205. Številka« Ljubljana, soboto 7. septembra. XI. Iho, IH78. SLOVENSKI NAROD. Isbaja vh«k dnu icviaiulM ^UDMlHlNI ili»ove po p.amioib. to: volj« po polti prejenmn M I v ■ ir o-o f« r ■ k o doiole U celo loto lb «1*1., ta p >l lota h «1., F'» Čoirt lota 4 gld. — Za Ljtbi;ano brus pobijanja na dnu t« cnto loto 18 ffld., za ftotii leta ti (rld. :in kr., ca on ni«oofl 1 jrld. 10 kr Zu poHltaJ^fl ta dom ho računa 10 kr. ta m«ic.o, 80 kr. r:« 6ntrt lot" — /a tnjo dotolo toliko ve«, kolikor poštnina iiuaia — Za gonpodo učitelje na ljnditkili A«dah iti za dijake volja •/. n lian a cena in eicor fia LJubljano m *3t.i l< t> 'J jrld. fi0 kr.. po polti projoman ta čotrt lota 11 fld, — Za oznanila ao plaćicu od fleth.b.opno potit-vrnto 6 kr., čo bo (M r I iiio enkrat tisk«, 6 kr., eo ao dvar-at in 4 kr. čo to tri- ali večkrat tinUa. Dopisi naj bh i/.volo frutikirati. Hokopini ao no vračajo. — IJ rod n' 11 vo je v Driblani v Krano Koluianovoj hi Ai f". .'1 BKlodali*ka •totba*. Oprav n iatvo, na katoro naj bo blagovolijo pošiljali naročnino, reklamacijo, oznanila, t. j. ail uiniatrativoo reči, jo v »Narodni ♦iakaroi" v KoIhuliiovoj hlli« Železnica Sisek-Navi in mi. Na HrvatsktMii in tudi užo nu Dumiji, v Grada in drugod se je začela agitacija za Btvar, ki tudi našo slovensko kraje živo zaniinlje, zlasti pa je važna za Ljubljano in njen razvoj, in za Dolenjsko, ker je pogoj in temelj dolenjsko železnice. Terja so namreč, in prosi l vso odločnostjo, nuj država precej zida železnico od Siska naprej do Novega na boseuskoj meji, kjer se zvezo z linnjaluko, in potem s Karajo vi ni. Dozdaj gre namreč železnica na jug na Hrvatskem samo do Siska, potem neha. SIcer je uže stara želja Hrvatov in vseh Cislejtan-cev, kateri tam doli trgujejo, da bi se bila ta železnica se malo progo dalje, do Novega po tegnila, in tako našo zemljo z Itosno zvezala. Ali Magjari, ki so vsemu protivni, kar je Hrvatom in nam drugim koristno, znali so dozdaj. /mu oni zabrauiti zidanju tu železnice, ki bi našoj trgovini bolj pot odprla. Samo-goltui Magjari špekulirajo le, kako bi ves trgovinski dobiček iz orijenta le skozi Pešto sel, a pač nu skozi Zagreb ali Ljubljano. Občna škodljivost te magjarske zavisttiosti se ravno zdaj kaže, ko nam velika vojska sto,f V ltosni, a železnica vozi samo do Siska, naprej pa se s strašno težavo pripravlja živež na vozeh in alabih potih do Posne in notri. Kedaj bi bila kratka proga Sisek Novi uže lehko gotova, in koliko lažje bi bilo potem uže zdaj skozi lianjaluko provijautirunjo vojske, ko bi ne bili Magjari zmiroiu z vspehom intrigirali. Važnost železnice Sisek Novi za celo Notranjo-Avstrijsko, posebno pa za Kranjsko, Štajersko in Koroško v trgovinskem oziru BO izpoznuli u/,e tudi (iradčaui. Zatorej je dru s t v o trgovcev in industrijalcev v Gradci tu dni sklonilo, trgovinskim zbornicam Listek. Zaklad pomorskog i razbojnika. (Po Kr. Gorttaokerji.) Drugo poglavju. Itoconooido. tD.iljo.) „Kdo, jaz V" pravi tujce naglo, — „o — to ju zoprna lisa, u da so popraviti, — spre daj v Indiji mora še biti kos sandaloviue, — Oj, oprostilo/' preneha muhom in krv inu sili y obraz, kakor bi se sramoval, — „mislil sem resnično, da sem na onoj maloj ladiji, s katero sem so včeraj semkaj pripeljal, zato ker so tam imeli pomorčaki kos sandaloviue, — ako so no motim, —■ in morda bi jo vi lehko dobili, kapitan?" „Tako V to bi mi hilo jako ljubo," pohiti ta odgovoriti, — „kako pa so zove ladij a V" v (Jradcl, Ljuhnem in ('olovci, poslati pet;cijo, v katerej so spomenja važnost dozidanja to progo. Naglasa se, da baš s tem, da M igjari hranijo BO, dovoliti zidanje, kažejo, kako teško nam je z O^'ii v kakoj zvezi živeti. Zidanje železnico Sisek Novi, katera bode zvezala Karlovce z Itosno, bodo logično, naravno in brezpogojno terjala tudi zidanje naše dolenjske železnico L j u b 1 j a na- Karlovce. Koliko bodo imela ta železnica vpljiva za razvoj glasnega mosta Ljubljano in za našo dolenjsko kranjsko stran, pa tudi za vso Slovenijo, to je hilo v našem listu uže pred leti večkrat razjasnjeno. Zato smemo upati, da se bodo tudi naša javna zastopstva v tem oziru kaj s peticijami oglasila. Iz Bosne in Hercegovine. Dones poroča oficijnlui telegraf zopet o precej trdovratnih bojih na dveh krajih. Izgube so primerno pri . septembra telegralira namreč glavni poveljnik Filipovi«1 iz Sarajeva: Prva in druga pogorska brigada 6« vojno divizijo pod Tegetthofom sta :t. t. m. pretepli 1000 mož močno turško uporno četo pri Kardinaselu. Uporniki imajo 110 mrtvih in prav mnogo ranjenih; naša izguba je 30 mrtvih in 10 ranjenih. — Lovsk bataljon, ki jo 