•o
:<n ■o
-O
im
¡«/"> im
-r--¡r-
90,6 95,1 95,9 100,3
Razburljiv obračun sosedov s popolnim preobratom
V Celju srečanje slepih literatov
Št. 84/Leto 66/Celje, 25. oktober 2011/Cena 1,10 EUR
□
Druženje tako in drugače
IZID: ZAČETEK NOVEMI
Protestirajo in upajo obenem
Na Slomu pri Ponikvi se je več kot tisoč kmetovalcev iz vseh koncev Slovenije okrepčalo z golažem. Je pa slednji - brezplačen še posebej - vabljiva in okusna predjed tudi v predvolilnih kuhinjah.
SPODBUDNE ZGODBE
Na koncu se je splačalo
REKREACIJA
1Í__^
MLADI
Obnova kleti bi lahko združila mladino
ZGODBE, KI JIH PISE ŽIVLJENJE
Slivničanka poučuje v Banja Luki
2	KMETIJSTVO
ANKETA
Na Slomu se je vnovič zbralo krepko čez 1000 kmetovalcev.
Več sonca tudi na kmečka dvorišča
Na Slomu pri Ponikvi gostili osmi vseslovenski kmečki shod
Osmo vseslovensko srečanje kmetov na Slomu pri Ponikvi je v nedeljo združilo krepko čez tisoč obiskovalcev iz vse Slovenije. Kriza je udarila na vsa področja v družbi, a vsaj med kmeti je bilo čutiti nekaj optimizma. Medtem ko se podirajo fiktivni finančni gradovi, padajo borze in se sesuvajo banke, ne ostane veliko stvari zelo gotovih. A da bodo morali ljudje vedno jesti in se bodo zato bolj kot kadarkoli vračali k osnovnim vrednotam in dobrinam, je za kmetijstvo dobra novica.
»Tudi zato, ker so eni predolgo norce s kmetov brili, je ta družba zabredla tako daleč kot je,« je bilo slišati iz ust znanega politika. Vse skupaj se je seveda tudi nekoliko predvolilno obarvalo, a kot kaže je to motilo le redke. Osrednjo besedo je imel prof. dr. Ludvik Toplak, nekdanji rektor Univerze v Mariboru. »V času krize se
spopadamo predvsem s krizo vrednot. Pozabili smo, da vsako družbo držijo pokonci trije stebri. Država kot taka, privatna ekonomska pobuda in kot tretje - solidarnost.« Toplak vidi priložnost v zadružništvu. »Na ta način se lahko poveže veliko malih - kreditojemalcev, proizvajalcev, potrošnikov. In skupaj se lahko uprejo velikim
kapitalističnim apetitom po hitrem dobičku. Ta zadružna ekonomija bo znova vzpostavila družbeno ravnotežje.« Kot je še dodal Toplak, se nam je v zgodovini vedno, ko smo pozabili na solidarnostni element to krvavo vrnilo. »Na to družbeno kategorijo smo pozabili tudi po padcu berlinskega zidu. Mali ljudje se morajo zbrati in uporabiti svojo moč proti tistim, ki zlorabljajo oblast in svojo ekonomsko moč.«
Ciril Smrkolj, predsednik kmetijsko gozdarske zbornice, ki je dogodek organizirala, je bil zelo spodbudno naravnan. »Vsi se ukvarjamo s krizo, ne samo kmetje. Pod
Na pomoč tudi po požaru
Vlada je na eni zadnjih sej sprejela uredbo o pomoči ob nepredvidljivih dogodkih v kmetijstvu. Uredba določa vrste ukrepov, upravičence, pogoje ter postopke dodelitve finančne pomoči za izboljšanje ekonomskega položaja kmetijskih gospodarstev, kar je določeno tudi z uredbo Evropske komisije.
ro kmetijskim gospodarstvom zaradi degradiranosti okolja oziroma površin, na katerih kmetje opravljajo svojo dejavnost ter imajo zaradi ta-
rejnih živali, ko povračilo škode ni urejeno z drugimi predpisi. Podobno bodo lahko kmetje uveljavljali odškodnine v primeru omejenega pro-
Skladno z uredbo bodo denar namenjali kot pomoč za nadomestilo škode zaradi požara ali strele na kmetijskem gospodarstvu. Gre za denar, ki naj bi ublažil ekonomski položaj, ki bi se zaradi nepredvidljivega škodnega dogodka na kmetijah seveda zelo poslabšal. Kmetje bodo do pomoči upravičeni, če povračilo škode ni urejeno z drugimi predpisi. Država bo v prihodnje poskrbela tudi za pomoč ob smrti, invalidnosti ali nesposobnosti
za delo, v uredbi pa sta seveda stopnja invalidnosti ali določanje nesposobnosti za delo tudi bolj natančno opredeljena.
Poleg tega bodo v prihodnje pomagali tudi ob nenadnih pomorih čebel, pri čemer bodo kot podporo dodelili določena nepovratna sredstva na čebeljo družino. Tako bodo na primer zaradi pomorov čebel v Pomurju ob izpolnjevanju določenih pogojev izplačali po 50 evrov na čebeljo družino. Uredba predvideva še podpo-
Z uredbo naj bi tako v Sloveniji kot drugih evropskih državah ohranjali kmetijsko dejavnost ter poseljenost podeželja.
kega okolja znižan dohodek. Kmetijsko gospodarstvo mora biti na degradiranih območjih, ki jih določi vlada s posebnim odlokom po zakonu, ki ureja varstvo okolja. V okviru tega ukrepa so podpore zaenkrat namenjene nekaterim kmetijam v Zgornji Mežiški dolini.
V uredbi je predvideno tudi nadomestilo kmetijskim gospodarstvom zaradi bolezni
meta trgovanja na kmetijskem gospodarstvu zaradi aviarne influence, izbruha klasične prašičje kuge v sosednji državi ali vraničnega prisada na kmetijskem gospodarstvu.
Uredba omenja še podporo kmetijskim gospodarstvom zaradi slabšanja ekonomskih razmer pri pridelavi sadilnega materiala v vinogradništvu.
US
Kmetje nič več zadnji nebodigatreba
Odkar politiki bijejo plat zvona, da je slovenska samo-preskrba na alarmantno nizki ravni, se tudi na kmete drugače gleda. Nič več niso najbolje organiziran evropski lobi, ampak zadnji branik varnosti in stabilnosti v državi. Se to tudi v domačem gospodarstvu med hlevom in poljem že kaj občuti?
ve je pa ogromno. Če se ne bomo vrnili k naravi, nas bo civilizacija uničila. Nama pa se vse splača. V vsemu vidiva vrednost in cilj, v to sva bolj ali manj uspešno usmerjala tudi otroke in vnuke. Če se bo politika usmerila v kmetijstvo, imamo možnost, da se poberemo iz vsega tega.
črto, ljudi je treba pošteno plačati za njihovo delo. Kmetje smo dolžni zagotavljati zdravo hrano za vse Slovence. Dolžni smo tudi varovati naravo in naravne vire. Politika bo morala to razumeti in nam stopiti nasproti. Po drugi strani pa nehajmo »jamrat« in stokat, da se nič ne da, kajti da se. Vendar moramo najprej opraviti pri sebi. Včasih tudi v krogu svoje družine in sodelavcev spodbuditi nove ideje, nove zamisli. Upam, da bodo časi, ki prihajajo, prinesli malo več sonca in veselja tudi na kmečka dvorišča.«
StO
Foto: GrupA
Tone Uršič, Ig pri Ljubljani
S prihodom te krize imam občutek, da se razmere za kmeta počasi spreminjajo. Pa se bo moralo še korenito obrniti. Osebno nimam kakih posebnih težav, me pa pestijo iste zadeve kot vse druge kmete. Trg, togi evropski predpisi in slovenski birokrati, ki se jim zdi, da morajo biti še bolj pa-peški od papeža. Težko je. Povezovanje je vse hvale vredno, z božjo pomočjo in priprošnjo našega zavetnika pa tudi upamo na najboljše.
Jožica Rom, Šentjur
Z možem sva prišla prvič. Že dolgo se pogovarjava, da enkrat morava priti pogledat, ko je ravno tako blizu. Nisva mogla verjeti, da se toliko ljudi zbere. Tudi govorniki so izvrstno povedali. Z vsemi bi se strinjala, ampak kaj ko ne bo nič konkretnega iz tega.
Milka Prosen, Ilirska Bistrica
Sem prihajamo organizirano, vsi zelo navdušeni nad srečanjem, nad Slomom, programom, mašo. Sicer se z ovčjerejo ukvarja mož. Oba sva univerzitetno izobražena, lahko bi živela tudi drugače, a vidiva v tem smisel. Kljub temu, da sva oba v pokoju, še vedno delava. Največji problem je, ker se v tej državi nič ne splača. Pri nas se čisto nič ne splača! Rezer-
SREDA
Miha Brlec, Kamnik
Problem je v tem, da so pridelki prepoceni. Preživi se. Konec koncev se lahko živi malo boljše, ali pa tudi malo slabše. Preživi vsekakor se. Nekaj se premika tudi na področju kmetijstva, ampak prepočasi. Takole povezovanje je nujno, posluha v politiki bi bilo lahko bistveno več.
ČETRTEK PETEK
d 'V'. ."/V,"/'/	'V', /77,"/7		<0 ."/7	"o 1/1
9B	■ ■			5 13£
NOVI TEDNIK
VOLITVE 2011
3
Odločilen glas mladih
CELJE - Hkrati s programskim kongresom, na katerem so sprejeli prenovljen statut in z njim nove smernice za delo, je več kot 200 članov Slovenske demokratske mladine (SDM) praznovalo tudi 22-letnico svojega delovanja.
V soboto so sprejeli še resolucije za kakovost visokega šolstva, zaposlovanja mladih in o ureditvi statusa prostovoljnega gasilca, za častno predsednico pa imenovali Alenko Jeraj, dosedanjo poslanko SDS, ki se je spomnimo kot aktivne članice SDM od sredine 90. let naprej in v letih 2001-2006 tudi njene predsednice. »Mladi živimo v obdobju krize vrednost in smo danes v zelo nezavidljivem položaju,« je poudaril predsednik SDM Andrej Čuš.
»Veliko manj se vključujejo v družbo in interesna združenja kot nekoč, kar čuti vsa družba. A po drugi strani prav družba s stigmatizacijo mladih kot »neperspektivnih pasivnežev« skrbi, da se ta kriza vrednot pri mladih le še poglablja. Zato so, po besedah Čuša, mladi danes na prelomni točki in morajo biti odgovorni, inovativni in pri svojem delu tudi jasno povedati, kaj je prav in kaj ni.
Predsednik SDS Janez Janša, ki zaradi obveznosti
v Celje sicer ni mogel priti, je mlade nagovoril preko videa. »Kongres SDM je v času, ki je zelo pomemben, saj so pred nami prve predčasne volitve v zgodovini samostojne Slovenije,« je dejal in izpostavil pomen volilnih rezultatov. »Od tega bo odvisna vaša prihodnost in ne dovolite, da bodo pretežka bremena neomejenega zadolževanja preložena na vas. Skupaj moramo temu narediti konec. Udeležba mladih na letošnjih volitvah bo v veliki meri odločala o prihodnosti Slovenije.«
IS
Foto: TimE
Ko je predsednik države dr. Danilo Türk v petek razpustil državni zbor in za 4. december razpisal predčasne volitve, so začeli teči tudi roki za prva volilna opravila. Že v petek je bilo tako mogoče vlagati kandidature, zlasti pa začeti zbirati podpise podpore za tiste kandidatne liste, ki bodo na volitvah nastopile s podporo državljanov. Skrajni rok za vložitev vseh kandidatur je 9. november.
Državna volilna komisija (DVK) je dokončen rokovnik volilnih opravil določila včeraj pozno popoldne (po zaključku naše redakcije, op.p.), zato se morda v nadaljevanju zapisani datumi še lahko spremenijo za kakšen dan. Dejstvo je namreč, da imamo v Sloveniji prvič predčasne volitve. Da bi bil čas mrtvega teka v političnem in posledično celotnem javnem življenju države čimbolj kratek, pa je predsednik Türk po veljavni zakonodaji izbral prvi možen datum za izvedbo volitev. Čas za samo izvedbo vseh volilnih opravil je tako močno skrajšan in roki organizatorje volilnih kampanj letos zelo priganjajo. Tako se je že včeraj iztekel rok, do katerega so morali organizatorji volilne kampanje odpreti posebne transakcijske račune. Včeraj se je iztekel tudi rok, do katerega so morali mediji objaviti svoja pravila za spremljanje volilne kampanje, lokalne skupnosti pa so morale objaviti pogoje za pridobitev
pravice do uporabe plakatnih mest.
Imena znana sredi novembra
Po okvirnem rokovniku volilnih opravil naj bi organizatorji volilnih kampanj zbiranje podpisov podpore zaključili 9. novembra, ko morajo biti do polnoči vložene tudi vse kandidature. Nato sledi preizkus zakonitosti vloženih kandidatur in zatem 15. novembra žrebanje vrstnega reda list na
Pravila za spremljanje volitev v državni zbor 2011
Po Zakonu o volilni in referendumski kampanji obveščamo javnost, da bomo v Novem tedniku in na Radiu Celje parlamentarne volitve 2011 spremljali v skladu s profesionalnimi standardi ter o dogodkih poročali in jih komentirali po lastni presoji.
Organizatorjem predvolilnih kampanj ne bomo ponudili brezplačnih predstavitev, prav tako ne bomo objavljali brezplačnih sporočil, za katere bomo v skladu z uredniško politiko obeh medijev presodili, da služijo propagandi v volilni kampanji.V časopisni rubriki Pisma bralcev ne bomo objavljali vsebin, ki so kakorkoli povezane z volilno kampanjo.V časopisni rubriki Mnenja in razprave bomo izbirali teme o volitvah in sogovornike izključno po lastni presoji v skladu z uredniško politiko.Oglasna sporočila v obeh medijih bodo dostopna pod enakimi pogoji vsem organizatorjem volilne kampanje ter drugi zainteresirani javnosti. Morebitna plačana vsebina bo jasno označena kot propagandno sporočilo z navedbo naročnika.
Uredništvo Novega tednika in Radia Celje bo v Celju pripravilo tudi eno javno soočenje osrednjih političnih strank. O datumu in kraju dogodka vas bomo pravočasno obvestili.
Uredništvo Novega tednika in Radia Celje
Volilni ocvirki
S harmoniko in trobento?
Zbrane na programskem kongresu Slovenske demokratske mladine je pozdravil tudi evropski poslanec Milan Zver. Izpostavil je, da sta SDS in SDM odlični blagovni znamki, ki imata bogato zgodovino in sta nanjo lahko ponosni. Ob aktualnih političnih razmerah pred predčasnimi volitvami v državi pa je dejal, da človek ob ustanavljanju zasebnih strank in list dobi občutek, kot da je to ime narodnozabavnega ansambla. »To je nenavadno za demokracije, saj naj bi stranke prispevale k občemu interesu, zdaj pa imamo privatizacijo strankarskega življenja. V Evropi in po svetu je poimenovanje po osebnih imenih redkost.«
Ampak - če dobro pomislimo, je ena največjih slovenskih blagovnih znamk prav Ansambel Slavka Avsenika. Nenazadnje je po Evropi in tudi na drugih celinah prodal na milijone in milijone svojih plošč, na koncert v Berlinu pa ga je prišlo poslušat več poslušalcev kot Rolling Stonse. In glede na doslej slišano v parlamentarni dvorani, bi bili harmonika in trobenta prav milozvočni za marsikatera ušesa.	IS
Predvolilni boj
S programskega kongresa Slovenske demokratske mladine, ki je bil v soboto zvečer v Celjskem domu.
Roki priganjajo
Včeraj pozno popoldne Državna volilna komisija določila dokončen rokovnik volilnih opravil
glasovnica, 18. novembra pa javna objava vseh imen kandidatov in kandidatnih list.
Po včeraj potrjenem rokovniku volilnih opravil, ki ga bo DVK posredovala skupaj z navodili vsem okrajnim volilnim komisijam in volilnim komisijam volilnih enot, v drugi polovici novembra sledi urejanje vsega potrebnega za tiste volivce in volivke, ki bodo želeli glasovati po pošti ali na domu. Med torkom, 29. novembrom, in četrtkom, 1. decembrom, bo seveda tudi letos možnost predčasnega glasovanja, splošne volitve pa bodo v nedeljo, 4. decembra, ko bodo volišča po celi Sloveniji odprta med 7. in 19. uro.
IVANA STAMEJČIČ
Predčasne državnozborske volitve imamo v Sloveniji letos prvič, zato je bilo med ljudmi kar nekaj vprašanj, kako bo z mandatom novoizvoljenih državnozborskih poslancev. Jih volimo za slabo leto - torej do konca poletja 2012, ko bi se iztekel mandat zdaj razpuščenemu parlamentu - ali za poln 4-letni mandat? Odgovor je nedvoumen. Volitve poslancev v državni zbor urejata Ustava Republike Slovenije in Zakon o volitvah v državni zbor, ki v 12. členu določa, da so splošne volitve v državni zbor redne in predčasne. Redne volitve se opravijo na štiri leta. Predčasne volitve pa se opravijo, če se državni zbor razpusti pred potekom štiriletne mandatne dobe. Novi državni zbor bo v skladu z 81. členom Ustave RS, ki ureja mandatno dobo državnega zbora, izvoljen za štiri leta.
MOŽ, PES IN PAJEK
»Pred neznosnim nadlegovanjem za glasove volivcev se je najbolje umakniti fabrik, ki jo je opustošil stečaj!«
Avtor: Dalibor Bori Zupančič v spokojni mir kakšne od
4
GOSPODARSTVO
NOVI TEDNIK
Delavci Alposa protestirajo in upajo
Svet delavcev šentjurskega Alposa opozarja na dogajanja in obljube
Čeprav uradne potrditve praktično ni mogoče dobiti, je uprava Alposa najverjetneje v petek na celjsko okrožno sodišče podala predlog za umik prisilne poravnave in uvedbo stečajnega postopka.
Vseh šest lastnikov Alposa (Nova Ljubljanska banka, Nova Kreditna banka Maribor, Abanka Vipa, Probanka, Factor banka in jeseniški Acroni) je, kot smo poročali, na torkovi skupščini soglasno in praktično brez razprave zavrnilo predlagano dokapitalizacijo družbe s stvarnimi vložki. Uprava z Ljubomirjem Osovnikarjem na čelu je predlagala, da bi se osnovni kapital družbe povečal z vložki v višini dobrih 27 milijonov evrov in bi po povečanju znašal malo več kot 28 milijonov evrov.
Kot so zapisali v upravi, je družba v prvih osmih mesecih ustvarila 2,2 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje. Čista izguba je znašala dobrih pet milijonov evrov, ob upoštevanju prenesene izgube pa skupna izguba znaša 21,3 milijona evrov. Osnovni kapital družbe je konec avgusta znašal le milijon evrov, kar seveda pomeni dolgoročno plačilno nesposobnost, s čimer so izpolnjeni pogoji za uvedbo stečaja v matični družbi. Ta zaposluje 26 delavcev, seveda pa stečaj matere najverjetneje pomeni plaz stečajnih postopkov tudi v hčerinskih podjetjih.
Lastniki so prepričani, da Alposa ni možno uspešno sanirati, po njihovi napovedi pa naj bi v skupini poslovanje nadaljevala le družba Alpos Alu, ki bo omogočala zaposlitev za okoli 30 odstotkov trenutno zaposlenih v Alposu. Kot smo poročali, naj bi zaposleni med drugim dokončali posle, ki so že bili dogovorjeni z velenjskim Gorenjem.
polnjevali svoje obveze v upanju na boljši jutri,« opozarjajo v sporočilu za javnost.
»Izkazalo pa se je, da so obljube, ki so bile potrjene s sklenjeno pogodbo o ravnanju upnikov, ki so jo podpisali vsi zgoraj navedeni novi lastniki in ostale banke upnice, bile podane s figo v žepu! Od samega začetka so iskali venomer nove izgovore in nova dejstva in pozabljali, da so program prestrukturiranja pripravili v sodelovanju z upravo in da ga je potrdila
V stečaju sta že dve hčerinski družbi Alposa, in sicer Alpos Oprema in Alpos Aleksinac.
S figo v žepu
V petek je na dogajanje in stanje v družbi Alpos opozoril svet delavcev, ki je v imenu 700 zaposlenih izrazil protest zaradi dogajanja v tej družbi, ki v Šentjurju zaposluje približno 400 ljudi, v strukturi pa je tudi invalidsko podjetje z več kot 100 zaposlenimi. »Še pred letom je podjetje, ki je bilo res močno zadolženo, na predlog bank začelo prisilno poravnavo po novem zakonu in razlastilo obstoječe lastnike, med njimi tudi nas, zaposlene. V upanju, da nam bodo novi lastniki omogočili možnost obstoja delovnih mest, smo zaposleni mirno in strpno iz-
tudi revidirana revizorska hiša, ki jo je ta uprava izbrala. Pravniki so po pregledu ugotovili, da je odstop od pogodbe popolnoma neupravičen in je temelj za stečaj podjetja, zato zaposleni ostro protestiramo.«
Zaposleni se zavedajo, da bo zaradi pričakovanega stečaja večina izgubila zaposlitev, kar po njihovem pomeni za Kozjansko in občino Šentjur pravo socialno katastrofo: »Pozivamo pristojne državne organe, inštitucije, ki so tudi večinski lastniki bank, da taka negospodarna in škodljiva dejanja bank in njihovih uprav prepreči. Ker
Alposova upravna zgradba
smo zaposleni v Alposu pričakovali, da je v slovenskem bančnem znanju še kaj več, kot pa podjetje poslati v stečaj, pričakujemo, da se bo na to odzvala vlada oziroma pristojna ministrstva, ki so bila seznanjena z našo problematiko in nam tudi vsa po vrsti obljubila pomoč.«
Alpožani ob koncu pozivajo: »Če je drugače, preprečite vsaj stečaj preostalih hčerin-
Kot v sporočilu za javnost še navajajo zaposleni v Alposu globoko razočarani zaradi dejanj lastnikov in politike. »Pričakovali smo kakšno konkretno dejanje, da bi imeli delo in zaposlitev še naprej, ne pa samo praznih obljub. Sedaj smo tudi prepričani, da se ne zavedate, kakšen je problem zaposlovanja na tem območju Slovenije. Trdno prepričani pa smo, da vam je za približno 400 ljudi, ki bomo na novo brezposelni, vseeno.«
skih družb in zagotovite, da se bo poslovanje nadaljevalo
brez prekinitve in s tem izgube delovnih mest.«	US
Na koncu se je splačalo
Aleš Plevnik, lastnik ročne avtopralnice F1 je dokaz, da lahko svojo poslovno idejo najdeš v trenutku, ko jo najmanj pričakuješ, da svoje sanje vsi po malem črpamo iz otroštva, da se je treba za preživetje in uspeh marsičemu odpovedati in da se tudi v težkih časih vedno najde kakšna rešitev. Že dobrih sedem let ima v Celju ročno avtopralnico.
»Bilo je snega do kolen in či- Vsakogar sem moral posebej
Aleš Plevnik je lastnik ročne avtopralnice F1 v Celju.
WM
sto slučajno me je pot zanesla mimo znančevega poslovnega objekta, iz katerega se je ravno selil,« se tistega usodnega dne spominja Aleš. »Takoj sem videl napeljave, odtoke, možnost, da bi tu postavil svoj posel. Moj oče se je ukvarjal z avtoličarstvom in nekako so mi bili avtomobili vedno blizu.« Z lastnikom sta se še isti dan dogovorila in že v nekaj dneh sklenila pogodbo za najem. »Ko danes gledam nazaj, sem res skočil na glavo, ne da bi vedel, kaj me čaka. Nič drugega nisem imel kot veliko željo in odločenost, da bom dal vse od sebe.« A postaviti posel na noge ni enostavno.
Vsak začetek je težak
»Najprej sem moral kupiti vso potrebno opremo, urediti prostor. Moral sem se na primer odreči nekaterim zelo ljubim stvarem, da sem lahko kupil nov vap.« Pa delo še lep čas ni bilo noben praznik. »Dve leti sem praktično živel samo za svoje delo. Nobenih strank, nobenih poslov ni bilo vnaprej dogovorjenih.
prepričati, da je k meni vredno priti in da se je vredno vračati. Včasih sem delal tudi z nekaj evrov izgube, a bila je naložba v dolgoročen poslovni odnos. Plače si raje sploh nisem računal, ker je tako ali tako vsa končala nazaj tam, kjer sem jo vzel.
Na koncu se je splačalo. Kot pravi Aleš, je vsaka stranka enako pomembna, pa če se pripelje z najnovejšim terencem prestižne nemške znamke ali z deset let starim cliom. Je bil pa vseeno dober občutek, ko so mu v čiščenje zaupali več sto tisoč evrov vredno vozilo, ker je lastnik pač na avtomobilskih spletnih straneh zasledil dobre odzive, ocene in komentarje o Aleševem delu. »Ljudje pri tem enostavno niso osveščeni. Kakšen bo avto videti po nekaj letih uporabe, je povsem stvar vzdrževanja. Če ga perete z gobo in vedrom doma, nimate možnosti nea-gresivno odstraniti umazanije. Če ga vozite v mehanske avtopralnice na krtače ... sem pa zase vesel, ker imam potem veliko dela s poliranjem.
Za avto pa to res ni najbolj nežna zadeva, še posebej, če se kam vplete še tako droben kamenček.«
Skriti aduti
Aleš prisega na kvaliteto, kvaliteta pa se plača. »Žal to ni več samoumevno povezano, vendar sam stojim za tem, kar delam. Ob črni konkurenci je to težko. Se mi pa dobro zdi, ko se kljub temu ali prav zaradi tega stranke spet in spet vračajo. Lahko bi na primer izbral desetkrat cenejši šampon, a ga ne. Osebno ga grem kupit v tujino, ker se zavedam, da sem stranke razvadil. Zdaj pričakujejo, da bo avto po nekaj tednih in po nekaj deževjih še vedno spodobno opran.« Notranje čiščenje je menda še bolj zapletena zadeva. »Saj se ga lotevajo. Ampak če je tako enostavno spraviti rdeče vino z bele sedežne, bi to počel vsak. Izpopolnjeval sem se v tujini in zdaj se za razliko od koga drugega upam lotiti tudi stropa. In še vedno se z veseljem spomnim človeka, ki smo mu >rešili< skoraj nov zelo drag avto. Notri so se mu malo »zjokale školjke«. Danes se nič ne voha!« Tretji skriti adut je poliranje. »Občasno se pojavi stranka, ki me pokliče in reče, da tudi v
salonu ni dobila tako lepega avta. Tista odtehta trud tudi za sto drugih.«
V stiski si prepuščen sam sebi
Aleš brez pomisleka izstreli, da ima svoj posel zelo rad. In da je ponosen na to, kar je ustvaril v zadnjih letih. Ni veliko tistih, ki niso imeli računa blokiranega niti en dan. A vmes je posegla bolezen in kako bo naprej, je vprašanje. »Razočaran sem. Za to državo si dober, dokler plačuješ davke, prispevke in od nje nič nočeš. Ko imaš težave, se obrne stran ali še slabše, s prstom kaže nate kot na strošek in zadnjega >nebodi-gatreba<. Kocka še ni padla. »Ničkolikokrat sem z visoko vročino, napol pljučnico in angino še vedno delal. V takem poslu si sicer sam svoj šef, si pa tudi sam za vse. V hudi zimi prati avtomobile ni hec. Če bom poiskal partnerja, želim biti še vedno tisti, ki stoji za kvalitetno opravljenim delom. Morda me bo pot zanesla v tujino. Morda bo prišlo na pot kaj tretjega.« V vsakem primeru pa se je Aleš naučil, da lahko z dosti srca iz vsake stvari ustvariš dober posel.
