrbi in pade v pozabo. Vem, ^ imam več takih primerov na vesti, ne spominjam pa si več, kdo me je zaprosil. Ne bojte se, prosim, vpraš3'1 ponovno! Nikomur še nisem namerno odrekel obis*i‘i in blagoslova doma. Rade volje se bom opravičil |f obljubo izvršil. 0 Večerno mašo bomo imeli na praznik SV. JOŽE?* (petek 19. marca), na praznik GOSPODOVE^1* OZNANJENJA (četrtek 25. marca) in pa na prvi peie«km anje P' ^ugona, miklavževanje in vseavstralski ovalni koncert mladincev. Polgo j g0j ® reane skrbi za postrežbo Slomškovi šoli smo pravi*"2111 Pr'rec^e to leto dva piknika: oba sta prilik 3 rnno®° veselja tako otrokom kot staršem. Pred-va]e °no^n' je potekel na zemlji “Planice” v Spring-(jppe^* P'^n>k ob koncu šolskega leta pa smo izbrali je 1" Yarra Dam. Zlasti prvi izlet je bil prijeten, saj Hanien^0 Poveza' Slomškovo šolo s šolo Planice: naš UsPeln' Se sPoznai° otroci in starši, je v polni meri organ- ~~ tu dodam tudi našo letošnjo pomoč pri v Mt IZ'ranju kuhinje treh tednov počitniške kolonije tlizi. UsPe/a *astna Pr>reditev je bil zopet SEJEM, ki je lepo je bilo"1 ^ polno dvorano ljudi. Pripravljanja r°čnih Ielik0' ta^° za Prodaj° *i0t za srečolov. Poleg dajaie ’ kuhinjskih dobrot in leetovih src smo prenaša vlUt^' Plošče in pa knjige. Le naj sejem ostane °benen,ak°'etna tra(Jicija: ljudje so z njim zadovoljni, je i .. pa tuc*i nekaj prinese v našo blagajno. Seveda d°ttia V ZVez' veliko dela posameznih članic celo nih , Prav to nas vse druži tudi izven naših meseč-estankov. 'n na eČ°lov srn° priredile tudi na misijonskem večeru q na miklavževanju. deljo vredna je priprava butaric Za cvetno ne- leg (j0, J'h ljudje pred mašo hitro pokupili: Je po- c‘)e v -7A tuc*‘ ohranjevanje naše slovenske tradi- ^ Z(]omstvu. °žetovsl;'etOS Smo se udejstvovale na odru. Na proslavi *,Ur^° ki^ ^ne na^e Društvo nastopilo s kratko Židano v Z-6 na*6 °^ete ln vse navzoče spravila v zares st°vale 2 Obenem smo letos na povabilo trikrat goniči" v ^ ansko burko “Špelca v Ljubljani”: pri “Pla-da je Prin8Vale, v Adelaidi in pa v Canberri. Upam, uspeh povsod kar dober. nice sv p Pne SV- maše na večer dneva naše zavet- števiiu •fne’ katere pa se žal nismo udeležile v polnem Je Društvo organiziralo tudi kratke duhovne vaje ali duhovno obnovo. Vodil jo je p. Lovrenc pri sestrah v Slomškovem jdomu. Udeležba je bila lepa in vse so bile s tem našim srečanjem zelo zadovoljne. Prav je, da mislimo tudi na duhovno poglobitev, saj je to poleg pomoči verskemu centru namen našega Društva. V ljubezni do dela za skupnost in v pomoč skupnosti bo rastel v nas smisel za žrtve, s tem pa tudi naša ljubezen do Boga. Zavedamo se, da ni naš namen kopičiti denar v blagajni. Naše zbiranje sredstev na toliko posrečenih načinov ima namen pomagati verskemu središču in nuditi pomoč ob raznih prilikah. Poleg zgoraj omenjenega dela smo središču letos zlasti pomagale z novimi ministrantskimi oblekami, z darom za ozvočenje ter ureditev razsvetljave odra, za nabavo hladilnika, prtov in raznih gospodinjskih potrebščin. Daru je bil deležen za svoj afriški misijon p. Hugo, srebrnomašnika, med potrebami nujne pomoči pa zlasti Cetinova družina. Preobširno bi bilo naštevati vse podrobnosti, ki so razvidne iz blagajniškega poročila. Naj iz njega navedem vsaj številke: Vsoto ob pričetku poslovnega leta ($872.89) smo dvignile na $2,945.16, izdale pa smo od tega $2,375.29. Ob letošnji skupščini je v naši blagajni vsota $569.87. Ob pregledu letošnjega dela smo članice lahko ponosne, saj nas je očividno vse leto spremljal božji blagoslov. Naj se ob koncu kot voditeljica lepo zahvalim vsem članicam za razumevanje in pomoč. Dodajam iskreno željo, naj bi bilo tudi v bodoče naše delo tako nesebično in uspešno, naše sodelovanje pa enako iskreno in domače kot doslej. Po tej poti bomo tudi v bodoče s skupnimi močmi lahko napravile še veliko dobrega. Bog poplačaj vsem! FRANCKA ANZINOVA, voditeljica ;; MELBOURNSKI SLOVENCI! j! Kadar potrebujete TAXI TRUCK ; za selitev in podobno, ! j se boste z MAKSOM HARTMANOM ; po domače pomenili za čas prevoza, ! delo pa bo opravljeno dobro ! ■ I in po konkurenčni ceni, ! !; Kličite čez dan: 311 6366 ! ;; RAPID TRANSPORT SERVICES PTY LTD. ; J; (vprašajte Za Maksa Hartmana!) i ]> Ob večernih urah !; kličite Maksovo številko doma: 850 4090 !l V času tkanja________ Da, ob Galilejskem jezeru romar kar nekako zaživi v času Gospodovega obiskanja: del evangeljskih zgodb postaneš, ki so se tu odigrale. Ob obali ti zvene na ušesa Kristusove besede, ko je povabil prva apostola, Simona-Petra ter njegovega brata Andreja: Hodita za menoj . . . (Mt 4,19) Sklep je jasen: boljši kristjan bom po vrnitvi domov! Saj Gospod kliče tudi mene za sabo. Moja pot kristjana naj bo odločna pot za Kristusom, ki je tod hodil in učil nauke ljubezni. In ko si v čolnu na jezerski gladini, si tako zlahka predstavljaš ribiško ladjo s preplašenimi apostoli in spečim Jezusom. Vidiš ga, kako vstaja in z dvignjeno roko pomiri vihar. V duši razločno zazvene Kristusove besede: Kaj ste boječi, maloverni? (Mt 8,26) Ni viharja življenja, ki bi ga Gospod ne mogel pomiriti. To zavest odnese romar iz tega nepozabnega kraja. Kot je takrat nastala nad jezerom “velika tišina”, se v duši naseli isti mir in predanost. Gospod gre z nami skozi življenje: za Petrova cerkev v Tiberiji kakršno koli bojazen ne sme biti v srcu ne časa in ne mesta . . . TIBERIJA, mesto ob Galilejskem jezeru, običajno služi romarskim skupinam za izhodiščno točko obiska krajev Gospodovega obiskanja tod okoli. Tja pripelje cesta iz Nazareta, tam si najamejo ladjico za prevoz na drugi breg ali križarjenje. Mesto je iz Kristusovih časov in ga je zgradil v letih 18—22 pred Kristusovim rojstvom četrti oblastnik Herod Antipa. Da bi se prikupil rimskemu cesarju Tiberiju, ga je imenoval po njem-Ker je Herod svojo mladost preživel v Rimu, je hotel s Tiberija — četudi v skromni meri — posnemati prestolico imperija: mestu je dal napraviti tipični rimski forum, javna kopališča in podobno, sebi pa je zgradil krasno palačo. Hitro je s Tiberi jo zasenčil Sepphoris, takratno glavno mesto Galileje. Toda ko je izbiral za mesto najlepši prostor ob jezeru, ga ni prav nič brigalo, da je začel graditi na grobiščih Rakkat. Iz tega vzroka se je v novozgrajeno Tiberi jo sprva priselilo malo Judov, saj so pokopališča zelo spoštovali. Večino mestnega prebivalstva je bila poganska, znana po razbrzdanosti. Zanimivo je dejstvo, da sveto pismo nikjer ne omenja, da bi Tiberijo kdaj koli obiskal Jezus. Šele kasneje, po žalostnem razdejanju Jeruzalema v letu 70 po Kristusovem rojstvu, ko s0 Judje iskali zatočišča v Galileji, jim je Tiberija prišla prav. Postala je njihovo središče, sedež !u' dovstva v nadomestek za Jeruzalem. Sem se je preselila rabinska šola, tu je nadaljevala s svojim znamenitim delom in nam ohranila celotno besedilo svetega pisma stare zaveze v originalnih jezikih (hebrejskem in aramejskem). V tej šoli so tudi opremili prvotno besedilo z oznakami za samoglasnike in naglase, da ga je bilo lažje pravilno razumeti. Zlasti izkopavanja v letih 1961 do 1963 so odkrila ostanke sinagog iz razdobja 3—8 stoletja, ki zgovorno pričajo o judovski aktivnosti prvih stoletij. Zanimivo je vedeti, da je nekaj let svojega pa' lestinskega življenja preživel v Tiberiji tudi sveti Hijeronim. Učil se je hebrejskega in aramejskega "Ampak blizu NOVE ZAVEZE bo treba le ostati, ali pa nismo več kristjani. . . ” Zadnji stavek p. Bernarda bralcem MISLI. leZika. Vemo, da je potem celotno sveto pismo Prevedel v latinski jezik. Njegov prevod Cerkev uP°rablja še danes in ga imenuje Vulgata. Prvo krščansko cerkev naj bi v Tiberiji v če- ,r,em stoletju postavil neki plemič Jožef, spre- °b>njenec iz judovstva. Po nekaterih virih naj bi P°stala celo škofijski sedež■ Mesto so leta 637 zasedli Arabci, leta 1099 Po so ga zavzeli križarji. V njihovi dobi je zopet °bil škofe, a ne za dolgo. Tiberija je namreč e a 1247 postala na zelo krvav način plen egipt- su^tana< ki je takoj ob zasedbi pobil vse ^ !'cansko prebivalstvo. Kasneje v zgodovini Ti- erije pa so morali tudi Judje večkrat plačati s krvjo. Križarji so za svojega časa v mestu pozidali Le,kev jv, Petra, v spomin na obilni ribi ji lov 'lp PaMejskem jezeru, ki ga omenja evangelij >,lri- L k 5, 4—II). Muslimani so jo ob svojem Pr‘hodu spremenili v mošejo. Vendar frančiška-[ 01 čuvarji svetih krajev liberijskega svetišča "'° kar tako pustili iz rok. Že pred letom 1552 . Vsako leto na praznik apostola Petra prihajali lazareta in v cerkvi maševali. Za ta dogovor 'Korali seveda dajati muslimanom plačilo, a .. nehali niso. Nekako v začetku 17 stoletja se ■le c'elo posrečilo cerkev odkupiti, vendar jim ‘^Uniani dolga leta poslopja niso pustili upo-he lat' *i0t sve,'^e- ^eta 1847 so si zgradili maj-^ Sarnostan in se v Tiberiji za stalno naselili. so 1870 popolnoma obnovili in mu dodali bil USn*e Pročelje. Zadnjo obnovo je cerkev do-a leta 1944. Tedaj so odkrili dele prvotne kri-del 6 cer^ve’ so vidni obiskovalcem. Med 1 le omembe vredna zunanja stran apside, ki stavlja gradijo čolna. Svetišče v tej obliki je dji °^no Predstavljalo Cerkev kot Petrovo la-°< ki je vsi viharji zgodovine ne morejo po- Piti r> • , . . • ■>«/ je sam Kristus obljubil Petru, da je !