4. t. m. do llan-Uomanja in do (Pazinca prodrl, nij nikjer našel upornikov, kateri so večjidel na Zvornik in Srebrnico, ali pa na Itogatieo in (ionizdo ubegnili. Istega dno poroča grof Szaparv, dajo razorožil kraj Tesani. — Mnogo turskih upor „To je „Alhatross" iz Tahitija, — a morda so snndalovino užo tukaj prodali. — Toraj vi boste vse tu \en vzeli? — B »dete tako rekoč celo opravo v svojo kajito dejali Vu „Du, vso mi gre izvrstno, zato ker jo kaj i ta na mojej ladiji le jeden ali dva palcu vekša, kakor ta le, — toliko hodom pa od spodaj podložil z losom." „ Tukaj mora biti tudi loputnicu,1' pravi malomarno tujec, kasofi na medast obrofilo, ki ga je na tleh opazil. „ Da," odgovori stari kapiten in jo odpiv, Hpreje je stala ravno nad vratini miza, a zdaj so jo užo proč vzeli. Skoraj gotovo bila je prejo tu kakova fumniita." „Pa kako prosi orno je tu notri," reče tujec, ter doli skoči. iD&, in kako čudno močmi bruna so dejali tu notri, da podpirajo ta lehki stroji ka jitu," smeje so starec, — „na kakovoj linij- nikov jo bilo I. sept. od Szaparijevu vojsko na desnem bregu na cesti v Maglaj napadenih, in po sedem ur trajajočem hoji nazaj vrženih po vseh točkah, ter so jih naši podili do noči. Naša izguba znaša 180 mož, največ ranjencev. Iz Sarajeva 2!>. avg. [l/,v. (lop. *] Tu ti podu jem vso svojo dogodku, od časa, odkar sem so od vas vseh ločil, do tronotka, ko sem došel v Sarajevo. Pri našem odhodu 15 julija zvečer jo bilo mesto Maribor razsvitljono z bonp;uličkini ognjem, veselje bilo je v občo veliko, a marsikomu izmej nns je bilo teško pri srcu. V Osjek smo dospeli 17. julija zjutraj; v Djakovem ogledal sem si novo cerkev, katero zida nadbiskup StroBBniajer. 21. julija šli smo proti Topolju, kjer smo ostali do 20.; tukaj pričeli so se na'i križi. Vaju trajale so po celo dneve, zraven jo pa na nas vročina pritiskala, da človeku skoro nij bilo moč dihati. So/uaml bil som so tukaj, z brigadirjem Miillurjcm in divizije imr jem Tegettholom. '20. julija marširali smo do Iti oda, kjer smo prvikrat pod milim nebom prenočili. Častnikom so ju nam So precej dobro godilo, a ubogi prostaki! čudil nem se, kajti kruha so dobili šo le drug dau po nuAom odhodu; misliš si torej lehko, kako i i-tendanco smo imeli. 20. popoln dan prekoračila je jodna brigada Sivo; naša brigada Miiller, polk 1 lartuug, Belgijo! in Marojčič, sami reservisti, sli smo 'tO. julija ob 8 uri zjutraj trez Savo. Ta dau bila je vročina strašna; a marših smo celi dan, ter smo prišli zvečer ob 6. uri v Dervont. Vsled to vrofino padali so vojaki na maršu kakor muho. Od Marojčičuvega polka obležalo je na potu 15Q0 mož, Itelgijcev 6 do 700 in *) Plimo ilovOOakega oficirja. Ur. skej ladiji bi pod kanone no mogli močnejših dejati; sicer pa ta Indija nij tako strašno močna! Tem brunom sem so takoj eudil, ker ne segajo daleč odspred, in torej ne po vek-šajo trdnosti ladije, in zdi se mi celo, da so jih veliko pozneje dejali notri, nego jo bila ladij a narejena, — vsaj se uže nu lesu lehko to vidi. Ladija je vsa iz amerikanskoga le-BOVJa iztesana, in to le bruno, - glejte, kjer BS |o malo odkrušilo, mora biti iz tBOOga ce- drovega lesa, kakorSeo so v mnollci nahaja v Siugapore. Zato BOU) pa u/.e tudi tesarjem zuukazal, da mi bodo še to dni ta bruna ven vzeli; pustil jih bodom razre/ali iu vrata na rodili iz desk, ker ta les nij težak, so lehko obdela in je vendar trden." Tujec jo upognen šel od spodaj daljo, tor jo na jodnom konci teh brunov počasi tipal, kakor hi česa iskal; ko so vrne iu zopet v kajito spleza, reče malomarno: od našega polka 150; 30 mož je na potu umrlo. Temu je krivo to, ker smo prišli lačni in žejni v Dervent, a še tu nijsmo ničesa dobili, ker je ves provijant zarad strahovitega viharja zaostal. Do kože premočeni, gladni polegli smo se v luže; za naš želodec skrbelo se je še-le drug dan popoludne! 1. avgusta ostali smo zarad dežja v Derventu. Ob ugodnem vremenu marširali smo 2. avgusta do Kotorskega. 