Letos najbolj »slovenska« Mostra Prihodnji konec tedna Draga in Draga mladih Zlobec je most med državama zgradil s poezijo
Primorski
št. 199 (20.S27) leto LXIX.
dnevnik
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190
Pahorjevo stoletje
Dum»
t dnevnikom
skupna priloga
fFrimaryki ■. prtnwraki APrto
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
NEDELJA, 25. AVGUSTA 2013
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS
1,20 €
9 , , I I t-, uuuuu ,
V Bocnu
očitno
nista
bila nikoli
Danjel Radetič
Kot smo pred dnevi zapisali na goriških straneh našega dnevnika, odgovorni za komisarski postopek za gradnjo avtocestnega odseka Go-rica-Vileš in hkrati direktor družbe Autovie Venete poudarja, da je dvo-jezičnost na avtocesti v nasprotju z italijansko prometno zakonodajo. Svoje prepričanje utemeljuje s pismom funkcionarja pristojnega urada italijanskega ministrstva za infrastrukture in prevoze, ki se očitno še nikoli ni zapeljal v Bocen. Funkcionar v svojem dopisu namreč razlaga, da dvojezičnih napisov ni niti na ostalih območjih, kjer so prisotne jezikovne manjšine, in seveda - kot sam navaja - niti na Južnem Tirolskem, kar pa nikakor ni res. V Bo-cnu so avtocestne prometne table povsod dvojezične, kar velja tudi za Dolino Aosta.
Da funkcionar ministrstva za infrastrukture in prevoze pošilja pisma s povsem napačnimi trditvami o dvojezičnih tablah, je seveda zelo hudo. Nedvomno pa je ravno tako hudo početje odgovornega za komisarski postopek za gradnjo avtocestnega odseka Gorica-Vileš, ki se pri svojem nasprotovanju dvojezi-čnosti sklicuje ravno na te povsem napačne trditve. Zaradi njunih zmotnih prepričanj nas zdaj čaka novo puntanje za dvojezične table, na katerega smo resnici na ljubo že kar navajeni, čeprav bi verjetno veljalo oblike protesta enkrat za vselej zaostriti. Za zaključek poziv funkcionarjem - in še zlasti krajevnim politikom, naj se zgledujejo po evropskih državah, kjer imajo dvojezične table že leta ali pa ravnokar nameščajo nove - od slovenske obale do hrvaške Istre, od Belgije in Finske do Baskovskih dežel, Walesa, Irske...
BLIŽNJI VZHOD - Medsebojne obtožbe o uporabi kemičnega orožja
ZDA naj bi pripravljale
• vi •	•##
vojaški poseg v Siriji
ZDA - Visok jubilej
Grom 95-letnik
NEW JERSEY - Bogdan Grom slavi danes petindevetdeseti rojstni dan. V Devinšči-ni rojeni slikar in kipar, ki že preko petdeset let živi in ustvarja v Združenih državah Amerike, ohranja s Tržaško zelo tesne vezi. O tem pričajo njegovi pogosti povratki v domači kraj; nazadnje se je tu mudil junija, ko je pokrajinski upravi Marie Terese Bassa Po-ropat podaril bogat izbor svojih del: petindvajset slik različnih formatov, ki naj bi bile v prihodnje na ogled tudi širši javnosti.
Na 3. strani
KRAŠKA OHCET - Sinoči prevoz bale
S poročnim obredom danes višek ohceti
REPEN - Pred današnjim osrednjim dogodkom na Tabru je sinoči na Kraški ohceti nevestina bala varno prispela na ženinov dom. Skupina mladih »balarjev« je s starodavnim vozom ob petju in zvokih harmonike srečno prispela s Cola v Kraško hišo v Repnu.
Višek letošnje Kraške ohceti bo danes, ko se bo ob 10. uri začel poročni obred v cerkvici na Tabru, nato pa se bo slavje nadaljevalo do pozne no-
či. Kljub slabi vremenski napovedi pa organizatorji vabijo noše in harmonikarje, da se ne ustrašijo dežja in na čim boljši način popestrijo dogajanje ob višku letošnje izvedbe ohceti.
Da bo vse kljub napovedanemu dežju potekalo v redu so se številni osmičarji »oborožili s šotori, ki so jih postavili na svojih dvoriščih, na Pla-cu pa so postavili velik šotor, v katerem je prostora kar za 300 ljudi.
Na 5. strani
DAMASK, WASHINGTON - ZDA naj bi se pripravljale na vojaški poseg v Siriji in že čakajo na morebitno odločitev predsednika ZDA Baracka Obame. Tudi obrambni minister Chuck Hagel je potrdil, da ZDA premikajo sile za morebitno posredovanje.
Sirska vlada je včeraj obsodila opozicijske upornike, da so uporabili kemično orožje v severovzhodnem predelu Damaska, in se s tem postavila po robu trditvam upornikov, da za tovrstnimi domnevnimi napadi stoji sirski režim.
Zdravniki brez meja (MSF) pa so včeraj sporočili, da so bolnišnice v Damasku v sredo, ko naj bi v okolici Damaska prišlo do uporabe kemičnega orožja, obravnavale 3600 ljudi z nevrotoksičnimi simptomi. Vsi so v bolnišnice prišli v razmaku manj kot treh ur. 355 jih je umrlo, je včeraj v Bruslju povedal direktor MSF Bart Janssens.
Na 11. strani
V Podbonescu o položaju manjšin
Na 2. strani
Od jutri poletni seminar za šolnike
Na 2. strani
16-kilometrski zastoj pred Moščenicami
Na 4. strani
Tatvine med Kraško ohcetjo in na Opčinah
Na 5. strani
Goriški upepeljevalnik dokončno »odpisan«
Na 8. strani
Discount's materaSSI
TRSTJ ul. Rossetti, 6 - na vogalu z uL Giotto I M: 040.37.11.35
Delovni čas:
poa 15.45 -19.30
tot - sob. 9.15 -12.45 in 15.45 -19.30
LEŽIŠČA - VZGLAVNIKI ■ PODLAGE - POSTELJE POPUSTI OD Ei DO | (3	
VZGLAVNIKI H 100% lateks €66,00	)% €19,80
LEŽIŠČE cm 80x190 -50% memoiyfoam €498,00 €249,00	cm 160x190 -50% €996,00 €498,00
LEŽIŠČE cm 80x190 neodvisne vzmeti €458,00 €274,00	cm 160x190 -40% €915,oo €549,00
LEŽIŠČE cm 80x190 -50% ortopedsko - vzmeti €198,00 €99,00	cm 160x190 -50% €396,00 €198,00
ELEKTRIČNA PODLAGA cm 80x190 -40% el. dvigovanje vzglavnika in naslona za noge €832,00 €499,00	
ELEKTRIČNI POČIVALNIK -40% el. dvigovanje celotnega počivalnika €984,00 €590,00	
Kupimo rabljeno zlato, srebro in platino
Fernetiči 14 Tel. 334 26 56 119
S tem kuponom dobite 5% več pri ocenitvi vaših predmetov.
Certificirana elektronska tehtnica Plačamo na stotino grama
Fernetiči 14 Ulica Vergerio 9
Žavlje (blizu bencinske črpalke H6) Tržič - Drevored San Marco 23 Cervignano - Ulica Garibaldi 44
9771124666007
2
Nedelja, 25. avgusta 2013
ALPE-JADRAN, DEŽELA
/
ŠOLSTVO - Jutri v Brežicah začetek poletnega seminarja za slovenske šolnike v Italiji
Strokovno poglabljanje in spoznavanje pokrajine
TRST, GORICA, ŠPETER - Za štirideset vzgojiteljev, učiteljev in profesorjev šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji se bo jutri v hotelu Čateški dvorec v Brežicah začel poletni seminar, ki ga po mednarodnem dogovoru prireja Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, oblikujejo pa ga na Zavodu Republike Slovenije za šolstvo. Posebnost poletnega seminarja, ki bo trajal do petka, 30. avgusta, je, poleg omejenega števila udeležencev, ta, da vsako leto poteka na ozemlju, na katerem deluje ena od območnih enot ZRSŠ (tokratna gostiteljica je OE Novo Mesto), program pa ponuja tri sklope: tako se sodelujoči šolniki na seminarju posvečajo jezikovnim in literarnim vprašanjem, dalje spoznavajo kulturne in naravne znamenitosti izbrane regije, obenem imajo možnost spoznavati strokovna dognanja in primere dobre šolske prakse šolskih ustanov iz Slovenije.
Program letošnjega seminarja, ki sta ga oblikovali višja pedagoška svetovalka za slovenske šole v Italiji Andreja Duhovnik Antoni in predstojnica OE ZRSŠ Novo Mesto Stanka Preskar, bo jutri poleg uvodnih pozdravov obsegal predavanje o razvijanju bralne pismenosti in pogledu nanjo skozi naravoslovje, jutrišnji dan pa bo tudi priložnost za predstavitev zbornika Borisa Pangerca Čudovita zgodba, ki piše o poletnih seminarjih v obdobju 2004-2012. V torek bodo udeleženci spoznali značilnosti pokrajine, ki jih gosti in to s predavanji o njenih geoloških in geomorfoloških ter ekoloških značilnostih ter z ogledom Brežic. V sredo bodo šolniki obiskali Nuklearno elektrarno Krško in podjetje Gen energija ter »repenco« (klet) Najger pri Bizeljskem, medtem ko bo četrtek namenjen obisku nekaterih krajevnih šolskih ustanov, in sicer vrtca pri Osnovni šoli Globoko, dalje Osnovne šole Podbočje Ekonomske in trgovske šole Brežice. V petek pa bosta še zadnji predavanji, posvečeni modelu indivi-dualizacije za učenca iz drugih jezikovnih in kulturnih okolij ter izobraževanju na daljavo, nakar se bo seminar zaključil.
Če je poletni seminar namenjen le omejenemu številu šolnikov, pa bo tradicionalni, že 48. jesenski seminar, ki se bo začel 3. septembra v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, trajal pa bo do 6. septembra, namenjen vsem vzgojiteljem, učiteljem in profesorjem, ki poučujejo na slovenskih šolah v Italiji.
Poletni seminar za slovenske šolnike v Italiji bodo tokrat gostile Brežice
PODBONESEC
Letno zasedanje združenja Rolemed
Ocena stanja posameznih manjšin in možnost razvoja skupnih projektov
Od 26. do 28. avgusta - Jutri na dvojezični šoli v Špetru, na Novem Matajurju in Domu
PODBONESEC - Združenje Rolemed, to je Mreža strokovnjakov, ki nadzorujejo stanje in razvoj manjšinskih jezikov Sredozemlja, bo od 26. do 28. avgusta gostovalo v Podbones-cu. Benečijo so zbrali za svoje letno zasedanje, ki bo potekalo v podboneški občinski dvorani. Cilj pobude je oceniti stanje posameznih manjšin, utrditi mrežo in obenem preveriti možnost razvijanja skupnih projektov z evropskimi finančnimi sredstvi.
V ta okvir sodi tudi seminar, ki bo v sredo, 28. avgusta ob 16. uri le v Podbonescu na temo »Stanje informacijskih medijev v manjšinskih jezikih«. Na njem bodo sodelovali člani združenja Sardinec Diego Corraine, sicer odgovorni urednik časopisa Eja, jezikoslovec, profesor na Univerzi v Barceloni in oče standardizacije furlanskega jezika Katalonec Xavier Lamuela, prof. malteške univerze Joseph M. Brincat, Berber Mohamed Tilmatine profesor na univerzi v Cadizu, William Cislino, ravnatelj deželne agencije za furlanski jezik Ar-
lef ter predstavniki slovenskih (Novi Matajur, Dom, Novi Glas in Primorski dnevnik) in furlanskih časopisov (Patrie dal Friul, Il Diari, La-dins dal Friul, La vita cattolica, Il Friuli, Voce isontina). Prisotni bodo tudi Ladinci iz doline Fassa v pokrajini Trento, ki izdajajo časopis La Usc di Ladins.
Gostje združenja Rolemed se bodo seveda seznanili tudi s slovensko manjšinsko skupnostjo v videmski pokrajini, saj bodo jutri obiskali dvojezično šolo v Špetru ter uredništvi Doma in Novega Matajurja v Čedadu.
V tridnevni program bivanja v Benečiji, ki ga je priredil Inštitut za slovensko kulturo v sodelovanju s furlansko agencijo Arlef in mrežo Rolemed ter pod pokroviteljstvom občine Podbonesec, so vključili v torek, 27. avgusta ,obisk v Ljubljani, kjer bodo obiskali Center za slovenščino kot drugi jezik na ljubljanski univerzi, in v Kopru, kjer se bodo srečali s predstavniki italijanske narodne skupnosti. (NM)
Pred 35 leti prvi TV prenos z vrha Triglava
MOJSTRANA - Ta mesec mineva 35 let, odkar je takrat še TV Ljubljana uspel prvi neposredni televizijski prenos z vrha Triglava. Projekt Triglavski TV teden je zajemal prenose iz Bohinja, s Kredarice in z vrha Triglava, finale pa je doživel z neposrednim prenosom proslave ob 200. obletnici prvega pristopa na najvišji vrh Julijskih Alp. Projekt je bil tako tehnično kot logistično za tiste čase dokaj zahteven. Na Kredarico so morali namreč spraviti okrog 600 kilogramov opreme, nato pa še okrog 150 kilogramov na sam vrh Triglava
Potresni sunek severno od Barcisa
PORDENON - Včeraj ob 15.59 so na Pordenonskem ter v sosednjih pokrajinah zaznali močan potresni sunek. Državni inštitut za geofiziko in vulkanologijo je nekaj minut pozneje sporočil, da je imel potres z močjo 3,6 stopnje po Richterjevi lestvici epicenter štiri kilometre severno od Barcisa, 9,2 kilometra pod zemeljsko površino. Župani z območja Valcel-line so takoj obvestili prostovoljce civilne zaščite, preplašeni domačini so tekli na ceste, informacij o morebitni škodi pa včeraj ni bilo.
SEŽANA - Od jutri do četrtka
Kosovelov dom vabi na vrsto zanimivih kulturnih dogodkov
SEŽANA - Po poletnem premoru spet odpira vrata sežanski Kosovelov dom. začetek sezone bo posvečen prazniku občine Sežana s 1. Festivalom na Stengah, ki bo potekal od jutri do četrtka v amfiteatru Kosovelovega doma, v primeru slabega vremena pa v domu samem.
Jutri ob 21. uri se bo tako začel 1. Pesniški slem je poetičen stil, ki se je razvil z namenom živega nastopanja pred publiko in v tekmovalni areni. Pred občinstvom bodo pesniki recitirali svojo poezijo a tokrat drugače. V tekmovalnem duhu, dovoljena pa je tudi uporaba različnih predmetov (kostumov, glasbil, orodja ...). Njihove nastope bo ocenjevala tričlanska žirija, ki jo bodo sestavljali pisatelj in režiser Marko Sosič, pesnica, direktorica Kosovelove knjižnice Sežana Magdalena Svetina Terčon in dijakinja Eva Slopek, zmagovalka 13. Mlade Vilenice 2013 v najstarejši starostni skupini. V torek ob 21.uri bo koncert Dua Bakalina, ki po dobrih treh letih delovanja predstavljata svoj tretji album. V sredo bo nastopila gledališka skupina Kulturnega društva Brce Gabrovica pri Komnu s komedijo Mira Gavrana Vse o ženskah v režiji Minu Kjuder in Ser-geja Verča. Festival na Stengah se bo zakljucil v četrtek ob 21. uri s koncertom brazilske pevke Denise Dantas, ki od leta 2005 živi v Trstu in nastopa po Evropi kot solistka v različnih zasedbah. Denise nam na odru z odprto energičnostjo pričara vso barvitost Bahije, ki je med brazilskimi pokrajinami najbolj prežeta z afriško kulturo.
MONOŠTER - Letos že 43. srečanje, ki ga izmenično prirejajo SPZ na Koroškem, ZSKD, KC Vuzenica in KD Monošter
Likovna kolonija mladih
MONOŠTER - V tednu od 11. do 17. avgusta se je v Monoštru odvijala 43. Likovna kolonija mladih, ki jo vsako leto v tem času izmenično prirejajo Slovenska prosvetna zveza na Koroškem, Zveza slovenskih kulturnih društev v Italiji, Kulturni center Vuzenica v Sloveniji in Kulturno društvo v Monoštru na Madžarskem. Letošnje pobude se je udeležilo šestnajst mladih iz štirih dežel. Udeleženci so bili stari od 10 do 15 let in so stanovali v hotelu Lipa v Monoštru, kjer so se tudi odvijale delavnice. Trije mentorji so se učili oblikovati posode in predmete iz gline, mlade likovnike so učili tudi slikati krajinske panorame in v tretji skupini so se ukvarjali s snovanjem ter snemanjem animiranega filma. Iz naše dežele je sodelovalo šest otrok, ki jih je spremljal Štefan Turk.
Udeleženci oziroma udeleženke kolonije so se dopoldne izobraževali po delavnicah, popoldne pa so se udeležili različnih dejavnosti. V nedeljo so si ogledali film Porabje nekoč in danes ter izbor fotografij 39. Likovne kolonije mladih v Monoštru. V ponedeljek je bil na vrsti obisk vasi Andovci in kopanje v termah. V torek so si udeleženci kolonije naj-
prej ogledali uredništvi Radia Monošter in časopisa Porabje, nato pa se udeležili sprehoda po Mo-noštru in si ogledali mestno baročno cerkev; zvečer pa so vsi skupaj pekli koruzo.
V sredo pred kosilom so se otroci v Slovenskem domu v Monoštru soočali z deli slikarjev, ki so nastala pred kratkim na 12. Mednarodni likovni koloniji. Istega dne se je vršil izlet v bližnjo slovensko vas. Gornji Senik, kjer so si ogledali Kuharjevo spominsko hišo ter se udeležili delavnice petja in pletenja koruznega ličja; zvečer pa je bila na sporedu gledališka predstava. V četrtek so se udeleženci kolonije najprej preizkusili na rokodelski delavnici, kjer so pripravili izdelke iz koruznega ličja in papirnate rože, nato pa obiskali vasici Števanovce in Verico.
Likovna kolonija se je končala v soboto. Mladi udeleženci so za goste pripravili razstavo svojih izdelkov in tudi zaključno prireditev. Vse prisotne, mlade likovnike, njihove starše in goste, med katerimi sta bila tudi prvi in glavni pobudnik teh likovnih kolonij Janez Gobec z ženo in predsednik ZSKD Igor Tuta, je pozdravil predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnok. Pohvalil je mlade za
Letošnje pobude se je udeležilo šestnajst mladih iz štirih dežel v starosti od 10 do 15 let
njihovo zavzetost in sodelovanje pri raznih dejavnostih, pohvalil je tudi njihovo zanimanje za slovensko manjšino na Madžarskem in predal besedo predstavniku osnovne šole iz Vuzenice v Sloveniji,
ki bo čez leto dni gostila naslednjo mednarodno likovno kolonijo. Mladi udeleženci iz štirih držav so ob koncu zapeli dve pesmi v tamkajšnjem slovenskem narečju.
/
KULTURA	Nedelja, 25. avgusta 2013 3
LIKOVNA UMETNOST - Jutri slavi 95. rojstni dan
Slikar Bogdan Grom -umetnik, ki združuje
V Devinščini rojeni slikar in kipar že pol stoletja živi v ZDA
Nekdanja ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak je sredi decembra 2012, na odprtju velike razstave v Skladišču idej na tržaškem nabrežju, dejala, da spada Bogdan Grom med tiste velike slovenske ustvarjalce, ki znajo s svojim umetniškim delom povezovati narode. In v isti sapi ocenila, da imamo v Trstu prav poseben zrak, če sta se tu rodila ustvarjalca, ki sta tudi po devetih desetletjih življenja polna bistrega duha in ustvarjalnosti - Bogdan Grom in Boris Pahor. Prav posebna usoda je hotela, da sta se oba rodila istega dne, 26. avgusta, pa čeprav s petletnim razmahom.
Slikar Bogdan Grom slavi jutri 95. rojstni dan. Rodil se je namreč leta 1918, ob koncu prve svetovne vojne, v Devinščini nad Trstom. Smisel za lepoto in ljubezen do domače zemlje mu je posredovala mama, oče, ki je kot bančni ravnatelj delal tudi v Ljubljani, Subotici in Zagrebu, je podpiral umetnike in ga vodil po razstavah. Selitev v razna jugoslovanska mesta je mlademu Bogdanu omogočila, da se je seznanil z različnimi okolji, jeziki in veroizpovedmi. Ta tankočutnost mu je kasneje, ko ga je pot zanesla v Združene države Amerike, na primer omogočila, da je enega svojih pomembnih ciklov posvetil Indijancem.
Navezanost na domače kraško okolje pa je ena od stalnic njegove
dolge življenjske poti, ki ga je po fašistični aretaciji in zaprtju v koro-nejskem zaporu vodila na likovno akademijo v Perugio, po kapitulaciji Italije pa v Benetke, kjer je leta 1944 tudi diplomiral. Razstavljati je začel leta 1949, ko je v tržaški galeriji Škorpijon sodeloval na skupinski razstavi novega vala slovenskih umetnikov.
Živel, ustvarjal in izpopolnjeval se je v različnih mestih, na primer v Beogradu, Munchnu, Parizu, Pragi.
Specializiral se je v uporabni umetnosti. Nekaj let je poučeval risanje na ptujski gimnaziji in slovenskem učiteljišču v Trstu, od leta 1957 pa s poučevanjem nadaljeval v ZDA, kjer se je nato posvetil izključno ustvarjanju; v Engelwoodu (New Jersey) živi še danes.
V prvi fazi svojega ustvarjanja je preizkušal razne tehnike, imel realistične prijeme in bil motivno vezan na pokrajino in figuro; veliko se je
posvečal tudi ilustracijam. Po selitvi v ZDA so ga očarali izrezanke, kiparstvo, tapiserije; oblikoval je predvsem v bronu, jeklu, steklu. Njegovi
vitraji in mozaiki krasijo ameriške palače, trge, cerkve, nakupovalna središča.
Bogdan Grom, ki preko spleta redno prebira tudi naš dnevnik, je ohranil trdne vezi s Tržaško, kamor se redno vrača. Decembra lani je prisostvoval odprtju že omenjene razstave, ki mu jo je Pokrajina Trst priredila v Skladišču idej; na ogled je bilo preko sto del, razstavo si je ogledalo tri tisoč ljudi. Junija letos je upravi Marie Terese Bassa Poropat podaril delček tiste razstave, natančneje petindvajset del različnih formatov. »Vedno sem smatral, da ne delam za sebe, ampak, da bo vse, kar naredim, nekega dne pripadalo drugim. Vesel sem, da bo izbor mojih del odslej v Trstu,« nam je takrat dejal vselej vitalni umetnik. Dela so začasno v palači Galatti, v prihodnje pa naj bi bila dostopna širši javnosti.
Prijazni umetnik je takrat izrazil tudi željo, da bi dočakal 120 let, saj mu fantazije in načrtov ne manjka, dokončati pa bi želel še marsikatero že zastavljeno delo. Njegovi želji se iz srca pridružujemo tudi mi. (pd)
GLASBA - V Milanu
Nine Inch Nails in System of a Down v torek in sredo
Naslednji teden se bo Milan spremenil v prestolnico alternativne glasbe. Privrženci alternativnega metala in roka že mesece pričakujejo prihod znamenitih ben-dov Nine Inch Nails in System of a Down. Najprej bodo prišli na vrsto ljubitelji ameriško-ar-menske zasedbe System of a Down, ki bo nastopila v torek zvečer na območju sejmišča v mestecu Rho pri Milanu. Naslednji večer pa se, po štirih dolgih letih, na svetovno glasbeno sceno vrača Trent Reznor s svojim bendom Nine Inch Nails.
System of a Down, skupina, ki je v drugi polovici devetdesetih in do leta 2006 veljala za eno izmed najboljših alternativnih metal zasedb bo torej nastopila v torek. Bend, ki ga že od samega začetka vodi karizmatični pevec Serj Tankian, se je pred dvema letoma vrnil na glasbene odre. V Rhoju bodo fantje nastopili v sklopu krajše poletne glasbene turneje, tokrat pa jim bodo občinstvo segreli domačini Lacuna Coil, nato pa še ameriška alternative metal zasedba Deftones. Koncerti se bodo začeli ob 18. uri, za vstopnico pa boste morali odšteti okrog 70€.
Glasbeni adrenalin bo ostal na višku tudi naslednji večer, saj bo samo nekaj kilometrov stran in sicer v športni palači Mediolanumforum nastopil legendarni »industrial metal« bend Nine Inch Nails. Bend se po štiriletni pavzi vrača na mednarodno glasbeno sceno z novo ploščo Esitation Marks, ki bo izšla prve dni septembra. Lider in pevec Trent Reznor in ostali bodo torej prav gotovo postregli tudi s čisto novimi komadi. Ob 20. uri bodo najprej nastopili člani benda Tomahawk, ki ga vodi sloviti Mike Patton. Vstopnice za glasbeni »big event« nihajo med 40 in 50€, podrobnejše informacije o obeh koncertih pa so na voljo na spletnih straneh www.livenation.it in www.ticketone.it.
R.D.
Trent Reznor
BENETKE - Beneška Mostra od 28. avgusta do 7. septembra
Najbolj »slovenska« doslej
V konkurenci za leva prihodnosti dva slovenska koprodukcijska filma - Med producenti tudi goriška Transmedia - Zoranova osmica na Lidu
Ena značilnih osmic, o katerih dan za dnem beremo v rubriki Mali oglasi, bo od prihodnjega tedna odprta tudi na beneškem Lidu. Tokrat za to ne bodo poskrbeli kraški vinogradniki, temveč goriška producentska hiša Transmedia, ki bo na 70. Beneški Mostri prvič prisotna v sklopu Tedna kritike in to s filmom Zoran il mio nipote scemo (Zoran moj nečak idiot) v režiji Mattea Oleotta.
Značilno frasko bodo goriški producenti postavili v bližino festivalskega dogajanja. »Hiša Zoran«, kot so poimenovali osmico, bo ponujala vino, sir, pršut in druge pridelke, ki jih bodo dali na razpolago nekateri sponzorji. Osmica na Lidu pa ne bo prva osmica »na tujem«; enaka pobuda je namreč zaživela že maja v Cannesu, ko je inačica kraške tradicije delovala čisto blizu slavne Croi-sette. V osmici na Lidu pa ne bo samo prostor za zabavo in sprostitev, temveč bo predvsem kraj za srečevanje in izmenjavo podatkov med producenti,
režiserjem in tujimi distributerji, ki naj bi Oleot-tovo delo odkupili in ga predvajali v tujini.
Sedemdeseta beneška Mostra se bo namreč zapisala v zgodovino kot mednarodni filmski festival, z najštevilnejšo slovensko prisotnostjo. Med 28. avgustom in 7. septembrom bodo na Lidu predstavili kar tri filme pri katerih sodeluje slovenska produkcija.
Med šest filmov, ki so jih selektorji izbrali, v izboru štiristotih prvencev, sta se uvrstila kar dva delno slovenska celovečerca, Zoran moj nečak idiot in Razredni sovražnik Roka Bička.
V goriški koprodukciji ob protagonistu italijanskem igralcu Giuseppeju Battistonu nastopa močna slovenska avtorska ekipa: Rok Prašnikar, Peter Mu-sevski, Marjuta Slamič in Jan Cvitkovič. Za scenografijo je poskrbel Vasja Kokalj, za kostume Emil Ce-rar. Ob slovenskih pa sodelujejo tudi italijanski igralci kot so Roberto Citran, Ariella Reggio, Riccardo Ma-ranzana in drugi.
Zoranova osmica - smer Lido, kažeta Oleotto (prvi z leve) in producent Igor Prinčič (tretji z leve)
Oloetto je film posnel na območju Gorice in Nove Gorice.
Ob produkciji Transmedie je film nastal s sodelovanjem Staragare in Slovenskega filmskega centra, FVG Film Commission, Viba filma, MiBaca in evropske Eurimages.
Zgodba pripoveduje o arogantnem Paolu, štiridesetletnem zafrustriranem in debelem možakarju, ki dela kot kuhar v domu za ostarele, večino časa pa preživlja v gostilni pri Guštinu. Nekega dne se v njegovem življenju pojavi čudaški nečak Zoran. Po smrti tete je nerodni Paolo edini sorodnik, ki lahko poskrbi zanj ...
Ob Oleottovem delu bo prav tako v sklopu Mednarodnega tedna kritike še drug slovenski prvenec, Razredni sovražnik, Roka Bička, mladega avtorja iz Novega Mesta, ki je scenarij napisal ob sodelovanju Janeza Lapajneta in Nejca Gazvode. V glavnih vlogah nastopajo Igor Samobor in devet mladih srednješolcev. Ob njih še Nataša Barbara Gračner, Tjaša Železnik, Maša Derganc in Robert Prebil.
Zanimivo, da se bosta šestintridesetletni Oleotto in osemindvajsetletni Biček potegovala za leva prihodnosti, nagrado za najboljši prvenec beneškega filmskega festivala, ki ga je pred dvanajstimi leti prejel prav Jan Cvitkovič.
In prav Cvitkovič bo tretji slovenski gost letošnje beneške Mostre, saj ga je najstarejši filmski festival na svetu povabil, da sodeluje pri projektu Benetke 70, s katerim bodo na Lidu praznovali okrogli jubilej. K soustvarjanju filma so ob tej priložnosti povabili več kot 70 priznanih filmskih avtorjev z vsega sveta. Vsak v Benetkah že nagrajeni režiser je posnel 90 sekund dolg prispevek na skupno temo - prihodnost kinematografije. Tudi Cvitkovičevo delo je nastalo v koprodukciji goriške Transmedije.
Skupinski film, pri katerem sodeluje Cvitkovič, bo predstavljen že prvi dan, 28. avgusta, ob 22.15. Bič-kov Razredni sovražnik, bo na sporedu v petek, 30. avgusta, ob 14. uri, Oleottovo delo Zoran moj nečak idiot, pa v torek, 3. septembra, ob 14. uri. (Iga)
/
TRST	Nedelja, 25. avgusta 2013	7
/¿Primorski Trst
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
48. DRAGA 2013 IN 23. DRAGA MLADIH - Pogovor s Sergijem Pahorjem in Jernejem Ščekom
Zvestoba tradicionalnim temam Pri mladih generacijska zamenjava
Od petka do nedelje - Draga: od novih izzivov za šolo do krize Zahoda, Cerkve in Slovenije - Draga mladih o novih medijih
Študijski dnevi Draga 2013, ki bodo od prihodnjega petka, 30. avgusta, do nedelje, 1. septembra, potekali v parku Fin-žgarjevega doma na Opčinah, se v svoji osnovi ne oddaljujejo od ustaljenih tem, ki obravnavajo splošno družbeno problematiko ter še posebej vprašanji slovenstva in krščanstva. Letos se bo teh problematik Draga lotila v času, ko zahodni svet doživlja velike spremembe, v slovenski družbi in Cerkvi pa dobesedno vre. Ob tradicionalni Dragi pa bo tudi letos potekala Draga mladih, kjer je skupina, ki je to pobudo zagnano vodila, odrasla in prepustila organizacijo drugim, ki skušajo ohraniti določeno kontinuiteto. To človek izve iz pogovora s predsednikom Društva slovenskih izobražencev (glavnega organizatorja Drage) Sergijem Pahorjem ter Jernejem Ščekom iz društva Mladi v odkrivanju skupnih poti, ki skupaj z ljubljansko Socialno
Jernej Šček
kroma
akademijo in koprskim središčem Rotunda soorganizira Drago mladih.
Šola pred preizkušnjo
Draga 2013 se bo v petek začela s srečanjem na temo Novi izzivi za manjšinsko šolo, na katerem bodo govorili predsednica sklada Libero in Zora Polo-jaz Vlasta Polojaz, raziskovalka na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani Sara Brezigar in ravnatelj Večstopenjske šole Sv. Jakob Marijan Kravos. Organizatorji so želeli posvetiti to srečanje šolstvu spričo velikih sprememb, ki jih le-ta doživlja predvsem na področju narodnostnega sestava šolske populacije, zato je treba po mnenju Sergija Pahorja šolo usposobiti, da bo odgovarjala novim potrebam: »Če so v razredu otroci slovenskih staršev v manjšini, se boš moral potruditi, da bo večina otrok (ki prihaja iz neslo-
venskih oz. narodnostno mešanih družin, op.p.) prišla na raven znanja, ki ga imajo slovenski otroci,« pravi Pahor, ki drugače meni, da je slovenska šola namenjena slovenskim otrokom, čeprav se ne sme zapirati vase, ampak je treba poskrbeti, da se vsi predmeti poučujejo v slovenskem jeziku. Zato je treba usposobiti učne moči oz. od italijanskih oblasti doseči okrepitve predvsem v osnovnih šolah in vrtcih.
