Leto LXXn, Sf. 188 PoHntaa plačana v gotovini. m W« PosfgebflHr Bar BeeatK. Prels • Cen« C T L' roilmStvo • upravat LJubljana, Kopitarjeva 6. Telefon 23-61-S3-M. Meaotna naroflnlna 15 Ur, »» lnoi tomatvo 40 Ur. — Cek. ra8. Ljubljana 10.650 u naročnino ln 10.894 [a Inaerata. Izkljufino iaatop»tvo ia oflase U Italije tn lnozematvai UPI S. A. Milano. Rokoplaor na * r a 8 a m o. SLOVENEC Feindliche Durchbruchsversuche in Dives Abschnitt vereitelt Nordamcrikaner im Raum von Argentan zuriickgcvvorien — Heitige Kampfe um Chartres und Orleans — Feindliche Verstarkungen im sud-franzosischen Kustengebiet — In die Stadt Cannes eingedrungen — Deutsche Seestreitkraite versenkten zvvei Zerstorer — Die Sovvjets im Karpathenvorland im Gegenangrifi sturiickgevvorfen Aus dem Fiihrerhauptquartier. DNB. 17. Aug. Dus Oberkommando der Wehr-maclit gibt bekannt: In der Normandie setzte die 1. Kanndische Arniee ihre starkeu Angriffe i m I) i v e s - Abschnitt und beiderseits K a 1 a i s e den ganzen Tag hindurrh fort. Unsere Divisionen vereitelten in vvechsel-vollen und beiderseits verlustreirhen Kiimpfen den vom Feind erstrebten Durclibruch. Das erbitterte Kingen daucrt an. Gegen die aus dem Raume A r g e n -( a n vveitcr' angreilenilen Nordamcrikaner traten unsere Panzervcrbtinde zum Gegenangriff an und \yarfen sie nach Osti-n und Siidosten zuriick. Molorisierte Kriilte iles Gegners stos-ncn vveitcr nach Osten gegen die mittlcre .Seine und nach Siidosten gegen die L o i r o vor. Die Stadt I) r e u x ging nach hartcm Kampf verloren. In Chartres uiul Orleans sind licftigo kiimpto entbrannt. ln der Bretagne vvurden mehrere feindliche Angriffe im Kampfraiim von Brest durch zusaniniengefasstes Ab-vvehrleuer zerschlagen. In iler Zitadelle run S t. Malo leistet die Besatzung vvei-tcrliin hcroisehen Widerstand. Die Batterio C e z o m b r e zerschlug mit ilirein Fener trotz stiirksten feindlichen Besrhusses mehrere feindliche Angriffe gegen die Zitadelle. Im siidfranzosischen Kiisten-gehiet dauern die heftigen Kiimple gegen •len Feind-an. der sich aus der Lult und durch Anliindungen von See her zuneh-mend verstiirkt. Es gelang ilnn nach schvvcrem Kingen in die Stadt Cannes cinzu dringen. Leichte deutsche Seestreitkraite nnd Sicherungsfahrzeuge versenkten vor der Iranziisischen A 11 a n t i k k ii s t o in den Morgenstunden des 15. August im Verlaufo mehrerer Gcferhto mit cinein iiberlegencn britisrhen Flottenverband 2 Zerstorer und beschiidigten einen Kreu-zer. Ein eigenes Fahrzeug ist gesunken, ein vvciteres vvurde beschiidigt. Im Kampf gegen die feindliche Lan-dungsflotte beschiidigte die Lultwatfe im Seegebiet vor S t. Trnpcz zwei feindliche Transporter mit 18.000 BRT so schvver, dass mit ihrem Verlust zu rech-nrii ist. Ein Schlachtschiff erhiclt einen Bninlicntrelfer schweren Kalibers. lin franzosisehen Hinterland vvurden 168 Terroristcn im Kampf nie-dergeinacht. aul Das »V 1< Vergeltungsfeuer London daucrt an. Von iler italienisehen Front werden keine griissero Kampfhandlun-gen gemeldet. Im oberitalienisehen Raum vvurden in der Zeit vom 11. bis 15. August 884 Terroristcn vernichtet. Im K a r p a t h e n v o r 1 a n d vvurden die nordvvestlich K r o s n o angrei-fenden Sovvjets nach voriibergchendem Einbruch im GegenangriH zuriickgevvor-Iei|. In den erbitterten Angriff- und Ah-vvehrkampfen im grossen \V e i c h s e I -h o g e n vvurden gestern G7 feindliche Panzer abgeschossen. Im Abschnitt beiderseits W i r h a I -1 e n setztcn (lio Sovvjets ihre Durchbruchsversuche, von starken Panzer-und Schlachtfliegerverhfindeii unterstiitzt, vviihrcnd des giuizen Tages lort. Dio heftigen Kampfe hulten an. An der 1 c 11 i s c h e n Front bchaup-teten unsere Grcnadiere ihre Stellungcn nordlich Birsen gegen erneute starke Angrilfe der Bolschevvisten. 49 feindliche Panzer vvurden abgeschossen. In E s 11 a n d stclien unsere Truppen vvcstlirh des Pleskauer Sees wei-ter in hartem Ringen mit vordringen-den sovvjetisrhen Kriilten. Schlachtlliegerverbancle nnterstiitzten (lie Kampfe des Heeres in diesem Kalini und grillen den feindlichen Cbersetz-verkchr zvvischen dem P e i p u s - und Pleskauer See mit guter Wirkung an. Eli vollbeladene Fahrboote vvurden versenkt. In Luftkampfen und durch Flakartil-lerie verloren die Sovvjets 53 Flugzeuge. In den schvveren Kiinipfen im Mittelabschnitt der Ostfront vernich-teten Fliegcrverbiinde und Flaknrtillerie einer Luftllotte in den letzten sechs Wochen 889 feindliche Paiizer und 1-1 FTugzeuge. Feindliche Bombcrverhiinde grilfen Orte in M i 11 e I - und S ii d (1 e u t s c h -1 u n d an. Besonders in M a g d e h u r g mul I) e s s a u entstanden Schiidcn. In der Nacht fiihrten britisehe Bomber Terrorangriffe gegen Stettin und Kiel. In der A I t s t a d t von S t e t -t i n entstanden grossere Schiidcn. Die Bevolkerung hatto Verluste. Einzelne feindliche Flugzeuge vvarfen aiisscrdem Bomben auf Berlin und in W e s t -d e u t s c h 1 a n d. Durch Liiftvcrteidigiingskrafto vvurden 49 feindliche Flugzeuge vernichtet. Sovražni prebijalni poskusi na odseku Dives izjalovljeni Severnoamerikanci odbiti na področju pri Argentanu — Siloviti boji za Chartres in Orleans — Sovražna ojačenja na južnem francoskem obalnem področju — Vdor v mesto Cannes — Nemške pomorske edinice potopile dva rušilca — Sovjeti odbiti v Karpatskem predgorju Fiihrerjev glavni stan, 17. avgusta. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: V Normandiji je nadaljevala t. kanadska armada ves dan svoje močne napade nn odseku reke D i -ves in na obeh straneh F a 1 a i s o. Noše divizije so preprečile v spremenljivih bojih, v katerih sta imeli obe strani izgube, do bi sovražnik dosegel nameravani vdor. Ogorčeni boji se nadaljujejo. Proti s področja pri Argenta-n u nadalje napadajočim Amerikancem j so izvršili naši oklepniški oddelki 1 protinapad ter so jih vrgli proti vzhodu in jugovzhodu. Nasprotne motorizirane sile so prodrle dalje proti vzhodu proti srednji Se in i in proti jugovzhodu proti L o i r i. Po liudem boju smo izgubili mesto Dreux. V Chartresu in Orleansu so se vneli siloviti boji. V Bretagni smo razbili na bojišču pri Brestu s strnjenim obrambnim ognjem več sovražnih napadov. V trdnjavi S t. Malo se posadka še nadalje junaško upim. Baterija Ce-zembre je razbilo s svojim ognjem kljub najmočnejšemu sovražnemu obstreljevanju več sovražnih napadov na trdnjavo. Na j u ž n o - f r a n c o s k e m obalnem področju sc nadaljujejo siloviti boji proti sovražniku, ki se iz zraka in 7. inorja vedno bolj ojačuje. Po težkih bojih mu je uspelo vdreti v mesto Cannes. Lahke nemške pomorske edinice in varovalna vozila so potopile v jutranjih urah dne 15. avgusta v več spopadih /. lindmočnim britanskim mornariškim oddelkom pred francosko, atlantsko obalo dva rušilca ter poškodovala neko križarko. V boju proti sovražni izkrcevalni mornarici je poškodovolo letalstvo v vodovju pred S t. Tropezom tnko težko dve sovražni prevozni ladji z 18.000 tonami, do moramo računati z njihovo izgubo. Neka bojna ladja je bila zadeta s težko knlibrsko bombo. V francoskem zaledju smo V boju uničili 168 teroristov. Povračilni ogenj »V 1« na London se nadaljuje. Sovražno obkoljevanje v Normandiji izjalovljeno Berlin, 16. avg. V Normandiji je nasprotnik v torek z novimi težkimi napadi s severa, eapada in juga še nadalje skušal vtisniti nemško, v obliki podkve zaokroženo izboklino bojišča zapadno od Falaisa in Argentana. Nemške čete so ta sovražnikov naklep takoj prestregle v ogorčenih bojih, v katerih j« imel sovražnik velike izgube, nasprotnikov naval, ki so ga podpirali številni, v oporišča strnjeni oklepniki in bombniki. Nato so izkoristile svoje obrambne uspehe ter izravnale krajevne nasprotne vdore z ustvaritvijo nove bojne črte, ki obsega ves severni rob bojišča med srednjim tokom Dive in področjem vzhodno od Sourdevala. Siloviti, proti novi črti naperjeni napadi, ki so se pričeli v večernih urah, so se zrušili. Proti južnemu rokavu bojiščne izbokline v obliki podkve je pritiskal nasprotnik na črti Domfront-Carrouges. V izrtdno ogorčenih bojih so Nemci po začetnih uspehih tudi tu zadržali nasprotnika. Berlin, 16. avgusta. Mednarodni poročevalski urad javlja k bojem v severni Franciji: V Normandiji so razširili Anglo-umerikunci svoje napade predvsem na področju vzhodno od Le Mansa. Težišče liojev je bilo nadulje med Caenom in Ale.ncoiiom. Poskusi Kanadčanov, da bi s ponovno uporabo vseli razpoložljivih oklepniških sil pridobili nadalnje ozemlje v smeri proti Falaisu in Condu, so se izjalovili predvsem oli odporu nemških čet, ki so največjo ž.i-luvostjo branile vsak meter zemlje ter so sc s spretnim izmikanjem pred premočnim pritiskom in z odločnimi pro-tisunki vedno povsod uveljavile. Posebno ogorčeni noj i so bili na področju St. 1'ierre sur Dives, ki je padel prehodno v roke Kanadcev, ki pa so ga Nemci s protinapadi spet zavzeli. Tudi jugovzhodno od tega področja je bilo krvavo odbitih več oklepniških kanadskih napadov. Tudi med Laiso in Orno so pridobili napadalci le par kilometrov ozemlja. Medtem ko so so izvršili odmikal-ni premiki na nuprej potisnjenem bojnem loku južno od Vire lire/ večjega sovražnega pritiska, se je posrečilo Amerikancem prebiti nemške zn-ščitnice vzhodno od Donfronta proti La Ferte-Mace. Tudi na področju Eeoucha so sc odmnknile nemške čete od številčno nadniočnegu sovražnika, ki je močno pritiskul tako proti zahodu kot proti severu. Zahod, od Alencona je prišlo do vedno bolj silovitih bojev z naprej potisnjenimi šibkejšimi premakljivimi sovražnimi silami, ki so prodrlo do področja Chartresa in Dreuxa. Iz trdnjavske cone v Bretanji pri St. Nazairu in Loricntu ne poročajo o večjih bojih. Na področju Brestu so se angloumeriški oddelki bolj približali trdnjavskemu območju. Nemško topništvo z močnim ognjem obstreljuje njihove pripravljalne postojanke. Posebno ogorčeni boji so se odigravali zopet za St. Malo. kjer so Nemci branili prihod v neposredno trdnjavsko območje, kljub močnim z vsemi tehničnimi pomožnimi sredstvi izvedenim ameriškim napadom. Amcrikunske izgube rastejo na tem odseku iz dneva v dan. Angloameriško letalstvo je predvčerajšnjim napadlo predvsem nemška letališča v zaledju. Pri teli napadih je izgubilo sovražno letalstvo zaradi dc-lovanja nemških lovcev in protiletal- skega topništva 39 letal, med njimi štirimotornih bombnikov. Nemški bojni letalci so napadli važna prometna križišča ter oskrbovalne premike invu/ijskili čet. Ponoči so napadli mesto Caen ter zbirališču čet in oklepnikov na področju Sasay-ja in Ernesa. Pri tem so bile opažene močne eksplozije in požari. Berlin. Generalni napad Severnoame-rikancev na Dinard in St. Malo se je 15. avgusta nadaljeval z ojačeno silovitostjo. V Dlnardu jo zadala bojna skupina ped poveljstvom polkovnika Backer-ja napadalcem težke izgube. V St. Ma-loju je sovražnik napredoval na ozkem pomol u proti trdnjavi. Vdrl jo v notranji obrambni trdnjavski pas, a jo imel tam tako visoko izgube, da ni mogel vc-č izsilili dostopa v obrambne naprave. Severnoamerikanci so imeli pomembne izgube. Nemški poveljnik St. Maloja polkovnik von Aulock je odgovoril v torek opoldne na tretji poziv k predaji z besedami: »Predaja Amerikancem ni združljiva s častjo nemškega vojaka.< Posadka, ki se opira na močne bunkerje in globoko zarezano utrdbeno zidove, nadaljuje z bojem. Poročila z vzhodnega bojišča Berlin, 17. avg. Mednarodni poročevalski urad javlja k bojem na južnem in srednjem odseku vzhodnega bojišča: Boji v Karpatskem predgorju so se omejevali nadalje na področje zahodno od Sanoka, kjer so izvedli boljševiki zaradi težkih izgub, ki so jih utrpeli prejšnje dni, le krajevne sunke, ki so jih pa nemške čete povsod odbile. Med Sanoin in Vislo je prišlo na področju Jasna do silnih bojev na omejenem odseku. Tu so dosegli boljševiki nek ne posebno globok vdor, ki so ga pa tamkajšnje nemške čete prestregle in zajezile. Z obeh strani so dovedli na to bojno področje nova ojačenja. Boji so oživeli zopet v jutranjih lirah v sredo. Na spodnji Visi i so pridobili Nemci s protinapadom, ki ga izvajajo že več dni proti mostišču pri Bara-novu, nadaljnje ozemlje. Pri tem protinapadu so zasedle nemške čete več žilavo hranjenih krajev kljub temu, da so dovajali boljševiki tu se nahajajočim četam močna ojačenja, tako motoriziranih sil ter oklepnikov kakor topništva. Vzhodno od Opatova so boljševiki ves dan z ve- Z italijanskega bojišča ne poročajo o nikakih večjih bojih. Na zgornjem italijanskem področju smo uničili v času od 11. do 15. avgusta 884 teroristov. V Karpatskem predgorju smo severozahodno od K r o s n a s protinapadom vrgli nazaj napadajoče So-vjete, ki so začasno napravili nek vdor. V ogorčenih nnpadp.lhih in obrambnih bojih v velikem loku V i sle smo včeraj uničili 57 sovražnih oklepnikov. Na obeh straneh Virbalna so nadaljevali Sovjeti ves dnn svoje pre-bijnlne poskuse, ki so jih podpirali z močnimi oklepniškimi in letalskimi oddelki. Siloviti boji še trajajo. Na latiškem bojišču so obdržali nnši grenadirji kljub ponovnim močnim boljševiškim napadom svoje postojanke severno od Bi rž a j a. Uničili so 49 sovražnih oklepnikov. V Estoniji so naše čete zahodno od Pskovskega jezera še nadalje v hudih bojih z napredujočimi sovjetskimi silami. Oddelki bojnih letal so podpirali boje vojske nn tcin področju ter so napadli sovražni promet preko Pej- {luškega in Pskovskega jezera, meli so dober uspeh. Potopili so enajst polno natovorjenih prevoznih čolnov. V letalskih bojih in zarodi delovanju protiletalskega topništva so izgubili Sovjeti 56 letal. V težkih bojih na srednjem odseku vzhodnega bojišča so uničili letalski oddelki in protiletalsko topništvo nekega letalskega brodovja v zadnjih šestih tednih 889 sovražnih oklepnikov in 121 letal. Sovražni bombniški oddelki so napadli kraje v srednji in južni Nemčiji. Zlasti v Magdeburgu in Des-snu je nastala škoda. Ponoči so izvedli britanski bombniki strahovnlnn napada nn Stettin in Kiel. V stettinskem starem mestu je nastalo večja škoda. Prebivalstvo je imelo izgube. Posamezna sovražna letala so vreln poleg tega bombe nn Berlin in zahodno Nemčijo. Sile protiletalske obrambe so uničile 49 sovražnih letal. Junaška posadka v St. Mala (Od vojnega poročevalca DNB-ja Alexa Schmalfussa.) DNB. Junaški boj za St. Malo se približuje svojemu koncu. Nad-močneniu sovražniku se je posrečilo j>o izredno junaškem odporu posadke, ki se je borila do poslednjega, vdreti v mesto, rri teh bojih se je posebno izkazal poročnik \Vickenhauser z neko bojno skupino 30 vojakov. Trdnjava, ki se nahaja pod najtežjim topniškim ognjem, se še vedno drži in je ponosno odklonila tretji poziv za predajo. Če bo pisana zgodovina te vojne, bo posvečeno hrabremu odporu branilcev St. Maloja posebno poglavje. V napadu proti vzhodu je vdrl sovražnik v Chartres. V južni Franciji k.'iže, da se je posrečilo sovražniku ustvariti majhna predmostja na področju SL Raphaela. Včerajšnjega dne je bilo uničenih skupno 176 sovražnih oklepnikov. »Italija leži danes ponižana v prahu« Berlin, 16. avgusta. Rimska poročevalka »Nevv York Timesa« piše ob spominu na obisk Chamberlaina in Edena v letu 1939. ter v zvezi s sedanjim Chur-chillovim bivanjem v Rimu tole: »Italija leži danes ponižana v prahu. To je prvi znak za vrnitev naravnih odnosov med narodi.