letnik X plemenitega mlatca. Tedaj, k* opustiš svoje sklepe,tedaj,ko ee prepuščaš trenutnemu razpoloženju in mik*m, tedaj k« se z dru= gimi zabavaš, j»03tavljaj»č t^lzijosti fca zadnje mc£!t»t teta j ni tri.bf. prav nic b»rl»e,kaj ne, nic vs:^ra jnosti. si ze, opazil. Res, prav pola$*ma in udobno zdr.uies {ia dno, ykjor ži^i •gromngv masa ljudi. Ampak tega ne smeš,kajti ce boe že od začetka obticgl na dnu,potem si življenje zaptavil. ^Dolzn»sti»ki te klioejčvsklepi,ki ti jih narek kuje razum in bflje- spoznanje, skleci izvrševati v vsakdanjem življenju. / v v . In. n« • »bupa^ce fj»e ti ne paeu-eci spraviti veell v J/^scv tifl.i j Avrelij . {B^Uah/c v «C Tu moraš začeti z vsi vztrajnostjo. Lepa lastnost,ki je pa zlaot-i pri mnogih ljudoh, in sicer uglednih, ni najti* Tako ne donezej" nikdar tistega TJspeha,.ki bi ga sicer morali pri svojih svoso1in»= stih. v v V- v v Moc vztrajnosti pa krepišvcinh'>lj delu« in čimbolj sc vadiš v vztrajnem «Lelu. V seti boo naoel novo moči in sile, ki se rnz= vijajo praiz it te vtrajne borbe in lela. "Kdor z vsemi silami stremi za gotovim oiljem in 'mi^ p©3veti z vztrajnostjo , bc v sebi odkrival dan za dnem nov« meci in sile, o katerih poprej niti slutil jai,"pr^tvi mi.hamer Toth,^eliki ml^IinsJti voditelj. Podoeno pa pisa tudi dr. Ueonicnik,največ ji slovens&i filozof v v svojih spisih o moči volje. Cim gloialje b03 kopal v svoji notranjosti, tem bolj bos spoz= nal,da v človeku ere talš-ko sile i:i sposobnosti- Yztra'j'ii»st je plamenita navada, ki pripelje dj zmage id zabeljenega uspeka. Brez vztrajnosti ni izvršenega nobenega ^cla, tudi najbolj preprostegavne. Oim večje in višje sdi postavlja« naloge,tem ve« potrebuješ vztrajnosti. Ce^tudi je de,lo trdo^ neprijetno it trenutno ne vidiš uspeha,tps spoznal ooz daljšo dobo,ko boe vogledai nazaj,ud »ji napravil velik korak maprej. ^na krona vztrajnosti je v dosegi cilja,ki se jo zdel sprva ^ doseženi višini. Znan j« ladinski pregovor,ki pravi: Kaplja se kamon razje,ne s silo,temveo s vztrajnim kaplanjem. Torej vztrajaj in začni od krajal Nikdar pa ne odaehaj ra di. .5r«r/ 3ii celo radi malenkostnih prvih zoprnisti. Prisol c ponosom in z notranjim zadovoljstvom gledal na .adost i* eamovzgojo,kakor <*leda kip^r prod s<^boj lok vo= liJastnega kipa,katerega je izklesal po r.ajnatancnoj sem,tenko= vratno m in do Igo trajni, m doli£. Ti Pa ki-sos svoj značaji natančnosti i& vztrajnosti 1 zac&ti ko* ns=* začetnih t&£a\ do nRa, ko bos 3vo;j -j> m j JCcliko vet rabiš torej previdnosti id. knvnos' Samopozada jc skrivnost moui in ^unaetva. Najkrajša pot k Ijndezni do trpljenj a, k t id temu junaštvu,ki a<= za vse krizo zanva~juj<- ,ki zna tiho, no opaženo trpeti, je pot samopozafce , vztraj = na vaja, da st opililo iz sebe in mislimo in delamo samo za Roga bližnjega. (Mala Ter^ija). in Bden za drugim, sirupijta a« skupino, odhajajo v 3irai svet iskat si kruha in stalnosti. IC^nada.Veite.sruelii, ;inglijav Brazilija Argentina, in kdo ve, katera država se, Ti o »predelo na so kri. Tu^i nasi predniki s* odhajali. Ha^a-^re yo jih prisilil«, ta sc odeli v sirni svet. Šamor koli grea, povsod najdeš nas* predvojme emigrante. .nogi naoli skremno sreos,ustvarili s£ skromai domek,mnegim sreoa ni bilo mila. tujina jim je is= pila kri,moc ia zdrvaje. Maog« pa je tujina sdtrgala za vselej slov?, nekemu j^arovu. Pozabili so, d« jiJu j-.