1926 MATI IN GOSPODINJA Jtio. ppipp1 Družina. V družinskem življenju se otrokova duša in sploh vsa njegova notranjost najlepše razvija. Obdan z ljubeznijo in pri-grčnim veseljem, preživlja najlepše dni svojega življenja, na katere se z radostjo spominja do smrti. Ali je potem kaj čudnega, če trdimo, da otrok že v najnežnejši dobi prejme tudi prve kali smisla za družinsko življenje. Saj vemo, da mu pozneje, ko si sam ustanavlja svoj dom, kaj rade pobite misli v rodni dom in ni malo onih stvari v novem domu, ki ne bi imele svojih prvotnih korenin v rodnem domu, v družinskem okrilju morebiti že umrlega očeta in matere. Kakor je družina torišče otrokovega govora, tako je tudi torišče njegovega čuvstvenega življenja in njegovega značaja. Če družina v tem oziru iz kateregakoli vzroka odpove, vse nadaljnje otrokovo življenje tega ne more popraviti. Kiti zavetišča za osirotele, niti vzgojni zavodi ne morejo dati otroku tega, kar mu brez težave nudi družina s svojo ljubečo in skrbno materjo. Tako torej raste smisel za družinsko življenje iz popolnoma druge korenine kakor je razumna preračunjenost, namreč iz skrivnostne, s človeškim govorom neizrekljive ljubezni in iz iskrenega veselja. Oboje to dvoje pa že takoj pri otroku preide v udejstvujoče in oblikujoče delo v službi družine. Le poglej malega sinka, kako že udejstvuje svoj čut za družino s tem, da zlasti očetu rad pomaga, ne zaradi hvale in plačila, ampak kar z nekega notranjega nagona. In mala hčerka, kako se suče okoli mamice, ne samo v sobi, tudi na polju in v hlevu, povsod je rada zraven, kjer le more kaj pomagati s svojo malo, nebegljeno roko. Res je, da tu igra veliko vlogo razmerje med otrokom in materjo, pa je tudi še to zraven, ker se čuti otrok že za člana družine. Kakor hitro preneha z detinskim poimenovanjcem, »atov« _ in mamin«, naglasa pri vsaki priliki družinsko last prav posebno ponosno z »naše«, le redkokdaj z »moje«. Tu so prvi početki družinskega duha in smisla. Le vprašaj svojo hčer-nevesto, zakaj se baš moži in videla boš da bo takoj drugi razlog, če ne že prvi »ker me veseli«. To je tudi zdravo Uačelo za ustanovitev novega doma, nove družine! Ne iz preračunjenosti, ne iz veselja nad bogastvom, no toliko iz sebičnosti, kakor iz veselja, resničnega veselja £ad družinskim življenjem. Zakon iz pre-lačunjenosti, zaradi bogastva in vnanjih tazlogov že ne dd družine, če ne pride Prej ali slej tudi še družinska vez — ljubezen, ki šole zakon osvetlji in ga z resničnimi družinskimi doživljaji ne posveti v resno življonsko nalogo. Navadno je skupka ljubezen do otrok ona vez, ki člana takole vnanjega zakona združi. Ta ljubezen je tudi ona pramoč l« katere dobiva dru-ftna svoje življepjg S® prenavlja od i&du do rodvu Vzgoja* Zelo važno je za mater, da ve, kaj sme svojemu otroku dopustiti in kaj zabraniti. To dvoje je tako važno, da je oboje prištevati najuspešnejšim vzgojnim sredstvom. Mati dopušča otroku vse, kar mu je potrebno in koristno. V telesnem oziiru mu daje hrano, skrbi za gibanje, počitek, snago in za druge potrebščine vsak dan. V duševnem oziru pa mu skrbi za zabavo, razvedrilo, veselje, za delo, ki krepi njegove duševne moči. Zabraniti pa mora otroku vse, kar mu je škodljivo in nevarno. Seveda pa često odreče tudi kaj neškodljivega in samo po sebi dovoljenega, ker hoče