List 2?a gospodarstvo in umno kmetijstvo. Izdaja c. k. kmetijska družba na Štajerskem. List velja na leto 4 krone. Udje dražbe prispevajo na leto 8 krone. Udje dobd Ust zastonj. Vsebina: Iz 89. zborovanja c. k. kmetijsko družbe štajerske. — Zakaj pešajo tu in tam novi vinogradi. — Začetek in izvršitev zboljšanja štajerskih žit. — Prva, pomoč pri nenadnih boleznih in nozgodah pri živini, — O pridelovanju cikorije in njega rentahiliteti's posebnim ozirom na Srednje in Spodnje Štajersko. — Koristi, ki nam nudi kmetijsko knjigovodstvo. Zborovanja podružnic. — Iz podružnic. — Vposlano. — Uradno. — Zadruga: Poročila Zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem. — Tržna poročila. — Oznanila. I&8JL zborovanja c. k. kmetijske ‘ * družbe štajerske. Po glavnem tajniku F. Juvanu. Tudi letošnji občni zbor se je vršil v veliki zborovalnici deželnega dvorca 27. in 28.marca 1.1.; 104 podružnice so poslale 303 zastopnike; zastopane so bile tudi izvenštajerske korporacije, kakor tudi razna strokovna s kmetijstvom v več ali manj ožji zvezi stoječa društva; centralo za varstvo kmetijskih in gozdarskih koristi je zastopal nje častni predsednik pl. H o h e n b 1 u m osebno; kot vladni zastopnik je bil navzoč c. k. okrajni glavar dr. Negbaur, deželni odbor sta zastopala grof Franc Attems in Franc Hagenhofer. Razen letnega poročila družbinega, obsegajočega 238 strani, je ležal pred delegati tudi seznamelc 80 predlogov, koje so zvečinoma stavile podružnice. Snov je bila torej tudi letos precej velika, prevelika i za dvodnevno razpravljanje. Zato so se predlogi, kojih opravičenost je razvidna sama ob sebi, sprejeli skupno brez nadaljnje debate in se bo o njih razpravljajalo v sejah osrednjega odbora. Letno poročilo je dobila vsaka podružnica in si pri podruž-ničinem vodstvu knjigo lahko vsak pogleda, ko-jega zanima delovanje tiste družbe, h koji pripada. Za to na tem mestu stvari nočemo na novo ogrevati. Velike važnosti so na novo sklicane konference predsednikov vseli deželnih gospodarskih korporacij (kulturnih svetov in kmetijskih družb), ki se omenjajo med mnogim drugim gradivom v uvodu omenjenega poročila; priporočljivo pa je, da si letno poročilo preglega vsak na tanko; kajti mnogo zanimivega je v njem, o čemur se da narediti slika, ki bi rabila preveč besed in prostora, če bi jo hoteli orisati in opisati. Iz poročila jc razvidno, da je družba v pretečenem letu podpirala s 40%nimi podporami nakup 280 bikov in 111 telic; živina se je nakupila deloma na sejmih za plemensko živino, deloma in sicer zvečinoma pri raztresenih posestnikih po krajih, kjer se goje čistokrvna plemena, v prvi vrsti na Štajerskem, potem Solno-gračkem in Češkem, kar je seveda trebalo precej truda in obzirnosti v prid štajerski govedoreji. Nadalje se je razdalo s podporami 385 merjascev, 83 ovnov (mrkačev), 36 ovc in 10 koz; 521 petelinov in 482 kokoši se je razdelilo brezplačno med ude. 329 posestnikov je dobilo travinega semena za polovično ceno za 453 oralov zemlje; pripadajoča podpora znaša K 10.400. Nova je akcija s poskusnim sajenjem krompirja začenši z letom 1912, vzgoja semenskega žita in sajenje cikorije po nekaterih legah Srednje in mestoma tudi Spodnje Štajerske. Knjigo-vodstvena akcija je v „pretečenem letu prebila led tudi na Spodnjem Štajerskem; tozadevna predavanja imajo namen kmeta na ta važen gospodarski pripomoček le opozoriti, tečaji (navadno tridnevni), pa navdušiti. Na Gornjem in Srednjem Štajerskem pridobiva z velikim uspehom kmetske sloje za to stvar strokovni učitelj gosp. Peter, na Spodnjem Štajerskem potov, učitelj gosp. Franc Goričap; nekoliko mu je pomagal tudi družbin tajnik Ho Iz. Vsega skupaj je bilo 20 predavanj pred kakimi 1300 poslušavci in 26 tečajev s 400 udeleženci, mestoma tudi udeleženkami; zani= rnanje Za kmet. knjigovodstvo raste od dne do dne po vseh delih Štajerske.* Pri potovalnem pouku je sodelovalo 25 strokovnih moči pred skoro 63.000 poslušavci; razpravljalo se je o najrazličnejših gospodarskih zadevah in prašanjih. O. O. odbor je storil pri izvršitvi predlogov 88. občnega zbora dokaj korakov vsaj deloma z resničnim uspehom. Število podružnic in članov je napredovalo od 135—137, oz. 15.514 na 16.926; pa radi nereda pri nekaterih podružnicah se bo število udov skrčilo. Zgornja Štajerska ima na papirju 4589, Srednja- 7096 in Spodnja- 5241 udov. Napredovanje družbinih agend je razvidno iz njenega računskega zaključka in proračuna. Dohodki so znašali K 1,104.724, izdatkov je bilo 979.895; ves denarni promet znaša torej Al 2,084.709, za K 364.709 več nego leta 1910. Leta 1902, torej pred 10 leti, je znašal Yes denarni promet K 293.566. Pri zborovanju se je izmed 80 stavljenih predlogov sprejelo 35 brez debate; 7 predlogov so je odtegnilo, o 38 debatiralo. Predlog podružnic Ptuj - okolica, Sv. Lovrenc in Št. Jur ob juž. žel., da bi ravnatelj šentjurske kmet. šole dobil virilno mesto v osrednjem odboru, se je odklonil iz „principijelnega* razloga. Predlogi glede uredovanja družbinega glasila (Gospodarski Glasnik) so se sprejeli, v kolikor je mogoče zadostiti željam, ne pa glede oblike, ker so se pojavila različna mnenja. Radi ustanovitve nove podružnice v Št. Juriju ob Pesnici se je razvila živahna debata; četudi se je pri tej vodstvu podružnice v Št. liju v Slov. goricah, v koje okrilju se snuje podružnica šentjurska, iz merodajnega mesta priznala hvalevredna delavnost, zlasti njenem načelniku gosp. R. Repp-nigu, vendar se je ustanovitev odobrila iz obče-koristnih ozirov za kmetijsko organizacijo. Izmed gozdarskih prašanj je važen in zanimiv predlog knitelfeldske podružnice, da bi se zvišala tovorninapri izvozu drevesnih hlodov v inozemstvo, tovornina za pol gotove gozdarske izdelke panaj bi se znižala; ta predlog ima za štajerske gospodarje fundamentalno važnost. Pri nastali debati v tej zadevi se je dognalo, da se naj dela na to, da se zniža samo izvoz za pol gotove gozdarske izdelke, da se s tem omogoči obstanek domačih žag. Imenovana podružnica je stavila nadalje predlog, da se da več pozornosti izvežbanju gozdarskih preddelavcev. Izmed predlogov narodnogospodarskega značaja so posebne važnosti predlogi podružnic Bruck, Gradec, Ribnica, Trofriach in Wildon glede pre-osnove vodnega zakona. Stvar se je tekom razprave pojasnila tako daleč, da so zastopniki kmetijstva v deželnem zboru dobili pravec pri preosnovi na odločilnem mestu. Predlog podružnice Bruck, -da se imajo po prodaji kmetskih posestev poslopja za stanovanje in gospodarstvo ohraniti, spet jasno kaže na po- * Glej tudi članek: Koristi, ki nam nudi kmetijsko knjigovodstvo. trebo zakona o nedeljivosti kmetskih posestev ter da se ohranijo še nadaljo kmetijstvu. Velike važnosti je tudi predlog podružnice K ifmb er g., glede omejitve zlorabljajočih in ižmozgajočih kartelov, postavnim potom. Izmed predlogov glede izobrafte in pouka i imajo važnost predlogi podružnic: Voitsberg, Me-i stinje, Hartberg in Ivanjkovci, da se uvede kmetijski nadaljevalni pouk na ljudskih šolah, da