>eklenska vrata ne bodo premagala” 'ec‘ Pročeljem svetišča stoji bronasti kip sve- 30 kr Cj / GORA s^SAMON Tabgah Teni A TABOR, Jarmuk 'Scitopi SAMARIJA Sament^ // \v, ±EBAt /j S »Sem \i Arhelaj ll GAR1CIM \\ .ida Arimate Engadi Arnon VADI GAZA IDUMEJA tega apostola Petra. Je kopija originala v vatikanski baziliki, ki mu rimski romarji poljubljajo stopalo. Kip je dar drugega francoskega romanja v Sveto deželo v letu 1883. Nasproti pročelja pa so poljski vojaki leta 1945 postavili spomenik padlim. Predstavlja Našo Gospo Czenstochowsko, na vsaki strani pa stojita sveti nadangel Mihael in sveti Krištof ter srednjeveški križar in pa poljski vojak Danes v Tiberiji žive bogati Judje, mesto postaja zaradi odlične lege ob jezeru in udobnega podnebja vedno bolj letoviščarski kraj — žal se zaradi tega spreminja v marsičem nepokvarjenost okolice iz časa Gospodovega obiskanja Galilejskega jezera. Dve milji iz mesta so tudi znamenite toplice el-Hammam, ki so bile znane že v starodavnih časih. Zdravilni naravni vrelci dosegajo toplino 60 stopinj in imajo mnogo radioaktivnih mineralnih soli. PORTAT iNFe-Ri AFRIŠKI NAČRTI BOŽIČNO in novoletno praznovanje je za nami. tudi njegovo vzdušje je najbrž že splahnelo. Je že tako, da nas bolj privlači to, kar je v pričakovanju, kot pa to, kar se je že uresničilo. Naše misli, neposredno delo in pričakovanja — vse je že usmerjeno v vstajenjske skrivnosti. A kljub temu je to pismo še neke vrste novoletno, saj je prvo v tem letu. In rad bi bralcem MISLI, saj sem se z mnogimi osebno spoznal, s temi vrsticami povedal, kakšni so naši načrti za to leto. Začetek novega leta daje pogosto priliko za načrtovanje novih podvigov, ki naj postanejo dejstvo — to je tudi pogosto vsebina naših novoletnih želja. Tudi jaz sem prejel med novoletnimi voščili željo moje bivše profesorice: zaželela mi je, da bi se še to leto uresničil načrt o otroški misijonski bolnišnici v Kanteju. Za Afričane ima izrečena beseda svoj učinek, pa naj bo za dobro ali za slabo. Ker se skušam vživeti v to njihovo miselnost, ki je pravzaprav svetopisemska, sem gospe Majdi hvaležen za njeno željo. Posebno še zato, ker vem, da svoje želje vedno obdarja z molitvijo. Kakor je bilo lansko leto bolj negotovo kot gotovo, da sester za bodočo bolnišnico še nimamo — bolnišnice res nima smisla graditi, če osebje ni zagotovljeno — se je z januarjem stanje spremenilo v gotovost, da sestre pridejo. Žal ne Slovenke, katere smo prve naprosili in so bile nekatere mlajše kaj navdušene za misijonsko delo v Kanteju. Sestre pridejo iz Španije in so članice kongregacije frančiškank Marijinega brezmadežnega spočetja iz Murcia. Čeprav je bil tudi njihov odgovor že negativen, so po ponovnem posvetovanju s svojo generalno predstojnico le prevzele mesto bolničark naše bodoče otroške bolnišnice. Božja previdnost pa je njihovo velikodušnost in obenem skrb, odkod bodo prišla sredstva za njihovo vzdrževanje in delo, nagradila tako, da je naše ministrstvo za zdravstvo obenem z načrti zagotovilo tudi kritje stroškov za vsakdanje potrebe bolničark. To je zelo veliko, saj bo bolnišnica imela velike mesečne stroške za svoje uslužbence. Kakor hitro smo dobili od oblasti to zagotovilo, ie šel naš škof Hanrion k arhitektu, ki nam je izdela' načrt za stavbo bolnišnice in tudi sestrske hiše. Z lokal' nimi oblastmi v Kanteju smo tudi že odmerili zemljiški Zdaj je vse pripravljeno, da zasadimo lopato v zemlj0, kjer bo zrastla kandeška misijonska pediatrija. P. Ev': gen, ki ima že veliko izkušenj za kopanje vodnjake'' bo poskrbel, da ne bo manjkalo vode ne bolnim matf' kom in ne sestram bolničarkam. To delo mu bo olaJ' šal kompresor, ki ga je kupil s pomočjo dobrotnikov. Drugi načrt, ki je tudi že v polnem teku, je gradnja: cerkve v Kanteju. Prav ta teden bo odšel naš škof v Abidjan, kjer bo prisostvoval otvoritvi bogoslovne f9' kultete I.S.R. (Institut des Sciences Religieuses). Ta1" bo stopil v zvezo s p. Segondijem, ki nam bo del3' načrt in morda sam prišel v Kante, da načrt čim bolrj prilagodi okolju, okusu in stilu domačinov. Na pri5r tek gradnje računam po velikonočnih praznikih, tor*): v mesecu maju. Kot vidite, bo letošnje leto precej natrpano z Pe’ pastoralnim delom. Treba bo pač združiti oboje, P° pravilu “eno izvršiti, a drugo ne opustiti”. Gotovo se boste vprašali, odkod nam bodo pri$| sredstva za vse te gradnje. Stroške bolnišnice bo v glav' nem krila organizacija CARITAS, saj je njen predr3' čun v našo pomoč za 40.000 dolarjev. To bi pomenil1’ nekako tri četrtine stroškov — ostane še vedno veliki vsota, katero računamo pokriti z darovi posameznih d°' hrotnikov. Za gradnjo cerkve pa nimamo drugih vir0' kot pomoč posameznih misijonskih prijateljev, ki bo^11 prisluhnili in velikodušno odgovorili naši prošnji 23 pomoč. Ne zamerite mi, če med te prištevam že tudi avstralske Slovence, ki ste mi doslej stali ob str* ni s svojimi darovi. Iskreno vse prosim za sodeloval1 pri uresničitvi obeh načrtov. Našo hvaležnost za herni dar bo spremljala molitev za vas in vaše družil P. HUGO DELČNJAK, Togo, Afr^ POŠILJKA KNJIG IZ ARGENTINE je dospela: NAŠE ŽIVLJENJE je vzgojna knjiga bogate vsebine. Napisal jo je dr. Rudolf Hanželič. Vezana je v platno in iina 331 strani. Stane štiri dolarje. GLEJTE, ŽE SONCE ZAHAJA . . . Pisatelj knjige “Lepo je biti mlad", Franc Sodja CM, z vsebino te nove knjige osvetli starost. Tudi zadnja leta življenja so lahko lepa in svetla. Knjiga stane dva dolarja, vezana v platno tri. MOJA RAST. Pokojni novomeški gimnazijski rav- natelj Ivan Dolenec preprosto a globoko opisuje svr,‘ LJUDJE IZ OLŠNICE — Prekmurske črtice FraO^ Biikviča. Cena tri dolarje. BUTARA — zbirka novel in črtic Franceta Kunsti izdane ob tridesetletnici njegove mučeniške smrti. tri dolarje. JOŽE PETKOVŠEK (slikarjeva življenjepisna po'1’"1 izpod peresa Marijana Marolta. Cena tri dolarje. Poštnina pri cenah knjig ni vključena. a 'alerian Jenko O.F.M. ■ Lovrenc Anžel O.F.M. 3j\ aphael’s Slovenc Mission (Vh n rrylands Rd" Merrylands. N.S.W. 2160 Toi 1 ' duhovniško pisarno in stan za cerkvijo!) 637-7147 St bDS*'t ststre — frančiškanke Brezmadežne 3lj ®phac,’s Convent t . tM< rr.' lands Rd., Merrvlands, N.S.W., 2160 U'fon kot zgoraj. • I’OROKA Silv an*< *°*c Mugerli, Five Dock, rojen v Trstu, sin Piv^SI|[a 'n Jožefine, r. Stanič in Marija Roza Nemanič, rjje 0c^> rojena v Annandale, hčerka Jožeta in Ma-gerlj F ®erne- Priči sta bila Walter Sok in Anica Mu-~~ F've Dock, 7. februarja 1976. v KRSTI Erriaan'SSa Zri m, Fairfield West. Oče Herman, mati — ju f Kovae. Botrovala sta Ivan in Anica Gomboč errylands, 31. januarja 1976. Mar^)a Ana *>etrcvska, Newtown. Oče Lambert, mati Plavča,; r’ Glamočak. Botrovala sta Karl in Dragica brila-- ' Merrylands, med nedeljsko mašo, 15. fe-arJa 1976. Ange| *CCa ^ ’v'an Cesar, Haberfield. Oče Franc, mati gatec r ^‘cilia. Botrovala sta Luciano in Zorka Bo-A Merrylands, 21. februarja 1976. Sonja 3 ^aree Friščič, Greystanes. Oče Vinko, mati — Mef ^or^- Botrovala sta Alojz in Danica Moge rrylands, 21. februarja 1976. v NOV GROB la svo'°t0 ' ^e*5ruarja je v Lake Heights (Wollongong) BAN. d°mu preminul rojak FERDINAND LE- T°rej je°[Cn bil 17. 8. 