Št. 81.________.___________ V Gorici, Y torek dne 1. oktobra 1907.________________Letnik IX. Iihaja Tsak torek in Hoboto ob 4 uri popoludne. Ako pade na ta dneva praznik lzide dan prej ob 6. zvečer. Stane po poäti prejeman ali v Gorici na dom pofiiljan celoletno 10 K, polletno 5 K in četrtletno 2*50 K. Prodaja sevGorici v to- bakarnan Schwarz v Šolskih ulicah, Jellersitz t Nunskih ulicah in L e- bmn na Yerdijevem tekaliäüiu po 8 vin. GrORICA ITredništvo in upravuistvo se nahajata v Gorice«. Oglasi se raöunijo po petit- vrBtah in sicer ako ae tiskajo 1-krat po 14: vin., 2-krat po 12 Tin., 3-krat po 10 Tin. Ako se večkrat tiskajo, raöu- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Bavčar. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukežio). Koraki poslanca Fona glede sena. Liberalno sleparsfvo. „Goriška zveza" gospodarskih za- drug in društev je odposlala na mini- sterstvo za notranje stvari, za polje- delstvo in železnice nujno prošnjo glede nabave potrebnega sena za goriško - gradiško deželo. Glavne točke te prošnje se tičejo cene sena, ki ne sme presegati 7 K na kvintal, in paprostegaprevažanjapožel ez- n i c i. Prošnja je v podkrepljenje korakov, ki jih jenapravil v tem oziru goriški deželni odbor in g. državni posanec Foil. — Naj omenimo pri tem še s 1 e- parstva, ki je uganja v tem oziru „Soča". Pisala je že davno, da je po- slanecŠtrekelj že vseuredil glede sen a, d o c i m je dejstvo, da niso pri ministerstvih niti vedeli, da je pri nas pomanjkanje sena, dokler ni storil državni poslanec Fon potrebnih korakov. Poslanec g. Fon je tudi opozoril vlado, na nujno potrebo, da se prepove izvoz domačega sena v tuje države, posebuo v Italijo. Zdaj je vsa zadeva v dobrem teku in je t r d n o u p a n j e, da se posreči na- bava sena po primernih cenah. Državni poslanec g. Fon je na- pravil potrebne korake tudi pri namest- ništvu v Trstu in pri osrednji vladi na Dunaju, da vlada izročivto svrho vse podpore deželnemu odboru in nakloni tudi druge olajšave. Moui deželni in volivni red. i § 14. II. O volilni pravici in o izvolji- v ost i. Poslance iz volilnega razreda velepo- sestva volijo direktno polnoletni posestniki, ki so avstrijski državljani in so svojepravni ter plaCujejo za svoje zemljiško posestvo visokemu erarju najmanj letnih 100 kron realnega davka. § 15. Volilci, ki imajo zemljiško posestvo v obeh volilnih okrajih, volijo v tistem okraju, kjer plačujejo več davka, da le znašajo skupni zneski davka najnižjo svoto, ki jim daje volilno pravico v smislu § 14. § 16. Izmed več solastnikov zemljiškega po- sestva one vrste, ki jo navajata §§ 14. in 15., more voliti le tisti, katerega pooblaste v to solastniki. Za zemljišča, ki dajejo volilno pravico, katero poseduje korporacija ali društvo, voli tista oseba, ki je po veljavnih pravnih ali socijalnih pravilih poklicana zastopati kor- poracijo ali društvo napram tretjim osebani. Ako pravica zastopstva ne pristoja posamezni osebi, voli tista oseba, ki jo v to svrho določijo zastopniki društva ali kor- poracije. Ta oseba mora biti moškega spola, avstrijski državljan in svojepravna ter mora biti polnoletna. Občine, katere posedujejo zemljišča, ki jim dajejo volilno pravico, ne morejo izvrševati kot take te pravice. § 17 Poslance mest, trgov in industrijskih krajev, omenjenih v § 3., volijo direktno vsi polnoletni občani in avstrijski državljani, ki imajo po posebnih občinskih štatutih ali po občnem občinskem zakonu pravico voliti v občinske zastope mest, trgov in industrij- skih krajev, tvorečih volilni okraj, in kateri niso izključeni od aktivne volilne pravice po § 22. volilnega reda za deželni zbor, ako spadajo isti v prvo ali drugo volilno skupino ali plačujejo v tretji skupini najmanj 20 kron neposrednega davka. § 18- Poslanci kmetijskih občin se volijo direktno. V razredu knietskih občin imajo pra- vico voliti polnoletni obcani in avstrijski državljani, ki imajo po občinskem zakonu pravico voliti v zastop dotične občine, ki niso izključeni od aktivne volilne pravice po § 22. volilnega reda za deželni zbor, in tvorijo I. II. volilno skupino za volitve v občinski zastop. § 19. V splošnem volilnem razredu imajo pravico voliti vse osebe moškega spola, ki ' so svojepravne, so 24 let stare, so avstrij- ski državljani in niso izključene od volilne pravice po § 22. tega volilnega reda za deželni zbor. ? Volilna pravica se izvršuje v občini, v katerej prebiva dotična oseba na dan razpisa volitve najmanj eno leto (§ 66. I. odst. zakona z dne 1. avgusta 1905 drž. zak. št 111.) ; § 20. | Vsak volilec mora izvrševati svojo volilno pravico le v onem volilnem okraju onega volilnega razreda, kateremu pripada, in praviloma le osebno. Izredno morejo volilni upravičenci ve- leposestva izvrševati svojo volilno pravico po pooblaščencu. Ta mora imeti volilno pravico v istem volilnem razredu in more zastopati le enega volilca. Kdor ima volilno pravico v volilnem razredu veleposestva, ne more voliti v vo- lilnem razredu mest trgov in industrijskih krajev, in knietskih občin; kdor ima volilno pravico v mestih, trgih in industrijskih kra- jih, omenjenih v. § 3., ne more voliti v nobeni kmetski občini. Volilec volilnih razredov mest, trgov in industrijskih krajev, in kmetskih občin, ki je član raznih občin, izvršuje svojo vo- lilno pravico le v občini, kjer redno pre- biva. § 21. Poslancem v deželni zbor je izvoljiva vsaka oseba moškega spola, ki: a) je avstrijski državljan; b) je trideset let stara; c) uživa vse državljanske pravice in č) ima pravico voliti poslance za dežel- ni zbor po določilih presnjih paragrafov v kakem volilnem razredu, t. j. ali v volilnem razredu veleposestva; ali mest, trgov in