se: uvedejo gospodinjski tečaji in da se naglaša kmetijski pouk na učiteljiščih in uvede vinarstvo nal deželni kmetijski šoli v Št. Juriju ob južni železnici. Radi nadaljevalnega kmetijskega rednega; pouka je osrednji odbor že lansko leto naredil! tozadevne potrebne korake pri deželnem odboru,, radi gospodinjskih tečajev je zadeva že napeljana; pri vladi in pri deželnem odboru. Naglaša se, čim dalje bolj tudi kmetijski pouk na učiteljiščih. V poglavju glede delavskih moči imata, predloga podružnic Voitsberg in Feldbach važnost,, ki naglašata: posredovanje in izobrazbo osobja, ki glešta živino, ter nagrade za pridne in zveste, uslužbence od strani države, dežele, okrajev in-J občin ter službodajavcev. Pri subvencij škili prašanjih jo bilo-j 11 predlogov, zlasti glede enakomerne razdelitve, izrednega kredita z ozirom na živinorejo; zvišanje podpor pri nakupu kmetijskih strojev in, , orodij, podpora pri nakupu telic, razdelitev pod- i por kmetovavcem edino le po kmetijske družbi, zvišanje podpor pri melijoracijah, izvršenih po po-i zameznikih, razširjenje podpor pri stabilizacijah-1 (utrditvah) plazov in razširjanju (planiranju) zemlje, pri vpeljavah vodovodov, nakupu umetnih gnoja,, bakrene galice, deteljnega in travinega semen«.] Med vprašanji glede vinoreje in sadje-, reje je velike važnosti predlog o določitvi; najpriporočljivejših trtnih vrst na raznih podlagali v raznih tleli; predlog glede brezplačne razdelitve, sadnega drevja, se ni sprejel. Živinozdravniško prašanje je stalo na čelu 15 predlogov; to je znamenje, da potreba živino-zdravniške pomoči postaja čim dalje bolj občutna. V predlogih so je naglašala potreba živinozdrav-niškega pouka v srednjih in nižjih učiliščih (ži-vinozdravniški pomočniki), praktični gospodarji naj bi se v tečajih izvežbali vsaj deloma in za prvo silo; predlogi so se stavili nadalje o raznih načinih zatiranja raznih kužnih bolezni, glede odškodnine pri padli živini za šumečim prisadom, o preureditvi pregledovanja živine in s tem spojenih stroškov, kakor o preureditvi konjederstva; z vsemi tozadevnimi predlogi se bo tekom leta bavil osrednji odbor. Pri 89. občnem zboru se je prvikrat začelo naglašati prašanje in stremljenje po koliko mogoče cenem nakupu kmetijskih strojev. Zastopnik admontske podružnice dr. Schuppli je razkazoval tabelo, iz katero je razvidno, da so kmetijski stroji najdražji v Avstriji, deloma dvakrat dražji, nego v Nemčiji, Švici ter ostalem inozemstvu. V sporazumljenju z drugodeželnimi kmetijskimi korporacijami se bo osrednji odbor s tem ukvarjal ter skušal stvari priti na ta način v okom. Kmetijska podružnica Sv. Marjeta pri Možgan-cih je stavila predlog, da sedela na to, da v z a- jemna zavarovalnica proti ognju sprejme in zavaruje vinogradnike proti poškodbi vinogradov po toči, tudi če niso člani. Med železniškimi prašanji je bil med drugimi tudi predlog podružnice invanjkovske radi pospešitve podaljšanja železnice med Ljutomerom in Ormožom. Podružnica Bruck o. M. je stavila tudi letos celo vrsto predlogov, ki segajo gjoboko v narodnogospodarski razvoj, ter olajšajo, če se izvedejo, stališče producentov in konzumentov za kmetijske pridelke; vsi ti predlogi se morejo rešiti edino postavodajnim potom, na kar se bo delalo v osrednjem odboru sporazumno s vsemi avstrijskimi gospodarskimi korporacijami. O priznanih odlikovanjih smo poročali že v zadnji številki „Gospodarskega Glasnika". — Ob 2. uri popoldne je bil običajni banket v hotelu „Nadvojvoda Ivan".__________ Zakaj pešajo tu in tam novi vinogradi? (Nadaljevanje in konec.) V mnogih slučajih je vzrok pešanju novih vinogradov slab sadežni materija!, kajti umevno je, da enostransko zaraščeni cepljenci ali enostransko vkoreninjeni ali celo od ogrcev obglodani sadeži ne dado tako trpežnih trtnih nasadov, kakor pa lepo zaraščena, dobro vkoreninjena, sveža, zdrava, skrbno izbrana roba. Zatorej je bolje saditi dobro, četudi drago, kakor pa slabo, še tako cen^blago. Kdor je primoran trsne sadeže kupovati, jih naj kupuje le pri domačih, zaupanja vrednih trsni-čarskih tvrdkah, o katerih zanesljivosti se lahko vsak čas pouči pri domačih strokovnjakih. Znani so mi slučaji, da so naročili Štajerci trsje na Kranjskem, v vipavskem okraju, in so dobili od tam štajersko v. .je, trsje, ki se je pridelalo v v bližini naročnikov, kateri bi ga bili lahko dobili od pridelovalcev domačinov ne le ceneje, ampak tudi v bolj svežem, torej boljšem stanu, kajti pri večkrat prevažanem in prekladanem trsju lahko trpe korenine, ker so precej občutljive proti vetru, solncu in mrazu. Zatorej ne kupujmo sadeže od tujih nepoznanih barantačev s trsjem, ako si lahko preskrbimo potrebne trte doma. Navadno imajo taki barantači vse zahtevane vrste na vseh zahtevanih podlagah, tudi če jih nimajo. Čim svežeje trsje sadimo, tem sigurneji je uspeh. Pridelovavci trsja naj torej pri izkapanju in pri drugih opravilih pazijo strogo na to, da niso trte, posebno njih korenine izpostavljene vetru, solncu ali pa mrazu. Tudi naj vzamejo za pridelovanje trsnih sadežev le dobro dozorelo, zdravo podlago in cepiče. Slabo dozorel, od toče poškodovan in od raznih bolezni napaden materijal da slab prirastek in nestanovitne sadeže. Trsničarji, ki ne računajo samo na hipen dobiček, temveč ki si želč trajni zaslužek, morajo svojim odjemavcem postreči s tako robo, da so ti v vsakem oziru zadovoljni tudi v poznejših letih. S takim postopanjem se pridobi ime in privabijo novi odjemavci. V krajih, kjer si pomagajo vinogradniki z zelenim cepljenjem, je mnogokrat opažati, da nekateri obirajo po leti na podlagah vse listje meneč, da vsled tega zelenocepljenci hitreje in bolje zore. To je pa le navidezno; v istini se doseže s takim ravnanjem ravno nasprotno. Obrana podlaga dobi sicer hitreje lesnato barvo, a zacukne, t. j. zaostane v rasti in zorenju, ker ji manjkajo ravno tisti deli, ki so za rast in zorenje neobhodno potrebni. Obiranje listja, na zelenocepljencih je torej velika napaka, ki tudi povzroča prerano pešanje novih nasadov. Pa tudi poznejšo nepovoljno negovanje vinske trte, kako>’ *\ pr. nezadostno gnojenje, nepravilno in nepravočasna izvršitev raznih vinogradnih del, nikakršna ali pa prepovršna obramba proti raznim trsnim boleznim i. t. d.: vse to je tudi tu in tam vzrok pešanju. Posledice slabe oskrbe se kažejo pri cepljenih amerikankah veliko bolj, kakor so se kazale prej pri domači trti. Ista množina gnoja, ki je prej zadostovala v starih goricah, ne zadostuje sedaj vedno v novih nasadih. Tu je treba večkrat in močneje gnojiti in kakor že rečeno, posebno tam, kjer je podlaga Riparija. Zato se pa pri dobro oskrbovanih novih nasadih primeroma tudi mnogo več pridela, nego se je pridelalo v starih goricah. Neobhodno potrebno je tudi, da se razna vinogradna opravila, kakor: kop, rezatva, opletev, vez, prikrajšanje zalistnikov in vršičev i. t. d. pravočasno in pravilno vrše. Pri prvi kopi, naj se ta že vrši v pozni jeseni, po zimi ali pa v zgodnji pomladi, je gladko odrezati vse zgornje, takoimenovane