- redila sl»vans)ca~m*ti. Tujina je pao maoeha. Ničesar ne la zeton^vae kar da, mora biti ota3 .uzeno a znojem in krvavimi žulji. Sedaj zapet odhajajo nasi emigranti. Tezkc joovojne razmer«, kaes in krvav t<-.ror t domovini,katero so s krvave eim' srce« za« pustili no jih prisilile v bugur.st\e,in ed tod dalje, v sirni svet. Mlada ia zdrava slcveaeka kri odteka, in lcic eo dal zanjo nad6=s m*stila. .. ? Tujina - lepa je od dale o i velikimi in begatimi nesti bajnim bcgaatvem injolodne,so neizrabljeno zemlja. A mrzla in hladila jo, kojprid*a v njen objem. Človek v njej peatane le malo$Groembna številka in ni£ voe. Le eno zahtevo, ima: Daj , .in «J®et doji Daj vce: moo,zdravje,epoueenent... Prav ima pesnik Gr&dnik, k oprav i: Tvoje laci co kot vesc^,, tv<^je reke se kot klesno, ni o ne izpuste brez rane,, n i c b r e z kr iv 4. e - in t r c z gr e ha. Le daljava tveja vadi, pa si zvor,ki aiblii, pa si kakor bic,ki goni, dokler se srce ne upeha... Ali "bo imela nasa kri y tujca svetu dovolj cdporaoati, ia u<: ne izgubi ia propade? Sodno vprašam jo 1 £rpet*A domovina, vsa slevenska z oni j v. invna njej vsak grob kline s Sin,hocrka, estani to, kar ai po božji volji: Katoliški Ilovo no*©, katoliška Slovenka! Vera in nar u4.no e t,'e o z je in narodna razodetje - je dveje dragecenesti, ki mera z vagkim s-leveaskim emigrante* na pet. V luoi vere $udi v tu j iai, nemirni. m hlast-nju po ds'eiokn,p* u-gedju ia sree^ ne bo nihče zgrešil sve^e življenjske peti. Misel,za kaj vicj^KA nem ustvarjen,nora človeka tidi na tuji zemlji dvigati,blažiti,osrečevati in odvračati od vsega,kar ¥i iztegnilo omadeževati ugled in d>bru ime Slovencev. Ljabezaa d3 slovenskega naroda,ki je doua na kriz pribit,in katerega ziv del mora »iti vsak emigrant, veleva,da se tega zaveda in ohrani svoj nar'->dni jvjnos tu1.! med tujci* Beseda materina m^ra Viti prav ta- * Beseda materina mora biti Prav tako dragoceni zaklad,kakor vera ooetov in matere. Ni okoliščine, k^. "bi katerega oprav i o ev a la, da bi zapravil to dragocenost. Nase družine morajo biti tudi na tujem varno zatoo£ace slovenske besede,posoda Vsega dobrega in lepega, trdnjavevpostenosti,treznost^ »delavnosti invnravnosti. Iz sloven= 3kih družin v tujini mora izzarevati vzgled^zive predanosti in bv zvestobe Bogu. Tako bo vsak emigrant najlepse izpolnil avoj^ nalogo katero mu bo Bog odločil v tujini -apostolat lepega zgleda,žive v vere in nravnostnega življenja. pomovini moramo koristiti tudi v emigraciji. S cim? S tega, da se v tujini ne z^.y„r^emo, nc propademo in ne i z gub i?mo, marveč, da sc duhovno in nravno izkristaliziramo,da si izpopolnimo duševno obzorje. Kar je nrdvno slabega,to odločno Lavračajmo,budimo toliko odporni! Kar ima tujina dobrega,plemenitega,to si osvojimo! Ohraniti se za natod,nasc ljudi doma,za slovenski kmečki grunžyjo velika zapoved ljubezni do trpeče domovine. Ta misql naj spremlja vsakega izseljenca,v tem smislu naj v tujini tudi živi. Vera v Boga,ki modro vodi posameznike in narode»upanje v vstajenje nasfe domovine^in ljubezen do nasšh največj ih