NOVEMBER
1	P Vtl »»et.
2	3 Ver, duie Th 21. pob.
4	P Karel )
5	T Caharlja
6	8 Lenart
7	C Janer
8	P Bogomir SSTeodor
10	N 22. pob.-®
11	P Martin
12	T Avrelij
13	S Stanislav
14	C Jozafat
15	P Leopold
16	3 Otmar
17	N 23. pob.
18	P Odon t 18 T Elizabeta
20	8 Feliks V.
21	C Dar. Mar.
22	P Cecilija
23	8 Klemen
24	N 24. pob.
25	P Katarina
26	T Silv. •
27	S Virgilij
28	C Gregor
29	P Saturnin
30	S Andrej
V 30 dneh 30 številk za
12 Din
„G&AS 1VAROÖA"
I.JUHI.JANA — NEBOTIČNIK
Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 20 Din. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva uL 23. Tei.: 2566, int. 3069 Maribor, Aleksandrova c. 16. Tel. 2290. Celje, Prešernova 6/1
Ca L
Uprava: Gajeva f. Telefon 3855. • Ček, račun: Ljubljana št. 14.614. Oglasi po ceniku. Pri večkratnih objavah popust Maribor, Aleksandrova c. 16. Tel. 2290. Celje, Prešernova 6/1
NARODA
V
St. 196 izhaja vsak dan V Ljubljani v četrtak, dne 14. novembra 1935
Današnja številka vsebuje:
Vladni klub ima večino v stalnih skupščinskih odborih Pred poroko ga je vzela črna smrt
Usodna pot od posestnika do berača in požigalca Italijanski kliring odpovedan?
Rokopisov ne vračamo Leto I.
Krik mladina
Mladina je bodočnost...
Pri obravnavanju vsakovrstnih dnevnih vprašanj gospodarskega, socialnega, političnega, kulturnega značaja, ki zadevajo naše vsakokratno stanje, si ne smemo zakrivati oči pred morda najbolj perečim sodobnim vprašanjem — ne le pri nas, ampak po vsej Evropi — pred vprašanjem naše mladine. Vsakdo, ki ima količkaj čuta za narodno zdravje ter količkaj vpogleda v dušo mladega, rastočega človeka, mora v današnjem zanemarjenem in ogroženem stanju naše mladine zagledati nevarno rano na telesu našega narodnega organizma. Mladina, ki je povračilo in bodočnost, ki bo po preteku desetletja tvorno soodločala v državi, in ki ji bo starejša generacija morala kmalu prepustiti narodno-državno življenje, ta mludina se danes nahaja v obupnem položaju, v katerega so jo zavedle sodobne gospodarske in eksistenčne stiske in vprav njo najobčutneje zadele.
Ne bom zanikal, da je do neke mere prav, da se mladini ne trosi rožic pod noge, ko stopa v življenje, iz razloga, da še ne pomehkuži, ampak okrepi za prenašanje včasih trdih življenjskih ovir, saj poznamo vsi vrednost znane spartanske vzgoje, a usoda, ki je s sodobno brezposelnostjo in vsesplošno okrnjenim življenjem zadela današnjo mladino, presega že vse ne le vzgojne možnosti, ampak tudi duševne moči pri mladem človeku. Mladina izgublja delo in čaka po več let na svojo poklicno, strokovno zaposlitev in s tem se ji izmika tisto pravo njeno vzgojno torišče; ob katerem bi šele mogla ona razviti svoje moči in se izuriti za življenje ... Ko zapusti mlad človek šolo, ki mu je dala predvsem teoretičnega znanja, bi moral po vseh dušeslovnih in vzgojnih kakor tudi družbenih zahtevkih preiti v praktično delo, da se tako zadostno pripravi na poklicno stroko, v kateri bo mogel postati koristen in tvoren član družbe, države. Da, prav ta odnos do družbe,'do države se — tudi to je psihološko dokazano — obudi in uredi šele ob poklicnem delu mladega človeka.
Danes pa je mlad človek obsojen potem, ko se je v svoji stroki že izučil, na najmuč-nejšo preizkušnjo, ki_ mu jo pošiljajo na pot žalostne sodobne življenjske razmere — ki bi se pa dale mladini v prid z organizacijsko silo in pravo družbeno čutečnostjo pri starejših in vodilnih v mnogočem izboljšati — na brezposelnost, ki tira današnjo mladino v obup (samomori današnje mladine so temu najstrašnejša priča!). Mladina, ki bi morala organično pravilno vraščati v družbo in se veseliti svojega dela in življenja, se danes nahaja v najobup-nejšem stanju, v življenjski zagrenjenosti in pesimizmu, ker jo je čas s svojimi usodnimi šibami zapodil v čakalnico, če ne celo v ropotarnico. V kulturnem preobratu, ki ga doživljamo, in v splošnem propadanju na trhlih egoističnih in liberalnih tleh zgrajene družbene stavbe, ki se ruši nad nedolžno sodobno mladino, je treba, da vendarle najdemo prisotnost duha in rešimo, kar je najdragocenejše — našo mladino. Kako naj sicer govorimo o zdravih razmerah, če boleha naš družbeni organizem na tej svoji mladiki, kako naj jeseni pričakujemo sadu, če ne odstranimo vse nevarnosti, ki groze že v maju uničiti njen cvet? — Na letošnji konferenci Mednarodnega urada dela je naglasila mladina vsega sveta svojo stisko in prosila javnost za hitro pomoč v svojem neznosnem položaju. Pri tej priliki je iznesla nekaj nujnil! predlogov na naslove vlad evropskih držav, ki naj bi odjeknile tudi pri nas v našem lastnem državnem interesu: Organizirajo naj se potrebna dela, primerna mladini, pripadajoči raznim poklicnim strokam; za vsako ceno naj se preprečijo posledice nezadostne prehrane, s primernim načinom brezposelnega zavarovanja naj se zagotovi vsaj skromna eksistenca; izdajo naj se primerni ukrepi v prid Drezposelnim) g0dnim za že_ nitev... Brezposelnost pa Se naj odstranja na tale način. Podaljša naj se doba starosti, v kateri se pripusti kdo k delu. ozir. podaljša doba šolanja skrajša naj se delovni čas s pogojem, da mezde ne padejo pod eksistomin, regulira naj se zaposlitev poročenih žena takoj, da se ohrani mati v družini; prepove naj se nadomeščati moške moči z ženskimi; starejši delavci naj dobe starostne rente ... To je nekaj_ načinov, kako bi prišli nevarnosti, ki ogroža današnjo mladino sploh, v okom. Seveda bi lahko iznesli še druge načine in možnosti, zlasti za posamezne poklicne stroke. A naj bo to poklicanim, ki soodločajo pri usedi mladine in s tem pri naši narodno-državni bodočnosti, dovolj namiga, da se vzdramijo v skrbi 90 mladino, da jo rešijo pogube. — Videa n t con s u les...
Eden izmed preizkušenih.
Odmevi itaBišanske note
t/
Ženevski sklepi ostanego k&stä
nu V Rimu sta se spet sestala Mussolini in sir Eric Drummond
Pariz, 13. novembra, r. V zunanjem ministrstvu proučujejo sedaj italijansko noto o sankcijah. Verjetno je, da bo francoska vlada odgovorila Italiji še pred 18. novembrom, ko stopijo sankcije definitivno v veljavo. Odgovorni politiki so glede na to popolnoma rezervirani. Vendar nihče ne pričakuje, da bi mogla italijanska nota izpremeniti politiko posameznih držav glede na sankcijsko akcijo. Predvsem ni pričakovati nikakih izprememb v vprašanju kolektivne varnosti, čeprav bi se zahtevala nova baza za pogajanja o mirni likvidaciji ilalijansko-abesinskega spora.
Nota ni tako ostra...
London: Države naj vztrajalo!
London, 13. novembra, n. Sodeč pa glasovih današnjih jutranjikov britanska javnost ni vzela preveč tragično italijanske protestne note. »Times« pravi med drugim, da je 52 držav pristalo načelno in soglasno na sankcije in da te enodušnosti vsaj z moralnega stališča nikakor ne omeje pridržki nekaterih izmed teh držav. Vse dotlej, dokler se Italija ne -repriča o neupravičenosti svojega stališča, pravi list, morajo države, ki so pristale na sankcije vztra-
jati pri sklepu, ki ga jim je Italija vsilila s svojim zadržanjem.
Rim, 13. novembra. AA. Mussolini je imel snoči nov sestanek z angleškim jroslanikom Ericoin Dnimmondom. Razgovor je trajal zelo dolgo.
O sestanku je bilo izdano naslednje uradno poročilo: šef italijanske vlade je sprejel angleškega poslanika, s katerim je imel razgovor, ki je trajal eno uro. Proučila sta situacijo obeti držav na Sredozemskem morju.
Lava! se ie potil...
Danes se vsi francoski listi z nekim zadovoljstvom pečajo z italijansko noto ter naglašajo predvsem, da ni sestavljena v tako ostrem tonu, kakor se je mislilo od vsega početka. Vendar pa so spričo njene vsebine nastale neke bojazni, ker se v noti napoveduje, da Italija v ničemer ne bo razlikovala države, ki so pričele izvajati sankcije, od držav, ki jih ne. izvajajo, odnosno, ki so izven DX.
»Journal« z zadovoljstvom poudarja, da naglasa italijanska vlada potrebo občega pomirjeni« v Evropi, še teden dni pred pričetkom izvajanja sankcij daje Italija priliko za sporazum. Zelo je še zmerom mogoče, da se Evropa izogne gospodarskim težavam, ki bi nastale v zvezi s sankcijami.
»Figaro« naglasa, da je treba v italijanski noti posebno podčrtati izjavo, da Italija noč.e zasesti cele Abesinije. nego bi se zadovoljila z mandauom, ki bi ga ji dalo I)N nad nekaterimi abesinskimi pokrajinami, v katerih živijo plemena, ki so si jih Abesinci podvrgli. V tem praven b se lahko dosegel zadovoljiv sporazum v okviru DN.
Desničarski »Ordre« pa se nepovoljno izraža o noti, češ da pomeni grožnjo, nikakor pa ne razčiščenja v mednarodnih odnošajih. Mussolini da ho DX nasprotoval z najsmeleišimi akcijami. Italijanski ministrski predsednik je s tem prevzel največjo odgovornost.
Pariz, 13. novembra, r. Včeraj je ministrski predsednik Laval na seji finančnega odbora poslanske zbornice zagovarjal restavracijsko politiko vlade. V svojem govoru je med drugim poudaril, da je mogoče deficit v državnem proračunu odpraviti le z novimi davki, če bi odbor vztrajal pri svojih predlogih in se ne bi našli nikaki drugi viri za državne dohodke. Na drugi strani pa je vsakomur jasno, da so davčna bremena dosegla svoj maksimum in bi se z njihovim povečanjem samo še povečala gospodarska kriza.
Na Lavalova izvajanja je repliciral bivši finančni minister Renaud, ki je znan kot velik zagovornik ; devalvacije. Razvila , Se je živahna diskusija, v katero sta Laval in Renaud ponovno posegla z velikim, temperamentom. Nazadnje je Laval opozoril, da je treba vsekakor popraviti bedno stanje siromašnega prebivalstva in je rotil komisijo, naj podpre vlado pri njenem delit za gospodarsko obnovo države. La-valove besede so očividno napravile globok vtis'na člane odbora. Nazadnje so se v glavnem vsi izrazili za tezo vlade. Sklenjeno je bilo. da se postavi poseben odbor iz elanov finančnega odbora in višjih uradnikov finančnega ministrstva, ki bo proučil vse odredbe, ki jih vlada še namerava izdati. 1’lače in pokojnine uradnikov se bodo nekoliko zvišale. V elikega pomena pa je, da se je odbor izrazil za načelo Lavalovega
Dve zmagi Abasimev
Močan odoo? na severnem tn !už< """ nem boiišču — Pred novimi srditimi boji
London. 13. novembra. Vgencija Reuter poroča: Abesinci mnogo govore o svojih dveh zmagah nad Italijani. Vladno. se sporoča, da so premagali dva italijanska oddelka, enega v Tigri, drugega v Ogadenti.
V Ogadenu se je neki oddelek lahkih tankov približal Džidžigi in pričel ogrožati veliko karavansko cesto, ki vodi iz Berbere v Harar. Abesinski bojevniki, ki so bili zelo slabo oboroženi. so napadli tu italijanski oddelek, ga premagali in se polastili štirih tankov in treh oklopnih avtomobilov. Napadeni italijanski oddelek je bil zelo močan. Abesinci so z naravnost herojskim pogumom ustavili Italijane, ki so jih kar kosili s strojnicami. Ubitih je bilo šest italijanskih oficirjev, mnogo podčastnikov in vojakov, število ranienih je bilo zelo veliko na obeh straneh. Poročilo, ki ga je o tem izdala abesinska vlada, pravi nadalje, da so Italijani zbežali v popolnem neredu.
Cesariev zaupnik na fronti
kov. Toda vzlie uporabi modernih vojnih sredstev, trde v tukajšnjih krogih, in vilic temu. da so bili Abesinci olmro/mii samo s puškami in ščiti, se jim je vendarle posrečilo na tem odseku obraniti postojanke. Doznava se. da so Abesinci zaplenili štiri tanke. Italijani so baje utrpeli velike izgube. Abesinci so tudi več Italijanov zajeli.
Na severnem bojišču se abesinske čete, kakor se doznava, pripravljajo na odločilno bitko. Ras Letaču se s svojimi 40.000 možmi nahaja v popolni pripravljenosti na desnem krilu severnega bojišča. Tudi čete dedžasmača Abebe Datova. ki razpolaga s 35.000 vojaki, so pripravljene na napad.
V odseku Danakilu bodo čete sultana Mohameda z okoli 30.000 možmi napadle skupaj s četami rasa Kabade. ki ima 40.000 mož. Njim se bodo pridružile tudi čete abesinskega prestolonaslednika. ki šteieio 50.000. Vse te čete doslej še niso stopile v boj.
Harar. 13. novembra. Posebni poročevalec agencije Havas v Hararju je prejel iz Diredave vest. da je prispel tja neki cesarjev zaupnik. Bržkone je nrinesel vrhovnemu poveljniku abesinske vojske na južni fronti posebne ukaze glede nadaljueza zadržanja napram prodirajoči italijanski vojski. !*<> neki verzih bo baje sam abesinski cesar v kratkem orispel v Harar.
Čete pod poveljstvom dedžasa Amekoji, so z vso naglico zapustile Diredavo in se odpravile v ogadensko puščavo na pomoč vojski rasa Nasilniki.
V lukaišnio švedsko bolnico so pripeljali vi raj več abesinskih vojakov, ki so bili ranje °b priliki italijanskega letalskega napada Lorahaj.
kratkim je prisne! v Harar tudi egipt« im sniail v spreiiistvii 17 zdravnikov in osi , va zđravn-;i;eo-a osobja. V Harrariu ali D ~ amei'ava organizirati poljsko bolnico.
O si por na jugu
Berlin. 13. novembra. D N B poroča iz \ddis-Aliehe; S severnegadipjužnega bojišča poročajo o ogorčeniji,bojili. Vsaj na enem teh dveh bojišč je v kratkem pričakovati močnih oddelkov tan-
Pred novo ofenzivo
Pariz. 13. novembra. Posebni poročevalce ageneüe Havas poroča s somalijske fronte, da je deževje skoraj docela prenehalo in da je v najkrajšem času pričakovati veliko italijansko ofenzivo.