rosne koreninice, to so tiste, ki pridejo iz cepiča in pa iz prvega kolena na podlagi pod cepljenim mestom. Pri mladih trtah, posebno v dobri zemlji se zgornje korenine precej močno razvijajo; tu jih je treba prve čase celo dvakrat na leto, recimo pri prvi in tretji kopi odstranjevati. Kjer se to delo zanemarja, tam se ne morejo vznožnc korenine dovolj okrepiti in sčasoma sploh odprhnejo; trs stoji sedaj na slabih nogah in je manj trpežen. Ne-redkokrat, posebno pri pregloboko sajenih trtah odmrje tudi podlaga, ako se skrbno ne odrezuje zgornjih koreninic in ker živi v tem slučaju trs na koreninah, ki poženejo iz cepiča, podleže v kratkem trtni uši. Iz navedenega je razvidno, da je pravočasno gladko odrezavanje rosnih t.j. zgornjih korenin v novih nasadih še veliko bolj važno opravilo, kakor je to bilo v starih goricah; najmanj polovica slučajev pešanja je pripisovati zanemarjenju tega dela. Kar se rezi tiče, se lahko trdi, da mnogi vinogradniki preveč nalagajo. Močno nalaga lahko le oni, ki prav dobro gnoji in obdeluje svoj vinograd. So pa tudi vrste, kakor n. pr. laški rizlec in zelenčič (mušica ali silvanec), katere tudi pri dobri oskrbi ne prenašajo velikega nalaganja. Kdor tem vrstam zaporedoma pušča šparone (ločuje ali bike), jih s tem močno slabi in sčasoma spravi tako ob les, da se težko več okrepijo. Tako vrste je torej boljše le porezničiti. Splošno je opažati, da se vinogradniki pri rezatvi premalo ozirajo na moč posameznih trt, na gnojno stanje zemlje in na tozadevne lastnosti poedinih vrst, ker bi vsak le rad hitro in dosti bral; vendar se posledice pogreškov v tem oziru, tu preje tam pozneje kažejo v pešanju novih nasadov. Primerna opletva, t. j. obiranje nepotrebnih mladic, večkratna vez, pravočasno prikrajšavanje zalistnikov in vršičev: vse to je potrebno za dober razvoj novih nasadov. Pred vsem pa je zelo važno in prepotrebno delo: skrbna, pravočasna obramba proti raznim boleznim in škodljivcem. Omenim naj le n. pr. peronosporo. Vsak je lani lahko opazoval vidno nazadovanje v onih vinogradih, v katerih je pred-lanjskim močno razsajala peronospora. Kjer ta bolezen leto za letom nastopa, mora trta v kratkem zginiti s površja. Ta škodljivka ima vsaj toliko na rovašu kakor trtna uš, da so naše stare gorice tako hitro propadle in vendar se še vedno po letih, v katerih bolezen ne nastopa posebno močno, kakor n. pr. lani, oglašajo ljudje, ki pravijo: „peronospore ne bo več". Žalibože, da nimajo prav! Tako govoričijo večinoma ljudje, katerim škropljenje smrdi iz raznih vzrokov. Dobro je le, da imajo vedno manj poslušavcev, oziroma po-snemavcev. Kako in kedaj je škropiti, je bilo v tem listu že večkrat opisano in je več ali manj splošno znano. Pripomniti je le, da so v novejšem času poskušnje veščakov ovrgle prejšnjo mnenje znanstvenikov, ki so trdili, da je posebno važno trsno listje okovariti z apneno-bakreno-galično raztopino le na zgornji strani listov, češ, da peronospora lahko napade liste le od te strani in so tako potrdile že večletno opazovanje praktikov, ki so že preje sumili, da se zarase peronospora v list tudi od spodnje strani in sicer še veliko rajši kakor od zgornje, zlasti v mokrotnih letih; kajti to dejstvo jo pri nas že mnogo lot znano posebno trsničarjem, ki dobro vedo, da omejijo, oziroma zabranijo razširjanje peronospore v svojih trsnicah le tedaj, ako temeljito oškrope listje trsja tako na spodnji, kakor na zgornji strani. Tako obojestransko temeljito škropljenje se je torej v naših trsnicah že zdavno, zlasti pa v mokrotnih letih izkazalo kot neobhodno potrebno. Veščaki so pa tudi dognali, da lahko uniči peronospora grozdeke že pred cvetjem, zatorej je treba začeti rano in fino škropiti ne le listje, ampak tudi grozdeke (kavernike). Nadalje je lahko vzrok pešanju novih nasadov nepravilno nadomeščanje izumrlih trt. Kjer te nadomeščajo z grobanjem po stari navadi, kakor je bilo opisano v šesti letošnji številki tega lista, tam pride evropejska trta na svoje korenine, ki podležejo prej ali slej trtni uši. Pa tudi vremenske uime kakor mraz in toča povzročajo lahko nazadovanje trt, ako se za okrepitev teh ne skrbi v pravem času. Kjer se je bati zimskega mrazu, kaže trte zakapati v zemljo črez zimo. Proti pomladanski slani pa se v gotovih slučajih lahko branimo z izdatnim in pravočasnim kajenjem, posebno če delamo to skupno, kakor je bilo opisano v 9. številki lanskega letnika. Po toči poškodovane trte moramo takoj škropiti, da jih peronospora, katera se sedaj kaj rada naseli, še bolj ne oslabi. Razentega je potrebno skrbeti s primernim gnojenjem za njih okrepitev. Če si torej predočimo vse opisane vzroke tu in tam opazovanega pešanja novih nasadov, tedaj vidimo, da pešajo večinoma le, če se bodisi iz neumevanja, bodisi iz malomarnosti ali površnosti ne izvršujejo vedno tisti pogoji, katere je treba vpoštevati pri napravi in oskrbi novih trtnih nasadov, ako naj bo njih razvoj povoljen in njih negovanje dobičkanosno. Zupanc. Začetek in izvršitev zboljšanja štajerskih žit. Piše dr. Edvard Hotter. Ko se je pred kakimi štiridesetimi leti radi prostega trženja v osrednjo Evropo omogočil uvoz žita iz Amerike in Rusije, in se je na to še leta 1882 znižala uvoznina, se je radi nezadostnega carinskega varstva povsod mislilo samo na uvoz žita iz tujine ne oziraje se na to, da je cena domačim žitnim pridelkom dan za dnem padala; samo obsebi umevno ni prišlo našim kmetom na misel, da bi s pridom pridelovali še nadalje žito in zrnje sploh za trg in sicer iz enostavnega vzroka ne, ker je pridelovanje prišlo draže, nego je znašala cena pridelkova pri prodaji. Za to je začela večina pridelovati žito le za svojo potrebo, ostali del zemlje pa se je porabil večinoma za pridelovanje krnskih rastlin; — vsakkdo je začel obračati svojo pozornost le živinoreji. Čim živahnejše se je razširjalo mnenje, da se pridelovanje žita ne splača in da se mora njega pridelovanje kolikor mogoče omejiti, tem verjetnejša je postajala vest, ko so pridelki v resnici začeli čim dalje bolj pešati. Kmalu so se pa začelo pokazovati zle posledice omejevanja v pridelovanju žita in da to početje nosi znak nemogočnosti na sebi; že slavnoznani starosta nemške kmetijske vede Julij Ktlhn je leta 1896 dokazal, da je na pridelovanju in primernem vnovčevanju žita interesirano vsako posestvo in da je vsak kmetijski obrat, bodisi velik ali majhen, koliko toliko navezan na pridelovanje žita. Ploščina, na kateri se prideluje žito za kruh, je in ostane še vedno pod- laga vsemu umnemu poljedelstvu in za to gleda vsakkdo in vedno, da pridela na gotovi površini, kolikor mogoče velik čisti dobiček; za to je postalo prašanje, kako zvečati pridelke in ž njimi pomnožiti dobiček (rento) dotičnega posestva, takorekoč življenjsko prašanje kmetijstva sploh. Počasi sicer, zato pa temeljito, prodira prepričanje, da je treba tudi naše pridelovanje žita kolikor mogoče zdatno podpreti in pospešiti, ker kažejo uspehi drugih dežel, ki delajo v kmetijsko tehničnem oziru mnogo naprednejše, da se to splača; splača se mu pa tedaj, če recimo z enako množino dela pridela več in boljšega zrnja na svoji njivi. Z zvišanjem poprečnih pridelkov za 200 do 300 kg na 1 ha, to se da doseči že z uporabo boljšega semena, bi si potrebno zrnje za kruh lahko pridelali sami, dočim ga moramo sedaj uvažati dobro V4 od drugod. Koliko pa se pridela poprečno na 1 ha zrnja pri nas in koliko v drugih deželah ? To prašanje je radi tega važno, ker se iz odgovora da sklepati na naprednost v kmetijstvu, — na zmožnost izrabljati razmere, — na kmetijsko — strokovno izobrazbo kmetovavcev. * Iz knjige „Zrnje v svetovnem prometu* („Das Getreide im Weltverkehr"), Dunaj 1905, katero je izdala statistična centralna komisija, posnamemo, da je na 1 ha pridelala: pšenico rži ječmena ovsa Nemčija (1893/1903) 18’4 q 150 ? 