« To cinično pripombo komentira »Deutsche Allgemeine Zeitung« z naslednjimi bc-sedami: »Ta klasična izjava potrjuje to, kar so Nemci, Italijani in ostali Evropci ter prav tako tudi Japonci in drugi azijski narodi vedno dejali in za kar bijejo svoj boj za obstanek. Za Angleže in Ameri-kance so naravni le taki odnosi med narodi, v katerih Angleži in Amerikanci izkoriščajo, obvladujejo, zatirajo in za-sužnjujejo ostale narode.« List opozarja, kako je v nekem ameriškem romanu iz moderne Indije opisan star britanski polkovnik, ki z ogorčenjem zavrne vse želje indijske vlade, indijsko komisije in kongresa ter izjavi, da je bilo edino pravo načelo načelo viktorijanskega časa, ko je britanski oblastnik na slonu prijahal v indijsko mesto ter se je vse prebivalstvo vrglo pred britanskim 6a-hibom v prah. To je še danes prepričanje Britancev in zlasti Churchilla, pravi list, in sicer o vseh narodih na zemlji. , , Bullit major pri De Gauilu Stockholm. Po vesti Reuterja je ?Tevzel bivši ameriški poslanik v 'ranciji William Bullit mesto majorja v vrstah degaullove vojske. Vendar ni verjetno, da bi se ta najhujši vojni ščuvalec, ki je pognal Francijo v vojno, tudi aktivno boril. Izkušnje nas vedno znova uče, da se skrivajo šču-valci za kulisami in da se izmikajo javnemu boju. Bullit tozadevno gotovo ne lio nikuka izjema. Lizbona. »Borec za brezbožniški po-kret, predsednik sveta ea verske zadeve«, pod tem naslovom opozarja časopis »Voiz«, da je Stalin im«noval nekega Poljanskega, ki je zavzemal več vodilnih mest v komunistični stranki in ki es je posebno aktivno udejstvoval pri brez-božniškem pokretu, za predsednika no-vcosnovaneja sveta za verske zadeve. Porazi tolp na Balkana Berlin, 16. avgusta. Komunistične tolpe so izgubile na severozahodnem Balkanu v času od 6. do 12. avgusta samo na enem odseku preko 1500 mrtvih ter mnogo ujetih in prebeglih. Nemci so zaplenili dva topova, dva metalca granat, 13 strojnic, tri protitankovske puške, mnogo orožja in 25 čolnov. 162 nadaljnjih čolnov, ki so služili za oskrliovalni promet med jadranskimi otoki, so potopili. Oddelki vojske so zbili poleg tega dva sovražna štirimotorna bombnika in mnogo lovcev. Berlin. Boji proti komunističnim tolovajskim skupinam v Črni gori dobro napredujejo. Nemške čete so ob Litnu zlomile žilav tolovajski odpor ter zavzele Berane in Andrijevice. Nato so prodrle zapadno od Rima v gorovje Bje-jasica ter v 2480 metrov visoki KuČki Kom. Severnozahodno od tod so nadaljevale s preganjanjem tolovajev, ki so se hoteli zateči v svoja skrivališča v 2520 metrov visokem Durmitorju. Nadaljnja iz jugovzhodne Bosne v isti odsek umikajoča 6e komunistična tolpa je bila uničena in razbita. Portorico zahteva samostojnost Madrid. 17. avgusta. Kakor javlja agencija EFE iz Mexika, so zahtevali zastopniki Portorica na tretji medanie-rikanski juridični konferenci samostojnost in neodvisnost Portorica. Po dolgem in živahnem razpravljanju se je posrečilo odposlancem Portorica, da je sklenila konferenca »svetovati« Združenim državam, da bi dale v najkrajšem času, najkasneje pa do konca vojne, Portoricu neodvisnost. Portorico naj bi 6e ločil od USA po ljudskem glasovanju ali pa na kak drug demokratičen in po mednarodnem pravu dovoljen način. Pri tem so pa pozabili, da Roosevelt sicer mnogo govori o suvereniteti in demokraciji, da pa ravno nasprotno ravna. Priznanje estonskim delavcem Berlin, Državni delavski voditelj je ob priliki prostovoljne prijave estonskih delavcev v vojaško službo izrekel prizadetim svoje priznanje za dosedanje delo. Gre za mlade Estonce, ki skupno s tovariši iz Latvije in Litve že eno leto delujejo v nemški delovni službi pri vojaško važnih nalogah. Sedaj bodo oblekli vojaško suknjo, da bi branili svojo domovino pred boljševizmom. Zasedanje sobranja Sofija. Sobranje se sestane danes k 7. izrednemu zasedanju. Ob tej priliki bo govoril ministrski predsednik Bagrianov. Njegov govor bodo ob 16.30 prenašale vso radijske postaje. Stockholm. Izgube britanskega civilnega prebivalstva v mesecu juliju so znašale 2441 mrtvih in 7107 tako ranjenih, da so se morali zateči v bolnišnice. Milan. V rimskem prehranjevalnem iiradii jf> prižln dn lindih incidentov, v katere je morala poseči vojaška policija, ki je zaprla številne udeležence teh demonstracij. liko silo napadali nemške postojanke v nekem bojiščnem loku, ne da bi dosegli omembe vredno pridobitev ozemlja. Tudi severno od tod, na bojišču pri Visli, so bili z velikimi izgubami odbiti vsi boljše vi^ki napadi. Na srednjem odseku vzhodnega bojišča so pričeli boljševiki s 3 divizijami in z izredno močno podporo topništva in borbenih letalcev z napadom iz vdornega področja pri Magničevu v zahodni smeri. Nemški grenadirji so popolnoma obdržali svoje postojanke ter zadali napadalcem občutne izgube. Do težkih bojev je prišlo na ozemlju Bobr, zahodno in jugozahodno od Bjalistoka. Tudi tu so izvedli Sovjeti pred napadom močan bobneč ogenj. Z uporabo močnih oddelkov borbenih letal so skušali boljševiki izravnati pot svojim pehotnim oddelkom. Severno od železniške proge Bjalislok—Lomča se jim jo posrečilo na dveh mestih vdreti v nemške črte. Vendar so bili s krajevnimi rezervami prestreženi ter jim jo bilo preprečeno nadaljnje napredovanje. Boji so iu še v polnem teku, medlem ko boljševiki južno od te železniške proge po več brezuspešnih napadih niso nadaljevali s svojimi sunki. Severnovzhodno od Sudana ter na široki črti na področju Vilkoviškov so vrgli boljševiki v boj več kot tri divizije oklepnikov ter močne oddelke borbenih letal, ki so bili vzhodno in jegovzhodno od mesta krvavo odbiti, medlem ko so severnozahodno od Vilkoviškov napredovali za nekaj kilometrov ter se poleni obrnili proti jugovzhodu. Na severnem odseku vzhodnega bojišča jo prišlo poleg dosedanjih žarišč severno od Menila do ponovnih bojev na široki bojni črti na področju Rosije-nlja. Nemške obrambne črte so česlo v ogorčenih bojih iz bližine in s prolisunki obdržale svojo postojanke. Na bojišču ob Dvini so prodrle osredotočene sovjetske oklepniške sile nemške črle severno od Birsena. Nemške čete so nalo iz ozadja zadale sovjetskim strelskim oddelkom visoke izgube, medtem ko so bojne skupine protitankovskega topništva ter pionirji in pehota, ki so bili oboroženi z novimi sredslvi za uničevanje oklepnikov, uničili ali onesposobili 40 sovražnih oklepnikov. Tudi ostanek oklepniške skupino bo težko ušel uničenju. Nemški oddelki borbenih letal so v nizkih le l i Ii uničili 4 nadaljnje oklepnike ter onesposobili 12 topov, med njimi tudi več napadalskih topov. Nemške čete so preprečile dovoz ojačenj, uničile preko 200 vprežnili in motoriziranih vozil ter nek važen oskrbovalni most. Severno od Dvine je prišlo do bojev le severnovzhodno od Modona. Ti boji so potekli uspešno za nemške čele. Težišče bojev na leni odseku je bilo nadalje na estonskem bojišču, kjer so se boljševiki trudili, da bi pridobili nadaljnjo ozemlje iz vdornega področja zahodno od Pskova proti zahodu in severu. Nova ojačenja so vrgla boljševike nazaj na področju Vera. kjer so boljševiki z uporabo nadmočnih sil napredovali sicer za nekaj kilometrov v smeri proli severozahodu, kjer pa so utrpeli zaradi neprestanih napadov nemških borbenih letal, ki so napadali s preko 500 lelali, tako občutne izgube, da so morali počakati na dovoz svežih sil. Proti tem dovozom so izvedli oddelki nemških borbenih letal ponoči močne napade, ki so razbili v zaledju zbirališča čet in oklepnikov. Na tem odseku so sestrelili večino od 52 na vsem vzhodnem bojišču sestreljenih letal. 5 nemških letal se ni vrnilo iz teli poletov. Stoodstotne dividende Stockholm, 17. avguslu. Zopet poročajo o visokih izplačilih dividend angleških druž.b, ki znašajo 12, 15, 17 in tudi več odstotkov. Sinu jska premo-gokopna družba izplačuje čelo 25% dividende. Naravnost mamutske dividende pa izplačuje zlatokopna družba Ferreiera listate, ki izplačuje 100% dividende. Vse te dividende izplačujejo na račun vojaške krvi. Vojna se židovsko - plutokrntskim vojnim dobičkarjem v Angliji res izplača! Zanje je vojna le kupčija, pri kateri spreminjajo kri vojakov v zlato. K bojem na vdornem področju v Provenci Berlin, 16. avgusta. Mednarodni poročevalski urad poroča o izkrcevalnih nastopih na južni francoski obali: Položaj se napram včerajšnjemu dnevu ni bistveno spremenil. Po velikosti jo izkrcanje v nasprotju z angloameriško propagando mnogo manjšega obsega, kot pa je bila invazija na severni francoski obali. Prve tri Izkrcevalne poskuse, pri katerih je Britancem uspelo, da so s slabšimi silami na treh mestih prišli na obalo, so izvršili večino izkrcanja s pehotnimi oddelki. Le v zalivu St. Tropeza je Angloamerikancem uspelo, da so spravili na kopno tudi težko orožje. Uporabljeno čete zračne pehote in padalci so se omejili najprej na dva bataljona, vendar so včeraj spustili napadalci s tovornimi jadralnimi letali nadaljnje padalske sile na področje treh oporišč, kjer je uspelo Angloamerikancem ustvariti manjša predmestja, za katera se sedaj bijejo ogorčeni boji, Tridnevno bombardiranje obrambnih naprav na južnofrancoski obali, ki je napovedovalo 6ledeče izkrcevalne nastope, vkljub odmetu mnogih tisočev težlio-kaliberskih bomb ni imelo nikakega vpliva na dobro prikrite obalne utrdbe. Večina bombnih preprog je padla izven h e rm etično zaprtih obrambnih pasov ter je izravnala z zemljo v bližini ležeče ribiške vasi in kmečka naselja, ki niso bila zasedena s četami. Tudi zapore, minska polja in ovire v obrambnih pasovih niso utrpele 6koraj nikakih poškodb. To eo morali napadalci, v kolikor so se sploh lahko izkrcali, kmalu sami ugotoviti. Tako se sovražnim oddelkom, v kolikor so sploh prišli na obalo, ni posrečilo napraviti nameravanih težišč na področju St. Raphaela in v Hyerskem zalivu, čeprav se jim je posrečilo, da so prišli na Hyerske otoke, ki so bili zasedeni le z opazovalnimi stražami. Prvi izkrcevalni poskus pri SL Raphaelu se je prav tako popolnoma ponesrečil in šele pri nadaljnjem nastopu, ni so ga izvedli v zaščiti svojega težkega ladijskega topništva, se je posrečilo napadalcein, da so prišli tudi pri St. Raphaelu na kopno. Za branilce je bilo ugodno, da so bili ob premikanjih izkrcevalne mornarice, ki se je v treh skupinah bližala francoski obali, stalno obveščeni, ker so nemška izvidniška letala neprestano nadzorovala premikanja izkrcevalne mornarice, ki jo jo ščitilo kakih 30 vojnih ladij, križark in rušilcev, spremljevalnih ladij ter ena bojna ladja. Berlin, 16. avg. Kot javlja mornariški sodelavec mednarodnega poročevalskega urada kapetan vojne ladje Hansen, so iz\ ršili zavezniki svoje izkrcanje na južni francoski obali zapadno od Cannesa s kakimi 400 ladjami. Doslej so s« razvila naslednja leži. žča: vzhodno od St. Raphaela, kjer so opazili včeraj opoldne eno križarko, tri rušilce ter mnogo nadaljnjih ladij. Po nepotrjenih poročilih je bila križarka poškodovana. V zalivu SL Maxima so istočasno opazili šest križark, 22 rušilcev, tri velike in 137 manjših izkrceval-nih ladij. Dalje proti zapadu je ležalo pri Cavalairu opoldne pred obalo šest .-,. ovalnih ladij in nad 30 izkTcevalnih a lij, od katerih jih je osem gorelo. Te-;e sovražnih bojnih ladij je bilo vče-r, popoldne ob treh jugozapadno od mesa, v in pred Theoulskim zalivom, r so ugotovili eno bojno ladjo, dve žarki in še«t rušilcev. Ena križarka en rušilec sta ležala v Theoulski luki. rovale so ju ostale enote pred izli-m. JugozapacLno od St. Tropeza le-e Levatske in Port Croške otoke je orotnik zasedel. Jugozapadno od Mar-i so opazili na morju kakih 20 manj-ih edinic, ki tvorijo oddelek za čišče-i; j min. Pri Le Muyju so se spustile Inejše padalske enote, ki so prispelo inoma s tovornimi jadralnimi letali, repi proti z letali izkrcanem sovražni u so se že pričeli. Ha vei mestih, :' sti zapadno od Toulona in pn Si. Ra-■V aelu so Nemci odbili sovražne izkrce-ne poskuse. Pri nadaljnjem poskusu je jadaleem včeraj zvečer uspelo, da so ■r šli v bližini St. Raphaela na obalo, čino izkrcanih čet tvorijo Poljaki in merikanci. Sovražni letalski napadi na b terijske postojanke na francoski južni o: ali so se nadaljevali tudi včeraj Pri tem so Nemci sestrelili osem bombnikov. Ves lok bojišča zapadno od Falaisa-Argentana se je v teh bojih sicer nekoliko zožil, vendar se sovralnku zaže- lena obkolitev in odrezanje nemških čet zopet ni posrečilo. Zaradi motnega odpora nemških 6et predvsem južno od Caena ter zapadno in vzhodno od Argentana skuša sovražnik prodreti iz vzhodno od Argentana ležečega Goufferskega gozda proti vzhodu. Tu se vrže ogorčeni boji. Do novih nasprotnikovih nastopov je prišlo na področju Chartresa. Pri Le Mansu osredotočene sile so bile prodrle najprej preko Alencona proti severu. Po dovozu nadaljnjih oddelkov 60 udarili Amerikanci v zadnjih dneh iz Le Mansa proti Nogent le Rotrou in La Loupi. Od tamkaj so udarili sedaj vzdolž cest, ki vodijo s severa, zapada in juga proti Chartresu z oklepniškimi izvidniški-mi edinicami. Nemški zaporni oddelki so se zlasti severno od Chartresa v ogorčenih bojih uprli sovražniku, kateremu so uničili mnogo oklepnikov. Tudi tu se vrše boji na širokem bojišču. V Bretanijl je nadaljeval sovražnik svoj generalni napad na St. Malo in Di-nard. Bojna skupina pod poveljstvom polkovnika Backerja se je v Dinardu ogorčeno upirala, v St. Maloju pa so zadali grenadirji pod poveljstvom poročnika Wickenhauserja sovražniku prav tako težke izgube. V ogorčenih bojih iz bližine so se umaknile nemške edinice v St.malojsko trdnjavo, ki leži pod neprestanim topniškim ognjem. Okrog poldneva so odklonili okrog polkovnika Au-locka in kapetana bojne ladje Endela zbrani možje tretji sovražni poziv, naj se predajo. Svoj junaški boj so nadaljevali ter so z izpadi, protisunki in razstrelit-vami zadali nasprotniku nove pomembne izgube. Na