91. Številk«. Ljubljana, v petek 21. aprila 1899. XXXII. leto. SLOVENSKI NAROD. Ishaja Tuk dan sveder, isimsl nedelje in prasmike, ter veljs po poiti prejeman aa svitro-ogerske dežele aa vso leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta~4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 .kr. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vso leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr, za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom raCuna se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje delale toliko več, kolikor poštnina znaša. — Na naroCbe, brez istodobne vpoBiljatve naročnine, ae ne ozira. — Za oznanila plaCuje ze od Stiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po I kr., če se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se iavottS Irankovati. — Rokopiai se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvoje na Kongresnem trgu 5t. 12. Oprav niSt»u naj se blagovolijo poSiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12. Telefon nt. 3-4. redb imenovanih instrukcij in dodanih temu finanfinemu načrtu, se mora ta amortizaćni zaklad računsko in blagajniško ločeno upravljati. Z ozirom na to, kakor tudi v interesu preglednosti cele uprave, se je, kakor za 1. 1896. tudi za 1. 1897. predložila računsko ločena bilanca in računski zaključek amor-tizačnega zaklada. Ta zaklad pa ni ločen samo računsko, nego tudi dejanjsko blagajniško in je le izravnati formalno diferenco, ali je pa postopati po kameralno knjigo-vodniških načelih in voditi za amortizačni zaklad poseben blagajniški konto, ali pa je po načelih trgovinskega knjigovodstva, katero je pri magistratu splošno vpeljano, zaklad voditi kot ločen konto v glavni knjigi, ne pa kot lasten od glavne knjige ločen konto. To so diference, katere se dajo lahko izravnati. Dejanjski — in to naglašara — se upravljata, kakor sem se osebno prepričal, računsko in blagajniško ločeno. Poročevalec je predlagal: 1. Glavna bilanca ljubljanskega mestnega loterijskega posojila kakor dotični računski zaključki za 1. 1897. se vzemo v vednost 2. Proračun loterijskega posojila za leto 1899. s pokritjem 71.803 gld. 39 kr. in potrebščino 67 311 gl. 28 kr., torej s prebitkom 4492 gld. 11 kr. kakor tudi proračun amortizačnega zaklada tega loterijskega posojila s pokritjem 296.092 gold. 60 kr. in isto toliko potrebščino se odobrita. Posl. Hribar je utemeljeval svoj samostojni predlog o ustanovitvi deželnega zaklada za melijoracije in javna dela. Govornik se je skliceval na utemeljevanje, ki je dodano tiskanemu načrtu zakona, je to utemeljevanje v nekaterih točkah popolnil in predlagal, naj se predlog odkaže finančnemu odseku. — Sprejeto. O prošnji slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani za pisateljsko nagrado in podporo za izdajo knjige ,UstavoznanstvoM je poročal poslanec Hribar. Dovolilo se je 100 gld. Isti poslanec je poročal o prošnji županstva na Vrhniki za podporo za zgradbo vodovoda. Govornik je vsestransko pojasnil razmere in predlagal, naj se dovoli prispevek 20% od svote 22.000., oziroma ako bi vodovod manj veljal, 20° 0 od dotične svote. Po nekaterih opomnjah poslanca Je- lov s k a glede vode Ljubljanice, na katere I je odgovoril poročevalec s tem, da se je j skliceval na kemično analizo, je bil sprejet odsekov predlog. ( Na to je posl. Božič stavil naslednji nujni predlog: j Visoki deželni zbor skleni: \ Odstavek L, točka 2. deželnozborskega sklepa v IV. seji z dne 23. marca 1899, zadevajoč pospeševanje vinogradarstva na Kranjskem, spremeni se takole: „V okrajih Krško, Črnomelj in Novo mesto naj se tekom petihlet subvencijonira po jedno, v okraji Postojina pa po dve podružnici c. kr kmetijske družbe, in sicer jedno v neokuženi vremski dolini za potrebe vremske doline in ne-okuženegalitijskega okraja, drugo pa v vipavski dolini v to svrho, da se goje plemenite ameriške trte, in sicer s pogojem, da si deželni odbor pridrži pravico, dotične nasade in račune o njih nadzorovati ter na predlog podružnice določati vrsto ameriških podlag in cepičev. Polovica dohodkov iz prodaje cepljenih trt pripade tekom dobe, ko se daje podpora, deželi, polovica pa subvencijonirani podružnici, ki je zavezana, vzdrževati po preteku omenjene dobe trtne nasade na svoje stroške še nadaljnjih pet let. Seveda more takrat ceno trt sama določiti ter skupilo sama porabiti." Po kratkem utemeljevanji nujnosti, katero je deželni zbor priznal, je poslanec Božič svoj predlog meritorno utemeljeval. Opozarjal je, da je deželni odbor sklenil, opustiti ljubljansko pepinijero in mesto nje napraviti tri trtnice na Dolenjskem in jedno na Notranjskem. Naravno bi bilo, da se trtnica za Notranjsko napravi v Vipavski dolini. Vsled nerodnosti pa se je zgodilo, da se hoče za vipavski okraj napraviti trtnica v Vremah, kjer je vinarstvo prav borno. Vrem prideluje nekaj vina, ki je pa kvalitativno manj vredno. Za sedaj nočem preiskovati, zakaj se hoče Vipavski namenjena trtnica napraviti v Vremah. Vipavski gre na vsak način prednost. Že zdravi razum pravi, da ne kaže eksperimentirati v krajih, kjer niso niti klimatični niti drugi pogoji za ugodno vinarstvo. Vse V zrnislu §-a 17. društvenih pravil sklicuje se občni zbor delniškega društva „Narodne Tiskarne" na dan 7. maja 1899.1. ob 11. url dopoludne ¥ prostorih „Narodne Tiskarne". Dnevni rod.: 1. Poročilo predsednikovo. 2. Bilanca „Narodno Tiskarne" za leto 1898. 3. Nasvet upravnega odbora o izpla-čanji dividende. 4. Volitev pregledovalcev računov. 6. Posamezni nasveti. -1 tutt '- Opomnja: §16. Kdor v občnem zboru hoče glasovati, mora svoje delnice vsaj pet dnij pred občnim zborom v društveno blagajni co uložiti. Upravni odbor „Narodne Tiskarne". Deželni zbor kranjski. (XI. seja dne 21. aprila.) Predsedoval je deželni glavar D e t e 1 a. Došle predloge in peticije so se odkazale pristojnim odsekom. Posl. Loy je poročal o dež. odbora poročilu § 7. C: „Deželni muzej". Poročilo ae je vzelo odobruje* na znanje. Poslanec vitez Langer je poročal o glavni bilanci ljubljanskega mestnega loterijskega posojila z dotičnimi računskimi sklepi za 1. 1897. in o proračunih posojilnega in amortizacijskega zaklada za 1.1899. L. 1880. je Ljubljana najela posojila 1,500.000 gold., izdavši 75.000 srečk po 20 gld. To posojilo naj se po določenem amortizačnem načrtu v 50 letih, torej do konca 1. 