Zaton zahodne civilizacije?
Dragino sobotno predavanje na temo Kdor visoko leta, nizko pade bo oblikoval pisatelj Evald Flisar, ki je prepričan, da zahodna civilizacija propada ter da bodo tretji svet in vzhodne kulture preplavile Evropo. Do določene mere mu lahko pritrdimo, meni Pahor, ki to utemeljuje tudi z večjo rodnostjo tujcev v Sloveniji in Italiji, po drugi strani zdaj zahodna civilizacija plačuje davek zaradi kolonialne politike in vsiljevanja svoje kulture drugim, je prepričan predsednik DSI, za katerega bo to izzivalna tema.
Nezvestoba načelom koncila
Čeprav slovensko Cerkev v tem času pretresajo afere, Pahor upa, da bodo pri nedeljskem dopoldanskem predavanju ostali pri napovedani temi, ki se glasi Cerkev na razpotju - 50 let potem, kjer se bo duhovnik in kolumnist Branko Cestnik posvetil Drugemu vatikanskemu koncilu. Problem slovenske Cerkve namreč niso toliko afere kolikor nezvestoba svojim načelom, izrečenim na koncilu, ki je pomenil velikanski korak naprej na področju dialoga z drugače mislečimi, meni Pahor. Cerkev je dejansko ostala na svojih prejšnjih položajih, kar je tudi posledica tega, da se pri verski vzgoji mladih ostaja pri otročjem dojemanju razlage svetega pi-
V park openskega Finžgarjevega doma se prihodnji konec tedna vračajo tokrat že 48. študijski dnevi Draga 2013
kroma
sma in ni postopne rasti, ki pa zahteva veliko znanje.
Slovenija zamudila priložnosti
Drago 2013 bo v nedeljo popoldne sklenilo predavanje urednika spletnega ma-gazina Časnik.si Aleša Maverja na temo Slovenija pred ponavljanjem razreda, ki bo posvečeno gospodarski in moralni krizi v Sloveniji. Sergij Pahor je namreč prepričan, da je Slovenija v dvajsetih letih po demokratizaciji zamudila veliko priložnosti, da bi se razvila v sodobno, moderno in pluralistično družbo, saj se je hotelo urediti neko kontinuiteto s prejšnjim totalitarnim režimom, ki je ustvaril blagostanje na račun politične in medijske svobode. Demokratizacija se je tudi razvila zelo naglo in ni bilo normalne politične rasti, zato ima Dra-
ga nalogo, da pospešuje razmišljanje tudi v tem smislu, pravi predsednik DSI.
Organizatorji Drage bodo v nedeljo tudi počastili pisatelja Borisa Pahorja ob njegovi stoletnici ter podelili drugo Peter-linovo nagrado: tudi letos sta nagrajenca dva, imen pa organizatorji za zdaj ne želijo dati v javnost. Nedeljsko mašo za udeležence študijskih dni bo daroval upokojeni ljubljanski nadškof Alojz Uran.
Avtobus iz Ljubljane
23. Draga mladih bo letos posvečena pastem in priložnostim novih medijev in socialnih omrežij. Tema ni presenetljiva, je pa premišljena, pravi Jernej Šček, ki je že drugo leto zapored med glavnimi organizatorji pobude, ki se bo dejansko začela že v petek v prostorih Socialne akademije v Lju-
bljani, osrednje dogajanje pa bo vsekakor v soboto dopoldne na Opčinah, kjer bo najprej predaval sociolog in strokovnjak za digitalne tehnologije Bojan Amon, ki bo podal analizo s sociološkega, psihološkega in ekonomskega vidika, zatem pa bodo udeleženci prisluhnili pričevanjem oseb, ki se z digitalno tehnologijo ukvarjajo poklicno. Tako bodo govorili urednik spletnega portala Slomedia Darko Bradassi ter mlada podjetnika Uroš Grilanc in Sara Terpin, ki se ukvarjata z digitalno ponudbo in spletnimi storitvami. Ob tej priložnosti bo avtobus iz Ljubljane pripeljal skupino mladih iz Slovenije, ki se bodo najprej udeležili Drage mladih, sledil bo voden ogled Trsta s poudarkom na slovenskem utripu tega mesta.
Ivan Žerjal
PROMET - Od Proseka do Moščenic 16-kilometrski zastoj
Zelo vroča sobota
Tudi ta konec tedna mineva v znamenju zelo gostega prometa, na Tržaškem je bil včerajšnji dan eden najbolj napornih v tem poletju. Iz Hrvaške in Slovenije se je vračalo ogromno vozil, ki so napolnila tukajšnje prometnice, pri avtocestnem razcepu pri Palmanovi pa ustvarila velik prometni zamašek v »sodelovanju« z vozili, ki so prispela iz Avstrije. Tam so nastali zastoji, dolgi od 11 do 17 kilometrov.
Vstopna cestninska postaja avtoceste A4 pri Moščenicah je bila ves dan pod udarom, hudo je bilo predvsem zjutraj in pozno popoldne. Na tržaškem avtocestnem priključku se je v smeri proti Benetkam vseskozi vila kolona vozil, ki se je najbolj podaljšala popoldne. Jutranji zastoj je bil po podatkih prometne policije dolg štiri kilometre, ob 15. uri pa komaj kilometer, nato pa so se težave zelo hitro stopnjevale. Iz Slovenije se je pripeljalo veliko število vozil s turisti, ki so se vračali domov ter delavci iz držav jugovzhodne in vzhodne Evrope, ki so se ob koncu dopusta vračali na zahod. Ob 17.30 je pred Moščenicami (proti Benetkam) čakala že 16-kilometrska kolona, ki je segala do Proseka, zvečer pa se slika ni preveč hitro izboljšala.
Popoldanski promet med Bazovico in Trstom
kroma
Po podatkih avtocestnega podjetja Autovie Venete, ki upravlja avtocesto A4, se je skozi cestninsko postajo pri Moščenicah med polnočjo in 15. uro včeraj peljalo 20.308 vozil proti Be-
netkam ter 11.487 proti Trstu. Pri Pesku, Bazovici in križišču med nekdanjo Trbiško cesto ter Cesto za Bazovico, kamor se pripeljejo vozila z Reke oziroma iz Dalmacije, je bil promet
zjutraj in pozno popoldne gost, čeprav večjih težav po navedbah tržaške občinske policije v resnici ni bilo. Do pravih zastojev je prišlo le občasno, promet je bil v glavnem tekoč.
/	TRST
Nedelja, 25. avgusta 2013
7
KRAŠKA OHCET - Poročni obred ob 10. uri v cerkvici na Tabru
Po sinočnjem prevozu bale
danes višek letošnje ohceti
Pred današnjim osrednjim dogodkom na Tabru je sinoči na Kraški ohceti nevestina bala varno prispela na ženinov dom. Skupina mladih »balarjev« je s starodavnim vozom ob petju in zvokih harmonike srečno prispela s Cola v Kraško hišo v Repnu.
Na čelu sprevoda je tudi letos stal Ivan Žiberna iz Merč, ki že vrsto let skrbi za mogočno volovsko vprego in voz, na katerem je naložena bala. Zanjo so v prvi vrsti odgovorni mladi domačini ali balarji. Vloga balarja jim je v posebno čast, zato se ob tej priložnosti poimenujejo kar po starodavnih domačih imenih. Ti so bili letos Joh'n (Martin Re-becchi), Dolfo (Mitja Briščak), Ludve (Damijan Milič), Bine (Gabriele Calzi), Janko (Jan Skabar) in Nine (Erik Briščak). Z velikim prizadevanjem so voz natovorili pri Stršinovih na Colu, kjer sta vlogo nevestine matere in očeta prevzela Silvana Petaros in Igor Grilanc. Fantje so se nato spustili v Repen, kjer sta jih pričakovala ženinova stara mati (Nataša Škrk) in oče (Gianni Soban).
Komaj jim je oče odprl stara vrata repenske domačije, so fantje lahko poskrbeli za dokončno pretovoritev bale. Na skrinji je sedel tudi mali Jakob Terčon, ki je v Kraški hiši predal preplašeno kokoš.
Po koncu dela je balarje seveda pričakala nagrada, kjer so ob pitju vina iz keramične majolike zapeli priljubljeno istoimensko pesem in si z glave na glavo med glasnim vzklikanjem ritmično predajali svoje črne klobuke.
Tudi sinočnji številni obiskovalci, ki so se med tem lahko naužili glasbe mladih Kraških muzikantov, so lahko spremljali prizor preko velikega ekrana na re-penskem Placu.
Lepo obiskani kioski in okoliške osmice so te dni zadovoljile pričakovanje prirediteljev, današnji dan pa bo iz vremenskih razlogov gotovo bolj zahteven. Kljub slabšim vremenskim napovedim še vedno vabijo noše in z njimi spremstvo harmonikarjev, da na čim boljši način popestrijo dogajanje ob višku letošnje izvedbe ohceti.
Poročni obred se bo začel ob 10. uri v cerkvici na Tabru, nato pa se bodo no-voporočenca, svatje in noše podali proti Repnu, kjer bo ob 12.30 v Kraški hiši še predaja neveste.
Na avtobus s 30 kg ukradenega bakra
V	petek dopoldne so karabinjerji z mestnega poveljstva v Ulici Hermet kazensko ovadili 34-letnega M. D., rojenega v Bosni in s stalnim bivališčem v Trstu. Moški se je z linijskim avtobusom peljal iz Trsta v Koper, s sabo pa je imel prav posebno prtljago - 87 bakrenih palic, skupaj težkih 30 kilogramov. Tovor je vreden približno 250 evrov, najverjetneje pa izhaja iz kake tatvine. Karabinjerji so moškega ovadili, baker pa zasegli.
Četverica kradla pri Upimu in OVS
V	bližini Drevoreda XX. septembra so karabinjerji iz Ul. Hermet v petek popoldne osebno preiskali štiri sumljive moške. Romunski državljani, stari od 24 do 41 let, so skrivali za 200 evrov ukradenih oblek in kozmetičnih izdelkov, ki so jih malo prej ukradli v trgovinah Upim in Ovies-se. Vse štiri so ovadili na prostosti.
Na Colu in v Repnu je bilo tudi sinoči živahno
korma
Nato pa se bo začelo rajanje, ki ga ne sme pokvariti niti dež, ki bo najbrž zmotil letošnjo prireditev. Toda »zdravilo« proti dežju so našli številni osmičarji, ki so na dvoriščih osmic namestili šotore za goste, na Placu pa so celo poskrbeli za večji šotor, ki sprejme do 300 ljudi. (Mar)
Moja l~j9jt
Kraška ohcet
Kraška ohcet predstavlja tudi lepo priložnost za zanimive fotografske posnetke. Kakšna je vaša kraška ohcet? Kako jo doživljate? Pošljite nam svoje fotografije na spletno stran www.primorski.eu ali na elektronski naslov tiskarna@primorski.eu. Najzanimivejše posnetke bomo objavili na naši spletni strani.
RAI z oddajami ob Pahorjevi stoletnici
Jutrišnji visok življenjski jubilej pisatelja Borisa Pahorja bodo počastili tudi slovenski deželni programi RAI. Nocoj ob 20.50 bodo na RAI3/Bis predvajali dokumentarec Tatjane Rojc »Boris Pahor: Pisatelj onkraj senc«, (ponovitev bo v četrtek). Jutri ob 20. uri bo na sporedu neposredni prenos slovesnosti iz SNG Opera in Balet Ljubljana, informativni dnevnik pa bo zato na sporedu ob 21. uri. V četrtek ob 19.45 bo na Radiu Trst A oddaja, ki jo je pripravila Loredana Gec, ob 20.30 pa prenos proslave Vse najboljše, Boris Pahor! (iz tržaškega Kulturnega dom). Proslavo bo posnela tudi televizija; posnetek bo na sporedu v nedeljo, 8. septembra, ob 20.50.
WWF za transparentnost v načrtu hitre železnice
Organizacija WWF opozarja, da že nekaj dni krožijo po občinah od Trsta do Furlanske nižine dopolnila, ki jih je k svojemu načrtu o gradnji hitre železnice med Trsom in Ronkami pristavila družba Rete ferroviaria italiana (RFI). »Neverjetno je, da to gradivo ni javno, da bi prebivalci lahko vložili ugovore,« piše v sporočilu deželnega WWF. Na spletni strani okoljskega ministrstva ni nič, to pa je po ocenah WWF »huda kršitev predpisov v zvezi s postopki za izdajo presoje o vplivu na okolje (VIA), ki jo morata prisotjni ministrstvi (za okolje in kulturo) obvezno kaznovati«.
Ljudstvo svobode podpira referendume radikalcev
Predstavniki Ljudstva svobode Paolo Rovis, Claudio Grizon, Lucrezia Cher-maz in Christian Puntaferro so včeraj v dveh urah zbrali sto podpisov v podporo referendumov o pravosodju, katerih pobudniki so radikalci. »Predlogi so v skladu z Berlusconijevo politiko,« menijo. Cilj je pridobiti 500.000 podpisov na državni ravni.
Luigi Pico v Lovatu o »čudežni« gobi reishi
Knjigarna Lovat (v stavbi trgovine Oviesse v Drevoredu XX. septembra) bo jutri ob 18. uri gostila profesorja Lui-gija Pica, izvedenca s področja prehrane. Predaval bo o izjemnih zdravstveno terapevtskih učinkih »čudežne gobe«, ki ji Japonci pravijo reishi. Na Daljnem vzhodu velja za sveto gobo, ki jo že od antičnih časov uporabljajo za zdravljenje različnih bolezni.
ČRNA KRONIKA - Ta teden več tatvin v Repnu (med Kraško ohcetjo) in na Opčinah
Tatovi na Krasu
V teh dneh so se na Krasu zvrstile številne tatvine. Dokler je vreme še toplo in se ljudje dalj časa zadržujejo na prostem (ali pa so še na počitnicah), si tatovi manejo roke. V Repnu so v četrtek zvečer izkoristili Kraško ohcet in obiskali več hiš. Na Opčinah pa sta se v isti ulici v nekaj dneh zgodili dve zelo različni tatvini.
Tatvine v Repnu preiskujejo karabinjerji, ki so tudi poostrili nadzor v repentabrski občini. V četrtek zvečer, ko je vsa vas praznovala kraški par v središču Repna ter na Colu (na programu sta bili fantovska in dekliška), so nepovabljeni gostje vstopili v najmanj tri hiše na zahodnem koncu Repna, na območju, ki ostaja na robu prazničnega dogajanja. Ukradli naj bi zlatnino in denar, ponekod pa v naglici menda niso našli nič zanimivega. Običajno se tatovi v teh primerih zadržijo v hiši le 4 do 5 minut. Po dogodku so bili domačini upravičeno zaskrbljeni in karabinjerji so poostrili nadzor.
Precej nesrečni pa so bili ta teden prebivalci Ulice Santa Fosca na območju Mandrije na Opčinah (med ulicama Carsia in Papaveri). Včeraj smo poročali o uspešni večerni tatvini, ki se je prav tako zgodila v četrtek. Neznanci so izkoristili odsotnost sta-
novalcev in skozi odprto okno zlezli v stanovanje v drugem nadstropju stavbe v Ulici Santa Fosca. Tam so našli in seveda ukradli torbico z zlatnino ter bankovci v skupni vrednosti okrog 5000 evrov. V stanovanje so pozneje prispeli policisti.
Ista ulica pa je bila naslednjega dne, v petek, spet prizorišče tatvine, čeprav precej drugačne. Najverjetneje so jo izvedli drugi storilci. Okrog 35 let stara ženska je že nekaj dni spraševala priletno stanovalko, ali potrebuje postrežnico. V petek dopoldne je spet zagledala gospo, ki je stala na svojem balkonu v prvem nadstropju. Ponovno se ji je ponudila, domačinka pa je njene usluge odklonila. Zgovorna neznanka se je povabila na kavo in upokojenka ji je ustregla. Obiskovalko je posedla v kuhinjo ter jo pozorno opazovala, saj ji ni zaupala. Po kavi se je gostja hvaležno poslovila, domačinka pa je šla pogledat, ali je v stanovanju vse na mestu. V torbici je bil še denar, v spalnici pa ne. V omari je bil tok, v katerem se je običajno skrivala mesečna pokojnina, prazen. Izpuhtelo je 800 evrov: žrtev je poklicala policijo, vendar prepozno. Stanovanje so si ogledali forenziki in kaže, da je imela zli-kovka sodelavca, ki je od zunaj splezal na balkon ter tiho vstopil v spalnico skozi priprta steklena vrata.
6
Nedelja, 25. avgusta 2013
TRST
/
VREME - Letošnje poletje skopo z dežjem
■ •	v	v*
Izjemna susa, vročina in nato burja ter izrazito nihanje temperature morja
To poletje je izjemno skopo z dežjem, še zlasti na Tržaškem, Goriškem in na Krasu. V prvi dekadi avgusta smo bili priča skoraj rekordnim visokim temperaturam. Na postaji v Zgoniku smo 5. avgusta namerili kar 38 st. Celzija, nekoliko nižje pa so bile temperature proti Tržaški obali ob prisotnosti nekoliko bolj hladnega morskega zraka. Tudi na obali v Trstu se je isti dan ogrelo na 34.6 st. C, v notranjih predelih mesta pa celo še bolj.
Poleg maksimalnih temperatur moramo seveda upoštevati, da so bile tudi srednje dnevne temperature zelo visoke, celo nad 30 st. v Trstu dne 5. avgusta. Noči pa so bile izredno tople z minimalnimi temperaturami preko 25 st. C! Le relativna vlažnost zraka je bila precej nizka, kar nam je nekako pomagalo pri prenašanju visokih temperatur.
Te dni so temperature precej prijetnejše. Nadaljuje pa se sušno obdobje kljub vremenski fronti, ki je 20. avgusta prinesla ohladitev, toda le 3 do 8 mm dežja na Tržaškem, kar je izredno malo. (1mm = 1 liter vode na kv. meter).
Statistično gledano je letos od 1. julija padlo izjemno malo dežja, zato se to obdobje za nekatere kraje uvršča med najbolj sušna nasploh. V Trstu je v od 1. julija do 20. avgusta padlo le 22 litrov dežja na kv. meter, v Zgoniku skromnih 35 mm. Ta vrednost je primerljiva in celo manjša kot v vročem in sušnem letu 2003 bodisi za Trst kakor za Kraško pla-
noto. Če malo pogledamo še dlje nazaj po vremenskih arhivih, vidimo, da sta bila julij in avgust zelo sušna tudi leta 2001, 1999, 1983 in 1911. Ob taki suši je vodna bilanca zelo negativna, kar pomeni, da suša izčrpava tudi trajne rastline, trto in sadno drevje.
Temperatura morja v Tržaškem zalivu je v prvi dekadi avgusta dosegla skoraj 30 stopinj, natančneje 5. avgusta 29,5 st. C, kar je absolutno najvišja temperatura morja za mesec avgust. Ob močnejši burji pa se je na veliki šmaren spustila do 18.5 st. C, kar je vrednost, ki se uvršča med najnižje za mesec avgust, podobno kot leta 1995. Kot zanimivost sem zasledil podatek, da je bilo morje ekstremno hladno 20. avgusta 1971, ko se je temperatura vode spustila celo na 14.7 st. C.
Tudi burja je za mesec avgust kar močno pihala, saj je v Trstu 14. avgusta dosegla hitrost 104 km/h, dan kasneje pa 94 km/h, te vrednosti so kar neobičajne za ta poletni mesec. Tudi na Kraški planoti so bile hitrosti burje le za odtenek nižje.
Namen tega članka ni, da bi se spuščal v vremenske napovedi, a kot kažejo vremenske karte, se bo danes sušna situacija nekoliko izboljšala, ker bo deževalo. Dežja se bodo lahko veselili vinogradniki in sadjarji, manj pa nekateri drugi....saj bo ohcet in zadnji avgustovski vikend.
Furio Pieri, OSMER - ARPA FJK
Včeraj danes
Danes, NEDELJA, 25. avgusta 2013
LUDVIK
Sonce vzide ob 6.17 in zatone ob 19.56 - Dolžina dneva 13.39 - Luna vzide ob 21.58 in zatone ob 11.20
Jutri, PONEDELJEK, 26. avgusta 2013
VIKTOR
VREME VČERAJ: temperatura zraka 23,5 stopinje C, zračni tlak 1014 mb ustaljen, vlaga 46-odstotna, veter 10 km na uro vzhodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 22,3 stopinje C.
[13 Lekarne
Danes, 25. avgusta 2013 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00
Ul. Bernini 4, Ul. Felluga 46, Oširek Pia-ve 2, Milje - Lungomare Venezia 3, Op-čine - Proseška ul. 3.
UZagradcu ti je Neža srce ukrala, Du ultarja te je končno prpeljala. Uhd ni miga pustna šala! Valčkp v in polk, bu dns dosti, Iskrene čestitke ob tem dnevu radosti
vama izrekamo vsi pri
PUSTNI SKUPINI PROSEK-KONTOVEL
Vsi pri SKLADU MITJA ČUK čestitajo
Borisu Pahorju
ob pomembnem življenjskem prazniku.
NARODNA IN STUDIJSKA
KNJIŽNICA
iskreno čestita
Borisu Pahorju
za visok življenjski jubilej.
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Bernini 4 - 040 309114, Ul. Felluga 46 - 040 390280, Milje - Lungomare Venezia 3 - 040 274998, Opčine - Proseška ul. 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte od 16.00 do 20.30
Ul. Bernini 4, Ul. Felluga 46, Oširek Pia-ve 2, Milje - Lungomare Venezia 3, Op-čine - Proseška ul. 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Oširek Piave 2 - 040 361655.
Od ponedeljka, 26., do sobote, 31. avgusta 2013 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Trg Liberta 6 - 040 421125, Škedenjska ul. 44 - 040 816296, Bazovica - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Trg Liberta 6, Škedenjska ul. 44, Istrska ul. 18/B, Bazovica - 040 9221294 -samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Istrska ul. 18/B - 040 7606477.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
Jutri v Repnu
Vanka
80 let
slavi.
Vse najboljše ji želimo Nives, Lojzko, Tanja in Sandro
H Čestitke
Na Kraški ohceti stopata v zakonski stan NEŽA in JERNEJ. Sreče in ljubezni jima želi vsa žlahta iz Bri-ščikov.
V mladinskem zboru se letos ba-hamo, saj med nami tudi Kraški par imamo. NEŽI in JERNEJU bomo glasno zapeli, večno ljubezen iz srca zaželeli. Naj vaju naša pesem danes radosti, »živjo ohcet« zdaj kličemo mi! MeMlPZ Trst.
Draga SUSY in GIULIO, vso srečo na skupni življenjski poti vama želi AŠD Breg.
Po Repnu se govori, da IVANKA ČELENDINOVA jutri 80 let slavi. Da bi zdrava, čvrsta in nasmejana naprej ostala ti želijo Marija, Neda, Marta in Nadia.
U Kino
AMBASCIATORI - 11.00, 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Monster University«.
CINEMA DEI FABBRI - 18.15, 21.30 »Violeta Parra - Went To Heaven«; 16.30, 20.00 »La quinta stagione«.
FELLINI - »Kinodvorana je zaprta za dopust«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »L'evocazione - The Conjuring«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Red«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.40, 18.20, 20.00, 21.40 »In another country«.
KOPER - PLANET TUŠ - 15.50 »Bling Ring«; 19.05 »Dvojina«; 18.05, 20.20 »Elizij«; 19.10, 20.10 »Kick Ass 2 3D«; 18.15, 20.50 »Mi smo Millerjevi 3D«; 20.30 »Odrasli 2«; 13.50 »Posasti z univerze«; 21.10 »R.I.P.D. - Urad za pokojnike«; 13.00, 15.10, 17.30 »Smrkci 2«; 14.20, 16.30, 17.00, 18.40 »Smrkci 2 3D«; 13.20 »Tad Jones in iskanje izgubljenega mesta«; 13.40, 16.10 »Turbo«; 14.00 »Turbo 3D«; 16.20, 21.20 »Upokojeni, oboroženi, nevarni 2«.
LJUDSKI VRT - 21.15 »Lo Hobbit - Un viaggio inaspettato«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.40, 20.10 »Monster University«; 18.30 »Turbo 3D«; 22.00 »Wolverine l'immortale«; Dvorana 2: 16.30, 20.15, 22.15 »Kick - Ass 2«; Dvorana 3: 18.20, 21.30 »Open Grave«; Dvorana 4: 11.00, 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Turbo«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
THE SPACE CINEMA - 11.00, 13.15, 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Kick - Ass 2«; 11.00, 13.30, 16.05, 18.40, 21.20 »Wolferine l'immortale«; 10.50, 13.05, 15.20, 17.35, 19.50, 22.05 »L'evocazione - The Conjuring«; 10.45, 13.00, 15.15, 17.35, 19.55, 22.15 »Red«; 10.45,13.00,15.15,17.30,19.45,22.00 »Monsters University«; 12.50, 17.10, 21.30 »Monsters University 3D«; 11.15,13.30,15.40,17.50,20.00,22.05 »Turbo«; 10.50, 15.10, 19.30 »Turbo 3D«.
TRŽIČ - KINEMAX - »Kinodvorana je zaprta za dopust«.
El Turistične kmetije
AGRITURIZEM ŠTOLFA SALEŽ 46 je odprt do 25. avgusta.
Tel. 040-229439
OSMICA BRJE (SLO) 23.8.1.9.2013
Tel.00386-(0)5-7668763
HI Osmice
BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medji vasi št. 7. Tel. 040-208375.
DRUŽINA COLJA je odprla osmico, Sa-matorca št. 21. Tel.: 040-229326.
ERIKA IN ELVIANA sta odprli osmico, Kontovel št. 29. Tel.: 040-225859.
OSMICO je v Mavhinjah 58/A, odprla družina Pipan - Klarič. Toplo vabljeni! Tel.: 040-2907049.
RENZO TAVČAR je odprl osmico v Repnu št. 42. Tel. št.: 338-3916147.
V PRAPROTU je odprta osmica pri Frančkotu in Bobotu Briščak. Tel. št.: 040-200782.
M Izleti
KRU.T obvešča udeležence skupinskega bivanja v Šmarjeških toplicah, da je odhod danes, 25. avgusta, iz Trsta, trg Oberdan (izpred Deželne palače) ob 14. uri, postanek na Op-činah (avtobusna postaja št. 39 na Dunajski cesti) ob 14.15. Prosimo za točnost!
KMEČKA ZVEZA obvešča člane, da Kmetijsko svetovalna služba Sežana prireja v torek, 27. avgusta, strokovno ekskurzijo z avtobusom na 51. Kmetijski sejem AGRA v Gornji Radgoni. Predviden je odhod iz Sežane ob 6. uri. Vpis in informacije na tel. +38631323191, +386-7312 850/851/856, ali na majda.brdnik@go.kgzs.si.
OMPZ F. BARAGA vabi v ponedeljek, 2. septembra, na romanje: Barbana, kjer bo za Goričane in Tržačane skupna sv. maša s procesijo ob 10.30 in Porčinj, kjer se je l. 1855 prikazala Marija slovenski deklici. Vmes bo tudi dobro kosilo. Za vpis in ostale informacije pokličite čim prej tel. št.: 347-9322123 ali 3468222431.
DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira izlet v Makedonijo od 6. do 13. septembra: arheološki ostanki davnih mest in astronomski observatorij, zanimivi samostani z edinstveno zbirko ikon na svetu, obisk poleg ostalega tudi petih največjih mest, naravnih parkov, jezer (med njimi Ohridsko, najstarejše v Evropi), vožnja s čolni v podzemsko jamo, trgatev »grozdobera«, spoznali bomo kulinariko, bogato folklorno izročilo itd. Informacije in prijave na +38670407923 ali dusan.pav-lica@siol.net.
H Prireditve
KONCERT MO INTERCAMPUS IN TABORA MUSICA CREATIVA, ki ga prireja ZSKD v sodelovanju z Zvezo slovenskih godb in JSKD, bodo godbeniki ponovili na Titovem trgu v Kopru danes, 25. avgusta, ob 19. uri. Več informacij na www.zskd.eu.
11.AM: BRANCH PRI NAS - amaterska gledališka predstava v izvedbi Julije Berdon, Maruške Guštin, Valentine Oblak in Helene Pertot; SKD F. Prešeren iz Boljunca vabi na ogled v torek, 27. avgusta, s pričetkom ob 21. uri na dvorišču društvenega bara.
SKD VIGRED vabi v torek, 27. avgusta, ob 20.30 na dvorišče domačije Rebula v Slivnem (v primeru slabega vremena v Štalco v Šempolaju) na koncert dalmatinskih pesmi v izvedbi MoPZ Vesna (iz Križa) in tambura-škega ansambla.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi na 48. študijske dneve Draga 2013 v Parku Finžgarjevega doma na Opčinah pri Trstu (Dunajska cesta 35). V petek, 30. avgusta, bo ob 16.30 okrogla miza na temo Novi izzivi za manjšinsko šolo, sodelujejo dr. Vlasta Polojaz, dr. Sara Brezigar in dr. Marijan Kravos. V soboto, 31. avgusta, bo ob 16.30 predaval Evald Flisar z naslovom Kdor previsoko leta, nizko pade. V nedeljo, 1. septembra, bo ob 9. uri sv. maša, ob 10. uri pa predavanje dr. Branka Cestnika na temo Cerkev na razpotju - 50 let potem; ob 16. uri bo počastitev stoletnice pisatelja Borisa Pahorja in podelitev 2. Peterlinove nagrade. Zaključno predavanje ob 16.15 bo imel dr. Aleš Maver na temo Slovenija pred ponavljanjem razreda.
DRAGA MLADIH 2013: Društvo Mosp prireja debato »Novi mediji in socialna omrežja: med pastmi in priložnostmi« v soboto, 31. avgusta, ob 10.30 v Finžgarjevem domu na Opči-nah v sklopu študijskih dnevov Draga. Toplo vabljeni k sodelovanju!
SKD VIGRED vabi na predstavo »(u)TRI(n)KI«, ki bo v torek, 3. septembra, ob 20.30 v Štalci v Šempolaju. Nastopata Matej Gruden in Iztok Cergol.
DRUŠTVO HERMADA - VOJAKI IN CIVILISTI, Trnovca 15, vabi na ogled razstave »Prva svetovna vojna pri nas« do 15. septembra: sobota, nedelja in prazniki 10.30-13.00 in 17.00-21.00; petek 17.00-21.00. Na ogled je nad 250 fotografij in razglednic, uniform, dokumentov, topografskih kart ter drugih takratnih vojaških in civilnih predmetov. Info na www.hermada.org in 331-7403604.
Loterija 24. avgusta 2013
Bari	52	71	21	89	23
Cagliari	56	01	68	17	87
Firence	08	82	37	29	57
Genova	14	85	17	24	90
Milan	87	41	42	19	16
Neapelj	73	01	83	79	51
Palermo	22	26	10	14	83
Rim	09	74	23	67	83
Turin	76	14	50	89	73
Benetke	83	78	11	06	09
Nazionale	32	56	68	58	34
Super Enalotto Št. 102
1 2 5 27 39	49 jolly 31
Nagradni sklad	8.758.429,88 €
brez dobitnika s 6 točkami	--€
brez dobitnika s 5+1 točkami	-- €
12 dobitnikov s 5 točkami	22.585,10 €
1.479 dobitnikov s 4 točkami	189,85 €
52.992 dobitnikov s 3 točkami	10,41 €
Superstar	14
Brez dobitnika s 6 točkami	-- €
Brez dobitnika s 5+1 točkami	-- €
Brez dobitnika s 5 točkami	-- €
5 dobitnikov s 4 točkami	18.985,00 €
216 dobitnikov s 3 točkami	1.041,00 €
2.754 dobitnikov z 2 točkama	100,00 €
15.368 dobitnikov z 1 točko	10,00 €
28.766 dobitnikov z 0 točkami	5,00 €
r	dnevnik
Tmedia
OGLAŠEVALSKA AGENCIJA
sporoča, da bo v ponedeljek, 26.8., urad v Trstu zaprt.
({¿800.912.775/
Web: www.tmedia.it/primorski E-pošta: primorski@tmedia.it
/
TRST
Nedelja, 25. avgusta 2013
7
9 Šolske vesti
RAVNATELJSTVO LICEJA A.M. SLOMŠKA sporoča, da je nova telefonska številka šole 040-3798900.