južnofrancoski obali so se nadaljevali boji proti na več mestih med Toulonom in Nico z morja in z zraka izkrcanim sovražnim silam. Pokazalo se je, da do 6edaj uporabljeni oddelki številčno ne dosegajo oddelkov, ki so izvršili invazijo dne 6. junija, Posamezna izkrcevališča so razkropljena na širokem ~iasu ter nimajo med seboj nikake zveze, »ovražna oskrbovalna in izkrcevalna mornarica se je razdelila v tri glavne skupine, ki stoje pri Hverskih otokih, pri St. Raphaelu in pri Cap d'Antibesu. Zvečer so jih nemški bojni in torpedni letalci silovito napadli. Kot najvažnejša izkrcevalna mesta so se zaenkrat izoblikovali polotok pri St. Tropezu ter izliv Argesa pri St. Raphaelu. Ostale sile so 6e utrdile vzhodno od Bormesa ob rtu Negryju. Številni ostali obalni odseki leže še vedno pod težkim ognjem, ne da bi sovražnik izvršil do sedaj tamkaj nove izkrcevalne poskuse. Pri obrambnih bojih so Nemci razstrelili pristaniške naprave v Niči, Cannesu in St. Tropezu. Na višinah tik v notranjosti izkrcevališč je doživel sovražnik pri protisunkih in topniškem ognju pomembne izgube. Padalci so skušali zavzeti nova pristajali-šča lo tako zlasti na področju Št. Ra. phaela iz zaledja napasti nemške obrambne črte. Nemški varovalni odelki so tudi te sile takoj energično napadli. Boji za izkrcevališča so v polnem teku. Berlin. Mednarodni poročevalski urad Javlja: Po zadnjih poročilih so skušali Angloamerikanci tudi ponoči razširiti svoja še zelo majhna predmostja ter jim dovestt ojačenja. Nemška bojna in tor-pedna letala 60 z vidnim uspehom napadla ladijske cilje v zalivu St. Tropeza ter potopila nek z oklepniki in topništvom natovorjen večji izkrcevalni čoln, ki je bil določen za neko novo iz-krcevališče Angloamerikancev pri St. Maximu. Tudi nadaljnje enote izkrcevalne dn spremljevalne mornarice so bile zadete Več so jih jc vžgalo. Neposredno pri St, Raphaelu izkrcane č«te letalske tehote so Nemci odrezali od njihovih zvez z zaledjem. Tudi na bojišču kakih 12 km globoko ob železnici v Toulon, ki se tu v velikem loku oddaljuje od obale, izkteane letalske padalske čete so Nemci napadli z dveh strani in jim tako odvzeli možnost, da bi se približale železnici. Dopoldne so vojne ladje obstreljevale obalo. Obalne baterije so na ogenj odgovorile in večkrat prisilile manjše edinice, da so so obrnile. Angloamerikanci so skušali razširiti zelo majhna predmostja pri Cavalairu in Lavan-dou ter si tako pridobiti premikolno svobodo. Na vseh teh točkah se vrše trenutno še ogorčeni boji z obalnimi za. ščitnicami. Črni vrh pri Idriji ▼ varstva Slov. nar. varnostne straže Te dni se je spolnila vroča želja tudi tej obubožani slovenski vasi. Zopet se je vrnilo novo življenje, zopet so se ljudje oddahnili in bb vrnili k mirnemu življenju in delu. Dolgo tedne so že čakali. Zakaj skoro vsako noč so jih motili in vznemirjali tolovaji in jim pobirali še tisto malo, kar jim je nudila skopa zemlja. Komunisti so v strahu, da pridejo slej ko prej narodne straže v Črni vrh, hoteli 3. t. m. pobrati kmetom v vasi še tisto, kar imajo. A morali so iti z dolgim nosom. Zakaj prav ta dan so prišli in se nastanili v vasi slovenski fantje. Velika večina domačinov jih je težko pričakovala. Dan za dnem so postajali bolj nestrpni. »Kdaj lioste vendar prišli?«, so spraševali, ko so prihajale od časa do časa patrole z Vehar.5, kjer so se fantje že dalj časa zbirali. In ko se je ljudem ta vroča želja izpolnila, so govorili: »Sedaj Ikhiio šele začeli prav živeti, pa četudi vas kdaj napadejo.« Hudo bodo v oči dejstvo, da je Slovenska narodna varnostna straža v Črnem vrhu tolovaje in njihove terenske poma-gače, katerih pa v okolici ni veliko. Skozi Črn i vrh so se doslej nemoteno pomikale rdeče »brigade«. V hribih nad vasjo so imele varno zaledje, ko so napadale Hotedrščico in Godovič. A prišla je ura, ko se morajo umakniti tudi odtod. Saj je to zemlja, ki je napojena s krvjo stotin in stotin od rdečih komarjev, zapeljanih ali nasilno odpeljanih in v smrt pognanih primorskih in gorenjskih mož in fantov. Roka pravice, ki je poklicala v boj vse poštene slovenske može in fante, jih sedaj preganja tudi odtod in jih bo pregnala iz vseh skrivališč po slovenski zemlji. Ne bomo odložili orožja, dokler ne bo iztrebljen z naših holmov in vasi zadnji narodni izdajalec in brato-morilec. Iz Kobarida Ustanovitev kulturnega društva v Ko. baridu. 2. avg. so kobariški kulturniki ustanovili prosvetno društvo, kateremu so dali ime »Sloversko kulturno društvo Goriški slavček«. Zvečer so se zbrali v Miklavčičevi gostilni vsi sodelavci ko-bariškega javnega življenja z g. nadpo-ročnikom Cotičem, g. županom Tomšekom in g. dekanom Pavlinom na čelu. Pozdravne besede je izrekel Jožo Lovren-čič nd. v Kobaridu, nakar je spregovoril g. Stanko Pontar. V svojem lepem govoru je poudaril delo in poslanstvo društva, katerega dolžnost je hoditi po stopinjah slavnih kobariških ožjih rojakov, ki so dali svoje duševno bogastvo slovenski književnosti, Gregorčiča, Krilana, Vola-nča in Lovrcnčiča. Vsi poslušalci 60 navdušeno odobravali' njegova izvajanja. Po referatu tajnice in govoru predsednika pripravljalnega odbora je bil izvoljen novi odbor. Soglasno je bil izvoljen za častnega predsednika g. župan, za predsednika pa je bil izvoljen g. Frandulič. Tako bo to prosvetno društvo nadaljevalo delo, prekinjeno pred 17 leti, in njegovi sodelavci bodo dokazali, da v njih Se živi ljubezen do naroda in jezika ter bodo s svojim delom mogli prepričati, da je njihov cilj določen in da bodo izrabili vse svoje moči za dvig kulturnega življenja v Kobarida, Delovanje Narodne varnostne straže. Posadka Slovenske narodne varnostne straže v Kobaridu je raztegnila svoje delo tudi na beneške Slovence. Sla je v Podbenešč in Lezo, kamor je ponesla slovensko pesem in besedo. Z začudenjem so jih vaščani gledali, saj dozdaj niso poznali tega slovenskega borca, ki Se bore proli največjemu uničevalcu evropske kulture, proti boljševizmu. V Lazi je govoril g. Lovrenčič Jože ml. Prinesel je vaščanom pozdrav slov. zemlje in jim pojasnil delo Slovenskih narodnih varnostnih straž in nujnost njihovega boja. Ljudje so se razveselili njihovega prihoda in s solzami v očeh poslušali slovensko besedo. Njihova zahvala, ki se je družila s prošnjo naj še pridejo, je bila prisrčna in je izražala hvaležnost, ki jo čutijo domačini do teh krepkih in borbenih fantov, ki delajo le v njihovo dobro. Spoznali so slovenske nar. stražarje, ki s svojo odločno borbo čuvajo tudi njihove vasi pred komunističnimi zločinci. Berite »SMET« Is Trata četrti sinlonični koncert je bil v 8e- trtek 17. t. m. ob pol sedmi uri zvečer pod vodstvom dirigenta Edmomdo de Vecchija ln a sodelovanjem vijolinčelista Mareela Viezzolija. Izvajal se je naslednji spored: Berlioz: Rimski karneval; Dvofak: Koncert za čelo ln orkester op. 104; Mozart: Jupitrova sinfonija v cis-duru; Sibelius: Finska, sinfonična pesnitev. V čast Scnjski Materi boSJi se je ob priliki obletnice osvoboditve tržaškega mesta izpod turške nadoblasti darovala v torek 15. t. m. slovesna sveta maša v kapeli Svete Družino. Sveta daritev je bila v prvi vrsti na pobudo Dalmatincev v našem mestu, ki so sveti maši prisostvovali skupno, saj je Mati Božja senj-ska zavetnica vse Dalmacije. Seveda so prišli tudi ostali meščani. Nesreče. Tesar Anton Vorič, stanujoč na Sončinijevi cesti št. 753 je 11. t. m. zjutraj šel preko Goldcmijevega trga. Ker pa je premalo pazil, ga je zadel neki tramvaj ln prevrnil po tleh, da ee je poškodoval po licih in po desnem kolenu. — Valerija Skopnič se je s sosedo preveč navdušeno pogovarjala in se je morala radi podplutb ter poškodb na glavi in roki zateči na Rdeči križ, ki jI je nudil prvo pomoč. — Janez Paren-zan, voditelj gostilne v Makjavelijevi ulici št. 9 je pomagal kuhati v gostilni. Pri tem delti je moral odpreti pri kotlu parni ventil, toda radi neprevidnosti ga je-pri 'tem parni cUrek precej močno opekel po prsih in trebuhu. Zateči se je moral v bolnico. Pregled koles. Kolesa, ki so bila zaznamovana s številkami od 1 do 1500 in jih kontrolna komisija še ni pregledala, morajo pripeljati h komisiji v 6redo 16. od 8 zjutraj naprej. Moška kolesa, zaznamovana s številkami od 1501 do 3000, morajo lastniki pripeljati v kontrolo po naslednjem redu: v četrtek 17. t. m. od 1501 do 1800; v petek 18. t. m. 1801 do 2100; v soboto 19. t. m. od 2101 do 2400; v ponedeljek 21. t. m. o dobite v vseh knjigarnah. »Vsak po svojih močeh in zmožnostih,« je dejal uoš g. prezident, »se trudimo, da bomo kontno premostili vse pre-pude med posameznimi stanovi.« Deluvci se tega dobro zavedajo. Delavski stan si je to uučelo po svoji DPA postavil tudi v svoj program. L besedami g. prezidenta je program DPA vnovič dobil odobrenje od najvišjega predstavnika naše oblusii. DPA je tuko dobila za svoje delo najvišje priznanje, vsi ostali slovenski slu no v i pu kažipot, po katerem morajo usmerjati svoje delo, du bo lepša uu-ša bodočnost. Potrebno je organizirano delo. »V edino uspešni, krepko skovani protikomunističiii slovenski skupnosti,« pravi g. prezident, moramo graditi pogoje zu mir med delodajalci in delojemalci. Delavstvo po svojih predstavnikih v odboru DPA in delodajalci po svojih predstavnikih v odboru PAD, so že pričeli s svojim organiziranim delom. S takim organiziranim delom pu morajo pričeti vsi ostali slovenski stanovi. Nt dovolj, du samo poslušajo protikomunističnu predavanja. Samo s prostovoljnim ali neprostovoljnim poslušanjem protikomunističnih predavanj ne bomo skovali krepke protikomunistične slovenske skupnosti. '1 tikaj je treba več! Vsak stan si je dolžan zgraditi v svojo lastno in v našo skupno korist močuo, stanovsko protikomunistično organizacijo. Delavstvo je s tem že pričelo. Tudi kmetje so na tem polju krepko zastavili. 'I roba ie, da poprimejo tudi ostali. Vsi sin' k temu poklicani! Kaj pa ljubljanski zavodi in ustanove? V Ljubljani imamo različne stanovske institucije, ustanove in zavode. Vsi vemo, da bodo v bližnji bodočnosti morali kreniti nu nova potu. Odločiti sc moramo za temeljito obnovo, ali pu bomo zapadli po splošni revoluciji komunističnemu kolektivizmu. Delavstvo se jc že odločilo. Kaj pa naše ustunove in zavodi? Sicer se nimajo za ničesar odločiti, a veittkir, ali je katera ali kateri od teli ustanov in zavodov razmišljala ali razmišljal, kako v krepko skovani protikomunistični slovenski skupnosti premostiti vse prepade med stanovi. Ali so morda o tem razmišljali številni nameščenci teh ustanov in zavodov? Mogoče posamezniki, u večina ne. Tem iz večine je pač važnejše dnevno meriti po zemljevidih, so li morda Rusi bliže kot Angleži. Zavod ali ustanova, v kateri so zaposleni, bo že kitko, pa če se še tako odtujuje narodu uli stanu, čigar last je. Tudi tukaj bo treba krenili nn nova potu in premostiti marsikaj. Pa naši vzgojitelji Koliko tistih »velikih' svetovnih' strategov« iz pedagoških vrst je že pomislilo o nalogah vzgojiteljev in o nalogah vsega našega šolstva v bližnji bodočnosti? Tudi njim, zlasti njim, da bodo mladino prav učili, veljajo besede našega g. prezidenta: »Vsak po svojih močeh in zmožnostih se trudimo, da bomo končno premostili vse prepade med posameznimi stanovi.« Naš g. prezident nam je nakazal pot. on je naš kažiootl Sledimo mul Domobranci na Notranjskem v neprestanih akcijah proti komunističnim tolpam Ze v torkovi številki našega lista smo poročali o velikih uspehih udarne skupine stotnika Rupnika, ki jih je imela v bojih proti komunističnim tolpam dno 10. avgusta. Tedaj je bila pri Rakeku razbita tolovajska brigada. Padlo je preko 40 tolovajev, 7 pa so jih domobranci ujeli in pri tem dobili še znaten plen. Ze naslednjega dne 11. avgusta pa je bil v uspelih akcijah pri Dolenjem jezeru razbit Notranjski tolovajski odred. Padlo je zopet preko 30 tolovajev, med njimi tudi komandant bataljona. Ujetih je bilo 16 tolovajev, zelo veliko pa je težko in lahko ranjenih. Domobranci so zaplenili 3 strojnice in en minoinelalec. S lo zadnjo uspelo akcijo proti tolovajskim tolpam, pa še ni vse zaključeno. Domobranska udarna skupina pod poveljstvom stotnika Rupnika preganja razkropljeni tolovajski odred na širokem področju. (Nadaljevanje z 2. strani.) Dosedanja zapadna umetnost je po njegovem postala neaktualna, ker jo zanimajo le apolitične, družbene, moralne, verske in ljubezenske 6trasti in kaj malo strasti človeka, ki se bori z naravo za obstanek« (LZ 1935, 608). Ton zapad-ne, meščanske umetnosti je »akademski, ciceronski, recitno človečanski ton.« ... »In končno je ta književnost svojevrstna tudi po občinstvu, kateremu govori in ki veruje v avtonomnost literature glede na materialni svet«..., »to je književnost za ljudi, ki verujejo v luksuzna delovanja«. (Prav tam.) Komunistična, kolektivistična umetnost pomeni popoln prelom z dosedanjim pojmovanjem in ustvarjanjem. »Mislim, da je med obema nazoroma ne le delna, marveč bistvena razlika, (str. 609). Lenin je nekoč Trockemu pokazal palačo ob bregovih Temze in dejal: >To je njihov VVestminster,« to se pravi, VVestminster buržujev, s katerim ne bo smel imeti naš komunistični svet nobenih opravkov, kateremu velja ves naš boj. Benda pravi: »Prav kakor bi dejal v današnji debati: »To je njihov Rarine, lo je njihov Beaudelaire, lo je njihov Goethe«, in bi hotel s tem reči: »to je umetnost, ki je nujen in zvest izraz njihovega pojmovaija, ki loči duhovno od gospodarskega; umetnost, o kateri nočemo več ničesar vedeti in namesto katere bomo postavili drugo, povsem različno« (str. fOO). Morda si je Benda privzel vlogo nev- | tralnega opazovalca zato, da bi pod vi-I dezom nepristranosti laže in bolj neovirano opredelil komunistično pojmovanje umetnosti in pripravil s svojim klicem, — naj kolektivisti odgovore na njegove trditve, — pot Paulu Nizanu. Nizan, drugi govornik, je na videz nekoliko omilil ostre Bendove besede, v resnici pa jih je le poglobil in še bolj prilagodil pojmovanju umetiosti, ki iz-liaja iz dialektičnega materializma. Nizan je bil organiziran komunist, ki je znal govoriti ne le salonsko, v uglajeni terminologiji kulturnega boljševizma; imel je pred očmi natančen načrt za osvojitev organizacije književnikov in je znal o tem načrtu govoriti z besednim zakladom člana komunistične trojke, brez olepševanj. Vendar je tu še nastopil s komunistično teorijo, ni še razkrival organizacijskih načrtov. »Tu se moramo ipažati zgodovinski. Ne bi želel uporabljati izrazov akcije nasproti filozofu, ki se izraža zgodovinski« (LZ, 1935, 610). Značilen je že začetek Nizanovega govora: »V zgodovini človeštva je bil humanizem predvsem nekakšna mitologija.