'oftnlno oločono » oofovlnl Leto XXI., št. 23 Jpravnisrvo -luOOano Knatiievc i - i eietor itev 31 £i 3123 3124 3 126 nseratm jdoeiek Ljubltano Selen- oorgovo oi - lei 349/ -n i^iV/ 'odružnico Monbor Graiski trq it. 1 f eietor št i*5t 'odružmco Celie Kocenovo ulico t (eietor št 190 on oosi ček zavod hs Ljubljano št 17749 Cena 2 Di«i zhaio *sak dan razen ponedeljka. Naročnino znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din Uredništvo i lubliana Knafl|eva ulica i. telefon 3122 3123 3124 3125 3126; Maribor, 3ra|ski trg štev 1 telefon štev 2455; Celie Strossmaverievo ulica štev I. telefon štev 65 Rokopisi » ne vračajo Potreba političnega razčiščenja Vse kaže. da je nedavna resolucija vodstva JRZ postala izhodišče novega političnega razvoja, ker je razkrila komplikacije, ki ne morejo dolgo ostati nerazčiščene. Nekateri vodilni krogi JRZ so zato danes mnenja, da je JRZ prehitro zavzela svoje stališče. Tem bolj se pospešuje akcija za obnovo radikalne stranke. Ako bi ta uspela in bi JRZ kot taka formalno prenehala, DOtem bi padle tudi politične obveznosti, prevzete na seji vodstva JRZ v sredo 24. t. m. S hrvatske strani se vedno ostreje poudarja nepopustljivost glede zahteve. da more biti o definitivni preureditvi države govora šele, ko bodo izvršene volitve. Za utemeljitev te zahteve se iznašajo vedno novi argumenti in »Hrvatski dnevnik« med drugim dokazuje, da bi preureditev, postavljena sedaj na dnevni red, za mnogo mescev preprečila razpis volitev. Od 26. avgusta. pravi, je preteklo že pet mescev, pa še ni izvršen prenos vseh kompe-tenc na banovino Hrvatsko, da niti ne govorimo o finančnem sporazumu. Če pa bi se čim preje izvršile volitve, bi se dosegla dva uspeha: uvedel bi se parlamentarizem in ob sodelovanju parlamenta bi se mogla izvršiti reorganizacija države. »Mi zahtevamo najprej volitve, o ostalem se pa bomo pozneje razgovarjali«, se glasi končna ugotovitev dr. Mačkovega glasila. Nasproti temu vztraja ljubljansko glasilo JRZ na tem, da se stališče Hrvatov ne more vzeti za resno. Opoldanska izdaja »Slovenca« trdi, da je zmagalo stališče, da je treba vso državo preurediti še pred volitvami. Kot dokaz navaja da se je v Beogradu sestavila posebna komisija strokovnjakov, ki je pričela izdelovati načrt za ureditev srbske banovine. Kar se tiče slovenske banovine, pa so itak že v Ljubljani vse pripravili. - »Slovenski dom« domneva, da bo komisija svoje delo v naikrajšem času opravila, nakar bo načrt prišel pred politični odbor ministrov, nazadnje pa v vlado. Za najbližji čas se je baje treba nadejati točnejših obvestil o tem delu. Minister pravde dr. Lazar Markovič je na sestanku svojih prijateljev v nedeljo v Kruševcu pokazal na velike težkoče. ki so v zvezi z izvedbo sporazuma. Po njegovem mišljenju se ima končna rešitev teritorialnega obsega izvršiti v narodnem predstavništvu. »Najbolj bistveno vprašanje — pravi dalje g. minister —, a istočasno tudi najtežje pa je finančna avtonomija, tem težje, ker ga moramo reševati sredi usodepolnih zunanjih dogodkov. Še ena težkoča je pri gledanju na sporazum. Ne moremo namreč izvesti one socialne reforme, ki jih smatramo za bistvene in neobhodne. Ko se obračamo na narod, da naj odobri idejo sporazuma. vidimo gotove črne pojave. V volilni borbi, ki je pred nami, bi bila velika škoda, ako bi ena srbska stranka udarila na drugo. To škodo bi trpeli srbski interesi in država.« V Zagrebu so bile včecaj konference vodilnih članov Kmetsko demokratske koalicije in je na teh konferencah ponovno bilo potrjeno stališče, da spada vprašanje preureditve države pred novo narodno skupščino. Poleg tega je bilo označeno kot nujno, da se čim preje razpišejo volitve predvsem za hrvatski sabor. Dr. Maček, ki je včeraj prispel v Beograd, bo že danes aJi jutri skušal razčistiti položaj in dognati pravo stališče JRZ. Akcija za zbiranje radikalov se nadaljuje. V soboto in nedeljo se je mudil v Nišu podpredsednik glavnega odbora Narodno radikalne stranke Miša Trifunovič, ki je ponovno konferiral s predsednikom stranke Aco Stanojevi-čem. Novinarjem je povedal, da se je pretekli teden ponovno sestal s predsednikom vlade Cvetkovičem, o čemer je sedaj poročal Aci Stanojevicu kot predsedniku stranke. Izjavil je dalje, da se sedaj vodijo razgovori o zakonski odobritvi Narodno radikalne stranke, o njeni organizaciji in o zbiranju radikalov. »Mi smo v najboljšem razpoloženju, da se to zbiranje omogoči in tudi pravilno izvrši. Uspeh pa ni odvisen samo od nas, temveč tudi od druge strani«. Končno je g. Trifunovič še dejal, da sta z g. Stanojevičem razpravljala tudi o sporazumu Cvetkovič — Maček in o »izvestni evoluciji, v katero sedaj ta sporazum, kakor izgleda, prehaja.« Po zadnjih poročilih sta sedaj stališči glavnega odbora NRS in vodstva JRZ formulirani. Glavni odbor zahte-ta, da vlada odobri obnovo Narodno radikalne stranke, ki bi nato z javnim proglasom pozvala vse radikale, v katerikoli skupini se danes nahajajo, naj se vrnejo v matično stranko. Predsednik stranke bi ostal g. A ca Stanojevič, Italija, Turiiia in Balkan Nenavadno živahna diplomatska aktivnost pred sestankom honterense držav Balkanske zveze Basel, 29. jan. z. Rimski dopisnik »Basler Nachrichten« naglaša, da postaja vedno bolj verjetno tesno sodelovanje Italije ln Turčije na Balkanu. Obstoječa nasprotja med Italijo in Turčijo so več ali manj psihološkega značaja, ki pa daleč zaostajajo za skupnimi interesi. Zato je zelo verjetno, da bodo vsi ti spori pod vtisom mednarodnega položaja v najkrajšem času likvidirani. 2e sedaj se kaže, da sta si Italija in Turčija nekako razdelili svojo posredovalno vlogo. Italija posreduje pri Madžarski in Rumuniji, Turčija pa pri Bolgariji in Rumuniji, ker se obe zavedata, da je od ureditve teh odnošajev v glavnem odvisen mir na Balkanu. Navzočnost turškega zunanjega ministra na konferenci Balkanske zveze v Beogradu bo po mnenju rimskih krogov zaradi tega morda odločilnega pomena za uspeh te konference. Nemški msvzt jugosloveitsM vladi Berlin, 29. jan. s. (Associated Press). Po zanesljivih informacijah je nemška vlada nasvetovala jugoslovenski vladi, naj se na bližnji balkanski konferenci izreče proti ustanovitvi vsakega balkanskega bloka. Nemška vlada je nadalje sporočila, da bi nastopila proti vsakemu poskusu preprečiti dovoz rumunskega petroleja v Nemčijo. Novinarji pri zunanjem Kilsaistru Beograd, 29. jan. p. Danes dopoldne je zunanji minister dr. Cincar-Markovič v svojem kabinetu sprejel zastopnike doma-mačega tiska in jim dal nekatera podrobnejša obvestila o bližnji konferenci Balkanske zveze. Nemčija in Weygan-disva misija v Turčiji Berlin, 29. jan. z. Nemški tisk zelo pozorno spremlja bivanje francoskega generala Weyganda v Turčiji in v zvezi s tem zelo ostro napada Turčijo, češ, da se vedno bolj udinja Angliji in Franciji. Vsi današnji listi primerjajo Turčijo s Poljsko, češ. da je Turčiji sedaj od Anglije in Francije namenjena enaka vloga, kakor jo je igrala Poljska. Turčija naj se žrtvuje za Anglijo in Francijo. Anglija in Francija hočeta izzvati vojno na Bližnjem vzhodu. Dardanele predstavljajo pri tem nekak drugi poljski koridor. Razlika Je sedaj sa- j mo v taktiki, dočim Anglija in Francija za Poljsko nista pripravili niti ene puške, or- j ganizirata sedaj na B'ižnjem vzhodu pod , vodstvom generala We ganda posebno ar- . mado. General Weygand razpravlja sedaj o tem s turškim generalnim štabom, ena- ] ko kakor sta svoječasno šef francoskega generalnega štaba in angleški general Ironside razpravljala s poljskim generalnim štabom. Po mnenju nemškega tiska pa Je Turčija še manj dorastla namenjeni ji nalogi kakor Poljska. Carigrad, 29. januarja. AA. (DNB). V poučenih krogih govore, da bo generai Wey- i gand drevi zapustil Ankaro in se v spremstvu visokih tur kih častnikov odpeljal v vzhodno Anatolijo. Temu potovanju generala Weyganda pripisujejo izreden pomen. VVevgand se odpelje do Erzeruma, nato pa do meje Sirije. V zvezi s tem se poroča, da se je pripeljal v Ankaro tudi angleški general Windham. ki je takisto namenjen v vzhodno Anatolijo. CUlim v Rima Rim, 29. jan. br. šef gospodarskega oddelka nemškega zunanjega ministrstva dr. Clodius se že tri dni mudi v Rimu, kjer ima razgovore z zastopniki trgovinskega oddelka zunanjega ministrstva. Kolikor je bilo mogoče zvedeti, je dr. Clodius prišel v Rim, da se pogaja glede železniških vozov in strojev, ker bi spričo pomanjkanja voznega parka Nemčija ne mogla dobaviti Italiji onih množin premoga, ki jih določa trgovinska pogodba med obema državama. Znano je, da je Nemčija stavila take zahteve pred kia kim tudi Belgiji, Nizozemski in Danski, ki pa so bile odklonjene, ker rabijo te d žave svoj železniški material za lastne potrebe. Po zatrjevanju poučenih rimskih krogov pa ni neverjetno, da bo Italija stavila Nemčiji na razpolago okrog 6.000 vagonov ter pripadajoče število že'ezni?kih strojev za prevoz premoga iz Gornje šleziie v Italijo. Pred lanskim je Nemčija dobavila Italiji tri milijone ton premoga. Zaradi zastoja nemških dobav premoga v zadnjem času je v Italiji celo nastalo pomanjkanje premoga j kakor je bilo objavljeno preteklo soboto. Nemške dobave premoga Italiji pa so toliko bolj potrebne, ker je v zadnjem času nemški klirinški dolg nanram Italiji že tako zelo narastel, da je nastala nevarnost za vse nadaljnje izvajanje trgovinskih sporazumov med obema zaveznicama. Boj za romunsko nafto Po angleškem mnenju je Rumunija glede petroleja napram Nemčiji preveč ustrežljiva Pariz, 29. jan. z. Med Parizom in Londonom se vodi zadnje dni živahna izmenjava misli glede rumunskega petroleja. Angleška vlada je mnenja, da je Rumu nija vse preveč ustrežljiva napram Nemčiji in da to ni v skladu z njenimi odnošaji do zapadnih velesil, ki sta dali Rumuniji jamstvo za njeno varnost. Zaradi tega je angleška vlada danes naročila svojemu poslaniku v Bukarešti, naj v tem smislu intervenira pri rumunski vladi. Enak korak bo napravila tudi Francija, dasirav-no so v Parizu mnenja, da je Rumunija doslej izpolnila vse obveznosti do zaveznikov in je dobavila ves določen kontingent petroleja. Prav tako so mnenja, da ni ne varnosti, da tega v bodoče ne bi storila. Kljub temu pa se je francoska vlada i*, solidarnosti pridružila angleškemu koraku. V ostalem opozarjajo v Parizu na težaven položaj Rumunije. Francoski tisk znovti podčrtava jamstva, ki so jih dali Rumuniji Anglija, Francija in Turčija. Pariški tisk zastopa mnenje, da za enkrat ni nevarnosti za Rumunijo, dokler sta Nemčija in Rusija zaposleni na severu. . London, 29. jan. s. (Reuter) Kakor pojasnjujejo danes v angleških uradnih krogih, so bila v zvezi z razvojem dogodkov v Rumuniji razširjena mnoga napačna poročila. Tako je neka vest snoči celo javljala, da grozita Anglija in Francija s prekinitvijo diplomatskih odnošajev z Rumunijo, kar je popolnoma netočno. Dejansko označujejo v angleških merodajnih krogih položaj takole: Nemška vlada izvaja na rumunsko vlado stalen pritisk, da bi Rumunija vedno bolj povečevala dobave petroleja Nemčiji. Rumunija teh zahtev ne more brez nadaljnjega izpolniti. Zato je ustanovila posebno organizacijo za kontrolo produkcije in izvoza petroleja. Zavezniki so interesirani na tem ukrepu v toliko, ker so mnoge rumunske petrolejske družbe v angleških in francoskih rokah. Te družbe zato nasprotujejo, da bi dobavljale sovražniku petrolej. Rumunska vlada noče na eni strani ovirati dobave petroleja zaveznikom, na drugi strani pa poudaria, da je tudi trgovinski promet z Nemčijo važen faktor v rumunskem narodnem gospodarstvu. Zadnje dni so bili v Bukarešti živahni diplomatski stiki med rumunsko vlado in diplomatskimi predstavniki Anglije In Francije. Razgovori so 'meli namen, da razčistijo situacijo in niso bile s strani zavezniških predstavnikov izrečene nobene gro^nie nrnti Rumuniji. Rim. 29. ian. s. (A^^nted Prpcs> Po in-informa^iiah tukajšnjih din1omatsk5h drogov je dala Nemčiia rumunski vladi zagotovi1 o da sovip+fka Pusna ne bo napadla Rumiin'ip. če bo Rumuniia nr?sfala na npmške zahteve glede rumunskega pe-troVia BuKerp«fa. 29 januarja. A A. Tz d"*vo obve?*en !h virov por^ajo da se je v^-| da nst°ir»ovlti ministrstvo za na- bave. ki bo s1 - n so se danes zjutraj pojavila sovražn \ V več distriktih je bil dan letalski Ta- koj je bilo dirigiranih proti soviu.. ■ m letalom večje število angleških bojnih letal. Prav tako so v distriktu Tyne stopile v akcijo protiletalske baterije. Nobenemu izmed sovražnih letal se ni posrečilo priti preko obale in prodreti globlje nad celino. Letalski alarm je bil dan v štirih obalnih mestih v grofiji Yorkshire. Prebivalstvo je slišalo ropot letalskih motorjev tudi nad raznimi kraji, bolj oddaljenimi od obale proti zapadu. Kratko pred razglašenim letalskim alarmom so se čule z cbale močne eksplozije. Kasneje se je izkazalo, da so te eksplozije izvirale od mine, ki je eksplodirala in razdejala del na novo zgrajenega obalnega nasipa. Kratko po tej eksploziji so opazili še drugo mino plavajočo na morski gladini. London, 29. jan. s. (Reuter). Današnja poročila o letalskem alarmu v grofiji Yorkshire so bila samo manjši uvod v serijo poročil o napadih nemških bombnikov na ladje ob vzhodni angleški obali. Ti napadi so bili najobsežnejši, kar so jih izvedli Nemci od začetka vojne dalje in so se raztezali na več sto kilometrov. V mnogih mestih od škotske na severu do Kenta na jugu je bdi zaradi pojave nemških letal dan letalski alarm. Kljub slabemu vremenu so se povsod dvignila angleška lovska letala ln jim je ponovno uspelo sovražnika pregnati. Med drugimi sta bili napadeni dve svetilni ladji. Nad eno od njih se je spustilo nemško letalo iz nizkih oblakov in vrglo 7 bomb. Ko so se približala angleška lovska letala, je nemško letalo zbežalo. Ob škotski obali je bila napadena neka 6000tonska angleška ladja. Nadalje poročajo o napadih na 8 drugih ladij, na 4 od teh ob obali Kenta. Podrobnosti o žrtvah napadov še niso ugotovljene. Popoldne so opazili neidentificirana letala tudi nad šetlandskim otočjem. Na otočju je bil dan letalski alarm, ki je trajal 40 minut. London, 29. jan. s. (Reuter). Nemški bombniki so danes potopili 4000-tonski le-tonski »Tautmila« v bližini angleške obale. Sedem članov posadke pogrešajo. Ena izmed napadenih svetilnih ladij je poslala brezžično klice na pomoč. Ko so jo zvečer našle reševalne ladje, niso našle na njej nikogar od posadke več. Kar pa so manjkali tudi rešilni čolni, obstoji še možnost, da so rešeni. Nemška letala so popoldne vrgla na Set-landske otoke več manjših bomb, ne da bi povzročila škodo. D&Ž na Sruiti Pariz, 29. jan. j. Komunike francoskega generalnega štaba pravi, da na fronti nikjer ni bilo pomembnejših dogodkov. Temperatura se je napram minulim dnevom znatno dvignila in namesto snega je pričel pršeti droben dež. Vidnost je skoraj na vseh odsekih fronte zaradi dežja in megle skoraj enaka ničli in onemogoča sleherne letalske operacije. Gosta megla, ki je legla na nekaterih frontnih pasovih, pa je nasprotno zelo ugodna za vojaške operacije na kopnem, ki so se znova pričele v večjem obsegu. Delovnost izvidniških čet se je povsod zelo povečala. Danes zjutraj je močnejši nemški oddelek napadel neko francosko postojansko v zapadnih Vogezih. Napad je bil brez težave odbit in je imel sovražnik pri tem nekaj izgub. Topniško delovanje se nadaljuje na obeh bregovih Rena. Francosko In nemške vojno ptračilo Pariz, 29. jan. AA. (Havas). Poročilo vrhovnega poveljstva z dne 29. januarja zjutraj se glasi: Nič pomembnejšega. Berlin, 29. jan br. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je davi objavilo vojno poročilo, v katerem pravi: Nikakih posebnih dogodkov. Kanada pripravlja že tretjo divizijo Ottawa, 29. januarja. AA. (Havas) Cim bo odpotovala druga kanadska divizija v Evropo, pričakujejo, da bo avtomatično sestavljena tudi tretja divizija. Velike prometne neprilike v Angliji London, 29. jan. s. (Reuter). Neugodno vreme je povzročilo danes in včeraj v Angliji izredne prometne neprilike Le malo železniških prog je danes poslovalo brez motenj. Skoraj vse podzemeljske železniške proge, ki vodijo v London, so začasno ustavile obratovanje, ponekod pa so morali električne lokomotive nadomestiti s parnimi. Mnogi vlaki v London sploh niso dospeli in zvečer velike množine delavcev nimajo možnosti, da bi mesto zapustile in odpotovale na svoje domove. Vlaki v provinci. imajo ogromne zamude. Ze včeraj je ekspresni vlak iz Glasgowa obtičal sredi proge, istotako dva vlaka v grofiji Lanea-ster. Potnike so morali deloma namestiti po šolah, drugi pa so ostali v kurjenih vlakih. Na Škotskem so na nekaterih progah vlaki ustavljeni. Sličnih vremenskih ne-prilik ni bilo v Angliji že več let. Oblasti ne dovoljujejo objave podrobnosti o vremenskih neprilikah. da ne dajo sovražnemu letalstvu dragocenih informacij. Pred razpustom komunistične stranke v Belgiji Bruselj, 29. januarja. AA. V torek bo predložen parlamentu zakonski osnutek o razpustitvi komunistične stranke. Ukinitev dopustov v angleški vojski London, 29 jan. s. (Reuter). Zaradi izredno slabega vremena v Angliji so bili danes začasno ukinjeni vsi dopusti za angleško ekspedicijsko vojsko v Franciji. Na fronti sami vreme ni preslabo in pada rahel dež. Pač pa so vse ceste v zaledju zaradi kopnenja snega v zelo slabem stanju in bo morali biti za vsa vozila izdani po- sebni predpisi. Na fronti se nadaljuje običajna patrolna aktivnost, letalski poleti pa so zaradi vremena skoro popolnoma ukinjeni. Obletnica Hitlerjevega režima v Nemčiji London, 29. jan. s. (Reuter) Po poročilih iz Berlina odpadejo za jutrišnjo obletnico imenovanja nacionalno-socialistične vlade v Nemčiji vse običajne proslave. Ne bo se vršila niti običajna svečana seja rajhstaga, niti ne bodo izobešene zastave in celo napovedani govor propagandnega ministra dr. Gobbelsa po radiu se ne bo vršil. Edino v šolah bodo krajša predavanja o pomenu dneva. Evakuacija otoka Sylta Kodanj, 29. jan. s. (Reuter) Po poročilih z dansko-nemške meje je opaziti na Hin-denburgovem nasipu, ki veže otok Sylt h celino, izredno aktivnost. Neprestano vozijo dolgi vlaki. Izgleda, da je bilo z otoka Sylt končnoveijavno evakuirano vse civilno prebivalstvo. Ni izključeno, da ustanavljajo Nemci na otoku novo oporišče za bombna letala, ali pa skladišča letalske municije. To bi pojasnjevale Številne eksplozije, ki jih je bilo slišati zadnje čase na otoku Sylt in za katere je nastala domneva, da so jih povzročili angleški letalski napadi. Incidenti med Churchillo-vim govorom London, 29. jan. br. Agencija DNB je objavila, da je prišlo v Manchestru preteklo soboto ob priliki Churchillovega govora do incidentov, medklicev in nazadnje do demonstracije, tako da je moral prvi lord admiralitete klavrno zapustiti zborovanje. lf& to odgvftrjt dnn igtodjt Reuter, ki pojasnuje, da je v Angliji že star običaj, da prihaja na zborovanjih do medklicev. Ne bi bilo ▼ tradicijah angleškega javnega političnega življenja, ko bi ljudje ne smeli ali si ne upali tudi sredi zborovanj izražati svoje mnenje. Na sobotnem zborovanju Je v ostalem le kakšnih 12 opozicijskih agitatorjev povzročilo nekaj običajnih »nemirov«. Obsojeni vohun? Pariz, 29. jan. j. (Havas) Francosko ..il-nistrstvo za narodno obrambo poroča, da je 9. januarja francosko vojno sodišče v nekem frontnem pasu obsodilo troje oseb zaradi šplonaže na zaporno kazen od 5 do 15 let ter na prisilno delo. Vojno sodišče v Chalon sur Mame je 16. L obsodilo prav tako zaradi š. maže nekega Arthura Kleina na smrt, tri druge obtožence pa na 20 let prisilnega dela. Vojna na morju London 29. jan. s. (Reuter). Pomorska vojna je zahtevala zopet več žrtev med nevtralnimi ladjami. Iz Se neugotovljene-ga vzroka se je potopil 2700tonski danski parnik »England«. Samo en član posadske 9e je rešil, potem ko je bil 22 ur na morju. Ob Južnovzhodni angleški obali Je danes zadela na mino 300tonska holandska ladja »Nora« in se potopila. Posadka je rešena. Nadalje sta bOi potopljeni ena 1500ton-ska in ena 800tonska norveška ladja. Več članov posadk je utonilo. Ob vzhodni angleški obali je danes morje naplavilo mino, ki je eksplodirala ob obali, tako da je zračni pritisk razbil več sto šip. Oslo, 29. Jan. br. V oslskem zalivu sta davi trčila 5.000tonski švedski parnik »Me-lam« ter 2.700tonski norveški parnik »Pantha«. Švedska ladja je bila poškodovana, vendar je lahko sama nadaljevala svojo pot. Norveški parnik so morali z vlačilci naglo odpeljati v pristanišče. Človeških žrtev ni bilo. I Velik uspeh Kjoseivanova Sedanja bolgarska vlada ima v sobranju, ki se bo sestalo 24« februarja, 140 od 160 poslanskih mandatov Na finskih bojiščih položaj nespremenjen Pomoč Finski v moštvu in materialu vedno bolj izdatna Helsinki, 29. jan. s. (Havas) Položaj na sovjetsko-finskih bojiščih je zaenkrat ne-izpremenjen. Na Karelski zemeljski ožini vlada mir. Na severu Ladoškega jezera so bili vsi sovjetski napadi z lahkoto odbiti. Včeraj je bilo izvedenih nekaj bombnih napadov na finska mesta, ker je bilo vreme zelo ugodno. Podatkov o povzročeni škodi še ni. ugotovljeno pa je, da so bila tri sovjetska letala sestreljena. Finski vojaški krogi se nikakor ne boje, da bi pomladansko vreme izboljšalo strateški položaj sovjetske vojske. Res bo spomladi olajšan dovoz vojnega materiala za sovjetske čete. na drugI strani pa bo znatno reduciran akcijski radij sovjetske vojske, ker ne bo več mogla operirati na zamrznjenih finskih jezerih. Čeravno drže vse podatke v najstrožji tajnosti, je vendar znano, da prihaja tako iz Anglije in Francije kakor tudi iz skandinavskih držav neprestano v moštvu kakor tudi v materialu izdatna pomoč za Finsko. Anglija in Francija se trudita zla sti, da vse pomožne akcije čim bolj pospešita. Finsko in sovjetsko vojno poročilo Helsinki, 29. jan. s. (Fin. tel. ag.) Finsko vojno poročilo javlja, da so sovjetska letala v soboto izvršila le manjše napade, predvsem na mesta v severni Finski, zlasti Tajvalkoski, Kuhmo, Sotkamn in Ljeksa. Po dosedanjih podatkih je bila samo ena oseba ranjena, dve sovjetski letali sta bili sestreljeni. Moskva, 29. jan br. Štab leningrajskega vojnega okrožja je snoči objavil naslednje vojno poročilo: V teku 28. januarja se na fronti nI pripetilo nič važnega. Letalski napadi na finska mesta Helsinki, 29. jan. j. Danes dopoldne so sovjetska letala dvakrat priletela nad Helsinke, vendar doslej še ni znano, ali so fne-sto bombardirala ali pa je šlo samo za izvidniške polete. Sovjetska letala so včeraj ves dan ponavljala bombne napade na razna finska mesta zlasti na jugu in jugozapadu, kjer so po bombardiranju obstreljevala s strojnicami tudi civilno prebivalstvo Na severu so zlasti hudo prizadejala mestom Kuhmo, v katerem je izbruhnilo več požarov, ki so jih zanetile zažigalne bombe. Nad nekim mestom na jugozapadu Finske so sovjetska letala trosila letake z raznimi v fin^čini pisanimi propagandnimi sestavki. Delo sovjetskih letal pa je bilo zastonj, ker je ob-čevalni jezik prebivalstva v teh predelih švedski in ne finski. Sovjetska ojačenja za severno bojišče Helsinki, 29. jan. s. (Reuter). Posebni poročevalec angleške radijske družbe na fronti poroča, da so poslali sovjeti na severno bojišče novo divizijo vojaštva, in sicer iz Arhangelska Sedaj štejejo sovjetske čete na severu po cenitvi poročevalca 50.000 mož. Na mnogih odsekih fronte so že stopili v akcijo švedski prostovoljci, tako da je bila finskim vojakom dana prilika, da si odpočijejo. Japonske repr&salije prati Angliji T°Kio, 29. jan. s. (Reuter). Iz Tienclna poročajo, da so japonske oblasti od včeraj dalje pričele zopet z delno blokado angleške koncesije. V bodeče žične ovire okoli konceh je je bil spuščen električni tok dovozu živil pa povzročajo Japonci zopet velike ovire. Zaradi tega so cene živilom v mestu zadnje dni zelo narasle. Japonci sami izjavljajo, da so vsi tii ukrepi repre-salija za angleško postopanje z ladjo sAsama Maru«. Zastopnik zunanjega ministrstva je danes Izjavil, da bo najbrže izročila japonska vlada angleški vladi še drug": protest zaradi odstran:tve 21 nemških državljanov z japonske ladje »Asama Maru«. Uradni krogi poudarjajo, da je na podlagi razgovora, ki je bil v soboto med zunanjim ministrom Ar to in angleškim poslanikom jf.sno, da japonsko javno mnenje smatra, da je bil z incidentom prizadet ugled Japonske. Angleški odgovor na japonsko noto pravi samo, da je imela Anglija zakonito prav.co za svoje postopanje v primeru »Asarna Maru«. Nov val mraza Berlin, 29. jan. br. Z raznih evropskih področjih prihajajo vesti o novem valu mraza. Na Danskem je morje med celino in otoki tako močno zamrznilo, da je mogoče t otokov peš priti na kopno. V Beltu bodo morali bržkone že danes ali jutri prekiniti ves promet, ker ledolomilci ne zmagujejo več silnih mas ledu. V Belgiji so bili danes veliki snežni meteži in je bil promet na nekaterih železniških progah celo prekinjen. Washington, 29. jan. j. Havas. Vse Zedinjene države je zajel nov silen val mraza, ki je povzročil doslej ogromno gmotno škodo ter zahteval doslej že približno 40U človečkih žrtev. Mrazotni val je dosegel tudi najjužnejše države. Celo v Floridi »o ! zabeležili doslej se nikoli dosežene stopnje mraza. Vsa polja in sadovnjaki v Floridi so uničeni ter računajo, da znaš« škoda že nad 15 milijonov (tolarjev. Amerika In Japonska Washington, 29. januarja. AA. (Štefani). V pričakovanju da bo zunanjepolitični odbor senata začel proučevati Pittmanov zakonski načrt — računajo, da se bo to začelo v sredo — izjavljajo v krogih zunanjega ministrstva, da je vlada Zedinjenih držav vsaj za zdaj sklenila, da ne bo posegla po ukrepih, ki jih določa ta zakon. Kakor je znano, se Pittmanov zakonski načrt nanaša na prepoved izvoza vojnega materiala in municije na Japonsko. Mislijo, da bo senator Pittman predlaga! med drugim, naj kongres izglasuje predlog o prepovedi izvoza municije in vojnega materiala na Japonsko, da pa naj bi se predsedniku pustila popolna svoboda, ali naj proglasi ta sklep za veljaven ali ne. Ledolomilec »Sedov« prispel v Murmansk Moskva, 29. jan. br. Ledolomilec »Geor-gij Sedov« se je danes vrnil v Murmansk skupno z ledomilcein »Jožefom Stalinom«, ki mu je na zadnjem delu vožnje pomagal utirati pot skozi arktično ledovje. Agencija Tas je danes objavila o tem daljši komunike, v katerem pravi, da so (lanom »Se-dovljeve« posadke ▼ Murmansku priredili zelo svečan sprejem. Dve leti se je »Sedov« boril z ledovjern po arktičnih krajih in dosegel velike uspehe. Medtem so bili člani njegove posadke izvoljeni ▼ sovjete mur-manskega okrožja in mesta. Kapitan Badi-gin je postal član sovjeta murmanskega okrožja. Ostali so člani krajevnih sovjetov v Murmansku, kjer so se prilike v zadnjih dveh letih r mnogočem spremenile. Mesto šteje sedaj že 117.000 prebivalcev, dobilo je v tem času dve hidrocentrali s skupno produkcijo nad 100.000 kilovatnih ur toka na leto, rudnike bakra in niklja ter ie druge industrijske naprave. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Sofija, 29. jan. c. Poslanske volitve, ki so se začele 24. decembra, so se včeraj v celoti končale z glasovanjem na področju Sofije in Stare Zagore. 42 poslancev v teh dveh področjih se je izreklo za vladno politiko. Tudi včerajšnje volitve so potekle v miru in popolnem redu. Nikjer ni bilo nobenega incidenta. Od 160 izvoljenih poslancev v vsej državi se jih je 140 izreklo za vladno politiko, ki jo ljudstvo popolnoma odobrava. Novo sobranje se bo sestalo po poteka ustavnega roka 24. februarja. Splošno smatrajo, da so pri ne? e volitve veliko zmago politiki kralja Borisa in vladi Kjoseivanova in da pomenijo potrditev tako nevtralnosti Bolgarije v sedanjem konfliktu, kakor tudi ohranitev neodvisnega stališča napram vsakemu bloku držav. | Tukajšnja politična javnost z velikim zanimanjem pričakuje obisk turškega zunanjega ministra Saradzogla, ki je napovedan za sredo ali četrtek. Glede na zbliža-nje med obema sosedoma, ki je bilo doseženo ob priliki poslednjih razgovorov generalnega tajnika turškega zunanjega ministrstva Menemenzogla z ministrskim predsednikom dr. Kjoseivanovom, bo imel ta obisk še svoj posebni pomen v tem, da bo formalno potrdil pred kratkim dosežene rezultate. Glede na to se v Sofiji tudi nadejajo, da se bo sedaj Turčija tudi v okviru Balkanske zveze povsem postavila ob stran Jugoslavije in zagovarjala bolgarske interese. Kakor pa je izjavil že turški zunanji minister Saradzo^lu, ni verjetno. da bo Bolgarija tokrat na beograjski konferenci zastopana po svojem diplomatskem opazovalcu. Ali so v ruski Galiciji nemški vejaki ali ne Sovjetska službena agencija ponovno odločno zanika vse podobne vesti Moskva, 29. jan. br. Agencija Tas je danes objavila demanti, v katerem med drugim pravi, da je francoska agencija Havas. ki spretno širi izmišljene klevete proti Sovjetski Rusiji, že nekaj dni razširjala novo izmišljotino, da se je v vzhodni Galiciji v zadnjem času razen sovjetskih čet koncentriralo tudi več oddelkov nemškega vojaštva, ki kontrolirajo železniške proge na tem ozemlju. Ne glede na nesmiselnost takih vesti je agencija Tas vendarle pooblaščena, da jih odločno demanti-ra. Na tem ozemlju ni bilo in še zmerom tudi ni nobenega tujega vojaka ali oficirja. Dobra soseščina med Sovjetsko Rusijo in Nemčijo tudi že sama na sebi ne dopušča, da bi se kaj takega zgodilo. Pariz, 29. jan. br. »Pariš Soir« reagira nocoj na demanti agencije Tas, po katerem naj bi ne bilo nobenih nemških vojakov v vzhodni Galiciji. List pravi, da so bile vesti o nemških koncentracijah na tem sovjetskem področju iz tako različnih virov, da je moralo biti nekaj resnice na njih, a ne glede na vse to sili že samo nemško-sovjetsko sode^vanje, ki postaja zmerom tesneje zaveznike k protiukrepom. Zaradi tega so bile francoske vojne sile v Siriji, ki so bile še tik pred vojno omejene na minimum, v zadnjih mescih močno ojačene »Frankfurter Zeitung« jih ceni na 150.000, sovjetski listi na 400.000 ljudi. Vsekakor so zavezniki v resnici nekaj ukrenili na Bližnjem vzhodu, toda le z namenom, da bi v danem primeru izpol-n:"i svoje obveznosti do Rumunije in Turčije. Zaradi tega so bili ruske trditve, da hočejo zavezniki napasti Rusijo preko Kavkaza, nalmanj tak nesmisel, za kakršnega obeležuje agencija Tas vesti o kon- centracijah nemških čet v vzhodni Galiciji. Zavezniki bodo državam, ki so jim dali svoje garancije, priskočiti na pomoč le,, če bodo dejansko napadene, ali če bd smatrale, da so njihovi življenski interesi do skrajnosti ogroženi in bi na tej osnovi zahtevale izpolnitev zavezniških garancij. Bern, 29 jan j. (Havas). Bukareški dopisnik švicarskega lista »National Zeitung« poroča iz popolnoma zanesljivega vira podrobnosti o nemških četah v sovjetskem delu vzhodne Galicije in pravi, da navzočnosti nemške vojske v tem delu Jugovzhodne Evrope ne morejo utajiti niti nemška službena zanikanja niti ponavljanje nemških demantijev, ki jih širi po svetu sovjetska agencija Tas. Nemške čete, pravi dopisnik švicarskega lista, so pričele prihajati v Galicijo že pred 14 dnevi. Doslej je Nemčija poslala semkaj svoje ljudi v treh kontingentih. Najprvo so nemški vojaki in uradniki Gest/.pa zasedli razna gališka mesta z nalog«? da nadzorujejo preseljevanje Nemcev s sovjetskega ozemlja v rajh. Drugi kontingent je bilo nemško vojaštvo, ki je zasedlo železniško progo od rumunske meje v smeri proti Nemčiji in sicer ne glavne železniške proge preko Lvova. marveč železniško progo preko Sta-nislavova in Drohoviča. Tretji nemški kontingent so bile številčno močne nemške čete s tanki in drugimi motornimi vozili, ki so se nastanile zlasti okrog Lvova. Prenesla in Stanislavova. Kaj je prav za prav naloga tega zadnjega nemškega kontingenta, še ni prav znano. Po nekaterih virih bo nemška vojska zamenjala v teh krajih sovjetska oblastva, da napravi red v upravi, v kateri vlada sedaj popoln kaos. Železniška nesreča predsednika vlaCz Cvetkoviča in finančnega ministra šuteja Beograd, 29. jan. p. Kakor je na kratko poročalo že ponedeljsko »Jutro«, se je pripetila včeraj blizu Rume železniška nesreča. Ne gre pa za beograjski redni brzo-vlak, marveč za posebno kompozicijo salonskih vagonov, s katerimi so se vračali z Belja, kjer so se mudili včerajšnjo nedeljo, ministrski predsednik Dragiša Cvetkovič, finančni minister dr. Sutej, minister brez portfelja dr. Konstantinovič, minister za socialno politiko dr. Srdjan Budisavlje-vič in podpredsednik HSS inž. Košutič. Malo pred tem posebnim vlakom je vozil na isti progi tovorni vlak. Med postajama Kraljevci in Putinci pa se je več vagonov tovornega vlaka odtrgalo in so obstali na progi. Pri teh vagonih je ostal za-virač Miograd Ivanovič, ki je imel nalogo, signalizirati po istem tiru prihajajoče vlake in Jih opozoriti na nevarnost. Ko je okrog 20.30 privozil do tega mesta posebni vlak, s katerim so se vračali v Beograd imenovani člani vlade, je Ivano-vlča premotila megla, ker je domneval, da prihaja vlak po drugem tiru, ki je bil prost. Zato je na svoji signalni luči zamenjal rdeče steklo tn namestil belo. Strojevodja posebnega vlaka je zaradi tega domneval, da je proga prosta in je vozil z nezmanjšano brzino dalje, šele v zadnjem trenutku je opazil grozečo nevarnost in j začel močno zavirati. Kljub temu je še z ' veliko brzino zavozil v tovorni vlak. Na vso srečo pa ni prišlo do katastrofe. Tovorni vagoni so bili po večini prazni, a tudi zaradi zaviranja posebnega vlaka je bil udarec znatno zmanjšan. Vendar Je bilo trčenje še tako močno, da se je v salonskih vozovih premaknilo in deloma prevrnilo pohištvo in popadala prtljaga s polic. K sreči pa ni bil nihče hujše poškodovan. Predsednik vlade je dobil manjšo rano nad levim očesom. Malo je poškodovan tudi finančni minister dr. šutej, dočim so vsi ostali potniki posebnega vlaka preživeli le malo razburjenja Ministre so z avtomobili prepeljali v Rumo, odkoder so zopet z vlakom nadaljevali pot v Beograd. Generalna direkcija državnih železnic Je takoj uvedla strogo preiskavo. Dosedanje ugotovitve preiskave potrjujejo, da je nesrečo po usodni, gori opisani pomoti zakrivil zavirač Miodrag Ivanovič. Finančni minister dr. Sutej ima precej hude bolečine v desni rami. Danes dopoldne so ga na kirurškem oddelku beograjske državne bolnice preiskali in rentgenizi-rali. Ugotovili so, da ima pretrgano kito lateralnega dela ključne kosti ob gornjem robu lopatice, kar je povzročilo Izpah. Roko so mu naravnali in močno povezali ter jo mora nositi na zanki. Poškodbe predsednika vlade Cvetkoviča so neznatne in ima samo obliž nad levim očesom. 