svetinj,ki jih je Inan Cankar označil z besedami * Mati,domovina,Bog,naj spremlja slovensko emigrante na poti v nove kraje,jih feodi v nji= hovih naporih. To jevedina garancija,da se slovenska kri v tujini ncvbo izgubila,marveč enkrat,ko bo božja volja ,spet pomladila nase, sedaj tako žalostne slovensko domove. ik— Kdor podira vero v srcih ljudi, podira v njih temelje človečke * družbe. - Plato. ŽIVLJENJA BOJ Okoli meno strašni" boj divja in jaz som v tem vrtincu majhen,sam, me bo odnesla s 'sabo sitla ta? Divjaj £ivljonjc, jp.t ae no podam, nelklone mi prod tabo, mo.c duha, za temelj samega Boga imam! Balantič.’ r -nogo dežel,med. njimi tudi slovenski zemljo,našo lepo domovino, je zadelo hudo zlo. To zlo,bi lahko r^kli,je dvojno. P&^erialno ^n duhovno. Materialno zlo se očitno in v prvi vrsti kaze v porušenih cerkvah, požganih šolah, in razvalinah premnogih domov. Je pako slovenski, debeli tudi brez števila groi bov,ki molc^ in vendar najocitnejše kažejo posledice groznega zla. Mnoge razpršene družine so žalostno potrdilo temu. Enako veliko zlo,ce ne ^e večje,je v duhovnem pogledu. Strahotnih primerov iz tega podrioja ni treba nase^fvati. Na vsak korak je vidno in otipljivo. v Na vprašanje,kako je prišlo do take nesreče,smo dobili poseb= no pred koncem vojne pogosto,ce ne vedno, odgovor,,da je tega kriv samo okupator. V resnici pa vse to ni le.aelo okupatorja, ki nas je s svojim škprnjem pet dolgih let priHskal ob tla,ampak v veliki meri tudi delo komunizma. Le ta je ^odjraznimi pretvezami in lepimi krinkami izpodkopaval krščanski druzahiii red in vsiljeval svo= jegavki pomeni uničenje vseh krščanskih in kulturnih vrednost, ponižanje človeškega dostojanstva,nasilje, najhujse vrste. Zato je ta red za nas, svobodoljubne ljudi,nespremenljiv,Da se je lažje vrinil med ljudi,jej^tem svojo pravo sliko prikril in delal podtalno. Oti casa do casa je vrgel med ljudo kako krilatico,da bi z njo pobil morga nastali sum. Vse tako prikrivanje pa komunizmu ni dosti pomagalo.Mnogi so že takoj v začetku spoznali za kaj gre, drugi pa kasneje. Kd^r pa ves aa^^il,, spoznal ali pa ni hotel spoznati, je pa po vojni občutil njegov oic na lastnem telesu* Da seje mogel komunizem tako bohoto razširiti, je v veliki meri kriva prevelika brezbrižnost na krscanski strani.. ^ komunizmu smo na splošno videli le neko,preče j ododaljeno s^ra-silo, resnicne nevarnosti se pa nismo dovolj zavedali. Ze papež Pij 1^57 izdal zaano okrožnico "D-i-vini Iledemptoris'*, v kateri opozarja takorekoc v zadnjexn trenutku vernike na vali-ko nemarnost komunizma. Pa tudi med Slovenci qino imeli odlične može,ki so narod svarili in opominjali k čuječnosti. Toda ti so pomrli ali pa padli kot žrtev\ V širše slibje odpor proti marksizma ni dovolj prodrl. Zato je ravno med temi našel največ in prvih pomagačev. Mnogi so nasedli/z nevednosti,mnogi pa iz naivnosti. Vsoeno pa so bile žrtve na naši stkani težke in velike,posebno kashojr., pa se ju vršil odpor z orožjem. Tukaj pa smo tudi mi sami marsikaj grešiti proti ljubezni do bližnjega,vsled cesar nam Bog ni dal blagoslova. Proti komunizmu so že pred vojno delale nekatere organiza® cije, med bnjirai zlasti "Orli",pozne jev^a Fantovski odsoki in KA. Toda pravega