« »Humanizem je ustvarjal snč« (str. 609). Humanizem — stremljenje po čisti človečnosti — je pokazal po Nizanu dvoje slabosti. Prva slabost je bila v tem, da ni hotel ničesar tvegati. Ta slabost je izvirala iz boječnosti. Njena posledica sta bili previdnost in samo abstraktno razmišljanje. Nizan previdnost in razmišljanje odklanja: »Ne ljubim Goetheje ve previdnosti. Čistost razmišljanja se ml zdi preudobna« (LZ, prav tam). Druga slabost humanizma je, pravi Nizan, oddaljenost od konkretnih ljudi. To je precejšnja slabost, ki jo je Nizan dokazoval z Leninovim izrekom: »Ni abstraktne resnice. Resnica je vedno konkretna.« Pri analizi te slabosti je Nizan napadel in zavrgel ideale humanizma in umetnosti, ki jo je humanizem ustvarjal. To je bil edinstven napad na čisto, netendenčno, zgolj Jčlovečansko« književnost, napad, ki ga je izvedel književnik na kongresu književnikov v imenu nove, prihajajoče komunistične kulture. »Ti misleci (zastopniki čiste umetnosti), ki so govorili v imenu človeka, so pozabili malone na vse, kar je na njem, na njegove potrebe, na njegove nezgode in na njegovo usodo. Govorili so med seboj v nekakšnem svetu namigavanj, strpnosti in skrivnosti, s katerim večina človeštva ni imela nikakega opravka. Zahteve humanizma večini človeštva niso ničesar pomenile« (LZ, na istem mestu). S tem je zavrnjen ideal čiste človečnosti, kakršno so imeli pred očmi književniki pri ustanavljanju PEN-kltibov. Na njegovo mesto stopa ideal komunistične zamisli o človeku. Nato je Nizan zavračal ostro delitev kulture v zapadno, idealistično in v novo, materialistično, kolektivistično. Delitev, ki jo jc postavil Benda, ni točna. In nova, materialistična kultura nikakor ne pomeni popolnega preloma s pretek- lostjo. Gre le za radikalen prelom z vseini idealističnim, »platonskimi« stremljenji kulture v preteklosti. Kar pa je bilo v stari kulturi materialističnega, bodo sprejeli ustvarjalci komunistične kulture in še pomnožili. »Mi sprejemamo veliko zavračanje božanskih in religioznih dimenzij človeka, v katerih vidimo, prav kakor Epi kur in kakor francosko osemnajsto stoletje, le znak človeškega strahu in njegovega ponižanja. Mi zavračamo vsako humanistično mitologijo, ki govori o abstraktnem človeku in pušča v v nemar pogoje njegovega življenja ter porablja, da dosihmal ljudje še niso enaki po 6vojih osvojitvah in v smrti. Naše stališče ni niti nadaljevanje niti prelom, marveč izbor.« Slednjič poglejmo še končno zahtevo Nizana o strankarski opredelitvi umetnikov: »Gre za to, da se pisatelj pridruži neki skupini in njenemu hotenju. Mi smo si izbrali proletariat.« — ter utemelji svoj izbor z izrekom iz Marxa. Na prvi pogled bi kdo sodil, da Nizan resnično odklanja radikalno razliko med staro, meščansko in novo, komunistično kulturo. Toda Nizan to delitev samo popravlja. Prav tako kot Benda vidi bistveno razliko dveh kultur, le da je zanj razlika vedno obstojala; po njegovem je vsa kulturna zgodovina borba med dvema različnima kulturnima nazoroma, med idealizmom in niaterializ-motn. Kulturni boljševizem zato ne pomeni radikalnega preloma z vso preteklostjo, ampak le popolno zmago materializma v borbi, ki traja že stoletja. Zgodovina PEN-klubov je v resnici zadnja etapa te borbe, je zgodovina vdora kulturnega boljševizma v svetovno književnost, njegovih zmag od postojanke do postojanke v kulturnem življenju vropskih narodov. Pariški kongres književnikov nam lahko služi kot klasičen zgled, naravnost kot shema, za komunistično taktiko pri osvajanju kulture. Gide, Benda, Nizan, trije komunistični pisatelji, so s svojimi govor postavili tri kantone pri prodiranju kulturnega boljševizma. Gide-u jo pripadla vloga literata, ki so je naveličal same čiste umetnosti in se razočaral nad kapitalističnim redom; zdaj si želi novega družabnega reda, o kakršnem prihajajo glasovi iz Sovjetsko Zveze, in hoče tudi umetnost povesti v boj za novi red. Toda njegovo izražanjo je še dosti estetsko, njegova poza spominja na melanholijo človeka, ki se jo odločil za novo pot, za pot v obljubljeno deželo, ki pa sluti, da l>o moral unireti pred vstopom vanjo, še v puščavi. Benda je dobil vlogo, da je moral analizirati _ »samo nepristransko pojasnjevati« — nasprotja med humanističnim idealom umetnosti in med pojmovanjem kulturnega boljševizma. Benda je bi I tisti, ki je pozval zastopnike kulturnega boljševizma, naj obrazlože svoj program. Razložil pa ga je že sam tako dobro in s takimi simpatijami, da ga io Nizan samo potrdil iu dopolnil v .^bistvenih stvareh. (Dalje.* Dogodki in novice današnjega dne Viktorju Rupretu v slovo Svojemu stanovskemu tovarišu je poslal železničar naslednje vrstice v slovo: Viktor, nisi 6e poslovil od nas, ki smo te imeti tako radi. Nisi nam ponudil svoje delovne roke, kar odšel si... Ko sva pred nekaj dnevi govorila, si rekel: »še par voženj, potem bom pa vzel dopust!« Pa nisi prišel do dopusta. Zločinci so prekinili tvojo vožnjo in tvoja in tvojega sodelavca muSeniška kri je tekla. Težki stroj je obstal, krmilo stroja pa je bilo obrnjeno proti snežnim planinam, kakor si ga naravnal ti sam. Nisi znal voditi le stroja, tudi 6voje življenje si lepo uravnaval in vodil proti Bogu. Najvišji strojni mojster te je izbral, ker je hotel, da tudi iz naših železničairskih vrst teče mučeniška kri, saj le iz take krvi rasejo novi borci za lepo in dobra Dragi Viktor, hvala td za največjo žrtev, ki si jo doprinesel iz naših vrst. Prosimo te, izprosi pri Najvišjem, naj razsvetli v naših vrstah tudi tiste, ki so z radostnim smehljajem na ustnicah in z zadovoljstvom sprejeli tvojo smrt. Da bi tudi oni obrnili svoje življenje in se ravnali po tvojem zgledu. Počivajta ti, dragi Viktor, in tvoi zvesti sodelavec v Božjem miru. ZGODOVINSKI PABERKI 18. velikega srpana. Koncem 14. stoletja je deloval v Radgoni slikar in stavbar Jobannes Aquila de Rakerspurga. Od vseh del so se ohranila le ona v Prekmurju. Napis nam ga kaže kot graditelja cerkve v Martjancih (1392.). Tip, ki ga ta goče, da je on gotiziral romansko cerkev v Tuiniišču. Kot slikar jo podpisan v presbiteriju v Martjancih, kjer 6e nahaja ob oknu na južni 6trani njegov lastni portret v molitveni pozi. Njegovo ime je bilo do nedavnega še čitljivo v levem napisu v polluipoli apside v Turaišču, kjer je ponovil prvotno Ma-jestas Domini preko po prezidavi doloma uničene stare na beležno podlago. Stilistično nedvomno njegove so freske v cerkvi v Velemčru, kjer se je nahajal njegov sedaj uničeni avtoportret. Do najnovejše dobe so pripisovali Joliannesu Aquili vse stare prekmurske freske, ki so pa vse razen tu naštetih dela drugih njemu sodobnih slikarjev. Janezovo slikarsko delo, kakor ca izpričujejo našteta sigurna dela, je srednje umetniške kakovosti, ki ga v višjo vrsto dviga edino dekorativna disciplina, kateri se podreja. V stilističnem oziru spada organsko v razvoj srednjeevropskega slikarstva druge polovice 14. stoletja v oni fazi, ko se je po sprejetju pridobitev giot-teskne struje začel nov razvoj, ki je polagoma prekinil s prejšnjo izključno idealistično smerjo. Leta 1872. je umrl na Dunaju prvak hrvaških pesnikov Petor Prerado-v i č. Rojen 1818. leta v Grabrovnici v nekdanji Vojni Krajini je 6topil v vojno akademijo in postal častnik. Umrl je kot general, pokopan je v Zagrebu. Sprva je pesnil v nemškem jeziku, nato pa je na pobudo Ivana Kukuljeviča-Sakcinske-ga pričel peti v matemem jeziku ljubezenske. rodoljubne in prigodniške pesmi. Leta 1S46. je izšla njegova prva pesniška zbirka. Prvenci, 1851. Nove pjesme. Pisal je ode, spesnil filozofski religiozni ep Prvi ljudi, nedovršeni romantični ep Lo- stavba predstavlja, jo bil takrat splošno | pudska sirotica ter dramo Kraljevič razširjen v Prekmurju in njegovega de- Marko. Peter Preradovič ie doslej naj-leža na njem ni mogoče opredeliti. Mo- 1 boljši hrvaški pesnik. Med obstreljevanjem Cerknice je kradla Ko so lepo in sončno nedeljo 19. septembra lani letele granate iz Rakeka v Cerknico, kjer 6e je bila vgnezdila komunistična tolovajska tolpa, so se nekatere družine razbežale, mnogi prebivalci pa so se umaknili v razna zavetja. V vasi je vladala zbeganost. To zmedo je izrabila neka deklina, da si je naplenila razno tuje blago. Neki družini je pobrala lep kovčeg, razno žensko in moško perilo in čevlje v vrednosti nad 7000 lir. Ko se je pozneje ga. Rozalija Mikecinova vrnila na svoj dom, je presenečena opazila in ugotovila, da ji je neznana oseba odnesla razne stvari. Kdo, ni mogla dognati. Napravila je čez stvari že križ in se ni nadejala, da bo prav njej padla tatica po dolgem času v roke. kolodvorska straža povabila dekle v urad, kjer so kmalu ugotovili njene osebne podatke in da jo obleka last Mikecinove. Dekle je kmalu priznalo, da je med bombardiranjem Cerknice pobrala razno stvari pri Mikecinovi. Po zaslišanju je bila deklica odpremljena v ljubljanske sodne zapore, da jo je nato sodilo posebno sodišče za javno varnost. Zaradi zločina tatvine pod zelo obte-žilnimi okoliščinami je bila pred posebnim sodiščem obtožena 21-letna Ivana Risova, rojena v Sežani, pristojna v Trst, nazadnje stanujoča v Cerknici. Pred sod-nikom-poedincem je bila v soboto kratka razprava, na kateri ie obtožena priznala dejanje in krivdo. Zaradi tatvine obleke in drugih stvari je bila Risova obsojena Rozalija Mikecinova je letos 3.1. julija t na 3 leta strogega zapora. V kazen ji je potovala z Rakeka v Trst. Med daljšim!] bil vštet preiskovalni zapor od 21. julija postankom v Postojni je opazila mlado I naprej. Sodba je postala takoj pravo- dekle v njeni lepi obleki. Na prošnjo je močna ln izvršna. Malomarna zatemnitev kaznovana V doki od 29. Julija do 15. avgusta no bile kaznovane zaradi zatemnitvonih predpisov sledeče osebe: Gabri jolčič Terežija, znsobnlca, Clgalo-tova S-II.s Kmet Sonja, zasebnica, Gospo-svetska 8-1.; Knez Zdenko, gosp. svetova-loo, Gosposvetska 1-L; Lošak Leopoldina, hišna posestnica, Beethovnova 6-II.; Pre-dalič Danilo, trgovec, Petrarkova 26-11.; Ro-«enwlTth Karel, gostilničar. Dunajska 12; Alerht Frančiška, trgovka. Stari trg 17-1.; Butara Terezija, zasebnica, Krekova 5; Čo-bular Leo, bančni uradnik, Beethovnova 36.IV.; Irgolič Frane, odvetnik, Pleteršni-kova 26; Cigoj Ana, zasebnica, Dalmatinova 3-III.; Jakupovič Eles, slaščičar, Rožna dolina, Cesta IX-25; inž. Maček Jožef, Linhartova 22; inž. MačkovSek Janko, Gledališka 14-1.; Marn Ivan, grafik, Marmontova 30-1.; Medved Dušan, zasebnica, Puharjeva 5-V.; Mihelič Bogdan, urar, Streliška 29a; Nedcljkovič Angela, Gosposvetska . c. 13-1.; Pavšek Ivana, trgovka, Prcdovičova 5; Pin-tar Ernest, brivski mojster, Zakotnikova 4; inž. Zupančič Amold, Ulica 3. maja 4-31.; dr. Smolo Albin, odvetnik, Dalmatinova 5-1.; Bibič Ana, zasebnica, Dunajska 37; Souvan Leo, trgovec, Mestni trg 24-III.; Avguštin Alojzija, krojačica, Verdijeva 8-1.; Rosen. wirth Angela, zase-hnica, Dunajaka 32; Ga-brijan Jožipfa, branjovka, Krakovska 30; Tavzes Janko, direktor v p., Tavčarjeva 4; Mihalek Otman, zasebni uradnik, Puharje- va 34; Mihelčič Stane, elektroroonter, Borštnikov trg l.II.; Kolman Albert, Ljubljana, Medvedova 30-111.; Smue Juata, fotografi-nja. Ulica 3. maja 30; Sasch Anton, lesni trgovec. Vodovodna 3; Vonko Anton, krojaški mojster, Slajmarjeva 1; Petrlč Ivanka, privatna uradnica, Zalokarjeva 10; Kro. Sel j Danica, gospodinja, Albanska 8; Vrhoven Katarina, trgovka, Kavškova 3; Mala-vašič Franc, trgovec, Ga jeva 2a; Kržišnik Anton, uradnik, Krekova 34; dr. Basain Egon, zdravnik, Strossmayerjeva 3; Smid Andrej, zasebnik, Puharjeva 3; Zminz°k Franc, viSjl žel. svetnik, Miklošičeva 37 in Rozman Janez, prokurlst, Gajeva 2a» Šele ob žaru ljubezni zagleda človek mnogoštevilne črne pege na svoji duši. (Cankar.) Koledar Petek, 18. velikega srpana: Helena, cesarica ln vdova; Agapit, mučeneo; Krlsp, spoznavaleo; Flor, mučeneo. Lunina sprememba: mlaj ob 21.25. Her-schel napoveduje ob severu lepo, ob jugu dež. Sobota, 11. velikega srpana: Janez Eu- d«i, spoznavaloo in ustanovitelj reda; Ludovik TulunSki, škof; Tekla, mučen. Operno gledališče Zaprto. Kino Matica »Se enkrat Študent« ob 35, 17 ln 19. Kino Union »Čarobne gosli« ob 17 in 19.15. Kino Sloga »Krvave priče« ob 16 in 19. Lekarniška služba NoCno službo Imajo lekarne! mr. SuSnik, Marijin trg 5; mr. Deu, Gosposvetska cesta 4, in mr. Bohino ded., Rimska cesta 31. Operno nledališče Petek, 18. avgusta: Zaprto. Sobota, II. avgusta, ob 17: »Atda«. Red A. Gostovanje tenorista Josipa Gostiča. »Oddajciiba skupine Jadranko primorje« RADIO LJUBLJANA Dnevni spored za 18. avgust: 7 Poročila v nemščini — 7.10 Jutranji P07,drav, vmes 7.30 Poročila v slovenščini — 9 Poročila v nemščini — 32 Opoldanski koncert — 32.30 Poročila v nemščini in slovenščini, napoved sporeda — 12.45 Mali orkester vodi A. Dcrmelj — 34 Poročila v nemščini — 34.30 Vsakomu nekaj — 17 Poročila v nemščini in slovenščini — 17.15 Glasbena medigra — 17.30 Kmečki trio — 18.45 Iz našega leposlovja — 19 Koncert komornega zbora — 33.30 Poročila v slovenščini — 39.45 Prenos branja članka ministra dr. Giibbelsa iz tednika »Das Reich« — 20 Poročila v nemščini, napoved sporeda — 20.15 Don Juan v glasbi — 20.45 Glasbena medigra — 21 Glasba veselja — 22 Poročila v nomščinl, napoved sporeda — 22.15 Prenos sporeda nemških Tadijskili postaji SUyi znanci, moji znanci. VAŽNI PRIPOMOČKI ZA GOSPODINJE Beg A.: Naše gobe. S 75 slikami T bakroUsku. 74 strani, lir 20___ Hnmek M.: Dober sadjevec. 75 strani, lir 12.—. Humek M.: Sadje v gospodinjstva. 100 strani, broS. lir 15.—, vezana lir 30.—. Mihelčič Fr.: Zdravilne rastline. S 68 slikami v bakrotisko. 251 strani, vezana Ur 75.—. LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI Pred škofijo 5 — Miklošičeva c. 5 Rdeči križ poroča Poziv. V glavni pisarni, Marijin trj 5, se naj zglase: ga. Berce zaradi Injaca Branka, svojci Štefana Maieka ali Mačka, vojnih ujetnikov, ki so v Stalagn 317 (XVIII C): Rujrner arel inK Anton, Pengal Anton, Po-trič Anton, dr. Tavčar Rado, dr. Novak Jože, Svante Saša, Benedik Pavel, Marinič Martin, Bradač Ivan. Zahvala. RK so naklonili: mladina; z Brda pri Ljubljani 300 lir kot dobiček mladinske igre »Materin god«, drnžina Vodral-Kalin 350 lir namesto cvetja na grob blago-pok. g. majorja Franca Robeka, g. Bevo Joško 350 lir namesto venca na grob blago-pok. ge. Kalinger. Vsem darovalcem prisrčna hvalal O škrobu, sladkorju, beljakovinah, tolščah, ki so rastlinski produkti, boste na široko brali v 12. knjigi »SVETOVE« knjižnice z naslovom: Pestro in imenitno ilustrirano knjigo je napisal priznani strokovnjak, prirodoslovec dr. Fr. Mihelčič. Tajnosti narave, bodo gotovo dozdaj ena najboljših in naiponfnejših SVETOVIH knjig. — Tudi vi se se danes naročite na SVETI Povišanje kino vstopnine Odločba Šef pokrajinske uprave je odobril na prošnjo Sekcije kinematografov v Ljubljani z dne,29. I. 1944, da sme kino-podjetje kino »Matica«, kino »Union«, kino »Sloga«, kino »Kodeljevo« in kino »Moste« porisati vstopnino pri vstopnicah od vključno 5 lir navzgor in sicer: pri sedežih od 5 do 6.50 lir za 0.50 lir; pri sedežih po 8 in 9 lir za t liro z odpadajočimi javnimi dajatvami. To povišanje stopi v veljavo z dnem 20. avgustom 1944. Cene je v smislu odredb čl. 4 naredbe od 9. V. 1941 objaviti v prodajnem prostoru. — Prekoračenje teh najvišjih cen se kaznuje po uredbi o cenah v zvezi z naredbo od 26. I. 1942, št. 8, SI. št. 8'42. Povest Bel« vrtnic« in Se« trm Dragica izideta v kratkem Za Socialno pomoč Mesto cvetja na grob ge. F r a n j e K o b i je darovala družina sodnika g. Tominec Milana, Vošnjakova ul. 4., 100 lir za Socialno pomoč. Za informacije glede »Socialne pomoči« kličite: 32-92 in 89-011 Prostori »Socialne pomoči« so na Gosposvetski ul. 2/1. Denarne prispevke pošiljajte po čekovnih položnicah na »Pokrajinski podporni zavod — Socialna pomoč — ček. rag. 16,580«! _______ novice, Pogreb pokojnega begunjskega žup, nika Viktorja Turka bo danes, v petek, ob 9 dopoldne iz kapele sv. Ni. kolajn z Žal na pokopališče k Sv. Kri. žu. Pogreb bo vodil prevzvišeni g. ško| z asistenco. Vse, ki _ znajo ceniti nje. govo zadnjo in najtežjo duhovniško žrtev, vabimo, da ga na zadnji poti pospremijo. Slovesna maša zadnSnlca za pokojneg« duhovnika Ludvika Novaka bo v petek, lg, avgusta, ob 8 v cerkvi sv. Terezije na Ko. doljevom. Vabljeni njegovi rojaki, znanci in prijatelji, zlasti Pa Kodeljevčani. Glede na ieljo, naj bi na blokih pnšči|| zlasti neraclonlrane vrtne pridelke v mesto, ker je ljubljanski trg Se vedno razmeroma premalo aaložen e tem blagom, se je mo«(no županstvo zavzelo PH Prevodu za potrebo prebivalstva tor tudi doseglo, da sedaj m sočivje nemoteno prihaja skozi bloke » mesto. Knjlžtea »Ali — Ali« se dobi v Mladinski založbi (Stari trg 30). Cent 1.50 lire. Sv. maša za pokojno Jožofo Virnik roj. SlapaT iz Preddvora bo darovana ob pollot. niol smrti v petek, 18. t. m., in v ponede-ljok, 4. oktobra, obakrat ob 6.30 v stolnici pri oltarju Žalostne Matere božje. Znanci in prijatelji vabljeni. Samo Se do sobote lahko naročite »Nars. doplsje Sloveneev« po prednaročniSki ceni. Knjigarna Žužek, prehod nebotičnika, tolo-fon 32-26. Notranjoll V petek, 18. avgusta, ob II sestanek. » SVETU (< Je bogato pisana beseda Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih Zaščita Robbovega spomenika Kakor so druga srednjeevropska mesta poskrbela za primerno zaščito važnih zgodovinskih in kulturnih spomenikov pred posledicami zračnih napadov, tako se je tudi uprava mestne občine ljubljanske odločila, da ukrene vse potrebno v zavarovanje najlepših in najmonumental-nejših spomenikov v mestu. Znameniti Robbov spomenik so že začeli primerno oblagati s peščenimi vrečami od tal do vrha. Polaganje težkih peščenih vreč previdno napreduje. Sedaj je zavarovano velika temeljna školjka. Ananas, breskve in hruške Vodnikov živilski trg je v četrtek gospodinjam prinesel na izbiro izredno mnogo kumar in stročjega fižola. Res je letina za kumare letos izredna. Na trgu bi lahko napravili velikanski kumarčni semenj. Prihaja na trg sedaj tudi več kumaric za vlaganje. Gospodinje pa so v četrtek Se zgodaj opazile na trgu posebno zanimivost. Branjevci so prodajali lepe ananas, uvožene iz Gorice. Ta sladki južni sad ni še prav udomačen v Ljuhljani. Le nekatere gospodinje so segale po njem in ga kupovale. Prispela je v Ljubljano vagonska pošiljka ananas, dalje je v sredo bilo na trgu tudi precej breskev in hrušk, uvoženih iz Italije. Trg ni drugače zaznamoval večjih sprememb. Slepar Trošt je skušal pobegniti Iz policijskih zaporov je v začetku avgusta pobegnil drzen slepar, 39-letni Stanko Trošt, ki je bil izučen za šoferja, a je svoj pošteni poklic opustil in se začel ukvarjati z raznimi sleparijami. Kriminalni oddelek polic, uprave je prejel že mnogo prijav oškodovanih strank, ki jih je Trošt opeharil za večje zneske, obljubljajoč jim, da jim preskrbi razna živila iz Dolenjske. Ukvarjal se je tudi z valutnimi špekulacijami. Trošt ni dolgo užival svobode. Izkušeni detektivi so ga hitro zasledili. Skrival se je pod napačnim imenom Stane Trtnik. Imel je na to ime tudi legitimacijo. Stranke, ki jih je Trošt osleparil, naj javijo svojo škodo kriminalnemu oddelku policijske uprave. v Otavo že kose... Po končani glavni košnji so se julija vrstili nalivi. Julij je naklonil obilo dežja, da je začela otava bujno rasti. Vsi pokošeni travniki so se naglo zarasli in otava je kazala, da bo letos njena košnja KULTURNI OBZORNIK Slovensko-Iatinski slovar V zbirki slovarjev, ki jih izdaja Ljudska knjigarna v Ljubljani, je izšel sedaj tudi Slovensko latinski slovar, ki ga je sestavil dr. Franc Bradač, profesor klasične filologije na univerzi v Ljubljani. Isti je sestavil svoj čas latinsko slovenski slovar ter še več drugih, nismo pa imeli Slovenci slovensko latinskega v modernem smislu, kar pa je bilo manjših šolskih pripomočkov na klasičnih gimnazijah, so ali zastarela ali pa se nanašajo samo na določena latinska berila. Slovensko latinski del seveda ne pride pri nas tako do veljave, kakor latinsko slovenski del, toda nekaterim 6lojem je tudi slovensko latinski del naravnost nujno potreben. Tu so mišljeni predvsem naši dijaki po klasičnih gimnazijah, pa tudi duhovniki, ki imajo vedno opraviti z latinščino. In tema dvema stanovoma je slovar v prvi vrsti namenjen. V predgovoru je gospod profesor sam napisal značaj svojega dela z naslednjimi besedami: »Ta slovar je žepni slovar in kot tak po obsegu omejen, ne da bi trpel pri tem besedni zaklad. Slovensko besedilo se naslanja na Bradač - Pregljev slovensko nemški slovar ter upošteva vse njegove izraze in fraze. Vsebuje pa tudi vobče rabljene tujke, ki jih zahteva praktična uporaba slovarja. Namenjen je seveda tistim, ki poznajo višaj v glav- nih obrisih latinsko slovnico. Zato navaja le v najnujnejših primerih pri samostalnikih genitiv in 6pol, pri glagolih samo infinitiv, pač pa vse, kar je za konstrukcijo potrebno. Kdor je zaradi genitiva, spola itd. v zadregi, si pomagaj z obratnim latinsko slovenskim slovarjem.« Tako je v glavnem označen način obdelave slovarja in njega namen. Strokovna kritika bo že sama poiskala dobre in slabe strani slovarja Mi ga sedaj samo naznanjamo. Obsega 310 strani ter stane vezan 90 lir. Cerkveni koncert pri Sv. Cirilu in Metodu Ob 10 letnici bežigrajske župnije je priredil njen cerkveni pevski zbor lepo uspel koncert, ki so se ga v izredno velikem številu udeležili farani, pa tudi drugi ljubitelji cerkvene glasbe. Zbor šteje trenutno 28 glasov in je zelo dobro vpet; soprani so čisti in sveži, alti zvočni in voluminozni, tenorji tudi v višinah prožni, basi izdatni. Zbor vodi organist in pevovodja Jože Hanc, ki je po štiriletnem skupnem delu zbor po svoje lepo izoblikoval. Intonacija jc bila razen na nekaj mestih čista, dinamika dobru: v smeri proti piano bi jo kazalo še bolj izdelati; to velja posebno za skladbo So-lovjeva. Izgovarjava je bila dosti raz- ločna, vendar ne sme dirigent izpustiti izpred oči, da je zaradi posebne lege kora bolje v tem oziru nekoliko pretiravati kot pa popuščati. Zboru in dirigentu je treba priznati veliko požrtvovalnost, saj brez nje ne bi bilo mogoče pokazati tako lepih uspehov. Spored je obsegal tri skladbe za orgle; izvajal jih je g. prof. Matija Tome, ki je tudi sicer spremljal petje; dalje dva samospeva, ki ju je odpela gdč. Franja Senegačnikova, in pet dosti težkih mešanih zborov, med njimi je bil eden a cappella. Spored zborovskih skladb ni bil sestavljen s tem namenom, da bi pokazal kako razvojno smer cerkvene glasbe ali da bi podal nekak pregled pesmi po cerkvenem letu; to je bil pač izbor zahtevnejših cerkvenih pesmi, ki jih zbor v teku leta praktično izvaja; vendar je bila opaziti v sporedu neka smiselna urejenost. Izvedba vseh točk je bila, kot že omenjeno, v celoti izvrstna. Izboljšati pa bi se dale še naslednje stvari: Foersterieva Ave Marija iz »Gorenjskega slavčka« se je zdela nekoliko prehitra. Seveda je treba upoštevati, da bi številnejši pevski zbor, postavljen v večji prostor, sam po sebi našel zadovoljivejšo rešitev brzine. Zelo dobro je zvenel Handlov zbor Aleluja iz oratorija »Mesija«. Mogočnost te skladbe bi prišla še veliko bolj do veljave, če bi bil zbor vsaj še enkrat močnejši; isto velja tudi za Puševo himno sv. Cirila in Metoda. x Bežigradu, ki ima dosti do- brih pevcev, bi bilo to tudi dosegljivo. Sicer pa priznajmo, da ima najbrž malokatera ljubljanska župnija tako številen pevski zbor kot ravno bežigrajska! Glede dovršene izvedbe moramo še posebej omeniti obe Sattner-jevi skladbi. Sattner, čigar 10 letnico smrti vprav letos obhajamo, je bil skladatelj bogate fantazije, neprisiljenega izrazu in ljubke, včasih skoraj naivne iskrenosti. Sopranistka Franja Senegačnikova ima dobro izvežban, poln, lepo zveneč in simpatično barvan glas precejšnjega obsega; posebno višine so pozornosti vredne; izgovarjava je dobra, vendar bi veljala glede tega ista opomba kot pri zboru. Obe skladbi, Premrlovo in Haydnovo, je podala občuteno, glasbeno in slogovno pravilno. Vse tri orgelske točke: Regerjev Te Deum, ob tej priliki morda sploh prvič izvajana Kamilo Maškova ruga na temo »Aleluja« in Tomčev Prelu-dij in fuga na temo »Ite missa est« so ob izbornih Jenkovih orglah in v Tom-čevi izvrstni interpretaciji napravile veličasten vtis. Posebno zadnja skladba je bila z vso dovršenostjo podana. Tudi iznajdljiva spremljava pesmi je pripomogla k uspehu koncerta. Zboru, dirigentu in obema solistoma moramo k doseženemu uspehu samo čestitati, kar naj jim bo vzpodbuda za nadaljnje in še višje vzponel L. Krajaolfi. kaj dobra in obilna. Močno julijsko de-ževjo je res pripomoglo k bujni rasti otave, ki je letos dosegla izredno gostoto in velikost. Kmetje so sedanjo vročino pasjih dni hitro izrabili, da so začeli s košnjo otave. Povsod hite in spravljajo lepo posušeno olavo pod kozolce. Ker je sonce prav močno in vroče, se zjutraj pokošena trava že do večera popolnoma posuši. Potrebno pa je tudi, da spravijo močno suho olavo pod streho, kajti napol suha je nevarna, da se vname in spridi. Čas za košnjo otavo traja navadno od Velikega do Malega šmarna. Tudi najmalomamejši kmet mora do Malega šmarna pokositi olavo, kajti drugače mu prede 6laba, ker: »Kdor po Malem Šmarnu otavo kosi, jo na peči suši«. Tako pravi star vremenski rek. Za tatvino zlatnine 3 mesece zapori Mladi Andrej se je lotil špekulaciji z zlatnino. Pregovoril je 13 letno deklico, da je doma vzela razno zlatnin< v vrednosti 10.000 lir. To zlatnino j( Dreiče prodal nekemu mlademu go spodiču za malenkost 1200 lir. Tatvin! je prišla na dan. Pre,d kazenskim sod nikom-poetfincem je Andrej tatvino ta jil in tajil, toda dekletce ga je poko palo. Andrej je bil obsojen na 3 me scce strogega zapora in 600 lir denarni kazni zaradi prestopka tatvine. Kupci Milan pa zaradi nakupa ukradene zlat nine na 1000 lir denarne kazni. To ne pogojno! Tatvina raznih koles Policijski seznam o ukradenih kole sih navaja tatvine koles, ki so bili ukradena v zadnjih 10 dneh. Hadži Du šanu je bilo v Gledališki Stolbi ukrade no 4000 lir vredno, črnopleskano kol« »Opel« s tov. številko 69.666. — Brezni ku Marku je bilo izmaknjeno 3000 li vredno kolo »Kosmos«. — Žensko kole vredno 8000 lir, je bilo dalje ukraden v Korytkovi ulici Darinki Fajdigovi. -V Bohoričevi ulici je neznan tat odpelja 6000 lir vredno kolo »Diirkopp«, las Antona Uarja. — Pred gostilno pri »Ko lovratu« je bilo ukradeno Janezu Gutni ku 4600 lir vredno kolo znamke »Wai fenfabrik Schuhl.« Novi pribitki in cene za gostilne in kavarni Šef pokrajinske uprave je odobril n prošnjo Združenja trgovcev, sindikat gc stinskih podjetnikov v Ljubljani, sledeč najvišje pribitke: 1. Pribitke pri prodaji vina, nevštevi drž. in mestne trošarine za gostinsl; obrate v Ljubljani: obrate posebne i I. kategorije pribitka 7 lir, obrate pc sebne II. kategorije pribitka 6.50 lil obrate III. in IV. kategorije pribitk 6 lir. Pribitek za postrežbo znaša v obra tih posebne kategorije 12 %, v obrati I. in II. kategorije 10 % in v obrati III. in IV. kategorije 5 % zapitka. 2. Cene v kavarniških obratih v Ljut ljani (prva cena je za I., druga cena z II. in tretja cena za III. kategorijo, vs v lirah): velika črna kava ali dvojni kf pucin 7.—, 6,— 5.—; črna kava ali kf pucin 4.—, 3.50, 3.—; čokolada ali kaka< nadomestek 9.-—, 8.—, 7.—; porcija čaj 7.—, 6.—, 5.— ; porcija čaja z dodatkoi (vino, sirup ali malinovec) 10.—, 9,- 8.—; f,ij v kozarcu 4.—, 3.50, 3.—; či v kozarcu z dodatkom 7.—, 6.—, 5,— punč ali grog 12.—, 11.—, 10.—; lim( nada — surogat 4.—, 3.50, 3.— ; mal novec, oranžada z vodo 6.—, 5.50, 5,— med, marmelada 6.—, 5.50, 5.—; sodj vi ca 2 del 3.—, 2.50, 2.— ; sladoled poi cija 7.—. 6.—, 5.—. Dosedaj navedeni pribitki in cen stopijo v veljavo z dnem 20. avgust 1944. — Cene je v smislu odredb čl. naredbe od 9. V. 1941 objaviti v proda, nem prostoru. — Prekoračenje teh na višjih cen se kaznuje po uredbi o cena v zvezi z naredbo od 26. I. 1942, št. ! SI. 1. št, 8/42, Posegajte po brošuri dr. Fr. Grivca Harodna zavesi in boljševizen Sfev. ičB. ^SLOVENEC*. peleE, 18. avguiU 1 Kaj je novega pri naših sosedih? i Spodnje Štajerskega Graška »Tagespost« je ustavila pone- eljsko izdajo. V zadnji nedeljski števil-i je graška »Tagespost« sporočila svo-,n naročnikom, da bo po smernicah za »talno vojno začenši s 14. avgustom kinila ponedeljkovo izdajo. Odslej iz-aja »Tagespost«: le šestkrat na teden. »Nikdar več leto 1918!