1927 v Kalu nad Kanalom, lijo je . komaj oseminštirideset let star. V Avstra-Mužjf leta 1950. Poročen je bil z Ivanko, roj. '0n8°ngu urr*rla leta 1970 in je pokopana v Wol- *aPos|e"n erdo,' kakor so ga prijatelji klicali, je bil ,IJ s>na jV ''varn‘ Lysaght Pty. Ltd. Pokojnik zapušča !ivarnj h eta’ ki ie zaposlen kot metalurgist v isti s,ro. p ^a Pa ima še živečo mamo, dva brata in se- re na maša je bila opravljena v torek 10. fe- bruarja v Warrawongu. Nato smo pokojnika spremili k večnemu počitku na pokopališče v Wollongong, kjer počiva v bližini- groba žene Ivanke. Velika udeležba je pokazala, da je bil pokojnik med rojaki priljubljen. Spomnimo se ga v naših molitvah. Naj počiva v božjem miru! NEDELJSKE MAŠE v Merrylandsu so vsako soboto ob sedmih zvečer, ob nedeljah pa ob 9.30 in 11.00 dopoldan. Sv. maša je tudi ob prvih petkih ob 7 zvečer s pobožnostjo Srca Jezusovega in blagoslovom, torej 2. aprila. WOLLONGONG ima redno službo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 5. uri popoldan v Villa Maria kapeli. Torej 14. marca: V aprilu pa je izjemoma sv. maša en teden pozneje, to je 18. aprila, velika noč, namesto na cvetno nedeljo (11. aprila). Čas je ob 5. uri popoldan. • CANBERRA ima redno službo božjo vsako tretjo nedeljo v mesecu, torej 21. marca. Čas je ob 6. uri zvečer, kraj pa Garran. ROMANJE V CAMPBELLTOWN bomo imeli v nedeljo 4. aprila (tiha nedelja). Zbrali se bomo na znanem prostoru pri frančiškanih, en kilometer izven Camp-belltowna (Camden Road). Začetek je ob 1.30 popoldan. Sli bcmo od postaje do postaje križevega pota in premišljevali Gospodove mukepolne stopinje na veliki petek, ki so ga končno pripeljale na goro Kalvarijo. Pri dvanajsti postaji na gričku bomo obnovili Kristusovo daritev na križu-s sv. mašo. Za tiste, ki boste prvič potovali v Campbelltown, nekaj navodil: iz Sydneya potujte po Hume Highway skozi Liverpool in Casulo ter nato po novi ekspresni cesti F5 proti Campbelltownu. Toda ni vam treba iti skozi Campbelltown, ampak nadaljujte vožnjo po F5 še nekaj kilometrov. Vzemite Wollongong exit in se obrnite na levo. Na tem mestu boste na levi strani že opazili frančiškanski samostan s postajami križevega pota na prostem. Sto metrov naprej je vhod na to ze- Se želite pripraviti na VELIKO NOČ? Vabljeni ste k Svetemu Rafaelu v Merrylands vse srede v postu ob 7. uri zvečer mljišče. — Za tiste, ki pridete iz smeri Wollongong: potujte skozi Apin. Tik pred Campbelltownom. na križišču, obrnite na levo na Camden Road in prečkajte železniško progo. Po transformatorju na desni strani ceste boste najprej opazili vhod v Bethlehem Monastery. Tu je samostan redovnic-klaris; pojdite še petdeset metrov dalje do vhoda frančiškanskega samostana. Tam bo naše letošnje postno romanje. Vsi lepo vabljeni! Če bo dovolj zanimanja, bomo najeli za naše romanje v Campbelltovvnu poseben avtobus. Zato prosimo, da čimpreje poveste, če bi radi potovali z najetim avtobusom. Javite lahko telefonsko v Merrylands. Podrobnosti boste dobili pri naši cerkvi na posebnem letaku. VELIKONOČNO PRIPRAVO imamo v Merrylandsu vsako sredo v postnem času ob 7. uri zvečer. Saj si ne moremo misliti lepe velike noči brez priprave nanjo. Doma smo se pripravljali nanjo velikopotezno na zunaj (novo obleka, počiščena hiša) in na znotraj (velikonočna spoved, udeležba pri križevem potu in postnih govorih ter obredih velikega tedna). Nova obleka verjetno ni potrebna, ker jih imamo v omari na pretek, toda nova duhovna obleka nam je vsem potrebna. Za to se moramo neprestano truditi. V ta namen ste vabljeni vse srede v postnem času v Merrylands, kjer se bomo pripravljali na duhovno doživeto veliko noč. BUTARICE za cvetno nedeljo bodo napravili otroci merrylandske šole v soboto 10. aprila od deseti uri dopoldan na dvorišču ob cerkvi. Potrebni material bomo mi poskrbeli. Starši, če mogoče, pridite z otroci! Te butarice in drugo zelenje bo blagoslovljeno naslednji dan. na cvetno nedeljo, pri maši ob 9.30. PASIJON po sv. Marku bomo brali letos na cvetno nedeljo. Razlika od preteklih let pa bo ta, da ga ne bo bral duhovnik sam, ampak bo besedilo razdeljeno na osebe, ki nastopajo. Upamo, da bo ta sprememba dobrodošla in nam bo bolj živo ponazorila dogodke okrog Jezusovega trpljenja in smrti. VELIKI TEDEN bodo službe božje pri Sv. Rafaelu: na veliki četrtek, 15 aprila, ob sedmi uri zvečer bo sv. maša zadnje večerje, nato prenos Najsvetejšega na stranski oltar in ura molitve. Na veliki petek, 16. aprila, bodo celotni liturgični obredi ob 3. uri popoldan, ob 7. zvečer pa križev pot s petjem. Isti dan bodo tudi v Leichhardtu obredi tega dne ob 12. uri opoldan. Na veliko soboto, 17. aprila, pa bodo obredi v Merrylandsu zvečer ob sedmi uri, sledila bo maša velikonočne vi-gilije. Na velikonočno nedeljo bomo imeli v Merrylandsu tri službe božje: ob 8.30, 9.30 in 10.30 (zborovo petje). Popoldan ob 5. uri bo maša v Wollongongu. NEWCASTLE pride na vrsto za slovensko službo božjo na belo nedeljo, 25. aprila. Kraj je kot navadno cerkev Srca Jezusovega, Hamilton. Čas pa je ob 6. uri zvečer. Lepo vabljeni! “PIRHOVANJE” na velikonočni ponedeljek, 19. apf‘" la, bo v Auburn Town Hall (tam, kjer je' bilo “Štefan0" vanje”). Začetek bo že ob 5. uri popoldan, konča ** pa ob 11. uri. OBHAJILO NA ROKO je bilo vpeljano v sydneys*1 nadškofiji s prvo postno nedeljo. Toda ni obvezno. Kd®1 se želi obhajati na stari način, to lahko stori. Vsak kdor želi prejeti obhajilo na roko, naj na duhovnik0' vzklik “Kristusovo Telo” najprej odgovori “Arne11 Potem mu bo duhovnik položil sv. hostijo na dlan lev{ roke. Desna dlan je pod levo. Nato z desno roko vzatf* sv. hostijo z leve dlani in jo zaužije. Šele nato zapu*. svoje mesto. Kdor želi obhajilo na stari način, pa ^ ima sklenjene ali prekrižane roke in duhovnik mu “ dal, kot doslej, sv. hostijo v usta. Zakaj ta sprememba v načinu obhajanja? Če pog^j damo zgodovino, bomo videli, da so do 9. stoletja vef'. niki prejemali obhajilo na roko. Tudi pri zadnji večer); je Kristus apostolom dal sv. obhajilo na roko in so n sami nesli k ustom in ga zaužili. Pozneje, ko je aktivfl sodelovanje vernikov pri službi božji začelo pojemall': je šele prišlo v navado obhajilo na jezik. Pokoncilski duh nam pravi, da je obhajanje na rok1 pomembnejše. Cerkev zaupa kristjanu, kot odraslefl111; odgovornemu in vestnemu človeku, Kristusovo Telo, ^ se sam hrani z njim. Res so nekateri mnenja, da se sani5 posvečene, to je duhovnikove roke lahko dotakne) Kristusovega Telesa; toda saj tudi jezik ni posvet ki prejme sv. obhajilo. Z jezikom dostikrat hudo Sre šimo. Zato razlog, da roke niso čiste, ne drži. Kot omenjeno je vsakemu posameznemu verniku & no na izbiro, kako naj odslej prejme obhajilo. O® načina imata v Cerkvi stoletno prakso, eden v prve1’1' drugi v drugem zgodovinskem oddobju. Pri tem pa P3 zimo, da ne bomo od bistva prešli k nebistvu. Naj “ obhajamo na ta ali na oni način, vedno moramo zovati Kristusu v Sv. Rešnjem Telesu največje spo^ vanje in ljubezen. Gledati moramo predvsem na to, J bo naše srce lepo pripravljeno na sprejem božjega G j sta in da se bomo neprestano trudili, da bo sv. obb9 jilo obrodilo v nas bogate sadove. P. VALERIJ^' Sv, Rafael vabi Z VSEH VETROV m y ® ADELAIDI — japonskemu milijonskemu T6-dal ”3 'an' seizm0'0g c'r. Kodžo Kimura napovedi .^tastrofalen potres, ki utegne vsak trenutek raz-ne atl]( Ve*emesto”- Zahteval je od vlade takojšnje zaščit-I ».rePe’ ^er Pa ta svarila ni vzela zares, se je sam odločil Sicer za izselitev. Pa do danes še ni bilo nič. strofa JC ^aPons*ca izrazito potresno področje in kata-en .a s^i ko prej zares lahko pride. Takrat bi bilo tr„, . '"Jonskemu mestu res hudo in v zmešnjavi necelo izselitev preživelih domala nemogoča. LreČe bi bih, ^seeno upamo, da bo dr. Kimura še dolgo brez- Pa P ^no kje na deželi čakal na ta dogodek . . . da ZNANSTVENIKI v Ameriki pa nap.ovedujejo, n'ka ^%erjetno v tem stoletju prišlo do izbruha ognje-'Vashin Helena’ ki se dviga na severu zvezne države dejav n®ton- To sklepajo iz resnega študija “eruptivne vjjo 8°re v minulih štirih tisočletjih”, kakor pra- ni|(ove 6 Inore^0 predvidevati obsega in trajanja ognje-kata i vnosti, računajo pa, da bo izbruh hujši od r°fe> ki je leta 79 uničila Pompeje. PavlaT;NK, SV. CIRILA so bili po odloku papeža kraj Prve c'n' februarja prenešeni v Solun, rojstni mljai bratov Cirila in Metoda. Relikvije je spre-y a cedonski pravoslavni metropolit. ki pravoslavni metropolit. /sVeta”uUVina nam pove, da je po obisku Rima. kjer sla za sv .rata Ciril in Metod prejela papeško potrjenje pre(] ^ delo med Slovani, Ciril postal menih. Toda še Urnr] ° °dom Metoda nazaj med Slovane je leta 869 eastmi P°kopali so ga v Rimu z velikimi pogrebnimi častit; i, dna Cerkev ga je začela takoj po smrti vesolj svetnika, vzhodna pa v desetem stoletju. Za je skupaj z bratom Metodom dosegel y arJa šele v devetnajstem