Leto LXXm., št. 195 Ljubljana, torek 17« avgusta fujo fcba ja vsak deti popoftdzM BSISSSBSl neđetje kl praznfka. — SSSSSSSl do 80 pcttt Vrst a Din X do 100 vrat ft Din 2.50, od 100 do 900 vrst a Din a, već ji tnseratl pcttt Trsta Din 4.—. Popust po dogovor«, Inseratni davek posebej. — >Sk>venski Narod* )a^a aaa—goo v Jugoala-*i£ Din IS*—, xa jnosrmsrvo Dta ».—. Rokopisi se n. LJUBLJANA. Buofljeva ?ođr«lQU»: MARIBOR, Ore>akl trg »L T — HOVO MESTO, Iijsfisfciii cesta. SSSMUSJ SL M — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmajerjeva uttca 1, telefon st. 65; POSasiSsSjBS uprav«: Koceoova uL X telefon St, 190 — J1CSENICE: Ob kolodvoru 101. 8LOVZNJ ORADE3C, Stornsuov trg a, — Postna hranilnica v Ljubrjani 8L 1em bližnjem obzorju« piše »Vakid«, da ne daje Grčija, ki je bfla vedno nevtralna Ln ki se je trudila, da to nevtralnost tudi ohrani, nobenega povoda za napetost odnošajev z Italijo. List »Son Telegraf« pravi, da je namen nastale krize v itali-jansko-grskih od noša jih ta, da bi se omajala vera grškega naroda in da bi se zlomil odpor Grčije in drugih zainteresiranih držav. List »Nikdam« piše o Grčiji v zvezi z Egiptom, da v sedanjem času. ko se Egipt nahaja pod kontrolo Anglije, Italija ne more pričeti nobene akcije proti Grčiji, ker bi imelo to za posledico ustvaritev angleških pomorskih in letalskih oporišč na grškem otočju. Ce pa bi bil italijanski napad proti Egiptu in Sudanu uspešen, bi to pomenilo ustvaritev kočljivega položaja v Sueškem prekopu in aleksandrijskcm oporišču kakor tudi zmanjšanje grškega odpora v primeru kakega presenečenja z albanske stran L Turčija bo branila Grčijo j pred napadom Carigrad, 27. avgusta p. V tukajšnjih krogih zasledujejo z največjo pozornostjo razvoj odnošajev med Italijo in Grčiio. Pri tem poudarjajo, da je Turčija zainteres rana v usodi grške države. Turški vladni krogi naglasa jo, da je turška vlada že ponovno službeno objavila, da bi sleherna oborožena akcija proti Grčiji povzročila tursko '.nteivencijo Taka nevarnost za Gre jo bi pomenila hkratu nevarnost tudi /a Turčijo. To stališče potrjujejo rudi današnji tur'k. listi, ki med drugim omenjajo, da bi bil sleherni napad na Grčijo dejansko le v korist Veliki Britaniji, ker hi v ist'.*;n tienutku imela na r;.zpotago vsa gr>ka vojna oporišča. Novi rumunski predlogi Madžarski Rutmmsko-madžarska pogajanja naj bi se nadaljevala v četrtek, če bo dotlej rum unska vlada predložila nove predloge BuKareštfi, 27. avg. e. Vprašanje ru-m-uii3ko-j2ia02»rakih pogajanj fpredstavlja predmet največjega zanimanja tukajšnje poiitične javnost. Docim smatrajo nekateri krogi ta pogajanja za prekinjena in menijo, da je rešitev spornih vprašanj med Rumun jo in Madžarsko odgođena na negotov čas, zatrjujejo v dobi o obveščenih krogih, da je bilo že v Turn-Severinu pred odhodom obeh delegacij dole ceno, da se bodo pogajanja nadaljevala. V prilog te teze govori tudi zaključni stavek službenega kemunikeja, ki je bil dodan v zadnjem trenutku in po enourni konferenci šefov obeh delegacij. Ta sklep je bil, kakor javljajo, napravljen, ker je iz Bukarešte prispel zadnji predlog glede podlage pogajanj, ni pa znano, kje se bodo pogajanja nadaljevala. Docim trdijo v nekaterih tukajšnjih krogih, da se bodo pogajanja nadaljevala na Madžarskem in da je v ta namen predlagala Rimrunji, da bi se nadaljevala v Segedinu ob Blatnem jezeru ali celo na Margaretnem otoku v Budimpešti in da bi se pričela prihodnji četrtek, se v merodajnih krogih, ki so blizu tukajšnjemu madžarskemu poslanstvu, doznava, da ta poziv še ni prišel in da pričakuje madžarska vlada nove predloge Rumun i je, ki se pripravljajo. Prav tako trdijo, da je Rumunija kot odgovor na zmanjšane madžarske zahteve pripravljena, da v veliki meni spremeni svoje dosedanje stališče in nudi s tem novo podlago za stvarna pogajanja. Kakor se je zve- delo, je direktor kabineta zunanjega ministrstva dr. Polonij odpotoval zopet v Berlin v neki misiji in mislijo, da je izročil nemški vladi poročilo rumunske vlade o dosedanjem poizkusu za ustvaritev sporazuma z Madžarsko, kakor tudi o rezultatih pogajanj z Bolgarijo. Glede sporazuma z Bolgarijo tukajšnji krogi pričakujejo, da bo najbrže že danes sklenjen. Madžarske zahteve Bukarešta, 27. avg. e. Iz zanesljivega vira se je izvedel**, da je nmiuii^a vlada predložila madžarski delegaciji odstop vzhodnega dela Erdelja, namreč pet okrožij, ki obsegajo tudi tlve veliki mesti Arad in Oradea Mare. Po madžarskem pojmovanju to ©zemlje ni zadostn©, ker predstavlja »amo skrajni \7Ji°d Erdelja, d oči m zahcevajo Madžari večji del Sedmograške. Glede rumunsk<>-bolga'rskih pogajanj se doznava, da »ta °be delegaciji določili 10. oktober za pričetek evakuacije južne Do-brudže in sicer glede na žetev in poljedelska dela, ki naj »e v miru izvršijo. Konferenca rumunske delegacije Bukarešta, 27. avgusta e. Snoči so strokovnjaki za erdeljs-ko vprašanje imeli sejo pod vodstvom Valerja Popa, šefa rumunske delegacije. Razpravljali so o vseh vprašanjih, ki bodo predložena madžarski delegaciji na prihodnjem sestanku. Pred podpisom sporazuma v Crajovi Odstranjene so vse večje ovire za končni sporazum ki bo sklenjen že te dni Crajo\>ay 27. avgusta e. Konferenca v Crajovi se nadaljuje brez kakih večjih novosti. Kakor se je pričakovalo, sta se sefa obeh delegacij vrnila v Crajovo in se bosta obe delegaciji sestali danes na plenarno sejo, jutri pa bo bržkone podpisan dogovor o spremembi meje med Rumunijo in Bolgarijo Rumunska delegacija je predlagala, naj se vsa tehntma vprašanja tudi rešijo v Crajovi v podrobnostih in šele nato podpiše sporazum. S tem predlogom je Pomenov odpotoval v Sofijo, nakar se je včeraj vrnil v Craiovo Ker je dobil pristanek vlade, da se pogajanja nadaljujejo, se je veerai šesta' s Creteanom. ki se je rudi vrnil iz Bukarešte. Po obojestranskem pristanku je bilo sklenjeno da nadaljujejo finančni in gospodarsk; eksperti razgovore in rešijo vsa sporna vprašanja, ki so v glavnem tehničnega značaja, vendar pa brez večjega pomena. Tako se more smatrati, da je dobruško vprašanje že rešeno. Meja bo iz l. 1919 kar pomeni da se Bolgariji vrača Dobrudža v obsegu, kakor ga je imela L 1912. Tuj' novinarji so dobili od šefov obeh delegacij naslednje obvestilo: Imamo pismen dogovor, da ne dajemo nobenih obvestil, dokler ne bodo vsa vprašanja do konca rešena Ta-kr se bodo razgovori nadaljevali do konca tega tedna, nato pa bo izdano službeno obvestilo o podpisu sporazuma in korekturi meje med Rumunijo in Bolgarijo. V Sofiji m Bukarešti smatrajo da ni nič več na poti k trajnemu prijateljstvu med Bolgarijo in Rumunijo. OrajOva, 27. avg. e. (United Press). It zanesljivega vira se doznava, da je bolgarska vlada sklenila, da odgodi okupacijo D°bnidie do K°nca septembra, z isle-ga mesta ^e dozn^a, da je nimunska vlada zahtevala odgoditev okupacije do novembra, vendar pa b<>IgMirdn rmel'"1 kupovati druge ustanove, ki bodo pri-tojne za preskrbo prebiva1*!^ R n^erico ali m^ko. Pridelovalci se ne bodo smel-" prHoČCva^ nad nizk'mi cenami, sa^ bodo dobili po 3rp din za metriki rto* plenice Osnovna cena znsSa sicer- 250 din. a prodainH bodo pre-M Se no 50 din nameslu dodatka za po- znejše dobave (ko bi bila pšenica draži a kakor prve mesece po žetvi), tako da bj pšenica v resnici do 300 din. kar ie visoka cena. Na mednarodnih trtUcih bo od eni ca najmanj dvakrat cene j se, S samim prisilnim odkuoom presežkov ptoruca ot bi še ni bili ugotovljena prt' akrba prebivalstva z moko. zato uredbe tudi predpisuje enotno mlet i e moke, To ae pravi, da ne bo dovoljeno ooiiubno mletje le najfinejše moke iz plenice, u 100 kst plenice s hektolitreko teto 76 k« bo dovoljeno namleti le 10 k* fine moke in zdroba. « 70 kc mora biti namlete krulne nreseiano moke. Ne bo ne dovollano tudi oeči noljubne količine bek— i kruha. Beli kruh bodo £meli peći le za porabo v bolnicah in sploh za bolnike, sicer pa bodo vae pekarne pekj© enak krvn iz predpisane mešanice krušne rnoke. Pšenični m ki bodo primešane tudi druse vrste moke. koruzna in rtena. a *e p i znano v kakšnem razmerju. Uredba tudi predpisuje, da bodo morali mlinarji, trgovci ln peki v treh dneh po objavi uredbe prijaviti oblastem svoje za- lose moke. Prav od stroeeea nadzorstva nad zalogami moke in pri skrbnem popisu vsega pridelka zavisi v naivečii meri uspeh določb nove uredbe. Določene »o sicer stroge kazni za tiste, ki bi ne nri:avill vseh količin pšenice in moke. toda določba ne sme ostati tudi v tem primeru lc na papiriu. Znano ie. da so bile predpisane zelo stroge kazni za spekulante z življenjskimi potrebščinami, prisilno delo. a do-slei še nismo slišali, da bi bil že kdo kaznovan, V nekaterih kralih pri nas so on bili tudi oproščeni vsi navjjalci cen življenjskih potrebščin, ker ie sodišče razsodilo, da sme trgovec podražiti blago stare zaloge, če se ie medtem zvišila nabavna cena isteca blaea. češ. trgovec si sicer ne more iBoooolnievati zaloe Od usoeha določb uredbe o p*enici ln moki i« edvisno, ali bomo imeli dovoli kruha do nove žetve, zato bo pač nova uredba morala biti nekaj več kakor kos papiria. Meščani se vračajo s počitnic Skoraj vsi se pritožujejo nad izredno hladnim vremenom ivondon, 27. avg. f, (Reuter). Merodai- na osebnost letalskega ministrstva Jo podala snoči Izjavo, v kateri opozarja, da bodo nemeki letalski nar>adi na Anglijo najbrže še pridobila na silovitosti in sicer tako ncCni kakor tudi dnevni napadi. Po angleških podatkih koncentrirajo Nemci svoje letalske »ile sedaj v velikem Številu v severni Franciji ter vežbajo pilote za nočne polete. Zastopnik letalskega ministrstva je opozoril dalje, da so bili že doslej letalski napadi nad Arurlijo hudi, da pa Se niso dosegli onega obsega, ki ga Je prčakovnti. V dosedanjih napadih so nemška letala napadala v Angliji predvsem letališča, letalske tovarne in sploh vse postojanke, ki so va^ne za angleško letalstvo kakor tudi vse obramone naprave v Angliji. Napadi so sicer res povzročili nekaj škode na letaiScVh in hangnrjih, imeli pa so manjSi učinek, neero eo Nemci pričakovali. Možnost Invazije Angliie obstoji še vedno, teda najprej morajo Nemci doseči letalsko premoč nad Anglijo. Ni pa videti razloga, zakaj te premoči ne bi mogla $e nadalje obdržati Anglija. N«*w Vork, 27. avg. s. (Tass). Vojni poročevalec lista »New York Timesr komentira razvoj letalsk'h bitk nad Anglijo. Poročila pravijo, da zaključujejo množfstve-ni napadi nemških letal na Anglijo drugo razdobje nemških vojaških operacij proti Angliji hi tvorijo morda uvod v še bolj intenzivno vojevanje. Z ogromnimi napadi nemških letal je bil dosežen višek v drugi fazi vojne. Napadi so veljali v glavnem angleškim letališčem, »New York Times- poroča dalje, da produclrajo po cficlelnih angleških podatkih sedaj angleške letalske tvornice same po 1800 !et3l na mesec, po ameriških Informacijah pa so številke angleške letal- »ke produkcije nekoliko nižje in izdela Anglija le 1200 do 1800 letal na mesec. Nemško letalako produkcijo cenijo v Ameriki na 3000, morda pa celo 3000 letal na mesec, zato pa Anglija lahko nadomesti avojo produkcijo deloma z dobavami iz Zedinjenih držav, Računajo, da bo že v štirih ali devetih mesecih lahko Anglija s pomočjo ameriške produkcije prekog Ja številčno moč nemškega, letalstva. Za sedaj je po ameriških Inmormacljah nemškp letalstvo številčno Še približno dvakrat močnejše kakor angleško. Tako nemški napadi na letališča, luke (n tovarne v Angliji kakor tudi angrle&ki napadi na Nemčijo so brez dvoma imeli gotove uspehe, izgube, ki sta jih pri tem utrpeli obe vojujoči se strank', pa nikakor Se niso odlocilnegpa pomena, prav tako tudi ne izgnbe obeh letalskih armad. Glavna bitka med obema letii letvom a, ki bo odločila vojno, se ni priala. >New York Time se tudi objavlja mnenje vojaškega strokovnjaka, ki pravi, da govore nekateri znaki za to, da so Nemci zaenkrat svoj glavni napad na Anglijo odložil!, če pa do 20. septembra ne bo izvršen, bodo operacije zaradi slabega vremena celo ote&kocene. C« ae torej napad ne bo pričel ie prhodnje dni. bi to pomenilo, da je odložen na prihodnje leto. *New York Times t izraža tudi mnenje, da so bile dosedanje nemške letalske izgube nad An Elijo nepričakovano velike Angleži računajo z dolgo vojno. Tudi v Ameriki ne izključujejo, da bo trajala vojna še najmanj eno leto, morda pa tudi štiri leta, kakor je svetovna vojna. Angleški računi za dolgo vojno so razvidni že iz dejstva, da naroča Anglija v Zedtnlenth državah vojni material celo za 1. 1942. Ljubljana. 27. avgusta Letos sicar marsikdo ni šel na počitnice, aaj jc bilo dovolj razlogov za to: čas in vreme. Vendar ne moremo trditi, da so bili letoviščarji, ki so preživeli nekaj tednov na Gorenjskem — nekaj jih je bilo tudi na Dolenjskem — izjema. Domači tujski promet so letos, vsaj doslej, predvsem podpirali domačini. Nekatcn so se čutili še posebno počaščeni v tej vlogi, ko ni bita niti fcoliJco gostov Iz južnih pokrajin drŽave kakor prejšnja leta Da je bilo vseeno precej meščanov na počitnicah, smo lahko sprevideli te dni, ko so ae začel; vračati v mesto po zadnjom deževju in ohladitvi še do zadnjih dežervnih dni v prejšnjem tednu so letoviščarji upali, da se bo vreme vendar končno popravilo. Nekateri so celo mislili, da bo nastopilo še tem lepše vreme pred jesenjo na račun izredno mrzlega in deževnega poletjsi. Ko jih je pa začelo polteno zebsti, da jim obleke, ki so jih vzeli na počitnice niao niti več ustrezale — aaj so pogrešali zimskih sukenj in kožuhov — so pa povsem obupali nad letošnjim vreroeoom; pograbili so kovčege in jo odikurili domov. Doma so pa nekateri baje celo sedli k peči... £adnja lepa nedelja ni zvabila toliko ljudi na daljše izlete kakor navadno. Ljudje niso verjedi, da bo ves dan lepo vreme. Sicer pa meščansko izletnistvo navadno pojema ob koncu meseca. Toda tem živahnejše je biilo v mestni okolici popoldne in številni meščani so praznovali po tradiciji komarjevo nedeljo v Šiški. Z večernimi vlaki se je vendar vračalo v mesto mnogo meščanov, t med njimi smo opazili številne vračajoče se letovtsčarje. Skoraj vsi ao se pritoževali nad izredno hladnim vremenom Nekateri so prinesli v Ljubljano kot izredno pcieebnost sneg v ter-movkah. Na Gorenjskem je v resnici zadnje čase tako hladno, kakor ni bilo že dol-jja 4eta ob tem času. Kjer je .