« je potujoča azstava, ki bo od 16. avgusta do 4. sep->mbra potovala po brežiškem okrožju, ačela je pot 16. avgusta v Brežicah, jer bo ostala do 20. avgusta. Od 22. av-usta do 25. avgusta Bo v Krškem, od 7. avgusta do 30. avgusta v Rajhetibur-u, od 1. septembra do 4. septembra pa Sevnici. Spominska slovesnost v čast padlim s bila te dni prirejena v Šmarju pri elšah. V Gaju junakov je krajevna kupina počastila spomin Jožefa Stum-ergerja, Jožefa Sketa, Franca Vrbeka, ožeta Andrenška in Franca Rožencveta. pominske slovesnosti so se udeležili vsi redstavniki krajevne skupine z županom a čelu. Lep praznik ▼ Vuzenlci je bil te dni, o je krajevna skupina prejela zastavo. Crajevna skupina obsega območje, ki neri 62 kma in ima okrog 3000 prehi-alcev. V nedeljo zjutraj pa so se zbrali rebivalci v Gaju junakov, kjer so se pomnili 22 padlih iz krajevne skupine. Ia to slovesnost jc prišel sam zvezni odja Steindl in prinesel krajevni sku-iini skupinsko zastavo. V svojem nago-wu je izrekel priznanje prebivalstvu n poudaril, da je 180 mladih mož, ki io doma v tej skupini in ki se bore na x>jiščih hkrati s padlimi najlepši dokaz tvo€iobe, ki jo goji Vuzenica do domovine. Odlikovanje je bilo podeljeno na rcliodnem bojišču padlemu Emilu Te-kavcu iz Trbovelj. Prejel je železni križec druge stopnje in je bil hkrati povišan v podčastnika. Mariborska mladina ima pevski »bor, ki se je postavil pred nedavnim na kulturnih dnevih v Ptuju, kjer je odnesel prvo nagrado. Mladinski zvezni vodja je odredil, naj gre pevski zbor za nagrado poslovat po Spodnji in Gornji Štajerski, kjer naj priredi vsega skupaj 16 nastopov. Najprej so pevci bili na posebnem izobraževalnem tečaju, ki se je vršil pet dni pri Sv. Jakobu v Slovenskih gort rah. Nato eo šli še pevci na labor v Ptuju in v kulturni tahor na gradu Bet-navi. Za tem je sledil prvi nastop v Ptuju in drugi v Ormožu. Pevci so nato dva dni prostovoljno pomagali pri žetvi v Turnišču pri Ptuju. Nato so odpotovali čez Radgono na Gornjo Štajersko. K smrti šoferja Vidica ▼ Mariboru smo prejeli sledečo pojasnilo: Vi 6te pisali v »Slovencu« pred 10 dnevi, da je bil v Mariboru zahrbtno ustreljen g. Vi-dic. Ker iz Vaše notice ni jasno razvidno, kak namen bi naj imel umor tega moža, je treba malo natačnejžih informacij. Vidica je že dalj časa zasledovala trojica moških. Ko je usodnega jutra — bilo je konec julija — stopil na motorno kolo, da se odpelje v službo, ga je iz zasede (izza neke ograje) tik njegovega stanovanja nekdo ustrelil iz puške brzostrelke. Zadet je bil od zadaj v glavo in je bil pri priči mrtev. Morilec je pobegnil. Vidic je bil znan mlad mož v Mariboru in okolici. Pred vojno je bil vodilni član športnega kluba »Maraton« in je večkrat zmagal v tekmah srednjih in težkih atletov. Bil je splošno priljubljen. Služil je pri mestnem avtobusnem podjetju kot vodilni šofer. — Vidicovo smrt imajo na vesti zločinski komunisti. Iz Hrvaške Brezobrestna posojila drž. oradniStvn, Poglavnik NDH je izdal zakonsko odredbo o podeljevanju brezobrestnega posojila državnemu uredništvu. Imenovani© državnega tajnika. Poglavnik dr. Pavelič je imenoval višjega ustaškega častnika Ivana Herenčiča za državnega komisarja v državnem komi-sariatu za zagotovitev preskrbe in pre hrane. Iz Srbije Pasivna zaščita Beograda. Med najvažnejše sedanje ustanove v Beogradu spada vsekakor pasivna zaščita, katero izvaja beograjska mestna občina. Njene sedanje naloge so predvsem v odstranjevanju ruševin, izkopavanju zasutih ljudi ler pošiljanju ranjencev v bolnice in po-kopavanju mrličev. Po vsakem letalskem napadu je treba čimprej zopet obnoviti mestna prometna sredslva ter skrbeti predvsem za redno poslovanje vodovodnih naprav, kar je seveda zelo težka naloga. Njena naloga je tudi varstvo privatne lastnine, odkopavanje zasutih stvari, razstreljevanje nevarnih ruševin in šo nepodrtih zidov In sten ter iskanje še nerazstreljenlh bomb. Nadaljnja njena naloga je obnova porušenih hiš ler pokrivanje za stanovanje še sposobnih stanovanjskih objektov in končno graditev javnih in privatnih zaklonišč. Vse te naloge vrši danes v mejah možnosti tudi beograjska pasivna zaščita. Športna prireditev v Beogradu. Na 6portnem igrišču nogometnoga kluba SK 1913 sla se v zadnjih dneh spoprijeli moštvi BSK in BASK. Tekma je končala z visokim rezultatom 6:2 v korist BSK. Tramvajska proga na Aleksandrovi eesti popravljena. V zadnjem času je bila v Beogradu močno poškodovana tudi tramvajska proga po Aleksandrovi cesti. Po njej je vozil lahko samo tramvaj od Cvetkove mehane do Dijaškega doma. To priliko so seveda v polni meri izkoristili navadni vozniki s svojimi tovornimi vozmi ter so vsako jutro oj pete ure dalje prevažali uradništvo v središče mesta. Tramvajsko progo so sedaj že popravili, tako da lahko po njej vozi tramvaj od Cvetkove mehane do Dečanske ulice. Cena vozovnici je 20 dinarjev. Žetev končana tndi ▼ Pomoravjn. Zaradi sedanjih poljskih del so v Pomo-ravju mobilizirali vse razpoložljive moči, samo da so žetev končali ob pravem času in ob lepem vremenu. V vseh krajih je sedaj v polnem teku mlačev. Mlini so tudi že pričeli mlett novo žito. Letošnja zima žilnim posevkom nI najbolj ugajala ter je zato pridelek žita nekoliko manjši, kakor pa druga rodna leta. Se? okrožne propagande r Ulicah je v zadnjem času obiskal vse okrajne načelnike v okrožju ter se je z njimi posvetoval o vseh vprašanjih, ki 6e nanašajo na pojačano borbo proti komunizmu ter na propagando za kralja, monarhijo in domovino. Sedanje srbsko gospodarstvo.- Nemški gospodarski list »Siidost Echo« z dne 4. t. m. ima obširno prilogo, ki je posvečena sedanjemu srbskemu gospodarstvu. Članke za to prilogo 60 prispevali vsi srbski ministri, ki upravljajo gospodarsko resore ter ostali vidnejši srbski gospodarstveniki. Uvodni članek o sedanjem srbskem gospodarstvu je napisal sam predsednik vlade general Nedič. V njem prikazuje zgrešeno agrarno politiko v prejšnji državi ter stiske, v katerih se je znašla Srbija po aprilskih dogodkih leta 1941. Za ozdravitev teh razmer in zaradi zagotovitve prehrane tako podeželskega kot mestnega prebivalstva je srbska vlada najprej izdelala obširen agrarni načrt. Po njegovi izvedbi je sicer nastopala močna agitacija domačih nasprotnikov, kmetje sami so pa kaj kmalu uvideli, da imajo od načrtnega gospodarstva samo koristi. Nadaljnji ukrep srbske vlade za zboljšanje domačega poljedelstva je obstojal v ustanovitvi tovarne za izdelovanje modernih plugov v Srbiji. Tovarna je sedaj v polnem obratu ter izdeluje za srbska tla pripravne pluge, ki so znani pod imenom »srbski pluge. Na ta način dobiva srbsko poljedelstvo za boljšo obdelavo svoje zemlje potrebno moderno orodje. Veliko zaslugo za zboljšanje srbskega gospodarstva ima tudi propaganda za potrebno večjo strokovno izobrazbo srbskega kmeta. Vlada je za to nalogo do- pošiljati v Nemčijo, da bo se tam na vzornih posestvih seznanjali z modernim poljedelstvom. Jasno je, da je vlada mogla pošiljati v Nemčijo samo omejeno štovilo kmečkih fantov. Zato je morala poskrbeti za boljšo strokovno izobrazbo kmečkega ljudstva tudi na domačih tleh. To je dosegla i. odpiranjem novih kmetijskih šol, katere so ustanovili namesto odvišnih in nepotrebnih gimnazij. Dosedanje srbsko gospodarstvo, ki je bilo v glavnem omejeno na pridelovanje žitaric, je moralo doživeti preusmeritev tudi v tem smislu, da morajo sedaj kmetje posvečati večjo pozornost tudi živinoreji in sadjarstvu. Uspehi načrtnega gospodarstva v Srbiji so se pokazali že prvo leto, še bolj pa v drugem letu od pričetka njegovega izvrševanja. Na ta način je srbska vlada preprečila lakoto v svoji deželi. Srbsko poljedelstvo se je utrdilo ter je njegova proizvodnja dosegla stopnjo, kakršne pred vojno nikdar ni poznala. Kmet je lahko svoje pridelke prodajal pod ugodnimi pogoji ter si je na ta način zboljšal življenjske razmere. Dobra konjunktura za kmeta se pa ni odražala samo v njegovih višjih materialnih dohodkih, temveč je imela za kmeta tudi globlji pomen ter je postala močan branik pred vdorom komunizma med srbsko podeželsko ljudstvo. Kmet je spoznal, da je za naporno delo pošteno plačan, da imajo njegovi pridelki dobro ceno. Zato se je vrgel še z večjo vnemo na delo ter je res obdelal sleherni košček svoje zemlje. Sadove svojega dela bo pa pred komunisti tudi vedno hranil. Veliko pozornost posveča sedanja srbska vlada tudi rak-rani srbskega podeželja, namreč prevelikemu razkosanju kmetij. Da bi to preprečila, je ta problem natančno proučila ter sedaj pripravlja potrebno zakonodajo, s katero bo uredila ludi to težko in zapleteno vprašanje. Končno general Nedič omenja tndi načrt sedanje srbske vlade za jačanje in pospeševanje srbskega zadružništva. Na ta način samo pripravlja tla za ustanovitev in zgraditev kmečke države na zadružni podlagi, v kateri sedanje srbsko vodstvo gleda državno obliko nove Srbije. Iz Novega mesta Pošten najditelj. Se so pošteni ljudje na svetu! Kako pošteni, naj povedo sledeče vrstice. Pred kratkim je zgubil svojo listnico Mencin France, ki pa Novomeščani dobro poznajo pod imenom Polajnarjev Franci. Zvečer, ko se je spravljal spat, jo je pogrešil, pogrešil še toliko bolj, ker je bilo v njej poleg legitimacije in drugih zanj važnih dokumentov še 700 lir denarja. Kako pa se je začudil, ko je bil naslednji dan klican na magistrat in mu je uradnik izročil listnico. V srcu e ves srečen vzkliknil: »Se so pošteni ljudje na svetu.« Toda hitro je sledilo bridko razočaranje. Listnica je f bila res njegova in tudi vsi papirji na mestu, toda o denarju ne duha ne sluha. »Pošteni najditelj« je pobral iz listnice ves denar, pustil pa je vse drugo, kar zanj ni imelo nikakega pomena, na miru, listnico pa je mimogrede vrgel skozi prvo okno. — Pn rccite, da ni poštenih ljudi na svetul? CRK0VNICA h - i - Smrt velikega župana dr. Lamešlča. ločila poljedelske strokovnjake, ki bo ho---—--•• • - ■ 1 dili iz okraja v okraj, iz občine v občino. Vsi so na licu mesta seznanjali kmečko ljudstvo z intenzivnejšim obdelovanjem zemlje in z gojitvijo gotovih dosedaj še malo znanih kultur, predvsem oljčnic. j Razen tega je srbska vlada izbirala na-1 darjene kmečke fante ter jih je pričela Po daljši bolezni je umrl v Zagrebu v starosti 49 let bivši veliki župan velike župe Prigorje in sedanji državni svetnik dr. Marko Lamešič. Zlata maša splitskega škofa. Splitski škof dr. Kvirin Bonefačič je te dni slavil svoj zlatomašniški jubilej. e •—■ 6 — d — e — e—e k—1 — 1 — 1 — m— n — o -o — o—o — o — o — p — p -r — s — t —u — v — v Ž e • . • • • . ž e . • • • ■ « • z © . • , • • .že« « • . i »že. , I , , k ž 6 Iz 30 črk poleg danili dveh sestavi 6 besed, ki pomenijo v drugačnem redu naslednje: izledni kraj na Dolenjskem; vas v Brdih na Goriškem; pre bavljalo; v kepo stisnjen sir; pogolten človek; košenica. Rešitev črkovnice iz zadnje številke: Zali log; Izabela; Pizarro; Bolzano ramazan; hipnoza. PiSarnlSKO mot sprejmem takoj. 7-plasltl se dnevno oh »', 9. MILAN JAREK, tovarna žimo, Ljubl jana Sv. Petra cesta 17. 1'riiiesite seboj lastnoročno pisane kvallfika oljske ter osebne podatke. i..... Abs gnter Deekung wird »V lc an die Ahsehusstelle gerollt. Der Start erfolgt dureh eine Pressluftanlago. Die gleirlib leibend hohe Gesehwindigkeit, die von keinem Feindjiiger erreicht wird, erhalt »V 1< von einem Raketenantrieb. — »V 1< pred startom, ki se izvrši z napravo, ki jo žene stisnjen zrak. Knako-nicrna izredna hitrost med poletom omogoča, da »V 1< noben anEloameriški love« n* more doseči. »V 1« ima poseben pogon na raketnem principu, v ospredju slike vidimo prav raketni valj,ki je kot nastavek pritrjen na leteč« bombo. (Atlantic — Prcssebildordienst.) MALI OGLASI 1 Službe I dobe g GOSPODIČNO vestno in pošteno iščem za dopoldanske in popoldanske ure k dve-etneniu otroku. Naslov v upravi »Slov.« pod it. 7295. (b POSTREŽNICO za šestkrat na me*ec, iščem. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 7296. (b ilviljo za perilo sprejmem takoj. Pismene ponudbe poslati na upr. »Slovenca« pod »Spretna« 7275._(b Soba I l««»o I suho sono ali manj*e skladišče, najraje v mestu iSčcm. Ponudbe na upravo »Slovcnca« pod »Skladišče«. 7274. (« |_Razno_§ STENICE vam uničimo s plinom, stanovanje takoj uporabno. Naslov pustiti v zaprti kuverti v upravi »Slovenca« pod »Diskretno« 7278. (r g~"ŠtTDO NAVOJNI REZILNI STROJ (Gewindsehncidmnselii-ne) kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »V vsakem stanju«. 7280. (k I Prodamo B DAMSKIH NOGAVIC St. s do 9'/« nekaj pa-rov prodam. Ogled od 12 do 19. — Naslov v upravi »Slovcnca« pod it. 7277._(I PEGE IN LISAJ vam zanesljivo odstrani »AI.BA« krema DROGERI J A KANC. Židovska ulic« t. (1 JEDILNICO kuhinje in spalnic« prodoui. Medvedova it. 28. Odprlo od 5-5. MRfES IN GOLAZEN uii. stenice, bolhe, Ščurke, molj«. oiiSi, Sodgane, »olubarje In ramorj« zanesljivo pokončal« • »tropom, ki g« dobil« v droge-rijt kanc. židovska 1. | Kupita nJJ rjuhe knpne, hlazinske pre. vleke in drueo posteljnino. rabljeno in novo. kupuje stnlno Hinko PrivSek. Ljubljana. Kolodvorska 7. j jfeizvedbs 1 JOPICA fencka, temno plava ie bila izgubljena od kolodvora |>o Miklošičevi cesti do Emnn-ske cesto. Pošten najditelj sc naproša naj jo vrne proti nagradi Karunova ulica St. 6. Trnovo. Dolina r. Absolvent trgovske akademije. vešč politične aritmetike, se sprejme v službo. Lastnoročne ponudbe s prepisom zrelostnega spričevala na upravo lista pod „Dober računar". 7294 ,Et KINO »17NIOK* n" Danes zadnjikrat! Nepozabno filmsko delo Ii kraljestva ne-•lortiio mutike velikih klasikov Bach« i« lira h ms« »čarobne gosli« Wlll Oundfliee, Olsela Uhlen, Engcn Kliipfer, Hans Hormnnn Sohaufuss. Pnul Ilorbigor, l'aul Ilenckels, Elsa VVaitner Otto Tro«8lor Itd. PREDSTAVE ob U Id »».IS! ,fL KINO »SLOGA* Vl Najvočje delo Ipnnsks filmsko prodnk olj« pod pokroviteljstvom Španskega na rodnega svetal Usoda oficirske drutlno t »adnjlh teJklb Španskih meščanskih bojih. »Krvave priče« Alfrndo M«yo. Ana Marloeal. .Tos« Nlo-to, Dlanca de 8ilos. — Režija: Jo»4 Lui« Saenz de Herodia. — Za nemški dialo«; dr. Martin Jacob. Predstave ob delavnikih ob II la II! IEL KINO »MATICA«™ Sstve smeha! Salve smeh«! Dve ari neprisiljenega razvedril«! Do soli m boste nasmejali y najbolj zabavni vesololirrl sezona »Se enkrat študent« s priljubljenim komikom Heln« tlUhman nom v trlavnl vlopi. Film z« mlado ln •tarol — Zaradi Izrednega zanimanj« Predstave) ol> II In II. KINO »KODELJEVO« TELEFON 21-91 Lepa ln pretresljiva zgodba, ki se odigrava mod visokimi planinami in kaže menjajočo se usodo gorjanov »Jasfrebisa Waily« V glavnih vlogah: Heldomarlo Hathejrer, Sepp Rlst, Wlnnlo Markus. Predstave y dclaVnlk ob II, t nc-deljo ob 15. 17 In 11. ŽOGA SREČE Bruck je od sile žejen pil velik kozarec viške s sodavico, in njegov prisiljeni smeh se je nesoglasno razlegal po natlačeno polni dvorani. Bil je v družbi več dobrih prijateljev, ko mu je eden teh namignil, se je žare-čik oči zasukal na nogi. »Za Boga!« je rekel, ko je pogledal Antonu naravnost v oči. »Zmeraj sem mislil, da je to klub za gospodo! Videti pa je, da sem se zmotil!« Žalitev je bila tako očitna, da je vse utihnilo. »Ako je tukaj klub za gospodo, Bruck,« je odvrnil napadeni, »in kolikor je meni znano, ie v resnici tako — kaj pa potem ti delaš tukaj?