JUNIJ
15	C Vid
16	P Presv. Srce 4
17	S Janez Fr. Reg
18	N 3. pobink.
19	P Gervazij
20	T Silverij
21	S Alojzij
22	č Pavlin
23	P Eberhard + 1 24_S Janez Krst.
25	N 4. pobink.
26	P Janez in Pave)
27	T Vladislav
28	S Irenej, 6kof
29	C Peter in Pavel
30	P Sp. sv. Pavla+
amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od b'oja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian Organizations),
najstarejši
in najbolj priljubljen slovenski
LIST V ZDRUŽENIH
DRŽAVAH AMERIŠKIH.
ŠTEV. (NO.) 118.
CHICAGO, ILL., SREDA, 21. JUNIJA _ WEDNESDAY, JUNE 21, 1939
LETNIK (VOL). XLVIII«
Anglija v zagati gtt Japonske - Sedanji mir sumljiv
Angleška vlada ne ve, kaj naj podvzame proti Japonski zaradi njenega nastopa v Tientsinu. — Za morebitni H gospodarski pritisk bi se morala pridružiti tudi Ame-3 rika. — Električna žica napeljana okrog angleške £ koncesije.
London, Anglija. — Kaj bo
Podvzela Anglija proti Japonski zaradi njenega drznega nastopa proti angleških! interesom na Kitajskem, je še povsem negotovo. Niti vlada sa-ttia ne ve, kaj naj bi napravi-'a, da bi b,ilo učinkovito, toda obenem ne tako nevarno, da bi izzvalo vojno. O vsem tem še razfm'otriva in, kar je zelo važno, posvetuje se glede zadeve z ostalima dvema demokratičnima velesilama, Francijo in Zed. državami.
Eden najbolj učinkovitih sredstev za nastop proti Japonski bi bil 'brez dvoma gospodarski pritisk na njo. Vendar bi ta ne bil zadostno uspešen, ako bi ga izvajala samo Anglija. In tudi med Angleži bi ta načrt zadel na 'opozicijo; ni namreč še pozabljena polomija, ki jo je doživela Anglija in z njo ostala Evropa ob Podobnem nastopu proti Italiji v 1935. Da b,i bil načrt Uspešen, bi morala dobiti zanj Anglija podporo tudi od Francije, zlasti pa od Zed. držav. Ako bi se pridružila nastopu iudi Amerika, potem je sigurno. da bi morala Japonska takoj odnehati, kajjti ameriške surovine, zlastji petrolej, Japonska nujno potrebuje.
Skrajno negotovo pa je, ali Se bodo dale Zed. države pripraviti za tak solidaren nal-st°p. Japonci za to vedo in enako vedo tudi, da je Angli-ja v veliki zadregi, kaj naj uapralvii; zato pa tudi tako brezobzirno in oblastno nastopajo proti angleški koncesiji v Tientsinu. Kakor je bilo že zadnji teden poročano, so to koncesijo docela blokirali in An-^leže, ki hočejo iz nje, podvržejo skrajno nevljudni preiskavi. Tudi uvoz živeža v koncesijo so Postavili pod tako kontrolo, da 8rozi prebivalstvu tamkaj že resno pomanjkanje. Ta ponede Ijek pa so napravili še korak da-'je, namreč da so obdali celo koncesijo z žico, v katero so spustili 1000 voltov jaki električni t°k. S tem so preprečili vsako m°žnost, da bi se mogel kdo ukrasti iz koncesije ali pa vtihotapiti ponoči vanjo kaka živila.
VPRAŠANJE
GDANSKA
Goebbels povdaril, da stoji
Nemčija za Gdanskim.
Gdansk. — Tukajšnje neodvisno mesto, ki tvori predmet sporov med Poljsko in Nemčijo, je imelo zadnjo nedeljo visok obisk. Prispel je namreč semkaj nemški propagandni minister, dr. Goeb bels, in sicer ob otvoritvi proslave takozvanega "kulturnega tedna", ki se obhaja v Gdansku vsako leto, kar je v Nemčiji Hitler na čelu vlade. Ob tej priliki je Goebbels povdarjal, da je Gdansk nemški in, da zahteva, da se povrne pod Nemčijo, ter je meščane potolažil, češ, naj jih ne skrbi bodočnost mesta, kajti celotni nemški narod stoji na njimi. Mesto samo pa se je ob tej priliki potrudilo, da je pokazalo čim najbolj nazijsko barvo, kajti s skoraj vsake hiše je vihrala zastava s svasti-ko.
-o-
STRUP ZAHTEVAL SVOJE
PO DOLGIH LETIH SE KONČNO NAŠLA
Lamont, Ia. -— Pred 65 leti ^a hodila skupaj v šolo v tu-kajšnij bližini; življenje ju je Potem ločilo, da ni bilo nobene zveze med njima; ona se •|e omožila in on oženil, ter sta '-akorekoč pozabila drug na drugega. Usoda pa ju je pred kratkim zopet privedla sku Paj in pri tem so se tudi obu-vsi stari spomini in kontno sta zadnjo nedeljo posta-a niož in žena. Omogočeno ji-|na je bilo to, ker sta tekom - oba ovdovela, prečni ženin, w- Elliott Wing, je star 81 let, nevesta Mrs. Eliz. Stockwell, J]n i'rtfa pa 74.
ŽRTVE
Šanghaj, Kitajska;. — Kakor je bilo zadnji teden poročano, se je v Nankingu osnovala zarota proti japonskim uradnikom in z njimi proti tistim Kitajcem, ki so od Jal-poncev sprejeli višja mesta, in se jim je pri nekem banketu serv,iralo zastrupljeno vino. Kljub takojšnji zdravniški pomoči pa je strup zahteval tri žrtve, med katerimi je kot zadnji podlegel v ponedeljek Liang Hung-tze, min. predsednik kitajske vlade, od Japoncev ustanovljene, Kakor se trdi, sta -izvedla zastrupitev dva kitajska kuha, ki sta izginila takoj po usodni zastrupljeni zdravici.
-o-
KONFERENCA NAZIJEV IN FAŠISTOV
Berlin, Nemčija. — Ta to-iek in sredo se vrši v mestu Friedrichshafenu konferenca med italijanskim mornariškim podtajnikom, adm. Cavagnari, ie poveljnikom nemškega bro-dovja, admiralom Raederjem. Predmet razgovorov je načrt za skupen nastop in sodelovanje med mornaricama obeh držav v slučaju vojne.
-o-
IZSLEDOVANJE ZAROTNIKOV Bukarešta, Rumunjija/.—Po' licija je po celi deželi, zlasti pa ob' meji, na preži za štirimi moškimi, o katerih se trdi, da spadajo v skupino zarotnikov, ki je imela namen, vzeti kralju Karlu zadnji teden življenje. Sedem drugih moških je bilo že aretiranih in oblasti trdijo, da so zaroto tudi priznali. Baje je zaroto zasnovala prepovedana fašistična organizacija Železne garde. ,	,
ZA DELITEV DOBIČKA
Priporočilo, da dobe uslužbenci del dobička.
Washington, D. C. — Senatu je bil te dni predložen od nekega posebnega odbora, ki je preiskoval razmere v industriji, obsežen načrt,ki bo bržkone igral važno vlogo v volilni kampanji prihodnje leto. Načrt namreč naravnost priporoča, naij se uvede sistem', po katerem bi imeli uslužbenci kakega podjetja pravico do delnega dobička. Da bi delodajalci bolj radovoljno pristali na ta načrt, odbor predlaga, naj bi se črtali nekateri davki na dobiček.
-o-
OČE SAM VZEL SINA NA
POLICIJO Villa Park, 111. — Tukajšnji policist W. Mitchell je imel zadnjo nedeljo skrajno neprijetno delo, namreč, da je moral svojega lastnega sina odpeljati na policijsko strajžnico, Sin, Jerry, je namreč v soboto zvečer izvršil neki roparski napad, toda pri tem je bil spoznan in ovaden. Policisti so odšli na njegov dom in tam povedali očetu o zadevi. Oče, policist, je brez vsakega obotavljanja povedal sinu, da se bo moral podvreči zakonu, in gaj je sam odpeljal na uradho mesto.
PREBIVALSTVO VELIKE NEMČIJE
Berlin, Nemčija. — Rezultat ljudskega štetje, ki se je vršilo 17. maja, izkazuje, da ]e točasno v Veliki Nemčiji okrog 86 in pol milijonov ljudi, v kar so všete vso novo-pridobljene pokrajine, kakor Avstrija, Češka in Klajpeda. Čehov so naračunali nekaj manj kot sedem milijonov.
NEGOTOVOST POLOŽAJA
Francija sumi, da se fašistični državi pripravljate na nov izpad.
KRIŽEM SVETA
—	Pariz, Francija. — V nedeljo se je objavilo, da je v vzhodnih vodah, ob Indo-Ki-tajski, zaposlenih sedem ladij pri iskanju izginulega pod-mornika Phenix, kateri se je zadnji teden pogreznil.
—, Budapesta, Ogrska. -•-Cela Ogrska je zadnjo nede ljo s slovesnostmi proslavila 71. obletnico svojega ljal regenta H'orihya. Pri tej priliki so ga listi poveličevali, da je za Ogrsko pridobil spoštovanje celega sveta.
—	Zilina, Slovaška. — Ugotavlja se, da je aktivnost nemškega vojaštva, ki je zasedlo slovaško-poljsko mejo, postala te dni še bolj živahna. Istočasno so oblasti na delu, da zaduše vsako protinemško propagando no Slovaškem.
Iz Jugoslavije
Število rojstev v Sloveniji leto za letom pada in lanska statistika pokazuje, da je naravni prirastek v Sloveniji daleč po povprečjem za vso državo. — Na Golici so imeli sneg namesto narcis.	a
KITAJCI PROSLAVILI STARODAVNEGA VOJSKOVODJO
Julin, Kitajska. — Z vsemi slovesnostmi so Kitajci prepeljali zadnjo soboto zemeljske ostanke bivšegal mongolskega cesarja Gengisa Khana iz Mongolije, kjer je bil pokopan, preko kitajskega zidu v qoravo Kitajsko. S tem so hoteli preprečiti, da bi kosti tega mogočnega vladarja ne prišli v japonske roke. Khan je pri-četkom 13. stoletja vdrl s svojo vojsko v severno Kitajsko in prodiral nato naprej, da je zagospodoval skoraj celi Aziji, tja do vzhodne Evrope. Njegovi potomc; so pozneje ustanovili mogočno kitajsko cesarstvo.
ZBOROVANJE AMERIŠKIH NAZIJEV
Chicago, 111. —■ Člani na-zijske organizacije Nemško-ameriškega "bundaj", so zadnjo nedeljo zopet prišli javno na plan, k0 so imeli veliko zborovanje v parku na 6343 Irving park rd. Glavni govornik na zborovanju, katerega se je udeležilo do 4000 oseb, je bil načelnik bunda, Fritz Kuhn, ki je nastopil v nazijski uniformi in navdušeno pro slavij al Adolf a Hitlerja. Na prostoru so bile razobešene nazijske zastave s svastiko, pomešane z ameriškimi zastavami. Policijsko vodstvo je imelo v pripravljenosti 100 mož, da nastopijo, ako bi prišlo do neredov, vendar pa je cela afera mirno potekla.