*e biflo kaj ietoviščarjev, so skoraj vsi odšli. Tudi Bled jih je mnogo zapustilo. Zadnje upanje domačinov, ki žive v veliki meri od tujskega prometa, je. da bo vsaj lepša jesen ter da bo jesenska sezona živahnejša.' Fo sezoni jc bilo prejšnja leta na Bledu zelo živahno zaradi nižjih cen, Lani jesenska sezona ni bila več tako dobra zaradi vojne psihoze. Zdi se. da so ljudje letos mnogo bolj umirjeni ter da bi bilo je<^ni precej domačih gostov v gorenjskih in drugih Jetovišćih, č$ bj »e vrenj« popravjlo. Tisti pa, ki so doslej letovali. Čeprav le nekaj dni. ne zaupajo več vremenu in ko so se vračali včeraj, so prisegali, da ne bodo nikdar več zapustili Ljubljane. . Takšne prisege pa ljudje seveda hitro pozabijo. ŠnVffOva, Mlinar 8»4 (1). M ar* k 8Vi, Pav-iović 8 (1), DraSič 7 (1), Miđura 7. Popo-vič 5^, Medan 5 (1), Savić 5, 3uK, Ma/jsto-rovld 4, Qrašer 2Mfc K O L B P A R I):.ne#: Torek, 27, avgusta: Joief Kala-zanc P A NAS NJE PRIREDITVE Kino Matica: zaprto Kino Slojrai Eaprto Kino Uniont Na evetju poatlano Kino Hiška i S 5 parami »koli sveta I) f. r k > K LEKARNE Danes: Mr, 8u»nik, Marijin trgr 0, Ku-ralt, Gosposvetska cesta 4, Bohlnec ded.. Rimska cesta 31. Viti \~emo, da je v naše letoviške kraje letos prišla v goste kriza. Drugih go&fov je zelo malo in $e tiste redke, ki se ne ravnajo po splošnem razpoloženju in hočejo po vsej sili Ititovutl, pregon jota dež in hlad. Kljub temu so v naiih letoviščih ostale v veljavi razne letoviike norme Slišali smo sicer, da »o letos v nekaterih letoviščih nižje cene. Toda kok*na razlika bi bila Se med letoviškimi in neletoviakimi kraji, če hi preživljanje v letovišču ne bilo nič dražje? Gostje bi se morda ne počutili dovol) vzneseno in najbrž bi celo dvomili, da jim strežejo z letoviško hrano in \*t>do. C< ne morajo biti v lctt>\-iščih vsekakor višje. V nekaterih gostinskih podjetjih najbrž mislijo, da so bile prav zaradi tega predpisane, maksimalne cene i nekatetih gorenjskih okrajih BiH so izdcnl ceniki jedil in pijač z najvišjimi cenami, ki jih je odobrilo sresko načelstvo, Vse priznanje gre gostil-ničarjem, ki se tega cervka strogo drže. Tako je predpisana najvišja cena za narezek, to se pravi z u edino mrzlo jed, ki jo iuhko dobiš, ko ne morei dobiti tudi tople /etffi v mnogih »letoviških« gostilnah. Saivišia dovoljena cem. je 15 din. Kaže. Un ju tudi minimalna. V neki kranjski gostilni ti radi postrežejo i nuiezkom, k. vsebuje za 3 din slabe salame (»ihuha*) in 2 din sira. lira gnjati in kakršnihkoli diugih dodatkov. Cena 15 din Gost je seveda presrečen, ko plača letoviški račun in s posebnim veseljem zapušča letovišče tet morda celo kliče vse blugoslovc nunj ln nebo se v resnici od* pre... Iz Kranja — Naročnice s Huj, Klanca in Primsko-vega naprošamo, da morebitne želje glede dostave Ueta sporoce našemu raznošalcu. Ofctale občane pa opozarjamo na dostavljanje našepa lista isti- dan po izidu. Kdor bi se rad naročil na liat, naj to sporoOi našemu raznasuleu ali pa naj javi svoj naslov direktno na upravnlStvo. — Spremembe v dostavi poste. TJpravni-štvo poste je bilo zaradi izrednih prilik prisiljeno spremeniti redno dostavljanje po.ue. Za okoliš Huje, Cirčiče, Hrastje in Prebače-vo je dostavljanje pošte določeno v torkih, četrtkih in sobotah. V Istih dnevih se bo posta dostavljala tudi v okoliSu Gor'"ja Sava, Sp. in Zg. Besnlra, Sv. Jost, PabU* kovje in PSevo. V ponedeljkih, sredah in petkih se bo dostavljala pošta v okolišu Rupa, Kokriea, Predoslje. Mlaka, Tatine in Bobovk, v ostalih okoliših se bo poŠta začasno dostavljala redno. — Javna. «lela na c«^tah ovirajo hudi nalivi. Poročali smo že, da so dola na cestah od srede preteklega meseca hitreje napredovala in vse je kazalo, da \x> vsaj eeata na odseku od savskoprn. mostu do tovarne Prešeren pred nastopom jesenskega deževja v grot.em izpotovljena. V zadnjem času so pričeli ta del c^ste tudi že tlakovati s kockami. CK1 Prešernove tovarne do gimnazij« pa so bili že položeni robniki in vse je bilo urejeno za tlakovanje, če ne bi nenadoma nastopilo deževno vreme ln prekinilo dela na cesti. Ker je s hudimi nalivi pritisnil izreden mraz in je snegr pobelil tudi nižje ležeče hribe se je bati, da ne bo več veliko suhih dni in nase eeste bodo ostale tudi jezerska costa, cesta na Gol- ovlralo promet. Na pol zgrajene pa "bodo ostale tudi Jezerska ceata. Cesta na Golnik in državna cesta skozi Primskovo. Četrtiftska voznlna k odkritju spomenika Viteškega kralja v Ljubljani Zaradi kratkega roka moraio občine Javiti odboru za odkrit ie soomenika že do 29. avgusta t 1 Število Dotrebnlh leaiti-mecll. Zato nal nihče ne odlaša s oriiavo. ker se zamudnikom ne bodo motrle več izdajati leeitimariie Da olaiš i občinstvu možnort kuoDvania teh izkaznic, ie odbor slednie raznoslal v večiih kraiih tudi zastopnikom Putnika. V Ljubljani. Kranja, na Je»enicah in na Bleda, v Mariboru. PtuJu in Celju more torel vsakdo dobiti izkaznice za četrtin^ko voznino ob priliki odkritja srjomenika Viteškemu kraliu v Liubliani tako v občinskih uradih kakor rudi ori biHetarnicah Putnika. V informaciio interesentom Iz Beocrrada in Zagreba objavila odbor da bodo i?kaz-nfce ooslane tud! bilietornicam Potnika v teh kralih. ker vella popust izven S'oveni-1e le s ooetal na r>roffi Beoerad — Zaereb — L.Jubl1ana Udeleženci Iz ostalih kraiev Izven Slovenlie moraio kućiti do Drikliuč-ne Dostale na rrlavni Dro zri običaino vozovnico. Odbor. Sredi poletja zmrznil Travnik, 26. avgusta. Nad Travnikom in okolico je d vjalo te dni silno neurje s hladnim vetrom in nalivi. Proti večeru je postalo se bolj hladno, tako da je čez noč na planuah VlaSiču, Vranici in Stožeru zapadlo precej snega. Turiati, ki so bili v nedeljo na Vlaaiču, prpovedu-jejo. da je divjal tam velik snežni metež in da je zapadlo 15 cm snega. Neurje je zahtevalo tudi človeško žrtev. 121etni Jože Ramljak z vasi Dilenice je krenil z vozom v gozd po drva. Proti večeru se je vrnil konj sam. Domači so pričakovali dečka pozno v noč. Ker ga pa le ni bilo, ga je odšel prestrašeni oče 'skat v gozd. Iskal ga je vso noč ln Sele zjutraj ga je nasei zmrznjenega na štoru. Nesrečni deček je zmrznil sredi poletja v snežnem metežu. Curih, 27. avgusta. Beograd 10. Pariz 10, London 17.66, Nevv York 439, MUan 22.15, Madrid 40, Bertkn 175.46. Kairo, 27. avgusta s. (Reuter) Poveljstvo anrtlc.-kc vojne mornarice v Sredozemlju objavlja, da so v petek ponoči angleške vojne ladje prodrle do italijanske luke Bardija v Libiji, ter so jo obstreiljevale na kratko razdaljo s težkimi topovi Istočasno je druga skupina vojnih ladij bombardirala orKjrišče italijanskih htdroplanov v Bombi v Libiji. Uradni komunike pravi, da sta oba napada uspela. V Bandin so vojne ladje bombardirale koncentracije italijanskega vojaStva, Angleško vojno brodovje ni imelo nobenih žrtev. Letalski napadi v Abesiniji Kairo, 27. avguste s. (Reuter) Poveljstvo angleškega letallstva na Bližnjem vzhodu javlja, da so angleška totala napadla letališče v MogadiscUi v italijan£ik; Vzhodni Afriki. Letala so z bombam? zadela več zgradb ter so povzročila požare. V Dessiu v Abesiniji so bili napadeni hangarji na letališčih. Tudi tu so letala večkrat direktno pogodila cM j. Vsa angleška letaila. so se vrnila s teJi poletov. V Galaba-tu in Mateni v Abesiniji so bili 7. Mspchom napadeni vojaški objeJcti. V Bardiji in Ll Adenu v Libiji so letala poškodovala več hangarjev na letališčih. Preosnova egiptske vlade Kairo, 27. avgusta s. (Reuter) Predsednik egiptake vlade Ilasan Sabrf paša je podal ostavko. Krailj Faruk je poveril dosedanjemu ministrskemu predsedniku »ostavo nove vlade. Egipt bo odgovoril na ne izzvan napad K&irof 27. avg. s. (Reuter). Prvi egipt-akl poslanik pri angieaki vladi Hafez A^i-bi pasa. je ob četrti obletnici ang;le&ko-egiptske zvezne pogodbe govoril včeraj po radiu. Izjavil je, da bi bil Egipt brci »veze z Anglijo izpostavljen aovraini invaziji. Oberom je poudaril, da bo Egipt stopil v vojno samo v primeru, če bi italijan- sfleg 6ete neizzvane prodrla daleč na egipU sko ozemlje, aH pa, Ce bi italijanska letala bombardirala egiptslca. meeta oziroma oe bi napadli Italijani agiptsko vojsko. Vojaški posveti v Ottawi Prvi sestanek američko-kanadskega obrambnega sveta Ottawa, 27. avg. s. (Aae. Press). Včeraj so pod vodstvom nt:\vyorakega župana La Guardia dospeli z vlakom v Otta\vo ameriški zastopniki v ajtiertiako-kanadskl obrambni komisiji. Delegaciji je bil prirejen na kolodvoru svečan sprejem, nakar se je že po kratkem odmoru pričela prva seja odbora, ki so se je udeleAUi tudi vsi kanadski zastopniki. Seja je trajala štiri ure. O vsebini razgovorov niso hoteli člani odbora dati nobenih podatkov. Vodja kanadske delegacije je samo izjavil, da ae bodo danes posvetovanja nadaljevala. Vse seje obrambnega odbora bodo tajne. Ameriški senat za vojaško obveznost \Yashingioii, 27. avg. e. (Asa. Presa). Senat je aprejel snoči dodatni predlog k zakonskemu osnutku za uvedbo obvezne vojaške dolžnosti v Zedinjenih državah. Na podla^ji senatovega dodatka bodo smele Z edin. jene države imeti v mirnem času ped orožjem istočasno največ 900.000 mož. Vojaštvo bo smelo služiti samo na zapadni polobli in v ameriških kolonijami. Ameriška letalska produkcija Washirurton, 27. avg. s. (Reuter). Nacionalni odbor za obramtoo Zedinjenih držav je včeraj objavil, da Izdelajo tvornice vojaških letal v Zedinjenih. državah približno 10.000 aparatov na leto. fte z januarjem se bo povečala produkcija na 18 tisoč letal letno, ob koncu prihodnjega leta pa na 36.000 letal. Ameriška vojska in mornari oa sta naročili 7000 novih letal. Do konca leta jih bosta prejeli 2200, nadaljnjih 2000 pa v prvi polovici prihodnjega leta. AmeriSka vojaSka misija V Dovm . i.oncion, 27. avg. s. (Reuter). Dva člana posebne ameriške vojaške misije v Anglije sta včeraj v spremstvu ameriškega vojaškega atašeja in angleških generalov po-setila ju^ovznodno angleško obalo in sicer ona mesta, ki so bila zadnje č&se najbolj izpostavljena nemškim letalskim napadom. Med drugim sta ameriška odposlanca obiskala Ramsgate in Dover. Da bi bilo dovolj moke in kruha Kaj predpisuje pravkar izdana uredba o pšenici in moki Ljubljana. 27. avgusta Posamezniki so znali sami zase zadovoljivo rediti vprašanje Dreskrbe z moko in drugimi važnimi živili; kupičijo živila. neDrestano polnilo svoie shrambe, da so iim postala stanovanja pretesna. Ni se iim treba zanimati za uredbe, ki izhajalo v zadniern letu tako pososto. da tih niti vsi strokovnjaki več dobro ne poznajo. Toda večina konzumentov vendar živi cd rok v usta. Mnoso uradništva ie celo zadolženega na račun življeniskih potrebščin, ki so iih že zdavnai porabili. Nameščenci in delavci si oač ne morejo ustvarjati »železnih rezerv«, sai oocosto kupujejo živila za tako i Sn j o porabo. Zato iim ni vseeno, k? ko bodo v r/rihodnii zimi in pomladi domača tržišča založena z živili ln ne kakSne bodo cene. Nekatere uredbe se doslei niso izkazale Marsikdo bi niti ne vedel, da so bile izdane, ko bi ne čital pritožb oroducentov. trgovcev in celo nekaterih konzumentov nad ranjem cen. Tako ie n. txr. maksi- mirana cena koruze s posebno uredbo, ki je bila nedavno razveljavljena. Posledica maksimiranja ie bila. da koruze ni bilo naprodaj. Kmetje, ki so Se imeli kai koruze v zalogi, odnosno žitni tnrovci. je niso hoteli prodajati. Sicer je ta aH oni tudi prodal koruzo skriva i po višjih cenah. Zaradi tega 1e nastalo v mnoeih naših krajih, zlasti v severnih delih Slovenije pomanjkanje koruzne moke. ker trgovci niso modi dobiti koruze iz južnih rx>krajin države. Razumljivo je. da se ie zbudilo med ljudmi nezaupanje do podobnih uredb, ker od njih doslej niso bili Se deleftni nobenih bla-eodati. Vendar s tem ni rečeno, da oblasti ne morejo ukreniti nič z raznimi uredbami v zaščito konzumentov Uspehov ni samo, ko so storjeni polovični ukrepi. Če so določili najvišjo ceno koruze, bi morali izdati tudi ukrepe o prisilni orodaii zalog. Sleherni pridelovalec koruze bi moral pri-iaviti svoie zaloge koruze in pres~žek kolikor bi mel več kakor potrebuje za svoi" potrebe, prodati po predpisanih cenah Iz Trbovelj — Odkritje spomenika kralju Aleksandru I. v LJubljani. V petek 6. septembra bo svečano odkritje spomenika Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju v Ljub-liani, Z odlokom prometnega ministrstva je dovoljena vsem udeležencem odkritja spomenika četrtinska vožnja in to na podlagi legitimacij, ki jih bo izdal Odbor za postavitev spomenika Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju v Ljubljani. Ta olajšava velja za rjotovanle v Ljubljano in za Dovratek in sicer za nrihod v Ljubljano od 4. do 6. septembra, a za povratek od 6. do 8. septembra za vse razrede in vse vlake razen za ekspresne. Prebivalstvo naše občine se obvešča o tei izredni vozni ugodnosti z vabilom, da se prijavijo eventualni reflektanti na zadevne leRitimacije pri tei občini v prijavnem oddelku najkasneje do 29. avgusta Opozarjajo na se vsi reflektanti. da Odbor za postavitev spomenika poznejših in naknadnih prijav ali prošenj za pošiljatev nadaljnih legitimacij iz železniško-prometnih ozirov ne bo mogel upoštevati. Legitimacije se izdajajo samo proti povračilu nabavne cene. ki znaša 2 din: ta znesek plača vsakdo ob prijavi Lep zgled podjetnosti Mokronog. 26. avgusta V nedeljo 18. avsrusta smo bili priča otvoritve nove zasebne električne centrale pri posestniku Francu Dolenšku v Dol. La-kencu pri Mokronogu. Ob Dotoku, ki žene mlin. 1e namestil dinamo, ki proizvaja električni tok. potreben za razsvetljavo hiše in gospodarskih poslopij, oa eventuel-no tudi za pogon kmetijskih strojev. Otvoritev zasebne elektrarne pomeni velik napredek za gospodari a samega, ie na tudi dober vzgled in vzpodbuda za druge posestnike, ki razpolagalo z vedno silo in nvmalo izgledov za priključitev na omrei-1e z močnejšim tokom, kako ie mogoče prispevati k napredku kmetske ga gcepo-darstva. Tega so se zavedali mnogi, ki so peš. s kolesi in avtomobili prihiteli na to domačo slavnost. V navzočnosti številnih obiskovalcev ie g. župnik iz Mokronoga po primernem nagovoru o pomenu luči in svetlobe z materi i el nem in duhovnem živlienju blagoslovil električne naprave s želio, da bi nova naprava clužila v dobro gospodarju, njegovi družini in domovini. Ko ie po končanem obredu zasvetila električna 1"C v temno noč ie povzel b^se^o ff. no+ar Demšar iz M^kr^noga. čestita1 ~dnrvj k njegovemu uspešnemu prizadevanju za povzduso krnet-skesa gospodarstva in mu želel pri njegovem delu za napredek še mnogo uspeha. Številni udeleženci so podjetnemu na naprednem« gospodarju, ki mu je domača gruda naiviiia dobrina in skrb za napredek kmetskega podeželja največja skrb. iakerno Čestitali iz) Želeli na tem podroČiu še mnogo usoehov. S A H XVI. kolo celjskega turnirja Rogaška Slatina, 27. avgusta. XVI. kolo amaterskega šahovskega turnirja je bilo včeraj odigrano v Rogaški Slat ni od 10. do 14. Uprava zdravilišča je igralce ob 14. pogostila e skupnim kosilom v Aleksandrovem domu. Drašič in Jerman sta igrala damski gambit, ki pa ni nobenemu prinesel kake prednosti. Po sploini zamenjavi sta se igralca po 19. potezi zed -nila za remis. Grašer je proti Zuku Igral igro damskega kmeta. Graser je prišel do močnega napada ter žrtvoval figuro. Po dobrem nadaljevanju se je Zuku posreč lo osvoboditi pritiska ter zamenjati figuro. S figuro več je ;"|'ik v končnici zmagal. Marek je proti Popovču Igral Stonevval, v katerem Je prišel v boljšo pozicijo. Izvedel je napad na nasprotnikovo kraljevo krilo. Po zamenjavi težkih figur Je prodrl s kmetom ln dor/1 novo damo. Popovič se Je vdal. Sorli se je proti Smlgovcu branU s kraljevo Indijsko obrambo damskega gambita. V sredini ^gre je šorli žrtvoval damo za stolpa. Kmalu nato je Smigovc žrtvoval damo za lovca in dva kmeta. V remls-poziciji je Smigovc spregledal stolpa :n re vdal. Savič in Mlinar sta imela po otvoritvi enako pozicijo. V zaprti igri je Mlinar žrtvoval figuro ter grozil Saviču z matom ali Izgubo dame. Savič je partijo predal, ftlška *n Pavlovtč sta igrala Taraschevo obrambo damskega gambita. Po zanimivi igri je nastala končnica, v kateri Ima Pav-lov»ć kmeta več, toda SlSka ima prostega kmeta na šesti liniji. Izid partije je nejasen. Gottlleb je brez igre dobil proti Maj-storov'ču. Medan in Subarič sta igrala Fal-bergov protigambtt, v katerem je Medan dobil dva kmeta. V časovni stiski je Medan žrtvoval damo za stolpa in konja. Partija Je bila prekinjena "n bo verjetno remls. Mišura ln Berner sta igrala zmajsko varianto sicllijanke. Berner Je dobil kmeta ter odtrl Mišurln napad. S stolpom ln damo je zagrozil z matom. Mišura je žrtvoval kvaliteto, Berner pa ga Je po nekaj potezah postavil pred neizogiben mat. Berner je še nadalje ostal v vodstvu ln ga najbrž nihče ne bo mogel dohiteti. Jutri bo igrano zadnje kolo, in sicer dopoldne od 8. do 12. Stanje po XVI. kolu je naslednje: Berner 12V3 (1), Šiška 11Y2 (1). šorli 11. Subarič 10V* (1), Jerman 10Vif Gottlleb 9y*, DNEVNE VESTI <— Poostritev obrtnega zakona, v svrho zatiranje nelegalnega dela je izdelalo trgovinsko mlnistratvo o§nutek uredbe o dopolnitvi kazenskih sankcij po obrtnem zakonu. Kot učinkoviti ukrepi so predvidene začasna zaplemba blaga in orodja, ustavitev strojev, ustavitev obratovajna in uradna zatvoritev lokalov in delavnic. — Poziv vojnim dobrovoljcem. Dne 6. septembra bo v Ljubljani odkrit spomenik blagopokojnemu Viteškemu kralju Aleksandru i. Zedinitelju, ki je bil v svetovni vojni nas vrhovni komandant, ko smo na bojnih poljanah ustvarjali Jugoslavijo. Spomen k je veličastno delo kiparja Lojzeta Dolinarja. Vojni dobrovoljci se udeležimo odkritja spomenka korporativno z društveno zastavo; obleka meščanska z dobrevoljakim znakom in odlikovanji. Zberemo se v ^-snčiikanski ulici 10, na dvor šču. od I r odkorakamo ob 