Po vesteli iz Hararja je danes veliko število italijanskih letal napadlo abesinske pozicije vzdolž fronte, ki meri 200 km v dolžini.
^Operacije italijanske vojske v danakilski puščavi vzdolž meje francoske Somalije se dan za dnem večajo. Vse kaže. da nameravajo Italijani čimorei nrodrefj v dolino reke Avše in od tam proti železniški progi Addis-Abeba—Džibuti. da bi tako izolirali abesinsko prestolnico od ostalega sveta. Po italijanskem načrtu bo železniška zveza prekinjena nekie okrog Diredave. Tam se bosta združili italijanska zapadna .in. južna vojska. Abesinci so zaradi tega pričeli koncentrirati močne. oddelke voiaštva v pokrajini med Diredavo in jezerom Aramijem. Italijani skušalo pridobiti zase sultana Ja.jii.ja. ki ie naivpiivneiši plemenski poglavar v danakilski puščavi. Če bi se sultan pridružil Italijanom, bi bilo njihovo prodiranje proti Hararju zelo
režima o brezpogojni potrebi proračunskega ravnotežja.
Finančni odbor poslanske zbornice bo razpravljal jutri o proračunu ministrstva mornarice. Izdatki za leto 1936. so preračunani na 3'4 milijarde frankov. Proračun mornariškega ministrstva se v primeri z letošnjim poveča za 526 milijonov.
Ribbentrop sondira teren?
Pariz. 13. novembra, r. Tukajšnjim službenim krogom še ni nič znanega o bližnjem posetu Hitlerjevskega diplomatskega zaupnika Ribbentropa v Parizu. Pravijo pa, da ni izključeno, da bo Ribbentrop prej ali slej prišel v Pariz,' Doznava se. da je nemški poslanik Köster skušal doseči sestanek z Lavalom. vendar ni znano, ali se je nameraval z njim domeniti o Ribbentropovem obisku. Včeraj je prispel v Pariz neki Ribbentropov sntrudnik. ki ima baje nalogo pripraviti vse potrebno za Ribbentropo-ve sestanke s francoskimi državniki. Odposlanec ostane v Parizu štiri ali pet dni. Baje ima nalogo, omogočiti ustanovitev Iraneosko-nem-škega društva, ki naj bi organiziralo intelektualne zveze med obema velikima narodoma.
Stresa in Nemčija
Berlin, 13. novembra. AA. Izjava italijanskega državnega podtajnika v ministrstvu za zunanje zadeve Suvieha o streski fronti, je izzvala v Pieriinu zelo veliko nezadovolistvo. Nemški politični krogi poudarjajo, da so iznenađeni in naglašajo, da fronta, ki se je ustvarila v Stresi, po njihovem mnenju ni bila naperjena proti Nemčiji. Nemčija je zavzela nevtralno stališče napram Italiji. Tn zato v Nemčiji obžalujejo, da se Italija sklicuje na idejo zapadne fronte, neglede na sankcije, ki jih je baš evropski zapad sprožil proti Italiji.
Egiptski nacionalisti povzročajo težave
Kairo, 13. novembra, a. Izvršni odbor egiptske nacionalistične stranke Vafd je sklenil, da poslanski klub stranke v bodoče ne bo več podpiral vlade. Vsi poslanci so že izjavili, da se pokorijo sklepu odbora. Vafdisti so se postavili na to odločno stališče zaradi tega, ker po njihovem mnenju vlada ni dovolj energično reagirala na poslednji govor angleškega zunanjega ministra Hoara, ki je, kakor znano, izjavil, da Anglija še ne more pristati na popolno uveljavljenje egiptske ustave iz leta 1923. Izvršni odbor stranke je že pred nekaj dnevi zahteval od Nesim-paše, da poda ostavko celokupne vlade. Ministrski predsednik pa je izjavil, da v sedanjem resnem času noče izzvati vladne krize.
Nemščina za tirolske Nemce
Bočen, 13. novembra. AA. Kakor znano je italijanska vlada odredila, da se v južni Tirolski ustanovijo posebni tečaji za nemški jezik. Od 31.000 nemških šolarjev je bilo za te tečaje prijavljenih 27.425. Deco bodo poučevali nemščino v treh razredih.
Vremenska napoved
Novi Sad: Prevladovalo je oblačno v Pii morju, megla pa v Dravski, Savski in Drinski banovini. Vedro je bilo v ostalih predelih. 'I em-peratura je nekoliko padla. Najnižja je bila v Kalinoviču 0 C. največji pa v Mostam 22 C.
Napoved za danes: Prevladovalo bo oblačno, deloma megleno na zapadu in severozapadu. Vedro bo na vzhodu, deloma oblačno pa na jugu. Deževalo bo morda v Primorju. Sobice vzhaja ob 6'32, zahaja ob 16TL
Dunaj. Nobene bistvene spremembe dosedanjega vremena
Kaj je
Animator?
Animator otlpravBfa fittizo v ttgo^ini...
Animator o<2pra>!;a krecpo»e!nost
Animatorja potrebuje vsak trgove«, industrijaSec, vsako podjetje —
Animatorja boste videli v nekaj
dneh tudi
v Itinii Slogi
■nuBBunMMnannsMMnBnBUMni
Zborovanje učiteljev v Ivanjkovcih
Ormož, 12. novembra
Nedavno se je vršilo zborovanje učiteljskega društva za srez Ormož v Ivanjkovcih, kjer je bilo zastopanih nad 80% članov. Predsednik tov. Belšak Ljudevit je počastil spomin našega blagopokojnega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Z lepimi besedami je poveličeval zasluge, ki si jih je stekel naš vodnik za narod in Jugoslavijo.
Tajnik tov. Bitenc Rado je podal svoje poročilo, ki ga je zbor sprejel brez debate na znanje. Predsednik pa je poročal o banovinski in glavni skupščini. Vpletel je v svoje zanimivo predavanje poučne zgodovinske in zemljepisne črtice in potopise. Tudi to poročilo so vzeli z največjim zadovoljstvom na znanje. Posebno pa je še omeniti, da je predsednik ostro grajal pojav, ki se je pričel prakticirati med člani v poslednjem času, da so nekateri izstopili iz organizacije, mesto da bi se je še bolj oprijeli ter jo v najhujših časih podpirali.
Tov. Klemenčič Vlado je poročal o delu anket, ki sta razpravljali v Ptuju in Ljubljani o predelavi učnih knjig. Povedal je tudi svoje mnenje, da bi bil še najboljši šolski list.
Po debati je bil sprejet sklep, naj bi zborovali sami predsedniki sreskih društev, kjer naj bi sprejeli sporazumno vsa načela glede znižanja organizacijskih prispevkov JUU. Tu 3)aj bi razpravljali predsedniki o skrčenju izdatkov za stanovske časopise in revije ter o črtanju prispevkov za učiteljski naraščaj in pevski zbor.
Na zborovanju je poročal tudi blagajnik tov. Pinterič, ki je prištedil 1.961-50 Din učiteljski blagajni. Nadzorni odbor je pregledal knjige, ki so bile v najlepšem redu, zato je član nadzornega odbora tov. Vadnjal predlagal razrešnico, kar je bilo tudi sprejeto.
Članarina za leto 1935./36. znaša mesečno po 17-— Din, učiteljice, ki so poročene z učitelji, pa bodo plačevale samo po 9'— Din. Proračun je bil sprejet. Na zborovanju se je vršil tudi občni zbor.
Prihodnje zborovanje bo v Ormožu meseca decembra.
Protestno zborovanje mariborskih čevljarjev
Maribor, 13. novembra
Danes popoldne so mariborski čevljarji sklicali v Gambrinovo dvorano velik protestni shod, ki se ga je udeležilo več sto čevljarjev in ;drugih obrtnikov. Zborovanje je vodil predsednik Združenja čevljarskih mojstrov v Mariboru g. Krajcev, ki je uvodoma pozdravil navzoče, posebno pa še predsednika okrožnega odbora obrtnih združenj g. Bureša, kon-z«lenta Zbornice za TOI g. Žagarja iz Ljubljane, predsednika Združenja kovinarjev g. Kumerca, predsednika Krojaške zadruge g. Kotterja in še mnoge druge zastopnike. Na zborovanju so govorili g. Krajcev, Bureš, zastopnik zbornice za TOI, za Slovensko obrtno društvo g. Soje, g. Kač za Društvo jugoslov. obrtnikov, tajnik Okrožnega urada obrtniških združenj g. Julče Novak in še nekateri drugi. Vsi so v ostrih besedah ožigosali delovanje Bate, ki upropašča naše čevljarje in zahtevali ob zaključku zborovanja, naj se v interesu že .sedaj obupnega stanja čevljarske obrti prepove nadali ni obstoj Bate v naši državi. Govorniki so opozorili, da je bila v Novem Sadu občuto kaznovana zaradi' prikrite razprodaje in zahtevajo tudi od mariborskega magistrata, da mariborsko podružnico Bate, ki si je dovolila enako manipulacijo, občutno kaznuje. Zastopniki sorodnih obrtnih združenj so izjavili solidarnost v boju čevljarjev proti Bati. Že med zborovanjem so se čuli vzkliki proti onim, ki podjetje protežirajo.
Kljub temu, da so vodje zborovanja pozvali zborovalce k mirnemu razhodu, so čevljarji v strnjenih vrstah še po mariborskih ulicah demonstrirali proti Bati in Tivarju. Podružnico Bate na Aleksandrovi cesti je morala zastražiti policija, ki je le s težavo razgnala demonstrante.
Skoro bi zgoreli
Maribor, 13. novembra
Pred nekaj dnevi je pozno ponoči izbruhnil požar v viničarskem poslopju viničarja Ivana Šeuna v Gradiščaku v juršinski občini. Družina je že v tem času trdno spala in nihče ni opazil, da gori hiša. Ljudje, ki so bili zbrani ob hiši, niso vedeli kako pomagati, šele gasilci, ki so kmalu nato prihiteli iz Gabernika, so v zadnjem hipu rešili družino iz goreče hiše. Le še nekaj minut, pa bi vsa družina živa zgorela. Poslopje je pogorelo do tal in je škode okoli 30.000 Din, ki je deloma krita z zavarovalnino.
Beograd, 13. novembra. AA. _ Po poročilu Narodne banke z dne 13. t. m. je po nemškem kliringu izplačana poslednja aviza št. 8518 z dne 20. maja 1935, po italijanskem kliringu pa št. 75.453 z dne 2. avgusta 1935.
muh vladne irellne ima vecmo man-
dafoy tr steklih ^teupšjimskiii odbmih
Meliko zanimanje za današnjo sejo Narodne skupščine — Volitve so bile zelo živahne — Prihodnja seja v četrtek dopoldne
Beograd. 13. novembra, b. Za današnjo sejo Narodne skupščine je vladalo ne samo v prestolnici, pač pa tudi po vsej državi in tudi izven mej naše domovine, ogromno zanimanje. Že dolgo ni javnost s tako nestrpnostjo sledila dogodkom v Narodni skupščini, kakor danes. Volitve slalnih skupščinskih odborov so imele pokazati številčno razmerje med vladno večino in opozicijo. Rezultati teh volitev naj bi — po mnenju političnih krogov — končno razčistili sedanjo politično situacijo in pokazali ali razpolaga vlada dr. Milana Stojadinoviča s parlamentarno večino, ali prevladuje v Narodni skupščini številčna moč opozicije. Ti rezultati bi, po mnenju teh krogov, lahko postali izhodišče novega političnega, razvoja v državi.
Že v zgodnjih dopoldanskih urah so prihajali v skupščino narodni poslanci, med njimi je bilo opaziti izredno živahno razpoloženje. Pa tudi mnogo senatorjev je radovednost prignala v skupščinske prostore. Okrog 9. ure so se pričele polniti galerije in diplomatske ter novinarske lože, ki so bile kmalu nabito polne. Poslanci so bili navzoči skoro polnoštevilno. Od članov kraljevske vlade so seji prisostvovali: predsednik vlade dr. Stojadinovir, ministri dr. Behmen, Juraj Jankovič, inž. Bobič, Dobrivoj Stosevič, dr. Vrbanič, dr. Letica, dr. Kaludžerčič, Mirko Komnenovič, dr. Miškulin in dr. Spaho. Sekretar Narodne skupščine g. Ante Kovač je prečital zapisnik iz prejšnje seje, ki je bil sprejet soglasno. Za tem je predsednik prečital tekst brzojavke, s katerim je izrazil sožalje ob priliki «mrli predsednika češkoslovaškega parlamenta dr. Bradača.
Vlada je predložila vež zakon, načrtov in mednarodnih konvencij
Predsednik Čirič je nato v svojem poročilu objavil, da je predložila vlada več zakonskih načrtov in mednarodnih konvencij. Zato bodo na jutrišnji seji izvoljeni posebni odbori, da vsa ta vprašanja prouče in dajo svoja mišljenja. Med drugim je vlada predložila zakon o prestopkih, zakon o gospodarskih zadrugah, trgovski zakon in različne konvencije, med katerimi tudi:
1.	) zakonski predlog o konvenciji o vzajemnih sodnih, državljanskih in trgovskih odnoša-jih, sklenjeni in podpisani v Ankari 3. julija 1934 med kraljevino Jugoslavijo in republiko Turčijo;
2.	) zakonski predlog o jugoslovatmko-lurškem sporazumu o izvozu opija, sklenjenem in podpisanem v Beogradu 17. decembra 1934 med kraljevino Jugoslavijo in republiko Turčijo;
3.	> zakonski predlog o konvenciji o izvajanju mednarodnega pravilnika za plovbeno policijo in za izvrševanje policijske službe na Dunavu, ki tvori mejo med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Rumunijo med ustjem Neve in Ti-moka, sklenjen in podpisan v Beogradu 10. februarja 1933 med Jugoslavijo in Rumunijo;
4.	) zakonski predlog o konvenciji in naseljevanju, sklenjen in podpisan v Ankari 6. septembra 1934 med Jugoslavijo in Turčijo;
5.	) sporazum, dosežen z izmenjavo not med Jugoslavijo in Češkoslovaško 4. junija 1935, s katerim se na ,>odlagi sporazuma med kraljevino Jugoslavijo in republiko Češkoslovaško obe državi po poprejšnjili razgovorih odrečeta pravic, navedenih v členih 4. in 0. pogodbe o trgo-v’ >'-i plovbi, sklenjenega med tema državama v Pragi 14. novembra 1928 s čl. 1 točko 4 za-kl'učnega protokola isle pogodbe;
6.	) zakonski i i odlog o dopolnilnem sporazumu b konvenciji, podpisani v Beogradu 30. januarja 1933 med Jug- lavijo in Rumunijo, ki ureia vprašanje državljanstva in pristojnosti oseb, ki so zaradi razmejitve izgubile svoje prvotno državljanstvo, s’ '(‘njenega in podpisanega v Bukarešti 13. marca 1933.
Sprememba poslovnika Narodne skupščine
Za tem je predsednik Narodne skupščine povedal, da so šefi vsrii parlamentarnih skupil) predložili resolucijo glede spremembe poslovnika Narodne skupščin čl. 10, ki govori o volitvah slalnih skupščinskih odborov. Jutri bo zato izvoljen poseben odbor, ki bo resolucijo v podrobnosti preštudiral.
Nato je predsednik skupščine poročal, da je predložila vlada v odobritev Narodni skupščini cel' vrsto uredb, ki jih je izdala na ogiiovi pooblasti] finančnega zakona in za katere je potrebno soHssie parlamenta.
Nato je bilo prečita no veliko število interpelacij. Čitanje teh interpelacij je trajalo zelo dolgo. Za vse interpelacije, pri katerih so zahtevali poslanci prvenstvo, so resorni ministri to prvenstvo sprejeli.