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da bo podeljevanje letnih suplenc učnega osebja na slovenskih šolah tržaške pokrajine v četrtek, 29. avgusta, na Nižji srednji šoli Frana Levstika na Proseku, in sicer ob 9.00 za osnovne šole in vrtce ter ob 10.00 za nižje in višje srednje šole.
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je bil razpisan izredni tečaj za pridobitev usposobljenosti za poučevanje, ki velja tudi za slovenske in dvojezične slovensko-italijanske šole. Vse potrebne informacije (pogoji za udeležbo, način prijave, roki itd) so dostopne na www.istruzione.it, in sicer v odloku št. 58/2013 (objavljenem 31. julija) ter v okrožnici z dne 2. avgusta (objavljene 5. avgusta). Za prijavo se morajo kandidati obvezno poslužiti digitalnega postopka POLIS. Rok prijave nepreklicno zapade 29. avgusta.
NA DTZ ŽIGE ZOISA bodo v poletnih mesecih uradi zaprti ob sobotah. Urnik tajništva: 8.30-12.30.
SLOV.I.K. razpis in prijavnica za programe 2013-14, namenjene dijakom in študentom, sta objavljena na www.slovik.org. Izpolnjene prijavnice zbiramo na info@slovik.org do 15. septembra. Informacije: info@slo-vik.org ali tel. 0481-530412 (tor-čet, 10.00-12.00).
S Poslovni oglasi
UGODNO PRODAJAM kvalitetne SMREKOVE PELETE 240 eur/T in BUKOVA DRVA na paletah 130 eur/paleta.
+38651655822
+38631770410
0 Mali oglasi
PRODAM knjige od 1. do 5. letnika zavoda J. Stefana, oddelek za mehaniko. Tel. št.: 040-214537 (v večernih urah).
PRODAM dva para novih črnih ženskih usnjenih čevljev za nošo po ugodni ceni. Tel. 335-5340169.
PRODAM kraško skrinjo, okrašena z rožami (dolžina 2.1m, širina 56, višina 59). Tel. št.: 339-7396098.
PRODAM lovske pse pasme nemški kratkodlaki ptičar z rodovnikom (bracco tedesco). Tel. št.: 3355319333.
PRODAM naramno in naglavno ruto za nošo. Tel. št.: 040-421821 (v popoldanskih urah).
PRODAM pomivalni stroj za kozarce znamke zanussi. Tel. št.: 335-6322701.
PRODAM sliko Enrica De Cillia 1948. Tel. št.: 338-5313529.
PRODAM učbenike za 1. leto humanističnega liceja A. M. Slomšek. Tel. št.: 040-200622.
PRODAM v Prebenegu zazidljivo zemljišče. Tel. št.: 335-6322701.
SEŽANA dvosobno stanovanje 56 kv.m., spalna in dnevna soba, kuhinja, terasa, kopalnica, kletni prostor. Tel. 00386-31-512103.
□ Obvestila
ANED - Združenje bivših deportiran-cev v nacističnih taboriščih obvešča, da bo urad v Ul. Rio Primario 1 v Trstu, zaprt do 31. avgusta.
CENTER OTROK IN ODRASLIH HARMONIJA, skupaj z Občino Trst, organizira animacije za otroke od 2 do 10 let in njihove starše v Vili Sartorio, Ul. Str. di Fiume (vhod v Ul. Modiano 5). Animacija se bo vršila v torek, 27. avgusta, od 17.45 do 19.00. V slučaju grdega vremena animacija odpade. Prost vstop! Informacije na tel. 320-7431637.
SEKCIJA ANPI-VZPI Opčine, Bani, Ferlugi, Piščanci vabi v četrtek, 29. avgusta, na spominsko slovesnost ob 69. obletnici ustrelitve 5 prebeneških kurirk in 4 partizanov. Zbirališče ob 18. uri na openskem pokopališču, odkoder bo povorka krenila do dolinice v Kraški ulici.
KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI (Prosvetni dom - Opčine) obvešča, da bo zaprta do petka, 30. avgusta.
SKGZ obvešča, da je do 30. avgusta odprta od 9. do 14. ure.
SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča, da bosta urada v Trstu in Gorici do 30. avgusta odprta od torka do četrtka.
OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabre-žina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo ludoteka, ki deluje v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra, zaprta do 31. avgusta.
POKRAJINSKI URAD ANPI-VZPI na Trgu Stare Mitnice 15 (Largo Barriera Vecchia) bo avgusta zaprt. Telefonska tajnica in fax bosta redno delovala na št. 040-661088.
SKD GRAD od Banov obvešča, da bo tradicionalni vaški praznik »Pod kostanji« v soboto, 31. avgusta in nedeljo, 1. septembra, ter v soboto, 7. in nedeljo, 8. septembra.
TABORNIKI RODU MODREGA VALA vabijo vse svoje člane, starše in prijatelje na praznovanje 60. obletnice ustanovitve taborniške organizacije, ki bo v nedeljo, 1. septembra, na prireditvenem prostoru kamnoloma v Repniču. Večer s tabornim ognjem se bo začel ob 19.30, sledila bo družabnost. Taborniški srečno!
A.S.D. NK KRAS REPEN IN FC PRI-MORJE vabita na prvi trening ter informativno srečanje sezone 2013/14 za otroke letnikov 2003-2008 na športnem igrišču Rovna na Proseku v ponedeljek, 2. septembra, ob 17.30. Informacije na tel.: 348-2656995 (Mauro), 340-2467782 (Franco), 3346563915 (Giacomo).
AŠD CHEERDANCE MILLENIUM IN ZSŠDI organizirata poletni plesni center »Plesalček« za otroke od 3. do 10. leta v telovadnici OŠ Bevk na Op-činah od ponedeljka, 2., do petka, 6. septembra (urnik: 7.30-17.00). Informacije in prijave: Nastja 349-7597763 ali na info@cheerdancemillenium.com.
UPRAVA OBČINE DOLINA obvešča, da bo v kratkem uvedena služba nadzora v bližini šol za »Dedke redarje«. Občani občine Dolina, stari od 50 do 75 let, z znanjem slovenskega jezika in s psiho-fizičnimi pogoji potrebnimi za opravljanje službe, lahko predložijo prošnjo na občinsko vložišče do petka, 13. septembra. Obrazci za prošnjo so na razpolago na Uradu občinske Policije ali na občinski spletni strani www.sandorligo-dolina.it.
PISANJE POLETNIH DOMAČIH NALOG: Center otrok in odraslih Harmonija, v sodelovanju z Združenjem staršev in otrok osnovne šole Virgil Šček, organizira vodeno pisanje domačih nalog v Nabrežini. Osnovnošolci lahko obiskujejo delavnice od 9. do 12. ure v skupinah: 2. skupina od 26. do 30. avgusta in/ali 3. skupina od 2. do 6. septembra. Informacije in vpis: info@bambinieadulti.org.
OBČINSKA KNJIŽNICA NADA PERTOT v Nabrežini bo zaprta zaradi dopusta do petka, 30. avgusta.
¿PogteSito podjetje
H
OHDIU.VU IL M.H-KI
ALABARDA
na Opčinah, v Boljuncu, v Miljah, v Trstu in v novem uradu v Nabrežini, 97
Tel. 040 2158 318
SOMPD VESELA POMLAD vabi osnovno in srednješolce na poletno glasbeno delavnico »Veselo poletje pri veseli pomladi - vsaka pesem je zgodba...« , ki jo bosta s pevskimi, glasbenimi in ustvarjalnimi dejavnostmi vodila glasbena pedagoga Goran Ruzzier in Regina Parente. Delavnica bo vsak dan od 2. do 6. septembra, od 9. do 16. ure v Fin-žgarjevem domu na Opčinah, Dunajska cesta 39. Vpisovanje in informacije na št. 328-635626 ali 3357869448, na goranruz@gmail.com ali puric1@hotmail.it.
PILATES - SKD IGO GRUDEN obvešča, da se bo vadba pričela v torek, 4. septembra. Urnik: od 18.00 do 19.15 ter od 19.15 do 20.30. Potekala bo tudi ob četrtkih od 17.00 do 18.00 ter od 18.00 do 19.15. Informacije in vpis na tel. 349-6483822 (Mileva).
TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bosta prvi vaji v novi sezoni v sredo, 4., in v petek, 6. septembra, ob 20.45 na sedežu na Padričah. Vabljeni tudi novi pevci in orkestraši. V nedeljo, 8. septembra, ob 15. uri nastop na proslavi v Bazovici.
VADBA JOGE BOLJUNEC - SKD F. Prešeren obvešča stare tečajnike in nove interesente, da v sredo 4., in sredo, 11. septembra, od 18.30 do 20.00 bosta potekali dve brezplačni vadbi joge z učiteljem Goranom Korenom, v društvenih prostorih v prvem nadstropju gledališča F. Prešeren v Boljuncu. Od srede 18. septembra, bomo pa pričeli z redno vadbo in sicer v dveh terminih: od 17.30 do 19.00 začetniki, od 19.00 do 20.30 nadaljevalci.
FOTOKROŽEK TRST80 vabi prijatelje in fotografe naj se udeležijo fotografskega natečaja »4 letni časi v Bazovici«. Informacije in pravilnik na www.trst80.com ali na tel. 3294128363 (Marko).
40-LETNIKI POZOR! Slavnostna večerja s plesom bo v soboto, 21. septembra. Za prijavo in akontacijo se lahko javite v trgovini otroške obutve v Ul. dei Salici 1 na Opčinah, v trafiki v Ul. sv. Nazarija na Proseku ali na tel. št.: 329-8012528.
SPI - CGIL obvešča vse upokojence, da je INPS prestavil rok za predstavitev dohodkov preko modela RED na 31. oktober.
t
Nenadoma nas je zapustila draga mama in nona
Magda (Maddalena) Gregori vd. Krizmancic
Žalostno vest sporočajo
sinova Paolo in Dušan z Rito in priljubljenim vnukom Mitjo, svakinja Ema, sotašča Francesca in ostalo sorodstvo
Iskrena in prisrčna zahvala gospe Jelki za nudeno pomoč.
Pogreb bo v sredo, 28. avgusta, ob 13. uri iz Ul. Costalunga v bazovsko cerkev. Ob 14. uri bo sledila sv. maša in pokop. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.
Bazovica, Trst, 25. avgusta 2013
Pogrebno podjetje Alabarda
Nona, še zadnji poljubček,
tvoj Mitja
t
Zapustil nas je naš dragi
Mario Cobau (Boris)
Žalostno vest sporočajo
žena in sinova ter ostalo sorodstvo
Pokojnik bo ležal v torek, 27. avgusta, od 11.00 do 13.00 ure v mrtvašnici v Ul. Costalunga.
Sledil bo pogreb ob 13.30 uri v cerkvi v Križu.
Križ, 25. avgusta 2013
Pogrebno podjetje Sant'Anna - Nabrežina
ZAHVALA
Maria Salvi vd. Chermaz (Mirka)
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam bili ob strani in počastili spomin naše drage.
Svojci
Pogrebno podjetje Alabarda
ZAHVALA
Skabar Milivoj Vojko
Zahvaljujemo se župniku g. Bedenčiču in g. Leletu, dr. Nevi Danev, pevskima zboroma Kraški dom in SLPZ Doberdob, lovskim družinam Repentabor, Doberdob in Dutovlje, balinarski sekciji un KD Kraški dom, Zadrugi Naš Kras, sekciji VZPI-ANPI Repentabor, govornikoma Marjanu Verši in Egonu Malalanu ter vsem, ki so nam stali ob strani v teh težkih trenutkih.
Svojci
Repen, Gropada, 25. avgusta 2013
Pogrebno podjetje Alabarda
ZAHVALA
Miroslava Prašelj vd. Ferfoglia (Mirka)
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili spomin naše drage.
Družina
Prosek-Devinščina, 25. avgusta 2013
Pogrebno podjetje Sant'Anna - Nabrežina
ZAHVALA
Stanislao Gruden (Stanko)
Zahvaljujemo se vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njegov spomin.
Hvala nabrežinski godbi, njemu zelo priljubljena.
Družina
Nabrežina, 25. avgusta 2013
Pogrebno podjetje Sant'Anna - Nabrežina
26.8.1999	26.8.2013
Ob štirinajsti obletnici smrti
v
Milana Svaba
se ga z ljubeznijo v srcu spominja sin Igor
19.8.2003
19.8.2013
Alfonz Guštin
Z ljubeznijo se ga spominjamo. Žena Mara in sin Egon z družino
25.8.2012
25.8.2013
Giulio Zeriali
Spomin nate je vedno živ.
Družina
26.8.2002
26.8.2013
V našem spominu in pogovorih si vedno prisotna
prof. Mirjam Brajkovič
Starši in sestra z družino
Vižovlje, 25. avgusta 2013
24.8.1997
Dragi
24.8.2013
Valter,
vedno v naših mislih.
Družina
MANJŠINE	Nedelja, 25. avgusta 2013 1 344
OW
APrimorski
r	dnevnik
n ° ki
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu
GORICA-SOVODNJE - V prihodnjih tednih naj bi se v Gregorčičevi ulici začela dela
Z gradnjo zbirnega centra upepeljevalnik »odpisan«
V	Gregorčičevi ulici med Štandrežem in Sovodnjami se bo v kratkem začela gradnja novega zbirnega centra za odpadke. Goriška občina je v minulih mesecih imenovala podjetje, ki mu bo zaupala dela - z 11,28-odstotnim popustom je na dražbi zmagalo podjetje Avianese asfalti iz Aviana -, v prihodnjih tednih pa naj bi po besedah pristojnega občinskega odbornika Francesca Del Sordija že zabrneli stroji. Nov in sodobno opremljen zbirni center, v katerem bodo občani laže in udobneje odlagali kosovne in druge odpadke, bodo gradili približno pol leta, vanj pa bo občina vložila428.000 evrov. Levji delež denarja za ureditev »maksi« ekološkega otoka je goriški občini dodelila dežela Furlanija-Julijska krajina, ostalo pa bodo krili s proračunskimi sredstvi.
V	novem zbirnem centru bo tako kot doslej mogoče oddajati kosovne odpadke, kovinske odpadke, les, zelen odrez, izrabljene akumulatorje, neonske svetilke, odpadno olje, barve, lake, pnevmatike, manjše količine gradbenega materiala in jeklenke, pa tudi plastiko, papir in steklo. Nov zbirni center bo večji od sedanjega (meril bo 4000 kv. metrov), v njem bodo inštalirali sodobnejše naprave za tehtanje odpadkov. Notranji promet bodo reorganizirali in omogočili občanom, da se bodo z avtomobili po rampah lahko pripeljali do točk odlaganja. V zbirnem centru bodo vedno prisotni občinski uslužbenci, ki bodo preverjali tipologijo in težo odpadkov.
»Pogodbo z izvajalcem smo že podpisali, zato bi se morala dela začeti v prihodnjih tednih. Upam, da bo nov center lahko začel delovati prihodnjo pomlad,« je povedal Del Sordi, po katerem bo pred odprtjem novega zbirnega centra prišlo do uradnega zaprtja bivšega upepeljevalnika, ki je tik ob zbirnem centru. Naprava ne deluje že več let, formalno pa se postopek za njeno zaprtje ni še zaključil. Kaj pa namerava občina z zapuščeno sežigalnico? »Za zdaj jo bomo le zavarovali, saj si porušenja in sanacije v tem trenutku ne moremo privoščiti. Potrebovali bi kar nekaj denarja. Zaenkrat bo torej stavba ostala, kjer je, v prihodnosti pa bi lahko tam zraslo kaj drugega. Območje je namreč zanimivo, saj se nahaja v industrijski coni,« je povedal Del Sordi.
Novega zbirnega centra v Gragorči-čevi ulici se bodo ob Goričanih lahko posluževali tudi prebivalci sovodenjske občine. Le-ti morajo namreč zdaj kosovne in druge posebne odpadke odlagati v Moraru, kar je glede na to, da imajo zbirni center tako rekoč pred vrati, pravi nesmisel. Občina
Bodoči zbirni center za odpadke na območju bivšega upepeljevalnika bo meril okrog 4000 kvadratnih metrov
bumbaca
Gorica in občina Sovodnje še iščeta pravo rešitev, sovodenjska županja Alenka Flore-nin in občinski odbornik Del Sordi pa ne dvomita, da bo pravočasno prišlo do dogovora. »Občina Gorica nam je že poslala primere različnih medobčinskih konvencij. Stvar je precej zapletena, ker morajo tehnični uradi preučiti, kako porazdeliti stroške, vendar menim, da bomo pred odprtjem novega centra našli najboljšo rešitev,« je povedala sovodenjska županja.
Odprtje novega zbirnega centra med goriško in sovodenjsko občino bi lahko sovpadala z zaprtjem treh ekoloških otokov v Stražcah, Podgori in v Ločniku, ki občino stanejo preko 300.000 evrov na leto. »Odločitev smo zamrznili. Ekološki otoki bodo delovali vsaj do konca decembra, nato pa bomo na podlagi letošnjih podatkov odločali, kako naprej,« je povedal odbornik Del Sor-di, ki je tudi potrdil, da bodo občani, ki se poslužujejo ekoloških otokov, letos deležni nižjih popustov. »Za vsak kilogram pločevine, plastike ali stekla bodo občani prejeli nekoliko nižji prispevek kot doslej. Občina s tem ne bo ničesar zaslužila ali prihranila; prilagodili smo se enostavno prispevkom, ki jih dobivamo od konzorcijev,« je zaključil odbornik. (Ale)
»Pravi problem je politika«
»V Gorici enostavno nimamo dovolj kadrovskih virov, da bi lahko nadzirali center CIE. Tudi občani imajo pravico do varnosti!« O tem je prepričan Angelo Obit, goriški pokrajinski tajnik sindikata policije SAP, ki se sprašuje, zakaj deželni in krajevni upravitelji, ki so se v petek sestali v Gradišču, zahtevajo zaprtje centra za priseljence CIE, ne pa večje učinkovitosti. »Sprejemati je treba ukrepe za reševanje težav, pri tem pa ni mogoče misliti le na njegov videz oz. skrbeti, da bi bil čim manj podoben zaporu,« meni Obit in nadaljuje: »Priseljenci protestirajo, ker so predolgo zaprti v centru CIE? Prav imajo! Zahtevati je treba pospešitev identifikacijskih postopkov, dobro pa bi bilo tudi, če bi kolokviji s priseljenci potekali v centru CIE v Gradišču, ne pa v Milanu ali Veroni«. Obit je dalje prepričan, da bi bilo treba uslužbence centra CIE, ki so stalno v stiku s priseljenci, dobro pripraviti na ta poklic.
Nagrada za Villo Russiz
Kmetijsko podjetje Villa Russiz iz Krmina je letošnji dobitnik nagrade »Full Moon Party«. Vrhunski kulinarični dogodek s proizvodi iz Slovenije, Italije in Hrvaške je potekal v petek v Portorožu, kjer je organizatorka večera Rossana Bettini izročila priznanje predsedniku podjetja Silvanu Stefanuttiju. Letošnje pobude »Full Moon Party« se je udeležil tudi kritik Edoardo Raspel-li in pobudnik festivala Merano Wine Festival.
STARANCAN - Nesreča
Z avtomobilom pristala na strehi
Neprilagojena hitrost vožnje in napačno ocenjen potek ovinka sta po vsej verjetnosti botrovala prometni nesreči, ki se je včeraj zjutraj zgodila v Štarancanu. Kljub temu, da se je avtomobil prevrnil na streho, huje ranjenih ni bilo, na vozilu pa je nastala precejšnja gmotna škoda.
Nesreča se je zgodila okrog 8.30 v središču Štarancana. Starejši osebi sta se z osebnim avtomobilom peljali po Ulici Battisti, v ovin-
ku pa je voznik zapeljal na pločnik. Avtomobil se je prevrnil in pristal na strehi. Mimoidoči so takoj poklicali na pomoč reševalce. Tako voznik kot potnik sta bila privezana, zato se nista huje poškodovala. Enemu izmed njiju je osebje službe 118 nudilo pomoč na licu mesta, drugega pa je iz previdnosti odpeljalo na pregled v tržiško bolnišnico. Okoliščine nesreče preučuje tržiška policija, na prizorišče so prišli tudi gasilci.
TRŽIČ
Evropski denar za ovrednotenje kraških dobrot
Tržiška občina si je zagotovila 100.000 evrov evropskih prispevkov za uresničitev dveh projektov za ovrednotenje krajevnih dobrot in zgodovine, zaradi česar je županja Silvia Altran upravičeno zadovoljna. Za projekta »Terra di magici sapo-ri« in »I luoghi dei miti e della sto-ria« bodo prejeli 39.923 evrov oz. 60.000 evrov, zagotovili pa so si jih na razpisu, na katerega so se prijavili s posredovanjem Lokalne akcijske skupnosti Kras. »S pridobljenimi sredstvi bomo obogatili pobude, s katerimi skušamo zvabiti v naše kraje nove obiskovalce. Nedvomno je zagotovitev prispevkov pomemben uspeh za našo občino, saj je do njega prišla v obdobju vsesplošnega krčenja finančne dotacije za krajevne uprave,« poudarja tržiška županja Silvia Altran. V okviru projekta »čarobnih okusov« bodo 22. in 23. marca prihodnjega leta priredili praznik pomladi, ki bo potekal v Tržiču in Nabrežini; glavni poudarek bo na ovrednotenju krajevnih kraških proizvodov. V okviru projekta bodo v galeriji sodobne umetnosti priredili tržnico, na kateri bodo kraški kmetje predstavljali in prodajali svoje proizvode, o katerih bodo spregovorili tudi razni izvedenci in novinarji. Na tržiški občini so se že postavili v stik tudi z enogastro-nomskim kritikom Edoardom Ra-spellijem. Med Tržičem in devinsko-nabrežinsko občino bodo izpeljali tudi štiri posebne dogodke; posvečeni bodo tipičnem jedem za časa Avstro-ogrske, kraškemu medu, Kraški ohceti in biološkim kraškim pridelkom.
GORICA - V Ulici Brigata Pavia
Akacij ni več, posadili bodo kitajske hruške
Ulica Brigata Pavia
V Ulici Brigata Pavia v Gorici obnavljajo pločnik; z gradbenimi deli so sicer začeli že junija, ko so požagali osemindvajset visokih in starih akcij. Drevesa - nekatera so bila tudi bolna - so s svojimi koreninami ra-zrila pločnik; korenine so se razrasle tudi pod temelje tamkajšnjih hiš, v obcestne jaške in mestno kanalizacijo, tako da je voda ob vsakem večjem deževju odtekala s precejšnjo težavo. Odstranitev starih dreves so zato zahtevali stanovalci sami, seveda pa vsem poseg ne gre račun. Nekateri se še vedno zgražajo nad uničenjem drevoreda, saj so prepričani, da bi morali drevesa odžagati po-
foto vip
zimi, ko ljudje ne iščejo zavetja pod njihovo senco. Kakorkoli, na goriški občini opozarjajo, da bodo ob zaključku prenovitvenih del posadili nova drevesa, ki jih bo še več kot doslej. V Ulici Brigata Pavia bodo namreč posadili 38 sadik kitajske okrasne vrste hruške, ki je poznana z latinskim imenom Py-rus calleryana Chanticleer. Potem ko so delavci junija posekali drevesa, je gradbišče več tednov samevalo. Delavci so se z raznimi gradbenimi stroji vrnili v Ulico Brigata Pavia pred dnevi, ko so iz pločnika izrili še štore, zdaj pa na občini računajo, da bodo čim prej nadaljevali z delom. (vip)
/
GORIŠKI PROSTOR
Sobota, 24. avgusta 2013
1 1
TRŽIČ - Na gorniškem festivalu
Kultura in narava
Jutri bo Davo Karničar spregovoril o svojih alpinističnih in smučarskih podvigih
V Tržiču se je sinoči začel gor-niški festival Kultura in narava brez meja, za organizacijo katerega je tržiška občina prejela finančni prispevek iz evropskega sklada za čez-mejno sodelovanje. Festival ponuja do prihodnje sobote, 1. septembra, niz srečanj ob prisotnosti odmevnih osebnosti s področja kulture in gor-ništva.
Danes ob 9.30 bo na Korzu Popolo start spretnostne dirke sta-rodobnikov, ob 18.15 pa bodo v galeriji sodobne umetnosti predstavili knjigo »L'erbariol. Piante spontanee di uso alimentare della Bisiaca-
ria«, ki so jo Alfredo Altobelli, Rosa Braut in Marino Boriani posvetili zeliščem iz Laškega. Ob 19. uri bodo predstavili knjigo »Storie di giusti e salvati tra Venezia Giulia e il Veneto Orientale«, v kateri je Silvia Bon opisala razne življenjske zgodbe Judov in ljudi, ki so jim med drugo svetovno vojno pomagali, da so se izognili deportaciji v Nemčijo. Spregovoril bo predsednik centra Leopoldo Gasparini iz Gradišča Dario Mattiussi, odlomke iz knjige bo prebirala predsednica društva Tržič Lucia Germani. Ob 21. uri bo gledališka predstava »Nothing is im-
possible«, ki jo bo uprizorila plesna skupina »L'un l'altro danza«.
Jutri ob 18.15 bodo predstavili knjigo germanistke Marine Bressan o Bohinjski železniški progi »Dalle Alpi allAdriatico in ferrovia«. Ob 19. uri bo srečanje s pisateljem in dramaturgom Giorgiom Press-burgerjem, medtem ko bo ob 21. uri o svojih gorniških in smučarskih podvigih spregovoril slovenski alpinist in ekstremni smučar Davo Karničar, ki je od leta 2000 do leta 2006 presmučal najvišje vrhove vseh sedmih celin. Še zlasti odmeven je bil njegov spust s smučmi z Everesta.
Giorgio Pressburger
Davo Karničar
EI3 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
OBČINSKA 1 V ŠTANDREŽU, Ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 0481-40497.
DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU
SAN PIETRO E PAOLO, Ul. Trieste 31, tel. 0481-481252. DEŽURNA LEKARNA V MARIANU
CINQUETTI, Ul. Manzoni 159, tel. 0481-69019.
U Kino
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 15.30 - 17.30 -20.00 - 22.00 »Monsters University«. Dvorana 2: 15.00 - 16.45 - 18.30 -20.30 »Turbo«.
Dvorana 3: 15.30 - 17.40 - 20.00 -22.10 »Red 2«. DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 15.40 - 17.45 -20.00 - 22.10 »Monsters University«. Dvorana 2: 15.00 - 16.45 - 18.30 -20.30 »Turbo«.
Dvorana 3: 15.30 - 17.50 - 20.00 -22.10 »L'evocazione«. Dvorana 4: 15.00 - 17.20 - 19.45 -22.00 »Red 2«.
Dvorana 5: 16.00 - 18.00 - 20.15 -22.15 »In another country«. JUTRI V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.40 »Monsters University«. Dvorana 2: 17.45 - 20.20 »Turbo«. Dvorana 3: 17.40 - 21.00 »Red 2«.
JUTRI V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.10 »Monsters University«. Dvorana 2: 17.30 - 19.40 - 21.30 »Turbo«. Dvorana 3: 17.50 - 20.00 - 22.10 »L'evocazione«.
Dvorana 4: 17.20 - 19.45 - 22.00 »Red 2«. Dvorana 5: 18.00 - 20.15 - 22.15 »In another country«.
9 Šolske vesti
VEČSTOPENJSKA ŠOLA GORICA obvešča, da se bo pouk v osnovnih šolah začel v četrtek, 12. septembra, od 8. do 13. ure v OŠ Oton Župančič v Gorici (ob sredah do 15. ure), v OŠ Fran Erjavec v Štandrežu (ob torkih do 15. ure) in v OŠ Josip Ambram v Pevmi (ob sredah do 15. ure); v OŠ Alojz Gradnik v Števerjanu od 7.50 do 12.50 (ob torkih do 14.50); v OŠ Lojze Zorzut od 7.40 do 12.40 v prvih dveh dneh brez kosila, od ponedeljka, 16. septembra, vsak dan do 15.40. Občinski šolabusi bodo delovali že od prvega šolskega dne; Tajništvo v Ul. Grabizio 38 (tel. 0481531824) bo od začekta didaktične dejavnosti odprto vsak dan od 8. ure do 8.30 in od 11. ure do 13.30, ob torkih in sredah tudi od 15. do 17. ure, ob so-
botah od 10. do 12. ure. Ravnateljica sprejema le po domeni.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOBERDOB
(tel. 0481-78009) obvešča, da bo začetek pouka v vrtcu, osnovni šoli in nižji srednji šoli v ponedeljek, 9. septembra. Vrtci bodo do 13. septembra brez kosila: Doberdob 7.45-12.00 (od 16. septembra do 15.45), Sovodnje 7.30-12.00 (od 16. septembra do 15.30), Rupa 7.4012.00 (od 16. septembra do 15.40), Romjan 7.45-12.00 (od 16. septembra do 15.45). Osnovne šole od ponedeljka do petka: Doberdob 7.45-13.10, Sovodnje 7.50-12.50 (ob sredah do 15. ure), Vrh 7.55-13.20 in Romjan 7.55-15.55 (od 9. do 13. septembra od 7.55 do 13. ure brez kosila, od 16. septembra s kosilom po običajnem urniku). Nižja srednja šola: od 9. septembra do 25. januarja 2014 od ponedeljka do petka 07.45- 13.45, sobota 7.45-12.00; od 27. januarja 2014 do 11. junija 2014 od ponedeljka do petka 7.45-13.45, v soboto, 7. junija 2014, bo pouk od 7.45-12.00.
PRIPRAVA NA ŠOLO v Dijaškem domu v Gorici bo potekala od 26. avgusta do 11. septembra. Učencem osnovne in srednje šole ponuja ponavljanje in utrjevanje učne snovi, tečaj angleščine, inštrukcije, jezikovne delavnice, poučne ekskurzije. Poseben program za otroke, ki bodo obiskovali prvi razred osnovne šole; informacije in vpisovanje na info@dijaskidom.it, do zasedbe razpoložljivih mest.
POLETNOSTI 2013: Mladinski dom obvešča, da bosta med 26. avgustom in 6. septembrom pripravi na začetek pouka »Šola za šalo« za osnovnošolce in »Srednja na štartu« za srednješolce; med 2. in 6. septembrom tečaj »Vstop v srednjo šolo« za peto-prvo-šolce; informacije in vpisi po tel. 334-1243766, 328-3155040, 0481546549 / 536455 ali po elektronski pošti mladinskidom@libero.it.
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da bo podeljevanje letnih suplenc učnega osebja na slovenskih šolah Goriške pokrajine vseh vrst in stopenj v četrtek, 29. avgusta, ob 15. uri v prostorih Pokrajinskega šolskega urada v Gorici, Ul. Rismondo 6.
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je bil razpisan izredni tečaj za pridobitev usposobljenosti za poučevanje, ki velja tudi za slovenske in dvojezične slovensko-italijanske šole. Vse potrebne informacije (pogoji za udeležbo, način prijave, roki itd) so dostopne na spletni strani Ministrstva za šolstvo (www.istruzione.it) in sicer v odloku št. 58/2013 (objavljenem 31. julija 2013) ter v okrožnici z dne 2. avgusta 2013 (objavljene 5. avgusta 2013). Za prijavo se morajo kandidati obvezno po-služiti digitalnega postopka POLIS. Rok prijave nepreklicno zapade 29. avgusta.
SLOVIK - razpis in prijavnica za programe 2013-2014, namenjene dijakom in študentom, sta objavljena na spletni strani www.slovik.org. Izpolnjene prijavnice zbiramo na naslovu info@slovik.org do 15. septembra. Informacije: info@slovik.org ali tel. 0481530412 (torek-četrtek 10.00-12.00).
H Čestitke
V vročih poletnih dneh je štorklja dvakrat priletela na Jazbine. MILA je osrečila Fabjana, Heleno in La-ro. Mitji, Francesci in Sebastjanu pa se je pridružila krepka VIOLA. S Kor-sičevi s Kovača se veselimo vsi pri KD Briški grič.
Dragi ZDENKO, danes praznuješ pomemben rojstni dan!! Nazdravi in izpij kozarček ali dva ter praznuj veselo, kar se da. Obilo zdravja in še mnogo skupnih malic ti iz srca želijo sosedje oz. prijatelji priznane »Prinčičeve osmice«. Vse najboljše!
~M Koncerti
M Izleti
S. Poslovni oglasi
UGODNO PRODAJAM kvalitetne SMREKOVE PELETE 240 eur/T in BUKOVA DRVA na paletah 130 eur/paleta.