s tem otroku brzdati njegovo poželjivost in samovoljnost. Na ta način ga že zgodaj vadi, da se zna v marsičem premagati in zatajevati ter tudi v poznejšem življenju prenašati, kar ga neprijetnega zadene. Zato naj mati dobro presodi, kaj smo otroku dovoliti in kaj mu mora odre(š. Vedeti mora, koliko sme otroku dovoliti in koliko ne in kdaj in za koliko časa sme kaj dovoliti ali zabraniti. Seveda po to dopuščanje in ta ohranitev- ne sme izvirati iz njene samovoljnosti, ampak iz vzgojnih ozirov. Kadar kaj dovoljuje ali zabranjuje, mora biti dosledna. Napačno bi bilo, ko bi danes dovolila, kar je včeraj zabranila, če se namreč razmere med tem časom niso izpremenile. Mati nekaj dovoli, ali nekaj za brani, otrok pa mora biti potom prve vzgoje toliko vzgojen, da je pripravljen to storiti, oziroma opustiti. Po doslednem in večkratnem ponavljanju takih enih in istih zahtev se otrok že navadi, da dela tako kakor mati želi; potem pa to, kar mu je prišlo v navado, prav lahko stori, stori celo nehoteno, nezavestno. To velja tudi še prav posebno za versko-moralno vzgojo. Otrok šo ne more razumeti vzrokov in nagibov za dobra in plemenita dejanja, fel jih zahtevajo moralni zakoni. Če ga je pa mati potom navade pripeljala do tega, da v takem slučaju vselej tako in tako stori, mu je to prišlo že v meso in kri in bo to navado težko opustil. Seveda pa je sila navade tudi v nasprotnem slučaju prav tako močna in se otrok tudi slabega prav tako navadi. Slabe navade pa je zelo težko odpraviti. V takem slučaju naj mati z otrokom vadi prav tiste čednosti, ki so otrokovim napakam nasprotne. Seveda pa ima otrok svojo voljo, ki jo mora mati znati pridobiti za svoje zahteve in prepovedi. Če je znala v prvih letih navezati otrokovo voljo na svoje zahteve, ji pozneje, ko mora otroka nadalje vzgajati, odkazatl njegov delovni krog, izbrati tovariše in voditi celo njegovo mišljenje, prav lahko tudi to storila, ako vidi otrok v njej avojo avtoriteto, katero ljubi in spoštuje in se boji, jo žaliti Zopet je tu ona nežna «MdsL ji MHdBftJiiffl*®* dna Ijubsssp. Kuhinja. Gulaš i« telečjega mesa. Razboli v kozi eno žlico (4 dkg) masti, prideni eno drobno zrezano čebulo in ko se ta zaru-meni, prideni pol kg opranega in na za oreh velike kocke zrezanega mesa; pokrij in duši toliko časa, da se nekoliko zaru-meni, osoli in potresi z žlico moke, šče-pom paprike in ko se moka nekoliko zaru-meni, prilij kol litra gorke juhe ali vode, ko še nekoliko povre, prideni še eno do dve žlici kisle smetane zraven pa daj makaronov, krompirjev pire, polento itd. Krompir z mlekom. Skuhaj krompir, ga olupi, zreži na liste in ga deni v kozo; nalij nanj toliko mleka, da bo pokrit, postavi ga v pečico, da se nekoliko zaiumeni, prideni za jajce surovega masla, soli ga in z vilicami dobro premešaj, da >se surovo maslo stopi, nato ga postavi takoj na mizo.1 Črešnjevi cmoki. Zreži tri žemlje na male kocke, stresi jih V skledo in polij /. žlico raztopljene masti. Nato razmotaj v loncu eno jajce in četrt litra mrzlega mleka ter izlij po zemljah, nato prideni dve pesti črešenj, ki si jim odbrala peške In peci je in ono do dve žlici moke, zmešaj in napravi iz tega ?