StO
Foto: GrupA
NOVI TEDNIK
iZ NAŠIH KRAJEV
5
Za razmerje gre
Kaj se zgodi, ko občina namesto pričakovanega 85 % sofinanciranja iz evropskih sredstev na koncu iztrži le 36 % evropskih novcev?
DOBRNA - V četrtek sta župan Martin Brecl in predsednik upravnega odbora družbe Ceste mostovi Celje Zdravko Zver podpisala pogodbo za rušitev obstoječega in gradnjo novega vrtca. Izvedba pogodbenih del v vrednoti nekaj manj kot 2,08 milijona evrov - celotna naložba je vredna nekaj manj kot 2,25 milijona evrov - sicer niso vprašljiva, a na Dobrni si prizadevajo, da bi razmerje med evropskim sofinanciranjem in lastnim deležem vsaj nekoliko popravili sebi v prid.
Spomnimo, da so Dobrnča-ni z gradnjo nizkoenergetske-ga vrtca uspešno kandidirali na razpisu za evropsko sofinanciranje energetsko učinkovitih objektov in si tako pridobili možnost do največ 85-odstotnega sofinanciranja naložbe. Nad delitvijo evropskega denarja v državi bdi Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj (SVLR). Ker skuša evropske evre čimbolj pravično razdeliti med vse prijavljene in izbrane projekte, je skupna vsota denarja za posamezno regijo omejena.
Na Dobrni imajo tako namesto do 85 odstotkov iz petega razpisa za povečanje
energetske učinkovitosti javnih objektov na voljo le 36-odstotni sofinancerski delež. Da bi ta delež vsaj nekoliko povečali, so Svetu Savinjske regije predlagali, da SVLR pozove, naj omogoči sofinanciranje posameznega projekta iz več razpisov, torej tudi iz šestega, ki bo objavljen še pred koncem leta. Zdaj namreč velja, da lahko s posameznim projektom občine kandidirajo le na enem razpisu. »Tako nizek delež sofinanciranja ni samo naš problem. Tako je tudi v drugih občinah, ki so bile s svojimi projekti uspešne na razpisu. Svet Savinjske regije je zato našo pobudo podprl
in vladni službi že poslal predlog. Zdaj čakamo na odgovor, »pravi župan Občine Dobrna Martin Brecl.
Na Dobrni mora zdaj občinsko vodstvo zagotoviti, da bo v občinski blagajni dovolj denarja za plačilo vseh računov. V primeru, da s pobudo, ki jo je Svet Savinjske regije naslovil na SVLR, ne bodo uspeli, bodo namreč razliko morali
v občini zagotoviti sami. To za Dobrno, ki praktično nima najetih posojil, sicer ne bo prehud problem, precej bolj pa bi se znalo zaplesti v občinah, ki so že zdaj prezadolže-ne. »A vprašanje je, ali je res prava pot siliti občine, da se dodatno zadolžujejo in tako po nepotrebnem izčrpavajo,« se še sprašuje župan Brecl.
IVANA STAMEJČIČ
Na Dobrni imajo zdaj resnično premajhen vrtec, grajen v sredini 70. let. Za malčke je na voljo le 210 kvadratnih metrov prostora, čeprav bi po normativih za pet oddelkov, kolikor jih z letošnjim šolskim letom tudi imajo, potrebovali vsaj 760 kvadratnih metrov. »Baby boom«, ki so ga na Dobrni sicer zelo veseli, je tako razlog, da so malčki zdaj »razseljeni« na treh lokacijah - v obstoječem vrtcu sta dve skupini, ki se bosta v času gradnje pridružili malčkom v prostorih osnovne šole, ena skupina pa je v prostorih zdravstvenega doma. Za nov vrtec, ki bo skupaj s podstrešjem meril nekaj manj kot 950 kvadratnih metrov in bo v primeru potreb omogočal tudi delovanje šestega oddelka malčkov, bodo pripravljalna dela opravili še letos, večina gradbenih del pa bo opravljena prihodnje leto, ko bo vrtec tudi dograjen in bo pod svojo streho sprejel vseh pet oddelkov malčkov.
Zdravstvo v Nazarje
MOZIRJE, NAZARJE - V zgornjesavinjskih občinah trejo del problema, ki se mu reče problematika v zdravstvu. Poleg pomanjkanja zdravnikov so namreč v poletnih mesecih reševali spor glede sedeža Javnega zavoda Zgornjesa-vinjski zdravstveni dom.
Sedež zavoda je zdaj v Mozirju, kjer pa ne izpolnjujejo potrebnih prostorskih pogojev za različne službe. Inšpekcijske službe so namreč že pred časom zahtevale, da se dežurna in urgentna služba uredi na enem mestu. Poleg tega v Nazarjah delata dva zdravnika v javnem zdravstvu, medtem ko sta v Mozirju obe zdravnici koncesionarki. Tudi prostorsko je za širitev nazarskega zdravstvenega doma že pripravljen projekt oziroma idejni načrti za gradnjo prizidka, s katerim bi omogočili selitev urgentne službe iz Mozirja. Vendar
se občina ne more prijaviti na razpise, ker v Nazarjah ni sedež zavoda. Zaradi tega je na ravni občin v preteklih mesecih prihajalo do precej vročih razprav in opozoril.
Zdaj so v dogovoru med Mozirjem in Nazarjami v spremenjenem odloku o ustanovitvi zavoda, ki ga bodo obravnavali v vseh sedmih občinskih svetih, predvideli preselitev sedeža v Nazarje. Z odlokom so se že strinjali v Nazarjah in na Rečici ob Savinji, mozirski svetniki, ki so tudi najbolj nasprotovali selitvi sedeža, pa ga bodo sprejemali konec novembra. Kot je navedel župan Ivo Suhoveršnik, bodo nov odlok verjetno podprli, vendar z nekaterimi pogoji. Seveda pa temeljnega zdravstvenega problema v Zgornji Savinjski dolini, pomanjkanje zdravnikov, samo s selitvijo sedeža zavoda ne bodo rešili.
US
Kako dolgo še, čez mejo na Sotli, po ovinkih čez oddaljeno Sedlarjevo? Na fotografiji mejni prehod v Sedlarjevem, ki že dobra tri leta nadomešča zaprti mejni prehod v Imenem pri Podčetrtku.
Za most izbirajo izvajalca
PODČETRTEK - Meddržavni most na mejnem prehodu Imeno je zaprt že dobra tri leta, občani pa morajo zato prečkati mejo v oddaljenem Sedlarjevem. Po mednarodnem javnem razpisu trenutno izbirajo izvajalca za gradnjo novega mostu čez mejno Sotlo, ki bo nadomestil dotrajani leseni most.
Slovenska in hrvaška stran sta se dogovorili, da bodo mednarodni razpis za izvajalca pripravili na hrvaški strani. Javno odpiranje ponudb za nov most v Ime-nem je bilo pred nekaj dnevi v Zagrebu. Šest ponudnikov
je pripravljenih zgraditi nov most, skupaj s priključnimi cestami, po ceni v razponu od 347 do 447 tisoč evrov. Vsi omenjajo, da most lahko zgradijo v štirih mesecih. »Trenutno izvajajo analizo ponudb ter ocenjujejo njiho-
vo popolnost ter pravilnost,« odgovarjajo iz slovenskega ministrstva za promet, kjer obenem omenjajo, da bo obvestilo o izbiri izvajalca izdano do konca tega meseca. V primeru, če ne bo nobene
pritožbe, bo pogodba z izbranim sklenjena prihodnji mesec, z gradnjo mostu pa bi zaključili maja prihodnje leto.
BRANKO JERANKO Foto: BJ
Meddržavni mejni prehod Imeno je, ko je bil še odprt, služil kot najbližji dostop iz naših krajev do območij De-sinica ter Zagorskih Sel v Hrvaškem Zagorju. Občane na obeh strani povezujejo sorodstvene, prijateljske in druge vezi vse do Celja in Velenja, pa tudi bistveno širše.
OBELEZITEV DNEVA SPOMINA NA MRTVE - KOMEMORACIJE 2011
POČASTITEV SPOMINA ČASTNIM MEŠČANOM
Mestna občina Celje se vsako leto pred 1. novembrom - dnevom spomina na mrtve, poleg spominskih komemoracijspo-mni tudi umrlih častnih meščanov.
Častni meščani, pokopani na celjskem pokopališču, so: Albert Sirk, dr. Josip Tominšek, Stane Kokalj, Fedor Gradišnik, Blaž Pristovšek, Fran Roš, Janko Orožen, Franc Kač, Rado Jenko, Jože Marolt in prof. dr. Janko Lešničar.
Ob tej priložnosti bodo predstavniki MOC v sredo, 26. oktobra 2011, ob 12. uri obiskali njihove grobove na Mestnem pokopališču in prižgali sveče.
Ob dnevu spomina na mrtve bodo delegacije Mestne občine Celje polagale vence na naslednjih grobiščih in spominskih obeležjih:
STARI PISKER, petek, 28. oktober 2011, ob 11. uri osrednja slovesnost in polaganje venca GROBNICA GOLOVEC, petek, 28. oktober 2011, ob 12. uri polaganje venca TEHARJE, petek, 28. oktober 2011, ob 13. uri polaganje venca
KOMEMORACIJE, KI JIH PRIREJAJO KRAJEVNE ORGANIZACIJE ZDRUŽENJ BORCEV ZA VREDNOTE NOB
KO Ljubečna	Ljubečna pri spominski plošči pri Domu krajanov	28. 10. 2011 ob 18. uri
KO Škofja vas	Pri spomeniku v Škofi vasi	28.10.2011 ob 17. uri
KO Dečkovo naselje	Pri spomeniku heroja Ivana Kovačiča Efenke	28. 10. 2011 ob 10. uri
KO Hudinja	Pri spomeniku pri OŠ Hudinja	28. 10. 2011 ob 11. uri
KO Šmartno v Rož. dolini	Spomenik pri kulturnem domu v Šmartnem	28. 10. 2011 ob 11. uri
KO Tone Grčar- Zagrad	Ob spominski plošči OŠ Frana Krajnca Polule	28. 10. 2011 ob 11. uri
KO Trnovlje	Pri spominski plošči gasilskega doma Trnovlje	28. 10. 2011 ob 16. uri
KO Medlog	Gasilski dom Babno	27.10.2011 ob 16. uri
KO Štore	Na Lipi pri OŠ-pri spominski plošči	26. 10. 2011 ob 12. uri
KO Štore	Svetina pri spomeniku padlih borcev	26. 10. 2011 ob 16. uri
KO Slavko Šlander	Pred spominsko ploščo padlih borcev V. prekomorske brigade	28. 10. 2011 ob 16. uri
H	V ■ g	■ V
Za cistejse okolje
■ v
VRANSKO - V Prekopi so v petek namenu predali malo čistilno napravo ter prvo fazo kanalizacije Čeplje-Preko-pa-Stopnik. Priključitev objektov na javno kanalizacijo in zagon čistilne naprave bosta možna takoj po pridobitvi uporabnega dovoljenja, ki bo predvidoma v tem tednu.
Operacija Čiščenje odpadnih voda vzhodnega dela občine Vransko je v prvi fazi zajemala izgradnjo 1.600 metrov kanalizacijskega omrežja, fekalno črpališče v naselju Čeplje in malo čistilno napravo Prekopa z zmogljivostjo 800 populacijskih enot. Kot pojasnjuje Marija Jerman z Občine Vransko, gre za mehansko biološko čistilno napravo s tretjo stopnjo čiščenja, in sicer z eliminacijo dušikovih spojin, fosforja in UV sterilizacijo. V procesu čiščenja se ne uporabljajo kemikalije, ampak le biopreparati in koagulant za obarjanje fosforja.
Skupna vrednost naložbe znaša 470 tisoč evrov, ki ga sofinancira Evropska unija. S projektom izgradnje kanalizacijskega omrežja in čistilne naprave namerava Občina Vransko predvsem zagotoviti čisto okolje s tem, da se izloči kar največje število možnih virov onesnaževanja. Prav tako projekt izgradnje fekalne kanalizacije in čistilne naprave za naselja Čeplje, Stopnik in Prekopa omogoča izgradnjo novih poslovnih in stanovanjskih objektov, ki se bodo tako lahko priključili na kanalizacijsko omrežje.
Projekt čiščenje odpadnih voda vzhodnega dela občine Vransko se bo izvajal v štirih fazah. Celoten projekt, ki naj bi bil končan v letu 2014, je vreden dobrega 1,5 milijona evrov.
BA, foto: TT
S petkovega odprtja male čistilne naprave v Prekopa
V kratkem kulturnem programu so se predstavili učenci OŠ Vransko-Tabor. Domači župnik Jože Turinek je opravil blagoslov, osnovnošolka Brina Lencl, župan in predsednik vaškega odbora Prekopa Ljubo Gosak pa so s prerezom traku čistilno napravo predali namenu.
Slavje ob drugi svečki
TOPOLŠICA - V PV Centru starejših Zimzelen so stanovalci in zaposleni praznovali 2. rojstni dan. Druženje je minilo ob igranju različnih družabnih iger, petju in plesu ob spremljavi harmonik, klepetanju, pogostili pa so se s pečenim kostanjem in sokom.
Dve leti delovanja je za center sorazmerno malo, a ocenjujejo, da so v tem času dosegli veliko. Center je postal prepoznaven in cenjen v strokovnih krogih, v lokalni skupnosti, pozitivno njegovo ponudbo in opravljanje storitev ocenjujejo tudi stanovalci in njihovi svojci. Letos beležijo
95-odstotno zasedenost zmogljivosti, v domu imajo 150 postelj, pet odstotkov prostih postelj pa namenjajo za začasne nastanitve starejših za čas dopustov svojcev, rehabilitacij in podobno. Ta storitev je zelo dobrodošla in dobro uporabljena. v PV Zimzelen v drugem letu delovanja odločili za začetek projekta kakovosti za institucionalne zavode E-Qalin. »V skoraj dveh letih smo prepletli niti med sabo, spletli sodelovanje z lokalno skupnostjo in to je temelj, na katerem bomo gradili projekt kakovosti. Ta pomeni, da bomo naše storitve opravljali odlično, dosegli takšno stopnjo zaupanja pri
Občani so v javni obravnavi posredovali ogromno pripomb, s katerimi so nasprotovali pozidavi južnega roba trga Rečica ob Savinji. Prav tako širitev Kampa Menina navdaja »sosede« s strahom pred posledicami, kot so hrup oziroma kaljenje javnega miru in onesnaževanje okolice z odpadki. V trgu Rečica nekateri občani nasprotujejo gradnji stanovanjskih blokov. Veliko nasprotujočih mnenj je tudi glede načrtovanega mostu
WM
stanovalcih in svojcih ter tudi v širšem okolju, da se bodo počutili varne, se obračali na nas, ko nas bodo potrebovali. To je naša vizija,« poudarja direktorica Andreja Štefan Bukovič.
Poleg tega so se usmerili v razvijanje socialnih programov za stanovalce, svoje storitve pa želijo obogatiti tudi s pridobitvijo koncesije za izvajanje pomoči na domu.
US
Občina v spor z ministrstvom
MOZIRJE - Občina je na upravno sodišče vložila tožbo zoper ministrstvo za kulturo, saj se ne strinja z rezultati zadnjega javnega razpisa oziroma izborom projektov, ki jih bodo sofinancirali v ministrstvu.
Problem je osrednja knji- ce, predvideli so tudi odkup
žnica v Mozirju, ki je sedaj v kulturnem domu zelo prostorsko omejena. V Mozirju so po navodilih ministrstva pripravili projekt za selitev knjižni-
novih prostorov, na koncu pa na zadnjem razpisu niso bili uspešni. Vrednost ureditve novih prostorov za knjižnico ocenjujejo na 1,5 milijona
evrov, v Mozirju pa so precej razočarani, saj se ob zavedanju, da denarja ni, ne strinjajo z opredelitvijo, da knjižnica služi le potrebam Mozirja-nov. Kot je omenil župan Ivo Suhoveršnik, se v Mozirju po zaključenem javnem razpisu ministrstva za kulturo počutijo precej opeharjene, zato so se tudi odločili za tožbo. »Vse postopke in prijavo na razpis smo izdelali v skladu z navodili ministrstva, zato je skoraj nerazumljivo, da na razpisu nismo uspeli,« je omenil Su-hoveršnik.	US
Naprej s
prostorskim
načrtovanjem
REČICA OB SAVINJI - Svetniki so prižgali zeleno luč za nadaljevanje postopka sprejemanja občinskega prostorskega načrta.
čez Savinjo, posamezni občani pa so nasprotovali tudi načrtom za ureditev poligona v Grušovljah. V odboru za prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninam so ob zahtevah po podrobnejših opredelitvah občinski upravi naložili, naj nadaljuje postopke priprave in sprejemanja prostorskega načrta, s čimer so se kljub nasprotovanjem posameznih lastnikov zemljišč strinjali tudi svetniki.
US
www.peugeot.si
POZOR! DELO NA CESTI!
PEUGEOT™
ttibTAL Ponudba velja do 31. 12. 2011 pri nakupu s pomočjo Peugeot financiranja za vsa gospodarska vozila dobavljena končnemu kupcu do 31. 12. 2011. Ponudba velja samo za pravne osebe.
PROFI TOUR
SPOZNAJTE 14 MODELOV
Težko bi našli posel, pri katerem zanesljiv transport ni potreben in težko bi našli proizvajalca, ki bi vam pri tem prišel tako naproti, kot Peugeot: dobre cene, ugodno financiranje (poslovni najem ali Peugeot financiranje brez pologa) in flota raznolikih vozil, ki jih lahko podrobneje spoznate na oktobrskem Profi Touru. Vabljeni med 24. in 28. oktobrom v Peugeotov salon Avto Celje, Ipavčeva 21, 3000 Celje.
PEUGEOT PROFESSIONAL
NOVI TEDNIK
IZ NAŠIH KRAJEV
7
Z zasaditvijo okrasnih in cvetočih grmovnic dobiva novo podobo Trubarjeva ulica.
Najprej grmovnice, zdaj še 70 dreves
CELJE - Na območju mesta so v preteklem tednu začeli urejati gredice in poskrbeli za zasaditve z jesenskim rastlinjem, jutri bodo začeli saditi še nova drevesa.
Novo podobo dobiva Tru- stu, konec prejšnjega tedna
barjeva ulica, kjer so delavci Simbia, ki po stečaju Vrtnarstva Celje skrbi tudi za urejanje zelenih površin v me-
začeli saditi nove okrasne in cvetoče grmovnice ob pločniku. Jutri pridejo na vrsto še drevesa. Posadili jih bodo
70, predvidena pa so v parku pred sedežem Mestne četrti Gaberje ob Mariborski cesti, na Hudinji in v Novi vasi. Kar nekaj novih dreves bodo posadili tudi v drevoredu na Kersnikovi ulici ter na zelenicah in ob
Namesto 2,5 predlog za 4,5 milijona evrov
LAŠKO -Poslovodstvo družbe Rimske Toplice, ki ga še vodi Marjana Novak, je skladno s sklepom nadzornega sveta v petek, torej še pred iztekom 30-dnevnega roka, posredovalo nadzornikom poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja.
jem iz dokapitalizacije bi v Rimskih termah radi zagotovili sredstva obratnega kapitala in poplačali 1,5 milijona obveznosti, ki jih zahteva Durs. Spomnimo, da so trije lastniki v začetku oktobra že zavrnili dokapitalizacijo v višini 2,5 milijona evrov, zaradi česar je Novakova tudi protestno odstopila.
Nadzorniki naj bi se do novega predloga uprave predvidoma opredelili na torkovi seji. Če bodo postopki na nadzornem svetu izpeljali in bodo na predlagane sklepe podana mnenja, bo nova skupščina določena že v sredo oziroma v zakonsko predvidenem času 15-ih dni.
US
Gre za sklep nadzornikov, ki so po neuspeli dokapitali-zaciji in odstopu direktorice Marjane Novak zahtevali, da uprava oziroma poslovodstvo vseeno izdela predlog ukrepov za rešitev Rimskih term. Kot je že v intervjuju za naš časopis omenila Novakova, je predlog izdelan, sedaj pa so ga v roke dobili tudi nadzorniki. Poslovodstvo v svojem poročilu predlaga sklic skupščine, ki bi določila vplačilo denarnih sredstev v višini 4,5 milijona evra, saj poslovodstvo ocenjuje, da noben drug ukrep finančnega prestrukturiranja, na primer prisilna poravnava, ne more biti uspešen brez vplačila novih denarnih vložkov. Z denar-
parkiriščih v širšem središču mesta. Vnovič bodo posadili tudi lipo v Parku svobode, saj so mlado drevesce van-dali v preteklem mesecu zlomili in izruvali.
IS
Foto: GrupA
Slovenija in Srbija za trajnostni razvoj
ŽALEC - Razvojna agencija Savinja je že pretekli leti sodelovala v projektu Združimo zanje in izkušnje za trajnostni razvoj, s katerim so bili postavljeni temelji dvostranskega sodelovanja med državama Slovenijo in Srbijo. Za letos in prihodnje leto so te stike nadgradili v projekt Trajnostni razvoj nas povezuje, k sodelovanju pa na slovenski strani pritegnili vso Savinjsko regijo.
Projekt je usmerjen v dolgoročno sodelovanja med Savinjsko regijo in Rasinskim okrožjem v Srbiji, temelji pa na prenosu znanj in izkušenj s področja regionalnega razvoja in predstavitvah ključnih regionalnih projektov, kjer sta seveda v ospredju ekologija in skrb za trajnostni razvoj. Med regijama naj bi prišlo do povezovanja gospodarskih in javnih inštitucij, aktivnega vključevanja civilne družbe, slovenska stran pa naj bi pripomogla tudi h krepitvi administrativne usposobljenosti za črpanje denarja iz EU in zanimanja
za sodelovanje v različnih programih EU.
O vsem tem so govorili tudi pred dnevi, ko je 22-članska delegacija Savinjske regije obiskala Srbijo in se srečala s predstavniki Regionalnega centra za razvoj malih in srednjih podjetij Kruševac, ki je nosilec projekta na srbski strani, ter predstavniki gospodarskega in družbenega življenja občin Rasinskega območja, kamor sodijo občine Kruše-vac, Cicevac, Aleksandrovac, Trstenik, Brus in Varvarin. Projekt bodo zaključili konec septembra 2012.
IS
Foto: DN
Z druge projektne delavnice med obiskom v Srbiji, kjer so bili predstavljeni primeri dobrih praks s področja družbenih dejavnosti. - Št. 84 - 25. oktober 2011 —
KULTURA
Zgodbe mesta in ljudi
Ko sem se lotil obsežne »bukve« Naj se širni svet vrti in »pogoltnil« prvo poglavje ter »zagrizel« v drugega, sem bil povsem zbegan. Izvrsten začetek, kar sapo jemlje, potem pa nekaj čisto drugega. Ker sem bolj počasen, mi je šele pri četrtem poglavju »potegnilo«, da ne berem zbirke kratkih zgodb, ampak mojstrsko napisan roman.
V njem številne zgodbe in like povezujeta dva dogodka. Nesrečna smrt predanega in revnega irskega duhovnika -ta gre svoje poslanstvo opravljat v od Boga in Velikega brata pozabljeno newyorško četrt Bronx - in atleta, cir-kusanta, realno osebo, ki je leta 1974 napel jekleno vrv med slovitima newyorškima dvojčkoma in se na osupljivi višini največjih nebotičnikov mirno sprehodil med njima. Absurdna, a, vsaj kar vrvohodca zadeva, resnična zgodba poveže kopico ljudi in predstavi njihova pretežno prazna ali izpraznjena življenja v velemestni džungli. Veliko jabolko, kot pravijo New Yorku, še v nobeni podobi ni bilo tako meseno, življenja polno, tako bedno in revno, brezbrižno do usod ljudi, kot je v tem romanu. Tu ni prostora za broadwayski blišč, je pa za usode odsluženih prostitutk, ki zadnje kovance nabirajo v revnem predmestju, pri dobri duši irskega duhovna pa najdejo vsaj stranišče in kopalnico. Ni prostora za mestne znamenitosti, je pa za usode ljudi, ki jih nenavadni dogodki povežejo v en sam bleščeč vrtinec, ki mu pravimo življenje, naključja, povezave. Bogata mati padlega vietnamskega junaka se poveže z drugimi materami revnih padlih ameriških sinov ... prostitutka živi in dela le še za svoji dvojčici ...
duhovnik s svojo smrtjo reši življenje zadrogirani in duhovno propadli umetnici. Sodnik, ki v prenatrpanih sodnijah v čim krajšem času rešuje dnevne spore, sanja, da bo prav on sodil vrvohodcu, ki s svojo ekshibicijo po črki zakona ogroža spodaj hodeče in voajerje, ki mu kričijo: »padi že, padi ...«
McCann v izjemnem jeziku in napetosti, ki jo ustvarja v navidez nepovezanih zgodbah, bralca kot ekspresni vlak vodi skozi New York, njegove zgodbe in zlasti skozi življenje
-	edinstveno, nepredvidljivo, polno naključij. Zgolj dva dogodka istega dne v istem mestu povežeta usode velikega števila ljudi, s katerimi se bralec lahko poistoveti, se ob branju nasmeji, razjoče - zaživi. Izjemen roman, pisan z irsko dušo v ameriški realnosti. Navdušujoče.
O AVTORJU
Colum McCann se je rodil 1965 v Dublinu in tam tudi odrasel. Odpotoval je v ZDA, ki jo je prekrižaril na kolesu in se med tem preživljal s priložnostnimi deli. Po tej pustolovščini je začel delati kot novinar za mnoge ugledne ameriške in angleške časnike. Ustalil se je v New Yorku, kjer z ženo in otrokom živi tudi danes. Velja za enega najbolj nadarjenih piscev svoje generacije. Za svoja dela je prejel več nagrad na Irskem in Veliki Britaniji. Naj se svet naprej vrti je peti roman tega izjemnega pisatelja in predavatelja kreativnega pisanja. Zanj je dobil nacionalno nagrado za leposlovje in bil proglašen za roman leta 2009. Pri nas ga poznamo po še enem izvrstnem delu, nenavadni biografiji Rudolfa Nurejeva
-	Plesalec.
BRANKO STAMEJČIČ
Avtor fotografije Vrtiljak je Matej Peljhan, ki je s to fotografijo lani in letos osvojil kar tri zlate medalje na različnih foto salonih in razstavah.
NE ZAMUDITE ...
... orgelskega koncerta, ki bo v sredo ob 19. uri v cerkvi sv. Jožefa v Celju. Tokrat bo nastopil organist in predavatelj, Nizozemec Peter den Ouden. V izvedbi zanimivega programa, sestavljenega iz del baročnih, romantičnih in sodobnih skladateljev, se mu bodo pridružili moški zbor Prvo slovensko pevsko društvo Lira iz Kamnika pod vodstvom dr. Andreja Missona ter solista Andreja Zakonjšek Krt in Primož Krtom. Peter den Ouden je zelo cenjen gostujoči predavatelj, dirigent, organist in ocenjevalec doma ter v številnih državah po svetu. Vstop prost ...
Odlični Jeseničani
V drugem gledališkem večeru letošnjega programa 19. Novačanovih gledaliških srečanj so v petek na odru kulturnega doma Zarja v Trnovljah nastopili člani Gledališča Toneta Čufarja z Jesenic, ki so stalni gostje tega festivala že od začetka.