+38651655822
+38631770410
□ Obvestila
DEKLIŠKA VOKALNA SKUPINA BODEČA NEŽA pod pokroviteljstvom domačega društva PD Vrh Sv. Mihaela vabi na koncert danes, 25. avgusta, ob 20.30 v župnijski cerkvi v Doberdobu. V okviru projekta »Pojemo Evropi« bo zbor predstavil program, ki ga je izvedel na mednarodnem tekmovanju v Arezzu; vstop prost.
»SOUND OF WAVES FESTIVAL« na plaži »Costa Azzurra« v Gradežu: danes, 25. avgusta, ob 19. uri »Closing Party«, vstop prost; več na www.soun-dofwaves.it.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja z agencijo Avri-gotours v soboto, 21. septembra, enodnevni izlet samo z enim avtobusom v Celje in Olimje. Udeleženci bodo spoznali zgodovino, zanimivosti in naravne posebnosti obeh krajev in okolice. Prijave do zasedbe mest na avtobusu po tel. 0481-20801 (Sonja K.), 0481-884156 (Andrej F:), 347-1042156 (Rozina F.); na račun 20 evrov.
PD VRH Sv. Mihaela vabi člane in prijatelje na celodnevni izlet v Sečovlje, Koper in Hrastovlje v torek, 27. avgusta; informacije po tel. 3331706760.
SPDG priredi 7. in 8. septembra izlet v Dolomite, z vzponom na Peitlerkofel (Sass di Putia). Prijave in informacije po tel. 0481-882079 (Vlado).
KROŽEK KRUT obvešča, da je še nekaj prostih mest za letovanje na Mali Lo-šinj od 7. do 14. septembra; informacije po tel. 040-360072 ali 0481530927 (vsak torek od 9. do 12. ure).
SEKCIJI VZPI-ANPI Doberdob in Dol -Jamlje prirejata v soboto, 28. septembra, izlet v Kumrovec z ogledom samostana Olimje in Kostanjevice na Krki ob povratku. Odhod ob 7. uri pri Devetakih, 7.05 na Palkišču, 7.10 na Poljanah, 7.15 v Doberdobu in 7.20 v Jamljah. Za informacije in vpisovanja Jordan Semolič (0481-419946), Jožko Vižintin (0481-78192) ali v Doberdobu v Gostilni Peric in v trgovini Pri Mili. Vpisovanja do 20. septembra ali do oddaje razpoložljivih mest.
GLASBENA MATICA GORICA sporoča, da bo urad zaprt zaradi dopusta do vključno 26. avgusta. Od 26. do 31. avgusta bo odprta po poletnem urniku: od ponedeljka do četrtka 11.00-12.00, ob petkih zaprto.
OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE obvešča, da bo od 26. avgusta dalje odprta ob ponedeljkih in sredah od 10.30 do 13. ure in ob torkih in četrtkih od 15. do 18. ure.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo sedež na Korzu Verdi 51 zaprt zaradi počitnic do 31. avgusta. Za morebitne informacije kličite po tel. 0481532092 (ED), 0481-20642 (ET) ali 349-4042060 (EL).
POKRAJINSKA MEDIATEKA UGO CA-SIRAGHI v Hiši filma na Travniku v Gorici je zaprta do 25. avgusta. Izposojene filme se lahko vrne v tednu od 26. do 30. avgusta. Po tem datumu bodo zamudnikom onemogočili izposojo filmov za toliko dni, kolikor znaša zamuda; informacije po tel. 0481534604 ali na info@mediateca.go.it.
AŠZ DOM obvešča, da se bodo treningi košarke in minibasketa za sezono 2013/14 začeli v ponedeljek, 26. avgusta, za skupino under 12 (2002-03) od 16.30 do 18. ure, za skupino under 14 (2000-01) od 18. ure do 19.30 in za skupino under 19 (95 96 97 98) od 19.30 do 21. ure v Dijaškem domu Simon Gregorčič v Gorici. V ponedeljek, 2. septembra, za skupino minibasket (2004 in mlajši) od 15.30 do 16.30 v Kulturnem domu v Gorici. Obvestilo je namenjeno tudi otrokom, ki se želijo prvič preizkusiti v igranju košarke; informacije po tel. 3385889958 (Andrej Vremec), marinan-drej@alice.it in po tel. 329-2718115 (AŠZ Dom), domgorica@gmail.com.
ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA razpisuje, ob 40. obletnici ustanovitve, skladateljski natečaj za slovensko peto mašo. Vpis na natečaj je brezplačen; informacije o pravilniku in prijave na cori-li01@gorica.191.it ali po tel. 048131817 od ponedeljka do petka med 8. in 14. uro. Urad bo zaprt zaradi dopusta do 25. avgusta.
URAD KROŽKA KRUT v Gorici je odprt vsak torek od 9. do 12. ure; v torek, 3. septembra, pa bo zaprt.
SCGV EMIL KOMEL obvešča, da je tajništvo na sedežu v Gorici odprto od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure.
SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ
obvešča, da bosta urada v Trstu in Gorici zaprta za dopust do 25. avgusta, od 26. do 30. avgusta bosta odprta od torka do četrtka.
KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici bo do 31. avgusta odprta po poletnem urniku od ponedeljka do petka 8.0016.00.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo uradi v Gorici, Trstu in Solbici odprti do 6. septembra po poletnem urniku (9.0013.00).
0 Prireditve
OBČINA SOVODNJE vabi na javno srečanje o ponudbi brezžične internet-ne povezave, ki bo v sredo, 28. avgusta, ob 20. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah.
DRUŠTVO TRŽIČ vabi na Teden gora v Tržiču z naslovom »Natura e cultura senza frontiere - Narava in kultura brez meja«, ki bo potekal od 24. avgusta do 1. septembra. V Galeriji sodobne umetnosti na Trgu Cavour 44 v Tržiču bo v soboto, 31. avgusta ob 17.30 Gianfranco Beltrame predstavil vodnik »Sui sentieri di Paco«, sodeloval bo Dušan Jelinčič, ki bo spregovoril o slovenskem prevodu vodnika »Po naših gorah«. Ob 20. uri bo srečanje z alpinistom Erikom Švabom. Večer sta organizirala društvo Tržič in tržiški CAI.
KAJAK KLUB ŠILEC IN KAJAK KLUB SOŠKE ELEKTRARNE prirejata »28. Soško regato 2013«: v nedeljo, 1. septembra, ob 11. uri pri čolnarni Kajak kluba Soške elektrarne v Solkanu (pod elektrarno) start regate. Prijave do dneva prireditve pred startom od 9. ure dalje; informacije in rezervacije gumenjakov po tel. 393-1321582 (Robert Makuc) ali od 26. avgusta dalje po tel 0481-33029 (ZSŠDI).
Prispevki
V	spomin na Nadjo Pahor daruje svakinja Vida 50 evrov za krožek KRUT.
Namesto cvetja na grob Nadje Pahor daruje Marica Zavadlav 30 evrov za krožek KRUT.
Ob praznovanju zlate poroke darujeta Mario in Marija Visintin 50 evrov za sekcijo VZPI-ANPI Vrh.
Ob praznovanju svoje zlate poroke darujeta Mario in Marija Visintin 50 evrov za KD Danica in 50 evrov za vokalno skupino Sraka.
Za Sklad S. Kerševan darujejo Ančka, Adrijana, Dora, Judita in Lenčka 100 evrov namesto cvetja na grob Vide Erjavec Čuk.
V	spomin na Mileno Silič vd. Paoletti darujeta družini Plet in Čubrilo 100 evrov za Slovensko planinsko društvo Gorica.
Pogrebi
JUTRI V TRŽIČU: 12.30, Carmela Ri-cupero vd. Ricupero s pokopališča v cerkev Sv. Nikolaja, sledila bo upepe-litev.
JUTRI V ŠTARANCANU: 11.00, Maria Rigutti (iz bolnišnice Sv. Justa v Gorici) v cerkvi in na pokopališču.
ZAHVALA
Marija Radetič vd. Gergolet
Iskrena zahvala g. Marjanu Markežiču za poslednji blagoslov na domu, župnikoma Ambrožu Kodelji in Walterju Miloccu za pogrebno sv. mašo, organistu Darju Bertinazziju in pevcem ter vsem, ki ste se udeležili njenega pogreba.
Svojci
10
Nedelja, 25. avgusta 2013
GORIŠKI PROSTOR
/
NOVA GORICA - Literarni večer s Cirilom Zlobcem
Most med državama je zgradil s poezijo
»Star sem bil osem let, ko me je oče prvikrat popeljal v Trst,« se je v četrtek zvečer Ciril Zlobec, verjetno kot ničko-likokrat poprej predal spominu na dogodek, ki ga je zaznamoval za vse življenje. Gost Knjižnice pod krošnjami je pod novogoriškimi borovci razgrnil ključne mejnike svojega dosedanjega ustvarjanja, od tega zgodnjega otroškega spomina, pa do branja rokopisa najnovejše, še ne izdane pesmi Dokler se še imava.
Rdeča nit literarnega večera je bilo njegovo leta 2011 izdano delo Vse daljave niso daleč: Italijanska srečanja slovenskega pesnika. Zato je imel tudi pogovor z Martino Kafol, urednico Založbe tržaškega tiska, ki je knjigo izdalo, začrtano smer predvsem okoli tkanja vezi med tedanjim jugoslovanskim in kasneje slovenskim ter italijanskim kulturnim, predvsem književnim, pa tudi političnim prostorom, a ga je gost spretno začinjal z raznimi anekdotami iz »tistega časa«, interpretiranimi z današnjim pogledom.
Pljunek v obraz
Njegovo delo Vse daljave niso daleč v prvem delu zajema memoarske radijske eseje, ki jih je v osemnajstih zaporednih sobotah - razen velikonočne -med 20. februarjem in 26. junijem leta 1993 oddajal radio Trst A. V drugem delu, naslovljenem Ko poezija postane simbol za prijateljstvo, pa se posveča predvsem spominom na srečanja z italijanskimi pesniki in pisatelji, z nekaterimi med njimi je stkal trajno prijateljstvo. Z nekaj izseki iz knjige je postregel tudi no-vogoriškemu občinstvu.
V otroštvu ga je zaznamoval dogodek v Trstu, ko mu je, očaranemu nad mestom, sredi vznesenega zastavljanja otroško radovednih vprašanj očetu o vsem, kar je pritegovalo njegovo pozornost, v črno oblečen fašist nenadoma sredi ulice pljunil v obraz z besedami, da mu bo drugič »razbil gobec«, če ga bo še slišal govoriti ta »prekleti« jezik. Zato je za dolgo zasovražil vse, kar je bilo povezano z Italijani in italijanščino. A je nekaj let kasneje odkrival tudi to, da ima italijanska literatura velike pesnitve svetovnega pomena, ki so ga popolnoma osvojile. »Potreben je bil samo klasični emocionalni preskok: sovraštvo se je moralo pretočiti v ljubezen,« je zapisal v svoji knjigi. In nadaljnja usoda je hotela, da je postal prav on pomemben most med slovenskim (jugoslovanskim) in italijanskim prostorom, predvsem književnim, tudi kot prevajalec cele vrste italijanskih avtorjev - od
Ciril Zlobec in Martina Kafol v Knjižnici pod krošnjami
foto k. m.
Danteja do sodobnikov in prijateljev, kot so nobelovec Salvatore Quasimodo, Ful-vio Tomizza, Giacinto Spagnoletti, Leonardo Sciascia, Grytzko Mascioni, Giuseppe Ungaretti in številni drugi.
Od Moravie do Ungarettija
»Moje življenje je bilo vedno na robu propadanja, tveganja, nevarnosti,« je začel Zlobec občinstvu opisovati niz dogodkov, ki so odločujoče vplivali na njegovo poklicno, pa tudi zasebno pot: kako so ga zaradi pisanja slovenskih pesmi, povrhu vsega še ljubezenskih, vrgli s koprskega semenišča in je zato začel iskati vezo s partizani, da bi se jim pridružil. Zaradi zime je to odložil na pomlad, v tem času pa je bila tista četa do zadnjega moža pobita. Partizanom se je nato pridružil kasneje. Pa kako se je nazadnje izkazalo, da bi sprva ponujeno petletno prevajanje Dantejeve Božanske komedije, do katerega takrat ni prišlo zaradi »spletke intrigantov«, v resnici pomenilo zamudo obdobja lastnega ustvarjanja poezije in v njem zatrtje pesnika s sodobno naravnanostjo.
»Nič nisem zakrival, najbolj me je pa privlačila ljubezenska tematika. Predvsem pa na zahodu niso mogli razumeti, da nekdo v Jugoslaviji piše ljubezenske pesmi. Da to sploh lahko, da ni treba pisati le hvalnic režimu. Zato sem jim bil zanimiv,« je Zlobec odgovoril na vprašanje
Kafolove o tem, zakaj je bil v Italiji kot pesnik sploh sprejet in v isti sapi postregel z anekdoto, kako se mu je leta 1956 ponudila priložnost prestopiti jugoslovansko-italijansko mejo. »Bili smo na sindikalnem izletu v Rimu. Nobene tuje valute nismo smeli imeti s seboj, še hrane samo za en dan. Kurirka iz našega uredništva mi je zaupala en dolar, da bi ji v Italiji kupil šminko,« se je nasmehnil ob spominu na tisti en samcat dolar, katerega je v strahu pred kontrolo všil v obleko. »To so za današnje čase neverjetne zgodbice, a tako je bilo.« V Rimu pa je priložnost izkoristil za srečanje z italijanskim pisateljem Albertom Moravio. Kar telefoniral mu je in se predstavil kot jugoslovanski pesnik, ki je ravnokar prevedel njegov roman Rimljanka. Moravia ga je sprejel in mu istega dne celo uredil srečanje z italijanskim pesnikom Giuseppejem Ungaretti-jem... Tako so se počasi začele tkati vezi med njim in nekaterimi italijanskimi pesniki in pisatelji, v Italiji je imel številna predavanja in gostovanja, na katerih je predstavljal svoja dela, pa tudi slovensko in slovansko književnost. Tako kot doma, je za svoje literarno delo tudi v Italiji prejel vrsto pomembnih nagrad.
Pesnik in prevajalec
Miran Košuta v spremni besedi h knjigi takole opiše Zlobčev doprinos k povezovanju obeh kulturnih prostorov:
»Če je italoslovenistika danes zeleneča veja obeh nacionalnih kulturnih dreves, če je v Italiji izšlo v zadnjem polstoletju okrog tristo prevedenih izdaj slovenskega leposlovja, v slovenščini pa skoraj enkrat več knjig italijanske literature, če so kulturni stiki med obema narodoma živahni in redni .../... potem je to v mno-gočem tudi zasluga Cirila Zlobca. In da tolikšen protagonist dvosmernega nacionalnega dialoga, tak živi steber domačega mostu čez Tilment ali sosedovega čez Sočo napiše knjigo o svojih italijanskih srečanjih, je kulturni praznik posebne vrste.«
S prebiranjem svoje ljubezenske poezije se je v žaru sončnega zahoda, ko se je nad mestom poslavljala svetloba četrtkovega dne, od občinstva poslovil tudi pesnik. Skromna udeležba občinstva se je na koncu izkazala še kot prednost: v objemu zelenja in ob čaru ugašajočega dneva je prostor vse skupaj združil v preprosti bližini. »Veste, razvajen sem, ker ponavadi nastopam pred številnim občinstvom,« je še nagovoril zbrane, »toda dve šibki točki imam, ko ne morem odreči prisotnosti: prva je Primorska, zato pridem povsod, pa če je še tako bogu ta hrbtom, druga pa je, če gre za partizanstvo. Sicer pa je poezija v smislu reševanja človeka še kako dragocena danes, ko je vse naravnano na masovnost, dopadljivost - le še po tem se žal štejejo dogodki za uspešne.«
Katja Munih
Začenja se »prešola«
Združenje staršev osnovne šole in vrtca v Romjanu organizira tudi letos »prešolo« v prostorih osnovne šole v Ulici Capitello. Dejavnosti, ki so namenjene učencem romjanske osnovne šole in prvošolčkom, se bodo začele jutri, zaključile pa se bodo v četrtek, 5. septembra. Pre-šola bo potekala od ponedeljka do petka med 8. uro in 12.30. Usvaja-nje in krepitev slovenskega jezika bosta potekala preko raznih dejavnosti, pri katerih bodo otrokom sledili vzgojitelji/animatorji. Za dodatne informacije in vpisovanje sta na voljo tel. 334-6060899 ali naslov elektronske pošte zs.rom-jan@libero.it. Združenje staršev je podobno pobudo za otroke prvega in drugega razreda osnovne šole že priredilo med 19. junijem in koncem julija. Srečanja, ki so otrokom italijanskih družin omogočila, da po zaključku šolskega leta niso izgubili stika s slovenskim jezikom, so potekala dvakrat tedensko.
Seznami nesreč pri delu
Goriško zdravstveno podjetje ponuja novo storitev, ki bo prispevala k smotrnejšemu in učinkovitejšemu zbiranju podatkov glede nesreč pri delu. Podjetja in stanovske organizacije se bodo lahko namreč od 1. septembra za potrditev seznama nesreč pri delu posluževali dveh različnih postopkov. Po eni strani bodo lahko pošiljali sezname oddelku za preventivo prek pošte na naslov Ulica Vittorio Veneto št. 169, 34070. Po drugi pa bodo lahko sezname oddajali neposredno v uradih po predhodnem telefonskem obvestilu od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure in od 14. ure do 16.30 na telefonski številki 0481-592835.
Podarijo plakat
V	razstavnih prostorih Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki ulici v Gorici bodo danes ob ogledu razstave »Réclame. Manifesti e bozzetti del primo '900 dal Fondo Passero-Chiesa« podarili obiskovalcem brezplačne reprodukcije razstavljenega reklamnega plakata. Ogled razstave je možen med 10. in 19. uro, vstop je prost.
Pesniški večer
V	parku goriškega županstva bo v sredo, 28. avgusta, ob 21. uri pesniški večer. Svoje pesmi bodo prebirali Tatiana Federici, Elena Gnut, Anna Maria Fabbroni, Rosanna Calisti, Luca Perazza, Walter Lauri, Alberto Princis, Loredana Andreazza, Boris Venica in Giorgio Rossi.
JES. LETNI SOLSKI ABONMA APT 2013-2014
OBNOVITVE
od ponedeljka, 19. avgusta 2013 OBNOVITEV je namenjena vsem, ki že razpolagajo z osebno izkaznico APT
vpis NOVIH ABONMAJEV
od ponedeljka, 26. avgusta 2013
Usposobljene blagajne:
GORICA Blagajna APT - Na železniški postaji/CIP
TRŽIČ Blagajna APT - Ulica Fratelli Rosselli 13
GRADEŽ Blagajna APT - Avtobusna postaja - Trg Carpaccio
ČERVINJAN Blagajna avtobusne postaje - Trg Marconi
TRST Blagajna avtobusne postaje - Trg Liberté
VIDEM Blagajna avtobusne postaje - Drevored Europa Unita
Mestni ali primestni letni šolski abonma Pokrajinskega prevoznega podjetja APT lahko zaprosijo študentje obveznega šolskega ciklusa, srednjih šol in univerz. Velja od 1. septembra 2013 do 30. junija 2014, vse dni, prazniki in šole prosti dnevi vključeni. Sklenite ga le enkrat in se tako izognete mesečnim obnovitvam. Plačate ga lahko na obroke. Cena je z ozirom na ostale abonmaje ugodnejša, predvideni so tudi dodatni popusti, če je v isti družini več abonentov.
Imetniki letnega šolskega abonmaj'a APT so deležni popustov in olajšav v navedenih partner obratih:
Kinemax v Gorici in Tržiču, knjigarni Ubik v Gorici in Tržiču, knjigarna Antonini v Gorici, Piadinomanija v Gorici, fitnes center Starbene v Ronkah in občinski bazen v Tržiču.
Informacije:
APT: Urad za vozovnice tel. 0481 593513 - 0481 593515 fax 0481 593555 titoli.viaggio@aptgorizia.it www.aptgorizia.it brezplačna številka: 800 955 957
/
ITALIJA, SVET
Nedelja, 25. avgusta 2013
1 1
SIRIJA - Medtem ko vlada zdaj upornike obtožuje, da uporabljajo kemično orožje
ZDA naj bi se pripravljale na vojaško posredovanje
DAMASK, WASHINGTON -ZDA naj bi se po poročanju ameriške televizije CNN pripravljale na vojaški poseg v Siriji in že čakajo na morebitno odločitev predsednika ZDA Baracka Obame. Tudi obrambni minister Chuck Hagel je potrdil, da ZDA premikajo sile za morebitno posredovanje, neimenovani predstavnik Pentagona pa je dodal še, da že imajo seznam ciljev za morebitni letalski ali raketni napad. Hagel sicer ni želel pojasniti nobenih podrobnosti o tem, kje in na kakšen način ZDA nameščajo in premeščajo svoje sile, niti na kakšen način naj bi se morebitno posredovanje začelo.
Ameriški predsednik Obama je dejal, da je domnevna uporaba kemičnega orožja »velik dogodek za veliko zaskrbljenost«, vendar pa je po drugi strani tudi opozoril, da je treba biti previden pred pozivi k uporabi sile. A ameriška vojska se že pripravlja, če bi se Obama vendarle odločil za posredovanje. Ta konec tedna naj bi se sicer v Beli hiši sestala celotna ekipa svetovalcev ameriškega predsednika za nacionalno varnost. Preučili naj bi položaj v Siriji in možne opcijah posredovanja, vključno z vojaškim.
Ameriška mornarica je že prej tudi napovedala, da bo svojo prisotnost v Sredozemlju okrepila še s četrto vojaško ladjo, ki je oborožena z manevrirnimi raketami.
Včeraj je medtem v sirsko prestolnici prispela generalna podsekretarka Združenih narodov Angela Kane, da bi se udeležila pogovorov, katerih cilj je določiti okvire za preiskavo domnevnih napadov s kemičnim orožjem. Nalogo ji je naložil generalni sekretar ZN Ban Ki Moon, ki je sirski režim in njegove nasprotnike pozval, naj sodelujejo v naporih ZN za izvedbo preiskave domnevnih napadov.
Sirska vlada je včeraj sporočila, da so opozicijski uporniki uporabili kemično orožje v severovzhodnem predelu Damaska, in se s tem postavila po robu trditvam upornikov, da za tovrstnimi domnevnimi napadi stoji sirski režim. »Vojaška enota obkoljuje predel Džobara, kjer so teroristi uporabili kemično orožje,« je poročala sirska državna televizija, ki je dodala, da so se vojaki, ki so se poskušali prebiti v ta predel mesta, zadušili.
Ameriški obrambni minister Chuck Hagel (desno) ne skriva, da Washington resno razmišlja o vojaški akciji v Siriji
ansa
ITALIJA - Po včerajšnjem sestanku v Arcoreju
Alfano: Berlusconijev umik je nemogoč in ustavno nesprejemljiv
ARCORE - Berlusconijeva izguba pravice do senatnega mandata je »nemogoča in ustavno nesprejemljiva«. Tako je v sinočnjem tiskovnem sporočilu zapisal tajnik Ljudstva svobode in podpredsednik italijanske vlade Angelino Alfano. Skoraj petur-ni sestanek v vili San Martino v Arcoreju, rezidenci nekdanjega pre-mierja Silvia Berlusconija, je torej nakazal pot, po kateri bo v naslednjih dneh stopalo Ljudstvo svobode: obramba svojega vodje za vsako ceno.
Berlusconija je italijansko sodstvo, kot znano, 1. avgusta dokončno obsodilo na štiri leta zapora zaradi davčne utaje. O tem, ali bo moral zaradi obsodbe zapustiti senat, bo 9. septembra odločala posebna senatna komisija. V Ljudstvu svobode so prepričani, da bi Berlusconijev odhod iz senata bil v nasprotju z voljo milijonov
Italijanov, ki so ga na to mesto izvolili: pravico imajo, da jih zastopa, trdi Alfano ...
Sestanka v Arcoreju so se udeležili voditelji Ljudstva svobode in strankini ministri v vladi premierja En-rica Lette (Demokratska stranka). V prejšnjih dneh so predstavniki obeh skupin zagovarjali precej različna stališča: tako imenovani »jastrebi« so skušali prihodnost vlade pogojevati z zahtevo po Berlusconijevi pomilostitvi in amnestiji, »golobice« pa so posredovale med vlado in stranko in iskale alternativne rešitve. Vse kaže, da so na včerajšnjem vrhu naposled prevladali jastrebi, čeprav naj bi soočanje bilo zelo napeto.
Na Alfanove besede so se sinoči odzvali predstavniki Demokratske stranke, ki so še enkrat zatrdili, da je treba sodbe spoštovati in da usode vla-
de ni mogoče pogojevati s sodnimi težavami posameznikov. Premier Letta pa naj bi stališča Ljudstva svobode sprejel s svojo že skoraj pregovorno umirjenostjo: vlada bo nadaljevala svoje delo v smeri reform in razvoja, v interesu Italije in Italijanov. V senatni komisiji, ki bo odločala o Berlus-conijevi usodi, ni predstavnikov vlade, zato se ta problem ne tiče vlade, razmišlja Letta.
Ze v sredo, ko bo na sporedu nov vladni vrh, pa se bo morala njegova vlada »širokih koalicij« soočiti z vprašanjem davka IMU. Alfano je v včerajšnjem tiskovnem sporočilu zatrdil, da ostaja njegova stranka trdno prepričana, da ga mora vlada odpraviti. V Demokratski stranki pa so prepričani, da ima vlada druge prioritete. Katera linija bo prevladala, bo zelo verjetno znano že v sredo.
Župan San Diega odstopil zaradi obtožb o spolnem nadlegovanju
SAN DIEGO - 70-letni župan kalifornijskega mesta San Diego Bob Fil-ner je včeraj napovedal odstop, potem ko so na dan prihajali novi in novi očitki o spolnem nadlegovanju. Filner se je za svoje ravnanje tudi opravičil, a hkrati dejal, da se je okoli primera razvila »histerija za linčanje«. Kar 18 žensk ga je obtožilo, da jih je otipaval, poljubljal ali neprimerno ogovarjal. Filner je obtožbe zavrnil, vseeno pa se je opravičil vsem, ki naj bi jih prizadel. »Nikoli nisem imel namena biti žaljiv (...), želel sem ustvariti le oseben odnos, vendar pa je kombinacija nerodnosti in ošabnosti pripeljala do obnašanja, ki je bilo za mnoge žaljivo,« se je opravičeval. Vendar pa je izpostavil, da se je doslej samo ena izmed tistih, ki so ga obtožili za spolno nadlegovanje, odločila tudi za tožbo.
Treviso poskuša zaščititi poreklo tiramisuja
TREVISO - Vsak tiramisu ni enako dober, menijo Italijani. Zato naj bi izvorna različica pridobila zaščiteno geografsko označbo porekla pri EU. Dežela Veneto in mesto Treviso bosta tako pri EU zahtevala zaščito porekla tiramisuja, ki da prvotno izhaja ravno iz Trevisa. Po izročilu naj bi bilo ime tiramisu prvič uporabljeno leta 1970 v restavraciji La Beccherie v Trevisu. Poimenovanje naj bi se sicer nanašalo na učinek sladice, ki po prvotnem receptu vsebuje hladen espresso in nekaj alkohola. Ime tiramisu se je iz mesta kaj kmalu razširilo po celem svetu. Sladico sta iznašla lastnica restavracije Ada Campeol in kuhar Roberto Linguanotto. »Pravi tiramisu želimo zaščititi pred številnimi različicami, ki so se razširile po svetu,« je poudaril predsednik Veneta Luca Zaia in tiramisu primerjal z neapeljsko pico, ki je pridobila zaščiteno geografsko označbo.
Ben Affleck bo novi Batman
LOS ANGELES - Ameriški igralec Ben Affleck bo nasledil angleškega kolega Christiana Balea v vlogi Bat-mana v najnovejšem filmu, ki ga o stripovskem junaku za leto 2015 pripravljajo pri Warner Brosu. Predsednik Warner Brosa Greg Silverman je dejal, da so iskali primernega naslednika za Balea in dodal, da bo Affleck zagotovo več kot kos vlogi.
EGIPT - Ob tem pa se protesti nadajujejo
Danes začetek sojenja vodji Muslimanske bratovščine
KAIRO - V Egiptu se bo danes začelo sojenje vrhovnemu vodji egiptovske Muslimanske bratovščine Mohamedu Ba-diju in še petim visokim članom gibanja zaradi spodbujanje sovraštva in ubojev pro-testnikov 30. junija v Kairu. Prav tako naj bi se nadaljevalo ponovljeno sojenje strmo-glavljenemu egiptovskemu predsedniku Hosniju Mubaraku. Na zatožno klop naj bi poleg Badija sedli še njegov namestnik Haj-rat al Šater in še štirje visoki predstavniki islamistične organizacije. Kot poroča egiptovski časnik Al Masri al Jum, pa na sodelovanje s sodiščem niso pripravljeni.
Glede na poročanje tega časnika je Badi na enem od zaslišanj v zaporu Tora pri Kairu zavrnil, da bi kakorkoli odgovarjal. Dejal je, še da ne priznava »institucij pučistov«. Poleg tega je še dodal: »Ubili ste mi sina in zažgali hišo. Kaj še hočete od mene?«
Vrhovnega voditelja Muslimanske bratovščine Badija so aretirali minuli torek.
Odkar je bil v začetku julija odstavljen isla-mistični predsednik Mohamed Mursi, pa je bilo aretiranih že več sto islamističnih voditeljev. A Muslimanska bratovščina se ne pusti in še naprej poziva k protestom za vrnitev odstavljenega Mursija na oblast.
Danes se bo nadaljevalo tudi ponovljeno sojenje strmoglavljenemu diktatorju Mubaraku, ki mu sodijo zaradi smrti okoli 850 demonstrantov leta 2011. Sodišče mu je v četrtek odpravilo pripor, zaradi česar se bo 85-letni Mubarak uradno branil s prostosti. Po odpravi pripora so mu uvedli hišni pripor in ga odpeljali v vojaško bolnišnico.
Medtem iz Sinaja že poročajo o novem nasilju. Na severu polotoka so izbruhnili spopadi med pripadniki varnostnih sil in domnevnimi islamskimi skrajneži. Pri tem naj bi bili ubiti štirje »džihadisti«, šest osumljencev pa so prijeli. Osumljenci naj bi začeli streljati na nadzorno točko vojske med mestoma Ismailija in Suez.
LIBANON - Umrlo najmanj 45 ljudi, 800 jih je bilo ranjenih
VS ZN obsodil krvav petkov teroristični napad vTripolisu
NEW YORK - Varnostni svet Združenih narodov je v petek zvečer obsodil smrtonosna bombna napada v Libanonu, ki sta zahtevala najmanj 45 življenj. V VS ZN so napad označili za teroristično dejanje, terorizem pa za eno najbolj resnih groženj mednarodnemu miru in varnosti. VS ZN je tudi pozval vse strani v Libanonu, naj se ne vpletajo v krizo v Siriji.
Petkov napad v Tripolisu je bil eden najbolj krvavih v Libanonu od državljanske vojne med letoma 1975 in 1990. Siloviti eksploziji sta odjeknili druga za drugo v roku nekaj minut. Ubitih je bilo najmanj 45 ljudi, še 800 pa ranjenih. Prva eksplozija je odjeknila v pretežno sunitski mestni četrti al Zaherja blizu pristanišča v času, ko so verniki zapuščali mošejo Takva po molitvah. Tarča drugega bombnega napada pa je bila mošeja Salam v mestnem predelu Al Mina.
Libanonski mediji so včeraj poročali, da so aretirali sunit-skega klerika Ahmeda al Gariba, ki so ga v petek videli pred obema mošejama, pred katerima sta eksplodirala avtomobila bombi. Med racijo njegovega doma pa je policija odkrila več orožja.
Sektaške napetosti so se sicer v libanonskem Tripoliju v zadnjih mesecih povečale, podžiga pa jih krvavi konflikt v sosednji Siriji. Tripoli je namreč prizorišče nasilja med suniti, ki podpirajo oborožen upor v Siriji, in alaviti, ki podpirajo režim sirskega predsednika Bašarja al Asada.	Prizorišče ene od dveh petkovih eksplozij
ansa
26. KRAŠKA OHCET
/
PO NAPORNEM TEDNU POLNEM OBVEZNOSTI
Danes končno ohc
EDILCARSO
s.r.l.