• 'a štiri cmoke. Kuhaj jih v osoljeni vreli vodi 15 do 20 minut. Kuhane vzemi iz vode, jih zreži na kose in zabeli s surovim maslom aH mastjo, v kateri si zarumenila eno žlico krušnih drob-tin. Potresi jih s sladkorjem in postavi na' mizo. Crečnjer kolač. Vmešaj 10 dkg sladkorja, dva rumenjaka, ko si že četrt ure mešala, pridaj drobno zrezame lupine polovico limone, počasi prilivaj o9minko litra in še dve žlici mrzlega mleka, 10 dkg moke, sneg dveh beljakov in še 15 dkg moke; Nazadnje en pecilni prašek, ki ga stresi skozi sito v'testo. Vse narahlo premešaj; potem namaži podolgasti pleh z mastjo,' potresi ga z moko' ter testo po pekači' enakomerno razravnaj za prst na debelo. Po vrhu testa pa položi četrt kg opranih ter pecljev in peška odbranih črešenj. Peci kolač v srednje vroči pečici tri četrt ure. Pečenega zreži na poljubne kose, potresi ga s sladkorjem ter postavi gorkeg« ali mrzlega na mizo. Črešitjev kolač iz shajauegu teste. Vj skledi zmešaj četrt litra gorkega mleka s 8 dkg surovega maslu, 6 dkg sladkorja, 1 jajcem, 1 rumenjakom in 1 dkg dražja, ki, si ga razmočila v štirih žMoah toplega mleka s kepico sladkorja, prideni nekoliko soli, nekoliko drobno zrezane limonove lupine in pičlega pol kg moke. To vse a kuhalnico dobro stepaj četrt ure in postavi za četrt ure na gorko, da nekoliko vzide, nato stresi testo na dobro poraaaan j^leflV ki ima ob kraju rob, ter ga razravnaj pekači. Pq vrhu ga obloži S SreSujami, si jim odbrala podje in pefiko, drugo leg druge, pusti še pol «e shajati, tML Basi v fttfM BSL cenega zreži na kose in potresi 8 sladkorjem. Črešnjevo meso. 1 kg pecljev in pe-iek odbranih crešenj stresi v lonec in pri-deni pol kg sladkorja in kuhaj toliko časa, da se sok posuši. Se nekoliko gorko naloži v kozarce in ko se popolnoma ohladi, potresi po vrhu s salicilom, dobro s per-gamentnim papirjem zaveži ter na suhem shrani. M. R. Vrtnica. Razmnoževanje vrtnic s polaknicami. S potaknicami vzgajamo vrtnice gr-movke, to je nizke pritlikave vrtnice. Čas za razmnoževanje s potaknicami je od druge polovice junija in sicer po kresu do septembra. Potaknice dobimo od žlahtnih vrtnic grmovk ali od vrtnic kronovk. Dobro oblesenele mladike odrežemo na tri oče^a in sicer: del, ki ga vtaknemo v zemljo, odrežemo neposrednje pod očesom, del, ki gleda iz zemlje, pa 2 cm nad očesom. Razplodišča napravimo v topli gredi; če te ni, v nizkem zaboju, lahko pa tudi kar na vrtni gredi. Topla greda ali zaboj je boljša, ker ju lahko pokrijemu s steklom, kar pospešuje razvoj mladike. Da sol nce preveč ne pripeka v toplo gredo, jo pokrijemo z dvema oknoma in spodnje okno pobelimo z apnom. Ravno to velja tudi za zaboj. Potaknice posadimo v zmes 5—6 cm dobro namočenega peska, ki ima za podlago 10—12 cm dobre, rodovitne prsti. Mladike vtaknemo v tako pripravljeno zmes 4—5 m globoko. Ako se očesea razvijajo, se je delo uspešno obneslo. Iz očesa, ki je v zemlji, 6e razvije korenina. Da se morajo potaknice pridno zamakati, je samoobsebi umevno. Prezimijo te vrtnice lahko v topil gredi, le pokriti jih je treba z lahko prstjo, žaganjem, plevami ali z listjem. Lahko jih pa presadimo v lonce, ki prezime v kleti. Ko se je spomladi nekoliko ogrelo, presadimo vse te sadike na vrtno gredo na stalno mesto. Vrtnice grmovke so posebno priporočljive, ker zelo bogato cveto in ker je njih rezimovanje zelo enostavno. Pokrijte z stjem ali smrekovimi vejami ne trpe ni-kake škode pozimi. Požlalitnjevanje ali cepljenje vrtnic. Čas za požlalitnjevanje je isti, kot za razmnoževanje s potaknicami, namreč konec Junija in mali in veliki srpan. Za cepljenje mora biti podlaga, to je domači ščipek, ki raste po mejah in gozdih. Ta podlaga mora biti ravno, tenko debelce z bodicami obdano. V jeseni ali zgodnji spomladi se (»resadi na stalen prostor na vrtni gredi. 