Pariz, Francija. — Že par
mesecev nista Hitler in Mussolini podvzela ničesar, kar bi moglo razburkati evropsko javnost. Zdelo bi se, da bo to dejstvo pomirljivo vplivalo na vodilne kroge, toda ravno nasprotno je res, nairireč, da jih vznemirja. Dobro vedo namreč, da fašistični državi niste kalr na lepem opustili vseh svojih velikih načrtov za preureditev Evrope, in zato jim gre negotovost, kdaj bosta napravila oba diktatorja svojo prihodnjo potezo, in kaka bo ,ta, skoraj bolj na živce, kakor ro-goviljenje samo.
Ena struja v Franciji sicer vodite- trdi, da se ni bati, nikakih nadaljnjih presenečenj, vsaj to poletje ne, češ, da sta diktatorja uvidela, da imata pred seboj tako močno fronto, da bi vsaka njuna poteza! naletela na resen odpor. Ni jih pa dosti, ki bi to verjeli, in od tod tako vneto prizadevanje Francije, da bi se čimprej prišlo do zve-ze med Rusijo in za-padnima velesilama, češ, da irez Rusije ostane cela, doslej zasnovana mirovna fronta brez pomena; saj se niti Turčija ne mara vezati z defini-tivnim! paktom, dokler se Rusija ne odloči. In za to zvezo, menijo ti, je skrajni čas, kajti fašistični državi utegnete u-dariti vsak čas in sedanji nastop Japonske, ki deluje solidarno z osjo Rim-Berlin, je le nekaka priprava za nove ho-matije.
Francozi so vznemh\jeni tudi nad obnašanjem Zed. držav, zlastj nad opozicijo republikanske stranke, da se pre-drugači nevtralnostni pakt. Trdijo namreč, čim bolj se bo Amerika odtegovala od evropskih razmer, tem Večja nevarnost vojne grozi, češ, da bo fašizem dobil več korajže. -o--
Vsak teden en dopis, naj bo geslo vsakega dopisnika
"A. S."!
KRAL TEVI PAR NA VOŽNJI PO RAZS TAVI
Angleški kralj in kraljica se vidita v sredi na gornji sliki, ko sta se vozila po newyorski razstavi v vlaku, ki je tamkaj posetnikom na razpolago, da si ogledajo prostore. Z njima so se vozili razni drugi veljaki.	t. .	— -
,-
Življenjska bilanca Slovenije
Ljubljana, 31. maja. —Lansko leto se je življenjska bilanca Slovenije nekoliko izboljšala, vendar pa je neraz-veseljivo dejstvo, da je to izboljšanje pripisovati temu, da se je zmanjšalo število smrtnih primerov, dočim število rojstev še nadalje pada. Vidimo namreč, da je bilo lani zabeleženih 26205 rojstev živo-rojenih otrok (leta 1937 26499), dočilri se je število smrtnih primerov zmanjšalo cd 17.758 naj 17.0-58.
Število lanskih živih rojstev je najnižje v naši populacijski statistiki po vojni, ker je padec rojstev primeroma stalen od leta do leta. Se bolj vidimo to razliko če izračunamo rela tivne številke. Leta 1923 je prišlo na 1000 prebivalcev še 20.4 rojstev, lani pa samo še 21.67. To pomeni, da se je rodnost prebivalstva v Sloveniji po vojni zmanjšala za eno tretjino. To so značilne številke ki dajo misliti posebno ob tako velikem naraščanju prebivalstva v drugih pokrajinah države.
Statistika smrtnih primerov kaže za lansko leto, da so se Zmanjšali v primeri z letom
1937	od 17.758 na 17.058, toda po vojni smo imeli že manjše število smrtnih primerov, in sicer v letih 1936 s 17.023 in 1934 s 16.572. Umrljivost v Sloveniji se je preračunana! na 1000 prebivalcev, .-manjšala od 22.0 leta 1921 na 14.11. Toda ker se je umrljivost zmanjšala ( v manjši meri, se je tudi naraivni prirastek prebivalstvo z n ja! t n! o zmanjšal.
Leto 1930 je znašal prirastek prebivalstva v Sloveniji 14.279, leta 1937 8.741 bil je torej najmiajnjši po vojni. Leta
1938	se zaradi že navedenih razlogov povečal naravni prirastek na 9.147. Če primer-I jata'o ta prirastek s prirastkom zai vso državo, vidimo, da naš naravni prirastek usteza komaj 5 vsgga prirastka prebivalstva, dočim bi bilo po številu prebivalstva računati na skoraj 8%. To pomeni, da ie naravni prirastek v Sloveniji daleč pod povprečjem za vso državo. Tako je znašal po zadnjih objavljenjh podatkih za 1936 naravni prirastek v vsej državi 194.776, v Sloveniji pa samo 10.503.
•-o-
Nenavadna pomlad na
Gorenjskem
Jesenice, 1. junija. — Zadnje dni, ko drugod v Sloveniji neprestano dežuje, je po naših hribih zapadel globoko v dolino sneg. Tako je sneg po-pobelil tudi pobočja Golice in Rožce. To je -vsekakor za sedanji letni čas precej nenavaden dogodek, saj smo vendar že 1. junija. Menda se le ne bo letošnji april kazal še v ju-
niju, ko se je vendar že v maju dovolj. Kljub temu, da je danes že prvi junijski dan, so judje spet oblekli zimske suknje. Letošnje goliške narcise so torej letos precej čudne, preveč mrzle. Na'mesto belega polja narcis, nam je letos nagajivo, vreme poslalo ledene rože.
Nesreča z možnarjem
Ko je za praznike Janko Lotrič, sin dninarja iz Železnikov streljal z možnarjem, se je po nesreči vžgal smodnik in razgnal možnar, ki mu je puhnil v obraz ter ga nevarno poškodoval.
-o----/
Stoletni Belokranjec umrl Dne 25. maja se je preselil v boljše življenje Janez Belič iz Črnomlja, ki je izpolnil sto let in dva meseca. Letos 25. rriarca je še ves mladosten in poln humorja slavil svojo 100 letnico v krogu svoje rodovi-ne, prijateljev in meščanov. Pred enim inesecem je bil še v Ljubljani in obiskal škofa Dr. Rožmana. Želel je le še videti kralja Petra II. in nameraval vložiti prošnjo za brezplačno vožnjo v Beograd. Štiri dni pred smrtjo je še sodeloval pri zasaditvi prve lopate za novo železnico Črnomelj Vrbovsko. — Tako je živel stoletai starček ves v dnevnih dogodkih, dokler ni prišla smrt po njega.
-o-
Visoko odlikovanje
V	imenu poljskega poslanika v Beogradu je izročil trgovinski ataše poljskega poslaništva v Beogradu Roman Chorobski ljubljanskemu poljskemu konzulu g. Dr. Francu Steletu, našemu kulturnemu delavcu, visokp odlikovanje "Polonia restituta" v znak priznanja za njegovo veliko delo za kulturno sodelovanje poljskega in slovenskega naroda.
-o-
Stara umetnina
V	Kaštelih pri Splitu je inozemski publicist, ki se peča z umetnostjo našel v hiši posestnika Ante Šantiče tri slike sv. Petrt:. sv. Jeronima in sv. Jožefa, ki so po njegovem mnenju Tizianovo delo. Kot poročajo listi je to verjetno, ker je ob Napoleonovem času zadrski kanonik Mate Šantič poslal svojim sorodnikom 7 umetniških slik, dar nadškofa Skotija. Posestnik Šantič je dejal, da teh slik, ki so rodo-vinska svetinja, nikakor ne proda, ker hoče da ostanejo v rodovini.
-o-
Pod hlodi
V	Loki pri Žusmu je pri nakladanju hlodov padel težak hlod na 24 letnega dninarja Kairol Lipovška in ga nevarno poškodoval. _ ________ __ ^^
AMERIKAN&KI r SLOVENttC
Sreda, 21. junijaj
!<»n«*f«r
Igr/ fVv/ON
UNITED FEATURE SVNOICATC. ij"
■Uk^ IV ^ ";/ M.


Amerikanski Slovenec
• Prvi in najstarejši slovenski t list v Ameriki. L .Ustanovljen leta 1891.
r Izhaja vsak dan razuo nedelj, pone-V*ljkoy in dnevov po prazniidh,
Izdaja in tiska:
PDINOST PUBLISHING PO.
Naslov uredništva in uprave:
J849 W. Cermak Rd., Chicago '' flelefon: CANAL 5544
r;. .—i - i*
Naročnina!
Za celo leto___-................$5.00
Za pol leta------2.50
^a četrt leta______1-50
Za Chicago. Kanado in Evropo: __
Za celo leto -----$6.00
Za pol leta__3.00
Za četrt leta -„--1-75
posamezna številka--3c
The first arid the Oldest Slovene Newspaper in America^ Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday*.
Published by J
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office:
1849 W. Cermak Rd., Chicago
Phone: CANAL 5544
For
Subscription!
one year
For half a year _ .
For three months _
Chicago, Canada and Europe:
For one year__$6.00
For half year __ 3 00
For three months__1.75
Single copy_____________3c
Entered as second cla«s matter November 10, 1925, at the post pffice at jChicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Beseda mir je postala ena najbolj zlorabljenih besed v političnem besednjaku naše dobe. Vse države, velike in m^hne, zaporedno zatrjujejo, da imajo samo eno željo, namreč mir, in da delujejo samo za en cilj, namreč za mir. ,Vsaka sprememba na evropskem zemljevidu naj služi mira. Armade vstajajo, oborožene sile naraščajo, vse samo za to, da se ohrani mir. Mirovne izjave so zares dokaz ~ ako so takšni dokazi sploh potrebni — da ljudstvo po vseh državah resnično želi mirnega življenja. Toda takšne izjave same na sebi ne zadostujejo. Države in narodi morajo resno delati za mir, ako ga zares hočejo ohraniti, in cilj, ki so ga postavili svojemu delu, mora biti, da pridobijo in utrdijo zaupanje pri drugih. Najvišja preizkušnja, ki jo je zmožna miroljubna država ali miroljubna vlada, je ta, da je vedno pripravljena, še več, da je vedno odločena razumeti svojega soseda in svoje lastne potrebe prilagoditi njegovim potrebam.
Ker države, narodi in vlade teh načel niso priznali, je prišlo do današnjega razrvanega stanja v odnošajih med narodi. Tako imenovana "ideološka nasprotja" igrajo le malenkostno in bolj postransko vlogo pri tem, razen v toliko, kolikor se revolucionarni toki skušajo vsiliti sosedom in se pri njih uveljaviti. Osnovno načelo vsake demokracije v mednarodnem življenju je namreč, da nikoli ne podleže ali vsaj ne sme podleči skušnjavi, da bi svoj režim vsiljevala drugim državam. Prav tako malo, kakor prava demokracija tudi v okviru svoje lastne države noče vsiljevati svojega režima nikomur, marveč je zgrajena na prostovoljnem kompromisu, katerega sad je vsaka demokratična vlada. Najhujše, kar se je kdaj moglo reči o angleški demokraciji, je, da včasih pridiguje in poučuje druge narode, ki kritizirajo angleški način vladanja. Toda nikdar se še ni zgodilo, da bi se bila angleška demokracija stvarno vmešavala v notranje zadeve katerekoli druge samostojne države. To je tuje vsem načelom angleške politike. Takšna vmešavanja — ako se smemo posluževati trgovskega izrazoslovja — tudi nikoli ne vržejo kakšnega dobička. Angleži imajo za seboj izkušnje, ki nam pravijo, da se je treba takšnemu vmešavanju skrbno izogibati tudi v vojnem času in pod pritiskom prilik,, ki jih vojna nalaga.