Tokrat so predstavili Komedijo duhov, ki jo je na oder režijsko postavil Iztok Valič. Sedem igralcev je svojo odrsko nalogo odlično opravilo z izenačeno, s prepričljivo in tekočo igro v kostumih Aleksandre Džajič in na izjemno bogati sceni Doreta Južne. Komisija občinstva je za naziv igralec večera izbrala Metko Frelih v vlogi Ruth. Sliko v spomin ji je podaril znan celjski slikar Stane Petrovič - Čonč. Naslednje dejanje letošnjih Novačanovih gledaliških srečanj bo v petek, ko bodo v goste prišli gledališčniki iz Starega trga pri Slovenj Gradcu s komedijo Matjaža Zupančiča Bolje tič v roki kot tat na strehi. ŽB

Mesec fotografije v organizaciji društva fotografov Svit iz Celja se bo nadaljeval nocoj (torek), ko bodo v Fotosalonu Celje ob 17. uri odprli razstavo fotografij društva Grča iz Kočevja.
V Mesecu fotografije že po tradiciji vsako leto vidimo razstavo enega od fotografskih društev. Letošnji izbor je še prav poseben. Društvo Grča namreč ni običajno fotografsko društvo, člani so se specializirali za tako imenovani foto lov. »Grča je društvo, ki je uspešno doma in v svetu, nekaj članov je na področju, naravoslovne fotografije, ki jo gojijo, svetovno uveljavljenih. Gre za ljudi, ki so ljubitelji narave, ki na svoje motive prežijo v zgodnjih jutranjih urah, za razliko od pravih lovcev pa divjadi in ptic, na katere čakajo, ne uplenijo. Zgolj fotografirajo jih in to so njihove trofeje,« pravi predsednik društva Svit Marko Rebov.
Današnji dogodek ne bo ostal le pri razstavi odličnih fotografij avtorjev, kot so Janez Papež, Marjan Artnak, Aleksander Čufar, Branko Petauer in drugi. Odprtje razstave se bo namreč začelo s predavanjem, na katerem bodo gostujoči fotografi opisali svoj način dela in tudi pokazali opremo, s katero »lovijo«.
Mesec fotografije se bo končal z dvema dogodkoma v petek. Na I. gimnaziji v Celju bodo najprej odprli razstavo najboljših prejetih fotografij slovenskih srednješolcev. Gre za prav tako tradicionalno prireditev Fotografiram, torej sem. Višek meseca bosta projekcija sprejetih fotografij na 5. mednarodnem salonu digitalne fotografije in podelitev nagrad tega salona, ki ga društvo Svit pripravlja v sodelovanju s Fotografsko zvezo Slovenije in z evropskim ter ameriškim združenjem fotografov FIAP in PSA. Projekcija del bo v petek ob 19. uri v Mestnem kinu Metropol.
BRST
Idva^ ^
n 20-°°
i

t porena
20.00



Pali nas *
NOVI TEDNIK
KULTURA/REPORTAŽA
9
Slepi literati prižigajo luč tudi videčim
Združenje prijateljev slepih Slovenije je v soboto pripravilo že sedmo srečanje slepih literatov. Na literarni forum Biseri Savinje 2011 je letos prišlo 39 različnih del. V kategoriji poezije so podelili tudi literarno nagrado, ki jo je prejel Silvo Malek iz Maribora. Vsa prispela dela so objavili v zborniku Drugo sonce. V nadaljevanju bo izšel tudi v zvočni obliki.
Združenje je leta 2004 nastalo na pobudo Zvonka Per-liča, ki je spoznal, da lahko slepi in slabovidni naredijo več predvsem s povezovanjem v družbi in sodelovanjem s polnočutnimi ljudmi. Za rdečo nit društva je izbral literaturo. »Ker je to nikoli
dokončana zgodba, v kateri se slepi in slabovidni lahko globoko izrazimo. Hkrati pa to svoje sporočilo, da tema ni temna, najlažje prenesemo v videči svet.« Med slepimi literati je že nekaj uveljavljenih in objavljanih imen, sicer pa Perlič opozarja, da je dandanes v družbi kulturnikom zelo težko, slepim pa še nekajkrat težje. Prav zato se v društvu trudijo, da bi jim pomagali tako s podporo pri objavljanju kot spodbudami pri ustvarjanju. »Ker so naši člani raztreseni po vsej Sloveniji, hkrati pa so precej številčna druščina, razmišljamo o pokrajinskih literarnih delavnicah in svetovanjih.« Da njihova dela ne bi ostajala skrita po
Na srečanju slepih literatov v hotelu Evropa je poezijo prebirala tudi Marija Lipušek Šulej.
predalih, je Perlič, tudi sam plodovit pesnik in pisatelj, spodbudil ustanovitev literarnega foruma in redna letna srečanja v Celju. Kot je dejal predsednik foruma Sebastjan Kamenik, so na tradicijo izjemno ponosni, saj gre za edino tovrstno prireditev v Evropi, če ne kar na svetu. Srečanja so že imela mednarodni značaj, v prihodnje pa si bodo k temu še bolj prizadevali. Zaradi gmotnih razmer so letos prvič podelili nagrado biser Savinje zgolj na področju poezije, prihodnje leto pride na vrsto proza. Kot je še dejal Kamenik, s tem ne želijo spodbujati tekmovalnosti, ampak kvečjemu ustvarjalnost sodelujočih avtorjev.
StO
Foto: SHERPA
Na pot z oslom, mulo, s psoma in kokoško
Popotnika s svojo živaljo družino ob prihodu v Galicijo
Ljudje se odpravljamo spoznavat svet na različne načine. Tisti, ki želijo biti čim prej na nekem kraju, v drugi državi ali na drugem kontinentu, si izberejo letalo, spet drugi se podajo na pot z ladjo, ki je bila glavno prevozno sredstvo tudi daleč nazaj v zgodovini, tretji prisegajo na vlak, ki ima svoje korenine že v časih iznajdbe parnega stroja. Veliko jih potuje s svojimi avtomobili ali z avtobusi. So pa tudi taki, ki se odločijo spoznavat svet bodisi z motorjem, s kolesom ali celo peš.
Med slednje sodita tudi mlada Francoza, 31-letna medicinska sestra Cindy Cassou in 21-letni tesar Hugo Payen, ki sta se podala na pot iz rodne francoske Savoie. Njuna pot ju je pred dnevi pripeljala tudi v Galicijo pri Žalcu, kjer sta se utaborila in preživela noč. Da sta se ustavila v Galiciji, sta načrtovala, saj sta tako spoznala kraj, ki se imenuje kot pokrajina v Franciji, Španiji, na Poljskem, v Ukrajini in še kje. Tako kot povsod drugod so tudi tu domačini pokazali zanju veliko zanimanje in tudi gostoljubje. Omogočili so jima postavitev šotora v ograjenem pro-
storu, kjer sta se lahko brez skrbi pasli njuni tovorni živali, osel Gaspard in mula Fifi, družbo pa so jim delali tudi psa Island in Space ter kokoš Rosalie, ki je sicer počivala v posebni košari ob šotoru. Je pa pomemben član te potovalne »družine«, kot temu pravita mlada popotnika, saj jima vsak dan znese eno jajce in tako obogati njuno prehrano. Za zajtrk pa jima tokrat ni bilo treba skrbeti, saj je za to poskrbela družina Tratnik na čelu z Dragico, ki je mimogrede povedano tudi predsednica KO RK Galicija.
Kot sta povedala Cindy in Hugo, bosta na poti približno tri leta. Doslej sta prehodila že del Francije, Italije in tudi že lep del Slovenije. Pred njima so še Hrvaška, Srbija Bolgarija in Grčija ter nato pot nazaj. V najbolj hladnih zimskih mesecih ne bosta potovala, ampak bosta bivakirala na nekem ranču na Hrvaškem. Do tja pa imata še lep kos poti, saj dnevno prehodijo povprečno okrog 15 do 20 km. Kot pravita se jima ne mudi, saj želita čim bolj spoznati in doživeti kraje skozi katere potujeta in tako prinesti domov čim več lepih vtisov in spominov.
DARKO NARAGLAV
Tu sta preživela noč, nam pa tudi pozirala s svojo »družino«.
Kokoš Rosali, ki jima vsak dan znese jajce. Št. 84 - 25. oktober 2011 -
Po svedrovcih za več varnosti
Mnogi rekreativci, ki so se že srečali z dvoranskim plezanjem, pravijo, da je plezanje rekreacija, ki dodobra »razmiga«. In ne le to, plezanje je odlično za urjenje koordinacije gibanja.
Pri plezanju lahko povsem »odklopiš« možgane, saj se med vadbo nimajo časa ukvarjati z vsakodnevnimi težavami in tegobami, temveč jim je ena in edina skrb, da najdejo rešitev, kako premagati gib za lažje vzpenjanje do vrha in gibanje po steni levo in desno. Dvoransko plezanje je primerno za vse generacije. »Težavnost smeri se prilagodi starosti ter trenutnim sposobnostim in znanju,« pojasnjuje načelnik Športno plezalnega odseka v Planinskem društvu Celje - Matica Jernej Gračner.
Plezanje v dvorani se od tistega v skalah razlikuje po tem, da je prilagojeno trenutni skupini, ki pleza, pri čemer daje dvorana občutek večje varnosti, saj objektivnih nevarnosti, kot so na primer krušljive skale, plazovi, ledeniške razpoke ..., ni. Plezanje v skalah oziroma alpinistično
plezanje zahteva predhodno vedenje o steni in smeri, ki jo nameravamo preplezati. Vse to pri dvoranskem oziroma športnem plezanju ali plezanju na umetni steni, kot ga še imenujejo, odpade.
»Športno plezanje je varnejše od alpinizma, ker so na plezalni steni nameščena varovala oziroma svedrovci, medtem ko mora alpinist v alpinizmu sam sproti nameščati varovala. Toda za obe obliki plezanja še vedno velja subjektivna nevarnost, ki jo predstavljajo neizkušenost, pomanjkljiva ali poškodovana oprema, slaba fizična in psihična pripravljenost in še marsikaj. Osnovno opremo za dvoransko plezanje sestavljajo plezalni pas, plezalni-
Pravih dvoran za plezanje na Celjskem ni. Na voljo so plezalne stene v telovadnicah osnovnih šol, kjer so na voljo tako manjše kot druge, primerne za zahtevnejše smeri in treninge tekmovalcev. V odseku so še posebej ponosni na letos obnovljeno steno v Osnovni šoli Lava v Celju.
ki ter vrečka z magnezijem. Vse ostalo v začetku zagotovimo mi oziroma plezalci dokupijo glede na njihove potrebe.«
Cena osnovne opreme je od 200 evrov dalje. »Plezati lahko začne vsakdo ne glede na starost, saj organiziramo tečaje za vse starosti. Pogoj
V športno plezalnem odseku PD Celje - Matica so izjemno ponosni na obnovljeno steno v II. osnovni šoli v Celju.
go teorije treba še ogromno S plezanjem na steni v dvorani začnejo otroci stari štiri praktičnega znanja. in več let, šolska mladina, ki prevladuje, mnogo je tudi	MATEJA JAZBEC
rekreativcev med 20 in 40 letom, prav tako ne manjka poto: ŠPO Celje - Matica starejših ljubiteljev te vrste plezanja.
Plezanje pod okriljem Planinskega društva Celje - Matica traja že dve desetletji. Začetki dvoranskega plezanja segajo v leto 1991, ko so alpinisti postavili prvo steno v II. osnovni šoli. Športno plezanje je sprva potekalo pod okriljem Alpinističnega odseka Celje, ko so se začeli redno vodeni treningi in kmalu za njimi prvi rezultati celjskih plezalcev. Ob 20. obletnici so v športno plezalnem odseku (ustanovili so ga pred desetimi leti) organizirali tekmovanje v športnem plezanju ter obnovil steno v OŠ Lava, s tem pa omogočil boljše pogoje za trening tekmovalcem, ki dosegajo zavidljive rezultate doma in v tujini, rekreativcem pa omogočili novo priložnost za dobro plezanje.
je članstvo v planinskem društvu, saj člani na ta način pridobijo zavarovanje za nezgode in razne ugodnosti za nakupe ter bivanje v kočah,« pravi Gračner.
»Plezanje ni nič bolj nevarna aktivnost od drugih.
Pomembna je le pravilna tehnika varovanja, kar je osnova za varno plezanje,« še dodaja sogovornik. Navsezadnje vsi plezalci, med njimi tudi rekreativni, opravljajo izpit za pripravnika športnega plezanja, kjer je poleg mno-
Med najuspešnejšimi celjskimi športnimi plezalci izstopajo Jernej, Neža in Julija Kruder, Izidor Zupan, Martina Zakšek, Lan in Jan Strmole, Maša Bobek, Taja Zore in Matic Čakš, na umetni steni vadita tudi najbolj -ša alpinista Celjana Luka Lindič in Luka Krajnc.
Rekreacijski pohod
Prijetna skupina pohodni-kov rekreativcev se je na pobudo Kulturno-etnološkega društva Tremerje in ob sodelovanju Krajevne skupnosti Pod gradom Celje v začetku oktobra zbrala pred celjskim mestnim parkom in po jugozahodnem delu krajevne skupnosti krenila na prijeten krožni pohod.
Pot nas je vodila skozi celjski mestni park po gozdnih markiranih poteh na Hom, na 570 metrov nadmorske višine, naprej do domačije Bobničevih v Košnici, kjer smo se okrepčali
in se lotili še družabnih iger: streljanja z zračno puško ter s fračo, vlečenja vrvi, hoje s hoduljami in metanja krogov na pokončni cilj.
Potovalno okolje nam je ponujalo enkratno doživetje, ko smo pot nadaljevali po razgibanem pobočju Košnice proti Slomniku na 500 m nadmorske višine ter se po strmem pobočju počasi spuščali proti dolini do počitniške koče Dra-ksler. Naravna doživetja popestrijo hribovite kmetije in aktivne počitniške postojanke, ki pohodnikom nudijo prijetna
okrepčila in krajši prilegajoči počitek. S pomočjo vodnika, domačina, smo se v dolino vračali po opuščeni poti južnega gozdnega pobočja Slomni-ka, mimo opuščene domačije Bregarjevih v Tremerje.
Po sedmih urah hoje smo prijetno utrujeni spominsko potovanje končali v okrepčevalnici Draksler v Tremerjah, kjer smo ob toplem obroku ocenili naše potovanje in družabne igre, podelili zaslužena priznanja in sprejeli usmeritve za prihodnje leto.
FRANC SMODIŠ
ŠTEVILKE:
33,35,36,37,44,47
DOTISK VAŠEGA IMENA NA AKTUALEN KLUBSKI DRES
MAJICE že od 5,00 EUR ŠPORTNI COPATI že od 20,00 EUR
TROBLJE 3,00 EUR LONČEK 0,50 EUR
Dvorana Zlatorog Celje
KLUBSKA PRODAJALNA, DVORANA ZLATOROG
Akcija velja do razprodaje zalog.
Z* «to, md 50tmk dodMHpopusjlO^
V velenjskem bazenu prisegajo še na dodatno ponudbo. Poleg rekreativnega in tekmovalnega plavanja predvsem na vadbo v fitnesu in savnanje. (Foto: arhiv Rdeča dvorana)
Odprt skoraj celo leto
Poleg bazena še fitnes in savna center - Aktivnosti in animacije za otroke v sodelovanju s Plavalnim klubom Velenje
Velenjski pokriti bazen že dober mesec sprejema obiskovalce. Odprli so ga namreč 15. septembra in bo odprt do konca julija. Glede na odpiralni čas zimski bazen v Velenju zadostuje potrebam saj je odprt več kot deset mesecev na leto.
Odprti bazen so leta 1998 Kot vsepovsod se tudi v Ve-zaradi dotrajanosti zaprli. lenju pri obratovanju pokri-
tega bazena srečujejo z izgubo, saj je stroškov precej več, kot dobijo od obiskovalcev bazena z vstopnino. Sicer pa na bazenu ponujajo poleg plavanja še druge aktivnosti, saj so ob prenovi uredili
manjši fitnes studio in savna center.
Velenjski bazen je odprt vsak dan od 10. do 22. ure, tudi ob nedeljah in praznikih. Včasih ga zaradi plavalnih tečajev odprejo tudi prej. Naenkrat je v kopališču lahko sto ljudi.
Da bi na bazen privabili še kakšnega obiskovalca več, so v prvi etaži uredili manjši fitnes studio. Na voljo je več različnih naprav in opreme za izvajanje vaj. Za tiste, ki se ne »pretegnejo« preveč radi, so v kletni etaži uredili še savna center. Tam imajo finsko, turško in infra savno. V sodelovanju s Plavalnim klubom Velenje organizirajo na bazenu praznovanje rojstnih dni. Lani so skupno samo za praznovanja otroških rojstnih dni na bazenu našteli tisoč otrok, ki so prišli na bazen.
Z velenjskim pokritim bazenom upravlja Športno rekreacijski zavod Rdeča dvorana. Direktor Marjan Klepec pravi, da so z obiskom sicer zadovoljni, vendar bi lahko še več Velenjčanov prišlo na bazen: »Ker to ni samo plavalni bazen, ampak imamo mali wellness center na enem mestu, kjer smo zaokrožili ponudbo, in mislim, da bi jo Velenjčani lahko malo bolj izkoristili, kljub temu, da je tovrstna ponudba v Velenju zadnje čase kar močna.«
Bazen je obvezna
infrastruktura
mesta
Klepec pravi, da bi se o tem, ali se pokriti bazen
splača imeti, dalo dalj časa razpravljati: »Res je, da se v finančnem smislu stroški ne pokrivajo. Z redno vstopnino, ki jo pobiramo od rekreativ-cev oziroma občanov, lahko plačamo okoli 40 odstotkov stroškov, ostala sredstva zagotovi naša lastnica, to je Mestna občina Velenje.« Ob tem Klepec še dodaja, da je napačno razmišljanje, ali se bazen le stroškovno splača ali ne: »Mislim, da so bazeni komunalna infrastruktura vsakega mesta in tako razmišljamo tudi pri nas.«
Tako Plavalnemu klubu Velenje in za večino plavalnih tečajev ne zaračunavajo obratovalnih stroškov, ampak je to del, ki ga plača velenjska občina. Stroškov tudi ni treba plačati velenjskim osnovnim šolam oziroma vrtcu ob organizaciji plavalnih tečajev. Šole iz drugih krajev stroškov niso oproščene. Klepec opozarja, da imajo za šole zelo ugodne cene: »Naše razmišljanje je, da je vsak, ki se pri nas nauči plavati, tudi naš potencialni obiskovalec kasneje v zrelih letih.«
Lani so na velenjskem bazenu zabeležili 43 tisoč obiskov. Struktura obiskovalcev
Bazenu gre dobro, pojasnjuje Marjan Klepec: »Po
prenovi leta 2006 smo postali celo, upam, da ne bom govoril preveč ambiciozno, delno tudi regijski bazen. Večina šol iz Zgornje Savinjske doline in tudi nekaj s Koroške namreč prihaja k nam na t. i. plavalno opismenjevanje. Mislim, da to govori v prid temu, da tak objekt mora biti in da je prav, da damo možnost mladim oziroma vsem starostnim kategorijam, da se naučijo ene izmed za življenje lahko rečem pomembnih veščin, to je plavanje.«
pokaže, da je največ, kar 15 tisoč obiskovalcev iz plavalnega kluba, sledijo še: 8 tisoč različnih tečajnikov in 20 tisoč rekreativcev. Še vedno pa v Velenju ostaja skrita želja, da bi vendarle nekoč znova odprli letni bazen. Kot pravi Klepec, imajo že tudi nekaj možnih lokacij za nov bazen, vendar zaradi trenutno precej slabe finančne situacije verjetno letnega bazena še nekaj časa v Velenju ne bodo imeli.
ŠPELA KURALT
Velenjski bazen je v neposredni bližini centra mesta, južno od Šaleške ceste. Postavili so ga že leta 1971, temeljito pa so ga obnovili in tudi razširili pred petimi leti. Da bi obiskovalcem ponudili kar se le da veliko, so razširili ne le prostore, ampak tudi ponudbo. Tako imajo danes na bazenu velik bazen, ki je globok 1,8 metra, ima temperaturo med 27 in 28 stopinjami Celzija in je namenjen izključno plavalcem. Manjši bazen ima globino od 0,8 do 1,2 metra, temperatura vode je 30 stopinj Celzija in je namenjen vsem, pa ne le za plavanje, ampak tudi kakšen klepet in namakanje.
Na drsalkah v zimo
V petek zvečer odprli drsališče v celjski Ledeni dvorani - Rekreacija ob petkih zvečer ter sobotah, nedeljah in praznikih v dopoldanskem in popoldanskem času
Drsališče v Ledeni dvorani v mestnem parku sodi med celjskimi javnimi športnimi objekti v kategorijo »veteranov«, saj je letos staro že 45 let. Zato ne preseneča, da so se spretnosti na tej ledeni ploskvi učile generacije in generacije Celjanov ter okoličanov. Bolj ali manj uspešno, pri večini - tudi spodaj podpisana sodi vanjo - so bili začetki s kar nekaj bolečimi padci, a nekaj je treba priznati. Če enkrat ujameš ravnotežje na rezilu drsalke, potem tudi kolesca na kotalkah ali rolerjih niso problem, pa čeprav se tehniki drsanja in rolanja kar precej razlikujeta med seboj.
Odprtje drsališča je v Celju zaradi klubskega dogajanja
letos sovpadalo s hladnim vremenom, a kot pravi Maja Voglar, ki v družbi ZPO Celje skrbi tudi za upravljanje z drsališčem, je že nekaj let praksa, da ga ne glede na vreme odprejo en teden po začetku sezone v zimskem bazenu. Letos so ga z dvour-nim brezplačnim drsanjem v petek zvečer. »Lahko bi ga že prej, drsalna ploskev je bila pripravljena že septembra,« še dodaja in pojasnjuje, da z uradnim odprtjem v Celju nekoliko počakajo, da se v Ledeni dvorani najprej zvrstijo klubske pregledne tekme in srečanja. »Nerodno bi bilo, da drsališče najprej odpremo za rekreativce, potem pa je že naslednji konec tedna
zaprto.«
Predlani temeljita prenova
Ob začetku letošnje sezone na drsališču ni nobenih novosti, so pa zato predlani temeljito prenovili drsalno ploskev ter vse naprave. Jeseni 2008 so namreč morali zaradi okvare hladilnega sistema, ko je začel uhajati amonijak, ki je precej nevaren plin, že kmalu po odprtju drsališča
iz previdnosti drsalce napotiti domov.
Približno 2.500 kvadratnih metrov ledene površine ob desnem bregu Savinje v mestnem parku ob rekreativcih za treninge in tekmovanja uporabljajo tudi umetnostni in hitrostni drsalci ter hokejisti. Športna tekmovanja in ostale prireditve lahko v Ledeni dvorani na tribuni spremlja okrog 400 obiskovalcev.
Tečaji drsanja za najmlajše
Poleti v hladu Ledene dvorane pripravijo kakšno prireditev za otroke in mladino, v času od oktobra do marca pa je v njej priložnost za tečaje drsanja. Letno jih opravi tudi do 700 učencev prvih in drugih razredov vseh celj-
V petek zvečer so rekreativci za začetek sezone drsali brezplačno.
Že nekaj let je za drsališče v mestnem parku značilna petkova večerna (med 20. in 22. uro, op.p.) rekreacija na drsalkah ob glasbeni spremljavi in v soju disko luči. Sicer pa so rekreativcem na voljo še termini ob sobotah in nedeljah ter praznikih, ko je Ledena dvorana zanje odprta dopoldne med 10. uro in 11.30 ter popoldne med 15. uro in 16.30.
skih osnovnih šol. Tečaje drsanja v organizaciji Športne zveze Celje pripravljajo med tednom dopoldne med 9. in 12. uro, za klubske treninge je drsališče rezervirano med 15. in 20. uro, potem pa je do 23. ure čas še za rekreativni hokej organiziranih skupin.
Mestna občina Celje vsako leto sofinancira tudi izvedbo programa počitniških dejavnosti na drsališču. Tako krije dve tretjini stroškov, preostalo tretjino pa Športna zveza Celje pridobi iz Fundacije za šport. Šolarji in dijaki lahko v času jesenskih »krompirjevih«, božično-novoletnih ter zimskih počitnic brezplačno uživajo na drsališču. Tako po
izkušnjah iz preteklih let že prihodnji teden pričakujejo na drsališču okrog 1.100 otrok in mladostnikov, konec decembra pa še 400 več. Največ zanimanja za drsanje - tudi zato, ker so takrat naj-
daljše počitnice - pa je v času zimskih počitnic proti koncu februarja, ko naj bi drsalke obulo okrog 4.500 učencev in dijakov.
IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA
KOLEDARČEK REKREATIVNIH PRIREDITEV
6. november ob 5.00
POHODNISTVO
S postajališča na Glaziji ob Ljubljanski cesti se z avtobusom odpeljete čez mejni prehod Holmec v Podjuno in Spodnji rož. Vožnjo sklenete na sedlu Šajda (1069 m nad. Viš.) in pot nadaljujete peš na Kališnikovo poldne, 1575 metrov nadmorske višine. Info: www.planinsko-drustvo-celje.si
Razburljiv obračun sosedov s popolnim preobratom
CM Celje pokopale katastrofalne napake - Pokalni tekmi danes v Novi Gorici in jutri v Areni Petrol
»V prvem delu smo bili de-finitivno vsi igralci Rudarja slabi. Ni nam preostalo drugega, kot da damo vse od sebe po zaostanku z 0:2. Z malce sreče smo dosegli tri gole. Boljše razmere v našem klubu? Morda je tudi to bilo odločilno. Marsikaj lahko vpliva na igralce, čeprav menim, da so se domačini zgledno borili in je bila tekma enakovredna,« je povedal najboljši igralec 53. lokalnega derbija Damjan Trifkovič. Dosegel je zadnja zadetka na srečanju, potem ko je obakrat zamudil Risto-vski.
Slednji je zamenjal poškodovanega Sebastjana Gobca, na igrišču pa je bil le 17 minut. Oskar Drobne, ki je s klopi vodil celjsko moštvo ob odsotnosti kaznovanega trenerja Damjana Romiha, ga je nadomestil z Damirjem Marijanom, ki je že premagal vratarja Savica za morebitnih
CM Celje (4-1-4-1): Muj-činovič - Gobec, Krajcer, Akakpo, Radulovič - Romih - Močivnik, Medved, Popovič, Firer - Pavlovič. Igrali so še Ristovski, Marijan, T. Kotnik.
V izdihljajih tekme se je Alen Romih požrtvovalno vrgel proti žogi, ta pa je obšla velenjska vrata ... Ostalo je 2:3, ni bilo 3:3 kot Ob jezeru.
3:3, a je žoga švignila mimo vrat. V 91. minuti je poskusil še Medved, za njim Romih, toda Rudarjeva mreža je ostala nedotaknjena.
Tekma pod vprašajem?
Celjani so bili pred tekmo sila nezadovoljni. Nov pokro-
vitelj je vnovič vodilnim pri NK Celje obljubil denarno nakazilo. Ni ga bilo, nogometaši pa so ostali prikrajšani za izplačila. Štiri plače naj bi kljub temu prejeli v kratkem.
Na tribuni je zaradi kartonov ostal najboljši strelec Roman Bezjak, pri gostih je manjkal najbolj odločni mož, Amel Mu-
jakovič. Začelo se je s štirimi zaporednimi koti - od skupno desetih - Rudarja ter poskusoma z glavama Berka in na drugi strani Močivnika. Nato je zablestel Denis Popovič, ko je »obrnil« Berka in z izjemno natančnim strelom poslal žogo ob vratnici v mrežo: »Težko je biti pameten po takšni tekmi.