3. avgusta popoludan odmarširali smo proti Poboju ; pri našega polka 4. bataljonu imel sem jaz nalogo desno krilo glavne kolone varovati; plezati smo morali črez hribe in bregove jeden za družim, soboj imeli smo 2 gorska kanona; ob 8. uri nasta vili smo se na nekem bregu uro od Do-boja kot glavna straža; seveda jesti in piti nijsmo ničesa dobili, samo jaz in polkovnik bila sva toliko srečna, da sva pri nekih lju deh, ki so prišli k nam, kupila 12 jajc. Čuli smo celo noč; drugo jutro pa je šlo naprej črez Doboj proti reki Usori; tu smo imeli 2 uri odpočitka, ter smo dobili vina in suharja, potem pa smo jo dalje ukrenili. V Tesani smo rešili 2 husara, katera sta pri Maglaju ujeta bila. — 5. avgusta rano smo odmarširali, naš polk tedaj zmirom na desaej strani glavne kolone proti Maglaju črez strašanske gore; pri Caglovici smo 1 uro počivali, potem pa je naš bataljon odrinil proti Maglaju. Od daleč smo uže slišali kanone in puške pokati, mi pa smo le dalje hiteli, da smo ugledali Maglaj, a tudi uže slišali krogle okolo svojih ušes brenčati. V dolini pred Magla jem nastavljeni so bili vstaši; mi udarimo nanje, ter smo jih blizu 50 pobili, druge pa v Bosno potisnili. Dobro je bilo, da so vstaši previsoko streljali, kajti njihove krogle so tako nad našimi glavami žvižgale, da je bilo strah. Pri bitki držali srno se tako dobro, da nas je sam Filipovic pohvalil. Naš polk je izgubil 1 mrtvega in 2 ranjena. 6. avgusta marširali smo pa nazaj v Ca-glovico. 7. avg. napotili smo se proti Žepčam; s pol kompanije bil sem jaz kot zadnja straža. Blizu 11. ure smo se bili pri Novem Seherju malo z vstaši sprijeli; a ko smo prišli do nekega hriba in smo se hoteli odpočiti, začnejo krogle okolo nas švigati, da je bilo groza. Turški vragi so se bili okolo in okolo nas zastavili, in ker so hodili naši ravno po vodo, nastala je tedaj velika zmešnjava; a vendar so se hitro nastavili v red in kanoni so ztičeli na obeh krajeh govoriti. Do 2. ure bili smo brez pomoči in godilo se nam je uže hudo, ker je bilo vstašev mnogo več, nego nas, in se tudi tako hrabro bijejo, kakor mi. Tačas prišla je pomoč od glavne čete, a naš polk bil je vendar do 4. Se vedno v ognji, toliko časa, da so se vstaši proti Žepčam umaknili. Naši so jih podili. Mej bitko je nastala silna nevihta in dež je 1;1 curkoma. Plaho smo se okolo sebe ozirali zdaj, koliko imamo izgube. Našli smo 3 mrtve, mej temi 1 nadporocnik in 33 ranjenikov. Lovci ujeli so tistega dne 307 mož turške regularne vojske. Trudni in lačni bili smo zdaj vsi. a zopet nijsmo imeli kaj, da bi si žejo utešili. Od druzega vojaka kupil sem V« hleba kruha za 40 kr. 0. avg. smo počivali. 10. odmarširal je naš polk zopet kot desna stranska straža; pot je držal črez silna gorovja in hodili smo celih 14 ur; na nekej 3000' visokei planini smo prenočili. 11. avgusta šli smo dalje proti Vranduku, kjer smo mislili, da se bodemo zopet s turškimi vstaši sprijeli; a na potu smo slišali, da je vrag pete odnesel, zato smo šli tudi mi na cesto. To ti je bila zopet pot po tej strmini navzdol, kolena smo si skoro potili. Potem pa zopet navzgor po klanci, ob krajeh, na katerem so strašne pečine; zato ne razumemo, kako so nam vstaši mogli to naturno tvrdnjavo prepustiti! Ob XU1. uri dospeli smo do Zenice, da lačni, to si lehko misliš. 12. avgusta ogledal som si Zenico; v kavarni sem pil izvrstno kavo, kakoršne se ne dobi po naših kavarnah v Ljubljani. 13. avgusti smo še ostali v Zenici. 14. avgusta smo odmarširali proti Vitezu. Tu sem se bil sešel s Tomšetom, artilerijskim častnikom, potem z Gozanijem, Rechbachom, Ambrožem in druzimi znanci. 15. avgusta odrinili smo v Dusovačo; mej potem šli smo tudi skozi nekov slavolok, a nijsem mogel čitati, ka je bilo na njem zapisano. Zdaj smo bili mi kot glavna straža, in smo šli najdalje proti sovražniku. Prišli smo do kuče „Ilič". Notri je bilo mnogo ubeglih Bošnjakov zbranih, kateri so tožili, da uže 4 leta morajo od kuče do kuče pred Turki bežati, ki so jih vsega oropali. Tudi denes so bili vstaši tukaj pred nami, ter so celo krompir pokopali iz njiv, tako da mi nijsmo ničesa našli. Najedenkrat se čuje, da pridejo Turki, a bil je to le prazen strah, kajti nobednega nij bilo, vendar bo Bošnjaki iz kuče pobegli. Pri nas so ostali le trije, mej njimi tudi neki Jakob Čošič, najemnik iz Sarajeva; ta je hvaležen človek, in bil sem ga uže jedenkrat srečal na poti v Kiseljak. V Sarajevu me je nže čakal, in mi s kavo — se ve da za denar — postregel. 16. avgusta zjutraj, ko smo še na straži stali, jahala sta dva huzarja malo naprej, a vstaši jeli so nanja streljati, pokazalo se je tedaj, da so vstaši v okolici nastavljeni. Ob 7. uri smo odmarširali, naš polk je bil v re-reservi; zvečer smo prišli v Kiseljak, jaz pa sem šel rekvirirat. dobil sem 80 ok vina, 20 nk slivovica in 40 majhnih sklenic ruma; Turčinu nijsem za vse to ničesa plačal, a potrdil sem mu sprejem teh Rtvarij. Kiseljak je kopelj, ter ima od vode to ime. 17. avg. šlo je proti Blažuiu; naš polk je marširal na levej strani. V Bieli smo počivali ; tu sta bila tudi dva Turčina ustreljena ker so ja z orožjem v roci našli. Našo kompanijo so naprej po ce?ti poslali, fn uže sera mislil, da zdaj bodemo na sovražnika zadeli a nij ga bilo videti. Naš polk je tudi odmarširal, a od njega nijsem dobil nobednega povelja, kaj naj storim. Sel sem torej k družim kompanijam in se jim pridružil. Ta dan je zopet nad 1500 mož na cesti obležalo, ker je bila silna vročina. 