Ako je torej angleška vlada že večkrat in ponovno izjavila, da odklanja vsak ideološki blok in da se za torej tudi pod nobenim pogojem noče nobenemu priključiti, je s tem dala izraza naziranju, ki ga angleško ljudstvo smatra za edino pametnega. To stališče je angleška zunanja politika v zadnjem času tudi praktično izvedla. Angleška vlada se ni izognila nobenemu trudu, da bi odstranila nesoglasja z raznimi inozemskimi vladami in da bi z njimi dosegla trajno sporazume, pa čeprav se je pri tem zavedala, da so njihove ideološke smernice neskladne z načeli angleške demokratične politike. Angleška vlada je nadalje vztrajala pri prijateljskih odnošajih z vladami, katerih politični režimi se niti od daleč ne vjemajo s tem, kar imenujemo angleški vzor. Takšna nasprotja namreč ne igrajo tako rekoč nobene vloge tam, kjer si sporazitmov iskreno žele in jih tudi iskreno iščejo
litične ideologije. *
Fronta miru je bila ustanovljena ne samo zaradi tega, da bi ohranila mir proti onim, ki bi ga radi motili, marveč tudi za to, da poveča mirovno področje. Fronta miru ima dva velika cilja. Eden je negativen: obramba miru, drugi pozitiven: njegova okrepitev in ustalitev. Cim Večji torej je obseg mirovne fronte, to je udeležencev, ki ji pripadajo, tem večja je njena stvarna korist pri zasledovanju obeh ciljev. Kajti, prišel bo dan, ko bo Evropa pač morala najti izhod iz sedanjega trenja in preiti na pot svobodnega in prijateljskega občevanja ter sodelovanja. Vsak narod v Evropi in vsaka država so si namreč dobro svesti, da so sprejeli v skupno last veliko dediščino srčne in pravne omike.^ V Ameriki, v novem svetu, kjer se shajajo skoraj vsa plemena sveta, so to že zdavnaj razumeli ter so se pridno vrgli na delo, da ustvarijo novo skupno kulturo. Ta kultura nosi na sebi evropski pečat. Zakaj bi ne bilo mogoče, da se isti poskus napravi in posreči tudi v Evropi sami?	1
Angleška vlada in z njo vred ves angleški narod je mnenja, da ga ni naroda v Evropi, ki bi smel danes stopiti ob stran in odkloniti soodgovornost, ki jo ima z vsemi drugimi narodi, da pomaga obnoviti medsebojno zaupanje, ki je predpogoj za prijateljsko sožitje med evropskimi državami. To je angleška fronta miru, ki nikogar ne napada, nikogar ne obkoljuje, ampak ki hoče, da bi to, kar evropskemu ljudstvu leži pri srcu, postalo tudi evropska stvarnost na polju kulture, politike in gospodarstva.
dom te dni družina Mr. in, kar da seveda veliko postran-Mrs. Petra Čemažarja tudi na'skega dela farmarjem. — Pre-
TO IN ONO IZ CHICAGE
Chicago, III.
Šolske počitnice so tukaj. Pri Sv. Štefanu se je pouk že zadnji teden zaključil. Zadnji torek je bila prireditev šolskih ctrok, kakor je bilo že poro-čano. V nedeljo pa so imeli graduanti pri pol 8 sv. maši skupno sv. obhajilo, na zelo lep slovesen način. Graduanti so prinesli sami hostije pred altar in jih dali mašniku, ki jih je nato posvetil in z istimi obhajal graduante. Ta način spominja na starodaven način .službe božje, ko so ljudje sami prinašali darove za sv. daritev. Bilo je nekaj lepega, ki je naredilo na vse' najlepši utis. Graduante so spremljali fante mali dečki, in dekleta male deklice, ko njih angeli varuhi. Zvečer pa je prež. g. župnik Bernard Ambrožič, rjiizdelil graduantom diplome pri večerni pobožnosti. Zbrali so se zopet vsi kakor zjutraj pri maši. Najprvo je imel na graduante jako krasen 1 nagovor č. g. P. Leonard Bogolin, ki jim je govoril o velikem pomenu vere. Predočil jim je veliko vero njihovih staršev očetov in mater, ki so za svoje graduante zlasti te dni in preje veliko molili. Tej veri, ki je podlaga vsega, je treba da ostanejo zvesti, je povdarjal govornik. Nato so se razdelili graduantom diplome in lepa pobožnost se je zaključila z blagoslovom z Najsvetejšim. Tako se je zaključilo pri sv. Štefanu letošnje šolsko leto.
V sredo 21. junija se začne po pra,tiki pravo poletje. či dnevi so že tu. Ljudje zopet iskali vsepovsod sence in hladnih prostorov. V Chi-cagi imamo dosti parkov, ki
nudijo ljudem senco in prostor za oddih. Zelo udoben kraj za take namene so naredili o'o michiganskem jezeru ob pročelju mesta, po kraju, kjer se je pred šestimi leti vršila svetovna razstava. Vsi tisti prostori so že domalega obdelani in predelani v lepe parke, ki nudijo senco in lepe trate za take slučaje.
V nedeljo 25. junija se vrši običajni letni piknik Družbe sv. Mohorja, na znanih Keglo-vih prostorih v W i 1 i o w Springs. Družba sv. Mohorja priredi vsako leto tak družabni piknik, na katerem se snide članstvo kot ena družina. Na pikniku bo obilo zabave za vse. Preskrbljeno bo za one, ki radi plešejo. Pevska društva se bodo v parku kar sproti ustanavljala, tako da bodo tisti, ki radi pojejo pokazali svoje pevske sposobnosti. In za vse drugo bo najboljše poskrbljeno. Vse kar je treba je, da bo vsak navzoč, pa vsak naj tudi svoje prijatelje pripelje na ta piknik.
Teden pozneje, to je 2. julija, pa bo na istem mestu farni piknik, župnije sv. Štefana. Kaj vse bo pa na tem pikniku, bodo tisti, ki imajo vso reč v rokah gotovo pravočasno povedali svetu. Tudi takrat mora biti Keglov park poln chica-ških Slovencev. Tudi za takrat se je treba pripraviti.
Mr. in Mrs. George Simec sta si kupila te dni na 23 cesti dom od Mr. Charlesa Kapel, ki odhaja te dni v staro domovino, in namerava za stalno ostati ta'm'kaj. Mrs. George Ši-ec je hčer Mr. in Mrs. Leo Mladič, dobroznane slovenske družine v Chicagi.
Istotako si je kupila lasten
PUEBELSKA FARMARICA SE OGLAŠA
Pueblo, Colo.
V prvi vrsti častitam Mrs. Stražišar, blagi materi v Cle-velandu, O., katere dva sinova sta postala delavca v vinogra-, du Gospodovem. Pač srečna mati! To je/ moj srčni pozdrav in še zlasti zato, ker sen; po-znaila pokojnega soproga. Oba sva bila krščena pri istem kamnu in tudi vaš prvi sin,, Mrs. Stražišar, Rev. Henry, namrč pri Sv. Vidu nad Cerknico. Vaš pokojni mož je bil rojen v Stražišču in je spadali v faro Sv. Vid. — Tako le je bilo tam v starem' kraju. Letno biro župniku in novorojenčke so prinesli k Sv. Vidu, umrle so pa prenesli, ali pripeljali k podružnici na pokopališče sv. Andreja v Gorenjih Otavah, ki je bilo bližje, kot pa farno pokopališče. K sv. maši so pa hodili ob nedeljah najraje v Begunje pri Cerknici,^ kar je bilo precej bližje in tudi lepša pot. Toliko o starem kraju. —Zelo rada bi vas poznala Mrs. Stražišar in to zlasti zaradi tega, ker so še štirje vaši otroci v Gospodovi službi. Srečna, srečna mati!
Že leta 1928 sem poročala od tega malega farmarskega mesteca imenovanega Vine-land, katero je oddaljeno od Pueble kakih 9 milj. V tem mestu so tri šole in busi vozi-jo^. So tukaj dve prodajalni, gal-aže, kovačnica, gasolinske postaje in nekaj hiš okolu. Najbolj imenitna je pa cerkvica, ki je posvečena Mali Cvetki sv. Tereziji. Cerkev je bila dogotovljena leta 1928 in blagoslovljena 6. decembra omenjenega leta. Cerkvico je dala postaviti po moževi smrti Mrs. Arthur Conway, za prostor so pa pobirali pri nekaterih farmarjih. Kar težko so se nekateri ljudje privadili zahajati v to cerkvico in je izgledalo da je že vse bolj zapuščeno. Komaj vsako drugo nedeljo je bila sv. maša, včasih pa še niti ne. Sedaj pa, že od pred Božiča, je sv. maša vsako nedeljo ob 9 uri. Prihaja Rev. Francis Wagne, od fare Presv. Srca Jezusovega. Ta č. gospod je pripravil tudi malčke za prvo sv. obhajilo in sicer a'e bilo 19 letih teh prvo-obhajancev, ki so prejeli sv. obhajilo na binkoštno nedeljo. Opazovala sem te malčke, pa sem kmalu presodila, kolike vrednosti je katoliška šola. To se pač kaj lahko spozna na obnaišanju otroku. Kako se čč« šolske sestre potrudijo, da pripravijo otroke za tako slav-nost. —Organistjnja. v tej cerkvici je naša slovenske far'ma-rica Mrs. Peter Zunich, kate-ta ima prav dober dekliški zbor. Dasi je to svetišče blizu nas, vseeno raje gremo v nal-šo staro slovensko cerkev Marij Pomagaj v Pueblo, četudi smo oddaljeni 12 milj.
Kobilice in drugi mrčes, pa kar noče še poginiti,četudi jih
tekli mesec so šli na obisk k svojemu sinu, kateri je poročen in živi v državi Texas, Mr. in Mrs. John Jenko, hčer Nellie, sin Rudolph in njegova soproga ter Mary Jenko. Izjavili so se, da se jim je prav do-padlo. Pred par dnevi so pa šli na obisk k syojemu bratu v Cherryvalle, Kansas Mrs. Mary Kolbezen, sin Martin in Johnny ter Mrs. Anna Gra-hek. Prav gotovo so s svojim obiskom prav zelo zaposlili Mrs. Stepanich.
V St. Mary bolnišnici se na-fraija naša dobra soseda Mrs. Ana Mišmaš. Bog daj, da bi se skoraj vrnila nazaj na svoj dom. V Corvin bolnišnici se nahaja Mrs. Ana Skul, katera je prestala težko operacijo in ji želimo, da bi skoraj zapustila bolnišnico. — Hvala lepa g. uredniku Amer. Slovenca g. J. Jerichu ki nas je obiskal tukaj na farmah za časa svojega bivanja na zapadu, ko je bil na katoliškem shodu ob priliki kampanjske zmage za Amer. Slovenca, v kateri je ocJnesla nagrado Mrs. Josephi-i e Meglen. Cast njej, ki se je potrudila kljub temu, da ni pri najboljšem zdravju in je postala tako kraljica vseh naročnikov. Naj ji Bog povrne njeno delo in trud za katoliški tisk z boljšim zdravjem.
—	Pozdrav čitatelj^m tega lista tukaj in v stari domovini.
Theresa Centa
—i—o-
TEM, KI SO NAMENJENI V PITTSBURGH, ZA SLOVENSKI DAN
Pittsburgh-Went View, Pa.
Kakor je že bilo poročano.. se bo obdržal 8. julija v Pitts-burghu velik slovenski dan. Zato bi rad dal za ta dan nekoliko navodila tem rojakom, ki nameravajo priti od daileč. Jaz živim namreč tukaj že 21 let in mi je mnogo znanega.