stoletju. svejerii UnU bodo relikvije hranili v novi cerkvi, po-sv' Cirilu, ki pa še ni dokončana. bodo^CERKEV po oktobrski revoluciji leta 1917 leta 1980*J v Rusiji. Končana mora biti do ži>a bo g’ k° bodo v Moskvi olimpijske igre in slu-Verstev SPortn'kom iz vseh koncev sveta ter različnih arhitekti ^°8a> ki so jo od oblasti dobili sovjetski Cerkve ’■ )e kaj nenavadna zanje, saj načrtov za Pa ne Vajen' delati. Da se bodo morali izkazati, Vg _• - ---------- dvo° V^eni delati' Da ienCem lnilrno: nova cerkev bo športnikom in udele 0lirtipijade dokaz ruske “verske svobode”... "^rtujejo0lTI bilo naročeno, naj olimpijsko cerkev Pozidav ta^°’ da jo bo mogoče pozneje brez večjih sPremeniti v “dom porok”. Iz tega se da sklepati, da bo stavba kot cerkev s konccm olimpijade odslužila in ruskim vernikom ne bo na razpolago. HUDA EPIDEMIJA GRIPE je verjetno na pohodu proti Avstraliji za letošnjo zimo, pravijo zdravniki — pripravimo se nanjo! Zdaj se moremo proti gripi obvarovati s cepljenjem, ki velja za eno leto. Važno bi bilo, da bi bili cepljeni vsi otroci, saj se v šoli virus najlažje prenese iz otroka na otroka. Poročila pravijo, da bodo nekatera podjetja brezplačno cepila svoje delavce. Te vrste gripo prenaša poseben virus “Vic”. Preteklo zimo je bolezen hudo prizadela Ameriko, razsajala pa je tudi po Evropi. Samo v Angliji je zaradi nje umrlo 79 oseb. Pripravimo se torej! Veseli smo lahko, da smo bili na gripo pravočasno opozorjeni. SLABE NOVICE prihajajo o zatiranju Cerkve na Slovaškem, kjer se trudijo po ruskem načinu uničiti Cerkev. Kdor maloštevilnih duhovnikov sme vršiti svojo okrnjeno službo, mora imeti posebno dovoljenje od oblasti. Kdor tega dovoljenja nima, pa ga zasačijo pri duhovniškem delu, je kaznovan. Že lani je dobil prepoved izvrševanja poklica škof Jožef Korec. Je iz jezuitskega reda, bil je že kot duhovnik v ječi, pred leti pa tajno posvečen v škofa. Zdaj si služi kruh kot skladiščni delavec pri bratislavski tvrdki Tatrachema. Pa o vsem tem bi morali celo v svobodnem svetu — molčati. 140-LETNICO svoje narodne himne “Lijepa naša domovina” so praznovali Hrvati po vseh koncih sveta, kjer danes žive v izseljenstvu. Naravno jim je himna zelo pri srcu in prav je, da jubileja niso pozabili. O njem so pisali po svojih številnih časopisih in imeli ob tej priliki tudi številne lepe akademije. KATOLIŠKA KARITAS je bila prva, ki se je odzvala s takojšnjo pomočjo preizkušanemu guatamalskemu ljudstvu. Razdejanje je res strašno: 20.000 mrtvih, 60.000 ranjenih, 30.000 otrok je ostalo brez staršev, z zemljo je bilo zravnanih 200.000 stanovanj . . . Meteorološke postaje so zaznale okoli 700 potresnih sunkov in ponovno je začel delovati tudi ognjenik Pacaya. Proti silam narave smo pri vsej moderni tehniki res še vedno tako brez moči. POKOJNI GENERAL FRANCO je prav od krvave španske revolucije pa do smrti veljal za diktatorja. Ves svet ga je imenoval tako. Po zmagi nad komunisti je svojo deželo dvignil iz razvalin ter jo s trdo roko vodil mimo čeri svetovnih problemov. Diktator! A po končani revoluciji je dal zbrati trupla vseh padlih borcev brez razlike, na kateri strani so se borili. Častno jih je dal pokopati v veličastnem mavzoleju, kjer nekdanji sovražniki spijo drug ob drugem in se jim je zdaj pridružil tudi sam. Borci so bili za svoje ideje, za katere so dali svojo kri in življenje. Diktator Franco je prepustil sodbo Bogu — sam jim je dal kot človek vse priznanje in časti padlim v boju. Je pa le razlika med diktatorjem in diktatorjem, ali ne? Doma se po tridesetih letih še vedno boje svojih mrtvih nasprotnikov, ki v tisočih leže po neznanih grobovih . . . OB PRILIKI XII. zimske olimpijade v Innsbrucku v Avstriji je objavil veliki pariški jutranjik “Le Figaro” reportažo o "Argentinski družini na olimpijskih igrah”. Oče Frenk, večkratni argentinski smučarski prvak, je pripeljal na tekme tri svoje sinove — Marka, Matjaža in Martina — ki naj bi zastopali Argentino. Vsa imena zvene kaj po domače, priimek pa jim je Jerman. Slovenska izseljenska smučarska družina (če mama tudi smuča, pa res ne vem!), ki jo pozna vsa Argentina. S Frenkom sva po vojni skupaj preživljala begunska leta, sinovi pa so seveda rojeni že v Argentini. Kako je bilo na olimpijadi s snegom ob'suhem evropskem februarju, smo brali v časopisih. Menda so ga s tovornimi vozili dovažali na smučišča . . . ŠTUDIJO O TELEVIZIJI in njenih posledicah je objavilo avstralsko ministrstvo za pošto, sestavilo pa jo je trinajst avstralskih strokovnjakov na podlagi poskusov v Avstraliji, Ameriki in Evropi. Po njih izsledkih pretirano gledanje televizije povzroča agresivno vedenje in občutno zmanjšuje že tako nezadostno družabnost med ljudmi. Privesti more celo do omejitve delovanja nekaterih tjiožganskih funkcij. To moderno in tako oboževano množično občilo svetu prineslo še precej glavobola — kot mnoga drugs modema sredstva, ki jih človek tako rad uporablja. KITAJCI v svojem pekinškem mesečniku “Ljudska j literatura” zadnji čas zbadajo Ruse, da “sejejo v Kazak' | stanu, žanjejo pa v Severni Ameriki”. Saj je znano, da so Rusi zaradi slabe letine naročili v ZDA ogromne količine žita. A pogodbo so napravili kar za pet le1, i Kitajci pravijo: Mogoče se je ušteti pri setvi v eni le' tini zaradi vremenskih in drugih neprilik, toda za kal potem pogodba petih let? Ali so morda sovjetski revi' j zionistični gospodje iznašli poseben aparat, s kateri!” so že točno ugotovili, da bodo nenormalne klimatičn6: razmere onemogočale načrtovane žetve kar za pet W j naprej9 AVGUST ČOP jc umrl dne 9. januarja med argen'' tinskimi Slovenci. Bil je pred vojno znani telovadec* < ki je v slovenski mednarodni telovadni vrsti žel uspe^i za uspehom doma in po Evropi. Rojen je bil na J6') senicah na Gorenjskem. Med njegovimi osmimi brat* | je bil v Sloveniji najbolj poznan Joža Čop, planinec 15 vodič. Pokojni Avgust Čop tudi v begunstvu in izseljenstvi ni opustil telovadbe. V Argentini je vodil slovensko tel°' vadno vrsto in nastopal z njo na mnogih javnih p11' reditvah. ALBANIJA je v preganjanju vere tako dosledna* j da ji je uspelo zabrisati skoraj vsa zunanja verska zna' t menja. Oblasti nočejo priznati škofov, ki jih je Ri1* imenoval na mesta onih, ki so bili obsojeni na zap°r 1 ali pobiti. Tudi novice nasploh pridejo preko meje j redko. Po letu 1971 je domala edino poročilo, ki S°' • vori o štirinajstih preostalih duhovnikih, od katerih j'*1 je dvanajst na prisilnem delu, dva pa v hišnem zapofl1' Pri Sv. Treh kraljih nad Vrhniko kopni zadnji sneg Fr- Philip i. Ferjan O.F.M. 47 v * Slovene Mission 'oung Avc., West Hindmarsh, S.A. 5007 '!lcf°n: 46-5733. PRAV ŽAL MI JE, a obljubljeni “odmevi” iz Adelaide tokrat niso prišli pravočasno do urednika. Čakal sem do zadnjega, končno sem moral za “odmeve” prihranjeni prostor zamašiti z drugim gradivom, ker tiskarna ne čaka. S potrebnimi dopolnili bodo zadoneli v predvelikonočni številki. Naj tu objavim vsaj veselo novico, da se bo ade-laidski Misijon Sv. Družine razširil preko ceste na dvojno zemljišče s hišo, ki nam je lani za las ušlo. P. Filip s svojini občestvenim svetom je zagrabil novo priliko in uspel: predplačilo je vplačano, brezobrestno posojilo zagotovljeno in pogodba bo podpisana še ta mesec. Adelaidi čestitamo! Urednik. STIRIDESET DNI TEVIL0 ŠTIRIDESET je v svetem pismu simbolič- no 5enia. Prav’ ln sveto, ker ga je posvetil Bog v zgodovini odre- na Si posebej z Mojzesovim bivanjem pri Bogu Zesa aju ln s Kristusovim postom v puščavi. Za Moj-žine S° k"'* t0 naJvečji dnevi življenja, dnevi božje bliža ^enotranjih razvetljenj, spoznavanja božjih načrtov tov, ™ 'n Pr'hodnja pokolenja. Tako so postali Vjne dnevi judovske, krščanske in svetovne zgodo- dihi * V mno8°čem razsvetljena prav s temi nav- bi) ^r*stusa so bili ti dnevi samote v puščavi, ko je bližine ° Pre^arien °d polnosti božanstva in Očetove naisla‘'• n' ne ’n ne sPal> gotovo najlepši in čl0Vej|SI V zemeljskem bivanju. Takrat se je mogel kot čemer P0Vsern predajati ljubezni Troedinega Boga, po Uresn -)e kQt °trok hrepenel in v življenju pogosto zato ,,eVdl V cel°nočnih molitvah. Naravno je, da je Za Vs set dni prešlo v krščansko izročilo in da ima Vsakolet ^ Ve'‘^ in včasih kar usoden pomen. To je ^•ride 11 P°stn' čas med pepelnico in veliko nočjo, , "'-'setdanski post. nas različne spomine in predstave na ne budi v ]ltve iw")'- Poste> na spokorne navade, na razne ome str0l stare to ** ln zabav, prepovedi plesov in podobno. Vse tem D i™0 'Z verske in kulturne zgodovine in smo ob 'udi ' °kčudovanja in priznanja, včasih pa morda in j0 , 0Vanja. Obenem se oziramo v našo sedanjost sPodbnd Ufani0 iskreno razumeti in živeti po potrebah, n a in možnostih svojega časa. snovna ln °bn ' nilse^ teh dni ni post, ampak božja bližina b°Žjih „,,x na^e®a življenja, v polnosti božje resnice in Urr>eti z nami. V tem času moramo bolj do- brota.