1929. amortizuje, v katero svrho se mora v amortizačni zaklad vsako leto vplačati amorti-začna kvota 65.000 gld. Povrh je ljubljanska občina prevzela dolžnost, skrbeti za 4'/s odstotno obrestovanje narasle amorti -zažne glavnice. Po § 9. teh izvršilnih na- LISTEK. Govor. častiti gospod urednik! Prosim Vas, gospod urednik, skazite mojim vrsticam vso milost, če bi jih po moji neumni pameti tudi „Slovenčev* urednik pomaSil v tisti požiralnik, katerega imenujejo uredniški „koš". Gospod urednik! Grešil sem, zagrešil sem — govor! Po mojem umenji to ni smrten greh, ker na ta način grešijo tudi prečastiti gg. kape-lanje, ki natanko znajo, kaj je prav in zlo. Da, zagrešil sem govor — katerega je pa izzval »Slovenec" ! Ker nimam prilike, da bi bil prišel moj govor v stenograrlčni za pisnik, kakor n. pr. govori Sch\veigerja, Pakiža, Papeža (ne vem, kako se že imenujejo vse klerikalne korifeje, ki so neki jako temeljito odgovarjali Tavčarju na njegov govor o konsuranih društvih), prisiljen sem v Vašem listu obuditi očiten kes, in se obtožiti, da sem govoril sledeče besede: „Dragi poslušalci! Pasji kontumao je prenehal v političnem okraji črnomaljskem, — treba bode pa pričeti klerikalnega. Go- vora dra. Tavčarja v deželnem zboru in na shodu trgovcev in obrtnikov sta raz-jadila klerikalce, tako da so jeli besneti in popadati, če ste čitali št. 82. vzornega lista „Slovenca", seznali ste, da je .Slovenec" ogrizel tudi v našem okraju več trgovcev, ki pa, kakor čujem, ne pojdejo v Pasteurjev zavod na Dunaj. Reklo se je namreč, da so klerikalne besne pene slične onim mehurčkom, .koje spuščajo otroci", in da so zobje iz .testa". Kakor ste gotovo čuli, čestiti poslušalci, bil je namen shodu trgovcev in obrtnikov, da protestujejo zoper .konsumna društva". Tudi Metličani imamo spako, katero imenujejo kmetijsko oderuštvo — ne, par-don, kmetijsko društvo. To društvo vrlo napreduje, kajti Šteje že nad 300 členov in jedne odrezane brke. Metliški „konsum" upeljal je namreč na trgovskem polji specijalitete V metliškem .konsumu" dobiš za jedne brke — srebrno uro. To je gotovo senzacijonalna novotarija! Da se je pa ta genijalna ideja uvedla najpreje v metliškem nkonsumu", to Vam potrdi, častiti poslušalci, „Čbelar" in pa lepi gospod kapelan Novak, ki je pri tem lepem „spasu" prišel ob srebrno uro, ne da bi mu zrastle gotovo zaželjene brke. — Dragi poslušalci! Jaz sem liberalec, povem Vam pa, da takim konsumnim društvom — kjer se spreminjajo „kocine" v .srebrne ure", da takim konsumnim društvom ne bom nikoli nasprotoval. Vem, da je mej Vami tudi več trgovcev in obrtnikov. Dolžnost mi je, da Vas potolažim in pomirim. Vi podtikate konsumnim društvom politične smotre. Motite se! Saj smo vendar v zadnjem času večkrat čitali, da so kon-sumna društva le zabavišča za gg. kapelane. Če pa govorim specijalno o nekem takem društvu, morate biti o tem uver-jeni, ker Vam je, slavna gospoda, gotovo znano, da je neki merodajni „konsumni gospod" rekel: „Če nam ne bo poneslo konsumno društvo — bomo pa napravili — štev. 13". Sodim zategadelj, da pustimo klerikalcem konsumna društva, naj konsumirajo še to ali ono, — saj se godi vse na katoliški podlagi. — Dragi poslušalci! Naglašal sem, da •em liberalec Vendar pa ae čudim novodobnim kapelanom. Oni so jasni dokaz, da slovenske univerze ne rabimo, ker jo že okolnosti govore za to, da se napravi trtnica na Vipavskem. Tam je dovolj cepičev, dovolj izurjenih delavcev, in tudi pet ali šest strokovno naobraženih ljudij, v Vremah pa vsega tega ni. Tudi to govori za Vipavsko dolino, da imajo tam že nekaj cepilnih strojev. Po veljavnih zakonih se iz okuženih krajev ne smejo niti divje trte niti cepiči voziti v neokužene. Vrem je pa neokužen, menda poleg litijskega okraja jedini okraj na Kranjskem. Ker so klimatične in druge razmere v Vremah in v litijskem okraju blizu jednake, bi kazalo, napraviti v Vremah posebno manjšo trtnico za Vreme in za litijski okraj, za Vipavsko dolino pa posebno. Ker ne želim povišanja že dovoljenega kredita, je upati, da preJIog ne najde odpora. Predlog naj se odkaže finančnemu odseka Ta predlog je bil sprejet. Zbornica je na to rešila več peticij. Prošnja županstva v Planini za podporo za vodovod se je odkazala dež. odboru iPoroč. M odio); Mariji Jereb se je zvišala pokojnina na 75 gld. i Poroč. Hribar); odboru ribarskega okraja za kranjsko se je dovolila brezplačna raba ribjega vališča v Studencu in se mu je odpustilo plačilo za-stankov, preklical pa se je letni prispevek 50 gld. (Poroč. dr. Papež); Mestni občini ljubljanski se je za zgradbo dekliške osem-razrednice pri Sv. Jakobu v Ljubljani dovolila podpora 10.000 gld. (Poroč. Višni-karj; Društvu zi rokotvorno delo na Dunaju se je dovolila podpora 25 gld. (Poroč. Murni k); Filharmoničnemu društvu v Ljubljani se je dovolila za tri leta podpora letnih 300 gld., muzejskemu društvu za Kranjsko pa podpora 4000 gld. za 1899. 1. (Poroč. M urni k.) Posl. grof Barbo je poročal o računskih sklepih bolnišničnega, blazničnega, porodnišničnega in najdenišničnega zaklada za 1. 1897. Pojasnil je, da so se v tem letu naredili znatnejši prihranki in obžaloval, da dež. odbor ni energičnejše iztirjaval zastankov. Računski sklepi so se po kratkem odgovoru dr. Schafferja na poročevalčeva izvajanja odobrili. Posl. Višnikar je poročal o učiteljskem pokojninskem zakladu. Poročevalec je obširno in temeljito pojasnil celo za- imamo! Komaj se izlupi kapelan iz leme-natarske suknje, že „vse" zna. On je leč-nik, sodnik, odvetnik, notar, trgovec, brivec, da, celo duhovnik, oštir in — no, in tako dalje. Nisem še povedal namena svojemu govoru. Odpustite mi, častiti poslušalci! Moj govor nima namena, da bi hujskal, ampak da bi poblažil, da bi pomiril tiste razburjene duhove, ki razjedajo ubogo telo našega naroda na vseh straneh! Moj govor ima namen, da bi združil vse tiste sovražne domače falange v skupno vojsko, ki naj se postavi v bran tujcu. Da pa dosežemo ta vzvišeni smoter, da ubijemo domači prepir, predlagam, da vstopimo vsi slovenski trgovci in obrtniki, sploh vsi Slovenci v že obstoječo ljubljansko univerzo — leme-nat, postanemo vsi kaplani in vsestransko izobraženi ljudje. Izključiti pa moramo ljubljanskega Ivana, metliškega Francelna in pa znano tvrdko „Skušek in Fux", ki bodo sprejeti v kazen za svoje grehe le za lajike — kozle in bodo morali biti j konsumnih društvih pod „Aronovo" mando ali šribarji ali hlapoi. Končal sem svoj govor, ljubi moji slušalci! Če kdo sodi, da sem prestopil devo in predlagal: Visoki deželni zbor izvoli skleniti: Poročilo deželnega odbora v prilogi 42., zadevajoče učiteljski pokojninski zaklad, se jemlje na znanje ter se dežel- odboru naroča, da pređloli v prihodnjem zasedanja načrt zakona s katerim te spremene določila deželnih zakonov z dne 29. aprila 1873 št. 22 in z dne 18. junija 1877. dež zak. it. 16 glede vpokojenja učiteljskega