9. na odrejeni prosteu pred spomenik. Vsa nadaljnja navodila bodo v časopisih in posebni okrožnici. — Uprava sreske organl-zac je Saveza vojnih dobrovoljcev v Ljubljani. — Razpis&tia zdravnlAka slulba. Banska uprava razpisuje službo zdravnika združene zdravstvene občine Strigove v lastnosti uradniškega, pripravnika za 8. pol. skupino. Prožnje je treba vi- žiti pri banski upravi do 25. septembra, pohištvo in stanovanjska oprema bosta tvorila posebno razstavo na letošnjem jesenskem velesejmu v Ljubljani od 31. avgusta do 9. septembra. NI prijetnejšega in nikjer se človek tako ne spočije od skrbi in vsakdanjih naporov kakor v prijazni domačnosti med svojimi Štirimi stena^nl. Zato dobro naloži denar, kdor pri opremi svojega stanovanja na varčuje čezmerno. Pohištvena razstava na velesejmu bo predstavila pohištvo modernih linij, pri kater h pa je upoštevana vsa udobnost in praktičnost. — V Kamnlfike planine pripravlja Slovensko plannsko društvo, Osrednje dru-št\*o v Ljubljani, izlet v času od sobote 31. avgTista do torka 3. septembra. Planinci bodo prisostvovali tudi slovesni proslavi otvoritve nove Kopnškove poti na Ojstrico v nedeljo 1. septembra. V ponedeljek 2. septembra se vzpnejo na Grintavec, v torek 3. septembra se vrnejo preko Krvavca in Cerkelj v Ljubljano. Prijave sprejema društvena pisarna SPD v Ljubljani. Aleksandrova cesta 4/1, do vključno srede 28. avgusta. — Reklamacije vabil k otvortvl jesenskega ljubljanskega velesejrna. ki bo letog od 31. avgusta do 9. septembra, izvolite nasloviti na velesejmeko pisarno. Vabila so že razposlana, vendar je pri oblici dela mogoče, da vabilo komu po pomoti morda ni bilo poslano. Bivši predsednik madžarske vlade v Splitu. V nedeljo jo prispel v Split v bivši predsednik madžarske vlade Stjepan Bet-hlen, ki ostane v Splitu nekaj dni na počitnicah. — Razširjenje železniške postaje v Varaždinu, železniško postajo v Varaždinu nameravajo znatno razširiti, poleg tega pa zgraditi novo kurilnico. Stroški bodo znašali okrog 30,000.000 din. Delalo se bo v etapah. — T "radno odobreno povišanje cen. Banska uprava ie dovolila tvrdki Gregorc & Komp. v Ljubljani prodajati milo zlatorog.: in Schichtovo navadno po 14.70 din, terpentinovo pa po 15.50 din, pri čemer je vštet tudi prometni davek, dalje kavo Sul d. Minas po 72 din. kavo Santos Fancy po 74.50 din (pri takojšnjem plačilu se mora dovoliti 1 •/• skonta), čaj Cevlon Orango Pe^o? po 230 din; tvrdki Franc Zangger v Celju prodajo svinjske masti po 23.70 din: tvrdki Ludovik Franz & sinovi v Mariboru, da sme določati, odstopajoč od raz-PiSa urada za kontrolo cen št. 617 z dne 8. maja, cene tako, da pribije k ceni pšenice franco mlJn v Mariboru, izračunani po notiranju pšenice na novosadski borzi, pri moki št. 2 90 din. pri moki št. 5 o0 din, pri moki št. 6 30 din, pri živinski moki pa je odbiti od cene plenice 80 din in pri finih otrobih 110 din. Tako ugotovljene cene so cene brez vreč in brez vračunanega prometnega davka. Dalje je dovolila tvrdki Pavel Pollak v Ljubljani prodajo moke št. 2 na debelo po 465 din, moke št. 5 po 435 din in moke št. 6 po 405 din; tvrdki Ivan Ravnikar v Celju prodajo moke št. 2 po 4.50 din, št. 5 po 4.30 in št. 6 po 3.85, vključno vreče in prometni davek, in tvrdki A. Pogačnik. Ruše, prodajo sekir vseh vrst tako, da pribije v ceniku, predloženem banski upravi s prošnjo 5. avgusta k vsem cenam pribitek v višini 26.5 »/t prvotnih cen in zaokroži tako dobljeno ceno navzgor na 10 par. Pri tem ostanejo v veljavi rabati in skonti. kakor so se dovoljevali do 31. avgusta 1939. — šoferski Izpiti poKiicnih šoferjev In samovozačev motornih vozil bodo za sre-ze Kranj. Radovljica in Skofja Loka v petek dne 20. septembra 1940. ob 8. uri pri sreskem načelstvu v Kranju. Interesenti naj svoje pravilno opremljene prošnje pravočasno vlože pri »sreškem načelstvu v Kranju. — V Splitu j> zmanjkalo kruha. V Splitu je pričelo primanjkovati nekaterih živil. Ljudje so se bali, da bo pozimi zmanjkalo tudi kruha. To se je pa zgodilo že zdaj. V nedeljo je naenkrat zmanjkalo kruha. Peki ga niso bili spekli dovolj, ker bi ga radi podražili, odnosno ker nimajo moke. Policija je pa odločno nastopila proti njim in jih pozvala na i takoj poskrbe, da bo v mestu dovolj kruha. Izjemoma jim je dovolila peči kruh tudi ob nedeljah. — Cena zlata je poskočila, zaradi tega se uvajajo za "'zclelavo kron in mostičkov druge cenejše kov ne, ki prav tako služIjo svojemu namenu. Strokovno Izvršena dela iz teh kovin si boste lahko ogledali na prvi zobni-razstavi, ki jo pripravljajo naši zobni tehniki na ljubljanskem velesejmu od 31. avgusta do 9. septembra. — Pomanjkanje moke v Slavoniji. V Slavoniji je nastalo občutno pomanjkanje moke. Čeprav okraj Vinkovci ne spada med pasivne kraje. Peki v Vinkovcih ne morejo več dobti moke in zato so nehali prodajati kruh okoliškim kmetom, ki prihajajo v mesto po opravkih. Kruh prodajajo samo še svojim stalnim odjemalcem. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma jasno. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Splitu, Dubrovniku in Kum boru 26, v Beogradu, Vlsu in Rabu 28, v Zagrebu 22, v Ljubljani 20,8. v Sarajevu IP, v Mariboru 16. Davi je kazal barometer v Ljubliani 769.4 temperatura je znašala 10.1. — 18.500 din so ukradli Kmet«. V Varaždinu so trije predrzni žeparji včeraj ukra- dli 751etnemu kmetu Imbri Horvatu iz vasi Kučani donji 18.500 din. Kmet je hotel na sejmu kupiti konja. Zeparji so opazili, da ima mož denar, pa so ga izvabili v bližnji gozdič, kjer so mu z zvijačo zamenjali bankovce v denarnici s papirjem. * Vpisovanje v Chri»tofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska cesta 15 (telefon 43-82) za Enoletni vrgov*Kj tečaj, a pravico javnosti se vrši vsak dan dopoldne in popoldne. Novi ilustrirani prospekti interesentom brezplačno na razpolago. (—) — Tragična smrt 14letne deklice, v Slavonski vasi Raisavci se je pripetila včeraj težka nesreča. I41etna Mara Lulić je splezala navzlic očetovi prepovedi na mlatilni-co, da bi metala snope v njo. Kmalu je pa tako oslabela, da ji je postalo slabo in padla Je v mlatilnico. Kolesje Jo Je tako raz-mesarilo, da je kmalu izdihnila. — Nesreča italijanskega pamlka. v nedeljo zjutraj se je pr petila italijanski motorni Jadrnici »Eros* na morju blizu Splita nesreča. Paroik je plul iz Albanije in ustaviti se Je hotel v vranjfSkem pristanišču, da bi natovoril cement. Zavozil je pa na pečino in se precej poškodoval. Odpeljali so ga v splitsko ladjedelnico v popravilo. — Smrt v plamenih. V vasi Brestovcu blizu Varaždina se je pripetila huda nesreča. V petek popoldne je pogorel skedenj Nikole Jambrcviea. Zgorelo je tudi mnogo sena ln slame. Na skednju sta se igrala petletni Jambrovičev sinček Milan in šestletna hčerka Ančka, ki sta nasla v plamenih strašno smrt. Iz Ljublfane —lj Truplo pri letalski nesreči na Velenju tragično preminule Vite Otoničarjeve. absolventke trg. akademije je včeraj ob pol 16. uri pripeljal avtofurg°n zagrebškega pogrebnega zavoda v Ljubljano na žale. Truplo so položili v kapelico sv. Nikolaja, od koder bo p°greb v sredo ob 15. —lj Pomenkl... Kljub obljubam, da bo sladkorja dovolj že v krati.em, ljudje to ko maj verjamejo. Menda so bili nad obljubami že večkrat razočarani. Ko se srečujejo po ulicah, se vprašujejo: Le kje bi se dobila kila sladkorja? Tam, kjer vedno kupujem, so me odgnali, češ, ni zaloge .. .« ženska iz mlekarne, ki prodaja tudi kruh, trdi, da še nikoli ni prodala toliko kruha kakor zadnje dni in pripominja: »Saj.. . kdor ima kako kilo moke doma, jo štedi za slabše čase, zato ljudje raje kupujejo kruh.« Znanec pripoveduje znancu: »To je pa tudi že od sile. Vsak dan kupim tam in tam osoljenec za južino, ko pa spet pridem, mi v pekarni povedo, da jih je zmanjkalo. Pek mi je še povedal, da jih je prej Dape-kel po več sto kosov na dan, sedaj pa jih peče samo po trideset. Manjka moke in pek pravi, da jo dobi šele čez nekaj dni. Ce jo bo dobil .. .< Največ je razburjanja zaradi ponovne podražitve vseh domačih živil, posebno krompirja. Naenkrat je tudi krompir ki je glavno živilo revnejših slojev po 2.50 din ln kako naj si ga pri pomanjkanju moke nabavi nekaj kilogramov dnevno delavska družina s tremi aH celo petimi otroki, pri tako nizkih plačah. —lj Nadležno beračenje, v zadnjem času se je po mestu spet silno razpaslo beračenje, ki ga oblasti kljub raznim anketam in tem sledečim ukrepom ne morejo odpraviti in celo niti omejiti. Ob glavnih prometnih žilah v mestu se nastavljajo res usmiljenja vredni siromaki, slepci ali pohabljenci brez rok, ob vogalu stoji revno opravljena ženska z dvema otrokoma v naročju in še z dvema na tleh, proseč miloščine, drugod pa izteguje roko proti mimoidočim na tleh sedeči starec brez nog. Taki prizori sredi mesta res ne delajo časti Ljubljani in se marsikdo vprašuje, kje ostala socialno skrbstvo. Ce so ti berači ljubljanski domačini, naj se poskrbi zanje in naj jih spra vijo v zavode, ako pa so pristojni na deželo, jih odpravite v njihove domovinske občine, še drugi berači so postali poslednji čas spet prav podjetni. To so mladi ljudje, ki se izgovarjajo z brezposelnostjo in nadlegujejo stranke po stanovanjih. Ti imajo najraje denar in se le malo zmenijo za ponujeno jim jed. Prosjačijo tudi za obleko, ki jo pa navadno, če se jim posreči, da pridejo do nje, hitro prodajo in denar zapije-jo. Vmes so seveda tudi izjeme, toda redke. Policija je te dni prijeta tudi nekaj mladoletnih beračev, ki so ušli svojim staršem ln beračili po mestu. Nekaj jih je bilo iz okolice Ljubljane, večina pa iz raznih stanovanjskih barak. —lj Za me*tne reveže Je podaril g. Čuk Danilo z Viča 100 din, g. TJhl Viktor, pismonoša v p., s Tržaške c 50 200 din. V po-čaščenje spomina pok. g. Franca Batjela sta darovala trgovca Brata Vlaj z Wolfove ulice 5 300 din, ga. Vrabec Katarina, Sv. Petra c. 17, pa 100 din v počaščen je spomina po.k ge. Jaki Antonije, a v počasče-nje spomina pok. g. dr. Rika Fuxa so darovali njegovi sošolci 3O0 din in g. Tonejc Anton, kavarnar s Tvrševe ceste, 300 din. Mestno poglavarstvo izreka vsem dobrotnikom najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. —lj Umetnostno zgodovinsko društvo v Ljubljani priredi izlet v četrtek 29. avgusta ob dveh popoldne v LaniSce, Lesičje, Tlake. Grosuplje. Gatina, Žaljna, Luče, Kopanj. Odhod s Kongresnega trga. Priglasite se v trgovini Podkrajšek na Jurčičevem trgu do četrtka ob 11. dopoldne. Avtobus 30 din. —lj Vpisovanje v dr t, srednJo glasbeno Solo bo v pisarni v Gosposki ulici 8-1. od 9. do 12. Za novovstopivše gojence od 1. do 5. septembra, za bivše gojence pa od 1. do 15. septembra. Sprejemni Izpiti bodo od 6. do 10. septembra. Sprejemni pogoji so objavljeni na službeni deski v veži zavoda. Interesentom so na razpolago prospekti. Poučujejo se teoretični in glasbeno znanstveni predmeti, klavir, orgle, oolopetje ln vsi orkestrski instrumenti. Zavod ima po čl. 4 uredbe o umetniških šolah značaj popolne srednje Sole. — Na državnem osrednjem zavodu za ženski domači obrt v Ljubljani bo vpisovanje gojenk 2. septembra od 8. do 12. ure dopoldne v prostorih na Novem trgu 4/1. šolski pouk se prične 10. septembra. Iz Celja —c Sokolsko društvo Celje matica vabi brate in sestre, da se udeleže odkritja spomenika Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedlniteliu v Ljubljani 6. septembra. Pri-iavi se na1 vsakdo v torek 27. in sredo 28. t- m med 19. in 20. uro v društveni pisarni v mestni Soli in nal prinese s seboi 2 din za izkaznico. Vožnja ie četrtinska. Brate in sestre vabimo, da ss udelž io v kar največjem številu te velike narodne svečanosti v kroju! kdor :2a nima pa v na- rodni noši. Is če nima niti enega niti drugega, se naj udeležilo v navadni obleki s znakom. Društvo Dricakuie. da se bo članstvo z veseljem odzvalo vabilu prireditelj-skega odbora ln vse do zadnieca manifestiralo liubezen do Dokoinega našeaa velikega, nesmrtnega vladarja. —c šolska vest. Na dekliško meščansko šolo v Celi u ie prestavi iena iz Kotora Nada Pleterski ter iz deške meščanske šole Rronislava Razlag. —c Umrla je 141etna delavka Ivanka 2nidar iz Vel. Pirešice Dri Celju. N. p. v m. —c Veliki nacionalni atletski miting- Priredi prihodnjo nedelio SK Celie ob 9.30 dopoldne na Glaziii Na tei nrireditvi. ki bo ena naivečiih tovrstnih prireditev, po udeležbi atletov, ori nas. Udeležbo so zagotovili vsi naiboliši slovenski in hrvatski atleti. 2e danes ooorariamo na tovrstno prireditev. —c Športni dan bo priredil v nedelio popoldne SK Olimp združen s prvo ligaiko tekmo med trboveliskim Amateriem in Olimpom. —c V znamenju žaha. Cim boli se bliža celiski šahovski turnir h kraiu. temveč nostaia zanimanie za izid. Borbe za Drvo mesto so trde vendar oa izaleda. da si bo prisvojil ponosni naslov mojstra mladi. Da ustrežemo tudi tistim, ki ie niao imeli priložnosti slišati znamenitega pevca GlUSCppe L U g 3 predvajamo ponovno pevski velefllm PESEM VETRU Predstave ob 1«., 10. In 21. url. KINO UNION — Sel. 22-21 simpatični Rus Giorgle Berner, ki vodi z eno točko naskoka. Včera.iSnie kolo so odigrali v Rogaški Slatini — V soboto zvečer je bila slavnostna sela Celjskega šahovskega kluba ter se le po tel vršil tudi banket, s katerim so Celjani pogostili svoje goste, da bodo lahko nosili iz Celia naj-priletnejše spomine. — V nedelio norx>ldne oa ie bil občni zbor Jugoslovanske šahovske zveze, ki le potekel v nailepSem redu in mirno, kllub temu. da se ie prei govorilo, da bo zaradi sprememb, burno. R "organizacija JSZ se bo izvršila na izrednem občnem zboru, kakor so sog'asno sklenili vsi delegati. —c Prst M je odsekal filernl Franc Debelak, sin kočaria iz Pilštanja ter so ga pripel iali v celjsko bolnico. —c Krava ara je »unila v trebuh, da jo dobil notranje poškodbe 701etnl hlapec Pavel Gasi iz šmartnega ob Dreti. Zdravi se v celjski bolnici. Tajna, ki jo je vzel Striževski v grob še nekaj podrobnosti o straSni letalski nesreči na Velebitu šele zdaj, ko so žrtve strašne letalske nesreče v skalovju Velebita prepeljane na svoje domove, se da približno presoditi, kako se je nesreča sama pripetila. Izmed sorodnikov ponesrečenih potnikov je prvi prispel na kraj nesreče stric Dragptina Wein-bergerja Anton Mih a Unec Iz Zagreba. So-trudniku >Novosti« je podrobno pripovedoval, kaj vse je videl na Velebitu. Prizori so biii tako straAni, da se sploh ne dajo popisati. Cim je rodbina v soboto popoldne zvedela za strašno nesrečo, se je odpeljal Mihalinec z brzo v lakom v Gospić, kamor je prispel v nedeljo zgodaj zjutraj. Iz Gospića se vidi greben, pod katerim je obležalo razbito letalo. Do kraja nesreče je pa pet ur naporne hoje. Mihalinec se je pridružil drugim svojcem in skupaj so krenili s petimi avtomobili do vasi Počitelja. Naprej so morali pes. Pretresljivi prizori Masiv Velebita, kjer se je razbilo letalo, je nudil svojcem ponesrečenih potnikov pretresljivo siiko. Letalo je treščilo ob steno Mala Visočica, Strokovnjaki menijo, da je udarilo ob pečine, ko je krožilo nad njimi in sicer je zadelo z desnim krilom ob skale. Desni motor so namreč našli ob pe- Kaj pravijo strokovnjaki Tudi za strokovnjake same je nesreča v marsikatereni pogiedu zagonetna, kakor sta bili prvi dve pri Ljubljani. Vse kaže, da je Striževski iskal izhod iz obupnega položaja, tako da se je hotel dvigniti nad oblake, ki so mu zastirali pogled na zemljo to onemogočili orientacijo. Hotel se je pa tudi rešiti iz neurja, kamor Je bilo zašlo letalo. Letenje v oblakih "daj ni nič težkega, ker ima pilot na razpolago radlogoniometer, s katerim lahko vsak čas ugotovi, kje je letalo. Marsikaj se bo pojasnilo, ko bo s pomočjo ur v letalu in onih, ki so jih imeli pri sebi potniki, mogoče ugotoviti, kdaj je letalo treščilo ob skale. Kajti v četrtek od 7.36 zjutraj nt dal Striževski o letalu nobene vesti več. Najbrž je letel preveč desno od normalne poti, da je zašel nad neznano ozemlje. Mnogo verjetneje Je pa, da se je pokvaril radijski aparat, odnosno da se je prelomila na letalu viseča antena. Posledica tega je bila popolna desorijentacija. ker letalo ni