17'9 q 16 7 2 Avstrija (1891/1904) 1D7 „ 10‘4 „ li l „ 9‘2 „ Če primerjamo Češko in Moravsko, deželi, ki kar se tiče kmetijstva, nadkriljujeta vse ostale avstrijske dežele, z Nemčijo, najdemo, da se približujeta sami še najbolj uspehom v Nemčiji, da je pa vendar s svojimi poprečnimi pridelki nikjer ne dosežeta; od leta 1895/1904 se je v omenjenih dveh deželah pridelalo na 1 ha 14-2 stotov pšenice, 12-0 rži, 141 ječmena in 10-6 ovsa. S lcako intenzivnostjo se po drugod obdelujejo žitna polja, je razvidno iz številičnih podatkov glede uporabe umetnih gnojil; iz množine njih uporabe se da sklepati z večjo ali manjšo gotovostjo na intenzivno obdelovanje njiv pri pridelovanju žita. Naslednje številke prav jasno pričajo zato trditev. Za 1 ha porabi: Avstrija 5'— kg P2O5*,0’6 kg K* in 4’— kg N* Nemčija 12— „ „ 5'8 „ „ „ 10'5 „ „ Hclgija 19 7 „ „ 5'8 „ „ „ 14'2 „ „ Flandrija31-2 „ „ 7'4 „ „ 31'7 B „ Za to so pa na 1 ha tudi žanje poprečno: pšenice rži ječmena ovsa v Avstriji 13-7 st. 12-5 St. 14'1 st. in 12- st. „ Nemčiji 20-4 „ 15-8 „ 18-2 „ „ 17'2 „ „ Belgiji 22-3 _ 21-6 „ 22'0 „ „ 23'0 „ „ Flandriji 310 „ 2B-- „ 25'- „ n 310 „ ’ Iz navedenih številk jo torej razvidno, da je Avstrija glede uporabe umetnih gnojil še precej daleč za drugimi državami; Nemčija porabi skoro desetkrat več kalya, več kot dvakrat toliko dušika in fosforjeve kisline na enako veliko površino, nego Avstrya; iz tega pa lahko sklepamo, da nam je mogoče z danimi pripomočki naše pridelke znatno povišati in doseči, da se nam pridelovanje zrnja še kljub slabim tržnim razmeram lahko izplača, če se 1. lotimo intenzivnejše obdelovanja, ter uporabljamo primerno umetno in zeleno gnojenje; zlasti zadnjo blagodejno vpljiva na pomnožitev dušika; 2. če si zberemo pravo seme, to je tako, ki je, bodiBi da izvira iz domače, bodisi tuje grude, rodovitne j še. Povsod, kjer igra pridelovanje zrnja ulogo, se je v prvi vrsti začela obračati čim dalje veča pozornost izgojitvi semenskega zrnja; začenja se navadno že s proslulimi in v tujini vzgojenimi vrstami, kar je zakrivilo, da so udomačene vrste žit postale skoro žrtev pozabljenosti (enaki slučaj lahko opažamo tudi pri živini). Ta prikazen je tem manj čudna, ker nekatere tako dobro vzgojene žitne vrste res prinašajo pridelke, ki po svoji vrednosti še pri današnjih tržnih razmerah daleč nadkriljnjejo pridelovalne stroške, ki so pa večinoma enaki, sejemo li že slabše ali boljše seme. Te vrste pa se pri vsej svoji prvotni rodovitnosti radi hudih zim in suhih poletij niso obnesle v popolno zadovoljstvo naše; kajti tako rodovitne žitne vrste so nastale pod popolnoma drugačnimi podnebnimi in obdelovalnimi razmerami (enako velja tudi o tisočerih vrstah krompirjevih). če hočemo obdržati te tuje vrste pri njih rodovitnosti, jim moramo enako postreči, ter je spraviti v njih prvotne razmere; sicer nam začnejo pešati in nam lahko postanejo tako slabe in še slabše, nego so naše domače vrste; če pa našim domačim rastlinam privoščimo enako skrb kakor jo zahtevajo tuje, pa se ne bomo branili samo proti sicer neizogibnem nazadovanju in pešanju tujih rastlin, ampak mi bomo napredovali s svojimi domačimi, pri nas že navajenimi rastlinami. Različne vrste pšenic, kakor skver-hed n. pr. so se pri nas na Štajerskem začele opuščati ker, četudi v ugodnem slučaju jako dobro obrodijo, — rade izmrznejo in so zato nezanesljive. Tudi sibirska rž ni tako neobčutljiva napram izzebljenju, kakor je naša domača vrsta rži, ki se pa da zelo lahko požlahtniti. Po-žlahtnjene domače vrste žit so pa na vsak način boljše nego še tako, da, za naše razmere pretirano visoko, požlahtnjene vrste iz tujine; zlasti za Štajersko je sila težko dobiti od drugod vrste, ki bi odgovarjale vsem trem delom dežele enako; kajti na ploščini 22.500 km‘l raztegujoči se 222 km od severa proti jugu, je težko kje Bpet najti toliko podnebne razlike z vsemi stopnjami, kakor ravno na Štajerskem, kjer najdemo iztočasno kraje z večnim snegom in na drugem mestu spet take, da ugajajo trti, da celo figam. In tako se je zgodilo, da so se nekatera gospodarstva spet vrnila k domači vrsti, ker so tujke zahtevale preveč negovanja in žrtev za to, da se je ohranila ravno tista lastnost njihova, radi katere so se gojile. Zato se bo brez domačih vrst težko uspevalo; tam pa, kjer se dela ž njimi, je umestno, da se vzamejo v oskrbo, da se negujejo, izboljšajo, požlahtnijo in se spravijo do tega, da prinašajo večje pridelke; to se pa mora zgoditi tam, kjer bo vzrastle; to je tudi radi tega najlažje, ker se iz prvotnih oblik, svojim krajevnim raz- * P,05 = fosforjeva kislina, K — kalij, N =*= dušik (nitrogcnij). meram prilagodenih, lahko zanesljivejše dela na trajno zboljšanje. Na Štajerskem, kjer se dosedaj s tem v večji meri še ni nikdo pečal in se torej morajo tla temu početju vstvarjati na novo, je trebalo le še na novo organizirati izpeljavo na posameznih krajih. Izboljšavo domačih žitnih vrst preskrbeti pa morejo le veči, strokovno zadostno naobraženi posestniki, ali pa posebni zavodi nalašč s tem namenom in z zadostnim posestvom; mali in strokovno nezadostno izobražen posestnik se s tem peča težje. • Izgojitev rastlin za celo deželo zahteva, da se udomačene deželne vrste raznovrstnih oblik razločijo v posamezne oblike, da se izločijo in goje le rodovitnejše, da se takozvana deželna vrsta sčisti, oziroma med njimi Btakne popolnoma nova vrsta; to vse pa je v zvezi z mnogim delom, vse to zahteva mnogo potrpežljivosti in mnogo časa; razen vzgoje je treba misliti tudi na razmnoževanje in oskrbo semena. Za seme mora jemati najlepše in najtežje zrnje. Zato po vsej pravici naglaša brnski profesor F. Schindler, da ni umestno, da pričakujemo dobre žitne pridelke samo od vzgojališč, ampak navajati moramo tudi malega kmeta, da seje le najlepše in najtežje zrnje, ne pa tako, kakor se večkrat dogaja, ki sploh ni sčiščeno, ki ni bilo nikdar v. kakem čistilnem stroju (trijerju), kjer bi se boljša zrna odločila od slabih. Za pridelovanje semenskega zrnja moramo pri nas pridobiti nekaj večjih posestnikov, ki se pečajo v prvi vrsti s pridelovanjem; ti morajo biti krajevno primerno razdeljeni ter prevzeti nalogo, pridelati iz domačih vrst