industrijskih krajev ; ali kmetskih občin ; ali v splošnem volilnem razredu. Te kvalifikacije za ¦ izvoljivost veljajo tudi za poslance trgovske in obrtne zbor- nice. § 22. Od volilne pravice in izvolji- vosti so izključeni: a) osebe, ki so bile kaznovane radi hu- dodelstva ali radi prestopka tatvine, pone- verjenja, njune deželnosti, goljufije, zvodstva (§ 460, 461, 463, 464, 512 kaz. zak.). Ta posledica kazenske obsodbe neha v tistih slučajih obsodbe, ki jih našteva § 6. štev. 1 do 10 zakona z dne 15. novembra 1867 drž. zak. št. 131, ko je prestana kazen; v slučajih obsodbe radi drugih hu- dodelstev, ko preteče deset let, ako je bil krivec obsojen na najmanj petletno kazen; drugače ko preteče 5 let; v slucaju obsodbe radi označenih prestopkov pa, ko pretečejo tri leta po prestani kazni. b) Osebe, o katerih premoženju se je razglasil konkurz, do rešitve konkurza. c) Osebe, ki radi uboštva uživajo ali so uživale v letu neposredno predidočem volitvi preskrbo iz javnih ali občinskih sredstev, ali ki sploh žive od javne milodarnosti. Za preskrbo ubožnih ali za dela javne milodarnosti se ne smatrajo: podpore iz bolniških blagajnic, rente za nezgode, sta- rost ali onemoglost, oprostitve šolnin, po- delitev ucil ali štipendijev ter pomoči v stiski. č) Častniki, vojaški duhovniki, gažisti brez činovnega razreda in moštvo oboro- žene sile, oziroma orožništvo, vštevši tiste, ki so začasno na dopustu, ne morejo ne voliti ne voljeni biti. Od izvoljivosti so izključeni razun zgoraj imenovanih tudi vsi trajno ali za- časno aktivno službujoči uradniki oborožene sile. Izvoljivost pa ni omejena glede tistih oseb, pripadajočih oboroženi sili, katere v dotičnem času aktivno službujejo vsled tega, ker so zakonito zavezane orožnim (službe- nim vajam. (Konec pride.) L1STEK. Iz življenja svefnikov. Poljski spisal Holoslav Prus; prevel Fr. Virant. (Dalje.) Eoo takih pristav je imel v oajema ogrski gospodar, Črni Mikloš. Bil je po- božen Človek in previden, pa je todi imel priatavo, da je bilo kaj !.. PoBesWo je ležalo v podaožja hriba. Zs miljo daleč je bila loka kakor travnik, na njej pa čreda ovac, droga — sivih volov a kratkimi rogovi, tretja — konj koata- njevcev. Vsa ta tolpa je eel dan skakala in rezgetala po loki, trikrat se je zbrala pod lopo pri vodnjaku, kjer so jih na- pajali. — Za loko se je razprostiralo neiz- merno polje koraze in pšenice, za ka- terira se je pa že videl med zelenjem dom Mikloäa — bel, kakor kupček snega. Takoj za domom se je pa položno vzdi- gal hrib, kjer Bi imel Bpodaj breskve in trte, višje jablane, hrnške in sloveče ogrBke slive, še višje — iglasti gozd. To je bil raj, ne pristava. Vina in sadja je bilo toliko, da je zadostovalo samoBtuna za celo leto, ravno toliko pa je še Mikloš prodajal v svoj dobiček. Ta pobožni gospodar je imel troje otrok: najstarejši Bin je gospodaril z očetom, srednji, todi Mikloš, je bi na lokah pri živini in pet ali äestletna hčerka je bila doma. Najveö skrbi je napravljal očetn mlajäi «in, nezaslišno močen. Ko je bil star osemnajst let in začel bike pobijati. je äel oče k benediktincem po svet, in j ti so sklenili, dati fanta v vojsko, da bo pobijal Türke. Ko je pa v dvajsetem leta zadavil starega medveda, ki se je pri- kradel med ovee, se je stari Mikloš pre- straSil. Zopet je šel k benediktincem po svet, li so ga pa pozvali, naj pripelje fanta v samostan. „Tako močen človek," je dejal prior, „lahko nsredi evetn veliko zla, ali pa veliko dobrega. Oddajte ga nam, da bomo cuvali nad njegovo dnäo". Tako je prišel mladi Mikloš k be- , nediklincem, kjer so ga oč< tje vadili v pobožnosti; kar je pa imel prostega Časa, so ma akazali, vrtati vodnjak v skalo, na kateri se je dvigal samostan. In zgo- dilo se je, da je leint v desetih letih, brez velikega trada, izvrtal vodnjak sto petdeset komolcev globok, ki stoji se dandaneB, samo zasut je. Tega vodnjaka so bili redovniki zelo veseli, ker so sedaj lahko vzdrževali vsako oblego, brez skrbi za vodo. Nekaj milj od samostana, na skali še bolj divji, je stal grad ogrskega mag- nada Gejze. Bil je velik ropar in okrut- než, ki je po zvezi s satanom in čaroT- niki kljab svojim sedemdesetim letom oßtal čisto mlad. Čez pol stoletja je po- žigal, moril in ropal po celem krajn. Eo je pa Tse odrl, se je dvignil z vsemi svojimi hlapci na turško mejo, kajti tarn je imel priliko za vecje poboje in rope. Na nesrečo kristanom in benedik- tinskemu samoatanu, je zasedel turäki prestol neki velik sultan, Mahmnd ali Selim — vi goto\ro veste bolje o tem. Ta je mifilil premagati celo E?ropo, predvsern je pa začel tako nrejati syojo državo in meje, da se je celo Gejza, pri- 8iljen od janičarskih polkor, naveličal tnräkih trgovcev in se umaknil na Sed- mograäko. GejzoTO krdelo se je zelo skrčilo v neprestanih bojih, on sam je pa začutil že drogo starost na hrjtu. Ko se je toraj vrnil na svoj grad in s čarovniki opravil črno mašo, ma je satan povedal, da najde zdravila za svoje nadloge v Mikloševem doma. Sei je Gejza s spremstvom in ropal po poti, kar se je dalo. Ko je pa dobil starega Mikloäa, ki je ravno imel trgatev za maatno vino, ma je dejal: „Hej ! kmetavz... Ali mi daä svojega močnega sina v slažbo, ali pa höerko, o kateri slišim, da ima šestnajst let in je še nedolžna. Videl sem že sirene, pojoöe v morjn, zmaje ogenj bljnvajoče, hijene s človeškimi glavami, toda nisem še videl fanta, ki lomi kosti medvedom, nitt šeBtnajstletne deklice nedolžne". Tako je govoril brezbožnik. Stari Mikloš mn odvrne : „Moj sin, kmetavz ali ne kmetavz; je pri benediktineih, posvečen Boga, torej naj se milostni gospod zmeni z Bogom zanj. HÖerke pa ne dam, če pride ponjo todi Rakoči Bam." Na tak odgovor je lopov Gejza adaril starca s sekiro po glavi in ga abil na mestu. Starejšega sina, ki je zgrabil sabljo, je akazal nasaditi na kol; dom je zapalil in sežgal ženo črnega Mikloäa, nedolžno hčerko je pa odpeljal v grad. In veste, gospoda, kaj je naredil z njo ? Opravil je drugo črno mašo, de- klico zftklal pred eatanovim oltarjem kakor ovco in... ji izpil kri, da bi iznova pomladel... kaj se je se zgodilo, satana hipno v triamf, pa v zasmeh sveti veri.