Imelo nobene zveze več z zemljo. V takih težkih primerih piloti ne vedo, kje so z letali in se ne morejo javljati. Pri Glini je Striževski zadnjič sporočil, činah med kamenjem, seveda ve stlačen. I , . . . , T* motorja Bo le*Ui deli kol«. Čevlji. | ^J^L^f?J&Jt £ knjige, pisma, ženske obleke ln perilo, dežniki, torbice in razne drobnarije, vse po- lomljeno, stlačeno, raztrgano, obžgano in okrvavljeno. Pogled na te žalostne ostanke letala in ubitih potnikov je bil tako grozen, da so svojcem solze zalile oči. Mnogi so na glas zaihteli. En dežnik je oetalgloboko zapičen v zemljo. Med pečinami je ležalo še več delov razbitega letala. To jo bil prizor na sami steni in kakih 20 m okrog nje mod kamenjem. Pod pečino, ob kateri se je letalo razbilo, je pa kotlina, kraj, kjer se je morda hotel Striževski v skrajni sili opustiti. Pogled na to kotlino je bil še trašnejši od onega na pečine. Drugi letalski motor, ki so njegove poedine dele komaj ajpoznali, je ležal tam nad 100 m daleč od prvega. V neposredni bližini motorja je ležalo truplo dr. Vranića, nekaj korakov naprej pa truplo njegove soproge Nade, V bližini je ležalo drugo strto krilo, pod njim pa dve trupli, ki jih ni bilo mogoče spoznati. Ob strani je ležalo še eno truplo. Sredi kotline je ležal še en kos krila, pod njim je bila mlaka bencina, dobrih 5 m dalje pa truplo Dragotina VVeinbergerja, Dobre 3 m od njega je ležal Albert Hartman, malo dalje pa nesrečni pilot .Striževski Najbolj pretresljiv je bil pogled na njegovo truplo. Treba je bilo mnogo truda, da so spravili ostanke trupel v vas Počltelj in jih naložili v krste ter prepeljali v Zagreb. Kroženje nad Lovincem Mihalinec je v Gospiću in v gorah Velebita govoril - nekaterimi ljudmi, ki so videli letalo, ko je krožilo nad Velebitom. Ljudje zatrjujejo, da so slišali strašen pok v četrtek zjutraj okrog 9,30. Kmetje iz Lovinca so pa letalo dobro videli in oni pravijo, da je krožilo nad vasjo celo uro. To bi pomenilo, da je trajala borba Stri-ževskega z neurjem cele dve uri, bila je pa prehuda, človek je moral pod leč i in s seboj je potegnil v smrt še deset življenj. dajal samo podatke o višini ln sporočal je, da vidi zemljo. Točno ob 7.36, ko je imelo letalo še 10 minut do Sinja, je prišla zadnja vest. V Gračacu so videli letalo, kako je dolgo krožilo pod oblaki. Videl ga je Šofer orožniškega poveljnika generala Tar-taglie, ki je bil v četrtek tam na inspekciji. Od Medka ie Striževski krenil proti morju. Srečno je preletel Veliko Visočico, potem se je pa obrnil proti Mali Vlsočici, kjer je letalo udarilo ob skale. Obupna borba Striževskega z viharjem V četrtek je divjalo nad Velebitom strašno neurje. Vihar se je bil razbesnel v pravi orkan in nad grebeni Velebita je divjal snežni metež. V okolici Medka je nekaj livad odnosno njivic. Kmetje so bili na polju in videli so veliko letalo, leteti čisto nizko. Dobro so lahko spremljali njegovo borbo z orkanom. Letalo je bilo zdaj nad oblaki, zdaj pod njimi. Orkan je gnal oblake proti Velebitu. Kadar so zastrli letalo so kmetje slišali motorje. Celih 20 minut se je boril Striževski nad vasjo Medak z neurjem. Kmetje so mislili, da se bo letalo spustilo nad livade, ki so dovolj velike. Naenkrat je pa letalo izpremenilo smer, krenilo je proti Velebitu in se naglo dvignilo. Od velebitskih pečin je bilo oddaljeno takrat komaj nekaj 100 m. Očividci pripovedujejo, da je okrenil Striževski letalo malone navpično. Po mnenju strokovnjakov je krenil Striževski v strahu, da bi se zaradi neurja ne mogel spustiti v Sinju, proti Gospiću, da bd se tam spustil na pomožno letališče. Tako si lahko razlagamo, da je zašlo letalo dobrih 100 km daleč od svoje redne proge nad Liko. Megle ln oblaki so pa zastirali Strizevskemu pogled proti Gospiću. Videč robove Velebita pri vasi Poči te <1 je Striževski najbrž mislil, da ima pred s^boj ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V ŠIŠKI, telefon 41-79 Najboljši in najveselejši film slavnega FERNANDELA S petimi parami okoli sveta V gl. vlogi: Fernandel Predstave: danes ob 1'99. jutri ob %9. in v četrtek ob H 9. uri glavni masiv Velebita, ki je pa bil takrat daleč na levi strani. Zato je naenkrat spremenil smer, krenil je na levo, torej naravnost proti glavnemu masivu. Za hip je bil vihar razpršil megle ln oblake. Tedaj je zagk «al Striževski pred seboj steue Velebita in je moral letalo okleniti strmo navzgor. Pastirji ki so pasli živino na Velebitu, so videli letalo v času, ko Je preletelo Velebit v višini okrog 1.600 m. Takrat je bilo letalo že na morski strani Velebita. Kar je Striževski okrenil letalo nazaj proti Velebitu. Zakaj je storil to, je tajna, ki jo je odnesel s seboj v grob. Najbrž ne bo nikoli znano, zakaj ni nadaljeval poleta proti Splitu, ali zakaj ni krenil proti Sušaku. Najbrž je bil po tako težki borbi za hip izgubil orientacijo in to je postalo usodno. Na povratku proti Velebitu je letalo od morske strani najprej udarilo v dvoje dreves in polomilo veje. potem je pa treščilo ob manjšo pečino, ki tvori na tem kraju vrh Velebita. Ce bi bilo letalo le nekaj metrov višje, bi bilo srečno drugič preletel^ Velebit. Kraj. kjer se je letalo razbilo, se imenuje Počiteljski vrh ali Mala Visočica. Maksimiranje cen drvam Kranj, 27. avgusta Sresko načelstvo v Kranju se na podlagi uredbe o maksimiranju cen drvam določilo za področje mest Kranj in Tržič ter za Stražišče najvišje cene za prostorni meter div na razkladalnih postajah v Kranju in Tržiču: 1. za bukove cepanice I. vrste 130 din; II. vrste 120 din; m. vrste 110 din. vključno s poslovnim davkom, franco vagon, postavljen na postajo v srezu. 2. za bukova drva okrogljice cepljene je cena za 10 din nižja, za bukove okrogljice necepljene in za odpadke na žagah je cena za 30 d'in nižja od cen, navedenih pod 1. Za bukove klade (panje) in sečnice se določa cena s 40 odstotki ceneje od navedenih pod 1. 8. za drva iz drugega lesa se določajo cene v odstotkih cen bukovih drv navedenih pod 1. in 2. kakor sledi: za drva gabrova 105 odstotkov, lipova 95 odstotkov, jesenova 92 odst. Borova in smrekova 90 odstotkov, hrastova m cerova 87 odetotkov, jelševa 73 odstotkov, to-polova in vrbova 50 odstotkov. 4. cene drvam postavljene od proizvajalca kupcu na dom ne smejo biti večje kot cene pod 1. odnosno 2. in 3.; ako se pa sklene kupčija za franko na mestu proizvodnje, se morajo odbiti stroški prevoza. 5. za drva, ki se postavijo od preprodajalca kupcu na dom se lahko računa 20 din več kakor so določene cene pod 1., 2. in 3. V tem znesku je računan dovoz iz sltladišča preprodajalca rta dom kupcu pri ta'-^jšnjem plačilu. 6. cene drvam, ki se kupijo franco skladišče tigovca, se računajo z 15 din več kakor 2. .ašajo cene pod 1., 2. in 3. Posebej se mora računati odškodnino za žaganje, k: ne strne biti večja od 8 din za prostorni meter in pribitek vsled obročnih plačil drv, ki na mesec ne sme biti večji od 1 odstotka kupne vsote, ki jo kupec za drva še dolg-uje. Vse prej sklenjene kupčije, le: niso izvršene do dne, ko stopi v moč ta odločba, se morajo izvršiti po novih cenah, kolikor niso pogojene cene ugodnejše za kupca. Isto veija tudi za deloma neizvršene kupčije, pri katerih veljajo nove cene za nedobavljeni del blaga. Kdor se pregreši zoper gornje določbe, se na pod.stavi člena 8 uredbe o kontroli cen kaznuje z zaporom do 6 mesecev in denarno kaznijo do 50.000 din. MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej Preklici, izjave beseda din L— davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov Je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. RAzno Najmanjši znesek 8.— din Beseda 50 par, Cavek posebej. MIZARSKE STKOJE vseh vrst, priznano prvovrstnih znamk »Telchert«, Festo« itd. kakor tudi kokovoetno strojno orodje, skobeljne nože, krožne in gate rake liste naročite najbolj ugodno na velesejmu. Specialna trgovina Dovžan Ivan, Ljubljana, Frančiškanska ul. 4, teL 45-42. 38. L. FOTO-AMATERJEM razvija, kopira povečava foto-atelje Mancini, LJubljana-Vič. 1763 MRE2E za postelje dobite najceneje v Komenskega ul. 34 Za!oga po steljnlh žičnih vložkov. 1930 1 f.T.KABMAH v LJUBLJANI OBISKE SPREJEMA OD 9-12,3-7 URS V HOTELU .SOČA" SV. PETRA CE5TA POHIŠTVO po naročilu najceneje, vsakovrstni stoli, politiram oprave, vsa popravila najceneje pri: ZORMAN, Breg 14. 1957 ■ ■■■■■■ 1 ■ ■ ■ K Posložite se malih oglasov v »Slov. Naroda« ki so najcenejši 1 «■■■■••■■■■•■■■■■■■■ ČEVLJE v modi, kvaliteti in najnižji ceni vam nudi trgovina »EDO« čevlji VoSnj.nkova 2 (Gosposvetska c. AL 12) 1992 PRODA SVEŽE HRTJ6KE slive, jabolka I.a, kosare po 12 kg din 54.—, košare 50 kg din 220.— franko podvoz razpošilja G. Drechsler, Tuzla. 1988 STE VER LIMUZINO tipa 220, model 1940, nov, po ugodni stari ceni prodam. Ber- dajz, Maribor, Kopališka 11. 1993 UPI M Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din POZOR! Kupujem in prodajam rabljene čevlje, moške obleke, rabljeno perilo ln stare cunje. Klavžer, VoSnjakova 4. 1955 KUPUJEMO GOZDOVE srednje ln večje, vsake vrste, v predelih med Zidanim mostom in Litijo ter med Zidanim mostom in Celjem. Ponudbe na »Dubravkac, Zagreb, Ilica 11. 1988 ŽELEZEN ŠTEDILNIK dobro ohranjen, rabljen, takoj kupim. 2 itn i kova ul. 9, Rožna dolina. 1994 Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, tmk, 27. avgusta 1940 195 Preskrba Ljubljane s slanino ogrožena Izredno skrčen uvoz in velika podražitev prašičev — Slanine in prašičjega mesa že občutno primanjkuje — Za stoj v klavnici Ljubljana, 27. avgusta V preskrbi z živili v Ljubljani so začele nastopati nerednosti, ki jih niso pričakovali niti nekateri dobri poznavalci tržnih razmer. V časopisje sicer zaidejo od čase do časa opozorila na usodne napake v gospodarski politiki, a zdi se. da jih nihče ne jemlje resno. Tako je naš list že večkrat poročal, kako usodne posledice ima lahko pretiran Lzvoz živine, in sicer že pred uvedbo brezmesnih dni. Tedaj so nas nekateri proglašali za sovražnike kmeta in trdili so, da je treba konjunkturo za izvoz živine cim bolj izrabiti, ko ima živina višjo ceno. Izvoz ni bil omejen, bili so pa izdani nekateri drugi ukrepi ter uvedeni brezmesni dnevi. Doslej se je izkazalo, da uvedba brezmesnih dni vendar ni mogla preprečiti nekaterih pojavov, ki so se jih mnogi najbolj bali; v mesnicah skoraj povsem počivp promet po tri dni na teden, a kljub temu se je začelo pomanjkanje mesnih izdelkov in zdaj v Ljubljani predvsem slanine. BOJ MESARJEV ZA PRAŠIČE. . . Starejši mesarski podjetniki, ki so preživeli težave med svetovno vojno, trde, da še ni bilo nikdar taksnega pomanjkanja živine kakor zadnje čase. Doslej so bile samo težave z nakupovanjem goveje živine, zdaj pa naši mesarji ne morejo več dobiti prašičev. Prvo pomanjkanje blaga se je začelo pred 14 dnevi, a tedaj temu še ni nihče posvečal posebne pozornosti. Že tedaj so se mesarji začeli boriti med seboj za prašiče. Trgovino s prašiči, ki jih uvažajo s Hrvaškega in rz Bačke, ima v Ljubljani prevsem v rokah 5 trgovcev. Mesarji kupujejo prašiče, uvožene iz drugih banovin, samo od trgovcev. Skoraj vse prašiče za zakol moramo uvažati, domačih prašičev prihaja na naš trg zelo malo, zlasti še zadnje čase. Ker zadnje čase dovoz prašičev v Ljubljano ni bil več reden, je pač Iz razumljivih razlogov začela naraščati vznemirjenost med mesarji, posebno, ker so zaloge slanine, masti in mesa skoraj vse razprodane. Zato se jih je začelo zbirati dan za dnem več pri klavnici ob slepem železniškem tiru. V sredo je prišlo celo do nenavadne bitke ob vagonu prašičev. Na vagonu ie navadno po 60—70 prašičev, a kupcev je bilo toliko, da bi na vsakega ne odpadla niti ena žival. Nekateri bi tudi kupih ves vagon živali. Mesarji so se v strahu, da bi ne ostali brez klavnih živali, začeli posluževati najpreprostejšega sredstva samoobrambe — komolcev in so drug drugemu pulili živali iz rok. Da ni šlo brez incidentov, je razumljivo samo po sebi. VEČ? POVPRAŠEVANJA, VIŠJE CENE Zakon o ponudbi in povpraševanju blaga seveda nc more odreči t^jdi v tem primeru. Toda računati moramo že s tem, da kmetje zahtevajo za prašiče v Bački 14 din kg žive teže. Zdi se, da cena narašča od dne do dne. V sredo so ljubljanski mesarji kupovali prašiče po 14 do 15 din kg. Predem je nastopilo pomanjkanje blaga, so bili prašiči v Ljubljani v splošnem po 10.5 do 11 din kg žive teže in le najlepše živali so bile po 12 din. Cene svežega prašičjega mesa in slanine so maksimirane, V Ljubljani je sveža svinjina I. vrste po 16 do 19 din kg m II. vrste po 17 din. Slanina domačih prašičev je po 18 do 21 din, uvoženih pa do 20 din. Mesarji že delj časa zahtevajo zvišanje maksimiranih cen. Spričo izredne podražitve prašičev jo bodo vsekakor dosegli, če bi se cena ustalila, bi podražitev slanine in mesnih izdelkov znašala najmanj 4 din pri kg. **PRAŠANJE REDNEGA DOVOZA ŽIVINE Toda preden govorimo o podražitvi mesa in slanine, se moramo vprašati, ali bo mogoče urediti dovoz prašičev, živine za domačo porabo primanjkuje vedno bolj. Tudi trgovci zdaj nimajo več lahkega posla, ker blaga ni naprodaj in je zato tudi od dne do dne dražje, živino še znatno podraži prevoz. Ce bo živina še tako draga, je mesarji pri sedanjih maksimiranih cenah mesa in slanine ne bodo mogli kupovati. Nepristranski strokovnjaki trde, da že zdaj nekateri mesarji kupujejo živino samo zato. da ne izg~ube odjemalcev, čeprav nimajo, zlasti pri prodaji svinjine, več nobenega zaslužka. V razmerah, kakršne so nastopile, skoraj ne moremo pričakovati ureditve redne preskrbe Ljubljane s prašiči. Računati moramo, da bo pomanjkanje prašičev trajalo najmanj do zime, dokler ne bodo kmetje začeli dovažati na trg, odnosno na sejme živali, ki jih rede v tej sezoni. Tudi naši živinorejci imajo navadno zre j enih največ prašičev za zakol šele pozimi. Toda razmere bi se lahko izboljšale vsaj pozimi, če bi čim bolj skrčili izvoz. ZAKAJ PRIMANJKUJE ŽIVINE Nihče ne more tajiti, da izvoz živine zelo vp.'iva na razmere na domačih tržiščih. Razen tega, da izvažamo mnogo živine, je pa bila tudi prireja letos znatno manjša, zlasti tako zvanih špeharjev. prav v pokrajinah, kjer rede največ prašičev. Tudi to je v vzročni zvezi s sedanjimi nenavadnimi gospodarskimi razmerami, časopisje že delj Časa opozarja, da je letos manjša prireja prašičev špeharjev, ker se je koruza zelo podražila. Prejšnja leta so namreč kmetje redih prašiče s koruzo. Lani je bil zelo slab pridelek koruze, sicer bi se pa koruza letos podražila, četudi bi je pridelali mnogo več (primer pšenice!). Ko je kmet lahko drago prodal koruzo, se mu ni bilo treba truditi še z živinorejo. Koruze za rejo prašičev torej ni bilo, zato so živinorejci, če so še sploh redili prašiče, redili predvsem tako zvane prŠutarje. Kakor rečeno, Ljubljana mora večino prašičev, predvsem špeharjev, uvažati iz drugih banovin, četudi bi bilo zdaj dovolj naprodaj, kakor v normalnih časih, domačih prašičev, bi s tem ne bilo mnogo pomagano. Krizo pa vendar zelo poostruje, da ni naprodaj tudi domačih prašičev. Na sejmih ni skoraj nobene ponudbe. LJUBLJANA POTREBUJE DO 40.000 PRAŠIČEV NA LETO Pomanjkanje slanine in svinjine v Ljubljani ni nikakor tako brezpomembna zadeva, da bi se za njo zanimali le mesarji. Mast je neobhodno potrebno živilo, ki ga ne moremo povsem nadomestiti z nobenim surogatom. To vedo vsi dovolj dobro, ki so preživeli zadnjo svetovno vojno. Ljubljana s širšo okolico šteje že okrog 100.000 prebivalcev. Konzum mesa in slanine je zaradi tega velik, čeprav je znano, da življenjski standard našega prebivalstva ni posebno visok. Strokovnjaki računajo, da porabi Ljubljana na leto 30.000 do 40.000 prašičev, kar znaša približno od 550 do 670 vagonov. Te številke so okrogle; prejšnja leta je znašal konzum okrog 30.000 prašičev, letos pa opažajo, da je poraba svinjine precej narasla zaradi uvedbe brezmesnih dni. Ob brezmesnih dneh je namreč dovoljena prodaja suhe svinjine in klobas. Zato smemo računati, da bi konzum prašičev v Ljubljani pri redni dobavi znašal do 40.000, ali okrog 670 vagonov, če bi v klavnici delali vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, bi