vzgojenega semenskega zrnja po določenih pravilih in kolikor mogoče dovolj le najboljšega zrnja za seme. Spočetka jih bo zadostovalo manj; toda ti morajo že po ureditvi svojega obrata jamčiti za to, da bodo vse to izpolnili, kar se bo z ozirom na dober uspeh v tem oziru zahtevalo od njih; in ker zahteva pripravljanje semenskega žita več skrbnosti in več truda, ter je z ostrejšim čiščenjem pridelanega zrnja tudi več dela, tako je samo obsebi umevno, da morajo ta posestva za na tak način pripravljeno seme dobiti nekako odškodnino. Taka posestva, ki so v ta namen sposobna, in so se tudi dotični posestniki zavezali, da bodo izpolnjevali naloženo in sprejete naloge, se bodo imenovala po c. k. kmetijski družbi: semensko gospodarstvo kmetijske družbe štajerske. ______ (Pride Se.) Prva pomoč pri nenadnih boleznih in nezgodah pri živini. (Dalje.) Podlaga živinskemu telesu je okostnica (skelet), sestoječa iz mnogih posameznih kosti in koščic; okostnica tvori podporo celemu telesu in se da po veči ali manjši trdnosti okostnico pred vsem sklepati na odpornost napram vsakojakim zunanjim uplivom in tudi na splošno sposobnost živalskega telesa, zlasti pri vprežni živini, kjer pride trdno okostje posebno v poštev. Glavo tvori cela vrsta kosti, razen spodnje čeljustnice med seboj trdno zaraščenih, med drugimi v prvi vrsti J. teme (Scheitelbein), 2. za-tilnik, zaglavje (Hinterhaupt), 3. čelnica (Stirnbejn), 4. zgornja čeljustnica, 5. nosnica (Nasenbein), 6. me d čel j ustnica (Zwischen-kiefer) in 7. spodnja čeljustnica. Pri govedu sta velike važnosti storžasta kostna izrastka, na katera sta nataknjena rogova (rožnici). Spodnja čeljustnica, v kateri tiče zobovi, za vsako vrsto živine seveda drugači, tvori z zgornjo čeljustnico ozobje (žvala) in je ž njo zvezana (obešena) s čeljustnima sklepoma h glavi. Najvažnejši okostični del je hrbtenica, segajoča črez celo telo od glave, do konca repa; sestavljena je iz posameznih kostij (vretenec), ki segajo druga v drugo in ki so več ali manj okroglastn; nekatera imajo razne izrastke na desno in levo (zlasti ledvena vretenca) in na vzgor, zlasti prsna vretenca (viher, Widerrist) in so tako tesno zvezana med seboj, da tvorijo s svojimi luknjami cev, segajočo od glave v rep; to cev izpolnjuje hrbtenjača (hrbtni mozeg). Hrbtenica se deli na 5 delov: I. del, ki tvori vrat, 2. nad prsmi (viher), 3. del nad trebuhom (hrbet v najožjem pomenu), 4. križev del in 5. kosti v repu.- In sicer ima: konj govedo svinja 7 7 7 vratnih vretenec 18 13 14 hrbtnih „ 6 6 7 ledvenih „ 5 4—5 4—5 križnih 18—23 18—23 18-23 repnih „ Od prsnih vretenec izhajajo rebra, ki so spodaj na drugem koncu spojena spet z grodniCo (Brustbein), ter tvorijo nekako votlino, ogrodje ali oprsi (BrusthBhle), kjer imajo varno zavetje najpomembnejši deli živalskega telesa: srce in pljuča. Rebra, ki so spojena z grodnico so takozvana prava rebra, ona pa, ki so samo med seboj zvezana in ne segajo do grodnice, se imenujejo neprava (izmišljena) rebra; število reber je pri različnih živalih različno; dočiiu ima konj navadno 8 pravih in 10 nepravih reber,, jih ima govedo 8 oziroma 5, svinja 7 oziroma 7. Vretenca v križu so popolnoma zaraščena in tvorijo križnico (Kreuzbein) ter s kolčnico Darmbein), dimelj ni c o (Schambeiu), in sed-nico koščeno kotlino, kolk (Beckon). Hrbtenico nosijo okončine (krajni udje — noge) in sicer tako, da je sprednji par zvezan z, oprsi po mišicah; zadnji par nog je pa staknjen po koščeni kotlini (kolkom) s hrbtenico. Najvažnejše kosti, tvoreče sprednji par okončin, začenši od zgoraj, so: lopat(ic)a, nadlahtnica (nadkomolec), podlaket (podlaht-nica), iz 8 koščic sestoječa za p ost (Vorderfufl-wurzel)*, golenica (Sehienbein), s piščalko (Griffelbein), bincelj (Fesselboin), z obema enaČ-nicama (Gleichbeine), venec ali svitek (Kronbein), kopitna kost (Hufbein), s strelo (Strahlbein). Pri parkljarjih nadaljujeta nogo pri spodnjem delu goleni po dva prsta, BestojeČa iz treh členov, in sicer prvi člen, ki odgovarja konjskemu binceljnu, drugi, ki odgovarja vencu ali svitku pri konju in tretji člen ali parkelj, ki tiči v roženi lupini in kar ljudstvo vse skupaj navadno imenuje parkelj. Omeniti je treba še takozvane sezamove kosti, od katerih najdemo dve na zadnjem zgornjem koncu prvega člena in ki imata svoje mesto zadi nad parklji. Zadnja noga sestoji iz stegnenice (Ober-schenkelbein), pogačice (Kuiescheibe), krače (Unterschenkel), skočnico (Spruugbein), (sestoječe pri konju iz 7, pri govedu iz 5 koščic), golenice in'dalje iz tistih kosti kakor pri sprednjih nogah. Sklepi. Vse kosti razen v glavi (ne oziraje se na zvezo spodnje čeljusti), tvorijo med seboj sklepe (zgibe); stikajoči se konci kosti so prevlečeni s hrustančevino; vse skupaj pa obdaja sklepna gožva (Gelenkskapsel); krustančevina je tako-rokoČ nekaka prasnov za kosti, ki zmanjšuje po svoji gladkosti premočno drgnjenje koncev drug ob drugega; da se drgnjenje in obrabljenje kosti zmanjša še bolj, izločuje sklepna gožva neko tekočino (sklepno maz), ki ohrani stikajoče se konce kosti vedno vlažne in prožne. Da so sklepi zanesljivejši, da se ne zvinejo, ne razmaknejo ali ne izpahnejo, za to služijo močne kite (Schnen), pritrjene ob kosteh in napete čez sklepe. Najvažnejši sklepi na nogah so: 1. koleno (Buggelenk) med lopato in nadkomolcem, laket (Ellbogengelenk) med nadkomolcem in podlehtmi, dolnje koleno, pravilno zapest, sestoječe iz zgoraj omenjenih osmih koščic, sklep nad binceljnem (Fesselgelenk), kolkov sklep (IlUft-gelenk), ki spaja stegnenico s kolkom, koleno (Kniegelenk) med stegnom in kračo, sklep pri skočnici (Sprunggolenk), kojega tvorijo koščice v zapestju zadnje noge. II kostem spadajo tudi zobje, tičeči v obeh čeljustnicah (gornji in spodnji)**; zobje sestojijo iz z o b o v i n e (Zahnbein), ki je trša od koščenine, sklenine (Schmelz) in cementa. Vsak posamezni zob se deli v tri dele: 1. korenino (Zahnwurzel), (zobni) vrat (Zahnhals) in (zobni) venec (Zahnkrone). Glede na obliko, mesto in namen zob govorimo o sekalcih (Schneidezilhne), (krajnikih, podočnikih, samcih ali jeklih), pred-meljakih in meljakih (Backenzillme), z ozirom na čas ko se prikažejo in njih trpežnost: o mleč- * Izraz „kolono11 radi tega ni na mesta, ker ta del noge odgovarja pri človeku sklepu med pestjo in spodnjim delom lakta, pa ljudjo imenujejo ta del nogo radi tega koleno, ker jih zapeljale temu kolono pri človeški nogi, ki je približno v enaki višini, kjer pa je ta izraz na svojem mestu. ** Nnravoslovska veda zob ne računi k okostnici, kor zobje nastanejo na popolnoma drug način, kakor kosti pod kožo. ' n j ak ih in stalnih zobeh (Milch-, Dauerzahne); doraščene živali imajo sledeče razdeljene zobe: desni levi Cowtote**« Isp. čelj. G Konj {ZS'Wi' 0 i. sp. čelj. 6 Svinja 7 (sp. celj. predmeljaki = podočniki meljaki Pride še. kočniki. Tu Vam kažemo izvrstni V e 11 e r j e v rastlinski izvlečni fluid z znamko „Elsa-fluid*4, ki je, kakor smo se sami prepričali, bol utešnjoč, zdravilen, osveževale«,miSičjo In kite kre-pilon, ki ozdravi slabosti udov ter učinkuje proti vnetju! On utesi protonske, živčno, revmatične bolečino, bodljaje, bolečine zob, glave, hrbta in križa, utrujenost, oslabelost oči in glavobol, učinkuje poživljajoče in stori človeku, da kljubuje laže raznim boleznim ter prepreči marsikakobolezon, katero povvroči prepih, prehlujenost, n. pr. kašelj, hripavost, nahod, bolečine v vratu. Pristen je le, ako ima vsaka steklenica „Feller*. 