~ (Dalje pride.) Klic obupujočih. Občinarji iz Loga pri Čez-Soči so se po posredavanju Slovenskega katoliš- kega poliličnega društva za bovški okraj obrnili na visoki deželni odbor s prošnjo, da bi blagovolil pri c. k. vladi nujno pospešiti regulacijo gorenje Soče, in sicer v prvi vrsti ob njihovem zem- Ijisču na levem bregu Soče. Svojo prošnjo, ki jo izroči na pristojnem mestu s svojim priporočilom poslanec g. dr. Gregorčič, opirajo na sledeče raz- loge, za katere jamcijo podpisani v polnem obsegu. 1.) Prostor, ki ga zavzema loški, od Soče oblivani breg, meri blizu 1400 m. Na tem prostoru je porazdeljenili 6 starih branov, ki so pa vsi tako po- rušeni, da ne odgovarjajo več svojemu namenu. Najprej bi bilo treba, omenjene branove popraviti, oziroma v večjem šte- vilu nove narediti. Največja nevarnost preti ob sever- nem delu obrežja. Ob lanski povodnji si je namreč voda izkopala novo slrugo tik levega brega, in sicer tako globoko, da je gotovo dva m nižja kakor stara struga, ki je bližje desnemu bregu. Sedaj teče voda zopet po stari strugi, toda po prvi večji poplavi bo udrla črez nane- šeni pesek, — in veliki kosi rodovitnega sveta bodo zopet odtrgani. 2.) Skoda, ki jo povzroča reka Soča z odnašanjem .rodovitnega polja, je na tem prostoru tako občutljiva, da ni najti enake v celem toku gorenje Soče. Tak košček sveta ob levem bregu Soče je namreč vse, kar imajo Ložaui obdelanega in kultiviranega polja, in zato gledajo ubogi občinarji z veliko žalostjo, kako jim še to odnaša deroča voda, in to leto za letom. 3.) Stari branovi pričajo, da so merodajni organi že davno spoznali, kako je potrebno, da se zastavi nadaljno izpodkavanje rodovitnega zemljišča, le v novejšem Času so ubogi občinarji po- polnoma zapuščeni. Večkrat skušajo obra- niti, kar morejo, toda manjka jim po- trebnih sredstev. Brez večje deželne, oziroma državne podpore se zastonj irudijo. 4.) Prizadeti posestniki 30 po šte- vilu, se nahajajo v tako slabem gmotnem položaju, da morajo potovati leto za letom na Nemško in druge daljne kraje, da si prislužijo vsakdaujega kruha, vendar so pripravljeni, dati na razpolago potrebni les in kamenje, samo da se čim prej ugodi njihovi ponižni prošnji. Opiraje svojo prošnjo na zgoraj navedene razloge, prizadeti občinarji s hvaležnostjo pričakujejo, da se s krepkim prizadevanjem dež. odbora že letos za- čnejo naprošena brambena dela, in to v smislu odloka c. kr. ministerstva no- tranjih zadev z dne 14. sept. 1905, v katerem je dobrotno dovolilo, da izdela stavbena ekspozitura v Gradišču poleg drugih del tudi regulacijski načrt v zgornjem delu Soške proge, in sicer od bovškega polja do Sv. Lucije, kakor se je že izvršilo v spodnji Furlaniji. Zopet dva shoda „Kmeč- kih zvez". V nedeljo sta se zopet vršila dva shoda naših „Kmečkih zvez". S tolminsko „zvezo" so vse „zveze" sedaj sestavljeue in imajo piavi obstoj. Shod tolminske „Kmečke zveze" pri Sv. Luciji. V nedeljo popoldne je imela „K. Z." za tolminski okraj svoje zborovanje pri Sv. Luciji v prostorih g. Vuge. Zbralo se je vkljub slabemu vremenn okrog 200 mož. Prišli so na shod možje celo iz najoddal- nejših občin, kar priča, kako veliko zani- manje vzbuja „K. Z". med ljudstvom. Dr. Dermastia najprej pozdravi zborovalce ter pojasni pomen zborovanja. Treba je, da možje iz svoje srede izvolijo odbor, ki bo vodil nadalje „zvezo". Zborovalci so pri tej točki kazali izredno zanimanje, kar znači, da se resno zavedajo naloge, ki jo ima „Kmečka zveza" napram kmeckemu stanu, in ki jo imajo oni napram „zvezi". V odbor so bili izvoljeni sledeči možje-po- sestniki: Anton M a j n i k, župan, Voice ; Anton Klo b near, preilsednik mlekarne, Dolje; I. B r a 1 i n a, ucitelj, Selo ; Franc Č a r g o, Bača; Franc K o d e r, Bača-Pod- brdo; Franc F o r t u n a t, Ciginj; lgn. K o - vačič, Idrija; Valentin Štrukelj, Mo- drejee 28; Anton Kanavc, Volarji 40; Andrej Mans re da, Kozmerice 26. Nato so bili izvoljeni še namestniki in poverje- niki za posamezne občine. — Nato je pov- zel za besedo dr. Dermastia, ki je go- voril o delovanju državnega zbora, o potre- bah kmečkega stanu, priporočal medsebojno ljubezen in vzajemnost ter povdarjal pomen organizacije kmečkega stanu na stanovski in verski podlagi. — Urednik Kremžar je povdarjal potrebo stanovske samozavesti. Nasemu kmetu treba, da se zaveda vedno in povsodi važnosti svojega stanu. To je treba kazati tudi v dejanju. Kmet naj pod- pira le onega, ki mu je naklonjen, kdor pa kmeta zaničuje, kakor to delajo liberalci, temu pa naj tudi kmet obrne hrbet, kedar bi mu iniel nesti svoj denar v njegovo šta- cuno, gostilno ali pisarno. Glasno pritrjevanje je pričalo, da je govornik zadel na pravo struno. Omeniti je še, da je zbor sklenil, proglasiti za glasilo tolminske „Kmečke zveze" „Primorski List". Zborovalci so ob- ljubili delati za razširjenje dobrih listov. S tem je bil lepi shod koncan. Shod „K. Z". v Št. Andrežu. Pretečeno nedeljo je imela „Kmečka zveza" shod v Štandrežu. Na shodu je po- roSal državni poslanec g. Foil o doseda- njem delovanju državnega zbora: sprejel se je predlog na povišanje melijoracijskega zaklada (za uravnavo vodä in osušenje mo- čvirnatega sveta ter za napravo vodovodov in vodnjakov) |in predlog, da se izbere