V Narodni skupščini je bilo za.tem objavljeno, da so narodni poslanci Dragiča Cvetkovič, Nikola žuber in Ugrin Jokrimiovie dali ostavko na položaje predsednika občine. Predsednik Stevan Čirič je nato odgovarjal na kratka vprašanja, ki so jih stavili trije narodni poslanci.
Volitve
Za tem je prešel na dnevni red: volitve skupščinskih odborov in sporočil skupščini, da sta predloženi za vse odbore po dve kandidatski listi. Eno listo je predložil Klub skupščinske večine in Jugoslovanska radikalna zajednica, drugo pa Jugoslovanski klub. Jugoslovanski nezavisni klub in Narodni delovni klub. Nato je prečital predsednik imena kandidatov na vseh listah, za volitve, finančnega, verifikacijskega, administrativnega in imunitetnega .odbora, kakor tudi odbora za prošnje in pritožbe.
Za tem se je prešlo na volitve leh odborov. Ves čas glasovanja je vladala v zbornični dvorani živahnost in obenem napetost v pričakovanju rezultatov.
Rezultati
Ob 1. uri popoldne je predsednik Čirič objavil rezultat glasovanja. V vseh odborih so liste Jugoslovanske radikalne zajednice in Kluba skupščinske večine, dobile večino. Za finančni odbor je glasovalo skupno 310 narodnih poslancev, od tega /.a Mslo dr. Marka Kožula (JRZ) 158 poslancev, za opozicionalno listo 147 poslancev. V finančnem odboru je dobila vladna večina 16 mandatov, opozicija pa 15. Od strani odbornikov )z vladne večine so bili izvoljeni v finančni odbor dr. Jurij Koce, kot namestnik pa dr. Veble. Od strani opozicije sta bila izvoljena dr. Ivan Lovrenčič in Ivan Mohorič, za namestnika pa Janžekovič in Ivan Prekoršek. Za odbor za prošnje in pritožbe je glasovalo 310 poslancev, za vladno listo 158, za opozicijsko listo 145. Od strani vladne liste so izvoljeni v odbor dr. Franc Šemrov in kot namestnik Miha Brenčič, od strani opozicije kot odbornika dr. Riko Fuchs in Avgust Lukačič. Za imunitetni odbor je glasovalo 307 poslancev, od tega za vladno listo 161, za opozicijsko 146. Od strani vladne večine je bil izvoljen v ta odbor dr. Veble, kot namestnik pa Karel Gajšek. Od strani opozicije
je bil izvoljen kot odbornik Rajko Turk, kot namestnika pa Stanko Hočevar in dr. Anten Novačan. Za verifikacijski odbor j« glasovalo 309 'oslaiicev. ol tega za vladno listo 174. za opozicijsko pa 145. Od strani vladne liste je bit izvoljen kot odbornik Gajšek Karol, kot namestnik pa dr. Jurij Koce, od sirani opozicijske liste je bil izvoljen dr. Ivan Jančič, kot namestnik pa Milan Mravlje. Za administrativni odbor je 309 «oslanee , za vladno Isto 164, za opozicijsko 144. Od strani vladne lisče je bil izvoljen kot -j d e orni k dr. Frane Klar. kot namestnik pa dr. F. »n Šemrov. Od opozicijske lisle Albin Koman, kot namestniki pa tir. Novačan, Dobrsek Karel in Luka..c Avgust.
Prihodnja seja danei dopoldne
Po objavi tega rezultata je nredsednik sejo zaključil in objavil, da bo prihodnja jutri dopoldne ob 10. uri s sledečim dnevnim redom: L) Volitve odbora za oroučavanje zakonskega predloga o go'podarskib zadrugah. 2.) Volitve odbora proučavani ^ predloga trgovinskega zakona. 3.) Volitve odbora za proučavani«? predloga zakona o prestopkih. 4.) Ve'itve odbora za proučavanje zakonskega predloga o mednarodnih "ogodbah in sporazumih. 5.) Volitve odbora za 'Toučava.. predloga o re iji za opre-nipn'l'o e ;9^ točka 2, zakona o naslovnem rodn Narodne skupšči*-'
Seja kluba vladne večine
Beograd, 13. novembra, b. Ob 5. uri popoldne se je vršila seja kluba vladine večine in kluba Jugoslov. radikalne zajednice. Seja je bila v zbornični dvorani pod pred-sedništvom predsednika kluba JRZ Dra-giše Cvetkoviča. Prisostvovali so ji predsednik vlade dr. Stojadinovič, prosvetni minister štoševič, minister za soc. politiko in nar. zdravje Komnenovič, poštni minister dr. Kaludžerčič in minister za šume in rude Juraj Jankovič. Na seji je bilo navzoenih okrog 120 nar. poslancev. Razpravljali so o novo nastali situaciji v parlamentu, kakor tudi o predstojećih volitvah posebnih zakonodajnih odborov, ki bodo izvoljeni na jutrišnji seji.
Novt odbori so se že konstituirali — eksodus opazioie
Beograd, 13. novembra, b. Danes popoldne so se konstituirali že novoizvoljeni odbori. Opozicija je zahtevala v vseh odborih podpredsedniško mesto. V imunitetnem, verifikacijskem in administracijskem odboru je prišlo do sporazuma, med tem ko v ostalih dveh odborih do sporazuma ni prišlo. Radi tega so opozicionalni odborniki napravili eksodus. Odbori so se konstituirali takole: verifikacijski odbor: predsednik dr. Todor Lazarevič, podpredsednik dr. Ivan Jančič, sekretar dr. Josip Rogič. — Odbor za prošnje in pritožbe: predsednik Jevrem Tomič, podpredsednik Ljubomir Pantič, sekretar Borijo Živadinovič. — Finančni odbor: predsednik dr. Marko Kožulj, podpred-
sednik Mita Dimitrijevič, sekretar Milivoj Rajakovič. — Administrativni odbor: predsednik Vojko čvrkič, podpredsednik Todor živkovlč, sekretar Branko Todorovič. — Imunitetni odbor: predsednik dr. Milan Sekulič, podpredsednik Milan Kurilič, sekretar Radomir Gajič.
Ose j ne vesti
Z redom sv. Save II. stopnje je odlikovan generalni direktor drž. žel. inž. Naumovič Dimitrije, za vlš. tehničnega kontrolorja na Direkciji pošte v Sarajevu je postavljen Fajgel Ludvik, dozdaj v Dubrovniku. — Upokojena je Amalija Sajovic, viš. poštni kontrolor, za uradnico 9. polož. skupine je postavljena pri filijali Drž. hipotekarne banke v Ljubljani Hafner Ana. — Premeščena sta svetnik dr. Ante Deprati y peti položajni skupini s sreskega načelstva V Slatini k sreskemu načelstvu v Plevi ju in višji pristav dr. Klemen Brus v šesti položajni skupini s sreskega načelstva v Novi Gradiški k sreskemu načelstvu v Dugem selu.
Mednarodna radiofonska uniga
Beograd, 13. novembra. AA. Mednarodna radiofonska unija v Ženevi jc sklenila sklicati konferenco, ki bi se imela vršiti meseca februarja v Parizu. Na tej konferenci naj bi razen organizacij, ki so včlanjene v tej uniji, sodelovale tudi organizacije z drugih kontinentov. Na konferenci bodo razpravljali o vseh aktualnih radiofonskih vprašanjih in o kompetenci ženevske unije.
= Sport =s
Uspela revanža Manchester City : Sparta-Slavija (Praga) 4:1 (1:0)
Manchester, 13. novembra.
Danes se je odigrala na igrišču tukajšnjega kluba Manchester City nog. tekma med kombinacijo Sparta—Slavija iz Prage in angl. prof. klubom Manchester City. Igri je prisostvovalo
25.000	gledalcev. Sodil je ludi na kontinentu znani sodnik Fogg.
Angležem je uspelo, da so se revanžirali za svoj občutni poraz v Pragi letos v maju, ko so 'bili poraženi s 5 :1. Čehoslovaki so sicer »torili vse, kar je bilo v njih moči, toda nasproti sijajno razpoloženim domačinom, ki so doma vse močnejši nasprotnik kot na svojih turnejah po konlinentu. Le Planički, ki je danes prekosil samega sebe, se imajo Pražani zahvaliti, da ni bil poraz še večji. Pri Angležih je bila sijajna napadalna vrsta v postavi Toseland, Marehall, Tilson, Heard, Brook. Stalna opasnost za gol gostov je bil slavni Brook na levem krilu, ki ga češkoslovaška obramba ni mogla držali.
Prvi «gol je padel v 34. minuti I. polčasa iz kazenskega strela. Že v It. minuti 11. polčasa je povišal Tilson po centru Brooka na 2:0. V 20. minuti beleži Marshall 3:0. Častni gol za goste je dal v 33. minuti Bouček po kotu, ki ga je precizno streljal Fascinek. Že 3 minute naio pa postavi Brook iz kazenskega strela končni
rezultat 4:1.	.
Praška kombinacija je naetopila v postavi: Planička, Čtvroki, Burger-K reil. Boticek Kosta-lek-Fascinek, Sobotka, Braine. Nejedlv, Puc.
V soboto 'vr£Ljo öobosfovftki v Stoko Oity, v ponedeljek pa s Scheffieldoui.
Na dopustu so ga zaklali
Maribor ,13. novembra
Vedno pogostejša so poročila z dežele o nesrečnih in krvavih fantovskih pretepih, ki^ so prav sedaj na jesen zelo pogosti. Skoraj ve no je tem nesrečam kriva šmarnica, k’, se . njo upijanijo ljudje do nerazsodnosti, ki vodi
navadno do tragičnih dogodkov, ki. temno senco na naše podeželje. Te dni so bili v Trnovljah pri Socki zaposleni fantje z obrezovanjem repe in korenja. Med njimi je bil tudi 22-ietni posestniški sin Ivan Dolar, ki se jo kot vojak mudil na dopustu. Fantje so bili" dobre volje in so prepevali. Ko so se vračali iz dela, je spotoma stopil Ivan Dolar v hišo posestnika Senegačnika v Trnovljah, ker je menil, da se pri njem mudi njegov brat. Med vrati pa se je srečal s Senegačni-kovim bratom Hihom Senicem, ki je bil pijan. Brez vsake besede je slednji izvlekel izpod suknjiča dolg nož in z njim zamahnil po Dolarju. S krepkim sunkom mu je prerezal na vratu žilo odvodnico in težko ranjeni^ Dolar je že po nekaj trenotkih izdihnil. Senic, ki je po krvavem dogodku pobegnil, je prišel kmalu v roke orožnikom, ki so ga aretirali in predali sodišču, kjer bo za svoje divjaštvo prejel zasluženo kazen.__________________
Zadnie vesti
A umara, 1". novembra. A A. Posebni poro-rvalec agencije Havas javlja: Abesinci sku-ajo objeti levi bok armadnega zbora gene-ala Santinija. Italijanske čete so prispcie bližino Azbidere, kjer so ugotovile, da se imkaj nahajajo močnejši oddelki armade edžasa Kase. Opazile so tudi, da se močni đđelki abesinskih čet zbirajo tudi okrog ->e~ alta. Vse kaže, da bo tod prišlo do vehke itke. Ras Sejum se nahaja s svojim štabom malem kraju, ki je od bojišča odehi jen pol-rugo uro. Italijanske čete čistijo ozemlje roti reki Takazi. Z letalskimi izvidi je do-nano, da se severno od Ambe Alagija zbi-ajo močne abesinske čete. To so znamenja, a se pripravlja večja m odločilna bitka. _ London 13. novembra. A A. Reuter poroča i Addis-Abebe: Tukaj trde, da je Dagabur e zmerom v abesinskih rokah.
Berlin, 13. novembra. AA. SNB poroča iz iddis-Abebe: Vsa znamenja kažejo, da se pri-iravlja velika bitka na reki Geni, pritoku re-:e Takaze, in sicer med Makalo in An'.- lo ibesinske čete, ki napadajo v tem ods-ku, iripadajo vojski rasa Sejuma. Po dosed-«' ‘ih loročilib se zdi, da so abesinske čete dos .gle irecejšnje uspehe.
Odfm&vi
Z.tani francoski politik in bivši minister Paul Boncour razpravlja v pariški »La Tribuni' des Nations« o nevarnosti japonskega prodiranja na Kitajsko in pravi med drugim: Iz objektivne politične analize sledi, da Japonska na trdni podstavi svoje organizacije v Mandžuriji, neumorno nadaljuje svoj pritisk proti jugu. Do danes je že popolnoma ali skoro dosegla demilitarizacijo severne Kitajske do Kitajskega zidu in zdaj so njeni napori obrnjeni še bolj proti jugu, z željo, da bi v demilitarizirano cono, to je co?io pod kontrolo japonske vojske, vtaknila celo 'severno Kitajsko s Pekingom in Tien-Tsinorn. Nankinški atentat s dne 1. novembra, usmrtitev ministrskega predsednika, ki je bila delo mladih kitajskih nacionalistov, predstavlja samo majhno epizodo strašne borbe, ki se razvija med onimi, ki se skušajo upirati, in onimi, ki — zapuščeni od mednarodne javnosti — menijo, da, morajo neizogibno iskati poslednje zatočišče v kitajsko-japonskem bloku, izkoriščajoč pri tem ogromna naravna bogastva Kitajske, kar odpira vse možnosti maščevanja nad Evropo, ki je bila dovolj neprevidna, da ni razumela, da je mir — vsaj po vojni — nedeljiv.«
—o—-
O ameriškem stališču v vprašanju sankcij proti Italiji, s posebnim ozirom na prepoved izvoza orožja, piše »Nem-Vork Herold«: Iz trgovske pogodbe, sklenjene med Združenimi državami in Italijo leta 1871, je nekdo privlekel na dan že povsem pozabljeno določbo, ki pa utegne docela spremeniti izglede problema, embarga nad orožjem. Sedmi člen te pogodbe določa namreč izrecno: »Nobena prepoved uvoznih ali izvoznih predmetov ne more biti proglašena med Združenimi državami in Italijo, ne da, bi se istočasno razširila na vse druge narode.« — Italija bi torej mogla protestirati proti embargu, ki zadeva samo dve državi: njo in Abesinijo. Zdi se pa, da it ali-jonsku vlado nivio namena sprožiti to vpra-sanje. Mogoče pa je, da se kak ameriški izvozni1,:, obrne na vrhovno sodišče z zahtevo, 'la se embargo nad orožjem, namenjenim v ■ ■ - i.::n razveljavi.«
O vatikanskem stališču glede sank -ij čitamo v londonskem »Daily Telegraph«~u med drug itn: Ko bo prišlo do popolnega izvajanja eleonomskih sankcij proti Italiji, bo za Vatikan nastal čisto svojevrsten diplomatski problem. Vatikansko mesto, ki je okoli in okoli obdano od italijanskega ozemlja, je povsem navezano na svojega posrednika — Italijo. Vatikansko mesto nima bank in ves denar, ki ga potrebuje za svoje lokalne potrebe, je naložen v italijanskih bankah. Če bi Vatikan dal komu posojilo, ali pa, dosegel sam kredite, bi vse te operacije moral izvesti po kateri izmed teh bank. — Ne moremo pa reči, da bi obstoj takozvanoga »abesinskega kotička« v Vatikanskem mestu povzročal kake posebne težave. Gre namreč za »abesinski kolegij«, namenjen abesinskim dijakom teologije, ki je edini nacionalni kolegij v Vatikanskem nestu sam en1.