18 ostali smo radi utrujenosti vseh čet v Blažuju. 10. avg. smo uže ob 3. uri zjutraj ostali in proti Sarajevemu odmarSi-rali. Brigada Tegetthof je bila na desnej strani, naš polk, lovci in polk Maroičič z več kanoni pod generalom Kauflom marširali smo na levej strani in glavna kolona, pri katerej je b:l fzm. FilipovJč, bila je na sredi. Do Ilidže Brno Šli po cesti, potem pa ob strani proti Lukavici; gosta megla je stala in culi smo uže jedno uro daleč streljanje od Kiiuflove brigade; to« rej boj se je uže pričel. Pri Lukavici smo stopili v bojni red, megla se vzdigne, solnce krasno zašije, a tudi vstaši so nas s kanoni podzravili, 2 krogli leteli ste nad našimi glavami. Naši kanoni se postavijo in začno streljati, pred nami so bili jako visoki bregovi vsi zasedeni od Turkov; a naši hrabi vojaki prodirali so le naprej in Turke višje in višje podili; mei tem prišla je tudi glavna kolona, in od treh stranij jolo se je na vstaše pucati. Jaz sem bil kot straža pri kanonih. Okolo 2. popoludne prodrl sem na hrib tako visoko, da sem zagledal Sarajevo. Mesto je uže gorelo na pet straneh. Naenkrat slišimo na vseh krajih trobiti „glavni marš", in gromoviti „žfvio"-klici naznanjevali so nam da se je Sarajevo udalo. Ob 7. uri zvečer marširala je tudi moja »Da, za to stvar se bo dal les izvrstno porabiti; a mislim, da smo vas uže dosta zamudili, sennor, in bi bilo prav, ako gremo zopet na suho." „Jaz bi pa vendar spodnji del rad videl," pravi zdaj mladi mož, „to se reče, ako vaju obeh ne zadržujem." „Ta ladija nij imela posebnega oddelka za kanone," mu odgovori kapiten, „in vsa njena moč bila je v dveh teških kanouih za sukati, te je pa imela na površji. Pravili so, da sta bila to izvrstna kanona, a so ja se ve da vojne ladije z vsem strelivom si pridržale, in še dan denes je baje na obeh ime „Reconccido" utisneno." Vsi trije hodijo še en čas po ladiji, ter ogledujejo opravo piratovo, kolikor se je še mogla izpoznati, potem veslajo pa zopet na suho, kjer se ločijo, in pomorščake v čolnu pustijo. „Antonio!" pravi jeden izmej njih, ko so čoln zopet na navedeno pristanišč veslali, da bi ga odtok, ki bode kmalu prišel, na suho ne dejal. „Antonio, tega moža sem nekje videl." „Katerega moža?" vpraša Antonio, „čast-nika? No, rad ti to verujem, vsaj ga lehko dvakrat na dan pri debelej vdovi vidiš, ako imaš veselje in denar, da kaj mej zobe deneš !" „Ne, tega ne mislim," godrnja prvi z glavo gibaje, „onega črnega menim jaz, s črnim obližem na čelu, — caracho! če mi to uže celo jutro po glavi ne roji, — sreča nij bila tačas, gotovo ne, ko sem ga videl, — diablo ! kakov bled in potubnen obraz ima ta človek; zvečer iu na samem bi ga ne srečal rad." „Alije uže dolgo tu v ValparaisoV" vpraša Antonio. „Ne vem," mrmra prvi, še zmirom to premišljajoč, — „denes sem ga tukaj prvič videl, a moram vendar v svojem spominu malo pogledati, morda ga vendar v kakem kotu najdem. Pa ta obraz tudi nij tako navaden, da bi ga človek kar tako pozabil.* „llm!" do Antonio, „v šestih ali osmih letih, kolikor časa si se klatil po vojnih ladij ah, videl si marsikoji obraz, — no, in tacaš pri Tenaru si bil tudi zraven — za vraga! rad bi uže videl, da bi naš stari uže skoraj to roparsko škatljo razbil, ker imam uže tega sem in tja veslanja popolnem dosta." Tovariš njegov mu pa ničesar ne odgovori, bil je preveč zamišljen, ker nij mogel obraza tujčevega pozabiti. Ko so koncem prišli na suho in čoln privezali h kolu, šel je na breg, vedno se za všesi praskaje, se vsede tam na vkup nametaui les, ter premišlja O tujci in čaka vrnitve svojega kapitena. kompanija v Sarajevo; na vsakej hiši viselo je kaj belega v znamenje udanosti. Mi smo bili v mestu v kasarni vkvartirani. Ta kasarna je tako velika, kakor ona pri sv. Petru v Ljubljani ; na enej strani 2 nadstropja visoka, na drugej pa le jedno, ker stoji v jami. Zvečer tega slavnega dne prinesel je meni in mojemu nadporočniku Bošnjak Čošič nekaj živeža. Pri vzetji Sarajeva vedli so se Turčini kakor besni; kdor je mogel, pa je streljal na naše vojake. 