Dokaj hitro smo si priigrali lepo prednost. Ne vem, zakaj nam ni več steklo v drugem delu. Dobili smo gol, nato se je poškodoval Gobec. Trener ga je moral zamenjati z mladim igralcem. Kaj hitro smo prejeli še dva zadetka. Borili smo se do zadnjih sekund, da bi izenačili ... V Kranj potujemo po zmago. Na zadnjih dveh domačih tekmah smo katastrofalno prepustili točke gostom.« To je bil že peti gol vezista Popoviča, tretjega je dal Iztok Močivnik, ki je zelo rutinirano reagiral v 39. minuti. Po odmoru je sledil popoln preobrat.
Komu težje v pokalu?
Rudar je izvajal že deveti kot, Berko pa se je z roko otresel Firerja, pričakal žogo in jo poslal v mrežo. Sledila je že omenjena - usodna - poškodba Gobca. V manj kot 20 minutah 2. dela so Velenjčani dosegli tri gole. Že devet tekem ne poznajo poraza, morda tudi zato, ker je bil preložen dvoboj z Mariborom. »Po prvem delu so domačini vodili zasluženo, zato smo se v slačilnici temeljito, a mirno pogovorili. Dejal sem igralcem, da jim zaupam in da naj poskusijo z znanjem, ki ga imajo, preobrniti rezultat.
Če se je sinočnja skupščina NK Celje razpletla po načrtih, je novi predsednik kluba postal Branko Goropevšek.
Čvrsto sem verjel, da se bodo pozitivno odzvali, zato jim pripadajo čestitke. S kolektivno igro smo prisilili tekmece na napake in jih tudi znali kronati s tremi zadetki,« je glasila ocena »gospoda trenerja« Milana Duričiča. Nehvaležno vlogo v težkem položaju je moral prevzeti Oskar Drobne: »Vse niti igre smo v prvem polčasu držali v svojih nogah. Na žalost smo kasneje zaradi taktične nediscipline prejeli gol po prekinitvi. Nato smo se posta-
Rogaška do prve zmage
Šoštanjčani boljši od Polzelanov - Zlatorog po Ciboni s Crveno zvezdo
Organizator igre Elektre Žiga Zagorc je bil proti Polzelanom drugi najboljši strelec tekme.
LESTVICA 1.SNL
MARIBOR	14	9	3	2	32:16	30
OLIMPIJA	15	7	5	3	25:19	26
HIT GORICA	15	7	3	5	23:15	24
RUDAR	14	6	5	3	23:18	23
DOMŽALE	15	6	3	6	21:21	21
MURA 05	15	5	5	5	14:20	20
CMCEUE	15	5	3	7	22:21	18
LUKA KOPER 15		3	6	6	17:23	15
NAFTA	15	3	5	7	16:21	14
TRIGLAV	15	3	2 10		6:25	11
vili preveč nazaj in prepustili premoč gostom. Prvi pravi prekršek smo storili šele v 75. minuti, ko smo prejeli prvi rumen karton. Dejstvo je, da brez borbe, požrtvovalnosti in pomoči ne gre. Ekipa Rudarja je kvalitetna in niza uspehe. Njeni igralci so znali odgovoriti našim pomanjkljivostim, čestitam jim za zmago, kajti v drugem delu so prikazali dober nogomet.« Po vročem obračunu v hladnem vremenu je vezist Rudarja Luka Žin-ko dodal: »Če bomo tako kot v drugem polčasu igrali tudi danes v Novi Gorici, potem se bomo zanesljivo uvrstili v polfinale slovenskega pokala.« Velenjčani imajo prednost 2:1 s prve tekme, Celjani pa bodo jutri proti Interblocku lovili zaostanek dveh golov!
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA GrupA
Rudar (4-4-2): Savič - Je-seničnik, Berko, Novakovič, Dedič - Trifkovič, Žinko, Tolimir, Rotman - Majcen, Bratanovič. Igrali so še Črn-čič, Klinar, Djokič.
Iz srbske prestolnice, kjer je bila tekma evropskega pokala v judu, sta se predstavnika Judo kluba Zdežele Sankaku Urška Gračner in Matjaž Trbovc vrnila z zlatima medaljama.
Po osvojenem drugem mestu na tekmi svetovnega pokala v Angliji se je Trbovc
V 2. krogu 1. slovenske lige za košarkarje je Rogaška vknjižila prvo zmago v letošnji sezoni. V domači dvorani je premagala Parklje. Lokalni derbi med Elektro in Hopsi so dobili Šoštanjčani. Zlatorog drevi gostuje na Ježici.
Rogaška je v 1. krogu visoko izgubila pri Elektri, tokrat pa z 72:69 pričakovano ugnala Parklje, ki se bodo težko izognili zadnjemu mestu, vendar pot do prve zmage ni bila lahka. Domači so prvo četrtino dobili s 26:12, zatem vodili že za 19 točk, a druga in tretja četrtina sta pripadli gostom, ki so pred zadnjimi desetimi minutami vodili za dve točki. Do konca tekme je Rogaška uspela preobrniti rezultat, ko je bil s 15 točkami najučinkovitejši Nejc Strnad. Po 9 točk sta dodala Mladen Šoškič in Boban Tomič. Varovanci Mateja Bakšiča bodo drugo zmago v soboto lovili na Polzeli.
Polzelski mrk v zadnji četrtini
Košarkarji Elektre so se razveselili še druge zmage. Pred domačimi gledalci so z 69:55 odpravili sosede s Polzele. Čeprav so Hopsi izgubili, so bili tisti, ki so narekovali ritem v prvih dveh četrtinah, na odmor pa odšli s prednostjo sedmih točk. V nadaljevanju je Elektra zaigrala bolje, a kljub temu so Hopsi pred zadnjo četrtino še vodili za štiri
v kategoriji do 60 kg zavihtel na vrh na tekmi evropskega pokala v Beogradu, potem ko je v finalni borbi ugnal Bolgara Gerčeva. Gračnerjeva, dobitnica bronaste medalje na mladinskem evropskem prvenstvu v Belgiji, je prav tako kot za stavo premagovala nasprotnice, v finalu pa
točke. Obetala se je dramatična končnica, vendar pa je Elektra zaigrala odlično tako v obrambi kot v napadu in zadnjo četrtino dobila s kar 23:5, na koncu pa slavila s 14 točkami naskoka. V domačem taboru je bil s 16 točkami najuspešnejši Salih Nuhanovič, na drugi strani sta jih Gezim
je bila boljša še od Hrvatice Maraniceve.
V kategoriji do 63 kg je bila peta Vlora Bedeti, deveti pa Mihael Žgank v kategoriji do 90 kg. Gračnerjeva in Žgank se bosta čez 14 dni udeležila mladinskega SP v Južnoafriški republiki. Sredi meseca novembra se bodo najboljši celjski judoisti udele-
Morina in Stanko Sebič vpisala po 11. Elektra bo konec tedna gostovala pri Mercator-ju, Hopsi bodo gostili Rogaško.
Le tri točke v 3. četrtini
Zlatorog je v 4. krogu Jadranske lige pred domačimi
žili turnirja za Veliko nagrado v Amsterdamu. Sledile bodo priprave na Japonskem in Velika nagrada v Tokiu, malo pred božičem pa za zaključek azijske turneje še Velika nagrada na Kitajskem.
Omenimo še, da bo jutri moštvo Sankakuja nastopilo na zadnjem turnirju rednega dela 1. slovenske lige. V Slovenj Gradcu se bo spopadlo z Olimpijo za prvo mesto, ki omogoča gostiteljstvo zaključnega turnirja najboljše četverice.
DEAN ŠUSTER
gledalci s 84:76 klonil proti zagrebški Ciboni. Usodna je bila tretja četrtina, ko so Laščani dosegli le tri točke! Vladimir Panic je vknjižil 22 točk. Zasedba Rada Tri-funoviča bo v soboto gostovala v Beogradu, kjer se bo v vročem Pionirju pomerila s Crveno zvezdo. Že nocoj pa bodo Laščani odigrali tekmo 2. kroga 1. SKL, ko bodo gostovali v Ljubljani pri Parkljih.
MITJA KNEZ Foto: SHERPA
PANORAMA
NOGOMET
1.	SL, 15. krog: CM Celje
-	Rudar 2:3 (2:0); Popovič (24), Močivnik (39); Berko (50), Trifkovič (58, 64), Mura 05 - Maribor 1:3 (1:1), Koper - Nafta 4:1 (3:1), Olimpija - Triglav 1:0 (0:0), Hit Gorica - Domžale 0:3 (0:1).
2.	SL, 10. krog: Interblock
-	Šampion 1:1 (1:1); Šporar (35); Kožar (45), Šmartno 1928
-	Dravinja 0:0. Vrstni red: Aluminij 25, Šenčur, Dob 17, Krško 16, Šampion, Bela krajina 14, Interblock 13, Šmartno 10, Radomlje 5, Dravinja 3.
3.	SL - vzhod, 10. krog: Ver-žej - Zreče 0:1 (0:0); Lipičnik (65-11 m), Kovinar - Bistrica 2:1 (2:0); Kos (16), Trajkovski (24). Vrstni red: Zavrč 28, Dravograd 20, Malečnik, Kovinar, Čarda 16, Veržej, Tromejnik, Bistrica 15, Zreče 13, Paloma, Stojnci 10, Odranci, Rakičan 9, Grad 7.
Štajerska liga, 10. krog: Peca
-	Šmarje 0:3 (0:2); Vraničar (4), Oparenovič (35), Mauher (47), Pesnica - Šentjur 3:2 (0:0); Džaferovič (48, 73), Ormož
-	Šoštanj 1:0 (1:0). Vrstni red: Pesnica 26, Šmarje 24, Drava 23, Podvinci 21, Pohorje, Mar-les hiše 15, Peca 13, Šoštanj, Koroške gradnje, Šentjur 12, Krško B 10, Tezno, Ormož 7, Poljčane 2.
MČL, MNZ Celje, 9. krog: Žalec - Kozje 12:2 (5:2), Pivovar
-	Mons Claudius 0:1 (0:1), Rogaška - Radeče4:0 (4:0), Vojnik
-	Vransko 1:1 (1:0). Vrstni red: Rogaška 25, Žalec 21, Radeče 16, Vransko 14, Mons Claudius 13, Vojnik, Kozje 6, Pivovar 3.
ROKOMET
1. SL, 8. krog: Šmartno
-	Celje Pivovarna Laško 20:37 (11:17); Repar 6, Bahovec 4; Žuran, Toskic, Mačkovšek 6, Marguč 5, Metličic, Mlakar 4, Ranevski 2, Prieto, Poklar, Po-teko, Žvižej 1, Gorenje - Izola 34:23 (16:10); Manojlovic 7, Dolenec 5, Melic, Bezjak, Gams 4, Bajram, Dujmovič 3, Rutar, Miklavčič, Musa, Golčar 1; Čosic 7, Smolnik 5. Vrstni red: Celje 14-2, Gorenje, Cimos 13-3, Trimo 10-6, Maribor 9-7, Ormož 7-9, Loka, Izola 6-10, Šmartno, Ribnica 5-11, Krka 4-12, Krško 3-13.
1. B SL, 5. krog: Celje Pivovarna Laško B - Škofljica 25:26. Vrstni red: Sevnica 10, Sviš 8, Celje B, Škofljica 7, Dol, Velika Nedelja, Kočevje 5, Slovan, Grosuplje 5, Cerklje 3, Dobova 2, Železniki 0.
KOŠARKA
Jadranska liga, 4. krog: Zla-torog - Cibona 76:84; Panic 22, Škific 16, Vujasinovič 14, L. La-pornik, Omič 5, Čohadarevic, Roberson 4, Mali, Atanackovič 3; Chase 20, Rudež 17. Vrstni red: Maccabi, Partizan, Olimpi-ja 8, Cedevita, Cibona, Hemo-farm 7, Budučnost, Široki 6, Cr-vena zvezda, Radnički, Zagreb 5, Krka, Helios, Zlatorog 4.
Jadranska liga (ž), 3. krog: Radivoj Korac - Athlete Celje 77:70; Jovanovic 19, Markovic 14; Orozovic 14, Gajic, Trebec 12, Oblak 11, Jagodič 9, Gabro-všek 6, Klavžar 4, Macura 2. Vrstni red: Partizan 6, Čelik, Hemofarm, Athlete, Radivoj Korac, Budučnost 5, M. Kraji-šnik, Voždovac 4, Vojvodina, Sloboda 3.
1.	SL, 2. krog: Rogaška - Par-klji 72:69; Strnad 15, Tomič, Šoškič 9, Petrovič 8, Pešič, Ambrož 7, Blesič 6, Miljkovič 5, Smajlovič 4, Milašinovič 2; Rizvič 24, Čebašek 15, Elektra
-	Hopsi 69:55; Nuhanovič 16, Zagorc 15, Julevič 13, Lelič 9, Horvat 7, Bajramlič 4, Rizman
3,	Lekič 2; Morina, Sebič 11, Kobale 10, Godler 8, Vašl 7, Sviridov 6, Podvršnik 2. Vrstni red: Elektra 4, Hopsi, Maribor, Šentjur, Geoplin Slovan, Rogaška 3, Zlatorog, Helios, Parklji, Mercator 2.
2.	SL, 2. krog: Terme Olimia
-	Nova Gorica 20:0, Medvode
-	Konjice 78:65; Krejič 23, Bun-čič 18; Šipura 20, Škornik 19, Teraš 11, Rap, Sivka 6, Meglič 2, Videčnik 1. Vrstni red: Postojna, Šenčur, Medvode, Radenska Creativ, Elektro Gorenjska, Grosuplje, Portorož 7, Branik, Terme Olimia 6, Janče, Hrastnik, Konjice 5, Litija 4, Nova Gorica 2.
1. SL (ž), 2. krog: Rogaška
-	Grosuplje 54:62; Lesjak 16, Muhovic, Svetič, Baloh 11, Jur-še 5; Jevtovič 19, Lisec 10. Vrstni red: Triglav, AJM, Grosuplje 4, Ilirija, Ježica 3, Athlete, Domžale, Rogaška, Pomurje 2, Odeja 1.
ODBOJKA
1. DL, 4. krog: SIP Šempeter
-	Kropa 0:3. Vrstni red: Cal-cit 12, ACH, Triglav 9, Kropa 7, Nova Gorica 6, Salonit 5, Panvita 4, Maribor 3, Krka 2, Šempeter 0.
1. DL (ž), 3. krog: Vital - Ali-ansa 2:3. Vrstni red: Nova Gorica 9, Aliansa 8, Koper 6, Vital
4,	Formis 3, Prevalje 2, Jeseni-ce-Bled 1, Puconci 0. (MiK)
ŠPORTNI KOLEDAR
Torek, 25. 10.
NOGOMET
Pokal NZS, četrtfinale, povratna tekma: Hit Gorica - Rudar (18).
KOŠARKA
1. SL, 2. krog, Ljubljana (Je-žica): Parklji - Zlatorog (19).
Sreda, 26. 10.
NOGOMET
Pokal NZS, četrtfinale, povratna tekma: CM Celje - Interblock (17).
ROKOMET
Pokal RZS, osmina finala: Celje Pivovarna Laško - Trimo (19).
KOŠARKA
1. SL (ž), 2. krog, Celje: Athlete - AJM (18.30).
Zmanjšali Tinino senco
Uvodna tekma alpskih smučark za svetovni pokal v novi sezoni je bila v Söldnu, veleslalom na ledeniku Rettenbach.
Najboljša Slovenka ostaja seveda Tina Maze, ki je bila 23. Nastopili pa sta tudi Ana Drev iz Šmartnega ob Paki in Mateja Robnik iz Luč. Kljub relativno skromnim dosežkom sta opozorili nase, kajti v zadnjih sezonah sta imeli precej težav z zdravjem oziroma z vračanjem v vrhunsko formo. 24-letna Robnikova je sicer odstopila že v prvi vožnji, a je imela boljše vmesne čase od Drevove. Slednja je za manj kot sekundo zaostala za Mazejevo. 26-letna Ana je dolgo trepetala za uvrstitev v finale, nakar je zadržala 30. mesto in drugo vožnjo začela prva. V prejšnji je bila med tride-seterico v veleslalomu le enkrat, tokrat je pristala na 28. mestu in osvojila tri točke: »Tudi na treningih kažem dobre vožnje in verjamem, da bodo šle stvari med sezono navzgor. Z uvrstitvijo v finale sem bila po prvi vožnji zadovoljna. S smučanjem seveda tudi, saj se mi je zdela vožnja pri moji številki 40 dobra. V drugi vožnji sem poskušala iztržiti maksimum in sem smučala pregrobo. Spodnji del se mi ni najbolje izšel in zaradi tega ni bilo boljšega rezultata. Je pa to vseeno spodbuda za naprej.«
DŠ, foto: GrupA
°	ta
Letos smo Ano Drev (levo) in Matejo Robnik ujeli na smučišču v Lučah.
Trbovc in Gračnerjeva zmagala v Beogradu
Obnova kleti bi lahko združila mladino
Študentski klub mladih (ŠKMŠ) in mladinski center (MCŠ) sta pripravila okroglo mizo o mladinski sceni v Šentjurju
Po osamosvojitvi se je mladinsko združevanje večinoma oblikovalo na tradiciji nekdanjih mladincev oziroma zveze socialistične mladine. Pred 15 leti je tako v Šentjurju nastal študentski klub mladih. V okviru prostovoljnega dela je z mlajšimi in tam nevključenimi začela delati Lara Žmaher. Pod okriljem občinske razvojne agencije je še danes tista, ki skrbi za to področje. Rivalstvo, ali bolje posledice nekdanjega rivalstva, za prvenstveno vlogo na področju mladinske politike, pa se med mladimi očitno čutijo še danes. Kako ga preseči in aktivirati vse bolj pasivno in nezainteresirano mladino, je bila ena izmed tem petkove okrogle mize v Šentjurju. Poleg mladinskega centra bolj aktivni na Grobelnem,
predati. Kot primer smo slišali mladinsko društvo na Planini, ki je nosilec enega najodmevnejših projektov v občini na tem področju - Klumpanja. Danes ga organizirajo ne več tako mladi
vodilnih neprimerna. Je pa bilo, očitno še iz starih časov, tudi tokrat slutiti nekaj napetosti. ŠKMŠ je že z imenom hotel združiti vse mlade v občini, kar pa jim, kljub številnim aktivnostim in nekaj
- ta deluje pod Razvojno agencijo Kozjansko - je v občini še šest različnih mladinskih društev. To je lepa številka, še posebej če vemo, da so ravno mladi tisti, ki se v različnih krajevnih skupnosti vključujejo tudi v številna kulturna in športna društva. Glede na udeležbo na tokratni okrogli mizi, so izven mestnega središča naj-
na Ponikvi in na Blagovni. Med najbolj številčnimi pa je društvo podeželske mladine, ki deluje na področju celotne občine. Čeprav na lokalnem območju združujejo tudi do sto članov, pa so se strinjali, da se brez aktivnega, pa četudi maloštevilnega jedra, ne zgodi nič. In tem akterjem se velikokrat dogaja, da svojega dela nimajo komu
Okroglo mizo je ŠKMŠ v sodelovanju z MCŠ pripravil v sklopu prireditev ob 15-letnici delovanja. 5. novembra bo v kulturnem domu tudi veliki koncert. Nastopili bodo Elvis Jackson, Kingston in Mitrra band. Organizatorji pa obljubljajo tudi presenečenje.
ljudje. Generacije za njimi, ki bi si upala in zmogla prevzeti tako megalomanski projekt, enostavno ni.
Študentski klub in mladinski center na okopih?
Taka oznaka bi bila glede na nasprotna prizadevanja
odmevnim tradicionalnim prireditvam, ni zares uspevalo. Čeprav so bili med prvimi, ki so si prizadevali tudi za mladinski center, se je občina odločila za drugačno organizacijo. Na drugi strani so nekateri prepričani, da se tudi MCŠ zaradi tega ne more ravno trkati po prsih. Kljub
Okrogle mize so se udeležili predstavniki različnih mladinskih društev v občini. V več kot dve urni debati jim je prisluhnil tudi župan Marko Diaci.
številni stalni ekipi, česar študentje zaradi narave svojega dela niso mogli zagotavljati, naj bi bil odziv med mladimi premajhen. Koordinacijo in spodbujanje sodelovanja med društvi pa so prisotni vseeno ocenili za odlično. Recepta, kako doseči tisto mladino, ki se ne vključuje nikamor, ki ne vidi smisla v nobenem lokalnem udejstvovanju, ni znal povedati nihče.
Mojca Zupanc iz MCŠ stavi na osebni odnos. »Bodimo odkriti. Mladi so danes velikokrat preokupirani, ne-zainteresirani in nenazadnje leni. Včasih je treba človeka dobesedno prijeti za roko in ga pripeljati. Ko smo začeli z aktivnostmi so prišli trije. Zdaj jih pride tudi 25.«
Prireditveno dvorano ali pa vsaj polico za odlaganje
Da materialni pogoji še zdaleč niso vse, dokazuje društvo podeželske mladine. Kot je povedala njihova predstavnica Albina Kolar, so edini, ki ne premorejo niti police, kamor bi lahko zložili društvene fascikle. Po drugi strani pa so mladi nad delovnimi pogoji in predvsem športno infrastrukturo v občini zadovoljni. Manjka pa jim večji prireditveni prostor. »Ko smo iskali alternativni prostor za jubilejni koncert ŠKMŠ, smo nazadnje pristali spet v kulturnem domu. Odmevnej-ših in širše zastavljenih projektov se tako ne moremo iti,« je ob tem povedala Močniko-va. Je pa »dobra« novica ta, da se jim vsaj izgube prostorov v kulturnem domu ni treba bati. Možnost, da bi na tem mestu zgradili nov kulturni center, je že pred časom dokončno padla v vodo. Je pa župan mag. Marko Diaci, ki je načeloma zadovoljen z delom mladih v občini, za piko
Predsednica ŠKMŠ Na-stija Močnik je povedala, da je več kot ponuditi najrazličnejše možnosti in odprto povabiti težko. »Vsak lahko predlaga svojo idejo in če ima voljo, jo v danih razmerah lahko tudi uresniči. Program pač izhaja tudi iz študijskih in osebnih interesov akterjev. Tako smo na primer izvedli izvrsten španski večer, sledil mu je še ruski, tak je bil tudi filmski festival in delavnica.«
Nastija Močnik, predsednica ŠKMŠ.
na i dodal enega boljših predlogov združevanja mladih v občini. »V Zgornjem trgu pod Ipavčevo 17 smo poleti uredili betonsko prireditveno ploščad. Pod njo pa je stara klet, kjer bi vsa šentjurska mladina lahko našla skupen imenovalec.« Ob tem pa jih je še pozval, da najdejo svoje mesto tudi v dolgoročni razvojni strategiji. »Ne bi rad, da ob začetku delovne kariere Šentjurja ne bi bilo na vašem zemljevidu. Vključujte se v to razpravo, sodelujte, predlagajte in najdite svoje mesto tudi doma!«
StO
Foto: GrupA
Z debato v svet
Debatni klub Gimnazije Celje - Center je v soboto gostil enega največjih turnirjev v 15-letni zgodovini srednješolskega debaterstva v naši državi.
Več kot 170 dijakov iz cele Slovenije se je na državnem turnirju pomerilo v slovenskem in angleškem jeziku na temo »ukinimo človeške posadke na vesoljskih poletih«. Gostitelji z GCC (na sliki) so v obeh kategorijah zasedli 2. mesto, Valentina Mazzoni je bila tretja najboljša govorka na turnirju. Dva dijaka GCC, Martin Paskvale in Sašo Vozlič, sta bila izbrana v petčlansko ekipo, ki bo Slovenijo zastopala na svetovnem srednješolskem debatnem prvenstvu januarja 2012 v Južnoafriški republiki.
IS
Foto: arhiv GCC
NOVI TEDNIK
ZGODBE, KI JIH PISE ŽIVLJENJE
15
Slivničanka poučuje slovenščino v Banja Luki
Nina Gradič iz Gorice pri Slivnici se je pred meseci začasno poslovila od svojih učencev v Osnovni šoli Planina pri Sevnici in se posvetila novemu izzivu: poučevanju slovenščine v Bosni in Hercegovini, ki mu je s svežim pristopom vdihnila veliko slovenske duše in lastne radoživosti.
Širjenje
maternega jezika izven Slovenije
»Poučevanje slovenščine v Banja Luki je večji izziv, kot sem mislila. Zaplavala sem v področje, ki mi nudi ogromno priložnosti za zavedanje lastnega jezika in kulture ter odkrivanje novega - v svetu in sebi,« prizna Nina Gradič, ambiciozna učiteljica slovenščine, sicer zaposlena v Osnovni šoli Planina pri Sevnici. V Banja Luko jo je poslalo Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije, ki skrbi za organizacijski del, medtem ko je za vsebinsko plat, torej za pomoč pri pripravah in gradivu, poskrbel Zavod za šolstvo RS.
»S šolo na Planini in z menoj je ministrstvo sklenilo dogovor, da me bo čakalo delovno mesto ob vrnitvi, kar je mojo odločitev v teh negotovih časih pri iskanju službe tudi malo olajšalo, seveda pa še takšen formalen dogovor ne bi mogel doseči tega, kar sem ob odhodu iz šole čutila: podporo ravnateljice in sodelavcev pri svoji odločitvi, čeprav to pomeni sploh za vodstvo šole dodatno delo, za učence pa spremembe, ki si jih želijo ali pa ne.«
Poslanstva širjenja maternega jezika izven Slovenije se je Nina kot strastna raziskovalka jezika lotila nadvse predano. Glasbeno obarvan pedagoški pristop, ki si ga lahko v veliki meri kroji sama, daje njenim uram slo-
njem značilnosti pokrajin, mest, praznikov. Poskusila sem tudi povezati svoje slovenske učence s tukajšnjimi in nekateri si že dopisujejo ali pa so preko Facebooka izmenjali kakšen podatek,« živahno razpreda o vdihovanju duše učenju slovenščine, ki bi lahko izzvenelo prav suhoparno.
ima zbor, šolo in folkloro, lahko rečemo, da je pravo društvo,« pove Grbiceva in se pohvali še s knjižnico z več kot tri tisoč slovenskimi knjigami in bogato kulturno dejavnostjo, ki v Banja Luko prinaša slovensko kulturo, od razstav in koncertov do srečanja pevskih zborov in Prešernovih dni, ki jih je letos slovensko obarvala prav Nina: z oblikovanjem fotografske razstave Podobe dveh mest: Ljubljana-Banja Luka in s povodom za gosto-
Društvo Slovencev v Banja Luki, ki deluje že trinajst let in ima več kot 1200 članov, že od začetka leta 1998 izvaja pouk slovenskega jezika. Društveni pevski zbor je januarja letos praznoval desetletnico, svoje delovanja pa namerava nadgraditi še s plesom.
Tretja ali četrta
generacija
Slovencev
Ninini učenci so večinoma osnovno- in srednješolci slovenskih korenin iz Banja Luke, Slatine, Prijedora in Doboja, ki se vsak teden za dve šolski uri »potopijo« v slovenski jezik. Deset skupin od pet do petnajst učencev nakazuje veliko zanimanje za učenje slovenščine, sploh v Banja Luki, kjer prodorna Slivničanka uči tretjo ali že četrto generacijo Slovencev, ki se svojih korenin ne zavedajo tako močno kot njihovi predniki in jih mora za učenje drugače motivirati.