uspeha ni bilo^nazadnje pa^s^i-iporaz. Vzrok je v tem^ kor je bilo nase delo preveč plitvo, površno in smo vzeli vse premalo zares. Spali smo, medtem,ko vso nasprotniki marljivo podtalno delali. Nismo poslušali sv.y Očeta,ne škofa,ko s^a nas se ob pravem času učila in svarila. Držali smo se neke namis^ene "zlate sredine1^,katere pa^jned krscanstvom in komunizmom ni. Dostikrat smo sami rušili avtirmo Csrrkve in iudi dr^avjoe oblasti in s tem morda nevede in nahote pomagali komunl£ft,ko je tako sahc‘1" v V zraku je viselo nekaj svincemu težkega. Sonce je zg^l;, niti bilka ni vtrepetala. ^alec na obzorju se je dvigalo počasi in pteteoe,kakor *rno zagrinjalo. Zdaj ,zdaj je zagrmelo. Najprej komaj slisno, votlo,.nato vedno glasneje. Vodno blizc je prihajal temni zastor. Vcasirffvijugasti,blisk ; preklal sive oblake,ki so se grozeče bližali. Konji so bili na vse Strahi ter se otepali nadležnega mrčesa. Gospodar jo vrgelvzadnji sop sena na voz, odložil vile, vzdignil žrd ter jo dal Jožetu na vofc. « Hvala §Dgm! " so je »ddahni1, ko je zlezel z voza. ^tistem hipu je završalo. Dvigrus-il se ne vihar.,rezko je zagrmelo in vlila se je ploha* Vmos je padala tooa. Najprej drobna in redka,nato vedna debelejša in godtejsa. Gospodar je zavihtel bič in pognala Konji so strigli z usesi ter odskakovali naprej An nazaj, potegnili niso. Biv je Žvižgal skozi dez in toči,ki jo ropotala po.konjski opravi. Gospodar je rohndl, v oblakih je grmelo zamolklo,nepretrgoma. Jože je skooil pred konje,pri jel za brzdo in potegnil. Žopet je zažvizgal bic. Za palec debela,goig^ podpluta lisa se je zarezala kobili preko hrbta. V zraku je tavrsalo. Dolg,vijugast' blisk je preparal crno nebo. Zagrmelo je proteze,nato pa strahovita počilo. Bližnji hrast je povesil razklano korsnjo ,zasmfdelo je po žveplu. Jože jo kriknil. Njegov krik je odjeknil v šumenju naliva ter se izgubil. Konji so zdivjali,gospodarju jo zmanjkalo tal. Voz nalojšcn s senom sc j£ guncal in odskakovalo tnavniku. Gospodar se je pobral,Jjze pa je leŽal nepremiend) na obrazu* Sr*,jci; mu jevv cunjah visela s hrbta. Pj golem hrbtu jo polzela kri in se mešala z vodo. Gospodar se ni menil za konje, ki so div= jali zyvozom skozi nali^. Rad jc imel Jožeta. Poskusal ga je dvigniti. Jože je zastokal težko in bolestno i"Mati!...Kri.i." Glava mu je omahnila na prsi. Kri mu je tekla preko cela,lasje so se sprije-’. ' li ter se mu lepili na sence... x x x x x * "Težko ",je mrmral zdravnik, Častitljiva siva biiada sc mu jo pri sleherni besedi zganila,kakor v potrdilo njegovih besed. Skoraj debelo uro je trajalo,da ga je pregledal. "Kar zasut je z ranami... Hrbtenica zj.oml jena'J, jo ugotavljal zdravnik ter majal z glaVo. Nato so ga prenesli v bolniško sobo.., v Gospodar jo nestrpno prisluškoval v cakalnici ter . napenjal usesa. Toda nobene besede ni mogel ujeti* "Skoda ga je... Pa tako dober fant... Samo,da bi ne bilo hudega1'... lEn zopet je buljil v bela vrata in čakal, ^akor obtoženec pred sodnikom, se jc trosel, ko se je prikazal zdravnik, ''Kako ?" Glas se mu je trosel in ni mogel spraviti druge besede iz sobor ■•Kakol" I£uoen molk je nastopil za trenutek. Zdelo se mu jo,da traja vso večnost in želel je , <£a bi moa s častitljivo bradovsprcgovoril,pa ce tudi najstrasnejso besedo... Počasi si je pogladil zdravnik valovito belo brado ter ga potrepljal po rami: "Nic ^ofno bojte oce! - Potrudil se bom,da vam rosim sina... Sicer je težko,zelo težko.