31av ni pogoj za požlahtnjevanje je mezga-nje, to je čas, ko se koža lupi in je pod kožo dovolj sočnato. Cepiči se narežejo od glavnih vrtnic, ravno ko se rabijo. Ko so vrtnice prvikrat odcvetele, so očesca toliko razvita, da so godna za požlahtnjevanje. Način požlahtnjevanja je obče znano očesljevanje. Na deblu zarežemo z ostrim nožem črko T. Očesce izreži 15—18 mm dolgo, tako da je pod skorjo tanka plast lesa. Skorjo ob prerezi vzdigni na obeh straneh in vtakni očesce s popkom na-fafOT. Potem pritisni privadignjeno skorjo na vloženo očesce in ga trdno privezi na podlago. Za povezovanje naj ti služi volna, bombaž, najboljša je rafija, ki se dobi v prodajalnah s semeni. Popek v listni pazduhi mora biti prost in ne povezan. Za teden dni po očesljevanju. se spozna, če je cepljenje uspelo. Če je oko zeleno in napeto' in če pecelj odpade, ako se ga dotakneš, se ti je cepljenje obneslo. V nasprotnem slučaju je pa oko zgrbančeno in črn-kasto, pecelj pa suh. Ko se vidi, da se je prijelo oko, se divjakovim vršičem, ki stoje nad žlahtnim očesom, pristrižejo konci, ostalemu delu pa se izrežejo očesa, da ne vlečejo nežlahtni dela preveč moči nase. ..{ar jih pa stoji pod žlahtnim delom in ka jih pribode iz tal, se porežejo do čista. Na ta način požlahtnjene vrtnice poženo še tisto leto in navadno tudi še tisto leto cveto. Posebno tiste, ki so bile očesljane koncem junija in v prvi polovici julija. Zdravje. Vročina me kuha. Velikokrat slišimo, to tožbo in če povprašamo, kaj bo ukrenil človek, ki toži, da ga kuha vročina, bomo videli, da bo užival jed, kakor je vajen, da bo šel v gostilno, da bo kadil In pil, bo dolgo pokoncu. Potem slišimo, da je prišla bolezen nagloma in ga je ali pobrala ali položila za dolgo v posteljo. Nobena bolezen ne pride brez vsakega opomina, zato tudi nagla smrt ni bila brez svojih poslancev. Poznamo povest o možu, ki se je dogovoril smrtjo, da mu bo poslala svoje sele. A ko je prišla smrt, ji je očital, da ni držala besede. Odgovorila nni je: Kaj te ni kuhala vročina in kaj te ni tresel mraz? Kaj se ti ni temnilo pred očmi in ti niso postajale trde noge? Seli so bili to, ki so ti naznanjali bolezen — smrt. Tako opominja vsakega nas. Stari ljudje niso bili mehkužni, vendar so pazili na take znake in odvračali smrtne sele s postom, kopanjem, potenjem, odvajenjem, puščanjem itd. Mi pa, v naših zdravstveno tako urejenih razmerah nimamo časa, da bi poslušali, kaj nam sporoča smrt po svojih selih in tako pograbi marsikoga izmed nas zavratno. Vročina te kuha, mraz te je stresel. Pomisli, kaj ti bi bilo naškodilo in ravnaj se po tem. Včasih se je ustavil nagloma pot in ne gre voda, želodec je zabasan. Ne jemlji težke hrane, dokler ni želodec v redu, vzemi ob vročini žličko magnezije na kupici vode, vmij se po vsem životu z gorčičino izkuho ali s kisom ali z izkuho droba, vlezi se in izpoti. črna prava kava s kuminom, večkrat po požirku pomaga za slabo srce, za mrzlico ob nahodu, za glavobol. Na