O znanju slovenskega jezika med Slovenci v Banja Luki se je razgovorila Marija Grbic, ki je že tretji mandat predsednica Društva Slovencev Triglav Banja Luka. »Narodnostna pripadnost do
Društvo Slovencev Triglav Banja Luka je z ambiciozno Sliv-ničanko oplemenitilo tudi svojo kulturno paleto, saj je konec februarja v Banja Luki z dramsko-glasbeno uprizoritvijo Povodnega moža gostovala tudi slivniška kulturniška srenja.
venščine prav posebno svežino. »Kot učiteljica slovenščine kot tujega, a srbščini spet dovolj podobnega jezika se zavedam njegovih značilnosti in jih podajam učencem velikokrat tako, da jih povezujem z njihovim jezikom. In ker imam neznansko rada slovenske pesmi, ki jih tudi rada prepevam, skoraj vsako uro poskrbim, da se naučimo kakšno novo slovensko pesem ali zapojemo že katero znano - tudi tako učenci prihajajo v stik s slovenščino. Poleg tega vsako uro nekaj časa namenim tudi poznavanju Slovenije - s predstavlja-
razpada Jugoslavije ni bila toliko prisotna, po razpadu pa se je povečalo zavedanje, da si Slovenec in da bi rad spoznal svojo kulturo. Otroci se učijo slovenščino, starši je ne znajo, babice in dedki pa jo govorijo. Eno generacijo vmes je preskočilo, tako da se zdaj starši učijo slovenščino od svojih otrok. Sicer pa nasploh v družinah, kjer je mama Slovenka, bolje znajo slovensko kot v družinah, kjer ima slovenske korenine oče.«
»Zdaj se trudimo, da bi ustanovili folklorno skupino, kajti šele za društvo, ki
vanje slivniškega Povodnega moža v Banja Luki.
Učiteljica v vlogi učenke
Svoje kulturno udejstvo-vanje je Slivničanka tako iz šentjurske občine prenesla v Republiko Srbsko, kjer se med svojimi učenci večkrat znajde tudi v vlogi učenke. »Poučevanje v slovanskem svetu je zanimivo zato, ker sta jezika v obliki nekaterih besed ista, v pomenu pa povsem ali delno drugačna, pa nasploh zaradi tega, ker se hitro vlečejo kakšne vzporednice. To sem spoznavala že kot učenka češčine,« se spomni Gradičeva, ki se v družbi mladih vedoželjne-žev pogosto nasmeji ob kakšnih jezikovnih ocvirkih: »Ravno zadnjič so mi učenci razlagali vse odtenke besed za zadnjico, no, učili smo se o delih telesa, pa je beseda nanesla tudi na to področje, seveda pa je tu premalo prostora, da bi predstavila vso ekspertizo. Potem sem s pomočjo učencev prišla tudi do ugotovitve, da je srbski jezik na nekaterih področjih natančnejši: medtem ko Slovenci igramo nogomet, na glasbila in v gledališču, Srbi igrajo samo nogomet, >instrumente svirajo, v po-zorištu pa glumijo.<
Mi popravljamo tako kontrolne naloge kot pokvarjene stvari, Srbi pa popravljajo samo pokvarjeno, kontrolne naloge pa >ispravljajo<. Veliko je tega ...« Jezikovnih zago-netk ji zlepa ne bo zmanjkalo, prav tako kot ne izzivov pri poučevanju slovenščine med slovenskimi izseljenci v Banja Luki.
MANCA ČUJEŽ
iAvww.radiocelje.com
Nina Gradič, radoživa razširjevalka slovenskega jezika
»S pomočjo učencev sem ugotovila, da je srbski jezik na nekaterih področjih natančnejši: medtem ko Slovenci igramo nogomet, na glasbila in v gledališču, Srbi igrajo samo nogomet, >instrumente svirajo, v pozorištu pa glumijo.«
Predsednica društva Slovencev Marija Grbic je hči slovenskih staršev in članica Sveta Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Na fotografiji skupaj z učiteljico slovenščine Nino Gradič.
Banjalučanki Anja Ambrožic in Vanja Prosen - slovenščina jima odpira vrata v Slovenijo.
»Slovenščino se učim tri leta in rada bi jo znala, da bi lahko odšla v Slovenijo, Ljubljano, in tam študirala in delala,« vizijo svoje prihodnosti v še malce polomljeni slovenščini razgrne desetletna Anja Ambrožic. Njena petnajstletna sošolka Vanja Prosen razloži: »Slovenščino se učim že štiri leta, ker me k temu spodbuja dedek, ki je Slovenec, a tudi zato, ker se mi zdi slovenščina zelo lep jezik in bom mogoče celo študirala ali delala v Sloveniji.
Ima sodišče nadnaravno moč?
Skoraj leto se vrstijo odločitve, ali bodo Esadu Čehajicu sodili v Celju ali ne
Že od leta 1994 se po policijskih, tožilskih in sodniških predalih ter dvoranah vleče primer Celjana Esada Čehajica, ki mu očitajo posredovanje pri prostituciji, ko je v Celju še imel zelo znan gostinski lokal. Medtem je sodnica Marjana Topolovec Dolinšek zdaj že najmanj trikrat želela začeti sojenje, a tega ne more storiti zaradi zdaj že tretjega predloga, da se sojenje Čehajicu prestavi na drugo sodišče. O tem je že dvakrat odločalo vrhovno sodišče in obakrat predlog zavrnilo. Čehajic pravi, da se sojenju ne izogiba, le želi, da mu sodijo drugje.
V petek je znova presenetil njegov odvetnik Dragu-tin Mikša, ki je že drugič omenil žensko, ki bi morala pričati v tem postopku. Ta je namreč prišla do njega in ga nagovarjala h kaznivemu dejanju lažnega pričanja, češ naj ji svetuje, kako naj priča. »Zato ne zaupam nikomur več, ne na sodišču in ne svojemu klientu. Zahtevam svojo razrešitev, torej da obtoženega ne zastopam več,« je dejal sodnici. A je sodni senat takšen predlog zavrnil, saj to ni zadosten razlog za razrešitev odvetnika. Mikša
Morda bo uspel s tretjim predlogom za prenos sojenja v drugo občino.
se je zatem oprl na ustavo in na pravico do ugovora vesti. »Ali se potem sodišče postavlja nad nekaj nadnaravnega, da me lahko prisili k nečemu, česar ne želim narediti? Vest mi pravi, da se moram čim prej umakniti iz te zadeve. Zato prosim, da sodišče to upošteva,« je še enkrat dejal Mikša.
Čehajic, ki je znan po tem, da je pred meseci s prijavo
Nasilen tudi do nekdanje žene
Grozil naj bi ji tudi, da ji bo »odrezal glavo«
»Za vse je krivil mene, tudi za svoje težave v službi. Sprva je bil dober, kasneje se je zakon nadaljeval s pretepanjem. Še vedno je zame velik stres, ko ga vidim, zato bi prosila, da me ne kličete več sem,« je na celjskem sodišču dejala nekdanja žena obtoženca Franja Bolariča. Obtožen je uboja svojega znanca in soseda pozimi letos.
Pričanje njegove nekdanje žene ga je postavilo še bolj v nasilno luč, saj naj bi jo večkrat pretepal, tudi po ločitvi naj bi ji povzročil hude poškodbe obraza. Bolarič je ob njenem pričanju slišano zanikal. Pred senat so v petek poklicali tudi sina pokojnega Albina Kneza, Romana Kneza. Ta je očeta obiskal enkrat na leto, nazadnje se je z njim slišal po telefonu pred smrtjo, ko mu je oče večkrat potožil, da ima težave v hiši, kjer stanuje (gre za večstanovanjsko hišo, kjer je bil sosed ravno Bolarič). Sina je tudi vabil k sebi, vendar ta »ni imel časa«, je dejal na sodišču. V petek so
na sodišču zaslišali tudi po-ligrafskega preiskovalca, ki je Bolariča po prijetju testiral na poligrafu. Čeprav je Bo-larič dejal, da so ga testirali na silo, temu ne gre ravno verjeti, saj gre za postopek, ki se opravi izključno s privolitvijo testiranca. »In tudi nemogoče je, da bi nekoga testirali na isilo, saj moramo na osebo priključiti tudi apa-
Čehajic naj bi se v zadnjih mesecih obrnil na več odvetnikov, saj je poskušal dobiti drugega zagovornika, vendar naj bi dobival negativne odgovore. »Vsi so mi dejali, da me ne želijo zastopati, saj ne verjamejo v pravično sojenje na tem sodišču,« je dejal sodnici. Njo ima - to večkrat poudari - za pošteno in ji ne očita ničesar, dvom v pravično sojenje pa usmerja predvsem v vodstvo celjskega okrožnega sodišča.
jemanja podkupnine ovadil celjskega okrožnega sodnika Milka Škoberneta, je tudi zato še enkrat predlagal prenos pristojnosti sojenja drugam. »Na tem sodišču mi enostavno ne morejo soditi objektivno. Vrhovnemu sodišču zato predlagam, da iz kazenskega spisa zoper Škoberneta pridobi zvočne posnetke, ki so v policijski preiskavi nastali med menoj
in obtoženimi zaradi jemanja podkupnine in posredovanja pri tem. Iz teh posnetkov bo namreč razvidno, zakaj menim, da mi na tem sodišču ne morejo soditi,« je navedel sodnici Topolovec Dolinšek. Škobernetu namreč očita, da je želel podkupnino ravno za odpravo pripora v postopku, zaradi katerega bi se zdaj moralo začeti soditi Čehajicu.
SŠol SHERPA
Poleg Esada Čehajica so bili kaznivih dejanj, povezanih s prostitucijo, obtoženi še nekateri, a je tožilstvo zoper njih ustavilo postopek, ne pa tudi zoper Čehajica. V tem obtoženi vidi tudi pritiske, predvsem omenja nekdanje vidnejše celjske tožilce in policiste.
Priče prisilno niso privedli
Zaradi odsotnosti priče v primeru strelskega obračuna (leta 1993) v Radečah se obravnava na Višjem sodišču v Celju zoper obsojena Zdravka Šobo in Tomaža Starino v petek ni mogla začeti.
Oba je okrožno sodišče zaradi poskusa umora (Šoba) in napeljevanja k temu kaznivemu dejanju (Starina) obsodilo na visoke zaporne kazni, devet in šest let zapora. Po pritožbah zagovornikov na sodbo se je višje sodišče odločilo v javnih obravnavah pojasniti še nekatere podrobnosti. Streljanje se je zgodilo leta 1993 pred nekim gostinskim lokalom v Radečah zaradi nerazčiščenih poslov, menda tudi v povezavi z mamili. V znanca naj bi streljal Šoba, Starina pa ga k temu glasno spodbujal. Moški, ki naj bi ga Šoba ustrelil, je od takrat hudo poškodovan in na invalidskem vozičku. Oba obsojena očitke zavračata. V petek bi moral pričati moški, ki bi o streljanju lahko kaj vedel, a ga policisti niso našli, saj je višje sodišče odredilo prisilni privod. Morda ga bodo izsledili 18. novembra. Takrat je namreč razpisana druga obravnava.
SŠol
Zdravko Šoba in Tomaž Starina
rature za merjenje pritiska, srčnega utripa ...« je dejala priča. Izvedenec sodne medicine je potrdil, da je imel Knez hude poškodbe glave in prsnega koša, za katere je malo verjetno, da bi jih dobil sam pri padcu. Šlo naj bi za tope in močne udarce.
Sojenje se bo nadaljevalo 21. in 23. novembra.
SŠol, foto: SHERPA
Lahko verjamemo njegovim izjavam?
V kovčku ni bilo bombe
Celjski policisti so se včeraj ukvarjali s sumljivim kovčkom, ki so ga odkrili na parkirišču nasproti policijske postaje.
Najave bombe ni bilo, kljub temu pa morajo policisti vsak sumljiv predmet pregledati. Zaradi varnosti so za nekaj časa zaprli Ljubljansko cesto, nakar so kovček mariborski bombni tehniki razstrelili. Izkazalo se je, da bombe v kovčku ni bilo. Preiskava še ni končana.
ŠK
Foto: SHERPA
NOVI TEDNIK
Za začetek adrenalinsko in poučno
Začetek šolskega leta so mnogi otroci iz Dramelj pospremili z vprašanjem: kdaj gremo spet v hribe? Prvi izlet je planinski podmladek popeljal proti Mojstrani.
Kot je povedala vodja »Dve Tanji, Alenka, Meta, mladinske sekcije Anita De- Aljaž in učiteljica Sabina so beljak Špes, je letos še pose- poskrbeli, da je bila pot pri-bej ponosna na pomočnike. jetna in predvsem varna.«
0TR05KI ČA50PI5
Mladi so
risali
V tednu otroka je Medobčinsko društvo prijateljev mladine Celje organiziralo slikarsko kolonijo Motivi Celja.
Štirinajst mladih in nadarjenih osnovnošolcev iz Dobrne in Celja je risalo pod mentorstvom akademske slikarke Manje Vadla. V celjskem parku so na papir ujeli čudovite jesenske barve okolice.
DP
Trideset neustrašnih osnovnošolcev od prvega do devetega razreda se je na lepo sobotno septembrsko jutro odpeljalo novim dogodivščinam naproti. Najprej so si v Mojstrani ogledali planinski muzej, potem se se odpravili v Kranjsko Goro, se s sede-žnico odpeljali na Vitranc in z adrenalinsko drčo nazaj v dolino. Za piko na i čudovitih vtisov je bil še izvir Save Dolinke. Pogled na Zelence je bil lep uvod v planinsko sezono, ki ji skoraj vsako soboto dodajo nov vrh.
StO
Kostanjevo dopoldne
Oktober smo v Vrtcih občine Žalec, v enoti Žalec I, popestrili z različnimi dejavnostmi. Lepo vreme smo izkoristili za kostanjevo dopoldne, na katerega smo povabili tudi starše otrok.
Vabilu so se odzvali še ostali družinski člani. Skupaj smo jedli pečen kostanj, izvajali različne aktivnosti z igralnim padalom in različnimi športnimi pripomočki ter ustvarjali iz naravnih materialov.
Jesensko dopoldne smo preživeli prijetno, sproščeno, z obilico dobre volje. Navdušeni nad skupnim druženjem smo se dogovorili, da se bomo še srečali. Skupni trenutki nam bodo ostali še dolgo v spominu.
EMA SELIČ
www.novitednik.com
Za Slovenijo
v ■ ■
živim
Domovina je ena sama - znan izrek, ki je še kako resničen, a včasih imamo občutek, kot da se tega ne zavedamo. Ob 20-letnici osamosvojitve Slovenije so na to še posebej opozorili tudi v OŠ Petrovče in POŠ Trje.
Tako so na kulturnem dnevu petrovški osnovnošolci gledali film o Sloveniji, nato pa še ustvarjali na to temo. Nastali so državni simboli, plakati o lepotah zelene dežele, o njenih znamenitih predstavnikih in zanimivostih, tipičnih jedeh, plesali so slovenske plese in peli slovenske pesmi.
Še posebej se je ljubezen do domovine začutila v četrtek, 13. oktobra, na koncertu, ko so se v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu iz več sto grl zaslišale domoljubne pesmi. Marsikatero oko se je orosilo ob pesmih iz časov NOB. Prav posebno presenečenje so pripravile učiteljice, ki so se za to priložnost pomladile in prelevile v pionirke ter izrekle pionirsko zaobljubo. Vrh je prireditev dosegla ob duetu učiteljice slovenščine Marjane Lešnik in zborovodkinje Anite Žolnir, ki je bila tudi glavna pobudnica koncerta. Uro in pol trajajočo slovesnost, imenovano Za Slovenijo živim, so popestrili še deklamatorji, plesalke, inštrumentalisti in folkloristi, za večjo slikovitost pa so se v ozadju ves čas vrtele slike iz posameznega obdobja razvoja naše domovine.
SF
18
BRALCI POROČEVALCI
NOVI TEDNIK
Celjska folklorna skupina na Štajerjevanju
Na pobudo društva AKVS (Alpska deželna kulturna zveza Südmark) iz avstrijskega Gradca, njegovega referenta za folklorne prireditve Gerharda Krajicka in nemškega Kulturnega društva Celje ob Savinji je 18. septembra v atriju deželne hiše v Gradcu Celjska folklorna skupina predstavila štajersko-kozjanske plese.
Predstavila se je v okviru štajerskega folklornega praznika Aufsteirern - Šta-jerjevanje 2011, ki je bilo v
celotnem starem mestnem jedru Gradca. Štajerjevanje je postalo že tako rekoč tradicionalno, saj je bilo letos že deseto leto in poleg bogatih folklornih prireditev ponuja tudi izvrstno organizirano turistično ponudbo in obilico kulinaričnih užitkov tradicionalne štajerske kuhinje. Prireditev je obiskalo več kot 100 tisoč ljudi iz Avstrije, Nemčije in skoraj celotne Evrope.
Posebnost letošnjega Šta-jerjevanja je bila folklorna
udeležba Štajercev treh dežel, in sicer iz avstrijske Štajerske, romunskih Štajercev, katerih predniki iz zgornje in spodnje Štajerske so se tam naselili v 17. stoletju, in slovenskih Štajercev, ki jih je »zastopala« Celjska folklorna skupina. Na dveh nastopih v atriju deželne hiše v Gradcu je skupina požela številne aplavze in visoke ocene poznavalcev folklornih plesov in običajev. Celjski folklorni skupini je organizator ponudil možnost nadaljnjega poglobljenega sodelovanja, kar je zanjo lepo priznanje in potrditev za skoraj 40 let obstoja in delovanja.
ANDREJ AJDIČ, predsednik nemškega kulturnega društva
Župan Občine Žalec Janko Kos, ki je bil tudi pokrovitelj prireditve, je čestital Vesni Lenič iz Trbovelj, ki je osvojila prvo nagrado, zraven nje sta Lara Tanjšek iz Griž, ki je osvojila tretjo nagrado, in Adolf Mljač iz Celja, ki je osvojil posebno nagrado Turistične agencije Palma. Drugo nagrado je osvojil Branko Gajšt iz Majšperka.
Drugi slikarski extempore v Grižah
Z razglasitvijo nagrajenih del in odprtjem razstave se je v Grižah končal drugi slikarski ex-tempore, ki ga je pripravilo Kulturno društvo Svoboda Griže.
Udeležilo se ga je dvajset slikarjev, ki so ustvarili slike na teme Griž, Savinje in prosto temo. Slike je ocenila komisija, ki so jo sestavljali likovna pedagoginja
Breda Bračko, akademski slikar Narcis Kantardžič ter umetnostni zgodovinar
Matija Plevnik, ki je bil tudi predsednik komisije.
FP
Obujanje »kožuhanja« na star način
V današnjih časih smo že skoraj pozabili na ročno lič-kanje koruze. Na Plavčevi domačiji v Kaplji vasi so v ta namen priredili »kožuhanje«.
Še ne dolgo nazaj so se ljudje v jesenskem času zbirali na kmetijah in ličkali koruzo. Sedaj so ljudi zamenjali stroji in tega skorajda ne počnemo več, saj nam vzame veliko časa in dela. A vendar je druženje, kjer se zbere več ljudi, bolj zabavno in zanimivo. Tako se je zbralo okoli 41 »kožuhalcev« - od najmlajših, ki tega običaja sploh niso poznali, do malo starejših, ki so obujali spomine na otroštvo, ko je bilo to vsakoletno jesensko opravilo. Delo smo si porazdelili, tako da so ženske in dekleta ličkale, moški pa so koruzo povezali in obesili. Na koncu je sledil še »likof«, ki ga je spremljal glas harmonike. Bilo je pestro in prijetno, kakor letošnji prvi jesenski dnevi. Naslednje leto se bomo morda spet zbrali in nadaljevali tradicijo.
FG
Kostanj in motorji
Za člane Moto klub Ketna bikers je bil 6. oktober prav poseben in lep dan. Pripravili smo že drugi tradicionalni kostanjev piknik za otroke v vrtcu v Šentrupertu nad Laškim.
Trudila se je ekipa motoristov s sedeža našega kluba ter razveselila 26 otrok in njihove starše. Dobro pečen kostanj in svetle očke ob pogledih na jeklene konjičke naših članov so nam vedno v veselje. Moto klub Ketna bikers Slovenija smo in bomo vedno klub s srcem.
SIMON KRAJNC
NOVI TEDNIK
BRALCI POROČEVALCI
19
Srečanje starejših občanov na Dobrni
V nedeljo, 16. oktobra, je bil v domu kulture v Grižah prvi koncert v okviru citrar-skega abonmaja, ki ga kot novost v svoji ponudbi v tej koncertni sezoni organizira Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. V ciklu štirih koncertov bomo slišali vseh šest slovenskih citrark, ki so končale študij citer na visokošolski stopnji v tujini.
Na prvem koncertu sta nastopili Irena Glu-šič, ki je diplomirala na koroškem deželnem konzervatoriju v Celovcu, in Doroteja Dolšak, diplomantka visoke šole za glasbo in gledališče v Munchnu. Kot gostji sta nastopili še kitaristka Suzana Hebar in flavtistka Agata Gojkošek. Program je bil pisan in poslušljiv, zaigran v citrarskem duetu in s kombinacijami kitare in flavte. Skrbno je bil izbran vrstni red skladb, ki si sicer niso sledile kronološko, glede na letnice nastanka, temveč so nizale posebno zgodbo - pripoved o koncertnem glasbilu, ki ima ta privilegij, da se še vedno oplaja v ljudski glasbi.
Med inštrumentalnimi zasedbami so se vrstile tudi vokalne izvedbe. Seveda je bila glede vokala najbolj izpostavljena sopranistka Irena Glušič, ki je sicer tudi diplomirana solopevka, s svojimi glasovi pa so se ji uspešno pridružile tudi druge tri inštrumentalistke.
Pokazalo se je, da je obnovljen galerijski prostor, ki je pravzaprav predprostor velike dvorane doma kulture v Grižah, dovolj akustičen in primeren za takšne koncerte, ni pa seveda idealen. To, da je prvi cikel citrarskih koncertov v Sloveniji prav v Grižah, nosi neko simbolno sporočilo, saj se je prav v tem kraju leta 1986 začela organizacija citrarskih srečanj, ki pomenijo začetek citrarske renesanse pri nas, citrarski abonma pa je prav gotovo nov korak v razvoju tega glasbila. Kot pobudnik abonmaja sem še posebej hvaležen gospe Lidiji Koceli z ZKŠT Žalec za pogum, da se je lotila tega projekta.
PETER NAPRET
V	petek, 30. septembra, je Občina Dobrna v sodelovanju z društvom upokojencev in zavodom za turizem, šport in kulturo v kulturnem domu pripravila srečanje starejših občanov, starih 70 let in več let.
V	kratkem kulturnem programu, ki ga je povezovala Irena Artank, so nastopili Moški pevski zbor Društva upokojencev Dobrna, učenci OŠ Dobrna in Sestre Jakob v razširjenem sestavu. Več kot sto zbranih udeležencev sta nagovorila in pozdravila tudi župan Martin Brecl in predsednik društva upokojencev Anton Drev. Najstarejši udeleženki srečanja Matildi Smolič
je župan izročil tudi skromno pozornost - šopek cvetja v želji, da ji bo zdravje še naprej dobro služilo in se bo lahko še dolgo udeleževala tovrstnih srečanj. Po kulturnem programu je sledilo kosilo, harmonikar Branko pa je poskrbel, da se je pelo in nazdravljalo še pozno v popoldne.
Vsem, ki ste sodelovali pri organizaciji letošnjega dogodka, se lepo zahvaljujemo, še posebej Jolandi Memon, ki je prevzela aranžiranje prostora. S skupnimi močmi smo tako najstarejšim občanom pripravili prijetno popoldne, ki jim bo še dolgo ostalo v spominu.
MARIJA ŠVENT
Župan Martin Brecl je predal šopek najstarejši udeleženki Matildi Smolič.
BRALCI FOTOGRAFIRAJO
Po zanimivem branju Novega tednika se prileže sladek spanec tudi naši muci Polonci, je zapisala bralka Danica Maček s Svetine. Verjetno ima muca najraje stran o štirinožcih ...
Bogato dogajanje za stanovalce Pegazovega doma
Tako kot je bilo bogato letošnje kulturno dogajanje v Rogaški Slatini, je bilo bogato tudi za stanovalce Pegazovega doma.
V	avgustu smo jih popeljali na ogled Steklarne Rogaška Slatina, pred domom smo imeli koruzni piknik, na katerem smo poleg pečene koruze okušali še kuhano koruzo s česnom, koruzni kruh, seveda ni manjkala niti pokovka.
V	tem mesecu so nas obiskale ljudske pevke iz Kulturnega društva Rogatec. Predstavile so se s starimi ljudskimi pesmimi ter z njimi marsikomu obudile spomine na najlepši del življenja - mladost. Svoj nastop so popestrile s skečem o lovcu in njegovi nesojeni srni, ki je vse prisotne do solz nasmejal.
Že tradicionalno so nas obiskali glasbeno nadarjeni otroci družine Milenkovic, 11-letni Teofil, 9-letna Timosena in 7-letni Atanasij.
Izpustili nismo niti ogleda Anine galerije, v kateri sta nas tokrat presenetila domačina Sandi Jurkovič in Srečko Žgajner, znana po imenih Nani in Felix. Nani nas je prijazno sprejel ter nam nazorno, domače, a vendar zelo izčrpno in bogato predstavil razstavo Rogaška Slatina nekoč in v prihodnosti. Felixova dela, ki jih izdeluje v tehniki pi-rografike, so nas navdušila. Zanimiv je bil tudi Nanijev projekt 2069, ki je, tako pravi, ključen za dokončanje »magisterija ljudskih ustvarjalnosti«.
KRISTINA KAMPUŠ
20
ŠTIRINOŽCI / NASVETI
NOVI TEDNIK
MAČJA PREJA
Kopanje mačke
Da so mačke zelo čiste živali, ni nobenega dvoma. Mačke, še posebej tiste, ki imajo svoje »osebje«, ki skrbi za njihovo prehrano, večino dneva tako ali tako prespijo. Nekaj časa namenijo prehrani in igri, zelo veliko pa tudi osebni negi. Če se umivajo, so čiste in zakaj bi jih kopali, pa še vode se bojijo?! Da bodo lepe, da jih bo laže česati, da se dlaka ne bo sprijemala v vozle in da speremo iz dlake hišni prah in prah, ki ga dobijo na svoj kožuh, ko kopljejo po pesku v svojem stranišču.
Mačke res niso navduše- perzijsko mačko temeljito
ne kopalke, a vendar nekatere v kopeli prav uživajo, le navaditi jih je treba na vodo.
Perzijske mačke so dolgodlake in potrebujejo veliko nege, če želimo, da so lepe in v polni dlačni kondiciji. Vsaj enkrat na dan je treba
prečesati. Za to so najboljši kovinski glavniki, ki ne smejo biti preostri, saj lahko poškodujete kožo, a tudi dlako. Poleg rednega česanja je treba mačko tudi skopati. Da se mačka navadi na kopanje, s tem opravilom začnemo že, ko je še mladič.
Mačko lahko postavite v posodo z vodo, če ji to ugaja, vendar ne sme biti pregloboka, sicer pa imejte mačko ob posodi z vodo. Ko bo ugotovila, da voda ne boli, s kopanjem ne bo nobenih težav. Dobro namočite mačjo dlako, nanesite šampon, ga vmasirajte v dlako, da ustvarite peno. Nato dlako res dobro izperite. Ne pozabite, voda mora biti topla! Nato šamponirajte še enkrat in spet izperite. Pri izpiranju morate biti res natančni in vzeti si morate čas. Že ko imate občutek, da na dlaki ni več šampona, izpirajte še
IŠČEMO TOPEL DOM
Tara je mešanka manjše rasti, stara 8 mesecev, sterilizirana.