—	Kakor je zadnjič govoril na radio g. Dečman in tudi g. Zupančič, pridejo Slovenci za zgoraj omenjeni dan tudi iz Olevelanda, O. in celo iz De-troita. Morda bi kateri izmed teh rad prišel tudi k nam, pa bo morda utrujen od vožnje in bi rad eno noč prebil tukaj. Ce je tako, naj ta, ki to želi, piše spodaj podpisanemu in jaz bom preskrbel prenočišče tukaj v West View. Tukaj namreč ni nobenega hotela, bom pa zato našel vseeno dovolj udobno prenočišče za te. ki se dovolj v času oglasijo.
—	Torej, kateri nameravajo priti v West View, naj vza'me-jo cesto 19 in ta jih pripelja naravnost v Park. Nadalje bi priporočal, da kadar pridete na West View, povprašajte za Bronx Ave. ter potem vozite po tej avehji do št. .103 in se obrnite na desno v tisto dolinico, tam namreč jaz živim. Tam bote lahko parkali svoje avtomobile magari celi dan.
—	Marsikateri potrik vzame s seboj rad kako '"fiasco", za okrepčilo. Jaz bi vam tega ne priporočal,ker so s tako stvarjo sitnosti ^na potovainju.—Tukaj je State Store ravno pri
zastrupljajo z ra'znimi 'strupi, vhodu v Park. Za tiste, ki bi
Zaradi tega pa naj se nikdo ne čudi," ako v "mirovni fronti", ki jo zagovarja in ustahavlja angleška vlada, ne vodijo nobenega računa o ideoloških raznoterostih in nasprotjih med posameznimi vladami, odnosno njihovimi političnimi režimi. Morda so nekateri, ki jih je tesnejše sodelovanje med Anglijo in Sovjetsko Rusijo nekoliko presenetilo. Tem bi radi povedali, da je sodelovanje med obema državama, v kolikor je namenjeno, da vzajemno odbija vsake grožnje in motnje miru, in v kolikor tudi sta obe državi pripravljeni sprejeti običajna izročila mednarodnega sožitja, nekaj popolnoma naravnega. Prav tako lahko, kakor sta v zasledovanju mirovnega cilja našli možnost sodelovanja Anglija in Sovjetska Rusija, bi se lahko sporazumeli tudi angleška vlada in vlada nemškega narodnega socializma. Ako je mogoče in kaqia'r bo mogoče najti takšno skupno osnovO za sodelovanje, bo sporazum takoj dosežen. Anleška vlada za to jamči, kajti njej, kakor tudi vsej miselnosti angleškega ljudstva je tuje, koga .sovražiti zaradi ideološke usmerjenosti, kakor jima je tudi tuje s kom se vezati zaradi njegove po-
TARZAN IN SLONOVI LJUDJE
V-4-
k
Črni vojičjiki so korakali naravnost proti njim in ko so bili že skoro pri njifi, sc je Spike sklonil, da bi pobral lok in pšice. "Pusti to," svari Troll; "to ni dovolj orožja in nas je tudi premalo, za obrambo. Poleg toga, nforda pa iitso sovražni." Črnci so se pa bližali vedno bolj in bolj.
Divjaiki so prišli že čjsto blizu in se ustavili.'Velik črnec, zoprnegp. obraza, merfda vodja, je'stopil, bližje in zaklicali "Kaj delaš v deželi Bantago?" "Iščemo varstva," je nekoliko straho-iiia rekel Troll. "Veliko safarov je za tirani' s puškami, ki nas preganjajo in mi bežimo pred njimi."
hoteli priti tukaj jesti, se lahko pripeljete s cestnimi kara-mi, ki jih dobite na 6, 7 in 9 Pen. Avenue, drugo pa na 10 ali 15 in vas pripeljejo naravnost pred Park. — Ce bi kateri hotel še kaj več pojasnila, se naj obrne na
Joseph Brisky
21 Oberlin Ave.
.West View, Pa.
UREDNIKOVA POŠTA:
— P. M. Cleveland, Ohio.
— Vaš dopis prejeli; ki pa zal ni za objavo. Veliko bolje kot to je, da se katoliški krogi zganemo in za svoje liste kaj napravimo. To, da so komunistični krogi požrtvovalni ste zadeli. Ni pa res, da b,i bilo na njihovi strani kaj iskrenosti. Par osebic je komunistična stranka bodisi direktno sama, ali pa najbrže potom hrvatske sekcije nastavila in zdaj delajo na to, d;ai bi razširili med ameriške Slovence komunizem. Nastopajo pa seveda pod drugo masko, kakor so pred leti. Zdaj celo nazdravljajo katoličanom in se delajo za njihove prijatelje. Ampak to prijateljstvo do katoličanov je prav tako, kakoršno je bilo n. pr. Hitlerjevo prijateljstvo do Čehov, ko jih je sprejemal v evoje varstvo. Zdaj pa grozi, da bo vse izgnal. Pamet, pamet, ljudje božji, kedaj je še volk skrbel za varnost ovce? O yes, je ampak vedno tako, da jo je nazadnje sam pohru-stal. Tak prijatelj katoličan-stva je komunizem. Katoliški Slovenci se naj takih "prijateljev" čuvajo! Hvala za pismo in se še oglasite.
— Mrs. M.S. West Chicago, 111. — Vaše pismo prejeli. Do-tično novico smo mi posneli iz drugih virov. Kar se tiče do-tične nagrade, ki jo razpisuje ali ponuja država Texas, morate pisati na državni urad države Texas. Tam Vam bodo gotovo pojasnili vse potrebno, kar želite vedeti o tem. Pozdrav !
— L. T. Milwaukee, Wis. —
Vi niste naš naročnik niti pravite sami, da tekom 37 let kar ste v Ameriki niste brali slovenskih časopisov. Sami sebi ste v tem oziru hudo škodova-,ii. Ko bi bili vsafj čitali en ali drugi list, bi v njem brali gotovo številne apele na naše rojake, v katerih se jih je pro-solo, da si naj poskrbe državljanstvo. Zdaj še le, ko so vas o'dslovili z državnega dela, ste se zavedli, da je treba nekaj vedeti o državljanstvu. Vse kar Vam moremo svetovati je, da poizveste od kakega znanca ali prijatelja, kje je naj-bližnja šola za poučevanje o državljanstvu. Tam se vpišite :n Vas bodo o vsem poučili in pripravili če mogoče za izpit za dobavo državljanstva. Ostanite zdravi in naročite si kak dober slovenski list, d86 bote vsaj vedeli, kaj se po svetu godi.
-o--
Kjer katoličani ne skrbe za razširjevanje svojega katol. tiska, tam dajejo najlepšo priliko nasprotnikom, da širijo ti svoj protiverski tisk,
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: Edgar Rice Burroughs
"Alorda, če jih odvijemo, se nain posreči, da bodo divjaki napravili to, kar mi hočemo. Mafka je tako delal." — Res, v deželi Kaji je Mafka delal s kamnoma prava čuda. Zato je Spike odvil enega čarobnih dragih kamnov in takoj je bila cela pokrajina razsvetljena, da je- poveljnik ostrmeli
"Ti lažci?," kriči vodja divjakov; "mi smo za vami že več dni, nismo videti safarov ne p,ušk." — "Meni se zdi, da smo pri kraju," pripomni Troll, ko je bolj razločno gledal v divjake in jih prepoznal za ljudožree. "Ne," pri« pomni Spikc; "še eno rešitev imamo in jo poizkusimo — čarobne kamne."
>eda, 21. junija1 1930 """
amerikanski SLOVENJEČ
Stran 8 "


Zapadna Slovakiska
Zveza
DENVER. COLORADO * Naslov in imenik glavniji uradnikov
UPRAVNI ODBOR:
Predsednik: Leo Jurjovec, 1840 W. 22nd Place, Chicago, 111. Podpredsednik in mladinski nadzornik: Geo. J. Miroslavich, 3724 Williams St., Denver, Colo, f. podpredsednik: Frank Primozich, 1927 W. 22nd PI., Chicago, 111. Tajnik: Anthony Jeršin, 4825 Washington St., Denver, Colo. Blagajnik: Michael P. Horvat, 4417 Pcnn. St., Denver, Colo, vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Bldg., Pueblo, Colo.
NADZORNI ODBOR:
Predsednik: Matt J. Kochevar, 328 Central Block, Pueblo, Colo. 2- nadzornik: Mike Popovich, 9510 Ewing Ave., So. Chicago, 111. nadzornik: Joe Blatnik, 2609 E. Evans, Pueblo, Colo.
POROTNI ODBOR:
Predsednik: Frank Glaclj, 1096 E. 77th St., Cleveland, Ohio.
2-	porotnica: Johanna V. Mervar, 7801 Wade Park Ave., Cleveland, O.
3-	Porotnik: Peter B. Golesh, R. D. No. 2, Box 143, Sandy, Utah.
4-	Porotnik: Joseph Skrabec, 412 W. New York Ave., Canon City, Colo. s- Porotnik: Frank M. Tomsic, 903 W. 6th St., Walscnburg, Colo.
URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. Ccrmak Rd., Chicago, 111.
Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glavnega tajnika, vse pritožbe pa lia predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine, kakor tudi bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika.
Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom dru-Sjh narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. Kdor želi postati član Zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega dru-s'va Z. S. Z. Za ustanovitve novih društev zadostuje osem oseb. Glede ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila m potrebne listine.
! SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO!
FROM THE OFFICE OF THE SUPREME PRESIDENT, W.S.A.
. I was very sorry to have learned of the death of Bro. Joseph Blatnik, Jr., 21, who was killed in an automobile accident last Saturday, June 17, 1939, in Pueblo, Colorado. Bro. Blatnik was a Member of the Western Star Lodge, No. 16, WSA, and was the 30n of Bro. Joseph Blatnik and Sister Elizabeth Blatnik.
On behalf of the Western Slovanic Association and its mem-I would like to express my deepest sympathies and con-fences to the bereaved family. Although he has passed from °Ur midst and gone on to his eternal reward, the memory of his friendship, uprighteousness and fine spirit will linger with us to th<* end of time.
Sympathetically Yours,
LEO JURJOVEC, SR., Supreme President.
NEKOLIKO VAŽNIH PODATKOV O ZSZ.
Zapadna Slovanska Zveza je nepristranska bratska podporna organizacija, ustanovljena in inkorporirana v letu 1908 po zabitih države Colorado. Vsaka moška ali ženska oseba kavkaškega,. 0Z; belega plemena med starostjo 16 in 50 let, ki je dobrega moralna značaja in v dobrem zdravstvenem stanju, se sprejme v član-v° Zveze. Vrednost bratske družabnosti z osebami te vrste je Neprecenljivo, kajti ravno na ta način se spoznamo z veliko dobri-1 ^iudmi, ki bi bilo drugače nemogoče.