12 malih ali 6 velikih ali 2 spocijalni steklenici 5 K, 24 malih aii 12 velikih ali 4 speci-jalne steklenice 8 K 60 v, 48 malih ali 24 velikih ali 8 specijalnih steklenic 16 I{ s poštnino vred. — Ob tej priliki tudi povdar-jamo, da uporablja na tisoče ljudi proti bolečinam v želodcu, krču, netočnosti, gorčici, tiščonju v želodcu, bljuvanju, slabostim, pehanju, napenjanju, zabasanju in raznovrstnim prebavnim tež-kočam h pre- snetljivim uspehom Fellerjevo odvajalno rhabarbara-kroglice z znamko „Elsa‘*-kroglioe. — 6 Škatljio 4 K franko in 12 škatljic 7 K 60 u franko. — Pozor pred ponarejanjem! Pristen fluid in pristne kroglice so dobe le pod naslovom: 161—6 E. V. FELLER ■ dvorni lekar v Stublci, Elsaplatz 292 (Hrvaško). O pridelovanju cikorije in njega rentabiliteti s posebnim ozirom na Srednje in Spodnje Štajersko. Napisal Dr. Julij Olschowy, plačani docent na c. k. visoki šoli za poljedelstvo na Dunaju in konzulent za rastliuarstvo v c. k. poljedelskem ministrstvu. (Dalje ) Gospodarski pomen pridelovanja cikorije. Pridelovanje cikorije zahteva, kakor pridelovanje okopavim sploh, inteligenco, previdnost in vztrajnost. Če se cikorija prideluje na pravem kraju in kakor je treba, lahko daje kme-tovavcu dvojno korist, direktno in indirektno. Med direktne koristi spada v prvi vrsti pri prodaji korenin dobljeni čisti dobiček in v določenih razmerah tudi dobiček, ki Se dobi iz udeležbe pri kaki večji zadružni sušilnici cikorije. Kazen tega ne smemo podcenjevati dejstva, da daje listje, ki preostane v jeseni, ko je cikorija spravljena, precejšno množino krme in da je vsled tega prehranitev živine zelo olajšana. Indirektna korist pridelovanja cikorije tiči v prvi vrsti v tem, da pride globoko oranje in izdatno gnojenje, ki ga potrebuje cikorija, v prvi vrsti v dobro tudi sledečim pridelkom, da zapusti cikorija, kakor vsaka druga okopavina, zemljo čisto, brez plevela in da je vsled tega naravnost izboren predpridelek za žita in peso. K temu še prihaja dejstvo, da preprečuje cikorija, kakor so baje v Nemčiji opazili, nadaljnje razvijanje pesi-nih nematod, kar je najbrže v zvezi z bridko snovjo, ki jo ima ta rastlina. Glede Štajerske lahko opozarjamo še posebe na to, da bo pridelovanje cikorije prisililo mnogo kmetovavcev, posebno manjših, da si bodo nabavili razna poljedelska orodja in stroje (valjarje, eksstirpatorje, okopače i. t. d.), ki jih danes nimajo in ki jih bodo s pridom lahko rabili tudi pri obdelovanju drugih poljskih rastlin. Splošno pa se lahko reče, da bodo štajerski kmetovavci, če se bodo posvetili pridelovanju ci- korije, še v večji meri spoznali tehnično predpogoje in podlage svojega gospodarstva, kar se bo na vsak način pokazalo v bolj intenzivni in bolj racijonelni produkciji sploh. Statistika pridelovanja. V Avstriji se je leta 1910 pridelovala cikorya na 5529 ha zemlje, s katerih se je dobilo 1,131.916 metrskih stotov korenin. Od te zemlje in pridelka je odpadlo na Češko 5300 ha z 1,088.675 metrskimi stoti, Gornje Avstrijo 57 ha s 12.509 metrskimi stoti, Moravsko 99 ha s 17.032 metrskimi stoti, Gališko 73 ha s 13.700 metrskimi stoti. Tako zavzema med avstrijskimi deželami, ki se pečajo s pridelovanjem cikorije, prvo mesto Češka. Glavno ozemlje za pridelovanje cikorije je češka nižina, pred vsem pa okraji Nechanice, Kraijeve Gradec, Hlumec, Kolin, Pardubice, Po-debrad in Jaromir. Tudi v južnem predgorju Sudetov se prideluje cikorija, toda tukaj nima tako velikega obsega (1910 : 61 ha) in vsled tega tudi ne tolikega gospodarskega pomena. Na Gornjem Avstrijskem se prideluje cikorija najbolj v okrajih Linec in Urfahr. Prve poskuse s pridelovanjem cikorije jo v teh krajih naredila leta 1879 tvrdka sinov Henrika Francka, vendar pa se iz početka niso posrečili. Leta 1881 so se ti poskusi ponovili na drugi podlagi in sedaj se je posrečilo zavzeti za vso stvar tudi kmete. Površina zemlje, obdelane s cikorijo, je bila vedno večja in je leta 1907 dosegla svoj višek. Od tega leta naprej pa pridelovanje cikorije zopet nazaduje, vsled raznih vzrokov. Ti vzroki so: vedno večje pomanjkanje in draginja delavskih moči, vedno boljša rentabiliteta pridelovanja žit in končno tudi prevelika raz-kosanost male posesti. Na Moravskem je pridelovanje cikorije omejeno bolj na severni del, nižino in gričevje, toda tukaj je doseglo veliko intenzivnost. Na Gali š kem so se s pridelovanjem cikorije začeli pečati šele v novejšem času. Sedaj pa se prideluje samo v zapadnem delu, v glinasti okolici Krakova, vendar pa lahko upamo, da se bo prizadevanju kmetijske družbe v Krakovu posrečilo udomačiti to rastlino tudi po drugih krajih. Na Nižjem Avstrijskem je pridelovanje cikorije skoro brez vsakega pomena, ker je omejeno samo na eno občino (Hetzmannsdorf). Na Štajerskem se je doslej cikorija pridelovala samo za poskuse (v Ebensfeldu). Razen v Avstriji se pečajo s pridelovanjem cikorije, oziroma ji posvečajo večjo važnost tudi v Nemčiji, Belgiji, Franciji, Holandski iu na Ogrskem. Glede intenzite pridelovanje cikorije v Nemčiji avstrijskega ne prekaša. Med dežele, ki se odlikujejo z zelo razširjenim pridelovanjem cikorije, spada v prvi vrsti Saksonska provincija (z okolico Magdeburga), dalje Šlezija, Thuringija, Braunschweig, Hannover in Baden. Na Belgijskem je pridelovanje cikorije razširjeno bolj ko v Avstriji. Statistika izkazuje v letu 1909 s cikorijo obdelanega zemljišča 5994 ha in pridelka 1,894.456 metrskih stotov; vendar pa se mora omeniti, da je število v resnici mnogo večje, ker se prideluje cikorija zelo pogosto na zemljiščih, ki niso velika 1 cel /ta, taka zemljišča pa se pri tej statistiki vsled posebne kraljeve odredbe niso vpoštevala. Na Holandskem zaostaja cikorija daleč za doslej navedenimi deželami. Leta 1909 je bilo na Holandskem s cikorijo obdelanih le 630 ha, ki so skupno dali 142.987 metrskih stotov pridelka. O pridelovanju cikorije na Francoskem in Ogrskem nimamo nobenih statističnih podatkov. Trgovski prometincolnine. V avstro-ogrskem trgovskem prometu imajo posušene cikorijine korenine le kot uvozno blago pomen. Leta 1910 se jih je uvažalo 51.808 metrskih stotov v skupni vrednosti K 1,025.798; od navedene množine, odpade 48.297 metrskih stotov na belgijski, 3312 metrskih stotov na nemški, in 199 metrskih stotov na bolandijski izvoz. Izvožene množine so se pregibale v letih 1906/1909 med 427 in 2603 metrskimi stoti. Leta 1910 se je dosegla množina 8995 metrskih stotov s celotno vrednostjo K 178.101. Kot najvažnejši odjemavki za avstrijsko cikorijo pridete Nemčija in Rumenija v poštev. Sicer pa