potem takem morali uvoziti vsak dan vagon prašičev, če pa I odštejemo praznike in nedelje, bi moral i znašati dovoz skoraj vsak dan dva vagona. Manj živahna sezona v mesarski stroki je j poleti, a avgusta navadno že oživi. Letos j so pa klali precej prašičev tudi julija. Ob posebno živahnih dneh so prejšnje čase v začetku in ob koncu meseca klali tudi do 200 prašičev na dan. SLANINA TREH PRAŠIČEV ZA VSO LJUBLJANO Ob petkih je bilo doslej v mestni klavnici navadno vselej nekoliko bolj živahno, ko so mesarji pripravljali meso za prodajo v soboto, ko je tržni dan, in tudi za nedeljo. Poznavalec razmer je pa bil lahko včeraj neprijetno presenečen v klavnici. Počival je skoraj ve« obrat. Tudi goveje živine niso mnogo klali, velika dvorana je bila skoraj povsem prazna. V dvorani, kjer čistijo in razkosavajo prašiče, je pa bila pripravljena le slanina treh prašičev za današnjo prodajo. Mesarji so včeraj dopoldne zopet zaman čakali na vagon prašičev, kakor predvčerajšnjim; pošiljka je nekje zastala, kar se sicer pripeti večkrat, a zdaj je takšna zamuda še tem bolj neprijetna. Lastnik večjega mesarskega obrata bi včeraj kupil sam dva vagona prašičev, če bi jih dobil. Mesarji pravijo, da nimajo slanine v zalogi. Zato je bilo danes na trgn že občutno pomanjkanje slanine. ć>e bo primanjkovalo svinjine, se to ljudem ne zdi takšna nesreča, saj mora zadnje Čase že marsikdo opuščati meso, toda brez zabele ni niti prežganke. KLAVNICA TRPI VELIKO ŠKODO Mestna klavnica je velik obrat, kar spre vidimo že po tem, da znaša njena kapaciteta do 220 govedi in 400 prašičev na dan. Tako veliko podjetje je donosno le, če je njegova kapaciteta vsaj četrtino in če že ne polovico Izrabljena. Mestna občina mora računati tudi z dohodki klavnice. Zelo je pa prizadeta tudi ob malem uvozu živine, ker so dohodki trošarine mnogo manjši. Že zaradi tega mestni občini ne more biti vseeno, kako dolgo bo trajal sedanji zastoj in ne kako bo urejen nadaljnji uvoz živine. Zanimati se pa mora za to zadevo že zaradi tega., ker je dolžna skrbeti, da je mesto primerno založeno z živili vsaj sproti. Ne bomo predlagali, kaj bi bilo treba storiti; o tem so dolžni razmišljati na pristojnih mestih, kjer bi tudi morali biti najprej opozorjeni o tako resnih pojavih, kakršen je pomanjkanje slanine in mesa v velikem mestu. Pošiljanje pisem in paketov vojnim ujetnikom Pojasnila dravskega banovinskega odbora Rdečega križa kraljevine Jugoslavije Ljubljana, 27. avgusta. Lani v decembru so objavili vsi dnevniki v dravski banovini navodila glede pošiljanja pisem in paketov vojnim ujetnikom, internirancem in privatnim osebam v ozemlju vojskujočih se odnosno okupiranih ter ostalih držav. Ker se interesenti pogosto obračajo na pisarno Rdečega križa za informacije, kakšni so pogoji za odpravo teh pošiljk in ker se zadevni predpisi večkrat izpreminjajo, objavljamo: 1.) Poštne pošiljke vojnim njetnikom in Interniranim privatnim osebam v vojskujočih se državah, kakor tudi vojakom, in-tem ranim v nevtralnih državah, so oproščene poštnih taks, in sicer: a) pisemske pošiljke (navadna pisma, navadne dopisnice in s plačanim odgovorom, poslovni papirji, tiskovine); b) pisma in zavoji z označeno vrednostjo (če niso obremenjeni z odkupnino) in c) paketi z označeno vrednostjo in brez nje (v kolikor niso obremenjeni z odkupnino). Te pošiljke morajo vsebovati točen naslov ujetnika, kakor: rodbinsko in krstno ime, čin, po možnosti številko ujetnika, mesto taborišča in številko taborišča v državi, v katero so pošiljke namenjena. Razen tega naslova mora biti na levi strani zgoraj navedeno: >Prisonnier de jjuerre«, a na levi strani spodaj »Franc de portc. Za vse pošiljke, oproščene poštnih taks v mednarodnem prometu, veljajo tudi Še nadalje odredbe o poštno-carinskem postopku kakor tudi q valutno-deviznih predpisih. Za vsako pošiljko v gotovini se mora izposlovati dovoljenje ministrstva financ — valutno-devizni oddelek. Po obvestilu mednarodnega komiteja Rdečega križa se za sedaj denar ne more pošiljati. Kar se tiče paketov, se po sedanjih poštoo-carinskih predpis h dovoljuje odpo-šiljanje paketov v inozemstvo samo do vrednosti din 50.— in do teže 1 kg, vendar je po razpisu minstrstva financ prepovedano pošiljanje postnih paketov, ki vsebujejo take proizvode, ki so deloma ali v celoti inozemskega izvora. Posebno je prepovedano pošiljati kavo, čaj, kakao, poper in ostale začimbe, čokolado, riž, milo volnene in bombažne tkanine, platno, sv-lene tkanine, izdelke iz usnja itd. Carinarnice so prejele nalog, da vračajo vse pakete, ki so namenjeni v inozemstvo in vsebujejo navedene predmete, Interesenti se zato opozarjajo, da poštam ne oddajajo paketov s tako vsebino, da ne bi imeli nepotrebnih stroškov in izgubljali časa, ker morajo poštni uradi vse take pakete odpošiljate-ljem vrniti. Razen tega je po obvestilu vojaških oblasti vojskujočih se držav prepovedano pošiljati v paketih: časopise, ali pakete ovijati v časopisni papir, živila, ki se lahko pokvarijo, tekočine, kakor steklenice z žganjem, vinom, Hkerjem ali drugimi pijačami, zobno vodo, dišavami in podobno. Dovoljeno pa je poslati predmete domačega izvora in izdelka, kakor: tobak, cigvi- rete, cigare, knjige, igralne, karte, sladkor, mesne konzerve, povrtnino in sadje v pločevinastih škatlah, kakor tudi makarone in rezance, dobro posušeno meso in slanino ter razno perilo domačega izvora m izdelka. Pred predajo poStneimj uradu se morajo paketi izročiti radi pregleda pristojni carinarnici. Pisma in dopisnice morajo biti čitljivo pisane in čim krajše, po svoji vsebini pa omejene samo na rodbinske, privatne in osebne razmere. Pošiljatelj naj vse predhodne posle pri pristojnih finančno-carinskn oblastvih sam izvrši, nato pa naj prinese paket, plombiran od carinskih oblast:, in poštno spremnico v pisarno pristojnega odbora Rdečega kriza, da opremi paket, in poštno spremnico s svojim ž gom, 2. ) Za pošiljanje paketov privatnim oSe- ham veljajo obči predpisi za te pošiljke, ki m pogosto menjajo n se morejo zvedeti P i vsaki pošti. Po naših sedanjih informa-« -j.m se morejo s posredovanjem Rdečega križa poš ljati paketi privatnikom samo v kraje Poljske, ki so okupirani po Nemčiji. 3. ) Pri pisemsk h pošiljkah na privatnike v vojskujočih se in okupiranih pa tudi ostalih državah pa Rdeči kr ž pri sedanjem stanju, ko se vojskujoče države še niso zedinile glede zadevnega postopka, ne more intervenirati. — Izjema velja le glede pisemskh pošiljk na privatne osebe v krajih Poljatee, ki so okupirani od Nemčije, pa tudi v tem primeru, Se prejme odpošiljat elj pismo, ki ga je direktno potial, vrnjeno z označbo »nepoznan«. V takem primeru se mora interesent obrniti ua pristojni odbor Rdečega križa, ki bo uvedel po zvedo valni postopek potom Mednarodnega komiteja Rdečega križa v ženevi. 4.) Poizvedovanja o usodi vojnih ujetnikov, interniran cev ter privatn:h oseb posreduje Rdeči križ s predpisanimi poizve-dovaln mi polarni, ki se pošiljajo interesentom po pošti kot tiskovine, za kar je treba poslati 50 par. izpolnjeni vprašalni poli pa priložit: znamko za din 1.50 za odgovor. (Iz pisarne dravskega banovinske ga odbora društva Rdečega križa kraljevine Jugoslavije št. 3281 z dne 23. avgusta 1040.) Walter Chrvsler umrl Poleg njegove industrije avtomobilov je slovel nekaj časa tudi njegov nebotičnik v New Yorku Ustanovitelj znanih Chryslerjevih avtomobilskih tvomic Walter Chrvsler je po daljši bolezni v nedeljo v New Yorku umrl, star 65 let. VValter Percv Chrvsler je bil po Henrv Fordu naiboli znan ameriški avtomobilski kralj. Roien ie bil v Wameggu v Kansasu. Po materi je bil notomec Tuenisa van Dol-sa. prvega dečka roieneea pred 100 leti v Novem Amsterdamu, sedanjem Manhatta-nu. Visokošolske študije ie dovršil Chrvsler v Kanadi. Delal ie naiprei v železniških delavnicah in tvorni ca h lokomotiv v Pittsburgu. kier ie kmalu dosegel odgovorno mesto. Pozneje ie presedlal v Buickove avtomobilske tvornice v Detro- itu, kjer je kmalu prevzel vodstvo in postal predsednik delniške družbe. Pred 20 leti je pa ustanovil v Detroitu lastno delniško družbo, ki se ic kmalu silno razvila. Po številu prodanih avtomobilov se ie lahko kosala s Fordom in slove-čim avtomobilskim koncernom General Motors. Detroitski tovarnar ie pa preživljal kot pravi otrok Manhattana večino časa v New Yorku, kjer ie stanoval v sloveči Sadovi ulici miliiarderjev. Razen tega ie pa imel. kakor Henrv Ford. oarobrodni krali Grav in drugi miliiarderii. pravljičen dom na bregovih Vzhodne reke v Great Necku. Politično ie bil Chrvsler republikanec, stal ie torei v taborišču, ki se bori proti Rooseveltu. V New Yorku. zlasti v njegovih številnih klubih, ie bil znan do svoji edinstveni prisrčnosti in duhovitosti. Leta 1929. je sklenil zgraditi za pisarne svoie družbe na vogalu Lexingtonske ceste in Dvainštiridesete ulice nebotičnik, ki bi zasenčil nebotičnike v južnem delu Manhattana. 77 nadstropno poslopie. ki na i bi bilo po prvotnih načrtih visoko 280 m. ie bilo končno dvignleno s čudovito malo okusno na kapnik spominiaiovo :o'.l^no konstrukcijo in precei dolsro sulico iz ria prostega jekla iz Chrvslerievih delavnic na 325 m. tako da ie orekosilo za 26 m r>a-riški Eifflov stolp ter postalo na i več ie poslopje sveta. To prvenstvo ie na izgubilo že čez nekaj mesecev, kaiti nekaj ulic dalie ie bilo dograjeno 102 nadstronno ooslonie Empire States, večie za celih 60 m Chrvsler i evo ime bo pa vedno združeno ne samo z niesrovimi avtomobili, temveč rudi z niegovim nebotičnikom, pri katerem so prvič prišle do veljave najmodernejše gradbene metode, v prvi vrsti lahke iekle-ne konstrukcije. Anglija — 5500 otokov Geografi so našteli 5500 otočii. otokov in otočkov, okrog največjega otoka — Anglije. Ti otoki se pričenjajo Dri Škotski s tremi otoki. Prvi izmed njih so Shetlandi. dalje Orkneji, skupina 37 otokov, med njimi največji sloveči zaliv Scapaflow. Tretja skupina se imenuje Hebridi, obstoječa iz 500 otokov in otočkov, našel i enih ie pa komai 100 izmed njih in na teh žive samo ribiči. Dalje ob zapadni obali Škotske in Anglije so raztreseni večii. manjši in čisto majhni otočki. Naiboli znan med njimi ie veliki otok Man v Irskem morju, ki ie bil v davnih časih samostojna kraljevina. Južna obala ima v Rokavskem prelivu otok White, letoviško mesto angleške gospode. Vzhodna obala ni tako bogata na otokih. Naiousteiši angleški otok ie Rock-hall, čisar skale, na katerih žive samo jate morskih ptic, štrle le nekoliko iz morja. Ta otok leži osami i en 400 km zapadno od škotskih Hebridov. 3500 dolarjev v telefonskem seznamu Prelistati sto tisoč telefonskih seznamov ni malenkost, niti če človek ve. da bo v enem izmed niih našel celih 3.500 dolarjev. Tega težkega dela se ie lotil b-ri^htonski trgovec W. Harkins in v niegovo čast bodi omenjeno, da ie rabil zani samo tri dni. Mož ie imel usodno navado spravljati ves svoi denar med listke telefonskega seznama, namesto v blagajno. Nekega dne. v času, ko se je mudil nekie zunai. ie prišel k ni emu telefonski uslužbenec, da bi zamenjal stari telefonski imenik z novim Ko se ie trgovec vrniL ie ugotovil, kai se ie zgodilo, ie bil ves iz sebe. Vse niegovo premoženje, težko zasluženi denar ie bil izginil s starim telefonskim seznamom vred. Harkins ie tako i odšel na pošto, da bi dobil nazai svoje premoženje. Uradniki mu pa seveda niso mogli pomagati. Ker se pa ni dal odgnati, so sledniič odprli skladišče, kamor spraviia telefonska družba stare telefonske sezname. Dovolili so mu poiskati seznam, v katerem je bil spravlien nicgov denar. Harkins se ie brž lotil dela. Cele tri dni ie neumorno listal oo starih zaprašenih kniigah. dokler ni našel seznama, v katerem ie bilo 3.500 dolarjev. Ni treba omeniati. da nikoli več ne bo spraviial denarja med liste telefonskega seznama. Izdelovanje bencina iz lesa Sovjetski list »Industrija« je priobčil nedavno zanimiv predlog glede izdelave sintetičnega bencina z lesa. Vse kaže, da bi problem sintetičnih goriv v Rusiii sami kot eni največjih producentov nafte ne bil pereč. Vendar je pa zelo važen za vzhodne kraje zlasti za vzhodno in zapadno Sibirijo, Kazakstan, oblast Sverdlovsk, <5elja-binski in Omsk pa tudi za Krasnojarsk, kajti v teh krajih se porabi nad 50" o vsega konzuma surovega bencina in okrog 40' dieselovih olj. Raziskovalni zavod v Moskvi je za to posvetil mnogo časa odkritju izdelave sintetičnega bencina iz lesa, čigar zaloge v neštetih oblasteh omogočajo njegovo proizvodnjo v znatnih količinah., tako da bi se dala njihova uporaba kriti do treh četrtin z lastno proizvodnjo. Odkritje naj v glavnem prepreči izgube pri sekanju lesa in ga v polni meri izkoristi, da ne bodo šle več v izgubo veje, vršički itd. Les se najprej zogleni, potem se pa pridobiva iz lesnega plina tekočo gorivo, nazvano saintin. Porabijo se kot rečeno vsi odpadki. Zadnji proizvod te procedure je bencin. Iz ene tone lesa iglavcev se pridobi 90 kg bencina in dieselovih olj. Proizvodnja ene tone sintetičnega bencina stane 600 do 700 rubljev. ljubezni 174 Dva taka čolna sta se bližala po gozdni poti skupini siromašnih kolib. Nekatere kolibe so stale tik nad reko, zgrajene na koleh. Druge so stale na tleh, na nekakšni poseki. Sredi naselbine je bil ozek prazen prostor. Tu so se ukvarjali Indijanci z nečem, kar bi se zdelo očem Evropca čudno. Stali so okrog plapolajočega ognja, držeč v rokah palice z lopatami na konceh. Pornaknili so te lopatice v nekakšno korito, narejeno iz izdolbenega debla in zajemali iz njega napol tekoč bel in gost sok. Naglo so dvigali svoje dolge žlice nad ogenj in jih hitro vrteli v rokah. Sok v njih se je nad ognjem strjeval. Indijanec je znova pomočil v kadico ta zarodek krogle, katerega se je prijela nova plast soka. Palica se je znova naglo zasukala nad plamenom. Belkasta krogla je naraščala in ko se je to večkrat ponovilo, je jela krogla, dvakrat večja od človeške glave, upogibati palico. In tedaj je potegnil delavec brez truda iz te strnjene mase leseno žlico na dolgem ročaju in položil kroglo stran. Potem je pa začel znova in delal je tako dolgo, dokler je bilo v posodi še kaj soka. Obema Francozoma, možu in ženi, sedečem v prvem izmed čolnov in opazuj očima to početje, ni bilo to delo nič nerazumljivega ali skrivnostnega-Več tednov sta že hodila po tem kraju in iskala Herveja de Ferneusa. Bila sta oče Eudoxios in grofica Gaetana. Imela sta dovolj časa, da sta lahko spoznala primitivno indijansko življenje. Vedela sta, da je gosta belkasta tekočina v k adi cd ali koritu snov, nujno potrebna za moderno industrijo. To je bil TateK, sirovi kavčuk, tak kakor teče po žilah dreves in ki ga imenujejo Indijanci seringa. A ti Indijanci so se nazivali Servngueiros. Plazili so se na vse strani po goščavi s spretnostjo opic in nabirali ta dragoceni sok. Prinašali so ga v vasi in delali iz njega strnjene krogle, ki so jih čolni odvažali v Manaos. Gospa de Ferneuse in njen tovariš sta vedela, da se razen v Valcoriji, zlasti v tej, kakor mala država prostrani krajini, pridobiva kavčuk še edino na ta barbarski način. V Valcoriji je bila pa ustanovitelj eva duhovitost nadomestila pustošenje drevja s tem metodičnim pridobivanjem: dolgo grobo lopatico, s pomočjo katere se kavčuk strdi in enolične kretnje Indijancev je nadomestilo strojno delo. Toda niti menih, niti grofica se nista zanimala za izpopolnitev industrije, za delo inženjerjev in strojnikov Renaud de Valcora. Nista se pa mogla izogniti potovanju po teh krajih, kajti samo tod je vodila pot, kjer drugod ni bilo rek. Valcorie je bila kos Selve, kos ki se je neprestano širil po zaslugi svojega lastnika in cele armade njegovih pomočnikov. Menih in grofica se pa nista hotela napotiti v glavno mesto naselbine, kjer bi Herveja gotovo ne našla. Od svojega prihoda v Južno Ameriko sta dokaj lahko sledila mlademu možu. Hodeč po isti poti kakor on iz Buenos Airesa v Paz sta našla povsod ljudi, ki so pozdravljali ali spremljali tega prikupnega Francoza, zlatolasega El Dorada, kakor so ga krstih v šali glede na njegovo nekoliko romantično pričesko, velike svetle kodre nad čelom. Iz La Paza, glavnega bolivijskega mesta je bil poslal Herve zadnje pismo. V njem je obveščal mater, da pričakuje tam Mathiasa Gaela, bretonskega sleparja, ki mu je bil markiz de Valcor poveril skrivnostno poslanstvo in ki mu je moral slediti za petami. Mathias je bil odpotoval davno pred njim, toda vse je kazalo na to, da si je na poti precej zadržal. Morda ga je bila zadržala bolezen ali pa napad rzbojnikov. Ce je bil p prispel na cilj, se je tam tako spretno skrival, da je postajala Herve j eva naloga zelo težka. Mladi grof je čakal, povpraševal in opazoval. To je bila zadnja vest, sporočena materi, potem je pa umolknil, tako da je bila grofica de Ferneuse vsa iz sebe v strahu za sina. A zdaj je sama iskala svojega pogrešanega sina. Oče Eudoxis jo je spremljal. — Mar ni bilo to za misijonarja najlepši začetek njegovega svetega dela, pomagati in ščititi to žensko v mračnih krajih divjine, kamor je hotel pri-ensti luč? Ganilo ga je trplejnje matere in kesanje kristijanke, ki se je bilo oglasilo v nji. Razen tega je bila pa napeta njegova psihološka radovednost po čudni drami, ki je bila Gaetana njena junakinja. Grofici bi ne bil noben spremljevalec odtehtal tega meniha, sa j je bil pogumen kakor vojak, pa tudi bistroumen in duhovit. Dobro je poznal človeški značaj in te kraje, po katerih je hodil že v svoji mladosti. Da, menih je govoril tudi glavno indijansko narečje, ker se je že davno pripravljal na svoj poklic. — Evo, tu je vas mojih očetov — je dejal deček bakrene polti in temnih, nekoliko poševnih oči ter debelih usten in dolgih mastnih las. Ta deček je sedel v sprednjem čolnu. V drugem čolnu je sedela skupina vojščakov, pripadajočih istemu plemenu. — Ti Indijanci so zvesti. Če prevzamejo proti smešno nizki nagradi svojo nalogo bdeti nad popotnikovo varnostjo, bi se dali ubiti zanj, dočim bi ga sicer oropali ali mučili, ne da bi jim vest kaj očitala. Po dečkovih navodilih sta bila Eudoxis in grofica prodrla tako daleč v pragozd. Čudni občutki so spreletavali materino srce. Mladi Indijanec, ki sta ga bila slučajno srečala in poizvedovala pri njem kakor pri mnogih drugih, je trdil, da je sam videl zlatolasega tujca. Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno Fran Jeran // Za opravo in maeratnJ del lista Oton Christof ,7 Vsi v Ljubljani % »SLOVENSKI N A R O D i, torek, 17. avgusta 1940. Stran 3 Težke posledice poplav V dolinah Pesnice in Scavnice je povzročila voda pravo razdejanje Maribor, 26. avgusta že dolgo let niso doline Pesnice in &čav-nice toliko trpele na posledicah deževja in povodnji kakor baš letošnje leto. Tu niti ni več potreba novih nalivov in naglih plon ali celo večjega deževja, zadostuje drugod morda celo potrebni pohlevni dež, pa je za te doline že odveč. Zemlja je namreč že zdavno prenasičena vode in je ne more več v sebe vsrkavati, Se manj pa požirati večje padavine. Zato je zdaj vsled zadnjega deževja zopet nastala tem večja škoda za vse sadeže, sploh za vso poljsko in travniško kulturo na celem ozemlju obeh imenovanih potokov. Nalivi zadnjega četrtka ta v soboto zopet sledeče deževje je povzročilo v nižinah teh dolin naravnost jezera. Mariborski očividec poplav ob sčavnicl pripoveduje o žalostnih slikah, ki jih je videl in deloma tudi sam doživaljal. ščavnica je v nižinah pred izlivom v Muro šele v petek začela naraščati. Ampak naraščanje je Slo tako vidno, da so ogrožene vasi komaj še pravočasno izvršile obrambne priprave za silo. Kljub temu so bile prizadete vasi kakor otoki v visoko stoječi vodi. Ponekod niti sosed do soseda ni mogel več. Pomagali so si s koriti Že uporabljenimi za take primere. Najhujše je bilo opravljanje pri živini (krmljenje itd.). Sele v nedeljo dopoldne je voda toliko vpadla, da se je po vozovih dosegla prometna zveza z Ljutomerom. Da je pri tem strašno trpelo vse, kar še ni na polju že preje segnilo, to je ob sebi umevno. In tu so kraji, kjer v ugodnejših poletjih živež dobro obrodi. Naš narod tam zunaj obupava in po-glnja v posledicah povodnji rek in potokov, ki bi že davno morali biti regulirani. Mi pa med tem brezbrižno gradimo ceste za — razkošje, za katero imamo vedno denarja še preveč. Vedno večja draginja v Mariboru Klic po organizirani aprovizaciji —• Nezadovoljstvo med prebivalstvom Maribor. 20, avgusta Poročali smo že, da v Mariboru že delj časa ni dobiti krušne moke, pa tudi nekaterih drugih življenjskih potrebščin je pričelo zmanjkovati. Stibka postaja iz dneva v dan vedno hujša, zaradi česar grozi tudi pekarnam zastoj, s tem pa seveda tudi po-mankanje kruha. Zastoj \ pekarnah pa bo povzročil tuči brezposelnost med pekovskimi pomočniki, ki bodo s tem pomnožili že itak veliko brezposelno armade v našem mestu. Posebna deputacija konzumentov in pekovskih mojstrov je v soboto na to opozorila tudi mestno poglavarstvo. Mcstno poglavarstvo v Mariboru bi moralo nekaj ukreniti glede prehrane mesta. Neobhodno potrebno bi bi'lo, da se aprovizacija našega mesta organizira in s tem zagotovi vsaj najnujnejše življenjske potrebščine mestnemu ir okoliškemu prebivalstvu. Pomanjkanje živil je pri nas povsem nepotrebno, ne oziraje se na izvoz v inozemstvo. V nai; državi je še vedno na razpolago dovolj žita in moke zlasti pa krušne moke, le poiskati bi jo bilo treba in odvzeti pijavkam in verižnikem, ki bogatijo na račun najbodnejših ljudskih slojev, katerim je po večini kruh edina vsakdanja prehrana. Med prebivalstvom se širi nezadovoljstvo, zato nikakor ni prav, da se ne podvzamc vse, kar b* lahko preprečilo te nezdrave pojave pri nas Na mariborskem trgu pa razen tega iz dneva v dan naraščajo cene življenjskim potrebščinam. Tako so na sobotnem trgu kmetje slaninarji prodajali svinjsko meso že po 17 do 18 din za kg, slanino po 18 do 20, salo pa celo po 20 do 22 din za kg. Svinjska jetra stanejo že 10 do 12 din, re-brca 15 do 16, riba pa 20 do 22 din za kg. Tudi zelenjava je zelo draga. Luščen grah prodajajo na trgu po 5 do 7.50 din za liter, kislo zelje po 5 din za kg. komad zelja po 0.50 do 3. česen po 6 do 10 čebulo 3 do 4, komad karfiole po 1 do 10, ohrovt 0.50 do 2, fižol v s>tročju 2 do 3 doČim so kupi špinače. radiča, pora, povrtnine itd., ki jih prodajajo po 1 din, silno majhni. Tud; cene sadju so neprimerno visoke. Jabolka prodajajo po 4 do 8 hruške 8 do 16, slive 8 do 12, breskve 10 do 20, grozdje r 16 do 20, celi orehi 8 do 9 luščeni orehi 24 do 28, ringlo 6 do 8 dm za kg. Liter črnic prodajajo po 2 do 2.50 maline po 5 do 6, brusnice po 7 do 8 din. Žito: liter pšenice 2.75 do 3, rži 2 do 2 50, ječmena 2, koruze 3.25 do 3.50, ovsa 1 50 do 1.75, prosa 3 do 3.50, ajde 1.75 do 2. prosenega pšena 5 dc 6 fižola pa 3 do 5 din. Ribe: mrene 12 do 14, belice 8 do 10, morske ribe od 12 do 38, raki po 28 do 30 din za kg. Mlečni izdelki; smetana 10 do 12.50, mleko 2 do 2.50. surovo maslo 30 de vina zaplenili ln izlili v I>ra- vo. Okoli 2. ure zjutraj so organi javne varnosti in reda opazili na periferiji mesta težko naložen voz s sodi. Ko so voznika vprašali, od kod in kam, je ta odgovoril, da pelje vino k nekemu gostilničarju v mesto. Zadeva se je organom zdela nekam čudna in so obvestili finančne organe, ki so sode z vinom zadržali. Analiza vina je pokazala, da je možakar skušal vtihotapiti v mesto pokvarjeno vino, ki je bilo pomešano s sadjevcem in šmarnico. Ker je tako »vino« za zdravje škodljivo, so oblastva odredila, da se vino izlije v Dravo. Lastnika, nekega Ivana K. doma iz Slovenskih goric, pa so ovadili državnemu tožilstvu in bo zadeva imela svoj epilog pred sodniki. — Iz profesorske službe. Milena Kune je premeščena s klasične na II. realno gimnazijo v Mariboru. — Nova žrtev skrajno slabe ceste ?.fa-rihor-Slovenska Bistrica je postal 26-i^tni trgovski pomočnik Jurij Trbojevič. ki ^e pri Slovenski Bistrici treičil z motornega kolesa in obležal nezavesten z hudimi pc^Aod-bami na glavi. Trbojeviča so prepeljali v msiiborsko splošno bolnico. Nesreča se je pripetila zaradi velikih kotanj na drživni cesti, ki so v zadnjem času upvsr j iile že tohko prometnih nesreč. — Predstojništvo mestne policije v Mariboru opozarja vse lastnike motormb vozil, ki so jih letes preuredili na pogon z metanom odnosn onafto, da to takoj, najkasneje do 29. avgusta t. 1. prijavijo pred-tojništvu mestne policije v Mariboru, telefon 25-60, Slomškov trg, soba št. 4-L — Iz Studencev. Občinska uprava opozarja vse hišne posestnike, da bodo te dni dobili pozive za sestavo pomožne vojske. Katere naj točno pregledajo in se po njih ravnajo. Dostavljač bo dajal tudi potrebna uavodua. — Nočno lekarniško službo imata tekoči teden Maverjeva lekarna pri Zamorcu v Gosposki ulici 12, tel. 28-12, ter Vaupolova lekarna pri Angelu varuhu na Aleksandrovi cesti 33, tel. 22-13. — Tihotapstvo Se vedno cvete. V okolici Maribora so finančni organi opazili nekega sumljivega moškega, ki je nosil precej težak nahrbtnik. Izkazalo se je, da je bil sum upravičen. Možakar je namreč imel v nahrbtniku 32 kg saharina, ki ga je s*ušal spraviti na podeželje, kjer je sedaj veliko povpraševanje za saharinom. Tihotapsko blago so zaplenili, možakarja, nekega Ivana K. pa so zaprli. Preiskava se nadaljuje. — Incident. V nedeljo se je pripetil v Grajskem lunu ob priliki predvajanja filma incident, ki ga je povzročil neki navdušeni gledalec. Predstavo so morali za kratek čas prekiniti, dokler ni policija v postavila red. — Družabni večer priredijo aktivni in rezervni oficirji mariborske garnizije dne 27. avgusta v hotelu »Orel« v čast odhoda g. generala Goluboviča, Začetek ob pol 8. Obleka promenadna. Vabljeni prijatelji oficirjev ln osebni prijatelji gospoda generala. Posebnih vabil ne bo. — Odbor. — Poziv marlborSKim trgovcem z živili! Mariborsko mestno poglavarstvo poziva vse trgovce z živili, da pri prodaji življenjskih potrebščin u:x??tevajo enako vse odjemalce, da se ne bi dogajalo, da bi velike množine raznih pr.^~.-tov dobivali tisti, ki imajo za to dovolj srecistsv, manj premožni pa bi ostali brez nujnih živil. O prodaji se naj vodi pravična in točna evidenca. Predsednik dr. Juvan, s. r. — Davčna uprava za mesto Maribor raz-gia$a: Odbor za pretres prošenj za odpis konec leta 1937. oziroma 1939. ugotovljenih davčnih zaostankov v smislu uredbe z dne 22.12 1939. M. s. 5t. 1667 Službeni list št. 2 ex 1940. bo zasedal pri tukajšnji davčni upravi dne 7- septembra 1940. ob 8. uri v sobi št. 1. — Na oglasni deski mestnega vojaškega urada, Slomškov trg 11 je nabit oglas za nabavo ljudske hrane za štab utvrdjivanja. Interesenti naj si zadevni oglas ogledajo med uradnimi urami. — Dirkalno dvokolo je bilo ukradeno v Sodni ulici iz kleti Delavske zbornice. Kolo je znamke »19 Fuggi«, ima tovarniško št. 4644 in evld. št. 1972882, je rdeče pleskano, prednji obroč je rjav, zadnji pa modre barve. — Najdba moškega dvokolesa in klobuka — v Mariboru bolj redka prikazen, včasih se pa le pripeti. Tako je te dni klju-čavn čar v Brestrnici Mihael Kranjc oddal na stražnici v Mariboru moško dvokolo in zraven še zelen klobuk, ki ju je našel v jarku ob Koroški cest!. Kolo je znamke »Mifa«, tov. št. 681117. — Na ce»ti onesveščena. v nedeljo opoldne se je na Aleksandrovi cesti pred hišo št. 16 zgrudila Terezija Danko, posestnica iz Gačn ka pri Jarenini. Rešilni voz jo je odpeljal v bolnico. — Krošnjarjenje tudi na deželi prepovedano. Štefan Lekič in Ante Lukič, oba iz Imotske, sta brez dovoljenja krošnjarila po Mislnjski dolinL Ker je to tudi na deželi prepovedano, so ju orožniki morali prijeti in zapleniti vse še preostalo blago in denar, razen tega pa ju čaka se Kazen — tam daleč doma pa tisti, za katere skrbita. — Okradeni zapravljive«*. Delavec P. J., zdaj zidar pri večjem mariborskem podjetju, je v soboto dobil čez 700 din svojega trdo zasluženega plačila. Pa je namesto domov in da bi uporabil denar za neogibne potrebe in ga shranil za čas brezposelnosti zašel v znano obdravsko gostilno, kjer si je privoščil veselje velikega dobrotnika. Plačeval je za vino, da je kar od mize teklo. Vse je pilo ln jedlo na njegov račun. Ta zabava ga je stala preko 300 din. Ko pa v takem razpoloženju hoče pregledati svojo »kaso«, jo je naSel — prazno. To se pravi, dva dinarja mu je Se ostalo. Drugo je šlo v druge roke. In pravijo, da je vendar najbrže bolje, da se je kdo gotovo potrebnejših »usmilile denarja, ki bi ga sicer najbrže tako rekoč proč vrgel za nadaljnje popivanje. — Ce se ne mot;mo, je nekoč obstajal zakon, ki tako zapravljivo popivanje prepoveduje. Č!e takega zakona sedaj nimamo, pa sedanji tako resni Čas kar kriči po njem. POMAGAJMO C RADITI PIVKOV SOKOLSKI BOM Tajna, ki jo je vzel Striževski v grob še nekaj podrobnosti o strašni letalski nesreči na Velebitu Sele zdaj, ko so žrtve strašne letalske l nesreče v skalovju Velebita prepeljane na I svoje domove, se da približno presoditi, kako se je nesreča sama pripetila. Izmed sorodnikov ponesrečenih potnikov je prvi prispel na kraj nesreče stric Dragotina \Vein-bergerja Anton Mih alinee Iz Zagreba. So-trudniku »Novosti« je podrobno pripovedoval, kaj vse je videl na Velebitu. Prizori so bili tako strašni, da. se sploh ne dajo popisati. čiim je rodbina v soboto popoldne zvedela za strašno nesrečo, se je odpeljal Mihalinec z brzovlakom v Gospić, kamor je prispel v nedeljo zgodaj zjutraj. Iz Gospića se vidi greben, pod katerim je obležalo razbito letalo. Do kraja nesreče je pa pet ur naporne hoje. Mihalinec se je pridružil drugim svojcem in skupaj so krenili s petimi avtomobili do vasi Poč.teljri. Naprej so morali peš. Pretresljivi prizori Masiv Velebita, kjer se je razbilo letalo, je nudil svojcem ponesrečenih potnikov pretresljivo sliko. Letalo je treščilo ob steno Mala Visočica. Strokovnjaki menijo, da je udarilo ob pečine, ko je krožilo nad njimi in sicer je zadelo z desnim krilom ob skale. Desni motor so namreč našli ob pečinah med kamenjem, seveda ve stlačen. Tik motorja so ležali deli koles, čevlji, knjige, pisma, ženske obleke ln perilo, dežniki, torbice in razne drobnarijo, vse polomljeno, stlačeno, raztrgano, obžgano in okrvavljeno. Pogled na te žalostne ostanke letala in ubitih potnikov je bil tako grozen, da so svojcem solze zalile oči. Mnogi so na glas zaihteli. En dežnik je ostal globoko zapičen v zemljo. Med pečinami je ležalo še več delov razbitega letala. To je bil prizor na sami steni in kakih 20 m okrog nje med kamenjem. Pod pečino, ob kateri se je letalo raz *lo, je pa kotlina, kraj, kjer se je morda hotel Striževski v skrajni sili spustiti. Pogled na to kotlino je bil še trašnejši od onega na pečine. Drugi letalski motor, ki so njegove poedine dele komaj spoznali, je ležal tam nad 100 m daleč od prvega. V neposredni bližini motorja je ležalo truplo dr. Vranica, nekaj korakov naprej pa truplo njegove soproge Nade. V bližiui je ležalo drugo strto krilo, pod njim pa dve trupli, ki jih ni bilo mogoče spoznati. Ob strani je ležalo še eno truplo. Sredi kotline je ležal še en kos krila, pod njim je bila mlaka bencina, dobrih 5 m dalje pa truplo Dragotina \Veinbergerja. Dobre 3 m od njega je ležal Albert Ha rt man. malo dalje pa nesrečni pilot .Striževski Najbolj pretresljiv je bil pogled na njegovo truplo. Treba je bilo mnogo truda, da so spravili ostanke trupel v vas Počil sij in jih naložili v krste ter prepeljali v Zagreb. Kroženje nad Lovincem Mihalinec je v Gospiću in v gorah Velebita govoril *. nekaterimi ljudmi, ki so videli letalo, ko je krožilo nad Velebitom. Ljudje zatrjujejo, da so slišali strašen pok v četrtek zjutraj okrog 9,30. Kmetje iz Lovinca so pa letalo dobro videli in oni pravijo, da je krožilo nad vasjo celo uro. To bi pomenilo, da je trajala borba Stri-ževskega z neurjem cele dve uri, bila je pa prehuda, človek je moral podleći in s seboj je potegnil v smrt še deset življenj. Kaj pravijo strokovnjaki Tudi za strokovnjake same je nesreča v marsikaterem pogledu zagonetna, kakor sta bili prvi dve pri Ljubljani. Vse kaže, da je Striževski iskal izhod iz obupnega položaja, tako da se je hotel dvigniti nad oblake, ki so mu zastirali pogled na zemljo m onemogočili