odsek ki naj določi, kako se ima staviti dostojno cesarjev jubilej. Poslanec dr. Lueger bo predlagal naj se odloči svota 100 milijonov kron in naj se obresti pora- bijo v podporo ljudem, ki radi starosti ali bolezni ne morejo več služiti in delati O- bresti te glavnice sicer ne bodo še zado- stovale v pokritje vse potrebščine, toda tako se vsaj bližamo zavarovanju za starost in za slučaj onemoglosti. G. poslanec je potem razkigal kakšne zakonske načrte misli vlada predložiti zbor- nici in kakšne važnosti so ti načrti, povedal je kako se vrši akcija radi nakupa sena in je konečno prešel na vprašanja, katera je sobotna „Edinost" priporočala, da se mu stavijo na shodu, omenil je da nima nika- kega razloga se vmikati odgovoru, pa je opozoril, da je za svoje delovanje odgovo- ren edino-le svojim volilcem, dočim se njegovo delovanje ravna po splošnih potrebah ljudstva. G. poslancu se je izrekla zaupnica. Konečno je predsednik shodu g. župan Lutman predlagal peticijo na vlado glede podpor radi suše. Peticija se je izro- čila g. poslancu. Vrli in zavedni Štandrežci so se shoda mnogoštevilno vdeležili in so bili veseli, da so videli svojega poslanca med seboj. DopisL Rihemberg 30./9. 1907. - Čenčili Cigoj se je umaknil sramotno. Odgovarja sicer še in sicer v „Soči" z dne 28. pre- teklega meseca a podpisa njegovega ni več. PrestraŠila so ga naša vprašanja, katera naj tu še enkrat slovesno ponovimo. Kako je plačeval on, ko je bil blagajnik družbe Ma- dile & Comp., bolne delavce in voznike in za koliko bi bili ti oškodovani, ko bi se ne bili obrnili na višje ginesto ? Kam bi bil prišel denar, za kateri bi bili bolniki in vozniki odškodovani ? Kolikokrat je tako storil z delavci in vozniki ? Kolikokrat se mu je to posručilo? Čenčili se obrača v „Soči" z dne 28. t. m. na cestni odbor. To je zgrešena pot! Čemu se posluževati „Soče", za katero ne da nihče pipice to- baka, saj je vendar cestni odbor tako blizu. Čenčili naj se obrne, če je poštenjak, kar naravnost na pristojno mesto, kajti le na ta način si pridobi zaslug, da bo moral župan Pavlica povrniti zgoljufane svote požgane treske, pohrustene stolice in mize in Bog ve še kaj! Čenčilu povemo še na uho, da smo dobili poročilo iz Nabrežine, kjer je služ- boval. Nabrežinci pravijo da prav radi pla- čujejo pokojnino Čenčilu, samo da so se ga znebili. Čenčili je tarn prav dobro znan izza dobe, ko je bila umorjena N. V. cesa- rica Elizabeta. Takrat je bila „Soča" na strani ljudstva. Danes je seveda Čenčili postal Vinko in obenem dopisnik „Soče". O „Soča", o „Soča" ! Toliko na znanje tudi Čencilovim sve- tovalcem, bodisi aktivnim bodisi že vpoko- jenim učiteljem. Polifični pregled. Volivna reforma v Galiciji. V nedeljo se je nabrala pred de- želno palačo v Lvova nepregledna mno- žica. 50 clanska deputacija poljskih, ra- sinskih in judovskih socialistov se je po- dala k deželnemu maršala Badenija, da zahteva avedbo splošne in diroktne vo- livne pravice. Deželni maršal je odgo- voril, da se bo volivna reforma §e v tem zasedanju vzakonila. Načeloma ni nobena stranka proti njej, pač pa bo potreba mnogo kompromisov, predno se izvede. Dr. Diamand je ljudstva sporočil odgo- vor maršalov in povdarjal, da delavstvo ne bo preje nehalo, dokler si ne pribori zastopstvo v deželnem zbora. Dr. Lieber- mann je očital deželnemu glavarju, da je deputacijo odslovil z diplomatskimi besedami. To je storil zadnjič, ljndstvo pa He ne bo nstraäilo najostrejäih sred- atev, ako bo treba. Nato se je množica čisto mirno razäla. Shod galiških mest v Lvova je pod pred8edstvom žnpana dr. Dolinskega skle- nil resolucijo, kjer pozivlja mestne za- stopnike v gališkem deželnem zbora, naj z vBemi močmi delajo na to, da bodo po novem volivnem reda dobila primerno zastopstvo. Mesta so narodna in demo- kratična in so se v zadnjih 40 letih tudi ˇ gmotnem ozira visoko razvila. Zastop- niki mest so se nato vsi izjavili proti pluralni volivni pravici ter zahtevajo enako. Za drugo češko vseučilišče. Dijaški „Ferialni klub" je priredil manifestačno zborovanje, katerega se je udeležilo tadi več državnih poslancev. Sklenili so zahtevati drago češko vseači- lišče v Brna in izpopölnitev praškega. Mir v Maroku. General Drade brzojavlja, da se je 25. t. m. v Gasablanci vprvič zopet vriil sejm. Rodovi poäiljajo poslanike, da se pogajajo in podvržejo generala. — Med Bultanovimi četami in aporniki se je vr- iil boj, v katerem so bile snltanove čete poražene. Uporniki so vjeli 209 saltano- vih vojakov, 38 so pa odrezali glavo. Saltan Abd ul Aziz se hoče pogajati a franeoskim poslanikom v Tangerja, Reg- nanltom. „Morning Post" poroča iz Tangerja: Zagotavija se, da se hcče saltan Abdal Aziz odpovedati ter Be cmakniti v Ev- ropo v slučaju, da se dogodki razvijejo zanj neagodno. To govorico potrjaje naj- novejše potovanje brata (inančnega mi- nistra v Pariz, pod pretvezo, da najme posojilo. Malej Hsiid je imenoval Raiaalija (!) za pašo v Tangerju. „Echo de Paris" poroča, da se za- stopniki maroäkih rodov pogajajo v Cas- bach-Mediani o mirovnih pogojih gene- rala Drade. Kaid — poglavar v Mediani — je pripravljen pogoje sprejeti. Perzijske homatije. „Berliner Tageblat" poroöa iz Te- herana : Nekaj članov parlamenta je za- htevalo, naj se perzijski šah odstavi, ker je čisto nespoBoben za vlado. Deputacija je nato šla k šahu, naj prizna parlemen- tarizem ali naj pa odstopi. Šah je nato dolgo čaBa konferiral z angleških posla- nikom, kaj ma je storiti. Novice. Naloga „(iüriftkc zveze". — Pi- šejo nam: Velika suša je letos vničila kmetu skoraj vse poljske pridelke, zlasti , sirk ali turščak. Kmečko ljudstvo bo : trbelo vsled tega veliko pomanjkanje. j Temu je treba odpomoči. Z