kmetih je daleč k zdravniku in tudi navada ni, da bi hodili za vsako malenkost po zdravnika. To je znano. Toda malo pazil bi vsak lahko nase in ne čakal, dokler ne stoji smrt že za njim in potem k zdravniku in bolnico, ki je zdaj vedno prenapolnjena. Včasih je imela vsaka hiša kako zdravilno žganje, kako mazilo, sploh kako reč za bolezen. Gospodar je pomagal za prvo silo ne samo živini, tudi domačim. Zdaj pa je preveč tobaka in alkohola, mlade dekli- ce skrbijo za modo, knjige kakor >Kako si ohranimo ljubo zdravje«, „Kneip«; in po. dobno leže zaprašene po kotih, v časopisih Je najbolj velevažen odelek o modi. Pa r0 zabode Peter in umrje, ker je prišel prepozno k zdravniku in ni ukrenil prej ničesar. Janez ima bolečine v slepiču, pa vzdigue, hodi in vživa težke jedi — potem si išče prekasno pomoči in se čudi, da mu ne more pomagati zdravnik. Zapomnite si vendar, da je treba paziti na vsako šivan-ko, na vsako trščico, na vsak prah Seli so smrti, ki hodi potuhnjena vedno za nami. Ud ali kraj, kjer si se zbodel, moreš takoj obvezati s čisto obvezo. Izpereš lahko tudi s kisom, če ni kropa pri rokah. Košček limone, terpentin, smola, izvlečejo strup. Noge in roke se najlažje ranijo, pa tudi najlažje stavijo v krop. Kdor se jo zbodel na žeblu ali drugem rijastem železu naj ne odlaša, takoj izprati, navezati kaj na nogo in hitro k zdravniku. Obramba proti nalezljivim boleznim IV. DAVICA. Povzročitelja davice poznamo od h ta 1884. Oblika mu je značilno paličaMi in znaša 1—2 mikrona dolžine. Bacil se no giblje, izloča zunanje strupe, prijetna mu je družba drugih strupenih bakterij ter je precej odporen. Izven človeka ohrani dolgo časa svojo strupenost, suša in vročina pa mu škodujeta ter ga končata po kratkem delovanju. Hitro podleže tudi uplivu razkuževalnih sredstev. Pot v človeško telo mu tvorita usta in nos. Naseli se v nr«u, v ustih, v grlu in v sapniku, pa tudi v očeh, spolovilih ter v okolici rane, kjer povzroča vnetje. Po bolezni ostanejo bacili v človeku še kaka dva meseca, poznamo pa tudi trajne bacilo-nosce. Davica se prenaša od bolnika pri kašljnnju, kihanju in govorjenju po drobnih, pogostoma nevidnih kapljicah iz ust in nosa. Tako pridejo ti bacili na obleko in druge predmete ter odhajajo na one, ki jih prijemajo. Raznašajo jih tudi po nespametnem poljubovanju, ker nosijo nekateri ljudje trajno v ustih te bacile, katerim ne škodujejo, morejo pa okužiti druge, posebno otroke, ki so dovzetni za taka obolenja. Opasni pri širjenju davice so kozarci, jedilna posoda in orodje, ki se premalo očiščeni v družinah skupno vporabljajo. Nadalje povzroča okužitev pokušanje jedil in pijač ter ostudno žvečenje hrane nedoraslim otrokom, kar je ponekod še vedno v navadi. Pri pojavu davice obstoji prijavna dolžnost. Bolnika moramo izolirati, položiti v posebno sobo, ali pa ga oddati v bolnišnico. Temu se upirajo mnogi stariši, ki ne vedo, da je bolj kot pri kaki drugi na-lezljvi bolezni tukaj potrebna hitra pomoč. Bolnika, ki je pravočasno v zdravniški oskrbi, ozdravijo z vbrizgavanjem seruma — način, ki otme gotove smrti vsako leto povprečno 30.000 otrok. Ako ostane bolnik doma, naj bo strogo ločen od drugih soprebivalcev: Ima naj svojo lastno jedilno pripravo, katero tad■ ramo razkužiti s prekuhanjem aH nama kanjem v Sanitolu po vsaki vporabi. leto