orientacijo. Hotel se je pa tudi resiti iz neurja, kamor je bilo zašlo letalo. Letenje v oblakih zdaj ni nič težkega, ker ima pilot na razpolago radiogoniometer, s katerim lahko vsak Čas ugotovi, kje je letalo. Marsikaj se bo pojasnilo, ko bo s pomočjo ur v letalu in onih, ki so jih imeli pri sebi potniki, mogoče ugotoviti, kdaj je letalo treščilo ob skale. Kajti v četrtek od 7.36 zjutraj ni dal Striževski o letalu nobene vesti več. Najbrž je letel preveč desno od normalne poti, da je zašel nad neznano ozemlje. Mnogo verjetneje je pa, da se je pokvaril radijski aparat, odnosno da se je prelomila na letalu viseča antena. Posledica tega je bila popolna desorljentacija, ker letalo ni imelo nobene zveze več z zemljo. V takih težkih primerih piloti ne vedo, kje so z letali in se ne morejo javljati. Pri Glini je Striževski zadnjič sporočil, kje je letalo, pozneje tja do Sinja je pa dajal samo podatke o \dsini in sporočal je, da vidi zemljo. Točno ob 7.36, ko je imelo letalo še 10 minut do Sinja, je prišla zadnja vest. V Gračacu so videli letalo, kako je dolge krožilo pod oblaki. Videl ga je šofer oroi.niskega poveljnika generala Tar-taglie, ki je bil v četrtek tam na Inspekciji. Od Medka je Striževski krenil proti morju. Srečno je preletel Veliko Vlsočico, potem se je pa obrnil proti Mali Visočici, kjer je letalo udarilo ob skale. Obupna borba Striževskega z viharjem V četrtek je divjalo nad Velebitom strašno neurje. Vihar se je bil razbesnel v pravi crkan in nad grebeni Velebita je divjal .snežni metež. V okolici Medka je nekaj livad odnosno njivic. Kmetje so bili na polju in videli so veliko letalo, leteti čisto nizko. Dobro so lahko spremljali njegovo borbo z orkanom. Letalo je bilo zdaj nad oblaki, zdaj pod njimi. Orkan je gnal oblake proti Velebitu. Kadar so zastrli letalo so kmetje slišali motorje. Celih 20 minut se je boril Striževski nad vasjo Medak z neurjem. Kmetje so mislili, da se bo letalo spustilo nad livade, ki so dovolj velike. Naenkrat je pa letalo izpremenilo smer, krenilo je proti Velebitu ln se naglo dvignilo. Od velebitskih pečin je bilo oddaljeno takrat komaj nekaj 100 m. Očividci pripovedujejo, da je okrenil Striževski letalo malone navpično. Po mnenju strokovnjakov je krenil Striževski v strahu, da bi se zaradi neurja ne mogel spustiti v Sinju, proti Gospiću, da bi se tam spustil na pomožno letališče. Tako si lahko razlagamo, da je zašlo letalo dobrih 100 km daleč od svoje rc^ne proge nad Liko. Megle in oblaki so pa zastirali Striževskemu pogled proti Gospiću. Videč robove Velebita pri vasi Počitelj je Striževski najbrž mislil, da ima pred seboj glavni masiv Velebita, ki je pa bil takrat daleč na levi strani. Zato je naenkrat spremenil smer. krenil je na levo, torej naravnost proti glavnemu masivu. Za hip je bil vihar razpršil megle in oblake. Tedaj je zagledal Striževski pred seboj stene Velebita in je moral letalo okreniti strmo navzgor. Pastirji, ki so pasli živino na Velebitu, so videli letalo v času, ko je preletelo Velebit v višini okrog 1.600 m. Takrat je bilo letalo že na morski strani Velebita. Kar je Striževski okrenil letalo nazaj proti Velebitu. Zakaj je storil to, je tajna, ki jo je odnesel s seboj v grob. Najbrž ne bo nikoli znano, zakaj ni nadaljeval poleta proti Splitu, ali zakaj ni krenil proti Sušaku. Najbrž je bil po tako težki berbi za hip izgubil orientacijo in to je postaio usodno. Na povratku proti Velebitu je letalo od morske strani najprej udarilo v dvoje dreves in polomilo veje. potem je pa treščilo ob manjšo pečino, ki tvori na tem kraju vrh Velebita. Će bi bilo letalo le nekaj metrov višje, bi bilo srečno drugič preletelo Velebit. Kraj. kjer se je letalo razbilo, se imenuje Počiteljski vrh ali Mala Visočica. Iz Celja —c Sokolsko društvo Celje matica vabi brate in sestre, da se udeleže odkritja spomenika Viteškemu kralju Aleksandru I. zedinitelju v Ljubljani 6. septembra. Prijavi se nai vsakdo v torek 27. in sredo 28. t. m_ med 19. in 20. uro v društveni pisarili v mestni soli in nai orinese s seboi 2 din za izkaznico. Vožnja je četrtinska. Brate in sestre vabimo, da se udeležiio v kar največjem številu te velike narodne svečanosti v kroju, kdor ca nima r>a v narodni noši. le če nima niti enega niti drugega, se naj uvieležijo v navadni obleki z znakom. Društvo pričakuje, da se bo članstvo z veseljem odzvalo vabilu prireditelj-skega odbora in vse do zadnjega manifestiralo ljubezen do ookoinega našeea velikega, nesmrtnega vladarja. —c Šolska vest. Na dekliško meščansko šolo v Celju je prestavi jena iz Kotora Nada Pleter sic i ter iz deške meščanske šole BronisLava Razlag. *~c Umrla je Hletna delavka Ivanka 2nidar iz Vel. Pirešice pri Celju. N. p. v m. —c Veliki nacionalni atletski mitimr priredi prihodnjo nedeljo SK Celie ob 9.30 dopoldne na Glaziji. Na tei prireditvi, ki bo ena največjih tovrstnih prireditev, po udeležbi atletov, pri nas. Udeležbo so zagotovili vsi najboljši slovenski in hrvatrki atleti. 2e danes opozariamo na tovrstno prireditev. —c Športni dan bo priredil v nedelio popoldne SK Olimp združen s prvo UsaŠko tekm med trboveljskim Amaterjem in Olimpom, MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej Preklici, izjave beseda din 1-— davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. RAzno Najmanjši znesek 8.— din Beseda 50 par. Davek posebej. MIZARSKE STROJE vseh vrst. priznano prvovrstnih znamk »Teichert«, Fes to« itd. kakor tudi kokovostno strojno orodje, skobeljne nože, krožne in gaterske liste naročite najbolj ugodno na velesejmu. Specialna trgovina Dovžan Ivan, Ljubljana, Frančiškanska ul. 4f tel. 4^-42. 38. L. FOTO-AMATERJEM razvija, Kopira povečava foto-atelje Mancini, Ljubljana-Vič 1765 MREŽE za postelje 4cL>iu najceneje v Komenske^a ul. o i Zalega posteljnih žičnih vložkov. 1930 Qta(ob9 F. T. KARMAH v LJUBLJANI OBISKE SPREJEMA od 9-12,3-? uri V HOTELU,SOČA' SV. PETRA CESTA POHIŠTVO po naročilu najceneje, vaako- i vrstni stoli, politiram oprave, ! vsa popravila najceneje pri; j i ZORMAN, Breg 14. 1957 • ■ mm m m t ■ ■ • • - a m c Poslažite se malih oglasov v »Slov. Narodu« td so najcenejši 1 ČEVLJE v modi, kvaliteti in najnižji ceni vam nudi trgovina »EDO« čevlji Vosnjakova 2 (Gosposvetska c. ŠL 12) 1992 *1P SVEŽE IIKCSKE slive, jabolka i.a, košare po 12 kg din 54.—, košare 50 kg din 220.— franko podvoz razpošilja G. Drechsler, Tuzla. 1986 STE VER LIMUZINO tipa 220, model 1940, nov, po ugodni stari.ceni prodam. Ber-dajz, Maribor, Kopališka 11. 1993 IM Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din POZOR! Kupujem ln prodajam rabljene čevlje, moSke obleke, rabljeno perilo in stare cunje. Klavžer, Vošnjakova 4. 1955 KUPUJEMO GOZDOVE srednje in večje, vsake vrste, v predelih med Zidanim mostom in Litijo ter med Zidanim mostom ln Celjem. Ponudbe na »Dubravka«, Zagreb, Tlica 11. 1983 ŽELEZEN ŠTEDILNIK dobro ohranjen, rabljen, takoj Xupim. žitnikova ul. 9, Rožna dolina. 1904 Preskrba Ljubljane s slanino ogrožena Izredno skrčen uvoz in velika m mesa že občutno primanjkuje —■ ažitev prašičev — Slanine in prašičjega Za stoj v klavnici Ljubljana, 27. avgusta V preskrbi z živili v Ljubljani so začele nastopati nerednosti, ki jih niso pričakovali niti nekateri dobri poznavalci tržnih razmer. V časopisje sicer zaidejo od čase do časa opozorila na usodne napake v gospodarski politiki, a zdi se, da jih nihče ne jemlje resno. Tako je naš list že večkrat poročal, kako usodne posledice ima lahko pretiran izvoz živine, in sicer že pred uvedbo brezmesnih dni. Tedaj so nas nekateri proglašali za sovražnike kmeta in trdili so, da je treba konjunkturo za izvoz živine čim bolj izrabiti, ko ima živina višjo ceno. Izvoz ni bil omejen, bili so pa izdani nekateri drugi ukrepi ter uvedeni brezmesni dnevi. Doslej se je izkazalo, da uvedba brezmesnih dni vendar ni mogla preprečiti nekaterih pojavov, ki so se jih mnogi najbolj bali; v mesnicah skoraj povsem počivp promet po tri dni na teden, a kljub temu se je začelo pomanjkanje mesnih izdelkov in zdaj v Ljubljani predvsem slanine. BOJ MESARJEV ZA PRAŠIČE . . . Starejši mesarski podjetniki, ki so preživeli težave med svetovno vojno, trde. da še ni bilo nikdar takšnega pomanjkanja živine kakor zadnje čase. Doslej so bile samo težave z nakupovanjem goveje živine, zdaj pa naši mesarji ne morejo več dobiti prašičev. Prvo pomanjkanje blaga se je začelo pred 14 dnevi, a tedaj temu še ni nihče posvečal posebne pozornosti, že tedaj so se mesarji začeli boriti med seboj za prašiče. Trgovino s prašiči, ki jih uvažajo s HrvaŠkega in iz Bačke. Ima v Ljubljani prevsem v rokah 5 trgovcev. Mesarji kupujejo prašiče, uvožene iz drugih banovin, samo od trgovcev. Skoraj vse prašiče za zakol moramo uvažati, domačih prašičev prihaja na naš trg zelo malo, zlasti še zadnje čase. Ker zadnje čase dovoz prašičev v Ljubljano ni bil več reden, je pač iz razumljivih razlogov začela naraščati vznemirjenost med mesarji, posebno, ker so zaloge slanine, masti in mesa skoraj vse razprodane. Zato se jih je začelo zbirati dan za dnem več pri klavnici ob sTepem železniškem tiru. V sredo je prišlo celo do nenavadne bitke ob vagonu prašičev. Na vagonu je navadno po 60—70 prašičev, a kupcev je bilo toliko, da bi na vsakega ne odpadla niti ena žival. Nekateri bi tudi kupili ves vagon živali. Mesarji so se v strahu, da bi ne ostali brez klavnih živali, začeli posluževati najpreprostejšega sredstva samoobrambe — komolcev in so drug drugemu pulili živali iz rok. Da ni šlo brez incidentov, je razumljivo samo po sebi. VEČ POVPRAŠEVANJA. VIŠJE CENE Zakon o ponudbi in povpraševanju blaga seveda ne more odreči tudi v tem primeru. Toda računati moramo že s tem, da kmetje zahtevajo za prašiče v Bački 14 din kg žive teže. Zdi se. da cena narašča od dne do dne. V sredo so ljubljanski mesarji kupovali prašiče po 14 do 15 din kg. Preden je nastopilo pomanjkanje blaga, so bili prašiči v Ljubljani v splošnem po 10.5 do 11 din kg žive teže in le najlepše živali so bile po 12 din. Cene svežega prašičjega mesa in sLanine so maksimirane, V Ljubljani je sveža svinjina I. vrste po 16 do 19 din kg in II. vrste po 17 din. Slanina domačih prašičev je po 18 do 21 din, uvoženih pa do 20 din. Mesarji Že delj časa zahtevajo zvišanje maksimiranih cen. Spričo izredne podražitve prašičev jo bodo vsekakor dosegli, če bi se cena ustalila, bi podražitev slanine in mesnih izdelkov znašala najmanj 4 din pri kg. TrPRAŠANJE REDNEGA DOVOZA 2IVINE Toda preden govorimo o podražitvi mesa in slanine, se moramo vprašati, ali bo mogoče urediti dovoz prašičev. Živine za domačo porabo primanjkuje vedno bolj. Tudi trgovci zdaj nimajo več lahkega posla, ker blaga ni naprodaj in je zato tudi od dne do dne dražje, živino še znatno podraži prevoz. č*e bo živina še tako draga, ie mesarji pri sedanjih maksimiranih cenah mesa in slanine ne bodo mogli kupovati. Nepristranski strokovnjaki trde, da že zdaj nekateri mesarji kupujejo živino samo zato, da ne izgube odjemalcev, čeprav nimajo, zlasti pri prodaji svinjine, več nobenega zaslužka. V razmerah, kakršne so nastopile, skoraj ne moremo pričakovati ureditve redne preskrbe Ljubljane s prašiči. Računati moramo, da bo pomanjkanje prašičev trajalo najmanj do zime, dokler ne bodo kmetje začeli dovažati na trg. odnosno na sejme živali, ki jih rede v tej sezoni. Tudi naši živinorejci imajo navadno zrejenih največ prašičev za zakol šele pozimi. Toda razmere bi se lahko izboljšale vsaj pozimi, če bi čim bolj skrčili izvoz. ZAKAJ PRIMANJKUJE ŽIVINE Nihče ne more tajiti, da izvoz živine zelo vpliva na razmere na domačih tržiščih. Razen tega, da izvažamo mnogo živine, je pa bila tudi prireja letos znatno manjša, zlasti tako zvanih špeharjev, prav v pokrajinah, kjer rede največ prašičev. Tudi to je v vzročni zvezi s sedanjimi nenavadnimi gospodarskimi razmerami. Časopisje že delj časa opozarja, da je letos manjša prireja prašičev špeharjev, ker se je koruza zelo podražila. Prejšnja leta so namreč kmetje redili prašiče s koruzo. Lani je bil zelo slab pridelek koruze, sicer bi se pa koruza letos podražila, četudi bi je pridelali mnogo več (primer pšenice!). Ko je kmet lahko drago prodal koruzo, se mu ni bilo treba truditi še z živinorejo. Koruze za rejo prašičev torej ni bilo, zato so živinorejci. Če so še sploh redili prašiče, redili predvsem tako zvane pršutarje. Kakor rečeno, Ljubljana mora večino prašičev, predvsem špeharjev, uvažati iz drugih banovin. Četudi bi bilo zdaj dovolj naprodaj, kakor v normalnih časih, domaČih prašičev, bi s tem ne bilo mnogo pomagano. Krizo pa vendar zelo poostruje, da ni naprodaj tudi domačih prašičev. Na sejmih ni skoraj nobene ponudbe. LJUBLJANA POTREBUJE DO 40.000 PRAŠIČEV NA LETO Pomanjkanje slanine in svinjine v Ljubljani ni nikakor tako brezpomembna zadeva, da bi se za njo zanimali le mesarji. Mast je neobhodno potrebno živilo, ki ga ne moremo povsem nadomestiti z nobenim surogatom. To vedo vsi dovolj dobro, ki so preživeli zadnjo svetovno vojno. Ljubljana s širšo okolico šteje že okrog 100.000 prebivalcev. Konzum mesa in slanine je zaradi tega velik. Čeprav je znano, da življenjski standard našega prebivalstva ni posebno visok. Strokovnjaki računajo, da porabi Ljubljana na leto 30.000 do 40.000 prašičev, kar znaša približno od 550 do 670 vagonov. Te številke so okrogle; prejšnja leta je znašal konzum okrog 30.000 prašičev, letos pa opažajo, da je poraba svinjine precej narasla zaradi uvedbe brezmesnih dni. Ob brezmesnih dneh je namreč dovoljena prodaja suhe svinjine in klobas. Zato smemo računati, da bi konzum prašičev v Ljubljani pri redni dobavi znašal do 40.000, ali okrog 670 vagonov. Ce bi v klavnici delali vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, bi potem takem morali uvoziti vsak dan vagon prašičev, če pa i odštejemo praznike in nedelje, bi moral znašati dovoz skoraj vsak dan dva vagona. Manj živahna sezona v mesarski stroki je poleti, a avgusta navadno že oživi. Letos so pa klali precej prašičev tudi julija. Ob posebno živahnih dneh so prejšnje Čase v začetku in ob koncu meseca klali tudi do 200 prašičev na dan. SLANINA TREH PRAŠIČEV ZA VSO LJUBLJANO Ob petkih je bilo doslej v mestni klavnici navadno vselej nekoliko bolj živahno, ko so mesarji pripravljali meso za prodajo v soboto, ko je tržni dan, in tudi za nedeljo. Poznavalec razmer je pa bil lahko včeraj neprijetno presenečen v klavnici. Počival je skoraj ves obrat. Tudi goveje živine niso mnogo klali, velika dvorana je bila skoraj povsem prazna. V dvorani, kjer čistijo in razkosavajo prašiče, je pa bila pripravljena le slanina treh prašičev za današnjo prodajo. Mesarji so včeraj dopoldne zopet zaman čakali na vagon prašičev, kakor predvčerajšnjim; pošiljka je nekje zastala, kar se sicer pripeti večkrat, a zdaj je takšna zamuda še tem bolj neprijetna. Lastnik večjega mesarskega obrata bi včeraj kupil sam dva vagona prašičev, če bi jih dobil. Mesarji pravijo, da nimajo slanine v zalogi. Zato je bilo danes na trgu že občutno pomanjkanje slanine. Ce bo primanjkovalo svinjine, se to ljudem ne zdi takšna nesreča, saj mora zadnje čase že marsikdo opuščati meso, toda brez zabele ni niti prežganke. KLAVNICA TRPI VELIKO ŠKODO Mestna klavnica je velik obrat, kar sprevidimo že po tem, da znaša njena kapaciteta do 220 govedi in 400 prašičev na dan. Tako veliko podjetje je donosno le, če je njegova kapaciteta vsaj četrtino in če že ne polovico izrabljena. Mestna občina mora računati tudi z dohodki klavnice. Zelo je pa prizadeta tudi ob malem uvozu živine, ker so dohodki trošarine mnogo manjši, že zaradi tega mestni občini ne more biti vseeno, kako dolgo bo trajal sedanji zastoj in ne kako bo urejen nadaljnji uvoz živine. Zanimati se pa mora za to zadevo že zaradi tega, ker je dolžna skrbeti, da je mesto primerno založeno z živili vsaj sproti. Ne bomo predlagali, kaj bi bilo treba storiti; o tem so dolžni razmišljati na pristojnih mestih, kjer bi tudi morali biti najprej opozorjeni o tako resnih pojavih, kakršen je pomanjkanje slanine in mesa v velikem mestu. Pošiljanje pisem in paketov vojnim ujetnikom Pojasnila dravskega banovinskega odbora Rdečega križa kraljevine Jugoslavije Ljubljana, 27. avgusta. Lani v decembru so objavili vsi dnevniki v dravski banovini navodila glede pošiljanja pisem in paketov vojnim ujetnikom, mternirancem in privatnim osebam v ozemlju vojskujočih se odnosno okupiranih ter ostalih držav. Ker se interesenti pogosto obračajo na pisarno Rdečega križa za Informacije, kakšni so pogoji za odpravo teh pošiljk in ker se zadevni predpisi večkrat izpreminjajo, objavljamo: 1.) Poštne pošiljke -ojnim ujetnikom in interniranim privatni].i osebam v vojskujočih se državah, kakor tudi vojakom, in-tern ranim v nevtralnih državah, so oproščene poštnih taks, in sicer: a) pisemske pošiljke (navadna pisma, navadne dopisnice in s plačanim odgovorom, poslovni papirji, tiskovine); b) pi*ma in zavoji z označeno vrednostjo (Če ni^o obremenjeni z odkupnino) in c) paketi z označeno vrednostjo in brez nje (v kolikor niso obremenjeni z odkupnino). Te pošiljke morajo vsebovati točen naslov ujetnika, kakor: rodbinsko in krstno ime, čin, po možnosti številko ujetnika, mesto taborišča in številko taborišča v državi, v katero so pošiljke namenjene. Razen tega naslova mora biti na levi strani zgoraj navedeno: >Prisonnier de guerre«, a na levi strani spodaj >Franc de port«. Za vse pošiljke, oproščene poštnih taks v mednarodnem prometu, veljajo tudi še nadalje odredbe o poširto-carinskem postopku kakor tudi o valutno-deviznih predpisih. Za vsako pošiljko v gotovini se mora izposlovati dovoljenje ministrstva financ — valutno-devzni oddelek. Po obvestila mednarodnega komiteja Rdečega križa se za aedaj denar ne more pošiljati. I Kar se tiče paketov, se po sedanjih poštno-carinskih predpis h dovoljuje od pošiljanje paketov v inozemstvo samo do vrednosti din 50.