osebja in preskrbnin učiteljskih vdov in sirot Pri predlogih se je v obče kolikor mogoče ravnati po načelih penzij-skega statuta, veljavnega za deželne uradnike na Kranjskem Po kratki debati je bil ta predlog sprejet. Prošnja županstva v Tunjicah za podporo za zgradbo nove ceste iz Tunjie v Zalog seje po poročilu posl. barona Rech-baeha odkazala deželnemu odboru v primerno rešitev. Posl. Šubic je poročal o prošnji mestne občine Kranj za zgradbo železnic Loka-Divača in Kranj-Tržič-Celovec Go vornik je povdarjal, da se tiče prošnja vitalnih interesov mesta Kranj in cele dežele. Njeno vsebino je deliti v dva dela; v prvem se razmotriva splošno železniško vprašanje, ki že toliko let vzbuja duhove v naši domovini, v drugem pa se izreka želja, da bi zastopnik deželnega odbora pri obravnavi glede projektirane lokalne proge med Tržičem in državno železnico zavzel se za progo Tržič-Kranj, a ne Tržič-Pod-nart. S stališča dežele je pač umevno, da se mora dežela pri lokalnih železnicah v prvi vrsti ozirati na proge, ki vežejo kraje, kateri so v obrtnem in kupčijskem oziru močno razviti, in taki točki sta pač Kranj in Tržič s svojo obsežno trgovino in bujnim prometom, dočim je Podnart vas, ki gotovo ne igra tolike vloge v kupčiji in nima tolikega pomena za skupno deželo kakor napredno, agilno in razvito kranjsko mesto. Zategadelj je bil upravni odbor uverjen, da bode odposlanec deželnega odbora postopal v tem smislu, kajti to zahtevajo interesi cele dežele. Ker se pa posamezne točke v prošnji kranjskega mesta vendar-le ne dajo izluščiti iz splošnega deželnega železniškega programa, predlaga poročevalec v formalnem oziru, da se prošnja izroči deželnemu železniškemu svetu, ki bode začel jutri svoje delovanje v pretres in svoje-časno poročanje v zbornici. (Se sprejme.) Posl. P o v š e je poročal o predlogu posl. Pfeiferja glede prebitkov osebnega dohodninskega davka, in je bilo sklenjeno, naročiti dež. odboru, da predloži rainister-stvu spomenico, v kateri dokaže preobre-menjenje dežele kranjske in prosi, da jemlje na to ozir pri razdelitvi osebnega dohodninskega davka. V LJubljani. 21. aprila. ,,Reichswehr" o razrrerah na Primorskem. V včerajšnem članku se bavi dunajska „Reichs-CTrehr14 z razmerami v Istri, v Trstu in v Gorici ter jako dobro pojasnjuje vzroke brutalnih nasilnostij Italijanov, katere trpi vlada. BReichs\vehr" piše: Mi spoštujemo in častimo kulturno važnost Italijanov, toda nikakor ne gre, da bi se jemale slovanskemu elementu, temu pridnemu, lojalnemu in cesarju zvestemu narodu šiloma ustavno morebiti nit logike, naj me opraviči dejstvo, da me je razsvetlilo olje iz „flaške" ScbAveigerjeve, kupljene v „konsurau" metliškem." — — Tako sem govoril, gospod urednik! Moj namen ni bil slab. Ploskali so mi, a klerikalci ne. Zato sem uvidel, da se mi rnoja nakana ni posrečila, in sern prisiljen, ostati liberalec. Kot tak nameravam govoriti v kratkem velikanski govor, za kojega mi blagovolite pod črto prihraniti potrebnega prostora. Vsebine tega nameravanega senzacijo-nalnega govora Vam za danes seveda še ne morem natančno označiti, pač Vam pa „sub rosa" izdam, da se bo moj govor sukal tudi o bilanci metliškega .konsuma", katere društveniki kljub večkratnim burnim zahtevam ne morejo doseči in je gotovo v pravilni obliki tudi ne bodo dosegli. Gospod urednik! Če bo pa vendar presenetila bilanca vse Metličane, kaj-li mislite, s kakim zneskom bodo odrezane brke mej aktivi in s kakim zneskom izgubljena ka planova ura mej pasivi? Oprostite to radovednost Vam udanemu hvaležnemu Konfuciju Kvasu. zajamčene in zagotovljene pravite. Pravic primorskih Slovanov do neomejene rabe materinskega jezika in do nezabranjenega izraleaja svojega mnenja v deželnih zborih ne sme nihče z brutalnimi in umetnimi sredstvi omejevati. Princip jednakoprav-nosti, kateri zanika e italianissimi napolnjena galerija a kričanjem, mora postati tudi ta zmagovit, ker zahteva tako politični in socijalni razvoj teh dežel. Ultimat na grofa Thuna. .Pester Lloyd" je prinesel članek, ki je nekak ultimat na grofa Thuna Temu članku posnemamo : Kaj je storila vlada, da odpravi sedanje brezprimerne razmere V Nič. Vse prepušča, da gre svojim potom. Ona Čaka, da izbrbljajo Nemci tajnost svoje konference za določitev narodnega programa, kakor da bi mogla po razkritju tega — neumnega ali pametnega — misterija postati modrejša. In če nima že nikake misli, ima vsaj § 14., ki zanjo misli, in če ne stori ničesar, se ji zdi, da z brezdeljem se najmanj riskira. To je zares jako prebrisano, toda bojimo se, da se s takimi „kunšti1* velika avstrijska stiska ne odpravi. Mi te negativne državne modrosti sploh ne razumemo. Mi bi celo razumeli popolno spremembo zistema, dasi bi je ne odobravali, ali. sedanje taktike ne razumemo nikakor. Mi bi odločno federalizacijo Avstrije sicer s svojimi skromnimi sredstvi pobijali, ker jo smatramo za nezdružljivo s sedanjimi oblikami dualističnega reda v monarhiji, toda mi bi to federalizacijo kot čin respek -tirali, in če tudi bi morala Ogerska za svoj del izvajati konsekvence, bi vendar ne mogla ugovarjati proti ustavni spremembi v Avstriji. Vse bi razumeli, samo polovičarstva, sedanje nejasnosti, strahu pred odločilnim d a ali n e, brezs motre nega in brez-miselnega plavanja ne razumemo. Sedanje razmere spodneso temelj avstrijske državne stavbe dualizma in moči monarhije. Dijaški nemiri na Ruskem so mnogo večji, kakor se je poročalo, in vlada postopa vse energičnejše kakor se uradno priznava. Več sto dijakov in nedi-jakov je aretiranih in zaprtih, tisoč relegi-ranih V Varšavi sta zaprta tudi urednika Nowodworski „Kurjera Varšavskega" in Libicki „Kur. Lodzienega". Sploh pa ruski listi o nemirih ne smejo pisati. „Reichs wehr" prinaša sledeča privatna poročila : V Peterburgu so trajali nemiri še do 14. t. m. Policija je aretirala 500—600 dijakov, ki so delali izgrede pred vseučiliščem. Vse te aretirance je spremila policija na kolodvore ter so se morali odpeljati. Še istega dne so zaprli 60 velikošolcev raznih zavodov. Izključenih je blizo tisoč. Tudi na tehnološkem zavodu je bilo 347 slušateljev izključenih. Na dekliškem liceju so izključili nad 200 gospic. Na kievski[ univerzi so izključili okoli 400, na ondotni politehniki pa 200 dijakov. V Kievu je pripravljeno tudi vojaštvo. Dijaški nemiri zanimajo vse kroge ter razburjajo občinstvo po vseh ruskih vseučiliških mestih. Afera Drevfus. .Figaro" prinaša še vedno obširne zapisnike iz Drevfusove preiskave. Stotnik Lebrun-Renault, ki je degradiral Drevfusa, je izjavil pred sodiščem: Drevfus mi je dejal: „Jaz sem nedolžen; v treh letih se