176 smrtnih žrtev železniške nesreče Tokio, 29. jan. s. (Reuter). Davi se je pripetila huda železniška nesreča pri Osa-ki. Poln vlak, ki voerf med Osako in predmestji, je skočil lz dosedaj neznanih razlogov s tira. S tem vlakom potujejo navadno delavci na svoj posel v okoliške tovarne. Po uradnih podatkih je zahtevala železniška nesreča 176 mrtVb in 53 hudo ranjenih. Izmed 300 potnikov, ki so se nahajali v vlaku, jih je samo 10 ostalo nepoškodovanih. Vlak, ki je vozil z bencinskim pogonom, se je takoj, dm je Iztiril, vnel, kar je še povečalo Obseg katastrofe. Doslej 00 potegnili izpod ruševin 172 trupel Angleško-francoska dobroimetja v Ameriki Washington, 29. jan. s. (Reuter) Po uradnih podatkih ameriškega finančnega ministrstva sta Anglija in Francija v oktobru porabili za 120 milijonov dolarjev svojih dobroimetij v Zedinjenih državah. Za november uradni podatki še niso objavljeni, vendar cenijo, da sta v novembru Anglija ln Francija porabili za vojaške nabave v eZdinjenih državah celo za 500 milijonov dolarjev svojih vrednostnih papirjev. Skupno razpolaga Anglija v Zedinjenih državah menda a 5000 do 6000 milijonov dolarjev bančnih dobroimetij, Francija pa z znatno manjio vsota Velikodušen kraljev dar za siromake Beograd. 29. januarja. AA. Nj. Vel. kralj Peter II. je tudi letos kakor prejšnja leta podaril 100.000 din kot podporo siromakom preko akcijskega odbora za zimsko pomoč v Beogradu. Reševanje »Ljubljane« Sibenlk, 29. jan. o. Davi je prispel v 61-benik komandant vojne mornarice admiral Marjan Polič. Na matičnem brodu »Zmaju« so bila dopoldne in popoldne posvetovanja o načinu, kako naj se dvigne potopljeni rušilec »Ljubljana«. Italijanska ladja »Gladiator«, last tvrdke Trifkovič v Trstu, Je prispela v Sibenik spontano po nalogu splitskega zastopnika tržaške družbe. Tudi njeni potapljači so že pregledali mesto, kjer je rušilec »Ljubljana« pod vodo. Zato so zaslišali na konferenci tudi njihovo strokovno mnenje. Vremenska napoved Zemunska: Beograd in okolica: Se hladnejše. Oblačno, le začasna zjasnitev če« dan. Ostali kraji: Hladnejše. Prevladovala bo oblačnost z jasninami tu pa tam ▼ severnih krajih. Jasno na primorju. Snežilo bo Se v visokih gorah, posebno v južni polovici države. INSE&IRAJTE V »JUTRU" 2 i 'ž*'/ 's->* £ -•, g / » Slovo Ljubljane od velikega sina Dostojanstven pogreb profesorja dr. Pavla Grošlja Na levi: vdova gospa Davorina Grošljeva s sinom Vidom in svojim bratom dr. Pavlom Rarlinom. Desno: krsto s pokojnim prof. Pavlom Grošljem polagajo v mrtvaški voz, obložen z venci kovšck, šef zavoda za pobijanje raka docent dr. Cholewa, predstavniki skoraj vseh ljubljanskih kulturnih in znanstvenih društev, mnogi akademski starešine, pokojnikovi tovariši iz študijskh let. nešteti njegovi prijatelji in znanci iz skoro tridesetletnega dela in življenja v Ljubljani. Ogromna je bila udeležba ženstva, ki je hotelo s tem počastiti in se oddolžiti ne le enemu prvih slovenskih znanstvenih in javnih delavcev, temveč tudi vzgojitelju cele vrste generacij narodno zavednega ženstva Slovo pri Sv. Križu Večina prijateljev in znancev, zlasti pokojnikovih učenk in učencev, je spremila Pavla Grošlja, prav do groba, ki ga je našel v južnem delu pokopališča pri Sv. Križu. Pred pokopališko kapelo so dijakinje z licejske gimnazije sprejele s špalirjem svojega nepozabnega profesorja in tudi na kratki poti iz kapele h grobu ga je zadnjič pozdravljal špalir mladih ljudi; med njimi so bili zlasti slušatelji in slušateljice medicine. Po blagoslovu v kapeli, kjer so mu zapeli pevci, so prenesli krsto k zadnjemu počivališču, kjer je med debelim snegom ležalo mnogo vencev in šopkov, vse-naokrog pa so se razvrstili pokojnikovi prijatelji in znanci, da mu pred vrati večnosti zamahnejo še enkrat v slovo. Po zadnjih molitvah pred grobom, ki je že sprejel telesne ostanke Pavla Grošlja, je pristopil ravnatelj mestne ženske gimnazije dr. Anton B a j e c in se z iskrenimi besedami poslovil od odličnega tovariša. Nato je spregovoril v imenu Prirodoslov-nega društva v Ljubljani univ. prof. dr. Alija Košir ter izrekel poslednje priznanje in zahvalo uredniku »Prirodoslovnih razprav« in »Proteja«. Slednjič je stopila iz množice Grošljeva bivša učenka in se s kratkimi, ganljivimi besedami zahvalila profesorju neštetih slovenskih žena. Zbogom. gospod profesor! — je odmevalo v grob, na katerega so se zdaj vsule grude oisti, ki je kmalu zakrila človeške ostanke velikega slovenskega prirodoslovca. Pokopališče je obsevalo krmežljavo zimsko sonce. Zdelo se ie. da je pomlad, ki jo je pokojnik tako ljubil, še nekje daleč. V daljavi so bleščale naše plan;ne. Tako se je v njihovem blesku končala zemeljska pot Pavla Grošlja. Ljubljana, 29. januarja Pogreba rajnkega dr. Pavla Grošlja, ki ga je smrt tako nepričakovano ugrabila slovenski znanosti, se je udeležila vsa kulturna Ljubljana. S spremstvom na njegovi zadnji poti je doprinesla dokaz toplega spoštovanja, ki ga je bil za življenja deležen med nami. Mož. ki je bi! ves samo življenje, ki je bi! razgledan in doma na vseh področjih znanosti, filozotije, življenja znanstvenik, ki je s čudovitr> treznostjo razuma bi! sposoben točnih zaključkov v kateremkoli vprašanju, je zapustil s svojo izrazito osebnostjo in delom pa s svojo vse poživljajočo presrčno družabnostjo nepozaben spomin za seboj. Ob 15. smo spremili dr. Pavla Grošlja iz mrtvašnice pri sv. Jožefu na zadnjo pot k Sv. Križu. Pred pogrebom se je prišlo poslovit mnogo pokojnikovih znancev, dijakov in poklicnih tovarišev Prostor pred mrtvašnico je bil poln občinstva. Na dvorišču je bila zbrana pokojnikova rodbina z vdovo gospo Davorino, sinom Vidom, bratom prof. Rudolfom in sestro Marijo ter ostalim sorodstvom, ki so užaloščeni sprejemali izraze sožalja. „Univerza je spet izgubila enega svofih stebrov44 . • • Po blagoslovitvi, ki so jo opravili oo. frančiškani, je pred krsto spregovoril rektor univerze g. dr. Matiia Slavič: »Žalujoči zbor! Prerano polagamo v grob truplo moža, ki je v svojem življenju veliko storil kot docent naše medicinske fa kultete, kot znanstvenik, pedagog, pisatelj, urednik in od katerega znanstvene akribi-je Je še veliko pričakovala naša univerza Prenaglo se je zopet zrušil en steber naše univerze, ki jo je v odlični meri pomagal ustanoviti. Nastopil je kot govornik že pri pripravni seji za ustanovitev vseučiliške komisije dne 23. novembra 1918. Kot član te, je z vso vnemo in neomahljivim optimizmom deloval. V seji 10 decembra 1918 je plediral kljub vsem težavam za takoj-šn in ustanovitev tehniških tečajev kot začetek tehn-ške fakultete. V seji dne 30 ja-nuir/a 1919 pa je ognjevito govoril in 26 in 27. februarja 1919 klasično pisal za takojšnjo ustanovitev slovenske univerze brez provizorn h poskusov preko drugih unierz Bil ie torej med tistimi, ki so prav videli, da bi bila ustanovitev slovenske univerze v nevarnosti, če bi se takoj ne ustanovila. Zato mu slovenska univerza ob odprtem grobu izreka svoje odkrito priznanje in globoko hvaležnost za njegovo idealno delovanje pri ustanovitvi univerze m za njegovo vzorno delo kot duhovitega učitelja in pisatelja biologije Njegov lik bo ostal slovenski univerzi vedno svetal in časten!« V imenu zagrebške univerze in kot poklicni tovariš se je p oslovi, univ profesor dr Boris Zamik Po idarja! je predvsem njegovo veliko n čis:o ljubezen do m'a-dine, do znanosti, njegovo nenavadno znanstveno temeljitost tako v biologiji, astronomiji, filozofiji, v lepih umetnostih, v katerih se je povsod od: kova! z bogatimi izkušnjami. Imel je čudovit dar ločiti bistveno od nebistvenega, kar ga je ločilo od drugih Njegovi zakliučki so bili vsikdar znanstveno trdno uten cijem in jasni. Govornik je b'.agroval srečne slušatelje, ki so ime'i priliko, slišati njegove besede vodene vselej z umetniško dil cijc Bil je človek, ki se rodi le enkrat in nič več Le redkokdaj se rode ljudje, ki bi tako globoko. mMi%m pJI Premiera v ljubljanski drami Vseuč. prof. dr. Boris Zarnik se poslavlja v imenu zagrebške univerze temeljito bili zasidrani v znanostih ko on. Tudi kot prijatelj se je poslovil prof. Zar-nik od rajnkega Omenil je. da se je vselej že v naprej veselil vsakega sestanka z Groš-jem, ker mu je pač to vselej pomenilo dogodek. Vsa ku2turs*/s 'J^Mjjana za pogrebom Dolg sprevod se je razvil po Vidovdan-ski cesti mimo Tabora po Smartinski cesti na pokopališče. Spredaj je bilo diiaštvo zavodov, na katerih je prot Grošelj deloval. Za vozom s krsto, obloženim z mnogimi venci pa je stopala pokojnikova rodbina, za njo pa ogromen sprevod vseh. ki so cenili in spoštovali njegovo življenje in znanstveno delovanje. Za svojci in sorodniki sc se uvrstili v pogrebni sprevod skoro polnoštevilno zbrani profesorji naše univerze, na čelu jim rektor dr. S'avič s prorektorjem Ir Kirejem. zastopn;kom zagrebške univerze prof. dr. Zamikom in z dekani ljub'jansk:h fakultet Po!no"tevi!en je bil profesorski zbor mestne ženske gimnazije, ki so se mu pridružili tudi direktorji in profesorji drugih zavodov, med njimi direktor državne ženske gimnazije dr. Breznik in ravnate! i Aka demskega kolegija in predsednik Z K D prof. Jeran itd Nadalje so bili pn pogrebu minister dr. Kramer s predstavnikom konzorcija »Jutra« dr Brezigarjem, predsednik Novinarskega udruženja Stanko Virant. župan dr Adlešic z go soprogo m več č'am mestnega *veta upravnik Narodnega gledališča Otcn Župančič z vsemi člani gledališke uprave m mnogim1 gledališki-m- umetniki, bivši ban dr Puc predsednik Narodne galerije dr Wmdischer predsednik Tiskovne zadruge di Fettich z vsemi člani načelstva. predsednik CMD inž Mač- Posem življenja (»Ljubljanski Zvon« 1904) Bratje in sestre, odprimo domove, veter pomladni naj veje skoz nje; brstje že poka, potoki šumijo — bratje in sestre odprimo srce! Bujne mladenke, razvežite kite, sapa duhteča naj ž njimi igr&, radost zažgite v očeh si žarečih, glejte! — nad vami se solnce smehljš. V luči nebeški razgalimo prsi, duša naj pije svetlobe moči, cvetje raz vej se nam vslplje na grudi, pesem stoglasna Iz njih nam kipi: Solnce plamteče še žemljico ljubi: v vročem objemu jI trto rodi; žemljica vedno še ljubi človeka, v prsih nam vžgala je svete strasti; človek še ljubi življenje ln trto, svobodo, luč In deviško telo: cilj je najvišji življenja — življenje, smoter veselja — veselje samo! K raju veselemu roke sklenimo, s strmega brega navzdol se spustimo, pa poletimo med cvetjem in petjem v zemsko neb6! Ra.iajmo, vriska imo! — Ko pa na trate črne noči se zastori spustč in se vrhunci gora potemnč, v strastnem objemu se vsi poljubimo — pa povabimo smrt kosonosno si v «vote! t Pavle Grošelj m «* z zakon&in Današnji človek je nagnjen k eksperimentu Dvomljivec in nezau^aež v njem zahteva včasi tudi v zadevah intimnega življenja dokazov, da se ne moti v svojih čustvih. Za dokaze mu več ne zadošča vna-nji videz stvari, na pr. v ljubezni vračanje pozornosti in ljubeznivosti, marveč noče s posebnimi metodami preizkusiti nosilno moč čustva, kakor inženirji preizkušajo nove mostove. Kako naj se eksperimentalno preizkusi pristnost in tako rekoč nosilna moč nekega zakonskega razmerja ? Navodilo je prav preprosto in se skoraj zdi, da zaradi njega ne bi bilo treba spisati novega dramatskega dela. Nordijska pisateljica Helga Krog ki jo je za naše gledališko občinstvo odkril režiser prof. O šest in prevedel njeno štiridejanko »Na prisojni strani«, je bila drugega mnenja. Okoli jedra stare resnice, da preizkusiš trdnost zakonske ljubezni s skušnjavo, ki jo nastaviš ženi, je zgradila veseloigro, katere premiera je v režiji prof. Šesta potekla prejšnji petek. Veleposestnik Hartvig Ribe ima mlado ženo. ki je hčerka slikarja in tudi sama nekaj slika, zato vbuja nezaupanje veleposestniške družine, v katero je vstopila zlasti Hartvigove stroge matere, ki vidi v tej »umetnici« ciganko Hartvig je sam nekoliko v dvomu, ali ga ni Estera vzela zaradi njegovega premoženja in mlada žena ne more z ničemer razgnati njegovega prikritega suma Harlvig povabi na svoje posestvo pisatelja Joahima Brisa, ki je Esterin mladostni prijatelj in namerava s to skušnjavo eksperimentalno preizkusiti trdnost Esterinih čustev Zadeva dobi nekoliko nepričakovan razplet, ker se Jo-ahim zbliža s Hartvigovo nekam svojevrstno sestro, »kraljično kamenitega srcu« Vencho, njemu namenjeno vlogo Esterine skušnjave pa odigra s prilično brezbrižnostjo lahkoživček Preben. Po teh zaplct-Ijajih se vsa zgodba razplete v zmerno zabavnem veseloigrskem stilu in konec pokaže, da je Hartvig vendale najmočnejši v Esterinem srcu. dalje, da se Venche lahko omehča in dozori v ljubeznivo ženo pisatelja Joahima ter da mora Hartvigova ponosna mati položiti pred Estero obenem s ključi tudi svoje ošabno nezaupanje do snahe. Vsebina je v bistvu močno preprosta in bi ne bila niti dovolj zanimiva, če ne bi dala pisateljica kaj več kakor samo dra-matsko intrigo. Ta »več« prav za prav tudi ni tako velik, da bi pomenila igra Krogove kakšno odkritje, kakor smo ga doživeli n. pr v mnogo boljši igri avtoričine finske tova-rišice, ki je spisala »žene na Niskavuoriju« Veseloigrski plus je predvsem v orisu po sebnega nordijskega prirodnega in družabnega okolja ln pa v izgraditvi posameznih karakterjev Izmed teh kažeta Hartvig in Helda v svoji erotiki problematičen značaj severnjaških ljudi, ki se mučijo z Igro zadržanih čustev. Posebno značilna je »vkročena trmogavka« Venche. Prevajalec je, kakor posnemamo iz njegovega članka v »Gledališkem listu«, našel mnogo dopa-denja še na Prebenu. ki je med temi severnjaki skoraj južnjaški tip: brezskrben in lahkoživ, obenem pa naiven in srčno celo boljši .kakor mislijo o njem drugI ljudje. Prav posebna vloga je dana stricu Seve-rinu starcu z diugo pubel teto, ki se sestaja z zagonetno gospo Bornemanovo. o kateri je znano samo to. da je ni še nihče videl. Ta stric Severin se giblje na mejah zmedenosti, pijanstva in uživaštva in ga gost v hiši težko doumeje; v veseloigri nima prav za prav nebene. z organičnim potekom deimjn združene funkcije, marveč samo skrbi s svojo originalnostjo za zabavo občinstva. Skopa Idejna vsebina te veseloigre je vmešana v njeno dokaj preprosto zgradbo z roko. ki ni vedno srečna, marveč ponekod kar nasilna. Vsekako se čuti, da je avtorica hotela povedati več, kakor je zmogla. Njen humor je severnjaško vzdržen Igra ima značaj veleposestniško-salonske veseloigre nordijskega nadiha s poskusom psihološkega orisa severnjaških ljudi. Odigrava se v poletju ob fjordih in odraža rahlo poezijo belih neči na severu. Izkon-struirana je bolj z intelektom, kakor z dramatsko intuicijo, je zmerno zabavna, poglobljena samo v nekatere karakterne študije, v situacijah in v dialogu pa bolj ali manj vešče izlikana. Režiser prof O šest ima staro simpatijo do avtorjev in del te vrste, ln če se že vname za t&ko. malce problematično odkritje. tedaj skuša napraviti lz njega, kar je le mogoče. Za igralce so nekatere vloge prav hvaležne in ker je zasedba dobro iz-Lrana, ji s teatrskiga zrelišča ne bo mo- Prof. Pavle Grošelj in ujčeva zapuščina Proti koncu novembra lanskega leta me Je na domu iskal dr. Pavel Grošelj, a me nI našel doma. Zazdelo se mi je, da mora biti že kaj važnega, če me je prijatelj iskal na domu, kar sicer ni bila njegova navada. Dan nato — bilo je dne 29. novembra — okoli 11. ure sva se srečala v Zvezdi. Umaknila sva se na neobljudeno pot na severnem robu in tedaj mi je dr. Grošelj zaupal zadevo o oporoki svojega nedavno umrlega ujca Josipa Vilfana. V lastnoročno pisani oporoki je bil namreč zapisal mestni občini ljubljanski znesek 400.000 din., da naj ga uporabi za bližnja regulacijska dela v trnovskem okraju. K temu je dr. Grošelj pripomnil, da mu je pokojni ujec večkrat omenil, da hoče zapustiti neki znesek za novo ustanovljeno akademijo znanosti in umetnosti; te postavke pa v oporoki ni, ker jo je bil g. Vilfan že prej napisal. Pri tej priliki mi je dr. Grošelj prebral dotični odstavek nem-fiki pisane oporoke. 2e dejstvo, da omenja oporečnik regulacijo Trnovega kakor šele nameravano, kaže, da si ujec ni bil več na jasnem (»war nicht mehr im Bilde« — besede Grošljeve). Saj ni vedel, da je trnovski okoliš med tem po načrtih prof. Plečnika že dobil prenovljeno lice z regulacijo Grad&ščice in z novimi mostovi preko nje. Rodbinski dediči bi bili torej lahko izpodbijali veljavnost te postavke v oporoki, ker jo je testator pisal, ko bržčas ni bil več pri jasni zavesti. Vendar da tega ne nameravajo storiti in so zato njega (Pavla) sporazumno pooblastili, naj sporoči vso zadevo g. mestnemu županu, toda s pridržkom, da naj občinska uprava pristane na to, da odstopi od celotnega legata znesek 150.000 din v korist akademije znanosti. Zato pa me je prof. dr. Grošelj naprosil, da naj bi jaz kot član mestnega sveta prej posredoval pri g. županu ter poizvedel njega mnenje, ali ne bo kakih ovir pravnega značaja glede predlagane porazdelitve Vilfanovega volila. Pozorno sem poslušal ta izvajanja ter pohvalil prijatelja, češ. Se imamo idealne, nesebične narodnjake: »Lepo od tebe. da nisi Harpagon!