—O—
V berlinski »Deutsche Allgemeine Zeitung« čitamo tole zanimivo zgodbico:	»Nekdo iz
okolice Bodenskega jezera je kupil konja od nekega kmeta v Ebergoelzenu, ki je bil satn malo preje kupil žival od vojaškega poveljstva v Göttingenu. Kmet je prodal konja zato, ker ni bil za poljska dela. Na poti s kupčije se je kupec iz okolice Bodenskega jezera ustavil v neki gostilni, da bi popil kozarček vina. Konja je pa med tem privezal pred gostilno. Žival pa se mu je iztrgala in kupec jo je zaman iskal. Končno se je spomnil, da je njegov prodajalec konja kupil v Göttingenu in da se je bil konj spet povrnil tja. In v resnici: že od ranega jutra je konj stal pred kasarno v Göttingenu in zahteval (tako piše nemški list!) s nestrpnostjo, da mu đavole spet povratek v staro vojaško 'aktivnost. — F Nemčiji so torej tudi konji prožeti z militarističnim duhom . ..
—o—
Spet je^ v modi, pisanje o francosko- nemškem zbliževanju. V tej zvezi hočemo opozoriti na ustanovitev francosko-nemškega združenja pod pokroviteljstvom francoskega poslanika v Parizu in ^ nemškega poslanika v. Ribbentropa. Essenski Ust »Naziotud Zeitung« je pisal o tem pred dnevi: »Francosko nemško združenje, ki se pravkar ustanavlja in ki si postavlja za nalogo čim ožje sodelovanje obeh narodov ter medsebojno razumevanje položaja v obeh državah s pomočjo osebne izmenjave posameznih gledanj, je priredilo otvoritveno soarejo. Srečno naključje je hotelo, da j c bila ta prireditev na gradu Monbijou, ki po besedah nemškega govornika, id 3? izrekel dobrodošlico, na ubran način združuje v sebi prusko tradicijo in francosko
arhitekturo.«
O nevarnosti izvajanja sankcij je pred dnevi
pisalo vatikansko glasilo »Osservatore Romano« med drugim. »Drug razlog -nevarnosti izvajanja sankcij je v teni, da bi njih strogost utegnila Italijo postaviti v posebno težak položaj. V te) zvezi se nam zdi umestno opozoriti na besede, ki Jih je v lordski zbornici spregovoril lord Mattistone. Vo njegovi izjavi je general De Bono baje telegrafiral Duceju, da bi morebitna blokada kompromitirala položaj v koloniji, kajti, tudi če bi operacijske čete ne trpele nikalcega pomanjkanja, bi morale še vedno skrbeti za vzdrževanje tisoče,v žena in otrok, ki so prišli pod italijansko oblast. To so spet novi pogledi na možne posledice sankcij, ki pa jih je treba imeti pred očmi.«
Čitajte in razširjajte
»Glas naroda«!
Pred poroko ga ie vzela irna smrt v motniškem rudniku
Kakor njegov oče je tudi Groznik Anton postal žrtev jame
Zagorje, 12. novembra.
V majhnem rudniku v Motniku pri Vranskem se je v noči od ponedeljka na torek zgodila smrtna nesreča, katere žrtev je postal 271etni rudar Groznik Anton iz Toplic pri Zagorju.
Od doma je odšel v ponedeljek popoldne in prišel na delo okrog 10. ure zvečer. V njegovi družbi je bil rudar Janez Slapnik. Oba sta zadevala izkopane jame z lesom. Zaradi premajhnega prostora je moral Groznik večkrat klečati ali leže na hrbtu opravljati delo, da je zadelal izkopani material. Po pripovedovanju očividca se je nesreča pripetila okoli 4. ure zjutraj. Njegov tovariš je ravno hotel iti iskat nekaj jabolk in kruha za malico in tedaj mu reče Groznik: »Pa poglej, koliko je ura«. V tre-
nutku je zagrmelo in sesula se je nanj debela plast kamenja in premoga. V ranih jutranjih urah so pričeli rudarji z odkopavanjem in ga našli v klečečem stanju mrtvega. V obraz je bil ves posinel. Popoldne je prišla na lice mesta komisija in svojci ponesrečenca. V torek zvečer so ponesrečenca prepeljali na njegov dom, kjer leži na mrtvaškem odru. Pogreb pokojnika bo aanes ob 16. uri.
Tragično je pri tem, da je pred 10 leti zadela Groznikovo družino ista usoda. V zagorskem rudniku se je ponesrečil oče pokojnikov, ki je padel v šaht in se ubil. Pokojnik je bil marljiv mladenič. V kratkem bi se morala vršiti njegova poroka in si je že sam izdelal pohištvo, toda smrt mu je prekrižala načrte. Naj počiva v miru, žalujočim naše iskreno sožalje!
Usoma pot od posestnika do berača in požigalca
V sodni dvorani je pa z nplakala mlada žena...
Maribor, 13. novembra.
Pred velikim kazenskim senatom je stal danes dopoldne 35 letni bivši pot"stnik Jože Šešerko i/. Žanu-n rev pri Moškanjdh. Obtožen je bil, da je v noči na 27. septembra letos v Ža-uiencih zažgal prej njegovo, sedaj pa dr. Alojza Visenjakovo gospodarsko poslopje. Zažgal je na več straneli in je bila velika nevarnost za življenje hlapca in pastirja, ki sta spala v pogorelem poslopju. Motivi, ki so ga vodili do dejanja, so tragični. Gospodarstvo je šlo rakovo pot, tako dolgo, da je prišlo na boben. Zaradi 400 dinarjev, ki jih je dolgoval, je dr Visenjak kupil poeestvo. obtoženec pa je postal berač. Vse 1° in pa posmehovanje njegovih sosedov si je gnal tako k srcu da je obupal in zažgal skedenj. Na današnji razpravi je sodnikom dejanje odkrito priznal. Obsojen je bil na (i let robije in na trajno izgubo častnih pravic. Šešerko je kazen
mirno sprejel. V dvorani pa je zaplakala njegova mlada žena.
Specialist za podstrešja
Pred mali kazenski senat, ki mu je predsedoval vss. Lenart je stopil 40 letni brezposelni delavec Karel Murko, ki je bil v ptujski okolici pravi strah in trepet tamkajšnjih posestnikov. Bil je nenadkriljiv specijalist za vlome na podstrešja. Tako je v kratkem času šestim posestnikom ukradel s podstrešja za okoli 10.000 dinarjev razne obleke in drugih stvari, kar mu je pač prišlo pod tatinske roke. Vse to je nato za nizke cene prodajal po raznih starinarnah. Med drugimi je tudi okradel sodnika dr. Vladimirja Muho iz Ptuja, ki mu je iz podstrešja odnesel za 2410 dinarjev obleke. Murko je bil obsojen za svoje podstrešne obiske na 3 leta robije in na 4 letno izgubo častnih pravic.
Pismo iz Metlike
Martinova nedelja je bila pri nas v belokranjski metropoli izredno živahna. Opozicija — se-Ijaška hrvaška stranka je imela velik političen shod na Jurovskem brodu na travniku pri novem železobetonskem mostu preko Kolpe, ki je bil pred kratkim otvorjen za javni promet. Na tem prostoru se je zbralo 68 zastav in okrog (1000 navdušenih poslušalcev. Shod je potekel v najlepšem miru in disciplini. Po končanem zborovanju pa se je masa mirno razšla in .začelo se je veselo martinovanje.
Tako veseleg; in prijetnega martinovanja že dolgo nismo imeli v Metliki. Pravijo, da je temu vzrok letošnji vinski pridelek, kar bo tudi najbrže res. Kriza je bežala ta dan, kot bi jo kdo z burkljo podil, in dva dni je ni bilo na izpre-gled.
200 Dill v gotovini
in še nekaj tolažilnih nagrad
podelimo
tistim, ki nam povedo najboljši slovenski izraz za besedo „bniniator**. Slovenski izraz mora kneii isii pomen, kot ga ima tujka
„Animator
v filmu „Animator“, ki se bo predvajal v nekaj dneh
¥ kinu Slogi
Pa še nekaj, da se ne pozabi. Belokranjci so ljubeznivi in gostoljubni, za pretepanje pa sploh nimajo smisla. In to je ravno pokazala marti-nova nedelja. Poleg lepega ubranega petja je bilo tudi precej prerekanja. Ostalo je le nekaj razbitih kozarcev, polomljenih stolov in miz, in to brez krvi. Rezultat tega je, da se sedaj vodi preiskava o tem, ali so Metličani tako g roza riško močni, da kar z rokami in zobmi tarejo stole, mize in posode ali pa je to vse skupaj narejeno za liliputance.
Ta polomljena kriza pa se je na Martinski sejem zopet prikradla v mesto.
Na živinski trg je bilo prignane mnogo živine ali opaža se, da letos res primanjkuje krme. Živina je že sedaj suha in kosmata in narod že težko pričakuje pomoči.
Trg 7, življenjskimi potrebščinami je bil dobro založen, trgovci in kramarji pa se pritožu-jej" nad slabimi kupčijami.
Narod je že sit obljub in hoče dejstev. Zima je pred vratini in ljudstvo apatično čaka kaj bo.
Pod predsedstvom obč. predsednika g. Malešiča Ivana je sestavljen odbor, ki namerava za Božič obdarovati najsiromašnejše z najnujnejšim za zimo. Odbor je že razposlal vsem društvom prošnjo, da podpro to akcijo s prostovoljnimi prispevki. Obrača pa se tudi na posameznike, da pripomorejo, da bo akcija v polni meri uspela.
_	'7	*„iiiaiuuue soie
rec.il tovariški večer, katerega so se uč vsi tuka., službujoči učitelji in njihov »oči pravi tovariš, upokojeni šolski nadzornili rad Barle, la večer je pokazal, da so v f učitelji res tovariši. Padel je tudi predle se taki sestanki vršijo redno mesečno. .L naprej — v slogi je moč.
Modernizaciia ceste Ljubliana-Krani
Zadeva se je pričela vleči in imeli smo šele eno licitacijo za oddajo del, namreč za tlakovanje ceste od šentjakobskega mosta, po Zoisovem grabnu in Aškerčevi ulici do Bleiweissove ceste. Ker je na dražbo prišel same en podjetnik, so morali razpisati novo licitacijo v skrajšanem roku. Potrjeni so tudi že projekti za modernizacijo ceste od šišenske mitnice do št. Vida, kjer tramvajska proga ostane skoraj nedotaknjena. Prav tako je odobren že tudi načrt za modernizacijo ceste od št. Vida do Je-perce z veliko preložitvijo Medenskega klanca. Za to progo bodo tri licitacije, in sicer za tlakovanje vse ceste, druga samo za spodnji ustroj Medenskega klanca, torej samo za preložitev ceste brez tlakovanja, tretja pa za nadvoz čez železnico. Licitacij ni mogoče razpisati, ker še niso odprti krediti. Edino za preložitev Medenskega klanca bi lahko razpisali dražbo takoj, ker je kredit za to delo v fondu za javna dela. Tudi podrobni načrti za ureditev ceste od Jeperce do Kranja bodo v kratkem gotovi in tudi tu bosta dve dražbi, namreč ena licitacija za ureditev modernega kolovoza vsega tega aela ceste, druga pa za preložitev Gaštejskega klanca z nadvozom čez železnico kraj kolodvora v Kranju. Prelagati bi lahko začeli cesto takoj in sedaj brezposelni delavci bi pozimi s kopanjem zaslužili okrog 2 milijona Din, spomladi pa pridejo na vrsto druga dela in tlakovanje, ki bodo veljala 12 milijonov Din. Upanje je, da bodo vse licitacije razpisane že v najkrajšem času.
Deio v Liublianici počiva
Mesec dni že praznujejo Dukičevi delavci v strugi Ljubljanice. Pač je prejšnji teden bilo nekaj delavcev zaposlenih, da so učvrstili in razširili zagatno steno sredi struge pod transformatorjem, vendar z delom niso uspeli, ker je voda z dneva v noč stalno naraščala in vse njih delo ni prišlo v poštev.
Odločilni krogi so nam razlagali, da je pogoj nadaljnjemu delu normalno stanje Ljubljanice, katji tudi gradnja gornjega dela nove zatvornice na špici zavisi od upadle vode. Tamkaj je že vse pripravljeno, da postavijo na betonirane temelje jezu leseno zapornico, ki bo kos še tako velikim povodnjim. čim bo voda zaprta, bo celotna struga s črpanjem hkratu suha. Tedaj — tako pravijo — bodo nadaljnja dela omogočena v Ljubljanici proti Prulam celo pozimi. Gradaščico nameravajo spustiti po koritu v že zbetonirano Ljubljanico skozi mesto.
Ob ustju Gradaščice treba predvsem na levem bregu zgraditi nanovo še en betonski opornik, kateri se je bil zadnjič, ko ga je izpodrinila deroča voda, občutno nagnil, a so ga doslej delavci že nad polovico zrušili z dleti, šele tedaj bo celotno oporno zidovje na levem bregu zvezano in lahko kljubovalo tihotapski Gradaščici. Na desni brežini je treba tudi v dolžini izpopolniti še kakih deset metrov opornega zidu.
Ker je stara zatvornica po večini odstranjena, bodo mogli še kakih 80 iz vode štrlečih pilotov izpuliti, oziroma izsekati. Šele tedaj bo zopet omogočen izkop in odvoz materiala iz struge.
KINO UNION
Telefon 22-21
Danes ob 16., 19.15, 21.15
Kaj je
Igri z ognjem
Vam povedo, pokažejo in pričarajo z nedosegljivim humorjem, s poplavo smeha ob ponazarjanju zakonske tragikomedije — Paul Hörbiger,
Trude Karlen, Elka Brink v filmu
Igra z ognjem
Poleg tega bogat dopolnilni program, Foxov tednik: Padec Aksuma
Predprodaja vstopnic od 11—12.30 in od 15. ure dalje.
Občni zbor
Akademskega agrarnega kluba „Njiva"1
Ljubljana, 13. novembra.
Agilni akademski klub »Njiva« je imel v ponedeljek, 11. novembra svoj redni občni zbor v društvenem lokalu, ki je bil nabito poln. Natzočen je bil tudi predsednik Zveze kmetskih fantov in deklet tovariš Ivan Krono všek, ki je ob koncu zborovanja imel kratek nagovor na navzočne tovariše in tovarišice, katere je povabil k čim tesnejšemu sodelovanju z organizirano kmetsko mladino.
Ob otvoritvi občnega zbora je predsednik »Njive« pozval navzočne, naj na dan miru počastijo z enominutnim molkom vse Slovence.
Po poročilih posameznih odbornikov, ki so pokazala mnogo tihega in plodonosnega dela, so sledile volitve. Izvoljen je bil sledeči odbor: predsednik tov. Kerenčič Jože, podpredsednik tov. Vitorovič, tajnica tov. Lea Prah, blagajnik tov. Gerbec Mirko, delegat pri Zvezi kmetskih fantov in deklet tov. Čačinovič.
Kdo kai ve o obešeneu?
Mariborska policija in ostale oblasti prosijo vso javnost, da jim pomaga razjasniti skrivnost neznanega obešenca, Id so ga preteklo nedeljo zjutraj našli ob Dravi. Neznani obešenec je okoli 26 let star, šibke, srednjevelike postave, ima suh podolgovat obraz, lasje so mu kodrasti in kostanjeve barve, ima rjave oči in precej velik nos. Neznanec je imel na sebi modro obleko, vijoličasto polsvileno srajco, obut pa je bil v temne križaste nogavice in v nizke črne čevlje na zadrgo. Mogoče bo pomagal razjasnili skrivnost črn suknjič, ki ga je imel oblečenega in ki je bil znamke »Triglav». Tudi klobuk, temnosive barve znamke »Adamovič« iz Kranja bi mogel pomagati pri ugotavljanju identitete neznanega obešenca. V žepu so našli podkvasto denarnico s 101-50 dinarjev.