20. avg. sem si mesto ogledal; ta dan seznanil sem se z gospodom MariČera, katoliškim župnikom v Sarajevem, in več Srbi. Dalje morda drugi pot. Rusija po vojski. Iz Rusije. [Izv. dop.] Velikanske žrtve, katere je Rusija prinesla * poslednjej rusko-tut-škej vojski, bile bi jedva li popolnem poplačane, če bi bila uspehe svoje Rusija sama ocenjevala. Vsaj začusno in precej od začetka bi se moralo kazati, ka Bol garija s svojim popolnem osirotelim naselje-njem in severni četirje vilajeti turške Male Azije se svojimi tvrdnjavami vred nikakor ne bi bili vredni vsaj 100.000 življenj, 100.000 različno brezobraženih i 1000 miljonov rub-Jjev, pravim vsaj; ker brže ko ne so poslednje naše izgube še precej večje, nego so bro-jile se v javnih registrih. Še le črez nekaj desetin let bi se morebiti pridobitva v omenjenih razmerih pokazala dostojna žrtev, kar pa se v sedanjosti ne prikriva le ljudem političnega in istinito državnega uma. Pa znano je, ka Rusija nij sama ocenjevala svojih zmag, kakor so navt.jene delati druge, zapadne države. Znano je ka slovanski lev Še nij udostojd se od svojih zapadnih trinogov svobode, ka še vedno leži v verigah, katere raztrgati posrečuje se mu le tam pa sem, da bi si zajel pa le nekolike sape, katera mu je prepotrebna, da bi mu popolnem življenje ne ugasnolo do tiste dobe, ko bo zbral vse svoje sile, da bo razdrobil verige slovanosovražnih držav, trinogom pa jedenkrat na vselej dal očutiti svoje kremplje. Znano je, ka Rusija še polovine nij dobila, kar bi bilo jej po pravici prilično, nij dobila nekaj vsled svoje popustljivosti, nekaj pa vsled ne pravičnosti in figavosti zapadnih velevlasti j! V Rusiji imamo navado naimenovati vsako nesorazmernost „ueudačo", in tudi nesorazmernost mej Žrtvami in pridobitvami pretečene vojske imenujemo neudačo, dasi Tre tj e poglavje. Na sledu. Dan šestega in sedmega avgusta je minol, a naši znanci iz prejšnjih poglavij nijso se še mej tem časom nobedenkrat snidili. Na ladij nih razbitinah so delavci hitro razdirali, in ker dražega materijala nijso mogli zapored Bpravljati na ladijo starega kapitena, zato so tudi na Reconocido spali; štirje možje se uže nijso bali vsake prikazni. V spodnje dele Indiju pa se vendar nijso po noči upali, zato naredili so si na njenem površji nekakov šator, kjer so izvrstno lehko se odpočili, ker so bile noči kljubu deževnemu vremenu gorke 'io je bil zrak suh. Za večer osmega avgusta, — ta dan so poznali vsi dobro, — pripravili so si pa tako, da so bili uže pred delopustom z vsem pri kraji, potem poberejo svoja kopita in otidejo. Prav je imel stari kapiten; nij ga bilo člo- ta izraz po svojem pomenu tukaj nij popolnem na pravem mestu; kajti Rusija nij igrala Bog vedi kakove hasardne igre, ne, ona začela je vojevati posle dveletnega resnega premišlje vanja. Ta „neudača" razdelila je rusko občinstvo na dve veliki stranki, kateri imati prerazlične nakane, dasi jih snuieti ravno na istej —neudači. Isključno ruska stranka zapadnjakov kriči: „Rusija dobila je dovolj po nosu, tudi od Turkov nekaj časa, a še več v Berlinu od kongresa. Naj jej bo tega dovolj v poduk, da mora v prihodnjosti posebno zanimati se se svojimi domačimi deli, ne kako zariti se v luknjo, katerej se pravi ravno Rus i j a." Rusko-slavjanska stranka nasprotno tvrdi: „Veličje Rusije na zvunaj mora biti vedno v sorazmerji z njenim vnotranjim razvojem. Če se jej zdaj nij posrečilo, dobiti si, kar bi jej šlo po prirodi in po pravu, iz za tega nikakor ne sme odstopiti od svojih namer, ampak tem silneje mora napreti vse svoje sile, da bi dovedla do kraja, kar je začela peljati, do-vedla tak sijajno, kakor sijajno je začela." Menim, ka nij trudno razsoditi, katera iz omenjenih strank ima bolj prav. Popolnem potegnoti se raz političnega polja, kakor polž v svojo lupinjo, bilo bi i nepolitično, a kar je glavno, je tudi nemogoče. Rusija nij mala državica a la Švica ili Belgija, kateri živiti brez veličin vnešnih političnih vidov. Rusija je država, katera po svojei legi ima skrbeti o vsem, kar se v Evropi in Aziji godi, da bisene zvršilo kaj, kar bi jo moglo priškr-noti ili uščipnoti. Glavna črta človeške prirode, zdrave prirode se razume, je ta, da mora razen vsakdanjih opravil imeti še druge, vzvišane posle, kateri jej dajejo ravno to, kar se imenuje višje življenje njeno. Vsaka država, torej tudi Rusija, je mnogobrojni sestav tacih posameznih človeških prirod, katere hočejo imeti, da! morajo imeti, če bi prav same ne hotele, kakor izvrstno pravijo „St. Pet. Ved." višje posle na zvunaj, če sploh hočejo živeti višje, državno življenje, ne prav samo v partikularizmu životariti. Katerej iz omenjenih strank se pridruži vlada, se uže nekoliko blešči, o čemur pa pri-boduiič._F. M. Tvorcov. Politični razgled« Notranje dežele. V Ljubljani G. septembra Cesar in cesarica sta pisala podobno pismo kakor Auerspergu tudi Tiszi zahvalje- veka na svetu, ki bi katerega izmej delavcev mogel pregovoriti, da