* n B°g naš °če in Prijatelj, vsa Resnica in Življerije 3 'e lahko povsem osmisli človekovo šnjah jn *^r nam ^a moč in trdnost tudi v preizku- na zapletenih križiščih življenjskega popoto-afec 1976 vanja. Vse bližnje in daljne cilje, posebno najgloblja stremljenja, moramo pretehtati v luči čiste vesti, to je božje govorice v razodetju Besede in srca. Za vse to je treba časa, zbranosti, volje in moči. To je naporno delo, ki mu vsi radi ubežimo, v svojo in tujo škodo. In tisti, ki hočejo z ljudmi manipulirati, vedno odvračajo človeka od zbranosti in merjenja samega sebe in dogajanja v luči globlje resnice. To je verjetno največja rana propadajoče kulture, ki ji daje osnovni ton potrošnja. Kristjani se z Bogom predvsem srečamo v krstu, ko se zrastemo s Kristusom in božjim ljudstvom in to dopolnimo z zavestno vero in predanostjo. Tako je naših štirideset dni predvsem življenje iz krsta, obnavljanje krstnega prerojenja in rast v Kristusu. Ker pa se z grehi vsak izmed nas Bogu izneveri, postavlja pregrade ljubezni in okrni v mlačnosti, zato je teh štirideset dni tudi čas spokornosti, popravljanja z dobrimi deli, obnavljanja v molitvi. Tako v osebnem kot občestvenem življenju; v notranjem, a tudi zunanjem in javnem. Tako nas vabi in spodbuja Cerkev, naša Mati. Naših štirideset dni naj bo za nas lepih, osrečujočih. Naj nas osvobajajo suženjstva strastem in ljudem, družbi in njenemu pritisku ter nas pripeljejo v svobodo božjih otrok in miru. V polnosti Kristusovega vstajenja — zemeljske in večne velike noči. D. STE ŽE PORAVNALI LETOŠNJO NAROČNINO ZA “MISLI”? BODITE TUDI ZVESTI NAROČNIKI, NE SAMO REDNI BRALCI! DR. JANEZ JENKO, škof Slovenskega Primorja, je svojim vernikom pred božičem napisal pastirsko pismo. Zlasti se obrača v njem na krščanske starše v skrbi za njihove otroke. Med drugim beremo v pismu tudi tole: . . Poleg staršev imajo na otroka v šolski dobi in kasneje silen vpliv druščina, prijateljstva, v katerih se nahaja. Znan je pregovor: povej s kom hodiš, pa ti povem kdo si . . . Tudi krščanski otroci in do- raščajoča mladina danes prihaja v nevarno in veri morda celo sovražno družbo, njihovim vplivom se dejansko ne more popolnoma izogniti. Kaj bo z njimi? Ali bodo mogli v takšnem okolju rešiti vero? Z božjo pomočjo je tudi to mogoče, vendar le pod pogojem, da so verni otroci in verna mladina med seboj, z dušnim pastirjem in versko skupnostjo povezani tesneje kot z neverno družbo . . Nič novega ni povedal: le nekaj dejstev, ki jih vidi kot škof v skrbi za svoje vernike in jih občutijo tudi krščanski starši. Nikogar ni s tem napadal, nikogar žalil. In vendar je ta nedolžni odlomek pastirskega pisma doma dvignil mnogo prahu. Škofa Jenka je najprej napadlo “Delo”, za njim “Nedeljski dnevnik”, nato v podobnem tonu še drugi listi. Reakcija pa je šla še dalje. V Novi Gorici so sklicali sejo članov koordinacijskega odbora za urejanje odnosov med samoupravno družbo in verskimi skupnostmi novogoriške občine. Kot razberemo iz poročila o seji v “Delu”, so odborniki obsodili ta del škofovega pastirskega pisma kot “posreden napad na našo ustavo”, kajti “naša ustava, kot tudi celotno družbenopolitično delovanje nista nikoli ločevali vernih in nevernih, pač pa temeljita na enakopravnosti narodov in narodnosti ne glede na veroizpovedi posameznikov....” Take izjave so ob vsakdanjih dejstvih “enakopravnosti vernikov” res višek hinavščine. Iz nadaljnih poročil pa vidimo, česa se tako strašno boje: “. . . Okrožnica oziroma njena vsebina pa bi bila lahko, kot so jo ocenili, zametek klerikalnega delovanja ...” Pa smo spet pri tisti borbi mahanja po zraku: pod “klcrika- KAREL MAUSER: VEČNA VEZ (6) Matt ni mogel dojeti, da je Bob odšel. Čeprav ga je večkr3’ imelo, da bi vprašal po njem, vendar ni hotel dregniti v bole# mesto. Naj se vse razgnoji kakor se more. Prvič je sama dregnila, ko so pospravljali koruzo. Bil j‘, medel jesenski dan in Steve bi rad videl, da bi bila koruza pr^ dežjem pod streho. — Drugi teden grem na sodnijo, — je rekla Dorothy nadoma. Matt jo je začudeno pogledal. —- Bob bi se rad ločil, — se je smejala. Čakala da je na t°' Matt ni mogel razumeti njenega smeha. — Poročila sva se samo civilno. Pred sodnijo. Nič v cerk'fl: Gledala ga je s tistim čudnim nasmehom, ki je Matta vsel£! zmedel. — Nisem vedel, da sta bila poročena samo na sodniji, ^ je rekel. — On je tako hotel, — je rekla kakor v zadregi. — In kako boš zdaj? — se je utrgalo iz Matta. — Kako? Saj ga že toliko mesecev ni in je šlo. Seveda, bfe? tebe bi midva z očetom ne zmogla. Morala bi najeti. Tako pa. — Se mar misli Bob spet poročiti? Prikimala je. — In ti? — Jaz ne, — je rekla tiho. In kakor da jo je ujel v napačni misli, je hitro dodala: — Če hočeš, to lahko kar zapelješ domov. Zlezel je na voz in odpeljal. Preden je z vozom zginil P ■ breg, se je obrnil. Dorothy je stala na kraju njive in gledala pr več premaknil iz kuhinje. Matt je na vse zani e Poskušal, da bi Jane vsaj za čas odtrgal od njega, toda kako” s^ar sam je prišel v svoj svet in se je oklepal hčere en0 Matt je videl, da je brez moči. Želel si je samo še Janinia °^e dolgo živel in s svojim življenjem držal še se j„r\sa^ dan je prišel v vas Steve z malo Barbaro. Otroka sta Prišla v3,T~teve in Peskar sta govorila in kadar je za kratek čas -pSe Dorothy, tedaj je zaživela tudi Jane. naročji?- ne vse'ei- Včasih je vzela v roke šivanje, ga držala v kakor 'n k°maj kaj rekla. Tudi govorila ni. Strmela je predse da nekoga čaka. božiče^ jc.Pr'š'a Dorothy z Barbaro sama. Bilo je malo pred > zunaj mraz brez snega in okrog in okrog globoka tišina. enadoma se je Jane dvicnila, dela prst na usta in šepnila: r~ Nekdo joka. ^att je zakril oči. T joka, — je ponovila. -J! xf. ^ Matt stopil k njej in ji položil roko čez ramo. rni Nl^če ne joka, Jane. Glej. Andrej je tukaj in se igra. tukaj. Kdo naj torej joka? ^gledala ga je s čudnim pogledom. Sa' slišim' nimi očrnj • 'j ^ sec*e^ na P°' s^one' v naslonjaču. S stisnje- Matt, pelji jo v posteljo, je Zaspa]SC . ranila- Matt je obsedel ob njej. Nič ni govorila. Potlej a in Matt je po prstih odšel iz sobe. Vrat ni zaprl. _ kar je samo pogledal. Dorothy ni bilo več. Pelja]a .la je in Andreja je vzela s seboj. Zvečer ga bo pri-iu Je zaspala zdaj? ^at| Je prikimal. ^ Matt: — je goltnil Peskar. £aj je, oče? Kakor da sem kriv in vendar nisem. Videl sem, kako te rada ' Daljea_a-'° •*' n^°- Sem ližem” lahko spraviš sleherno delovanje slovenske Cerkve, celo skrb za krščanske otroke, samo da potem lahko udariš po tein namišljenem sovražniku in pozabiš na besedilo ustave. Škof Jenko je bil zaradi pastirskega pisma klican na zagovor pred versko komisijo Slovenije, občina Nova Gorica pa je sklenila o tej “sovražni dejavnosti proti naši državi” spregovoriti v javni razpravi. Res nas zanima, če je že bila in kaj so še iz trte zvito prinesli na dan v tej zadevi. V znamenju “verske enakopravnosti in svobode” seveda . . . Matt n' Pr'^' Krčevit vek ga je zlomil. TJt °*3 °knu in strmel v že porumnelo, zmrzlo travo, p ° je bilo z materjo, kajne? Če,°- ie r£fVak°’ — se je utrgalo iz starega. —- Ko se je za- ' Xt , lste besede kakor danes Jane. Zn0 -d° 'oka- 'nem hipu3-^6 !5ruhnil v vek. Matt ni mogel vekati. V enem saje videl celo svoje življenje, rudnik in gmajno, starega O sveti križ življenja luč DAROVI ZA BERNARDOV JUBILEJNI TISKOVNI SKLAD: $46.— Milivoj Lajovic; $17.— Niko Krajc; $16.— Anton Jesenko, Anton Lakner, Ivan Urh; $14.— Lojzka Husarek; $10.— Justi Mrak; $9.— Bernard Zidar; $8.— Marija Leber; $7.— Terezija Kordiš, Eligij Šerek, Vlado Kutin; $6.— Ivan S. Prose-nak, Jože Sok, Jože Brožič, Marija Vravnik, Janez Kucler, N.N., Jože Grilj, Zdenka Novak, Barbara Marinčič, Valentin Lenko, Slavko Jernejčič; $4.— Marija Slokar, Ludvik Tušek, Ivan Lapuh, Marjan Potočnik, Janez Turk, Marija Nekrep, Marjan Ronie; $3.— Marija Haben-schuss, Franc Mautner, Marija Bizjak, Anton Brumen, Karel Knap, Marija Medved, Ignac Kotnik; $2.