Kamnik
Motociklistična nesreča, ki se je pa srečno in še celo s smehom končala. Ko se je namreč z motorjem vračal tukajšnji mesar g. Grčar od zagorskega semnja domov, mu je med potjo prisedel tudi neki njegov znanec. Privozila sta že do velikega klanca pri Trojanah, ko sta izza ovinka na ozki cesti zagledala par volov in malo vstran dekleta, ki je objemalo srečnega gonjača. Motociklista ju ne bi baš rada motila, toda mudilo se jima je domov in zavozila sta kar sredi med voliči in srečno dvojico. Ko pa se je malo kesneje g. Grčar ozrl, je presenečen zapazil svojega spremljevalca v travi poleg ceste. Stvar je bila prav kmalu pojasnjena. Ko sta vozila mimo volov, je ubogi spremljevalec, ki je sedel za vozačem, butnil od volovo zadnjo plat in brez vozačeve vednosti obsedel na cesti. To je že tretja, to pot ne baš težka nesreča na tej cesti, ki je znana po skrajni neprevidnosti iz semnjev se vračajočih gonjačev živine.
Po celoletnem premoru so se v Narodni čitalnici zopet pričele tako težko pričakovane plesne vaje. Kot običajno jih tudi letos vodi izkušeni g. Golob.
St. Pavel pri Preboldu
Samomor 24 letnega posestnikovega sina Jožefa P. iz Kaplje vasi je izzval v vseh krogih mnogo praznega govorjenja, mnogo seveda tudi na račun nekega dekleta, kateremu pa sedaj fantje prepevajo pod oknom ob večerih prav komične pesmi, ki se nanašajo na njeno ljubezen.^ Če primerjamo Št. Pavel z drugimi kraji v Savinjski dolini, je naš kraj v samomorih rekorden, saj je preživel v zadnjih 8 letih kar 7 samomorov, in je to v večini slučajev plod ne-zdiavib socialnih razmer in pomanjkanje samo-vzgoje.
Martinov večer je letos priredilo Obrtno društvo, ki že več let ni imelo nobene prireditve. Pričakovati je bilo večje udeležbe vsaj premožnejših, saj jim je znano, da je obrtniški stan poleg kmetskega — najpotrebnejši.
Pri gasilcih vre. Zaradi samozvanosti nekaterih funkcijonarjev v Št. Lovrencu je več dolgoletnih odbornikov odstopila, kar kaže, da bo nastala še večja nesloga med vaščani, kjer si zlasti mlajši resno želijo, da bi bilo društveno delo kot je gasilsko, urejeno in skupno.
Narodno gledališče
Drama
Začetek ob 20. uri
14. nov., četrtek: Direktor Čampa. Red Četrtek.
Opera
14. nov., četrtek:	Madame Butterfly
Red B,
Dnevni dogodki
X Nacionalna ura. Ob 19.30 bo predavanje Sokola kraljevine Jugoslavije. Predaval bo dr. Alfred Pichler:	Zakaj naše Sokolstvo
stoji na stališču jugoslovenstva. Prenos iz Beograda.
X »Tremerski dukat«, spevoigro v 4^ dejanjih, uprizori Sokolsko društvo v Laškem v soboto 16. t. m. ob pol deveti uri zvečer in v nedeljo 17. t. m. ob 4. uri popoldne. Nedeljsko predstavo bo prenašala iz Laškega tudi ljubljanska radijska postaja. »Tremerski dukat« je delo učitelja-skladatelja Gobca Radovana, ki igro tudi vodi in dirigira. Sodeluje 17 članski orkester in nad 65 pevcev in pevk pevskega društva »Hum« v Laškem. Igra je vsebinsko prenovljena in izpopolnjena. Za zunanje posetnike so zveze na vse strani ugodne.
X Razprava proti Šoštariču. V Zagrebu se je pričela razprava proti bivšemu blagajniku mestne občine v Zagrebu Ivanu Šoštariču. Šoštarič le deloma priznava svojo krivdo. Obtožnica ga dolži, da je poneveril v škodo mestne občine čez 2 in pol milijona dinarjev, na škodo gasilskega društva pa okoli 390 tisoč dinarjev. Šoštarič je izjavil, da je pričel z manipulacijami v blagajni leta 1923.. Dotlej je bil, kakor je sam rekel, nedolžen, kakor dete. Nekega dne pa ga je poveljnik gasilcev Tolovič prosil za posojilo in dal mu je 100.000 Din iz občinske blagajne .Od tega dne naprej je poneverjal čedalje večje vsote. Vsega se ne spominjam, je izjavil, ker sem napol nor in se sam čudim, da tu sedim, ker spadam nekam drugam. Državnemu tožilcu je zatrjeval, da on in njegova družina od poneverjenega denarja ni imela nikake koristi. Dokazali so mu pa, da je manipuliral tudi z vložnimi knjižicami, na katerih je ponaredil številke, da ni bilo videti, koliko denarja je vloženega ali vzetega iz blagajne. Imel je tudi svoj avto, toda bil je last njegove žene. Stal pa je okoli 80.000 Din. Šoštarič se je tudi opravičeval, da je sprva dajal za številne reveže na občini svoj denar, potem je pa vse obdaroval z občinskim denarjem.
Telefon sa-87
Danes ob 7. in 9. uri zadnjikrat v Oskar Straussova opereta
Zena, ki ve kaj hoče
Lil Dagover. Adolf Wohlbrück. Maria Beling
v glavnih vlogah
V	dopolnilo Foxov zvočni tednik in film:
Zanimivosti Jadrana________
V	petek ob 20. uri za ceno Din 3'— film:
20.000 let v Sing Singu v soboto: Barkarola
X Izmena vseučiliških profesorjev. leta 1923. so se naši vseučiliški profesoi-ji domenili, da bodo izmenoma predavali na vseh treh univerzah. Ta sklep se je _ šele letos uresničil in prvi je šel predavat iz Zagreba v Beograd prof. dr. Albert Bazala. Njegova predavanja veljajo za dijake kot semestralni kolegij. Predaval bo o izbranih poglavjih iz filozofije.
X Neznani utopljenci. Še septembra meseca so potegnili iz Save ne daleč od Blance neznano, okoli 20 let staro utopljenko čokate postave, kostanjevih pristriženih las in okroglega obraza. Imela je na sebi modro letno obleko s cvetlicami, v ušesih pa zlate uhane. Mislili so, da so v utopljenki spoznali neko dekle, ki je pustila pismo, da skoči v Savo. To dekle je pa še živo, da orožništvO še vedno skuša dognati identiteto utopljenke. _še prej so iz Kolpe pod vasjo Hrolin v občini Stari trg v Črnomelj skem srezu potegnili 30 do 36 let starega moškega, ki je imel na glavi tri rane od noža. Utopljenec je visok 175 cm in močne postave, ima brke, oblečen je bil pa v cajgaste hlače modre barve, a na nogah je imel nizke čevlje. Pri Vidmu na Savi pa niso spoznali 35 do 40 let starega moža, ki je ležal že najmanj mesec dni v vodi, da je truplo že zelo razpadlo. Utopljenec je imel več: zlatih zob, na sebi pa cajgaste dolge hlače, sivo rižasto srajco in črne visoke čevlje.
FINE ZIMSKE
S1IKN1E
lastnega izdelka priporoča po zelo nizkih cenah.
A. KUNC
Ljubljana, OosposRa ul.
X Staršem, ki najemajo inštruktorje iz akademskih vrst. Društvo slušateljev filozofske fakultete ljubljanske univerze je sklenilo dati tale apel na vas: Zavedajte se, da izmed akademikov iščejo instrukcij le tisti, ki se s tem preživljajo, to so tisti, ki so v slabem gmotnem položaju. Opaža pa se, da se inštruktorje baš zaradi slabega gmotnega položaja grdo izrablja. Saj morajo instruirati nekateri celo za 8 Din na uro ali pa še ceneje. Apeliramo na vas, da bodite toliko socialno čuteči, da uvidite, da se študent, ki je navezan sam nase, ne more s tako majhnim hono-
rarjem preživljati, in da upoštevate sklep vseh akademikov, da je honorar za eno uro instruiranja minimum 15 Din in da se bodo tega tudi dosledno držali. Naše društvo bo vse to kontroliralo in vsako izrabljanje javno žigosalo. Prosimo pa vse tiste, ki bi rabili inštruktorje, da se obrnejo na Jugoslovansko akademsko podporno društvo v Ljubljani, Univerza, da vam priporoči res najbolj potrebne tovariše in kvalificirane moči. Društvo slušateljev filozofske fakultete vljudno prosi vse, da to vzamejo na znanje. Društvo slušateljev filozofske fakultete.
španska inkvizicija, Kristus pred Pilatom, prokletstvo in stoletno beganje neumrljivega Žida Ahas-vera, ki ga predstavlja sloviti
Conrad ¥eidt
v mogočnem monumentalnem velcfimu „Ahasver“, ki ostane vsakomur neizbrisno v spominu
Danes ob 16., 19.15, 21.15
¥ kinu lini
Telefon 2730
Liubliana
DNEVNA PRATIKA *
Četrtek, 14. novembra. Katoličani: Stanislav Kostka. Pravoslavni: 1. november. Nov. Vračevi.
DEŽURNE LEKARNE
Dr. Piccoli, Tyrieva cesta 6, Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus, Moste, Zaloška cesta 18.
*
*	Kdo je kriv smrti mestnega delavca Janežiča? Pred dnevi smo poročali, da je minuli petek na Masarykovi cesti zadel tramvaj ob mestnega delavca Antona Janežiča in ga tako vrgel ob tla, da si je zlomil roko in nalomil tudi nogo. Mož je še sam šel domov, kjer se mu je pa stanje tako poslabšalo ,da je moral v bolnico, kjer je navzlic skrbni zdravniški pomoči v ponedeljek popoldne umrl. V ljubljanskih dnevnikih smo pa tudi čitali, da nesreče ni kriv tramvaj, češ da Janežiča ni niti zadel. Pravijo, da je ležala cev, ki je Janežič z njo ob 6. zjutraj škropil cesto, čez tramvajsko progo, a priče baje izjavljajo, da je bil Janežič tedaj daleč proč pri postajnem poslopju. Ko je opazil, da je cev v nevarnosti pred bližajočim se tramvajem, je stekel tja in morda stopil na njo ter zato tako nesrečno padel. Cev je tramvaj natrgal in mož je že v ponedeljek umrl ,a sedaj tudi čitamo o preiskavi, ve'ndar pa nikjer ne moremo izvedeti, kako in kaj je pravzaprav s to nesrečo preprostega delavca, ki bomo pa o njej seveda še poročali resnico. Tudi na nesreči stare Terezije Dacar pred Nunsko cerkvijo po sodbi Splošne maloželezniške družbe ne zadene voznika nobena krivda in zato pač nima uboga ženica nobene pravice do odškodnine. Enako je potemtakem tudi s pokojnim Janežičem, ki je zapustil vdovo s tremi otroci, sam pa je pripovedoval, da ga je sunil tramvaj, ko je hotel odklopiti cev.
*	»Skandal pri Barlettovih« (Vzorni soprog) izvrstno Hoopwodovo veseoligro, ki je dosegla pri obeh dosedanjih uprizoritvah sen-zacijonalen uspeh, ponove v šenjakobskem gledališču v soboto 16. in nedeljo 17. t. m. ob 20.15. Pikantna veseloigra je zabavna tako, da obiskovalci niso prišli iz smeha. Ker je bila tudi zadnja predstava popolnoma razprodana in je odšlo mnogo ljudi brez vstopnic, kupite vstopnice že v predprodaja V nedeljo ob 15.15 se uprizori na splošno željo kot popoldanska predstava Govekarjeva ljudska igra s petjem »Legionarji«.
*	Kranjčevo dramo »Direktor Čampa« ponove danes v četrtek 14. t. m. za red Četrtek. Ker je to zadnja abonentska predstava te drame, opozarjamo na reprizo.
*	Puccinijevo opero »Madame Butterfly«
ponove v premijerski zasedbi za red B danes v četrtek 14. t. m.	v .
*	Filatelisti v šiški organizirajo podružnico Slovenskega filatelističnega društva m bo zato v petek oh 20. sestanek v gostilni »Pri raci«. Vabljeni so vsi šišenski filatelisti.
*	Včerajšnja sreda na Vodnikovem trgu je bila bolj slaba. Prav mnogo pa so pripeljali jabolk, ki so se nenavadno podražila, _ da ste včeraj morali plačati po 4 Din za jabolka, ki ste jih ob tednu dobili še po 2 Din. Posebno mnogo imajo nagnitih jabolk, ki jih prodajajo po 1 do 2 Din. Vsi sadjarji se pritožujejo, kako zgodaj je letos sadje že zrelo za konzum in kako hudo gnije. Strokovnjaki pravijo ,da je temu kriva suša in vročina, ki je vladala v minulem poletju, da je sadje nenavadno zgodaj dozorelo. Hrušk na trg kmetje ne prinesejo najboljših, temveč samo vodenice in‘medne moštnice, ki jih kilogram prodajajo po 2-50 Din. Tudi domačega grozdja je že zelo malo in ga prodajajo tudi kar na litre, namreč same jagode po 3 Din kg ali 2 Din liter. Zelo mnogo je pa grozdja iz drugih banovin, da je po 4 Din, smederevka pa po 6 Din. Še vedno je na trgu precej jurčkov, ki so primeroma dragi, da stane merica do 7 Din, a zelo mnogo je sivk po 1 Din liter. Lepa endivija se še vedno ni podražila in jo je dosti vsak dan, da dobite velike lepe glavice po 50 para, merica očiščenih glavic pa velja 1 Din. Zelnate glave so od 75 p do 1-50 Din, glavica ohrovta pa velja 2 Din, tri kolerabe dobite za 1 Din, špinača velja merica 1 Din, črne redkvice so 3 za 1 Din, zelo se je pa podražila karfijola od prejšnjega tedna, saj je tedanja cena skočila od 3 Din na 5 do 6 Din za lepo karfijolo. Krompir je po 1 Din na drobno, na debelo ga pa prodajajo
po 75 para, a jajca se še vedno draže, da najcenejša dobimo po 1 Din, par boljših pa velja 2-25 Din. Perutnina je obdržala ceno, a divjačine je na trg za čudo malo, zajec pa velja 30 Din.
*	Zanimivo predavanje priredi Ženska sekcija Krajevnega odbora Jadranske straže v Ljubljani ob priliki družabnega sestanka dne 14. t. m. ob 20. uri v salonu restavracije »Zvezde«, kjer bo predavala o japonski ženi vsej naši javnosti dobro znana ga. Skušek Tsuneko. K temu predavanju, ki obravnava za Ljubljano še precej neznano materijo, vabi Ženska sekcija J. S. vse svoje članice, pa tudi člane Jadranske straže in ostalo javnost. Vstopnine ni!
*	»Jugoslavenska majka« sklicuje za petek 15. t. m. ob 15. uri redno sejo v damski sobi kavarne Emona. Načelnica.