5-letni Bob je mešanec večje rasti.
Uradne ure zavetišča Zonzani: od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure; ogledi psov: od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure. Telefon: 03/749-06-00; internetni naslov www.zonzani.si
DELOVNI ČAS pon. -pet. 7. -19. ure sob. 7.-12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur
tel. 03/7493210 gsm 041 -618-772

veterinarskabolnicašentjur
www.vb-sentjur.si_
malo. Uporabite lahko tudi balzam za po kopanju, ki ga pustite nekaj minut na dlaki, in tudi tega potem temeljito izperite. Seveda ne bo odveč, če se o kopanju podrobno pozanimate pri vzreditelju, kjer ste mačko kupili, in če se dogovorite, da opravite prvo kopanju skupaj, je to najbolj idealna rešitev.
Po kopanju je treba mačko še osušiti. Najprej jo zavijete v ogreto brisačo, nato začnete sušiti. Nato začnete sušiti. Sušilnik za lase naj ne bo preglasen, še boljše pa je, če je mačka na zvok že navajena. Piha naj topel in ne vroč zrak. Če mačka še ni navajena na sušenje, jo imejte zavito v brisačo in začnite sušiti pri repu in nato nadaljujte proti glavi. Prijazno se pogovarjajte z njo, da se ne bo bala. Če je potrebno, naredite tudi krajši premor in potem nadaljujte s sušenjem in dlako posušite do konca.
In to vajo ponovite vsaj enkrat na mesec.
TATJANA ČUDEN
Moulin Rouge: »Tako, zdaj sem pripravljen za razstavo!«
Preden jo začnemo kopati, mačjo dlako temeljito razčešemo, da ni vozlov. Še tako majhen sprimek postane velik. Očistimo ušesa, ostrižemo konice krempljev, z majhnimi kosmiči vate zamašimo ušesa. Tako jih zaščitimo, da vanje ne pride voda, ki bi lahko povzročila tudi vnetje. Pripravimo si toplo vodo ( vsaj 38° C, ker je takšna tudi mačja telesna temperatura), šampon za živali, ki naj bo že primerno razredčen, brisače in sušilnik za lase.
Torek, 25. oktober: V nočnih urah bosta v napetem kvadratu Luna in Pluton, zato bo noč nemirna. Čez dan bo razpoloženje nihajoče. Energija škorpijona bo zahtevala od vas, da ste intenzivni, medtem ko bo energija tehtnice iskala uravnoteženo pot. Delovanje bo izredno intenzivno, saj bosta v škorpijonu nahajata tudi Venera in Merkur.
Sreda, 26. oktober: V nočnih urah bo Luna v sekstilu z Marsom prinašala originalnost in povečano moč, kar pa ne bo motilo spanja. Luna se bo srečala s Saturnom, kar bo lahko povzročilo kakšno blokado ali izpostavilo težavo. Mars bo v sekstilu s Saturnom v dopoldanskem času uravnotežil zadeve. Energija bo prodorna, kar bo dober aspekt za sestanke, dogovore in težja opravila. Malce kasneje bo Luna v trigonu z Neptunom sicer lahko prinesla kakšno nenavadno okoliščino, vendar hujšega ne bo. Luna bo ob 17.09 vstopila v znamenje škorpijona in se ob 21.57 srečala z Soncem, kar bo prineslo povečano energijo strasti in dinamike. Izkoristite energije sebi v dobro. Izogibajte se poživilom, bodite previdni v prometu. Izražena bosta nasilje in negativno delovanje, ne prepustite se tem vzgibom.
Četrtek, 27. oktober: V nočnih urah bo Venera v kvadratu z Marsom in v
* TEDENSKA ASTROLOŠKA ^ NAPOVED
opoziciji z Jupitrom prinašala zanimive dogodke in pestrost dogajanja. Vse prej kot dolgočasno bo, zato se prepustite in uživajte. Če se bodo pojavile težave, ne reagirajte sunkovito, pomirite zadevo.
Petek, 28. oktober: Luna se bo v nočnih urah srečala z Merkurjem, kar bo dober aspekt za umiritev. Poskrbite za to, da boste mirni in zbrani, saj bo malce kasneje v napetem kvadratu z Marsom prinašala napeto energijo. V jutranjih urah bo Luna v kvadratu z Neptunom prinašala slepi optimizem, moč presoje ne bo na višku, zato bo lahko mimogrede prišlo do kakšnega nesporazuma. Luna bo ob 16.46 vstopila v znamenje strelca in povzročila dinamiko dogodkov. Neodvisni boste, pri čemer boste želeli uiti rutini in vsakodnevnim opravilom. V zgodnjih večernih urah bo Merkur v kvadratu z Marsom, zato velja previdnost, sprejmete lahko napačne odločitve. Kasneje bo Jupiter v trigonu s Plutonom, kar bo čudovit aspekt. Luna bo v tri-gonu z Uranom, kar bo prinašalo dobre spremembe.
Sobota, 29. oktober: V nočnih urah bosta Sonce in Jupiter v opoziciji. Aspekt bo trajal kar nekaj dni, zato se bo vse, kar se mora utrditi, utrdilo, vse, kar se pa mora končati, se bo končalo ... Sonce bo v sekstilu s Pluto-
nom prinašalo dobro dinamiko dneva.
Nedelja 30. oktober: V
nočnih urah bosta Luna in Saturn v prijetnem sekstilu prinašala dobro energijo. V jutranjih urah pa bosta Luna in Mars v dobrem aspektu poskrbela za dobro voljo in dobro dinamiko. Luna bo ob 18.40 prešla v znamenje kozoroga, zato se boste lahko v mislih dobro pripravili za nov teden, ki je pred vami, pri čemer se boste tudi ukvarjali z mislijo o minljivosti, ki jo prinašajo prihodnji dnevi. Malce kasneje bo Luna v kvadratu z Uranom, kar bo lahko prineslo kakšno nevšečnost.
Ponedeljek, 31. oktober: Sonce in Luna bosta v prijetnem sekstilu prinašala dobre okoliščine in prijetne vibracije v jutranjih urah. Dan bo miren. Naredili boste lahko veliko lepega in dobrega. V večernih urah pa svari kvadrat med Venero in Neptunom pred slepim optimizmom, možnostjo prevar, kraje in podobnega. Pazljivo.
Astrologinji GORDANA in DOLORES
Iz preteklosti vas preko sedanjosti popeljemo v prihodnost
Astrologinja Gordana je dosegljiva na 041 404-935
cena minute pogovora je 1,99 EUR z DDV,
in na facebooku Astrologinja Gordana Astrologinja Dolores je dosegljiva na 090 64-30
cena minute pogovoraje 1,99 EUR z DDV, in na www.dolores.si
Težave s prostato in samozdravljenje
TERAPEVT SVETUJE
Varanje!
ZDRAVJE - NAŠE BOGASTVO
Vprašanje: Več let že imam težave s prostato. Zadnje leto, ko sem užival preparat, narejen iz žagaste palme, se je stanje popravilo. Pred meseci so kapsule izginile iz lekarn, pri čemer jih tudi v zeliščnih lekarnah ni. Ali jih lahko kupim kje v tujini? Ali lahko uživam še kakšen drug zeliščni preparat?
Odgovor: Težave s prostato ima vsak moški pri določeni starosti. Hipertrofija in rak postate postajajta vse pogostejša problema moških v zreli dobi. Rak na prostati je drugi najbolj pogost rak pri moških, starejših od 55 let. Zgodnje odkrivanje pomaga pri zdravljenju, zato je pomembno, da opravimo krvne preiskave (PSA) in da specialist pregleda prostato. Za to so potrebni digitalni pregled, ultrazvočna preiskava in histološka analiza tkiva prostate. Na ta način odkrijemo vse več sprememb v zgodnjem obdobju, ko je zdravljenje zelo uspešno. Uspehi zgodnje diagnostike so rezultat enostavnega testa, ki omogoča določanje prostatičnega antigena v krvi preiskovanca. PSA se določa pri zdravih v zreli dobi, pri težavah z uriniranjem, vnetjih mehurja in prostate, številnih bolnikih s spremembami na prostati in bolnikih z rakastimi spremembami.
Dodatki v hrani, pomožna zdravilna sredstva, čaji ... lajšajo številne težave, poleg tega različni zdravilci obljubljajo ozdravitev brez sodelovanja zdravnika. Med omenjenimi
Bralki bi stric po svoji smrti zapustil svoje premoženje. Zanima jo, ali je razlika med davkom, če ji »prepiše« premoženje že zdaj ali po njegovi smrti. Prav tako jo zanima, ali lahko ima pogodbo napisano doma ali jo mora overiti.
Najprej je treba pojasniti, da se morata bralka in stric dogovoriti, kaj pravzaprav želita. Ali ji je stric pripravljen premoženje prepustiti v last in posest nečakinji brez vsake odmene (ga podariti) in ne pričakuje, da bi morala
Piše: prim. JANEZ TASIČ, dr. med., spec. kardiolog
dodatki je žagasta palma. Ekstrakt pridobivajo iz jagod palme Serenoa Repens (žaga-sta palma), ki uspeva v južnih predelih Severne Amerike. Zdravilo se jemlje več mesecev. Ekstrakt vsebuje kar 90 odstotkov maščobnih kislin in sterolov, ki v približno dvanajstih mesecih zmanjša velikost prostate skoraj enako kot znano Merkovo zdravilo finesterid ali zaviralci alfa receptorjev.
Danes so preparati iz ža-gaste palme umaknjeni iz prodaje predvsem zato, da se dokončajo raziskave in da se postavi uporaba teh preparatov na pravo mesto. Kot vedno naj bi dodatke v prehrani, kamor spada izdelek iz žagaste palme, uživali po nasvetu strokovnjaka z dodatno izobrazbo iz farmacije in medicine kot tudi fitoterapije. Vse to naj se dogaja pod nadzorom strokovnjaka, ki bo opravil predhodni digitalni pregled prostate in določil tudi PSA v krvi, temu pa bodo sledile redne kontrole.
nečakinja zanj karkoli storiti (npr. skrbeti zanj, mu nuditi nego in oskrbo v primeru bolezni in podobno). Če ji je sicer pripravljen premoženje podariti, ampak tako, da bo nečakinja postala lastnica šele po njegovi smrti, bi morala skleniti darilno pogodbo za primer smrti. V kolikor pa stric pričakuje, da bo morala nečakinja zanj kaj storiti, bosta morala skleniti pogodbo o dosmrtnem preživljanju. V obeh primerih pogodbe ne moreta napisati sama in je ne moreta hraniti doma in tudi navadna overitev ni dovolj.
Tako darilna pogodba za primer smrti kot pogodba o dosmrtnem preživljanju morata biti sklenjeni pred notarjem v notarski obliki. V obeh primerih bi bila pogodba sklenjena zdaj, bralka pa bi postala lastnica šele po smrti strica. Seveda se lahko dogovorita stranki tudi drugače, če tako želita, torej da postane bralka lastnica že zdaj. V vsakem primeru bo treba plačati davek. Razlika je le v tem, kdaj se ta davek plača - ob podpisu pogodbe ali ob smrti lastnika. Zakon o davku na dediščine in darila
Do zdaj je bila le ena raziskava o tem preparatu izvedena po pravilih stroke. Dolgotrajno zdravljenje povzroči tudi spremembe v vrednostih PSA v krvi preiskovancev. Z vplivom preparata žagaste palme na PSA v krvi se zaplete diagnostični postopek, saj se z nižanjem vrednosti izgublja pregled nad dogajanjem v prostati. Zaradi zamaskiranih vrednosti PSA se lahko spregleda zgodnje spremembe vrednosti PSA, ki se dogajajo zaradi benigne rasti prostate ali zaradi rasti rakastih celici. Tako lahko napredujejo številne vrste raka na prostati, ki bi jih lahko še pravočasno odkrili in ozdravili. Zato je pomembno, da tudi o teh spremembah, ki se dogajajo ob uporabi preparatov za sa-mozdravljenje, obvestimo vse sedanje in bodoče uporabnike dodatkov, ki vsebujejo izvlečke iz žagaste palme.
Prepričan sem, da številna zdravila iz narave skupaj z dietno terapijo, redno fizično aktivnostjo in obvladovanjem stresa pomagajo uspešno prebroditi različne težave in bolezni. Če pa že uporabljate preparat, ki vsebuje žagasto palmo, popijte tudi čaj drob-nocvetnega vrbovca in koprive, pomagal naj bi tudi matični mleček ... Ker prihaja pogosto do medsebojnih vplivov zdravil in dodatkov v prehrani, je pomembno, da o njih obvestimo zdravnika, ki nas zdravi, saj ob nekontroliranem jemanju lahko pride do neželenih zapletov.
namreč določa, da davčna obveznost nastane pri darilih na dan sprejema darila (pri čemer se za dan sprejema darila šteje dan podpisa pogodbe), pri pogodbah o dosmrtnem preživljanju in pri darilnih pogodbah za primer smrti pa nastane davčna obveznost na dan smrti preži-vljanca oziroma na dan smrti darovalca ali darovalke. Torej če bosta bralka in stric sklenila pogodbo, na podlagi katere bi bralka postala lastnica že zdaj, bo morala plačati davek ob podpisu pogodbe, sicer pa ob smrti strica. V vsakem primeru naj stopita do notarja in tam skleneta pogodbo, ki bo ustrezala njuni volji.
mag. ANITA DOLINŠEK, pravnica
Vprašanja za pravnega strokovnjaka lahko pošljete na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na elektronski naslov te-dnik@nt-rc.si. Svoje vprašanje lahko sporočite tudi v tajništvo uredništva na telefon 4225-154.
Varanje je še vedno tabu tema. Področje, kjer si še zatikamo oči in si pravimo, da se ne dogaja. No, vsaj nam ne, mogoče sosedom in znancem, to tako in tako ni naša stvar. In kdaj sploh govorimo o varanju?
Vsesplošna definicija je, da je varanje že takrat, ko se čustveno navežemo na nekoga drugega. Po mojem mnenju je varanje vsekakor spolni odnos z drugo osebo, poljub z drugo osebo in platonska ljubezen, ki neposredno vpliva na naš odnos. Bežno spogledovanje in opazovanje drugih je zate zgolj nedolžna igrica, ki daje potrditev in občutek, da smo še zanimivi. Tisti trenutek, ko se spogleduješ, vem, da boš domov šel sam in da s to osebo ne misliš vstopiti v odnos. Če si mislil, da so moški tisti, ki varajo več, ste se zmotili. Ženske smo žal tiste »packe«, ki smo bolj nezveste.
Nekoč je veljalo prepričanje, da moški varajo in se vračajo, ženske pa, ko prevaramo, gremo. Če je kdajkoli bilo to res, žal zdaj ni. Veliko žensk ima ljubimce in se nimajo najmanjšega namena ločiti. Prav uživajo v življenju, ki ga imajo. Karikirano podobo slo-
f -	\
HUJSAINL	IE
8 — 12 kg mesečn	o
Dr. PIRNA	T
)2/252 32 55,01 /519	35 54
www.pirnat.si	
^ Dr. Plrrat dno.. Razlagava 29. Maribor	>
Piše: ALENKA GABROVEC, zakonska in družinska terapevtka
venske družine predstavljajo mož, žena, stari starši, otroci, pes, mačka, dve dobri službi, vsaj dva avta pred hišo in ljubica ter ljubimec. Razloge za takšen način življenja je mogoče najti v nezadovoljstvu v zakonu. To je tudi glavni razlog, da tako moški kot ženske varajo.
Moški po navadi začne afero, ker pri ženi ne dobi čustvene opore. Ob svoji ženi se ne počuti pomembnega, privlačnega in zanimivega. Zato potrditev najde drugje. Ne išče ženske, ki bi bila pametnejša od žene ali lepša, samo tisto, ki mu bo dala občutek, da je privlačen, zanimiv in vreden. Ženske varajo zaradi občutka osamljenosti. Ženske se dostikrat počutimo same in osamljene, čeprav vedno ni razumljivo, zakaj. Včasih smo kot majhni otroci, ki se počutimo zavržene, če nekaj ne dobimo takoj in zdaj. Naša čustva je težko razumeti in če ne slišimo tisti rad te imam, lepa si ., znamo biti zelo te-
žavne. In če moški dlje časa ne ustreže našim muham, to poiščemo drugje.
Ni pomembno, kdo vara, a iznajdljivost o prekrivanju tega dejanja je tako na moški kot na ženski strani podobna. Redko se zgodi, da tisti, ki vara, ni ulovljen. Avanture za eno noč je veliko lažje skriti kot afere, ker slej kot prej nas nekdo vidi ali sliši tisto, česar ne bi smel. Po drugi strani nas občutek krivde podzavestno začne razjedati. Prvotno navdušenje mine in na koncu ostane samo pogorišče ter z njim vprašanje, če je bilo vredno. V tolažbo tistim, ki varajo, varanje nikoli in nikdar ni bilo razlog za ločitev. Varanje je zgolj zadnje dejanje v vezi, kjer že dolgo časa škriplje. Nihče, ki se odloči, da bi varal, ne naredi tega, ker se je slučajno zgodilo. Do takšnega dejanja ga pripelje cela kopica dogodkov, sporov in dejanj, ki se v vezi dogajajo. Vendar je prevaranemu težko slišati, da je doprinos dal sam. Odločitev sicer ni bila njegova in same dejanje tudi ne, a pot, ki je pripeljala do tega, je bila tlakovana z njegovo pomočjo.
Torej kaj narediti, ko izvemo, da smo prevarani? Lahko obtožujemo, kričimo in iščemo krivca v svetu. Miru ne bomo našli. Če bomo gledali realno in videli delček krivde tudi v sebi, se bomo lažje odločili. Morda bomo sklenili, da je bolje oditi dalje in iz dogodka potegniti nekaj dobrega predvsem zato, da se nam kaj podobnega ne bi nikoli več ponovilo.
PRAVNI NASVETI
Odgovor na vprašanje je podan teoretično glede na posredovane podatke in je izključno informativnega značaja. Z vsemi okoliščinami in podatki vašega primera nismo seznanjeni in ne prevzemamo nobene odgovornosti za morebitne nepravilne ali napačne pravne nasvete, nasvet pa uporabljate izključno na lastno odgovornost. Za celovito pomoč svetujemo, da se osebno oglasite pri pravnem strokovnjaku.
H!TR0 NAROČITE
Dodatni popusti pri plačili
Naročniki brezplačno prejemajo še vse Naročniki imajo tudi pravico do štirih bi čestitke na Radiu Celje ter do k
^^^^ tudi letnih ^^^^ s prilogo TU
Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega spor«
NOVI TEDNIK
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
22
BORZA DELA / INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
■	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
■	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje:
http://www.ess.gov.si;
■	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
UE CELJE
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
POMOŽNI GRADBENI DELAVEC - M/Ž; POMOŽNA GRADBENA DELA PRI IZGRADNJI STAVB. NEDOLOČEN ČAS. 3.11.2011; GRADNJE ROŽIČ. SPLOŠNA GRADBENA DELA. D.0.0., AŠKERČEVA DLICA 15,3000 CELJE TESAR V GRADBENIŠTVU - M/Ž; OPAŽANJE. PODPIRANJE. DROGA GRADBENA BELA. NEB0L0ČEN ČAS. 3.11.2D11; GRADNJE BOŽIČ. SPLOŠNA GBABBENA BELA. D.D.D.. AŠKERČEVA DLICA 15.3000 CELJE ZIDAR - M/Ž; ZIDANJE IN DMETAVANJE. DROGA GRADBENA BELA. NEB0L0ČEN ČAS. 3.11.2D11; GRADNJE BOŽIČ. SPLOŠNA GBABBENA BELA. B.0.0, AŠKERČEVA DLICA 15. 30D0CEUE
DELAVEC BREZ POKLICA
VOZNIK TOVORNEGA VOZILA C.E KATEGORIJE. NA P0BB0-ČJO ZAHODNE EVR0PE-M/Ž;V0ŽNJAT0V0RNEGA VOZILA P0 ZAHODNI EVROPI. NAKLADANJE. RAZKLADANJE. VODENJE PREDPISANIH EVIDENC TER OSTALA DELA IZ OPISA DELOVNEGA MESTA TER NAVODILIH NADREJENEGA. V0ZNIK/V0ZNICAVCESTNEM PRDMETD. DOLOČEN ČAS. 0 MESECEV. 12.12.2011; PETTY TRANSPORT D.D.D.. GORNJA BISTRICA 11BC.B23Z ČRENŠDVCI NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 3 LET) S0RTIRECII. - M/Ž; OPRAVLJANJE VSEH BEL NA BOČNI IN STROJNI PRIPRAVI MATERIALA. SORTIRANJE MATERIALDV P0 VRSTAH. KAKOVOSTI IN UPORABNOSTI. SORTIRANJE PAPIRJA IN PLASTIKE PO BARVI IN KVALITETI. IZLOČANJE NEČISTOČ (LES. TRAKOVI. TRANSPORT]. PRIPRAVA MATERIALA ZA 0DPREMD. SKRB ZA UREJENOST DELOVNEGA MESTA. DELO SE 0PBAVUA STOJE ZA TEKOČIM TBAK0M, DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 3.11.2D11; ADECC0 H.R. B.0.0.; ADECC0 H.R. B.0.0.. PE CELJE. DLICA XIV. DIVIZIJE 0.3D0D CELJE
SKLADIŠČNI MANIPDLANT - M/Ž; K0MISI0NIBANJE IN BAČONALNIŠKO SLEDENJE BLAGA V SKLADIŠČU. RAZKLADANJE IN NAKLADANJE TER OSTALA DELA PO NALOGO NADREJENEGA. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 31.1D.2D11; ADECC0 H.R. D.0.0.; ADECC0 H.R. D.0.0, PE CELJE. DLICA XIV. DIVIZIJE B. 300D CELJE VOZNIK
VOZNIK IZDELKOV IN SVEŽEGA MESA - M/Ž; PREVOZ MESA IN MESNIH IZDELKOV. SKRB ZA SPREMLJAJOČO DOKDMENTACIJD. NALAGANJE IN RAZLAGANJE MESA IN MESNIH IZDELKOV. DOLOČEN ČAS. D MESECEV. 31.1B.2B11; CELJSKE MESNINE B.B. CELJE. CESTA V TRN0VLJE 17. 3BBBCEUE
VOZNIK TOVORNJAKA - M/Ž; VOZNIK TDVDRNJAKA. VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PRDMETD. DOLOČEN ČAS. 4 MESECE. 27.10.2011; GRADNJE ŽVEPLAN D.0.0.. DLICA HERDJALACKAB. 3D0DCELJE VOZNIK T0V0RNJAKA-STRDJNIK TGM - M/Ž; VOZNIK TOVORNJAKA IN OPRAVLJANJE S TEŽKO GRADBENO MEHANIZACIJO. VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PRDMETD. DOLOČEN ČAS. 4 MESECE. 27.10.2011; GRADNJE ŽVEPLAN D.0.0., ULICA HEROJA LACKA 8,3UUUCELJE OBDELOVALEC KOVIN DELAVEC NA HIDRAVLIČNI STISKALNICI - M/Ž; PRIPRAVLJA GOMO IN ORODJA ZA VDLKANIZACIJO K0LDTDV NASTAVLJA HIDRAVLIČNE STISKALNICE PRIPRAVLJA KOLUTE ZA VDLKANIZACIJO IZVAJA DELA - VULKANIZACIJE NA HIDRAVLIČNI STISKALNICI ČISTI IN KALIBRIRA KOLUTE LAKIRA, VSTAVLJA VIJAKE IN ZAŠČITI KOLUTE IZVAJANJA KONTROLO V SKLAUU S TEHNOLOŠKIMI PROCESI ČISTI IN VZURŽUJE 0RDDJA ZA VDLKANIZACIJO IPD, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 4.11.2D11; ELASTOMERI. GOMIRANI VALJI IN KOLUTI. D.0.0.. BEŽIGRAJSKA CESTA4.3000 CELJE STRUGAR
BRUSILEC VALJEV- M/Ž; BRUSI VALJE IN KOLUTE NA PODLAGI DELOVNIH NALOGOV. OPRAVLJA IZDELAVO UTDR0V NA VALJIH IN KOLUTIH. IZVAJA BALANSIRANJE VALJEV. RAZT0VARJA. PAKIRA IN NAT0VARJA IZDELKE (VALJE IN KOLUTE). DOLOČEN ČAS. 1 MESEC. 4.11.2D11; ELASTOMERI. GOMIRANI VALJI IN KOLUTI. D.D.O.. BEŽIGRAJSKA CESTA 4.3BBBCEUE SKLADIŠČNIK
SKLADIŠČNIK - VILIČARIST - M/Ž; PREVZEM IN 0BPBEMA BLAGA V SKLADIŠČU. NAKLADANJE IN RAZKLADANJE BLAGA. K0MISI0NIBANJE. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 20.10.2011; LES0PR0DUKT PROIZVODNO - TRGDVSKD PODJETJE B.0.0,0PEKARNIŠKA CESTA 2.3BBB CELJE AVTOELEKTRIKAR
DIAGNOSTIK - M/Ž; SAMOSTOJNO IN STRDK0VND 0PBAVUA NAJZAHTEVNEJŠA AVTOMEHANIČNA IN AV-TOELEKTRIČARSKA BELA TEB DIAGNOSTICIRA NAPAKE NA TOVORNIH VOZILIH. ODKRIVA IN OGOTAVUA VZROKE OKVAR NAT0V0RNIH VOZILIH IN D0L0ČANAČIN NJIHOVEGA ODPRAVLJANJA. SAMOSTOJNO ODKRIVA NAPAKE IN OKVARE NA TOVORNIH VOZILIH S POMOČJO ELEKTRONSKE OPREME - T.I. TESTERJEV. SAMOSTOJNO IN STROKOVNO OPRAVUANAJZAHTEVNEJŠAAVTOMEHANIČNADELA. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 20.10.2011; AVTO CELJE TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE D.D.. CELJE. IPAVČEVA 0L.21.IPAVČEVA0LICA21.3D0DCELJE STROJNIMEHANIK
KONTROLOR - M/Ž; IZVAJA KONTROLO PRAVILNOSTI IN POPOLNOSTI ULITKOV IZVAJA MATAL0GRAFIJ00PRAVLJA DELA NA KVANTRDMETRD OPRAVLJA DELA Z OLTBAZVOČ-NIM APARATOM IZLOČA ULITKE ZA POPRAVILO IN LOČI NEUSTREZNE ULITKE TER VSE USTREZNO OZNAČUJE IPD. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 4.11.2D11; KOVIS-LIVARNA PROIZVODNJA. TRGOVINA IN STORITVE D.0.0, ŽELEZAB-SKACESTA3.322D ŠTORE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA VARNOSTNIK - M/Ž; VAROVANJE PRODAJNIH MEST. VAB-NOSTNIK/VARNOSTNICA. NEDOLOČEN ČAS. 20.10.2011; PROSIGNAL. DRUŽBA ZA VAROVANJE. B.0.0.. KERSNIKOVA ULICA10.3UUUCEUE
SREDNJA STROKOVNAALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
POMOŽNI ZAVAROVALNI ZASTOPNIK - CELJE - M/Ž; ISKANJE MOREBITNIH ZAVABAVANCEV. USPOSABLJANJE ZA PBIBOBITEV DOVOLJENJAAZN. TERENSKO BELO. DOLOČEN ČAS. 0 MESECEV. 20.10.2011; GENERALI ZAVAROVALNICA B.B. LJUBLJANA. KBŽIČEVAULICA3.1000 LJUBLJANA MIZAR
MIZAR - M/Ž; ROČNA IN STROJNA DELA V MIZARSKI
DELAVNICI. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 20.10.2011; MIG
NOTRANJA OPREMA. MIZARSTVO. INŽENIRING. D.0.0,
VIŠNJAVAS15D.3212VOJNIK
MIZAR - M/Ž; IZVRŠEVANJE ZAHTEVNEJŠIH MIZARSKIH
DEL. IZDELAVA POHIŠTVA PO MERI. NOTRANJA 0REME.
OPREMA ZA LADJE. NEDOLOČEN ČAS. 20.10.2011; M 6 A PODJETJE ZA EXPORT-IMPORT. INŽENIRING IN TEHNOLOGIJO. D.0.0, CELJE. NUŠIČEVA ULICA 2.3000 CELJE PROMETNITEHNIK
ORGANIZATOR LOGISTIKE V MEDNARODNEM CESTNEM TOVORNEM PR0METD-DISP0NENT-M/Ž ORGANIZIRANJE IN NADZOR PREVOZOV. SPREMLJANJE IN VODENJE SKUPINE VOZNIKOV. SPREMLJANJE SPLETNIH BORZ NAKLAD0V. VODENJE EVIDENC. DAJANJE POROČIL DRUGA OPRAVILA PO NAVODILU NADREJENEGA. DOLOČEN ČAS. 2 MESECA. 15.12.2011; PETTY TRANSPORT D.0.0, GORNJA RISTRICA 110 0.0232 ČRENŠ0VCI
EKONOMSKO KOMERCIALNITEHNIK
ZAVAROVALNI ZASTOPNIK ZA 0RM0ČJE CELJA - M/Ž; TRŽENJE ZAVAROVALNIH STORITEV. NEDOLOČEN ČAS. 30.10.2011; PRIMA ZASTOPSTVO ZAVAROVALNA ZASTOPNIŠKA DRUŽBA B.0.0, PARTIZANSKA ULICA 10. 1000 LJ0DUANA
STROJNITEHNIK
0PERATERCNC STROJEV- M/Ž; PREVZEMADOKUMENTACI-J0 (OPERACIJSKI LIST] IN IZVAJA PROGRAM OBDELAVE NA 0NC LASERSKEM REZALNIKU GLEDE NA ZAHTEVE PODANE Z DELOVNIM NALOGOM NASTAVI CNC LASERSKI REZALNIK IN PRIPRAVI CNC STROJE. ORODJA IN PRIPRAVE ZA DELO PREGLEDA PROGRAM OBDELAVE CNC PO DOKUMENTACIJI NADZORUJE IN SODELUJE PRI PRIPRAVI STROJA CNC IN ORODJA ZA DELO IPD. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 20.11.2011; KOVIS-LIVARNA PROIZVODNJA. TRGOVINA IN STORITVE D.0.0.. ŽELEZARSKA CESTA 3.3220 ŠTORE EKONOMSKITEHNIK
RAČUNOVODJA - M/Ž; TAJNIŠKA DELA. KNJIŽENJE POSLOVNIH DOGODKOV. PREJETI RAČUNI. BANKA. BLAGAJNA. KOMPENZACIJE. NEDOLOČEN ČAS. 3.11.2D11; ALUM DRAME PROIZVODNJA IN TRGOVINA D.0.0. CELJE. CESTA NA0STR0ŽN0 2.3DDD CELJE TEHNIK ZDRAVSTVENE NEGE SREDNJA MEDICINSKA SESTRA V NEGOVALNI ENOTI - PRIPRAVNIK - M/Ž; IZVAJANJE ZDRAVSTVENE NEGE BOLNIKOV RAZLIČNIH BOLEZENSKIH STANJIH NA VSEH PODROČJIH ZDRAVSTVENE NEGE V BOLNIŠNICI. DOLOČEN ČAS. 0 MESECEV. 2D.1D.2D11; SPLOŠNA ROLNIŠNICA CELJE. 0BLAK0VADLICA5.3DDD CELJE KOMERCIALIST
KOMERCIALNA DELA - M/Ž; IZVAJANJE CARINSKIH POSTOPKOV. FAKTURIRANJE. KOMUNICIRANJE IN USKLAJEVANJE Z DOMAČIMI IN TUJIMI KUPCI TER DOBAVITELJI. OSTALA BELA. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 5.11.2D11; MERKSCHA FURNIRNICA D.0.0.. MARIBORSKA CESTA 11D. 3BBB0ELJE
INŽENIR STROJNIŠTVA
TERMINER - M/Ž; DOLOČA ČASOVNE NORMATIVE V ČISTILNICI IN JEDRARNI KOORDINIRA DELO S PRODAJO V SODELOVANJU S TEHNIČNIM VODJEM IN KOMERCIALO IZDELA PLAN PROIZVODNJE (LETNI. KVARTALNI. MESEČNI]
V	SODELOVANJU S TEHNIČNIM VDDJO IZDELA TERMINSKI PLAN AKTIVNOSTI V PRIPRAVI PROIZVODNJE. V PROIZVODNJI IN VZDRŽEVANJU V METALURGIJI IPD. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 4.11.2011; KOVIS-LIVARNA PROIZVODNJA. TRGOVINA IN STORITVE D.0.0.. ŽELEZARSKA CESTA 3. 3220 ŠTORE
DIPLOMIRANI INŽENIR RAČUNALNIŠTVA
(VS)
INFORMATIK RACUNALNICAR - M/Z; SODELOVANJE PRI RAZVOJU INFORMACIJSKEGA SISTEMA. INSTALIRANJE PROGRAMOV NADZOROVANJE RAZNIH PODATKOV. TESTIRANJE PRAVILNOSTI DELOVANJA PROGRAMOV. VZDRŽEVANJE. POZNAVANJE BLAGOVNEGA TOKA (PREVZEMI. IZDAJE. POBABA MATERIALA. PROIZVODNJA). POZNAVANJE IN KONFIGURACIJA INTRANETA. SPLETNO OBLIKOVANJE. NEDOLOČEN ČAS. 2.11.2D11; MAKSIM TRGOVSKO IN STORITVENO PODJETJE. D.0.0... TRG CELJSKIH KNEZOV 2. 3BBBCELJE
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK
VIŠJI PRAVOSODNI SVETOVALEC (PDI) - STROKOVNI SOBE-LAVEC-M/Ž PBOOČEVANJEZADEV. KI MOJIH DODELI PRAVOSODNI FUNKCIONAR. PRIPRAVA STROKOVNIH PODLAG ZASPREJEM ODLOČITEV. PRIPRAVAODLOČITVE. PRIPRAVA ORRAZLOŽITVE ODLOČITVE. SPREJEMANJE VLOG IN IZJAV STRANK NA ZAPISNIK. POROČANJE NA SEJAH SENATOV IN IZDELAVA OSNUTKOV SODNIH ODLOČB. PRIPRAVA P0-MEMBNEJŠIH POROČIL, ANALIZ. INFORMACIJ. DOLOČEN ČAS. 2D.10.2011; OKROŽNO SODIŠČE V CELJU. PREŠERNOVA ULICA 22.3UUUCELJE
ODVETNIŠKI KANDIDAT - M/Ž; PRIPRAVA IN ZASTOPANJE
V	ZAHTEVNEJŠIH GOSPODARSKIH IN CIVILNIH SPORIH. NE DOLOČEN ČAS. 2E.1D.2D11; ŠIFRER ANDREJA - ODVETNICA. ŠKOFA MAKSIMILIJANA DRŽEČNIKAB. 2UUU MARIBOR UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PSIHOLOG PSIHOLOG - M/Ž; PSIHOLOŠKA DIAGNOSTIKA. UČENJE SOCIALNO KOMUNIKACIJSKIH VEŠČIN. PROJEKTNO VODENJE. NEDOLOČEN ČAS. 5.11.2D11; CENTER DRDŠTVO ZA POMOČ OSEBAM Z MOTNJAMI AVTIZMA. LAVRIČEVA DLICA 5. 2000 MARIBOR
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA
VODJA KONTROLE - M/Ž; VODI IN ORGANIZIRA BELO NA PODORČJU KONTROLE. IZVAJA KONTROLO PRISPELIH POŠILJK. IZVAJA MEDFAZNO IN KONČNO KONTROLO. IZVAJA NADZOR NAD DELOVANJEM PROCESA KONTROLE. IZVAJA ZAPORE IN SPROSTITVE IZDELKOV. PRIPRAVLJA KONTROLNO DOKUMENTACIJO ZA IZDELKE. SODELUJE PRI PREVZEMU IZDELKOV S STRANI ZUNANJIH INSTITUCIJ. S0-DELUJE PRI REŠEVANJU REKLAMACIJ (TUDI NATERRENU). NEDOLOČEN ČAS. 20.10.2011; CONTAINER PROIZVODNO PODJETJE. D.0.0, BEŽIGRAJSKA CESTA D. 3BBB CELJE DOKTOR MEDICINE SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINE
ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE ALI DRUŽINSKE MEDICINE
V	AMBULANTI - M/Ž; ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE ALI DRUŽINSKE MEDICINE V AMBULANTI. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 2D.1D.2D11:ZDRAVSTVENI DOM CELJE. GREGOR-ČIČEVA0LICA5.3D0DCELJE
UE LAŠKO
ELEKTROMEHANIK
ODERSKO SCENSKI MANIPDLANT- M/Ž; PRIPRAVA DVORANE ZA PRIREDITVE IN TEKME. VZDRZEVALNA DELA V DVORANI. PRIPRAVA IN DELO S TEHNIKO (OZVOČENJE. LOČI] IN DRUGO. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 5.11.2011; CENTER ZA ŠPORT. TURIZEM. INFORMIRANJE IN KULTURO LAŠKO. TRG SV0R0UEB.327ULAŠK0 LESARSKI DELAVEC
LESARSKI DELAVEC - M/Z; PRIPRAVA MATERIALA ZA STROJNO OBDELAVO. DELA PRI ROČNI OBDELAVI LESA. MANJ ZAHTEVNA DELA NA LESNOOBDELOVALNIH STROJIH. MANIPULIRANJE S POLIZDELKI IN KONČNIMI IZDELKI (ZLAGANJE IN PREKLADANJE MATERIALOV]. VSA OSTALA DELA PO NALOGO NADREJENIH VSKLADU S SPOSOBNOSTMI. DOLOČEN ČAS. 2 MESECA. 13.11.2011; PARON LESNA INDUSTRIJA D.0.0... SPODNJA REČICA IDO. 3270 LAŠKO MIZAR
MIZAR - M/Ž; PRIPRAVA IN NASTAVITEV LESNOOBDELOVALNIH STROJEV ZA BELO. ZAHTEVNA BELA PRI OBDELAVI LESA. ZAHTEVNA DELA PRI IZDELAVI POHIŠTVA PO NAROČILIH. DELO NA LESNOOBDELOVALNIH STROJIH. MANIPULIRANJE S POLIZDELKI IN KONČNIMI IZDELKI. PRIPRAVLJANJE ELEMENTOV ZA SESTAVO. SESTAVLJANJE ELEMENTOV IN SKOPOV POHIŠTVA V TOVARNI IN NA TERENU. PREVOZ IZUELKOV UO KONČNEGA KUPCA. KONČNA KONTROLA IZ-UELKA. OSTALA DELA PO NALOGO NADREJENIH V SKLADU S SPOSOBNOSTMI. BOLOČEN ČAS. 3 MESECE. B.11.2D11; PARON LESNA INDUSTRIJA D.D.O... SPODNJA REČICA IDO. 3270 LAŠKO
UPRAVLJALEC LESNDOBDELOVALNEGA STROJA - M/Ž; PRIPRAVLJANJE IN NASTAVITVE LESNOOBDELOVALNIH STROJEV ZA BELO. BELO NA LESNOOBDELOVALNIH STROJIH. ZAHTEVNA BELA PRI OBDELAVI LESA. ZAHTEVNA DELA PRI IZDELAVI POHIŠTVA IN PRI IZDELAVI VZORCEV. ZAHTEVNO VRTANJE. ŽAGANJE. BRUŠENJE IN BEZKANJE. MANIPULIRANJE S POLIZDELKI IN KONČNIMI IZDELKI. VSA OSTALA DELA PO NALOGO NADREJENIH V SKLADU S SPOSOBNOSTMI. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 13.11.2011; PARON LESNA INDUSTRIJA D.D.O... SPODNJA REČICA 100. 3270 LAŠKO
LESARSKI TEHNIK
VZORČNI MIZAR - M/Ž; PRIPRAVA IN NASTAVITEV LESNOOBDELOVALNIH STROJEV ZA DELO. ZAHTEVNA DELA PRI OBDELAVI LESA. ZAHTEVNA DELA PRI IZDELAVI POHIŠTVA PO NAROČILIH IN PRI IZDELAVI VZORCEV. DELO NA LE-SNOOBDELDVALNIH STROJIH. OPRAVLJANJE ZAHTEVNIH PROIZVODNIH LINIJ. IZDELOVANJE ŠABLON. MODELOV. VZORCEV IN DELOVNIH PRIPOMOČKOV. STROJNO PROŠENJE IN VZDRŽEVANJE REZIL. MANIPULIRANJE S POLIZDELKI IN KONČNIMI IZDELKI. PRIPRAVLJANJE ELEMENTOV ZA SESTAVO. NAJZAHTEVNEJŠE SESTAVLJANJE KONČNIH IZDELKOV. KONČNA KONTROLA IZDELKA. MONTIRANJE IN SERVISIRANJE IZDELKOV NA TERENU. OSTALA DELA PO NALOGO NADREJENIH V SKLADU S SPOSOBNOSTMI. BOLOČEN ČAS. 3 MESECE. B.H.2BH; PARON LESNA INDUSTRIJA B.0.0.., SPODNJA REČICA 1BB, 3270 LAŠKO KUHAR
KUHAR - M/Ž; PRIPRAVA JEDI. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 20.10.2011; KMETIJSKA ZADRUGA LAŠKO Z.O.O.. SEVOE10
A.	3272 RIMSKE TOPLICE RAČUNALNIŠKITEHNIK
PROGRAMER JAVA- M/Ž; PROGRAMIRANJE. PODROČJE DELA; INTERNET-APLIKACIJE. PODATKOVNE BAZE. POSLOVNI SISTEMI. BOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 27.10.2011; l-BOSE. PODJETJE ZA EKONOMSKE IN RAČUNALNIŠKE STORITVE
B.0.0,	JAGOČE3.327DLAŠKO
VIŠJA STROKOVNO IZOBRAZBA VODJA VODOVODA - M/Ž; VODENJE SISTEMA OSKRBE S PITNO VODO. IZVAJANJE HACCP SISTEMA. PRIPRAVA USTEZNIH POROČIL, NEDOLOČEN ČAS. 28.10.2011; JAVNO PODJETJE KOMUNALA RADEČE D.0.0, TITOVA DLICA 107. 1433 RADEČE
EKONOMIST ZA KOMERCIALNO DEJAVNOST
REFERENT ZA IZVOZ- M/Ž; IZVAJANJE ZUNANJETRGOVINSKIH POSLOV. IZDELAVA DOKUMENTACIJE ZA IZVOZ. IZMENJAVA PODATKOV S CARINSKIMI ORGANI. OPERATIVNA PRODAJA NA TUJIH TRGIH. OBDELAVA NAROČIL. LOGISTIKA. KONTROLA. ODPREMA. FAKTURIRANJE NALOGOV. REŠEVANJE REKLAMACIJ. SODELOVANJE S TEHNOLOGI. KOMERCIALISTI. VODENJE PREDPISANIH EVIDENC. IZDELAVA POROČIL, SPREMLJANJE PREDPISOV IN OSTALA DELA PO NAVODILIH PREDPOSTAVLJENIH V SKLADU S STROKOVNIM ZNANJEM IN SPOSOBNOSTMI. BOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 2B.1B.2B11; PARON LESNA INDUSTRIJA U.O.O... SPOUNJA REČICA 1DD. 3270 LAŠKO
UE MOZIRJE
SKLADIŠČNIK
SKLADIŠČNIK - IVl/Ž; PREVZEM IN IZDAJA ARTIKLOV V SKLAUU Z NAROČILI IN UORAVNIMI DOKUMENTI.. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 28.10.2011; PFEIFER PREVOZNIŠTVO. TRGOVSKO IN LESNO-PREDELDVALNO PODJETJE. D.0.0, PRIHOVA 21.3331 NAZARJE KUHAR
KUHAR I - M/Ž; OPRAVLJANJE VSEH KUHARSKIH IN PRIPRAVLJALNIH DEL Z UPOŠTEVANJEM NORMATIVOV IN RECEPTUR; VZDRŽEVANJE REDA IN ČISTOČE DELOVNIH PRIPRAV. NAPRAV IN PROSTOROV; NADOMEŠČANJE VODJE KUHINJE V ČASU NJEGOVE ODSOTNOSTI; OSTALA OPRAVILA PO NALOGO NADREJENEGA. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 20.10.2011; GOLTE D.0.0, ZIMSKO LETNI TURISTIČNI CENTER. RADEGONDA 10 0.3330 MOZIRJE
UE SLOVENSKE KONJICE
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
POLAGANJE TOPLOTNE IZOLACIJE. DELO V NEMČIJI- M/Ž; POLAGANJE TOPLOTNE IZOLACIJE IN PODOBNA BELA. BOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 28.10.2011; IGOR KOMRAKOV S.P, GRADBENA BELA IN DRUGE STORITVE. MESTNI TRG 3 A. 321D SLOVENSKE KONJICE DELAVEC BREZ POKLICA VOZNIK TOVORNEGA VOZILA C.E KATEGORIJE. NA POBBO-ČJO ZAHODNE EVROPE - M/Ž; VOŽNJA TOVORNEGA VOZILA PO ZAHODNI EVROPI. NAKLADANJE. RAZKLADANJE. VODENJE PREDPISANIH EVIDENC TER OSTALA DELA IZ OPISA UELOVNEGA MESTA TER NAVODILIH NADREJENEGA. VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU. DOLOČEN ČAS. 0 MESECEV. 12.12.2011; PETTY TRANSPORT D.0.0, GORNJA RISTRICA 11BC.B232 ČRENŠOVCI POMOŽNI DELAVEC
SODARICA - M/Ž; ČIŠČENJE IN POSPRAVLJANJE PROSTOROV V ENOTI TURIZEM. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 5.11.2011; UNIOR KOVAŠKA INDUSTRIJA D.D, KOVAŠKA CESTA ID. 3214 ZREČE
POMOŽNA KUHINJSKA DELA - M/Ž; POMOČ V KUHINJI. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 5.11.2D11; UNIOR KOVAŠKA IN-DUSTRIJAD.D.. KOVAŠKACESTA1D. 3214 ZREČE ŽIČNICAH STREŽNIK- M/Ž; SKRBIZAVARNO IN NEMOTENO UPORABO ŽIČNIC. BOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 5.H.2BH; UNIOR KOVAŠKA INDUSTRIJA D.D, KOVAŠKA CESTA ID. 3214 ZREČE
NIŽJAP0KLICNAIZ0BRAZBA(D03LET)
SKLADIŠČNI DELAVEC - M/Ž; DOVOZ OSTRUŽKOV. MOLJA. KARTONA IN PRAZNE EMBALAŽE. KOSOV IN PROIZV. ODDELKOV. - DOVOZ PRAZNE EMBALAŽE. KOSOV V PRD-IZV. ODDELKOV. IZDAJA IN ODPISOVANJE MATERIALA. SPREMLJANJE IZDANIH KOLIČIN. KOLIČINSKA KONTROLA PRISPELEGA MATERIALA. OZNAČEVANJE PROIZVODOV IN IZDELKOV. VZDRŽEVANJE ČISTOČE IN UREJENOSTI VILIČARJA. POPISOVANJE CMR ODPREMA IN PREVZEM. OPRAVLJA DRUGA DELA PO NAVODILIH NADREJENIH. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 3.11.2U11; ADECCO H.R. D.0.0; ADECCO H.R. D.0.0, PE CELJE. ULICAXIV. DIVIZIJE 0.30DD CELJE SKLADIŠČNI MANIPDLANT - M/Ž; KOMISIONIRANJE IN RAČUNALNIŠKO SLEDENJE BLAGA V SKLADIŠČU. RAZKLADANJE IN NAKLADANJE TER OSTALA DELA PO NALOGO NADREJENEGA, DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 27.10.2011; ADECCO H.R. D.0.0; ADECCO H.R. D.0.0, PE CELJE. DLICA XIV. DIVIZIJE B. 3DDDCELJE VARNOSTNIK
VARNOSTNIK - M/Ž; FIZIČNO VAROVANJE OBJEKTOV
Z OBHODI. INTERVENCIJA V PRIMERO VLOMNEGA ALI POŽARNEGA ALARMA. VHODNO IZHODNA KONTROLA NA VAROVANEM OBJEKTU .... VARNOSTNIK/VARNDSTNICA. NEDOLOČEN ČAS. 31.1U.2U11; HWA-RANG VARNOSTNI INŽENIRING IN VAROVANJE U.O.O. CESTA NA RDGLO H/J. ZREČE. CESTA NARDGLO 11 J. 3214ZREČE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA PREOBLIKOVANJE KOVIN - M/Ž; DELO NA PREOBLIKOVALNIH STROJIH. BELO NA VF GENERATORJU IN PEČEH ZA PREOBLIKOVANJE. MONTAŽA IN UEMONTAŽA UTOPNIH ORODIJ IN OBREZILNIH ORODIJ. DOLOČEN ČAS. D MESECEV. 5.11.2011; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZND PODJETJE. D.O.D.. STRANICE 55.32DD STRANICE SREDNJA STROKOVNAALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
ZAVAROVALNI ZASTOPNIK - SVETOVALEC PRODAJE - SLOVENSKE KONJICE - M/Ž; SVETOVANJE. TRŽENJE ZAVAROVALNIH PRODUKTOV. PRIDOBIVANJE TERMINOV. BOLOČEN ČAS. 24 MESECEV. 1D.11.2D11; GBAWE ZAVAROVALNICA B.B. MARIBOR POSLOVNA ENOTA LJUBLJANA. KDMENSKE-GAULICA4.1UUD LJUBLJANA NATAKAR
NATAKAR - M/Ž; STREŽBA GOSTOV TER UREJANJE NAMIZNEGA ARANŽMAJA. UOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 5.11.2D11; UNIOR KOVAŠKA INDUSTRIJA D.D, KOVAŠKA CESTA ID. 3214 ZREČE KUHAR
KUHAR - M/Ž; PRIPRAVA JEDI V SKLAUU Z RECEPTURAMI. UOLOČEN CAS. 3 MESECE. 5.11.2U11; UNIOR KOVAŠKA IN-UUSTRIJAU.U, KOVAŠKACESTA ID, 3214ZREČE DIPLOMIRANI ORGANIZATOR TURIZMA (VS)
VODJA TURISTIČNEGA NASTANITVENEGA OBRATA - M/Z; VODENJE. ORGANIZIRANJE. NADZIRANJE. PLANIRANJE. TRŽENJE IN RAZVOJ TURISTIČNEGA NASTANITVENEGA OBRATA. BOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 2B.1D.2D11; ELPBO KRIŽNIC TBGOVINA-PBOIZVOBNJA-MONTAŽA B.0.0, ZEČE 25.3210 SLOVENSKE KONJICE DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA (VS)
VODJA KOVINSKO PREDELOVALNEGA OBRATA - M/Z; VD-BENJE. ORGANIZIRANJE. SPREMLJANJE. NADZIRANJE. NAČRTOVANJE. USKLAJEVANJE KOVINSKO PBEBELDVAL-NE PROIZVODNJE. NADAVA MATERIALA. NADZOR NAD CNC STROJEM. PRIPRAVA DNEVNIH. MESEČNIH IN LETNIH PLANOV. RAZPOREJANJE DELA IN DELAVCEV. PRIPRAVA. NADZOR TER VZDRŽEVANJE STROJEV .... DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 2B.10.2011; ELPRD KRIŽNIC TRGDVINA-PRO-IZVDDNJA-MDNTAŽA D.D.O, ZEČE 25. 3210 SLOVENSKE KONJICE
UE ŠENTJUR PRI CELJU
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
POMOČNIK MEHANIKA- M/Ž; POMOČNIK MEHANIKA. VUL-KANIZERSKA DELA. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 3.11.2011; GRK AVTO. SERVIS IN PRODAJA VOZIL. D.0.0, CESTA KOZJANSKEGAOUREDA 18.3230 ŠENTJUR POMOŽNI DELAVEC
MONTER STROJNIH INŠTALACIJ - M/Ž; MONTER STROJNIH INŠTALACIJ. NEUOLOČEN ČAS. 20.1U.2UH; MONTEH PLUS MONTAŽA. SERVIS. TRGOVINA. U.O.O, LJUBLJANSKA CE-STA32.323D ŠENTJUR
KLJUČAVNIČAR - M/Ž; VZDRŽEVALNA DELA. NEDOLOČEN ČAS. 2D.10.2011; MONTEH PLUS MONTAŽA. SERVIS. TRGOVINA. U.O.O, LJUBLJANSKA CESTA 32.3230 ŠENTJUR KMETIJEC
TRAKTORIST- KMETIJSKI DELAVEC - M/Ž; OPRAVLJA DELA S TRAKTORJEM TER OSTALA KMETIJSKA DELAV SADJARSKI PROIZVODNJI. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 5.11.2D11; MEJA KMETIJSKO PODJETJE ŠENTJUR. D.D, CESTA LEONA DOBRDTINŠKA3.3230 ŠENTJUR VARILEC
VARILEC - M/Ž; VARJENJE KOVINSKIH CEVI PRI IZDELAVI PREBDJEV IN DROGA VARILSKA DELA. VODENJE PREDPISANIH EVIDENC. NADOMEŠČANJE DRUGIH DELAVCEV. DROGE NALOGE PO ODREDBI DIREKTORJADZ. VODJE DEL. LAHKO 3. ALI 4. STOPNJA ALI PRIUČEN VARILEC (TEČAJ ZA VARILACA). UOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 31.1U.2UH; VILKO-GRAD. NIZKE GRADNJE. D.0.0, ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A.3230 ŠENTJUR
DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA
(VS)
VODJA RAZVOJA- M/Z; DOLOČANJE TEHNOLOGIJE DELOVNIH PROCESOV IN NORMATIVOV. PREDLAGANJE NOVIH TEHNOLOŠKIH POSTOPKOV. PRIPRAVA ORGANIZACIJSKIH PREDPISOV IN NAVODIL ZA DELO. IZDELAVA TEHNIČNE DOKUMENTACIJE. KONTROLA KAKOVOSTI IN PREDLAGANJE IZBOLJŠAV. STROJEGRADNJA. PRIPRAVA TEHNIČNE DOKUMENTACIJE ZA VARSTVO INDUSTRIJSKE LASTNINE. IZDELAVA KALKULACIJ. VODENJE INOVACIJSKE DEJAVNOSTI V DRUŽBI. VODENJE PREDPISANIH EVIDENC. DROGE NALOGE PO ODREDBI DIREKTORJA. DOLOČEN ČAS. 0 MESECEV OZ. MOŽNOST PODALJŠANJA. 31.10.2011; VILKO-GRAD. NIZKE GRADNJE. D.0.0, ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A.323D ŠENTJUR
UE ŠMARJE PRI JELŠAH
DELAVEC BREZ POKLICA
VOZNIK TOVORNEGA VOZILA C.E KATEGORIJE. NA PODBO-ČJU ZAHODNE EVROPE-M/Ž;VOŽNJATDVORNEGAVOZILA PO ZAHODNI EVROPI. NAKLADANJE. RAZKLADANJE. VODENJE PREDPISANIH EVIDENC TER OSTALA DELA IZ OPISA DELOVNEGA MESTA TER NAVODILIH NADREJENEGA. VOZNIK/VOZNICAVCESTNEM PROMETU. UOLOČEN ČAS. D MESECEV. 12.12.2UH; PETTY TRANSPORT U.O.O, GORNJA RISTRICA 11BC.D232 ČRENŠOVCI POMOŽNI DELAVEC
VOZNIK U MEDNARODNEM TRANSPORTU - M/Ž; VOZNIK. VOZNIK/VOZNICAV CESTNEM PROMETU. NEUOLOČEN ČAS. 1D.11.2D11;TRANS DE-JUS. PREVOZNIŠTVO. UENISJUS S.P, KVEDROVA ULICAB. 325U ROGAŠKASLATINA VOZNIK
VOZNIK V MEDNARODNEM PRDMETD - M/Ž; NAKLADANJE. RAZKLADANJE. VOŽNJA. VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU. UOLOČEN ČAS. D MESECEV. 2B.1D.2D11; INTER MAK PREVOZNIŠTVO IN TRGOVINA U.O.O, IMENO 73.3254 PDDČETRTEK
VOZNIK KAMIONA - M/Ž; VOZNIK TOVORNJAKA V MEB-NAROUNEM PROMETU. UOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 28.1U.2UH; AVTOPREVOZNIŠTVO VLADIMIR MUŽERLIN S.P, GDRNJAVAS 14.3231 GRODELND AVTOMEHANSKI DELOVODJA VODJA SERVISA - M/Ž; ORGANIZACIJA DELA. NADAVA MATERIALA. IZSTAVLJANJE RAČUNOV. NEUOLOČEN ČAS. 2U.11.2U11; AVTO ALKA ALBERT KAMPUŠ S.P, SPODNJE NEGONJE27 C. 325D ROGAŠKA SLATINA ZOBOTEHNIK
ZOBOTEHNIK - M/Ž; IZDELOVANJE PROTEZ IN ZORNIH NADOMESTKOV. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 31.1D.2D11; IZDELOVANJE ENOSTAVNIH DROBNIH KOVINSKIH IN KERAMIČNIH PRED. BARBARA KIDRIČ S.P, MESTINJE 8B. 3241 PODPLAT
UE VELENJE
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
ČISTILKA- M/Ž; ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV. DOLOČEN ČAS. D MESECEV. 31.1D.2D11; PANHYGIAČIŠČENJE IN TRGOVINA D.D.O..ARJAVAS 101.3301 PETRDVČE ČISTILKA - M/Ž; ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV. DOLOČEN ČAS. 0 MESECEV. 31.10.2011; PANHYGIAČIŠČENJE IN TRGOVINA D.D.O..ARJAVAS 101.3301 PETRDVČE DELAVEC BREZ POKLICA CEVAR - IZVAJANJE DEL POTEKA V NEMČIJI- M/Ž; POTREB-