bo izkazala moja nedolžnost. Minister ve to ; Paty de Clam, ki me je v ječi obiskal, mije to povedal. Ministru je znano, da sem izročil Nemčiji le nevažne dokumente in sicer samo zato, da bi dobil važnejše." Tudi general Darras je izjavil, da je slišal Drevfusa, ko je zatrjeval svojo nedolžnost. Za francosko-nemško zbližanje. „Nov. Vreraja" prinašajo članek nekega „Viatorja", ki pobija trditev, da dela Rusija na zbližanje Francozov in Nemcev. Tako zbližanje bi bilo — piše „Viator" — za Rusijo neljubo, kajti to bi napravilo črto preko "prijateljske politike mej Rusijo in Francijo. Resni diplomati trdijo, da so vse govorice o tem izmišljene in neresnične. Stremljenja nekaterih nemških in francosk ih poslancev bodo ostala brezuspešna, kajti mej narodom ne najde to stremljenje prav nobenega odmeva. Amerikanci in Filipinci. Opetovano se je že sporočilo, da se godi Amerikancem vzlic vsem .zmagam" na Filipinih jako slabo. Arneričanskl generali so izjavili, da potrebujejo za popolno pacifikacijo Filipin še 100.000 mož. Mao Kinlev se baje boji stopiti pred kongres z ***o sastevo, sategeds) ae se začela e Filipinci nova pogajanja Pogoji za mir so baje sledeči: Vsi javni oradi se raedelđ mej Amerikanci in Filipinci, vendar dobe* Amerikanci najvišja mesta* prisna m pa avtonomija občin. Te pogoje stavijo baje Amerikanci, n gotovo ni, sli jih sprejmd Filipinci. Menda se Aguinaldo sanje ne ogreva. Američan ski listi poročajo, da je nastala mej Tngali nesloga Dopisi. Is Ljubljane, 20. aprila. Bolniško in p o d p o r n o d r u š t v o p o m o č n i h in zasebnih uradnikov za Kranj-s k o je imelo 19. t. m. svoj redni občni zbor, ki je bil izredno dobro obiskan. Predsednik, g. Anton G u t n i k pozdravi navzoče člane, konstatuje sklepčnost ter otvori zborovanje. Pred vsem omenja smrti marljivega člana in bivšega tajnika Jos. Tavčarja ter pozove člane, naj v znak sožalja vstanejo raz sedeže. (Se zgodi.) Na to omeni neugodnih zdravstvenih razmer mej člani v preteklem letu, izreka nado, da se te razmere letos z boljšajo in število članov pomnoži, na kar da besedo tajniku. Tajnik poroča na to o društvenem delovanju v preteklem letu. Društvo obhaja letos svojo desetletnico. Napram članom je društvo tudi v minulem letu izpolnilo svoje dolžnosti v polni meri. Novih članov je pristopilo troje. 13 članov je lansko leto iskalo pri društvu bolniške podpore ; umrl je jeden član, jeden je neozdravljivo obolel. Visoki deželni zbor in veleslavna kranjska hranilnica sta tudi v preteklem letu naklonila društvu po 100 gld. podpore, in društvo upa, da bo teh veledušnih podpor tudi v prihodnje deležno. Društvo je imelo v preteklem letu na članarini, darilih in na obrestih 532 gld. 68 kr. dohodkov, stroškov pa: na bolniščnini, na zdravniških honorarjih, zdravilih, upravnih troških, na oskrbi v deželni bolnici, na podporah in na pogrebnih toških, vkup 830 gld. 48 kr Premoženje je znašalo s koncem leta 1898. 1953 gld. 33 kr. Občni zbor je sklenil odslej sprejemati tudi ženske člane. Na to se je vrSila volitev odbora. Izvoljeni so bili za tekoče leto v odbor — (ki se je zajedno tudi konstituiral), — sledeči gospodje: G u t n i k Anton, magistratni policijski ofi-cijal, predsednikom; K a n d a r e Franc, notarski uradnik, podpredsednikom; Bežen .š e k Arnošt, uradnik banke „Slavije", blagajnikom; Sežun Albert, magistratni uradnik, tajnikom ; kot odborniki: P e 1 a n Oton, blagajnik okrajne bolniške blagajne; Hauptman Josip, uradnik trgovinske in obrtne zbornice in Hafner Josip, asistent mestne blagajne. Namestniki pa gospodje: B i s c h o f Viljem, Grilc Ivan in Klemene Franc. Predsednik se na to zahvali navzočim članom za obilo udeležbo, jih prosi delovanja v svojem krogu ter zaključi ob 10. uri občni zbor. — Dež. vlada j e potrdila pravila .Kranjskega društva v varstvo živalij" s sedežem v Ljubljani. V kratkem se skliče občni zbor ter voli društveni odbor. Iz učiteljskih krogov na Goriškem, 16. aprila. Znano je, da mi ljudskošolski učitelji zahtevamo dohodke, kakor jih imajo uradniki XI., X. in IX. činovnega reda. — Tu in tam se nam glede tega posmehujejo, fleš, da to je že odveč, kar mi zahtevamo. Tega mnenja je tudi dunajski obskurni klerikalni „Deutsches Volksblatt", kateri piše: „Das Verlangen der Lehrer, dass sie vom Tage der abgelegten Reifepriifung, (Matura) fur Volkssohulen das Mindestgehalt eines 8 taatsbeamten der XI Rangsclasse erhalten, ist weder durch das Alter, noch durch den Auf\vand der Studien, noch durch die Lei-stungen begriindet." — Tako ta klerikalni list. — Sedaj pa poglejmo kaj je na tem resničnega. Učiteljstvo tedaj zahteva, da se po izvršenem učiteljskem izpitu uvrsti v XI. činovni razred. In ali nima do tega pravice? Kot 151etni dijak vstopi mladenič v l. tečaj učiteljišča in tako stopa dalje do končanega IV. tečaja. Končavši IV. tečaj, je 19 do 20 let star. Potem služi dve leti kot provizorični učitelj in izvrši nato učiteljski izpit. Takrat je že 21 do 23 let star in naj bi prišel v XI. razred. No, sedaj pa poglejmo razmere pri davkariji, sodišču Itd. Z 16 letom prakticira absolviran nižjigimnazijalec ali nižji-realeo v uradu kot praktikant ali diurnist. Za par let napravi ispit te kamlu postane davčni adjunkt sli sodni kssosliet v XI. razredu ter ima takoj 910 gfcL steče, dočim ima nen>y komaj 400 gotd. — Predbaci-vanje, da bi nette| še premlad prišel v XI. razred, je tedaj ovrieno. Poglejmo pa na — stadije. — T Avstriji nahajamo ssd tisoč in tisoč ursdslkov, ki nimajo nikakih študij. — Ti so bivši dosluteni podčastniki, ki so komaj ljudsko šolo dovršili. — Odsluživši vojaška leta, so postali uradniki XI. razreda. — Tu in tam pa tudi nahajamo tisoče uradnikov, ki so res dovršili nižjo gimnazijo sli realko Ti uradniki imajo tedaj komaj one študije, katere imamo mi, a še tega prav za prav nimajo, kajti oni so dostali nižje gimnazije ali nižje realke izpite in so potem šli prakticirat. Mi pa smo dovršili nižjo gimnazijo ali realko — in tudi še več — in smo morali se še potem 4 leta na učiteljišču šolati, tedaj morali smo 3 do 4 leta več študovati. — Tako je tudi tukaj ovrženo, da imajo vsi uradniki te kategorije več študij o d nas In kako pa mi delujemo? Naši nasprotniki nam računijo samo one ure, katere moramo v šoli poučevati, a tega ne štejejo, da se mora učiteljstvo za pouk pripravljati, da mora naloge popravljati, da mora spi so vat i uradne spise, da mora dopisovati šolskim svetom itd. — Koliko časa se za to na dan porabi? — Nočemo sicer prezirati delovanja uradnikov te kategorije, a smelo rečemo, da se glede števila ur vsakdanjega delovanja z nami ne more