. Največji problem danes za navadnega zemljana je, kako pra-^ n° skrbeti za svojo družino ter za iste preskrbeti nekaj varnega j,°r ^gurnega v slučaju njegove smrti, da ne bodo oni, ki so mu ^.Klražji pri srcu oropani udobnostim 20. stoletja, katerim so kj1 navajeni. Zapadna Slovanska Zveza reši ta zamotan pro-k em> 2 ozirom, da v njo pristopite še DANES, dokler ste pri do-r r®m zdravju. Pomnite, da se morete zavarovati za vaše življe-!JC Sai«o toliko časa, dokler ste pri dobrem zdravju. Ako čakate, ^ zbolite ali se poškodujete, se ne morete nikjer zavarovati niti Xu'ljenjsko ali kako drugo zavarovalnino. "DANES" je najvažnejši čas v vašem življenju. "Jutri" je "T neznan in nepoznan. Tudi čez pet minut ne veste kaj se bo zgo-Uo z vašim življenjem. Da postanete in ostanete uspešni, zado-* in veseli, morate takoj pričeti in nadaljevati z sistematiČ-Varčevanjem za vašo starost. Pri Zapadni Slovanski Zvezi y0, . ko zavarujete do $2000.00 ustanovne (Endowment) zavaro-a|n'®e. kar pomeni, da v 20 letih po vašem pristopu Zveza vam v ^°tovini izplača celo zavarovalnino. V slučaju prejšnje smrti, se a tudi celo zavarovalnino izplača vašim dedičem takoj po vaši .	To je torej najsistematičnejši in najpraktičnejši način
t.arc:ev^/ja, kajti edino na ta način je nam mogoče prihraniti en 0c ali dva in poleg tega smo pa ves ta čas zavarovani za celo za-j,ar°valnino. Nadalje se lahko zavarujete za 20 letno plačilno 2QVur°_valnino, kjer plačujete smrtninske asesmente samo za dobo • let in potem ste zavarovani za celo življenje, ne da bi še kakšen n nt vPlačali v omenjeni sklad. Nadalje imamo navadno dosmrt-Čc fayar°valnino, kjer so asesmenti najnižji, toda jih morate plakati cei0 življenje. Vsi novi certifikati nosijo rezervno in po-no" • .Vrednost- V slučaju, da rabite kaj denarja ga vam Zveza 2v,°Cli iZ Vašo rei!erve Proti vašemu certifikatu. V slučaju smrti tr Nemudoma izplača celo zavarovalnino, ne da bi bilo vam po-t0'Ja Plačati kak cent za različne davke ali administracijo. Dediči te -dol5e 100 centov za vsaki dolar zavarovalnine. Ako zapusti-tetriako drugo premoženje, morate najprej plačati odvetniku, po-jja administratorju in na vse zadnje pa še različne davke, ki jih da V&v nal°že mesta in države. Torej je na vsak način najbolje, lje„naf® Premoženje zapustimo našim vdovam in otrokom v živ-
v mladinski oddelek. Za novopristople otroke v Clevelandu bomo pa tudi povrnili stroške zdravniške preiskave.
• Spoštovani in agilni sobrat Frank Primozich, 2. gl. podpredsednik, mi je ravnokar pisal, da mu pošljem prošnje za pristop v oba oddelka. Gl. predsednik sobrat Jurjovec mi je tudi pisal, da v tekočem mesecu bo Čikaško društvo zavzelo prvo mesto v tekoči kampanji. Naš spoštovani gl. predsednik dela noč in dan za pro-cvit in napredek ZSZ. Ali ni torej tudi naša vseh dolžnost, da mu pripomoremo, da bo naša zmagoslavna kampanja uspešna kot je bila zadnja? ' Zelja g. Jurjovca je, da zopet letos pridobimo najmanj 1000 novih članov, kar bi ne smelo biti težko, če se vsak član zaveda in nekoliko stori napram svoji dobri materi ter ji podari krasen dar v obliki vsaj enega novega člana pa najsibo v aktivni ali pa v ml. odd. T6rej pojdimo vsi na delo z zavihanimi rokami ter ustrežimo našim agilnim gl. uradnikom. Ravno tako se tudi ves čas trudi naš spoštovani prvi gl. podpredsednik sobrat Miroslavich. Sobrat Matt J. Kochevar, najboljši ter najzmožnej-ši odvetnik v državi Colorado, pa za nas tudi veliko stori v oziru administracije ter investicije naših skladov. Tudi on bi rad stopil za novimi'člani, pa mu je to nemogoče, ker vsled njegove zmožnosti v odvetniški stroki, je nad vse zaposlen v njegovi pisarni. Spoštovani preds. nadz. odbora je jako zmožen pri pridobivanju novih članov, s tem se je izkazal, ko sva ustanovila novo društvo v njegovem rojstnem kraju Crested Butte, Colo. Kot izvrsten odvetnik, mu je znano, da nikjer ne dobite boljše zavarovalnine kot ravno pri ZSZ. Vse to bi moralo nas navdušiti, da gremo na agitacijo za novimi člani ter bomo ob zaključku kampanje zopet s ponosom zrli na naše plemenito delo z zadovoljivim izrazom "Well Done."
Bratski pozdrav,
" ANTHONY JERŠIN, gl. tajnik,
O-
mi je, da ne morem še jaz z njimi. — Vi tam v Coloradi se pa le pripravite, naši se vas prav gotovo ne bodo ustrašili, kajti so izvrstni baseball igralci, ki bodo, o tem sem prepričan. prinesli, oziroma piJ'pe-ijali, zmago s seboj z daljnega zapada. — Pozdrav in na-svidenje na veselici v soboto 24. junija v farni dvorani na 96. cesti in Ewing Ave.
C. Grmek, preds.
KAM PA V NEDELJO?
Denver, Colo.
Cela Denverska Slovenska naselbina se pripravlja, da se vdeleži piknika v nedeljo 25. junija na krasnem Elitchevern vrtu, katerega prirede . dr. sv. Martina št. 1, Kraljica sv.. Rožnega Venca št. 7 in Trail Blazers št. 41, ZSZ. Na pikni-ku bo vsega dovolj, za svežo in hladno pivo bo preskrbel odbor sestoječ moških članov in za okusna jedila bodo pa preskrbele naše članice spretne kuharice. Odbor je tudi povabil za častnega gosta sobra-ta John Germa, gl. predsednika IvSKJ, kateri bo gotovo s seboj prinesel njegovo krasno harmoniko s katero bo nam delal kratek čas ter zabavo. Sobrat Germ iz Pueblo je poznan kot eden izmed najbolj-Pretekli teden so fantje dobi-'eih tenorjev v na!ši državi, zali svoje obleke za baseball to je že to dovolj vzroka, da
^aumiiununihiiniTCSiuiiniKiiniRiiimiiiuiiiniiiiiHaiHiinimB
OD DR. SVOBODA ŠT. 36.
ZSZ.
So. Chicago, III.
Prihodnjo soboto 24. julija zvečer priredijo naši mlajši člani, znani pod imenom "Liberty Jr.," svojo veselico. Namen te veselice je, da dobijo nekoliko sredstev, za dolgo potovanje njihovega baseball teaina, kateri pojde letos v Colorado, ob enem z balseball teamom Three Star's iz Chica-ge, kjer se bodo poskušali s koloradskimi fanti. To bo pr-\ič v zgodovini našega društva in menda tudi v zgodovini Zapadne Slovanske Zveze, da se sestanejo pri igralski športni tekmi sobratje tako od daleč, kot se bodo sedaj. Zato bi prav iz srca priporočal rojakom, zlasti pa še članom in članicam našega društva,cla bi se kolikor mogoče v velikem številu udeležili zgorajj omenjene veselice. S tem, da se veselice udeležimo, bomo tudi dali naši mladini pogum, cla bo še bolj krepko delovala za povzdigo in koristi društva in Zapadne Slovanske Zveze. —
njski Va
Mškir
zavarovalnini.
žno je tudi za navadne delavce, da so zavarovani proti bol-Za 'm ^ p°škodninskim podporam. Pri ZSZ se lahko zavarujete or>e°men^ene Podpore do vsote $1250, kakor tudi proti velikimi acijskimi ter odškodninskimi podporami proti nizkimi me-Prispevki.
NJA 7 n° Sed^ J® v P°lnem mahu ZMAGOSLAVNA KAMPA-b0 ^Z- V tej kampanji je prosta pristopnina, in poleg tega Prist*1 eza tudi Plačala po 50c za vsakega novega člana, ki bo v akt°Ptl-V mladinski oddelek; $1.00 za vsakega člana, ki pristopi $500 1VIU oddelek> če se zavaruje za $250 zavarovalnine; $2.00 za pol s^rtni"e; $3.00 za $1000; 4.00 za $1500 in $5.00 za $2000. §ko ^ h lePih nagrad bo pa Zveza tudi povrnila stroške zdravnika, £!1Skave nov°Prist°Plih članov. Članom mladinskega oddel-iskav'	v Clevelandu, se ni potreba podvreči zdravniški pre-
SledaV 86 1<ar Potrebujete je, da jih kak društveni uradnik pre-er se prepriča, da so pri dobrem zdravju in jih lahko vpiše
igranje. Obleke so prvovrstne in se bodo z njimi na zapadu prav gotovo postavili bolj kot malokateri. To jih bodo gledali v Denverju. Radoveden sem, kaj bo rekel sobrat Jure Miroslavich, ko jih bo zagledal, kajti vem, da bodo po zunanjosti prekašali njegovo armado, čeprav se tudi oni postavijo. Pa tudi drugi jih bodo gledali, sobrat kot glavni tajnik Jeršin in pa sobrat glavni nadzornik Matt Kochevar iz Pueble. To bo častitanja in rokovanja z našim sobratom tajnikom M. Popovichem, ko ga bodo zgoraj omenjeni zagledali s svojim teamom. Kar žal
ZA POTOVANJE
V VAŠO DOMOVINO
sc vam moderni parniki Francoske linije vedno na razpolago. Privoščite si kratka in udobna potovanja preko HAVRE irf PARIZA.
J. J.
NA ZAPAD IN PO ZAPADU
DENARNE \
POŠILJATVE \
i
nakazujemo za Jugoslavijo, Ita- i lijo in vse dele sveta po dnev- ] ! nem kurzu. Prejemniki dobijo ' lenar na dom po pošti. Včeraj ( i jo bile naše cene:
ZA DINARJE:
Za $ 2.3G................ 100 Din
Za $ 4.50................ 200 Din
Za $ 6.60................ 300 Din
Za $10.25................ 500 Din
Za $20.00................1000 Din
Za $39.00................2000 Din
ZA LIRE:
Za $ 6.30_______________ 100 lir
Za $12.00................. 200 lir
7» $29.00.............. 500 lir
i Za $57.00..................1000 lir
Vse pošiljatve naslovite na:
JOHN JERICH
1849 W. Cermak Road. CHICAGO. ILL.
se vsi pripravljamo, da se gotovo vdeležimo zgoraj omenjenega piknika. Najeli smo tudi sobrata Zalarja, da bo z njegovo harmoniko nam delal veselje. Tema dvema se bo mogoče tudi pridružil naš gl. podpredsednik, sobrat Miroslavich in mogoče še ostali gostje pa jo bomo lahko vreza-li prav po starokrajski navadi. Torej pridite vsi, da ne boste zamudili tega prijetnega dogodka ter Vas uljudno prosimo, da rabite samo naše '.stopnice, kajti le na ta način gre dobiček našim trem društvom. Vstopnice lahko kupite od kateregakoli člana tega odbora ali-pa od Vašega tajnika, oz. tajnice.
Sobrat Miroslavich bo vzel premikajoče :,like vdeležen-cev, katere boste lahko v do-glednem času videli na odru v Slovenski dvorani.
Člani mladinskega oddelka bodo prejeli proste vstopnine in na pikniku pa tud.i druge tilcete z"a različne zabave, jedi in pijače.
Mladinski nadzorniki im'ajo nr<(črt, da bo mladina imela različne dirke in tekme in kateri bodo najboljši v tekmah bodo prejeli še posebne nagrade.
Sestra Tursick mi je sporočila, da iz Fredericka, jih namerava več priti in odbor je sklenil, da bomo tudi Frederi-škim mladinskim članom dali proste vstopnine.