*	Na Rudniku pri Ljubljani je pogorel včeraj zjutraj dvojni kozolec posestnika Ivana Dremelja tik državne ceste. Gasilci iz Barja in Rudnika so preprečili, da se ogenj ni razširil na s slamo kriti pod in na hišo. Ker je primanjkovalo vode, je kozolec skoraj popolnoma zgorel in z njim precej .slame in sena, da je
20.000	Din škode. Govori se, da je bil ogenj podtaknjen.
Marž bor
A Narodno gledališče, četrtek, 14. nov. ob 20. uri: »Medvedji ples«. Red A. Znižane cene. — Petek, 15. nov. Zaprto. — Sobota, 16. nov.
ob 20. uri: »Vihar v kozarcu«, Premiera. Poslovilna predstava in štiridesetletni jubilej Štefke Dragutinovičeve. Izven. — Nedelja, 17. nov. ob 20. uri: »Poljska kri«. Znižane cene.
A Cene kruhu zvišane. Na nedavnem sestanku mariborskih pekovskih mojstrov je bilo sklenjeno, da bodo cene kruhu povišane, in sicer za pol dinarja pri kilogramu. Bel kruh bo sedaj veljal Din 4‘50 kg. polbeli 4 in črni kruh Din 3-50 kg.
A Aretirani »novinarji«. K naši tozadevni notici v 194. številki »Glasa naroda« ugotavljamo, da je policija tri novinarje iz Beograda sicer privedla na policijo, ker pa se je izkazalo, da imajo dokumente v redu in da se pečajo e poštenim poslom, so jih zopet izpustili.
A 40.000 dinarjev škode je utrpel včeraj popoldne most, ki veže Muto z Vuzenico. Po Dravi je privozil splav posestnika Blaža Brohardta. Zaradi močnega toka reke splavarji splava niso mogli pravilno usmeriti in je z veliko silo treščil ob opornike mosta, ki so se na mah zrušili. Pri trčenju se je razbil tudi splav in splavarji so se jedva rešili smrti. Most ie tako poškodovan, da je ustavljen pa njem promet z vozili. S popravili so takoj pričeli.
A Neprevidni kolesar je včeraj v Vetrinjski ulici povozil zasebnico Terezijo Darlerjevo, stanujočo na Tržaški cesti. Žena je pri padcu zadobila hude poškodbe na ustih in sl izbila več zob. Prepeljana je bila v bolnico. Neprevidnega kolesarja pa zasledujejo.
A Pobalini oboroženi s fračami so na Aleksandrovi cesti včeraj napadli znanega mariborskega urarja Luisa Dadieua. Več kamenčkov ga je zadelo v glavo, zdrobila so se mu očala in je bila velika nevarnost za njegove oči. Policija je nekaj pobalinov že prijela.	^
A Vlom v pralnico. Preteklo noc je nekdo vlomil v pravlnico mizarja Jakoba Kozla in zasebnice Amalije Smerdujeve v Jadranski ulici št. 21. Ukradel je vse perilo, ki je bilo tam pripravljeno za sušenje, tako da znaša škoda 3861 dinarjev. Nekaj tega perila so danes našli v bližnji drvarnici. Policija je vlomilcu že za petami.
A Slavje Štefke Dragutinovičeve. Po več ko štiridesetih letih uspešnega in požrtvovalnega odrskega delovanja, ki je bilo po večini darovano slovenskim gledališčem (Trst, Ljubljana in največ Maribor), .je stopila pred meseci priljubljena članica mariborskega gledališča Štefa Dra-gutinovičeva v zasluženi pokoj. Njena poslovilna predstava, zvezana z jubilejem štiridesetletnega umetniškega delovanja, bo v soboto 16. m.'Ob tej priliki bo premiera Frankove veseloigre »Vihar v kozarcu«, kjer igra slavljenka glavno žensko vlogo. Vse mariborsko kulturno občinstvo se vabi, da se proslave udeleži. Občinstvo se naproša, da rezervira vstopnice cim-
prej.
A Živinski seien). Na torkov živinski sejem je bilo pripeljanih 560 krav, 150 volov, 16 konjev. 12 bikov 10 telet, skupaj 748 glgv. Prodanih je bilo le 373 komadov. Cene živini so bile naslednje: debeli voli kilogram žive teže od 2 75 do 3-25. poldebeli voli 2 do 2-50, plemenski voli 2 do 2-50, biki za klanje 2'25 do 2-50. klavne krave 2‘25 do 3, plemenske krave 4-25 do 4-50. krave za klobasarje 0‘90 do 1L>, molzne krave 2*25 do 2‘50. breje krave 2-2o clo 2-50, teleta 3 do 4-50 Din kilogram.
A Grajski kino. Od četrtka dalje nova velika senzacija velefilm »Križarji«.
A Kino Union. Od četrtka dalje muzikalna šlager-veseloigra »Poročnik Bobby« z Gustavom Fröhlichom, Lido Baarovo in dunajskim komikom Rudolfom .Carlom.
□	Iz vrst potujočega občinstva nam sporočajo željo, da bi naj novi odbor mestnega avtobusnega podjetja uredil tudi avtobusna postajališča kakor n. pr. v Žalcu.
□	Oporečno meso v Celju se revnim ljudem in družinam po nizkih cenah ne prodaja, kakor imajo to v drugih naših mestih, zato upamo, do bo novi klavniški referent uvedel tudi stojnico za oporečno meso, kjer bodo revnejši stanovi lahko dobili cenejše meso.
□	Smrtna kosa. V torek 12. t. m. je v bolnišnici umrla 36letna žena tovarniškega delavca Antonija Polak iz Radeč ter 271etni graničar 2. .gr. čete 39. pp. v Celju Pavlovič Rudisav. N. v m. p. 1
□	Gledališče. Jutri 15. novembra ob 20. uri: »Bratomor na Metavi g otvoritvena predstava. Gostovanje ljubljanske drame.
□	Smrtna nesreča pri dein. Ko je 301etni oženjeni delavec Jakob Arh v torek dopoldne podiral v gozdu posestnika Franca Hlastnika v Šmarjeti drevje, se je spotaknil ob korenino in padel. Zadel je s tako silo z glavo ob tla, da mu je počila lobanja. Arh je v nekaj minutah podlegel poškodbam.
Pf’J.1
Tatvina. Mohinski Mariji, služkinji v gostilni Glogočan v Ptuju je v torek do'oldne neznan tat odnesel iz omare njene sobe 180 Din in z njimi brez sledu izginil.
Jenkova proslava. Glasbena matica v Ptuju priredi v spomin lOOletnice rojstva skladatelja Davorina Jenka 22. t. m. zvečer v mestnem gledališču vokalni konceru
Nesreče. 751etna Plorvat Liza iz Polencev je tako nesrečno padla na stopnicah, da si je zlomila desno roko. — Enaka nesreča se ie nripetila llietnemu Berzjaku Ivanu, ko-čarskemu sinu iz Kicarja, ki je tudi padel po stopnicah in si zlomil levo nogo.
Mož jo je zabodel. Slletno Butolen Marijo, ženo posestnika iz Rodnega vrha, je v nedeljo zvečer v popolni pijanosti zabodel njen mož Franc in ji zadal z nožem težko rano v hrbet, tako da so jo morali prepeljati v bolnišnico.
fCr«tef
Zadnje deževje je razmočilo ceste, da stoji blato za ped visoko. Posebno na prehodih za pešce je taka brozga, da bi človek kmalu ostal v njej. Potrebno bi bilo, da bi mestna občina te prelaze asfaltirala, ali vsaj poskrbela za odstranitev blata.
Na kranjski pošti še vedno obstajajo napisne deske od prejšnje tvrdke, ki je imela preje ta loka! v najemu. Kmet, ki pride v mesto nakupovat orodje ali kuhinjsko posodo, zavije naravnost na pošto.
Km« Narodni dom bo predvajal v petek, soboto in nedeljo tonfilnisko opereto od Richarda
Falla »Hrepenenje-’. V glavnih vlogah nastopajo Magda Schneider, Fritz Schulz in Paul Keinp.
Nogomet. Gorenjski derbv Korotan : Bratstvo je končal neodločno 2:2 (0:1). Korotan, ki je igral na svojem igrišču, ni znal držati rezultata drugega polčasa, ko je bil z 2:1 v vodstvu. Zadnje minute so Jeseničani bkori=tili ter izenačili. S tem so se obdržali z boljšo diferenco na prvem mestu. Igra je bila v splošnem zelo slaba.
CiFSfl®??©
Pododbor »Zveze kmetskih fantov in deklet« Logatec, priredi 11., 12. in 13. januarja 1936 kulturno-prosvetno-gosnodarski tečaj za fante.
Pretekli teden se je vršil lOdnevni sv. misijon. Govori so bili v nekem pogledu zelo potrebni, z nekega drugega vidika pa skrajno poniževalni za kmetski živelj.
Posestniki, pogoreli 15. septembra t. 1., so vsi razen enega deloma zgradili nova gospodarska poslopja.
Umrl je 861etni Jurij Hrblan, upokojeni banovinski cestar, stara kmetska poštena korenina. N. v m. P- Žalujočim nase sožalje1
Radi»
Četrtek, 14. novembra.
Ljubljana: 12.00 Sloviti virtuozi^ na ploščah, 12.45 vremenska napoved, poročila, 13.00 napoved časa ,objava sporeda, obvestila ,13.15 valček na valček (plošče), 14.00 vremensko poročilo, borzni tečaji, 18.00 Simfonija št 5 v D-duru (Haydn), izvaja radijski orkester. 18.40 slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič), 19.00 napoved časa, vremenska napo ved, poročila, objava sporeda, obvestila, 19-30 nacionalna ura, 20.00 prenos iz Beograda
22.00	napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, 22.15 Za oddih, izvaja radijski orkester.
Razglas
Mestno oo«?l*varstvo Maribor razpisuje
kleparska in parketarska dela
za zgradbo nove deške meščanske in dekliške ljudske -šole v Magdalenskem predmestju.
jätsu —   a.	»«f j’xr:”:;::r£rin
Ponudbe morajo bili „p.čatene ter koloko™,.. P» ^	^	^ ^
donoinitvah zakona o taksah z dne 2o. marca 1932. šdu	.	,
1	vsote se mora vložiti pri mestni bla-
26 marca 1932. Kavcija v iznosu o°/o od ponujene v-	'
, 1A	„„„ iim v vrednotah, ki jih sprejme mestna blagajna,
«a ni mariborski do 10. ure 21. nov. 19do v vieu ,	r ■'	.
'	se dobijo proti plačilu napravnih stroškov pri
Pojasnila m ponudbeni pripomočki se oomju n t _	n
. n „rwictronie soba st. 2, pocensi s lo. novembrom mestnem gradbenem uradu, II. nadstropje, »u a , ,	_______
Gospodarstvo
limlimmki kišFing odpovedan?
Od lela 19;{2, ko je bil 1. novembra uveden klirinški sporazum z Italijo, se je italijanski kliring sorazmerno prav dobro obnesel, (•eprav je bila trgovinska bilanca z Italijo vedno aktivna za našo državo. Nasa trgovina z Italijo se je gibala v poslednjih letih v milijonih dinar-
jev kakor sledi:	uvoz	izvoz akt.	
1932	361.9	705.0	343.1
1933	458.8	'725.5	266.7
1934	555.1	797.6	242.5
9 m j. 1935	306.3	551.2	244.9
Aktivnost naše trgovine z Italijo pa je vendarle stalno nazadovala vse do letošnjega leta, to pa zavoljo različnih prohibitivnih ukrepov italijanske vlade. Stalen porast uvoznih in izvoznih številk, je prav za prav posledica nazadovanja vrednosti dinarja od leta 1932, ki je prišlo do svojega pravega izraza zlasti v letu 1933.
Nanproti aktivnosti naše trgovinske bilance z Italijo pa stoje velike terjatve, ki jih ima Italija v naši državi v zvezi z dvema velikima italijanskima zavarovalnima družbama, kar je v znatni meri zmanjšalo deficit italijanske zunanje trgovine z Jugoslavijo. Kljub temu pa je bil v letošnjem letu zabeležen nagli porast našega aktivnega salda v kliringu z Italijo. V začetku letošnjega leta je iznašal naš klirinški saldo v prometu z Italijo komaj 9’00 in je polagoma narastel na 175 milijonov ob koncu oktobra. V sled tega naglega porasta klirinških
'terjatev morajo naši izvozniki v Italijo čakati na izplačila svojih terjatev tri mesece ali pa še več. Razumljivo je, da je vprašanje italijanskega kliringa postalo v našem gospodarstvu silno aktualno, ker gre za velike terjatve, s katerimi indirektno financiramo italijanski uvoz, kljub temu, da je naša izvozna trgovina prav za prav slabo finančno utemeljena. Ta dejstva so v mnogih gospodarskih krogih sprožila akcijo, da bi se italijanski klirinški sporazum odpovedal, plačilni odnosi v Italiji pa na novo uredili. Klirinški sporazum z Italijo se lahko odpove sredi meseca za konec meseca. Če bi odpovedali klirinški sporazum z Italijo nastane seveda vprašanje, kako se bo v bodoče razvijal plačilni promet z Italijo in na kakšen način bi bilo mogoče likvidirati sedanji saldo v kliringu z Italijo. Na izplačilo tega salda v devizah skoraj da ni mogoče računati, ker Italija sama nima dovolj deviz in ker rabi svoje devizne in zlate zaloge za nujne potrebe, izvirajoče iz abe-sineko-i tali Janškega spora. Pač pa bi bilo mogoče obstoječi saldo likvidirati na ta način, da bi nam Italija za naš klirinški dolg prepustila odgovarjajoči iznos njenih terjatev v Jugoslaviji, to pa zaradi tega, ker skoraj ni mogoče računati, da bi lahko italijanski uvoz v našo •državo izravnal njen klirinški dolg. Na vsak način je vprašanje likvidacije klirinškega salda v prometu z Italijo precej komplicirano in mu bo treba posvetiti kar največ pozornosti, da tako pri končni rešitvi ne bodo okrnieni,interesi našega gospodarstva.
Fiskalna obremenitev mestnega prebivalstva
Sef proračunskega odseka beograjske mestne občine dr. Aranitovič je v »Beograjskih občinskih novinah« objavil obsežen članek o proračunu mestnih občin, v katerem navaja prav zanimive podatke o občinskih fiskalnih bremenih. Posebno zanimiv je pregled, ki navaja razmerje in podatke o fiskalni obremenitvi posameznega mestnega prebivalstva v proračunskem letu	||
navajamo:
Ljubljana Beograd Magreb Osijek Maribor Dubrovnik Split
Sarajevo
Banja Luka Subotica Skoplje Niš Bitolj
Iz predme.___ ______ .
bolj obremenjeno prebivalstvo mesta Ljubljana, Ljer odpade na posameznega prebivalca povprečno 577.60 Din fiskalnega bremena letno. Po
Ljubljani sledi Beograd s 490.50, nato Zagreb s 474.50 na prebivalca. Poleg tega je treba še upoštevati, da nima Beograd banovinskih fiskalnih bremen, ter bi bilo treba zato izvršiti omenjeno primerjavo obremenitve na podlagi mestnih in banovinskih fiskalnih bremen, ker bi šele na ta način dobili pravo podobo o obremenitvi v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Po taki primerjavi bi bilo razvidno, da je fiskalna «bremenitev Beograda prav za prav znatno nižja, kakor v ostalih jugoslovanskih mestih.
V omenjeni razpravi navaja avtor tudi mestne občinske dohodke, zlasti' dohodke mestnih podjetij jT, ugotavlja, koliki del teh dohodkov
/36. Ta	pregled v		naslednjem
Fiskalno			povprečno
breme			na preb.