— Mira Berenyi, Anton Gržina, N.N., Zorko Abram, Alojz Rezelj, Ferdo Godler, Anica Pegan, Ivanka Kon-telj, Marija Urbanč, Silvo Pregelj, Janez Primožič, Fanica Lasič, Marija Bertoncelj, Ludvik Lumbar, Anica Sivec, Ignac Kalister, Marija Birsa, Ludvik Robb, Mirko Cuderman, Anton Jevnikar, Danica Kozole, Rafaela Bernes, Karl Mezgec, Franc Nagode, David Pahor, Katarina Hart-ner, Karlo Samec, Evgen Bene, Vin- TO BI N BROTHERS funeral directors Franka, livarno in starega Johna, prvo srečo, tisto nedeljsko pO' poldne ob jezeru, vse te dni na farmi — in videl je, kako se p°' dira, kako se vse seseda, kako v nič zginevajo sanje, ki jih je bilo toliko. In je v mislih še sam podiral. Počemu vse to, počemu vse trpljenje, garanje? Tedaj je prišla Jane po stopnicah. Matt se je zasukal. — Zaspala sem, — je rekla preprosto. — Koliko je že ura Tako dolgo sem spala. Potlej se je razgledovala po kuhinji. — Andreja je vzela Dorothy. Barbara bi se rada igrala 1 njim. Naj bo do večera tam, — je rekel skoro plašno Matt. — Naj bo, — je rekla. Potlej je segla po šivanju. In Matt ji je pripovedoval, da je pisal Frank iz gmajne. ^ več za težko delo, toda za farmo bi še bil. Če morda potrebuj{ delavca. — Vzemi ga, blizu tebe je doma. Star človek je vedno reve2 — Saj še ni toliko star, — se je Matt posili zasmejal, -^j Mislim, da ga je pijača zdelala. — Revež je vendarle, — ga je pogledala. Še pred pomladjo je bil Frank pri Mattu. In Matt ga Je bil vesel. * * * Matt je na tihem upal, da se bo spomladi Jane obrnila flH boljše, toda bolezen je šla svojo pot. Sicer — Matt je to z brio-kostjo priznal — mu novi znaki Janine bolezni niso več tak1 silno rezali duše, toda zavest, da je proti bolezni brez moči, S? je mrtvila celo pri delu. In kar je bilo najhujše: Peskar je poč#1 ugašal. Poslednje sile so ga zapuščale. Jane se skoraj ni več prf' maknila od njega. Pozabila je na delo, pozabila na otroka in * ga po cel dan ni bilo doma, ni vprašala po njem. Matt je dokončno spoznal, da je zgubljena. Bilo je tik pred veliko nočjo, ko so se Peskarju stekle tif£. Že zjutraj je bil videti čudno mrzel in modrikast. Matt je gled^ samo Jane. Vek se ji ni ustavil. Z muko je prenesel očeta iz slonjača v posteljo in ga podprl z blazinami. Videl je, da ni pomoči. Z zaprtimi očmi je lovil poslednjo sapo. Jane je butala z glavo ob posteljno stranico, rjula je in Mat‘ sam je bil s svojimi močmi pri kraju. Pod noč je Dorohty 11 Mattovo prošnjo šla po duhovnika. Uro po tistem je stari Peskar umrl. Z groznim krikom s£ je Jane zrušila'čez posteljo in obmirovala. Matt jo je zanesel na posteljo, Frank pa je zapregel in ^ se je dalo gnal konja. VIKTORIJSKIM SLOVENCEM NORTH MELBOURNE. 189 Boundary Road. 329 6144 MALVERN. 1382 High Street. 50 4720 SPRINGVALE-DANDENONG, 505 Princes Highway, Noble Park. 546 7860 MENTONE. 3 Station Street. 93 2460 FRANKSTON. 232 Cranboume Road. 781 2115 NA USLUGO V ČASU ŽALOVANJA ravnik se ni začudil. Mirno in tiho je opravil svoje delo. odn 1 ^ -a n* uPa^ Šele Potlej, ko je videl, da je Jane M^a ‘n mu je zdravnik z roko pokazal, naj odide, se je latt Premaknil. Pričakal je zdravnika ob mrtvem očetu. Mr. Kovach, samo ena pot je še. Bolnica. Matt je pričakoval teh besedi. r~ Rekli ste lepše kakor ste hoteli. Umobolnica. “nkimal je. Kdaj bi morala iti? Še nocoj, moglo bi se kaj zgoditi. Pošljem avto. r>šče v 5^ an Je °dšel za zdravnikom in Frankom na dvo- • Voza že ni bilo več, toda Matt je še vedno stal. 2naia e.Pred polnočjo so Jane odpeljali. Ni se branila, tudi poda v hi* n.’'co§ar- K° se je Matt sklonil nad njo, se mu je zdelo, mor več *na^ sarn0 sam0 še senca, ki ne ve nika- logia^30^3 Pos'a* ^ mrtvemu, sam je obstal na dvorišču. Go-g^gjn’j razPet je strmel okrog sebe, potlej se je zasukal proti Tedaj je zrasel stari Steve izza šupe: Matt! Obrnil se je počasi kakor težka vrata. Matt. Andrej te čaka. Prijel ga je za roko. Matt je hodil ob njem kakor otrok. w . ° zagledal Andreja v Dorothvnem naročju, šele tedaj se * 'Mattu razvezal vek. aremu Stevu se je tresel glas: bova^T Matt, odleglo ti bo. Ostani pri otroku, midva s Frankom ‘ Preoblekla mrliča. 0 je odšel, se je dvignila tudi Dorothy. reš imeti^tr°k Z^'1’ zanesem 2a posteljo. Doma ga ne mo- p°ki gledal jo je in videl, da ima oči kar vnete od veka. Samo mu Q0 ^ Ostal je sam. Slišal je, da se je Andrej oglasil in da r°thy tiho nekaj pripoveduje. Potlej je otrok utihnil. ko Tomažin, Dušan Vran; $1.— Stanko Koželj, Jože Zupančič, Justina Costa, Marija Kos, Matt Cestnik, Marija Plut, Franc Hervatin, Adam Klančič, Alojz Drvodel, Janez Rogi, John Mihič, Viktorija Gajšek, Rozalija Cenčič, Drago Logon-der, Marija Stipič, Marija Kogovšek, Albina Šinigoj, Marija Frank, Alojzija Žakelj, Karla Twrdy, Leo-pold Urbančič, Gita Mihelčič, Valentina Mimich, Anton Muha, Stane Ferfila, Janez Jernejčič, Marija Grum, Vinko Dajnko, Janez Mihelčič, Roman Divjak. P STANKO PODERŽAJ, INDIJA: $10.— Družina France Benko (namesto venca na grob Franca Bana), .N.N.; $6.— Justi Mrak; $2,— Janez Primožič, Karl Mezgec. SLOVENSKI MISIJONARJI, TOGO, AFRIKA: $30,— Sara Rudolf (za lačne); $28.— Cerkvena misijonska nabirka v Adelaidi za fr. Marjana Marinčiča; $10.— Milka Hervatin, $8.— Društvo sv. Eme namesto venca na grob Franca Bana; $5.— Alojz Gasperič, Marija Kos (za lačne), Albina Šinigoj, Ivan Kovačič (za lačne); $4.— Rafaela Bernes (za lačne); $3.— Ivanka Študent; $2.— Karl Mezgec. FRANČIŠKOVA MLADINA: $2.— Janez Primožič. (Dalje prihodnjič) Dobrotnikom Bog povrni! GLEJTE — ČLOVEK Glejte, moji otročiči, kaj so grehi, kaj so biči naredili z Jezusom! Komu se srce ne gane, ako gleda take rane — kdo bo plakal solzo vsaj? Spomnili se vsi ga bomo: Glejte človek — Ecce Homo! vabi solza iz oči. Vsem v srce se bridko smili, vsi ga bomo tolažili, križ nosili z Jezusom. SILVIN SARDENKO ČE SMO KAKOR SONCE . . . BODIMO KAKOR SONCE ZLATO, KI SE SMEJČKA NAM NA TRATO: VSEM TOPLOTO IZŽAREVA, ČE BOGAT SI ALI REVA; NA HUDOBNE KAKOR DOBRE SIPLJE SVOJE ŽARKE KODRE, NA VELIKE IN NA MALE, BOLNE, ZDRAVE, ZAOSTALE; BELCE, ČRNE, ŽOLTE RASE — KDO NAJ NA VSE TO SPOZNA SE! VSI SMO BRATCI IN SESTRICE: NAŠIH VSEH ŽIVLJENJ STEZICE VODIJO V NEBESA SVETA, KJER SE SREČA NAM OBETA, ČE SMO KAKOR SONCE ZLATO, KI SE SMEJČKA NAM NA TRATO. P.B. RADI NASTOPAMO. — V Slovenskem domu v Adelaidi otroci radi nastopimo in pokažemo staršem, kaj smo se naučili v slovenski šoli. Tudi za obletnico Doma smo nastopili: dečki in deklice smo se naučili nekaj slovenskih pesmi in deklamacij. Z nami se je veliko mučila gospa Davorina Gustinčič in se ji zahvalimo za njen trud. Ko pa smo na odru, so kar pozabljene vse težave. Za naprej bo šlo še boljše, saj imamo vedno več veselja in tudi slovenščina nam že bolje teče. Lepe pozdrave vsem slovenskim otrokom! — Sonja Pahor, Adelaide, S.A. NAŠ POST. — Tudi letos bomo imeli šparovček, v katerega bomo vsi skupaj nabit'ali denar za lačne ljudi po svetu. Ata pravi, da sem lahko srečen, ker še nikoli nisem bil lačen. Ata in mamica pa sta bila, ko sta še živela med vojno doma v Sloveniji. Dostikrat mi pripovedujeta, kako sta si želela kruha, pa ga ni bilo. In kako sta bežala čez mejo in se bala za življenje. Lani sem velikokrat dal denar v šparovček namesto da bi si kupil sladoled, ali pa sladkorčke ali čokolado. Ata je manj kadil, mama pa si je kuhala manj kave. In vsi skupaj smo sklenili, da ne gremo na zabavo in damo denar v šparovček za lačne. Doma smo se zabavali sami in bili zelo veseli. Igrali smo “domino” in kdor je izgubil, je moral tudi dati v šparovček. Vesel sem, da me ata in mama lepo učita. Ko bi vse družine po svetu delale tako, ne bi bilo toliko lakote. — Anthony Pestotnik, Perth, W.A. DRAGI OTROCI! Sicer ta naša “galerija mladih” govori o že več alt manj dorasli mladini, ki je med našim avstralski® zdomstvom ohranila materin jezik in ostala slovenska. Namenjena pa je seveda mlajšim, da v njih vidijo zgl^ zase in svojo pot doraščanja v krogu slovenske izseljefl' ske družine in slovenskega okolja. Včasih pa le napra-vimo izjemo. Danes predstavljamo komaj dvanajstletno SUZ1 JENKO, ki s svojim nasmejanim obrazkom vse vesel5 pozdravlja iz Seaton Parka (Adelaide), Južna Avstralija. Prav rada se je dala slikati pod domačo trto *! diplomo — “The Top Pupil Merit Award”, ki jo iJ dobila kot najboljša med 42 učenci sedmega razred^ Pravi, da bo tudi v bodoče pridno hodila v Slovens^1 * dom k slovenskemu pouku, kakor je doslej. Njen3 spričevala pa imenitno potrjujejo trditve, da izselje*1' skim otrokom učenje materinega jezika prav nič 1,6 škoduje napredku v rednih šolah. Suzi je že večkrat' nastopila na odru in se prav & bro odrezala. Ima še brata Slavka (13 let) in mal^ Ffankija, ki se pridno pipravlja na Misijonu sv. V^ žine za prejem prvega svetega obhajila. Suzino f sebno veselje je kvačkanje in kar tekmuje s svojo f'9 mo, kdo bo več nakvačkal. Seveda jo njena marn*^ prehiti, ker uporablja pri delu — stroj,. . . Suzi želimo še mnogo lepih spričeval in diplom ’ bodoče. In obljubiti nam mora, da slovenskega ie^ ne bo nikoli zanemarila. * ‘Tonček, zakaj pa vendar jokaš?” “Ker se mi je sanjalo, da je šola pogorela”. J “Ne jokaj, saj so bile samo sanje: nič ni pogorel3 “Saj prav zato jokam ...” ^ Ste razumeli smešnico, otroci? Upam, da nihče iz"11 vas ni tak Tonček, ki bi ne maral šole. križem AVSTGALSK£ OVENI JE ELBOURNE, VIC. — Iskrene čestitke izrekamo s£jSp°dični STELI M1HELČIČEVI, ki je na melboum-k ,.