« In Pavle je smehljaje odvrnil: »Dedinolovskih knifov ne poznamo v naši rodbini. Hočem le, da se zadeva fair reši!« Naravno, da sem še isti dan sporočil g. županu vso zadevo ustno ln pismeno, kakor me je dr. Grošelj pooblastil, vesel, da sem imel vsaj enkrat priliko sporočiti, kaj ugodnega v prid mestni občini G župan je sprejel novico z zadovoljstvom, češ. da je častna do^nost mestne ohčine, da podpira našo akademijo znanosti. -sssi / me: Boljše in navadnejše tka-nine, oprane s Scfiichto-vim Radionom, bodo bleščečo čiste. S kuhanjem v raztopini Radiona se perilo varuje in je zato bolj trpežno. RADION BELINA! Kmalu nato je župan povabil prof. dr. Grošlja na razgovor, čigar potek mi seveda ni znan. Pač pa je g. župan na plenarni seji mestnega sveta dne 28. decembra — prav mesec dni je od tega — o zadevi poročal ter je mestni svet soglasno odobril njegov predlog, da se od Vilfanovega volila nakloni akademiji znanosti in umetnosti znesek 150.C3 din, v ostalo volilo pa da bo mestna uprava namenila za javno delo, ki bo častno ohranilo ime velikodušnega oporočnfka ter bo lahko drugim premožnim rojakom v spodbudo, točno po intencijah prof. dr. Grošlja in njegovih sorodnikov. Naj tudi te vrstice osvetlijo plemeniti značaj pokojnega prijatelja Pavla, ki ga lahko vsem stavimo za vzor moža poštenjaka in znanstvenega podpornika. J. W. 0 prihodu Srbov in Hrvatov na Balkan Doslej je med zgodovinarji in med znanstveniki sploh prevladovalo mnenje, da so Srbi ;n Hrvati prišli iz Zakarpatja v zdajšnjo svojo domovino v prvih dveh desetletjih Vil stoletja istočasno z ostal mi slovanskimi plemeni, ki so" se naselila na ozemlju med Alpami in Jadranom ter med Ornim in Egejskim morjem Tega mnenja je bil tudi znameniti hrvatsk: učenjak Va-troslav Jagič. Nasprotno stališče zastopa dr Niko Zupanič. ki v svoji razpravi »Bela Srbija in Bela Hrvatska«, objavljeni v božični številk: beograjske »Politike« dokazuje, da je bila prvotna domovina Srbov na ozemlju zdajšnjih Lužičkih Srbov. Hrvatov pa ob gornji Visli in ob izviru Labe torej na severu in ne v Zakarpatju in da so prišli Hrvatje in Srbi v sedanja svoja bivališča kasneje kakor ostala slovanska plemena, ki so naselila pokrajine med Alpami, Jadranom in Črnim moriem Dr Zupanič je vzel za podlago svojemu dokazovanju navedbe bizantinskeea cesarja Konstantina Porf egeneta. da so se Srbi in Hrvati priselili na Balkan iz Bele Srbije in Bele Hrvatske (bela severna), in to pod vlado bizantinskega cesarja Heraklija. »Mnenja smo,« tako izvaja dr Zupanič, »da je Hrvate in Srbe poklical bizantinski cesar na pomoč proti Avarom in iim obljubil, da jim bo dal kot nagrado, ako premagajo Avare. one pokrajine, ki so jih le-ti imeli v oblasti. Hrvati in Srbi so vsekakor pršli na jug kot organizirana vojska. ki je izvršila poverjeno ji nalogo in nato prejela obljubljeno ji plačilo. Jasno je, da so se Hrvati in Srbi kot zmagovalci čutili pravno :n moralno superiorni ne samo nad premaganimi Avar: in Vlahi, marveč tudi nad prvotnim slovanskim prebivalstvom ki so ga osvobodili avarskega jarma Srbi in Hrvati so zavzeli višje položaje v družbi, v državni upravi in v vojsk: to ie. postali so privilegiran stan v državi Toda taki dve malo-teviini vojaški družini Hrvatov in Srbov, ki sta štel: samo po nekaj deset tisoč glav, nista mogli naseliti prostrane pokrajine v Iliriku in iim dati etično jezikovno obeležje, marveč sta se utopili v množici »Slovanov«, predn kov sedanjih Južnih Slovanov, ki so že prej kot ljudski val preplavili Balkanski polotok od Jadrana do Črnega morja. Ostalo je samo hrvatsko in srbsko ime. Srb: in Hrvati razkropljeni med slovansko množico, so jezikovno brzo izginili in iz tega etniškega in socialnega procesa so se razvili sedanji Srbi in Hrvati, ki so istega jezika in iste krvi. Skupno oni tvorijo organsko zvezo med Bolgari na vzhodu in med Slovenci na zapadu ...« Dr. Zupanič zastopa torej tezo, da se je pri Srbih in Hrvatih odigral sličen proces kakor pri Bolgarih, to ie. da so se Hrvati utopili v zavojevani slovanski množici in ji dali svoja imena, samo s to razliko, da so bili zavojevalci Bolgari Ogrofini, torej Mongoli, dočim so bili zavojevalci Srbi in Hrvati — čistokrvni Slovani, ki so prišli a slovanskega severa. Dr, Dani Markovičevi (Umrla 19. januarja na Golniku) Ob stezah, kjer so tulipani pod glogovimi grmi stali, kjer drobni ptički so žgoleti, blešče se zdaj snegč kristali. Na jablani, kjer Se pomladi si nežni cvet občudovala, prihuljeno je nočna ptica v snežno noč zaprhutala. Odjeknil glas zateglo tožni je od Storžiča v snežna polja; utihnilo srce je tvoje, zgodila se je Njega volja. In ko pomlad bo zabrstela, na grobu tvojem, draga Dana, spominjala te bo na mene dišeča kita jorgovana. Lidija Grilee goče dosti ugovarjati. Izmed sodelujočih treba predvsem omeniti dve dami: Miro Danilovo v vlogi šarmantne, na videz kolebajoče, a v sami sebi nezlomljivo trdne Estere in V. Juvanovo kot Esterino svakinjo Venche. Eksperimentirajočega Hartviga Igra E. Kralj z umevanjem, ki bi mu bilo treba morda nekoliko več subtilnosti. strica Severina pa J. DaneS. med to sedmorico eden najbolj Izdelanih likov. P. Juvanova v smešnem dosto-jastvu stare veleposestnlce, Jan kot lahko živi bogataš in namišljeni don Juan Preben. Jerman kot vzdržno možati pisatelj Joahim so priključili četvorlci glavnih oseb dobro naštudirane odrske postave ln si tako pridobili še zadnjih zaslug za tisto dozo usneha. ki ga je mogla doseči irra Heler pokukal vraira na zemdisko površ!no in nesrečni vraeee je na ?-*r!žge vse ubogal, da je bilo smeha nič ko'?ko. Ampak je b?io tudi poskrbMenn dobro podlasro. Za ohcet so namreč rnM^ii pftano^a vo'a. tri teVta. tri nrešiče ln eel kiTT-nn? nerritnfne. To se razume, d-* je hil tudi radosti velik sort na n'"' "lreatVa. bHo V za to ve''ko VmerVo ohcet tako oMl-|)n nrpcfr^Mcnn se ženin 'n nnvecta ne bl nstraši'a n!t> £01 roetov. Sal rt^cf! mani JiVi na tudi ni bilo Tn k vsemu temu nrl-drtt'"iemo ♦«<« mj svoje želje — nu kakor ?e pravimo: — Bilo srečno! meru je unu'i g. Alojz Zavratnik, hotelir in posestnik. Pogreb bo danes ob 15. — V Postojni je umrl trgovec in posestnik g. Milan Kutin. Pokopan bo danes ob 16. — Pokojnim blag spomin, žalujočim nafte iskreno sožalje! * Smrt uglednega Slovenca v Južni Ameriki. Iz Buenos A i resa v Argentini so sporočili, da je zadet od srčne kapi lani 28. novembra v 60. letu umrl Matija Centrih, bivši posestnik in gostilničar v Do-ropolju blizu Planine nad Sevnico. V Argentini je bil 13 let. Zapustil je vdovo in pet že preskrbljenih otrok. Pokojni je bil iz znane Bosičeve hiše na Cirkuših pri Pre-vorju. že od mladosti mu usoda ni bila naklonjena, vendar je vse težave in neprilike prenašal čudovito veselega srca. Bil }e izvrsten humorist, dober po duši poštenjak, kremenitega značaja. V svojem 24. letu se je prvič podal v Ameriko, kjer si je s pridnostjo prihranil lepo premoženje ln si ustanovil družinsko ognjišče, želja po domači grudi ga je tik pred svetovno vojno dovedla domov. Kmalu potem, ko si Je v domovini ustanovil novo ognjišče je moral odriniti na fronto. Ves čas svetovne vojne je bil v strelskih jarkih. Po vojni se je srečno vrnil domov, ni pa odtlej imel več obstanka v domovini. Razočaranje ln druge težkoče so ga prisilile, da je leta 1927. ponovno zapustil domovino ln se za stalno preselil v Ameriko, kamor je po nekaj letih -jpravil tudi vso svojo družino. Dobro se Je zasidral, toda tudi truditi se je moral do zadnjega. Nešteto prijateljev bo Bosi-čevega ohranilo v prijaznem spominu. Nal mu bo lahka tuja zemlja: Globoko užaljeni rodbini iskreno sožalje. — I. C. * Hrvatski zdravniki zn lzb°l jšanje zdravstvenih razmer med narodom. V nedeljo je b:la v Zagrebu glavna skun^čina Hrvatskega zdravniškega zbora na kateri je predsednik univ. prof. dr. Vladimir Ce-pu'ič podal obširno poročilo o prizadevanju hrvatskih zdravnikov za zboljšanje zdravstvenih razmer med narodom. Zbor je postavil načelo, da ima vsaka porodnica na vasi pravico do strokovne pomoči pri porodu. Hrvatski zdravniki so se odločno zavzeli za akcijo, ki naj bi prinesla najnujnejše reforme zdravstva na deželi. Te reforme pa se bodo lahko uresničile samo če bodo pokMcane instance stavile na razpolago dovoli denarnih sredstev, ki bodo omogočila nameravano izboljšanje PRIZNANO strokovno Vam svetujejo pri izbiri kosnictičmh pri-puratov v PAKFUMERIJI »VENUS«, Tyrševa 9. • BlvSl egiptovski kralj o lepotah naše zemlje. Med številnimi prijatelji, ki jih ima naša jadranska obala med odličniki sveta, Je tudi bivši egiptovski kralj Abas Hilmi, ki s svojo luksuzno jahto »Nimet Alah« vsako leto po nekajkrat obišče naš Jadran. Kakor smo že poročali, je nedavno spet prispel v Split. Te dni je sprejel zastopnike tiska, ki so ga naprosili za nekaj besed o vtisih iz naše domovine. Vaše kraje, je rekel Abas Hilmi med drugim, poznam še iz predvojnega časa, ko sem Bot/sl oid 'ažje delo m večin iposobnust i pravilno ponterjeiiimi očali od LJUBLJANA PASAŽA NEBOTIČNIKA prvikrat obiskal vašo obalo. Zadnjih 5 let, Odkar sem »c odrekel prestolu, pa redno prihajam v vaše lepo primorje. Mirne duše lahko rečem, da smemo vaše kraje smatrati za eno najbogatejših zakladnic pri-rodnlh lepot sveta. Kadarkoli iznova vidim vašo domovino, zmerom zableste pred menoj ln me navdušijo nove zanimivosti, nove stvari. Enako laskavo se je Abas Hilmi izrazil o značaju naših ljudi in njihovih običajev Njegova jahta, ki jo je bivši suveren imenoval po ljubljeni pokojni sestri, je bila pred petimi leti zgrajena v Nemčiji ln je veljala 120.000 angleških funtov, kar bi v naSem denarju zneslo okrog 35 milijonov dinarjev. • Novi grobovi. V Krikem le umrl daleč po Sloveniji znani vinogradnik-posestnik g. Vinko Bon. Prav posebno ga je poznala naša javnost tudi po njegovem paviljonu na velesejmu. Zapustil je vdovo in štiri otroke. Uglednega pokojnika bodo jutri ob pol 16. spremili k večnemu počitku. — Na Starem trgu 3. v Ljubljani je umrla gospa Antonija Strul>elj-Ceškutl> splošno znana trgovka ln hišna posestnica. Zadnjo pot bo nastopila jutri ob 14. — V Ljuto- zdravstvene službe. Posebej se Je zbor ukvarjal z vprašanjem o preskrbi zdravil, ki postaja iz dneva v dan boli pereče spričo v vojni nastalih razmer. Predvsem je treba resnih ukrepov, da zaradi zvišanja cen zdravil ne bo škode trpelo narodno zdravje. — Pri ženah, ki več let trpe na težki stolici. deluje vsakdanja uporaba naravne »Franz-Josefove« grenke vode, zauži te zjutraj in zvečer po četrtinki kozarca, zelo uspešno. Tudi bolj občutljive pacientke rade jemljejo »Franz-Josefovo« vodo. ker se že v kratki dobi pokaže zelo prijeten učinek. Ogl. reg S. bt 30474-32. • Predavanje »Narodnega doma« v Zagrebu, Berislavičeva ulica 11 V sredo 31 t. m. ob 20.30 bo predaval vseuč. prof. g. dr. Boris Zarnik o tem. kaj govore živa bitja o postanku kontinentov (s projekcijami) Vstop prost. • Izpiti za »Cambridcre ccrtiflcatc« bodo 19. in 20. marca. Prijave se sprejemajo pri angleškem generalnem konzulatu v Zagrebu, Uica 12/11, do 14. februarja. Gg. rezervni oficirji! Vse kar potrebujete za vašo uniformo — dobite najceneje pri tvrdki A. KASSIG, Miklošičeva c. 17, blizu glav. kolodvora. • Mladega smučarja pogrešajo. V Ljubljani že nekaj dni pogrešajo nekega I51»t-nega vajenca elektromehanične st; oke. fanta visoke, močne postave, obie en^ga v rjave pumparice, rjav karirast plašč in moder pulover. Domači so mu branili, da bi se hodil smučat, pa se je na la?tro pest najbrž pridružil skupini mlodih zimskih izletnikov in odšel nekam v okolico Ljubljane ali dalje proti Gorenjski. Vsakdo ki bi kaj vedel o fantu, je naprošen. da na očetove stroške obvesti ekspoz turo pol'c!je na glavnem kolodvuru ali da tja fanta odprem!. Iz LJubljane u— Zahval* vojnega mta»sUm. Na brzojavko ministru vojske ln mornaric« armlj-skemu generalu g. Milanu Nedl&i Je prišla naslednja brzojavna zahvala: »županu mesta Ljubljane. Zahvaljujem g. županu in gradjanstvu na aaučečču za gubltak »Ljubljane«. Ministar general Nedič.« u— Barjanski gasilci so sbortrvalL V nedeljo je prostovoljna gasilska četa Ljub-ljana-Barje polagala obračun svojega dela Poleg številno zbranega članstva sta zborovanju prisostvovala tudi odposlanca žu-pe stareSina Stanko PristovSek in tajnik Robežnik ter zastopnik mestne občine Poročila, ki so Jih podali funkcionarji, so pokazala, da je četa pod skrbnim vodstvom predsednika tovariša Ivana Vrbinca kljub razrešitvi, ki je med letom mnogo pokvarila, dosegla lep moralni in finančni uspeh. Opaža se vzorna disciplina, ki jamči za red, le oni. ki Jim četa res pomaga, kažejo premalo smisla za sožitje Na visoki stopnji je tudi prosvetno delo barjanskih gasilcev. Na koncu ie bila za dobo treh let soglasno izvoljena dosedanja uprava s starešino Ivanom Vrbineem na Čelu. Občni zbor se je zaključil pod geslom: Le v slogi je moč! Na pomoč! Primarij dr. MERČUN do nadaljnega NE OKDINIRA. u— Gripa razdaja. Vremenski preobrat je prinesel s seboj nekakšno epidemijo bolezni, ki so običajne na prehodih iz enega letnega časa v drugega. Mestni reševalci prevažajo zadnje dni skoiai same bolnike s pljučnico, gripo in podobnimi obolenji tako da je interni oddelek že spel čez glavo prenatrpan Naval gripe na» vnovič opozarja, da vprašanje o razširitvi sp.ošne bolnišnice ne prenese odloga u— Društvo »Dom visok(,&c spomfn na svetop'eem-V"s-sna«. — 22: Napovedi, poročila. — 22 15: Napevi severnih ln Južnih Slovanov (radijski orkester). Beograd 18.20: PloSče. — 19 40: Narodne pesnil. — 20.10: Godalni kvartet.— 21: Pesmi. — 2150: Kvartet pihal. — 22 20: Plošče. — Zagreb 17.15: Lahka godba. — 20: Hrvatski romantikL — 20.30: čembalo. — 21: Zabaven spored. — 22: Ples. — Sofija 18.45: Mali orkester. — 20: Godalni kvartet. 21: Ruske romance. — 2130: Plošče. — 22: P es — Pra-ra 19 25: Pester spored. — 20 30: Zvočna igra.—22.20: Plošče. — 23: češka glasba. — Dunaj 16: Lahka glasba. — 20.15: Vojaške pesmi. — 21.15: Plesni komadi — 23: Nočni koncert. — Berlin 20.15: Pevski večer. — 21.15: Kakor Dunaj. — 23: Lahka godba. — 24.10; tioiai koncert, , Prvovrstne bukove dobavlfa po najugodnejših pogojih REMEC Co. Kamnik Poročila II. izdaje Daladier o pomenit sedanje vojne Zaveznikom preostaja samo ena pot: zmaga ali propast Pariz, 29. jan. br. Ministrski predsednik Edouard Daladier je imel nocoj po radiu govor, ki so ga prenašale vse francoske radijske postaje. Naglasil je, da je v sedanjih petih mesecih vojne postalo že povsem jasno, da hoče Nemčija izvajati tako oblast nad vsem svetom, kakršne svet še nikoli ni doživel. Narodni socializem se ne zadovoljuje le s tem, da bi izrabljal prednosti, ki jih je pridobil z zmago nad kakšnim manjšim narodom, nego hoče svojega nasprotnika uničiti do kraja. Narodni socializem se ne zadovoljuje le s tem, da je kakšen narod podjarmil, marveč hoče svojega nasprotnika v političnem, kulturnem in socialnem pogledu izbrisati iz vrst narodov. Narodni socializem od Poljakov ln Cehov ni zahteval le kakšno vojno odškodnino, nego jim je zaplenil njihovo | imetje in se polašča tudi njihovih naravnih pravic. Pod takim pritiskom ni mogoče vzdržati nobenemu narodu. Dokazali so to Cehi, Poljaki in Avstrijci. Tu ne gre več za zmago, nego za zasužnjenje narodov. Narodni socializem je zasužnjil nemško delavstvo, a zdaj je napravil še korak dalje ln je njemu podredil delavce iz Češke in Poljske Daladier je ob zaključku poudaril: Francoski narod se mora zavedati usode, ki ga čaka, če mu ne uspe premagati največjih težav, ki so se mu kdaj v njegovi zgodovini postavile na pot. Francoskemu narodu ne preostaja nič drugega, kakor da propade ali zmaga. Zato je njegova najvišja in poslednja dolžnost, da žrtvuje vse. kar premore ln tudi svojo kri, da se reši največje nevarnosti, ki je kdaj pretila njemu, a tudi vsemu kulturnemu svetu. @sp®darstvo Nezadosten uvoz surovin F antična stran misije dr. Clodlusa v Rimu Pariz, 2. Jan. p. »Oeuvre« poroča, da Ima nemški delegat dr. Clodius v Rimu dvojno misijo: gospodarsko in politično. Gospodarska misija obstoja v tem, da prepriča Italijo, da bo kot eden največjih kupcev rumunskega petroleja tudi v bodoče lahko neovirano dobivala določeni kontingent rumunskega petroleja, čeprav bi se izvoz lz Rumunije v Nemčijo povečal. Istočasno ima nalogo, da uredi nekatere težave, ki so se pojavile v zadnjem času v gospodarskem prometu med Nemčijo ln Italijo. Politična stran misije dr. Clodiusa je mnogo delikatnejša. Poverjena mu ie naloga da pomiri Italijo glede Sovjetske Rusije Dr. Clodius ima nalog, da poda Italiji v imenu nemške vlade zagotovilo, da se Moskva ne bo vmešavala v notranje za- deve Madžarske. Kar se tiče odnošajev Sovjetske Rusije do Rumunije, je Moskva pripravljena, da se pred vsako morebitno akcijo predhodno sporazume z Berlinom in Rimom ter se bo v svojih zahtevah omejila zgolj na Besarabijo. Obenem Ims dr. Clodius nalogo, dobiti od Italije zagotovilo, da ne bo intervenirala v primeru če bi prišlo do nemško-sovjetsko-rumun-skega konflikta. Berlin zagotavlja, da nem ško-sovjetsko prodiranje v tem pravcu ne bi oškodovalo italijanskih Interesov v Podunavju ln na Balkanu. Cilj Nemčije je samo ta, da si zagotovi neovirano dobave potrebnih sirovln. Nemčija je pripravljena storiti vse, dr bi mogla Italija tudi nadalje ostati nev tralna in po potrebi s svoje strani tudi vo jaško zaščititi Italijanske interese. Bsji cb Ladoš&em Helsinki, 29. jan. AA. (Reuter.) Sporočilo finskega vrhovnega poveljstva pravi, da so bile včeraj srdite borbe severovzhodno od Ladoškega iezera. Finci so odbili vse sovietske nanade ter zasedli več sovražnih položajev. Sovjetske čete so Imele v teku dneva 800 mrtvih, 160 sovjetskih vojakov pa ie bilo uietih. Finci so uničili 4 tanke ln en oklopni avtomobil, zanlenill pa so štiri tope, 15 stroinic ln m^-^o drugega or~?ia. Uničen ie bil sovV^ki transportni oddelek s čez sto konji. Finci so napadli pri Aitojokiju umikajoči se sovjetski oddelek. Sovieti so izgubili pri tem 350 mož. Na ostalih odsekih nI bilo nič novega. Tudi na morju ni bilo nobenih dogodkov. Sovjetsko letalstvo je včeraj napadlo nekatere kraje v bližini Kotke, Loviča. Han-goia ln Rauma. Na severnem Finskem so sovietska letala bombardilara mesto Hirin-salvi in vas Komuniema. Finska letala so izvršila več izviclniških poletov ter napadla koncentracijske točke sovjetskega ozadja Sovjeti so v teku včerajšnjih borb izgubili dve letali. Helsinki, 29. jan. s. (Reuter.) Sovjetska letala so na Karelski zemeljski ožini bombardirala neko vojaško bolnišnico. 