Torej na veselo snidenje v nedeljo 25. t. m. na Elitche-
NORMANDIE
Največji parnik sveta 12. julija., — 2. 16., 30. avgusta.
ILE DE FRANCE
6., 22. julija — 8., 24. avg.
C H A M P L A I N
1., 29. julija — 19. avg., 6. septembra.
I)E G R A S S E
29. avgusta — 1.9. sept., — 13. oktobra.
Zveze z ekspresnimi vlaki iz Pariza v vse kraje Evrope.
Vljudna postrežba — Slavna francoska kuhinja — Brezplačno vino z obedi.
Dobite svoje sorodnike in prijatelje iz Evrope preko Francoske linije.
Za tilcete in pojasnila se obrnite na svojega agenta — on vam bo najbolje postregel.
ccfreoeh, <&n.e
vem vrtu, uljudno Vabi vse Denverčane in rojake iz ostalih naselbin v Colorado
Odbor.
mminntnHiTinirinHnmmmimmminnniiimiTr.iiimmraitndj
j ZSZ ENGLISH SECTION
UNITED COMRADES JUVENILE MEMBERS ATTFNltfON!
This is a last reminder for you to get your free admission tickets from your supervisors for the picnic at Klitch's this Sunday. Do this without fail and be sure to be there. If you have no way to go, be at the Slovenian Hall at 1 p. ni. sharp to board a truck-to take yon. You will be taken care of at the park with free tickets for refreshments and for various rides that you like, and a nice program is being arranged for you by Dr. Harry Shier with the help of -Mr. and Mrs. Anthony Jeršin and others. Moving pictures will be taken of you, too.
There will not be a meeting of your branch this Sunday, but be sure to at. tend your next meeting on Sunday, July 23, at 1:30 p. m. sharp.. Tell the other members about all this. And how about getting some of yotir little friends to join your branch? They will be glad if you ask them. You will get<a credit for each one that you get to join which may mean a free trip on
(Dalje)
Ga. Pritekel in ga. Centa mi bodo morale enkrat poslati recept, kako ravnajo in pripravijo domače prekajeno meso. Tako okusnega domačega mesa še v svojem življenju nisem okusil. Lahko bi zapisal in nič preveč ne bo, da nebeško dober je bil. Father Winkler je nekoč zapisal, da prekajenih reberc, pa dobrega kislega zelja, Človek tri dni pred smrtjo ne bi odklonil. O talcem okusnem domačem mesu, kakor smo ga tisto nedeljo popoldne okušali jaz pa g. John Germ ter Kraljica ga. Josipina Meglen, bi se pa lahko zapisalo, da ga marsikdo ne bi niti tri ure pred smrtjo zavrnil.
Tam sem zvedel tudi, da je naša stara domovina razdeljena v vse še več delov, kakor je. Do-zdaj smo se poznali le kot Gorenjci, Dolenjski, Notranjci, Štajerci, itd. V nedeljo 21. maja sem pa ugotovil, kako je dobre-poljska okolica razdeljerfa v razna politična okrožja. Ljudem v Zdenski in Dobrepoljski okolici pravijo "foucki". Ljudem iz Zagorice pa pravijo "figarji", eni pa "zocarji" itd. In celo v Pueblo, je en del naselbine, ki jo nazivajo za "Kurjo vas".
Omenil sem že, da se mi zdijo rojaki iz dobrepoljske dežele, pod katere uj^iv spada tudi slavna ribenška dolina, ljudje, ki imajo veliko dobre volje, pa tudi veliko humorja. Ljudje iz raznih drugih krajev so nekam resni, nekateri celo preveč. In če bi bili vsi ljudje na svetu taki, bi bilo kar pusto. Potrebno je, da od časa do časa tudi solnce posije v naše življeftje. Pri vrlih in dobrih Dobrepoljcih menda vedno sije. Srečavajo se s tako dobro voljo, da vsak, če je še tako otožen postane ob njih vesel. In tako je prav. Ce bi bili v Evropi narodi take volje, ne bi bilo med njimi nikoli vojska. Pozno že po deveti uri .smo se zglasili pri vrli Heglerjevi družini na farmi. Oprostili smo se, da nam ni bilo mogoče preje, pa je bilo dobro. Mrš. Hegler je brž podražila go. Meglen, če se ženi okrog ali kaj, ki tako pozno straši. "I seveda," je ta odgovorila. "Zdaj se naj pa ženim na stara leta!"
"Kaj boš tisto," je brž odvrnila ga. Hegler. "Saj si poznala ongavga strica v Dobrepoljah, ki je bi v že skoro 90 let star, pa
tl.e streamline train to Chicago in 1941 ge je priprav]jav na ženjtev. Ko as a juvenile delegate. Ask your su-
pervisors about thjs.
Anyway, conic to Flitch'^ Sunday and have mom, dad and the rest of the family come along. We arc going to have one great time that you'll not soon fcjrgct. Remember this is all free for you WSA juveniles only, but Other kids are welcome to buy a ticket for only 10c and come enjoy the day with all of us. When they foin your branch they will get all these good tilings just like you do.
WSA juvenile in East Denver may get their tickets from Mr. Miroslavich, 3724 Williams Street. Tickets are also for sale there for others who wish them.
-o-
ALL IS WELL FOR BIG WSA PICNIC SUNDAY
Everything is ready for the picnic. Are you? Rain or shine the 3rd Annual Picnic-sponsored by the three lodges of Denver will be lield this Sunday, June 25, at beautiful Klitch's Gardens where there is plenty of shade and shelter. Throughout the park there are plenty of places for enjoyment and many interesting spots for fun and frolic. T|ie main spot, of course, will be the .La Fonda section where we will serve liquid refreshments siid eatables to go with it as vou visit your friends at the tables — and you may join in the music and song that will "be furnished as you like it. Mr. John Germ of Pueblo and Mr. Anton Zalar of Denver will furnish continuous music. You can't afford to miss this affair.
Do not forget to arm yourselves with our special tickets. Get them from your secretary, or, especially you out-of-town patrons can get them as well as any information you may want at the Slovenian Home. 4464 Washington Street. Cars will leave there every half hour starting at 1 p-'ni. for t^iose who do not have a way to go otherwise. A large truck will leave there at 1 p. m. for the juveniles who will also hold their picnic the same day. The children will get free ride and , refreshment tickets at the park and
(Cont. on page 4.)
so ga pa gospod župnik vprašal, kaj mu zdaj žena, ki je že pri devetdesetih, je tisti stric koraj-žno odvrnil:
"Gospod fajmošter, saj veste, saj neb silu v zakon, ampak je res tak dolgčas de kaj. Tako le zjutraj včasih kihnem, -pa mi nima še kdo Bog pomagaj rečt!"
Smejali smo se, da bi kmalu vsi popokali. Reci kdo kar hočeš, da je bedasto to le pisati. Vseprav, ampak pokaži mi, tak le nedolžen pa vendar dober humor, če ga najdeš še med katerimi drugimi ljudmi na svetu.
Pozno v večeru smo zaključili tisto nedeljo z agitacijo pri slovenskih farmarjih v puebelski okolici. Meni bo ostal v prijetnem spominu še dolgo dolgo.
Drugi dan v ponedeljek sva z go. Meglen obiskala še nekatere bližnje na Moffat ulici in na hribu. Popoldne je pa šel zopet z menoj g. John Germ ter sva obiskala še nekatere na Bessmerju. Med drugimi sva obiskala tudi našega uglednega prijatelja pi-jonirja g. Georga Thomasa, ki je zadnje čase na bolniški postelji. Toda upati je, da bo g. 'Thomas s svojo čvrsto in močno naravo bolezen premagal in bo zopet deloval, kakor je med rojaki v puebelski naselbini. Tudi z njim sva se z g. Germom razgo-vorila o marsičem. Obiskala sva isto popoldne tudi g. Antona Ko-čevarja. bivšega glavnega predsednika Zapadne Slovanske Zveze. Za likof agitacije sva isti večer zavila še k rojakom preko
mostu pod cesto štev. 50-S. Ustavila sva se pri dobroznanem rojaku in delavnem društveniku g. Franku Braydi. Tam smo našli g. Ferdinanda Strela in g. Jožefa Krala. Mr. Brayda je doma iz Homa pri Št. Janžu na Dolenjskem. Kot pristen Dolenjec je prinesel na mizo tudi nekaj iz prave bra j de in marsikaj zanimivega smo se potem razgo-vorili. Celo o zvezdah smo modrovali, o koncu sveta in celo napovedavali smo, da bomo čez čas imeli take kare ali kar že bo, da bomo potovali hitreje, kakor potuje zemlja okrog solnca. Seveda kedaj bo vse to in kedaj bomo to doživeli, če bomo sploh živeli toliko časa, to in vse drugo podrobnosti smo prepustili bodočnosti, da to stvar za nas reši in dočaka. Ko sva se z g. Germom poslovila še tu, smo agitacijo za Pueblo slovesno zaključila.
Drugo jutro je bil moj načrt zgodaj zjutraj vsaj ob 6, če ne prej odriniti naprej proti Colorado Springs. Se ustaviti tam za par ur in potem še isti dan priti v Denver. Ker je imel g. Germ ravno nekak opravek v Denverju, j«! rekel, da prisede k meni do Denverja. Drugo jutro sva res kmalu po 6. uri odpeljala proti severu v smeri proti Colorado Springs, kamor sva v kaki pol drugi uri dospela. Pot je bila lepa in prijazna.
V "vrtu bogov"
Proti osmi je bilo, ko sva u-stavila na North Spruce street v Colorado Springsu.
Prijazna soproga g. Michaela Kapscha nama pove, da je soprog ravno odšel malo ven in da bo vsak hip nazaj. Res komaj sva se dobro obrnila se že pripelje po drugi ulici doli. Pričakoval je že naju. Malo smo posedli, se malo porazgovorili o tem in onem, nakar smo šli na agitacijo. G. Michael Kapsch je sicer veteran in pijonir med Slovenci v Ameriki. Doma je iz Kovače vasi pri Starem trgu ob Kolpi. V Ameriko je pa odšel že leta 1889. celih pet let preje, kakor sem jaz na svet prišel. To je pa že dolgo in zato je vedel nam marsikaj zanimivega povedati iz svojega življenja. Na pogled je pa g. Kapsch še čil in trden fant. Bolj pokonci hodi kakor jaz in bolj živahen je. Midva z Mr. Germom, ki bi bila najmanj lahko njegova tamlajša sinova, ga pri hoji niti dohajati nisva mogla. Hitro smo obiskali kakih sedem družin, med katerimi so se večinoma naročili na Novi iSvet. Seveda Slovencev v Colorado Springs ni veliko. Vendar naročnikov imata naša lista gotovo izmed vseh slovenskih listov tu največ.Za to vneto in požrtvovalno skrbi naš dobri zastopnik g. Michael Kapsch.
"Pa poj demo malo na Pikes Peak".
"Danes ne, ker ni časa, ampak kadar pridem v Colorado samo za zabavo in počitnice, tedaj pa."
Pa sta se mi oba g. Germ in g. Kapsch kar čudila, češ tako daleč priti pa našega gorskega očanca Pikes Peaka ne obiskati, to je pa že kar greh," sta mi očitala.
"Ampak v "vrt bogov" potem pa v naš slavni Manitou Springs pa moramo," sta zahtevala moja spremljevalca.
(Dalje prih.)
ALBANSKI KRALJ SF.
PRESELI V ANGLIJO?