bi ostal za desetkrat ali petdesetkrat povekšano dnevno plačo to noč na piratskej ladiji. Sicer bilo je pa vse pribito, kar so na ladiji pustili, razve njihovega orodja; naj bi pa očitno na površji la-dije ležali sami zakladi, tudi najbolj zvitim iu pogumnim ptičkom v Valparaiso bi veselje do njih v tej noči minol. Na večer istega dne sedeli so torej vsi naši znanci v gostilniške j sobi sennore Fostero, katerim sti zopet pri;azni deklici stregli; vsaj stari kapiten iu naš ndadi prijatelj sta sedela za isto mizo, ne daleč od tia mia navadnega prostora. Ker sta slučajno miuola večera imela oba dva opraviti in se nijsta nič videla, zato bilo je čisto naravno, da sta se jela o tujci pomenkovati, ki se jima je zadnjič bil tukaj pridružil. (Daljo pr.h.) vaje se za skrb, ki jo prebivalstvo izrazuje za ranjene in bolne vojake, in bodreč, naj se pa-trijotične žrtve doprinašajo v ta namen. Znano je, da je mej ogerskimi ii u it* u ni. zlasti v Sedmograškem, doz laj vladala pasivna politika in vlada še. Vendar se užo maje. Na shodu, katerega so imeli rumunski rodoljubi pred zadnjimi volitvami v ogerski zbor, se je uže oglasilo bilo mnogo Rumnnor, ki so bili za opuščenje pasivne in za oprijemanje aktivne politike in borbe zoper Magjar-stvo. Dozdaj so zastopniki aktivne politike še v manjšini ostali, a v bodoče bodo uže premagali. Viitinlc drinve. St'hsh'ii skupščina, ki bi se bila imela v septembru sniti. odložena je za prihodnje leto zarad avstrijske okupacije Bosne, ki je vojno prinesla na srbsko mejo. Mej onimi, ki so ob priliki proglašenja neodvisnosti knezu čestitke poslali sta tudi slavna ruska generala Černjajev in Koma-rov. „Srbski boj bode jeden najlepših spominov v zgodovini slavjanskih narodov," pravi Černjajev. Kakor se poroča v „Pol. Corr.M iz Bel-grala, je srbski knez pred odhodom v Niš vsled ministrskega sklepa prevzel kraljevsk naslov „visočanstvo". Dozdaj je imel knežji naslov „svetlostu. Konec tega meseca se v Carigradu snidejo metropoliti ftfihe cerkve in grško narodno svetovalstvo, da volijo novega patrijarha namesto umrlega Joahima II. Rusija se trudi, da bi bil izvoljen kak zmeren mož, temu nasproti dela Turčija. Iz Varitirniln se javlja: Grški poslanik je terjal od velicega vezirja, naj Turčija odgovori na grško noto o popravi meje še ta teden. Porta bode najbrž odgovorila, naj Grecija počaka odgovora, ki ga bodo dale velevlasti dotičnoj turškej noti. — Iz vsega se utegne razplesti grškoturška vojska, in kaj potem? Poklican je fi i t h «rf-paše v Carigrad se dozdaj nij obistinilo, torej so bili prijatelji Turčije prezgodaj vesel krik zagnali. Sicer pa Turčije propadanja tudi Mi thad ne bi rešil, to se ve. Zdaj se po celej Rumeliji rekrutira za «»«fr/«*'.*«fo narodno vojsko, isto tako v Bolgariji. Bolgari z laj radi vstopajo v vojsko. Opravljeni so tako kakor Rusi, kateri jih tudi komandirajo in urijo. Tudi artileriste izrejajo Rusi v Bolgariji in so dali Bolgarom baterije. Glas iz Londona poroča, da bode tffe.iki parlament razpušcen. Pri novih volitvah morda pade Beaconsfieldova stranka, ali Be Gladstonova liberalna vsaj ukrepi. Iz Nevvorleansa v jđimOM'ihi se telegra-fira, da tam strašno razsaja kuga „rumeni feber". Dne 3. septembra je zbolelo 327 ljudi j, mej temi jih je 83 umrlo. V Memphisu jih je umrlo 84, v Vicksburgu 36 jeden dan. Kuga se razširja. Ljudje beže. Dopisi. 0«l POSIllCC! na slovenskem Štajerskem 1. sept. [Izv. dop.] (PesniČke posameznosti.) Dvoje dela nam Fesničarjem zdaj mnogo skrbi — naši vojaki v Bosni, in občno pomanjkanje denarja v domovini. Prvi, zapustivši nas uže pred davnim, nam prav redko pišejo. Ker pa se nahajajo mej njimi mnogi, ki so zapustili nagloma ženo z otroci in velika posestva, katerih dobro obdelovanje stoji mnogo skrbi in truda, pred vsem pa previdno možko glavo, da ne gre vse gospodarstvo rakovo pot, občutimo njih odhod tem boljo živo. Nij tedaj čuda, da so časopisi pri nas sedaj jako v čislih ; stari in mladi, možje in žene segajo radi po njih, da poizvedo, kako so godi našim v Posni, kdo je mrtev, kdo ranjen, kdo se zdravi v tej ali onej bolnišnici, koliko Turkov so naši ujeli, kam so jih odpeljali, koliko žeu ima ta in oni paša itd. Da krožijo ravno sedaj naj ne verjetnejše govorice, katerim se ipak veruje, je razumljivo. Starejši ljudje nam mlajšim vedno prorokujejo, da nas bode Turek še gotovo „obiskal" in trpinčil, kakor se je to godilo našim dedom. Svet ima po izreku teh prorokov še le do leta 18SG stati ; pred njegovim poginom priti morajo nad nas Turki in Antikrist. Tudi pomanjkanje denarja se jednako tolmači. To tem mora nastati mej nami velika stiska glede penez; priti mora tako daleč, da bode vsakdo pripravljen za par gro 6ev oddati vse, kar mu je lastno — še celo nduŠo". Antikrist pa bode prišel z velikimi zakladi, in spreobrnil nas bode lehko vse „na svojo vero.w Nova mera in vaga smrdi našim ljudem uže tako, kot „hudičeva iznajdba1* — posebno liter in kilo; denarja nam manjka povsod, in h koncu pride še boj s Turki. — Prava Gukova in Magukova doba je po tem takem napočila! Pa če več drugih neugodnih okoliščin daje našim ljudem povod do tako čudnega mišljenja. Kakor je znano, naši vinogradi ne rodijo skoro skozi osem let celo nič. Letošnja zimina kazala so je prav lepa; pa dala nij tega, kar je obetala, in kar bode dala, kakor se je trobilo v svet. Ajdino je deloma toča uničila, deloma jo bode mraz pristrigel. Koruza je lepo zastavljena, ako srečno dozori; krompir pa ne bode kaj prida, ker uže zdaj v zemlji gnjije. Cena zrnja je jako niska. Letošnja pšenica plačuje se po 3 gold. do 3 gold. 70 kr. Za drugo nihče ne vpraša. Slive plačujejo po 6 gold. štartinjak; isto tako jabelka. Obava obnesla se je najslabše. Trikrat zaporedoma poplavila jo je Pesnica, dvakrat potolkla jo je toča. Sem ter tja bode se tedaj košnja celo opustila, in trava morala bode v blatn trohneti. Tako je naše stanje. Kdo bode našim kmetom zameril, ako izražajo javno svojo nejevoljo, da dobivajo ujeti Turki na naših kolodvorih po ntrikratu jesti, naši ranjenci pa morda menj. Ta teden vršijo se pri nas volitve volilnih mož, ki gredo 12. sept. t. 1. v Ptuj volit poslanca. Vse se vršijo popolnem mirno. V Ptuji bomo gotovo zmagali z g. Hermanom. Tudi naši sosedje v Št. lenartskem okraji pripravljajo se pridno. Močno upanje imajo, da bodo Seidla inSeederja vrgli enkrat za vselej. Daj Bog, da navdaja ista želja vse druge volilne moža mariborskega okraja, da se rešijo tujcev, in volijo svoje može za svoje zagovornike. Rešili bodo svojo čast kot narodni možje, skazali bodo čast svojej domovini. Naše slovenske domovine nihče ne spoštuje; spoštujmo jo vsaj s aiu i! Domaće stvari. — (Iz Maribora.) K veselici 11. t. m. ob 1/a8. uri zvečer v gostilnici „Stadt AVien" v Mariboru, povabljeni so prav uljudno slovenski pevci, posebno slovenska mladina. — (Šole se začno v Ljubljani): Na gimnaziji IG. septembra; za prvi razred, ali novo vstopivšim, so je treba oglasiti 12. in 13. septembra v gimnazijalnej kanceliji. Treba je, da novovstopnega učenca spremlja kdo od starišev ali njih zastopnik, da se prinese rojstni list, spričevalo, plačanje sprejemne takse 2 gold. 10 kr. in 50 kr. za fond učilni. Pi h meni izpiti za vzet je v prvo šolo bodo 14. sep- tembra, Drugi učenci, ki so uže na gimnaziji bili, morajo se do 1 o. septembra oglasiti. — Na realki se začne tudi IG. septembra Šola. Sprejema se 12., 13. in 14. septembra isto tako, kakor za gimnazijo. Sprejemna skušnja je 13. in 14. septembra. — Na mestnih ljudskih šolah je začetek IG. septembra. Vpisuje se 13. in 14. septembra, in sicer: za L mestno šolo v licejskem poslopji, za II. mestno šolo pa na Cojzovem grabnu. — (Dramatična šola.) Dramatična šola je vsak ponedel j e k, sredo in p etek zvečer od \28. do V2IO. ure v sobi dramatičnega društva v čitalnici. Vdeležitve željni naj se oglasijo pri odboru ali reditelju dramatične šole g. Smidu. — (Mariborskega Seidla) se tudi ustavoverni Nemci na Štajerskem sramujejo. Tako se n. pr. piše iz Gradca v „Presđe" od 5. septembra in pravi: „Afera Brandstetterjeva obtežuje položaj ustavoverne stranke (to je, Seidlov in Seederjev) še bolj. Zdaj gre posebno za poslanca Seidla, zoper katerega se od klerikalno-slovenske strani velikansko (?) agitira, žali bog se je bati, da ne brez vspeha.u Torej nemškutarji se boje, — to bi moralo naše ohrabriti, da bi zdaj brž zadnje dni bolj delali, kar so morda še zamudili. — (Iz Ptuja) se v „Tagespost" piše, da jeden del meščanov kandidira župana dr. Bresniga za poslanca mest Ptuj, Ormuž, Ljutomer, Središče in Rogatec. — (Požar VBled strele.) Strela je 24. avgusta udarila v hlev A. llupnika v Za-dlogu, loškem okraji; vsled tega se je vnelo; zgorela je streha, seno in slama, živino so rešili. Škode je 1000 gold., za katero posestnik nij bil zavarovan. Crnila za kopiranje, pisanj«, risanje, vsake barvo in vrste,-vse le lino, potem barvo za kolokovanje, predaja pe niskih conah tovarna za črnilu, Aut. llr&zek, v Pragf (O^.