23 oseb je bilo ubitih, med njimi 4 ženske. Rusija sama v stiski glede nafte Helsinki, 29. jan j. (Havas.) V poučenih finskih gospodarskih krogih zatrjujejo, da položaj Sovjetske unije glede na preskrbo gospodarstva in vojske s petrolejem ni tako zelo ugoden kakor se na splošno pre soja. Nikakor ne more biti govora, da bi Sovjetska unija mogla svojo nafto ln njene derivate komu prodajati, ker ji zadnji čas komaj še zadostujejo za kritje lastnih potreb. Po sovjetskih statistikah je znašal sovjetski pridelek surove nafte 1938 okoli 29 milijonov ton, od česar pa so lahko samo 10% uporabili za destilacijo žlahtnih motornih goriv, kakršne potrebujejo avtomobili in letala. Dobrega bencina za letala Rusija nima dovolj od lastne produkcije, marveč ga je morala isto leto skora.i 150.000 ton uvoziti lz Zedlnjenih držav Sovjetska unija je sicer v mirnem času za silo lahko krila svoje potrebe po tekočem gorivu iz lastnih virov, v vojni pa je to nemogoče ln bi prišla v veliko stisko, ako bi hotela voditi vojno celo na več frontah hkrati. V tem primeru bi Sovjetska unija potrebovala tako velike dodatne množine bencina, da bi ji ga verjetno Zedinjene države ne mogle dobavljati v zadostni količini. potrebna nujne pomoči Helsinki, 29. jan. z. Ze pred tednom dni bi moralo prispeti na Finsko 60 v Ameriki naročenih vojnih letal, vendar transport še ni prispel in tudi ni znano, kje je obtičal V finskih krogih vlada zaradi tega precejšnje vznemirjenje. Maršal Mannerheim je v zvezi s tem Izjavil dopisniku »Flgara«, da je finančna podpora inozemstva Finski sicer zelo dobrodošla, toda samo z denarjem se Finska ne more braniti. Finski že primanjkuje orožja ln munlclje, zlasti pa letal, tako da nostaja premoč sovražnika vedno občutnejša. V nedeljski številki smo že poročali o statistiik naše zunanje trgovine za december in o naši trgovinski bilanci za preteklo leto. Poudarili smo, da je evropska vojna izzvala preokret v trgovinski politiki, ki st kaže zlasti v težkočah pri uvozu. Zato moramo danes posvečati podvojeno pozornost vprašanju uvoza, zlasti pa vprašanju oskrbe našega gospodarstva z inozemskimi surovinami. Opozorili smo tudi. da visoko narasla aktivnost naše trgovinske bilance v zadnjih mescih preteklega leta ni morda razveseljiv pojav, ker je ta aktivnost nastala predvsem zaradi nezadostnega uvoza. Samo v zadnjem četrtletju lanskega leta ie bila naša trgovinska bilanca aktivna za 73P milijonov din. tako da je skoro celotni presežek izvoza v lanskem letu nad uvo-^om v višini 764 milijonov pripisati aktivnosti trgovinske bilance v zadnjem četrtletju, ko se je izvoz občutno dvignil medtem ko je uvoz zaradi nastalih težkoč na-adovaL Naš uvoz bombaža Decembrska statistika o našem uvozu .aznamuje sicer pri nekaterih važnih uvoznih predmetih zboljšanje, vendar je bil tudi v zadnjem mescu lanskega leta uvoz najvažnejših surovin mnogo manjši, kakor v zadniem decembru, vsekakor pa nezadosten. To velja zlasti za tekstilne surovine. Surovesra bombaža smo v decembru uvozili 1564 ton (prejšnje leto 2646), mmbažne preje pa le 516 ton (1048). V zadnjih štirih mescih lanskega leta. ■"72). Skupaj je znašal torej uvoz bombaža ;n bombažne preje 6827 ton nasproti 13 430 'nnam v istem razdobju lanskega leta in 14.304 tonam v istem razdobju 1 1937 Uvoz surovin za bombažno Industrijo Je torej v zadnjih štirih mescih lanskega leta dosegel le polovico uvoza v Istem razdobju prejšnjega leta in komaj 47.5*/« uvoza v istem razdobju leta 1937. Ostale tekstilne surovine Tudi uvoz ostalih tekstilnih surovin je bil v decembru nezadosten. Volne in volnene preje smo uvozili le 285 ton (v prejšnjem decembru 850 ton), ostalih rastlin skih vlaken zlasti jute pa 152 ton (392). le uvoz umetne svile se je povečal ker uvažamo umetno svilo le iz klirinških držav, t j. iz Italije in Nemčije. Umetne svile smo uvozili 324 ton (209). V zadnjih štirih mescih lanskega leta smo uvozili le 728 ton volne in volnene preje nasproti 2561 tonam v istem razdobju prejšnjega leta in 1346 tonam v istem razdobju leta 1937. Ostalih rastlinskih vlaken smo v zadnjih štirih mescih lanskega leta uvozili komaj 892 ton nasproti 1554 in 2130 tonam v istem razdobju prejšnjih dveh let Uvoz umetne svile pa se je povečal na 1108 ton nasproti 825 in 931 tonam v zadnjih štirih mescih prejšnjih dveh let. Posledice nezadoslnega uvoza tekstilnih surovin se kažejo tudi v decembru v povečanem uvozu tkanin. Tako smo v decembru uvozili za 15.4 milijona din bombažnih tkanin (prejšnje leto za 9.9» nadalje za 15.4 milijona din volnenih tkanin (5.5) in za 2.2 milijona din svilenih tkanin (1.0). Uvoz pogonskih sredstev Uvoz mineralnega olja še razmeroma najmanj zaostaja v primeri s prejšnjim uvozom. Tako smo v decembru uvozili 8001 ton nafte (v prejšnjem decembru 10.239 ton), toda le 200 ton petroleja (679); v zadnjih štirih mescih lanskega leta je znašal uvoz nafte 64.393 ton (v istem razdobju prejšnjega leta 51.678), petroleja pa smo uvozili le 778 ton (3496) Razmeroma znaten je bil v decembru uvoz mazilnega olja. ki je dosegel skoro 400 ton (v prejšnjem decembru 319). Uvoz premoga in koksa je bil tudi v decembru manjši nego prejšnja leta. Vsega smo uvozili 29.436 ton (prejšnje leto 53.909); v zadnjih štirih mescih lanskega leta pa je znašal uvoz premoga in koksa 87 833 ton nasproti 134.536 tonam v istem razdobju prejšnjega leta in 176.337 tonam v istem razdobju leta 1937. Ostale surovine Najobčutnejčr je zaradi uvoznih težkoč nazadoval v zadnjih mescih uvoz surovih kož. Tako smo v decembru uvozili le 7 ton surovih kož nasproti 333 tonam v prejšnjem decembru in 731 tonam v decembru 1937. V zadnjih štirih mescih oa smo uvozili le 175 ton surovih kož nasproti 1521 in 2478 tonam v istem razdobju prejšnjih dveh let Prav tako občutno je nazadovanje na-, šega uvoza loja. ki je najvažnejša surovina za našo industrijo mila. V decembru smo uvozili le 76 ton loja nasproti 520 in 944 tonam v istem mescu prejšnjih dveh let V zadnjih štirih mescih lanskega leta pa smo uvozili le 750 ton loja nasproti 2145 in 2625 tonam v istem razdobju prejšnjih dveh let. Precejšen je bil v decembru ovor oljnatih semen in oljnalib plodov za našo industrijo namiznega olja Uvoz je namreč dosegel v *em mescu kar 2415 ton nasproti 1399 tonam v prejšnjem decembru V zadnjih štirih mescih lanskega leta pa 1e znaša. uvoz oljnatih semen in olinatib plodov 4148 ton nasproti 3634 in 9407 tonam v istem razdobju zadnjih dveh let Uvoz kave In rlža Razmeroma ugodno se še razvija uvoz nža Tako smo v decembru uvozili 2509 ton riža nasproti 3736 tonam v prejšnjem decembru Nadalje smo uvozili 683 ton kave (v prejšnjem decembru 669 ton) in 77 ton kakava (108) Nazadoval oa je uvoz južnega sadja in deloma tudi uvoz limon in pomaranč Južnega sadja smo uvozili v decembru le 938 ton (v prejšnjem decembru 2037), limon in pomaranč pa 1511 ton (1627). Uvoz strojev in prevoznih sredstev V primeri z lanskim letom je zaostajal tudi uvoz strojev elektrotehničnih predmetov in prevoznih sredstev Strojev smo v decembru uvozili 1444 ton (v prejšnjem decembru 1476) v vrednosti 31 6 milijona din (23 8) Za vse preteklo leto znaša uvoz strojev in aparatov le 388 milijonov din nasproti 498 milijonom din v letu 1938. Manjši je bil v decembru uvoz elektrotehničnih predmetov, ki je dosegel le 492 ton (prejšnje leto 723) v vrednosti 18.1 milijona din (20.2) in uvoz prevoznih sredstev, ki je padel na 437 ton (854) v vrednosti 9 3 milijona din (14.3) Uvoz pnevmatik za avtomobile se ie sicer le nebistveno povečal na 119 ton (113) vrednost uvoza pa je zaradi višjih cen narasla na 5.0 milijona din (2.4). C*?ff um sodišče v Murski Soboti ima premale sodnikov Murska Sobota, 27 januarja Večkrat so se že vršile v naši javnosti debate o potrebi in upravičenosti obstoja okrožnega sodišča v Murski Soboti. Sumar-ni izkaz, ki ga je izdalo apelacijsko sodišče v Ljubljani za leto 1039.. nam kaže. da je okrožno sodi "če v Murski Soboti dovolj zaposljeno in da ima pravico dc obstoja V lanskem preg'edu ape'ac'jskega sodišča je na:e okrožno sodicče prvič upo'tevano s ce'o!etn'm poslovanjem. Če ga primerjamo s pos'ovanjem okrožnega sodi'ča v Novem mestu potem vid:mo, da sta obe so d i "či z izjem., dveh referatov skoraj enako zaposljeni Razmerje je v posameznih od-de kih po številu primerov takole (prva številka se nana;a na Novo mesto, druga pa na .Mursko Soboto): civilne pravde 160:115 menične pravde 6-4. prizivne m rekurzne zadeve 643:391 kazenske zadeve 531 413. zadeve m'aj;ib ma!oletn;kov 14:11. obtožnice 380:259 in kazenski prizivi 279:115. Kakor večina okrožnih sod:šč v Sloveniji tako tudi okrožno sodišče v Novem mestu ni zasedeno v razmerju c porastom dela v zadnjih letih. Poleg predsednika posije pri tem sodišču še osen- sodnikov Precej drugačen na je po'..žaj pr okrožnem S'N! ču v Murski Soboti Do meseca maja t 1039 mesto pre sn'oh ni bilo za secleno. en sodnik je ?e od ustanovitve na bo'ezenskem dopustu. medtem ko mestr drugega sodmka ki je že lani v jeseni od še! na bolezensk' d pust po njegovi smrt ni bilo zasedeno V vodstvu *odeluiejo to rej le štirje sodniki, od katerih pa je eden skoro izključno zapos'jen i reševanjem in validskih zadev, drugi pa je bil poleg red nega dela zaposljen r obsefno preiskavo v kazenski zadevi zarad- znane utaje varstvenega denarja pri sodišču Kljub temu pa so se posli redno in naglo odvijali Razumlji vo pa je. da je tako stanje s prekomerne preobremenitvijo kliub naivečp prizadevnosti za daljšo dobo nevzdržno Nujno je potrebno, da se v interesu vodstva zasede jo čimprej vsa prazna sodniška mesta pri okrožnem sodišču v Murski Soboti. Iz šoštanja š— Občni zbor Rdečega križa. V Četrtek zvečer je bil pri Cerovšku redni občni zbor Rdečega križa. Pod predsedstvom g. Antona Potočnika so zborovalci pretresali lansko poslovno leto, v katerem je društvo spet izvršilo lepo število dobrodelnih akcij. Predvsem je treba omeniti veliko božično obdarovanje s katerim je RK priskočil na pomoč 20 revnim šolarjem z obleko, obutvijo, perilom itd. V okviru društva deluje tudi šolarska kuhinja. Skozi dolge zimske ! tedne dobivajo revnejši in oddaljenejši j šolski otroci opoldansko toplo okrepčilo lz i kuhinje. V oktobru in novembru je priredil RK pod vodstvom dr. Karu na samari-janski tečaj, ki ga je obiskovalo 30 deklet. Pri volitvah je bil Izvoljen tale odbor: predsednik g. Potočnik Anton, podpredsednica ?a. Ivanka Senica, tajnica gdč. Razbornik Pepca. blagajničarka ga. Draga šumerje-va, sk"adirčn'k g. dr. Korun Ferdo; odborniki gg: ArzenSek Anton, Vreže Jurče, Burdijan Franc, Hribernlk Fran, Mravljak Ivanka, Novak Anton ln Grli Pavel. Nadzorni odbor: Kraigher Anton, dr. Goričar Jože, Koritzky Luce in Simerl Josip. Elektrarna Fala Elektrarna Fala je v teku lanskega leta proizvedla 17C.0 milijona kllovatnih ur električnega toka nasproti 173.1 milijona kllovatnih ur v prejšnjem letu. Najnižja je bila produkcija leta 1931, ko se je gibala na višini nekaj nad 128 milijonov kllovatnih ur, najvišja pa leta 1927., ko je losegla 180 milijonov kllovatnih ur. • Schweizerlsche El^ktrizltfits- und Ver-kehrsgesellschaft v Baslu, ki je posredno lastnica elektrarne Fale in preko družbe »Snaga I svetlost« d. d. tudi lastnica beograjske električne centrale, objavlja avojo ollanco za leto 1938 39. V tem letu je imela ta švicarska finančna družba 1.03 milijona Sv. frankov (12.8 millj. din) čistega dobička (pr. leto 1.12) prt glavnici 21 milijonov flv. frankov (260 millj. din). Glede na nejasno situacijo družba za preteklo poslovno leto ne bo plačevala dividende (za prejšnje leto je plačala 4%). Cisti dobiček bo skupaj z ostankom lz prejšnjega leta (skupaj 1.31 millj. šv. fr.) prenesla na novi račun s pridržkom, da se naknadno izplača dividen-da, če bi to razmere dopuščale. Glede donosa investicij v Jugoslaviji pravi letno poročilo, da je transfer donosa v naši državi Investiranega kapitala vedno težav-nejSl. Navzlic temu je družbi uspel prenos z Izjemo malenkostnega ostanka. Družba Ima tudi manjše udeležbe v Nemčiji, Argentini, Franciji in ItalijL Seja gostinskega odseka Zbornice za TOI Včeraj dopoldne je bila seja gostinskega odseka Zborcvce za TOI v Ljubljani, ki so se je udeležili vsi člani gostinskega odseka. Sejo je vodil predsednik gostinskega odseka g. Ciril Majcen. Poslovno poročilo je podal referent gostinskega odseka. Iz stat etičnih podatkov posnemamo ,da je bilo v teku celega leta 1939 v gostnslki stroki 359 prijav in 316 odjav, tako da znaša prirastek nasproti lanskemu letu 43 gostinskih obratov. Ta prirastek gre lziključno na račun krčem. Prirastek krčem je namreč Se znatno večji, ako upošteva/mo. da je bilo pri krčmah 101 prijava ln samo 38 odjav. Ta pojav je treba tolmačiti tako, da zahtevajo krčme manjšo rež jo kakor gostinski obrati višje vrste, na drugI strani pa rei treba za dosego dovolila za Izvrševanje krčme na deželi nobene strokovne usposobljenosti. Temu pojavu je posvetila zbornica vso svojo pozornost Glavna točka dnevnega reda je bila razprava o uvedbi državne trošarine na vino in žganje ln ▼ zvezi s tem o novih predpisih o pobiranju trošarine na vino in žganje. Gostinski odsek se je soglasno Izrekel proti uvedbi registrOv ln se je 'izrekel za kontr«ine knjige, ki so bile uvedene doslej v dravski banovini ta so nudile odlično možnost kontrole, kar se vidi že lz dejstva, da je kralj .banska uprava dravske banovine prejela letno na podlagi svojega kontrolnega sistema preko 20 milijonov dinarjev iz naslova trošarine na vino m žganje. Prav tako je gostinski odsek soglasno sklenil predlagati obračunsko plačevanje trošarine, t j. plačevanje trošarine v obrokih, kakor je bilo to doslej uvedeno v Sloveniji. Zastopstvo zbornice odnosno odseka bo te zahteve zagovarjalo in branilo na anketi pri ministrstvu financ. Nato je gostinski odsek razpravljal o nadaljnjih točkah dnevnega reda, ln sicer o obrtno-pravnlh zadevah, kakor tudi o raznih prošnjah. Sejo,, ki se je začela ob 10. uri dopoldne, je ob pol 2. uri popoldne zaključil predsednik gostinskega odseka g. Ciril Majcen. Gosoodarske vesti = Tudi kmetijsko ministrstvo dobi svojega zastopnika v upravi Pri zada. Ob koncu novembra je bila spremenjena uredba o Prizadu (uredba o izrednem kreditu za organizacijo izvoza kmetijskih proizvodov) v tem smislu, da vrši Prizad tudi posle državne intervencije na domačih tržiščih, ki mu Jih naloži trgovinsko ministrstvo. Obenem so bile spremenjene tudi določbe glede sestave upravnega odbora Prizada v tem smislu, da štele upravni odbor 14 članov, od katerih delegira 2 člana trgovinski minister, 2 člana finančni minister, 3 člane postavi ban banovine Hrvatske, 7 članov pa Izvoli občni zbor. Ministrski svet Je sedaj izdal novo uredbo (Službene novlne z dne 26. januarja t. 1.), s katero se gornja določba o sestavi upravnega od- i bora spremeni toliko, da delegira finančni j minister v upravni odbor le enega člana (doslej dva), zato pa pride v upravni odbor Se en delegat kmetijskega ministra. V enakem smislu so spremenjene tudi določbe glede stalnega poslovnega odbora, ki ga tvorijo odslej predsednik, pedpredsednik in 4 člani upravnega odbora, od katerih delegira po enega trgovinski minister, finančni minster, ban banovine Hrvatske in kmetijski minister (doslej je četrtega člana stalnega poslovnega odbora izvolil občni zbor). = Lanska