^mverz‘ srečno -končala zadnje izpite iz prava. V ve i°r nam znano> )e Prva mec* na*° tukajšnjo sIot ns o mladino, ki je nastopila pot advokata. Sledila na^Vo^ernu očetu dr. Francu Mihelčiču, ki je med 1 dobro poznan in že nekaj let vodi svojo pisarno. zd . ea m' Zljubila, da mi bo po graduaciji, ki bo J/nkrat, poslala 'svojo sliko. Prav rad bi jo dal na Step Slran MISLI — naši mladini v zgled. Saj se f s s'°venščino nikogar vL8eŠČina P° sodiščih se_ pravde dobila. Mih ,en^rat: iskrene čestitke novemu “dohtarju” in vsej nelčičevi družini! — Urednik. ij^^^LLA-NORRIE, S.A. — Naj v inienu naše Vamme 'n tucii vseh tukajšnjih starih znancev želim ne ustraši: če ji bo tudi vedno tako dobro tekla, bo darov naš mesečnik težko izhajal v ‘ejiJ1 tv* MlSLIM obilo blagoslova k srebrnemu jubi-nip„, ar°čnini prilagam tudi dar za sklad, saj razu-lai_i bi brez SLj j 'n s tako pestro vsebino. V naši hiši so Ml-iatelj 6 *^oraj sedemnajst let zvesti obiskovalec — pri-s sj ! nas še ni razočaral. Tako lepo nas povezuje Siju 1 ln nov>mi znanci — kolikokrat srečam v MI-P°znano ime. Kot haiajo •Sem Pre^ ^daj omen)a,a> ^ nam mnogi Pr'" CKjgji 'n tudi odhajajo in za mnoge ne vemo, kam so mejo „Jer. so ‘n če berejo te vrstice, naj sprej- ^noojRr'Sl^ne Pozdravfe iz te naše oddaljene Whyallc. Pa j;* tu n' yšeč in si hitro pomagajo drugam. Mi kjer : in smo mišljenja, da je povsod lepo, . 5,1 ČIovpL- „ .■ • . i ____ sebe iih miru uredi svoj domek in ima okrog I 6k‘ij zvestih prijateljev. Da smo pa daleč od več- slov * 1 lahk0 naselbin, to pa žal čutimo in Ai vedno sv°jirni Dosti sta nam p. urednik in p. Stanko pomenila ostno b i s k i, za kar se Vama iz srca zahvalimo. Ža- nas je malo tu, a še ti “ne utegnejo” vsi aJ- Pa saj sama vesta in tudi p. Filip doživlja mu pa zato drugi bolj hvaležni za obisk slo- venskega duhovnika. Bog daj, da bi se tu naselilo kaj več naših družin — potem bi bilo bolj domače in prijetno. Lepe pozdrave od nas vseh v Whyalli — Marta /rim. CANBERRA, A.C.T. — Dne 19. februarja smo imeli v našem Slovenskem domu “Triglavu” prav prijeten večer: obiskal nas je novoizvoljeni senator Miša Lajovic. Da nam je rojak, doma iz Ljubljane (šišfcar, če hočem biti bolj natančen), mi menda ni treba posebej poudariti. V Domu se nas je zbralo okrog sto. Spored je vodil vešči Ivan Urh, katerega rodni dom je tudi prav blizu šiške. Pozdravni govor pa je imel Cvetko Falež, ki se tudi visokih gostov nikdar ne ustraši. Vse njegove besede do zadnje so vredne poudarka. Dal je v njih častno mesto dragi domovini Sloveniji, ki je dala Avstraliji prvega priseljenca na tako odgovorno mesto. Sicer je pri tem padlo nekaj medklicev nepovabljenih (Slovenci žalostnega slovenstva, vpreženega v tuj voz!), pa tega smo v Canberri že vajeni. Ko neotesanci opravijo svoje delo, se odstranijo, kot bi jih bilo sram . . . Slovenski senator nam je v lepi domači besedi povedal svojo zanimivo in težko pot, ki ga je končno pripeljala v Canberro, na sedež v parlamentu. Večkrat je omenil, da še komaj verjame, da mu je to uspelo doseči. Resnico mu spet in spet potrdi tablica na vratih njegove pisarne v Parlamentu: Senator M. E. LAJOVIC. Dejal nam je, da so nam vsem ta vrata vedno odprta, od torka do petka, ko je v Canberri. Ivan Urh se je pri tem prijetno pošalil: “Kaj se ne bojite, gospod senator, da boste imeli preveliko procesijo ljudi, ko nas tako po domače vabite? . . ” Na senatorja-rojaka smo Slovenci res lahko upravičeno ponosni. Ni nas dosti v Avstraliji v primeri z drugimi etničnimi skupinami, pa smo prav z njegovo izvolitvijo dosegli več smo kdaj koli želeli. Voščimo mu srečno pot skozi parlamentarske probleme, ‘ki v Avstraliji niso ravno majhni. Canberrčani tudi upamo, da ga bomo še večkrat srečali pod gostoljubnim krovom našega Doma. — Joža Maček. & OTROCI! Če je v bližini prehod za pešce z lučmi ali pa posebej označen prehod za šolsko mladino, prečkajte cesto tam in ne kje drugje! Zapomnite si za vselej pomen varnostnih luči! Rdeča pomeni vedno in za vsakega: Postoj! Rumena pomeni: Čakaj in bodi previden! Zelena pomeni: Smeš preko ceste, če je prehod zares varen! — Striček. BARRACK HEIGHTS. N.S.W. — MISLI nas sleherni mesec razveselijo, saj nas lepo učijo in prinesejo vedno toliko zanimivosti. Ker smo “na uganke udarjena” družina, nam je tudi zadnja stran vedno dobrodošla. Upam, da Vam bomo poslali še kakšno križanko. Zanje se poleg mene zelo zanima Branko, ki že drugo leto nadaljuje študije na sydneyski univerzi; še bolj pa Stanko, ki bo začel univerzo prihodnje leto. Stanko se je že lani zagrizel v to, da hoče postaviti svetovni rekord z največjo križanko. Res je v ta namen srečno dokončal svojo križanko, ki ima 6.500 besed. Je že pisal v London na urad, kjer zbirajo podatke o vsemogočih svetovnih rekordih in zdaj vsak dan nestrpno pričakuje odgovora. Mogoče bo pa le prišel v knjigo rekordov. Vam bom sporočila, kakšen bo uspeh. Lepe pozdrave vsem naročnikom! — Ivanka Žabkar. Stanku čestitamo h KRIŽANKI! (Za tako veliko križanko je pa že vredno uporabiti samo velike črke!) Pa naj uspe ali ne, od naše strani je vreden vsega občudovanja za znanje in vztrajnost. Težko si predsta- Telefon 627-3097 Zvečer 621-3394 Za avtokleparska dela se sydneyskim Slovencem priporoča AUTO-CAMAY SMASH REPAIRS vogal Piccadilly & Loftus Sts. Riverstone, N.S.W., 2765 Prevzema privatna popravila in tudi popravila preko zavarovalnice Pokličite LUKA CAMOVIČA in se pogovorite v domačem jeziku! 9A LOWER PLAZA, SOUTHERN CROSS HOTEL BUILDING, MELBOURNE Tel. 63 1650 in 242 HIGH STREET, KEW, VICTORIA Tel. 862 1039 Za poroke, krste in razne druge družinske prilike smo Vani na uslugo v našem studiu, v cerkvi ali doma! Slika za potni list — v dvajsetih minutah! vljam. koliko ur je položil v to delo. Nam bo mora' enkrat sam kaj več napisati o tem. — Urednik. MELBOURNE, VIC. — ... Po peti celini se borifl'1’ * -H za ohranitev slovenstva. MISLI nam ga ohranjajo 1 dolgo dobo 25 let in lahko rečem, da so za narod pravile veliko delo. Ko prebiram stare letnike, 1* vedno bolj občudujem. Upajmo, da še ne bodo tak° hitro zatonile, saj bi bila to za našo avstralsko slove11 sko skupnost velika škoda. Le naj ostanejo trdne v čelih, obenem pa vedno mlade in sodobne. Zlasti ^ načelnost sem jim hvaležen, saj nam mnogim daP , veliko moralno oporo v zmešanih časih kompromisni Želel bi samo, da bi tudi vsa naša društva stala ta Im trdno na lastnih nogah in bi jim noben poskus ne sp0® kopal korenin. Več načinov je za uničevanje naše izselje® ske skupnosti: na zvit način infiltrirati staro, da ko®. | no pade — ali pa ustanoviti nekaj novega, da razdv°!'; Oboje je nevarna igra, pripelje pa na isti cilj. Ob tt! taktiki smo avstralski Slovenci premalo oprezni in ** damo z nekaj besedami o slovenstvu zvoditi za P°s Kdo se bo končno smejal? Tisti, ki nas je pognal P1. svetu. Človek bi mislil, da nas je vsaj preteklost naučila — a v to ob razmišljanju naše stvarnosti m01 no močno dvomim ... — Iz pisma N.N., ki ni b'1 namenjeno za objavo, pa so misli vredne našega mišljanja. EMONA ENTERPRISES Vam nudi elektronske računalnike vseh vrst, od znanstvenih (scientific), strokovnih (engineering) in trgovskih (business) do čisto enostavnih za vsakdanjo uporabo; elektronske ure z radiom (fully solid state digital clock — AM/SM Radio); nemške NORDMENDE barvne televizije (se dobe samo v Sydneyu); avtomobilske sprejemnike; kasetne magnetofone; HI-FI ojačevalne naprave in drugo. Pišite nam za prospekte in cenik — z veseljem Vam bomo ustregli: EMONA ENTERPRISES (Jelena in Alfred Brežnik) 21 JUDGE STREET, RANDWICK, N.S.W. TELEFON: 399-9061 (P.O. Box 188, Coogee, N.S.W., 2034) Slovenske plošče in kasete dobite v Sydneyu v Slovenskem Centru sv. Rafaela, v Melbournu pa pri Društvu sv. Eme, slovenska cerkev v Kew. MELBOURNSKI SLOVENCI ! V slučaju prometne nesreče se posvetujte z LAWSON MOTOR BODY REPAIRS za kvalitetna popravila Vašega avtomobila. Delamo tudi za R.A.C.V in druge zavarovalnice. Vprašajte za rojaka Darka Butinar ali Maria Deltoso! 