« Ko je Anton govoril te besede, se je ledenomrzlo nasmehljaL Po sobani je završalo hehetanjc. Prav lahko se je videlo, da mladi odvetnik, ki je bil čez mero elegantno opravljen in je kazal tako malo omike, še malo ni bil priljubljen pri Uglednejših članih kluba. »Sedaj si pa eno dobil,« je zaklical prezirljivo neki glas. »In jaz ne rečem, da je nisi zaslužil!« Bruck se je s kozarcem v roki ozrl v tisto smer, kakor bi hotel zagnati ojjojno pijačo v obraz tistemu, ki je to izrekel. »Kdo te je pa prosil, da bi govoril, prekleti, stari bedak!« se je zadri in se ozrl po ostali družbi. »Gospodje, na vas ge obračam in vas vprašam, ali je Slogaški kltub primeren prostor za profesionalne nogometaše? In dalje rečem, da je eden teh prav pred kratkim videl policijski zapor od znotraj. Na mojo sramoto je prav ta človek,« in pokazal je z majavim prstom na Antona, »slučajno moj bratranec. Ta človek je takšen lopov, da ga je hotel dati moj oče odstraniti iz mesta. Sam sebe bi žalil, ako bi še dalje ostal v isti sobi kakor °" Tako rekoč se je pripravil da bi odšel, in družba mu je naredila prostor, da bi ga pustila oditi. »Ne tako naglo, Bruck,« je rekel neki glas, ki se ga je zadnje čase že pričel bati. »Kar ostani in povej gospodom članom kluba, kaj prav za prav imaš; če pa skušaš oditi, mi je treba samo vzdignili roko, vsaj ducat mojih prijateljev bo še malo veselih, da te naučijo malo bolj omikanega vedenja!« Bil je Johann Beck, ki je govoril te besede, »Tako je — ne pustite, da bi odšel! Ta širokoustni podlež! Pazite na vra-ta!« Beck je bil hitro in spretno izrazil mnenje navzočih, saj je bil pri uglednih ljudeh eden najliolj priljubljenih mož v mestu. Brucka so vsi silno mrze-li, ne oziraje se na njegovo lahkomiselno življenje. »Res, pazite na vratal« je rekel. »Dosedaj je bilo nocoj tu precej dolgočasno, mislim pa, da klubu lahko obljubim za pozneje malo več zabave!« Gostje so napeto poslušali te besede in ugibali, kaj utegnejo pomeniti, pa so poskrbeli, da se Bruck ne bi mogel izmuzniti. Po vsej priliki je Brucka eprva mikalo, da bi udaril Becka s pestjo po obrazu, pa se je očividno premislil in se je umaknil. »Gospodje! Lahko si tolmačite, kakor si hočete, toda od nocoj dalje izstopam iz kluba. Klub se je spremenil in ni več klub gospode, ampak je čisto navadna beznica!« Toda čeprav so bile te besede bahave kakor njegovo vedenje, bi pozoren opazovalec lahko opazil, da so bile njegove zožene oči nekam plašne in da si je med govorjenjem celo Ijzal U6tnice, ki so se mu mahoma posušile, kakor je kazalo. »Gospodje,« je rekel Beck s po-vzdignjenih glasom. »Kot uvod k temu, kar bom povedal, povem, da sta ta dva gosta« — in pokazal je na Antona in na Torkerja — moja dobra prijatelja, prav dobra prijatelja. Nocoj sta na moje povabilo tu. Gospod Ilofer je mo j zaupni uradnik in imam vse zaupanje vanj in ga spoštujem zaradi neoporečnosti njegove osebe.« Potem ko je Beck vzbudil pozornost poslušalcev, je še bolj osupnil družbo. »Gospodu Brueku se je nocoj videlo primerno, da kritizira mene, ker sem svoja dva prijatelja priverlel v klub. No... vam bom pn povedal, kakšne vrste človek je Bruck slučajno sam. Gospodje, on je take vrste človek, ki je zmožen, da skuje podlo zaroto zoper svojega bratranca. 1'osebno moram poudariti, da je gospod Ilofer v prvih dneh svojega bivanja v našem mestu imel to smolo, da je videl policijski zapor od znotraj. To je čista resnica. A to ie h i In posledica zlobnega naklepa, katerega je gospod Bruck skoval zoper svojega bratranca, da so gospoda Hoferja aretirali. Bruck je najel nekega človeka, da je omamil njegovega bratranca, in pod vplivom tega mamila je bil moj sedanji zaupni uradnik aretiran, ker da je v pijanosti razgra jal. Takšen je listi človek, ki je zagrozil, da izstopi iz našega kluba, ker pravi, da ni več kraj za gospode!« Iz Bcckovega glasu je zvenel silen prezir. »Ti prekleti lažnivec!« je zarohnel Bruck in planil naprej, da bi napadel odvetnika, ko so se trije, štirje gostje vrgli nadenj in ga zadržali. »Gospod Bruck mi pravi, da sem lažnivec, gospodje! Z mirno vestjo vam prepuščam, da sodite med nama!« je pripomnil Beck in se zaupno ozrl okoli sebe. Zaupanje je bilo upravičeno, kajti med neznansko razburjenim občinstvom je zadonelo glasno odobravanje. »Se vse voč bi vam lahko povedal o tem sodniku gosposkega veoenja,« je nadaljeval odvetnik, »vendar vam nočem tratiti časa. Dodati pa moram vseeno tole: Danes se ie vršila v Gadenu jako vn/na tekma, kakor vam je znano. Bruck, ki je moral izstopiti iz našega domačega moštva »Stettinske žoge«, ker je njegova grda igra na igrišču napravila klubu sramoto, je d» nes igral za Gatlen. 'Viir »Ljudska tiskarna« - Za Ljudsko tiskarno; Jože Kramarič - Uerausgeber. izdajatelj: ini. Jože Sod j. - Scbr.ftleiter, urednik; Ja..k0 Hafner. Seme je padlo v zemljo in obrodilo obilen sad »Na lepi slovenski zemlji je vstal Kajn, dvignil je svojo roko nad duhovnika in ga ubil... Zemlja slovenska je pila duhovniško kri« — Ob izkopu trupla pokojnega begunjskega župnika Viktorja Turka se spominjamo žrtev vseh slovenskih duhovnikov SLOVENEC 17. avgusta 1944 33. ČETRTKOVA STRAN Beseda duhovnik, tisočkrat blagoslovljena in tisočkrat prekleta, veselje poštenih in jeza hudobnih. Oznanja življenje, pa je mnogim v smrt; priča o ljubezni in rodi sovraštvo; velika beseda, nikdar doumljena in pesem junaštva nikdar izpeta. Resnično je, da smo daleč od pravega pojmovanja svetega duhovništva. Komunistična revolucija nam je pokazala, da narod ne misli pravilno o duhovniku. Naše gledanje je površno in plitvo, kot da ne poznamo sveta, v katerem živi duhovnik. Sredi sveta, a ne iz njega Duhovnik mnogo dela, mnogo se trudi z naravnimi močmi, z zemeljskimi sredstvi in s svojimi talenti in sposobnostmi. Toda to vse je mrtvo, če duhovnik ne bi živel iz Boga. Vsako njegovo podjetje črpa svojo moč iz nadnaravnega sveta, iz njega nevidno raste in nosi svoj sad ne v zunanjih uspehih, ampak v skritih zmagah milosti. Iz vere, iz Boga mu doteka življenje, zanj dela in vanj se povrača. Živi sredi ljudi, trdno vra-ščen v narod, v ljudi okrog sebe, a živi iz nadnaravnega sveta, živi iz gledanja nebeških reči, iz molitve in pogovora z Bogom. Znani flamski duhovnik Poppe je o tem zapisal: »Apostol, apostolat — nam da misliti na dan poln dela, propagande, na tiskane okrožnice, na shode, študijske krožke. Apostolat... Ta beseda vzbuja v nas podobo voditelja karitativnih del, podobo duhovnika, ki je prezaposlen, sklonjen nad pisalno mizo in mu mrzlična roka brzi po papirju sredi skladovnic pisem in spisov... Ha bi ob tej besedi morali misliti takoj na večno luč v svetišču, na mladega duhovnika na kolenih pred oltarjem...« Duhovnik je mož molitve, srednik med Bogom in ljudmi, delivec milosti, vse drugo so samo sred- stva. Zunanje stvari pomagajo, da more ljudi pripraviti na božji prihod. Tudi največje zunanje delo ima samo tedaj pomen, če je ob njem vsaj en človek zrastel v milosti. Drugače je vse brezplodno. Le eno je važno Zdi se pa, da so nam vse le besede precej tuje. Navajeni smo pač katolištva in katoliškega duhovnika, da nam to nič ne pomeni. Včasih so mnogo govorili, da je katolištvo znak slovenstva, pa so ga tako popolnoma pritegnili v naravno območje. Za nas da mora biti katoliška vera pomembna, kakor mnoge druge narodne stvari. Prav tako je prišel in ostal slovenski duhovnik med predmeti slovenskega narodopisja, poslal je lo še lep okras slovenstva. In vendar lo ni pravilno gledanje. Katoliška vera je nekaj nadnaravnega, zato no more med znake slovenstva, ki so vsi naravni. Kako usodno je bilo preveliko poudarjanje, koliko pomeni duhovnik kot znanstvenik, umetnik, pisatelj, gospodarstvenik. Čim so drugi dosegli isto, so že menili, da koristijo toliko in še več kot duhovniki, ker so pozabili na pravo duhovniško poslanstvo. Kako nerodno smo branili svoje duhovnike kadar jih je brezbožni svet napadal. Vse ugovore nasprotnikov smo najraje reševali s tem, da smo kazali na duhovnika kot človeka, bodisi da je bil dober, plemenit, družaben, bodisi da je bil umetnik ali znanstvenik. Branili smo njihovo duhovniško avtoriteto z njihovo osebno avtoriteto, na duhovnika pa smo pozabili. In vendar bi morali vse ugovore reševati nadnaravno: ali je duhovnik ali nt, ali je božji poslanec, ali ni, ali govori in dela v imenu božjem ali ne. Vse drugo je drugačnega pomena, čeprav je dostikrat važno in bolj pade v oči kot to, kar je skrito v globini duš. »Pojdi iz svoje hiše in od svoje rodovine« Množice vernikov nimajo stika z duhovnikom in ga zato ne poznajo. Resnično, danes more duhovnik prositi pred smrtjo za svoje morilce z besedami: »Oče odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo k Ne poznajo duhovnika, če bi ga po/.naH in verovali v njegovo poslanstvo, ga ne bi nikdar umorili. Niti starši ne morejo reči o svojem sinu duhovniku, da ga poznajo. Kaj vedo oni o božjem klicu, ki ga je vabil na božje njive, kaj vedo o božjem delu v duši mladega bogoslovca in kaj v^do o tesni povezanosti duhovnika z Učeuikpm. Skrivnostne so niti, ki jih spleta božja Modrost, ko vodi mladeniča na pot svetega duhovništva. Bog ve, da hoče mladina delati, veliko doseči in nositi srečo in blagoslov. Dobro ume vrenje mlade duše, ki je en sam hudournik, ki išče, kam naj si utre svojo pot. Mlad človek hrepeni po lepoti, po resnici, hoče ustvarjati lepoto in delati za resnico. Tedaj pošlje Bog mlademu človeku na pot svetovalca, duhovnika ali dobrega laika, lepo knjigo, kliče ga v lepoti prirode in v tišini cerkva, kot je klical Abrahama: »Pojdi iz svoje hiše in od svoje rodovine in iz hišo svojega očeta v deželo, ki ti jo pokažem«. Govori mu o ljudeh, ki živijo okrog njega, o dušah, ki jih nosijo v sebi, pa se ne menijo zanje. Govori mu toliko časa, dokler ne pristane in privoli, da hoče osvajali duše zanj. Sama misel na narod tega ne zmore. Bili so mladi ljudje, ki so šli v semenišče, da bi tako največ storili za narod. Pa so to napak umeli. Mislili so, da ima duhovnik največ prilike delati za narod, socialno, karitativno, gospodarsko in politično, v semenišču pa so spoznali, da duhovnik največ stori za narod samo tedaj, če rešuje duše. Da je brez vsebine njegovo življenje, če ne živi samo za to. In so odšli in dejali: »Ni mogoče. Toliko žrtev je mogoče prenesti le zaradi Boga, zaradi božjega življenja v dušah!« Duhovnik more postati samo oni, ki zna prisluhniti kriku po življenju, kriku duš v temi in grehu, kriku, ki vpije na pomoč. Idsalizem mladega Preveč smo se navadili grobega pehanja za dobičkom, vse preveč nam ugajata udobnost in mirno uživanje tega, kar nudi svet, da bi mogli razumeti pravi krščanski idealizem mladega bogoslovca. Mrzli in neobčutljivi smo postali, da nas vznemiri samo še padanje bomb in borba za kruh. Nimamo volje, da bi se vglab-ljali v duhovni svet in zato ne razume- I mo tistega, ki najde v njem toliko ve- | selja. Ko je Mojzes pred smrt jo 7. gore Nebo gledal v obljubljeno deželo, je njegova duša drhtela ob pogledu na lepoto dolin in ravnin, ki so čakale na njegovo ljudstvo. Tako zre bogoslovec v duhovni svet in stopa vanj. Nov svet mu raste pred očmi tako, kot se popotniku odpira dolina za dolino. Razkriva globine svoje duše in se čudi vsemogočnosti božji, ki je mogla nagrmaditi takšno neizmernost v eno samo ubogo človeško dušo. Odkriva čudovitost milostnega življenja v sebi in v drugih, odkriva lepote resnice, ki je tolikšna, da je skozi tisočletja omamljala milijone preprostih in tudi največjih duhov. Spoznava veličino krščanske osebnosti, ki jo gradijo kreposti in delo sv. Duha. Potem želi koristiti drugim, učiti jih o Bogu, pokazati jim pot in se žrtvovati zajije. Vidi miv.la, okamenela srca in mu .je žal zanja. Samo Bog jih more oživiti, nihče drug. In to mora izprositi. Zato jemlje nase odpoved za odpovedjo, da bi Bog dal življenje. Ko bi ljudje o lepoti tega skritega življenja kaj več vedeli, ko bi vsaj malo slutili, kako bogata setev se v teh zidovih pripravlja— zanje. Potem ne bi bili lako nebrižni ob slrašni resnici, da se je danes popolnoma izpraznilo semenišče in je ugasnilo življenje, ki je toliko obetalo. Zapuščen je dom, ki je bil ena sama molitev in hrepenenje, in ljudje hodijo dalje od opravka do opravka. Vse novice premelje,jo stokrat, o tem pa niso govorili, kot da se jih ne tiče. Kristusov obraz Šest semeniških let hitro mine in nenadno stoji mladi bogoslovec pred posve-čenjem. Poklekne pred škofa in ga prosi, naj mu naloži Gospodov križ. Škof mu poleži roko na glavo in ga posveti za duhovnika za vedno. V mlado hrepenečo dušo vtisne neizbrisno znamenje svetega duhovništva. Ko bi mogel novomašnik razgrniti svojo dušo, kot je Veronika razgrnila potni prt na križevem potu, bi uzrl v njej Kristusov obraz. Ljudje stoje okrog in slutijo, da se godi nekaj strašnega in hkrati nekaj veličastnega, človek postaja drugi Kristus. Na večer pred novomašnim dnem zvonovi prilrkavajo in pesem zvonov hoče preko polj, preko gora, da bi vsem oznanila srečo župnije, ki je dala narodu in Bogu novega duhovnika. Oče hodi po travniku za hišo in moli rožni venec in njegova duša se zliva s pesmijo zvonov. Mati, seslre, bratje, sosedje in znanci pripravl jajo svoje duše za veliki dan ... Zbudi se novo, jasno jutro in potem je ves dan ena samo pesem: »Novomašnik bod' pozdravljen, od Boga si nam poslan«. Ljudstvo ve, da ga Bog pošilja. Da ne bi tega pozabilo! Dajo mu novo-mašni križ, ves okrašen s cvetjem... Dokler slavnost ne mine in potem ostane križ — ena sama velika resničnost. Duhovnik je izšel iz ljudstva, ga za kratek čas zapustil, da se je vsega daroval Bogu, potem pa se vrne in ostane med ljudstvom do smrti. Duhovnik namesto ljudstva moli in daruje Bogu sveto daritev. Ljudje hitijo za svojimi opravki, mnogotere so njihove skrbi za dom in za družino, da premnogi malo ali skoraj nič ne molijo. Tu stopa duhovnik na njihovo mesto, namesto njih kleči pred Bogom in jim prosi blagoslova pri delu na polju, v delavnicah in tovarnah in po pisarnah. Nevidno počiva na njih duhovnikova molitev in jih varuje. Duhovnik daruje. Daritev je bila vsekdar največje češčenje Boga in duhovnik dobi posvečen.je prav za to, da more posvečevati Telo in Kri Gospodovo in ju darovati za grehe svojega ljudstva. Ljudstvo je lahko vsak trenutek mirno, ko ve, da je Bog z njim in da mu duhovnik daje rast v imenu ljudstva. Če so se nekateri tega premalo zavedali, pa so mnogim zadnja leta prinesla pravo spoznanje. Danes so cerkve mnogokje zapuščene, tabernaklji prazni in ljudstvo žeja po sveti daritvi. Vse bi dali, da bi se