produkcija pivovarn v Jugoslaviji. Po statistiki, ki jo objavlja »Industrijski kurir« je znašala lani produkcija piva v vseh jugoslovanskih pivovarnah 370.000 hektolitrov nasproti 347.000 hI v prejšnjem letu. Najnižja je bila produkcija piva leta 1933. ko je znašala le 209.000 hI, med tem ko se je do leta 1929 gibala na višini okrog 750.000 hI. V teku lanskega leta je pričela obratovati Gostilničar-ska pivovarna v Laškem, prenehala pa je obratovati pivovarna Lobe v Novi Gradi-ški. Tako je sedaj v obratu 16 pivovarn, 9 pivovarn pa je izven obrata. V Beogradu je bila te dni ustanovljena delniška družba »Merkur« z glavnico 3 milijona din, ki bo prevzela pivovarno v Starem Bečeju, ki že vrsto let ne obratuje. — Paketi * sadjem po znižani tarifi. Paketi s svežim sadjem se lahko oddajajo na pošto oo lanske jeseni po posebno znižan' tarifi Z odlokom poštnega ministra so sedaj pogoji za oddajo takih paketov -.zpopolnjeni toliko, da smejo ti paketi vse-bovatibovatl le sadje v svežem in nepredelanem stanju (slive, jabolka, hruške, grozdje, črešnje, marelice, breskve, višnje, lešnike, orehe v lupini itd.), pomaranče, mandarine tn limone pa le tedaj, če jih odda domači proizvajalec. = Carine prost uvoz strojev za oljarske zadruge. Ministrski svet je izdal na osnovi $ j 13. tinančnega zakona uredbo, po kateri so oljaiske zadruge oproščene plačila uvozne carine in vseh ostalih državnih in samoupravnih dajatev ln taks, ki se plačajo na carinarnicah (razen ležnine) na stroje in aparate, ki jih uvozijo za proizvodnjo jedilnega olja. Borze 29. januarja Na jugoslovenskih borzah not'rajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.70 — 14.90. Grški ooni so se v Zagrebu nudili po 32, v Beogradu pa je bil zabeležen tečaj 31.50 — 32 Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo po tečaju 55 din za dolar. Na zagrebškem efektnem tržšču se je Vojna škoda pri stalni tendenci 4 rgovala po 425 (V Beogradu po 425 — 425.50). V ostalih državnih vrednotah ni bilo zaključkov. pač pa je prišlo do prometa v delnicah Trboveljske po 245 ln v delnicah Gut-mana po 53. Devize Ljub1Jan». Oflcleini tečaji: London 176 35 — 179.55, Pariz 99.65 — 101.95, Ne\v York 4425 — 4485, Curih 995 — 1005, Amsterdam 2349 — 2387, Bruselj 749.50 — 761.50. Tečaji na svobodnem trgu: London 217.84 — 221.04, Pariz 123.15 — 125.45, New York 5480 — 5520, Curih 2901.17 — 2939.17, Bruselj 925.66—937.66. Curih. Beograd 10, Pariz 10.08. London 17.7950, New York 445, Bruselj 75.60, Milan 22.51, Amsterdam 236.75, Berlin 178.80, Stockholm 106.15, Oslo 101.35. Ko-benhavn 86.05, Sof.ja 5.30 Budimpešta 79, Atene 3.35, Bukarešta 3.30. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 425 — 426 (426), 4®/o severne agrarne 50 — 52, 4% agrarne 53 den., 6Vo beglu-ške 75 bi., 6»/o dalm. agrarne 68.75—69.50, &>/i šumske 66.50 — 68, 7% invest. 98 den., 7*/, Blair 87.50 den., 8°/o Blair 95 — 98; delnice: PAB 190 den.. Trboveljska 245 — 250 (245), Gutman 50 — 53 (53), Osiječka ljevaonica 160 den. BeOgrad. Vojna škoda 424 — 425 ( 425 — 425.50), 4«/0 agrarne 53.50 den., 4% severne agrarne 50.50 den., 6% fceglušike 76.25 — 76.50, 6% dalm. agrarne 70.25 — 70.75 ( 70.50 — 70.75), 6»/0 šumske 68 — 69 ( 69), 7°/, stabiliz. 97.50 — 98, 7°/» Invest. — (98). 7% Seligmam 100.50 den. 7«/„ Blair 88 den., 8°/« Blair 95 — 98, PAB 190 den. Blagovna tržišča Žito + Chlcago, 29. jan. Začetni tečaji: pšenica: za maj 98.50, za julij 95.75, za sept 95.275; koruza: za maj 57.25, za julij 57.125. -f- Novosadska blagovna borza (29. t m.). Tendenca stalna. — Pšenica: baška okol. Novi Sad 196—198; gor b. 197—199; srem. 195—197; slavonska 195—197; ladja Tisa 200—202. Rž: baška 152.50 — 155. Oves: baški, sremski in slavonski 150 do 152. Ječmen: baški in sremski 64 65 kg 167.50 — 172.50. Koruza: baška nova 221 do 122: nova pariteta Indjija 120 — 121. Moka: baška in banatska »Og« in »Oggc 300—310; »2« 280 do 290; »5« 260—270. »6« 250—260; »7« 210—220; »8« 135 do 140. Fižol: baSki sremski beli brez vreč: 390 —400. Otrobi: baški in sremski 123 do 125; ban. 120—121. Sskol •»Vse okroglo!« Na vprašanja ln lz pregleda prijav sporeča Sokolsko društvo v Litiji, da narodne noše kateregakoli slovanskega porekla na maškarado »Vse okroglo«, ki se bo vršila na pustno soboto 3. februarja v Sokolskem domu ne bodo dopuščene in nimajo vstopa. Vsi in vsak se naj zaveda, da je narodna noša slavnostna obleka in zato ne spada na maškarado kot maska. Dalje sporoča društvo, da se maske zbero v novi mali (Korani (vhod Iz galerije) do 11. ure, odkoder bo sk"peri pohod v veliko dvorano. (—) Sokolsko društvo Rajherburg objavlja, da priredi svojo maškarado prihodnjo soboto 3. februarja, ne pa v nedeljo kakor je bilo zadnjič pomotoma poročano. Ma-škarada bo v Sokolskem domu in je veliko zammanjo zanjo. prip-ave so v polnem teku, prijavljeno je že mnogo lepih mask. Paderewski ne bo več Igral Predsednik poljske republike Ratklevvlci ln predsednik poljske vlade, ki Ima svoj sedel na Francoskem, general Slkorski, pozdravljata prvega poljskega državnega predsednika, slavnega pianista Padereuskega, ki je sprejel predsedstvo poljske skupščine ln je ob tej priliki prisegel, da ne bo več igral, dokler ne bo Poljska spet svobodna Meda obledelih barv Stare mornarske obleke, obledele delovne halje ln Obrabljeni rudarski površniki kot pobuda za nove modne kreacije Pariške modne tvrdke so si za pomlad ki poletje Izmislile nenavadne barvne odtenke: barve naj bi zbujale vtis, da so v soncu prebledele Vzorce za te barve so daJa delovna oblačila raznih poklicev: mornai-ske obleke normanskih ribičev, ki jih je zdelalo vreme, halje vinogradnikov, ki J h je leta obsevalo južno sonce, obrabljeni površniki rudarjev, skratka vsa t"sta oblačila, ki so ie davno izgubila svojo prvotno svežo barvo. Ker pa samo takšne pobledele barve seveda ne zadostujejo je moda pritegnila svetlo sinjo barvo, ki jo imenuje »finska modrina«. Na lahkih poletnih oblekah bo ta barva imela veliko vlogo, črn; ne. ki so jo v zadnjih letih tako gojili, so se že malo navePčaJi in jo bodo po potrebi nadomestili s temno modrino. Vojni čns se v modi očituje trenutno bolj skromno, na žepnih in ovratnih ru- tah. Tu je videti vse mogoče vojaške motive ln gesla jeklene čelade lil poljske čepice, sidra ,n kompase, topove ln letala — ali pa tudi velika srca z napisom »zaklonišče za dva« in podobne stvarce. Tu In tam pa zadeneš tudi na nenavadne Ideje, n .pr. na rdeč robček za ustnlčno črtalo, ki ima kot edini vzorec natiskan koledar za L 1940. Voz s klorom eksplodiral V neki tovarni celuloze nedaleč od Ostaja je eksplodiral železniški tankovni voz s 15 tonami klora. Tovarniški prostori so se napolnili strupenim plinom, ki se Je širil tudi na okolico, 42 oseb se je zastrupilo in so jih morali prepeljati v bolnišnico dve med njimi sta že umrli. Vzrok eksplozije je bila menda okvara zaradi mraza na enem izmed ventilov na vozu. Namesto vojnih poročil dobivamo z zapadne fronte vsak dan sama — vremenska poročila. Istega značaja so tudi slike, ki nam kažejo tamkajšnje »vojne« dogodke. Tu vidimo stražo pred zasneženo nemško baterijo v Siegfriedovi črti Pesek v milu za britje V Chicsgu »o ustregli nekemu možu. ki •e je ho t ©I ločiti, ko je dokazal, da mu >9 žena nasula v milo za britie peska 2.ena se je izgovarjala, da je mož zvečer pogo-stoma odhajal sam z doma in ker se je tedaj vedno obril je iz tega sklepala, da zahaja na stranska pota Ta stranska pota mu je hotela s peskom v milu temeljito preprečiti. Mož se je nekega večera namilil. peska ni opazil in mahoma je imel obraz poln prask, ki so ga prav tako bolele, kolikor so mu obraz kazile. Enako neobičajen proces so imeli pred kratkim v Teksasu. Mlad moški je dolgo časa brez uspeha dvoril mlademu dekietu, nekega dne pa jo je meni nič tebi nič poljubil. Lepotica mu je da'a zvenečo zauS-nico in ga pozvala pred kadija. ki mu je naložil še tisoč dolarjev odškodnine, češ da je poljub dekletu zmanjšal možnost zakr*-na Tisoč dolarjev odškodnine za ponesrečen poljub, to je vsesako nekaj, da zaušnice zraven niti ne omenimo. Avto varnejši nego dom V glavnem mestu Alabame je varneje, če se voziš z avtomobilom, nego če ostajaš doma. Statistika državnega oddelka za ljudsko zdravje navaja, da se je v tem mestu lansko leto zgodilo 21 smrtnih nesreč v stanovanjih, število oseb. ki so jih ubile prometne nesreče, pa znaša samo 12. Novi ameriški mornariški minister Tlsofi švedskih prostovoljcev so se prijavili, da bi se v finskih vrstah borili proti Rusom. Slika nam kaže oddelek teh prostovoljcev na vežbi v mestu Torncl Žrtve anatolskega potresa Pretresljivi prizori iz prenapolnjenih carigrajskih bolnišnic Charles Edison, sin slavnega Izumitelja, polaga ob nastopu svoje službe prisego Poročevalec več velikih turških listov je obiskal bolnišnice v Carigradu, kamor ao spravili ranjence anatolske potresne katastrofe. Preden so mu izdali dovoljenje za obisk, je moral obljubiti s častno besedo. da ne bo nobenega pacienta vprašal po njegovih doživljajih, ker se oblasti in zdravniki prizadevajo storiti vse. da bi nesrečneži te doživljaje čim prej pozabili Sele sedaj, ko sem videl to neznansko bedo. piše novinar, si lahko predstavljam grozotne dogodke V bolnišnicah in zasilnih bolnišnicah leži danes preko 60 000 ljudi. Nobena bitka n: nikoli zahtevala toliko žrtev. V prvem trenutku ogromnega navala seveda niso zmagovali Vlaki so Budilni streli za ptice Zadnji hudi mrazovi so imeli za posledico, da Je na Danskem mnogo labudov zamrznilo v ledu Po vsem videzu lih je mraz presenetil v spanju in se potem iz leda n:so mogli rešiti. Takšne stvari opazujejo v ostalem vsako leto na številnih ko-danjskih jezerih Ker je osvoboditev pri-mrznjenih rac in labudov v teh jezerih po-goetoma nevarna ln za ptice združena s trpljenjem, so sedaj začeli Drnkticrati novo metodo. Ko nastopa v nočeh nenaden mraz pričnejo streljati s puškami da se vodne ptice prestrašijo in dvignejo lz nevarne vode. Zelenjava namesto cvetlic Sedem tisoč kuharskih strokovnjakinj uči Angležinje dobrega kuhanja z majhnimi pripomočki Za angleške ženske je velik po klan, da ima oddelek za živila v ministrstvu, Iti se bavi z odmerjenjem živil .najmanjše število sodelavcev. To sodelovanje se omeju-ju na strokovnjakinjo za dietna vprašanja, ki deluje kot znanstvena svetovalka v ministrstvu v vseh gospodinjskih vprašanjih. ln njeno pomočn co Nešteti ženski zavodi, šole in trgovski obrati so z dolgim pripravljalnim delam omogočili t& položaj. Angleško žemstvo, tudi tisto. XI Je bfio razvajeno, se je s samo ot> sebi umevnim mirom, buez mrmranja vdalo v spremembo, ki ga Je zahtevaj čas. Odredbe, ki omejujejo porabo živil, ne spadajo med stvari, o katerih bi mnogo govorili. Pred nobeno trgovino nri videti čakajočih vrst nikjer ni gneče, pred vsem pa nihče ne poskuša z nepoštenimi manipulacijami, ta bi Škodovale koristim dežele Tako je mogoča redna Izvedba vseh odredb, ki se tičejo gospodarstva z živili Po zaslugi ženskih ln gospodinjskih šol nima ministrstvo nobenega odvisnega dela Sest tisoč ženskih zavodov vzdržuje po vsej deželi brez-planče tečaje, v katerih se lahko vsakdo nauči, kako je mogoče tudi s skromnimi pripomočki napraviti kaj dobrega Te tečaje vodi pr.bližno sedem tisoč mojstric v kuhanju in urejeni so za razne starostne dobe. Samo v Londonu imajo štirideset gospodinjskih šol za deklice od 11. do 15 leta. V vsakem razredu posluša predavanja In se udeležuje praktičnih vaj po dvanajst učenk . Geslo tečaje Je: »Ne razsipa vaj!« Pojavile so se kuharske knj ge z izvrstnimi In zelo različnimi recopti za vojno dobo, ki kažejo popolnoma nova pota. Te knjige razdeljujejo zastonj. V njih so recepti za mnoge neznane jedi, ki spodbujajo k posnemanju. Angleška gospodinja, ki se počasi približuje vegetarianskemu načinu življenja. Ima priliko, da zve o mnogih stvareh, ki si j.h lahko goji v svojem vr-tiču. Namesto samih cvetlic kakor doslej, prideluje po učnih knjigah zelenjavo in tu ji dajejo vzgled tudi v kraljevih parkih. Del teh znamen tih parkov kakor Bushy Park. Greenwich Park in Primrose Hill, ao spremenili v koristne vrtove. Motorna brizgalna na hrbtu V Nemčiji n vaja jo mrd gasilske čete motorne brlzgalne, ki jih je mogoče nositi kakor telečnjake na hrbtu. Slika nam kaže gasilca v nekem juino(Wvui>M.. gorskem kraju s takšno brizgalno in na smučeh prihajali neprestano s kolonami ranjencev V prvih dneh ni bilo na razpolago dovolj postelj, bilo ni tudi dovolj zdravnikov in pred vsem je primanjkovalo obvezil ln zdravil Podnevi in ponoči so operirali. Komaj so tega pacienta dvignili z operacijske mize. St je bil drugi na vrsti. Velik del nesrečnežev bo za posledicami katastrofe trpel vse življenje. Neštetim so morah odrezati roke ali noge Ležali so po več dni brez pomoči v snegu in mrazu, preden so prispeli reševalci. Najerrozotnej-ši vtis delajo tisti ki so izgubili razum. Mnoge so morali zapreti v celice za besni-ke, od koder skušajo zbežati Po vsej priliki menijo, da so še vedno pokopani pod razvalinami Mnoge se je lotila zasledovalna maniia. V vsakomur ki se jim približa si predstavljajo sovražnika, ki jih hoče umoriti. Natpretresljivejši Je pogled na matere, ki so znorele zavoljo izgube svojih otrok. S hripavim glasom kličejo neprestano svoje otroke. človek se mora vprašati, kaj se bo zgodilo z vsemi temi tisoči ljudi. Velik del jih bodo sčasoma lahko Izpustili iz bolnišnice — a kako si bodo mogli tisoči pohabljencev ki so Izgubili vse, ustvariti novo eksistenco Od kod bodo dobili za to pogum ? Kdo jim bo pomagal ? Kje bo dobiti sredstva, ki naj bi jim oomagala vsaj preko najhujšega? To so vprašanja, ki bodo delala vodstvu turške države še mnogo skrbi. Namesto anekdote Neki ribič je zagledal moža. ki se je potapljal, hitro je poveslal tja. segel je po njem s kavljem in ga potegnil v čoln Po nesreči pa je pri svojem prizadevanju s kavljem zadel tudi moževo oko tako da se je to izteklo Rešenec je bil dovolj nehvaležen. da je svojega rešiteija tožil za odškodnino, ker sedaj je videl samo na eno oko. »Dobro«. Je dejal obtožerčev zagovornik, »strinjam se s tem, mož naj dobi svojo odškodnino A preden se to zgodi, zahtevam, naj sodišče odredi, da ga popeljejo do tistega kraja v morju, kjer se je potapljal ln da ga vržejo v vodo Nihče mu ne sme pomagati če bo nevarnosti ušel, tedaj naj mu sodišče odškodnino prizna.« Toženec je tedaj menil da je bolie, če tožbo umakne. VSAK DAN ENA »Sosedje »o se pritožili nad njegovim trobJjenjem!« (Judge) M1CHEL ££VACO: 24 KO>l AN. »Vse te reči sem spravil v železno skrinjico, da jih obvarujem mokiote in trohnobe Skrinjico moraš razbiti, kajti ključ sem vrgel v Seino. Najdeš jo pa takole: »Arronški dvorec stoji v Parizu za Templom. ob Vrvarski ulici, na katero se odpira njegova mrežna ograja. Vstopi skozi to ograjo, kreni k dvorcu in zavij okrog vogala. Skozi majhna stranska vrata prideš v kapelico. Ko boš tam. se postavi pred prvo oltarno stopnico, s hrbtom natanko proti ta-bernaklju. in stopaj naravnost proti ozadju kapelice, pri tem pa štej plošče na tleh. »Pod sedemnajsto ploščo, to je. pod tisto, kjer je natančno središče kapelice, leži skrinjica s tvojimi papirji.. »Z železnim drogom boš to ploščo zlahka privzdignil; nato koplii dvrkrat t?ko globoko, kakor seže motika, pa prideš do skrinjice. »Z Bogom ot^ok moi. moi sin moj liublieni sin. V zadnie priporočilo bi ti še rad ponovil božie besede: S^oštui očeta in mater ' Toda izpremenim jih. sirko in ti sporočam svo^o poslednjo željo, poslednji klic svojega srca takole: »Sin moj. kadar boš vede! vse. ljubi in spoštuj spomin s v o j p matere! .. »Blagoslavlja te Filip, gospod Ponthuški.« Solnce je bilo zašlo ln noč se je spuščala na Ponthus, ko se je Agenor ohrabril in stopil v dvorano Našel je Klotarja slonečega za mizo, z glavo naslonjeno v dlani in z očmi uprtimi v pisanje, čeprav v temi ni mogel brati. Približal se je in za-šaril z nogami, da bi naznanil svojo navzočnost, toda Klotar ga ni slišal Ko je stari sluga že nekaj minut stal pri mladem človeku, je ta zamrmral: »Mati!. ..« Agenor se je odločil. »Gospod,« je rekel, »pozno je že in noč prihaja . ..« Klotar je vzdignil glavo ln vstal. »Gospod Ponthuški.« je nadaljeval Agenor, »kaj ne boste izvolili pokusiti večerjo, ki smo vam jo pripravili?« »Pač dobri Agenor,« je z živčno veselostjo rekel Klotar, »in še tem rajŠ, ker sem lačen; od jutra nisem ničesar zaužil.« Sluga je zadovoljno prikimal. Klotar je dodal: »Razen tega potrebujem krepčila, ker se mislim takoi spet odpraviti na pot.« »Kaj? Se nocoj?« »Nevtegoma Mudi se mi nazaj v Pariz... nuini opravik me kličejo! . Poskrbi torej, da dobi tudi moj konjič jesti in da bo nired ...« Agenor je sroznal, da bi mu bilo škoda prigovarjati in odšel Pri zadnji svetlobi ugašaiočega dne ie Klotar spravil demante in pismo na prejšnje mesto v ročniku očetovega meča. Nato je znova pnvil kroglo z grbom in si obesil meč za pas. »Ponthuški meč,« Je zamrmral. »bodi mi zvest tovariš in zanesljiv pomočnik pri zavojevanju sreče!