15 Lawson Crescent, Thomastown, Vic. 3074 — Tel.: 460 4102 hli^0RDA KOGA ZANIMA nakup hiše v Renčah, sobe ^°Ve Gorice? Ima prostorno kuhinjo, tri spalne ■£’ >n vse pritikline. Cena je zmerna. y P0<*r°bnejša pojasnila se obrnite na naslov: Ivan Somcrton Road. Greenvale, Victoria. 3047. n 30 7503. nicjS(!^®nski duhovnik p. Janez Sodja SJ, ki deluje 2o,.r°)a't* v Evropi, poizveduje za pokojnim JANE-je d MENCINGERJEM. Njegova sestra na Švedskem nkni 1 •* VCSt’ **a umr*’ Pa raf*a vefR‘l» kaj ve^' 0 in er nani je neznano ime, kraj bivanja oz. smrti 1 smrtna novica, se obračam na bralce MISLI. Mo rda Potrebujete TAPETNIKA? RUDI BABICH 0 navija in popravlja kuhinjske stole, naslonjače in zofe ter vse ostalo, ar morda v Vaši hiši kliče po tapetniku. Marega novo po zmernih cenah! Prepričajte se sami! Vas ne stane vprašati za ceno! Telefon: 604 2038 J*7 p«ldino °g Street, Smithfield (Sydney), N.S.W. REŠITEV FEBRUARSKE UGANKE: I. Dobiti si moral sledeče besede: 1. peljemo; 2. Turjak; 3.. krmar; 4. koščki; 5. kopje; 6. ugankar. II. Po pravilnem vodoravnem premiku besed ti bosta dve vrsti črk, brani od zgoraj navzdol, povedali Marijin praznik v februarju (11. februarja): LURŠKA MARIJA. Rešitev so poslali: Karla Twrdy, Janez Turk, Francka Anžin, Vinko Jager Dorica in Ivan Slavec, Jože Se-kulin, Ivanka Žabkar, sestra Maksimilijana Pavlič in Peter Trpin. Žreb je izbral za nagrado Dorico in Ivana Slavec. j(Vu pokojnega poznal in bi mogel uredni- P0r°čiti podrobnosti. Za sleherno sodelovanje v Driki-v *lom hvaležen. Pokojni Janez naj bi bil star Pr,bl,*no 45 let. _ Urednik. Se želite naučiti voziti avto? ŠOFERSKI POUK Van z veseljem nudi “FRANK'S AVTO ŠOLA" THf BOULEVARD. FAIRFIELD WEST. 2165 NAW. TELEFON: 72-1583 TISKARNA POLYPRINT PTY. LTD. 7a RAILWAY PLACE, RICHMOND, VIC. 3121 TEL. 42-7417 se priporoča melbournskim Slovencem in slovenskim podjetjem za razna večja ali manjša tiskarska dela Ljubosumni fant dekletu med obiskom živalskega vrta: “Tatjana, prepovedujem ti, da se nasmihaš tisti opici! Zakaj sem pa jaz tukaj?” * “Kaj, je to mogoče? Poročen si, pa si sam šivaš gumb na plašč?” “Motiš se! To je plašč moje žene . . .” * Zdravnik: “Kje imate večje bolečine: v jetrih ali v glavi ? Bolnik: “V jetrih. Kar imam v glavi, je komaj vredno omembe.” KRIŽANKA TEL. 47-2363 TEL. 47-2363 STANISLAV FRANK 74 Rosewater Terrace, OTTOWAY, S.A., 5013 LICENSED LAND AGENT: ’osreduie pri nakupu in prodaji zemljišč in hiš DARILNE POŠILJKE v Jugoslavijo posreduj redno in po zmerni ceni. HRV1CE ZA LISTINE: napravi vam razne dokumente, pooblastila, testamente itd. ROJAKI! S polnim zaupanjem se obračajte na na v teh zadevah! TEL. 47-2363 TEL. 47-2363 IZ LJUBLJANSKEGA “PAVLIHA”: 0 Ko je zamenjal gospoda s tovarišem, je postal še večji gospod. 0 Poglej, koga vlečeš iz blata, da ne boš umazan! 0 Kako si vi, pametni Slovenci, razlagate besede iz prenekaterega razpisa: . . . imeti mora moralno-politične kvalitete? — To pomeni, da moraš imeti strica. 0 Praks«! ustvarja delavce, teorija pa govornike. 0 Ob majhnega človeka se spotaknemo, velikim se izognemo. 0 Direktor telefonira v drugo podjetje: “Tista navodila za včeraj, ki jih boste dobili jutri, ne držijo več; pa se zato ravnajte po tistih za predvčeraj, ki smo vam jih poslali danes!” 0 Kakšna bo ozimnica leta 2000? — Čudovita, ker bomo živeli že v famozni boljši prihodnosti, za katero se vsi kot en mož že 30 let borimo. — Leto 2000 vas skrbi? Jaz pa ne vem, kako bom živel do prihodnje pomladi. 0 Zajec dobro čuti, odkod piha veter, pa vendar ne naredi kariere. 0 Z govorjenjem lahko dobimo vse — razen žuljev. MELBOURNSKI ROJAKI Potrebujete morda priznanega TOLMAČA za sodišče ali kako drugo važno zadevo? Obrnite se z zaupanjem na rojakinjo JANJO SLUGA! 48 SMITH STREET Telefon: ALPHINGTON, Vic.. 3078 49-4748 41-6391 Vodoravno: 1. moderna kašča; 7. začetek velikega po-sta; 8. več mož; 9. južnoavstralski sadni kraj; 10. pr1' prava za sedenje (pomanjševalnica v množini); 12. roj' stno mesto avtomobila; 15. umetna luč na splošno; l^j izpisala pisava; 22. drugi izraz za nalašč nekoga jeZlj ti, oščeniti; 23. beseda pomeni, da pripada k ustom! 24. postna pobožnost; 25. živahni. Navpično: 1. orožje; 2. ni resnično; 3. pesmi, ki j® lahko pojemo; 4. program; 5. masten; 6. del ure z utež,; 11. vrsta pokore; 13. ovčje krzno; 14. s silo butnil1’1 zaloputniti, da se sliši; 16. moško ime; 17. ime pn' morskega slovenskega glasbenika; 18. okrasi; 20. pla" vati, voziti se po vodi; 21. dan spomina Kristusoveg3 trpljenja. Ker bo velikonočna številka zgodnja, bo žrebanje 118 grajenca že 25. marca. Ugankarji, pohitite! |j Urarsko in zlatarsko podjetje: j! ALEXANDER WATCHMAKER & JEWELLER | 31 The Centre, Seven Hills, NJS.W. !; (nasproti postaje) > Telefon 622-1408 !| vam nudi 20% popusta na vsa popravila ur j in zlatnine (šest mesecev garancije) in 5% na j vse nakupe. Engraviranje imen brezplačno- j :| HANDMADE JEWELLERY I DESIGNED AND MADE | IN OUR OWN WORKROOM Svdneyski rojaki, pridite in se sami prepričajte I o ugodnih pogojih. ! Priporočata se Edvard in Kristina ROBNIK 'i ,qli Misli, Marec 17 TURISTIČNA AGENCIJA pridite osebno, telefonirajte ALI PIŠITE; IATA Theodore Travel Service P7L 66 Oxford St., (Darlinghurst), Sydney, 2010. 33-4385 Tel.: 33-4155, A.H. 32-4806 33-5995 mi smo uradni zastopniki letalskih in pomorskih družb • pri nas dobite najcenejše možne vozne karte Uavite se izključno z opolnomočeno in registrirano agencijo, katera objavlja veliki Q za Qantas V uradu: RATKO OLIP BLACKTOWN 6 Campbell St., Tel. 622-7336, A.H. 32-4806. I‘°I>RUti\iCE: SYDNEY 269 Elizabeth St., Tel. 61-3153, 26-1621 “ENRITH 498 High St., Tel. (047) 31-3588 DR. i. KOCE 3 BEATRICE STREET, KEW, VIC. 3101 TELEFON: 86-8076 L Obrnite se na nas, če hočete imeti res pravilne prevode spričeval, delavskih knjižic in sploh vseh dokumentov. Ravnajte se po načelu “svoji k svojim”, kot to delajo drugi narodi. Zato naročajte važne karte vseh vrst (za letala, ladje itd.) pri nas, saj pri nas ne stane vozna karta niti cent več kot drugje. Sploh se obračajte z zaupanjem na nas po nasvete v kakršni koli zadevi. Naše Izkustvo, Id smo ga nabrali tekom več kot 20 let v Avstraliji, Vam bo prišlo prav. 3' Darilne pošiljke (pakete) izvršujemo hitro in solidno. Če želite, vam pošljemo cenik. Zastopnik za N.S.W. Zastopnik za Queensland Mr. R. OLIP Mr. J. PRIMOŽIČ 65 MONCUR ST„ 3» DICKENSON ST, WOOLLAHRA, N.S.W. CARINA, QLD., 4152 TeL 32-4806 Y i VAŠA DOMAČA TURISTIČNA AGENCIJA PUTHIM SLOVENIJA TRAVEL CENTRE 72 SMITH STREET, COLLINGWOOD, VIC., 3066 Telefon : 419-1584 in 419-2163 ReSnjemo vse potovalne probleme za obisk domovine ali drugih delov sveta. Redni poleti v domovino štirikrat na teden! Z nami se morete pogovoriti v domafeni jeziku glede raznih potovalnih informacij, glede rezervacij, potnih listov in viz. Obrnite sc na nas po telefonu, pismeno ali z osebnim obiskom naSe pisarne. Radi in hitro Vam bomo ustregli. PUTNIK — SLOVENIJA TRAVEL CENTRE Ivan Gregorich (že od leta 1952 v Avstraliji na uslugo vsem, ki žele potovati) Po urah: Paul Nikolich, Nada Nakova, 48 Pender Street, Thornbury, Vic. 3071 — Tel. 44 6733 Ivan Gregorich, 1044 Doncaster Road, East Doncaster, Vic. 3109 — Tel. 842 1755 F. T. ADMINISTRATIVE SERVICES PTY. LTD. 182 NORTON STREET, LEICHHARDT, N.S.W., 2040 TAX CONSULTANTS -INSURANCE BROKERS Prevzemamo registracijo in popolno knjigovodstvo vsakovrstnih podjetij in družb ter kontraktorjev, kakor tudi posameznikov. Urejamo davčne obračune (“Income tax return”), rešujemo davčne probleme in nudimo potrebne nasvete. Posvetujte se z rojakom V. FERFOUA J. M. THAME E. WEINBERG Predstavljamo različna zavarovalna podjetja — “Tariff Companies”. Nudimo vam zavarovanja: za življenje, za bolezen, v nezgodah; zavarovanja nepremičnin itd. (Workers’ Compensation, Public Risk, Superannuation scheme, Pension Funds). TELEFON: SYDNEY 560-4766 in 560-4490