-Hrbtenica zlomljena, na temenu huda pos*kodba.. *" "Ne govorite gospod",je zaječal gospodar in se skloni^, kakor pod težkim udarcem. Zdelo se mik je,da se/je dvignil Jože, kot takrat,ko ga je dvignil na travniku. ICri mu je curljala preko cela, las jo so se.mu lepili v strnjenj kri... v"ViI Vi sto krivi... ■< Vi ste me ubili.,, izbili*.. ubili... "Ne, Jože,.. Nisem«.*^ Odpustil.*. Prostrasil so je svojih besed... Vem,huduje očetu11, jo spregovorilyzdravnik, "Saj ni mo$ sin... Zato pa iai je tem huje... je zastokal moz. Sel jo globoko po sapo. Trenutek je pomolčal,nato se je zdramil,kakor iz tozkih sanj: "Gospo^ D okt -r ^ Bo okreval ali ne? - P,ve'jto mi vendar resnico,pa ce je se tak: žalostna. * *" -"Da,p jvom vam naravnosti Težkol Zolo dvornimi" Pustite mo k njomul" - "NovmoremJ No smote ga motiti**..! Si-oor pa je itak va nezavesti* Se so ni zavedel*.♦ Jutri pridite p«v-iledat«.*l Bela vrata so se odprla in zaprla... XXX Drugi dan ge jo Jožo navedel. V glavi mu je šumelo in ni se mogel premakniti. D>lgo j^ premisijovak kaj se je prav za prav zgodil:. P.Jasi se mu je prioolo svitati* Spomnil se jo,da sta z gospodarjem nalagala seno. ssss::r=!3::saes::=:s:s3s:sB:;s:s=:3ES;r;s:ss:ss: 53 ss:s:==s=£n=£=3$r==asass:=ss:££:=:: Nato so «u jo z-pot zameglila* Pogreznil sc jo nekam v[glo-booino in padal vedmo globje in globje v orno,gluho tono,*.' Konoo prih, ////////////////////////////////////////////////////////////z///// MI smo slot^mske zemlje čuvarji, geslj jo nase j Dom,narod,Bog! Naj razbosne so strasni viharji, z nami je nar.d, a nami je Bjg! ////////////////////////////////////////////////////////////////// Q> Velika nevarnost* o Takrat ,kj so aljvenski kra^i toliko trpeli vsled stalnih turskih vpadov,ki so slovenske dežele pripravili skoraj na rob. propadanje pretila Slovencem se'neka druga,nova nevarnost. Zaoela sc je siriti Lutrova vera ali protestantizem. Luteranstvo so zanesli va nasfe kraje nemški trgovoi in vojaki. Oprijeli so so nove bere zlasti plemiči,ki so videli v luteranstvu ugodno prilik j, da sejo-laste cerkvenih posestev. v Ko je avgsburski verski mir 1^ 1555 uzakonil načelo;vCuius regiovoLs religio - kd.r ima oblast.ima pravico tudidoločati podložnikom vero - so zlasti plemiči,ki ^o bili v nasipi krajih domaloga sami tujci,pritiskali na vso m do na svoje tlačane, da bi sprejeli Lutrove krive nauke^ f v Luteranstvo se je v naših krajih zlasti sirilu okrog leta 154-0 - 60. siril ga je posebno odpadli slivenski duhovnik Primož Trubar (rojen na Rašici pri Turjaku, 1508 - 1586)* Z besddo in tiskom je siril nove nauke ne le v mestih in trgih,i^jarvec tudi med priprostim ljudstvom. Zaslombo je imel v katoliški veri odtujenem plemstvu,ki jo dajalo zaBcito luteranskim pr^dikantom in j . jih skrivalo po svojih gradovih. Bivši stajerski dazelni glavar Ivan Ungnad je dalt Trubarju vso podporo za natis protestantskega sv* pisma,ki je bilo v tej dobi prvič prevedeno na slovenski jezik. Nevarnost je bila velika, da bi slovenski