GRADBENO PODJETJE IN OBNOVA ZGRADB Obrtna cona ZGONIK Proseška postaja 29/B
Tel. 040.2528036 - Faks 040.2529521 - Mob. 348.5211656
Jernej je v petek zvečer po tradicionalni podoknici skušal na skrivaj smukniti v Nežino kambr'co. Kljub budnim in predvsem strogim očem tašče mu je to na koncu uspelo (na posnetku Kroma). Od danes dalje, ko si bosta Neža in Jernej v cerkvici na Ta-bru obljubila večno zvestobo in tudi uradno skočila v zakon, mu na taščo ne bo treba več paziti, pa tudi ona sama ne bo imela več nobenega razloga, da pazi na hčer.
Sicer pa je za kraškima zakoncema naporen teden raznovrstnega dogajanja, ki sta ga uspešno prestala. Najbrž je bil za oba najbolj naporen dan četrtek, ko sta bili na sporedu fantov-
ska in dekliška. Kot nekdanjo kraljico terana so Nežo prijateljice oblekle v grozd terana, Jernej pa se je za slovo od ledih stanu oblekel v grozd prose-ške glere.
Pred današnjim viškom Kraške ohceti je bil včeraj zvečer še tradicionalni prevoz nevestine bale, danes pa se bo v spremstvu številnih narodnih noš začelo še celodnevno poročno slavje.
Ženinu in nevesti lahko zaželimo veliko sreče, obema in tudi vsem svatom in nošam, ki ju bodo pospremili pa še želimo, da bo vreme milostno, tako da bo ohcet res minila tako, kot si vsi želijo..
/
26. KRAŠKA OHCET
et
Zbor za noše na Colu in pred Kraško hišo
Vsi, ki bodo danes oblekli nošo, so vabljeni, da se zberejo ob 8.30 pred Kraško hišo v Repnu oz. ob 9.00 na Colu, od koder bo štartal sprevod do Tabra. Poročni obred se bo začel ob 10.00 uri v cerkvi na Tabru, vodil pa ga bo župnik Anton Bedenčič. Ob 12.30 sledila predaja neveste v Kraški hiši.
V	živo po Radiu TS A
Danes ob 15. uri se bo v okviru oddaj Radia Trst A »Z naših prireditev« začel neposredni prenos dogajanja s Kraške ohceti. Na sporedu bo poldruga ura pogovorov, srečanj, anekdot in veliko glasbe.
V	družbi številnih gostov bosta oddajo vodila Aleksi Jercog in Mitja Tretjak.
Košara darov za novoporočenca
Ob 26. izvedbi Kraške ohceti so se doslej v »košari darov« za novoporočenca nabrala naslednja darila:
narodna noša za nevesto - prispevek Občine Repentabor; narodna noša za ženina - darilo krovnih organizacij SKGZ in SSO;
mala lesena skrinjica - ročno delo Marjana Corettija iz Ri-cmanj;
zlata poročna prstana - darilo draguljarne in urarne Malalan z Opčin; poročni kolač - darilo pekarne Čok z Opčin; bon za poročno potovanje v vrednosti 500,00 evrov - po-
klon potovalne agencije Aurora; ročno vezana otroška posteljnina - darilo gospe Vide Pertot;
prispevek 500,00 evrov z odprtjem tekočega računa - darilo Zadružne kraške banke; poročni in naprsni šopek - darilo cvetličarne Atelie Dom
Art Vivijane Kljun z Opčin; komplet nožev z lesenim stojalom - dar Pohištva Kralj z Opčin;
enoletna naročnina na Primorski dnevnik - dar družbe DZP Prae;
otroški copatki za Kraško ohcet in bon za 30,00 evrov - darilo trgovine z otroško obutvijo na Opčinah Arriba Arriba; srebrni okvir - darilo draguljarne Skerlavai z Opčin; dva gledališka abonmaja za sezono 2013/2014 - darilo SSG;
štiri mlinci potice - darilo Pekarne Bukavec s Proseka; enoletna vinjeta za slovenske avtoceste - darilo Bara G s Fernetičev;
glinasti pekač in set skodelic za kavo - dar KRD Dom
Briščiki;
konfekcija extra deviškega olja »Dagla« - darilo oljkar-
stva Boris Pangerc iz Doline; 100 steklenic vina - poklon Kmečke zveze; večerja za dve osebi - darilo gostilne Bak/Pesek - Tom in Jana. nakupovalni bon za 100 evrov in 5-Iitrski lonec na pritisk Lagostina - darilo trgovine NOVA srl - CONAD in Društvene prodajalne na Opčinah; kamnita vaza - poklon umetnika Pavla Hrovatina; umetniška slika - darilo občine Logatec; košara domačih dobrot - darilo občine Sežana; tradicionaIni domači pokIon - darilo občine Ludmanns-forf-Bilčovs;
dvojni par cokel - dar trgovine Sanart Malalan z Opčin; dvojni par sončnih naočnikov - darilo Optike Malalan z Opčin;
100,00 evrov - prispevek Ženskega pevskega zbora Pro-sek-Kontovel;
maIa orehova skrinjica - dar bivšega kraškega para Martine in Aleša; bakrena reIjefna sIika - dar umetnice Nivee Mislei.

IR
Hotel Restavracija
KRIŽMAN
REPEN 76 Tel 040.327115/327002 Fax 040.327370
http:\\www.hotelkrizman.eu e-mail: info@hotelkrizman.eu zaprto ob torkih (cel dan) in ponedeljkih (za kosilo)
BIZJAK BORIS
Nabrežina Kamnolomi 63/A
•	Izkopi - rušenje - kanalizacija
•	gradbena, gozdna in cestna dela
Tel. 040.200103 - Fax 040.2024145 - Mob. 335.6939992 impresabizjak@spin.it
ZGONIK s/A Tel. 040.229123 www. gustintrattoria.com/info@gustintrattoria.com
nt* n
GOSTILNA GÜSTIN
Iz preprostih sestavin pričaramo okusne jedi
PREHRAMBENI DISKONT
EUROSPIN
MIMA SMC FERNETIČI 24 TF!L Q4Q 2176832
★
Zcleznina TERCON
Zeleznina
iT&moJi
Letve
Leseni in furnirski izdelki
Vse za domače mojstrovanje
NABREŽINA 124, tel. 040 200122 www.zelezninatercon.com
L iS O J
T A i E 5 T E
1 POTOVALNI URAD	— »
Aurora viaggi
TRST - ul. MilanoT 20 - tel 040631300 fax 040365587 - www.auroraviaggi.com
A G
stil
1 4 Nedelja, 25. avgusta
2013
KMETIJSTVO
/
TRGATEV SE BLIŽA S HITRIMI KORAKI
Določanje sladkorja v grozdju in moštu
Svetovalna služba KZ v sodelovanju z ZKB
Prijava zalog vina 2013
Kmečka zveza obvešča vinogradnike, da morajo prijaviti morebitne količine vina, ki so jih imeli v zalogi dne 31. JULIJA 2013. Rok za predstavitev prijave zapade v torek 10. septembra 2013. Te obveznosti so oproščeni samo privatni končni porabniki in trgovci na drobno. V prijavi mora biti vino razvrščeno po kakovosti, in sicer črna in bela vina, vina s kontroliranim poreklom (DOC), vina z geografskim poreklom (IGP), ne glede na leto proizvodnje.
Kmečka zveza je na razpolago za izpolnjevanje prijav do ponedeljka 9. septembra.
Obvestilo oljkarjem
Strokovna služba Konzorcija olja Tergeste D.O.P., ki spremlja dogajanja v oljčnikih, opozarja na posege, ki so navedeni v nadaljevanju. Fenološka faza oljke Ojlka je v fenološki fazi otrdi-tve koščice, ki poteka zaenkrat v mejah povprečja tako na Tržaškem kot v ostalih pokrajinah dežele. Čeprav je bilo veliko cvetnih odpadov, lahko ocenimo, da je bil prehod iz cveta v plod zadovoljiv, velikost plodov pa bo odvisna v glavnem od pomanjkanja padavin. Oljčna muha
Iz tedenskega spremljanja je razvidno, da je razvoj žuželke počasen in da je število ulovov skromno. Napad muhe je v začetni fazi le na obalnem območju, kjer se muha najprej pojavi. To potrjuje, da ima škodljivec zaradi suheha obdobja in visokih temperatur težave pri razmnoževanju in izleganju jajčec.
Agronomska navodila
Svetuje se odkos trave za zmanjšanje evapotranspiracije, ki zmanjšuje vodne rezerve tal. Na nezatravljenih tleh se svetuje površinsko obdelavo tal.
S hitrimi koraki se bliža trgatev, ki bo predvsem odvisna od vremenskega poteka v teh dneh. Ena glavnih opravil pred trgatvijo in v začetni fazi vinifikacije je določanje sladkorne stopnje grozdja oziroma mošta.
Naši vinogradniki so sicer seznanjeni o načinih določanja sladkorja v grozdju in moštu, toda glede na pomen opravila, ne bo od več, če si pred trgatvijo o tem ponovno osvežimo spomin. Gre za relativno enostavne postopke, ko si pa izredno pomembni, ker je poznavanje vsebnosti sladkorja, ki je ključen parameter za določanje zrelostne stopnje grozdja in posledično za določanje časa trgatve.
Sladkorno stopnjo lahko določimo s primernimi pripravami na kemijski ali fizikalni način. Za kemijsko določanje, ki je zahtevnejše, je potrebno specifično strokovno znanje in laboratorij, zato se te metode poslužujejo le velike kleti in enolo-ški laboratoriji.
Večina vinogradnikov in strokovnjakov pa uporablja, glede na njihovo enostavno uporabo in zadovoljivo točnost, fizikalen način določanja sladkorja. Pri tem uporabljajo sredstva, ki delujejo na osnovi Arhimedovega zakona (Klosternburška ali Babova tehtnica) ali z merjenjem lomnega količnika svetlobe (refraktometer).
Z omenjenimi pripravami določimo vsebnost naravnega sladkorja v grozdju in v moštu pred začetkom vrenja, kar nam omogoča, da ugotovimo alkoholno stopnjo, ki jo bo doseglo mlado vino po končanem vrenju.
Vsaka država je na osnovi svojih vinogradniških in vinarskih tradicij izbrala svojo mersko določanje sladkorne stopnje. Najbolj razširjene so: Klosternburška tehtnica (Babo), Oechsle, Brix in Baume'.
Klosternburška tehtnica. Izumil jo je William Babo, ravnatelj višje šole za vinogradništvo in vinarstvo v Klosternbur-gu blizu Dunaja. Trenutno je pri nas in širše v Italiji najbolj razširjena priprava za določanje sladkorja. Ena stopinja na tej tehtnici odgovarja približno 10 gramom grozdnega sladkorja (glukoza + fruktoza) v 1000 gramih mošta. Klosternburška tehtnica je umerjena na 15°C. Za določitev potencialne alkoholne stopnje vina pomnožimo sladkorno stopnjo s količnikom 0,62-0,65 v odvisnosti od vsebnosti sladkorja v moštu, kot je navedeno v nadaljevanju. Primer: iz mošta, ki ima 18 stopinj na tej tehtnici, bomo dobili vino z 11,5° alkoholne stopnje.
Oechslejev gostomer (sladkor je izražen v Oe). Izumitelj tega inštrumenta za določanje sladkorne stopnje je Christian Ferdinand Oechsle. Uporabljajo ga predvsem v Švici in Nemčiji. Stopnja na tej lestvici je po definiciji porast teže 1000 mi-lilitrov mošta od 1 grama navzgor. Primer: liter mošta, ki ima 75 Oe tehta približno 1.075 gramov. Inštrument je umerjen (tariran) na 17,5°C. Če želimo določiti alkoholno stopnjo se poslužimo sledeče formule: (stopnje Oe - 15)/6. Če je npr. vsebnost sladkorja na tej lestvici 90 Oe bo alkoholna stopnja vina sledeča: (90-15)/6=12,5.
Brixov gostomer: izumitelj tega načina določanja sladkorja v moštu je znanstvenik Adolf F. Brix. Lestvico uporabljajo v anglosaških državah in je uradno priznana v Eu. Stopinja na Brixovi lestvici izraža odstotek sladkorja v enem litru vode. Ta merska enota je najpogosteje uporabljena v refraktometrih, katerih uporaba se širi tudi v naših krajih. Če stopinje te lestvice, za vrednosti ki gredo od 15°-25°, pomnožimo s koeficientom 0,55, dobimo približno alkoholno stopnjo po končanem vrenju. Priemr: 22° Brixove lestvice X 0,55=12,10° dejanskega alkohola.
Baumejeva metoda: razvil jo je Antoine Baume'. Določa odstotek kuhinjske soli (natrijevega klorita) v litru vode. Naključno odgovarja Baumejeva stopinja (° Be') mošta, med 8° in 12° Be', ob koncu vrenja količini prisotnega alkohola v vinu. Če je vsebnost sladkorja v moštu 10° Be', bi moralo vino vsebovati 10° dejanskega alkohola. Ta način določanja alkoholne stopnje uporabljajo predvsem v sredozemskih deželah, zlasti Franciji.
Ob koncu pa še nekaj navodil za določanje sprememb sladkorne stopnje v odvisnosti od temperature na Babovi lestvici, ki jo naši vinogradniki najpogosteje uporabljajo.
Klosternburška (Babova) lestvica je, kot smo že omenili, umerjena na 15°C: če presega temperatura mošta 15°C dodamo 0,2 sladkorne stopnje za vsako stopinjo temperature; če je temperatura mošta izpod 15°C, odbijemo 0,2 sladkorne stopinje za vsako stopinjo temperature.
Koeficienti za pretvarjanje stopinj sladkorja po Klosternburški (Babovi) lestvici, o odvisnosti od vsebnosti sladkorja, pa so sledeči: od 0-14 stopinj sladkorja 0,62; od 15-17 stopinj sladkorja 0,63; od 18-20 stopinj sladkorja 0,64; nad 21 stopinj sladkorja 0,65.
STROKOVNI NASVETI
Kako gojimo namizno grozdje
Magda Šturman
Če nameravamo naslednjo spomlad saditi nove trte, moramo že sedaj začeti pripravljati tla in jih dobro globoko obdelati. Na ta način se bodo s poletno toploto in zimskim mrazom lepo zdrobili veliki kosi zemlje. Sedaj je tudi čas, da v naš gojitveni načrt vključimo namizno grozdje.
Sorte za namizno grozdje pripadajo isti botanični vrsti, kot sorte za vino, in sicer Vitis vinifera. Specializirani vinogradi za namizno grozdje se v Italiji nahajajo predvsem na jugu, predvsem v Apuliji, Siciliji, Abrucih, Sardiniji in Laciju. Odlično se vsekakor prilagaja tudi našim krajem. Znana je namizna sorta fragola (foto I. Novak), ki je posebno pri nas nekoč sestavljala latnike pred hišami.
Sorte za namizno grozdje so botanično zelo podobne sortam za vino z razliko, da so grozdi bolj razviti in jagode po navadi večje. Jagode so bolj hrustljave, kožica je tanjša in ne trpka. Na kožici se nahaja poprh, voščena zaščitna snov. Ob zrelosti morajo grozdi imeti vsebnost sladkorja nad 14 stopinj Brix. Imeti morajo ravnovesje med sladkorjem, kislino in sadno aromo. Dobra značilnost je tudi, da grozdi se ne zlahka ločijo od peclja, tudi po trganju. Nekatere sorte so bolj aromatične. Boljšo aromo dosežemo tudi, ko jih poberemo dobro zrele in tiste, ki so bolj izpostavljene soncu.
V glavnem sorte ločimo po času zorenja. Druga velika ločitev je v sorte s semeni in tiste brez njih. Sorte s semeni imajo manj in manjša se-
sorte, kot na primer Italia, Regina in Red Globe. Izbrati moramo toplo lego, v zavetju pred burjo, na južno-zahodni ali južni strani pobočja, kjer sonce pripeka ves dan. Proti poznim pozebam so najboljše visoke vzgojne oblike, saj je v primeru pozebe ob tleh temperatura nižja.
Tla naj bodo po možnosti globoka, propustna, bolj peščena in z visokim skeletom. Vsekakor ima trta veliko sposobnost, da se prilagodi različnim tlom. V primeru preveč rodovitnih tal grozdje ob zrelosti ni dovolj kakovostno, saj se vegetacija povleče pozno v jesen, v škodo grozdom.
Zemljišče za namizne sorte trt začnemo pripravljati že v avgustu, na podoben način kot za sorte za vino. Pred obdelavo tal založno gnojimo s fosforjem in kalijem, po možnosti tudi z železom, magnezijem in hlevskim gnojem. Nato izvedemo globinsko obdelovanje. V novembru izvedemo površinsko obdelovanje, nato koli-čkamo. V primeru posameznih rastlin izkopljemo le posamezne luknje. Spomladi sadimo in zalijemo.
Vzgojna oblika za nekaj trt je primerna špalir, na primer visoki guyot. Latnik je pa bolj primeren za večje nasade. Tudi pred hišo je lastnik bolj primeren.
V prvem letu, takoj ko sadimo, oblikujemo želeno vzgojno obliko. Stalno površinsko obdelujemo z namenom, da vsaj prva leta odstranjujemo plevel, v naslednjih letih pa
mena, kot sorte za vino in jagode so bolj oddaljene ena od druge. Nekatere najbolj razširjene bele sorte s semeni so italia, baresana, red globe, regina, victoria, matilda. Med črnimi omenimo michele palieri, ki je primerna tudi za sladkorne bolnike. Omembe vredna je tudi fragola. Primerna je za latnike pred hišo, saj je ni treba škropiti. Imenuje se tudi isabela. Slabe lastnosti slednje so, da ne smemo iz nje narediti vino, saj vsebuje metanol. Druga slaba lastnost je, da se jagode z lahkoto odtrgajo ob zrelosti.
Sorte brez semen so najbolj zaželene na tržišču. Nekatere sorte brez semen so centennial, sultanina ali thompson seedless, flame seedless in crimpsom seedless.
V naših krajih izbirajmo raje bolj zgodnje sorte, da utegnejo dobro do-zoreti. Če gojimo za domačo porabo, izbirajmo raje različne sorte, ki dozorijo v različnih časovnih obdobjih. Na ta način bomo imeli grozdje na razpolago za daljše obdobje.
Pri nas izbirajmo podlage odporne kalciju in poletni suši.
Namizne grozdne sorte zahtevajo pomlad z milimi temperaturami, ki ob brstenju ne padejo pod 0 stopinj Celzija. Da se izognimo poznim po-zebam, je najbolje, da izberemo pozne
lahko pustimo zatravljeno. Ob veliki suši moramo zalivati. Dognojimo z dušikom in po potrebi z mikroelementi. Po potrebi škropimo. Zimska in zelena rez je kot v primeru trte za vino. Pri namiznih sortah lahko od avgusta naprej pokrijemo s plastičnimi folijami z namenom, da prej dozori in tudi, da morebitni dež ne pokvari grozdja. Pozimi gnojimo s fosforjem in kalijem, spomladi, ko trta požene, pa z dušikom. Z dušikom gnojimo še proti koncu maja in proti koncu junija.
Namizne sorte so občutljive za bolezni.
Namizno grozdje poberemo, ko ima vsaj 14 stopinj Brix. Pobiranje namiznega grozdja je veliko bolj de-likatno, kot v primeru grozdja za vino, posebno če bi ga radi prodajali. Z eno roko držimo grozd, z drugo pa s škarjami odrežemo. Skrbno položimo v košaro ali kako drugo posodo. Večkrat poberemo le bolj zrelo grozdje, saj ne zori vse naenkrat. Zelo važno je, da poprha ne odstranimo, saj ta ščiti proti boleznim tudi po pobiranju. Lahko grozdje na par mesecev hranimo, in sicer na vodoravnih mrežah ali obešene. Grozdi naj se ne dotikajo med seboj. Prostor, kjer hranimo grozdje, naj bo suh, zračen, temperatura naj ne pade pod ničlo.
MANJŠINE
Nedelja, 25. avgusta 2013 1 5
Obisk v Kataloniji, ki se pripravlja na referendum o osamosvojitvi
Katalonski mediji oblikujejo strategije in startne pozicije
Bojan Brezigar
Na slikah od zgoraj: Table v Barceloni so skoraj povsod že sedaj samo v katalonščini; dnevnik Ara z novico o zapostavljanju Katalonije s strani Madrida; spodaj oba dnevnika v dveh jezikovnih variantah.
/-
dino, kar lahko rečem, je, da sedaj zagotovo vemo, ^^	da ni več poti nazaj.« Jor-
di Fortuny je novinar, zaposlen na katalonski televiziji, v času socialistične vlade v Kataloniji je bil nekaj časa na vladnem uradu za sredstva javnega obveščanja. Ampak Jordi ne pripada socialistični stranki, pravzaprav ne pripada nobeni stranki, ampak njegovo srce bije levo in katalonsko. Z drugimi besedami, je pristaš Katalonske republikanske levice (Esquerra Republicana de Catalunya, ERC), stranke, ki je najbolj protišpanska in tudi največja zagovornica procesa za osamosvojitev Katalonije.
Nekoč je bila ERC sama v tem boju. Danes ne več, danes so vse katalonske stranke za proces, ki bi pripeljal do referenduma. Proti je samo ljudska stranka, Partido popular, ki je neposredna emanacija madridske vladne stranke.
»Nočem tvegati nesporazumov, vse katalonske stranke so za referendum, ki je pravica vsakega naroda, ni pa rečeno, da bodo glasovale za neodvisnost,« pojasnjuje Jordi, ki očitno cika na neodločenost socialistov; ampak katalonski socialisti so bili vedno zelo samostojni, pa tudi zelo katalonski. Dolgoletni barcelonski, socialist župan Pasqual Mara-gall, ni bil nič manj zavzet Katalonec kot dolgoletni predsednik katalonske vlade, Generalitat, Jordi Pujol. In socialisti ne soglašajo s sedanjo politiko Madrida, ki prvič od avtonomije Katalonije ogroža šolski sistem v katalonskem jeziku. Gre za pravi napad na avtonomijo: v šolah v Kataloniji poteka pouk v katalonskem jeziku; obstajajo tudi maloštevilne šole s španskim učnim jezikom. Sedaj pa je vrhovno sodišče na zahtevo španske vlade razsodilo, da mora pouk potekati v španskem jeziku tudi če to zahtevajo starši enega samega učenca v razredu. »To pa je zelo nepopularno, tudi socialisti tega ne morejo sprejeti in tako je Ljudska stranka popolnoma osamljena,« pravi Jordi Fortuny, ki pojasnjuje, da celo stranka Ciutatans, ki jo sestavljajo katalonsko govoreči pristaši Madrida pristaja na referendum, pri čemer napoveduje glas proti samostojnosti.
Referendum torej bo, verjetno v drugi polovici prihodnjega leta. Ne bi izključeval, da bo okoli 11. Septembra, zgodovinskega datuma, katalonskega nacionalnega praznika, natanko 300 let potem ko je Katalonija s porazom proti Španiji izgubila svojo državo. Ta obletnica bo imela velik psihološki naboj, ki bo dvignil zavest Kataloncev.
Je pa seveda kar nekaj odprtih vprašanj o tem, koliko ljudi se bo zares izreklo za neodvisnost. Pred letom dni, ko so se o tem začeli resno pogovarjati, so jav-nomnenjske raziskave kazale na 45-od-stotno podporo. Junija letos je dosegla že 57 odstotkov, proti neodvisnosti pa jih je bilo komaj nekaj več kot 20 odstotkov. Še zanimivejši pa je podatek, ki ga je v začetku julija objavil dnevnik Ara, po kateri je 82 odstotkov Kataloncev prepričanih, da španska vlada močno zapostavlja Katalonijo. To pa je številka, ki presega občutek pripadnosti Kataloniji, katalonski kulturi in jeziku.
Ti podatki naj bi nekako zapečatili izid referenduma. Vendar pa ima Jor-di Fortuny resen pomislek: temelji na poznavanju medijskega prostor, seveda še
zlasti televizijskega. »Vprašanje je, kakšno politiko bo imela televizija,« kratko pripomni. Meni se dozdeva povsem naravno, da bo katalonska televizija, ki oddaja v katalonščini na petih kanalih, zagovarjala osamosvojitev in da se ji bo TVE, španska nacionalna televizija, upirala. »To drži, ampak to ni problem,« pojasnjuje Fortuny. Problem so zasebne družbe, ki tudi v Španiji dominirajo medijski prostor. Te družbe danes delujejo na nacionalni ravni in ne bodo zadovoljne z morebitno izgubo 8-milijonskega trga. Naredile bodo vse, kar morejo, da to preprečijo.
Neodvisnost Katalonije predstavlja za te družbe veliko nevarnost, predvsem pa velik strošek. Prvič vprašanje je, ali jim bo nova katalonska oblast dovolila oddajanje na prizemni digitalni televiziji. Španija namreč dovoljuje samo oddajanje španskih sporedov in sporedov v katalonskem, baskovskem in galicijskem jeziku, ampak samo v regijah, kjer so ti jeziki uradni. To pomeni, da v Valenciji ni vidna katalonska televizija, kar je že nekaj let predmet polemik in protestov. Če bi samostojna Katalonija uveljavila enako politiko, česar seveda ni mogoče izključiti, bi enostavno zasenčila vse velike španske televizijske kanale. Problem bi lahko rešili tako, da bi morali ti kanali plačati koncesnino, kar bi bil dokaj velik strošek, lahko pa bi Katalonija zahtevala predvajanje sporedov samo v katalonskem jeziku, kar pa bi bil ogromen strošek: pomislimo samo na vse ameriške filme in latinskoameriške soap opere, ki bi jih morali sinhronizirati v kata-lonščino. Dodaten strošek pa je razbitje oglasnega trga, saj bi morali za Katalo-
nijo prirediti vse oglase in vsekakor tržiti španske oglase za manjše število prebivalstva, kar pomeni, da bi bil dohodek sorazmerno nižji.
Zelo verjetno je torej, da se bodo ta omrežja uprla osamosvojitvi Katalonije; tega ne bodo delala odkrito, to bi se jim ne obneslo, uporabljali bodo podzavestno prepričevanje s filmi in manipulacijo informacije. Glede na to, v kako veliki meri se je to obneslo v Italiji, je strah seveda upravičen. Zaenkrat se zasebne televizije ne odzivajo, upravičeno pa je pričakovanje, da ne bodo mirno gledale na dogajanje.
Popolnoma drugače pa se odzivajo tiskani mediji, ki se zares pripravljajo na samostojno državo. Tu gre za boj za prevzemanje vodilne vloge v Kataloniji. Od nekdaj ima to vodilno vlogo dnevnik La Vanguardia, zelo prošpansko usmerjen, ki izhaja vse od leta 1881. Še pred nekaj leti je imel 230.000 izvodov naklade, z zadnjo krizo pa je naklada znatno padla. Z namenom, da bi zaustavili padec, so se odločili za izdajo v katalonščini, ki je prevod španske izdaje. Pobuda je doživela uspeh; sedaj izhaja La Vanguardia z naklado 180.000 izvodov, uradno 60 % v španščini in 40 % v katalonščini. Estanis Alcover, dolgoletni poznavalec založniškega katalonskega trga, nekdanji direktor katalonskega dnevnika El Punt, pa je prepričan, da katalonska izdaja dosega polovico naklade. Šlo je torej za zelo uspešno pobudo, ki je tudi relativno poceni, ker je računalniško prevajanje iz španščine v katalonščino tako izpopolnjeno, da je katalonska izdaja dnevnika možna z zelo omejenim dodatnim stroškom. In kako se bo La Vanguardia opre-
■_
delila ob referendumu? Alcover je prepričan, da zelo racionalno: nevtralno v začetku, tik pred zdajci pa bo skočila na voz potencialnega zmagovalca. Samo to ji omogoča preživetje po referendumu.
Sicer pa La Vanguardia ni edini dnevnik, ki izhaja v dveh jezikovnih verzijah. Že skoraj 10 let to dela El Periodico de Catalunya, tabloid, ki je ob ustanovitvi z odločitvijo o dveh jezikovnih verzijah našel za tiste čase popolnoma novo tržno nišo. El Periodico je prvi izdelal program za elektronsko prevajanje,
je pa delno tabloidni dnevnik; ne sicer kot Bild Zeitung v Nemčiji, The Sun v angleščini ali, če pogledamo bliže, Krone Zeitung v Avstriji in Slovenske novice v Sloveniji, ampak mi je uspelo kombinirati elemente rumenega tiska z resno informacijo, formula, ki se je v Španiji prijela in je že desetletje uspešna. Sicer pa je El Periodico katalonski dnevnik, vsaj po duhu in nobenega dvoma nui, da se bo ob referendumu opredelil za neodvisnost.
Potem je tu El Punt - Avui, združitev dveh dnevnikov. Avui je zgodovinski katalonski dnevnik, izhajati je začel leta 1976, bil je prvi dnevnik v katalonšči-ni po padcu Francovega režima. Oral je ledino, vendar ni nikoli postal zares referenčni dnevnik v Kataloniji. To vlogo je ves čas ohranjala La Vanguardia. Pred nekaj leti je zašel v krizo in leta 2011, ko je bil tik pred zaprtjem, ga je odkupil El Punt, močan in dinamičen dnevnik iz Gi-rone, ki pa se mu ni nikoli uspelo otresti lokalnega prizvoka. El Punt - Avui že-
li postati referenčni dnevnik nove Katalonije, je izrazito usmerjen v neodvisnost, sponzorira vse velike pobude za neodvisnost, izdaja več listov, športni dnevnik in kar nekaj tednikov, uveljavlja so v vse-katalonskem prostoru, Njegov direktor Joan Vall ne skriva ambicije, da bi El Punt - Avui postal osrednji dnevnik v državi.
To bi mu tudi uspelo, če ne bi začel lansko leto izhajati nov katalonski dnevnik Ara. Gre za zasebno pobudo podjetnikov in intelektualcev, izhaja v Barceloni s sedežem v osrčju mesta, je izredno prodoren, z odlično spletno stranjo in daleč najučinkovitejšim servisom na twitterju, nekakšen katalonski Le Monde, z isto ambicijo kot El Punt -Avui: postati prvi, referenčni dnevnik nove Katalonije. Ara objavlja članke in komentarje uglednih osebnosti, je tudi grafično zelo inovativen, lep na pogled in predvsem zelo pregleden, na trg prodira tako, da objavlja vsak dan tudi ek-skluzivne novice, torej na način, s katerim je Eugenio Scalfari uveljavil dnevnik Repubblica.
Boj med tema dvema dnevnikoma ne bo lahek, prav tako ne bo neboleč. Vse to pa kaže, da je pot Katalonije v neodvisnost že tako daleč, da medijski trg razmišlja dolgoročno in se ne bo pustil presenetiti, skratka, ne bo dohiteval dogajanj ampak jih želi prehiteti.
16
Nedelja, 25. avgusta 2013
ROD MODREGA VALA
/
lani in članice družine
C Belih galebov so se prvič sestali v tržaškem Dijaškem domu leta 1953. Nastal je Rod Modrega Vala, slovenska taborniška organizacija v Italiji. Enajst nekdanjih članov in članic iz različnih družin, starih nekaj manj ali nekaj več kot sedemdeset let - Mirko, Zala, Iztok, Mangart, Zajček, Sinička, Tugomir, Sneguljka, Borut, Planika, Skala - se je z desetinami drugih mlajših bratov in sestra zbralo pred desetimi dnevi na Taborniškem raju pri Kredu ob Nadi-ži. Taborniki »na dolgi stezi« - bi dejalo rdečekožno ljudstvo.
Med dvema dogodkoma že šestdeset tritedenskih ali dvotedenskih poletnih taborjenj, enako število dvodnevnih pripravljalnih, ekskurzije po Jugoslaviji in Benečiji, zimovanja,Tabor-niška transverzala, poletni in zimski bivaki, zleti, orientacijski teki, skrajni pohodi (beri Dražgoše) in mnogoboji, izdajanje Modrega vala, po teritoriju posejane častne straže, Taborniški raji in gotovo več kot tisoč tabornih ognjev ... »Dviga plamen se iz ognja, s taborišča našega, ki pod goro mirno spava, sredi gozda temnega ... « Zanos v stotinah mladih deklet in fantov, pogosto še otrok, je rasel iz čarobne minute v popolni tišini, ko je dežurni na vabilo staroste z eno samo vžigalico stopil k pripravljenemu ognju sredi jase:
»Ko vžigalica praskne v večerni tišini, ko se z njo plamenček prenese na dračje in na pokončno nastavljene smrekove vejice, ko nad njimi zagori-jo v stožec postavljene debelejše veje, ko na vrhu zacvrči množica brinovih iglic, ki iskrivo odsevajo v mladih očeh, in se plameni preslikavajo v zavest, kjer se utrjuje pripadnost skupini, skupnosti in človeškemu rodu, ki ga obredni nočni ogenj vselej začara ... « Prvi tabor je potekal v Polzeli na Štajerskem, naslednji pri Belopeških jezerih, v Martuljku, na Otočcu, v bohinjskem Ribčevem lazu, v Mahovni-ku pri Kočevju, pri Kalu Koritnici, pri Cerkniškem jezeru, v Završnici pod Stolom, pri Tolminu, v Rušah, v Ro-salnicah v Beli krajini, v Gornjem gradu, v Šobcu in še in še. Izbira organizacije je vselej bila: spoznavati vso Slovenijo in dati možnost članstvu, če je le vztrajalo vsaj pet-šest let, da se to tudi uresniči. K temu so pripomogla tudi zimovanja: večkrat na Veliki planini, na Golici, nekaj let zapored na Lokvah v Trnovskem gozdu, v Bohinju ...