šku), KJeuiencova ulice 3. Poskušnje in ceuilniki se pošiljajo, in oddajajo se zastopništva za večja mesta. Manjša naročila s pustnim povzetjem. (971—SI) Karel S. Till trgorstvo s knjigami in papirjem, pod Trančo it. 2, zaloga vseh potrebnosti j za urade in kupčij stvo ; zaloga navadnega, pisemskega in zavijulnega papirja. Vse potrebnosti za merjevco (inženirje), slikarje in risarje. Najnovejšo v konfekciji za papir. Zapisovalne in opravilne knjige. Izdeljujujo se tudi mouograuii na pisemski papir, visitne karte in pisemsko zavitke. (168—7b) Učenci vzamejo so za prihodnje šolsko loto v populno in dobro oskrbljovanje. Natančneje izve so v hranil-ničnem poslopji, 1. nadstropje, iia poijanakej strani. (285-2) Razne vesti. ' (Nesreta.) Na Temzi blizu Londona se je zgodila strašna nesreča. Parobrod „ Princes Alice", z okolo GOO ljudij na sebi je trčil na vrnitvi od zabavne vožnje v Gravesend z neko drugo ladijo, „Bywellcastleu skupaj, in je precej utonil. Vsi ljudje, ki so na njem bili, so utonili. — Kakor novejša poročila pravijo, je 550 ljudij utonilo, mej temi tudi kapiten ladij e in njegovi služabniki mornarji. Umrli t JLJubUiftiil. 4. septembra: Barbara Vašelj, hišna posest-niča, 75 1., Flonjauove ulice št. 89, vsled pokažonja črevesa. 5. septembra: Pavla Dežinan, hči založnicarja južno žel., 2 1. 8 mes., Florijanove ulice št- 11, valed zolotuhe. Tujci. 5. septembra: Evropa: Miglioranzi iz Trsta. — Vodnarskv iz Dunaja. — Kiusic iz Ljubljane. Pri Slonu: Bergcrvveis iz Trsta. — Brand-stotter iz Maribora. — Fink iz Gradca. — Ur. pl. Dnmretuhier iz Dunaja. Pri Malieu: lteuter iz Dunaja. — ltazinger iz Kočevja. — Fantke iz Gorice. — Kober iz Dunaja. — Grof Gloiap&ch i/. Gradca. — Sonkul iz Dunaja. Pri bavui-Mkein dvoru: Praetarus iz Dunaja. — Berlot iz Trsta. Dunajska borza G. septembra. (Izvirno telograiično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . • 61 gld« 7r> kr. hnotni diž. dolg v srebru , . . 63 „ 30 „ Zlata renta.......\ ( 72 „ 40 „ 18o0 drž. posojilo 112 „ — n Akcije narodne banko' .' ." . 808 „ — » Kreditno akcije .... . 242 „ !)0 „ London.....115 - '80 „ Napol........'I. 9 „ 88«/i , (J. kr. cekini........5 „ 4l> „ Srebro.....!'..*!! 100 „ 15 „ Državno marko , ' 67 - 20 . SV* V toku 28 let potrjeno. Anaterinina voda za usta po J. (». Popp»U| c. kr. dvorni zdravnik za zobe na MHiimJi, srednje mesto, Bognrrgasse 2. Boljši kot vsak drug prah za zobe, s katero so odvrnejo bolezni zob in ust, zoper gnjilobo in oma janje zob, prijetnega duha in okusa, — okrepča zobino meso, — brez primere dobro sredstvo za snažen jozob. £aV~ Da si to priljubljeno, neutrpljivo 2» »pravo morejo preskrbeti vsi krogi, so se vpeljale steklenico različnih volikostij, namreč: velika steklenica po 1 gld. 40 kr., srednja po 1 gld., mala po 60 kr. Anaterinina pasta za zobe, za snaženje in obvarovanje Zob, za odstranjenje slabega duha in kamena na zobeh. Cona stekleni puški 1 gld. 22 kr. r Popp-ova aromatična pasta za zoLe, najizvrstneje Brodstvo za snaženje in obvarovanje notranjih ust in zob. Cona za kos 85 kr. Rastlinski zobni prah, snaži zobe, odpravlja zobni kamen, in površje zob so bolj iu bolj boli. Skatlja velja 63 kr. Popp-ova plomba za zobe, s katero si moro vsakdo sam spolniti votle zobe. Milo i'A zelišč jo baš tako izvrstno kozmetično (lepotno) sredstvo, kakor tudi odpravlja prav rahlo ogrce, mozole in druge nakožne nečisthie, ter nareja kožo elastično in svežo, kakor zahteva lep obraz; porablja se za kateri smoter se je užo čestokrat vspešno rabila. Cena jednega kosa 30 kr. (183—4) V blagovoljni pozor! V zavarstvo proti ponarejanji se p. n. občinstvo opozoruje, da je na vratu vsake steklenico aualerlnJne ustne vode bruuibluo anainenje (iirma hygea in anaterinini izdelki) kakor je pri vsake} steklenici tudi vnanji zavitek, na katerem je dobro vidljiv vodčn tisk, dtžavni orel in ime. Zaloge imajo v I^jiLbljtttii, vsa lekarne kakor tUdI gg. Ani. Krisper, Jul. Mahr, J. Karinger, F, M. Schmttt, V. 1'etričie, L. 1'irkar, 1\ Lassnik, Terček in Xekrep; y Postojni: ./. Kupfersehmidt; V S k o i" j e j Loki: C Fabiani; v K o e e v j i ; ./. limune; na Krikom: F. Jtiimehes; v Idriji: J. Warta; v K r a n j i: K. Šarnik; v L i t i j i : Aliihl-ueuzel, lekar; v Metliki: Matterjeri nasledniki; v Novem mostu: D. Mzzoli in ./. Bergmann; v Radovljici: A. liobiek; v Kamniku: J. Mac-nik; v Crnomlji: ./. lilazek; v Vipavi: A. Depcris. \Vir empfehlonj ala Bestes und Prelswiirilinstes C Die Regenmantel, VVagendecken (PlacIicn), Belleklagen, Zellslofi« ■ Ii-r k. k. pr. Fabrik -=~ von M, J. Elsinger & Soline in "VVicn, Ncubau, Zollerg.issR 2, še=1=I Licferanten dei k. und k. Krie^sministeriums, Sr, M«j, Kricgsmarine, vider HumanitStsanstnltcn etc. ctc. ] (15'J—o2) izdatelj m urednik Josip Jurčič. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".