narod zapustil dediščinsv.l^ratov Cirila in Metoda tor se izneveril katoliški Cerkvi. Pretežni del tuje,fevdalne gosposke jje ze plav^ v luteranskih vodah,po vzgledu plemstva je tudi precejšen d^l mesoanstva bil na tem,da zapusti naročje katoliške Cerkve. Toda sirote plasti slovenskega natoda,zlasti $a njegovo ^edro - slovenski kmet - so ostale zveste veri svojih očetov* Odločno s^ zavrnili krivoverstvo in znova potrdili neomajno zvestobo katoliški Cerkvfe. v Slovenci so se dobro zavedali,da je katoliška Cerkev bila, ki jo Stala na njihovi ^trani v boju pro£i mahamedanizmu,vefceli so, da je skupni oce katoličanov,rimski papež,katerega so protestanti tako besno napadali,največkrat dvignil svoj glas v obrambo proti nevernikom. Zato niso morali slediti novim M£e£^rmaterjem". Protestantizem je nastopal proti ce^cenju svetnikov in raznim ljudskim pobožnostim,zametal je tudi $esconje Matere bofje. Cescenje Marijino pa je bilo v našem narodu ze od ^ekdaj globno vkoreninjono. Maloicje jo toliko Materi. božji, posrečenih svotiso kakor bas na slouenski, zemljio V teh nevarnih cq.sih,ko so Turki leto za letom vznemirjali (=sloaen-ske dežele.,so nasi predniki stavili vse sv o j<^ .zaupanje vj^ozjo pomoč. V Mariji so videli svojo mogočno priprosn^ico in zascitnioo ki lahko s svojo mogočno priprošnjo odvrne tursko nevarnost* Zato so pac niso mogli ogrebi z.^ n jv o vero, ki ni poznala Matere Gosp jd-jve in ji ni rovc(Akademija znanosti v Ljubljani)^ Velike zasluge za preporod ima družba Jezusova (jeziuti)jki so sirili Marijine kongrogaoije,prirejali ljudske n^fiSJijono. Marljivi sodolavoi so bili tudi frančiškani^ in kapucini. . Katoliški preporod,ki jo nastal k~>t reakcija na protestant' -Jki pokret med Slovenci/je ustvaril vir,iz katerega se 'je razvila vsa narodna kultura* V katoliškem preporodu se kulturna dejavnost ni pokazala samo v številni verski književnosti,v glazbi, vpla-otieni umetnosti in pesnistvu,temveč tudi v znanstvenih delih visoke vrodn.sti»k cemor je največ pripomogla p6>sobno Akademija oper 3-3orum,ki je bila ustanovljena v Ljubljani 1. 1693. ( daljo sledi). "Varn.st,v kjlikor jo spl:h dosegljiva na tem svetu,no moro I imeti druge podlago krt fizično ih moralno ljudsko silo,urejeno notranjo razmere in na zuntj normalne vin dob^e odnose do sosedov. Tudi sedaj po drugi svetov*i vojni jo ae mcgeco navezativtake n.r-maifcne stike. Naj, bi voditelji držav ne zamudili to priložnosti, kajti mogoče - cesar-nas Bog varuj - je t-> zadnja."(Papež Pij XII). &&&&&I&____ | ^ ^ __ j Kaj' bo iž' tobc T? Ali bos v slojem £i^ljenjtf moz na mestu,vedno zvest svojim načelom,ali pa bos'v odločilnem trenutku odpovedal?! Odvisno jevod t\oje mladosti 1 Vse 3vojc sile in moči moraž’ raz= viti,da boo prišel do qUojoga cilja! 'i • o=o=o=o-o=o=o=o=ofo-o=o-= =0 o=fO=*c=^o=o=o=o=-o=o=o=o=o=o Nimam 3 r e vc o. —Z~ — ........-»^«w elikokratvslisis tarnati koga,k-j mn je dalo spodletel M Nimam src-ce P’ Kadarpa njegov sosed d.isozo kak i^speh, tak j j sodi* "Seved^. njemu je lahko,ker ima srečo"* / Uspeh ni stvar srccc.Kdor pričakuje u^pcl sam:.