London, Anglija. — Iz uradnih krogov se poroča, cla hamerava izgnana albanska kraljeva dvojica, kralj Zog in kraljica Geraldina, zaprositi angleško vlado za dovoljenje, da se naselita v Angliji. Kakor se trdi, jima bo ugodeno pod pogojem, da se vzdržita vsakih političnih aktivnosti. Par stanuje točasno na Turškem.
Stran 4
AMER1KAN3K! SLOVENEC
Sreda. 21. ifirmri 1929
Podkrnoški gospod
Dolores Vieser:
ROMAN — Poslovenil Janez Pucelj.
Kuhinjske ženske izpolnijo Alenkine predpise z veliko vnemo. Kljub temu traja več kakor nedeljo dni, preden se umakne mrzlica in sedi kaplan nenavadno bled in krotak pri oknu in čaka na tisto malo sonca, ki mu med poldnem in tretjo uro poboža sobo.
Spodaj na dvorišču hodijo njegovi smo-iarji in ženice, ki nabirajo črnice, sem in tja in sprašujejo, kako jim je. Pošiljajo jim pozdrave in nenavadne male darove kakor sladki janež, ujete veverice, brusnice, macesnovo smolo in mravljinčja jajca, in to je najboljše zdravilo.
Prav za prav ima tudi svoje dobro, če se more človek kdaj prav od srca počiti. Cisto mlad, plavolas frančiščan iz Vol-šperka je prišel pomagat. Slovenskega seveda ne zna prav dosti, je pa ves goreč in si je izbral najmanjšo izbico za stanovanje. Tako je prav: tako ostanejo mi-lostljivemu gospodu gostinske sobe za prijatelje in prijateljice in kaplanu ni potreba, da bi si še zastran tega kaj očital.
Tako mu je prav za prav čisto dobro. Ženske ga mehkužijo — nemara kar malce preveč, in tihota sobe ustreza kaj dobro njegovi rahli trudnosti. Blizu pod njegovim oknom se dviga strma reber; obilno leščevje in brezje, bukovje in jese-novje se spreminja zdaj v najlepših barvah. Vlažna pečina gleda vsak dan raz-ločneje izpod gošče. In kadar zapiha veter, zašumi in zamiglja od vrhov. Proga neba je temnomodra kakor modriš in sonce plava popoldne počasi po njem kakor velika, bleščeča se rosna kaplja, ki potem povsem nepričakovano pade za gozd*
Kadar misli Eutar nazaj na dneve, ko ga je tresla mrzlica, se vselej nečesa domisli. Ne ve pa, ali je bilo res, ali so bile samo sanje.
Nekega večera je namesto dekle ali pastirja sedela pri mizici v kotu tuja greš-nica in je prebirala liste v veliki knjigi, ki je Rutarjev največji zaklad. Poganka seveda ne zna brati, toda obilne slike, ki predstavljajo življenje Marije, zemeljske dekle in nebeške kraljice, je bilo videti, da so ji močno všeč.
Kar so se odprle duri, in gospod je stopil v izbo. Nekaj je rekel — naj pride — da bo poklical deklo, to da ni zanjo. Toda Alenka je prosila kaj živo, naj da, da bo tukaj, tako da je spet brez nje odšel.
Ponoči se je Rutar prebudil in videl v svitu oljenke, da je tujka položila glavo na roke. Sprva je mislil, da spi, potem pa je začul grenko zadušeno ihtenje in nekaj zmedenih besed:
"Ne'morem ne morem — moram—!"
Takrat ni bil prav razbral, in ko se je privadil bolestnih, tihih glasov, je spet zaspal. Zdaj pa mora večkrat misliti na to. Večkrat prebira svojo knjigo in pride vedno spet do slike, ki je nekoliko zabrisana od solz. Že zdavnaj pokojna nuna s Šentjurja jo je naslikala v nežnih barvah in Čistem zlatu in je velika. umetnina, ki je na njej na malem prostoru naslikana sveta Devica, kar se da nežno in ljubeznivo, in ji pod širokim plaščem mrgoli ubogo, izgnano človeštvo. Tam stegajo na eni strani zamaknjeni menišiči in blaženo se smehljajoče nune ozke roke k ljubi Gospe, za njimi pa se ji privijajo ple-
bani in kapelani kaj zadovoljno v zavetje gub njenega plašča. Spredaj pa kleče z vsem znamenji svoje časti korarji in pre-lati, opati in škofje, kardinali in patriarhi, njegova svetost papež in mati abatisa s Šentjurja.
Na drugi strani se gnete "svet", ki ga predstavlja cesar, kralj, vojvoda, plemič — meščan, kmet, vojščak, berač s svojimi otročički, tudi soprog in soproga in tudi nekaj živinčet. Tudi en Turek v zelenem turbanu je vmes in zamorsko ženšče v širokih svilenih hlačah in s pavovim perjem na glavi. In ta dva vendar prav za prav ne spadata sem pod zavetje Marijinega plašča, zakaj pogana sta' in sovražnika krščanstva.
Zdaj pa so kanile solze na sliko, in ne moreš nič več prav razpoznati, kje se neha zamorka in se začenja častitljiva, sne-žnobela gabanica mestne gospe.
Kapelanus Rutar je za kontemplacijo in meditacijo imel svoj živ dan malo časa in malo veselja. Zdaj pa mu prihajajo večkrat misli, da se jim mora kar čuditi. In ena izmed teh je ta:
"Ali. niso solze, ki jih iz joka človek v bolesti svoje duše, enako kopeli, ki do belega umije lahko celo zamorca in krsti pogana? — Ali niso reka Barada, po kateri plove človeštvo s težavo nazaj v paradiž?"
Kadar se spomni Rutar one noči, tedaj bi rad vprašal Alenko, zakaj je jokala. Toda moral je dolgo čakati, preden je naletel najo. Sedela je na kupu suhega listja ob sončnem cerkvenem zidu, ko je prvič šel ven in nameraval iti gori do gradu. Pozdravi jo in stopi nato prednjo.
"Moram vam reči Bog lonaj za vaš trud," reče nekolikanj okorno.
Alenka ga pogleda kakor v sanjah izgubljena in zmaje z glavo. Nato vpraša zbegano:
"In kako vam je zdaj?"
"Vsak dan bolje," odgovori Rutar, "pojdem kmalu spet v gore."
"Ampak počasi," se nasmehne Alenka in nagne glavo.
Rutar jo spet pozdravi in gre složno svojo pot navkreber. V dno srca mu dobro de, ko uživa milobo jesenskega sonca in rezki vonj šumečega listja, ki rjavo in zlato pokriva pot. Gori sede na klop in zre v nedopovedljivo jasno daljo. Polja so požeta in na Svinji in Grebenci se blešči sneg. Zrak, ki pihlja od tam sem čez, je hladen in čist in svež. Babje leto miglja in se poblesketava v vetru in kapelanus mora misliti na kolovrat Marijin in precej nato na svetlozlati lan, ki ga zdaj tarejo in "ahlajo" in na blagoslovljeno zrnje, ki polni vse kašče.
Pa sonce potuje dalje — ah, samo le malo še bo sijalo na ?odkrnos. Kaplana strese mraz, da vstane in leze spet doli po poti. Pod brezo, z zlatom obsuto, ga čaka Alenka.
"Gospod — rada bi vas nekaj vprašala," reče plaho.
Oči se ji širijo od strahu in lica ji rume-liijo od bledice.
"No?" vpraša Rutar.
"Mojcej pravi — Mojcej pravi," začne Alenka in krčevito sklene roke, "da imajo pogani druga nebesa kakor kristjani — je res to?"
»innmiiiiiHmiinmnHiiffliiniiiniMmiiiiiiHmnnini
Sveto pismo - novi zakon
Vsebuje Sv. Evangelije in Dejanja Apostolov. Knjigo je priredil in sester vil č. g. Jožef ZidanšeJc, duhovnik lavantinske škofije. "Vsebuje 541 strani in je primerne žepne oblike.
STANE S POŠTNINO
$100
Naroča se na naslovu:
IJISSB
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Rd.	. Chicago, IlKnois
k uŠ3iui:iitimEiijuuii'jiiiiju{iiiuu^
(Cont. from page 3.)
will have a program of sports, games, etc., with prizes for the winners. The Frederick juveniles coming in a body may take part and will also receive a treat from the United Comrades juvenile branch.
Final reports and arrangements will be made by the joint committee at a meeting in the Slovenian Hall this Thursday evening. June 21st. All those appointed to work, and those who- will volunteer, are requested to attend this meeting.
AN OPPORTUNITY TO DO SOMETHING GOOD FOR THE WSA.
While you are being called upon often to do your duty towards your lodge and the Association in many ways, such as, 'being active in the Victory Campaign, moral anrt iinancial aid of your respective lodge, etc., there has been a valuable movement started in Denver that commands your attention.
The Activity Club is intended for the benefit of the younger generation, but it provides many interesting activity for all ages. Rest of all, it will prove to be a valuable asset for each of the three lodges in Denver, the Association in" general and it will be a splendid thing for the community as a whole.
If you are loyal to yeur organization and want to see it prosper in a modern way, especially for the benefit of youth, our future leaders and care takers of the WSA, then you will by all means come into this club. Certainly, you don't want to dampen the spirit of the present leaders who are trying to do. things for your benefit. Investigate and come to the next meeting on Thursday, July 13, You are welcome.
ALL SLAV CONGRESS TO MEET
The All Slav Congress of Denver will meet at the St. Jacob's Hall, 4483 T-ogan Street, Monday evening, June 26, at 8 p. m.
The lodges of the WAS are well represented in the Slav Congress as are all the other Slovene lodges and groups of the community. Every Slav in Denver and vicinity is welcome and urged to attend the meeting on Monday. Your presence will lend encouragement and spirit to this worthwhile movement.
The Congress will hold a huge celebration and picnic at Elitch's Gardens on Sunday, August 20. Plan to attend.
LIBERTY BOOSTERS W. S. A.
So. Chicago, 111.
South Chicago, talking! Just a little reminder to inform you of our third annual dance to be held next Saturday. June 24, at St. George's Hall. Tickets may be obtained from any Liberty Booster or from Mr. Popo-vich at his business place. All of our "friendly rivals" from Chicago are invited to attend. You may get your ticket from Miss Primozich, Mr. Jur-jovec or several other "Three Stars" who have received tickets to distribute there.
Last Sunday a carload of Liberty Boosters watched the Three Star baseball team in action. We were glad to see that they have a very fine team and a bunch of swell fellows. While we were there we booked a game with them for next week, Wednesday ih order to challenge their might. The game ought to be a honey. I'll let you know of the results after the game — if we win.
Liberty Booster.
ZAHVALA
Chicago, 111.
Podpisana se prav prisrčno zahvaljujeva vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nama priredili tako lep dan v nedeljo, 4. junija, ob priliki najinega srebrnega jubileja. Midva sva se namenila obhajati 25-letnico zakonskega življenja v Lemontu dopoldan s sv. mašo, popoldan pa imeti nekoliko razvedrila v prosti naravi. Tako seveda sva midva računala toda najini prijatelji so sklenili drugače in nama napravili surprise, katerega ne bova pozabila nikdar. Popoldan sta prišla dva bu-sa in mnogo automobilov tako, da je bil Lemont kar napolnjen. Midva sva bila do solz ginjena, ko nama je Miss Jennie Zorko podala srebrno košarico z lepim pozdravom in ko so nama prijatelji tako , lepo častitali in nama izročili tako lep dar, namreč Refrigerator. Prav lepa hvala -sestri Mary Zabukovec in družini
GUZAJ
je tiskan v knjigi in tisti, ki so popraševali po tej knjigi, jo zdaj lahko dobijo.