velja o razkuževanju drugih bolnikovih predmetov, perila in posteljnine. Vso skrb obračajmo na snaženje pljuvalnikov, žepnih robcev in otrokovih igrač. Umestno je spiranje bolnikovih ust, zakar nam služi borova kislina in vodikov superoksid, ki ga dobimo v lekarnah. Papir in krpice, s katerim brišemo bolnika, moramo brezpogojno sežgati. Končno razkuženje izvedemo kakor pri tifusu. Pomnimo, da ne smemo nobenega predmeta rabiti preje, dokler ga nismo razkužili. V to svrho upotrebljamo mofiia razkuževalna sredstva, ker je povzročitelj odporen in ga uniči le jačje in daljše delovanje pripravljenih razkužil. V poštev za razkužitev pridejo v prvi vrsti bolnikovi predmeti, perilo, posteljnina in soba, katero moramo prebeliti, ako je ne razkužimo s formalinovim plinom. Odprava madežev. Jitjčevi madeži na volneni obleki se morajo najprej posušiti, potem jHi zdrgne-mo. .Varno rimo volneno Krpo v vodi, na-mnžiino z belim milom in izperimo kar ostane. Firnežcve madeže zmoči s terpenti-nom. Ko se omeči firnež, ga ostrži z noži-flcon, zmoči madež zopet in natrosi nanj Blolčene gline, pokrij glino s pivnikom in postavi nanj gorko železo. Ko je glina suha, jo izkrtači. II. Zmešaj enaka dela špirita in vinskega cveta. III. Rabi čistila za oljnate madeže. Katranove madeže namazi z rumenjakom. Ko se rumenjak posuši, namoči krtačico v toplo vodo In krtači madež, dokler ni več. II. Namaži madež s presnim masi- m in izperi z zelenim milom. Če je barva občutljiva, vzemi namesto mila ben- posuši z ruto. Vobče pa ne gre kolomaz rad ven. Lakove madeže je treba izprati zelo "' ro z mrzlo vodo. tako izperemo tudi vn!) m..žoko,ado- če jih ne vzame mrzla JjKla, jih je treba namakati več ur v mleku. :o Je treba večkrat zamenjati. Kavin madež namaži z zmesjo glicerina I rumenjaka; ko stoji deset minut, izperi » mlačno vodo in polikaj še mokro, a ne »Prevročim llkalom. II. Zmešaj 18 delov nomii« amoniak« ta dva dela glicerina, £>moči madeže; ko se posuše, ponavljaj, ljulr »e zginejo. Ko je preteklo 12 up, °bleko med čistimi rutami. Če ma-n n,s<> %lnili, raztopi 50 gramov soli v litru vode in peri ž njo. Je bila kava bela, namaži madež z glicerinom, izperi v čisti vodi in likaj narobe. Glicerin popije maščobo rak';a in čreslovino kave. Zaklad. (Verska pripovedka.) Nekoč je prišel Gospod s sv. Petrom v globok gozd. Ljubo solnčece je že zatopilo za gorami in je le nekaj žarkov obsevalo vijugasto stezo, po kateri sta šla naša znanca. Sv. Peter je bi nekam zamišjen in ves dan ni izpregovoril niti besedice. V gozdu so še ptički peli svoje večerne pesmice, skakljajoč po vejah, da je sv. Peter nehote večkrat povzdignil glavo in opazoval, kje da je. Gozd se je polagoma redčil in se je jima pokazala redčina, v sredi katere je plapolal ogenj. Sv. Peter je mahoma oživel in prosil Gospoda, naj gresta pogledat, kaj to pomeni. Ko sta se približala kakih sto korakov k ognju, sta zapazila, da to ni plamen, ampak velik kup samega zlatega denarja. »Gospod,« je vzkliknil sv. Peter ves razburjen, :.dovoli, naj si naberem denarja s lega kupa!« »Ej,< še je začudil Gospod, sod kdaj pa, moj ljubi prijatelj, si tako pohlepen po denarju? Gorje tistemu, ki ga premoti pohlep po bogastvu in denarju, zakaj bogastvo zapeljuje v pogubo.