* od sVeoo, jo podoben onemu,ki oaka,da )au b.jd> počene piske same letelo v u^ta. Udjr hooe v življenju napredovati,so ne bo oziral damo na srcco,ampak bo življenje rosno pojmoval in vršil svojo dolžnost. Le ^jglcj sebe! Ali nimajjjf p ;leg solje tr ;pa delavcev, ki So/Vitvoji službi? Kdo jo to? To sta tvojivuociji .roki,<|ese^ prstov, tvojo neutrudljivo roko,jasno glodaj-ce oci,poslušajoča usesa. Vsi ti so pripravljeni zate delati. Poleg tega imaa jasno mislece m o 21 gane,ki s.) pjdobni zolo zapleteni telefonski in telegrafski centrali,ki sprejeme v sak o muniito na stotine raznih br^j javk ih telefonskih sp jroc^l, tv j jih potoro čutov. - Kaj torej cakas na tujo n ^omo^Ali bos čakal,da ti bo stric pomagal izboljšati tvoj položaj«? Kd^rtakj misli v svoji mladosti,v življenju ne bo dosegel veliko uspehov^. Uohamedanoi ima j-- zel) lep pomenljiv pregov or j Ves svet je bozj^Jastnina,toda Bog ga daje v najam pogumnim ljudom. To se pravi: "Mladom;1 fantu so ne spoflobi lenobno čakanje na sro-co ali pa neprestano prot^kcij©. Mlad fant si mora svojo sredo kovati sam s vtezkim,vztrajnem,vsakdanjim dilom... Samo tisti bo z omagal,ki hucc re^ zmagati,octudi ga zadevajo porazi. Porazom pa ne cure j^ihoe ubežati. y V zi^ljeijju ni glavna stvar sreča,tudi ni bistvena nadarjen jjost,temveč vajeno jo zavestno,vztrajno vesolje do dela. Obrežje zivljenskega morja je posejano z brodolomci: to sa sijajni talenti,ki iirn jo m&ajkala sila v .»ljo,p j^dun in.vztrajnosti* Drugi pa so z manjšimi talenti dosegli mn;»go voeje uspehe, kor s" imeli voljo in pri začetem delu vztrajali. Tihamor Toth. 6i3I3i3Bi3id/3tfi3/3u^l3k)iitoi3i3i3j4i3i3/3jju>t3Lsl3fi/3I3J31313BI313B.i3 13BBBBBBBBBBBBBBB žemlja domala ni prazna beseda. . H-—.-.-. . -........... - V v..' ■" Tu in tam Be me je polastila želja,da bi umrl,ker sera bil sam sebi in drugim v težavo, V takih trenutkihvsem dobro vedel, da te,pa bodo še tako zapusoen in si^omasen,veze trdna verfga na nekaj,cesar se vsak hip ne zavedaš: ta nekaj je zemlja,na kateri si se rfcdil.To je nasa edina neskaljena prijateljica, vedni) ti kaze isti obraz in zvegta ti ostane ,o^)o še toliko« krat zatajiš! Ko tako ležim,mi sili iz duše nova mofl v one= mpgle ude.in prav vsqka koreninica pod mano poganja tudi v mos je t41o,da se dutim eno z zemljo,na kateri lizinu Zemlja domača ni prazna beseda: delmojega .življenja je,in ce mi vzamejo zemljo, so mi vteli tudi življenje.:- si og]Dd»n do kosti, ko to povsod predan j razpasi ' po telesu,to sprajme domr.cn z * te .ie spre .i o la nešda.i.ko so to so v z Ko s bo razpasi ' po telesu,te sprojme kdor te je sprejela nc&daj,ko so to — . _ doživel pomladi,da bi te ne objemalo nje(no da bi,no bila sipala svojih sadov^ Mogooe, oja vera to ni - ali toliko zapišem,da bi o doline bodisi od gladu kakor na zlatem bi ime1 vse ga na kup o! I ajo,kakor bi so ti &o= eml43 z istim obrazom ibel polagali-. Nisi cvet je ,in ne jeseni, da j<£ tazko umroti -rajši umrl sredi doma* prestolu cesarja,kjer Iv. Tavčar, :000000000= nam- 'nado. Kopni zc sneg,hite vode, in v okna se pomlad mi smejo, vsak cas se slavci oglase in drevje si ozaljša veje. sc blisci, webo v modrini spet topla luc ga je oblila, zdaj koncc jo viharnih dni ~ in dolga zina jo mi nit la* Zakaj minila zima si, zakaj pomlad se z o 6J~aji? Spomine mi na dom budi, ki vstaja mi s temne no