Ob Nadiži je RMV letos taboril tretjič. Prvič leta 1959 in drugič leta 1976. Prvič sta tabora bila dva, ker so imeli 'medvedki' in 'čebelice' že samostojno šotorišče. Drugič je šestdesetim udeležencem ostalo v spominu množično prisilno prenočevanje na Koba-riškem Stolu, ker sta tema in nevihta onemogočila sestop.
Toda abecedo, ki jo vsebujejo taborniški zakoni, začne vsakdo vsrkavati na tedenskih sestankih v okviru krajevne taborniške družine. Na začetku morda neoprijemljive besede se udejanjajo na izletih in večjih akcijah. Mlaj-
Spominski utrinki na delovanje Slovenske taborniške organizacije v Italiji
»Na dolgi stezi«
Bratu Perunu, začetniku opisane stvarnosti
Na posnetkih Visoka šola življenja v naravi (desno); brat Perun v Gozdni šoli (spodaj levo); Savin grob na Sutjeski z zastavonošo Miranom Hrovatinom (spodaj desno)
ši so vedno 'na terenu' spoznavali, da mislijo starejši zelo resno glede tovarištva, iskrenosti, skromnosti, varčnosti, vztrajnosti, iznajdljivosti, delavnosti, pravičnosti, resnicoljubnosti, doslednosti ... in da znajo biti nravstveni imperativi prepričano obvezujoči tudi ali zgolj v izhodiščih laičnega gledanja na življenje in svet. Pred pol stoletja to ni bilo samo po sebi umevno, ni bila poznana moralna avtoriteta kakšne Hackove Margarete in organizacija je bila pod javnim udarom občil in priž-nic, ne le zaradi svoje miselne usmeritve, temveč zato, ker so dekleta in fantje preživljali poletni čas na skupnem taboru (sic!).
Desetdnevne ekskurzije so predstavljale špico taborniške zrelosti in povezanosti. Odhod iz Trsta z nočnim vlakom do Zagreba, bežen pogled v mestno središče in nadaljevanje do Sarajeva. Zvečer premik s pohodniškim korakom do izvira Bosne. Naslednje jutro z izposojenim kombijem in peš že na vrhu Bjelašnice več kot dva tisoč metrov visoko. Sestop po olimpijski progi za smuk. Popoldne sprehod ob Miljacki in ogled čaršije ter Skenderi-je; v džamiji krajevni vodič - ko spozna, od kod smo - enostavno naroči: »Iz-trajajte!« Pozno ponoči premik z vlakom proti Jablanici. Stasit moški, nekdanji borec 29. divizije, ki je osvobajala Trst, ve o stanju pri nas veliko več kot kakšen Primorec. Z dekleti se zaklepeta dvajsetletnik. Vojaščino je od-
služil v Brdih: v malem prstu ima Memorandum in Osimo ... V Jablanici ogled slavnega mostu in ura zgodovine o 4. in 5. ofenzivi. Do Jajca z avto-stopom, nato slapovi, trdnjava, muzej, stari mlini. V Drvarju spanje v šolski stavbi. Nobene težave: v mladino so veliko vlagali in vanjo zaupali. Nato Knin in Zadar, na Jadranu močan jugo; po pristanku na Reki so noge majave; z vlakom do Pivke in Sežane. In prehranjevanje? Namazan kruh s pašteto ali marmelado in enkrat na dan prosto v trgovini jestvin z omejitvijo nakupa na sedaj preračunane 3,00 evre. Nikoli ni veljala praksa denarne razpoložljivosti posameznika: blagajna je bila skupna in obračun se je moral iziti. Utrudljivo in zgoščeno; spanje na tleh in med vožnjo na vlaku ali na palubi. Enako do Makedonije, na Lovčen, do Splita in Budve, do Mostarja, do Tjentišta: na rečnem bregu se je nekdo čutil upravičenega, da zrecitira: »Junaki Sutjeske, le mirno spite, v krogu strnjena mladina je vredna slave vašega spomina.«
Zleti so, podobno kot pri sokol-skem telovadnem gibanju, velika zborovanja s tisoči udeležencev. Bili so vse-jugoslovanski in samo slovenski: na Pa-lah, v makedonskem Štipu, na Fruški gori, na Petrovi gori, pri Lescah, pri Celju, v Šobcu, v Tolminu, na Muti, za obalne taborniške organizacije v Zadru ... Bile so izredne prilike vzpostavljanja stikov z vrstniki iz vse Jugoslavije. Prijateljevali smo s poljskimi 'hercerji',
skavti iz San Vendemiana, udeležili smo se ali obiskali skavtske jamboree-je (London, Avstralija). Leta in leta po zaključku zletov je pošta pomagala obujati spomine. Še več pa pesmi, ki so ostale neizbrisane, saj so se vtisnile v spomin na skupnih ognjih, izletih, pohodih, proslavah, zaprisegah in gradnji tabornih objektov (vhodi na taborni prostor, kuhinje, mostovi, jambori, pagode...) - Mi idemo putem sunca, preko šuma, preko vode, mi pjevamo pjesmu srca, domovine i slobode ...
Sicer pa je RMV imel svoj zlet v Sovodnjah ob trideseti obletnici ustanovitve. Tristo udeležencev vključno z delegacijami taborniških odredov iz Slovenije in republiške Zveze tabornikov, v katero se je zamejska organizacija včlanila, ko niso čezmejne povezave bile sploh še dojemljive. Taborniški zakoni so bili enoviti, prisega pa je bila prilagojena družbenim razmeram. Zato sta prevladali oznaka Rod in ne Odred, Družina in ne Četa, skupno izhodišče pa je bilo v predvojni gozdov-niški organizaciji z dopolnili iz narodnega upora proti okupaciji in iz na-rodnoobrambne prakse ob Tržaškem zalivu in ob Soči.
Posledično niso sestanki in zlasti taborna Gozdna šola obravnavali le vozlov, zemljevida, rastlin, živali, vremena in na splošno preživetja v naravi, temveč tudi narodovo zgodovino, izročilo, teritorij, ustrezno zakonodajo, narodne buditelje, pomembne datume
in kraje. Usposabljanje poteka preko polaganja Prvega in Drugega izpita, z gozdnimi dnevnimi in nočnimi igrami (napad na svečo, nočno prečkanje zastražene črte v gozdu, premikanje v popolni temi po zaraščenem svetu zaradi izostritve sluha, voha in tipa), z vstajanjem sredi noči in 'stražo tabora', z bivaki, z udeležbo na najrazličnejših pobudah, preko bohinjske 'taborniške univerze' (tečaji pionirstva, za vodnike in za načelnike) in zlasti preko lastnih seminarjev: spominjam se davnega na Slavniku, nato v goriškem Dijaškem domu, bližjega na Gradišču pri Kozini. Ko je RMV zašel v krizo do roba izginotja, se je desetina štirinajstletnikov intenzivno eno sezono usposabljala na sestankih in s pomočjo ljubljanskega Zmajevega odreda znanje preverila na taboru. Učinek je bil izreden: po nekaj letih je na taboru v Ribčevem lazu tri tedne preživelo 157 udeležencev, vključno z murenčki.
V desetletjih se je tudi kak zamajalo, prišlo je do odstopanj: če je povsem razumljivo, da na velikih akcijah udeleženci ne kopljejo več latrin v naravi in je potrebno zaradi varovanja pred onesnaženostjo pripeljati plastične kabine, je poleg kurjave na drva v kuhinji plin nepotreben luksuz, ki povleče za seboj vrsto posledic praktične narave - manj stika z gozdom, manj iskanja drvi, manj uporabe gozdarskega orodja, manj veščin za ohranjanje suhega kuriva ... Brez vsiljevanja česarkoli, saj naj si vsaka generacija izbira po svoje potankosti in odtenke, velja zapisati, da niso cele generacije tabornikov nikoli pokadile cigarete (tudi ko o raku še niso kaj dosti vedele) in da niso že odrasli fantje po tri tedne okusili niti požirka piva. Dogajalo se je, da je bila zahteva po urejenem skupnem življenju stroga, a ostaja dejstvo, da po izkušnjah prvih let ni bilo več za-smojenih enolončnic, ni bilo črevesnih epidemij in zlasti ni bilo težkih nesreč, kaj šele smrtnih primerov kljub življenju v zahtevnih pogojih narave, visokih gora, rečnih tokov in mrzlih jezer, vožnjam s kajaki ter kljub upravljanju s prostim ognjem in gozdarskim orodjem ali podiranju dreves in postavljanju visokih konstrukcij. Bila so tudi hitra prestopanja z vlaka na vlak vključno s skupno opremo, nakladanje in razkladanje tovornjakov, nekaj povodenj ...
In potem je tu še dejavnost v domačih logih. Doživljanja na Taborniški transverzali od Lazareta do Šte-verjana, vsebinsko načrtovani pohodi po Benečiji - ob potresu je celotno skladišče RMV odpotovalo v Tersko dolino, taborni ognji v Bazovici na predvečer proslave, skupaj s skavti udeležba na STEDU leta 1965, od samega začetka stalna udeležba na Slovenskih športnih dnevih, tednih in igrah, sodelovanje z VZPI, prehodi v odbore drugih društev in organizacij z vnašanjem taborniškega duha: »Dajem častno besedo, da bom po svojih močeh vsakomur brat/sestra, da se bom boril za svobodo, pravico in resnico, ter da bom živel in delal po taborniških zakonih.« Dosledno.
Skala
/
INTERVJU, RUBRIKA
Nedelja, 25. avgusta 2013
17
VLADO BEGAN, ČLAN KOALICIJE ZA LOČITEV DRŽAVE IN CERKVE
Cerkev deluje drugače, kot je govoril in živel Jezus
Robi Šabec
Vlado Began
Zaradi finančne polomije, ki je prizadela slovensko cerkev sta na zahtevo Vatikana pred kratkim odstopila mariborski nadškof Marjan Turnšek in ljubljanski nadškof Anton Stres. Poznavalci zatrjujejo, da s tem zadeva ni zaključena in da naj bi v bližnji prihodnosti Vatikan še zaostril ukrepe do vrha slovenske RKC. O tem zakaj Republika Slovenija proti odgovornim v aferi mariborske nadškofije ne sproži kazenskega postopka, o stanju krščanskega duha ter privilegijih RKC, odgovarja Vlado Began, član in pravni zastopnik Koalicije za ločitev države in cerkve.
Kdaj bo vrh slovenske RKC odgovarjal ne le pred bogom (Vatikanom) temveč tudi pred slovenskim pravosodnim sistemom?
Upam, da bo to čim prej, še posebej po razkritju, kako je pred leti mariborska škofija brez vloženega centa v enem dnevu prišla do dobička več kot milijon evrov. Podpisnika pogodb sta bila škofa Kramberger in Stres. Policija in tožilstvo sta se s tem že ukvarjala, vendar je bila ovadba zavržena.
Kako mora ravnati katoliški delavec policije ali tožilstva, če dobi v roke prijavo zoper cerkev?
Po katoliškem nauku mora storiti vse, da se prijava zavrne, kajti njegova naloga v tem primeru je obramba cerkve.
Ali drži podatek, da je slovenska cerkev s svojimi finančnimi transakcijami pognala preko milijardo evrov in s tem opeharila tudi številne svoje delničarje - vernike?
Dolgovi cerkvene hobotnice naj bi bili celo mnogo višji, v javnosti se je namreč pojavil podatek, da le-ti znašajo preko 1,5 milijarde evrov. Cerkveno podjetje Gospodarstvo Rast ima vsaj za 300 milijonov evrov dolgov, oba Zvonova za približno 1,3 milijarde evrov in sama mariborska nadškofija okoli 25 milijonov evrov.
Kot kažejo dejstva, je tajkunskim zgodbam s svojim finančnim »šalabaj-zerstvom« pridno sledila tudi RKC. Ali naj ne bi bila ekonomska logika kapitala sploh pa finančno hazardiranje v temeljnem nasprotju že s samo doktrino RKC?
Takšna logika je vsekakor v nasprotju z naukom Jezusa, ki je rekel, da njegovo kraljestvo ni od tega sveta, da lažje pride kamela skozi šivankino uho kot bogataš v nebesa ter prodaj vse in mi sledi. Ni pa takšna logika v nasprotju s cerkveno doktrino, ki ji kraljujeta sla po oblasti in denar. Ljudje mislijo, da cerkev zastopa Jezusa. Resnica je drugačna: cerkev je že ves čas proti Jezusu. Dejstvo, da cerkev deluje drugače, kot je govoril in živel Jezus, to dokazuje. Jezus ni gradil cerkva, niti se ni ukvarjal z biz-nisom, cerkev pa to dela.
Ali se motimo, če bi dejali, da se RKC v Sloveniji domala ves čas obnaša kot poslovni subjekt, kot finančna kor-poracija?
Ne motite se. Cerkev se po letu 1990 ves čas obnaša kot poslovni subjekt, kar bi počela tudi prej, če bi ji komunisti dopustili. Tudi v stari Jugoslaviji se je cerkev obnašala kot poslovni subjekt in bila zelo bogata.
V kakšni meri je bila denacionalizacija, s katero je RKC v Sloveniji prišla do izjemnega bogastva, izvirni greh njenega kasnejšega, predvsem finančnega delovanja?
Izvirni greh njenega finančnega delovanja je cerkvena sla po denarju in bogastvu ter oblasti. Denacionalizacija je bila samo način, kako je cerkev zopet prišla do večjih materialnih sredstev, s katerimi je povečala svoje bogastvo.
Na kakšne načine se načelo profita-bilnosti sploh lahko vpelje v mehanizme načeloma nepridobitne organizacije kot naj bi bila RKC?
Kleriki naj živijo od svojega dela, ne na račun drugih. Naj imajo svoje posvetne službe in družine, v prostem času pa naj izvajajo svoje teološke naloge, če menijo, da je to božja volja. Tudi Jezus se je preživljal s svojim delom, saj je bil tesar in ni živel na račun drugih.
V	kakšni meri država Slovenija podpira finančno delovanje RKC?
Vsi davkoplačevalci, pa naj si bodo to ateisti, prakristijani, judi ... morajo finančno podpirati dejavnosti cerkve, saj država sofinancira cerkveno šolstvo, teološko fakulteto, vrtce, Karitas, socialne prispevke duhovnikov, kurate, sakralne spomenike, razne socialne projekte, oratorije, arhive, katoliška društva in zavode ... Zanimivo je, da cerkev mnogim tistim, ki jo financirajo, sploh ne priznava pravice do obstoja: npr. judom, neka-tolikom, drugače mislečim ...
Država financira cerkev, torej organizacijo, ki sploh ne priznava slovenske ustave, če je ta v nasprotju z njenimi evangeliji. Teh nasprotij pa je veliko; gre za organizacijo, ki podpira smrtno kazen in mučenje; organizacijo, ki ne priznava svobode veroizpovedi, saj krsti dojenčke, prisilno, brez svojega dovoljenja, postanejo cerkveni člani in potem sploh ne morejo več iz cerkve, saj ta ne priznava celovitih izhodov; organizacijo, ki ne priznava načela enakopravnosti med ljudmi (diskriminacija istospolnih ...); organizacijo, za katero je znani nemški zgodovinar Karlheinz Deschner rekel, da na svetu ni organizacije, ki bi bila od antike do vključno 20. stoletja tako obremenjena z zločini kot rimskokatoliška cerkev.
S kakšnimi zneski država financira delovanje RKC v Sloveniji in ali je to financiranje skladno z ustavo?
Zneski so veliki. Vsako leto gre v cerkveno sfero vsaj 20 milijonov evrov davko-plačevalskega denarja, velik del tega odpade na cerkveno šolstvo, ki dobi kakšnih 10 milijonov letno. Tako je npr. Zavod sv. Stanislava v letih 2003 do sredine 2013 dobil kar 32 milijonov evrov državnih sredstev. Državno financiranje cerkve je huda kršitev ustavnega načela o ločenosti države in cerkve, saj država ni več versko nevtralna, kar pa bi po ustavi morala biti. Iz predpisov katoliške cerkve jasno izhaja, da je širjenje vere bistvena dolžnost vseh vernikov, tako laikov kot klerikov. Da lahko cerkev širi vero, mora imeti sredstva. Cerkev ima ogromno svojih sredstev, nekaj jih dobi od drugod in tudi od države. Ne glede na to, od kod izvirajo sredstva, jih je cerkev dolžna nameniti za širjenje vere. Če država financira cerkvene dejavnosti, le-ta tako ali drugače uporabi državna sredstva za širjenje vere. Tudi z državnimi sredstvi se torej širi katoliška vera, kar pomeni, da ta sredstva niso več versko nevtralna, s tem pa tudi država ni več versko nevtralna.
V	kolikor bi sestavili lestvico največjih gospodarskih monopolistov v Sloveniji, na katerem mestu na tem seznamu bi bila RKC?
Po propadu mariborske cerkvene hobotnice je nizko na lestvici, v času cerkvenega gospodarskega razcveta pa je bila v samem vrhu. Verjetno je bilo samo nekaj organizacij večjih kot ona.
Kako bogata je RKC v Sloveniji in po svetu?
Cerkveno premoženje v Sloveniji je zelo veliko. Razpolaga s približno 30.000 ne-
premičninami, pri čemer ima okoli 40.000 ha raznih gozdnih, zemljiških in stavbnih parcel ter večje število stavb, vse po uradnih podatkih v vrednosti kakšnih 800 milijonov evrov. Ima pa še veliko število raznih umetnin in dragocenih premičnin v sakralnih objektih, da ne omenjam zelo bogatega fonda arhivov. Seveda pa to ni nič v primerjavi z Italijo, kjer so samo cerkvene nepremičnine vredne okoli 1200 milijard evrov, kakšna tretjina Rima pa je v cerkveni lasti. Cerkveno premoženje po svetu pa je vredno več 1000 milijard evrov, samo vrednost cerkvenega zlata je preko 1000 milijard. Ko smo že pri zlatu, je potrebno reči, da je papež Frančišek ob obisku v Braziliji dejal, da nima ne zlata ne srebra, da pa prinaša najdragocenejše, kar ima, to je Jezusa Kristusa. Gre za neverjetno papeževo sprenevedanje, saj ima cerkev toliko zlata, da bi lahko z njim odpravila ne samo revščino v brazilskih favelah, kjer je tudi bil papež, temveč po vsem svetu.
Katerih davkov je po sedanji zakonodaji Cerkev v Sloveniji oproščena?
V Sloveniji katoliški cerkvi oz. njenim pravnim osebam ni potrebno plačevati, ker ji pač država tega ni naložila, davka od plačil za maše, pogrebe in druge verske storitve, od nabirk in drugih prostovoljnih prispevkov ter od nepridobitne dejavnosti. Prav tako ni dolžna plačevati nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za verske objekte, kot tudi ne davka na premoženje, ki ga deduje ali dobi podarjenega, če gre za verske namene.
Zato že nekaj let predlagate, da je potrebna popolna obdavčitev katoliške cerkve?
Cerkveni davčni privilegiji se morajo nehati. Z davčnimi privilegiji katoliška cerkev na račun države prihrani mnogo denarja, mogoče gredo številke celo v desetine milijonov letno. Skrajno nepošteno in nepravično je, da ima katoliška cerkev, ki je dokazano neizmerno bogata, takšne davčne privilegije v Sloveniji in drugod po svetu. Davčni privilegiji dokazujejo cerkveno superiornost nad državo, ki si ne upa dregniti v njene privilegije, čeprav nujno potrebuje sredstva za financiranje svojih nalog. Še vedno poteka neupravičeno cerkveno bogatenje na račun davkoplačevalcev.
Kako naj bi se po novem uredila obdavčitev RKC?
Katoliški cerkvi je potrebno naložiti davke, ki so v skladu z njenim bogastvom in jih imajo tudi drugi subjekti v družbi. Zato je potrebno, da država naloži cerkvi davek na plačila za maše, pogrebe in druge verske storitve ter prostovoljne prispevke; na vse nepremičnine, ne glede na to, ali se uporabljajo za versko ali drugo dejavnost; na premoženje, ki ga cerkev deduje ali ga dobi podarjenega, ne glede na namen uporabe. Seveda je potrebno obdavčiti tudi cerkveno nepridobitno dejavnost. Cerkev v bistvu namreč sploh nima nepridobitnih dejavnosti, vse njene dejavnosti so po vsebini pridobitne, saj so tako ali drugače namenjene pridobivanju članov in sredstev za njeno delovanje, predvsem pa za bogatenje. Ali se pri maši ne pobirajo darovi, ali se maša ne plača? Ali ni maša potem tudi pridobitna dejavnost? Zato je pravično, da je vsa cerkvena dejavnost, vključno z vsemi nepremičninami, v celoti obdavčena, še posebej zaradi tega, ker je katoliška cerkev izjemno bogata in zmore davke z lahkoto plačati. Jasno pa tudi to, da morajo bogati v gospodarsko-finančni krizi nositi večji delež kot revnejši - katoliška cerkev pa seveda spada v razred zelo bogatih.
POD ZELENO STREHO
Otok na kopnem
^¡èfe__
Barbara Žetko
Če bi nas kdo vprašal, kakšne asociacije vzbuja v nas beseda otok, bi verjetno večina pomislila na drobne, v Mediteranu posejane zaplate zemlje, obdane z modrim morjem, ali pa bi nam prišle na pamet bele plaže tihoocean-skih atolov, z visokimi palmami in bujno naravo v ozadju.
Vendar obstajajo še druge vrste otoki, ki sploh niso tako privlačni. Z morskimi nimajo nikakršne povezave, vendar jih prav vsi dobro poznamo, saj vplivajo na naše življenje mnogo bolj, kot si predstavljamo. To so toplotni otoki ali v italijanščini 'isole di calore'. S tem izrazom označujemo tisti pojav, kjer se temperatura zraka v večjih naseljih dvigne za nekaj stopinj v primerjavi s temperaturo naravnega okolja, ki obkroža to naselje. Vsi smo to razliko občutili na lastni koži, saj vemo, kako je neprijetno sprehajanje po mestnem središču v zgodnjih popoldanskih urah vročega poletnega dneva in koliko bolje se počutimo, če se umaknemo le nekaj kilometrov izven mesta, v bolj zeleno in redko urbanizirano okolje.
Če se omejimo le na Trst (na posnetku) in Kras, je razlika v temperaturi med tema dvema območjema še toliko izrazitejša, saj se v glavnem temperatura zraka zniža za 1 stopinjo C za vsakih sto metrov višinske razlike, kraška planota pa leži kar visoko nad mestom. Toda učinke tega pojava opazimo prav tako, če npr. primerjamo svoje počutje, medtem ko čakamo avtobus, čeprav v senci stebrišča, na razgretem Trgu Oberdan, s tistim, ki ga lahko dosežemo, ko se sprehajamo po stezah Miramarskega parka.
To povišanje temperatur zraka v mestu torej vsi zaznavamo, zavedati pa se moramo, da je ta pojav prisoten ne samo poleti, temveč tudi pozimi, le da ponavadi nanj nismo pozorni ali se ga morda celo veselimo, saj nas lahko rešuje pred negativnimi posledicami mraza, kot sta sneženje in poledica. Temperature v mestu so lahko višje v primerjavi z okolico tudi za 3 stopinje C, kar seveda ni zanemarljivo, predvsem poleti.
Zakaj pa pride do tega pojava? Vzroki so različni in več ali manj očitni. Najpomembnejši je segrevanje velikih pozidanih površin, kot so zgradbe, ceste, parkirišča in podobno, ki čez dan vpijajo sončno toploto in jo nato ponoči oddajajo. Gozdovi, travniki, njive in drugi naravni tereni v okolici pa v nasprotju z mestom omogočajo, da se temperature ne dvigujejo preveč, saj drevesa in na splošno rastline osenčujejo zemljo in skalno podlago, poleg tega pa njihova visoka vlažnost omogoča izhlapevanje, ta pa porabi toploto.
Širjenje zelenih površin v mestu je torej bistveno, če želimo ohranjati primernejšo temperaturo in posledično boljše počutje tudi v vročih poletnih dneh. Mislim, da temu problemu posvečamo premalo pozornosti, ker se večkrat ne zavedamo, da lahko tudi mi v večji ali manjši meri vplivamo na kvaliteto življenja v mestu, predvsem v določenih primerih. Pomislimo na tiste zahodne predele v tržaški pokrajini, kjer sonce v vročih popoldnevih razgreva zgradbe, posejane na strmih pobočjih, in podporne zidove parcel. Te površine akumulirajo veliko količino toplote, saj lahko dosežejo temperature, ki presegajo 60 stopinj C in se torej spremenijo v nekakšne grelce, ki pa se v tem primeru izkažejo za nekoristne. Vendar nekaj lahko naredimo tudi sami, da se vsaj delno izognemo tem negativnim posledicam. Balkone lahko osenčimo z zavesami ali markizami, zidove pa branimo pred segrevanjem tako, da pustimo zelenju, da jih popolnoma pokrije. S tem ne bomo samo imeli pod kontrolo višanja temperatur, ampak bomo tudi pripomogli k ustvarjanju bolj prijetnega videza zidanih površin in posledično celotne okolice. Še vedno mi je nerazumljivo, kako nekatere osebe pretirano obrezujejo jasmine ali glicine, ki visijo čez ograje njihovih vrtov ali pa trgajo bršljan in kanadsko trto s svojega zidu in pri tem razlagajo, kako varujejo grd siv petdeset let star betonski zid pred škodljivimi priseski rastlin. Potem pa se pritožujejo, da je v mestih premalo zelenja ...
Poleg razgretih zidanih ali asfaltiranih površin pripomorejo k višanju temperatur v mestu tudi drugi faktorji. Glavni so promet, pomanjkanje ventilacije ter ogrevanje oz. klimatizacija zgradb. Prodaja in nastavitev klimatizacijskih sistemov sta v zadnjih dveh desetletjih doživeli pravi razcvet. A če po eni strani te naprave hladijo notranje prostore, s tem da iz teh črpajo odvečno toploto, bodo morale po drugi strani to toploto obvezno spuščati kam drugam, torej v zunanjost. Če en sam klimatizator ne bo vplival na višanje temperatur, vsota vseh posameznih naprav pa bo nezanemarljivo pripomogla pri nastajanju toplotnih otokov. Pomislimo na to prihodnjič, ko vključimo klimo in se pri tem vprašajmo, če morda ne bi bilo bolje regulirati termostat le na nekaj stopinj manj, kot je zunanja temperatura. Ali če bi bilo celo dovolj se posluževati starih, a vedno bolj priljubljenih ventilatorjev.
Prav tako oddajajo toploto s svojim delovanjem motorji avtomobilov, avtobusov in drugih vozil, kar še dodatno slabša stanje. Tudi ventilacija ni taka, kot je v naravnem okolju, saj lahko zgradbe v tolikšni meri omejujejo premikanje zraka, da v nekaterih predelih mesta ni mogoče zaznavati niti sapice. Pomislimo na tri tržaške trge: Oberdan, Goldoni in pa Staro mitnico. Čeprav jih v zimskih mesecih češe še tako močna burja, se poleti te velike delno asfaltirane in delno tlakovane površine spremenijo v nekakšne razgrete plošče, po katerih se res ni priporočljivo sprehajati v najbolj vročih dneh.
Višanje temperatur v mestnem središču torej ustvarja pogoje za neprijetno počutje in negativno vpliva tudi na naše zdravje. Tega pojava ne bomo mogli povsem odpraviti, lahko pa z enostavnimi posegi pripomoremo k njegovemu omiljenju. Kvaliteta življenja v mestu je deloma odvisna tudi od nas. Tega se moramo zavedati, če želimo izboljšati okolje, v katerem bivamo.
18 Nedelja, 25. avgusta 2013

APrimorski
r	dnevnik
Novozelandci vse bližji zmagi
SAN FRANCISCO - Ekipa Emirates Team New Zealand je na pragu zmage finala izzivalcev 34. jadralnega pokala Amerike, najstarejšega mednarodnega športnega pokala na svetu. V finalu pokala Louis Vuitton so Novozelandci dobili šesto regato in v dvoboju z italijansko Luno Rosso povedli s 5:1 v zmagah. Do velikega finala jih ločita dve zmagi. Kiviji si lahko končno zmago zagotovijo že v noči na nedeljo po slovenskem času, če bodo dobili oba predvidena dvoboja.
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu
Zmaga Astani, tudi Brajkovič »rdeč«
VIGO - Na Pirenejskem polotoku se je začela letošnja tretja najbolj uveljavljena večetapna preizkušnja na svetu - dirka po Španiji. Uvodno ekipno vožnjo na čas med krajema Vilanova de Arousa in Sanxenxo v dolžini 27 km je dobila ekipa Astana, za katero nastopa tudi Slovenec Jani Brajkovič, ki je oblekel rdečo majico vodilnega v skupni razvrstitvi. Za kazahstansko ekipo se je z desetimi sekundami zaostanka uvrstil RadioShack, tret-jeuvrščena Omega Pharma pa je zaostala 16 sekund.
KOŠARKA - Kapetan Jaka Lakovič in koprska Arena Bonifika v pričakovanju EP
»Generalka uspela«
Slovenski kapetan, 35-letni Jaka Lakovič (na sliki), ki ima sorodnike tudi na tej strani meje, v Doberdobu na Goriškem (kjer je tudi častni občan, naziv mu je pred tremi leti podelil doberdobski župan Paolo Vižintin), je bil po tekmi in zmagi na pripravljalni tekmi proti Črni gori zadovoljen. »Prijateljske tekme so pomembne, da se ekipa uigrava in da se še bolj okrepi feeling' med košarkarji. Mislim, da smo na zelo dobri poti, čeprav še nismo stoodstotno pripravljeni. To pa
KOŠARKA - Pokal Adecco v Kopru
Slovenija boljša od Italije
Po tekmi je slovenski selektor Božidar Maljkovic določil dvanajsterico, ki bo igrala na EP
kot teden dni,«je po srečanju v koprski Areni Bonifika razmišljal Lakovič, ki bo tudi v novi sezoni igral pri Avellinu. »Zadovoljen sem, da sem uredil obveznosti pri klubu, tako da bom lahko na evropskem prvenstvu igral stoodstotno zbrano.«
Ko ste zadeli trojko, ste se obrnili proti klopi in se na široko nasmejali.
Trener in soigralci vedo zakaj. Rekel sem si, končno se mi je odprlo. Upam, da bo roka tudi na tekmah evropskega prvenstva prava in natančna. Vsekakor se počutim zelo dobro. Imam pa še rezerve, tako da bom čez teden dni v še boljši formi.
Javnost pričakuje od vas kolajno.
Zahtevni ste (smeh). Tudi mi si želimo kolajne. Storili bomo vse, da jo bomo osvojili, čeprav bo letošnje evropsko prvenstvo zelo kakovostno. Nekatere reprezentance so odlično opremljene. Naš prvi cilj je uvrstitev v drugi krog, nato pa naprej.
Kdo so po vašem favoriti?
Veliko jih je. Španija? Ne vem. Nerad govorim o favoritih.
Kako bi ocenili obnovljeno športno dvorano na Bonifiki?
Zelo mi je všeč. Po Celju je mogoče najlepša. Tudi vzdušje je bilo enkratno. Navijači so lepo navijali. Počutili smo se dobro. Mislim, da je generalka uspela.
Na tribuni ste imeli kar nekaj vaših navijačev.
Kar veliko. Vsem sem se zahvalil.
Ali veste, da imate v Doberdobu vaš Jaka Lakovič Fans Club?
Vem. Prišli so tudi na nekatere klubske tekme. Najlepši pozdrav vsem v Doberdob in hvala.
Organizatorji bi morali izpiliti nekatere detajle!