« Cez pol ure so se odprla vrata v ozadju dvorane, in Klotar, ki ga je nenadna svetloba skoraj oslepila) je zagledal Agenorja. preoblečenega v livre-jo s ponthuškimi barvami, s trirogim svečnikom v roki Sluga je slovesno izpregovoril: »Večerja za gospoda Ponthuškega je na mizi!« To rekši je krenil naprej v obednico. ki je še, pričala o nekdanji slavi. Klotar je z dobrim tekom | sedel k večerji, ki mu jo je podajal Agenor sam.' Deveta ura se je bližala, ko je vstal izza mize in velel, naj privedejo konia Odbil ie spremstvo I Agenorjevih sinov, obljubil, da se kmalu za dalj časa vrne v Ponthus, se umerjeno, a prisrčno po-, slovil in odjahal. i Pot mu je bila dobro znana; ker Je bilo pa tema k^kor v rogu. jo je mora) ubirati po spominu Kmalu je prijezdil na vel'ko cesto in se spustil' v previden drnec Komaj da se ie zavedal težke oto*nosti ki mu je prevzemala duba Bilo mu ie. kakor da ne živi, dokler ne zve materinega imena ... »Hitro kar naih'tre*e moram nriti v Arronški Hvoi-ec!« Takšen je bil konec sleherne njegove misli... A v tem ko le sam pri sebi ponavlial kockani se mudi. je polagoma preSel v korak: kmalu je izpustil vajeti; polastila se ga je nepremagljiva po-1 treba, ustaviti se, sesti, nasloniti glavo v dlani in misliti... zamisliti se ... Klotar še ni vedel, da je zamišljenost možganom najnevarnejši strup 2e ves voljan, da se ustavi in razjaše, je zagledal pred seboj na levi strani ceste, dve razsvetljeni okni; spoznal je. da je bil dospel do stare, zapuščene krčme kjer je že mnogokrat privoščil svojemu konju oddiha Okoličani so imenovali to poslopje krčmo »Pri milosti božji«. »Tu bom sam.« si je rekel Klotar, »in bom lahko mislil nate. o mati! In nate, Filip de Ponthus, moj pravi, edini oče!...« Skočil je s konja ga privezal za obroč, odrinil priprta vrata stopil v hišo in videl, da prihaia svetloba, ki jo je bil opazil s ceste, od trske ki gori v čelešniku in od ognia ki dozoreva v kaminu Misleč da se je ustavil tu kak siromak, ki je iskal počitka, je sedel na stolec. se naslonil na črvivo mizo in zaprl oči .. V nasledniem trenutku jih je znova odprl in vznemirieno pogledal okrog sebe . Videl ie dva moža. ki sta z bodali v rokah planila nadenj . Po bVskovo je zgrabil za meč in hotel vstati.. a prepozno!... Ostra bolečina ga ie zafke^ela v p«rh ... Z dolgim obupnim vzkrikom je omahnil na tla in izgubil zavest... 2an Poterne. ki mu fe zadal morilni sunek, tn Bel-Argent. bled k-kor zid, sta mu jela strokov-njaško obračati žepe. >JZ h 23. 7 ffar*. JO. L 9fl. Dt. Pavle Grošelj in Tiskoma zadruga "l i m« zadruga i t rec »*rrt>in ar I n- a. k --e r . :o mess t» i C- - s: e ? -5 . i matit =a-:-tnn>ci c e g-; aril p sipukar rr;»- -- nn_ - I iiS < t- ea.iiria -.ae: ri-.e posv=n. s~e:.e prs-eac* r="o;e doselite ——r-"-f a: 5T2T ŠXV5-5JC; MMCi. aaiversalllO še_ .--.-.n-i-er .-—-«. a_ nore pc;assrt: vsrr-i« vt^- r.~e t afc;avi »oe_e ctr.^e- C-.-t> ; nn tta dr_ze vi£ae.« Na tretje varai2.a;e 3 'Crri sredm-esa ;e r^ir^-iriji pr.poenr— >Tr d na it io-- - -.— ^oreaa ia ix jcs^s: . x; iSJE " c; i. i: sn mr. e- i. ts:e5tc j: ite-— —•c rred.cd eni .icsror. co 5—: z 1 "'e -ie ie. s- to s:krat 5tavl;a;o zda;ars.;ak&--.-- - c= a^a sa sct. kc.ikt - —- - ta n r: « i: ;-«_. - ■=>»- —• —. v Grc-n že te ~ —: s r-e te- 1 - - . u, —- ' «. _£. li "li.a - - * —>■ ^ i--2n- e aress ta ~ »mt- -® z^jo »oEtična fakulteta na berlinski univerzi Na ber* -sir- uiavern ac 15 - a. ^cvr----- —;.- - ~ — v ;a.-n.teta ri ? ■ - - 1-?. >'.JCi» 3C_a li pc_t_-7< v -v.---— fal-nitčt« te pef .n-n. m i rs. - ------ ° r,TTf ia_-n_tata * bs_ ntea- -in^scr berdaske — *rae ±r 5- ŠPORT Paberki s tržiškega izleta se aekaj beieik samega posebnega poročevaka as UL a i ZAS-šlZaC £OC pero. da i* S« »T --rtr5 - - -; ze zavaja— n ."i '-»■ :nv?t Vt i sr pn iem. , rr-J-.:.—-; r—_jc ic počravljo a v^e.«; :•-.—-- *— — eria še ^ree -. f ~r io T rr: Kir se Triiia ^Sa. Je o Zi i ! -:e< - .ž — ■ - - • - sis^; -a ire&ize^e — _e ac Jta; .epi r—r čc-crlh dt". L7'i: lii- V- - I ---T 5 « TJ iesa — eležke ! 'elo 'in'? slovenske JRZ -^i sporazuma —' " l-. f— c c — is ai k: 't o : d c b e r - : r k ^ š ; : i i i c T - ^-- — --.—-i res: - — - > v ''T ~ — ~ ' -i i. m ju • ' -t nc o >c lanskih Krv a tih en ---i^e:! z z sc — - ; i=i: in:: t -rxi ;i Povišanje uradniških plač t _V ~ e Z ■ • — . iti." 1-Š-1Č CT ia r---s."' 2 1 or^- >tsro^er^irji iccte .iriiei 2 " in -e-eo ut 1: i-c ;e li s~> eiiri^ :i iti x :::: avto li rr-ša-1 t rre :- ~ 11 ie-— i ie-e-:eice^ "r: ;c rre r.e i 1 ž-i iii iei= r-ig-z^or. ▼ t i: s. - :i; 1: rii-^-. ..."O re>eie. Zanimive občinske volitve Položaj v Helsinkih ::a:>i3 r.tsi rrrc TC.=i 1x0' pre: --a. 3c re-^t se jih ;t :i;t ne 10JK t ^ctrai.-jr: -rii e, ii ;e =e-ste *-'* r* — ~ — e tc •_«: <•«»• - K uo te- 12 K. ~ iece.;o pr.isti » prtcr»»»aB a«-=ii:er: - sc sc-c-e* i: m«vič z ^ m 1-1 o6ciasr» 1 -iie žlii.ze ženi -n TT 1 ~ 1 <2 rti.c p nit; TK -•čut: iijsieji. :tt3i*;a 3 htciieu -vc-a j:ce.-_.e.i p* .12 r~i. ie rje. ic- Ameriški bombniki za evropsko vojno AraertSfc Lc ia vsak "^i-rt ;-i;< li pc-č™ pre.J _trx. c : t,-L t 3 poroča teiac te —■s- —^ ir i-a - v—«tt ii.— - . _ ------a^ ~ =-- -re-ie ;» mre-i izz .-ti y— \ ~~ «.-^- v ie Nad tj? 1 antena - - i - - ~ Dve tekmi v območju MZSP Pri Sv. Lovrenca ia Pohorju in t b^rski oklici JCarOMr. 25 jamiaija ^» —— — - p-pir-! inrsčjo -tr^n še ti e Ii-re - = e it =". -ti Na; rirt tiik: — a> ~ > iii> -Ti r še n t rit -t111111 V tir*- še te ta±.-i2> &enior^. iL=_-is Ozraič 1 15 li 1 S> še. Jcmkrr^: - i!Li-ti Ertu - : 5 sieiaa Tone Pogačnik r /n~.i"r«k= »rcc-čsrske t^taae ▼ trs ikt okoficL ?iete.-it ie-ie.;t — 1,/" z-- ! ^_____ -j. ; r, ifcrrr.taT r.----- ——. 1 — r- : -" Z*ZZ ___ ' eie Zr>rn;-e ai" irda v aanr=- ic Ni-.e —- - - ^ • - _ -S- - - >1 -a — - .A_sžti;č P le tni- - »"V -m' - — » a — t ► —i.-- C-a zt J — -la^- - " - s-j-i'.--. -■'-v - -j. —e letelo aa ta aaiia ie ikoH 2-M t^ezt nvarnJki ie i ec "z Jesene. L-eti« -'■-r*— G-:tivi dc ridi '--~ poetavti te e- _ ^^ fazti. 5—._ia ie i .et. fi ieii ? .eia ned se- :« id pred zz-rzjzz >Zai-fnJs< t n aopet s Je prl^Sl tis.^ prraia ~ oipirE '■eisr 1 -e rt n » ti* 1 ti ;ate.;«T ttd tč-e sia-n -sta d?-Z Kaj je z angleško knjigo o pogajanjih z Rusijo t~ < v Sloveniji Sodbe o sovjetski vojski ia "-«<«-! za t z _ e-o. a w etsc r.ii: -:ni;c iiirc zctzžpi sn a tem t k? 2 neiitiko. Tatice ipon: ;a;o zc-^.sr fmkr-ti za a £ n 1* k~ir. i-:ti5tte -t vr ak: tattk ia st-ai n :s.c>;:. li IA ir-ce;-: f. t; ie ne- ha-koV ti top- it.: tiiiOT 2 n-:ttr-er Do«rn T t-t .5^2-2rrrJ.i.: tc -i tore-s cz —zerz-z 2 —J;e yn;nc -tort-o tsr ic ve xt čtt-c crii.e u tsrei- ti ni;: of.c:nx: ci er n« e ▼ »c etat. -r;-sr V i.e. so rti;: tctziaidaz- t: tru- :-c. čn. smtegt :tt taJsti£_ lit-t tx »i krr.ki tr.ii: /c r.i t p-tK ir;-: m-to ie ti£? r.;i.30 stra rg čnc san « vti; 1 Zarid: ieat-. -icitt 1 i;e-2s tč> «o jf.zt sc-.etavn iet ▼ pmtr « r.=aj::n; Potek nenr; li f ti>ten t-: o v« >;tz . e z~:i ai^ie T.- ne ~ -"ri ji —2 zjescer -te ia -.«.-fn- fioctt. ia 1 -rif• i a;-: «c -cnc tri-ne letciaa; utrdbe, tprtn ette z i-~ti-tttatsktn trti.en 2 t~:t tai£.Taic n to-1 ci. ladv« tnc ; — zr; rje ia krr :io nao§-i i:cna Za ir.Li n_n p- eztat-. itzt ▼ slistJti: 3z '*—n n sa ette.-tm te 11. «kt« »te a: sa terrtbzrza-tr-o za tr_a.itztr " x pa It za. -lii-iš*-"-: ia 4-5 m skaiaiaici. St-::-:a De.; rc paatla. ia tcln t sa af±2_Sts sek-t;a bc rz t-:-n ii-rt>dk. sa le^ette e to DČrat: txi som> zrn tri t-nan-t r_ii khdti sazztl trt a-č kit" iasitiate za boii<5e Na drda-.n: listt r= — a---c •- ' ta lina v vse; držav: ICC £a- , i iita_ —-- ; -r_ t>:cc raziel;er.: po iknijth aa er.ak sačin. ^noir ;e bCo a idt t>nž;dt bc dclcfetc aa ta ttitm aa arečt-vaicsv. dcfct aittirc tknž;e ie «n ia ran irvotzta rszrteritev ikr-fc-. ;e ..- ;etrt:"-ta IrCč n _ . S s saitit sn :iar;«7 - _ . ■ • S^js. - ■ - 1=—^- - -7 _ _ . _ e le.-t j -fvesske- bor detle; 'soočal m;e deia 10- 3udisav:;evtč n aa 2022 3 tstala v sl?vrtcr. aesrr=n®r.;er.s. le ~e-tkr-d^a brcc ss rszde>'«ra. 5p-e;eia ;e bCa nit sc-ra diličba. ia ak-r.vai* ar. *■ ar—teaa. arafes-rr: se mre;o t kaaiidirati. - •• ; - - - ta i- Zadnje (afi predzadnje) dejanje hokejske afere Ljubljana, r? r^ases ire»>l—e ;e -—~ sa poc ▼ partezikinitea i-se-sl-ta iria-r- aa r^rr?s=ttiaztffs. Ir ZarreSa ra pr^p-ela »g-v.v rra a^zia 51r.~.v i slrer savezm '-anii L-rsar- i e>ieet n-s-r. r Lnb-ia m rrtk.—čila T Eirtjaacr s teb--"-»—- Tt>i:c Vidi&t»n. Ostali del repre-aa tyi sa Jeeentcah. so>i tl»rne ae ti za—izsae £-.jexe .na> iS t sc kl-icn ažzraa re^iarle tadl potre tai za nrrr; iravega sp-trta p« več afl -aa; drsi itorlasL tc tel">ta "Oi>n !rw5a t» "- - sms k iv sa- - Cel."i Na te -trpite rooaortn pis«c v« rel;s>e at-fr-nettte sltj-ti kakor nit rtte n LaJke-za-?«sd=-i n Bre±ts aa; prt;aTi;c zaal® seka.; ■poeobtdli flaat-r n* iti rta sptmirf re-att re-tne sr»itti=>e te&;e. Čtza -eč bc K>z»t izad sodaik.— asa. bo-1; todc ladkt: ridi kltiir. sai—1-I71I s razvojem C-el^si Dcvez-;enX ZN3 Ta^. sataref - y se>ta-e ZN3 t C-eln. aliia ir Gresasr-2er;ava it. 1_ 5r«r b«--ii icbiH petem V« pciretaa aavjčlla gie-de pr.;ar. teča-jev. ' ia .t t.t ni . L.C. CI • ; - £5 r- —: - »HacriT-f _a -— ;en i- d'f ?; t rta- .» : --eas-. iia . Navodila iz Kranj? - -:re- ifkass t ?ke~ria raz- 12 let Ječe zaradi poneverb sne- je bila pre y ■ »>1. s.-^rta. 2? r—' sc-iličeza t • ▼ s: 12 K n-i.iko 2rt—r-- «■1 je isca.-e šertike ar: T Karak: Scbctš rr.edr.es :e laoort s-cveaskega taka spretzHJ. ia st tesa snsče spaztl. ,, 1- k rodi. Mec in=:n? rtše: Sc je leta« spomladi priSo Tae i^n . besed nuc^ sr- « arrcasc rtialt^. ia zre a 500 000 ..IT —u -es£ta g. dr dfeu t*t preiskav: pa sc azetens ^edse =0- ^ £ ; ; s-- : 1 drža t- re pooe-rerese «cta. j^fj* t- - -t: < ar-ioč-: » $ro; drža.-- sinpea zrese* -v-r.ever«^« - tra krwcert- aa.Ttš;« odiočo oč« T^C-I«.;« - »j-topnis trixke#» aa- "00.000 din. Fnedr.ci ;« igral ▼ t ser je ša » T eskrat add <4otoitek ia para-raal -oče vse to XI pa tzaei te sr-6e. Pred 9ocSAč«a je ocfciio s.izsal >-»r jcct pcso^lo- fc za ;e vnS Rarsrava ">e tra.iala 4an. Zvečer je pred^-^ik trfar««fi ta azzlssL razsodoc • aasert; je al iesec otaojes x ! 3J k. 1 mračt sradz*ga desar> sa 12. let is ^sbc iaztsia dr^av-ljaszici p aeš ;« bCa isrečesa eoetac te drara p-e^topfcf. Obtrfesta ja cz oCo Tzas. ob-io-sta-e rra-ne. Ka- ian.tr se pc sedaljskem goetova- ajo r 3el;a>rx "Sestasek sa ^-'.fmakea koknJv^-a )e r-Z ▼ canesri zada;e xtrire. ki «o Jo ▼ Zazrebn rlaatrali o pnvataen pctrvaan: r. Vtdtaka. reč aH sias; darer. Po sarofi-hi rmirtra za telesso rzrrfc Je bCo tzta ieioma rerrez^stasce še ptsebej sa-ia sa; skrita sa fim lepte hartr.Ta>3 is se sav^iata. da tmHi t*a sktnsa- drta-rao rrpreeectaao JsroeiaTtj«. Ker' vb« =1 szrdil zahtevi Zirriede aa-tasdse 3cred*atre V>iilk3»» ^zIIkci^e sa tej tsrsefl. se Zirt;azsaki "nke^jti sanso s »»o rejerr? zasedli rrrV pratjre ia n»dai>-Tiii i1 .1 do J eseatc. Oe m do si- to rrsžH r Lrb>,-ia Mtoo so res odpotoval DtffVf> Mt^. Skakalni tečaj ▼ Ljub^anl fertačarski -ilut Lnii;aaa. bo prtredS rarsdi art»±a£b «se±n> razaser še nadalje-te^a; t enkratno pristojbino Dtn 5. za Šifro ali dajani' naslovov NaJmanjSt enesek ta enkratno objavo oglasa Din 20.— Vsi ostali oblast «e taračunajo po Din L— u bes«Hlo, Din 3. davki Ea vsak ogla* ln enkratno pristojbino Din 5. za Slfro ali dajanj« paslovov. Najmanjši znesek sa enkratna objavo oglasa Din 17.— Službo dobi Damskega frizerja(ko) zmožnega železne in vodne ondulaciie spreimem. Nastop 10. februaria. Vybor-ny Vekoslav, Sloveni Gradec. 2013-1 Dve natakarici Bčem za takoišen nastop. Sposobne naj se javijo pri Figovcu. 2023-1 Brivskega pomočnika spreime takoj v stalno službo Žnidarič, salon Rozman Krani. 2032-1 Plačilno natakarico prvovrstno kuharico in do-našalko spreime takoi vodilna gostilna v centru Liubljane Pismene ponud be z navedbo dosedaniega službovanja na ogl. odd. Jutra pod »Februar 1° lf>«. 2018-1 Pridno natakarico zanesliivo, čedne zunanjo sti, potrebuiem. Nastop takoi. Hotel Lackner. Črno meli. 1581-1 Uradnico zmožno kniigovodstva. strojepisja, z znanjem nemškega lezika spreimemo. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mala industriia«. 2015-1 Vrtnar po možnosti samec, izurjen, delaven in marljiv, dobi takoi službo na posestvu. Ponudbe z navedbo zahtevkov in prepisi spričeval na podružnico Jutra v Celju pod značko »Vrtnar«. 2038-1 Uradnico za industrijsko podjetje zmožno knjigovodstva, strojepisja dobro raču-narico z znanjem nemškega Jezika Iš emo. — NastOD takoj. Ponudbe s spričevali na Fran Kotnik, lesna Industrija in o rekama, Verd pri Vrhniki. 1816-1 r Doktor prava z dovršeno sodno prakso IŠČE mesta v odvetniški pisarni. Nenadoma nas je zapustil naš MILAN KUTIN TKGOVEC IN POSESTNIK Pogreb bo dne 30. t. m. ob 4. uri popoldne na pokopališče v Postojni. POSTOJNA, dne 29. januarja 1940. ŽALUJOČI OSTALI Gostilno s koncesiio na prometnem kraju na Gorenislcem ali v Slovemem Gradcu, vzamem jj . . i v naiem Zmožen kavcije. Tr.of na °z nJanm, bU- in dve omar,, kupimo. - Na.emnino za celo leto »Trgovina z meSan.m d a punudbe ^ Wwn v napre, Naslov v :ora«- pod iifro »Mize«. vseh poslovalnicah Jutra 2036-7 2012"19 Trgovski pomočnik • ežban v trgovini z menim blagom, dobi mesto februarja t. 1. Ponudbe ia ogl. odd. Jutra pod . Kupim Dve pisalni mizi Sobo odda Mesto hišnika oskrbnika išče samski, spo soben vrtnarskih, hišnih in drugih det. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. ^ ^ Prodajalka mešane stroke, poštena in zanesljiva, vajena tudi us-nia ter železnine. zeli premen iti mesto. Pismene po nudbe na ogl. odd. lutra pod »Mešana stroka«. p 2028-2 Strojepisni pouk Večerni tečaii, oddelki od pol 7. do 8 in od pol 8. do 9. zvečer. Pouk tudi po diktatu. Tečaii od 1 do 4 mesce. - Novi tečan se prično 1. februaria. Šolnina zelo nizka. Moderna in največja stroiepisnica 1 Vpiso vanje dnevno do 8. ure zvečer. Christofov učni zavod, Ljubliana, Domobranska cesta 15. tel. 48-43. 1869-4 Prodam Broško z briljanti ca 3 karate blaga, poceni proda Dorotheum Miklošičeva cesta 12. 2039-6 Debelinski skobelnik (Dlckenhobeim ) ca 40 cm Širine. rabljen, a dobro ohranjen kupimo. Ponudbe na Remec & Co.. Kamnik. 1818-7 Gg. brivci! V naiem bi vzel brivnico, tudi podružnico, — izven Liubliane kjerkoli —. Po nudbe s pogoji na ogl. odd. Jutra pod Iifro »Čimprej 333«. 2024-17 Valjčni mlin na vodno moč vzamem » naiem ali kupim. Navesti podrobno razdaljo od kolodvora. vodno moč. koliko ie stroiev. kupno ceno ali najemnino. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Takoišen prevzem«. 1717-17 Poslovne prostore primerne za pisarne, ordinacije. atel.eje ln s 14-no, v prvem nadstr p-ju' poleg Fl_o.ca tako) oddam. Informacije daje I. Knez uoepcevet-ska 1, dvorlSCe. 1938-19 V Celju na prometa i ulici lSie-mo majhen loka', za pisarno za vei let. Ponud be na ogl. odd Jutra pod »Vsakega prvesa denar«. 1810 IS Briljantni prstan z reč nm čistim kamnom kupim Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd lutra pod »Briljant«. 2020-36 Hišo z velikim skladiščem in veliko stavbno parcelo, prodam v sredini mesta. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod šifro »Resen kupec«. 2026-20 Garsoniero lužna lega, parketna soba in umivalnica, opremiieno, oddam stalnemu gospodu ali gospodični za 300 din, zakonskemu paru, ako sta oba v službi za 400 din za 15. februar. Drenikova 25, I.. Sp. Šiška, tik tramvaia. 2010 23 Lepo sobo s posebnim vhodom, mirno oddam 1. februarja solidni osebi. Mestni trg 17. II., vrata 8. 2017-23 Opremljeno sobo solnčno, s posebnim vhodom, mirno, oddam v vili pri Taboru bolišemu stalnemu gospodu. Naslov v dobro ohranjen, prodam za vseh poslovalnicah Jutra 700 din. Naslov v vseh 2034-23 poslovalnicah Jutra 1906-29 SREBItO, DKAt.fc KAMNE in vsakovrstne ZLATO kupuje -hi na.ivi,jih cenat ms kri-rti.f. Ljubljana, rjrieva i. i teia orni. Pisalni stroj * Verujte mi, ta nova hrana za kožo Trgovsko hišo ' center Ljubljane, kupim do treh miliionov. Puondbe na ogl. odd. Jutra pod iifro »Takoj 838«. 2033-20 Lokali i Trgovski lokal lep, nov. poleg Flgovca oddam Informacije daje I. Knez, Gosposvetska c. 1., dvorišče. 1937 19 D\osob. stanovanje takoi oddam. Poizve se v trgovini Pezdir, GraHšče. 2022-21 Pouk na harmoniki! Da omogočim pouk tudi drugim, podaljšam odslej svoje bivanje v Ljubljani in razširim z drugim semestrom svojo šolo poleg pouka posameznikov — (začetnikov in že uvežbanih) za kromatično harmoniko (klavirsko ln na gumbe) tudi na orkestralne vaje. Za igranje v orkestru se lahko prijavijo vsi zainteresirani, ne glede na to, kje so jemali pouk. Prijave ob sredah in četrtkih ob 11.—12. in od 14.