« Sv. Peter se ni drznil ugovarjati svojemu Učeniku, čeprav mu je zapeljivec vedno šepetal, naj si nabere tega denarja. Šla sta dalje. Sv. Peter je bil sila zamišljen. Solnce je že zašlo in črna tema se jo razprostrla po gozdu. Ko sta svetnika drug za drugim tiiioma korakala, sta začula več glasov, ki so se bližali. Sv. Peter se je bal in vedno je prosil Gospoda, naj požurita korake. Ali baš to je oba izdalo. K njima so dospeli razbojniki, ki so že dolgo let uganjali svoje lopovščine v tem gozdu. Roparji so ju obkolili in zahtevali denar. Sv. Peter se je tresel kakor trepetlika in se je pritiskal h Gospodu, ki je mirno stal, kakor bi ne bilo najmanjše nevarnosti. Roparji so že potegovali svoja bodala Iz nožnic, hoteč ju umoriti. »Za božjo voljo, pustite naju pri miru!« je klical sv. Peter, ko je videl, da gre za res. »Midva sva reveža in prav nič nimava. Ali jaz vas popeljem h kraju, kjer sva malo poprej našla zaklad, tam si vzemite, ali naju pustite pri mira.« Gospod se je nasmehljal strahopetnemu učencu, aH pustil ga je, naj dela, kar hoče. Razbojniki 60 bili veseli njegovih besed ter rekli: »Če je res, potem pa vama ne storimo prav nič zalega.« Sv. Peter se je veselil, da se je tako lahko rešil nevarnosti In zato je hitel naprej, da so ga roparji komaj dohitevali. Ko so prišli k pašniku, je že oddaleč plamtel zlati zaklad, katerega so se lopovi takoj lotili, ne zmeneč se več za naša popotnika. Sv. Petru se je olaMalo srce, ko so mu lopovi izrinili izpred o«. »Gospod,« je potem dejal veeelo svodom bosemu Učeniku, »adaj vlctm In upoemavam, de M Ml tem hudobnežem olajšal pot, ako bi bil jaz po-bral ta zaklad.« »Ali ne veš,« ga je poučeval Gospod, »da je vsak človek izgubljen, ki preveliko hrepeni po posvetnem blagu, za nebeške zaklade pa ne mara? Takih zakladov naj vsakdo išče, ki jih ne sne ne molj ne rja in katerih tatovi ne izkopljejo. Kmalu se prepričaš, kako sramotno poginejo H ljudje.« Kmalu potem sta prišla v neko va», kjer sta lahko prenočila. Medtem pa so razbojniki pobrali denar in ga odnesli v svoje brloge, najmlajšega pa so poslali v mesto, naj nakupi kruha, klobas in vina. Ko je odšel, so se raztegnili udobno v svojem brlogu in se posvetovali o tem, kako bi se znebili neljubega tovariša, ki je imel dobiti od zaklada svoi delež, »Veste kaj,« je svetoval eden izmed njih,napravimo kar brez ovinkov. Ubijmo ga, ko se vrne in z zakladom se porazdelimo samo mi.« Ali tisti, ki so ga poklali v mesto, je enako tuhtal izdajo, čim bolj se je bližal mestu, tem bolj je v njem dozoreval naklep, da kupi strup, tovariše zastrupi in se sam polasti /aklada. Kar je zasnoval, to je tudi storil. Nakupil je vina, vanj je pomešal strup in veselo se je vračal v brlog. Ali komaj je stopil vanj, so ga prijeli hudobni tovariši in mu porinili bodalo v srce, da je bil na mestu mrtev. Potem so sedili, jedli in pili zastrupljeno vino — dokler niso vsi izdihnili v groznih bolečinah. Drugi dan je šel Goapod s sv. Petrom okoli brloga in sta stopila tudi vanj. Kako se je začudil sv. Peter, ko je zagledal na tleh mrtve razbojnike, okoli njih pa razmetan denar. ::Tukaj glej,« je dejal Gospod, »da po-zemeljski zakladi pripravljajo ljudem samo pogubo!