34.5 mil.		Din	577.60 Din
118.1	11	11	494.50 „
88.1	11	11	474.50 „
18.4			456.00	„
14.3			431.90	.,
7.4	Sl	„	395,10 „
15.9	is	11	363.10 „
22.8	„	11	291 J» „
5.3	11	11	237.50 „
23.8	11	11	237.40 „
15.6	11	11	227.67	.,
5.5		„	155.50	„
4.6	11	„	137.80 „
tabele je razvidno, da je naj-			
odpade na posameznega prebivalca. V tej primerjavi pride ua prvo mesto Maribor, na drugo Beograd, na tretjo Ljubljana in na četrto Zagreb. Da je Maribor glede dohodkov na prvem mestu, je pač treba upoštevati njegova najbolj razvita mestna podjetja, in zato je lahko razumeti, zakaj v Mariboru odpade samo 30.3% na fiskalna bremena, vsi ostali dohodki pa izvirajo iz mestnih podjetij, ki jih ni mogoče smatrali za fiskalna bremena, ker namreč prebivalstvo sprejema za plačila gotove protiusluge. V Beogradu odpade na fiskalne dohodke 38% vsega proračuna, v Zagrebu 42.5%, v Ljubljani 47%, v Subotici 71.7% itd.
Glede neposrednih davščin navaja avtor, da znašajo v Beogi'adu le 4.1% vseh dohodkov (fiskalnih in nefiskalnih), v Mariboru 6.3%, v Ljubljani 9%, v Zagrebu 16%, v Sarajevu 14%, v Subotici 34% itd. Najvidnejše mesto v vseh mestnih proračunih zavzemajo trošarine. Tako znašajo n. pr. trošarine v Bitolju 53% veeb mestnih dohodkov, v Sarajevu 45%, v Ljubljani 26%, v Zagrebu 21%, v Beogradu 24%, v Mariboru pa samo 8%..
Največje dohodke iz občinskih podjetij ima Zagreb, kjer znašajo ti dohodki po proračunu 17.4 milijona dinarjev, nato Maribor s 7.2 milijoni, Ljubljana s 6.1, Beograd s 5.8 milijoni dinarjev. Ljubljana ima največji čisti dohodek od vodovoda, in sicer 3.2 milijona dinarjev, Zagreb samo 150.000 Din, dočim ima Beograd pri vodovodu 5.8 milijonov dinarjev izgube.
Na splošno ugotavlja avtor v predmetni razpravi, da je v naših mestih občinska fiskalna obremenitev mnogo večja, nego fiskalna obremenitev države. Med tem ko obremenjuje država povprečno vsakega prebivalca s 357 Din fiskalnih bremen na leto, znaša mestna fiskalna obremenitev na posameznega prebivalca mnogo več. Poleg tega pa je treba še pripomniti, da je fiskalna državna obremenitev mestnega prebivalstva nesorazmerno večja, od povprečne fiskalne obremenitve v vsej državi.
Gos&odarske vesti
— Dobave. Gradbeni oddelek Direkcije drž. Železnic v Ljubljani sprejema do 15. novembra ponudile glede dobave kotnega železa bloč-nih verig in žičnih podvlačiInikov.
Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 23. novembra ponudbe glede dobave samotnega malterja in Samotne opeke.
(Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.)
Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 10. decembra ponudbe glede dobave se-saljk za olje. do 12. decembra glede dobave raz-hladilnikov, do 20. decembra pa glede dobave lanepe jadrenine in kablov.
'Erekcija državnega rudnika Kakanj spreje-ü'j) ' ° 28. novembra ponudbe glede dobave
■it) m balaWjermen, 100 kom. slamarie, 40 kom- oue.t, Ido m amerikanskega platna ter glede dobave svinčenih cevi.
(Predmetni ogiasi z natallčimjšimi podatki so v pisarni Zbornice Toi v Ljubljani interesentom Ra vpogled.)
Dne 22. novembra Se ^ vršila pri štabu 2. bataljona 2. kontolarskega polka v Ptuju ustmena licitacija glede dobave 3000 kg fižola, 600 kilogr. ješptmijcka, 1-00 kg testenin, 2000 kg V|ža in 850 kg zdroba. (Pogoji so „a vpogled Pfi istem polku.)
Oddaja zakupa restavracije na postaji Hum
se lio vršila potom ofertu® bedari je dne 16. decembra t, 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani.)
Borzna poročila
DKVIZE
Ljubljana. 13. novembra Amsterdam 2974 58 ~~2989‘i7, Berlin 1756-08—1769’95, Bruselj 739‘36 —-744*42, Curih 1424*22—1431*29, London 214*95
217*01, Newvork 4345V94—4380*25, Pariz 288*53
289'97, Praga 18119—182'30 Trst 354'50— 3577,8.
CnHh, 13. nov. Beograd 7, Pariz 20*2625 London 15T325, Newyork 807*50, Bruselj 51*9625 Milan 24*9375, Madrid 41'9750, Amsterdam 208*85, Berlin 123'65, Dunaj 56*40, Stockholm 78, Oslo 76, Kopehagen 67*5250, Praga 12-73, Varšava 57*85, Atene 2'90, Carigrad 2*45, Bukarešta 2’50, Ilelsingfors 6*6775, Buenos-Aires 0*8325.
VREDNOSTNI PAPIRJI
Zagreb, 13. novembra. 7% invest. posojilo 75—77, Vojna škoda 355—357—355, dec. 355 bi, 7°/o Blerovo pos. 69—70—70, 8%, Blerovo pos. 78—79*50—78, 6»/* beglücke obv. 60*50—61*25,
Agrarna priv. banka 228—233, Dunaj-Zagreb >856—866—861. Dunaj-Beognid 865—855', Grčija-Zagreb 29-50 bh, Grčija-Beograd 29*75 pon., .Privatni klir. London-Zagreb 244'44—24604— 245'24, Priv. klir. Londori-Beograd 244’50 povpr., Priv. klir. Madrid-Zagreb 598—608—603, Priv. klir. Madrid-Beograd 590 povpr., Šećer Osijek 128 bi., 7%i štab. pos. v Parizu 77 bi.
BLAGOVNO TRŽIŠČE
Novi Sad, 13. novembra. Pšenica: Bačka 152 —155, bačka ladja Tisa in Begej 160—162, sla-
vonska in sremska 153—155, ha naška 152 - 155. Oves: Bački, sremski in slavonski 130—132-50. Rž ne notira. Ječmen: bački in sremski, 64 kg. j 132 50—137 50. Koruza." Bačka in sremska 94— 96, banaška 93—95. Moka: Bačka in banaška Og in Ogg 232*50—252*50, "št. 2 '212-50—232*50 št. 5 192*50—212*50, št. 6 172-50—192*50. št. 7 157-50—162*50. št. S 105—110. Fižol: Bački in sremski beli brez vreč 2"/o 250—260. Otrobi neizpreinenjeni. Krompir ne notira. Tendenca slaba. Promet srednji
Zidam most
Martinova nedelja je bila izredno lepa. Solneno vreme je privabilo tujce. Po vinorodnih krajih so po kratkem presledku zopet oživele zidanice zlasti na Dolenjskem, kjer so ljubitelji cvička jemali slovo od — mošta. Kakor znano, se na Martinovo šele krsti vino in dobi na Dolenjskem ime cviček, ki je letos izredno dober. Na povabilo hotelirja Juvančiča iz Zidanega mosta je šla v nedeljo številna družba moških, okoli 15 jih je bilo, na Topolovec nad Sevnico, kjer ima g'. Juvančič vinograd. Družba iz vrst železniških uradnikov in učiteljev je ugotovila, da je letošnja kapljica izredno dobra.
Ponesnažena proga. Na Zidanem mostu imamo dva predora, ki vodita pod železniško progo. Eden vodi k bregu k Savi, drugi pa v Majland. Oba pa sta stalno ponesnažena s človeškim blatom. Prosimo železniško
upravo, ki oskrbuje tudi predora, da ^ ^ -.pravi glede tega red. Tudi električnu ... • svetijava je tu nujno potrebna.
Tujski promet na Lisci je vedno večji Vsako nedeljo poseča kočo precejšnje število Zagrebčanov, Celjanov in Ljubljančanov. Oskrba je nad vse zadovoljiva in poceni. Na Lisci so idealni smučarski tereni za začetnike, kakor za izvežbane smučarje. V letošnji zimi bo smučarski tečaj za začetnike, ki ga bo vodil priznani športnik Ante Belihar, učitelj na Zidanem mostu.
Premestitev prometnega uradnika. Pred kratkim je bil premeščen na Zidani most g. Arhar Frane, prometni uradnik iz Zagorja. Radeški športniki ga toplo pozdravljajo, žele mu vse najboljše na novem službenem mestu.
Pridobivajte in sporočajte upravi nove naročnike!
Kultura
„Slovanski svet”
Težnje neodvisne mladine
S tem naslovom leži pred nami 1. številka L letnika nove slovenske revije. Ob tem pojavu se človek zdrzne in razveseli obenem. Zdrzne, ker ga zaskrbi, ali bodo spričo znanega životarjenja mnogih naših uglednih revij tla med nami ugodna še za to novo revijo. Razveseli pa ob misli, da je s to revijo tudi med nami izpopolnjena vrzel, ki jo je čutil vsakdo, ki se je hotel seznanjati s slovanskimi vprašanji in je bil do zdaj v tem pogledu navezan skoro izključno na tuje revije, ki so o nas več vedele povedati kakor mi sami. To nam narekuje željo, ki jo že takoj ob prvi številki izražamo: Naj bi ta nova revija ne ostala samo pri poskusu njenih idealnih ustanoviteljev in s, tem samo prehoden pojav v naši revijalni publicistiki!
Odkrito moramo priznati, da se nam prva številka predstavlja dovoli posrečeno. V uvodni besedi razlaga uredništvo namen in pomen novega mesečnika s temile besedami: »Živimo v dobi stvarnosti in bi bilo vse preveč naivno pogrevati za sedanjost preživelo »slovansko romantikom, kajti z osvoboditvijo je večina slovanskih narodov uresničila, svoj predvojni slovanski program. Slovanska vzajemnost se mora postaviti na nove temelje, ki bodo odgovarjali zahtevam povojnih razmer.
Mladina, ki je — prežela borbenega duha ■— nosilka vseh zdravih pojavov v narodovem izživljanju, se hoče kljub svojemu prirojenemu idealizmu nemoteno kretati na trdih, resničnih in vročih tleh sedanjosti... Hočemo obudili v naši mladini duševno slovansko preosnovo, ki noj bo prvi korak I: čutu slovanske zavednosti. Geslo pan germanizma je v polnem razmahu, poraja se pravkar nov panlatinizem-; zakaj pa se ne bi mi Slovani zavedali svoje plemenske pripadnosti, ko smo si že po svoji duševnosti in tudi po jezikovni sorodnosti mnogo bližji kot ostali latinski ali germanski narodi. Toda samo plemensko navdušenje nas ne bo dovedlo do zabeljenega smotra. Pričeti hočemo z delom,, ki naj da današnji mladini možnost svobodno izražavati svoje misli o vseh vprašanjih, ki nas z ozirom na prilike, v katerih živimo, zadevajo.«
Revija obljublja obravnavanje političnih, gospodarskih, socialnih, leposlovnih, filozofskih, umetniških, mladinsko-vzgojnih vprašanj Slovanov. Pri lem izraža željo po sodelovanju starejših., ki naj bi bili mladim no
tej poti varen vodnik. Posebno pozornost pa hoče posvetiti narodno-obrambnim vprašanjem našega naroda in obrniti pozornost naše javnosti na položaj naših manjšin.
Kakor vidimo, je program revije zelo obširen. Uredništvu moramo priznati dobro voljo, da nam že prvo številko predstavlja v okviru tega programa. Iz vsebine navajamo: Spominski članek o našem pokojnem kralju; članek Ježa Janka o petnajsletnici Male antante; zanimivo razpravo:	Jugoslovani iu
Čehoslovaki onstran meja lastnih držav, ki jo je spisal Leo S.; pisec se zavzema zaz solidarne nastope naše in češkoslovaške države za zaščito naših manjšin v vseh onih primerih, kjer prebivajo naše manjšine v isti državi (Avstrija!). O Wyspiahskega drami »Wesele« piše -mr., univ. prof. France Veber začenja daljši spis:	Etika zadružnega
gospodarstva. S preglednimi tabelami je opremljen spis Jožeta Prochäzke o ljudskih štetjih v Avstriji s posebnim ozirom na koroške Slovence. Ob koncu je še »Slovanski pregled« z »Bibliografijo« in Narodno-ob-rambni vestnik.
Revijo izdaja poseben konzorcij, katerega predstavnik je cand. jur. Leo Stare, urednik revije pa cand. jur. Janko Jež. Uprava in uredništvo: Ljubljana, Šelenburgova 7/II.
Uiitehski tovariš
je službeno glasilo našega učiteljstva, prinaša v svoji 13. številki letošnjega leta zanimiv članek »Glasbeno življenje pri nas«. Navaja, da imamo v Sloveniji 250 pevskih in 168 tamburaških zborov. Te številke pa gotovo ne drže. A ko primerjamo, da sta dve pevski organizaciji Pevska zveza« in »Hubadova župa JPS« širom domovine razpredli svoje delovanje, da so naša uglednejša pevska društva kot «Glasbena Malica«, '-Učiteljski pevski zbor« doživela velike uspehe na Dunaju, po bratski Čehoslovaški republiki, v Franciji in Bolgariii, Ja ie Mariborska Glasbena Matica v ftvici in Mladinski pevski zbor Trboveljskih Slavčkov odnese! palmo slave pred glasbeno razvajenim občinstvom in strogimi kritiki, je jasno. Ja naša pevska kultura ue nazaduje. In naša glasbena literatura je bogata v vsakem oziru, edino bi bilo želeti, da se naši skladatelji obrnejo malo več. od vokalne produkcije in bi se vrgli na instrumentalno in na opere. Zakaj bi nam naš najplodo-vitejši in najinvencioznejši skladatelj Emil Adamič ne podaril slovenske reprezentativne v narodnem duhu pisane opere? Menda bi mu bila vsa domovina «a io hvaležna	Z. P.
INSERIRAITE v dnevniku »GLAS NARODA«
Imate
Itaf prodali. Lupin«
službe
iskali, ponujali
posojila
zaprosili,
dovoli
posre»
stanovanja
iskali, oddaja i
potrebujete
hrano, oblalila, knjige, pouk, rar-vedrila itd. vse
slabite
potom najt ene jših
„Malili oglasov“
v „Glasu naroda“
MALI OGLASI
Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 5 Din Drž. iu ban. davek 3 Din. Oglasniki ki iščejo službe, plačaj« samo po 25 par za besedo. Pri malih oglasih reklamnega značaja slane peiitna vrsta 2 Din. Na pismena vprašanja je priložili za odgovor 2 Din v znamkah Mali oglasi so plačljivi takoj pri naročilu
HMEL0VKE do 10 m dolžine kupim. Ponudbe z navedbo količine in cene na upravo lista pod »H mol«.
TRISOBNO STANOVANJE išče državni uradnik iz Zagreba za 1. december. Cenj. ponudbe pod »Lepa lega« na upravo lista.
DVOSOBNO STANOVANJE s kopalnico, po možnosti v sredini mesta, solnčnp, zračno, išče mlad zakonski par. Cenj. ponudbe na upravo lista pod »Moderno stanovanje«.
HRANILNO KNJIŽICO Kmetske posojilnice in hranilnice z vlogo do Din 25.000*— kupim.