meriti. Premisliti je treba, da je učitelj po 5 do 6 in Še več urne m poučevanju popolnoma izmučen in utrujen, kajti toliko ur na dan poučevati 60 do 80 otrok (in še več) ni šala. Inda bi se poučevalo otroke jedne starosti? A tu imamo v šoli otroke raznih starosti v oddelkih. Tukaj tedaj trpijo — pljuča in živci, da je gorje. In vseto dela čestokrat v majhni, z a-duhli, nizki sobi — za 400 gld. Iz vsega je pač razvidno, da naši nasprotniki slabo sodijo glede nas in uradnikov te kategorije. — Zato z vso odločnostjo zavračamo mnenje gori omenjenega klerikalnega in obskurnega lista in mnenje vseh takih in jednakih pristašev. Ako se tedaj vse uvažuje, se mora doznati, da mi še prej zaslužimo imeti dohodke XI. čin. razreda, nego uradniki te kategorije in to: 1. v si ed naših razmer; 2. vsled naših študij; 3. vsled našega napornega delovanja. Zato je tedaj naše zahtevanje, da se uvrstimo po izvršenem učiteljskem izpitu v dohodke XI. čin. razreda, popolnoma upravičeno. x -f y. Dnevne vesti. V Ljubljani, 21. aprila — Deželni sbor kranjski. Naše poročilo o današnji seji dež. zbora smo morali pretrgati, in to prav pri zadnji točki dnevnega reda, pri poročilu dež. odbora glede kmetijske šole na Gorenjskem. O tej zadevi se je unela daljša prav živahna razprava. Poročilo priobčimo jutri. — Dobro mu je odgovorila! Znani klerikalni agitator pater frančiškan prišel je tudi k jedni naših volilk ter jo nadlegoval za pooblastilo. Končno jo je vprašal: „Ali bodete res volili ljudi, ki delajo samo davke?" — Volivka pa mu je odgovorila: „Naj no grejo, gospod pater! Če bodo pa oni in njih stranka prišli na rotovž, bodo pa še večji davki!" Nato jo je agitator od kuril. Izmej frančiškanov, kateri straše po hišah, se odlikuje najbolj neki pater De-n unci j, ali kako se že imenuje. — ,,Glasbena Matica". Koncert, ki ga .Glasbena Matica" nudi prihodnji teden slovenskemu občinstvu, ne diči sicer tista bogato založena vsebina, kakor je bila ona prejšnjih koncertov. Ponavljale se bodo nekatere pesmi, katere so občinstvu ugajale, mej njimi tudi srbske narodne popevke, katerih lepota je zasl ula po vseh evropskih mestih, v katerih se je Mokranjac s svojim zborom ustavljal. Daš iz Širno-slobodne harmonizacije teh pesmi se naj uče naši glasbeniki in kritiki; narodna pesem ne izgublja na svojem značaju, ako jo harmo nizator ob vzdrževanju napeva okiti in preplete s značilnimi intervali, oblikami in zavinki, ki samo tolmačijo, ali nekako dramatizirajo besedilo ln vsebino. Vspričo žalostnih društvenih finano bilo je tudi opn- stfll nameravano in obetano uprizoritev Dvofakove .Ljudmile", katere proizvajanje bi premalo 800 gld. na stroških. Ob koncu sezone pa tudi ni mogoče pevcev tako združevati, da bi ae vkljub večkrat podanemu dokazu o razumevanju in ljubezni do umotvorov povzpeli le pri 4. koncertu do onega napora, aamozatajevanja in duha, kateri jih preiinja pod genijalnim vodstvom našega Hubada — Dobrodelne predelava v gleda-liftču. Prvi majski teden priredi odbor, če-gar pokroviteljstvo je prevzela gospa baronica Heinova, v gledališči predstavo na korist nekaterim dobrodelnim zavodom. 0 posamičnostih te predstave bomo še poročali. — Za Prešernov spomenik je poslal že po zaključenih računih velike veselice, katere so priredile ljubljanske narodne dame, znani rodoljub V. M. iz Kranja 20 gld., tako da znaša sedaj čisti dohodek 1321 gld. 18 kr. Bodi odličnemu darovalcu izrečena iskrena zahvala! — Sapo zaprli. Dolenjski pohajko-valec nam piše: V kočevskem okraju nekje imajo konsumno društvo alias kmetsko zadrugo, ki je že zdaj za par tisoč pasivno. Ko vpraša oni dan tuj potnik nekega ponosnega ^delničarja" imenovanega društva, kaj bo z dolgovi, če bode društvo v pa-sivih tako raslo, se odreže kmetic osorno: „Ze plačat smo pa mi tiikaj!" — Stavbna kronika. Stavbna sezona se je pričela. V mestu imamo okolu 1200 delavcev različnih vrst, razen teh pa so v porabi tudi prisiljenu in kaznjenci, ki so za nekatera dela zelo spretni, pri tem pa cene moči. Kar je bilo preteklo jesen novih poslopij dograjenih in pokritih, se zdaj ometujejo m od znotraj opravljajo. Do dne 1. maja izginejo vse barake iz mesta. Ma-jerjeve trgovske barake v Zvezdi podira jo se zadnji stebri. Na Rimski cesti se koplje temelj novi hiši odvetnika dr. Fr. Munde; zgradba glavnega kanala na tej cesti se prične v kratkem nadaljevati. Poslopja „Mestnega doma", višje gimnazije in vojaške bolnice v Vodraatu bodo to jesen popolnoma dodelana. Justično poslopje se bo pričelo graditi meseca maja. Regulacija Sv. Petra ceste, kakor tudi nekaterih ostalih ulic se bliža uresničenju, zlasti še ona v Dolgih in Špitalskih ulic. Tudi Mirje bo zazidano in z njega bodo izginili zelniki in kupi gnoja. Ljubljana se razširja na vseh koncih in oglih. Deželna uprava pa se še ni odločila za zgradbo novih in potrebnih svojih poslopij, dasi so dotični načrti že davno izgotovljeni. Stavbnega materijala se dovolj dovaža po suhem kakor po vodi. Več ulic in cest dobi letos primeren nov ali popravljen tlak. Vreme pretekle tri tedne za stavbna dela ni bilo ugodno. OlepŠanje nekaterih zasebnih poslopij v sredini mesta je nujno potrebno. Nezgoda se ta Čas ni nikaka pripetila. — Orožništvo na Kranjskem se bode — kakor čujemo iz zanesljivega vira — pomnožilo za 24 rno>. iefiektanti, dosluženi podčastniki, ki so zmožni slovenskega in nemškega jezika, morejo dobiti nadaljne informacije pri poveljništvu tukajšnje orož-niške postaje. — Prememba posestva. Iz Sevnice se nam poroča, da sta grajščaka gg. Fran Hren in Matija Hočevar kupila lepo ve-leposestvo dr. Kautschitscha v Sevnici z vsem kakor leži in stoji in sicer za ceno blizo 700O0 gld. — Razširjenje mestne elektrarne, ki je postalo vsled pomnoživšega se števila konsumentov (naročnikov) potrebno, se izvrši to pomlad. Centrala dobi še jeden stroj, vsled tega se tudi akumulatornica razširi. — Pazite na otroke I Včeraj popo-ludne igrala sta se v Gradaških ulicah ob bregu Gradašice Ivan Habjan, 5 let star, sin Ivane Habjan, doma v Kladeznih ulioah, in Ernest Lukman, 8 let star, sin Marije Lukman in je pri tem prvi padel v Gra-dašco. Služkinja Uršula Podlipec, ki je v bližini prala, potegnila je Ivana Habjana iz vode in ga rešila smrti. — Nepreviden kolesar povozil je včeraj do pol ud ne v Špitalskih ulicah neko Nežo Baje. Vozil je tako naglo, da se mu ni bilo možno izogniti. Ime kolesarja se je poizve-delo in naznanilo oblastvu. — Zid podrl se je včeraj zvečer pri nekdanji Černetovi hiii na Franoovem nabrežji, Hiša je bila v regulacijske namene odkupljena in ee sedaj podira. Vsled vče- rajšnjega popoludanekega naliva, se je