« Frmjo Neubauer: Detelja in lan. Detelja, deva cvetoča, vitka stoji in rudi, vigred ogreva jo vroča, v solnčno višavo kipi. Sinje poglede odpira sosed mladeniški, lan, k mladi sosedi ozira njenih lepot se željan____ Zopet se z jutranjo roso polje in njiva poji, lan se odpira,... pod kčso detelja mlada leži.... POZOtt Krolafl, šivtttte tn neSfvmie!!! Krojna šola, LJUBLJANA SJari trg 19. otvofi dri« 12. julija novi tečaj s^ krojajSe, sivllije in neživi-ltje. Lahak razumljiv prd-iikušen sistem tako, omuda za lase odstranjuje perhljaj. preprečuje izpadanje las In prerano osivelost, krhko lase napravi mehke in Za Cištcnle zrcal, stekla, lončenih posod, porcelana in kristalnih predmetov je najčudovitejše čistilno sredstvo, ki deluje s hitrostjo, izdatnostjo in dovršenostjo. Vse se sveti, vse blesti, vse je čisto, vse je belo TVORNICE ZLATO ROG no sme manjkati v nobenem gospodinjstvu! je zajamčeno neškodljiv! stane malo, —1 nudi mnogo! Dobi se povsod! liaiiaii«! ZLATNIKE v Zlatorog terpentinovem milu so našli dalje naslednji odjemalci: Jerica Seuica, 9v. Daniel pri Prevaljah; Matija Bakovič, Bihac; Katinka Konrad, soproga postajenačelnika, Misii-nje; Frančiška Cernetič, Sp. Hudinja pri Celju; Frančiška Lapuh, Brezina pri Brežicah; Mariia Tenko, LJubljana, Cesta na Loko 1, Alojz Ceh, fonka Sodoseg, Zagreb; Josipa BrnSii, Zagreb, Opatiaova 4L 4202 » Dve minuti od farne cerkve in trna se proda lepo VINOGRADNO POSESTVO. Ž njivi. v*lik gozd In kolosek. Pridela ae letno 9—12 lil viua. Gospodarsko poslopje z inventarjem. Proda se radi odhoda pod ugodnimi pogoji. Cena 30.000 Din. Naslov pove uprava lista pod št. 4250. Naprodaj ie HIŠA s sadnim vrtom na (Urniku št. 31. pri Št. Rupertu, četrt ure oddaljena od župne cerkve. Več se izve pri lastnici Marijani Primožič, Mlinaria dobro ,zuri«>ega. * družino — s« milHUljU »prejm« pri Simoa in Zarnifcovik nasL, Krtina, potta Dob pri Domfelah. 4001 voljne. Cona obeh pomad je enaka. Za poUkua 2 lončeka in višja. Naročila nasloviti: lekarnarju Eugen V. f6i lerju v StubicI Doljnl, Elsalrg 10, Hrvatska. 6Staroznana rcstairaclfa pri ,šesticl' pri .aeksarju' na Dunajski cesti v Ljubljani se priporoča cenjenemu občinstvu iz mesta in dežele tudi za časa €$ vclcsctma 6 Najpopoingjs1 STom šivalni strnil za fiviij«, krojače in čerlitne ter za ▼tak dom. Preden ti nabavite •troj, oglrite »i \o izrednott pri (vrdki L. Baraga, Ljubljana SeJenburg. al. 6/1-Br*z?la£eo pouk. 15 Utao jaottro. SEMENSKO AJDO črno in siv0( KORUZO belo za sejanje — in RDEČO DETELJO ima oddati FRAN POGAČNIK, Ljubljana, Dunajska cesta SL 36. Čevljarskega vajenca KnmniKorlca 13. — GcMiiJuko. prvorat. tvrdke proda Mariji Zupan, Ilukovica, p. Vodice, žensko kolo RAZPRODAJA manulakturne zaloge: sukna, cajjja, ka-tenine, narejenih oblek, cajgastih hlač, nojjav«, kravat, maje, robcev itd. od 21. juni|a dalfe pn F. ČEŠN0VAR - LJUBLJANA _STARI TRG KOVA&Kl MKH, skoraj nov, in drugo kov. orodje, proda Jan. Brčou, Polica 26, p. Viširjagora. t-j la GONILNA JERMENA in MLINSKE KAMNE za vsakovrstno meljavo ima po konkurenčnih cenan na zalogi tvrdka ČADE2 & BRCAR, LJUBLJANA Kolodvorska ulica 35. ___ VODNA ŽAGA se name v "najem. Ponudbe«« upr. Domoljuba pod »Stalna vodna moc Prodam malo rabljen GEPELJ (medena ležišča) in lesene cevi za vodnja* vso opravo. Ogleda In kupi se v Zagorju ob | Proda se več praznih sodov za vino in žganje, dobro ohranjenih In večjo m®* zino štajerskega viua, vse po nizki ceni. so lahko vsak dan v Hotel Pošla, Jwm«o.