— in do teže 1 kg, vendar je po razpisu min strstva financ prepovedano pošiljanje poštnih paketov, ki vsebujejo take proizvode, ki so deloma ali v celoti inozemskega izvora. Posebno je prepovedano pošiljati kavo, čaj, kakao, poper in ostale začimbe, čokolado, riž, milo volnene in bombažne tkanine, platno, svilene tkanine, izdelke iz usnja itd. Carinarnice so prejele nalog, da vračajo vse pakete, ki so namenjeni v inozemstvo in vsebujejo navedene predmete. Interesenti se zato opozarjajo, da poštam ne oddajajo paketov s tako vsebino, da ne bi imeli nepotrebnih stroškov in izgubljali časa, ker morajo postni uradi vse take pakete odpošiljate-ljem vrniti. Razen tega je po obvestilu vojaških oblasti vojskujočih se držav prepovedano pošiljati v paketih: časopise, ali pakete ovijati v časopisni papir, živila, ki se lanko pokvarijo, tekočine, kakor steklenice z žganjem, vinom, likerjem ali drugimi pijačami, zobno vodo, dišavami in podobno. Dovoljeno pa je poslati predmete domačega izvora in izdelka, kakor: tobak, cigarete, cigare, knjige, igralne karte, sladkor, mesne konzerve, po vrtnino in sadje v pločevinastih Škatlah, kakor budi makarone in rezance, dobro posušeno meso in slanino ter razno perilo domačega izvora iai izdelka. Pred predajo poštnemu uradu se morajo paketi izročiti radi pregleda pristojni carinarnici. Pisma in dopisnice morajo biti čitljivo pisane in Čim krajše, po svoji vsebini pa omejene samo na rodbinske, privatne in osebne razmere. Pošiljatelj naj vse predhodne posle pri pristojnih finančno-carinskih oblastvih sam izvrši, nato pa naj prinese paket, plombiran od carinskih oblasti, in postno spremnico v pisarno pristojnega odbora Rdečega križa, da opremi paket, in poštno spremnico s svojim ž gom. » 2. ) Za pošiljanje paketov privatnim osebam veljajo obči predpisi za te pošiljke, ki se pogosto menjajo n se morejo zvedeti p i vsaki pošti. Po naših sedanjih informa-vij-.h se morejo s posredovanjem Rdečega križa po s ljati paketi privatnikom samo v kraje Poljske, ki so okupirani po Nemčiji. 3. ) Pri pisemsk h pošiljkah na privatnike v vojskujočih se in okupiranih pa tudi ostalih državah pa Rdeči krž pri sedanjem stanju, ko se vojskujoče države še niso zedinile glede zadevnega postopka, ne more intervenirati. — Izjema velja le glede pisemsk h pošiljk na privatne osebe v krajih Poljake, ki so okupirani od Nemčije, pa tudi v tem primeru, Če prejme odpošiljat el j pismo, ki ga je direktno po*iaL vrnjeno z označbo >nepoznanc. V takem primeru se mora interesent obrniti na pristojni odbor Rdečega križa, ki bo uvedel pozvedovalni postopek potom Mednarodnega komiteja Rdečega križa v ženevi. 4.) Poizvedovanja o usodi vojnih ujetnikov, internirancev ter privatnh oseb posreduje Rdeči križ s predpisanimi poizvedovala mi polarni, ki se pošiljajo interesentom po pošti kot tiskovine, za kar je t roba poslati 50 par. izpolnjeni vprašalni poli pa priložit1 znamko za din 1.50 za odgovor. (Iz pisarne dravskega banovinskega cxl-bora društva Rdečega križa kraljevine Jugoslavije št. 3281 z dne 23. avgusta 1040.) VValter Chrysler umrl Poleg njegove industrije avtomobilov je slovel nekaj časa tudi njegov nebotičnik v New Yorku Ustanovitelj znanih Chrvslerjevih avtomobilskih tvomic Walter Chrysler je po daljši bolezni v nedeljo v New Yorku umrl, star 65 let. Walter Percv Chrysler ie bil do Henrv Fordu naiboli znan ameriški avtomobilski kralj. Rojen ie bil v "VVameggu v Kansasu. Po materi ie bil notomec Tuenisa van Dol-sa, prvega dečka rojenega d red 100 leti v Novem Amsterdamu, sedanjem Manhatta-nu. Visokošolske studi ie ie dovršil Chrv-sler v Kanadi. Delal ie naiorei v železniških delavnicah in tvomicah lokomotiv v Pittsburgu. kier ie kmalu dosegel odgovorno mesto. Pozneje ie presedlal v Buickove avtomobilske tvornice v Detro- itu, kjer je kmalu prevzel vodstvo in postal predsednik delniške družbe. Pred 20 leti je pa ustanovil v Detroitu lastno delniško družbo, ki se i c kmalu silno razvila. Po številu prodanih avtomobilov se ie lahko kosala s Fordom in slove-čim avtomobilskim koncernom General Motors. Detroitski tovarnar je pa d reži v-ljal kot pravi otrok Manhattana večino časa v New Yorku, kjer je stanoval v sloveči Sadovi ulici milijarderjev. Razen tega je pa imel, kakor Henrv Ford, parobrod ni kralj Gray in drugi miliiarderji. pravljičen dom na bregovih Vzhodne reke v Great Necku. Politično ie bil Chrvsler republikanec, stal ie torej v taborišču, ki se bori proti Rooseveltu. V Nevv Yorku. zlasti v njegovih številnih klubih, ie bil znan po svoji edinstveni prisrčnosti in duhovitosti. Leta 1929. je sklenil zgraditi za pisarne svoje družbe na vogalu Lexingtonske ceste in Dvainštiridesete ulice nebotičnik, ki bi zasenčil nebotičnike v južnem delu Manhattana. 77 nadstropno poslooie. ki na i bi bilo po prvotnih načrtih visoko 280 rru ie bilo končno dvigni eno s čudovito malo okusno na kapnik spominiaioeo jekleno konstrukcijo in precei dolgo sulico iz rio prostega jekla iz Chrvslerievih delavnic na 325 m. tako da ie prekosilo za 26 m pariški Eifflov stolp ter postalo naivečie poslopje sveta. To orvenstvo ie na izgubilo že čez nekaj mesecev, kaiti neka i ulic dalie je bilo dorraieno 102 nadstropno poslooie Empire States, večie za celih 60 m, Chrv-slerjevo ime bo pa vedno združeno ne samo z njegovimi avtomobili, temveč tudi z njegovim nebotičnikom, pri katerem 90 prvič prišle do veljave najmode:nejše gradbene metode, v prvi vrsti lahke jeklene konstrukcije. Anglija — 5500 otokov Geografi so našteli 5500 otočij, otokov in otočkov, okrog največjega otoka — Anglije. Ti otoki se pričenjajo ori Škotski s tremi otoki. Prvi izmed njih so Shetlandi. dalje Orkneji. skupina 37 otokov, med njimi največji sloveči zaliv Scapaflovv. Tretja skupina se imenuje HebridL obstoječa iz 500 otokov in otočkov, našel i enih je pa komaj 100 izmed njih in na teh žive samo ribiči. Dalje ob zapadni obali Škotske in Anglije so raztreseni večji, manjši in čisto majhni otočki. Naiboli znan med njimi ie veliki otok Man v Irskem morju, ki ie bil v davnih časih samostojna kraljevina. Južna obala ima v Rokavskem prelivu otok White, letoviško mesto angleške go-srpode. Vzhodna obala ni tako bogata na otokih. Najpustejši angleški otok ie Rock-hall, čigar skale, na katerih žive samo iate morskih ptic. štrle le nekoliko iz morja. Ta otok leži osamljen 400 km zapadno od škotskih Hebridov. 3500 dolarjev v telefonskem seznamu Prelistati sto tisoč telefonskih seznamov ni malenkost, niti če človek ve. da bo v enem izmed njih našel celih 3.500 dolarjev. Tega težkega dela se ie lotil brightonski trgovec W. Harkins in v njegovo čast bodi omenjeno, da ie rabil zani samo tri dni. Mož je imel usodno navado spravljati ves svoj denar med listke telefonskega seznama, namesto v blagajno. Nekega dne. v času, ko se je mudil nekje zunai. je prišel k njemu telefonski uslužbenec, da bi zamenjal stari telefonski imenik z novim Ko se je trgovec vm.il. je ugotovil, kaj se ie zgodilo, je bil ves iz sebe. Vse njegovo premoženje, težko zasluženi denar je bil Lzginil s starim telefonskim seznamom vred. Harkins ie tako i odšel na pošto, da bi dobil nazaj svoje premoženje. Uradniki mu oa seveda niso mogli pomagati. Ker se pa ni dal odgnati, so slednjič odprli skladišče, kamor spravlja telefonska družba stare telefonske sezname. Dovolili so mu poiskati seznam, v katerem je bil spravljen niegov denar. Harkins se ie brž lotil dela. Cele tri dni je neumorno listal po starih zaprašenih knjigah, dokler ni našel seznama, v katerem ie bilo 3.500 dolarjev. Ni treba omenjati, da nikoli več ne bo spravljal denarja med liste telefonskega seznama. Izdelovanje bencina iz lesa Sovjetski list »Industrija« je priobčil nedavno zanimiv predlog glede izdelave sintetičnega bencina z lesa. Vse kaže, da bi problem sintetičnih goriv v Rusiji sami kot eni največjih produoentov nafte ne bil pereč, Vendafc je pa zelo važen za vzhodne kraje zlasti za vzhodno in zapadno Sibirijo. Kazakstan, oblast Sverdlovsk, čelja-binski in Omsk pa tudi za Krasnojarsk, kajti v teh krajih se porabi nad 50°/(> vsega konzuma surovega bencina in okrog 40% dieselovih olj. Raziskovalni zavod v Moskvi je za to posvetil mnogo časa odkritju izdelave sintetičnega bencina iz lesa, čigar zaloge v neštetih oblasteh omogočajo njegovo proizvodnjo v znatnih količinah, tako da bi se dala njihova uporaba kriti do treh četrtin z lastno proizvodnjo. Odkritje naj v glavnem prepreči izguba pri sekanju lesa in ga v polni meri izkoristi, da ne bodo šle več v izgubo veje, vršički itd. Les se najprej zogleni, potem se pa pridobiva iz lesnega plina tekoče gorivo, nazvano saintin. Porabijo se kot rečeno vsi odpadki. Zadnji proizvod te procedure je bencin. Iz ene tone lesa iglavcev se pridobi 90 kg bencina in dieselovih olj. Proizvodnja ene tone sintetičnega bencina stane 600 do 700 rubljev. Krinka liiioemi 174 ■•■•1 Dva taka čolna sta se bližala po gozdni poti skupini siromašnih kolib. Nekatere kolibe so stale tik nad reko, zgrajene na koleh. Druge so stale na tleh, na nekakšni poseki. Sredi naselbine je bil ozek prazen prostor. Tu so se ukvarjali Indijanci z nečem, kar bi se zdelo očem EvTopca čudno. Stali so okrog plapolajočega ognja, držeč v rokah palice z lopatami na konceh, Pomaknili so te lopatice v nekakšno korito, narejeno iz izdolbenega debla in zajemali iz njega napol tekoč bel in gost sok. Naglo so dvigali svoje dolge žlice nad ogenj in jih hitro vrteli v rokah. Sok v njih se je nad ognjem strjeval. Indijanec je znova pomočil v kadico ta zarodek krogle, katerega se je prijela nova plast soka. Palica se je znova naglo zasukala nad plamenom. Belkasta krogla je naraščala in ko se je to večkrat ponovilo, je jela krogla, dvakrat večja od Človeške glave, upogibati palico. In tedaj je potegnil delavec brez truda iz te strnjene mase leseno žlico na dolgem ročaju in položil kroglo stran. Potem je pa začel znova in delal je tako dolgo, dokler je bilo v posodi še kaj soka. Obema Francozoma, možu in ženi, sedečem v prvem izmed čolnov in opazujočima to početje, ni bilo to delo nič nerazumljivega ali skrivnostnega. Več tednov sta že hodila po tem kraju in iskala Herveja de Ferneusa. Bila sta oče Eudoxios in grofica Gaetana. Imela sta dovolj časa, da sta lahko spoznala primitivno indijansko življenje. Vedela sta, da je gosta belkasta tekočina v kadid ali koritu snov, nujno potrebna za moderno industrijo. To je bil latex, sirovi kavčuk, tak kakor teče po žilah dreves in ki ga imenujejo Indijanci seringa. A ti Indijanci so se nazivali Servngueiros. Plazili so se na vse strani po goščavi s spretnostjo opic in nabirali ta dragoceni sok. Prinašali so ga v vasi in delali iz njega strnjene krogle, ki so jih čolni odvažali v Manaos. Gospa de Ferneuse in njen tovariš sta vedela, da se razen v Valcoriji, zlasti v tej, kakor mala država prostrani krajini, pridobiva kavčuk še edino na ta barbarski način. V Valcoriji je bila pa ustanovitelj eva duhovitost nadomestila pustošenje drevja s tem metodičnim pridobivanjem: dolgo grobo lopatico, s pomočjo katere se kavčuk strdi in enolične kretnje Indijancev je nadomestilo strojno delo. Toda niti menih, niti grofica se nista zanimala za izpopolnitev industrije, za delo inženjerjev in strojnikov Renaud de Valcora. Nista se pa mogla izogniti potovanju po teh krajih, kajti samo tod je vodila pot, kjer drugod ni bilo rek. Valcorie je bila kos Selve, kos ki se je neprestano širil po zaslugi svojega lastnika in cele armade njegovih pomočnikov. Menih in grofica se pa nista hotela napotiti v glavno mesto naselbine, kjer bi Herveja gotovo rte našla. Od svojega prihoda v Južno Ameriko sta dokaj lahko sledila mlademu možu. Hodeč po isti poti kakor on iz Buenos Airesa v Paz sta našla po vse d ljudi, ki so pozdravljali ali spremljali tega prikupnega Francoza, zlatolasega El Dorada, kakor so ga krstili v šali glede na njegovo nekoliko romantično pričesko, velike svetle kodre nad čelom. Iz La Paza, glavnega bolivijskega mesta je bil poslal Herve zadnje pismo. V njem je obveščal mater, da pričakuje tam Mathiasa Gaela, bretonskega sleparja, ki mu je bil markiz de Valcor poveril skrivnostno poslanstvo in ki mu je moral slediti za petami. Mathias je bil odpotoval davno pred njim, toda vse je kazalo na to, da si je na poti precej zadržal. Morda ga je bila zadržala bolezen ali pa napad rzbojnikov. Ce je bil p prispel na cilj, se je tam tako spretno skrival, da je postajala Herve j eva naloga zelo težka. Mladi grof je čakal, povpraševal in opazoval. To je bila zadnja vest, sporočena materi, potem je pa umolknil, tako da je bila grofica de Ferneuse vsa iz sebe v strahu za sina. A zdaj je sama iskala svojega pogrešanega sina. Oče Eudoxis jo je spremljal. i — Mar ni bilo to za misijonarja najlepši začetek njegovega svetega dela, pomagati in ščititi to žensko v mračnih krajih divjine, kamor je hotel pri-ensti luč? Ganilo ga je trplejnje matere in kesanje kristijanke, ki se je bilo oglasilo v nji. Razen tega je bila pa napeta njegova psihološka radovednost po čudni drami, ki je bila Gaetana njena junakinja. Grofici bi ne bil noben spremljevalec odtehtal tega meniha, sa j je bil pogumen kakor vojak, pa tudi bistroumen in duhovit. Dobro je poznal človeški značaj in te kraje, po katerih je hodil že v svoji mladosti. Da, menih je govoril tudi glavno indijansko narečje, ker se je že davno pripravljal na svoj poklic — Evo, tu je vas mojih očetov — je dejal deček bakrene polti in temnih, nekoliko poševnih oči ter debelih usten in dolgih mastnih las. Ta deček je sedel v sprednjem čolnu. V drugem čolnu je sedela skupina vojščakov, pripadajočih istemu plemenu. — Ti Indijanci so zvesti. Ce prevzamejo proti smešno nizki nagradi svojo nalogo bdeti nad popotnikovo varnostjo, bi se dali ubiti zanj, dočim bi ga sicer oropali ali mučili, ne da bi jim vest kaj očitala. Po dečkovih navodilih sta bila Eudoxis in grofica prodrla tako daleč v pragozd. Čudni občutki so spreletavali materino srce. Mladi Indijanec, ki sta ga bila slučajno srečala in poizvedovala pri njem kakor pri mnogih drugih, je trdil, da je sam videl zlatolasega tujca. Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno Fran Jeran // Za upravo in inneratni del lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani