ADVERTISE Ш THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Conunerical PrlnHng ol All Einda
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
VOL. XXXIX. — LETO XXXIX.
Čitel*l]l v; CHICAGI. NEW YORKU. DETROITU.
spl<di po in Izven Amerike
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), FEBRUARY 28, 1956
ŠTEVILKA (NUMBER) 41
Zadnje vesti
Zjasnilo se bo, bomo brez na-^Ijnega snega, imamo pa ga ® tri do Šest inčev. Pirfedenele ^te so nevarne za vožnjo ^гај je v Clevelandu umrl v bohuci St. Luke's neki James Rogers, doma iz Warren, O. Avtomobil, v katerem se je vo-% je radi slabe ceste pone-sr^il na Rt. 422. Za ves ameriški severozapad in sredino je napovedano jasno vreme. Naj-yišja temperatura za Cleveland ш okolico bo 31, najnižja 14 stopinj. Danes zjutraj je bUo 21 stopinj.
V W^hingtonu ima pred s Eisenhower danes v ВеП h«ši sestanek z voditelji kongresa, vendar ni nobene napd-Jedl, ^ bi se predsednik že ob tej priliki izjavil ali kandidira aU ne. Pač pa bo, tako se trdi, ®vojo odločitev povedal jutri, v sredo na redni tiskovni konfe-»^nci. Zanimivo je, da točni čas ^ to konferenco, kakor po Vadi, še ni določen.
na-
Predsednik Eisenhower ima posvetovanja s predsedni-Kom italijanske republike Gron-nijem. Trdi ^ tudi to, da bo f povabil ameriški kapi-Italiji ^ udejstvuje v
Državni tajnik John Foster dies hna danes dopoldne ob ^ tiskovno konferenco, na Kateri se bo zopet bavU s sovjet-o zunan^ politiko in ameri-pomočjo zaveznikom.
Washingtonu je danes zju-^lu po 2. uri umrl, zadet možganske kapi, senator ar ey Kilgore, star 73 let. V ^ natu je zastopal West Virgi-40. Razmerje v senatu je sedaj ® demokratov proti 47 repub-Govemer West Virgi-Je bo do volitev imenoval za-nega senatorja, ki bo seveda emokrat. Pokojni Kilgore je trikrat zapovrstjo izvoljen v , V senatu je načeloval od-^ ^a pravne zadeve.
Dađi	Daytona, Ohio, sta
na tla dva vojaška bomb-^ lanalu po odletu. Ne-t^. j® hotela, da sta oba le-civii na hiše in so bile tudi bll^^ ^rtve. Vseh skupaj je ® namreč ubitih 15 ljudi.
Smrt polili!
PROPAD MAIIH IN SREDNJIH FARMARJEV-IUD! VZROK KRIZE
WASHINGTON, 27. februarja—Senatni odbor za ameriško farmarstvo se bavi tudi z razmerjem med velikimi, srednjimi in malimi farmami, ko preiskuje vzroke sedanje krize v farmarstvu. Prišlo je na dan, da ne gre samo za nizke cene kmetijskini pridelkom, marveč tudi za dejstvo, da srednje in male farme propadajo, rastejo velike farme, te pa dobivajo federalno podporo. Tudi gre za hudo nasprotstvo med velefarmarji, srednjimi in malimi farmarji. Ker smo pa v volilnem letu 1956, sta obe stranki zainteresirani na tem, kako dobiti glasove v, vrstah srednjih in malih farmarjev; ti so zelo številni važni vo-lilci.
Vojna in povojna doba sta*^
zahtevali od farmarjev, da pridelajo čim več. Že takrat so velefarmarji, ker so imeli tudi denarna sredstva na razpolago, uporabili v kmetijstvu stroj, pridelovanje mehanizirali, v zadnjem času pa se vedno bolj poslužujejo tudi avtomata.
Velefarme so elektrificirane,
se poslužujejo boljših semen,
umetnih gnojil, pa jim je bilo mogoče, da so na manj akrov pridelali več, kot obratno srednji in mali farmarji, ki se niso mogli poslužiti modemih tehničnih sredstev, to pa vsled pomanjkanja gotovine.
Isti pojav najdemo, ko gre za klavno živino, perutnino, nadalje, ko gre za delovno moč na farmah. Na velefarmah mehanizacija avtomat spodrivata človeško delovno silo, na srednjih in malih farmah se prideluje po starih metodah, seveda v izgubo.
Senat je tudi dognal, da ta pojav v ameriškem farmarstvu traja že 20 let. Srednji in mali farmarji so ubrali zadnjo pot, da so doma pustili potrebno delovno moč ,sami s starejšimi sinovi pa odšli v mesta in v industrijo za boljšim in sigurnejšim zaslužkom.
Končnega poročila, razen gornjih ugotovitev ni, poročilo pa bo politično, ker gre za volitve.
Ameriške in kanadske oblasti so izdale pregled o uspehih cepljenja zoper polio v letu 1955. V Ameriki je bil uspeh 75 odstotni, v Kanadi celo 85 odsotni, to se pravi, da je bilo toliko odstotkov otrok, ki so bili cepljeni, ne-napadenih po poliu.
V Ameriki so cepili kakih 11 milijonov mladine. Primerjali so to cepljeno mladino in njeno zdravstveno stanje z mladino, ki ni bila cepljena. Pri mladini, ki ni bila cepljena, so bili nastopi polia približno šest na sto tisoč, pri cepljeni mladini nobeden.
Do maja meseca bo na razpolago 4,209,000 doz cepiva zdravnika Salka, do konca junija pa 70 milijonov doz.
Zdravstvene oblasti tako v Ameriki, kakor v Kanadi so prepričane, da ni več daleč čas, ko bo polio ukročen.
PIJAN v SMRT
V Cantonu, Ohio so aretirali 27 letnega Josepha Pauletto, ker je bil pijan. Utaknili so ga v mestne zapore, Pauletto pa se je kmalu nato v zaporu obesil..
ZANIMIVE VESTI IZ KANADE
Justič Vlade ljudi
eno tajništvo federalne _ je dalo pregled koliko letrt	v Ameriki lansko
Ц ^snirčenih potem, ko so bi-j . sodišč obsojeni na smrt. . je bilo 76. Tajništvo pravi, Številka ni visoka.
diktator Argentine, je ^ sedaj živi v Panami, Ujttf ®®®^^jen v hotelu Wash-^^^n, ki je javna last in ima VI	upravi besedo tudi
v Washingtonu. V kon-У je bilo več pritožb zakaj ^nstijo Perona v tem hotelu.
osledica—Peron je moral iz 'motela WasWngton.
ђ ^	Ohio, je bil obsojen
štiri mesece zapora 72-letni J^vnik Knapp, ki se je bavil nih 22 let z odpravo telesnega plodu.
House restavrciji na _ ^oodland Ave. je prišlo ) do tragične smrti, vzrok ^ malenkosten. Gostil-ил ^ ^ylor je na policiji pri-w ®val, da je vstopil v loka nie'	Merrill in je znašal
račun za sendvič in kavo ■ Plačal ga je z bankovcem
Kanada šteje 15,000,000 prebivalstva. Od konca zadnje svetovne vojne se je v Kanadi naselilo 1,200,000 Evropejcev, od teh je 300,000 do 400,000 že dobilo kanadsko državljanstvo. Državljanstvo v Kanadi je postala komplicirana stvar. Ne samo, da se morajo napraviti predpisani državljanski izpiti, vrednost novega državljana je potrditi po vseh mogočih pričah. Največ novih naseljencev v Kanadi je v provinci Ontario, posebno v mestu Toronto, ki šteje 1,300,000 prebivalstva. V mestu samem izhaja 54 listov v tujih jezikih.
Glavni politični stranki v Kanadi sta liberalna in konservativna. Liberalna je na vladi polnih dvajset let, novonaseljeni se ji po večini priključujejo in kot novi državljani za njo glasujejo. Kanadski liberalci gredo po stopinjah pokojnega Ftankhna Delana Roosevelta tu v Ameriki.
V Torontu so se v restavracijah začeli posluževati avtomata in atomske energije. Atomska energija je sposobna, da speče v kuhinji za gosta v 30 sekundah porcijo ribe, v dveh minutah pa
krompirjevo prikuho. Za enkrat je v Torontu samo ena taka restavracija, kjer bo šlo vse na hitro, sistema pa se bodo poslužile tudi druge.
Kakor v Združenih državah, primanjkuje tudi Kanadi učitelj-stva. V Torontu Je lansko leto končalo šolo z učiteljsko diplomo 3,500 slušateljev in slušateljic. To število bi nekaj zaleglo, če bi ne zapustilo šolski poklic kakih 2,000 že nameščenih učiteljev in učiteljic. Kakor v Ameriki, so tudi v Kanadi slučaji; da učitelj-stvo poskusi z delom in življenjem na šoli, pa se ponudi drugod boljša prilika, večji zaslužek, učiteljstvo zapusti šolo in obesi šolski poklic na klin.
V Torontu niso dolgo premišljevali, kako nadomestiti učiteljstvo, ki na šolah primanjkuje. Vezi, med Kanado in Veliko Britanijo so zelo ozke. šolski svet v Torontu se je obrnil na učiteljsko zvezo v Angliji, da naj pridejo Angleži in Angležinje poučevat na kanadske šole. Pričakuje ugodnega odgovora.
K AVTOMATU SO SE OGLASILE TUDI GOSPODINJE
V Združenih državah je okrog 16 milijonov žena, ki so zaposlene, doma pa morajo opravljati tudi gospodinjska dela. Ne samo to! Udejstvuje jo se pri dobrodelnih društvih, pri raznih kulturnih prireditvah, pa jim gre z eno besedo, za čas! V ameriškem gospodinjstvu imamo mehanično pranje perila, priporoča s«, najmodernejši stroj mehanični osu-ševalec perila. Veliko gospodinj se ga je oprijelo. V gospodinjstvu imamo nadalje prav v kuhinji nove avtomatične naprave, ki kuhinjsko posobo opere jo, pa tudi posušijo. Ali naj se teh avtomatov poslužimo v čim večjem številu?
Sicer zaposlene ameriške gospodinje, so se zelo laskavo izrazile o teh avtomatih. Za nje pomenijo prihranitev časa, na drugi strani pa prihranitev energije. Neka gospodinja je izračunala, da je prenesla vsako leto tri tone mokrega perila in to takrat ko ga je namakala, ko ga je jemala ven iz pralne kadi, nato pa nesla kam na prosto sušit. Teh treh ton na leto ji ni treba več vzdi-govati, to pomeni tudi nekaj.
Gospodinje pa tudi trdijo, da jim avtomatični stroji pomenijo prihranek časa, ko jim ni treba paziti na to, kdaj bo gorko sončno vreme, da se bo perilo lahko sušilo. Avtomat se na vremenske prilike ne ozira.
Gospodinje so tudi izračunale, da izgubijo najmanj eno uro časa na dan, ko morajo sicer pomivati kuhinjsko posodo, to delo pa sedaj opravlja avtomat, še več, ti avtomati bodo prihranili ameriškim gospodinjam nič manj kot 45 milijonov ur na leto! Spričo vseh teh avtomatov pa je najbrže le upravičeno vprašanje kam potem s časom? Tudi modeme peči in modemi štedilniki imajo namreč vse avtomatsko urejeno.
$10. Dobil je nazaj drobiž, pa z njim ni bil zadovoljen. Začel se je prepir in je Merrill hotel napasti Taylor ja, ta pa je pograbO kuhinjski nož in ga zabodel Merrillu v prsa. V bolnici, kamor je bil prepeljan, je bil Mer-ril proglašen mrtvim. Taylor se nahaja v preiskavi.
POPLAVA TELEVIZIJE
V Ameriki je 48,600,000 domov, v teh domovih pa je 86,-900,000 televizijskih aparatov, torej skoraj 71 odstotkov. Industrija televizije napoveduje, da bo koncem leta 1956 po ameriških domovih 39,800,000 televizijskih aparatov. Največ jih je po privatnih domovih, veliko tudi po raznih javnih lokalih.
OMEJITEV JE POTREBNA
V britanski zbornici poslancev so končali veliko debato o omejitvi kreditev in posojil in državnih podpor. Ko je šlo končno za zaupnico ali nezaupnico vladi Edena, je bila izglasovana zaupnica s 325 proti 259 glasovi. Za britanske delavce nova politika pomeni, da ne bodo mogli več kupovati na lahke obroke, in se torej ne bodo mogli zadolževati na lahek način. Dražja bosta tudi kruh in mleko, ker je odpadla vladna podpora za oboje živil,
TRGOVINA S SOVJETI
Sovjetska delegacija farmarjev se je nahajala v Ameriki in se je zanimala za semena in za kmetijske stroje. Nekaj posledic tega obiska je že. Sovjetska zveza je skupno z Romunijo naročila v Združenih državah kmetijskih strojev za vrednost 1,500,-000, semen pa za $1,700,000. To so pravzaprav nizke vsote, če vzamemo račune iz leta 1930, ko s Sovjetsko zvezo sploh še nismo imeli rednih trgovskih zvez. Ena sama družba Allis-Chalmers je v tem letu dobavila Sovjetski zvezi za 3,500,000 dolarjev traktorjev, druge družbe pa so Sovjetski zvezi prodale kmetijskih strojev in nadomestnih delov za vrednost $44,500,000,
SOVJETSKA POLITIKA JE BIIA ZGREŠENA!
VEDNO VE( DOLARJA V TUJINO -DULLES
GRŠKI VZGLED JE POUČEN; KAJ PRAVI INDONEZIJA
WASHINGTON, 27. februarja—Ameriški državni taj-. пДк John Foster Dulles je po povratku z dopusta nastopil pred senatnim odborom ^a zunanje zadeve, pa tudi v Philadelphiji. Obakrat je izvajal iste misli, pečal pa se je s sovjetsko zunanjo politiko. Dulles je prepričan, da gre Sovjetski zvezi v resnici za novo politiko, ker so s staro politiko propadli. Dalje pa, da je potrebno, da da Amerika čim več dolai'jev ameriškim zaveznikom, pa bo tako komunistična propaganda po svetu doživela neuspeh.
Dulles se peča s sovjetskim po-'*"
vabilom, da naj se socialisti ne-vtralci oklenejo Sovjetske zveze;
nadalje s sovjetsko napovedjo,
da bodo tudi Sovjeti tekmovali s kapitalističnim svetom v zunanji trgovini.
Za bodoče leto zahteva Dulles,
da naj ameriški kongres odobri zunanjo pomoč v višini $1,900,-000,000, zahteva pa tudi, da ta pomoč ne bo omejena samo na eno proračunsko leto, marveč naj se da predsedniku Eisenhow-erju splošno pooblastilo za nedoločen čas.
Verjetno, da kongres ne bo odobril zahtevanih vsot, gotovo pa je to, da kar bo odobril, bo odobril samo za eno leto.
Vzgled Grčije
Še pred končano zadnjo vojno so v Grčiji domači komunisti začeli z revolucijo in se prikopali do oblasti. Glavno pezo protiko-munističnega boja so poleg domačih nasprotnikov komunistov takrat nosili Angleži. Za Angleže je bilo breme preveliko in so zahtevali od Amerike, da ga prevzame na svoja ramena. Ameriški oficirji so šli v Grčijo. Amerika je oborožila in opremila grško armado. Amerika je skozi deset let dajala Grčiji vojaško in gospodarsko pomoč. Grčija ima osem milijonov prebivalcev, Amerika ji je dala v teh desetih letih $2,800,000,000 pomoči, je prišlo torej na glavo vsakega Grka brez ozira na starost ali spol $340 ameriške pomoči.
Leta 1947 je znano kot leto Trumanove doktrine. Takrat sta bili v nevarnosti Grčija in Turčija, da prideta pod sovjetsko oblast. Ameriški kongres je izglasoval posebno podporo tem državam, obenem pa sprejel princip, da bo Amerika pomagala tam in takrat, kjer in kadar se bo pojavila komunistična nevarnost. Grčija je bila prva država, ki je leta 1947 dobila ameriško pomoč v blagu in v orožju. Ameriška pomoč se je nadaljevala vsa nadaljna leta.
Dne 19. februarja so se vršile v Grčiji splošne volitve in je po številu oddanih glasov zmagala opozicija, kot najmočnejša stranka kot stranka pa so se pojavili komunisti. Izid teh volitev kaže s prstom na vprašanje ali je samo dolar kot dolar zadostno sredstvo, da se rešijo socialna vprašanja?
In Indonezija?
Indonezija v južnovzhodni Aziji je enako imela splošne volitve. Dežela tisočih otokov naravno še točno ne ve kakšen je končni izid teh volitev. Na vsak način so močni nacionalisti, muslimanske stranke, pa tudi komunisti. Komunisti so bili vrženi iz vlade. Predsednik Sukarno sedaj na javlja, da lahko pride do sodelovanja gori omenjenih strank. (Indonezija je bila nastala po vojni iz bivših Nizozemskih kolonij na jugovzhodu Azije s središčem na otoku Javi.)
SMO PRIPRAVLJENI!
Kanadska delavska zvc/a je glede mehanizacije in avtomata v industriji sprejela sklep, da se bo delavstvo bojevalo tako zoper mehanizacijo, kakor zoper avtomat, če bo videlo, da q^re ta tf h-nika na škodo delavstvu.. Toda П8 drugi strani unija priznava, da je pojav avtomata neizogiben, zato pa bo pazila, kako bo porazdeljena produkcija, kako bo ohranjena zaposlitev in kakšno kupno moč bo imela delavska plača.
$400 DAVKA NA GLAVO
V prihodnjem proračunskem letu, ki se začne s 1. julijem in se konča s 30. junijem 1957, bo federalna vlada potrošila $65,-900,000,000. Toliko naj pride v federalno blagajno tudi raznih davkov. Če to vsoto porazdelimo na glavo vsakega Amerikanca, brez ozira na starost in spol, potem pride povprečno na glavo $400 davka. Na vsak način smo v Ameriki močno obdavčeni.
FRANK KASTELLIC
Za posledicami poškodb, ki jih je dobil ko je padel po stopnicah, je umrl v Euclid-Glen-ville bolnišnici Frank Kastellic, star 86 let, stanujoč na 20679 Chickasaw Ave. žena Marija, rojena Vidrick, je umrla leta 1918. Doma je bil iz Jugoslavije, odkoder je prišel v Ameriko pred 56 leti. Bil je član društva sv. Vida št. 25 K.S.K.J. Delal je pri :^ew York Central železnici, dokler ni bil pred 40 leti upokojen.
Tukaj zapušča štiri otroke: Frank, Mrs. Marie Nickerson v Allentown, Pa., Mrs. Josephine Baker v Los Angeles, Calif., in Jqseph, .štiri vnuke in več sorodnikov. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj ob 8.45 uri iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 458 E. 152 St., v cerkev sv. Pavla na Chardon Rd. ob 9.30 uri in nato v družinsko grobnico na pokopališče sv. Pavla.
*
LEE FRANCIS MOIZUK
Staršem Frank in Marian Moizuk, 29216 W. Wfflowick Dr., Willowick, O., je umrl dva idni star sinček Lee Francis. Dekliško ime matere je bilo Za-kovšek. Poleg staršev zapušča sestro, staro mater in starega očeta ter prastaro mater. Pogreb se vrši danes popoldne iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 458 E. 152 St., na pokopališče Calvary.
USODA JE VČASffl RES KRUTA
V predmestju Chicaga v Har-veyu živi družina Alfreda Clarka. Clark je zaposlen pri Illinois Bell Telephone Co. V družini sta bila 18 letni sin Thomas in še ena hčerka. Življenje v družini je bilo več kot idealno. Največ veselja pa je napravil družini študent Thomas Clark.
Ko je Thomas končal srednjo šolo, jo je končal z vsemi odlikami. Posebno ga je veselilo znan-stvo in matematika. Thomas je bil visok šest čevljev, lep fant, priznan športnik, posebno v tenisu in plavanju. Lahko bi bil dobil štipendije za šolanje na visoki šoli, a je oče to odklonil, češ, pusti drugim, mi smo gospodarsko dobro situirani. Bo že šlo! Thomas je šel na tehnični insti-
tut v Cambridge v državi Massachusetts, kjer je bil priljubljen med profesorji, kakor med sošolci. Stanoval je v šolskem internatu.
Nekega večera je vodstvo in temata dovolilo desetim študentom, da gredo v naravo za tri dni, nakar naj bi se vrnili. Thomas je očividno šel na zale-deneli Cambridge rezervar, odkoder se ni več vrnil. Oče v Chi-cagu je bil o tem obveščen. Truplo Thomasa so po dolgem iskanju potegnili iz rezervarja, kjer je fant utonil, ko se je udri led pod njegovimi nogami. Oče študenta je razumljivo grenak nad dogodkom. Mladino puščati ponoči samo kar tri dni in zakaj —se sprašuje oče mrtvega študenta.
POVPRAŠEVANJE PO BAKRU
Ameriška industrija bakra je v silnem razmahu. Praktično ni blaga na zalogi, ker je povpraševanje po bakrenih izdelkih vedno veliko. Povpraševanje namreč skoraj matematično narašča iz meseca v mesec. Napoved je tudi ta, da se bo povišala cena raznim bakrenim cevem, ker so povišali ceno surovinam tako v ameriških, kakor tujih rudnikih bakra.
TATVINO BO PORAVNAL
Robert Montgomery, ki jc okradel Talagajno šolskega sveta v clevelandskem predmestju Fairview Parku za $29,100, je na svobodi proti položeni kavciji $15,000. Kavcijo so zbrali njegovi sorodniki. Montgomery zatrjuje, da bo vse poravnal, kar je IZ blagajne pokradel in to čim preje. Sodna razprava zoper njega je odrejena za prihodnji petek.
Nov tajnik
Po 16-letnem vestnem tajni-kovanju je poznana in delavna Mrs. Mary Oblak iz 4111 Pleasant Valley Rd., Parma, O., sedaj opustila tajništvo pri društvu št. 135 S.N.P.J. Novi tajnik je Raymond Luzar, 3535 W. 66 St., in njegova telefonska številka je; AT 1-0720.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
''ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by
The American Jugoslav Printing & Publishing Co.
6231 St. Clair Avenue	Cleveland 3, Ohio
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays. Holidays and the First Week in July
SUBSCRIPTION RATES — (CKNE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu In izven mesta);
For One Year — (Za eno leto)______
For Six Months — (Za šest mesecev)___^___
For Three Months — (Za tri mesece)______
URADNA PRILOGA PROGRESIVNIH SLOVENK
..$10.00 _ 6.00 - 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries; (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države); For One Year — (Za eno leto) ________
For "Six Months — (Za šest mesecev) For Three Months — (Za tri mesece)
-$12.00 _ 7.00 _ 4.50
Entered as Second Class Matter April 2(fth, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
AMERIŠKI iZSELJENIŠKI MUZEJ
.Na nasi strani, oz. "Progresivni prilogi" smo že poročale, da se misli zgraditi v New Yorku, okrog podstavka kipa boginje Svobode izseljeniski muzej, sedaj pa je ideja ze na pragu uresničenja. Toda predno gremo dalje, želimo spregovoriti par besed o veliki važnosti in nujnosti tega podvzetja.
Dobro nam je znano, kako so. potomci prvih priseljencev ponosni, ker so prišli njih pradedje sem na ladji Mayflower in se izkrcali ob Plymouth Rock v državi Massachusetts. Povodom in vspričo tega je skoro do zadnje vojne prevladovalo nekako nepisano, vendar zelo ukoreninjeno mnenje, da so res pravi Američani le potomci onih prvih in da se moramo vsi poznejši priseljenci poameri-kanzirati po njih kopitu, skratka, zavreči in pozabiti vse navade in tradicije lastnega narodnostnega izvora. V tem ozračju se je razvila, lahko bi rekle, nekaka krvna aristokracija, ki je nekam zviška navzdol gledala in v nekaterih slučajih in krajih gleda še danes, na vse druge, ki so prišli sem kasneje, t. j. preko Ellis Islanda, kot na državljane drugega reda.
Tako ozkosrqno in naduto naziranje pa ni koristno za harmonično življenje v kateremkoli kraju ali deželi. Rodi neštete in zelo kvarne posledice. Če je želja in potreba, doseči edinosti in harmonije v deželi, morajo imeti ljudje občutek skupnosti in povezanosti! To pa se doseže edino na ta način, da se medsebojno poznajo, da se učijo zbliževanja in sodelovanja, in to ne samo pri delu, temveč tudi v družabnem in zasebnem življenju.
Tega se je posebno močno zavedal pokojni predsednik Franklin D. Roosevelt. Ko je bil ob priliki povabljen da govori pred konvencijo Hčera ameriške revolucije— Daughters of the American Revolution—o katerih je splošno znano, da so v tem oziru zelo zagrizene, si jih je hudomušno privoščil ter jih nagovoril: "Moje drage so-pri-seljenke ! Seveda ga niso vsled tega nikoli več povabile, toda kot posledica tega in sličnih nastopov pros viti j enih krogov odličnih Američanov, se je pričelo počasi toda sigurno ozračje čistiti.
Naprimer ravno tako močno in efektivno gesto je napravila Eleonore Rooseveltova, ko je izstopila iz gori imenovane "ženske organizacije vsled njih odreka Constitution dvorane slavni zamorski pevki Marion Andtrson. Indi-rektna posledica: danes poje Andersonova pri Metropolitan operi, kamor je bila sprejeta v njenem 48. letu. In naj mimogrede omenimo, da bo pela letos ob strani naše Zin-ke Milanov na gostovalni turi po deželi v operi "Masked ball."
Počasi, toda sigurno se je s takmi in .enakimi nastopi pogumnih, človekoljubnih poedincev, pesnikov, državnikov, mislecev in pisateljev, med katerimi je bil v prvih vrstah naš pokojni Louis Adamič, čistilo ozračje in prodrlo na splošno spoznanje, da je Amerika res narod narodov in to v velikem obsegu ter da smo vsi enakovredni njeni državljani.
Iz tega spoznanja se je torej porodila ideja ustanovitve muzeja izseljeništva. Zbral se bo sklad petih milijonov in to od priseljencev in njih potomcev vseh narodnosti sirom dežele, da se zgradi potrebno poslopje, upravo In vzdrževanje celotnega kolosalnega podvzetja in obširnega parka, ki bo razvit na otoku okrog kipa boginje Svobode, pa bo prevzel zvezni oddelek za notranje zadeve— U. S. Department of the Interior.
V narodnem odboru, katerega snovanje je sedaj v teku so med drugimi vodilnimi osebnostmi že—naš jugoslovanski kipar Ivan Meštrovič, pred. Združenih AFL in CIO unij, George Meany, T. Andrica, tujezemski poročevalec "Pressa" ter V. I. Mandich, predsednik Hrv. Bratske Zajednice.
Tudi Progresivne Slovenke Amerike smo na zadnji reji priključile odboru imena naših gl. odbornic, Anne Grill, Josie Zakrajsek in Viki Poljšak ter sprejele tozadevno predloženo resolucijo, da bomo sodelovale.
Podzvetje Ameriškega izseljeniškega muzeja bo živ spomenik in svetišče spominu milijonov, ki so prišli sem iz vseh dežel sveta, našli dela, kruha in strehe ter s svoji-
Naš Progresivni čebelnjak
Poročila o delu, načrtih in uspehih naših krožkov
(Vsi prispevki morajo biti v uradu urednice Mrs. Mary Ivanusch. R.F.D. 1, Chardon, Ohio najkasneje do 15. v mesecu.)
CLEVELAND, O., Feb. 16, 1956—Naša dekleta in žene pri krožku št. 2 so pa zares premalo pohvaljene v naši mesečni izdaji, to pa je le kfivda prosvetnega odbora—ker delo sprejmemo a ga povoljno ne izvršimo, posebno odkar pogrešamo Mrs. Jurato-vac radi oddaljenosti, preveč smo se zanašale nanjo—kdo bi pozabil njenih zdravih originalnih dopisov. Pravi pa še vedno, da je v duhu vsako sejo pri nas na St. Clair. Verjemi mi, Mary, (ali Frances sem pozabila), pogrešamo Te, in vse Tvoje izvrstno iskreno delo je zapečateno v naših srcih, čeprav si zares precej oddaljena—pa bomo vse za-vriskale če se kmalu pokažeš v naši sredi.
No, kje naj začnem—na vsaki seji nas je kar ena lepa družina, kadar pridejo še Westparkčanke, takrat je pa kar popolno, so vsa dekleta od fare—Ko naša Cilka z njenim prirojenim smehom na obrazu odpre sejo, postanemo mirne in čakamo kaj nam bo predočila novega—toliko časa je vodila glavne' seje Progresivnih Slovenk—vodi že dolgo krožkove seje št. 2—da nas pozna ne samo po imenu—ampak vidi v našo dušo in srce.
Vse že veste katero mislim— da to je naša Cecilija Subel — kjer ona pusti—je kar vrzel— zato jej pa lahko smelo rečem: Še na mnogo let, draga nam tru-dapolna delavka za človeštvo. Lepa je zgodovina Tvojega doprinosa v našem arhivu! No, naprej pa povedano, da članice tudi dajo povod, da je ves odbor zadovoljen v kooperaciji.
Kadar pridejo prošnje—vabila, vstopnice za razne prireditve —ali da izvemo za članice, katere v bolezni potrebujejo razvedrila ali celo pomoči, takrat se lepo pogovorimo in naloga je izvršena, da smo vse zadovoljne.
V resnici povedano kadar tajnica čita pisma se kar čudimo, ja—kje so pa zvedeli za nas— np, pa si mislimo, samaritansko delo se samo hvali. Tudi to je res, da imamo članice, katere delajo, kar naprej in naprej, od bazarja do bazarja—lahko bi jih imenćvala z imenom—enkrat jih bom—a so zelo skromne—morda celo užaljene radi hvale, in niti ne iščejo nobene izrednečasti!
In kot pri vseh naših krožkih se tudi poizkušamo iz skušenj učiti.
Ples imamo v soboto 10. marca v Slov. Nar. Domu na St. Clair Ave. Ob Vadnalovi godbi se je lepo zavrteti—V prizidku je pa vesela zabava in restavracija— no mislim dobra postrežba, posebno za naše prijatelje, kar pri vratih povejte, da bi se radi po-veselili z nami pa vas bodo dekleta kar prosto notri izpustila! Na veselo svidenje!
Hitro beži čas—kar naenkrat Bo maj in naša letna konferenca, letos se podamo v fiuclid, v Jugoslovanski dom — lepo in udobno je tam, naša Ljubljana jo kličejo, toraj bomo letos gotovo kaj lepega ukrenile v beli Ljubljani!
Čas je zelo kratek — zato bi priporočala glavnim odbomi-cam, da bi se dobro pripravile in
ukrenile kaj koristnega kar je pa nepotrebnega djale na stran, članice • so nas izvolile in nam zaupale, da jih dobro vodimo po začrtani poti!
Ko bo naša izdaja izšla, bomo gotovo še vsi navdušeni in tudi zadovoljni z Jug. Nar. baletom, pa tudi ponosne, da smo imele prodajalke ste bile pridne—a lahko rečem najbolj pa naša Josie, glavna tajnica.
Kritiki po Ameriki ne morejo prehvaliti, celo v Washingtonu skoraj bi se reklo največji kritik Pavi Hume je bil ž njimi zelo, zelo zadovoljen—in podal zelo laskavo kritiko—in kako bi ne, saj ne morejo drugače kar je v resnici "Art" je občudovanje!
Spomladi se vsi veselimo—tako se tudi veselimo obiskov; že zdaj vam kličem zunanjim krožkom, izvolite zastopnice, čim več tem bolj rodovitno bomo sejale!
Po končanem delu,bomo tudi zapele kje so tiste stezice—je luna sijala—in ono, Lepe so plem-kinje—turčinjs Vlahinje — ali najlepše je Slovensko dekle.
Pomnimo, da vsi nas vidijo lepe kakršne smo na zunaj—a redki so, da nas gledajo—kakršne smo v resnici! ?
Progresivni pozdrav
Ivanka Shiffrer, članica krožka št. 2.
$25 za pralni stroj — 22. aprila, kartna zabava.
SHEBOYGAN, Wise. — Vsem članicam kr. št. 12 P. S. v Sheboygan, Wis. sporočam, da smo sklenile na decemterski seji, da obdržujemo naše seje vsake tri mesece v prepričanju, da bodo na ta način seje bolj dobro pose-čane. Tudi datum smo spremenile in sicer na prvi ponedeljek v mesecu mesto na sredo. Prihodnja seja bo torej v ponedeljek 5. marca.
Na zadnji seji smo darovale $25.00 za porodnišnico v domovini in $5.00 pa za stroj, ki pokriva gumbe (Button cover machine, za katerega je poslala prošnjo J. Zakrajšek.
Sklenile smo tudi prirediti kartno zabavo 22. aprila, kar bo na nedeljo, ob 2:30 popoldne. Na vseh miza,h bodo lepi dobitki in pa še lepo posteljno pregrinjalo (Bed spread) in en par prevlak za vzglavne blazine (Pillow cases).
Le pridite vsi in vse od blizu in daleč, da se bomo malo razvedrili pri kartah in v prijateljski družbi. Pa tudi možičke pripeljite seboj ker v mešani družbi je zmi-raj bolj luštno.
Bliža se zopet ljuba epoimlad. In me žene bomo zopet zaposlje-ne na vrtovih ker to najbolj veseli posebno nas Slovenke, ki smo ponosne na lepe rože. Seveda pa tudi salate ne sme manjkati, ki je pri nas tako priljubljena zelenjava, kajti me Slovenke nismo dosti navajene na sladkarije.
Sedaj pa želim vsem Progresivnim Slovenkam širom Amerike obilo zadovoljstva in napredka. Da bi slcž^o skupaj delale še mnogo let za napredek naroda !
Ve, drage članice in cenjeno občinstvo naše naselbine in okolice, pa pridno podpirajte naš krožek. Petega marca pridite vse na sejo, 22. aprila pa se za gotovo vidimo na kartni zabavi!
Ostajam, zvesta sotrudnica— Angela Rossman.
Glas krožka št. 8 P. S.
Milwaukee, Wis.
Na januarski seji nas je bilo navzočih še čez petdeset članic. Lopo število, kaj ne?! Prav dobro smo začele novo leto, drage članice. Le tako naprej! Kar lepo je videti vesele obraze članic, ko se tako lepo zabavajo in raz-govarjajo med seboj. Vsaj enkrat na mesec pridemo tako skupaj iz Milwaukee in West Al-lisa, ker drugače bi se skoraj ne poznale.
Seja je bila zelo živahna. Največ smo ukrepale, kaj vse bomo naredile to leto. Najpreje se bo vršila kartna zabava — 18. marca. Potem bomo imele pa piknik 4. julija v Arcadian parku. Ker je to velik in lep park vabimo že sedaj tudi vse Progresivne iz sosednjih naselbin, t. j. iz Sheboy-gana, Chicage, Waukegana in tudi iz La Salle. —, Mrs. Martinjak, le pridite, sem sigurna, da se boste dobro zabavale tukaj. Ob priliki vam bomo pa vrnile. Bi bilo prišle že lansko leto, pa smo zvedele prepozno. Vedeti moramo namreč vsaj en mesec preje radi omnibusa.
Rojstne dneve so imele v januarju Jennie Jenko, Antonija Ermenc, Feni Karamikar in Feni Pivani. In tudi nekaj bolnic imamo: Mary Grandlich, Dorothy Pizar in Angela Lipej. Želimo, da bi se kmalu pozdravile in prišle na drugo sejo med nas. Pozdrav!
Milka Chmelich.
mi mišicami in talenti pomagali ustvariti velikana, čigar krasne sile se še vedno razvijajo. V borbi za vesoljno svobodo in za pridobitev ljudskih src jim je od usode namenjeno igrati veliko vlogo ter iti še skozi velike in težke preizkušnje. Od modre uporabe in razvoja teh sil pa bo v veliki meri odvisna bodočnost človeštva. -
In progresivno, človekoljubno pojmovanje bo tu odločujoč faktor!
WICKLIFFE, O. — Na večer naše zadnje seje je bilo vreme prav neprijetno, ampak naše čla nice se istega niso ustrašile in jih je bilo vseeno navzočih lepo šte vilo.
Razmotrivale smo največ za našo večerjo v nedeljo 4. marca Preds. A. Grill je poročala, da so obljubili pri pev. dr. "Jadra nu" nastop s par točkami. Vprašalo se bo tudi pri mladinskem zboru in pa pri krožku št. 3 SNPJ mladinskega zbora za so delovanje. O sporedu bo še na tančneje poročano. Serviralo se bo izvrstno kokošjo večerjo z vso prikuho, štrudljem in kavo. Po programu in večerji se pa razvije ples. Igrala bo Kotsoa godba. Gotovo vam je se v spominu, kako nam je vsem omenjena godba ugajala lansko poletje na pikni ku. Vse to vas bo stalo samo $1.75. Prošeni ste, da si rezervirate listke za večerjo. Pokličite predsednico: A. Grill, КБ 1-0324 ali pa tajnico, KE 1-5627. Listke dobita tudi pri ostalih članicah.
Vpisale smo tudi tri nove članice: Jennie Marolt, Mary Pen-ko in Josephine Rotar. Upamo, da bo prihodnjo sejo zopet predlaganih kaj novih!
Ivanka Kapel nam je povedala, da je Stanley Slejko pripravljen predvajati slike iz Meksike in drugih zanimivih krajev. Sklenile smo ga povabiti na prihodnjo sejo, 1. marca.
Po seji nam je Mrs. Jos. Levstik povedala veliko zanimivega iz njenega šestmesečnega bivanja v Jugoslaviji. Obiskala je razne zavode in ustanove.
Imamo precejšnje število bolnih članic; D. Strancar se je vrnila iz bolnišnice in se zdravi doma, istotako Mary Kaferle, ki
(Dalje na 3. strani)'
Malo nasveta Progresivnim
Kot izgleda bo letos spet precej naših Progresivnih članic potovalo v domovino. Ker pa človek nikdar ne ve vsega kadar potuje, posebno prvič, želim dati jaz malo nasveta, kaj človek najbolj potrebuje, ko gre na oddih y Jugoslavijo.
Lani naprimer je bilo zelo zmešano vreme skozi celo poletje, veliko dežja in hladnega vremena. Mene je zeblo in tudi drugi Amerikanci so se pritožili, posebno ženske, ki smo vedno pri ta mrzlih.
Torej vzemite si na pot tople obleke, za vsak slučaj, toplo spodnjo obleko in toplo suknjo, malo boljše (debelejše nogavice). Mašina, auto, igra tudi važno vlogo. Zato svetujem vsakemu, če je le mogoče, naj si ga vzame seboj. Tam so busi, taksiji in vlaki vsi prenatrpani in stanejo veliko. Sedež se dobi težko in javna prevozna sredstva te peljejo le po določenih potih ne pa v stranska pota, kamor želiš iti.
Naprimer, z mojo sorodnico sva šli neko nedeljo na bus proti Igu. Bil je natrpan, kot žveplen-ke v škatli. Potniki so godrnjali, zakaj pusti sprevodnik toliko ljudi, oziroma več potnikov notri, kot je predpisano,.namreč 32 za sedeže in 10 za stojišče, v resnici pa nas je bilo stlačenih notri od 50. do 60. Kondukter nas je nahrulil: "Zakaj ste pa prišli noter? Saj vas nisem klical!"— To je bil odgovor. Vse drugo so že naši ameriški potniki poročali, vsak pa skusi doživljaje po svoje.
Ljudje so zelo prijazni in dobri in tudi spoštujejo Amerikance, še posebno pa Progresivne Slovenke Amerike so jim znane. Skoro vsaka posamezna oseba je hvaležna za tolilio požrtvovalnega dela, kar ga one naredijo za Jugoslavijo.
Meni se je zelo dopadlo, kar je dobrega, mirnega, da se človek odpočije, je vredno na ladji. Hrana, postrežba in sploh vse. Neka sreča je, da si človek more privoščiti tako potovanje; veli-^^0 jih je, ki bi si radi, a si iz enega ali drugega .vzroka ne morejo. Je bolezen in razne druge zapreke in težave. Kdor je toliko srečen,, da more na pot v svojo rodno grudo se prav dobro počuti in ko pride nazaj v Ameriko, ima sladke spomine!
Ampak vsi spoštujemo našo novo domovino Ameriko, katera nam je dala zavetje in kruha.
Vesela sem, da me je ta sreča doletela. Poiskusite tudi ve Progresivne, ki še niste bile na obisku, žal ne bo nobeni in nobenemu! Katere ste namenjene iti to leto, vam želim srečno potovanje in vesel povratek. Ko pridete v domovino pa zapojte tisto:
Luštno je res na deželi,
kjer hišca pri cesti stoji Okoli so travnik' zeleni, to mene najbolj veseli.
Zdaj pa še nekoliko o kr. št. 2 Kar težko pričakujem naših sej, da srečam naše navdušene žene. Enkrat na mesec pridemo sku Paj, da en malo pokramljamo in ■zberemo naša semena in določimo, kam jih bomo zopet possja-'e, da bodo bolje in lepše obrodile v prid dobrotam.
Meseca marca, to bo na 10-ga, bomo imele pa letno veselico, na katero ste prav prijazno vabi j s ne, posebno pa še one, ki nimajo prilike posečati sej, da se pokažejo ostalim pridnim delavkam, posebno odbornicam, katere so vedno točne na svojih postojankah; skrbijo, da pošljemo bolnim članicam "get—well" karte od "Sunshine kluba," onim v večji potrebi tudi gotovino. Vedno tudi skrbijo, da se blagajna kluba ne posuši. Torej pridite na ve-
Od časa do časa
Anne Grill, GI. predsednica
Na zadnji seji gl. odbora so bila podana 6 mesečna poročila gl. tajnice in predsednic relifnega in prosvetnega odbora. V zadoščenje nam je lahko, da smo zopet zaznamovale lep gmoten in moralen napredek.
Prožekt prodaje vstopnic za Jugoslovanski balet je tudi sijajno uspel. Z združenimi močmi smo prodale nad 500 vstopnic. S tem smo Progresivne Slovenke spet dokazale, da smo kos vsaki še tako veliki in težki nalogi. In to zato ker se nikdar in nikjer ne ustrašimo dela!
Sklenile smo tudi, da se odzovemo povabilu za sodelovanje pri delu za zgraditev Ameriškega priseljeniškega muzeja ob vznožju kipa Svobode v New Yorku ter sprejele tozadevno predloženo resolucijo. Pri tej akciji bodo zastopane in delovale vse narodnostne skupine širom Amerike, neglede na versko ali politično prepričanje. Ko bo ta muzej enkrat zgrajen, bo poleg razstavnih galerij tudi primerna dvorana, ki bo na razpolago raznim narodnostim za slavnostne spominske priredbe in kakor razumem tudi konvencije.
Seja je odločila, da nas na ek-sekutivnem odboru akcije za muzej zastopajo, gl. predsednica, Anna Grill, gl. ta j., J. Zakrajsek in predsednica prosvetnega odbora, Viki Poljšak.
Pomagajte, da bo sklad za pralni stroj ljubljanski porodnišnici kmalu skupaj. Spomnite se ga ob veselih in žalostnih prilikah. Naslov predsednice Relifnega odbora je: Josephine Tratnik, 6505 Bonna Ave., Cleveland 3, Ohio.
NAŠA KUHINJA
Prispevala Mary Medvesek, Euclid, Ohio
Večkrat berem v glasilu naših krožkov različna priporočila pri kuhi. Zato želim tudi jaz dati nasvet, kako se napravi mast, katero rabiš bodisi pri pecivu, cvrenju ali pohanju kokošk in druge mesenina. Po tem navodilu napravljena svinjska mast ue škoduje osebam, ki ne smejo iste uživati.
Kupi špeha (slanine), katerega zreži ali zmelji, kakor je navada, toda ne deni pri črvtju nic čebule, niti ne osoli. Ko so ocvirki lepo rumeni, postavi na strati in precedi; pusti, da se ohladi, toda ne pusti, da se strdi. Hladno utepaj tako dolgo, da bo kakor jajčni sneg. Nato jo deni v posodo in shrani v ledenico, toda ne v "frizar" ker mast po tem navodilu ne drži dolgo.
Tako napravljena mast se rabi za vse pecivo, najbolj pa jo priporočam, kadar pečeš štrud-Ije. Mogoče nekatere naše žen? vedo o tem, toda sem prepričana, da ne vse. Ob priliki bom podala še recept, kako se napravi testo га jabolčni nadev, ki ne vzarrie preveč časa, a je bolj okusen in cenejši, kot običajni.
selico, bo luštno. Na svidenje 10. marca v SND na St. Clairju!
Anna Ažman,
POZOR. ČLANICE! Ali imate članarino pri vaše ^ožku plačano za ta mesec? Ako ne, vas prosimo, da to sto "te na prihodnji seji, da boste deležne vseh ugodnosti, kater« naša organizacija.
ENAKOPRAVNOar
BTRAN 3
Official Page Progressive Slovene Women of America
News From Chicago Circle
Since my last article we have Deen busy with the New Year's party, our very successful masquerade party, helping Toncka's lamily put over the big surprise on her 60th birthday, joining in the festivities of our member, . ^ Udovich on her golden anniversary, helping Mrs. Gabriella i^el and Majda celebrate birthdays, attending the Jugoslav ballet, enjoying Social Center s Valentine party, and meet-1^	meeting of various
and club committees . Sylvia Erickson and Chris Nadvesnik joined our pub., sun-s ine and educational comm. Warns in Feb. Fran Rak has set er shoulder to the wheel very capablj already, Sylvia on the Pubhcity side has shown remarkable writing talent, Chris IS raring to go, so with the rest ^ће committees oiling the gears, we are sure to have an outstanding year ahead.
MHwaukee circle invitation to participate in their July 4th pic-nic has us buzzing with plans. Our Feb. meeting had an air excitement about it. Funny ^ng, no matter how early you manage to get to the hall there
w%()tb!rsahMd(đ)rouandaa
is theory
affo	if you arrive
voiiMi ° olock, you wonder if get a seat."—How true!
апл^5^ Were a lot of birthdays nd the wonderful "gang" in the
niir	& Bernice Vert-
T"	& Ann Fabian and
t	S a i t z worked like
c^ers. Thanks to all and to
the °	the corsages. By
Valentine У' bom on Feb. 14th.
busily engaged in on»v, 1 ^^merous things, that we y forgot to have our a readings. So many mem-ers asked about this. In the fu-j this will be remedied. When ®®tty come late, as we have to, we feel so and So conscious of our tar-usually our job to »1^ ^^ings humming before the j^embership arrives. Betty's
ttin^ often tired from run-(jj, ^ and down the stairs, ^own the utensils, etc. he kitchen preparations. So to	tardy, we just have
slin ^ ^ faster. As a result we thi	on other important
®ut with a larger com-ttee, we will be better Our Valentine box nieeting received quite a uiu sp ^ioe to have so much '^tinient in our group!
^ay this never end I i , dances Rak did a wonderful . of distributing and collect-^oney for the—gift books— from the headquarters fa . ®^^nd. Sales are going head really has a business
®ale of vanilla under
^ ootsie" Kolar also was under
leff About IV2 doz. bottles
for disposal at next meeting.
^Уга Andres is now thru col-^ge. She graduated from the 1° OoUege.—That mist she is g ^ ^ing 'around in is star dust, ^eat^ by her forthcoming ending. Congratulations from of U's on your graduation and ^оцг coming big event.—By the ay, her father, Tony is giving er mother competition in the ooking field. He'll make the oulash for our Center party on
March 17th.
v.J^^ter the meeting Bill Kova-showed movies of our masquerade party and Michael andik of movies taken in Ju-os a via by Ftank Japich. ®ople stayed late and Mr.
andik showed movie after movie.
cr-at bit
Our sick list: Justine Jaffe, M. Cainkar, A. Golobich, P. Ber-ger, A. Pichman is a bit better, Frances Saitz's son-in-law, John Hozzian is laid up with a broken leg, Mrs. Andreas' son Frank is coming along nicely after a heart attack. Frances Gregory, niece of Tončka and daughter of Mrs. Margolle, poked her finger nail into her eye and nursed a painful injury in this freak accident. Just a few minutes ago I was told by phone, that she is now the proud mama of a baby boy. Congratulations!
I wish I had time and space to name some of the busy personalities, but it is impossible—altho every now and then it's a good idea to bring out the highlights of our busier "čebelice."—Len-čka Trakonja is sure one of them. At present she is busy cooking the special dinners and suppers for the SNPJ supreme board and Bldg. and Loan meetings. She's always right there when we need her. Thanks, Len-čka!
March meeting is "Come as you are" night. Be a good sport and come as early as you can, as you were when you received the call or card. Movies will be taken. And what fun we will have!
Our group sent a gift to J. Remec & Bunny Zaitz-Tolar. Jean received hers but unfortunately we forgot to use Bunny's married name and it was returned. Betty sent it back with the proper name. We hope she gets it. So lorijg!
Betty Sodnik.
A VISIT WITH THE SICK
, I went to visit our sick members Louise Marslikar, Jean Hemic and Bunnie Tolar at Highland View Hospital recently. It was very nice getting acquainted with these women who have been patients for many years. Perhaps more of us could try to visit—it sure would make the women happier. They send their regards to Circle No. 7 and their thanks for the Valentine cards brought to them. I wish to thank Mr. Joe Tolar and Ann Cemick , for taking me along with them.
Everyone certainly enjoyed our annual Valentine party. The entertainment committee sure did a splendid job. I'm sending my thanks to my secret sister for the lovely Valentine's card. See you at the meeting next month!
Elsie M. Rudman Circle No. 7 P.S.W.A.
I
cert—March 25th at SNH and are recommending everybody else to attend in support of the effort made by Anton Subel to keep alive our Slovenian culture among our younger generation. Wonderful work by all the people involved.
A nice group from the west side has been attending our meetings very regularly. They also help us with the refreshments and have taken quite a bit of material home to make up as aprons for our bazaar, Dec. 1st at S. N. H. Home.
Speaking of our bazaar, we are having our regular group of ladies, that started a sewing club 2 years ago, in charge. It is headed by Mrs. Jennie Skuk and we can be sure we are going to have some very nice articles to exhibit and sell. Mrsč Augusta Frančeškin, way out in Greenwood, Wis., is making a tablecloth in Italian cut work for our bazaar. Anyone wishing to help, can receive materials for aprons & pillow cases at our next meeting. So calling all members, you are needed now!
We still have 3 sick members and it would be nice if they were visited sometimes. A n t o n i a Mack and Julia Zerovnik have both been ill for quite a time. Getting better but still not too well is our Emily Slabe. Hope you all get well soon!
For our March meeting Josie Zakrajsek will try and get a speaker, most likely on the subject of wills and testaments, which is very important to all of us. Rules change from year to year and we like to keep abreast with things as we are Progressive.
Hoping to see you at our March 10th dance!
Mary Zakrajsek, Sec. No. 2 PSWA 718 E. 222 St., Euclid, 23, Ohio.
Circle No. 2 Has A Dance!
Date: March 10th Music; Vadnal's
Our Circle No. 2 PSWA is quite active. Of course we are lucky to have Mrs. Subel as our president. She tries so hard to keep things on an even keel. Just now we are preparing for our March 10th dance at SN Home with Vadnal's orchestra. Our ladies will try and make everj'-body feel at home, i. e. the dancers and those who prefer to sit around the table with nice company and spend a pleasant evening.
We accepted a new member, Rose Petrich at our Feb. meeting. She was brought in by our vice-president, Frances Legat. We all feel she is going to be an active new member. Hope she pnjoyed our meeting as much as we enjoyed her company. Welcome!
As our ladies are very culture minded, we voted to buy the tickets to the Circle No. 2 con-
CIRCLE No. 7
Bake sale—March 24th A reunion with "mother circle" March 4th at dinner.
At the February meeting of Circle No. 7, presided by Edith Zele, we discussed the annual chicken dinner of Circle No. 1. This will be an excellent time to get together with the pioneers of our community social and cultural life.' The date is Sunday, March 4th '56 at the Slovenian Workingmen's Home, 15333 Waterloo Rd. Supper will be served —starting at 5:00 p. m. After dinner there will be a floor show or program, followed by a dance. Members wishing to attend should contact Joyce Plemel— KEnmore 1-5668. Tickets are $1.75. Will I see you there?
Chairman of our annual bake sale to be held at Foodtown super market, 228 and Lake Shore Blvd. March 24th from 9 a. m. till ???—will be Mary Žagar. If you have a sweet tooth, there will be potica, cakes, pies and bread to please it.
At our March 14th meeting there will be a copperware party, which will be surprisingly different from other demonstrations. Mrs. Knop from Copper Craft Guild will show you handcrafted gifts of solid copper, such as: window boxes, candy dishes, candlesticks, smoking sets, jewelry, etc.
After the meeting all was in readiness for our Valentine pot luck. With sloppy joes aa our main dish, the variety of foods that followed was enjoyed by all. The club wishes to present a valentine of thanks to hostesses Ann Cemick, Jean Gainer, Ann Smekel and Frances Turk.
The sewing session will be at the home of Marie Bencin, 26531 Mallard Ave., Euclid, 0. on March 28th.
Making the dean's Uet at West-
NAŠ PROGRESIVNI ČEBELNJAK
(Nadaljevanje s Sr. strani)
se je nahajala par tednov v bolnišnici. Mary je bila pred leti naša tajnica. Ančka Jurgek (Hočevar) nas pozdravlja iz Floride, kjer išče zdravja; Angela Kalin, naša zelo agilna članica, se je pa že. pozdravila. Vsem želimo ljubega zdravja, seveda še posebno pa našim dolgoletnim bolnicam —M. Tolar, J. Remec, M. Terbi-žan, M. Završnik in M. Rolih. Članice, obiščite jih ali pa se jih spomnite s kartico.
Ako katera članica zboli, obvestite našo tajnico, Almo Lazar.
Naša Jennie Škerl, ki je imela naš zadnji bazar v področju, je vse darovalke tako skrbno zaznamovala, pa se je vseeno vrinila pomota, da je bilo izpuščeno ime naše Ančke Zaic in pa Mary To-mazich. Upamo, da nam dekleta oproste!
Se vidimo v velikem številu na priredbi 4. marca!
Članice pa ste vabljene, da se udeležite seje v četrtek, 1. marca.
Theresa Gorjanc, poročevalka.
Krožek št. 2 vabi na plesno veselico.
Da res, prav pridne članice imamo pri krožku št. 2. Navzlic zimskemu vremenu smo imele prav lepo udeležbo na naši seji. Prišle so prav iz West Parka in tudi iz Noble, Ohio. Dokler bomo imele tako vestne članice bo krožek še naprej rastel. Dobile smo pisano od Veteran's Bar Assn., George Kalkos, preds., v katerem so nam ponudili govornika in tako bomo imeli^ za drugo sejo predavatelja o oporokah.
Gl. tajnica Zakrajsek nam je poročala, da so osvojile na zadnji seji gl. odbora PSW of A predlog, da bodo sodelovale z odborom za ustanovitev muzeja okoli temelja kipa Svobode in da bomo tudi Slovenci reprezentirani poleg drugih narodov.
Kupile smo 10 vstopnic za koncert mladih pevcev SNPJ. Ta zbor poučuje Anton Schubel. Kdor je videl zadnjo predstavo te skupine, ve da bo tudi ta predstava sijajna.
Lepo pismo in pozdrave smo prejele od Mary Suglich iz .Riverside, Md., zahvalno pismo in karte od Julije Žerovnik in Milke Slabe.
Sprejele smo novo članico, Rose Petrick.
Mary Matjašič nam je podarila par krasnih povStrov s krasnimi na roko delanimi čipkami. Hvala, Mary! Kati Bradač je bila srečna na zadnji seji in dobila krasen predpasnik. Ааг Ažman je prinesla tri darila; — srečne so bile, Jd Zakrajšek, dobila oku-
em Reserve University was Dick Bencin, son of Mr. and Mrs. Louis Bencin, who are very proud, indeed!
Belated greetings to Mr. and Mrs. Steve Antolin on their 13th wedding anniversary. January 23rd.—A happy birthday (Feb 28th) to Ollie Subel!
Confirmation at Our Lady of Perpetual Help Feb. 28th will be a happy occasion for Patricia Strancar, Joseph Bradač and Kenneth Schneller.
Keep up the good work of remembering your secret sister.
P. S.: Let's make our bake sale as big a success as in the past!
Hel^n Vukcevic.
Make your reports concise and interesting. All contributions are to be in editor's office by the 15th of each month. ^
Address:
MARY IVANUSCH.
R.F.D. I, Char don, Ohio
sen želodec, J. Gerlica in Urška Pike pa lepe lončke s cvetlicami.
Rose Jurman, Anna Pollock in soprog so pa na počitnicah v sončni Floridi. Frances Okorn in soprog Joseph pa že kufre pokata. Bosta zopet odpotovala v lepo Slovenijo in sicer 23. maja na Queen Mary. Dne 10. maja: bosta ravno tako odpotovala v rojstno domovino nsša draga Jennie Sto-kel in soprog Krist, kakor tudi Mici Prčent o-Rijavec in soprog Louis. Vtem želimo srečno raj-ž^I
Sedaj vas pa vabim na plesno veselico našega krožka, ki se bo vršila 10. marca v SND na St. Clairju. Igrali bodo Vadnalovi fantje. Mrs. Mary Zakrajšek in Agnes Žagar sta prevzeli kuhinjo ; obe izvrstni kuharici! Natakarice tudi vse fejst punce — Rose Petric, Anna Gabrenja, Helena Mikuš, načelnica F. Legat; Jennie Skuk in Liz Bela j sprejemni odbor; Josie Gerlica pivske Hstke; Rose Retar, Ursula Pike, Kati Bradač strežajke; Jo Zak, Iva Shiffrer, Frances Gor-she in J. Meznarsic—gostiteljice.
Se vidimo na veselici. Na svidenje !
Cecilija Subel.
Glas krožka št. 9 Progresivnih Sloveink Chicago, Dl.
Seja v februarju je bila dobro obiskana. Spet polna dvorana veselo razpoloženih članic. Ob prihodu ^ed nje sem se mahoma spomnila starega kraja, oziroma slučaja, ki se je primeril veliko let nazaj.
Poznala sem mlado deklico, kateri je pred odhodom v cerkev stara mati strogo zabičala, da ko prestopi cerkveni prag, naj gotovo pusti vso hudomušnost zunaj. Pri Progresivnih pa predno vstopimo v dvorano, pustimo zunaj skrbi in dolge obraze. Veselimo se znova, da se vidimo, vedno bolj nas veŽ3 tesna vez prijateljstva!
Odsotna je bila Mary Andres. Hčerka Myra je dovršila visoke šole. Progresivne čestitamo Myri na tako lepem uspehu!
Francka Stark se je ponesrečila na zadnji maškaradni veselici. Pri padcu se je udarila na nogo. Francka, iz dna srca želimo, da se Ti noga kmalu pozdravi.
Bolne so članice; Jaffe, Cainkar, (rolobich, P. Berger, Bro-lich, Marsol, M. Vertnik, mama. Godovi: Canasta, Terselich, Saitz, M. Vertnik, A. Fabian, Sodnik, Soehrman, Udovich, Umek, A. Vertnik, M. Vertnik, Golobich, Jaffe, P. Kosic (v Sloveniji), A. Kolar. Vsem "Happy birthday" in iskrena hvala za vse dobrote, Ani Kolar pa za go-dovne šopke članicam!
Po seji nam je g. F. Japich kazal slike naše lepe Slovenije. Posnel jih je na obisku lansko leto. Hvala iskrena, g. Japich. Progresivne Vam ostanemo hvaležne!
Dalje je g. Mike Chandick kazal slike Božičnice SNPJ federacije. Veselje je bilo gledati mladino in malčke, ki so bili obdarovani z igračkami. Od naše ma-škaradne veselice pa je kazal slike BiH Kovačič. Maske so bUe elegantne, lepe. Dalje smo videle piknik Progresivnih v Clarendon Hills na vrtu J. F. Saitz.
Neizmerno nas veseli, da se mladi možje in fantje tmdijo za »as ter nam kažejo slike, kar je nam samim nemogoče. Hvala, Bili Kovačič za čas in prijaznost!
Toda videle smo se več slik. G. Mike Chandick nas je popeljal v Slovenijo, Vipavo, kakor tudi druge kraje. Vipava je bila naša Californija.
Zavzeta je bila dolgo vrsto let od Italije in se pozna zapušče-nost, posledica gospodarja. Vendar narava je ohranila lepoto in zvestobo. Videle smo vinograde.
rodni kraj g. Chandicka, videle prostrane pokrajine Slovenije. Hvala, g. Chandick, za tako lep večer. Gotovo ne slutite, koliko veselja nam napravite, posebno še tistim, ki jim ni dana prilika videti še enkrat rodni kraj.
Mary in Frank Udovich sta praznovala 50 letnico zakonskega življenja. Veliko število prijateljev in sorodnikov se je zbralo 22. januarja v dvorani. V splošnem je bilo veliko gostov na povabilo hčerk, Tillie in Mary. Iz dna srca kličemo članice Progresivnih : živela še mnogo let, Mary in Frank Udovich!
Januarja 1956 je poteklo 60 let odkar je zagledala luč sveta na Gorenjskem Tončka Urbanz. Za to obletnico si je njen sin Peter omislil prirediti malo slavje. Obrnil se je do tete Mrgole in Lojzke Muhe. Dne 29. jan. je imela Tončka zgovorjeno z dekleti, da pride popoldne na Center, da bodo imele račune od ma-škeradne veselice.—Ko je vstopila v dvorano, ji je množica zaklicala: "Happy birthday, Tončka!" Smrtno je prebledela. Solze so ji pričele polzeti po licih. Vzelo je precej časa, da se je vsaj deloma obvladala. Polagoma se je začela ozirati po gostih. Oko se ji je zasvetilo, ko'je zagledala sina, moža, vnuka, sestro in si-naho, sorodnike, prijatelje, goste!
V imenu dr. Nade in Progresivnih, Ti želim zdravja in zado-voljnost v Tvojem življenju ter da bodeš še mnogo let pridno hodila k sejam, prireditvam, itd. —Njen mož, Peter je dejal: "Sneg, dež, led, vihar, vse to ne ovira Tončke, da n^ bi šla na sejo. 'Moram,' pravi."
Članice, 2. marca vse na sejo! Pozdravljene!
Angela Mezner.
EUCLID, O. — Na februarski seji, ki je bila povoljno obiskana, smo delale zadnje načrte za ma-škeradno veselico. Sklenile smo dati več nagrad maskam. O uspehu bom poročala drugič.
Poročati imam žalostno vest, da nam je nagloma umrla članica, Jennie Mulec, članice smo se lepo poslovile od nje ter jo spremile na njeni zadnji poti, na seji pa smo članice molče vstale in tako izkazale zadnjo čast njenemu spominu. Spavaj mirno, draga Jennie! Njenim sorodnikom pa izrekamo naše globoko sožalje.
Naša članica, Mrs. F. Plevnik je dobila iz domovine pismo, v katerem ji sporočajo, da so prejeli v ljubljanski bolnišnici invalidni stol, katerega smo poslale tja meseca maja, 1955 in se nam za istega prav lepo zahvaljujejo. Bolnikom je v veliko pomoč.
Naša predsednica, Mary Ko-bal apelira na članice, da bi pridobile kaj novih članic v naš krožek št. 3. Prinesite tudi na prihodnjo sejo kaj prodajnih znamk, da jih preštejemo, odpošljemo in vnovčimo.
Za prihodnjo sejo smo skušale dobiti predavatelja, kar nam pa ni uspelo. Bomo pa drugič bolj srečne. Bolni sta: Rose Rotar in Josephine Podboj. Obema želimo hitre ozdravitve.
V krožkovo blagajno so darovale: Frances Klein $2:00; Ka-rolina Gabrenja $1.00; po SOc— Molly Erjavec, Mary Medvešek, Josephine Mezgec in Theresa Horning. Zadnjič je bilo pomotoma poročano, da je darovala $1.00 Mary Siškovič, kar bi se moralo glasiti, Mary Leskovec. —Za pralni stroj so pa darovale Josephine Podboj $3.00 in Anna Eberwein $1.00. Vsem daroval-kam prav lepa hvala!
Članice, prošene ste, da se udeležite prihodnje seje v velikem številu. Bliža se majska konferenca ! Pozdravljene
Vera Potochnik, poročevalka.
PRIDITE I
Prvega marca pridite prav gotovo vse na sejo kr. št. 1, Bomo imel končne priprave za večerjo 4. marca. Kot veste, bomo imele malo programa, prav fino kokošjo večerjo in seveda tudi ples.
Pripravljamo se tudi že za jesenski bazar in smo kupile že precej blaga, članice si boste lahko po mili volji izbrale kakšen prožekt hočete prevzeti—ali boste šivale, heklale, trenale ali popravljale ... Naš "brain trust" ima že veliko novih idej! Tako se nam obeta, še predno mahnemo s šivankami in škarjami vehkan-ski uspeh.
Po seji nam je pa Stanley Slejko, zet naše zapisnikarice, Ivanke Kapel, obljubil kazati sli-ke Meksike in drug^ih zanimivih krajev. Zato pridite ob 7. uri pronto!
In še enkrat vas vabim na našo fino večerjo pod "čefi," Mrs. J. Perko, Francel & Co. Zabavali nas bodo pa ta mladi od mladinskega zbora z venčkom slovenskih plesov, od collin-woodskega SNPJ krožka s posebne vrste "kuhinjsko godbo" —kitchen band—; Mrs. Reginald Resnik in Florence Unetič od zbora "Jadran" nam bosta pa zapeli nekaj lepih pesmic. Obeta se nam spet en lep večer!
Anne Grill, Preds. kr. št. 1.
Jugoslovanski plesalci so nas očarali . . .
Kako krasen in sijajen je bil jugoslovanski balet, podan v cle^-velandskem Music avditoriju predzadnjo nedeljo zvečer. Vse je bilo tako lepo, ljubko, pripro-sto in slikovito in obenem podano tako živo, ,bumo in s takim ponossm in preciznostjo, da smo bili popolnoma prevzeti od prijetnega presenečenja in kar priznajmo tudi upravičenega ponosa. Da, ta odlična plesalna skupina po naši skromni sodbi res predstavlja ljudstvo Jugoslavije, kakršno je in kot zasluži.
Kar pa je napravilo na nas še posebno izreden in ugoden utis je to, da ni bilo nič tistega neokusnega oderskega nastopanja, ki je lasten plitkim ljudem. Sploh nikakega klan jan ja, govorov, itd. Vse je bilo zamišljeno in podano v strogo umetniškem stilu in duhu.
Med plese je bilo vpleteno tudi narodno petje, in ker Slovenci nimamo resnično slovenskega plesa, so nam podali v duetu tri narodne. Takrat pa je kar zao-rilo po dvorani, znak, da nas je bilo prisotnih zelo veliko Slovencev. Petje je bilo naravno, ljubko, ali kot bi se izrazil Amerika-nec "sweet," glasovi kristalno čisti; nič velikega ali umetno treniranega, vendar umetniško-na-rodno, prav tako kot so izraženi v slikah slovenski narodni običaji od našega slikarskega mojstra, Maksim Gasparija.
To je eden izmed prvih in redkih slučajev, da smo v Ameriki in v širnem svetu tako dostojno, pošteno in umetniško predstavljeni. Nič površno skupaj zmetanega, nič žužamažarskega ali kričavega, ampak vse pristno, zdravo, 8VEŽ3 in ponoshč—ne bahavo—kot dih naših planin, gor in dolin . . .
Progresivne Slovenke Amerike smo lahko vesele in upravičeno zadovoljne, da nam je bila dana prilika sodelovati pri prodaji vstopnic. In imele smo velik uspeh, članice in odbornice so razprodale nad 500 vstopnic, krono pa sta odnesli naša glavna predsednica in tajnica, ki sta si bili v živahni tekmi in vsaka prodala okrog 150 vstopnic. Ves trud pa je bil sijajno poplačan z velikansko udeležbo in prekrasnim baletom, ki nas je vse očaral.
Mary Ivarnjsch.
STRAN i
ENAKOPRAVNOST
MATIJA GORJAN
Jože Pahor
(nadaljevanje) y
Matija je obrazložil, kaj so poskušali, da bi pomagali očetu, le o Lemutovem načrtu ni črh-nil. Ramovš ni bil zadovoljen. Po njegovem mnenju je le en izhod, da si tlačan pomaga — orožje. Saj ga je vajen, saj ga vihti proti Turkom in proti Benečanom! Zakaj ga ne bi enkrat zasukal v svojo korist? Šele takrat bo konec nasilstev, ki jih trpi dan na dan in ki so zmeraj hujša.
Matija je poslušal. Dasi je čutil, da ima Ramovš prav, je vendar dvomil.
"Kdo bo dopovedal to ljudem ? Kdo jih bo zbral, kdo jih bo prepričal?" je ugovarjal.
"Kdo drugi, če ne mi sami? Thurnove svojati danes ni bilo veliko. Mala vas bi jo ugnala brez truda, če bi se bila postavila kot en mož nasproti. Pa kaj naj zmore čreda, ki jo er edini jezdec že zgolj z gobcem razprši?"
"Je li mogoče prepričati tla-čana, naj se združi?" je menil Gorjan. "Sam gara, sam prenaša udarce in nesreče, sam ee tepe z usodo, kakor ve in zna. Da bi mu kdo pomagal, ne verjame, in da bi si skupno z drugimi priboril pravice, sploh ne ve. Le redki med njimi vidijo malo dlje."
. "Thurn jim odpira oči," je zavračal Ramovš, "to je dobra stran vseh njegovih nasilstev! Kar počenja, kuje skupaj cele občine. In naglo jih kuje!"
Razgovor se je zavlekel, M»tiji se nikaivor ni mudilo, čeprav se je bila na;- avila Aoč. Ko sta se moža najedle ^-islega mleka in kruha, ki je bil '-č in slab, sta šla v sadovnjak in v travo. Ramovš je pripovedoval dvojem življenju, odkrito in zarlp-Ijivo, kakor da sta že davna prijatelja. Mnogo je doživel, saj je sam hotel poskusiti svet. Prostovoljno je bil šel na bojišče, kjer je pod Krstom Frankopa-nom jemal Pazin, Devin, poskušal bojno srečo pred Tržičem ob Soči in pri Senožečah pomagal potolči beneškega Civrana. Ves srečen je bil, če se je mogel s kom ravsniti. Zato ga je Franko-pan postavil za zastavonošo. Potem se je počasi spametil. čete tlačanov, pešči, ki so največ ti-peli, so bile site krvi, začele so se upirati. Nekaj časa jih je Ramovš pomagal pritiskati—še danes mu je žal—nazadnje pa je uvidel, da imajo prav, potegnil je ž njimi. Prišli so domov—tisti čas se je bila kuga razpasla z Laškega—nihče ni več vprašal po njih. Takrat je bil vojaškega življenja sit do grla.
"Sam ga ne maraš, pa bi ga rad tlačane naučil," je očital Matija.
"Vojaško življenje je lepo, prijatelj," je pojasnil Ramovš; "sam bi oživel v njem, a tepsti bi se moral za svojo pravico, za to, da živim! Mar tlačan ni človek ?"
"Samo toliko, kolikor sam hoče biti!" je menil Matija.
"Ne eden, vsi!" je pribil Ramovš.
"Lahko rečeno," je zavračal Matija, "ali kako doseči, da se zganejo vsi?"
"Vsaka vas svojega človeka, celega moža, in par svetovalcev poleg! Je to težko?"
Matija je mislil.
"To ni veliko, a kvas imamo!" je dodal Ramovš.
Trava se je rosila, Gorjan je . vstal. Poslovil se je in odšel v noč in vso pot je plapolalo v njem; vsaka vas svojega moža!
Kakor tisočeren odmev je šu-štelo iz teme, s polja in gozdov, izmed Ustja in trav, izza skal, skozi goščave: vsaka vas celega
moža in ti možje v eni sami, silni neizprosni roki!
8
Polnočne zvezde so sijale, ko je dospel na Zeleni vrh. Tišina je bila vsečez, le čriček se je oglašal, zategnjeno in pojema je, kakor da ga je utrudila pozna ura. Hlad je vel iz gozdov, ki so se širili na vse strani, tihi, samotni, pogreznjeni vase, za gozdovi se je objemala noč z neskončnim zvezdnatim nebom.
Pred hišo je nekdo vstal izpod drevesa in stopil naprej.
"Si ti, Matija?"
Matija se je čudil. Kaj se je zgodilo, da ga brat čaka?
Janez je šepeta je pojasnjeval. Iz Kočevja je bil prišel sel s sporočilom, da je Gorjanov beg pripravljen, pospešili so ga, ker je grof Thurn odjezdil v Krško. Le-mut je potreboval konja, svak mu ga je poslal s hlapcem vred.
"Nekaj je prišlo vmes," je dejal Matija, ki ga je skrbelo, kar je videl v Mali vasi; "kdo ve, ali je Strženovo razbojništvo v korist ali v škodo prav ta usodni dan?"
"V nekaj urah bomo videli," je menil brat.
"Sam bom čakal!" je odločil Matija. "Spat pojdi!"
Truden je bil, a novica ga je vsega razvnela. Kaj bi dal, če bi mogel zleteti tja, kjer so se razvijali razburljivi dogodki! Ali so pripravljeni, kakor je treba?
Legel je pred hišo in poslušal. Le klic nočne ptice se je včasi oglasil skozi temo, hlapca ni bilo domov.
Nebo se je dvignilo, po njem je tipala prva svetloba, blesk zvezd se je začel umikati. Matija je računal, v kolikem času pre-dirja konj pot od Kočevja do njih vrha. Še je upal, a upanje je gi-nilo z vsako zvezdo, ki je ugasnila. Kaj se je zgodilo? Ali so beg preložili? Niso imeli sreče?
Goteničar je prišel iz hiše, nemir ga je pognal kvišku.
"Že davno bi morali biti tukaj!" je menil ves zaskrbljen.
Spogledala sta se, molk je povedal več ko vsaka beseda.
"Hlapec bi se moral že sam vrniti," je dejal "Matija.
"Zares! Bojim se, da nekaj ni v redu!"
2idanilo se je, hlapca ni bilo od nikoder. Moža sta visela v mučni negotovosti. Če bi padel hlapec v roke Thumovim ljudem, bi kazala sled naravnost na Goteni-čarjev vrh.
"Brez skrbi bodi," je miril Matija; "če pride kaj, prevzamem vse sam nase!"
Hlapec se je vrnil šele proti poldnevu. Povedal je, kako je čakal v goščavi poleg Thurnovega vrta. Tam bi bil moral dati Gor-janu konja ter voditi moža do bližnje ceste. Vse bi se zgodilo v največji tihoti. Namesto tega je z dvorišča začul klic k prožju, zagorele so plamenice, nastal je hrup. čakal je, še je upal, da se bo prevara posrečila, a iz vrsta ni bilo nikogar. Pognal je v noč in do jutra blodil po gozdu.
"So te morda zasledovali?" je hlastnq vprašal Matija.
Hlapec ni opazil nikogar.
"Kaj pa oče?"
Hlapec ni vedel ničesar.
"Beg 80 preprečili," je dejal Matija in jasno mu je bilo, kaj pomeni to: poostreno varstvo, muke preiskav in iskanje sokrivcev. Sama ob sebi je prišla misel, da je zdaj treba poseči vmes, kakor koli in zmešati niti. Ali je Lemut že mislil na to? Ali je mislil sam nase, če načrt spodleti?
Matija se je posvetoval 8 sva-'
kom. Bilo je jasno, da ne more nihče izmed njiju v Kočevje.
"Kaj pa Ramovš?" je vprašal Goteničar.
Matija se je razveselil. Kdo bi mogel bolje poseči vmes, najti ljudi, poizvedeti, kaj je bilo, in svetovati, kaj je treba?
Še tisti večer je jezdil v Malo vas na posvet. Tudi Ramovš je menil, da se je beg preveč na hitro pripravil, čakati bi bilo treba viharne noči. Kdo bi jih zasledil ob nevihti? Kar je najslabše, zdaj je vsak nov poskus zastonj. Stari Gorjan se mora pripraviti na dolgo, težko ječo. Ali jo bo prenesel ?
"Zdaj bodo šle stvari hitreje," je menil Ramovš in pripovedoval, kako vse nekam zori. Tudi njegovi sovaščani so po zadnjem napadu precej drugačnih misli. Uvidevajo, da ni več varno ne imetje ne življenje in da jih ne bo nihče branil, če se ne bodo sami, Prihajajo za njim in priznavajo, da je vse bolje videl kot oni. Mala vas pa ni edina, ki to doživlja. Kjer koli je Thurn uganjal nasilja, povsod je ljudstvo razburjeno. Strah se izpre-mija v jezo, od Kočevja do Krškega se vžiga nevarni ogenj.
Drugo jutro sta bila že ob svitu na konjih. Jezdila sta do So-bočevnika, kjer je hotel Gorjan počakati. Do poldne se Ramovš lahko že vrne iz Kočevja.
Kakor sta moža domnevala, tako je tudi bilo. Thumovi galjoti so na vseh poteh v Kočevje prežali na ljudi, izpraševali so jih, od kod in kam, ter jih zavračali, če se jim je kdo zdel sumljiv ali če so hoteli pokazati svojo oblast.
Ramovš je vedel, kako je mogoče premotiti tako vrsto ljudi. Ponujal jim je les naprodaj in igral bedaka. Tako nedolžno je poizvedoval imena kočevskih mizarjev in tesarjev, da so si galjoti mežikali in navajali meščane, ki so imeli opravka z vsem, ie ne z lesom. Začeli so zbijati ž njim šale, on se je pa zadovoljno muzal.
"Navihan tlačanski slepar je to," je menil eden izmed hlapcev; "za Pavliho se dela, da vleče meščane za nos! Jih še ne poznate, kavljev? Tudi ti si tak, kaj, motovilo?"
"Beseda prinese besedo, maček pa miš," je dejal Ramovš neumno, da so se poslušalci kroho-tali. Svobodno je šel v mesto in ponujal les, dokler ni našel Le-muta.
Tesar se je obtožil. Thurnov Uskok, ki ukazuje straži, ga je nadmodril. Potajil se je in pazil na hlapca, ki so bili ž njim spleli dogovor. Tako je padel Gorjan v zasedo.
"In ti si še tukaj, kakor da se te vsa stvar niti ne tiče?" se je čudil Ramovš.
"Ne tiče se me," je povedal tesar, "hlapec se je dobro držal. Na natezalnici je moral izdati, kam je skril denar, ki ga je prejel od berača. Berača, ki je posredoval, ni mogel izdati, ker ga ni poznal. Zdaj ga iščejo po Kočevju in po vseh vaseh v okolici. Ne bodo ga našli, ker ni bil berač."
"Le pazi, če ti ne visi vrv nad glavo!" je svaril Ramovš.
"Če si malodušen, ostani doma," ga je zavrnil tesir; "ne lotevaj se stvari, ki niso zate!"
"Slabo si me razumel," je pojasnil Ramovš; "nikogar nimamo v Kočevju, kakršen si ti. Kdo bo stopil na tvoje mesto, če te iztaknejo?"
Tesar je svetoval, naj bi se mladi Gorjan pokazal okrog Kočevja. Saj je lahko kdo drugi, ki se izdaja zanj, le da se sledi vsmerijo drugam.
Ramovš se je strinjal, poslovila sta se. Obiskal je še nekaj hiš in ponujal les. Ko je odhajal iz mesta, so se mu noge zatikale in sam s sabo se je pri-čkal. Pa je bil trezen in je pre-žal na Thurnove ljudi, ki se jim ni bilo mogoče izogniti.
(Dalje prihodnjič)
Ogled zavoda za gluhonemo mladino v Ljubljani
Na kratkem obisku v domovini sem prebila od 3. julija do 20. avgusta 1955 v Ljubljani med mojimi ožjinu sorodniki, nečakinji Nežki Korče ter nečakoma Ludvik in Danilo Korče. Ogledala sem si Notranjsko, Gorenjsko in Dolenjsko, moj rojstni kraj Vrhniko pri Ljubljani, Sodnjo vas pri žuežem-berku, rojstni kraj mojega pokojnega soproga. To je bil zadnji obisk in britko slovo.
Obiskala sem Zavod gluhonemih v Ljubljani v družbi nečaka Danila. Na željo naj on opiše obisk točno, prilagam po njemu napravljen referat. Veselo ponosna sem bila. ko je ravnatelj zavoda, gl Zakovšek razkazoval, kaj in kako rabijo aparate za to in ono. Je vse neprecenljivo, kakšne težkoče so povodom njih preprečene. Za vse to bodo hvaležni Progresivnim Slovenkam Amerike. Seveda gre tukaj hvala vsem tistim Slovenkam in Slovencem, ki so radodarni ob času zbiranja denarnih prispevkov za pralne stroje in drugo, se udeležujejo njih veselic in različnih prireditev. Vam vsem hvala.
Ker že pišem o prireditvah, si dovoljujem in vas vse, prav vse. vljudno vabim na večerjo z malim razvedrilom, katerega priredi krožek št. 1 P. S. 4. marca v Delavskem domu na Waterloo. Kakor vedno, boste zelo dobro postreženi z okusno večerjo in pecivom. Ser-vir ale bodo pa naše mlade, brhke Progresivne, da bo bolj teknilo.
Na svidenje 4. marca 19561
—Agnes Zalokar
V	času svojega bivanja v domovini, sem nekoč izrazila svojemu nečaku Korče Danilu željo, da bi si rada ogledala gluho-nemnico v Ljubljani iz sledečih razlogov: kakšna je vzgoja in skrb za mladino, ki jo je narava najbolj prizadela pri okvari človeških čutov in kako so ti de-fektni otroci deležni daril, ki jih je po osvoboditvi poslalo naše društvo omenjenemu zavodu. Proti pričakovanju mi je bila ta želja 100% ustrežena in to iz razloga, ker je moj nečak slučajno kot prosvetni delavec sošolec ravnatelja gluhonemnice in mi je s predhodnim tolmačenjem in obrazložitvijo omogočil tak poset tega zavoda, da' mi bo ostal neizbrisno v spominu in da sem sklenila podati na tem mestu izčrpno poročilo tega obiska.
V	petek dne 19. avgusta t.l. sem v spremstvu svojega nečaka odšla v omenjeni prosvetni zavod. Že zunanjost poslopja, vrt in dvorišče je napravil name ugoden vtis. V uradnih prostorih me je prisrčno sprejel ravnatelj zavoda—Zakovšek Jože, razgovoru pa je prisostvoval še predavatelj tega zavoda, predmetni učitelj Kavčič. Posedli smo okoli okrogle mizice in razgovor se je pričel v tako prisrčnem in neprisiljenem vzdušju, da mi je dveurni obisk minil kakor trenutek. V času razgovora so servirali pravo kavo in ker sem to odklonila vsled mojega srca, je bila njihova pozornost tako velika, da so mi mesto nje prinesli mleko. V eno-urnem razgovoru, ki je bil bolj teoretičnega in organizacijskega značaja, sta se ravnatelj in omenjeni učitelj drug drugega dopolnjevala. Iz tega razgovora posnemam sledeče glavne misli:
1.	Ustanovitev zavoda—Ribniški dekan HoLzappel je več let zbiral denar in dal pobudo, da je leta 1900 stara Avstrija sezidala in ustanovila ta zavod. Celotno poslopje je bUo sezidano v takem obsegu, da je bilo v njem prostora za 80 otrok. Večjih potreb tedaj ni bilo, kajti podobni zavod je imela Avstrija za štajersko območje v Gradcu, ki je danes izven meja Jugoslavije, v Gorici za Primorsko in Notranjsko, ki je tudi danes izven jugoslovanskih meja in v Ljubljani za Kranjsko, ki je še edini zavod ostal v republiki Slovenije. Iz tega razloga je razumljivo, da je vodstvo zavoda bilo prisiljeno povečati kapaciteto v teh prostorih, si lahko sedaj predstavljate sami. Občutno je to opaziti posebno v spalnih prostorih, kjer so postelje nameščene kakor v vojašnici. Na povečanje teh prostorov pa v dogled-nem času vsled denarja ni mogoče misliti, podobno sliko opaziš tudi v učilnicah.
2.	Vpis v zavod—Za sprejem učenca i zavod vložijo starši prošnjo, kateri priložijo neka-
teri celo sliko kandidata. Konkretno je za letos vložilo 35 prošenj, od katerih pa bodo sprejeli le 16 otrok z ozirom na razpo-ložjiva mesta. Po sprejemu, otroka najprej preiščejo na podlagi od nas poslanih aparatov, kolikšna je njihova okvara sluha izražena v odstotkih in okvara glasilk v grlu. Na podlagi teh ugotovitev, ki so izražene na otrokovem kartonu grafično, se vrši tekom let šolanja vsa njegova vzgoja.
3.	Vzgojno delo—Vzgojna doba traja 9 let. Prvo leto poseča otrok pripravljalni razred—nekak vrtec, kjer se otrok igraje pripravlja na kasnejši smotemi pouk. Nato pohaja 8-letno šolanje, kjer pokaže sleherni učenec, za katere stroke ima največ naravnih sposobnosti. Čim se odkrijejo ti znaki njegove sposobnosti, se ves pouk že usmerja v ta pravec. Zavod ima v ta namen v svojem poslopju več prostorov-delavnic, kjer se individualno mladina podzavestno usmerja praktično v gotovo obrt; tako na primer mizarstvo, torbarstVo, knjigoveštvo, ple-tiljstvo, strugarstvo, krojaštvo itd. Po končanem osemletnem šolanju poskrbi zavod vsakemu absolventu še podjetje, kjer stopi dotični v vajeniško službo. V dobi vajeniške službe hodi ta mladina še nazaj v zavod, kjer je deležna pouka strokovne šole. Ko učenec izvrši triletno učno dobo in napravi izpit za pomočnika, poskrbi zavod za njegovo namestitev V kakem podjetju in s tem trenutkom je naloga tega zavoda dovršena. Ta učenec, sedaj zrel mož ali žena, je izločena iz kartoteke gluhonemnice in zavod se zanj ne briga več. Vsi ti bivši učenci, ki so sedaj preskrbljeni s kruhom, so odslej organizirani v svojem strokovnem društvu. Torej je dejansko delo in vzgojna skrb gluhonemnice nad vsakim sprejetim učencem trajala polnih 12 let.
4.	Težišče vzgojnega deia—
Na moje konkretno vprašanje^ v čem je težišče in glavni cilj njihovega dela, mi je ravnatelj pojasnil, da v priučitvi govora in v usmerjanju v praktične poklice. Dejal je, da je zelo majhen procent učencev, ki bi imeli svoj služni organ in svoje glasilke tako pokvarjene, da jih tekom let ne bi naučili govoriti. Seveda pa je uspeh tega dela individualen, pri enem večji pri drugem manjši.
Najhujše preglavice pri tovrstnem delu imajo pač v tem, da učenci, ki se dokopljejo do izr9.žanja posameznih glasov in kasneje do vezanega govora, da ti učenci nimajo smisla oziroma občutka do ritma izgovorjave. Pri svojem govorjenju se praktično povedano, zaletavajo, torej nimajo občutka za lepo tekoče govorjenje. Pri tem delu jim največ služi klavir, kjer učenci s pomočjo tipa ugotavljajo ritem in vrsto takta (pri igranju na klavir, imajo svoje dlani položene na klavirju). Kasneje pa se pri tem delu poslužujejo še zvočnih naprav.
5. Ogled zavoda—Po eno-urnem tovrstnem razgovoru, so mi razkazal! še celotni zavod, kjer sem se zamudila tudi eno uro in od katerega ogleda posnemam sledeče.
Kot že povedano, so spalnice prehatrpane, saj se med posteljami komaj da kretati. Prostor je zaseden s posteljami tudi po sredini. So pa ti prostori silno čisti in snažni, saj ima mladina vstop v nje le v copatah. Vse svoje stvari odložijo v omari na hodniku, gredo nato v umivalnico, kjer se očistijo in preoblečejo in šele taki imajo vstop v spalnice oziroma v učne sobe. Nato sem si ogledala stari tip učilnic, kjer je kapaciteta učencev z ozirom na 150, tudi prevelika. Najbolj sem bila presenečena nad edino učilnico modernega kova, kjer je prostora le za 12 učencev, ki sede v polkrogu, v sredini pa je učitelj. Vsak učenec ima na svoji mizi montiran zvočnik in slušalke. Na mizi pa imajo regulacijski aparat za jakost zvoka, ki ga regulira učitelj z ozirom na ugotovljeno učenčevo okvaro sluha. Iste naprave ima tudi učitelj na svojem katedru in ves pouk se vrši le potom opisanih pripoftiočkov. Ta način pouka je silno uspešen in manj naporen za učitelja. Tako bi morale biti opremljene vse učilnice in uspeh dela bi bil še večji. Ker je na zavodu 8 razredov sem vprašala ravnatelja, kdo uživa te bonitete pouka. Dejal mi je, da je umik sestavljen tako, da pride v to učilnico vsak razred vsak dan le po eno uro. Ves ostali pouk pa ga preživijo učenci v že omenjenih zastarelih učilnicah.
Ko bi videli tedaj mojo notranjost, ki je bila polna nekega, do sedaj meni še neznanega veselja in radosti, ko sem se prvič prepričala na lastne oči, kaj so Progresivne Slovenke Amerike storile koristnega za domovino in to še za one, ki so potrebni najbolj človeške pomo-či-resnične bratovske ljubezni —in nesebične po;Jpore vseh onih, ki se lahko smatrajo za najbolj srečne člane človeške družbe, ker jih mati narava ni prizadela z podobnimi okvarami, kakor te otroke, ki so nam za vse poslano tako neizrečeno hvaležni.
Nadalje sem si ogledala še delovne sobe, jedilnico, kuhinjo, shrambe, kopalnico s prhami še pralnico. V pralnici so se moja čustva popolnoma spremenila, ko sem ob pripovedovanju ravnatelja zvedela, kako se dan za dnem mučijo ženske s pranjem osebnega in posteljnega perila za 150 oseb. Vse naprave so take, kakor pred 100 leti:
Velike kadi, dva kotla in—teh nisem videla—6 do 8 krepkih rok, ki se trudi na neverjeten način in to le v higienski dobrobit te uboge mladine. Sama pri sebi sem si mislila in v tem premišljevanju me je prekinil še ravnatelj namreč, kako bi z lahkoto in v krajšem času ter z manjšimi stroški opravili to delo s pralnimi napravami, ki jih imamo pri nas v Ameriki. Z nekakim strahom mi je ravnatelj ob tej priliki tudi izrazil to svojo največjo željo.
Po ogledu dvorišča, športne-
NA OBISK V DOMOVINO?
POMOČ SORODNIKOM? 100 Ibs. — BELE MOKE	...............$9.75
Paket št 1 $12.50
10 Ibs.	sladkorja 10 lbs. riža Carolin
5 lbs.	kave Santos
5 lbs.	masti
5 lbs.	špagetov
5 lbs.	mila
Paket žt. 18 $21.75
100 lbs. bele moke I 22 lbs. sladkorja 11 lbs. riža Carolina 6 lbs. kave Santos
Paket št. 2 $16.50
5 lbs. kave Santos 10 lbs. sladkorja 10 lbs. riža Carolina 10 lbs. špagetov 10 Ibs. masti 10 Ibs. mila
NEMŠKI RADIO aparati ........... od $35.00 naprej
BICIKLI ............................od $38.00 naprej
DINARJI NAPRODAJ! Din 1000 za $1.50 DENARNA NAKAZILA
preko Narodne banke Jugoslavije po Din 600 za $1
POTNIKI: Naša rojstna domovina je krasna. Kdo je ne bi rad obiskal? če ste namenjeni tja, se javite pri nas in preskrbeli vam bomo vsa potrebna dovoljenja ter mesto na ladji ali letalu.
BLED TRAVEL SERVICE
TeL EX 1-8787	Tel. EX 1-8787
ga igrišča, risalnice in vrta sem se poslovila z najboljšimi občutki od vodstva tega zavoda. Pri, odhodu sem bila deležna kot Amerikanka-Slovenka še ene pozornosti, saj mi je neko dekle izročilo pri izhodu šopek gorenjskih nageljnov pomešan z rožmarinom.
Krožek št. 8, Milwaukee, Wis.
18. marca—kartna zabava Pridite!
V Clevelandu: 4. marca—či-ken diner in floor šov—na Waterloo; 10. marca—Ples na St. Clairju. Igrajo Vadnalovi—24. marca: "Bake sale—v Food-town S. Market, E. 228 and Lake Shore—Naše ta mlade!
Bungalow hiša naprodaj
2 spalnici; 5 lepih sob, zaprt porč, fornez naj)lin, bakrene cevi, klet pod vso hiso, zimska okna in mreže, garaža za 2 avta, lota 40x120. Na 16305 Huntmere Ave. Cena $13,200. Pokličite KE 1-5062
VAS MUCI REVMATIZEM?
Mi imamo nekaj posebnega prod roTmatiimu.
Vprašajte nas.
MANDEL DRUG CO.
t4)dJ Mandel. Ph. G., Ph. C. 15702 Waterloo Rd__KE 1-0034
Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli.
Starejša ženska ali moški
dobi spalno sobo v najem.
Vpraša se na T 6415 Arcade Ave.
DELO DOBIJO ŽENSKE
DEKLETA
dobijo delo v oddelku "Order or Billing"
TIPK ARICE
5 dni — 40 ur tedensko V kratkem se preselimo v naŠo novo moderno tovarno v okolici Lee-Miles.
CLEVELAND CAP SCREW CO. 2917 East 79th Street
PERSONNEL DEPT.
HIŠE NAPRODAJ
NA P R O DAJ
2 zidani hiši, vsaka za 2 družini, 5 sob spodaj, 5 sob zgoraj; v zelo dobrem stanju. Klet, fornez na plin, dve garaži. Zelo dober nakup. Nahajati se na Babbit Rd. in E. 232 St.
V Euciidu in Richmond Heights imamo v delu več hiš bungalow in ranch tipa. Zidane in lesene. Po 5 in 6 sob; 2, 3 in 4 spalnice. Izberite si barvo za "tile," linolej, in "formica" po svoji volji in okusu.
STREKAL REALTY 405 EAST 200th STREET IV 1-1100
Zelo privlačna hiša
stara eno leto, v zelo cenjeni okolici, severno od bulevarja v Euciidu, se proda. Bungalow s 4'/2 sobami s priliko za povečanje zgoraj. Garaža. — Cena $23,700.
Colonial tipa
hiša s 6 sobami na 20131 Friday Ave., v fari sv. Križa. Priročno do trgovin in transpxjrta-cije. Zelo dobro oskrbovano posestvo. Prav dober nakup $15,900.
Imamo še mnogo drugih hiš, novih in starih, katere vam ra-devolje pokažemo.
Pokličite
KOVAČ REALTY 960 East 185th St. — KE 1
5030


t