Avstro-Ogrsko s svojimi kavinimi nadomestili z ožganimi cikoriji-nimi koreninami vred v trgovskem oziru ne igra posebno pomembne uloge. Leta 1910 je prišlo teh pridelkov samo 60 centov v vrednosti 3360 K v Avstrijo, in izvozilo se jih je 1363 centov v vrednosti 74.284 K iz Avstrije. Med odjemavce avstroogrskih kavinih nadomestil spadajo Zedinjene države v Ameriki, Švica, Rumenija, Britanija in Nemčija. V proiftetu z Ogrsko igra posušena cikorija samo pri izvozu nekako ulogo, med tem ko je z ozirom na uvoz skoro brezpomembna. Leta 1910 se je iz Ogrske dovozilo suhe cikorije 3667 centov v vrednosti 77.924 K, izvozilo na Ogrsko 35.538 centov v vrednosti 755.183 K. Slično kakor suha, igra tudi ožgana cikorija v prometu z Ogrsko precejšno ulogo pri izvozu; vendar pa je v primeru z izvozom tudi njen uvoz znamenit. Medsebojna prometna statistika izkazuje za leto 1910 v izvozu 37.057 centov, v uvozu 24.474 centov. .. « • r Z ozirom na surove in posušene cikorijine korenine, kakor kavine nadomestila sploh, igra v trgovinskem prometu Nemčije uvoz napram izvozu kam večjo ulogo. Leta 1909 se je uvozilo 112.773 centov surovih in posušenih cikorijinih korenin iu 22.773 centov kavi-nih nadomestil, med tem ko je od prvih šlo samo 20.600 centov iu slednjih samo 10.457 centov čez mejo. Med dobavajočimi deželami stoji v prvi' vrsti Belgija, med odjemalci edino le Avstro-Ogrska. Kaviua nadomestila prihajajo veči del iz Francoskega, pošiljajo se pa v prvi vrsti v Švico in Zedinjene države severnoameriške. Ker Nemčija cikorij in e ga semena sama veliko pridela, bo uvoz bržčas nepotreben, pač pa se tega blaga razmeroma jako veliko izvaža; med odje- > mavci cikorijinega semena stoji Avstro-Ogrska na prvem mestu; leta 1909 ga je dobila 9943 centov v vrednosti 722.000 mark. V primeru z Nemčijo in Avstro-Ogrsko izkazuje Belgija jako majhne količine surovih in posušenih cikorijinih korenin (1910:15-736 centov); pri izvoženih množinah pa nadkriljuje za mnogo obe imenovani deželi. Med odjemavci belgijske cikorije je cela vrsta dežel med njimi v prvi vrsti Nemčija, Francosko, Švica, Avstro-Ogrska in Italija. Kar se tiče pa pražene cikorije, je Belgija spet jako veliko uvaža (1910: 56.624 centov), med tein ko je izvoz še na nižjem nivoju nego oni Nemčije (1910:8751 centov). Do-bavatelja tega izdelka sta Francoska in Holandija; odjemavci pa prekmorske dežele. Tudi v trgovskem prometu Britanije so važnost cikorije ne da podcenjevati; Britanija ne uvaža le surove in posušene cikorije, ampak tudi praženo; izvaža pa samo praženo. Surova in posušena cikorija pride skoro izključno iz Belgije, pražena pa razen iz Belgije tudi iz Nemčije. Kot odjemavci pražene angleške cikorije so v prvi vrsti angleške naselbine (kolonije) upoštevanja vredne. Leta 1909 jo prišlo na Angleško 87.104 kovt (1 kovt ---= 50 8020 kg) surove in posušene cikorije in 131.360 Ih (1 Ib *= 0‘4536 kg) pražene cikorije. Surove in posušene cikorije je bilo 87.048 kovt iz Belgije, pražene 65.185 Ib iz Belgije, 46.793 Ib iz Nemčije, ostalo iz Holandije in drugih dežel. V tistem letu se je uvozilo iz Avstrije 1,216.618 Ib in od teh 841.058 Z& v angleške kolonije. Na Francoskem in Holandskem je trgovski promet s cikorijo več ali manj malenkosten. V dosedaj omenjenih državah so od leta 1906 za cikorijine korenine in cikorijino seme veljavne naslednje colnine: VAvstro-Ogrski za cikorijine korenine: posušene: za 1 7 K 5-—, po pogodbi K 2*50; pražene: za 1 7 K 45'—; cikorijino seme: za 1 7 K 15-—, po pogodbi colnine prosto. V Nemčiji so surove cikorijine korenine (tudi zdrobljene) colnine proste; za 1 7 posušenih 2 marki, med Avstro-Ogrsko 0-80 marke; za 1 7 ožgane, pražene in zmlete, pa brez drugih primesi, 10 mark, po pogodbi 4 marke; cikorijino seme je colnine prosto. V Belgiji je promet s surovimi in posušenimi cikorijinimi koreninami colnine prost, kakor cikorija sploh. Na Angleškem: za 1 kovt surovih in posušenih cikorijinih korenin 13 s 3 d\ za 1 Ib praženih in zmletih 2 d. Na Francoskem: po splošuem tarifu za 1 7 svežih cikorijinih korenin 1 frank, po znižanem tarifu 075 franka; za 1 7 osehle pa posušene po splošnem tarifu 4 franke, po znižanem tarifu 3 franke; za ožgano in zmleto 12, oziroma 8 frankov; za 1 7 cikorijinega semena 4-50, oziroma 3 franke. V Holandiji je ves promet s cikorijinimi koreninami in cikorijo prost. (Pride Se.) ' Pozor ul maHnim Nagoni! * m m m a /is /is /is š /is /IS /IS /IS /IS Thomasoun moko I. je najboljše in najcenejše fosfornato gnojilo, ki se lahko rabi vsak čas in pri vseh rastlinah. — s*—Za čistost in za naka->vQC\\ zano vsebino fosfoi-jeve (~3> O M i i 64 K V K V * K V K V' K JL, Celje .. 5o 12 — 9 50 9 50 11 50 11 — 12 - Ormož.. 50 tl — 10 50 10 — 10 50 10 30 11 — Gradec . 50 11 50 11 25 11 — 11 92 10 50 10 — Ljubno . 50 11 90 10 65 10 80 11 7" 11 20 — — Maribor 50 11 — 9 50 9 50 10 50 10 50 10 — Ptuj ... 50 11 50 9 50 11 — 11 50 10 75 9 50 Inomost 50 — — — —• — — — — — — Celovec 50 — 10 57 — — 11 07 — — — — Solnograd 50 12 55 11 75 — — 11 90 — — — — Dunaj . 50 12 02 10 70 10 35 10 73 10 05 — Ljubljana . Line ... Pešt ... 50 !“ — — 1 1 i — — — — — — — — — Mesto ••s 3 Bob 1 Seno sladko 1 Seno kislo ! Rižena slama Jezna slama M K V K V K V X V K V K V Celje... 50 10 50 17 — 3 — 2 60 3 20 2 5' Ormož . 50 13 50 14 — 5 — 4 — 3 50 3 — Gradec 50 11 — — — 3 05 2 95 2 45 — — Ljubno . 50 — - 22 — 3 50 3 — 3 — 2 50 Maribor j50 11 — 16 — 3 — — — 2 — 1 50 Ptuj .. '50 11 50 17 — 3 63 3 10 3 _ 2 70 Celovec [50 I Graško tržno poročilo. Sejem s krmo in slamo od 1. aprila do 7. aprila* 1912. Pinpeljalo se je 50 vozov s 669 metrskimi stoti sena in 15 vozov s 163 metrskimi stoti slame; sejem je bil slabše obiskan ko pretečeni teden. Cene so bile naslednje: Seno, kislo od K 5•— do K 6.80, sladko od K 5.20 do K 7*—; ržena slama od K 4.60 do 2T5-20; pšenična slama od K 4’60 do K 5'—, ječmena slama od K —•— do K —•—; ovsena slama od K —•— do K —•—; ježna slama od K — .— do K . Sejem z rogato živino dne 11. aprila 1912. Prignalo se je 177 volov, 137 bikov, 182 krav, 3 žive teleta in — konj, pripeljalo se je — mrtvih telet, — svinj, — drobnice. Izvoz na Nižje Avstrijsko: — volov, 34 bikov, — krav, — telet; na Gornje Štajersko: 30 volov, 13 bikov, 21 krav; Spodnještajersko: — volov, — bikov, — krav, — telet; Trst: 2 volov, — bikov, 104 krav, — telet; Predarlber-ško: 7 volov, 8 bikov, 7 krav, —telet; Primorsko: — volov, — bikov, — krav, — telet; Celovec: — volov, — bikov, — krav, — telet. Cena je bila za 100 kilogramov žive teže: klavni voli, tolsti od 96'— do K 104-— (izjemoma K106'—), poltolsti od K 88'— do K 94'—, suhi od K 76-— do K 88 —; voli za pitanje od K —•— do K ——; klavne krave tolste od K 72*— do K 80*—, poltolste od K 52’— do K 70’—, suhe od K 48‘— do K 52'—; biki od K 72’— do K 92’—; dojne krave do 4. teleta od Z —•— do K —•—; črez 4. tele od K —•— do K —’—; breje od K —*— do K —*—; mlada živina do 80— do K 92-—. Sejem klavne živine dne 12. aprila 1912. Zaklana živina: 550 telet, 2155 svinj, 33 komadov drobnice. Cena klavne živine za 1 kilogram: teleta od K l-36 do K 1:50; teleta la (izjemna cena) od K 1*52 do K 1*64; mlade svinje od K 1-42 do K 1*46; nemške pitanske svinje od K 1*36 do K 142; ogrske pitanske svinje la od K 14 6 do K 1*52; ogrske pitanske svinje Ila od K 136 do K 1*44; mesne svinje od K 1-34 do K 140; bošnjaške pitanske svinje, debele, od K 1*30 do K 1-36; bošnjaške pitanske svinje, suhe, od —•— do K —•—; ovce od KV— do K 1-20; kozlički in jagnjeta od K 5*— do K 10-—. Kupčija živahna. Cena je stalna. Letni in živinski sejmi na Štajerskem* Sejmi brez zvezdic so letni in kramarski sejmi ; sejmi, zaznamovani z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama (**) pomenijo letne in živinske sejme. Dne 24. aprila v Zdolah**, okr. Brežice; pri Št. Juriju ob juž. žel.