veseljem bo- mo|pozdravili, ako bi „Goriška zveza" raz- teguila, kakor se govori, svoje nakupo- i vanje in razprodajanje na debelo tudi na turščak in moko. To jej bo zdaj tem , lažje, ker dobi v kralkem nove prostore , za skladišča. Upamo, da jej bodo šle 1 na roko vse ujej pridružene zadruge in društva. | Občinske volitve v Žeinpasu. — V Šempasu so se vršile volitve stare- šinstva v soboto dne 28. sept. Združili so se liberalci in agrarci, socialni de- | mokruti in sola proti naši stranki. Po dolgem upu in pogostem posvetovanju je konečno obveljal sklep, storjen v soli na preddan volitve, da vse štiri stranke ostanejo lepo doma. Volitve so se od naše strani izvršile v najlepšem redu. — Zaročil se je g, dr. Ivan Hubad, topliški zdravnik v dolenjskih Toplicah, z gospo vdovo pi. Rasekay iz Vivo- dine na Hrvaškern. Kličemo mu : Bilo sretno ! Poroke. — Bivši načelnik c. k. finančne posadke na Livku, preblago- rodni g. Franc Karol grof Strassoldo Villanova, ki se je preselil v Višk v Furlaniji, se je poročil 30. sept, v Št. Mavru pri Gorici s še ne 17 letuo dra- žestno gospico Elizo Hrast iz znane družine Ivanke Hrast na Livku. Poročil se je v Kamni gorici dr. Lovro Pogačnik, odv. koncipijent, z gospico SlavicOj Pesjakovo. Bog daj obilo sreče! Poročil se je v pondeljek 30. sept, zdravnik g. dr. Otmar B r o v e t z dra- žestno gospico Marijo P a r č i č v Do- brinju ua otoku Krku. Drrt^oceiia izpoved. — „Sdcä" je odkritosrčno priznala, da se shajajo v liberalni „Proaveti" dijaki in ačiteljiščne gojenke, kjer v bralnici čitajo politične čaBnike, ter si iz knjižnice tadi na dona po8ojujejo knjige, seveda proti plačilu. la to niso poBamni slačaji, ampak nad 3/t čitajočega in plačajočega članstva tvori šolska mladina. Odrasli liberalni inteli- genti se neki celo žeairajo hod ti v pro- store, kjer bi morali sedeti skupaj z ne- žnimi dragoäolci. Že lani je priäel v naše aredniätvo tožit mož, ki ima na hrani in stanovanju dijake. Tožil je posebno čaz enega, ki je izvenšolski čas navadno prečepel v »Pro- sveti", nosil izposojene knjige na dom, jih cele noči čital, zjalraj pa prosil go- spodarja, naj ga gre k profesorjem opra- vičit, öeäda je bolan.Razame se, da je ta vneti „Prosvetaš" zapravil leto. Za danes se omejujemo le na ti-le vprašanji: Ali zahaja šolska mladina v „Prosveto" z vednostjo in dovoljenjem šolskih oblasti ? 01 kdaj je šolski rala- dini dovoljeno pristopati k draštvom ? Neugodnosti volivnega reda za liberalce. — Liberalci se imajo za ljad- sko stranko. A Ijadstvo samo pa jih sma- tra že davno za preperelo slamo. Da so liberalci v resnici protiljadaki, nam kaže sledeče: O novem vol. reda piše „Soča": „E d i n a ugodnost, kijeres agodnost, je ona, da volijo trgi domau. Tako? Po novem volivnem reda se vpelje splošna karija, kjer ima pravico voliti vsak d r- žavljan, ki je star 24 let in pre- bivaenoletoviBtem kraja. To je začetek sploäne in enake vo- livne pravie. Te pa liberalci ne ma- rajo, ker pravijo, da to ni nobena agod- nost. Mi pa pravimo I Mi gremo äe na- prej in bomo zahtevali in tadi dosegli v doglednem časa popolno sploäno enako volivno pravico za deželni zbor, ki se je bodo pa liberalci ravno tako branili, kakor so eejejza državni zbor. Dalje je po novem volivnem reda vpeljana direkt- na volitev. Kaj pomeni to? Doslej so volivei volili izmed sebe volivne može in ti so še le volili poslanca. Sedaj p» bo vsak pOBamezni volivec kar narav- nost volil moža, ki ga hoöe imeti za po- slanca. To je velik korak naprej, ker a tem se ljaBtvo začne bolj zan»- mati za javne zadeve, zgodi se pri volitvi res volja volivcev, medtem ki se to prej ni godilo. la to liberalcem ni nobena agodnost! Seveda ne, ker oni hočejo, da bodi Ijadstvo nezavedno! — Volitev je nadalje ponovemna- čina tajna. Kaj to pomeni, ve vsak, ki je bil že kedaj odvisen od kakega li- beralnega oderaha ter je moral voliti tako, kakor ma je zapovedal oni. Ssdaj pa se volitev vrši tajno po Iistkih. Iq tadi to ni za liberalce nobena agodnost, ker Iiberalci ne bodo več mogli prega- njati onib, ki so volili posvojem prepri- čanja. De, da, to so res velike neugod- nosti za liberalce in sedaj še le vidimo, zakaj se tako besno zaganjajo v našo stranko radi novega volivnega reda. Ne radi alovenstva, ampak radi tega, ker splošna karija, direktna in tajna volitev pomenijo, da bo Ijadstvo lažje po bvojem prepričanju volilo, ko doslej. la to libe- ralce boli. Novi volivni red je popolnoma zmeSal „SočoM. Dvojica nje poslancev je igrala pri njem najžalostnejšo ulogo. Ko se je prjpravljal v zbornici, sta ga gle- dala kot nekaj čisto nedolžnega, kar na- äega 8lovenskega stanja prav nič naslab- 3e ne izpremeni; bila sta torej z našimi poslanci enega mišljenja in sta tudi v prvem branja zanj glasovala. Se le ko sta prišla iz zbornice, jima je bilo uka- aano, naj bosta — za božjo voljo — na Tolivni red huda, da bo mogočo izkori- stiti ga za strankarsko orožje. Eaeinu pa niti ta ukaz ni hotel iti pray v kri in meso, in zato je, ko se je öutil običajno varnega, izjavil, da ni na novera voliv- nem redn nie alabejšega od prej, da pa ga mora rabiti njegova stranka za orožje j>roti „klerikalcem". To je bil dan ukaz, in po tern akazo nadaljuje „Soöa" slepljenje liadstva in se povspenja do toli abotnih zahtev, ki so kot jajce jajca podobne samovolji razva- jenega smrkovca, katerema manjka le še „tiöje mleko". Tako n. pr. öveka: „Slov. poslanci so se imeli postaviti na staliäöe, da veöina v deželi mora imeti večino v dež. hišiu. Mora!? Kdo jo bo pa dal? Volivni red brez Lahov ne, laška veöina ne. Kdo dragi za zdaj pa nima moči. Lahi si bodo branili večino, dokler bodo mogli. K prestopn v manjSino jih ne pri- silili niti abstinenca niti obstrakcija, edi- no le izgaba kakega mandata pri volitvah na Šlovence. „Soča" kaže na Moravsko, kjer je vlada posredovala, da je češka večina v deželi prišla do svojih pravic ; dobro, naj pa akažejo to liberalni po- slanci vladi in Lahom I Moravsko ni Go- riäko ! Tako nenmne, ker od slovenskih poslancev neizvedljive zahteve more na- •čečkati le kak political otročaj. Rajši niö nego nov volivni red s staro krivico — vzklika „Soöa". Ako bi bili naäi poslanci tako naredili, bi pa bila „Soöa" vpila : Glejte jih, nerodneže ! vČe niso mogli glavne krivice odpraviti, naj bi bili vsaj zaradi drugih agodnosti novi vol. red sprejeli. Slednjiö pricaplja „Soöa" vendar do spozaaaja, da „poöakajmo, da se do- bojaje boj za splošao vol. pravico tadi za deželne zbore. Ta boj je tako moöaa, »pravi „Soöau, da ma mora slediti zmaga v doglediiem časa. Glejte no 1 Doslej je pa „Soča" vedno vpila da so naii po- slanci z novim volivnim redom pahnili Blovensko deželno večino v zborniöno manjšino za iiedogledue case. la ker nam „Soča" priznava, da nam prinese splošna vol. pravica za gotovo odrešenje od laške večian, naj nam pove, ali se bo ¦to zgodilo morda kaj bolj pozno po no- vem vol1 redo, nego bi se hilo po starem? Slednjiß pozivljamo „SoöoM, naj nam pove, kako so mogli naši -poslanci pahniti goriške Slovenes zopet pod lašto peto („Soöa" hoöe reöi ! veöino), ko ni- smo izpod laäke pete niti za trenotek prišli ? S takimi bedarijami pita „Soöa" svoje „napredne" ovöice. Liberalci ia volivna reforma. — "Zaano je, da se liberalci le zato zaga- njajo v volivno resormo, ker s tern me- nijo, kaj doseöi proti naši stranki. Zad- nja „Soöa" pravi, da je liberalnim po- slancem bil nemogoö vsak odpor, ker niso bili prej informirani. Naš odgovor za danes se glasi: Ali so liberalni po- slanci imeli naört volivne resorme dva dni pred razpravo v roki ? Če so ga imeli, ali v dveh dneh ni bilo mogoče prešta- dirati zakonskega naörta? Slabi poslanci, posebno, öe so jnristi, ki v dveh dneh ne zmorejo preštadirati 10 strani. Oe niso preätadirali in niso vedeli zakaj se gre, öema paso glasovali z naäimi poslan- ci za V86 toöke novega volivne- ga reda? Kaj naj zasluži tak poslanec, ki niti neve, zakaj glasaje ? V glavo ji ne gre. — „Soöi" nam- reö, da so naäi poslanci glasovaü za novi volivni red in da se je naša stranka ven- dar udeležila protestiranja. Mi bi ji to radi že danes pojasnili, ali bojimo se ji možganov preveö napenjati. Vemo nam- reö, da je človeku lažje razamevati last- na djanja nego ptuja. Draga „Soöica" naj torej najprej „pregranta" ta-le dej- Btva : 1. Liberalni poslanci so proti naäim omogoöili 8prejetje oböinskega reda, pak so se pridrnžili s „Soöo" rred naäim pro- testom. 2. „Soöa" je po vzgleda „Naroda" pisala proti oböni vol. pravicijza državni zbor, pak je pojjnje uzakonjenja pricap- ljal» v našo dražbo, dražbo doslednih in načelnih zagovornikov oböne volivne pra- vice. — Ko „Soöa" to „pogranta" in nam sporoöi uspeh tega „grantanja", pride na vrsto naš odgovor. Čemu je dobra „žajfa?" — To že ve8te. da je Gabrsöek bil najprvo uöitelj, potem žarnalist, potem je po- stal tiskar, trgovec s papirjem, mešetar B hoteli, prodajalec „klopotcev", voditelj liberalcev in sedaj izdelovalec „žajfe". Djbri Ijadje smo tako le, tadi „žajfarja" Aadreja imamo radi ia ravno zato smo tako nekam radovedni, zakaj je potrebno, da je voditelj liberalcev poleg dragega tadi „žajfar". In v nekem srečnem tre- natku smo doznali sledeöe: Pisava „So- öe" in „Primorca" jo tako amazana, da se je Btndila že «amemu Gabrščeka. Ma- žejo ta dva lista vedno in vedno zvesti liberalci dežele. Zato bi Gabrsöek moral kapovati, da .opere to amazanijo cele cente žajfe in niti to bi ne bilo dovolj. Izprevidel je sam, da je za „Soöine" amazanosti treba toliko žajse, kolikor jo izdela ena tovarna. Zato sedaj sam dela „žajfa". Prav veseli bomo, öe se bo tadi earn posložil te „žajfe". Pa tadi za „So- öinega" oredaika je dobro in zdravo, öe zaleze kedaj v „žajfo". Ni sicer prijetno, a zdravo pa je t Kakor ji kaže. — Kje so öasi, odkar od „Eiinosti" zahtevamo, naj neha slepariti naäe Ijndatvo z lažnjivimi fra- zami o novem vol. reda za dež. zbor, ali pa naj dokaže na podlagi starega in novega vol. reda, da je zadnji res taka kataatrosd za slov. narodnost na Gori- škem. Ali ta „poštena" in „lojalna" „Eii- nost" se takemu stvarnema dokaza izo- giblje kot maöka vreli kaši. Njej ni za resnico, njej je le za laž, za napeljevanje in sleparjenje Ijadstva. Kako nizko tak- sira svoje öitateljstvo, kaže paö nje sra- motna taktika, da ne smatra tega avojega živitelja niti vrednim, da bi prepnstila svoje trditve njega razsodnoati. Zdaj se pripravlja nov vol. red v dež. zbora iatrskem. Komaj ga je „Edi- nost" doznala, že je zaöela polniti svoje predale s podrobnim razpravljanjem, pri- merjanjem in ocenjevanjem novih volit- venih doloöeb nasproti starim, izkratka to, kar zahte«amo mi od nje že mesece glede naše goriäke volivne resorme. Ta jo vidite „Eiinost" vsej njeni nedosled- nosti in breznaöelnosti! To se pravi Ijad- stvo zavajati, ne pa vzgajati. Zares ro- kovnjaška morala! Dober tek, g. Makso ! Znaiii radovedn] dopisnik „Edl- nosti" v daiiašnji številki tega glasila tržaških liberalcev in goriških agrarcev prav imenitno sprašuje, zakaj doslej še noben goriški list ni priobči1 ničesar iz novega volivnega reda. Omenjeni do- pisnik je bil najbrže od sobote zvečer do sinoči v permamentni „ginjenosti", sicer bi vedel, da smo že v soboto pri- občili velik del novega volivnega reda dobesedno, ker hočemo, da ljudstvo spozna, kakšen je v resnici ta volivni red. Ne bojimo se resnice. Praša naj rajši: Zakaj ga ne priobči „Soča" ? Hribar je dobil nezaupoicu od liberalnega dijaštva. V soboto je imelo obeni zbor akad. društvo „Sava" v Ljub- ljani. To društvo je svobodomiseljno. Na shodu radikalcev v Celju je Hribar obsojal liberalne dijake, češ da samo pijo in je hvalil radikalce, češ da so ti sedaj pravi nositelji liberalizma. Tu ga imate krščanskega demokrata Hribarja! — Ta mož, ki je na Dnnaju podpisal krščanski program, pa v Celju hvali ra- dikalno dijaštvo, ker je zahtevalo svo- b o d n o solo. Pri tern se je pa zameril Tavčarjevim „Savanom", ker jim je dejal, da so pijanci in zato so mu ti v soboto izrekli nezaupnico. — Zaradi prodftjanja srainotnih razgleduic so porotnikiki obsodili v v Hebu na Češkem neko 261etno pro- dajalko iz Marianskih Lazny na 14 dni zapora in 10 K globe. — Kaj poreče k temu Gabršček, ki ima v svoji izložbi sramotne kipe in še to zagovarja v svoji „Sod". Tudi dunajska policija ostro po- stopa s trgovci, ki imajo razpostavlljene take kipe in prodajajo sramotne raz- : gleduice. Celo judje to odobrujejo, le Gabrščekova „Soča" se iz tega norčuje. Stariši, ki ljubite svoje otroke, proč z listom, ki zagovarja svinjarije! — Z drŽHvne^a kolodvorn, nam piše delavec: Že meseca julija smo iz- ročili enemu izmed pisarniških vodi- teljev svoje dokumente: krstui list, do- movnico in druge slične listine, da bi te s prošnjo do takozvanega Professions- fonda poslal na Dunaj. „Professions- fond" je nekaka starostna podpora ozi- roma tudi podpora v slučaju katastrofi j na delu in s to listino dobi tudi vsak železniški delavec, na cigar ime se glasi 8Ou/o znižano vožnjo. Minili so že skoro trije meseci odkar smo mu izro- čili prošnje. Med tern časom smo mi tega gospoda večkrat prašali, kako je s to zadevo. Odgovarjal je, da prošnje , nekaterih se rešijo prej, drugih pa po- zneje. Mi videč, da odgovarja vedno eno in isto, a rešitve le ni, smo se obrnili osebno do gosp. predstojnika. Ta je šel precej k omenjeiiemu go- spodu, da poizveduje o stvari. Oni mu je sicer nekaj časa tajil Gospodu pred- ' stojniku se je zdela stvar sumljiva ter je pričel preiskavo in našel je naše prošnje še take kot smo mu jih mi iz- ročili. Omeniti hočem še, da smo mu morali takrat izročiti denar za koleke in zahteval je tudi zanj od vsake prošnje po jedno krono. Kje pa je ta denar?! Tako se torej hoče pomagati nam rev- nim delavcem! Omenjeni gospod je na- pravil tu na postaji že mnogo napak, pa vendar ga še držijo. Upamo pa, da sedaj, ko smo s stvarjo na jasnem, se nam v tern oziru kmalu poniore. Delavec. — Strela je ubila baje med ne- | vihto danea zjatraj nekega öloveka vBa- kovici. Tako se govori po mesta. Treščilo je tadi nekje v mesta; a škode ni na- pravilo. — Najdena dvokolnica. — V ne- deljo po noči se je tik Mima našla dvo- kolnica. ki jo je dobiti sedaj v Gorici, Št. Peterska cesta 10 pri izvoščeka Ma- čičn. — Novi vozni rod je priložen današnji številki „Gorice". — V Pulju je imela v nedeljo shod „N. D. O." — Lnski fli.iaki so v nedeljo imeli shod v Trstu. Zahtevali so, naj se za ta čas, dokler se ne ustanovi vseučilišče v Trstu, otvori takoj pravua fakulteta v Iiiomostu. — ZHdovo'jn' obsiojenec. — V soboto je sedel pred tržaškimi porotniki 30-letni čevljar Alojzij Lecce, doma iz Acquaformosa v Kalabriji. Due 16. av- gusta je namreč skupaj z nekim drugim clovekom v Rocolu napadel in oropal 20-letnega železničarja Valrerja Knafelca. Na podlagi pravoreka porotnikov, ki so ga z 8 proti 4 glasovi proglasili krivim, je bil Lecce obsojen na štiri leta težke ječe. Začuvši razsodbo je Lecce, ki se je ves čas vedel, kakor bi se šlo za kako šalo, vzkliknil: „Hvala, gospod predsednik! To ni nič! To je zame mali oblak dima! Živio Fran Josip I Živio !'4 — Veselioa „Podružnice družbe sv. Cirila in Metoda" v Vrtojbi se mi- nulo nedeljo vsled slabega vremena ni mogla vršiti; vrši se pa v nedeljo 6. oktobra ob vsakem vremeiiu. — Zahvala. — Podpisano vodstvo se najtopleje zahvaljuje tuk. županstvu, ker je izvolilo podeliti 30 K za šolske potrebščine tukajšujim ubožnim šolskim otrokom. Bog plati! Vodstvo trorazredne ljudske šoie v Vrtojbi, 29. sept. 1907. — Volka je ubil. — Iz Črnega Vrha nad Idrijo natn pišejo, da je tam- kajšnjih grajščinskih gozdih nad Novim svetom ubil gozdni čuvaj gospod Matija Weitcharzer 50 kg težkega volka. Pra- vijo da se tod nahaja še več takih zverin. — V Gradežu je skleuil občinski svet prispevati za železniško progo Čer- vinjan-Belvedere, ki bo stala 120.000 K, znesek 70.000 K, 50 000 K ima plačati zdraviliščna komisija. Telefonična zveza bo stala 9600 K; dve tretjini plača ob- čina, euo tretjino pa komisija. — Gobe so iedli nekateri vojaki v Gradišču ob Soči. Kar so čutili bo- lečiue v trebuhu: rabili so hitro zdrav- niško pomoč, če ne bi bili umrli za- strupljeni. x Proti dvoboju. — Časnikarski kongres v Bordeauxu je sprejel predlog ki zahteva, da vsa časnikarska društva in vsi listi delajo na tern, da sklenejo parlamenti zakon proti dvoboju in da se ustanove obrambena častna sodiŠČa. x Č"Ska kat ljudska stranka je poslala k uamestniku deputacijo, da protestira proti grdim napadom češkili radikalcev, socialistov in drugih na ka- toliško cerkev ob priliki svobodomi- seljnega shoda in sedaj. Namestnik je izjavil, da proti temu sramotenju kat. cerkve protestira; a nima sredstev zoper to. V tern je kompetentno drž. pravd- ništvo. Nato je šla deputaeija k drž. pravdniku. x Bivša saška prestoIonaBlednica grofica Montiguoso se je poročila v Londonu z učitel em klavirja Tosellijem. JAVNA ZAHVALA. Sorodniki, dobrotniki in prijatelji, občinsko starešinstvo z gospodom županom, šolski gospod voditelj s svetovalcema, osobito pa prečastita duhovščina, kakor