NO ZNANJE IZOMETRIJE.. NEDOLOČEN ČAS. 20.11.2011; KIL KOVINE. DODELAVA KOVIN IN OSTALE STORITVE. D.D.O, EFENKOVA CESTA D1.332D VELENJE TIG/E VARILEC - IZVAJANJE DEL POTEKA V NEMČIJI - M/Ž; VARJENJE PO TIG POSTDPKD. ZAŽELJEN ATEST 141/111 (NI NUJNO POTREBEN).. NEBOLOČEN ČAS. 2D.11.2U11; KIL KOVINE. OBDELAVA KOVIN IN OSTALE STORITVE. B.0.0, EFENKOVA CESTA BI. 332B VELENJE STRUGAR
OPERATER CNC - M/Ž; IZVAJA PROGRAM OBDELAVE NA CNC LASERSKEM REZALNIKU PLOČEVINE GLEDE NA ZAHTEVE PODANE Z DELOVNIM NALOGOM. DOLOČEN ČAS. 0 MESECEV. 31.10.2011; LKK. PROIZVODNJA KOVINSKIH IN NEKOVINSKIH IZDELKOV. D.0.0, PAKA PRI VELENJU 03. 332D VELENJE
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
VARNOSTNIK - M/Ž; VAROVANJE PRDAJNIH MEST. VARNOSTNIK/VARNDSTNICA. DOLOČEN ČAS. B MESECEV. 2B.1B.2B11; PROSIGNAL. DRUŽBA ZA VAROVANJE. B.0.0, KERSNIKOVA ULICA ID. 30D0 CELJE SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
VODJA SKUPINE - M/Ž; NADZOR. ČIŠČENJE. VODJA ČIŠČENJA. ADMINISTRACIJA .... DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 5.11.2011; DIN-SAN ČISTILNI SERVIS SALMIR DELIČ S.P, ŠALEK1D8.3320 VELENJE
ZAVAROVALNI ZASTDPNIK-SVETOVALEC PRODAJE - DELO V VELENJU - M/Ž; SVETOVANJE. TRŽENJE ZAVAROVALNIH PRODUKTOV. PRIDOBIVANJE TERMINOV. BOLOČEN ČAS. 24 MESECEV. 1D.11.2D11; GRAWE ZAVAROVALNICA D.D. MARIBOR POSLOVNA ENOTA LJUBLJANA. KOMENSKEGA ULICA 4. inUU LJUBLJANA MESAR
MESAR - M/Ž; PRODAJA MESA IN MESNIH IZDELKOV. PRIPRAVA MESNIH IZDELKOV ZA PRODAJO. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 2B.1B.2B11; POSLOVNI SISTEM MERCATDR B.B, DUNAJSKACESTA1D7.1000 LJUBLJANA ELEKTROTEHNIK
MONTER STROJNO ENERGETSKIH NAPRAV - M/Ž; MONTAŽA. BEMONTAŽA. REMONT. VZDRŽEVANJE STROJNIH IN ENERGETSKIH NAPRAV. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 13.11.2011; ELMECCO. ENERGETIKA IN AVTOMATIKA. D.0.0, KARDELJEVTRG 3.332D VELENJE STROJNITEHNIK
VZDRŽEVALEC STROJNIH NAPRAV-M/Ž; REDNO VZDRŽUJE (TUDI PREVENTIVNO] ALI POPRAVLJA ORODJA. STROJE. DVIGALA. VILIČARJE IN OSTALE PREDMETE DELA OPRAVLJA PREVENTIVNE PREGLEDE. PREVERJA PRIVIJAČENE DELE. DBRABO GIBLJIVIH DELOV. MAŽE. ČISTI. KONTROLIRA OUE. TEKOČINE V HLADILNIH NAPRAVAH KONTROLIRA DELOVANJE STROJEV IN NAPRAV. O PROBLEMATIKI IN NAPAKAH OBVEŠČA NADREJENEGA. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 31.10.2011; PLASTIKA SKAZA. PROIZVODNJA. TRGOVINA. STORITVE. D.0.0, SELO 20 A. 3320 VELENJE INŽENIR ELEKTROTEHNIKE PRODAJNI INŽENIR / VODJA PROGRAMA OMRON - M/Ž; RAZISKAVA TRGA. PRIPRAVA IN ORGANIZACIJA PRODAJNIH STRATEGIJ. DRISKI STRANK. SODELOVANJE PRI TRŽNEM RAZVOJU PODJETJA. DOSEGANJE INDIVIDUALNIH IN SKUPNIH CILJEV, NEUOLOČEN ČAS. 2B.1D.2D11; MIELELEKTRONIKA. B.0.0, EFENKDVACESTAD1.3320 VELENJE INŽENIR STROJNIŠTVA VODJA IZMENE - M/Ž; ODGOVORNI BOSTE ZA VODENJE. RAZPOREJANJE. ORGANIZIRANJE. KOORDINACIJO IN NADZOR DELA IZMENE IZVAJANJE VSEH OPERACIJ V SKLADU S
13.30 Center starejših zimzelen Topolšica
Bralna čajanka
čajanko izvaja Bernarda Lukanc
15.00 Celjski mladinski center
Montaža »no budget« filmov
multimedijsko delavnico bo vodil Alen Pavšar, dipl. inž. multimedije
16.30 Celjski mladinski center Tečaj španskega jezika za najstnike
tečaj bo izvajala Lucija Zupanc
17.00 Mestna knjižnica Velenje Eva in Elis
pravljico bo pripovedovala Metka Pivk Srdič
18.00 Celjski mladinski center Zapleši z Geno in posnemi svoj plesni film
19.00 Cerkev sv. Jožefa Celje
Peter Den Ouden, Nizozemska
orgelski koncert z nastopom pevskega društva Lira Kamnik; solista: Andreja Zakonjšek Krt in Primož Krt
19.19 Knjižnica Velenje
Od Ankare do Kapadokije
potopisno predavanje Milana Brezovnika
ČETRTEK, 27. 10.
16.00 Mestna knjižnica Šoštanj Buča debeluča
pravljico pripoveduje Andreja Kolenc
17.00 Celjski mladinski center
Tečaj slikanja in risanja s Tomažem Milačem
17.00 Knjižnica Šentjur Ura pravljic
18.00 Kulturni dom Rogatec
Kolumbija
potopisno predavanje Tanje in Luke
19.00 Galerija Zgornji trg Šentjur
TEHNOLOŠKO. KONTROLNO IN UELDVNO DOKUMENTACIJO. UOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 28.1U.2UH; PLASTIKA SKAZA. PROIZVODNJA. TRGOVINA. STORITVE. U.O.O, SELO 2U A. 332UVELENJE
UE ŽALEC
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
DELAVEC V PROIZVODNJI - M/Ž; VAŠE NALOGE DODO DOSEGALE OPRAVLJANJE RAZNIH NALOG V PROIZVODNJI. DOLOČEN ČAS. B MESECEV. 29.1D.2D11; TBENKWALBEB KADROVSKE STORITVE. D.0.0, LESKOŠKOVA CESTA 0 E. 1000 LJUBLJANA
IZOLIRANJE IN PREKRIVANJE STREH-BELO POTEKAV NEMČIJI - M/Ž; IZOLIRANJE IN PREKRIVANJE STREH. BOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 2D.1D.2D11; FER LOGISTIKA. TRGOVINA. TRANSPORT. LOGISTIKA. B.0.0, TRG 8.3312PRER0LD SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA URADNIK ZA ZAVAROVALNIŠTVI - M/Ž; POMOČ V PISARNI PRI SKLEPANJU ZAVAROVANJ. ADMINISTRATIVNA DELA. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 20.10.2011; T.H.O.R.. ZAVAROVALNIŠKO ZASTOPANJE. D.0.0, POLZELA 123. 3313 POLZELA
PRODAJALEC
TRGOVKA - DELOVNO MESTO V ŽALCU - M/Ž; -PRODAJA IZDELKOV. -PREVZEM BLAGA. -ČIŠČENJE TRGOVINE. ZLAGANJE NA POLICE. -DELO V DELIKATESI. DOLOČEN ČAS. 1 MESEC. 31.10.2011; PEKARNA POSTOJNA. PROIZVODNJA. TRGOVINA IN GOSTINSTVO. D.0.0, KOLODVORSKA CESTA 5C.B23B POSTOJNA KUHAR
KUHAR PICOPEK -M/Ž; PRIPRAVA IN PEKA PIC TER POMOČ PRI OSTALIH DELIH V KUHINJI. VZDRŽEVANJE DELOVNEGA PROSTORA, DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 31.10.2011; A-L. GOSTINSTVO. TRGOVINA. STORITVE. D.0.0, BRASLDVČE 2B, 3314BBASL0VČE
EKONOMIST ZA KOMERCIALNO DEJAVNOST
SAMOSTOJNI KOMERCIALIST - M/Ž; SAMOSTOJNO ISKANJE NOVIH PRDDAJNIH PRILOŽNOSTI TER VZPOSTAVLJANJE NEPOSREDNIH KONTAKTOV S POTENCIALNIMI NAROČNIKI - POGAJANJA IN ODGOVORNOST ZA DOSEGANJE ZASTAVLJENIH REZULTATOV-VZURŽEVANJESTIKOV Z ŽE OBSTOJEČIMI NAROČNIKI - SAMOSTOJNA PRIPRAVA IN PBEBSTAVITEV PONUDB TEB SKLEPANJE KOMERCIALNIH DOGOVOROV - ODGOVORNOST ZA ŠIRITEV PRODAJNEGA PROGRAMA NA TUJEM TRGU - PROUČEVANJE, ANALIZA TUJEGA TRGA TER SPREMLJANJE KONKURENCE, NEUOLOČEN ČAS, 3.11.2D11; TERMO SHOP U.O.O, TRGOVINA IN INŽENIRING ZA TOPLOTNO IN HLADILNO TEHNIKO. RIMSKA CESTA 17B, 3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI INŽENIR STROJNIŠTVA VODJA OBRATA - M/Ž; ODGOVDRNI BOSTE ZA VODENJE. RAZPOREJANJE. ORGANIZIRANJE. KOORDINACIJO IN NAD-ZOB BELA V OBRATU MONTAŽNE DELAVNICE PLASTIČNIH IZDELKOV IZVAJANJE VSEH OPERACIJ V SKLAUU S TEHNOLOŠKO. KONTROLNO IN UELDVNO DDKUMENTACIJO. UOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 2B.1D.2D11; APLAST PBOIZVOBNJA IN TRGOVINA B.0.0, PETRDVČE H5A.33B1 PETRDVČE DIPLOMIRANI EKONOMIST(VS) VODENJE PRODAJE IN MARKETINGA - M/Ž; VODENJE PRODAJE IN MARKETINGA. BOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 28.1B.2B11; SKI6 SEA MEBNABOBNATBGOVINA IN STORITVE. B.0.0, LOČICA OB SAVINJI 40 B. 3313 POLZELA
MALI OGLASI / INFORMACIJE
G
R O F
■stila« liiiuii cilfi
Čeplje 12 «Vransko ■ Slovenia
Zaposlimo
VODJO VEČJEGA GOSTINSKEGA OBJEKTA
z večletnimi izkušnjami na vodstvenem mestu.
Kontakt: pri.grofu@gmail.com Tel: 041-777-555
STROJI
PRODAM
do 4.500
|ii upobieiHE-uupuilenHQ.
40 37 33 37
Srčne pozdrave iz Št. Jurja ob južni železnici
odprtje razstave starih, razglednic in fotografij Šentjurja
19.19 Knjižnica Velenje
Mladen Dolar o Lacanu
Humanistični večer vodi Andreja Ažber
19.30 SLG Celje
D. C. Jackson: Moje bivše, moji bivši
abonma Četrtek večerni
KINO
PLANET TUS
Spored 25. in 26. 10. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Dekliščina - komedija 21.00
Johnny English 2 - komedija 16.05, 18.20, 20.40 Prijatelja samo za seks - romantična komedija 18.05
Medvedek Pu - animirani družinski film 15.40
Lahko noč, gospodična - drama 18.40
Kateri je pravi - komedija 16.20, 21.00
Morilska elita - akcijski triler 18.50, 21.20 Sanjska hiša - triler 15.50, 20.35
Winx club - animirani film, sinh., 3D
15.10, 16.00, 17.10, 18.00 Winx club - animirani film, sinh. 16.40
Kužna nevarnost - akcijski
triler
16.50, 19.10, 21.30 Paranormalno 3 - grozljivka 19.25, 21.25
Trije mušketirji - akcijska pustolovščina 19.20, 20.00, 21.50
m
SREDA in ČETRTEK 20.00 Ropar - drama
KUPIM
TRAKTOR, prikolico, trosilec, motokultivator in drug stroj, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130.	3803 TRAKTOR Zetor, Imt ali Ursus kupim. Telefon 041 678-130. p
POSEST
PRODAM
HIŠO prodam na čudoviti lokaciji v Celju. Telefon 041 733-286.	4184
ODDAM
ALFA romeo 145 1,4, prvič registrirano 23. 2. 1999, prevoženih 132.000 km, centralno zaklepanje, električni pomik stekel, ugodno prodam. Telefon 031 272-717.	p
HITRI KREDITI
CE. LJyfitiÉrtÉU 4. 71
POSLOVNI prostor v etaži (mirno, intimno) in skladišče oz. delavnico ali podobno, v Celju oziroma okolici, dajem v najem. Telefon 041 262-063.	4126
POSLOVNI prostor na Hudinji v Celju, vsi priključki, vhod z ulice, velik 50 m2, oddamo. Telefon 040 213-518. 4208 BREZPLAČNO oddam manjšo hišo z velikim vrtom za pomoč v gospodinjstvu. Okolica Celja. Telefon 041 690-680. p
STANOVANJE
PRODAM
ODDAM
PRODAM
4181
Odšla je v tiho noč naša
VERONIKA KOLAR
roj. Belinc (Kozje, 1935 - Teharje, 2011)
Draga botra, počivaj v miru!
Z vso ljubeznijo in najlepšimi spomini: Slavica in Marko
GARSONJERO, 39 m2, na Savinjskem nabrežju v Celju, prodamo. Telefon 041 725-119.	4199
ODDAM
STANOVANJE (do tri osebe) v Celju, vseljivo takoj, oddam paru. Telefon 041 650-737.
41
ŠTORE, spodnje. Oddamo obnovljeno stanovanje. Telefon 041 725-119. 4199 STANOVANJE v starejši hiši, z vrtom, 20 km iz Celja oddam v najem mlajši upokojenki. Telefon 5792-315.	Š 483 OPREMLJENO enosobno stanovanje z balkonom, Nova vas, oddam. Telefon 041 690-680. p
GARAŽA
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih pridnih rok ostaja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, ome in babice
NEZE PANGERL
iz Cerovca (5. 1. 1927 - 13. 10. 2011)
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in sosedom za izražena sožalja ter darovane sveče, cvetje in sv. maše. Hvala g. župniku, pogrebni službi Zagajšek, pevcem, g. govorniku in g. trobentaču.
Žalujoči vsi njeni
GARAŽO v Celju (Vrunčeva) oddam v najem. Telefon 051 210-405.	p
PSE, čistokrvne mladiče: labradorec, zlati prinašalec, bernski planšar, nemški ovčar prodam. Ogled obeh staršev. Telefon 031 571-469.	4127
TELIČKO simentalko, težko 500 kg, za nadaljnjo rejo ali zakol, prodam. Telefon 031 732-869, (03) 5728-352. 4176 PRAŠIČE, težke 35 kg, za nadaljnjo rejo, prodam. Telefon (03) 5738-019. 4183 DVA bikca simentalca, 130 in 160 kg, prodam. Telefon 070 724-181. Š 482 BIKCA, čb, starega 10 dni, prodam. Telefon 031 723-882.	Š 480
KRAVO, brejo sedem mesecev in pol, prodam. Telefon 041 807-557. 4212
PRODAM
CIPRESE za žive meje, navadne in smaragd ter pušpan, prodam. Telefon 041 573863.	4047 VEČ nakladalk sena, otave, bližina Laškega, prodam. Telefon 041 855-553. 4205
OSTALO
PRODAM
DOBRO ohranjeno kuhinjo z vsemi vgra-dnimi aparati in zamrzovalno omaro ugodno prodam. Telefon 041 948-401.
PRODAM
TELICO simentalko, staro 17 mesecev, prodam. Telefon (03) 5735-162. 4182 PUJSE, težke od 90 do 180 kg, mesni tip, ugodno prodamo. Možnost dostave. Telefon 041 655-528.	Š 447 NESNICE, rjave, grahaste, črne, tik pred ne-snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02] 582-1401. p
KUPIM
VSE vrste krav in telic, za izvoz, plačilo takoj, odkupujemo. Telefon 040 647-223.
Š 261
KRAVE, telice, suhe in debele, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286. Š 442 KRAVE in telice za zakol kupim. Telefon 031 743-351.	3945
«

V ZLATARNI KRAGOLNIK VCITYCENTRU CELJE
VAM NUDIMO ZELO UGODEN ODKUP ZA VSE VRSTE STAREGA ZLATA IN SREBRA
KRAGOLNIKAKRAGOLNIK d.O.O„ Ktttejm 12,C«lj«
AGM NEMEC d.o.o. zaposli:
iženirja gradbeništva
Informacije na GSM:
041 625 913
AGM Nemec d.o.o., Sedraž 3, 3270 Laško
Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, ko ostane v srcu tiha bolečina.
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in pradedka
STANKA MUZLA
z Ljubečne (17. 5. 1928 - 7. 10. 2011)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala dr. Zmavcu, g. župniku z Ljubečne, pogrebni službi Raj, d. o. o., pevcem in govorniku za izrečene besede slovesa. Hvala vsem, ki jih v zahvali nismo posebej imenovali, a ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani.
Žalujoči vsi njegovi
Pošle so ti moči, zaprla trudne si oči, zdaj tiho, mirno spiš, bolečin več ne trpiš, a v srcih naših še živiš.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice
LJUDMILE PAVLINC
iz Laškega (1933 - 2011)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti ter darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem Idila iz Oplotnice, kolektivu frizerstva Alja, g. Piklu za ganljive besede in trobentaču. Hvala Domu ostarelih Loka za oskrbo. Posebna zahvala sosedi Anici Lapornik in Faniki Pajk.
Žalujoči vsi njeni
BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info.	p
METRSKA bukova drva, cena 200 EUR/klaf-tra, po dogovoru možen tudi razrez, cena za razrezana drva je 220 EUR, prodam. Telefon 031 346-299. 3886
VISOKO kakovostne bukove brikete Fishner in drva iz sušilnice, dostava, prodam. Telefon 051 828-683.	n
PORODNE bokse za svinje in več kletk za kunce prodam. Telefon 070 315-124.
4179
DRVA, samo bukev, suha, v m3 ali zažaga-na, okolica Ljubečne, Vojnika, prodam. Telefon (03) 5772-362. 4194
DAMSKA krznena in tekstilna oblačila, številka 38, 42, 44, krzno strokovno ocenjeno pri krznarju, vrsta krzna: ovca, nutrija, nerc, polarna lisica, »perzijaner«, prodam. Prodajna cena po dogovoru, ob nakupu kupcu dodatno podarim tekstilno oblačilo in električno peč. Telefon (03) 5484-939.	4197
BRIKETE, primerne za vse vrste peči in kamine, prodam. Telefon 041 207-179.
4156
ZIMSKE gume na platiščih 165-70-13 ter hrastove suhe »fosne« prodam. Kličite zvečer, telefon (03) 547-2288. 4213
IZOLACIJO vlažnih hiš, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela izvajamo z 10-letno garancijo. Hak plus, d. o. o., Dobrovnik 13, 9223 Dobrovnik, telefon 041 675039.	n
ODKUP
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold
p
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,10 EUR petkovega pa 1,30 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 8t70 EUR. Za tujino je letna naročnina 208,80 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Računalniški prelom: Igor Sarlah
Fotografija: Sherpa, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Brane Jeranko, Spela Kurah, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Solinic, Dean Suster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejic Mlakar Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
Z^M^Wt IV-t-t t V
SLJlK U>Wt LV-6-C11/
Začenja se sezona golažev
Po celem poletju golaži-jad in festivalov različnih »čorb«, bi se najboljšega kuharja morda celo dalo najti. Kdo bo ob tem ponudil najbolj okusen spremljevalni program, se bo videlo v naslednjih mesecih.
Kaj bodo skuhali politiki, sicer nimamo pojma. Smo pa bili zraven, ko so gasilci s Ponikve skuhali in razdelili kar 1200 porcij izvrstnega golaža. S kmeti jih druži dobra stara kmečka pamet in po njej je težko za isti denar vsako leto več golaža skuhati. Ampak pri žlici, človek vsaj načeloma ve pri čem je. Pri sladkih besedah za sladico pa ...
Ost, foto: GrupA
Ljubezen iz mladih dni
V Šentjurju sta pred pol stoletja prvič rekla da Elza Drač in Franc Tovornik. Takratno zaobljubo sta v soboto, 1. oktobra, obnovila in jo pozlatila pred svati, pred tistimi, ki so jima najbližji. Za žlahtnost dogodka sta z obredom in lepimi mislimi poskrbela župan Občine Šentjur, mag. Marko Diaci, in župnik Vinko Čonč.
Franc je bil rojen v Dobju kot drugi otrok v 9-članski družini. Po končani osnovni šoli je nadaljeval šolanje v Štorah, kjer se je izučil za strojnega ključavničarja, kasneje pa je ob delu v podjetju Emo Celje dokončal delovodsko šolo. V Emu si je prislužil pokojnino kot delovodja na strojnem vzdrževanju.
Elza je bila rojena v Javorju kot predzadnji otrok v 8-član-ski družini. Po osnovni šoli je končala nižjo gimnazijo v Šentjurju. Kot izredno nadarjena je od Občine Šentjur dobila štipendijo, s pomočjo katere je dokončala srednjo ekonomsko šolo v Ljubljani. Kasneje je ob delu dokončala višjo ekonomsko šolo v Mariboru. Zaposlila se je na Občini Šentjur, kjer je delala kot vodja davčne inšpekcije in kasneje kot vodja občinskega proračuna. Delovno pot je končala kot pomočnica direk-
torja računovodskega sektorja v Banki Celje.
Franc in Elza sta se zaljubila, ko je bilo njej komaj l6 let. Trdnost njune ljubezni se je pokazala že na začetku, saj je Franc moral k vojakom za dolga tri leta, Elza pa na študij
v Ljubljano. Poročila sta se tri mesece po končanem študiju v Ljubljani.
Po dveh letih zakona se jima je rodil sin Branko. Prvorojenec je bil star komaj štiri mesece in že je bil na poti drugi sin Peter. Leta so tekla in želja po lastnem domu je bila vedno večja, po 10 letih zakona sta se odločila za gradnjo hiše, ki sta jo tako rekoč zgradila z lastnimi rokami na Pešnici v Šentjurju.
Otroka sta se osamosvojila in ju za vso ljubezen in odrekanje nagradila s tremi vnuki. Branko si je ustvaril družino v Ljubljani, Peter pa si je z dograditvijo prizidka k hiši ustvaril dom za svojo štiričlansko družino.
Seveda najdeta zlatoporo-čenca tudi čas za sprostitev in tako je Franc že dolga leta aktiven član RD Voglajna, Elza pa je še vedno aktivna v svojem računovodskem podjetju, prosti čas pa zapolnjuje z branjem knjig, s pletenjem in z vezenjem gobelinov. Zaradi vsega, kar sta v preteklosti doživela in ustvarila, lahko v miru zreta v prihodnost.
ET
IMAMO DOJENČKA
16. septembra je na svet prijokal mali Jaka Oblak. Pridružil se je mamici Poloni, bratcu Roku in atiju Robiju. Babi in dedi Štantetova, ki sta kot naša zvesta naročnika poskrbela za tole objavo, jim iskreno čestitata.
V lepem nedeljskem jutru 18. septembra je ob 10.29 pri-vekal na svet Lovro Mužerlin. Mami Lidija Hrustek in ati Andrej Mužerlin sta zelo ponosna in vesela, tako kot tudi starejša sestrica Glorija, ki ima 4 leta, in 2-letni bratec Matevž. Ponosni so lahko tudi zato, ker so s tremi otroki v družini malo dvignili slovensko povprečje.
FOTO TEDNA
Foto: GrupA
Drevesa na skali
O trdoživosti narave priča tale fotografija s poti proti Okre-šlju. Drevesa očitno zrastejo in dobro uspevajo tudi v najbolj nemogočih pogojih.
Foto: TP
Kaj pa ti misliš?