**, okr. Celje; v Mozirju**, okr. Gornji Grad; na Ptuju (sejem s šče-tinarji); v Sevnici**; v mestu Mariboru*; v Ime-nem (svinjski sejem), okr. Kozje. Dne 25. aprila v Gornji Radgoni; v Kostrivnici**, okr. Rogatec; v Dobovi*, okr. Brežice; v Vuzenici**, okr. Marnberg; pri Sv. Juriju ob Taboru**, okr. Vransko; na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem). Dne 26. aprila v Kozjem**; v Orehovi vasi**, okr. Brežice. Dne 27. aprila v Brežicah (svinjski sejem). Dne 29. aprila v Šmarju pri Jelšah**; pri Sv. Jakobu**, okr. Laško; v Cerkvenjaku** (Sv. Anton), okr. Sv. Lenart v Slov. gor.; v Pišecah**, okr. Brežice. Dne 30. aprila v Ormožu (sejem s ščeti-narji). ‘ Dne 1. maja pri Sv. Trojici, okr. Sv. Lenart v Slov. gor.; pri Sv. Barbari v Halozah**, okr. Ptuj; na Hajdini*, okr. Ptuj; pri Sv. Filipu**, okr. Kozje; v Velenju**, okr. Šoštanj; na Muti**, okr. Marnberg; na Ptuju (sejem s konji, govedom in ščetinarji); v Ljubnem**, okr. Gornji Grad; v Imenom (svinjski sejem), okr. Kozje. Dne 2. maja na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem). Dne 3. maja pri Sv. Križu pri Ljutomeru; v Selnici pri Fali**, okr. Maribor; na Ptujski (Črni) gori*, okr. Ptuj; v Loki**, okr. Laško; v Rogatcu (sejems ščetinarji). Dne 4. m a j a pri Sv. Trojici, okr. Sv. Lenart v Slov. gor.; v Svičini, okr. Maribor; v Slov. Bistrici**; v Gornjem Gradu**; v Brežicah (svinjski sejem); v Vidmu*, okr. Brežice. Dne 6. m a j a na Ponikvi**, okr. Šmarje pri Jelšah; v Ormožu*; v Brežicah**; v Celju*. Če se krave ponovno pojajo in se uc obrejijo, je to večinoma posledica tako-zvane smolike na spolovilih. Pri lečenju te bolezni se je izborno obnesel „Bissulin“, sredstvo, ki je brez duha (vonja), ki je ceno in hitro pomaga. Da se „Bissulin“, z uspehom rabi in dobi, je treba živinozdravniskega naročila. Varuje pa se naj vsaki pred ponareditvami. Pristni „Bis-sulinu nosi ime na zavitku. 'Brošurico s sliko, predočiyoeo omenjeno bolezen, pošlje zastonj tovarna za kemične izdelke H. Trommsdorff, Aachen, (Sestava: 0‘25% socojodolovega živega srebra in mast.) Izvirna „Melitie" je v alpskih deželah najbolj priljubljena in razširjena Fj| mlečna Gentrifuga. Močno in solidno narejena Posname izborno in ne potre-I . bnje nobenih popravil. Ker je zelo preprosta, lahko dela vsak otrok ž njo. Zajamčen je najboljši uspeli in ■ * ^ UL najbolj natančen posnetek. Konkurenčne stroje zamenjujemo za „Melotten Model 1909 Je v marsičem zboljšan. 89—12 —.... Dobri zastopniki zaželjeni. —.——. II Le Kometov! milni so sedaj najboljši stroji za pripravljanje == meške in moke za pecivo. ===== Kilb (N.-A.), dne 1. februarja 1911. Z Vašim mlinom (žrmljami) št. 4, katerega ste nam svoj čas poslali, smo, čo bo vedno tako dobro služil, zelo zadovoljni. Ž njim sc da namleti v 1 uri 209 Z# mečko (Šrota) brez posebnega truda. Z odličnim spoštovanjem beleži 417/11—24 Kmetijska zadruga v Kilbu. Prvi zavod za izdelovanje mlinskih kamnov E. J. HELLER, r. z. z o. z., Sandau pri Lipi, Češko. dMgMnBMnBMiigimimii™ Gospode naročevavce nljndno prosimo, naj se pri kupovanju blagovolijo sklicevati na naš list. Tovarna za gu- siko** mijeve izdelke »MUu Dunaj, IX., Frankgasse 1. .......-....= Če potrebujete —------■■m.- = frake za cepljenje frf, cevi za pretakanje vina, priprave za zatiranje peronospore ali kake droge predmete iz gume, ne prezrite najcenejšega vira pri najtrpežnejših kakovostih. navedena tovarna zalaga tudi Zvezo kmetijskih zadrug. Naročila sprejema Zveza kmetijskih zadrug v Gradcu, Franzensplatz 2, in tudi c. k. kmetijska družba v Gradcu, Stempfergasse 3. 103-24 Štajerska in slavonska , * "-m ' ^= konjak, droženka in brinovec, najboljših kakovosti iz lastne žganjarne. Raznovrstni cveti, jamajka-, kuba- in domači rum. Najfinejši likerji, pridobljeni potom destilacije. Posebnost: Eekertova „Edelraute“. Največja izbera ruskih in kitajskih čajev. Tinski jesih. Jesihov cvet. mmm C- In k. dvorni /.zulugotelj/. Zaloga: Murplatz št. 6, nasproti lekarne „Pri zamorcu". 477a - 6 AIM Ecktrt, Orodec. mmmm Toornico zo bmelijslie stroje in pluge, Jos. Kulterer St. Veit an der Glan, Koroško * zdeluje kot špecijaiiteto daleč znane pluge iz stisnjenega jekla kakor brabantske dvojnate in obratne pluge s samodelnim držajem in vse vrste preprostih in dvojnih plugov. Cenike zastonj. 90—W Cenike zastonj. Obračilniki za seno, senske in poljske grablje iz jekla in železa! Izredna posebnost! Prihrani delo! Trpežna! Lahko opravilo! Originalni amnrikanskl kosiini stroji z» travo, deteljo in žito. Za, enostavno konstrukcijo, neprekosljivo lahko delo in za izborno -----------—— sposobnost jambi -------------,—. Ph.Nayfarth&Co., Dunaj II.JaborsfraBe 71 tovarna za kmetijske Ib obrtne stroje« 171—5 Jlustrovnni cenilnik št. 206a zastonj in poštnine prosto. — Iščejo se agenti. — Zelo se zastopniki. ----------------- motorji za surovo olje in lokomoblle. Najcenejši za kmetijstvo, indu- Motorji z visokim tlakom.! inSl Stotine zadovoljivih na- stroški za kuryav0 na HP in uro od I v naprej. ceniki in proračnni Brez nevarnosti eksplozije. Brez kontrole brezplačno. finančne oblasti. Potrebuje malo vode. d|Bachricli & Bo., Dunaj, XIXI& iv9a-i2 Heiligenstadterstrafie 83 La. tik HON PLUS ULTRA Patent G. Czimeg ■■ ■■ n Škropilnica za vinograde, sadno drevje in hmelj popolnoma iz čistega bakra in medi, sesaljka se z dvema vijakoma v eni minuti lahko vzame narazen, vsak posamezen del se jahko izmenja in vedno dobi. Svarilo: - Prodajajo se tudi druge, manj vredne škropilnice z označbo „NON PLUS ULTRA" ki pa se s pristnimi Czimegovimi škropilnicami glede kakovosti in trpežnosti niti oddaleč ne dajo primerjati. Zato gledajte natančno na označbo „Patent G. Czimeg", ki se na vsaki škropilnici na večih mestih najde. Ponarejanje se soduijsko kaznuje. Prodaja imetnik patenta in izdelovavec eacmaag Robert Bug! oJ»iKomitnipisatas SO« 135-1 II —IH.' .........I ..........................11 ...........I I ■——— n« ..................... .... m......................................... ................ DrfUije in prevaja na slovensko Franc Holz, tajnik c. k. kmetijske družbe nae Štajerskem. — Zalaga e. k. kmetijska družba štajerska. — Tiska „Leykam“ v Gradcu.