PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini gi •* rui i« Abb. postale I gruppo “ Li€HA 1UU IlF Leto XXX. Št. 76 (8782) TRST, sobota, 30. marca 1974 PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. pms SEJA NOVE VLADE Dvesto štiri milijarde lir deželam za kmetijstvo Medministrski odbor za proračun in gospodarsko načrtovanje je sprejel še druge ukrepe na področju javnih del, ljudskih stanovanj in šolstva RIM, 29. — Vlada se bo jutri dopoldne sestala in proučila poročilo o gospodarskem položaju v državi v lanskem letu, ki ga mora po u-stavnih določilih predložiti parlamentu najkasneje do 31. marca. V zvezi z jutrišnjo vladno sejo 5e bil danes na predsedstvu vlade sestanek med predsednikom Humorjem in zakladnim ministrom Colom-bom, finančnim ministrom Tanas-sijem, proračunskim ministrom Gio-littijem, ministrom za promet Prebijem in ministrom za blagajno za Jug Mancinijem. Na sestanku so govorili o poročilu o gospodarskem položaju, ki ga bo morala vlada predložiti parlamentu, obenem pa so posvetili del sestanka tudi ukrepom, ki jih bo morala vlada jutri sprejeti v zvezi z predujmom na obdavčevanje davkoplačevalcev, ki niso v delovnem odnosu, in s povijanjem IVA na nekatere luksusne predmete. Jutri bo vlada odločala tudi o večletnem načrtu za razvoj železnic. ■IIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Morov sestanek z italijansko delegacijo na ženevski konferenci BONN, 29. — Italijanski zunanji minister Aldo Moro je prispel na krajši obisk v Zahodno Nemčijo, kjer se je sestal s svojim zahodno-nemškim kolegom Scheelom ter s kanclerjem Brandtom. Moro in Scheel bosta razpravljala predvsem o potrebi po uskladitvi stališč v zvezi z zahtevami po spremembah v delovanju EGS, ki jih bo po vsej verjetnosti predstavila Velika Britanija na prihodnjem zasedanju zunanjih ministrov gospodarske skupnosti v Luksemburgu. Po vesteh iz zahodnonemških krogov je Scheel poročal Moru o sestanku, ki ga je imel pred kratkim z britanskim zunanjim ministrom Calla-ghanom. Moro je popoldne odpotoval v Švico in se je v Ženevi sestal z italijansko delegacijo, ki se udeležuje konference o evropski varnosti in sodelovanju. Srečanju z Morom je prisostvovala vsa delegacija pod vodstvom veleposlanika Faraceja. V teku sestanka, ki je trajal več kot tri ure, so razpravljali o poteku konference. Moro je italijanski delegaciji začrtal nekatere smernice v skladu z italijanskimi prizadevanji, da bi prispevali k uspehu konference. Pod predsedstvom ministra za proračun in gospodarsko načrtovanje Giolittija ter udeležbo številnih drugih ministrov, se je danes sestal medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje (CIPE). Odbor je sprejel večje število ukrepov na področju javnih del, kmetijstva, ljudskih stanovanj in šolskih gradenj. Na osnovi poročila ministra za javna dela Lauricelle je odbor razdelil deželam s posebnim statutom in dvema avtonomnima pokrajinama Tridentu in Bocnu denar, ki ga določa zakon št. 13 iz leta 1972 za prispevke na posojila za zidanje stanovanj. Ti prispevki bodo omogočili investicijo okrog 300 milijard lir, kar bo pomagalo gradbeni industriji. Na predlog ministra za kmetijstvo pa so razdelili med deželnimi upravami 2iiiiiiimiiiuiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii JUGOSLOVANSKO-EGIPTOVSKI POGOVORI NA BRIONIH Tito in Sadat o potrebi po zaščiti držav v razvoju Egiptovski predsednik se je zahvalil Titu za jugoslovansko pomoč med oktobrsko vojno (Od našega dopisnika) ,i ne in o razvoju dogodkov kasneje, BEOGRAD, 29. - V Beli vili na ! najnovejše napore 23 rešilev Brionih so se danes pričeli uradni razgovori med predsednikom Jugoslavije Titom in predsednikom Egipta El Sadatom. Razgovora so se u-deležili tudi sodelavci obeh predsednikov, med njimi z jugoslovanske strani med drugim podpredsednik predsedstva SFRJ Mitja Ritečič. predsednik ZIS Džemal Bijedic, predsednik sabora Hrvaške Jakov Blažerič, član ZIS Stojan Andov in namestnik zveznega tajnika za zunanje zadeve Jakša Petrič. V začetku razgovora je Sadat izjavil, da je želel obiskati Jugoslavijo tudi zato, da bi osebno izrazil predsedniku Titu zahvalo egiptovskega ljudstva za pomoč in podporo v času in po oktobrski vojni, za katero je rekel, da je bila maksimalna v materialnem in političnem pogledu. Nato je El Sadat podrobno obvestil predsednika Jugoslavije o stanju pred oktobrsko vojno, o poteku voj- «L'OSSERVATORE DELLA DOMENICA» 0 REFERENDUMU Demokristjanska levica za svobodno odločanje katoličanov o razporokl RIM, 29. — Kampanja za referendum o razporoki je že v polnem teku. Vatikan se je ponovno oglasil s člankom nadškofa iz Chie-tija Fagiola, v tedniku «L’Osservatore della domenica». V njem cerkveni dostojanstvenik piše, da če z razporoko zanikamo poroki neločljivost, «omejimo družino v začasni aglomerat podvržen muhavosti in samovolji zakoncev». Nato piše o «moralni in socialni škodi», ki je bila povzročena z razporoko v vseh državah, ki so odpravile neločljivost zakona, «kjer je več nezakonskih rojstev,' splavov, otroškega kriminala, samomorov, uživanja mamil in alkoholnih pijač, kot pri nas». Toda vsi katoličani se gotovo ne strinjajo s trditvami omenjenega nadškofa. Tako je voditelj demo-kristjanske leve struje «forze nuove» Donai Cattin v poročilu, ki ga je imel na zasedanju svojih pristašev, izjavil, da se njihovo stališče glede razporoke sklicuje na vrednote, ki so bile poudarjene na drugem vatikanskem koncilu, da je treba prepustiti osebno odgovornost ljudem in jim ne vsiljevati z zakonom ljubezen in neločljivost zakona. Donat Cattin opozarja, da obstaja nevarnost, da se bo kampanja proti razporoki spremenila v klerikalni integralizem, v katerega lahko zapade celotna krščanska demokracija. O razporoki in o Fanfaniju je Donat Cattin govoril na razpravi, ki jo je priredila revija «Panorama». Tudi ob tej priložnosti je opozoril na klice integralizma v bitki, ki jo vodi Fanfani v krščanski demokraciji. Po drugi strani pa je predsednik demokristjanske poslanske skupine Piccoli imel v Viterbu govor, v okviru kampanje proti razporoki. Poudaril je, da krščanska demokracija noče nobenih političnih zaplet-ijajev, da vodi svoj boj avtonomno M ostalih političnih strank in yer-»kih ustanov. Obenem pa je izja- Rimljanki pred vodnjakom «Trevi» sl ogledujeta osnutek glasovnice referendum o razporoki vil, da demokristjane ne moti dejstvo, da tudi druge stranke (MSI), iz drugih vzrokov, vodijo boj proti zakonu Fortuna. Politični tajnik socialdemokratske stranke Orlandi pa je v intervjuju genovskemu dnevniku «Secolo XIX» izjavil, da izključuje možnost, da se bo z referendumom mehanično ponovil položaj, ki je nastal v parlamentu pred tremi leti, ko je bilo treba glasovati za zakon Fortuna-Baslini. Orlandi poudarja, da se je krščanska demokracija z vnen vrgla v boj proti razporoki, ki presega celo katoliške organizacije in skuša zato pritegniti za seboj vso cerkveno hierarhijo. Sindikalna organizacija UIL je danes, v polemiki z glasilom krščanske demokracije «Il Popolo», ponovno potrdila, da se vprašanje referenduma neposredno tiče vseh delavcev, da ne more prizadeti njihovega verskega čuta in da je bila dolžnost UIL, da je zavzela stališče v korist razporoki. Po poročilu El Sadata je Tito povedal svoje mnenje glede vprašanja Bližnjega vzhoda in naporov za rešitev krize. Obojestransko je ugotovljeno, da to ni stvar samo držav te. ga področja, temveč da vpliva kriza na celoten mednarodD;.jti|oložaj, posebno na položaj v Sredozemlju. Glede dvostranskih odnosov sta predsednika poudarila potrebo in obojestranski interes obeh držav, da se ti razširijo in poglobijo posebno na gospodarskem področju. Tito je ob tej priložnosti poudaril možnost udeležbe Jugoslavije pri obnovitvi in razvojnih načrtih gospodarstva v E-giptu. Pozno popoldne sta predsednika nadaljevala ločeno razgovore. Prav tako je predsednik ZIS Džemal Bije-dič imel posebne razgovore z zunanjim ministrom Fahmijem. Predsednik Jugoslavije je sinoči na večerji v svoji zdravici med drugim dejal, da Jugoslavija gleda na borbo arabskega ljudstva kot na neločljivi del borbe proti imperializmu in reakciji, za svobodo, neodvisnost in napredek. Pogoj za rešitev krize na Bližnjem vzhodu, je po mnenju Tita, umik izraelskih čet z vseh zasedenih ozemelj in uresničenje zakonitih pravic arabskega ljudstva Palestine in spostoyvanje suverenosti in neodvisnosti vseh držav tega področja. Predsednik Jugoslavije je ugotovil, da je obnašanje Izraela zaskrbljujoče. Kaže, da se izraelski voditelji še vedno niso odpovedali raznim aspiracijam in napadalnim smotrom. Tito je opozoril tudi na zaščito mednarodnih gospodarskih odnosov, na katere so neuvrščene države na raznih sestankih opozarjale in ugotovil, da se sedanji mednarodni gospodarski sistem, ki je bil ustanovljen v pogojih kolonializma, mora temeljito spremeniti. V tem pogledu so sklepi alžirske konference zgodovinskega pomena. Glede na to, da so zaradi stanja v mednarodnih gospodarskih odnosih nekatere države zašle v težave Tito meni, da bi bilo treba podvzeti konkretne ukrepe, da bi se tem državam pomagalo, da bi lažje premagale težave. Predsednik Egipta je v odgovoru na zdravico med drugim poudaril, da Egipt gleda na Jugoslavijo kot na eno najvažnejših in vodilnih sil v sodobnem svetu, kot na najsvetlejši primer ljudskega uspeha v graditvi družbe sposobne, da mobilizira svoje potenciale v korist miru in napredka. Sadat je izrekel posebno priznanje predsedniku Titu, katerega akcija po njegovih besedah učinkovito prispeva k vzpostavitvi boljših odnosov v mednarodni skupnosti, ki bodo vsem narodom omogočili, da žive v varnosti, trdnosti in miru. Egiptovski predsednik se je zahvalil v imenu egiptovskega ljudstva za pomoč arabski stvari in zagotovil, da egiptovsko ljudstvo ne bo pozabilo, da je doseglo zmago z veliko podporo zvestih orijateljev, na prvem mestu ju-; : i .vanskih narodov in njihovega vod-st.a. Sadat je zagotovil, da egiptovsko ljudstvo noče vojne, temveč samo mir, da osvobodi zasedeno ozemlje in da brani nacionalne pravice palestinskega ljudstva. Predsednik Egipta soglaša s predsednikom Titom, da so sedanji mednarodni gospodarski odnosi morajo spremeniti in da se mednarodno gospodarsko sodelovanje mora zaščititi proti špe- nerazumnega povišanja cen. Na kraju zdravice je Sadat povabil Tita in njegovo soprogo, da čimprej obiščeta Egipt. 5. aprila seja CK PSI RIM, 29. — Tukaj so danes potrdili vest, da se bo centralni ko skupno s federalnimi tajniki in socialističnimi parlamentarci sestal 5. aprila v Rimu. Sejo centralnega komiteja bo odprl tajnik De Martino s poročilom o temi: «Obveznosti PSI za referendum o razporoki». PROTI NOTI ITALIJANSKE VLADE 20.000 LJUDI NA PROTESTNI MANIFESTACIJI V NOVI CURICI Clan predsedstva RK SZDL Slovenije Franc Kimovec-Žiga izrazil zaupanje v demokratične sile v Italiji in poudaril, da je poskus poseganja v suverene pravice in celovitost držav anahronizem v 70 letih XX. stoletja NOVA GORICA, 29. — Nad dvaj-, dina, borci in ostali občani odločno set tisoč ljudi se je zbralo danes ob obsojajo zahteve italijanske vlade RIM, 29. — Podtajnik za zunanje zadeve Pedini se je vrnil danes zjutraj v Rim iz Moskve. Med svojim obiskom v sovjetski prestolnici je Pedini imel vrsto pogovorov s sovjetskimi voditelji, predvsem na ministrstvu za kulturo in na ministrstvu za zunanje zadeve. 13. uri pred zgradbo občinske skupščine ter odločno protestiralo proti noti italijanske vlade, ki odreka Jugoslaviji suverenost nad delom njenega ozemlja. Tovarne v občini, vse javne službe ter lokali so opoldne prenehali z delom, da so lahko delavci in uslužbenci šli na protestno zborovanje. Poleg predstavnikov nekaterih delovnih kolektivov, ki so govorili v imenu delavcev, je imel na zborovanju glavni govor član predsedstva republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije Franc Kimovec - Žiga. V svojem govoru je med drugim poudaril, da je nota italijanske vlade z dne 11. marca vzbudila veliko ogorčenje v vsej Jugoslaviji in še posebej na obmejnem območju, za prebivalstvo katerega je sedanja meja med sosednjima državama dokončna. Povedal je, da če italijanska vlada postavlja vprašanje su verenosti nad nekdanjo cono B, potem je za Jugoslavijo enako od prto vprašanje nekdanje cone A. «Socialistična Jugoslavija se je vedno zavzemala za dobrososedske odnose,» je dejal Kimovec «ob o-bojestranskem razumevanju in z vztrajnim odstranjevanjem vseh občasnih ovir je postala ta meja ena najbolj odprtih meja v Evropi. Meja, o tem ni nikakršnega dvoma, ki je služila svetu za zgled vzornega urejanja odnosov med državami z različnimi družbenimi sistemi. Za tak razvoj imajo nedvomno največ zaslug ljudje z obeh strani meje. Uspelo je, na grenkih izkušnjah iz preteklosti v stalnem premagovanju ostankov fašizma in iredentizma vzpostaviti vzdušje vzajemnega zaupanja in ljudske solidarnosti. Delovni ljudje tu in onstran meje, so se ponovno soočili ^Nadaljevanje na 3. strani) Protesti v Makedoniji in Črni gori (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 28. — Protesti jugoslovanske javnosti zaradi nerazumnih zahtev italijanske vlade ne pojenjajo. Preveč prostora bi zavzelo, če bi se hotelo navesti samo kraje, od koder nenehno prihajajo brzojavke predsedniku Titu in zvezni vladi, v katerih delovni ljudje, mia- limtiiiiimiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiinnitnnimiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiitiimittiiiiiioiiiiimiiia PO NEUSPEHU AMERIŠKEGA ZUNANJEGA MINISTRA V MOSKVI Ameriški dnevni tisk o obisku Kissinger ja v SZ «New York Times» ugotavlja, da je škandal Water-gate izpodkopal Nixonov ugled tudi v zunanji politiki NEW YORK, 29. - Henry Kissinger se je prvič vrnil z neke svoje misije brez napovedanega uspeha. To ugotavljajo skoraj vsi današnji ameriški časopisi, ki pa poudarjajo, da ni mogoče pričakovati čudežev vsakokrat ko se ameriški zunanji minister odpravlja na potovanje. U-gotavljajo tudi, da je zadeva Wa-tergate začela vplivati tudi na mednarodne odnose Združenih držav in da ima pri tem precejšnjo vlogo. Dnevnik «New York Times» si zastavlja vprašanje, ali so sovjetski voditelji, ko so Kissingerju predstavili svoje predloge o omejitvi strateške oborožitve, računali na dejstvo, da sta se NixonoVa moč in njegov vpliv na ameriško notranjo politiko zmanjšala. Mnenja o tem so deljena in nekateri opazovalci v Združenih državah pravijo, da so v Moskvi še vedno prepričani o tem, da ima Nixon še dovolj avtoritete in da lahko sklepa nove in pravične sporazume s Sovjetsko zvezo. Z druge strani pa nekateri pravijo, da so pogajanja med Kissin-gerjem in sovjetskimi voditelji, ki so se pravkar zaključila, dokazala, da skušajo Sovjeti pritiskati na predsednika Nixona, čigar položaj v ZDA se je znatno poslabšal. Niti sam Kissinger ne skriva svojega nezadovoljstva nad potovanjem v Moskvo. Pred odhodom je javno izrazil svoje upanje, da bo prišlo s sovjetskimi voditelji do razjasnitve glede razvoja pogajanj o omejitvi strateške oborožitve. S tem v zvezi je večkrat govoril s sovjetskim veleposlanikom v Washingtonu Dobrininom, ki mu je baje zagotovil, da so sovjetski voditelji naklonjeni čimprejšnjemu podpisu zadevnega sporazuma. Kissinger bo vsekakor imel še preden bo šef Bele hiše odpotoval v Sovjetsko zvezo. Še prej pa bi moral obiskati Washington sovjetski zunanji minister Gromiko, ki ga pričakujejo čez dva tedna. Sporočilo, ki ga je včeraj objavila Bela hiša in izjave nekaterih visokih funkcionarjev potrjujejo dejstvo, da je Brežnjev zavrnil Kis-singerjeve predloge glede ofenzivne jedrske oborožitve ter da je s svoje strani predložil ameriškemu državnemu tajniku vrsto protipred-logov, ki naj bi bili po mnenju nekaterih funkcionarjev ameriškega zunanjega ministrstva «nesprejemljivi». Tudi moskovski dnevnik «Izvest-ja» obravnava v svoji današnji številki obisk ameriškega zunanjega ministra v Sovjetski zvezi in ugotavlja, da je bil zahodni tisk odločno preveč pesimističen v pisanju o sovjetsko - ameriških pogovorih. «Izvestja» dodajajo, da je šlo za izredno zapletena pogajanja, katerih rešitve nikakor niso lahke. kot udarec dobrososedskim odno som med Jugoslavijo in Italijo in naporom za vzpostavitev miru ter odlečno podpirajo stališče jugoslovanske vlade. Danes so poslanci republike Makedonije na skupni seji vseh svetov, upoštevajoč mnenje izraženo v številnih protestih ljudstva Makedonije, sprejeli posebno deklaracijo, s katero podpirajo stališče zvezne vlade in zagotavljajo enotnost makedonskega ljudstva z vsemi ostalimi narodi in narodnostmi Jugoslavije v obrambi integritete SFRJ. Podobno deklaracijo je sprejela danes tudi skupščina Črne gore. V njej se najodločneje obsojajo zahteve italijanske vlade kot poskus kršitve mednarodnih sporazumov, udarec prizadevanjem za utrditev miru v Evropi in v svetu, kar ima lahko hude posledice. Skupščina Črne gore izraža odločnost ljudstva Črne gore, da nikomur ne dovoli napada na neodvisnost in drago plačano svobodo. B. B. BEOGRAD, 29. — Po dvodnevnem obisku v Rimu je prispel v Beograd perujski zunanji minister De la Flor. V Rimu se je sestal z italijanskim zunanjim ministrom Morom ter z notranjim ministrom Tavianijem. iiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitMiiiiiiiiiiiiiimmiMiiiiiiiiiiiiiMimimmiiiimimiiiiiiiiiiiiiiH SEJA KOMISIJE ZA MANJŠINSKA VPRAŠANJA PRI SZDLS Skrb matične domovine za porabske Slovence Na ugoden položaj slovenske manjšine na Mad. žarskem gotovo vpliva enakopraven položaj madžarske manjšine v Sloveniji in Jugoslaviji kulacijam ter nevarnostim inflacije in krog ali dva pogajanj z Moskvo, ' življenju». Zavrnpa ostavka La Malie z mesta tajnika republikanske stranke RIM, 29. — Na zasedanju vsedržavnega sveta republikanske stranke so z veliko večino glasov zavrnili odstep La Malfe z mesta političnega tajnika. Pred glasovanjem je poslanec Biasini dejal, da je zavrnitev ostavke obenem tudi potrditev politične linije republikanske stranke, ki jo je vedno zagovarjal La Malfa in ki jamči «stranki ugled in možnost, da bo še naprej ostala odločujoči dejavnik v italijanskem političnem (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 29. — Komisija za manjšinjska in izseljenska vprašanja pri republiški konferenci socialistične zveze je celotno današnjo sejo namenila razpravi o položaju porabskih Slovencev in o nalogah matične domovine, da z raznimi oblikami sodelovanja in pomoči prispeva h kulturnemu in splošnemu razvoju porabskih Slovencev. Splošna ugotovitev je bila, da se je v zadnjih letih stanje porabskih Slovencev občutno izboljšalo in da obstaja vrsta raznih oblik sodelovanja med Slovenci na Madžarskem in matično domovino. Ugotovili so, da sta nova ustavna ureditev na Madžarskem in pa splošna politična usmerjenost omogočili boljše pogoje za kulturni razvoj manjšin in za njihovo enakopravnost z večinskim narodom. Nova madžarska ustava iz leta 1972 namreč zagotavlja enakopravnost vseh narodnosti, med drugim rabo materinega jezika, šolanje v materinem jeziku ter negovanje in ohranjanje lastne kulture. Sadovi tega se kažejo v tem. da je slovenščina dobila vidnejše mesto v šolah po slovenskih vaseh da se te šole lahko preskrbujejo s slovenskimi učbeniki, ki jih izdaja Državna založba Slovenije sku paj z budimpeštansko založbo, slovenska društva nemoteno izvajajo svojo kulturno dejavnost. Ni ovir za to, da razna kulturna društva iz Slovenije prirejajo med porab-skimi Slovenci razne kulturne prireditve. Sodelovanje in pomoč po-rabskim Slovencem se kaže tudi v prirejanju vsakoletnih tečajev za učitelje slovenščine, v organiziranju izletov dijakov slovenskih staršev iz Porabja v Slovenijo in podobno. Takemu ugodnemu razvoju je prav gotovo vzpodbudno pripomogel tudi enakopraven položaj, ki ga ima madžarska narodnostna skupnost v Sloveniji in Jugoslaviji. Pozitivno so delovali tudi številni stiki madžarskih in slovenskih predstavnikov pa prav tako okrepitev gospodarskega zlasti obmejnega gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in madžarskimi obmejnimi deli. Na seji so sklenili še bolj poživiti stike s porabskimi Slovenci, poglabljati vse oblike medsebojnega sodelovanja z obmejnimi kraji ter zlasti si prizadevati za tako krepitev gospodarskega sodelovanja z Madžarsko, ki bo prispevala tudi k gospodarskemu dvigu območja, kjer prebivajo porabski Slovenci. DRAGO KOSMRLJ Velika Britanija ukirila pomoč čilski junti LONDON. 29. - Britanska laburistična vlada je sklenila ukiniti vsakršno jMimoč čilski fašistični junti. Sporočilo je dal v parlamentu zunanji minister Callaghan, ki je dejal, da so bile že ukinjene vse dobave orožja Čilu. Vlada pa bo globalno proučila odnose s Čilom in omejila ali prepovedala izvoz v Čile ter razveljavila tudi že obstoječe pogodbe o izvozu v to državo. Londonska vlada je tudi odpovedala vojaške manevre, ki bi morali biti na sporedu v prihodnjih mesecih v čilskih teritorialnih vodah. Sicer pa čilskim fašistom ne bo zmanjkalo pomoči iz tujine. Ameriška vlada pripravlja namreč podvojitev kreditov vojaški junti. Novi krediti naj bi znašali okrog 50 milijonov dolarjev ter naj bi služili predvsem za reševanje gospodarske krize. Sklep washingtonske vlade baje še ni bil objavljen zaradi ostrega nasprotovanja dela kongresa. DUNAJ, 28. — Na tridesetem plenarnem zasedanju konference o skrčenju oboroženih sil v srednji Evropi sta danes spregovorila vodja delegacije Vzhodne Nemčije Oeser ter Američan Resor. Glasnik ameriške delegacije je izjavil, da je bilo vzdušje na sedanjem zasedanju konstruktivno. Septembra kongres vsedržavne zveze ii&l. novinarjev RIM, 29. — V italijanskem glavnem mestu se je zaključilo zasedanje vsedržavnega sveta italijanske zveze časnikarjev, na katerem so sklenili, da bo 14. kongres vsedržavne zveze časnikarjev v septembru. Kraj in datum bo izvršni odbor določil kasneje. V teku zasedanja je vsedržavni svet odobril dve resoluciji, ki zadevata časopis «Gazzetta del Popolo». V prvem izražajo solidarnost italijanskih časnikarjev z uredniki in z drugimi uslužbenci turinskega dnevnika ter odobravajo sindikalno linijo, ki ji je sledil vsedržavni svet. V drugi pa obsojajo način, s katerim so lastniki turinskega podjetja enostransko sprejeli sklep, da časopis prodajo, ne da bi se predhodno posvetovali z uredniškim odborom Na današnji seji bo vlada proučila poročilo o gospodarskem položaju v državi v lanskem letu, ki ga mora predložiti parlamentu najkasneje do konca marca. Medministrski odbor za proračun in gospodarsko načrtovanje pa je sprejel včeraj vrsto važnih sklepov za naložbe na področju javnih del, kmetijstva, ljudskih gra- denj in šolstva. Odbor je razdelil med deželnimi upravami 204 milijarde lir za razvoj kmetijstva. Med pogovori med jugoslovanskim predsednikom Titom in egiptovskim predsednikom Sadatom sta oba državnika ugotovila po- trebo po temeljiti spremembi obstoječih gospodarskih odnosov, ki so bili določeni v kap talistični dobi in ne ustrezajo sodobnemu razvoju sveta. Tito je poudaril tudi potrebo po čimprejšnji uresničitvi sklepov alžirske konference. E-giptovski predsednik je v vsem soglašal s Titom in se zahvalil Jugoslaviji za izdatno pomoč, ki jo je nudila Egiptu za časa oktobrske vojne. Generalni pravdnik pri kasacij-skem sodišču je včeraj izjavil, da bi po njegovem mnenju morali združiti proces proti fašistom Fredi, Venturi in Pozzanu s procesom proti Valpredi in zaupati združeno obravnavo catanzarske-mu porotnemu sod šču. Odvetniki Valprede pa so poudarili, da odločno nasprotujejo združitvi, ki je tako pravno kot politično in moralno neumestna, kot je poudarilo tudi catanzarsko sodišč«. V mn 5 KRITIČNIM TRŽAŠKIM GOSPODARSKIM POLOŽAJEM Sestanek med tajništvi KPI in PSI in enotno sindikalno federacijo Obvoza PSI za posredovanje pri vodstvu stranke ■ KPI se odioino zavzema za edino učinkovit enotni nastop V preteklih dneh se je sindikalna federacija CGIL, CISL in UIL sestala s tajništvoma KPI in PSI, s katerima je razpravljala o grozeči gospodarski krizi in zlasti o težavah tržaškega gospodarstva. Iz obeh sestankov so izdali uradni poročili, v katerih stranki navajata nekatere podrobnosti razgovora. Tako pravi uradno poročilo PSI, da so na sestanku zastopali socialistično stranko pokrajinski tajnik Lucio Ghersi, odgovoren za krajevne uprave Saverio Giacchetti in odgovoren za gospodarska vprašanja Bruno Mislei. Po sestanku je bilo izdano sporočilo, v katerem se izraža zadovoljstvo socialistov za koristne dosežene skupne zaključke glede osnovnih vprašanj pristanišča, pomorstva in glede perspektiv krepitve krajevnih ladjedelnic. Poročilo PSI nadaljuje, da so v celoti osvojili predloge sindikalnih organizacij za čim hitrejšo odobritev zakona o preureditvi pomorstva na osnovi že znanih sporazumov med vlado in sindikalnimi zvezami. Poleg tega so socialisti zagotovili, da bodo takoj posredovali pri osrednjem vodstvu stranke, da se čim prej odobri drugi modri načrt, ki naj zagotovi tržaškemu pristanišču ustrezne zmogljivosti še zlasti v predvidevanju bližnjega odprtja Sueškega prekopa. V poročilu KPI pa je rečeno, da so tržaško federacijo zastopali pokrajinski tajnik Giorgio Rossetti, odgovoren za tovarne Giorgio Cancia-ni ter senatorja Paolo Sema in Silvano Bacicchi. Predstavniki KPI so podčrtali e-nakost pogledov z enotno sindikalno organizacijo glede poslabšanja položaja pomorstva in še zlasti glede Tržaškega Lloyda v luči preureditve pomorskih prog PIN. Govorili so tudi o neizpolnjevanju obvez CIPE za Tržaški arzenal in ladjedelnico Sv. Marka, zaskrbljujoče petrolejske dejavnosti in končno, da niso bila nakazana sredstva za najvažnejše tržaške infrastrukture. Tržaška federacija KPI je obžalovala, da ni prišlo do skupnega sestanka med strankami in sindikati ter je podčrtala, da je pripravljena podpreti pobude enotne sindikalne federacije, da se v deželni in na vsedržavni ravni odločno podčrta resnost tržaškega gospodarskega položaja in nujnost, da se ta vprašanja prične reševati na nov način. Federacija KPI je tudi ugotovila, da Rumor v svoji programski izjavi ni omenil pomorstva, kar potrjuje, da je treba osredotočiti napore v vladni smeri. KPI končno ugotavlja, da je ločitev političnih sil do sedaj privedla do poraznih rezultatov in da je treba doseči e-notnost v borbi, kot je bilo to narejeno v drugih italijanskih pokrajinah. S sindikati se je sestala tudi delegacija PRI. nameravana zapora vrstca S. Giusto, posl. Uga Spagnolija o referendu-najbolj prizadela. Ta ukrep bi hudo mu in o novi vladi. Predavanju prizadel delavke, ki imajo otroke in posl. Spagnolija, ki je podpredsed-zato je tovarniški svet Telettre, v nik poslanske komisije za pravosod-kateri so večinoma zaposlene ženske je in preiskovalne komisije za ob dal pobudo za shod, ki bo v sedežu tožni postopek, bo sledila razprava pri Domju. 0 V nedeljo ob 10. uri bo v dvorani v Ul. S. Nicolò 5 redna skupščina članov obtmiške bolniške blagajne. Po predsednikovem poročilu bodo izvolili novo vodstvo ustanove, izglasovali proračun in glasovali o spremembah pravilnika. Shod delavk zaradi zapore vrtca S. Giusto Tovarniški svet Telettre je napovedal za ponedeljek, 1. aprila ob 15. uri sestanek vseh delavk, ki jih bo JUTRI NA CESTAH AVTOMOBILI Z LIHO ŠTEVILKO NA TABLICI Jutri bodo lahko vozili avtomobili, katerih evidenčna tablica se konča z eno naslednjih številk: 1—3 — 5 — 7 — 9 Geofizikalni zavod še vedno zaseden Uslužbenci geofizikalnega zavoda nadaljujejo z zasedbo glavnega sedeža zavoda in tudi dveh postranskih sedežev. V sindikalnem boju so se jim včeraj pridružili tudi tisti uslužbenci, ki so začasno v Padovi, kjer z velikim elektronskim računalnikom preučujejo izsledke industrijske raziskave. • Jutri ob 10. uri bo v muzeju Re-voltella v Ul. Diaz 27 predavanje o sodobnih vprašanjih pri vodenju muzejev in urbanistiki. Ob 11. uri pa bo pod vodstvom vodiča ogled razstave «Trst od 18. stoletja do bodočnosti», ki je odprta v muzeju Mor-purgo v Ul. Imbriani. Včeraj na Proseku predavanje SPDT SPDT je organiziralo v Prosvetnem domu na Proseku ciklus predavanj. Sinoči je v Soščevi hiši predaval dr. Lupine o prvi pomoči v gorah. Izčrpnemu podajanju so prisotni sledili z velikim zanimanjem. Naslednje predavanje bo prihodnji četrtek, 4. aprila ob 19. uri. Prof. Marinka Pertot bo govorila o flori in favni gora. Predavanje posl. Spagnolija o referendumu in o vladi V ponedeljek bo ob 20. uri v dvorani v Ul. Madonnina 19 predavanje O V ponedeljek, 1. aprila bo ob 18.45 v kulturnem in umetniškem krožku v Ul. S. Carlo 2 predavanje Bia-gia Marina in Guida Tiberinija o knjigah in spisih Guida Miglie z ozirom na njegovo zadnje delo «Dentro ITstria». • Ulica Nordio bo zaradi del na telefonski napeljavi začasno zaprta za promet. Novo vodstvo PSDI Odv. Mario Bercè je v svojstvu predsednika pokrajinskega. kongresa PSDI poslal uradni seznam izvoljenih v vodilne organe pokrajinske federacije stranke na kongresu, ki je bil v Trstu 23. in 24. t.m. V pokrajinsko vodstvo so bili izvoljeni (po vrstnem redu števila prejetih preferenčnih glasov): Lucio Lonza, Claudio De Pulciani, Giuseppe De Gioia, Graziella Cairn, Fulvio Vancheri, Piero Tosi, Guerrino De Vecchi, Bruno Padovani, Giovanni Caglia, Bruno Fontano!, Mario Giacomini, Giorgio Turri, Mario Martini, Mario Zanni, Mario Bercè, Oberdan Pieran-drei, Giorgio Cesare, Bruno Betto-so, Fernando Angelelli, Mario Danza, Riccardo Benussi. Za vsedržavni kongres pa so bili izvoljeni naslednji delegati: Giu- seppe De Gioia, Antonio Camporeale, Fulvio Vancheri ih Giorgio Cesare. Bercè ugotavlja, da se je kongres vršil na osnovi ene same resolucije, ki je bila enotna in ki ne odraža resolucij, do katerih je prišlo v vsedržavnem okviru in da so se tudi volitve v pokrajinsko vodstvo vršile na osnovi ene sanie kandidatne liste. SINOČI V KULTURNEM DOMU Pianist Sergio Marengoni imeniten gost Glasbene matice Z blestečo tehniko in pristnim muziciranjem je izvajal skladbe Scarlattija, Rossinija, Clementija, Schumanna, Bartoka in Prokofjeva Sinočnji gost koncertnega abonmaja Glasbene matice je bil mladi italijanski pianist Sergio Marengoni iz Brescie, ki je pred tremi leti že koncertiral v tržaškem gledališču «Verdi», od tedaj do danes pa go stonai na številnih odrih v Italiji in v inozemstvu. Z njegovo vključitvijo v svoj abonma je Glasbena matica pomembno razširila krog svojih gostov - solistov in navezala prvi stik z italijanskimi koncertan ti v okviru svoje programske politike posredovanja kulturnih dobrin na glasbenem področju. Program s katerim se je predstavil, je panistu omogočil, da je uve Ijavil širok razpon svoje koncer tantne osebnosti, ki združuje v sebi blestečo klavirsko tehniko in poudarjeni lirični navdih. Obe ti last- .......................................................... V PRISOTNOSTI STAVKAJOČEGA OSEBJA Zavrnjen predlog o nujni obravnavi delovnega spora v deželni skupščini Odbor bo načel to vprašanje šele na eni izmed prihodnjih sej Včerajšnja seja deželnega sveta je potekla v znamenju precejšnje vznemirjenosti. Prvemu delu zasedanja je namreč prisostvovalo večje število deželnih nameščencev, ki so že pretekli teden stopili v dvanajstdnevno stavko in ki so včeraj zasedli dvorano v prepričanju, da bo deželni svet obravnaval tudi vprašanje stavke in njihovih zahtev. V začetku razprave je pred stavnik KPI Colli predlagal, naj bi deželni svet prekinil sejo in naj bi njegov predsednik sklical poseben sestanek načelnikov svetovalskih skupin, da bi predstavniki deželnega odbora po njihovem posredovanju sporočili skupščini potek pogajanj in morebitne rešitve iz sedanjega spora. Predsednik deželnega odbora je v odgovoru na Collijevo zahtevo de- Mniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuitiuiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiunuiiiiiiniiia SEJA OBČINSKEGA SVETA V MILJAH ZA REŠITEV LADJEDELNICE IN PROTI PETROLEJSKI LUKI Zastoj v «Cantieri Alto Adriatico» bi prizadel nad 800 družin Sinoči se je sestal na izredni seji občinski svet v Miljah, da bi razpravljal o vrsti vprašanj upravnega in gospodarskega značaja. V ospredju sta bili zlasti dve osnovni vprašanji, in sicer nova zaostritev polo-žala pri družbi Cantieri Alto Adriatico in vprašanje novih petrolejskih naprav v Miljskem zalivu. V zvezi s prvim vprašanjem je župan Millo naglasil, da je to pot že tretjič, da zaide miljska ladjedelnica v tak položaj, da ji z vso resnostjo grozi stečaj. Prvič je zašla na takšen rob družba Felszegy, pred tremi leti pa družba Naval-giuliano, nakar je ladjedelnico prevzela skupina zasebnikov (vodil jo je ladjar Napoleone, ki je pred kratkim odstopil z mesta predsednika upravnega sveta družbe Cantieri Alto Adriatico), ob finančni podpori Tržaške hranilnice in predvsem deželne finančne družbe Friu-lia. Sedaj je vrsta upnikov zahtevala stečaj družbe, iz razpoložljivih podatkov pa ni pravzaprav razumeti, v čem obstajajo težave ladjedelnice. Njene zadnje bilance so namreč aktivne, pa tudi naročil ji trenutno ne manjka. Kakršenkoli poskus, da bi od voditeljev družbe izvedeli za prave razloge krize, je ostal doslej brez pravega haska. Govori se, da je ladjedelnica sprejela naročilo za zadnji dve ladji po «blokiranih» cenah in da je poznejša podražitev surovin, polizdelkov in delovne sile povzročila primanj- IIIIIIMItlllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIf llllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllltlllll POLICIJA NI ZASLEDILA KRIVCEV Namerno zanetena požara pred obéino in pred sedežem sindikata C('dL-UIL Sindikati: gre za atentat v okviru prevratniškega načrta Prejšnjo noč so neznanci zanetili požara pred občinsko palačo in pred poslopjem, v katerem je sedež sindikata CCdL—UIL. V obeh primerih .so se poslužili smeti, ki so jih pobrali iz bližnjih nabiralnikov. Medtem ko plameni niso poškodovali občinske palače, je vhod v sedež na Trgu Papa Giovanni XXIII. utrpel precejšnjo škodo. Na Trgu Unità so plamene pogasili uslužbenci mestne čistoče pri drugem pa so morali poseči gasilci z motorno brizgalko. Policija še ni zasledila krivcev. Edina sled za krivci ali za krivcem je pričevanje načelnika oddelka za mestno čistočo Itala Troiana. Ko so izbruhnili plameni, je opazil priletnega moškega v temni obleki, ki se je nagli, oddaljil s trga. Po mnenju preiskovalcev požara nimata političnega obeležja. Ni mogoče mimo dejstva, da to ni prvi napad na sindikaine in politične sedeže v našem mestu. V svojem tiskovnem poročilu sindikat UIL opozarja na podobnost s požarom, ki so ga zanetili neznanci v sedežu CGIL februarja lani. Po mnenju UIL spada ta atentat v okvir podrob nih reakcionarnih načrtov, čeprav UIL noče izkoriščati v svoje namene tega kriminalnega dejanja, opozarja odgovorne oblasti, da morajo boljše poskrbeti za varnost delavskih sedežev. V nasprotnem primeru bodo morali delavci sami braniti vrednote republiške ustave, ki je izšla iz odporniškega gibanja. V znak solidarnosti z UIL so včeraj stavkali za krajšo dobo v nekaterih tovarnah, stavkajoči deželni u-sluzbenci pa so izglasovali dokument, v katerem ostro ožigosajo kriminalni napad na sindikat. Popoldne Se je sestalo vodstvo UIL, kateremu so številne organizacije in sindikati poslali solidarnostne brzojavke. Danes bo UIL vložilo prijavo proti neznancem, še enkrat upamo, sicer pa brez velikega prepričanja, da bodo kriminalce odkrili. kljaj, ki se po mnenju nekaterih suče na višini 2-3 milijard lir. V razpravo o tem vprašanju so posegli predstavniki vseh svetovalskih skupin, ki so na koncu soglasno sprejeli resolucijo, s katero občinski svet zahteva, naj se na posebnem sestanku z vsemi prizadetimi partnerji povsem razjasni položaj (kriza ladjedelnice prizadeva nad 800 družin), da bi lahko družno napeli vse sile, da se reši še zadnja ladjedelnica, ki gradi ladje v tržaški pokrajini. V zvezi z vprašanjem novih petrolejskih naprav, ki jih družbi SNAM in AQUILA nameravata u-resničiti v Miljskem zalivu, kjer naj bi uredili pomol za pristajanje tankerjev do 250.000 ton — to vprašanje še posebej zaostrilo zadnje o-nesnaženje miljskega pristana z večjo količino nafte — je občinski svet soglasno potrdil svoje nasprotovanje vsaki nadaljnji okrepitvi «petrolejske vloge» področja in ponovil veljavnost regulacijskega načrta občine, ki predvideva uporabo razpoložljivega prostora v zalivu in na kopnem za razvoj trgovskih dejavnosti in takšnih industrij, ki ne bodo predstavljale posebnih problemov z ekološkega vidika in ki bodo hkrati zagotovile primerno povečanje zaposlenosti v občini. Svet je ob tem izrazil upanje, da ga bodo podprle napredne sile tudi na pokrajinski in deželni ravni. # Jutri bodo zaprli retrospektivno razstavo slikarja Wilhelma Thonyja. Kdor si želi ogledati akvarele in druge slike tega znanega umetnika lahko torej izkoristi priložnost še danes od 10. do 13. ure in od 16.00 do 19.00 ter jutri od 10. do 13. ure. Th6-nyjeve slike so razstavljene v palači Costanzi. Upokojenki ukradli nad milijon Ur Komaj včeraj zjutraj se je 61-letna upokojenka Rita Indrigo vd. De Luca iz Ul. Concordia zavedela, da je izginila torbica, v kateri je hranila milijon- 250 tisoč lir. Torbico je skrbno spravila na dno omare v spalnici še predvčerajšnjim, preden je dopoldne odšla z doma. Domnevajo, da so se tatovi poslužili ponarejenih, ključev in da so zato precej dobro poznali žensko in njene navade. jal, da deželna vlada ni bila formalno pozvana, naj bi v okviru seje odgovorila na izrecen poseg v zvezi s stavko deželnega osebja in je izrazil pripravljenost načeti vprašanje šele na eni izmed prihodnjih sej. Proti prekinitvi seje se je izrekel tudi predsednik deželnega sveta Berzanti, češ da bi to navsezadnje lahko škodovalo poteku pogajanj v zvezi z zahtevami deželnih nameščencev. Komunist Bettoli se je zavzel za prekinitev seje in s tem podprl svojega kolego Gollija, demokristjan Ginaldi pa je zavzel odklonilno stališče. Predsednik Berzanti je dal Gollijev predlog na glasovanje, pri čemer se je večina izrekla proti prekinitvi seje: v tem smislu so glasovali pripadniki komunistične skupine, predstavnik Slovenske skupnosti in predstavnica Furlanskega gibanja. Komunisti so ob tem zapustili dvorano. V nadaljevanju seje je odbornik za kulturne in naravne dobrine Miz-znu odgovoril na vprašanje svetovalke Puppinijeve, ki se je bila zavzela za to, da bi deželno podjetje za gozdove pri svojem poslovanju uppštevalo poleg naravnega vaifstva tudi želje in zahteve prizadetega prebivalstva. Na zagotovila odbori nika je Puppinijeva izjavila, da je le delno zadovoljna z odgovorom. Dbželni svet je nato prešel nà obravnavo zakonskega osnutka, ki ga jie predložil v preteklem februarju deželni odbor in ki urejuje trgovske dejavnosti in poslovni urnik trgovin v Furlaniji - Julijski krajini. Razprava je potekala v skoraj prazrti dvorani, saj smo v določenem trenutku v njej našteli vsega le kakih 10 svetovalcev. O novi normi so kratko spregovorili svetovalci Persello (KD), Manzon (PSI), Rigutto (KD), Parigi (MSI) in Vitale (fSDI), ki so se vsi v glavnem strinjali z nujnostjo nove ureditve trgovinskih dejavnosti v naši deželi. Nato je predsednik prekinil sejo. Pesniško sporočilo o miru in kozmosu Sinoči je bila v Inštitutu za dramsko umetnost v Trstu (Istituto d’arte drammatica) na Trgu Pestalozzi produkcija slušateljev te malo znane ustanove, ki med italijansko mladino goji odrski izraz. Slušatelji so prikazali recitatimi program na temo «Poezija miru», ki ga je izbrala, zrežirala in naštudirala mlada tržaška igralka Ombretta Terdich. Pesmi Prevérta, Guillena, Nerude in Majakovskega so angažirano spregovorile o miru, njihovo sporočilo je podčrtovala posrečeno izbrana glasba in le mestoma tudi igra svetlobe in sence. Skromnost v odrskih prijemih je bila namerna in premišljena, saj je bilo ves čas poudarjeno predvsem humano sporočilo pesnikov. Dikcija nastopajočih je bila čista, mestoma je bil le kdo preglasen. V drugem delu sporeda je Dino Castelli pripravil zanimivo in po končnem rezultatu uspešno «Kozmično pesnitev» Sisinija Zuecha. Zvočni in svetlobni efekti so s sicer razdrobljenim besedilom ustvarili sugestivno vesoljsko atmosfero, kjer se človeške kategorije strahu in tesnobe, poguma in hrepenenja potencirajo v dimenzijah brez-krajnosti. Oba dela sporeda, angažirani, v današnji svet zagledani ciklus o miru, in abstraktna, shematizirana vizija človeškega sta se tako kot dva ekstrema lepo dopolnjevala. M. K. nosti mu dovoljujeta iztanjšano interpretacijo in prepričljivo vsebinsko oblikovanje glasbenih misli pogosto na ravni visoke virtuoznosti in s prebliski pristnega muziciranja. V prvem delu sporeda je izvajal najprej tri Scarlattijeve sonate, nato malo izvajani Rossinijevi klavirski skladbi «Petit Caprice» in «Tarantelle pur Sang» in še Cle-mentijevo Sonato op. 26 št. 2. Medtem ko je pri prvih dveh avtorjih izpričal suvereno prstno tehniko in posebej še pri Rossiniju ob manjših netočnostih nazorno interpretiral po eni strani značilno Rossinijevo igrivost, po drugi pa tudi romantično arioznost z izrazito vokalno zvočno barvitostjo (v Taran-telli), je Clementijevo sonato podal v lahkotni sproščenosti in zlasti v drugem stavku (Lento e patetico) z globoko interpretativno poglobljenostjo. V drugem delu so mu Schumannove «Otroške slike» op. 15 dopuščale pestro tematsko variranje, pri čemer je vsaki sliki nazorno vdahnil ustrezno razpoloženjsko tolmačenje z vrhunskimi dosežki zlasti v melodično sanjevi spevnosti. V Bartokovi suiti je pokazal, da mu tudi moderno oblikovane zvočne gmote ne delajo težav, nasprotno, z moško igro in s poudarjenimi fortissimi se je na moč približal Bar tokovi glasbi tudi v ritmičnem pogledu. Svoj spored je Marengoni zaključil s štirimi krajšimi Prokof-jevimi skladbami in tudi v njih zajel s sposobnostmi zrelega interpreta izviren skladateljev slog, ki niha od grotesknega impresionizma do skoraj «ekstatičnega lirizma». Na željo občinstva je dodal še Scarlattijevo sonato v briljantno sproščeni tehniki. Skratka, lep koncertni večer z mojstrom, ki ga bomo vedno radi poslušali. j. k. Gledališča Prosveta Moški pevski zbor «Valentin Vodnik» iz Doline priredi danes, 30. t.m. ob 20.30 v dvorani na Hrpeljah samostojni celovečerni koncert. iiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiimiimfiiiiiiniiiiiimiiutuiiniiuiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiuiiiiiiiii Poročilo predsednika M. Križmančiča na sinočnjem občnem zboru Uspešno delovanje pokrajinskega združenja rejtev v 1973. letu Poleg običajnega dela je združenje priredilo razstavo goveje živine in poskrbelo za skupen nakup močnih krmil Sinoči je bil v Bazovici občni zbor pokrajinskega združenja rejcev, ki se ga je udeležilo veliko število članov. Poročilo o delovanju združenja je podal predsednik Miro Križmančič, ki je uvodoma orisal stanje živinoreje v Italiji. Pri tem je poudaril močno upadanje te dejavnosti, ki ni dovolj donosna, da bi se izplačala. Samo v naši deželi se je lani število hlevov zmanjšalo za 13 odst. in z njimi skoraj 5.000 molznic. Križmančič je nato orisal pomanjkljivosti v zakonodaji o živinoreji in poudaril pomen osnutka deželnega zakona, ki je sedaj v pripravi, in ki bo nedvomno občutno pripomogel k rešitvi živinoreje v naši deželi iz hude krize. Križmančič je nato prešel k poročilu o delovanju «druženja v letu 1973. Najprej je govoril o statutarni dejavnosti, ki obsega morfološko in funkcionalno kontrolo živine. Združenje vzdržuje tudi rodovniško knjigo sivo - rjave pasme. Dne 31. decembra je bilo v rodovniški knjigi vpisanih 863 glav živine, to je 5 odstotkov več kot prejšnje leto. Nadzirali so 743 krav, kar je 2 odst. manj kot prejšnje leto. Molznost krav se je v zadnjih dveh letih zvišala od 3.665 na 3.777 litrov mleka letno, popreč ni odstotek maščobe pa je nara sel od 3,62 na 3,67 odst. Zadovo- Pretakala sta bencin Iz sorodnikovega avta Po zadnji podražitvi bencina so se spet pojavili «vampirji», ki ponoči kradejo bencin iz rezervoarjev parkiranih avtov. Taka tatova je opazila prejšnjo noč neka ženska v Ul. dell'Eremo, ki je nemudoma poklicala policijo. Izkazalo pa se je, da sta pretakala bencin iz avtomobila sorodnika, ki jima je pretakanje dovolil. Ijivi so tudi dosežki morfoloških pregledov. Zanimive pa so še druge pobude, ki jih je združenje izvedlo v letu 1973. Med temi je treba omeniti predvsem I. pokrajinsko razstavo živine vpisane v rodovniško knjigo, ki jo je združenje priredilo v Bazovici v sodelovanju s kmetijskim nadzomištvom. Razstavljenih je bilo približno 120 krav in junic in kljub slabemu vremenu je razstava dobro uspela. Domači rejci in strokovnjaki, zlasti pa strokovnjaki iz sosednih pokrajin, so bili prijetno presenečeni nad kakovostjo naše živine in so se laskavo izrazili o selektivnem delu, ki so ga opravili rejci. Veliko pozornost je vzbudil tudi pokrajinski sejem živine za zakol, ki je bil v naši pokrajini novost in so zato marsikateri gledali nanj z nezaupanjem. Sejem pa je pokazal, da so bili dvomi neutemeljeni, saj je prepričal rejce o koristnosti te pobude. Zato je združenje mnenja, da je treba nadaljevati po tej poti in so v teku priprave za drugi sejem, ki bi moral biti sredi aprila. Da pa bo ta sejem uspel, bo treba tam razstaviti vsaj 35 glav živine, sicer so organizacijski stroški previsoki in bi se sejem ne izplačal. Ob koncu svojega poročila je predsednik Križmančič omenil še eno pobudo, ki so jo rejci zelo cenili. Gre za skupni nakup močnih krmil, ki jih je združenje kupilo neposredno v tovarni. Pri nakupu teh krmil so rejci prihranili približno 2.000 lir pri stotu krmil. Križmančič se je še zahvalil za sodelovanje vsem ustanovam in posameznikom, ki so pomagali združenju pri opravljanju nalog, ki si jih je zadalo, predvsem deželnemu odborništvu za kmetijstvo, pokrajinskemu nadzorništvu za kmetijstvo, pokrajinskemu živinozdravni-ku in predvsem osebju združenja za vestno delovanje v korist naše živinoreje. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE v Trstu gostuje s predstavo E-duarda de Filippa «Božič pri Cu-piellovih» danes, 30. t. m., ob 20. uri v Ajdovščini in v ponedeljek, 1. aprila ob 19.30 v Hrpeljah - Kozini: jutri, 31. t. m. ob 20. uri v Kobaridu s predstavo F. Bevka -B. Grabnerja «Kaplan Martin Čedermac». SAG Slovensko amatersko gledališče v Trstu gostuje jutri, 31. marca, ob 17. uri v Marijinem domu pri Sv. Ivanu s satiričnim kabaretom M. Košuta, A. Rustja, S. Verča in A. Kralja «Dlaka v jajcu». Nepreklicno zadnjič! OBČINSKO GLEDALIŠČE «G. VERDI» Danes ob 18. uri ponovitev Bellini-jeve opere «Capuleti in Monteccni». Dirigent Bruno Bartoletti. Vlogo Romea bo danes pel tenor Renzo Casellato. Vstopnice so na razpolago pri gledališki blagajni. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom Karl August Corner P E P E L K A Pravljica v štirih dejanjih Prevod: Scena: Koreograf: Kostumi: Glasba: Režija: Fran Govekar Demetrij Gej Selma Micheluzzi iz fundusa SSG Aleksander Vodopivec ADRIJAN RUSTJA V torek, 2. aprila ob 15.30 SPD «TABOR» — Opčine Mladinski dramski odsek ponovi danes 30. t.m., ob 15.30 v Prosvetnem domu na Opčinah mladinsko igro SNEGULJČICA Vabljeni otroci otroškega vrtca, učenci osnovne in dijaki srednje šole. Amaterski oder Prosek - Kontovel V nedeljo. 31. marca ob 17. uri v Prosvetnem domu na Opčinah Thomas Brandon «CHARLYJEVA TETKA» veseloigra v treh dejanjih iSŠMi BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TRST - UL F FIL7I 10 < 38-101. 30-045 URADNI TEČAJ BANKOVCEV S sinočnjega občnega zbora v Bazovici Ameriški dolar Funt iterling Švicarski frank Francoski frank Nemška marka Avstrijski šiling Dinari debeli drobni 625.— 1500.— 208,25 134,— 247,— 33,60 38,50 38,50 MENJALNICA vseh tujih valut Danes, 30. marca 1974 bo ob 20.30 igral v dvorani šolskih sester v Bdristu"'1 '“J‘ <'•-ji'i' ansam bel « T A I M S » s pevcema NADJO in DAVORINOM Sodelujeta: Mohorjeva družba iz Celja in Tovarna gramofonskih plošč HELIDON iz Ljubljane Ne zamudite, čaka Vas presenečenje! Včeraj-danes Danes, SOBOTA, 30. marca BRANIMIR Sonce vzide ob 5.49 in zatone ob 18.30 — Dolžina dneva 12.41 — Luna vzide ob 9.55 in zatone ob 0.57. Jutri, NEDELJA, 31. marca BOGOMILA Vreme včeraj: najvišja temperatura 13,5 stopinje, najnižja 10,4, ob 19. uri 12,4 stopinje, zračni tlak 1018,3 mb, stanoviten, veter 4 km na uro vzhodnik, vlaga 83-odstotna, nebo oblačno z zameglenostjo, morje mimo, temperatura morja 12 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI Dne 29. marca 1974 se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo pa je 13 oseb. UMRLI SO: 75-letni Renato Grat-ton, 81-letni Mario Lanza, 23 dni star Andrea Flego, 82-letna Maria Mertineilo vd. Spocher, 54-letni Giovanni Tisman, 73-letna Giuseppina Rigutti vd. Gessi, 67-letni Giovanni Parola, 54-letna Giovanna Massaro por. Riavic, 66-letni Carlo Sancin, 47-letni Nicolò Alberti, 52-letna Olimpia Marassi por. Veglia, 70-letni Pietro Maraspin, 67-letni Antonio Orasti. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AlTEsculapio, Ul. Roma 15: INAM, Al Cammello. Drevored XX. septembra 4: Alla Maddalena, Istrska ulica 35. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Pizzul - Cignola, Korzo Italia 14; Prendini, Ul. Tiziano Vecellio 24; Serravano, Trg Cavana 4. LEKARNE V OKOLICI Boljunec (tel. 228-124): Bazovica (tel. 226-165): Opčine (tel. 211-001): Prosek (te). 225-141); Božje polje — Zgonik (tel. 225-596) ; Nabrežina (tel. 200-121): Sesljan (tel. 209-197): Žav-Ije (tel. 213-137); Milje (tel. 271-124), Ariston — I.N.C. 16.00 «La circostanza». Barvni film režiserja Erman-na Olmija. La Cappella Underground» predvaja danes ob 19.00 in 21.00 «L’uomo che visse nel futuro» (1960), ki ga je režiral George Pal. V glavnih vlogah igrata Rod Taylor in Yvette Mimieux. Nazionale 15.30 «Un tipo che mi piace». Barvni film režiserja Leloucha. V glavnih vlogah igrata Jean Paul Beimondo in Annie Girardot. Excelsior 15.30-17.45-20.00-22.15 «A Venezia, un dicembre rosso shocking». Barvni film v katerem igrata Julie Christie in Donald Suther-land. Prepovedano mladini pod 18. letom. Grattacielo 16.00 «La governante». Martine Brochard, Turi Ferro, A-gostina Belli. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Fenice 14.30 «I guappi». Barvni film, v katerem igrajo Claudia Cardinale, Franco Nero in Fabio Testi. Prepovedano mladini pod 14. letom. Eden 16.00—18.00—20.00—22.20 «Peccato veniale». Barvni film. Igrajo Laura Antonelli, Lilla Brignone, Alessandro Momu, Lino Toffolo. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ritz 16.00 «L’arbitro». Barvni zabavni film. V glavnih vlogah igrata Landò Buzzanca in Joan Collins. Aurora 16.30—19.20 «La grande abbuffata». Barvni film. Igra Ugo Tognazzi. Prepovedano mladini pod 18. letom. Capitol 16.30 «Ad un’ora della notte». Barvni film. V glavni vlogi Elisabeth Taylor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Cristallo 16.30 «La polizia sta a guardare». Barvni film. V glavni vlogi i-gra Enrico Maria Salerno. Impero 16.30 «Come si distrugge la reputazione del più grande agente segreto del mondo». Barvni zabavni film. Igra Jean Paul Beimondo. Filodrammatico 16.30 «La ragazzina». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 16.00 «Il mio nome è nessuno». Barvni film. Igrata Teren-ce Hill in Henry Fonda. Ideale 16.00 «Una colt in mano al diavolo». Barvni western film, v katerem igrata Robert Wood in William Berger. Vittorio Veneto 16.30 «La mia legge». Barvna detektivka, v kateri igrata Alain Delon in Simone Signoret. Abbazia 16.00 «Campa carogna, la taglia cresce». Barvni western film. Igrata Gianni Garko in Stef-fen Boyd. Astra 16.30—21.45 «Che cosa è successo tra mio padre e tua madre?» Barvni film. Igrata Jack Lemmon in Juliet Mills. Radio 16.00 «Dalla Cina con furore». Barvni film. V glavni vlogi igra Bruce Lee. Kino Iris • Prosek 19.30 «Cabaret». Barvni film, v katerem nastopa Lisa Minelli. SLOVENSKA PROSVETA iz Trsta vabi na predstavo JARA MEŠČANKA (Pogospodena butica) Drevi ob 20. uri v Finžgarjevem domu na Opčinah gostuje šentjakobsko gledališče iz Ljubljane. Ponovitev v Marijinem domu v Rojanu jutri ob 17. uri. 1 HRB ŠD Polet priredi jutri, 31. marca avtobusni izlet v Fiancavano. Vpisovanje v trgovini čevljev Malalan na Opčinah, Proseška ulica 18, tel. 212136 Odhod ob 6. uri izpred Prosvetnega doma na Opčinah. Razstave V Tržaški knjigarni razstavlja l-ju bica Ščuka • Savernik akvarele z gorsko motiviko in rožami. Razstava bo trajala do konca marca. Do zadnjega tega meseca bo v krožku «Il Carso», v Ul. Mazzini, razstavljal svoja dela Pietro Grek. V galeriji Tergeste je odprl razstavo slikar Silvano Delise, ki bo razstavljal do 5. aprila. V galeriji Cartcsius bo Stefan Poz-mandy razstavljal do 4. aprila. V prostorih Centro Friulano Arti Plastiche v Vidmu, v Ul. Springer 14 razstavlja svoja dela tržaški slikar prof. Avgust Černigoj. V galeriji Tribbio (Piazza vecchia 6) razstava videmskega slikarja Freda Pittina. Razna obvestila Mladinski krožek Trst, Ul. Ginnastica 72, vrti danes, 30. marca ob 16. uri film «Solo sotto le stelle» v režiji Davida Millerja. Sledi ob 19.30 družabnost. Vstop izključno z vabilom. Člani lahko rezervirajo vabilo samo v petek pred sobotnim večerom od 14. do 15. ure in od 19. do 20. ure na tel. 793)67 ali pa na sedežu krožka. Pred začetkom prireditve se vabila ne delijo. Vabljeni! Prispevki Namesto cvetja na grob Srečka Milkoviča daruje Lojze Žagar (Pa-drieje 32) 2.000 lir za ŠZ Gaja. Po dolgi in mučni bolezni nas je za vedno zapustil naš dragi oče, ded, praded in brat SREČKO MILKOVIČ (SLAVČEV) Pogreb dragega pokojnika bo danes, 30, marca, ob 15.15 iz hiše žalosti Gropada št. 23 na domače pokopališče. Žalujoči hči Klara, ler sinova Milko in Zoro z družinami, brat Vladimir in sestra Avguština ter drugo sorodstvo Oropada, Bani, 30. marca 1974 30. marca 1974 NA POKRAJINI SE JE PRIČELA RAZPRAVA O PREVERJANJU PROGRAMA Panizon (KPI) o političnih težavah leve sredine v vseh krajevnih upravah Gozzi (KD) je podrobno obravnaval reformo psihiatrične bolnišnice Na četrtkovi seji tržaškega pokrajinskega sveta se je pričela razprava o preverjanju programa pokrajinske uprave, v katero je med drugimi svetovalci za KPI posegel Panizon, ki je najprej orisal vsedržavni politični položaj. Svetovalec je ugotovil, da je bila po padcu desničarske vlade ustanovljena levosredinska vlada, ki je najprej pokazala nekaj prebliskov novosti, potem pa se je izkazalo, da ni bila sposobna odgovoriti stvarnim potrebam in je padla tudi zaradi ljudskega pritiska, ki je prišel do izraza s splošno stavko. Sedaj imamo opraviti z novo vlado, kateri so komunisti že jasno napovedali svojo odkrito in popolno opozicijo, saj ta vlada očitno skuša prikriti škandale in ni sposobna izvesti nobene korenite reforme. Panizon je nato prešel na tržaški politični položaj in je ugotovil, da se pri nas mnogo govori o stabilnosti leve sredine, ki pa je v resnici ni. Kot dokaz je navedel neuspelo preverjanje na občini, za-pletetne zadeve s preverjanjem devinsko - nabrežinske občinske u-prave in zadnje dogodke na pokrajini, kar dokazuje, da je formula leve sredine v resnih dežavah. Komunisti zahtevajo, da se sedaj vr ši na pokrajini demokratično preverjanje o delu in o vlogi pokrajine in to predvsem zaradi osnovnih vprašanj tržaškega gospodarstva, saj so tem vprašanjem ostala povsem podrejena. Komunisti so odločno proti pretvarjanju Trsta v petrolejsko pristanišče, ki pomeni gospodarsko škodo in ekološki propad. V tej zvezi je Panizon nave del še druga vprašanja ki zadevajo pomorstvo in pristaniške dejavnosti, ustvarjanje nove industrije in zagotovitev polne zaposlitve tudi kvalificirane delovne sile. Panizon je napovedal, da bo svetovalska skupina KPI o teh vprašanjih predstavila resolucijo in da bo zahtevala, da se razpravlja o enotnem nastopu v korist delavskega razreda in celotne skupnosti. Demokristjan Gozzi pa je obravnaval reformo psihiatrične bolnišnice in najprej ugotovil, da je bila tržaška bolnišnica klasična, čeprav ne med najslabšimi, ko jo je prevzela sedanja pokrajinska uprava. Bolnišnica klasičnega tipa pa pomeni zaprto bolnišnico, ki odgovarja skrajnemu individualizmu potrošniške družbe in zakonu iz 1904. leta, ki govori, da je bolnišnica prostor, kjer se bolniki «nadzorujejo in zdravijo». Bolnikov ie bilo takrat 1280 v dvajsetih paviljonih, od katerih je bil samo eden odprtega tipa. Z reformo, ki jo je želela pokrajinska uprava in ki je bila še pospešeno izvedena, ker jo vodi prof. Basaglia, so se razmere spremenile in so vsi paviljoni povsem odprti, zmanjšala se je tudi pregraja med bolnikom in zdravnikom ter bolničarjem in prihaja do ponovnega stika med bolnikom in okolico. Gozzi je nato obravnaval razne kategorije bolnikov in ugotovil, da še vedno dajejo nekaterim ozdrav Ijenim finančno pomoč, ker jim ne morejo zagotoviti sprejema v družbi in ker po drugi strani tudi ne smejo dopustiti, da bi morali spati po klopeh v parkih. Sedaj je v bolnišnici 577 bolnikov, od teh 176 prisiljenih, 461 prostovoljnih in 285 gostov, skupaj 862 torej 418 manj, kot jih je bilo pred štirimi leti. Ne gre pa seveda samo za številčne razlike, ki so zelo važne, temveč tudi za bistveno spremenjeno strukturo. Svetovalec je nadaljeval s kritičnim orisom naporov, da se reforma psihiatrične bolnišnice vključi v splošno zdravstveno reformo, saj prihaja do resnih težav, ker ni mogoče istočasno ustvarjati krajevne zdravstvene strukture, ki bi morale reševati vprašanje umskega zdravljenja pri koreninah. Nič manj važen pa ni tudi odnos do socialne stvarnosti, v katero so vključeni bivši bolniki. Zakonski osnutek KPI o strokovnem izobraževanju Svetovalska skupina KPI v deželnem svetu je te dni predložila zakonski osnutek (podpisali so ga svetovalci Bergomas, Bosari, Colli in De Cecco), ki uvaja nova pravila za strokovno izobraževanje v naši deželi. Predlagatelji v obrazložitvi poudarjajo, da bo mogoče doseči primerne izboljšave na področju strokovnega izobraževanja samo v okviru splošne preosnove višjega srednjega šolstva v Italiji. Kljub temu pa zakonski osnutek vnaša nekaj sprememb v obstoječo deželno zakonodajo, in to predvsem v luči skorajšnjega prehoda ustreznih prisotnosti od raznih državnih ustanov na deželo Furlanijo - Julijsko krajino. Deželni zakon štev. 35, ki sedaj u- reja področje strokovnega izobraževanja — naglašajo nadalje predlagatelji novega zakonskega osnutka — določa le vrsto finančnih posegov za okrepitev tovrstnega izobraževanja, ne odpira pa nobene možnosti kar se tiče izbir in programov- Zakonski osnutek predvideva, da se pristojnosti glede strokovnega izobraževanja prenesejo na občine in njihove konzorcije, s čimer bi bila odpravljena nevarnost, da bi državne ustanove za strokovno izobraževanje na našem področju enostavno zamenjala podobna zapletena organizacija deželnega obsega. Po zakonskem osnutku KPI naj bi ustanovili poseben organ, ki naj bi ga sestavljali predstavniki sindikalnih in drugih organizacij in ki naj bi pregledoval ustrezne načrte deželnega sveta. Osnutek navaja tudi pravice študentov, določa nadzorstvo nad prispevki, namenjenimi zasebnim ustanovam in usklajuje pravice in dolžnosti učečega in pomožnega o-sebja s pravicami in dolžnostmi, ki veljajo na državnih višjih srednjih šolah. Enotna odbora Sv. Jakoba in Barkovelj pri sindikalni federaciji S SEJE OBČINSKEGA SVETA V KRMINU Hvalsivo ob ipsko-iplovarfi map si želi odpm sporov io min sole Občinski svet v Krminu izglasoval resolucijo, v kateri je izražena želja po ureditvi sporov med sosednima državama SINDIKATI ZA ALTERNATIVNI NAČRT HITRE CESTNE ZVEZE Severna vpadnica je povsem nepotrebna in škodljiva Enotni odbor prebivalcev Sv. Jakoba, Pončane, Magdalene, Kolon-kovca, Rovt, Ratinare, Lonjerja in enotni odbor prebivalcev Barkovelj sta se v ponedeljek, 25. marca sestala s tajništvom Federacije CGIL-CISL-UIL, s katerimi so razpravljali o hitrih cestnih zvezah. Oba odbora sta ponovila znano stališče o hitrih cestnih zvezah, saj so za to moderno povezavo, istočasno pa proti obstoječemu načrtu občinskega odbora. Od odbora zahtevata, da se za južno vpadnico (pomol sedem — križišče na Padri-čah) izdela alternativni načrt, tako da se ne bo dotaknilo naseljenih okrajev in da se bo omogočilo primerjavo in končno izbralo tistega, ki bo povzročil najmanj ŠKode. Za severno vpadnico" pa so mnenja, da je nepotreben in škodljiv , dvojnik, saj splošni regulacijski načrt že predvideva drugačno povezalo med starim in novim pristaniščem. Pokrajinsko sindikalno tajništvo je podčrtalo, da vztraja na stališču, ki ga je že obrazložilo na zborovanju v kinu Moderno, ko so se izrekli proti sedanjemu načrtu, zato da bi občina poiskala atlernativne rešitve, ki ne bi povzročile takšne škode. Hitra cestna povezava je nujna za tržaško gospodarstvo, zaradi česar sindikalna federacija poziva občinski odbor naj ne izgublja časa in naj preuči predloge obeh odborov, ki jih je osvojila tudi federacija. Ob zaključku so predstavniki sindikalne federacije po novno podčrtali enotnost pogledov z obema odboroma in so predlagali redne sestanke. mih alpskega področja in ostale Evrope. Prvo tovrstno srečanje, z naslovom «Alpe in Evropa», je bilo lani v Milanu. V italijanski komisiji so predstavniki naslednjih dežel: Furlanija - Julijska krajina, Lombardija, Tridentinsko - Gornje Poadižje in Piemont. Komisijo vodi predsednik deželnega odbora Lombardije Bassetti. Na lanskem srečanju so predstavniki i-talijanskih dežel in tujih držav razpravljali o problemih s področja zunanje politike, razumništva in mladine. Predsedstvo ministrskega sveta o-pozarja, da zapade 30. aprila t.l. rok za vlaganje prošenj za prispevke za izdajanje*»vij kulturne vsebine. Prošnje na kolkovanem papirju je treba nasloviti na Predsedstvo ministrskega sveta — Komisija za podpore revijam kulturne vsebine — Ul. Po 14, Rim. Zainteresirani lahko prejmejo vse podatke na tiskovnem uradu prefekture. Mizzau v italijanskem odboru «Alpe-Evropa» Predsednik deželnega odbora Co-melli je poveril odborniku za naravne in kulturne dobrine Mizzauu nalogo, naj zastopa našo deželo v okviru italijanske komisije za stike med Alpami in Evropo. Gre za komisijo, ki bo razpravljala s predstavniki Avstrije, Jugoslavije, Zahodne Nemčije, Švice in Francije o kulturnih in zgodovinskih proble- Občinski svet v Krminu si želi čimprejšnjo rešitev nesporazuma med Italijo in Jugoslavijo ter obnovitev in nadaljevanje mirnega sožitja ob meji. Krminski občinski svetovalci, ki so se na redni seji sestali v petek zvečer, so soglasno sprejeli resolucijo, ki so jo v tem smislu sestavili zastopniki strank in sicer Stecchina (KD), Gradnik (PSDI), Žara (PSI), Rizzieri (KPI). V resoluciji je izraženo zadovoljstvo zaradi pozitivnih rezultatov, ki so se dosegli pri nas ob meji s sodelovanjem med ljudmi in ustanovami, vštevši sodelovanje med občinama Krmin in Nova Gorica. Zaradi tega je treba_ nadaljevati s tem sodelovanjem in če pride do zastoja, obnoviti ga, tako da bo naša meja tudi vnaprej najbolj odprta v Evropi. Morebitne nesporazume in spore naj obe državi čimprej u-gladita ter odstranita. Resolucija krminskega občinskega sveta je zelo važna in pozitivna, ker je, če se ne motimo, prva, ki jo je na Goriškem sprejel izvoljeni svet. Izraža seveda zaskrbljenost prebivalstva, ki živi ob meji in ki se je navadilo živeti v miru, v medsebojnem spoštovanju, v razvijanju prijateljskih odnosov in tudi v odpravi morebitnih nesporazumov ter v čimprejšnji ureditvi še odprtih vprašanj, kot sta vprašanje pravne potrditve celotne državne meje med Italijo in Jugoslavijo. Zaključen seminar za slovenske šolnike V Gorici se je včeraj zaključil tridnevni seminar za slovenske šolnike, ki ga je priredilo šolsko skrb ništvo v Gorici v sodelovanju s pedagoškim svetovalcem za slovenske šole iz Trsta. Na seminarju so slovenski profesorji in učitelji po slušali zanimiva predavanja strokovnjakov univerz in višjih šol iz Ljubljane in Maribora. Danes se bo v slovenskih osnovnih in srednjih šolah na Goriškem nadaljeval, po tridnevnem premoru, reden pouk. bistvu zanika dosedanje dokumente vlade o urejanju in nadaljnjem razvijanju dobrih sosedskih odnosov. «Posebej preseneča dejstvo,» je dejal govornik, «da je italijanska vlada nastopila z noto take vsebine prav v času, ko so očitni napori vseh naprednih sil v svetu in posebej v Evropi, da se iz mednarodnih odnosov odstrani vse, kar preprečuje medsebojno zaupanje da se s pomočjo sporazumevnega dogovarjanja gradijo temelji trdnega in trajnega miru. Že dosedanji odmevi v napredni Evropi in svetovni javnosti kažejo, da je poskus grobega poseganja v suverene pravice in ozemeljsko celovitost držav nesprejemljiv anahronizem v 70 letih XX. stoletja.» Slednjič je govornik izrazil prepričanje v moč demokratičnih sil italijanske družbe, da bodo podpirale nadaljnjo krepitev in razvoj enakopravnih dobrososedskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo. Z velikega zborovanja v Novi Gorici so poslali protestno pismo pred- 20.000 ljudi v Novi Gorici Težave s proračunom v triiški občini Na zadnjih dveh sejah občinskega sveta v Tržiču so župan in odborniki prebrali poročila o letošnjem občinskem proračunu. Z začetkom razprave so demokristjani in socialdemokrati, ki vodijo občino, precej časa zavlačevali, ker je en demokristjanski svetovalec, prof. Ferrari, že več časa bolan in brez njegovega glasu ne bi mogla ta večina izglasovati proračuna. V Tržiču imajo namreč demokristjani in socialdemokrati en sam glas večine v občinskem svetu in je zato vsak glas dragocen. Ko je na četrtkovi seji župan povedal, da bo oboleli svetovalec prišel izrecno na sejo 10. aprila, da bi glasoval za proračun, so ga komunistični svetovalci ostro grajali. tudi ker so takrat bili v dvorani prisotni, poleg šestih demo-kristjanskih odbornikov samo trije svetovalci te stranke, pet pa jih je bilo odsotnih. (Nadaljevanje s 1. strani) z oživljanjem sil- fašizma iz druge svetovne vojne.» Govornik se je nato dotaknil ne katerih občasnih nesporazumov, ki so nastali med obema državama, zaradi uradnih in neuradnih izjav predstavnikov italijanske vlade, ki so dopuščale različna tolmačenja Zadnja nota pa po njegovih bese dah izpodkopava vse, kar je bilo doseženo v zadnjih desetletjih tudi zaupanje ljudi ob meji ter v vije tovarišu Titu. V njem med drugim poudarjajo: «Primorski ljudje, ki živimo ob meji še posebej odločno zahtevamo, da se odstranijo čimprej vsi nesporazumi in ' zavrejo vsi prikriti nameni in špekulacije v zvezi z našo mejo in suverenostjo. Sodimo, da mora Italija končno le spoznati dejstvo, da le brezpogojno in dokončno priznanje te meje lahko zagotovi pogoje za normalno nadaljnje enakopravno sodelovanje med obema državama. Le po tej poti lahko nadaljujemo z dosedanjo politiko vzajemnega zaupanja, ki smo ga tako potrpežljivo gradili ob doslej tako odprti in mirni meji v korist prebivalcev z obeh strani meje in interesov narodov obeh držav.» Danes so bila podobna protestna zborovanja, s katerih so poslali na različne republiške in zvezne organe ter diplomatske predstavnike Italije v Jugoslaviji protestna pisma, še v Tolminu, Idriji in Komnu na POPOLDNE SE SESTANE POKRAJINSKI SVET Danes uradna potrditev nove večine na pokrajini Na dnevnem redu imajo 125 točk Danes popoldne ob 16. uri se bo, po skoro štirimesečnem premoru, sestal v Gorici pokrajinski svet. Na dnevnem redu imajo kar 125 točk. vendar je skoro gotovo, da se bodo svetovalci spoprijeli s prvimi štirimi, med katerimi sta najvažnejši tretja in četrta. Vsebina tretje točke je «Poročilo predsednika», četrta pa «Izvolitev odbornika». V svojem poročilu bo predsednik pokrajine dr. Chientaroli povedal kako so se razvijali dogodki v pokrajinski upravi od lanskega julija, ko je socialistični predstavnik v odboru, tedanji podpredsednik M. Waltritsch podal ostavko in kako je prišlo, po devetih mesecih pogajanj in razprav, do sestave nove večine med KD, PSDI in SDZ. Ta večina, ki bo razpolagala v pokrajinskem svetu s trinajstimi svetovalci, t.j. le z enim pičlim glasom večine, bo verjetno vladala do naslednjih volitev, ki bodo spomladi 1975. Poročilu predsednika, ki bo potrdil veljavnost levosredinskega programa iz leta 1970, bo sledila diskusija, ki bo brez dvoma zelo obširna. Komunisti in socialisti so že napovedali ostro opozicijo in bodo brez dvoma to izrazili že v današnji razpravi. Debati bo sledila Krasu. Povsod so ljudje s transpa ^___________ _ _ renti izražali misel «Tujega noče sedniku'”republike maršalu Jugosla-'mo, svojega ne damo!» .......................................................................... NA ZATOŽNI KLOPI ŠEST GORIČ A KOV Od ponedeljka dalje na tržaški poroti proces o zločinskem atentatu v Petovljah Bo tržaški proces razvozijal uganko atentata, ki je pretresel vso goriško in italijansko javnost ? izvolitev novega odbornika, in sicer zastopnice SDZ Marije Ferletič, ki bo prevzela resor za šolstvo in turizem. Po današnji seji, kjer bodo rešili skoro leto dni trajajočo krizo, bodo morali imeti vrsto drugih sej. Na dnevnem redu imajo razpravo o proračunu in o vrsti drugih vprašanj. Kot smo že omenili, je na dnevnem redu 125 točk o raznih vprašanjih, ki čakajo na rešiiev zaradi dolge nedelavnosti sveta in tudi pokrajinske uprave. Slišali pa smo negodovanje nekaterih opozicijskih svetovalcev, da ni odbor vnesel v dnevni red vrsto interne-lacij in resolucij, ki so jih svetovalci predlagali v zadnjih mesecih. Danes v Vidmu odprtje slikarske razstave Vladimira Makuca V Vidmu bo danes ob 18.30 župan prof. Cadetto odprl v galeriji «La loggia» na Trgu Libertà razstavo slovenskega slikarja Vladimira Makuca. Makuc spada med najbolj znane jugoslovanske grafike, rodil se je v Gorici, študiral je in živi v Ljubljani. Zelo je cenjen v mednarodnih krogih, razstavljal je velikokrat doma, v zamejstvu (tudi v Kulturnem domu v Sovodnjah), njegova dela so bila razstavljena na beneškem bienalu, v Aleksandriji v Egiptu, v Tokiu, Sao Paulu V Braziliji, Liegeu v Belgiji. Njegova dela so odkupili muzeji sodobne umetnosti v Montrealu, Wa-shingtonu, Budimpešti, Varšavi, Lugana, Turinu in drugod. Uvodno besedo v priložnostnem katalogu je napisal pisatelj Leonardo Sciascia. Romano Resen, Gianni Mezzorana, Furio Larocca, Giorgio Budicin, Enzo Badinin in Maria Mezzorana por. Goriup se bodo znašli v ponedeljek zjutraj pred tržaškim porotnim sodiščem, obtoženi, da so izvedli a-tentat in s tem zakrivili smrt 3 karabinjerjev pri Petovljah 31. maja 1972. Šesterico mladih ljudi, ki bivajo v Gorici, so karabinjerji aretirali lani po številnih zasliševanjih in preiskavah. Zajetna, več sto strani debela, knjiga obtožnice podrobno navaja analize preiskave in preiskovalni sodnik v Gorici je te analize sprejel ter šesterico poslal pred poroto. Nima pomena ponavljati kronike o zločinskem atentatu, v katerem so našli nasilno smrt trije karabinjerji, Antonio Ferraro, Franco Dongiovanni in Donato Poveromo ter je bil ranjen poročnik Angelo Tagliari. Preiskava je dokazala, da so se atentatorji poslužili plastičnega eksploziva T 4, ki ga uporabljajo posebne edinice NATO, zaradi česar je bil takrat zelo upravičen sum, da so atentat izvedli fašistični zločinci, ki so hoteli v stvar vmešati tudi slovensko manj- PETI KONCERT REVIJE «PRIMORSKA POJE» Dva goriška zbora nastopila drevi v Ilirski Ristrici To sta zbor «Kras» iz Dola-Poljan in «Nonet» iz Sovodenj Dolinski dijaki pogozdujejo Ob pokrajinski cesti iz Doline v Prebeneg so ljudje pogosto odlagali smeti, ki so kvarile sliko okolja in onesnaževale zrak. Da bi to preprečila, je dolinska občina prepo- vedala odlaganje smeti ob cesti in še predvsem na kraju, ki ga vidimo na sliki. Vendar pa je bil prostor prazen in se je često našel kdo, ki je kljub prepovedi odložil smeti kar tam. Zato je občina prostor ogradila, kupila 300 mladih borovcev, te pa v teh dneh sadijo dijaki nižje srednje šole «S. Gregorčič» iz Doline. Dva goriška zbora bosta drevi nastopila na petem koncertu letošnje revije «Primorska poje», ki bo v Ilirski Bistrici. To sta moški zbor «Kras» iz Dola-Poljan, ki ga vodi Pavlina Komelova in sovodenjski «Nonet», ki ga vodi Zdravko Pete-jan. Oba zbora bosta zapela, kot določa pravilnik revije pevskih zborov, po tri pesmi. Na drevišnjem koncertu, ki se bo pričel ob 20. uri, bodo nastopili vokalni oktet «Javor» iz Pivke, Dekliški zbor iz Devina, Goriški oktet Nove Gorice, Tržaški oktet in Komorni zbor iz Idrije in moški zbor «Tabor» z. Opčin. Gre torej, kot lahko vidimo iz programa, za koncert, na katerem bodo nastopili okteti in zbori, ki imajo majhno število pevcev. Jutri popoldne pa bo v Divači šesti letošnji koncert. Ta se bo pričel ob 16. uri, nastopili bodo zbori iz Saleža, Cola nad Ajdovščino, Bukovice, Nove Gorice, Anhovega, Reke, iz Ilirske Bistrice, Brij, Nabrežine in Branika. Zadnji nastop bo v soboto, 6. a-prila v Kobaridu. Na tem koncertu bo sodeloval tudi mešani zbor «Briški grič» iz števerjana. Kap zadela delavca na gradbišču Včeraj zjutraj so na gradbišču na Rojcah, kjer delajo dva plavalna bazena, našli truplo 60-let-nega delavca Danteja De Candida iz Vidma. Na gradbišču so namreč postavili malo hišico, v kateri spijo štirje delavci, ki stanujejo izven našega mesta. Ponoči je Candido šel na stranišče, kjer ga je zadela kap. Malo Danielo so odpeljali v videmsko bolnišnico Malo Danielo Puia, 8-letno deklico iz štandreža, so prejšnji dan prepeljali v nevrokirurški oddelek videmske bolnišnice. Kot smo že v četrtek pisali v našem listu, se je učenka ponesrečila v sredo zvečer pri glavnem vaškem trgu. Ko je prečkala cesto, jo je povozil 46-letni Rudolf Baucon iz Ul. Colobini 12, ki je vozil iz Sovodenj proti Gorici. Ponesrečenko so najprej odpeljali v goriško bolnišnico, kjer so ji zdravniki ugotovili zlom desne noge, možganski pretres in poškodbe po telesu. Zaradi tega bi se morala zdraviti 50 dni. Predvčerajšnjim pa se je stanje mlade učenke tako poslabšalo, da so zdravniki sklenili, da jo premestijo v videmsko bolnišnico, kjer so jo sprejeli s pridržano prognozo. Vest o hudi nesreči v družini Puia je hudo odjeknila v štandre-žu, kjer so dobro poznali punčko in njene starše. Danielin oče je že več let član domačega športnega društva «Juventina». šino, saj so atentat izvršili v Petovljah, na robu meje s slovensko občino Sovodnje. Tudi preiskave po atentatu po našem Krasu so pokazale, da so nekateri preiskovalci menili, da je treba krivce iskati med našimi ljudmi. Spomnimo se časa v katerem je prišlo do atentata. Kronike so bile polne atentatov v raznih krajih I-talije. Čudna nasilna smrt levičarskega založnika Feltrinellija, bombe v Milanu in raznih krajih države, obširna fašistična aktivnost povsod, včasih celo ob prikritem odobravanju ty4