tudi izvrstno izurjeni domači pevski zbor z gospodom voditeljem na čelu, kateri je z dovršeno kompletacijo zvršil svojo nalogo — ob kojih milotuž- nih akordih je dala oduška jadna nam duša — dalje vsi oni, kteri so se na kakoršenkoli načiii žrtovali, bodisi v tolažbo bolestno krvavcčega nam srea, kakor tudi pri sprevodu; sploh vsi ki so blagosrčno prihiteli spremiti k zadujemu počitku preblagega nam soproga, oziroma očeta FRANA TOROŠ naj blagovolijo z globine pretužnega nam srca, sprejeti najiskrejo zahvalo. V Medani, dne 28. septembra 1907. Terezina Radko, Ernest, Pepi, Lovko Vekoslava, Pepina soproga sinovi hčere. Gospodarske vesh. g Peinenskl biki švicarske pa- sine na Goriškem V soboto ho pripeljali j T Gorico kakih 50 plemenskih bikov ävi- carske pasroe, ki so namenjeni za hribe in Eras. Nabavil jih je deželni odbor. g Suhe češplje. — Drago je Bric kupoval letos češplje. Le v oddaljenih krajih moral jih je iskati, če je hotel „lupiti". Zato so pa suhe to leto veliko dražje. Prodal jih je v tem času po 92, — 93. Pozneje bodo še dražje. g Letošnja 'trgatev v IJrdih bo že še kaj prijetna, ker se je vreme iz- premenilo. Zelo je koristil zadnji dež trtam, zdaj pa želimo in pričakujemo le krasnih dni ob časutrgatve. Loterijske številke. 29. septembra. Trst.......88 27 40 75 41 Line ....... 75 24 89 70 57 Slovenski tapetnik Andrej Cufer v Gorici, nlica Oraoni štev. 40, priporoča se Blav. občinstvn v mesta in na deželi za izdelovanje in popravo po- Bteljske oprave kot šnšte, žimnice, pol- trone itd. in zagotavlja točno in pošteno postn žbo. Dela doma in tadi po privat- nih hisah [po najnižjih cenah. Naročila se točno izdelnjejo. No mica, iaj pa tako močno zvonite! Kiij pa jo tako silnega ? Oh naša milostljiva gospa se je pripeljala (lornov 7, ekspresnim vlakoin, in se je tako prcliladila, da m1 more iiiti govo- riti. Zato sem [>a prihitcla v lckarno po Fays naravne sodene mineral pastile, da bocle gospa jutri zopel zdrava. Fays naravne sodener mineral pastile je po- rabila in je pozabila drugih vkupit, kajti ko bi bila imela pri sebi tiste pastile bi se iiiti ne mogla preliladiti. Dajte mi hitro 3 škatljice! — Fays naravne sodener posü'lle stanejo K 1*25. Skatljice teh pastil se vdobijo v vsaki lekarni in mirodilnici. uiavno zastopstvo za Avslro-Ogrsko W. Th. (iuutzert Dunaj II. Uelghoirerstrasse 6. Peter Lukman krojaški mojster v Gorici — ulica sv. Antona 1 — v Gorici naznanja, da irna dobro urejeno krojaßnico, ter se sl. občinstvu v mestu in na deželi priporoča za mnogobrojna naročila. Ivan Kravos priporoča svojo sedlarsko delavnico v Cirorici na Kornju št. II. FARÄ2CSVTS je mogoče kupiti po coni in ugodno le direktno pri firmi JOSIP NESKUPLÄ i protokolirana veletrgovina in tovarna y OLOMUCU (Ceško). Priporoča po zelo nizkih cenah bogato vezane paramente v vseh barvah in slogih: kazule, pluvijale, dalmatike, vela, nebesa, ban- dera, zastave, preproge, pregrinjala, albe, rokete itd. pod jamstvom trpežnosti; nadalje v lastnih delavnicah narejene kelihe, eiborije, monstrance, svečnike, lestence itd. s krasno opravo strogo po cer- kvenih predpisih, Kavodila zavoda. Podpisani zavod nima nobenega zastopnika, ki bi podražil soli<(no blago za 20%' tj. za petino prvotne cene; radi tega se dobe predmeti potoni direktnega naročila v Olmucu | ceneje, kakor jih ponujajo v svojih (enikih konkorenčne češke in nemške firme. Ilustrovani ceniki zastonj in franko. — Plaöilni pogoji ugodni. I Paramenti se pošiljajo na ogled franko. JT v Kerševani & Cuk GDHICfl - Stolni trg 9 (piazza Duomo) - GORICfl priporočava svojo zalog;o šiTalnili slrojev raznih sistemov z;t umetno vczcnje (rekamiranje), knlorc pro- | dajava tudi na mcsočne obroke. — /alooa dvokolcH. — ^lelianična deiavniea f konec Raštela št. 4 sprejema vsako popnivo ši- »rolniVi oirAiov s\ \m\i r\\ nt nnilr in coninl.'i'Qcnir Šivalne stroje in poprave jamčiva od 5 do 10. let. Ivan Bednarik priporoöa svqjo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št 3. Izvrstno pecivo pnporööa spoštovanini mcščanom in okoličanom pekovski mojster 3ÜK0B BRUTUS v Gorici Šolska ulica Ht. O. V zalogi inia in prodaja moko prve vrste Majdičevega mlina. Razglas. V ncdeljo dne 6. oktobra t. /. prodajalo se bode v Biljani več parcel aemljišča in eno /tiŠno poslopje. Natančneje pove Ant. Prin. čič, gostilničar v Biljani. lit čevljar ^^ ^^^^^^ v Semeniški ulici i v Gorici priporoča se za raznovrsina naročila po meri za gospe in gospode. Naročila se izvršuje hitro. ,CentFaIna posojilniea' registrovana zadruga v Qoriei, uliea Yetturini št. 9. Posojuje svojim članom od 1. novembra 1905 na mesečna odplačila v petih Ictiti in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakih 100 K glavnice 2 K na mesec. Posojuje svojim članom od 1. januarja 1907 na menice po fi°|0l na vhnjižbo po \\\ Hranilne vloge se obrestujejo po 4l/2 od sto. Franc Podbersic avtorizovan kamnoseški mojster, Gorica, Tržaška cesla ŠL 17. priporoča slavnemu občinstvu za bližajoči se praznik vseh vernih duš dan svojo bogato zaiogo uagFObixm spomerxiKov bodisi priprostih, ali finih iz kraš- 1 kega kamna najboljše vrste za 15 K in vise. W x V zalogi ima razne kamenite plošče, |:v>i žlebe, umivalnike za kuhinje itd. itd. gl; . '¦•______________________ JjivfV Sprejema in izvršuje vsakovrstna v kamno- ffjj*$ seško stroko spadajoča dela po prav zmernih ^>ry cenah. Kožuhovne ovratnike (boa) v najvecji isberi po res Člldovito llizkill cenah. Raznovrstne plefcnine za zimo. jaegerperilo naj si v lastno korist ogleda vsakpred nakttpotn v trgoznni I. ZORNIK, Gorica, gosposka ulica 10. Cvne brex Solidna Kakovost blaga Cene konknrence. postrezba. res najboljša. stalne.