zi- dovje razmočilo, in ker ni bilo več podprto, se je podrlo. Nesreča m ni nebesa pripetila in so se tudi takoj odredile varstvene priprave, da ae nadaljno podiranje zidu ustavi. — V Ameriko. Mestna policija je včeraj spet prijela štiri mladeniče, kateri so se hoteli odtegniti vojaški dolžnosti in jo popihati v Ameriko Bili so to Ant. Zalar, posestnikov sin iz Zapotoka, Franc Mostar iz Planine, Franc Berčan iz Luž in Franc Stepic iz Zagriča. Dva sta imela celo neprava potna lista, a njima ni to ničesar pomagalo, kajti stražnik ju je kmalu ujel, da se ne pišeta tako, kakor stoji v potnem listu. — Včeraj je odšlo skoz Ljubljano 34 oseb v Ameriko in danes pa menda še več. — Pevsko društvo ..Adrija" v Bar-kovljah priredi v nedeljo, dne 23. aprila t. 1. v veliki stekleni dvorani „Narodnoga doma" v Barkovljah koncertni večer s petjem, glasbo na lok, igro in svobodno zabavo. Začetek točno ob 5" uri popoludne. čisti dobiček je namenjen v pokritje stroškov za novo društveno zastavo. — Brzojavni in telefonski promet meseca marca 1899. Na c. kr. brzojavnih postajah tržaškega poštnega ravnateljstva bilo je meseca marca 1899, in sicer na Primorskem oddanih 52.375, došlih 57.455, tranzitujočih 154615, skupaj 264.445 brzojavk; od teh jih odpada na Trst sam: oddanih 32.782, došlih 36 530, tranzitujočih 141.793, skupaj 211.105 brzojavk; na Kranjskem oddanih 7287, došlih 8717, tranzitujočih 13 178, skupaj 29.182 brzojavk. V interurbanem telefonskem prometu bilo je v isti dobi: v Trstu 1628, v Opatiji 587, v Pulju 163 in v Ljubljani 293 pogovorov; v lokalnem prometu govorilo se je i v Trstu 235.000krat, v Pulju 6556krat, v Gorici 4588krat, v Opatiji 2568krat in v Ljubljani 14.860krat. — Razpisane službe. Mesto deželno-sodnega svetnika pri okr. sodišču v Celju. Prošnje do 26 aprila na predsedstvo okr. sodišča v Celju. — Tri mesta sodnih tajnikov v VIII. čin. razredu pri okr. sodišču v Gradcu. Prošnje do 26. t m. na predsedstvo dež. sodišča v Gradcu. — Mesto sodnega tajnika v Mariboru. Prošnje do 26. t. m. na predsedstvo okr. sodišča v Mariboru. — Mesto sodnega tajnika pri dež sodišču v Ljubljani v VIII. čin razredu. Prošnje do 30. t. m. na predsedstvo deželnega sodišča v Ljubljani. — Dve mesti sodnih tajnikov pri dež. sodišču v Celovcu. Prošnje do 29. t. m. na predsed st vo dež. sodišča v Celovcu. — Mesto sodnega tajnika pri okr. sodišču v Ljubnu. Pro šnje do 20. t. m. na predsedstvo okrajnega sodišča v Ljubnu — Mesto okrajnega sodnika v PodkloŠtru. Prošnje do 29. t. m. na predsedstvo deželnega sodišča v Celovcu. — Mesto ravnatelja v moški kaznilnici v Gradcu s plačo VIII. čin. razreda in prostim stanovanjem. Prošnje do 6. maja t. 1. na viSje državno pravdništvo v Gradcu. — Mesto učitelja voditelja na Dvoru definitivno ali provizorno. Prošnje do konca t. m. na okrajni šolski svet v Novem mestu. — Mesto kan-celijskega pomočnika pri okr. sodišču v Cerknici. Diurnum 1 gld. Prošnje takoj, služba se nas*opi 1. maja. • Kakšen je papež. „Agr. Tagbl.1 se poroča iz Rima o svečanostni maši dne 16. t. m.: Opazoval sem papeža v bližini in tudi dlje časa, smem tudi reči, da so vse papeževe slike , tudi naj bolj š e, zelo slabe. Glava in uvelorumeni obraz, ki je prav brez mesa, se zdita večja kakor na slikah. Kosti in nos mu stoje iz obraza. Oči so močno odprte, nemirne, usta resna, nežna brez tistega smehljaja, s katerim je spačena njegova slika. Papež jako težko sope. • Rostand blazen. Iz Pariza javljajo, da se je lotila pisatelja dram „C vran o de Bergerac" in „Samar i tank a" velika melanholija, ter da so ga odvedli v bolnico. • Atentat na metropolita. Iz Černovc se poroča naslednje: Dne 18. t. m. napadel je rumunski dijak Sluzanski na kolodvoru metropolita Czuperkowicza, ki je bil namenjen odpotovati na Dunaj. Vzrok atentatu je baje ta, ker je dotični metropolit nasprotnik romunske šovinistiške stranke, kateri je pripadal dijak Sluzanski. Napadalca so prijeli. * Morileo na smrt obsojen. 271etni črevljar Anton Zavranek, ki je 20. febru-varja t. 1. ubil urarja in juvelirja Antona Podražila v njegovi proda; alnioi v Brnu ter ga potem oropal, je bil vzlic tajenja soglasno obsojen k smrti na veselih. * Uradne umazanosti. Ogeraki mini-sterski predsednik, Szell, je pozval šefa ministarskoga biroa, ministerakegs svetnika pl. H u s za rja in ravnatelja dež. blaznice, prof. Niedermanna, naj odložita svoji mesti. Huszar je poslal namreč svojo blazno ženo na podlagi »ubožnega spričevala" v blaznico ter ji nakazal dve državni ustanovi za blaznike. * Nečloveška mati in žena. V Monako vem so nedavno zaprli soprogo nekega mesarja, ker je hotela pregovoriti vedeže-valko s kartami, da bi ji umorila moža in otroke; storila je to zato, da bi se lehko združila s svojim ljubim, nekim statistem. * Kralj Milan, dedič. Nedavno tega je umrl v Bukareštu rumunski državnik Laskar Katar giu, ki je bil ujec kralja Milana. Katargiu je bil zelo bogat človek, in je določil svojim dedičem kralja Milana, pri kojem je bil večkrat gost, ko je bil Milan še kralj; a še po odpovedbi Milana ga je Katargiu obiskal pogostoraa v belograjskern in niškem konaku. Milan dobi 3 milijone dinarjev. Pariške baletke plešejo baje že nekaj dnij vedno kankan! * Nesreča pri sprejemu italijanske kraljeve dvojice. Ko sta dospela italijanski kralj in kraljica v Cagliari na Sardiniji, ju je sprejelo ogromno občinstva. Na nekem balkonu je stalo več učenk ljudske šole. Ko sta se peljala kralj in kraljica mimo balkona, so se nagnile deklice preko ograje, ki se je zlomila, in na ulico je padlo 14 deklic in učiteljica. Več se jih je pri tem padcu opasno poškodovalo, dve celo smrtno. Ubit pa je bil neki mož, na katerega je padlo več deklic. Kraljevska dvojica je stopila z voza ter se živo zanimala za ponesrečence. * Julijanski koledar. V Rusiji se ba-vijo mnogi učenjaki s tem, da odpravijo Julijanski koledar. Prve korake je storila carska astronomiška družba v Peterburgu. Obratno ministerstvo je izdalo na vlado predlog, kako naj se spremeni julijanski koledar v cezarjanskega. Misli se doseči to s tem, da se odpravi vse prestopne dni od leta 1900 do 1948. Predlog se utemeljuje z važnostjo, katero ima termin v mej-narodnem trgovinstvu. * Ruski častniški dvoboji. Dva ruska Častnika, dobra prijatelja, sta se doma v skupnem stanovanju v pijanosti sprla. A je dal B u klofuto. Slučajno je bilo poleg tudi nekaj častnikov, tovarišev, ki so po pretepu odšli. Drugo jutro je pozval polkovnik častnika B. k sebi in mu rekel: „Se-li spominjate, kaj se je zgodilo z Vami sinoči po večerji? — »»Nič posebnega se ni pripetilo, gospod polkovnik!"" — »Prav nič?" — „ „Ne spominjam se ničesar!"" — „No. povem Vam, da ste od poročnika A dobili krepko zaušnico, ker mu niste dovolili sneti puške s stene. Se-li spominjate tega?" — „ „Oprostite, gospod polkovnik, bila sva oba vinjena, in ako se je kaj takega pripetilo, zgodilo se je to v nevednosti in brez slabega namena"" — „0 namenu sploh ne sodim; jaz poznam samo dejstvo. Pripetilo se je to pred pričami, v prisotnosti častnikov druzega polka. Kako menite oprati svojo čast?" — Razžaljeni se napoti k svojemu prijatelju, katerega najde še spečega v postelji, zbudi ga in mu pravi: „ Seli spominjaš, kaj si storil včeraj?" „Kaj neki? Pijan sem bil! Kaj pa je?" „Udaril si me v obraz!" „Kaj?", zakliče A in poskoči s postelje. „Odpusti, odpusti mi, bratec! Bil sem sila natrkan! Kaj ne, da mi odpuščaš?" „Toda dve priči sta bili navzoči in sta naju izdali in . . ." „In polkovnik te je pozval k sebi?" Razžaljeni je molče prikimal. Kmalu potem sta si stala nasproti z orožjem v roki. Jednega je ubila kroglja, drugemu se je same žalosti zmeš ala pamet. To dogodbico pripoveduje neki ruski vojaški uradni list, ter hoče s tem ironizirati čudne nazore vojakov o „časti*. Književnost — „ Učiteljski Tovariš". Št. 12. Vse-bina: Proti sedanji ponavljalni šoli. — Ivo TroSt: 0 ugledu učiteljstva. — Jak. Dimnik: Jezikov nauk v prvem šolskem letu. — Jos. Ciperle: Kulturne slike s Kranjskega. — Književnost in umetnost, — Nali dopisi. — Vestnik. — Uradni razpisi učiteljskih elužeb. — Listnica uredništva. Pozor, volilci! Število volilcev v tretjem razredu je ogromno. Vseh jih je 1956. Z ozirom na to bode tretji razred volil na dveh mestih. Prvi oddelek bode volil v telovadnici mestne deške iole v Komenskega ulicah. V tem oddelku so vsi volilci od A do Imm Drugi oddelek bode volil v telovadnici mestne šole na Cojzovi cesti in so v tem oddelku vsi volilci od IVI do !*£. Telefonična in brzojavna poročila. Za Dalmacijo. Dunaj 21. aprila. Ministra \Vittek in Ruber sta odpotovala v Dalmacijo. Splošno se opaža z začudenjem, da se je začela vlada v zadnjem času za zanemarjeno Dalmacijo toli zanimati, da je odposlala tekom jednega meseca tri ministre po uradnih poslih v Dalmacijo. Kakor znano, se je dr. Kaizl šele pred kratkim vrnil. Grof Hohenwart bolan. Dunaj 21. aprila. Grof Hohen\vart mora ostati že nekaj tednov, odkar se je vrnil iz Merana, doma v postelji. Zdravniški svet je danes konštatiral hud pljučni katar. Desna stran prs je otekla. Vse stanje grofovo pa ne vzbuja posebnih skrbij. Habietinek. Dunaj 21. aprila. Podpredsednik ka-sacijskega dvora Habietinek je odklonil mesto podpredsednika državnega sodišča. Mesto njega bode imenovan ali S t e i n -bach ali Madevski. Papežev konzistorij. Dunaj 21. aprila. „Linzer Volksblatt" javlja, da skliče papež za juni konzistorij, na katerem bode imenovan tudi neki avstrijski nadškof kardinalom. Mirovna konferenca. Dunaj 21. aprila. Rudolf grof Wel-sersheimb v zunanjem ministerstvu se udeleži mirovne konference v Haagu kot poseben odposlanik. Nove puške! Gradec 21. aprila. V dunajski arze-nal je poklican neki 171etni mladenič, Ivan Mapan iz Novigrada. Baje je iznašel model za nove puške, s katerimi bi bilo možno v jedni četrt uri GOOkrat ustreliti ter porabiti pri tem — samo jedno (?) patrono! Pogajanja z Italijani. Inom os t 21. aprila. Prihodnji teden se sestane tu konferenca nemških konservativnih in liberalnih ter italijanskih poslancev radi pogajanj z Italijani. Te bodo zastopali Malfatti, Brugnara, Bassanelli in Brusamolin. Vseh skup bode 15. Konservativci pošljejo sedem poslancev, liberalci pa štiri. Kuga v Parizu. Pariz 21. aprila. Neki takajšnji list javlja, da so se pripetili v nekem skladišču trije slučaji kuge. Vsi trije umrli so prišli v Pariz iz orijenta. Dunaj 21. aprila. Tukajšnji borzi se javlja iz Berolina, da so vesti o kugi v Parizu neresnične. Omadeževan. (Povest iz Nizozemske.) (DaUe.) „Ne, moj otrok," rekel je zdaj, ,ne vidiš, to pa vender ne gre! Ti bi morala to vender razumeti! Premisli, kaj smo ravnokar žrtvovali — le radi svoje službe. Štefanijina volitev bi me sicer ne napravila nemogočega, a vender skrajno smešnega! Prodajalec ne more vstopiti v mojo družino — to je do cela nemogoče." Prenehal je malo, resno zrl pred se, si popravljal očala, potem močno z glavo zmajal. „Ne," izrekel je z gotovostjo, „to ne gre!" In prijazneje je nadaljeval: ,To misel se ji mora pregnati — seveda previdno ! In kaj ne, Roza, Ti mi boš pri tem pomagala?" S silo je zadržala Roza solze. Bila je le slaba diplomatinja Končno ji pride vender nekaj na misel. BVidiš, oče, on je z dobre rodovine; saj eta se v najboljši družbi spoznala — v pevskem društvu." Sodnik se je nasmejal. nTorej je teta Julka vender enkrat v življenju prav prorokovala !" In Roza je nadaljevala: .Zato se tudi ž njim ne more tako trdo ravnati. Najboljše, se mi dozdeva, bi bilo, da Ti enkrat ž njim govoriš. To bi Štefanijo tolažilo, ji dokazalo, da Ti je stvar resna In on napravi utis prav pametnega, previdnega človeka. Ce mu Ti z ljubeznivostjo vse razložiš. Bog ve, če to najhitreje ne poravna cele zadeve. Predsednik deželne sodnije je končno pritrdil, akoravno ne rad. A bil je to dolžan svoji najmlajši. Potolažena mu je rekla Roza lahko noč. Morda naredi v resnici dober utis na starega gospoda. Morda ga sodnik pregovori — k odpovedi' Na vsak način se stvar razjasni. In tolažila je tresočo se Štefanijo, kakor je bilo mogoče. Komaj pa je ta zaspala, vzbudila se je v Rozi z nova žalost Le se bo zgodilo, kar je videla priti, da bo stari sodnik mladeniča prepričal, da on, prodajelec, ni pravi mož za hči visokega uradnika, potem se je tudi Štefanija v njenih nadah zmotila. Tako je plavala nad vsemi tremi hčerami predsednika deželne sodnije, katere je hotel le iz ljubezni omožiti, temno in pretilno najhujša usoda ženske, prevara (Dalje prih) Darila. Podpornemu društvu lajslovenske visoko-šolce v Gradcu 30 od zadnjega izkaza dbrovali: G<>spud Josip Pauer, trgovec v Braslovčah 5 gl.: gosp. ilr. Valentin Krisper, odvetnik v Ljubljani 10 gld.. slavna posojilnica v Gorenji Radgoni 5 gl.: g. Anton Virbnik, c. kr. profesor v Nevena mestu 5 gld.: g. Ferdinand Seidl. o. kr. profesor v Gorici 2 gld.-. g. Anton Šlamberger, c. kr. notar v Kranju 5 gold.; g. dr Alojzij Kraut. odvetnik v Celovcu :J gld.: slavna posojilnica v Mariboru 50 gold.: vč. g. o. Franc. Sal. Pire, dohodninar benediktinskega .samostana v št. Pavlu 5 gld.: g. dr. Juro Hrašovec. odvetnik v Celju, o priliki častnega večera očetu Fr. Hrašovcu 10 gld.: slavna posojilnica v Slov. Bistrici 25 gld.; slavna Savinjska posojilnica v Žalcu 20 gld.. g. dr. Karol Hočevar, c. kr. sodni pristav pri Sv. Lenartu 3 gld.; slavna posojilnica v Ptuju 100 gld.: slavna okrajna hranilnica v Idriji 25 gld.: ptujski rodoljubi dohodek veselice 15 gld. 30 kr. Dalje je g08p. dr. Frančišek Rosina. ••c ozčncjci sočutja, izfiazanctja netnt o SzidfU i&cfuCi pzcfjuSfjenc t ncpos>a€nc oopzocjc čFatii oFv&fofi toj. cH<>Sifca iszcftamo vsem piijatifjetn itt »nancent ftajotcncjoo za/ivafo. išfasti Godi dostojna zafivata voctti (joopodont in aospcfft s>a lepe vence in Sop/lc, za ttotno in pi&tttcno i&zeceno oo&afje ifv &a u3e£e£6o pzi pocjicSu. (753) Žalujoči. „Ljubljanski Zvon" stev. 2 leta 1898 kupi upravniitvo »Ljubljanskega Zvona". Cat fcr. mfrljiat jM tggej tjjmjm. Izvod iz voznega reda I* IJoUjeae jo«, kol. Trblt. Ob 12. ari b m. po noči osobei vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; ees SeUthsl Aoeae, Solnograd; oes Kleia-Reiflin* v Steyr, v Line, na Dunaj via Aenitetten. — Ob 7. ari 5 m. sjutrsj oeobni vlak v Trbit, Pontabel, Beljak, Celovec, Frsn-r^nafeete, Ljnbno, Dana); cea Selstaal v Bolnograd ; Cea Amatetteu na Dunaj. — Ob II. ari 50 m. dopoldne oeobni vlak v Trbii, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popoludne oeobni vlak v Trbii, Beljak, Celovec, Ljnbno; ces Selzthal v Sotuoarad, Lend-Gastein, Zeli ob jezera, Inomoet, Bregenc, Carib. Genevo, Pariš, cea Kloin Reiflin« v Stevr, Line, Bodejevice, Pisen j, Marijine vare, Heb, Francove vara, Karlove vara, Prago, Lipeko, Dunaj via Amatetteu. — Proga v Sove aaeete ia o Koeeoje. Oeobni vlaki: Ob S. ari 54 m. ijatraj, ob 1. ari 05 m. popoladne, ob S. ari 55 m. zvečer. — Prime« e ijaftfttjaoe j. k. Proč« 1* Trolio, Ob 6. ari 4%. m. «j titraj oeobni vlak b Dunaja via Ana-stetten, ia Lipskega, Praga, Franrovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinib varov, Pl&oja, Badejevic, Holno-grmda, Liaea, 8teyra, Aaaieea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franaanafeate. — Ob 11. uri 17. m. dopoladne oftobni vlak a Dunaja via Amstetten, Karlovih varov. deba, Marijinih varov, Plinja, Budeievic, Solnograda Linca, Btejra, Pariaa, Oeneve, Curiha, Breganca, Ino mosta, Zetta ob jesera, Lend Oaetema, Ljubna, Celovca, Linca, Pontabla — Ob 4. uri 57 m. popoludne oeobni vlak a Dunaja, Ljubna, Belit hala, Beljaka, Celovca, Fransenateste. Pootabla. — Ob 9. uri Srn. sve oer osobni vlak a Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Prog« ta Movaga aaaata tm Ko-eevja. Osobni vlaki: Ob 8. ari gl m. ajotraj, ob 2. uri S3I m. popoludne in ob 8. uri 4» m. svecar. — Odkod ta I4«MJa*e d. k o Kajanik. Ob 7. uri 28 m. zjutraj, ob S. uri 5 m. popoludne, ob S. uri 50 m. — Prlaod o Idabljaao d. k. ta Ob «1. uri 58 m. tjutiaj ob 11. 8 m. dopoladne, ob 6. uri lo m. (l) Odlikovan na razstavah: Velike Mezince, Holeiov, Proitejev, Prerovo, Tisnov, Humpolc. Potrebna in koristna darila za vsako priliko!_ Coakt krioamakt apeotjalal aaood sa platoe! Sve|t k evullml Viljem V.Vejman izdelovalec platnenega, pavolnatega in da-mastnega blaga t Prostejevem na Moravi priporoča IsMsSne Bkialne laelelke m reke po smernih cenah i a najboljši kakovosti : eeloplattaeaedletoaaee la beleae plwUum vseh fiirokosti in finoati, plaUao sa stlaks«) do 24<) cm., daeaaese t gradle, namizne prte in blago, obriaa£e, servijete, bele in barvane za 12 in 24 oseb, otirsce, platnen in pavolnat lianefits, tobce. bele in barvane, platnene, pavolnate in svilnate, inlet in angin za sipke, oksford, kriset. ekleeel avrsilal iefr in eeteke klaare ■»» Oaosake obleke. plaAaat pavolnata, maka, sa žimmee, slamnike, s*store itd, trilhe, lifon, floridas, kreton, pike, barbent, satin, brilantin itd., itd. Ugodna darila TEB, ,i%3-43) Jkar In potraba ia gospodinjstvo. Lnstnl Izdelek. Trgovcem ae blago ne poiilja. Kot strokovnjak in namoizdelovalec lahko najbolj« postrežem. Vzorci in ceniki na aahtevanja. Marooeao blago poillla so la po postoeaa pooaoajt. Poseben oddelek za razpošiljanje pod osebnim vodstvom. Opreme neveste od 50 gld. do 2000 gld. ao vedno v zalogi. J. Modio v Novi vasi pri Rakeku sprejme takoj učenca za trgovino z mešanim blagom. — Več se izve* isto tam. 745- i> Diurnist sprejme se s 1. mejnikom pri podpisanem sodišča. ProSnjam, ki so tukaj predložiti, pridjati je spričalo o dosedanjem službovanju. (742-2) C. kr. okrajno sodišče v Slovenski Bistrici na štajerskem. St. 13 769. (738-2) Podpisani magistrat proal« takoj •ve>|l alve velllkl« pa>leaj elektrarne v IJubUanf ■telecl leseni baraki pod pogoji, ki se izved6 ob navadnih uradnih urah pri mestnem komisarijatu. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne 15. aprila 1899. Največje skladišče raznega semena in sicer velikanske pese potem nemške, štajerske, inkarnat, turške in travniške detelje, raznih vrst pesnega semena, splošno znano kot najbolja krma za živino; travnega semena za suhe, mokre, peščene in glinovite travnike; velika izbera semena za salato, kumare, peter-šilj, zeleno, sladki grah, fižol in vse druge vrste semena za zelenjad.. — Proseč mnogobrojnega poseta (331—18) Peter Lassnik. Bpady-)eve kapljice za želodec (pri) storijsceljske kapljic« a Mota) prirejene t lekaral ,,p>rt ocerekcan hraljo** Karla Brady-Ja na Domajo I., Flelaeh-murki 1 obte liknseao lat pouate adiravllo, ki »atelje lo ukrepcaje ieleelee« eo Jo prebav« moiesa Ia eplek pri ftelodealh koleelaak. Cena steklenici • • SO nove« Dvojna steklenica • YO nove. D šojam se oposarjati le jedenkrat, da se moje kapljica za želodec castokrat ponarejajo. Pasi naj ae torej pri kupovanju na gorenjo varstveno snasnko e pappleoao O. Bradp in naj se aa* vrne vsa kot nepristne, ako nimajo le anamke in pndaHea O. Srady. Kapljice za želodec dss^j. CpreJ Marljaceljeke kapi j le« aa Seladoe) so shranjene v radecih nsgnbanih ftkatljah in imajo podobo sv. Matere Bolje Marijaceljake (kot varstveno tnatnko). Pod' to anamko mora biti podpis 0%*HaWj» Deli ao navedeni. Kapljice aa aelaSee se pristne dobivajo v '1680-18) wooh leikarnah. J Prvi teden v mesecu maju (752-1) (Puppenfee.) Dež. gledališče v Ljublj Najnovejša špecerijska trgovina!!! P3T Karol Planinšek iš&o prej Schober, Dunajska oesta at. 8. Oziraje se na svoj zadnji inserat, dovoljujem si slavno občinstvo opozarjati na svojo veliko salogo špecerijskega blaga, kakor: raznovrstne kave, olivnega in namiznega olja, kakao, Čokolade itd. Nadalje se istemu tudi priporočam za nakup line pristne alivovko, najfinejšega francoskega konjaka, troplnovoa in špirita po naj nitjih cenah, zagotavljajoč solidno in reelno postrežbo (787—2) Izdajatelj in odgovorni Brodnik: Josip Nolli. Latstnlna in tisk „Narodne Tiskarna". IL