Pomnit)« pod »Kulantno« na upravo lista.
S 359.000 Din v knjižicah Mestne hranilnice ljubljanske kupim hišo v Ljubljani. Ponudbe pod »Solidna« na upravo lista.
Štev. 2005 2.
Razpis
Občina Jesenice, srez Radovljica, razpisuje glavno pragmatično mesto občinskega delovodje, šolska izobrazba: pravnik z vsemi predpisanimi teoretičnimi izpiti; prednost imajo oni, ki imajo že upravno prakso z državnim strokovnim izpitom in eventualno še knjigovodsko strokovno izobrazbo. Varščina Din 10.000*—.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti tekom enega meseca po objavi tega razpisa pri nora vi občine.
ObCJrva Jesenica,
dne 12. novembra 1935.
IZDELU1E	eOLIDklO_
KLISAMIA ST. DETI
L 3 U B L 3 O M O - D O L M ft T I M O V Q U j-. 1 3
Stoletnica samokresa
Leta 1835. si je dal Samuel Colt kot 211etni mladenič v Evropi in Ameriki patentirati svojo iznajdbo: samokres. S tem je storil za vse življenje dovolj in položil temelj svojemu poznejšemu bogastvu in slavi.
Mladi Colt je bil človek, ki so ga veselile pustolovščine. Samo tej okolnosti se ima zahvaliti za svojo iznajdbo. Njegovo življenje je postalo znano prav za prav šele letos ob stoletnici iznajdbe samokresa. ('•)" :e bil rojen leta 1814. v Hartfordu v Amer i. '\o je bil star 14 let, se mu je zazdelo, da je že dovolj učen in mu ni treba več hoditi v šolo. Njegovi starši so bili seveda drugačnih misli. Ker pa je bil deček sila trmast, jo je popihal z doma. Udinjal se je na neko ladjo, ki je plula v Indijo. Pot je peljala mimo Londona, kjer je dobil Colt dovoljenje, da je smel iti na suho in si je ogledal Tower. Temu slučaju se imamo zahvaliti za iznajdbo samokresa. V Toweru je namreč Colt sagledal neko arkebuzo izza časa Henrika VIII., ki je v dečku vzbudila misel, da bi po enakem principu lahko skonstruiral tudi bolj priročno orožje.. Ta misel ga poslej ni več zapustila. Nadaljeval je pot v Indijo, ko pa se je vrnil v Ameriko, je zopet vzljubil šolo. Dokončal je svoje študije in je postal učitelj kemije.
Leta 1835. je stopil s svojim izumom, na katerem je delal dolga leta, v javnost. Njegov izum je pomenil odločno izboljšanje vsega do-tedaj znanega ročnega strelskega orožja. Njegov samokres ni uvajal samo naboja s šestimi kroglami, bil je tudi tako precizno skonstruiran, da se je vselej, kadar je strelec napel petelina, dvignila krogla natanko pred vdor v cev.
Skraja je moral Colt pač doživeti nekoliko razočaranj. Čeprav je ameriška armada že leta 1837. Goltov izum uporabljala v vojnah proti Indijancem v Floridi, je vendar na splošno bilo povpraševanje po novem orožju tako neznatno, da je tovarna, ki jo je Golt ieta 1835. ustanovil za izdelovanje novega samokresa, že leta 1839. propadla. Osem let kasneje pa je ameriško vojno poveljstvo naročilo 1000 komadov novega samokresa. S tem se je začela iznajdi-teljeva sreča. Njegovo orožje je postalo splošno priljubljeno in so ga imeli vsi ljudje. Zlasti so ga bili veseli naseljenci in lovci na divjem zapadu. Brez Coltovega samokresa kmalu tu ni bilo srečati nobenega človeka več. Ko je prišlo novo naročilo vojnega poveljstva, je Colt ustanovil družbo za izdelovanje patentiranega strelskega orožja. Ta se je kmalu razvila v ugledno podjetje, ki je domislek llletnega klateža plače \;.!o s silno visokimi zneski.
Magnetna gora
Ta tajinstvena gora, ki baje privlačuje vse železje nase, je bila dolgo časa groza neznanih morij. Pomorščak Singbad pripoveduje, kako se je v Indijskem Oceanu potopilo mnogo ladij, kar je nevidna sila nenadoma populila vse žeblje iz njih. Slične dogodivščine čitamo tudi v stari nemški pravljici o vojvodi Ernestu iz 12. stoletja. Strah pred magnetno goro je bil znan
NemsKi gasilci uporabljajo pri gašenju zračno peno, ki je najnovejša nemška iznajdba. Slika kaže stari mlin na veter, katerega so zažgali in ob tej priliki z uspe-kom preizkusili novo gasilno sredstvo, in to v Langwedelu
že v drugem stoletju. Magnetno goro so slutili na najrazličnejših krajih, a v 16. stoletju so se zedinili v misli, da se nahaja nekje na skrajnem severu.
Kakor pri vseli pravljicah, tako tiči tudi tu nekaj resničnega jedra. Magnetne gore namreč v resnici obstojajo, seveda v nekoliko drugačnem smislu in le z lastnostjo, da odklanjajo magnetno iglo. Tako je na poletu letalcev Kmgsforda in Smitha nenadoma blizu Nove Fiindlandije popolnoma odpovedal kompas in je pilot izgubil smer. Nekaj podobnega sta doživela na poletu iz Evrope v Ameriko leta 1928. Herman Köhl in njegov spremljevalec. Tudi tu je blizu Nove Fiindlandije kompas odpovedal in bi bila letalca izgubila smer, ako se ne bi bila ravnala po zvezdi severnici. Kingsford je tedaj izrazil domnevo, da bržkone pogine mnogo letalcev zato. ker izgube v megleni pokrajini nad Novo Fundlandijo smer in lete na slepo.
Motnje v kompasu nastajajo zaradi železu iti rud. ki jih je v Novi Fumilandiji zelo mnogo. Sicer pa je po svetu več sličnih magnetnih gora. ki bolj ali manj vplivajo na kompas.
Tak je del obale na Severnem Norveškem, oli Vzhodnem morju pri Bornholnni in pri finskem otoku Jusserö. Za itioderno pomorsko plovbo so postale te motnje v delovanju kompasa brezpredmetne. Novega krožnega kompasa namreč nobena magnetna gora ne moti v delovanju. Brez ozira na vse vnanje vplive kaže magnetna igla vedno pravo smer.
Apromzacua v Afriki
Celokupne italijanske bojne čete na severnem bojišču potrebujejo tedensko okrog 20.000 metrskih stotov živeža, od tega 2800 stotov mesa. Ker svežega mesa v bližini bojišča ni, ga morajo dnevno pošiljati iz Asmare, kjer se nahajajo velike hladilnice. Dnevno pošljejo odtod na bojišče 400 metrskih stotov mesa. Za prevoz živeža do bojišča uporabljajo pet tisoč tovornih voz. Pekarije na bojišču pečejo dnevno 125.000 kg pšeničnega kruha. Za kurjavo potrebujejo dnevno 600 kub. metrov drv, ki jih je takisto treba dobaviti v neposredno bližino bojišča. Radi neobljudenosti morajo posebno izpostavljenim stražam pošiljati živež z letali in s padobrani, s katerimi spuščajo na tla hrano in vodo. V Masavi raztovorijo dnevno 4000 ton živil. Poleg železnice prevažajo te količine v notranjost dežele z 10.500 tovornimi avtomobili, in 60.000 velblodi, konji, mezgi in osli. Posebna težava za italijansko intendanturo je okolnost, da mora skrbeti tudi za rodbine 40.000 aska-rov, ker jili askari vodijo s seboj.
Preteklo sredo je startal na rekordni polet v Avstralijo angleški letalec Kingsford Smith. Nad bengalskim zalivom je zašel v monsun in odtlej ga pogrešajo. 37 letal in več parnikov ga išče, toda vse kaže, da ga ne bodo našli več živega. Po najnovejših poročilih za Smithem ni sledu. Slavni letalec Melrose, ki je iskal Smitha, se je ponesrečil. Zaradi defekta v motorju je moral pristati v Siamu. Melrose ja so našli. Reuter poroča iz Londona, da je Smith moral pristati nekje v neprehodni džungli Birmangi ali Šijama. V džunglo bodo poslali posebno ekspedicijo.
Zanimivosti z vseh strani
V Nellersbergu pri Aachenu so aretirali katoliškega župnika Esserja, ki so ga osumili, ds je odvračal mladino od sodelovanja v tamkaj-žnji hitlerjevski mladinski organizaciji. Neki drugi duhovnik je bil obsojen na 18 mesecev zapora, ker se je nepovoljno izrazil o nemškem režimu.
Iz Golunibusa v Texasn poročajo, da je množica ljudi navalila 12. t. m. na tamkajšnje zapore in se polastila dveh črncev, ki sta bila
aretirana pretekli mesec, ker sta baje posD lila neko belo dekle. Ljudje so ju linčali. Ob tej priliki so napadli tudi nekega drugega črnca, o katerem se je govorilo, da je sodeloval pri zločinu. V Repleyu v Virginiji pa je razjarjena množica obesila nekega črnca katerega istovetnosti niso mogli ugotoviti, ker so nesrečneža obesili in nato zažgali.
Rona na Francoskem je v svojem spodnjem toku prestopila bregove in preplavila veliko ozemlja. Poplave ob dolnjem toku so zavzele že velik obseg. Pod vodo je okrog 200 kvad. km. Vodovje je vdrlo tudi v Avignon in preplavilo celo tretjino mesta. Tudi nekatere bližnje vasi so preplavljene.
Na nekem malem otoku južno Luzona so opazili 47 brodolomcev, ki so se rešili s parnika cSilver Hasel". Ljudje so popolnoma onemogli. Neka ladja jim je takoj prihitela na pomoč. Zaradi razburkanega morja pa mornarji niso mogli na otok. Filipinske oblasti so jim poslale sedaj s posebnim letalom potrebno obleko in živila.
V Romuniji praznujejo Mihaelov dan posebno slovesno. Slika kaže kralja Carola II., ko poljublja sveto pismo pred vstopom v cerkev sv. Mihaela, kjer je bila cerkvena svečanost
Z veliko ceremonijo prevzame novo izvoljeni župan v Londonu svojo službo. Slika kaže novega župana (lord-mayor) Percyja Bincenta, ki se pelje v pozlačeni državni
kočiji v londonsko mestno hišo
I
!
Vam» Biakert
ZBEfNELI
■i z n a
Po viziji, ki je vnovič poslabšala Kidino bolezen, je Peter Larsen neprijazno sprejel celo zdravnike in jim dal v razgovoru razumeti, da razumejo o zdravstvu morda še manj kakor on. Razlika je le v tem, da bi tovarnar za stvar, ki je ne bi razumel, to odkrito priznal, učeni gospodje zdravniki pa delajo samo hudo učene in važne obraze, izgovarjajo sila učene besede in — nočejo priznati, da pri vsem tem nimajo niti pojma, kje tiči vzrok Kidine bolezni.
— če dovolite, gospod Larsen —
— Mi vendar nismo trdili in ne trdimo —
— Gospodje, to je meni čisto vseeno, česa niste trdili in kaj trdite ali ne trdite. Po svojem poklicu ste dolžni bolniku pomagati ali pa vsaj njih svojcem priznati, da ne morete, ne znate ali nočete pomagati. Samo to je važno.
— Ti ne bodo nikoli pomagali! se je zdajci zasmejala v Larsenovi sprejemnici razigrana ženska, ki je ni poprej nihče opazil in si zato tudi nihče ni mogel pojasniti, kako in odkod je nenadoma stopila v sobo. Vsa zdravniška trojica je osorno buljila vanjo, neznanka pa je koketno stopila k bradatemu gospodu, češ:
— Ali ste čisto pozabili, profesor Trontjem, kako ste se v mladih letih čez ušesa zaljubili v damo in ji začeli bedasto dvoriti, pa se vam ni niti sanjalo, da že mesece utriplje v njej nova življenjska kal?
Profesor Trontjem se je opotekel, žile na čelu in na sencih so mu nabreknile, ko je zajecljal:
— Kaj vam dovoljuje to nesramnost, gospodična?
— Meni? O, veste, jaz se tako neskončno rada zabavam. In to je vendar zabavno, če učen zdravnik v ordinacijski sobi niti ne zasluti, da je ženska, ki jo ima pred seboj, že napol mati —
Peter Larsen se je škodoželjno smehljal. Bil je tako utrujen in duševno odsoten, da se sploh ni začudil, odkod mlada neznaka ve to tajno in kako si jo upa uglednemu učenjaku kar takole zabrusiti v obraz. Kljub temu se je naslajal, ko je čutil, kako tujka zdravnika ponižuje.
— želite še kaj, gospod profesor? je med tem stopila tujka tako tesno k profesorju Trontjemu, da se je gospod nehote umaknil in se celo upognil vznak.
— Saj vas ne pogoltnem, dragi moj profesor. — Za nevednost ste itak vžili dovolj nerodnosti, ali ne?
— Kako menite? se tovarnar ni mogel premagati.
— O, imenitno! se je zavrtela tujka kakor popolna baletka. — Gospa, ki sem jo omenila, je bila žena znanega slikar j a-karikaturista, ki je možu z veseljem zaupala, kako se je učeni zdravnik zmotil o njej. No, jedkih karikatur iz tiste dobe se nemara še spominjate.
Da, Larsen se je zdaj nenadoma spomnil grotesknih karikatur, ki so pred leti krožile po listih. Zdravnik goreče proslavlja devištvo lepe oboževanke, ki se
v zadregi smehlja in se plaho ozira po babici, hiteči že na pomoč.
__ In to je bil gospod profesor? Potem seveda
razumem marsikaj! je prikimal Peter Larsen in se z zadovoljnimi pogledi pasel na profesorjevi brezmejni zadregi.
— Kakor vidim, je skušal zbrati profesor dr. Trontjem zadnje ostanke svoje avtoritete, tu ni nobenega razumevanja za naše napore. Zato menim, gospoda kolega — se je obrnil k tovaiišema, ki sta bila sama kakor okamenela.
— Prav nič ne menite, gospod profesor! se je nasmehnila neznanka. — počakajte vendar, da prideta še oba vaša velespoštovana tovariša na vrsto.
Oba mlajša profesorjeva tovariša sta se zganila in zlasti plavolasi doktor Gynt je začel nervozno mencati s prsti in se ozirati proti vratom, med tem ko si je dr. Jörgen hlastno segel v rdeče lase in nerazločno nekaj mrmral, kakor češ, da vendar zdravniki niso sužnji kapricastih žensk. Naj si profesor Trontjem nikar ne dovoljuje takih nesramnosti, ker njegove zasebne razmere nikogar prav nič ne brigajo.
Tujka je smeje stopila pred rdečelasca, češ:
— Gospod doktor, kako je že bilo s tisto vašo ponesrečeno ljubeznijo? Saj se še spominjate, da ste nekoč ljubili mladenko, ki je danes ni več na svetu, ker ste se zbali, da bi vam poklonila v dar kopijo vaše lastne ponesrečenosti.
Dr. Jörgen je prebledel in buljil v neznanko, ne da bi karkoli rekel v opravičilo. Tujka se je zasmejala, a Peter Larsen je kakor omamljen nihal na svojem stolu in histerično ponavljal:
uredništvo odgovarja Milan Zadnek. tiska tiskarna »Merkur«, nredstavnik O. Mihalek. Vsi v LinVlbni.
Izdaja »Narodna prosveta« v Ljubljani, zadruga z. o. z., predstavnik 1 Albreht, za