Povest "Guzaj" je znana iz objave v "Amer. Slovencu". Knjiga stane s poštnino... 60 centov. Naroča se od:
KNJIGARNA AMERIKANSKI SLOVENEC
1849 West Cermak Rd. Chicago, III.
iz Peoria, 111., sestri Josephine Papesh in družini iz Jolieta, 111., sestri Anna Kuhel in družini iz Peorije, 111.; najinim otrokom in zetu Vincenc Vota; očetom frančiškanom iz Lemonta; vsem prijateljem, ki so celo stvar vodili, se udeležili 25 letnice in darovali in pomagali na eden ali drugi način, da je vsa stvar tako imenitno izpadla. Se enkrat vsem skupaj iz Peoria, Jolieta, Chica-ga in okolice prav prisrčna hvala. Prijatelji, midva vas ne bova nikdar pozabila. (Ogl.)
Mr. in Mrs. John Kochevar.
ZOBOZDRAVNIK
FRANK PAULICK,
D.D.S., M.D.S.
Dentist-Orthodontist
(izravnava zobe)
2125 So. 52nd Avenue CICERO, ILL. Tel. Cicero 610 — in —
Marshall Field Annex 25 E. Washington Street CHICAGO, ILL. Tel. Central 0904
URE: V Cicero vsak dan, izvzem-ši sred, od 9. zjut. do 8 zveč. Ob nedeljah po dogovoru. — V chica-škem uradu vsako sredo.
POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. ure dopoldne na WGES postaji, 1360 kilocycles.
f*.................................................................................................................innniniiimin*
ROJAKOM JUGOSLOVANOM
Iv	§
1 se priporoča za obisk edina jugoslovanska gostilna j
j TRIANGLE TAVERN I
MIKE POPOVICH, lastnik H	=
I 9510 Ewing Ave., Corner Ewing Ave in Avenue L I
I .	1
I Pnznano SCHLITZ pivo vedno sveže na čepu. — Prodajamo tudi pivo 1 v steklenicah po in pol galona. — Velika dvorana za party-je. |
SOUTH CHICAGO, ILLINOIS
Phone Saginaw 9032 i S""1""""1"1.........................urnimi!................................................................iiiiieiiiiimihiiejiLiiiicJ
iiiki iJiiiE catm»ii ju i E9 tii iiQigiiiCaiii ihhi ■
Učbenik
Angleškega
jezika
Vsebuje SLOVNICO
in kratek SLOVAR.
Zelo praktična knjiga. Žepne oblike.
TA NOVI SLOVAR
ima posebno poglavlje o ameriški an-< gleščini. Slovar je priredil in sestavil znani profesor J. Mulaček, H je bival več let v Ameriki. — Knjiga ima 295 strani
CENA:
Trdovezan v platno-. $1.50
Broširan mehko...........$1.25
Naročila s potrebnim zneskom Je poslati na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois
IVERI.
Radi generala Krivitzkyja je prišlo do precej vročih debat že dozdaj tudi med našimi amerikanskimi Slovenci v nam nasprotnem taboru. Baje so bili vsi brezpogojni prijatelji sedanje Rusijo sprva kar poparjeni, da niti sape ni bilo. Potem je prispela odrešilna beseda iz Moskve, da so zopet zadihali. Izgleda pa, da tokrat tudi v Moskvi niso dobro spali, ker zagovor je hudo piškav. Vidim debate pri "Napreju", "P r o s v e t i" in "Enakopravnosti". So še drugje. Zagovorniki Moskve so sprva trdili, da sploh ni nobenega Krivitzkyja in je odkritja priobčil nekdo drugi, da je toraj ime in vse skupaj le zlagano, gola goljufija. Recimo, da bi bilo vse le zlagano vsaj o Krivitzkyju. Ampak pred nami so dejstva, ki so se pred očmi vsega sveta odigrala, in kajterih nihče ne more utajiti. In ta dejstva se precej ujemajo z odkritji. Goljufija sem ali tja, dejstva dokazujejo rusko ali bolje Stalinovo vlogo pri homatijah v Španiji. Komur je le za resnico, mu dejstva popolnoma zadostujejo, in je stranskega pomena, ako kdo še kaj odkrije izza kuliz.
Očividno .pa z golim taje-njem osebnosti Krivitzkyja ni .šlo, in tako je prišlo iz iste Moskve "pojasnilo", da je Krivitzky le neki bivši avstrijski Jud Šmelka Ginsberg, in je vse skupaj le židovsko in že radi tega goljufivo delo. To je najmanj vrlo zainimivo, ne morda zanimivo, ker bi bilo to židovsko delo, zanimivo bi bilo in je, ker se kaže pri tefri1 pravi rasni antisemitizem najčistejšega nazijskega kova. Puzzling. So krogi med nami, katere kar "prime", ako le slišijo ali vidijo besede antisemitizem, in prime jih, ko gre le za vrlo pameten in potreben odpor zoper kvarljiv vpliv judovstva na ljudsko moralo ali gospodarsko zasužnjenje. Tn zdaj, ko gre menda za delo nekega Zida Ginsberga, rapajo prav ti na) vsak antisemitizem hudi krogi, n. pr. "Enakopravnost", prav do kolen ali do vratu v najhujšem rasnem antisemitizmu, da bi moral tega antisemitizma biti vesel sam Herr Hitler. To je zanimivost prve vrste, če je kdo najhujši antisemit, kadar mu kaže.
Še druga manjša zanimivost je pri tem. Raznim republii-kalncem, socialistom, progre-sivcem,demokratom leži Franco hudo v želodcu. Ne morejo se dosti zgražati nad "katoliško zmago" v Španiji. Kri-vjtzky sem ali tja, Franco gor
Starokrajsko blago!
SEMENA, za pozen poletni in jesenski pridelek: SALATA, največja poletna glavnata SALATA, fina rumena trdoglavka SALATA, velika rujava trdogavka SALATA, ljubljanska ledenka SALATA, vstrajna zimska glavnata ENDIVJA, fina rumena kravžljana ENDIVJA, pozna zelena kravžljana ENDIVJA, zgodna široka rumena ENDIVJA, pozna široka rumena ENDIVJA, pozna široka zelena RADIČ ZA SOLATO, pravi 'goriški' MOTOVILEČ, repincelj veliki REDKEVj fina črna ostra zimska REPA, strniščna bela za kisanje FIŽOL, nizek rumeni ali zelen FIŽOL, visok rumeni ali zelen GRAH, sladkorni, visok kasen.
CENA TEH SEMEN JE 10c paket.
Zopet nova zaloga iz Ljubljane: BAHOVEC "PLANINKA" ZDRAVILNEGA ČAJA: CENA: 1 paket $1.00, 3. pak. $2.90.
MARIA-CEL ŽELODČNE KAPLJICE: Mala stekl. 50c, velika $1.25.
ŠVEDSKE KAPLJICE za ženske, Mala stekl. SOc, velika $1.25.
SUHE GOBE, fine. Četrt funta 50c, pol funta 90c. Mi plačamo pošto.
STEVE MOHORKO CO.
704 So. 2nd Street, Milwaukee, Wis.
ali dol. Pred naimi so dejstva, in dejstva pričajo, da je Stalin hotel v Španiji vpostaviti sovjetsko republiko, in mu Je Franco to zabranil. Vsekako je Stalin demokratom vse za-fučkal. Čemu zdaj taka jeza in tako togotenje? Recimo, da bi bil zmagal Stalin. V tem slučaju bi bil naredil konec vsaki demokraciji, ako kdo n0 vidi demokracijo celo tam, kjer je niti senca ni. Demokrati H bili izginili pod Stalinom-Zmagal je pa Franco. Vsem demokratom ni in ne bo pore-zal glav, kakor kričijo. Vsaj polagoma se lahko zopet »demokrati s svojimi pravičnim' in modrimi zahtevami udej-stvujejo, pridejo zopet do pri; mernega vpliva v državi ko bi bili pod Stalinom ostali za vedno brez takega vpliva, čemu toraj taka jeza? Res je Franco zmagal, ampak v resnici je vse le Stalin zaifučkal-Manj zanimivo je to dejstvo, pa le tudi zanimivo, ker so neki demokrati hude zmede.
ZAHVALA
Chicago, 111.
Podpisana se želi iskreno zahvaliti za prijetno presenečenje, katerega je doživela v soboto, 3-junija, zvečer, na svojem domu, 3512 So. Wallace st., ko je bil tamkaj njej v čast in v proslavitev njenega godu ter povratka iz Benton Harbor, kjer se je mudila iz zdravstvenih ozirov, pri' rej en party, katerega se je udeležilo nad 50 oseb.
Načrt za to prireditev so napravili Mr. in Mrs. Bahar ter Mr. in Mrš! Kodrich, katerim gre v prvi vrsti topla zahvala-Enako se zahvaljujem svoji hčeri, Mrs. Frank Velus, ter svojima sinovoma, Joseph in Anton, in svojemu nečaku, Franku Mantzu, ki so celo stvar vodili-Lepo se zahvaljujem pa tudi vsem tistim, ki so se večera udeležili, med katerimi so bili: Mr-in Mrs. Bahar in druž.; Mr. in Mrs. Kodrich in druž.; Mr. in Mrs. Sagadin; Mrs. Strupek! Mr. in Mrs. Zefran; Mr. in Mrs-Smith; Mr. in Mrs. Tabar; Mrs. Umek; Mrs. Nedwack in druž. I Mr. in Mrs. Justin Pavlin, Mrs-Stern; Frank in Louise Strupek-
Po okusni večerji, ki so jo prireditelji pripravili, se je razvil zabaven program z godbo, petjem in plesom, da je bil večer ^ resnici prijeten, za kar še enkrat vsem skupaj iskrena hvala« (Ogl.) Mrs. Rose Dog an.
cas je . . .
Ako ste to poletje namenjeni v stan kraj, tedaj vam naš skupni izlet na 28-JUNIJA na slavnem orjaškem brzo-parniku NORMANDIE nudi najugodnejšo priliko za vaše potovanje. Prvo* vrsten brzoparnik, najmodernejše kabine, zabavna družba vam enakih rojakov na potu in v starem kraju itd-vam dajajo vse pogoje za tako potovanje, kakršno si sami želite. Zadnj1 čas pa je, da se za ta izlet priglasite i«1 si rezerivrate kabine, kajti prostor na t>arniku bo razprodan. Še danes pišit® na spodaj navedeni naslov.
ZNIŽANE CENE ZA DENARNE POŠILJKE. Izkoristite nove znižane cene za denarne pošiljatve v stari kraj. Iste so'
Za
$ 2.30.... 100	Din 4.50.... 200 Din 6.60.... 300 Din
10.25.... 500	Din 20.00....1000 Din
39.00....2000	Din
95.00....5000	Ditj
Za
? 3.25.... 50	Lir
6.30.... 100	L'r
12.00.... 200	Lir
17.30.... 300	Li'
29.00.... 500	Lir
57.00.... 1000	Lir
112.00....2000	Lir
Te cene so podvržene sprememb1 gori ali doli. — Pri večjih zneskih s® daje sorazmeren popust.
DRUGI POSLI S STARIM KRAJEM Kadar rabite pooblastilo ali kak" drugo listino za stari kraj, ali, kadar imate s starim krajem kako drug" opravilo, je v vašo korist, da se obrnete na:
LEO ZAKRAJŠEK
General Travel Service, Inc. 302 E. 72nd Str., New York, N.