Strinjamo se z Jako Lakovičem, ki je poudaril, da je v Areni Bonifika »uspela generalka«. Koprska športna dvorana je v petek zvečer na tekmi Pokala Adecco proti Črni gori uspešno prestala krstni preizkus pred uradnim začetkom evropskega prvenstva. Organizatorji pa bodo morali še malo izpiliti nekatere detajle:
1. Avti, ki so bili v petek zvečer parkirani pred samo športno dvorano, so precej ovirali gledalce, ki so po tekmi zapuščali telovadnico (mogoče bi lahko organizatorji pomislili, da bi med tekmami za EP celo zaprli cesto za promet).
2 Zvočniki v telovadnici so nekajkratpre-glasno zašumeli in »prestrašili« gledalce.
3. Prostovoljci v dvorani so bili premalo prepoznavni in vidni. Bolje bi bilo, ko bi bili vsi oblečeni enako.
Jan Grgič
KOPER - Slovenska košarkarska reprezentanca je zabeležila jubilejno deseto zmago v pripravljalnih tekmah za evropsko prvenstvo. Na turnirju Adecco v Kopru je premagala Italijo z 92:84 (19:23, 51:36, 74:60). Najboljša strelca pri Sloveniji sta bila Goran Dragic in Boštjan Nachbar, ki sta dosegla po 19 točk. Za Italijo je Belinelli dosegel 18 točk.
Selektor slovenske košarkarske reprezentance Božidar Maljkovic je po prijateljski tekmi z Italijo objavil seznam dvanajstih igralcev, ki bodo zastopali barve Slovenije na evropskem prvenstvu. Odpadli so Klemen Prepelič, Gezim Morina in Luka Lapornik.
Za Slovenijo bodo na eu-robasketu 2013, ki se bo pri nas začelo 4. septembra, igrali: Goran Dragic, Jaka Lakovič, Ne-bojša Joksimovič, Jaka Blažič, Zoran Dragic, Edo Muric, Boštjan Nachbar, Domen Lorbek, Jure Balažič, Mirza Begic, Uroš Slokar in Gašper Vidmar. Slovenija bo igrala zadnjo prijateljsko tekmo v soboto v ljubljanskih Stožicah proti Franciji.
205 centimetrov visoki Italijan Nicolo Melli (Olimpia Milano) je takole zaustavil 196 centimetrov visokega slovenskega reprezentanta Jako Blažiča (letnik 1990), člana beograjske Crvene zvezde
kroma
NOGOMET - A-liga
Milan padel v Veroni, Juventus OK
VERONA - Prvo presenečenje v uvodnem krogu A-lige: Allegrijev Milan je namreč »padel« pri novincu Veroni. Ekipa iz Veneta je zmagala z 2:1. Črno-rdeči so povedli v 13. minuti z golom Polija. Že v 29. minuti je uspelo izenačiti zimzelenemu Luci Toniju, ki je drugi gol dosegel v 52. minuti. Obakrat je bil natančen z glavo. V drugem polčasu je pri Milanu na igrišče vstopil tudi tržaški napadalec Andrea Petagna, ki je zamenjal El Shaarawyja. Na večerni tekmi je Juventus z 1:0 v Genovi premagal Sampdorio. Zmagoviti gol je v 58. minuti dosegel Tevez (po Pogbajevi podaji).
NASILJE MED NAVIJAČI
Že spet stara zgodba!
VERONA/GENOVA - Začetek A-lige ni bil prav nič obetaven. Do kratkega stika med navijači je prišlo tako v Veroni (na stadionu po tekmi) kot v Genovi (v mestu pred tekmo), kjer so domači »ultrasi« lažje ranili dva navijača Ju-ventusa.
CAGLIARI ZADNJIČ V TRSTU? -
Udinese bo danes ob 20.45 gostoval pri rimskem Laziu. Cagliari pa bo drevi na tržaškem stadionu Rocco (prav tako ob 20.45) gostil Atalanto. Pri sardinskem klubu se trudijo, da bi že prihodnjo domačo tekmo (proti Sampdorii 22. septembra) igrali na domačem igrišču Sant'Elia.
Ostale današnje tekme: 18.00 Inter - Genoa, 20.45 Livorno - Roma, Napoli - Bologna, Parma - Chievo, Torino - Sassuolo, jutri ob 20.45 Fiorentina - Catania.
CERNIGOI - Včeraj so odigrali tudi prvi krog mladinskega prvenstva primavera. In-zaghijev Milan je s 4:0 premagal Pescaro. Vse štiri zadetke je dosegel Iacopo Cernigoi, ki je sicer doma iz kraja Mantovana pri Novi Ligu-reju v Liguriji. Zanimivo bi bilo raziskati njegove korenine in izvor priimka (Černigoj?).
GORICA IN KOPER OK - Izidi 7. kroga Prve lige Telekom: Triglav - Maribor 0:1, Domžale - Luka Koper 0:1, Gorica - Olimpija 4:1, Zavrč - Rudar 2:1, Celje - Krka 2:0.
FORMULA 1 - Britanec Lewis Hamilton (Mercedes) si je privozil najboljši izhodiščni položaj pred današnjo dirko (ob 14.00) formule 1 za VN Belgije v Spa-Francorchampsu. Na drugo in tretje mesto pa sta se uvrstila dirkača Red Bulla: Nemec Sebastian Vettel in Avstralec Mark Webber.
KOŠARKA - EuroBasket 2013
www.primorski.eu
k
klikni
in izrazi svoje mnenje
Ali bo Slovenija osvojila kolajno na košarkarskem evropskem prvenstvu?
Q	Zlato
Q	Srebrno
Q	Bronasto
Q	Ne
fi	Prvenstvo me ne zanima
Ljubljana je pripravljena
Župan Zoran Jankovič je potrdil, da sta obe športni dvorani (Stožice in Tivoli) nared
LJUBLJANA - Slovenska prestolnica bo na bližnjem evropskem prvenstvu v moški košarki gostila kar 45 tekem, po besedah župana Zorana Jankovica pa je Ljubljana nared za največji športni dogodek po slovenski osamosvojitvi, ki bo med 4. in 22. septembrom potekal tudi v Celju, Kopru in na Jesenicah. V zadnjem času je bilo na relaciji med Ljubljano ter Košarkarsko zvezo Slovenije (KZS) in podjetjem Eurobasket na drugi strani veliko kratkih šumov glede plačila kotizacije, Jankovic pa je na novinarski konferenci v Hiši športa, ki bo svoja vrata uradno odprla 2. septembra, dejal, da bo vztrajal na prvotnem sklenjenim dogovoru med obema stranema.
»Na četrtkovi seji sem podpisal gradivo za naslednjo sejo mestnega sveta, ki bo 16. septembra, v njem pa je tudi predlog za soglasje, da se izvrši sofinanciranje evropskega prvenstva v znesku 576.833,11 evra,« je podaril ljubljanski župan.
»Obe dvorani sta pripravljeni za velik dogodek. Žal mi je, da dvorana Tivoli ni doživela temeljite prenove, a ne zgolj zavoljo evropskega prvenstva v košarki, temveč zaradi bodočnosti hokeja. Tega projekta se bomo lotili prihodnje leto, Stožice pa so povsem nared,« je dejal Jankovič in med drugim dodal: »Ljubljana je pripravljena sprejeti številne športne navdušence. Prenavljamo praktično vsak njen kotiček, kjer se bodo zadrževali navijači. Ljubljana bo v času evropskega prvenstva ena velika dnevna soba.«
Predsednik KZS Roman Volčič je poudaril, da so zavoljo odstopa Ptuja in Novega mesta od evropskega prvenstva morali skleniti dodatne kompromise z mesti, ki bodo gostila košar-
karske tekme, hkrati pa napovedal krčenje nekaterih sredstev, predvsem pri promociji samega dogodka, ki pa ne bodo resneje posegla v organizacijo samega dogodka, o konkretnih številkah pa vendarle ni želel govoriti.
»O vseh podrobnostih vas bomo obvestili, ko bomo podpisali pogodbe, dejstvo pa je, da to ne bodo zneski, ki smo jih sprva načrtovali. Težko govorim o številkah, saj pogovori še niso zaključeni. Ob tem moram poudariti, da so odprta določena vprašanja tudi z Mednarodno košarkarsko zvezo, kjer smo že znižali določene stroške financiranja,« je med drugim dejal Volčič.
Na splavu pred Koprom najboljši Hrvati
KOPER - Deset dni pred začetkom evropskega košarkarskega prvenstva so organizatorji poskrbeli še za zadnji velik promocijski dogodek. Na splavu pred Koprom so pripravili turnir treh dežel oziroma treh ekip nekdanjih košarkarskih zvezdnikov, zmago pa so slavili povabljenci hrvaškega asa Dina Radje. Hrvati so premagali tako ekipo nekdanjega italijanskega repre-zentanta Dina Meneghina (20:12) kot dolgoletnega slovenskega kapetana Raša Nesterovica (28:18). Slednji so Italijo ugnali s 27:23. Spektakel je potekal na splavu, dolgem 40 in širokem 20 metrov ter zasidranem dobrih 300 metrov pred Koprom. Na njem je bilo postavljeno pravo košarkarsko igrišče z dvema košema, dogodku pa so z ladje, privezane na bok splava, prisostvovali pokrovitelji evropskega prvenstva in mediji.
/	TRST
Nedelja, 25. avgusta 2013
7
TUDI LETOS KOLESARSKA IN TEKAŠKA »RAMPIGADA SANTA«
Čez slab mesec se bodo športniki, rekreativci in radovedneži pomerili v kolesarskem, tekaškem in pohodniškem vzponu po Scali Santi, ki mu pravijo Rampigada Santa. Prireditev, ki jo organizirajo drugič, bo na sporedu 22. septembra, ob koncu Evropskega tedna mobilnosti. V soboto, 21. septembra od 10. ure dalje bo pri obelisku zaživel Rampigada Santa Village s stojnicami in informativnim gradivom o mobilnosti ter trajnostnem razvoju. V nedeljo, 22. septembra, pa bo na vrsti tekmovanje. Start bo ob 10. uri v Rojanu, vpisovanje je možno najpozneje do 19. septembra na spletni strani združenja Spiz (www.spiz.it). Tržaško združenje Spiz prireja tudi poletno Olimpijado klanf, letošnja novost pa je ravno povezava med obema dogodkoma. Kdor se udeleži obeh športno-zabavnih dogodkov (julijskega v Ausonii in septembrskega med Rojanom in Opčinami), tekmuje tudi za zmago v prav posebni kombinaciji. Zmagovalci v posameznih razredih bodo prejeli nagradni kupon za brezplačni vikend v Termah Laško.
NOGOMET - Pokal
Danes (16.00) igrajo
tudi vsi ostali
Danes ob 16.30 bodo na sporedu vse druge tekme državnega pokala promocijske lige in deželnega pokala 1. in 2. amaterske lige. Pokal 3. AL se bo začel v nedeljo, 1. septembra.
V	današnjem krogu bo štan-dreška Juventina na domači zelenici gostila Isonzo. Varovanci trenerja Franca Murre so že v dobri formi, saj so odigrali kar nekaj prijateljskih srečanj in so nastopili na turnirju Brienza v Tržiču, na katerem so izgubili proti domači ekipi Ufm, premagali pa so San Luigi (elitna liga). Kriška Vesna bo gostovala pri tržaški ekipi Trieste Calcio, ki sta jo letos okrepila brata Fantina. Tekma bo na umetni travi igrišča v Ulici Pe-tracco pri Svetem Sergiju.
V	1. amaterski ligi bo trebenski Primorec gostoval na Goriškem. Rdeče-beli bodo v Turjaku igrali proti domači ekipi Fogliano/Turriaco. So-vodenjci bodo doma gostili Aquileio. V 1. AL bo Breg v Dolini igral proti tržaški Costalungi. V 2. AL bo Zarja v Bazovici igrala proti Roianeseju.
Tekme drugega pokalnega kroga bodo na sporedu že v sredo zvečer. Tretji in zadnji krog prvega dela pa bo čez teden dni, v nedeljo, 1. septembra.
Predstavitev Juventine
V	soboto, 31. avgusta, ob 20. uri se bo na štandreškem igrišču svojim navijačem in javnosti predstavila »nova« Juventina.
NOGOMET - Kras uspešen v Miljah v prvem krogu pokala elitne lige
Dober začetek
NA DELU TUDI MLADI NOGOMETAŠI
Ta teden so priprave na novo sezono začeli mladinci Krasa, ki bodo letos igrali v deželnem prvenstvu. S treningi so začeli tudi nogometaši združene ekipe naraščajnikov, ki bodo igrali v prav tako zahtevnem deželnem prvenstvu. Jutri in pojutrišnjem bodo priprave na novo sezono začele tudi združene ekipe najmlajših in začetnikov. Slednji se bodo pod taktirko Danijela Malnarja, Si-niše Prodanoviča in Gabrieleja Vescova zbrali ob 17.00 v Križu. Cicibani in mlajši cicibani pa bodo s treningi začeli v ponedeljek, 2. septembra.
2 ekipi iz vsake skupine (skupaj jih je štiri) bosta napredovali v če-trtfinale državnega pokala elitne lige, ki bo v sredo, 2. oktobra ob 20.30. Kras bo igral še v torek (San Luigi) in v soboto (v Repnu proti Ism Gradisca).
Muggia - Kras 1:2 (0:0)
Strelci: Kneževič v 50., Grujic v 60. in Metullio (M) v 61. min.
Kras: Calligaro, La Pasquala (od 75. Simeoni), Colavetta (od 30. Carli), Žlo-gar, Arcaba, Božič, Spetič, Grujic, Kne-ževič, Maio (od 65. Petracci), Corvaglia. Trener: Zupan.
Nogometaši Krasa so na najboljši način začeli pokalno tekmovanje. »V Miljah smo zasluženo zmagali. Končni izid bi lahko bil še višji, saj smo ustvarili veliko več priložnosti za gol kot gostitelji,« je po tekmi povedal Krasov predsednik Goran Kocman, ki je takole ocenil nastop posameznikov: »Pozna se, da smo v teh tednih veliko trenirali. Nekateri so še
utrujeni. Predvsem noge ne delujejo še, kot bi bile morale. Za ta čas pa je to normalno. Pomembno je, da bomo v dobri formi 8. septembra, ko se bo začelo prvenstvo elitne lige. V najboljši formi pa je danes (včeraj op. av.) bil napadalec Corvaglia.«
V prvem polčasu sta ostali mreži na miljskem stadionu Zaccaria nedotaknjeni. Pravzaprav je uvodni del tekme pripadal Miljčanom, ki so začeli zelo napadalno. Ustvarili so dve dobri priložnosti za gol. Krasov vratar Calligaro je dobro posredoval. Nato so se rdeče-be-li zbrali in prevzeli pobudo v svoje roke. Pred odmorom je Kneževič zgrešil tri dobre priložnosti, še eno pa Luka Spetič.
Polobrat Krasovega napadalca in kapetana Radenka Kneževiča v Miljah
kroma
V drugem delu pa epilog. Že po petih minutah je mrežo Miljčanov zatresel Radenko Kneževič. Deset minut kasneje je za drugi zadetek poskrbel Milan Grujic, ki je uspešno izvedel prosti strel. Muggia ni stala križem rok in po slabi minuti je nekdanji Krasov nogometaš Me-tullio znižal zaostanek. Po živahnem začetku drugega dela so gostje umirili igro in do trikratnega sodnikovega žvižga ustvarili vsaj štiri priložnosti za gol. Žlo-gar, Kneževič, Corvaglia in Maio pa niso bili natančni.
Kras bo v drugo pokalno tekmo igral že v torek. Zupanovi varovanci bodo ob 20.30 na Opčinah igrali proti San Luigiju. (jng)
KOŠARKA - Jadranovci so začeli priprave na novo sezono v državni diviziji C
Stopnjevanje intenzivnosti
Trener Andrea Mura in njegov pomočnik Mario Gerjevič še nimata na razpolago vseh košarkarjev - De Petris poškodovan
Jadranovi košarkarji so priprave na novo sezono začeli za Borovimi in Bre-govimi, ki bodo sicer novo sezono v deželni C-ligi začeli en teden prej. Jadrano-vo prvenstvo v državni diviziji C se bo namreč začelo prvi teden oktobra. »Prav zaradi tega smo priprave začeli po 20. avgustu. Prva dneva sta bila lažja, tako da
se igralci privadijo na ritem treningov. Že prihodnji teden bomo dvignili intenzivnost. Konec tedna pa bomo imeli na sporedu že prvi tekmi, saj bomo nastopili na turnirju v Dolini,« je vtise ob začetku priprav strnil trener Andrea Mura, ki vodi treninge skupaj s pomožnim trenerjem Mariom Gerjevičem. »Mario vodi prvi in
zadnji del treninga, ki je posvečen kon-dicijski pripravi. Vmes pa že vadimo igro,« je dodal Mura. V telovadnici pri Brišči-kih je te dni vadilo 13 košarkarjev. »Z nami so začeli tudi nekateri mladinci U19 in drugi mlajši košarkarji, ki bodo sezono nadaljevali pri Kontovelu v D-ligi. Mat-teo Marusič je še na dopustu in se nam
Prvi dan
Jadranovih priprav v telovadnici Ervatti pri Briščikih
kroma
bo pridružil prihodnji teden (jutri op. av.), medtem ko je De Petris še lažje poškodovan. Tudi on pa se nam bo kmalu pridružil, saj poškodba ni huda (gleženj).«
Po turnirju v Dolini bo Jadran igral še prijateljske tekme proti San Da-nieleju, Cornu in Tržiču. Polovico septembra pa bo v Goric tradicionalni turnir K2 Sport. »Do začetka prvenstva bomo prav gotovo v dobri formi,« je še zaključil Mura.
V	PETEK IN SOBOTO
V	Dolini četveroboj: Breg, Jadran, Bor in Don Bosco
Prihodnji konec tedna bo v telovadnici športnega centra Silvano Klabjan v Dolini pripravljalni turnir v organizaciji ŠD Breg. Nastopile bodo štiri ekipe. Poleg brežanov bodo nastopili še Jadranovi in Borovi košarkarji ter igralci tržaškega Don Bosca. V petek ob 19.00 bo Jadran igral proti Don Boscu. Ob 21.00 pa se bosta med seboj pomerila Bor in Breg. V soboto ob 19.00 bo tekma za 3. mesto. Ob 21.00 pa še finale.
H Obvestila
ZSŠDI sporoča, da bo v četrtek, 29. avgusta ob 20. uri na sedežu ZSSDI v Trstu, seja komisije za estetske športne panoge. NK KRAS REPEN in FC PRIMORJE vabita na prvi trening ter informativno srečanje sezone 2013/14 za otroke letnikov 2003-2008 na športnem igrišču Rouna na Proseku v ponedeljek, 2. septembra, ob 17.30. Informacije na tel.: 3482656995 (Mauro), 3402467782 (Franco), 3346563915 (Giacomo).
AŠZ DOM obvešča, da se bodo treningi košarke in minibasketa za sezono 2013/14 začeli v ponedeljek, 26. avgusta, za skupino under 12 (2002-03) od 16.30 do 18. ure, za skupino under 14 (2000-01) od 18. ure do 19.30 in za skupino under 19 (95 96 97 98) od 19.30 do 21. ure v Dijaškem domu Simon Gregorčič v Gorici. V ponedeljek, 2. septembra, za skupino minibasket (2004 in mlajši) od 15.30 do 16.30 v Kulturnem domu v Gorici. Obvestilo je namenjeno tudi otrokom, ki se želijo prvič preizkusiti v igranju košarke; informacije po tel. 338-5889958 (Andrej Vremec), marinandrej@alice.it in po tel. 3292718115 (A$Z Dom), domgorica@gmail.com. ŠZ BOR - Atletska sekcija vabi srednješolce in višješolce na treninge atletike, ki so vsak ponedeljek, sredo in petek od 16.15 do 17.45 na atletskem stadionu na Kolonji. Informacije na tel. 040-51377 ali na urad.bor@gmail.com. ŠZ GAJA - Teniška sekcija organizira od 2. do 6. septembra tridnevni promocijski tečaj za osnovnošolce in srednješolce. Istočasno se sprejemajo tudi prijave za teniško šolo, ki se bo začela 16. septembra. Pojasnila in prijave na tel. št. 3898003486 (Mara).
ŠD KONTOVEL v sodelovanju z ZSSDI prireja od ponedeljka, 2. septembra do sobote, 7. septembra Odbojkarski kamp za deklice 2001 in mlajše na Kontovelu. Vadba bo potekala od 8.30 do 16.00. Za prijave in informacije 3471421759 (Sandra Vitez) in 3383277407 (Nicole Starc). ŠD SOVODNJE in ZSŠDI organizirata Mladinski nogometni kamp Sovodnje 2013 na nogometnem igrišču v Sovodnjah, in sicer od 26. do 30. avgusta v jutranjih urah od 08.30 do 12.30 ure. Prijave in informacije po elektronski pošti: asdsovodnje@libero.it; ali po telefonu: 00393283674301 (Rudi Devetak), 0039-335312083 (Aleksij Soban), 0039 - 3346691042 (Edi Pavletič), 0039 - 3272354383 (Luka Cijan), 00386 -40607320 (Rok Černe).
KK BOR in ZSŠDI organizirata celodnevni Košarkarski kamp na Stadionu 1. maja, namenjen deklicam in dečkom od 6. do 12. leta. Prva izmena: ponedeljek, 26. avgusta - petek, 30. avgusta. Druga izmena: ponedeljek, 2. septembra - petek, 6. septembra. Za informacije in vpis: Karin Malalan	3406445370	ali
karinmalalan@gmail.com AŠD CHEERDANCE MILLENIUM IN ZSŠDI organizirata poletni plesni center »Plesalček« za otroke od 3. do 10. leta starosti v telovadnici OS Bevk na Opčinah od ponedeljka, 2. septembra, do petka, 6. septembra (urnik: 7.30-17.00). Informacije in prijave: Nastja 349-7597763 ali na info@cheerdancemillenium.com.
www.primorski.eu1
primorski_sport
facebook 4
primorski_sport
^ fciuifefcer
20
Nedelja, 25. avgusta 2013
RADIO IN TV SPORED ZA DANES
^ Rai Tre
/
bis
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
20.00 Tv Kocka 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Dok.: Boris Pahor - Pisatelj onkraj senc, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
^ Rai Uno
6.30 Dok.: Questa non e una pipa 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 7.05 Nan.: 14° Distretto 8.20 Dok.: Quark Atlante - Immagini dal pianeta 9.05 Dreams Road 9.55 Linea Verde Oriz-zonti Estate 10.30 A sua immagine 10.55 Sv. Maša, sledi Angelus 12.20 Linea Verde Estate 13.30 16.30, 20.00 Dnevnik 14.00 Show: L'altra Tv - Il caso Sanremo 16.40 Film: Una coppia voluta da Dio 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.40 Techetechete, vista la rivista 21.15 Film: Non con me tesoro 23.05 Speciale Tg1
V^ Rai Due
21.10 Avtomobilizem: Formula 1, VN Belgije, prenos dirke 23.00 La Dome-nica sportiva
^ Rai Tre
Nedelja, 25. avgusta Rai Movie, ob 21.15
poli 17.45 Dok.: Timbuctu - I viaggi di Davide 18.10 Nan.: Squadra Speciale Vienna 18.55 23.20 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Rubrika: Blob 20.20 Nad.: The Defenders 21.05 Kili-mangiaro "Sere d'estate" 23.35 Film: Ti amero sempre
n Rete 4
7.45 Media Shopping 8.15 Nan.: Vita da strega 9.25 Le storie di viaggio a... 10.00 Sv. Maša 11.00 12.00 Rubrika: Pianeta mare 11.30 Dnevnik 13.00 Slow tour - Italiani non per caso 14.00 Dnevnik 14.40 Don-navventura 15.20 Film: Boccaccio '70. La riffa 16.35 Film: Io so che tu sai che io so 18.55 Dnevnik in vremenske napovedi 19.35 Nad.: Tierra de Lobos 20.30 Nad.: Tempesta d'amore
7.00 Risanke 9.35 New Art Attack 10.00 Dok.: Voyage Factory 10.45 Nan.: Il nostro amico Charly 11.30 Serija: La nave dei so-gni 13.00 Dnevnik 13.45 Nan.: Delitti in paradiso 14.50 Nan.: Il commissario Herzog 15.50 Nan.: Squadra omicidi Istanbul 17.15 Nan.: Squadra Speciale Lipsia 17.50 Dok.: Il ritorno delle aquile 18.10 Film: Il passa-to di uno sconosciuto 19.35 Nan.: Lasko 20.30 Dnevnik
C/ Italia 1
7.10 Nad.: La grande vallata 8.05 Film: Campane a martello 9.30 Film: Ladro lui, ladra lei 11.15 Serija: New York, New York 12.00 Dnevnik 12.25 TeleCamere 12.55 Prima della prima 13.25 Passepartout 14.00 Dnevnik 14.30 Film: Pane, amore e fantasia 16.00 Film: Ferdinando I, re di Na-
Nine
ZDA 2002
Režija: Rob Marshall Igrajo: Daniel Day-Lewis, Nicole Kidman, Sophia Loren, Marion Co-tillard in Judi Dench
Guido Contini je italijanski režiser, ki zabrede v vrtinec krize srednjih let.
Pripravlja se na snemanje novega filma, a še ni uspel spisati niti stavka scenarija. V svoji ustvarjalni krizi se namesto delu prepušča sanjarjenju o ženskah v svojem življenju (od matere, do žene, ljubice, oboževalke, starejše prijateljice, glavne igralke ...), kar je v filmu upodobljeno skozi ekstravagantne pevsko-plesne točke Med reševanjem zasebnih in ustvarjalnih težav skuša vseskozi posredovati med kapricami in domislicami številnih žensk, ki ga obdajajo. Film je nastal po istoimenskem muzikalu iz osemdesetih, osnova za zgodbo pa je Fellinijeva fantazijska - in po nekaterih podatkih avtobiografska -drama z naslovom 8 1/2 iz leta 1963. Zmedenega štiridesetletnika je v njem upodobil Marcello Mastroianni.
La 7
LA
7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 7.55 Nad.: Due South 8.40 Film: Fifa e arena 10.00 Film: Jack Hunter e la tomba di Akhenaton 11.45 Film: Jane Doe 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Film: I predatori della vena d'oro 16.30 Nan.: The District 18.10 Film: La libreria del mistero 20.00 Dnevnik 20.30 Nad.: Grey's anatomy 23.00 Nad.: Saving Hope 23.50 Športna rubrika
^ Tele 4
21.30 Film: Anna and the King (rom., i. J. Foster)
5 Canale 5
6.00 Pregled tiska 7.55 Promet, vremenska napoved in dnevnik 8.00 Dnevnik 9.10 Film: La battaglia di Molly 11.00 Dok.: Lo gnu 11.30 Dok.: La volpe rossa 12.00 Me-laverde 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Show: L'arca di Noe 14.00 Serija: Il Falco e la Colomba 16.15 Nan.: Belli dentro 16.45 Nad.: Fratelli benvenuti 18.00 Film: Inga Lindstrom - Legami di sangue 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Paperissima Sprint 21.10 Nad.: L'onore e il rispetto 23.30 Film: L'ultima speranza (dram.)
7.00 Nan.: Quelli dell'intervallo 7.40 9.40 Risanke 8.40 Nan.: Power Rangers Samurai 11.05 Motociklizem: Moto2, VN Češke (Brno), prenos dirke 12.20 Dnevnik 12.35 Motociklizem: MotoGP, VN Češke (Brno), prenos dirke 13.50 Fuori giri 14.30 Motociklizem: Moto3, VN Češke (Brno), prenos dirke 15.30 Film: Beast -Abissi di paura 18.30 Dnevnik 19.00 Nan.: Cosi fan tutte 19.35 Film: Un tipo inprevedibile 21.25 Archimede - La scienza secondo Italia 1
VREDNO OGLEDA
pop Pop TV
7.00 Risane, otroške in zabavne serije 10.10 Film: Lažni zločinec 11.55 Film: Jesse Stone 13.35 Nad.: Razočarane gospodinje 14.25 Serija: Kuharski mojster 15.20 Serija: Jamie - Obroki v pol ure 15.50 Serija: Ljubezen skozi želodec 16.25 Film: Novi ka-
rate kid ('94) 18.20 Nan.: Trafika 18.55 24UR - novice 20.00 Film: Očka brez načrta (kom., ZDA, '07, i. D. Johnson) 22.00 Film: Nevidni
A Kanal A
6.30 Ricette di Giorgia 7.00 Voci in piazza 15.0019.45 Qui studio a voi stadio 18.00 Ricette di Giorgia 18.20 Tanta salute 19.00 Cartellino rosso 23.00 Dnevnik 23.15 Ro-tocalco Adnkronos 23.30 Trieste in diretta
(t Slovenija 1
7.00 Risanke 10.15 Nan.: Dedek v mojem žepu 10.45 Prisluhnimo tišini 11.20 Oza-re 11.25 Obzorja duha 12.00 Odd.: Ljudje in Zemlja 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.25 Noč modrijanov 2012, 2. del 14.55 Dok. film: Aurora Polaris 15.55 Nan.: Komisar Rex 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.15 Dok. film: Smaragda reka 18.05 Portret: Zlatorogova pesem 18.30 Risanke 18.55 23.30 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 19.25 23.55 Zrcalo tedna 20.00 Nan.: Umori na podeželju 21.35 Odd.: Družinske zgodbe 22.30 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Dok. odd.: Konfrontationen
(t Slovenija 2
7.05 Skozi čas 7.15 Dvanajst 8.50 Globus 9.20 Turbulenca 9.55 Glasbena matineja 11.55 Kajak kanu - Svetovni pokal: slalom, prenos 13.00 Migaj raje z nami 13.50 Avtomobilizem: Formula 1, VN Belgije, prenos dirke 16.35 Košarka: Slovenija - Italija, ponovitev 18.00 Ciciban poje in pleše, 2. del 19.15 Dok. odd.: Steljarija na Prelo-ki 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Koncert 21.45 City Folk 22.10 Dok. odd.: Vas brez žensk 23.35 Kratki film: Maks 23.50 Kratki film: Ko naju več ne bo
(t Slovenija 3
6.05 Primorska kronika (pon.) 6.25 7.05, 8.05 Žarišče 6.35 Poslanski premislek 6.45 Tedenski pregled 7.20 11.15, 15.55 Svet v besedi in sliki 9.20 Kronika 9.5015.05 Na tretjem... 11.00 Utrip 13.30 Prvi dnevnik 14.50 18.15 Tedenski pregled 16.10 Satirično oko 17.30 Poročila 17.45 Kronika 19.00 Dnevnik 19.55 Sporočamo 20.00 Tedenski izbor
Koper
14.00 Čezmejna Tv 14.10 Euronews 14.30 Rivedere che piacere 16.30 „Q" 17.15 L'ap-puntamento 18.00 Ljudje in zemlja 18.50 Ali me poznaš? 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Biker Explorer 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Eno življenje, ena zgodba 22.15 Blue hole 22.45 Alpe Jadran 23.30 Koncert
Tv Primorka
15.0016.30 Tv prodajno okno 15.30 Kmetijski razgledi z Dolenjske 16.00 Podeželje med Snežnikom in Nanosom 17.00 Evropski večer Lojzeta Peterleta 18.30 Besede miru 19.00 Pravljica 19.15 Duhovna misel 19.30 22.00 Tedenski pregled 20.00 Zgodbe o glasbi 21.30 Dok. film: Tradicionalna briška poroka 23.00 Glasbeni večer, Tv prodajno okno, Videostrani
7.30 ŠKL 8.25 Film: Diverzanti 9.50 19.15 Serija: Newyorški gasilci 10.40 Tv Prodaja 11.00 Motociklizem: MotoGP, VN Češke (Brno), prenos dirke 14.20 Film: Angeli in demoni (krim., i. T. Hanks) 16.55 Serija: Preživel sem japonski kviz 17.55 Serija: Okrog sveta do srca 18.30 Odklop 20.00 Film: Strelec 22.15 Film: Zamenjava
RADIO TRST A
8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 ; Sv.maša iz žup-ne cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Polke in valčki domače zakladnice; 10.30 Otroški kotiček; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Istrska srečanja, sledi Music Box; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Music Box; 14.30 Malo za štalo, malo za hec!; 15.00 Z naših prireditev; 17.00 Kratka poročila; 17.15 K izviru navdiha; 18.00 Rolling Stones; 19.25 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 5.50, 8.45, 9.00 Radijska Konika; 6.40 Pesem tedna RK; 7.00, 9.00, 19.45 Jutranja Kronika; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00 Vremenska napoved; 8.30 Jutranjik; 9.10 Prireditve danes; 9.30 Torklja; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Opoldnevnik; 14.30 Na športnih igriščih; 15.30 DIO; 17.30 Vreme in ceste; 19.00 Dnevnik; 20.05 Okrog osmih; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 KOKTa.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 7.15, 8.15, 10.30, 12.30, 17.30, 19.30 Dnevnik; 8.00, 14.30 Pesem tedna; 8.30 Il giornale del mattino; 9.00, 10.35, 13.35, 19.00, 20.30, 22.00 Glasbena lestvica; 9.30 Sonoramente classici; 10.15, 19.20 Sigla single; 11.00 La biblioteca di Ba-bele; 11.30 La Slovenija in 15 punti da ve-dere e assaporare; 12.00 Ora musica; 13.00 Temo scuola/Luoghi e tradizioni/Specia-li/Detto tra noi in musica; 15.00 E... state freschi - Hot hits; 17.00, 23.00 Pic-Nic elet-tronique; 18.00 Album charts; 20.00 Luog-hi e sapori; 21.00 My chance on air; 21.30 Sonoricamente Puglia, 0.00 Nottetempo.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 7.15 Obvestila; 8.05 Igra za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05, 12.10 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.20 Za kmetovalce; 14.30 Reportaža; 15.30 DIO; 16.30 Siempre primeros (pon.); 18.15 Violinček (pon.);19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v angl. in nem.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30 Vremenska napoved; 7.00 Jutranja Kronika; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Naval na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedljski gost; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Centrifuga (pon.); 13.00 Športno popoldne; 13.10 Predstavitev oddaje s pregledom novic; 14.35 Odskočna deska; 15.30 DIO; 16.30 Mladi in legende... na en koš;18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov dneva; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Drugi val.
SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Napoved sporeda; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Evangeličansko bogoslužje; 11.00 Evroradijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska tega tedna;
14.35 Nedeljsko operno popoldne; 15.30 DIO; 16.00 Sporedi; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obisk kraljice; 20.00 Vokalno-instrumen-talna glasba; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.).
RADIO KOROŠKA
6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ).
HOROSKOP_
& OVEN 21.3.-20.4.: Ljubezen: prijatelji vam bodo pomagali obiti oviro, ki se bo kmalu pokazala v odnosu med vami in partnerjem. Pokažite jim hvaležnost. V službi ne boste se mogli spraviti k delu.
m^l BIK 21.4.-20.5.: Ne popuščajte pri svojih zahtevah in se ne podredite volji ljudi okoli sebe. V prihodnjih dneh se boste bolj poglobili vase in za nekaj časa pretrgali stike z najbližjimi.
±1, DVOJČKA 21.5.-21.6.: Bodite bolj samozavestni. V službi poskušajte delovati na lastno pobudo in večkrat prevzemite pobudo pri izpolnjevanju zahtevnejših obveznosti. To bodo opazili tudi nadrejeni.
VAjf* RAK 22.6.-22.7.: Močno boste «« zaposleni z obveznostmi tako na delovnem mestu kot v domačem okolju. Zato boste občutili pomanjkanje prostega časa. To bo občutil tudi vaš partner.
LEV 23.7.-23.8.: Prijatelji vam (^^r bodo v veliko podporo, saj je pred vami čustveno precej naporen teden. Normalno je, da boste nekaj časa pretreseni, vendar vedite, da za dežjem vedno posije sonce.
DEVICA 24.8.-22.9.: Na de-
^^ lovnem mestu se boste zapi-čili v vsako malenkost, kar ne bo najbolj všeč sodelavcem. Bodite prizanesljivi do drugih in svojo pikolovsko naravo uveljavite drugje.
VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Na
^ ^ trenutke se vam zdi, da vložite premalo časa v odnos s partnerjem. Včasih je treba žrtvovati delo v službi za boljši odnos, ki vpliva tudi na vašo motivacijo in zagon.
ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Ponudila se vam bo priložnost, ki je ne smete zamuditi. Bodite bolj pozorni na dogajanje v okolici, saj ste včasih preveč odtujeni. Finance: bolj skrbno urejajte svoje izdatke.
STRELEC 23.11.-21.12.: Bedenje pozno v noč zelo slabo vpliva na vas, kar se bo poznalo v obdobju, ki prihaja. Poskrbite za dovolj spanca. Zdravje: zaužijte več sadja in zelenjave. Ljubezen: dobro!
KOZOROG 22.12.-20.1.: Nepričakovan prihodek vam lahko olajša življenje. Glejte, da boste kljub temu pazili na svoje izdatke. Ljubezen: potrudite se in izpostavite stik z osebo, ki vas zanima.
f « VODNAR 21.1.-19.2.: Vaše prizadevanje v službi bo kmalu obrodilo sadove. Tako sodelavci kot nadrejeni bodo opazili vaš trud. Ob koncu tedna si privoščite zaslužen počitek.
RIBI 20.2.-20.3.: V prihodnjem obdobju se vam bo približala oseba, ki ji naprej ne boste zaupali. Poskušajte spoznati to osebo in ji dovolite, da vas preseneti. Jupiter vas bo navdal z energijo.
/
RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI
Nedelja, 25. avgusta 2013
21
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.00 100. obletnica Borisa Pahorja -
Prenos slovesnosti 21.00 Deželni Tv Dnevnik, sledi Čez-mejni TV-Dnevnik SLO 1
^ Rai Uno
6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 10.00 Dnevnik 11.20 Nad.: Don Matteo 13.3017.00 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Nan.: Il commissario Manara 15.05 Film: Piedone l'africano 17.15 Estate in diretta 18.50 Igra: Reazione a catena 20.00 Dnevnik 20.30 Techetechete, vista la rivista 21.15 Nad.: Il commissario Montalbano 23.10 Dok.: Passaggio a Nord-Ovest
Rai Due
^ Rai Tre
Chiesa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Centovetrine 14.45 Nad.: Secreto de puer-te viejo 15.45 Film: Al cuor non si comanda 18.05 Film: Rosamunde Pilcher - Cuo-ri nel vento 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Paperissima Sprint 21.10 Film: Flirting with forty - L'amore quando meno te lo aspetti (rom.) 22.55 Nad.: Il tre-dicesimo apostolo
O Italia 1
7.00 Nan.: Tutto in famiglia 7.50 Nan.: I maghi di Waverly 8.40 Nad.: Giovani campionesse 9.30 Nad.: The Vampire diaries 10.30 Nad.: Gossip Girl 11.30 Nad.: Pretty Little Liars 12.25 Dnevnik in šport 13.40 Nan.: The Cleveland Show 14.10 Simpsonovi 14.35 Nan.: What's my destiny Dragon ball 15.00 Nan.: Naruto 15.25 Top One 16.25 Nad.: Smallville 18.30 Dnevnik 19.20 Nan.: CSI - Miami
7.00 Protestantesimo 7.30 Risanke 8.25 Nan.: Heartland 9.05 Nad.: Settimo cielo 10.30 Rubrike 11.20 Nan.: Il nostro amico Charly 12.10 Nan.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Nad.: Castle 14.50 Nad.: The Good Wife 16.15 Nan.: Guardia costiera 17.55 Dnevnik 18.45 Nad.: Senza traccia 19.35 Nan.: Castle 20.30 23.40 Dnevnik 21.05 Nan.: Ombrelloni 21.10 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 22.55 Nan.: Vegas
6.00 Dnevnik 8.00 Talk show: Agora Estate 10.20 Film: Classe di ferro 12.00 Dnevnik 12.15 Nad.: New York, New York 13.05 Comiche all'italiana 13.05 Nad.: Terra nostra 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Tgr Piazza Affari, sledi Tgr LIS 14.55 Nad.: Le nuove avventure di Flipper 15.40 Film: La donna giusta 17.05 Dok.: Geo Magazine 18.55 23.35 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Nan.: Simpatiche ca-naglie 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Film: Cinderella Man - Una ragione per lot-tare (dram., i. R. Crowe, R. Zellweger) 0.15 Dok.: La stagione dei Blitz
u Rete 4
6.20 Rubrika: Media shopping 6.50 Nan.: Chips 7.45 Nan.: Charlie's Angels 9.00 Nan.: Siska 10.00 Nan.: Carabinieri 10.50 Ricet-te all'italiana 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik 14.45 Lo sportel-lo di forum 15.30 Nan.: Flikken - Coppia in giallo 16.35 Nan.: My life 16.50 Film: I due vigili 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.25 Aktualno: Quinta co-lonna - Il Quotidiano
21.10 Film: Sono il Numero Quattro
(akc.) 23.20 Film: In viaggio con una Rock Star
La 7
LA
7.00 7.55 Omnibus 7.30 Dnevnik 10.00 In Onda - Estate 10.50 La7 Doc 11.45 Film: Doppia vita, doppia morte (dram.) 13.30 20.00 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Nan.: Le strade di San Francisco 16.30 Nan.: The District 18.10 Nan.: L'ispettore Barnaby 20.30 In Onda Estate 21.10 Film: Il nemi-co alle porte (voj., '01) 23.30 Film: Orizzonti di gloria (voj.)
^ Tele 4
21.10 Film: The Shepherd - Pattuglia di confine (akc.) 23.10 Film: Scarface (i. A. Pacino)
5 Canale 5
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.50 Nad.: Elisa di Rivom-brosa 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla
7.00 8.30 Deželni dnevnik 7.3017.25 Dok.: Italia da scoprire 8.00 17.55 Dok.: Piccola grande Italia 13.00 Ricette di Giorgia 13.20 Dnevnik 13.45 Rubrika: Qui studio a voi stadio 17.00 Dnevnik 18.20 Trieste in di-retta 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 21.00 Film: Poi ti sposero 23.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 23.30 Trieste in diretta
iT Slovenija 1
7.20 Utrip 7.40 Zrcalo tedna 8.00 15.50, 18.35 Risanke in risane nanizanke 10.30 Trpljenje mladega Igorja, 3. del 11.10 Dok. film: Osmica 12.05 Odd: Ljudje in zemlja 13.00 15.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.30 Polnočni klub (pon.) 15.10 Dober dan, Koroška 16.35 Nan.: Taborniki in skavti 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Dok. odd.: Utrip srednjeveške Škofje Loke 17.40 Nad.: Mali širni svet 18.55 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Pahoriana, 100 let Borisa Pahorja 21.00 Dok. film: Boris Pahor 22.00 Odmevi 22.40 Vreme, Kultura, Šport 23.05 Pisave 23.35 Knjiga mene briga 23.55 Slovenska jazz scena
(t Slovenija 2
7.00 Otroški infokanal 8.00 Zabavni infokanal 14.15 19.00, 23.15 Točka 15.35 Na lepše 16.55 Odd.: Družinske zgodbe 17.50 Dober dan, Koroška! 18.25 To bo moj poklic 19.50 Žrebanje 3x3 plus 6 20.00 Nad.: Dediščina Evrope 21.45 Nad.: Labirint
Slovenija 3
6.00 8.00, 9.00, 19.55, 21.55 Sporočamo 6.35 15.05 Poslanski premislek 6.45 13.00 Svet v besedi in sliki 9.05 13.55 Evropski premislek 9.10 21.30 Žarišče 9.40 Tedenski izbor 11.25 Zrcalo tedna 12.00 Satirično oko 13.15 Utrip 13.30 Prvi dnevnik 15.30 17.25 Poročila 15.45 Satirično oko 17.10 Tedenski pregled 17.50 Kronika 18.40 21.25 Beseda volilcev 19.00 Dnevnik 19.30 Kronika 19.40 Slovenska kronika s tolmačem 20.00 23.05 Aktualno 20.40 Na tretjem... 21.45 Kronika 22.00 Tednik (pon.) 22.50 Danes, izbor 23.20 Odmevi
Koper
13.45 Dnevni program 14.00 23.30 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Film: Charlie, il negro 16.15 Vesolje je... 16.45 Istra in... 17.15 Istrska potovanja 18.00 Športel - izbor 18.35 Vremenska napoved 18.40 23.10 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 22.30 Šport 19.30 Ciak Junior 20.00 Nautilus 20.30 Artevisione 21.00 Rapiti dalla poesia 21.30 Mediteran 22.15 Ora musica 22.40 Trmasti spomini 23.50 Radio Koper
Tv Primorka
8.35 10.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 Žogarija na Bladu 9.30 ŠKL 10.30 Novice, Videostrani 17.30 Mozaik za gluhe in naglušne 18.30 Naš čas 19.30 Dnevnik, vremenska napoved, kultura, napovedujemo... 20.00 Znanstveni večer 21.00 Bodimo zdravi 21.30 Dnevnik Tv Primorka, Vreme, Kultura 22.00 Glasbe-
pop Pop TV
7.00 Risanke 8.25 12.50 Nan.: Tv Dober dan 9.25 10.30, 11.40 Tv Prodaja 9.40 15.55 Nad.: Ljubljena moja 10.50 16.45 Nad.: Rožnati diamant 11.55 17.50 Nad.: Divja v srcu 13.40 Nan.: Naša mala klinika 14.35 Nan.: Mladi zdravniki 15.05 Nan.: Precej legalno 17.00 24 ur popoldne 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Film: Zgodbe za lahko noč 21.45 24UR -zvečer 22.15 Nad.: Franklin in Bash 23.05 Nad.: Obdarjen
Kanal A
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Poletni Studio D; 13.20, 17.10 Music box; 13.30 Kmetijski tednik (pon.); 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Tretja izmena; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica; 17.30 Odprta knjiga: Boris Pahor: V imenu besede - 1. nad.; 17.50 V sinjo brezkončnost; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 5.30 Jutranja Kronika; 5.50, 8.45 Radijska Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditev danes; 10.00 Pod dresom; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Z vročega asfalta; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik; 21.00 Lepo je bilo; 21.30 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Poletna promenada.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 7.00, 8.30, 9.30, 10.30,
_ P d r k 26	VREDNO OGLEDA
HM Ponedeljek, 26. avgusta	-
Umi Rai 3, ob 21.05
Cinderella Man
ZDA 2005
Režija: Ron Horward Igrajo: Russell Crowe, Renee Zell-weger
Boksar Jim Braddock je zaradi ameriške gospodarske krize izgubil vse premoženje, tako, da komaj preživlja ženo Mae in otroke. Trener Joe mu ponudi še eno možnost in Jim s pomočjo svojega talenta in vztrajnosti postane novo upanje za navadne ljudi, ki so tako kot on, čez noč, ostali brez vsega.
V zgodnjih tridesetih letih prejšnjega stoletja je bil obubožani Braddock, nekdaj vrhunski boksar tik pred osvojitvijo naslova svetovnega prvaka, na tleh in zlomljen kot večina Američanov. Njegova kariera je bila, tako se je zdelo, končana, ni imel denarja ne za hrano ne za najosnovnejše potrebe. Bil je tik pred tem, da izgubi najdražje, kar je imel: svojo družino. Toda globoko v sebi ni nikoli izgubil svoje odločnosti. Z ljubeznijo, častjo in neverjetnim pogumom je uresničil nemogoče sanje, se vrnil v ring in osvojil naslov svetovnega prvaka v težki kategoriji.
6.50 Risanke 7.4012.55 Nan.: VIP 8.35 Faktor strahu ZDA 9.25 17.05 Nan.: Alarm za Kobro 11 10.20 Serija: Najbolj zeleni domovi sveta 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 13.45 Serija: Šola za pare 14.15 19.00 Nan.: Dva moža in pol 14.45 Film: Železna cesta 16.35 Nan.: Jimova družina 18.00 19.55 Svet 19.25 Nan.: Kako sem spoznal vajino mamo 20.05 Film: Mednarodna prevara 22.15 Film: Fargo
11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 8.00 Calle degli Orti Grandi - Estate; 8.05 Horoskop; 8.50 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.15, 19.20 Siga Single; 10.35, 15.00, 19.00, 21.30, 23.30 Glasbena lestvica; 11.00 La radio fuori; 13.00, 22.30 Summerbeach; 13.35 Ora musica; 14.00 Reportage istriani; 14.35, 22.00 My radio; 16.00 E... state freschi; 18.00 Sconfinando - Il meglio; 20.00 London calling; 21.00 Sonoramente classici; 23.00 Fegiz Files; 0.00 Nottetempo.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih, Iz sporedov; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.29 Informativna odd. v angl. In nem.; 22.40 Et-nofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2 5.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 6.30, 17.30 Novice; 5.30, 7.00 Jutranja kronika; 6.00 Novice, promet; 6.15 Vreme po Sloveniji; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 8.00, 9.05, 11.00, 11.45 Ime tedna; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.10 Botrstvo; 11.35, 14.20, 17.35 Obvesti-la;11.45 Ime tedna; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Spored; 14.00 Kulturnice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivuje; 15.30 DIO; 16.45 Twit na i; 18.00 Telstar; 18.50 Sporedi; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Top albumov; 21.00 Razmerja; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov.
SLOVENIJA 3 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutra-njica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Kulturna panorama; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Nove glasbene generacije; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Medigra; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Radijska igra; 23.00 Jazz avenija, 23.55 Lirični utrinek.
RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper. (105,5 MHZ).
APrimorski
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS -
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
22
Nedelja, 25. avgusta 2013
VREME, ZANIMIVOSTI
/
VREMENSKA SLIKA
Vremenska napoved
Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri.
Deželo bo v nedeljo prešla atlantska fronta. Za njo se bo nad srednjo Evropo in severno Italijo zadrževalo območje nizkega zračnega pritiska, ki bo v naše kraje nekaj dni prinašalo nestanovitno vreme.
J
Povsod po deželi bo pretežno oblačno z izdatnejšimi ali obilnimi padavinami in nevihtami. Dežja bo več dopoldan, ko bo ob morju pihal rahel, po nižinah pa zmeren veter. Ponekod so možne obilnejše padavine. Popoldan bo spremenljivo. Še bodo možne posamezne nevihte. Veter bo pojenjal.
Že od jutra se bodo padavine in nevihte razširile nad večji del Slovenije.
Čez dan bo deževno, vmes bodo tudi nevihte in močnejši nalivi. Ob morju bo pihal jugo. Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 18, ob morju 20, najvišje dnevne od 16 do 21, ob morju okoli 23 stopinj C.
Povsod po deželi bo nestanovitno, spremenljivo oblačno vreme. Možne so posamezne plohe ali nevihte, ponekod pa tudi razjasnitve.
Jutri in v torek bo spremenljivo oblačno, občasno bodo še krajevne padavine, deloma plohe in nevihte.
2000 m ..........13
2500 m............9
2864 m............6
UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 6 in v visokogorju 7.
V ameriškem živalskem vrtu dobili malo pando
WASHINGTON - Ameriški Nacionalni živalski vrt je v petek pričakal skotitev male pande, kar je znak upanja po seriji neuspešnih brejosti in smrti mladičev. Spol mladiča za zdaj še ni znan. Gre za tretjo kotitev pande Mei Xiang, ki jo je skupaj s samcem Tian Tianom ameriškemu živalskemu vrtu posodila Kitajska.Neznanka je tudi identiteta očeta. Mei Xiang in Tian Tian sta namreč po naravni poti poskušala spočeti mladiča pozimi v času parjenja, a po tem so strokovnjaki za reproduktivno biologijo menili, da je bilo to neuspešno in so izvedli umetno oploditev s semenom Tain Tiana in drugega samca Gao Gaoa, ki prebiva v živalskem vrtu v San Diegu. Očka mladička bo tako znan šele, ko bodo izvedli test očetovstva.
V strmoglavljenju helikopterja pri Shetlandskih otokih štirje mrtvi
/4 ■ ' *
Do konca septembra Primorski dnevnik še isti dan v vseh najpomembnejših trafikah na Trbižu in v okolici, na obali od Gradeža ^ do Bibioneja inv Benečiji

Primorski dnevnik z vami na počitnicah
Primorski
r	dnevnik
Dnevnik Slovencev v Italiji
GLASGOW - V strmoglavljenju helikopterja pri škotskih Shetlandskih otokih so življenje izgubili štirje ljudje. Trupla so včeraj zgodaj zjutraj izvlekli iz Severnega morja, so sporočili reševalci. Nesrečo je sicer preživelo 14 ljudi. Helikopter s 16 potniki in dvema članoma posadke naj bi v petek zvečer prepeljal delavce z naftne ploščadi na letališče Sumburgh na Shetlandskih otokih. A le nekaj kilometrov pred letališčem je helikopter iz še neznanih razlogov strmoglavil v morje. Rešili so 14 ljudi in jih prepeljali v bolnišnico v mestu Lerwick.
LA PAZ - Spopadli sta se dve tolpi
Najmanj trideset mrtvih v bolivijskem zaporu
LA PAZ - Najmanj 30 ljudi je bilo ubitih, okoli 50 pa ranjenih v izgredih, ki so v petek izbruhnili v zaporu na vzhodu Bolivije. Spopadli sta se dve tolpi v zaporu, spopad pa se je končal z velikim požarom.
Kot je sporočil bolivijski notranji minister Carlos Romero (na posnetku Anse četrti z desne), je do incidenta prišlo v največjem zaporu v Boliviji, Palmasola, ki leži kakih 20 kilometrov južno od kraja Santa Cruz de la Sierra. V tem zavodu je sicer okoli 5000 jetnikov. Policija je potrebovala kar dve uri, da je povrnila red v zaporu in pogasila požar.
V požaru v francoskem domu starejših trije mrtvi
GRENOBLE - Najmanj trije ljudje so umrli, ko je v francoskem domu starejših občanov v petek izbruhnil požar. Po navedbah francoske policije je bil prav tako ranjen še en prebivalec doma, ki je v kritičnem stanju. Požar je izbruhnil v sobi enega od prebivalcev, a vzrok za zdaj še ni znan, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ognjeni zublji so pustošili v domu starejših občanov s približno 80 oskrbovanci. Dom je sicer v kraju La Terrasse, približno 30 kilometrov stran od mesta Grenoble. Približno 100 gasilcev in policistov je evakuiralo večino doma. Okoli 50 oskrbovancev so prepeljali na drugo lokacijo, drugi prebivalci doma, ki so živeli v ločenem delu, pa so lahko ostali v svojih sobah.
Gre za najhujši požar v domu starejših občanov, odkar je podoben incident leta 2011 v južnem mestu Marseille zahteval šest življenj, 13 pa je bilo ranjenih.
PRIREDITVE, KRIŽANKA_Nedelja, 25. avgusta 2013 2 3
/—
GLEDALIŠČE
_SLOVENIJA_
SEŽANA
Kulturni center Srečka Kosovela -
amfiteater
V	sredo, 28. avgusta, ob 21. uri Miro Gavran: »Vse o ženskah«. Komedija. Režija Minu Kjuder in Sergej Verč. Gledališka skupina KD "Brce" iz Gabrovi-ce pri Komnu.
PORTOROŽ
Avditorij
V	petek, 30. avgusta, ob 21.00 »Siti teater: STAR FOTR«. Nastopa: Janez Hočevar Rifle / Režija: Jurij Zrnec.
LJUBLJANA
SNG Drama
Veliki oder
V	nedeljo, 1. septembra, ob 18.00 Po
Ivani Brlic-Mažuranic Olja Savičevic Ivančevic: »Čudovite dogodivščine vajenca Hlapiča«.
V	soboto, 7. septembra, ob 20.00 Te-di Moskov, Borislav Stoilov, Maya No-voselska: »En mali radio«.
SNG
Jutri, 26. avgusta, ob 20.00 Norman Allen: »Zadnji ples Nižinskega«. Režija: Marko Mlačnik. / Ponovitev: od torka, 27. do petka, 30. avgusta ob 20.00.
V	petek, 6. septembra, ob 19.30 Guillaume Apollinaire: »Enajst tisoč batin«. / Režija: Ivan Peternelj. / Ponovitev: v soboto, 7 septembra in 14. septembra, ob 20.30.
FURLANUA-JULUSKA KRAJNA
PADRIČE Športno igrišče
■ Trieste Rock City
V soboto, 7 in v nedeljo, 8. septembra,
ob 16.00 Nastopajo: Gonzales, King Bravado, Black Mamba Rock Explosion, Border Bastards, Black Pope, Damned Pilots, Glory Owl, Elbow Strike, Won-dernoise in Pork Chop Express.
_SLOVENIJA_
LJUBLJANA
SNG Opera in Balet
V	sredo, 10. septembra, ob 19.30 Otvoritveni koncert sezone 2013/2014 / nastopajo: Aljaž Farasin, tenor; Matej Vovk, tenor, Ivan Andres Arnšek, bariton, Zoran Potočan, bas in zbor. Dirigenti: Loris Voltolini, Igor Švara in Marko Gašperšič.
Kino Šiška
V	petek, 13. septembra, ob 21.30 Koncert / nastopata Via Ofenziva in Niet.
V	soboto, 14. septembra, ob 21.00 Koncert / Nastopa Damir Avdic.
■ 61. Ljubljana Film Festival
Križanke
V	torek, 27. avgusta ob 20.30 Koncert / Nastopa Vlado Kreslin.
Cankarjev dom
V	sredo, 28. in v četrtek, 29. avgusta, ob 20.00 / Orkester Gewandhaus Leipzig / dirigent - Riccardo Chailly; Luba Organašova - sopran; Gerhild Romberger - mezzosopran; Roberto Sacca - tenor in René Pape - bas.
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Salone degli Incanti - Bivša Ribarnica v petek, 6. septembra ob 18.00 bo otvoritev nove razstave projekta Jan-nisa Kounellisa. Razstava bo na ogled do 6. januarja 2014.
Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz
prazgodovine, skulpture iz rimljan-skih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto.
Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost.
Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, Ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. ŠKEDENJ
Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. BOLJUNEC
Do konca avgusta je v društvenem baru SKD France Prešeren n' G'ricena na ogled razstava fotografij "Boljunec sredi prejšnjega stoletja" v priredbi SKD France Prešeren in Skupine 35-55 REPEN
Kraška hiša: še danes, je na ogled fotografska razstava Loredane Prinčič "Vidiki" do. Urnik: od 11.00 do12.30 in od 15.00 do 17.00.Več informacij preko spletne strani www.kraskahi-sa.com ali e-mail info@kraskahi-sa.com. ROMANS
V langobardski dvorani v občinski stavbi: je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in
sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904.
_SLOVENIJA_
SEČOVLJE
Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA
Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LIPICA
Muzej Lipicanca: z zgodbo o nastanku in lastnostih konja kot živalske vrste in tesni povezanosti s človekom, ki se kaže tudi skozi upodobitve konja v mitologiji in umetnosti od pradavnine dalje. Osrednji del je namenjen predstavitvi zgodbe o ustanovitvi lipiške kobilarne, njenih vzponih in padcih skozi stoletno zgodovino do današnjih dni.
TOMAJ
Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL
Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto.
TIC Štanjel: stalna razstava o življenju in delu arhitekta in urbanista Maksa Fa-bianija.
Stolp na vratih: na ogled je fotografska razstava Urbana Goloba z naslovom Sozvočja, gre za ciklus fotografiji iz gorskega sveta v barvni in črno beli tehniki. Razstava bo odprta do 9. septembra.
KROMBERK
Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. BRANIK
Grad odprt: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN
Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. TOLMIN
Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA
Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00.
Ljubljanski grad (Stanovska dvorana in Palacij): »Arne Hodalič: Njegovih 25 let Indije & Skrivnosti Ljubljanice na straneh National Geographica. Fotografska razstava ob 25. obletnici prvega fotografovega obiska Indije.Razsta-va bo na ogled do nedelje, 1. septembra. Ogled je možen po urniku ljubljanskega grada.
SLIKOVNA KRIŽANKA - Slovenski književniki
REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV
i' KV
SESTAVIL LAKO
POLOTOK MED ČRNIM IN A70VSKIM MORJEM
% J
NEKDANJI VOZNIK FORMULE 1 (CLAY)
POZITIVNA ELEKTRODA
ZEMELJSKA
OŽINA NA MALAKI
NAČELNIK KOŠARKARSKE SEKCIJE PRI AŠD BREG (BORIS)
STROKOVNJAKI ZAVEDO 0 USTROJU (LOV. TELESA
PIJAČE PRED JEDJO
I PRED NEMŠKIMI PRIIMKI
PRIMORSKI DNEVNIK,
TVOJ DNEVNIK
PRIPADNIK PRIVILEGIRANEGA DRUŽBENEGA REDA
ZASTAVA NA PREČKI DROGA
ROMAN VLADIMIRA NABOKOVA
VODJA GOSPODARSKEGA OBRATA
DOBERDOB-SKI PUST
OTOK V IRSKEM MORJU
EVROPSKI VELETOK
VRSTA ŽITA MODNA UMETNOST
DOLGOLETNI KOŠARKAR. TRENER PRI KONTOVELU
UGROFINSKO LJUDSTVO
LETOVIŠČE PRI OPATIJI
/
ZBOR LJUDI, MITING ZAČETEK ZAČETKA
DEZIDERIJ ERAZEM EKIPA, MOŠTVO
KAJETAN KOVIČ
NAŠ. PREVAJALEC (RAVEL)
SOVJETSKA ZVEZA
JUŽNOITALI-JANSKI PLES NEŽEN STIK TELES
FILM. IGRALEC SCHWARZENEGGER
.. DE JANEIRO
LASTNICA ALI NAJEMNICA VEČJEGA GOSTIŠČA
ŽENSKO LJUBKOVALNO IME ORNELLA VANONI
DELOVA ŽENSKA PRILOGA
SKORAJ POLOŽEN SVET
VZDEVEK ALEŠA KERSNIKA
ŠAHOVSKA POTEZA
VODENJE, USMERJANJE
BERI PRIMORSKI DNEVNIK
NEMŠKI NOGOMETAŠ (MIROSLAV)
IZDELOVALEC VELIKIH REŠET
ALDO RUPEL
ŽENSKO LJUBKOVALNO IME
GRENKA ODVAJALNA DROGA
SAMICA ZVERI (DRUŽ. PSOV)
NOŽ ZA OBREZOVANJE VINSKE TRTE
BREZBARVEN PLIN (CN)
PODATEK, KI OZNAČUJE ČAS NEKEGA DOGODKA
GROBO SUKNO
KRAJ PRI SEŽANI
IZBOKLINA NA DELU TELESA
AFRIŠKA
BEAT SKUPINA
PRIREDITEV
VSAKO DRUGO LETO
umEEn
GLAVNO MESTO ESTONIJE
DALJŠE OBDOBJE, VEK
ANTON NOVAČAN
TURŠKA SLADICA, TURŠKI MED
STRANSKA STRUGA REKE
NAŠ ONU
PRIMORSKI DNEVNIK,
TVOJ DNEVNIK
VHOD V SAPNIK
CERKVENI ZBOR AZIJSKA DRŽAVA
OKREPITEV KATALONSKI PISATELJ (MIQUEL)
FERRARIJEV
VOZNIK FORMULE 1 (FERNANDO)
ZIDARSKE PRIPRAVE
BEOTUEC
NAŠA PUBLICISTKA SUHADOLC
POŽELENJE
NAJPOGOSTEJŠA KODA NA SVETU
UTEMELJITELJ DADAIZMA (TRISTAN)
POL REPE
ZVITEK, ZMOTEK GIORGIO ARMANI
MILANSKA OPERA PABLO NERUDA
ZAČETEK OTVORITVE
SPECIALISTI ZA UŠESNE IN NOSNE BOLEZNI
UREDITEV DOLGA
AVSTRIJSKI POLITIK (RUDOLF)
ŠERPA JE HIMALAJSKI
ODPRTA TELESNA POŠKODBA
Švicarsko -FRANCOSKI PISATELJ (CLAUDE)
SLOVARČEK - ALO = vzdevek slovenskega glasbenika Aleša Kersnika • KRA = zemeljska ožina na Malaki • LLOR = katalonski pisatelj • RAMEK = avstrijski politik • SALAKA = afriška beat skupina • TZARA = utemeljitelj dadaizma
Letos jih
izpolnjujemo 110
Izkoristite tudi vi posebne ponudbe ob tej obletnici
POSEBNA PONUDBA VELJA
SAMO JUTRI
-50°/
1,99 €
Bucato sicuro BRAWN 20 krpic
Redna cena: € 3,98 Cena za pak.
-25%
4,49 €
Lepa zgodba!
^Upr
26.
AVGUST
26. oktobra 2013 bodo zadruge Cooperative Operaie dopolnile 110 let. Praznujmo jih skupaj vsak mesec, s Posebnimi Ponudbami v znamenju te Obletnice.
Pralni prašek
DIXAN DUO-CAPS gr 700
18 pranj
Redna cena: € 5,99 Cena za kg: € 6,41
-50%
1,74 €
>
Razmaščevalec z razpršilcem 625 ml + talno razkužilo CHANTE CLAIR 1 I
Redna cena: € 3,49 Cena za pak.
"O"
www.coopts.it
COOPERATIVE OPERAIE