vrnil med nje duhovnik in bi zopet mogli hoditi v cerkev kot nekoč v veselju in zadovoljstvu. Duhovnik spremlja vsakega človeka od rojstva do groba. Ob rojstvu obliva drobuo dete s krstno vodo in daje božje življenje duši. Uči malere, kako naj vzga- jajo otroke, da jih bodo pozneje sami učili dalje. Že otroke vodi k spovedi in potem jim je vse življenje varna roka in kažipot. Spovednice bi mogle govoriti o miru, tolažbi in veselju, ki ga je naše ljudstvo prejemalo po svojih spovednikih. Obhajilne mize hi mogle govoriti o ne-utrudnosti onih, ki so delili ljudstvu nebeško hrano. In zopet je duhovnik tisti, ki prvi prihili naproti ljubezni dveh src in jo vodi pred Boga. Združi dvoje življenj v eno, v imenu božjem, jima pomaga skleniti dve poli v eno, ki ju bo ne-razdružena peljala iz časnosti v večnost ljubezni. Potem pride noč in tema in strah pred tistim, kar čaka za temi dnevi, ki so polni življenja in lepote. Smrt stoji na pragu in terja svoj delež. Takrat pristopi duhovnik, podpre prestrašeno dušo, krepi jo v trdem boju za srečno večnost in ji da v miru stopiti pred Stvarnika. In nato gre, blagoslovi telesu zadnji dom, dušo pa vklepa v svojo molitve... Misliš, da hodiš sam skozi življenje, pa gre od rojstva do smrti nevidno ob tebi duhovnikov korak ... V borbi za resnico Najbrž je duhovnikova borba za resnico najbolj vidna. Prejel je iz rok Cerkve evangeljsko knjigo in njegova sveta dolžnost je, da oznanja resnico. Oblikovati mora življenje zaupanih mu duš po večnih resnicah, dati mora vsakemu odgovor o vprašanju življenja. Pred vsakega človeka namreč stopa veliko vprašanje, ali ima življenje smisel ali ne. In če ga ima, kakšno naj bo to življenje. V vsakem se zbudi tudi žival in vpije po ugodju in uživanju, kliče mu naj gre in naj se veseli in raduje, dokler je zdrav in more uživati. Vprašanje o večnosti vznemirja posameznike in narode in vsi iščejo odgovora. Duhovnik je tisti, ki more odgovoriti na vsa ta vprašanja. Ponosen in vesel more pomagati posamezniku in vsemu ljudstvu. Prva je seveda mladina in njej mora v prvi vrsti razlagati božji nauk. Osemnajst, dvajset let je hodil sam v šolo in ko je obhodil vse šole, se vrne med mladino v prvi razred. Mnogo je videl v svetu hudobije, pa mu je dobro sredi nedolžnih duš, ki brez odpora sprejemajo božjo besedo. Učiti jih molitve in premagovanja, voditi na pota pokore nedolžna srca, ki skoraj ne vedo, kaj bi bilo greh. Ve namreč, da je Bogu najljubša molitev pokora najmlajših. Trdno in odločno kaže duhovnik pot mladini v razburkanih letih. Z njimi se bori, zanje trpi in moli, da jih prevede skozi nevarno dobo. In ko se postara, ga zreli možje s hvaležnostjo pozdravljajo, ko gre sklonjen od let in dela po potu, in samo Bog ve, kaj vse mu dolgujejo. Duhovnik mora oznanjati resnico tudi odraslim. Pri njih je delo mnogo težje. Ni to samo oznanjevanje, to je borba za resnico. Življenje, ki je nasprotno veri, ugovarja resnici in je noče sprejeti. Ni lahka borba z lažjo, s predsodki in podtikanji. Toda duhovnik mora povedati vso resnico, naj bo ljudem všeč ali ne. Ne more si posameznik ustvariti svojega mišljenja o Cerkvi in nravnem življenju, odločilno je gledanje Cerkve. Odtod borba med lažjo in resnico. Duhovnik ne sme molčati, mora govorili, naj ga stane, kar hoče. Resnica dostikrat boli in zato ljudje sovražijo tiste, ki jo oznanjajo. Če bi jo pa sprejeli, pa bi jim takoj prinesla zdravje in življenje. Pretesno je duhovnik povezan s svojim ljudstvom, da mu ne bi bilo treba iti z njim na Golgoto. Ko se je začela vojska, so komunisti začeli hujskati proti duhovnikom. Kako bi bilo sploh mogoče, da ne hi bil paslir na potu roparju, ki hoče ugrabiti čredo! Komunisti duhovnike in |>o-sebej še župnike sovražijo, ker so steber župnije, ki je trdnjava proti brezboštvu. Pred leti so na slovenskem podirali evharistične križe, pa se je katoliška javnost le prav malo zganila, to je že bilo slabo znamenje. Javna vest je otopela zaradi svobodomiselstva, navajeni smo bili gonje proti Cerkvi in nas ni več vznemirjala. Ni bilo več žive vere, zato so nas tudi bogokletna dejanja kot je rušenje križev prav malo vznemirjala. In vendar je bil to le uvod. Takrat so podirali križe ki so bili le mrtev les, toda simbol krščanstva v fari. Samo en korak... Kako hitro je prišlo do tega I Zakaj pobijajo župnike, dušne pastirje svojega ljudstva? Ker so izdajalci? Bežite, no. Recite vrabcem, da so izdajalci, če ne morejo čivkati: »Smrt fašizmu, svoboda narodu«. Duhovniki so morali pasti zato, ker so ljudstvu nosili Boga. Homunisti hočejo narod brez Boga, hočejo vpeljati brezboštvo in zalo morajo duhovniki proč. Ni borbe proti duhovnikom kot posameznikom, borba je proti Bogu, ki so mu ti namestniki v vsaki fari. Vzeti hočejo vero ljudstvu, zato hočejo odstraniti one, ki to vero oznanjajo in jo branijo. Dušni pastirji so morali pasti zali ker so se borili proti življenjskemu nia terializmu, v katerega so zapadle min žice. Verovali so v Boga, a živeli, l;, da ga ni, samo za zemljo. Župnik bil na poli kmetu, ki je prestavlji mejnike, da bi nasitil pohlep po zenilj Bogatin ga je sovražil, ker je oznanja pravice delavnega ljudstva, obrtnik, ke mu je govoril o prepovedi nedeljsko dela. Stari so se oklepali življenja zemlje, pa so godrnjali čez župnika, k jim je govoril o smrti, mladi so se g izogibali, ker jih jo učil krščanskeg idealizma, vere v svetle vzore in jii oznanjal zahtevo odpovedi. Komunisti so vse to izrabili. Zbudil so strasti, ki so bile do tedaj skrili dali so priliko, in zbudila se je zver človeku. Ljudje so hoteli uživati — ko žival, in tistemu, ki jih je oviral, s postali — zver. Še en vzrok je, zakaj so komunis planili po dušnih pastirjih. Duhovni! so očetje svojemu ljudstvu, dobri paslii ji svoji čredi. Vsa žalost in nesreča fari je iskala pri njih zavetja. Čreda s je zbirala okrog svojega pastirja ii zdelo se je, da ji nihče ne more škod« vati. Tedaj so komunisti ubili pastirj da bi se razkropila čreda. Samo razbila, revna, obupana mno žica je zrela za komunizem. In takšni so hoteli imeti za vsako ceno, tudi zi ceno zločina. »Saj ne vedo, kaj delajo...« Na lepi slovenski zemlji je vstal Kajn, dvignil je 6vojo roko nad duhovnika in ga ubil... Zemlja slovenska je pila duhovniško kri. Mučeništvo slovenskih duhovnikov ... Pesem zmage in junaštva. Ječe niso videle njihove potrtosti. Begunjski župnik Viktor Turk se je v ječi ves posvetil sojetnikom. S svojo vedro besedo je tolažil in dvigal potrte. Čeprav je bil sam obsojen na 6inrt, ni izgubil poguma, ampak je vedno našel besede tolažbe. Mirno in junaško je pričakoval smrti. Kadar so njegovi tovariši začeli omahovali, jim je začel prepevati. Zatajil je naravni strah pred smrtjo, da je mogel pomagati sotrpinom v zadnjih urah. Z rožnim vencem je šel v smrt. Pet in dvajset rožnih vencev so zmolili zadnjo noč. Vse so duhovniki pretrpeli in niso omagali. Vlačili so jih kot razbojnike preko polj, kjer so nekdaj vodili procesije, skozi gozdove, koder so nosili popotnico umirajočim v vsakem vremenu in v vsakem času. Vlačili so jih v globino gozdov, ki je v njem zamrl korak poštenih drvarjev in po njih odmeva le še smrtna pesem revolucije. Strašne so bile smrti mnogih duhovnikov. Pretepali so jih. Razbili so jim lobanje, razbili čeljusti, razrezali roke in usta. Pa so vseeno vztrajali do konca. V smrtni uri so postali podobni Kristusu. Hoteli so mu biti popolnoma enaki. Odpustili so svojim morilcem. Župnik Nahtigal je molil ob svoji smrti: »Moj Bog, moj Bog, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo.« Župni upravitelj Geo-heli je ob smrti odpustil svojim sovražr nikom, enemu izmed rabljev pa .je poklonil svoj rožni venec in potem daroval svoje življenje za svoje župl.jane. Narod se je ob teh grozotah zdramil. Spoznal je, da so ga brezbožniki prevarili in mu ugrabili najdražje, kar je imel. Ko gospoda Geohelija ni bil« nazaj, so se vsi ijudje iz župnijo zbrali okoli cerkve. Naslanjali so se na cerk vone zidove in jokali: »Dajle nam go-spoda nazaj!« Verno ljudstvo danes joka za svojimi duhovniki, spoznalo je svojo zmoto. Kajnovo znamenje Danes ne vemo, kje so grobovi na. ših duhovnikov. Izkopati so si morali grob nekje v gozdovih in ko so se ko munisti zabavali so oni napol zadušen hlipali za zrakom, dokler niso imel usta polna prsti. Vsakega mrliča so du hovniki pospremili na zadnjo pot in nu blagoslovili grob, za grob marsikatere«; duhovnika pa nihče ne ve, kje je. Kri žev pot slovenskega duhovnika v to dneh... Golgotal Nel Na Golgoti^je bi križ, na njihovih grobovih ni križa, p« zabl.jeni so in zgubljeni. Strašna je hudobija, ki se danes god na naši zemlji. Na čelu zločincev j vtisnjeno Kajnovo znamenje, ki vpije p prekletstvu in po maščevanju. Če sni tedaj zadremali in nas bogokletna deja nja niso vznemirila, moramo biti dane stokrat bolj budni, ko požar brezboštv že divja. Ne moremo reči, da ne vidim< kaj se godi okrog nas. Vsi skupaj ii vsak posameznik bomo dajali odgovo za vse. Tisti, ki še danes zagovar ja jo umo duhovnikov, naj pomislijo, da je nad nji mi prokletstvo zaradi sinov in hčera, it so jih poslali v hribe, da je prokletstv* nad njimi zaradi vsake besede, s ka tero so zagovarjali umore in morilci Premisli, morda si zagovarjal umori morda si dajal hrano, obleko, denar t komuniste, poglej svoje roke, ki se zdijo negovane in mehke, lepe in n< dolžne. Bog namreč vidi na njih kri -kri svojih duhovnikov. In vsi, ki ste do sedaj molčali, g< vorite o hudobiji, ki mori duhovnik božje. Turk Viktor - župnik v Begunjah Danes, ko leže ostanki priljubljenega begunjskega župnika Turka v kapelici sv. Janeza na Žalah, je prav, da se spomnimo tega duhovnika po Srcu Jezusovem, ki je padel kot žrtev svojega neustrašenega dela za časno in večno blaginjo svojih vernikov. 1 Pokojni župnik se je rodil 13. oktobra 1891 v župniji Toplice pri Novem mestu. V mašnika je bil posvečen dne 22. junija 1915, torej med prvo svetovno vojno. Nato je bil tri leta kaplan v Gorjah pri Bledu, pet let v Cerkljah pri Kranju in devet let v Cerknici.' Dne 1. septembra 1932 je bil imenovan za župnika v Šmihelu pri Novem mestu. Velika župnija mu je dala dosti dela. Vsako nedeljo je imel dopoldne dve pridigi, popoldne pa krščanski nauk in še shod Marijine družbe. Znal je govoriti tako, da je vedel vsak brez posebnega premišljevanja, kje mora začeti, da bo zmanjšal svoje napake in se približal vzoru kristjana. V pisarni je bilo dosti dela, a župnik Turk je še boli cenil delo v šoli. Imel je vsak teden nad 20 ur verouka. Ker se je za pouk dobro pripravil, je imel v šoli tudi lepe uspehe. Ljudje ob nedeljah popoldne niso bili več vajeni hoditi v župno cerkev h krščanskemu nauku. Dobri pastir je šel za njimi. Zbral jih je v podružniški cerkvi, če pa je bila premajhna, kar pred cerkvico pod vaško lipo. Govoriti je znal tako zanimivo in prisrčno, včasih tudi šaljivo, da je bil krog poslušalcev ob vsakem obisku večji. Se nekaj je bila prav posebna skrb župnika Turka. Hiši božji in pokopališču — božji njivi — je hotel dati tako lice, kakršno se za ta dva sveta kraja spodobi. Vedel je tudi lo, da bodo v lepo cerkev ljudje veliko raje hodili in v njej bolj zbrano molili, kot pa če je zanemarjena. Tudi ljudi je znal navdušili za olepšanje njihove cerkve in ni bilo fežav za sredstva. Z vsem svojim delom se je v Šmihelu tako prikupil, da so župljani — celo možje — jokali, ko se je poslavljal. Delo v župniji Od 1. januarja je deloval kot župnik v Begunjah pri Cerknici. Tudi tu je hotel vsem postati vse. Morda je bil pokojni Turk prvi, ki je pri nas povabil k posebni pobožnosti v cerkev bolnike. Tudi otroci so imeti od časa do časa v begunjski cerkvi svojo posebno pobožnost. V Begunjah ni bilo nič manj dela kot v Šmihelu. Ob nedeljah dopoldne sta bili dve maši e pridigo, popoldne pa krščanski nauk, ki so mu sledili shodi enkrat Marijine družbe za dekleta, drugič za fante, tretjič III. reda. Posebno ljubezen je posvečal otrokom, bi jih je zbiral v Mari-. jine.m vrtcu. Tudi KA je začel graditi v svoji župniji. Začel je s fanti, med katerimi je bil prvi Hiti Janez, ki je moral svoje goreče delo za prerod v Kristusu plačati z mučeniško krvjo v Krimski jami. Dekleta je navdušil, da so tudi pozimi oskrbela nageljne za oltarje. Denar so v ta namen zbirala kar od hiše do hiše in nihče ni odrekel prispevka. Versko življenje v Begunjah se je močno poživilo in s teim je bila dana najboljša osnova krepkemu odporu župljanov v rdeči vihri, ki se je bližala. Kmalu po razsulu Jugoslavije so prišli razni »inženirji« taborit v Pekel. Ljudje so z velikim nezaupanjem gledali te čudne tabor,jane, ki so imeli s seboj tudi ženske dvomljive vrednosti. Posebno Kožljek je bil izpostavljen tem pritepencem. Okrog njih se je začela takoj zbirati vsa barabija iz okolice, a tudi poštene ljudi so znali včasih dobiti na svoio stran, pri čemer jim je zelo prav prišlo čudno obnašanje savojcev, proti katerim ni bilo težko hujsikati ljudi. Začetek avgusta 1942 se je res ustvi rila tista »bela garda«, ki so jo komunis s svojimi grožnjami klicaii k življenju š leto prej. Kakih 120 fantov je dobilo pi ške. Dne 10. septembra 60 jim komunis priredili ognjeni krst, pri čemer so p sebno besno napadali župnišče pa so f morali umakniti. V kraj se je vrnila va nost. Po razsulu savojske Italije je begun ska vaška straža poleg Turjaka nudil komunistom največji odpor. Ko že ni bil upov na uspeh in so komunisti obljul ljali oblegancem življenje, če se podaj1 so Begun,jci odložili orožje, vendar ; župnik Turk dobro vedel, da komunis besede ne drže. Kljub temu, da so žer in starci iz vse fare prosili komunističi pogavarje, naj jim župnika puste, so f ti odvlekli v strašne ribniške in potem kočevske zapore. Tukaj je s svojim v drim značajem lajšal zadnje ure junako iz Grčaric in jih pripravljal na smrt. Nemške čete so se bližale Kočevj Tedaj so komunisti Turka odvedli v G čarice in ga peljali skupaj s patrom P! cidom zjutraj 24. oktobra na morišč Ko so 12. avgusta 1944 odkopali gr< ribniški domobranci, so našli 24 trupf med katerimi je bilo tudi Turkovo. L žal je z obrazom navzdol. Majhna rat na tilniku in večja na grlu sta kaza da je bil ustreljen v tilnik. Ker je pati Placid ležal v grobu vznak, jo videti, c so jih pustili ležati tako, kakor so r usmrtitvi padli v jamo. 37 begunjski fantov, ki so se komunistom podali, bilo tudi postreljenih na Grčaricah, Mo lju in drugje. Truplo pokojnega župnika Turka le na Žalah v kapeli sv. Nikolaja, od kodi ho pogreb v petek, 18. avgusta, ob Pogreb bo vodil prevzvišeni gospod škc