—18. ure v hotelu Metropol. K sigurnemu uspehu vodi samo ena pot: pouk pri edino priznanem strokovnjaku, državnem prvaku RUDOLFU PILIH-u. Sloveča tovarna za čokolado, kakao, marmelade, biskvit ^ prvovrstno blago po prednostnih cenah. — Ponudbe: GUGLIELMONE, MIL ANO, Piazza Duomo 31 — Italia. SAMO NEKOLIKO PAR VEČ in Vaše zdravje je sigurno zavarovano Umrl je naš ljubljeni, dobri soprog in oče, gospod ALOJZ ZAVRATNIK HOTELIR IN POSESTNIK V LJUTOMERU Nepozabnega pokojnika bomo spremili k večnemu počitku v torek, dne 30. januarja ob 15. uri na pokopališče v Ljutomeru. Ljutomer, Zagreb, 28. januarja 1940. ANA roj. KRIŽAN, soproga; LOJZE, sin; IRMA por. RESNIK, hčerka; LAJDOSLAV RESNIK, zet in vnuk LADO — ter ostalo sorodstvo. Neprimerno bolj fina ln zdrava. f Mestni pogrebni uvod Občina Liubliana Umrla nam je po težkem trpljenju naša predraga žena, naša ljubljena mati in naša dobra sestra, svakinja in teta, gospa Tatjana Medvešek roj. Kordan Drago pokojnico bomo v torek, dne 30 januarja 1940 prepeljali iz bolmške mrtvašnice v Celju z vlakom ob 11. uri dopoldne v Ljubljano, kjer jo bomo po prihodu vlaka ob 2. uri popoldne z glavnega kolodvora odpeljali na pokopališče k Sv. Križu. CELJE — ZAGREB — LAŠKO, dne 29. januarja 1940. ALBERT MEDVEŠEK, pis. ravnatelj — soprog; BRANKO — sinček; DANILO, VIKTOR in IVO KORDAN, bratje; SLAVKA, snaha. NUNO, LILIJ AN A, TATJANA, SONJA KORDAN, nečak in nečakinje. Umrla nam je previdena s tolažili sv. vere naša ljubljena sestra, svakinja ln teta, gospa Justina Robaves roj. Pust vdova po žel. uradniku Pogreb predrage pokojnice bo v torek ob 10. iz hiše žalosti na župno pokopališče. Trbovlje, Zagreb, 28. 1. 1940. žalujoči rodbini: PUST, inž. KALAN j G. Th. Rotman 1 SAMBO IN PETER POTUJE TA PREMOG KOKS — DRVA nudi I.Pogačnik BOHORIČEVA 5 Telefon 20-59 Postrežba brezhibna. REŠITELJ MALE OBRTI Blektro univerzalni stroj » vsako mizarsko delavnico I •SFRTOAJ V „ JUTRU"? 58 Prijel je Samba in Petra za roke, da bi jih odvedel k svojemu prijatelju De-beluharju; a spotoma so ga že srečali, sedečega v vozičku, ki ga je vlekel no- sorog. Gospod Debeluhar je bil smešen star trdokožec, ki je imel celo rejo nosorogov. Dr. Tolstonog mu je povedal, kaj se je zgodilo, ter mu razložil svoj načrt. Dtn 7.000. Dobava a zaloge Mizarski moistei Grm ' dem Dobrepolje. piše £abvaliutem tt Vam ta dobavlieoi stroi i-ORTUNA. Na stroiu /deluiem vsa pohiitve na m stavbna dela 10 •« res reiitcti male obrti. Peter ANGELO D Z O Z LJUBI JANA. Praiakova al S. Sobe išče Visokošolec išče snažno sobo s loupo rabo kopalnice, s hrano in družinskim stikom. blizu glavnega kolodvora. Plača točno vsak mesec naprej. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Soliden - resen«. 2016-23a Opremljeno sobo in kabinet, ozir. dve sobi, iščem. Pisati na ogl. odd. Jutra pod »S 1. februarjem«. 2030-23a Prazno sobo s posebnim vhodom event. s kabinetom, iščem za takoi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Center 67«. 2037-23a VSAKOVRSTNE stroje za obdelavo lesa! posebno 3 m 1 stranske skobelnike. naibol.te kvali tete irvanrednu kratkoročno dobavlia Peter Angelo d. t O. 1 Lrabliana. Praiakova I. Luščilni stroj za bučno semenje malo rabljen ali nov, kupim. Ponudbe na naslov. Pavel Sltrer, mlin, žaga. Murska Sobota. 1776 29 Kupim harmoniko v dobrem stanju, naimanj 80 basov. Alojzij Potoč.nik, Bled II. 2011-26 Kratek klavir Reinhold. prav dobro ohranien, naproda). Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2031-26 Pes se je zatekel visok, rdeče barve. Dobi se ga na stavbi Bata Vprašati pri monterju centralne kurjave. 2019-27 Pes doberman naproda). Dol 24 pri L|ub liani. 2021 27 ragoienosti Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah ČERNE - juvelir Ljubljana Wolfova ulica Suhe gobe zadnje rasti nudite z vzorci ln navedbo koli čine ln cene tvrdki Ar tur Nachbar, Radeie. 1748-33 Fižol za kuho dobite poceni pri Sever & Komp.. Gosposvetska cesta 5, 1657 33 Od Vas je odvisno, da Imate obleko vedno kot novo zato jo pustite redno kemično čistiti ah barvati t tovarni JOS. REICH LJubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnica — Sve»lolik»lm< Njen učinek na mojo kožo je bil ^Jfz* v resnici magičen V par tednih ^^ \ sem izgledale za 10 ,et mlajša. ^^ Rožnate hrane za ko^c Tokalon — mi je rekel neki zdravnik - vsebuje B-.ocel. presenetljivo iznajdboglascvitege dermatologe. Biocel 6e dobiva iz kože 6krbnc :zbran:h mladih živeli — to je dragocen ekstrakt. povsem enak vitalnim elementom " zdrav:. mlad: iloveški koži Uporabljajte hrane ze kožo Tokalon t Biocelom vsak večer Ona hrani n pomlaja kožo ko spite Zjutraj uporabljajte Oelo hrano zs kožo Tokalon da Vem ko?s postane sveža, iasna in žametasto e'adka 5 hrano za kožo Tokalon sc uspešni rezultat: 'ajamčeni ali pe Vqro '-"-nr BREZPLAČNI VZOREC: Vsak čitatelj tega lista more dobiti zelo okusno kaseto s kremo Tokalon (rožne a i bele barve) ter puder Tokalon različnih nijans. Pošljite Din 5.— v poštnih znamkah za poštnino, omot in druge stroške na naslov: Hinko Mayer i drug, Odio 9-L, Zagreb, Praška 6. ii n m ii m innnnnnnnnnnmnnnmnnrni Postani in ostani član Vodnikove družbe! □□nconc v." : m Umrla nam je naša ljubljena teta, stara teta in svakinja, gospodična ANTONIJA ŠTRUBELJ-ČEŠKUTI trgovka In hišna posestnica dne 29. t. m., po kratki mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere. Na zadnji poti jo bomo spremili v sredo, dne 31. januarja 1940, ob 2. uri popoldne, iz hiše žalosti, Stari trg štev. 3, na pokopališče k Sv. Križu, kjer jo položimo v lastno grobnico k večnemu počitku. Maša zadušnica se bo darovala dne 1. februarja ob 8. v farni cerkvi Sv. Jakoba. LJUBLJANA, dne 29. januarja 1940. Rodbine: Heranansky, Kaiser, Skale, Prinčič, Strban I M" SSB* Po težkem trpljenju nas je zapustil na* skrbno ljubljeni soprog, oče, brat, tast, stric in stari oče, gospod VINKO BON posestnik Nepozabnega pokojnika bomo spremili k večnemu počitku v sredo, dne 31. t. m. ob pol 16. uri na tukajšnje pokopališče. KRŠKO, dne 29. januarja 1940. Lojzka roj. Hrastnik, soproga; M Inka, Vinko, Valči, Božo, otroci — ter ostalo sorodstvo Bf&ss »se- dečega v vozičku, kl ga je vieKei no- načrt.______- Urejuje Davorin Kav i jen. - izdaja sa Konzorcij »Jutra* Stanko ViranL - Za Narodno uskarno d, d. Kot uskarnarja Fran Jeran - Za inseratm del je odtfovurea Alojz Novak. - Vsi v Ljubljani. Prvovrstne biikovs dobavlja po najugodnejših pogojih REMEC Ca Kamnik Poročila II. izdaje uaiaciier o posnenss sedanje vojne Zaveznikom preostaja samo ena pot: zmaga ali propast Pariz, 29. jan. br. Ministrski predsednik Edouard Daladier ie imel nocoj po radiu govor, ki so ga prenašale vse francoske radijske postaje. Naglasil je, da je v sedanjih petih mesecih vojne postalo že povsem jasno, da hoče Nemčija izvajati tako oblast nad vsem svetom, kakršne svet še nikoli ni doživel. Narodni socializem se ne zadovoljuje le s tem. da bi izrabljal prednosti, ki jih je pridobil z zmago nad kakšnim manjšim narodom, nego hoče svojega nasprotnika uničiti do kraja. Narodni socializem se ne zadovoljuje le s tem, da je kakšen narod podjarmil, marveč hoče svojega nasprotnika v političnem, kulturnem in socialnem pogledu izbrisati iz vrst narodov. Narodni socializem od Poljakov irt Cehov ni zahteval le kakšno vojno odškodnino, nego jim je zaplenil njihovo imetje in se polašča tudi njihovih naravnih pravic. Pod takim pritiskom ni mogoče vzdržati nobenemu narodu. Dokazali so to Cehi, Poljaki in Avstrijci. Tu ne gre več za zmago nego za zasužnjenje narodov. Narodni socializem je zasužnjil nemško delavstvo, a zdaj je napravil še korak dalje in je njemu podredil delavce iz Češke in Poljske Daladier je ob zaključku poudaril: Francoski narod se mora zavedati usode, ki ga čaka. če mu ne uspe premagati največjih težav, ki so se mu kdaj v njegovi zgodovini postavile na pot. Francoskemu narodu ne preostaja nič drugega, kakor da propade ali zmaga. Zato je njegova najvišja in poslednja dolžnost, da žrtvuje vse kar premore in tudi svojo kri. da se reši največje nevarnosti, ki je kdaj pretiia njemu, a tudi vsemu kulturnemu svetu. poclarstvo Nezadosten uvoz surovin FallSl&ia stran misije dr. Ciklusa v Rimu Pariz, 2. jan. p. »Oeuvre« poroča, da ima nemški delegat dr. Clodius v Rimu dvojno misijo: gospodarsko in politično. Gospodarska misija obstoja v tem, da prepriča Italijo, da bo kot eden največjih kupcev rumunskega petroleja tudi v bodoče lahko neovirano dobivala določeni kontingent rumunskega petroleja, čeprav bi se izvoz iz Rumunije v Nemčijo povečal. Istočasno ima nalogo, da uredi nekatere težave. ki so se pojavile v zadnjem času v gospodarskem prometu med Nemčijo in Italijo. Politična stran misije dr. Clodiusa je mnogo delikatnejša Poverjena mu ie naloga, da pomiri Italijo glede Sovjetske Rusije. Dr. Clodius ima nalog, da poda Italiji v imenu nemške vlade zagotovilo, da se Moskva ne bo vmešavala v notranje za- deve Madžarske. Kar se tiče odnošajev Sovjetske Rusije do Rumunije, je Moskva pripravljena, da se pred vsako morebitno akcijo predhodno sporazume z Berlinom in Rimom ter se bo v svojih zahteval omejila zgolj na Besarabijo. Obenem ima dr. Clodius nalogo, dobiti od Italije zagotovilo, da ne bo intervenirala v prirperu če bi prišlo do nemško-sovjetsko-rumun-skega konflikta. Berlin zagotavlja, da nem-ško-sovjetsko prodiranje v tem pravcu nc bi oškodovalo italijanskih interesov v Po dunavju in na Balkanu. Cilj Nemčije jc samo ta, da si zagotovi neovirano dobavi potrebnih sirovin. Nemčija je pripravljena storiti vse, d: bi mogla Italija tudi nadalje ostati nevtralna in po potrebi s svoje strani tudi vo jaško zaščititi italijanske interese. mm JI itkl&am jezeru Helsinki, 29. jan. AA. (Reuter.) Sporočil o finskega vrhovnega poveljstva nravi, da so bile včeraj srdite bcrbe severovzhodno od Ladoškega jezera. Finci so odbili vse sovietske naoade ter zn sedli več sovražnih položajev. Sovjetske č^te so imele v teku dneva 800 mrtvih. 160 sovjetskih vojakov pa je bilo uietih. Finci so uničili 4 tanke ln en oklopni avtomobil, zaplenili pa so štiri tope, 15 stroinic in r-^-^o drugesra orožja. Un'čen ie bil sov ''- ki transportni oddelek s čez sto konji. Finci so napadli pri Aitojokiju umikajoči se sovjetski oddelek. Sovjeti so izgubili pri tem 350 mož. Na ostalih odsekih ni bilo nič novega. Tudi na morju ni bilo nobenih dogodkov. Sovjetsko letalstvo je včeraj napadlo nekatere kraje v bližini Kotke, Loviča, Han-goja in Rauma. Na severnem Finskem so sovjetska letala bon bardilara mesto Hirin-salvi in vas Komuniema. Finska letala so izvršila več izvidniških poletov ter napadla koncentracijske točke sovjetskega ozadja Sovieti so v teku včerajšnjih borb izgubili dve letali. Helsinki, 29. jon. s. (Reuter.) Sovietska letala so na Karelski zemeljski ožini bombardirala neko vojaško bolnišnico, 23 oseb je bilo ubitih, med njimi 4 ženske. Rusija sssna v stiski glede nafte Helsinki, 29. jan. j. (Havas.) V poučenih finskih gospodarskih krogih zatrjujejo, da položaj Sovjetske unije glede na preskrbo gospodarstva in vojske s petrolejem ni tako zelo ugoden kakor se na splošno pre soja. Nikakor ne more biti govora, da b; Sovjetska unija mogla svojo nafto in njene derivate komu prodajati, ker ji zadnji čas komaj še zadostujejo za kritje lastnih potreb. Po sovjetskih statistikah je znašal sovjetski pridelek surove nafte 1938 okoli 29 milijonov ton, od česar pa so lahko samo 10% uporabili za destilacijo žlahtni! motornih goriv, kakršne potrebujejo avtomobili in letala. Dobresra bencina za letala Rusija nima dovolj od lastne produkcije marveč ga je morala isto leto skora" 150.000 ton uvoziti iz Zedinjenih držav Sovjetska unlia je sicer v mirnem času zr silo lahko krila svoje potrebe po tekočen gorivu iz lastnih virov, v vojni pa je to nemogoče in bi prišla v veliko stisko. ak< bi hotela voditi vojno celo na več frontaV hkrati. V tem primeru bi Sovjetska unija potrebovala tako velike dodatne množini bencina, da bi ji ga verjetno Zedinjene dr žave ne mogle dobavljati v zadostni koli čini. F2£iska potrebna nujne pomoč! Helsinki, 29. jan. z. Ze pred tednom dni bi moralo prispeti na Finsko 60 v Ameriki naročenih vojnih letal, vendar transport š< ni prispel in tudi ni znano, kje je obtičal V finskih krogih vlada zaradi tega pre cejšnje vznemirjenje. Maršal Mannerhein je v zvezi s tem izjavil dopisniku »Figara da je finančna podpora Inozemstva Finski sicer zelo dobrodošla, toda samo z denar jem se Finska ne more braniti. Finski že primanjkuje orožja in municlje. zlasti p:* letal, tako da postaja premoč sovražnik; | vedno občutnejša. V nedeljski številki smo že poročali o statistnk naše zunanje trgovine za decem ber in o naši trgovinski bilanci za preteklo leto. Poudarili smo. da je evropska vojna izzvala preokret v trgovinski politiki, ki st kaže zlasti v težkočah pri uvozu Zato moramo danes posvečati podvojeno pozornost vprašanju uvoza, zlasti pa vprašanju oskrbe našega gospodarstva z inozemskimi surovinami Opozorili smo tudi da visoko narasla aktivnost naše trgovinske bilance v zadnjih mescih preteklega leta ni morda razveseljiv pojav, ker je ta aktivnost nastala predvsem zaradi nezadostnega uvoza. Samo v zadnjem četrtletju lanskega leta ie bila naša trgovinska bilanca aktivna za 738 milijonov din, tako da je skoro celotni presežek izvoza v lanskem letu nad uvodom v višini 764 milijonov pripisati aktivnosti trgovinske bilance v zadnjem četrtletju, ko se je izvoz občutno dvignil, medtem ko je uvoz zaradi nastalih težkoč na-.adoval. Naš uvoz bombaža Decembrska statistika o našem uvozu zaznamuje sicer pri nekaterih važnih uvoznih predmetih zboljšanje, vendar je bil tudi v zadnjem mescu lanskega leta uvoz najvažnejših surovin mnogo manjši, kakor v zadnjem decembru, vsekakor pa nezadosten. To velja zlasti za tekstilne 5 surovine. Surovega bombaža smo v decem-~ bru uvozili 1564 ton (prejšnje leto 2646). bombažne preje pa le 516 ton (1048). V zadnjih štirih mescih lanskega leta. ko je vladalo v Evropi vojno stanje smo vsega uvozili le 5473 ton bombaža (v istem razdobju prei?niega leta 9487 in v istem -•azdobju 1. 1937 8532 ton). Nadalje smo ivozili 1354 ton bombažne preje (3943 odn "5772). Skupaj je znašal torej uvoz bombaža :n bombažne preje P827 ton nasproti 13 430 fonam v istem razdobju lanskega leta in 14.304 tonam v istem razdobju 1. 1937 Uvoz surovin za bombažno industrijo je torej v zadn.i!h štirih mescih lanskega leta 'losegel le po'ovico uvoza v istem razdobju prejšnjega leta in komaj 47.5®/» jvoza v istem razdobju leta 1937. Ostale tekstilne surovine Tudi uvoz ostalih tekstilnih surovin le bil v decembru nezadosten. Volne in volnene preje smo uvozili le 285 ton (v prejšnjem decembru 850 ton), ostalih rastlin skih vlaken zlasti jute pa 152 ton '392) le uvoz umetne svile se je povečal ker uvažamo umetno svilo le iz klirinških držav, t j. iz Italije in Nemčije. Umetne svile ^rno uvozili 324 ton (209). V zadnjih štirih mescih lanskega leta smo uvozili le 728 ton volne in volnene preje nasproti 2561 tonam v istem razdobju prejšnjega leta in 1346 tonam v istem razdobju leta 1937. Ostalih rastlinskih vlaken smo v zadnjih štirih mescih lanskega leta uvozili komaj 892 ton nasproti 1554 in 2130 tonam v islem razdobju prejšnjih dveh let Uvoz umetne svile pa se je povečal na 1108 ton nasproti 825 in 931 tonam v adnjih štirih mescih prejšnjih dveh let Posledice nezadostnega uvoza tekstilnih urovin se kažejo tudi v decembru v povečanem uvozu tkanin Tako smo v de-embru uvozili za 15.4 milijona din bombažnih tkanin (prejšnje leto za 9 9> nadalje za 15.4 milijona din volnenih tkanin (5 5) in za 2.2 milijona din svilenih tkanin 1.0). Uvoz pogonskih sredstev Uvoz mineralnega olja še razmeroma najmanj zaostaja v primeri s prejšnjim uvozom Tako smo v decembru uvozili 8001 ton nafte (v prejšnjem decembru 10.239 ton), toda le 200 ton petroleja (679); v zadnjih štirih mescih lanskega leta je znašal uvoz nafte 64.393 ton (v istem razdobju prejšnjega leta 51.678), petroleja pa smo uvozili le 778 ton (34S6) Razmeroma znaten je bil v decembru uvoz mazilnega olja. ki je dosegel skoro 400 ton (v prejšnjem decembru 319). Uvoz premoga in koksa je bil tudi v decembru manjši nego prejšnja leta. Vsega smo uvozili 29.436 ton (prejšnje leto 53.909); v zadnjih štirih mescih lanskega leta pa je znašal uvoz premoga in koksa 87.833 ton nasproti 134.536 tonam v istem razdobju prejšnjega leta in 176.337 tonam v istem razdobju leta 1937. Ostale surovine Najohčutnejše je zaradi uvoznih težkoč nazadoval v zadnjih mescih uvoz surovih kož. Tako smo v decembru uvozili le 7 ton surovih kož nasproti 333 tonam v prejšnjem decembru in 731 tonam v decembru 1937. V zadnjih štirih mescih oa smo uvozili le 175 ton surovih kož nasproti 1521 in 2478 tonam v istem razdobju prejšnjih dveh let. Prav tako občutno je nazadovanje na-j šega uvoza loja, ki je najvažnejša surovina za našo industrijo mila. V decembru smo uvozili le 76 ton loja nasproti 520 in 944 tonam v istem mescu prejšnjih dveh let. V zadnjih štirih mescih lanskega leta pa smo uvozili le 750 ton loja nasproti 2145 in 2625 tonam v istem razdobju prejšnjih dveh let. Precejšen je bil v decembru uvoz oljnatih semen in oljnatih plodov za našo industrijo namiznega olja Uvoz je namreč dosegel v tem mescu kar 2415 ton nasproti 1399 tonam v prejšnjem decembru V zadnjih štirih mescih lanskega leta pa je znaša. uvoz oljnatih semen in oljnatih plodov 4148 ton nasproti 3634 ln 9407 tonam v istem razdobju zadnjih dveh let. Uvoz kave In rlža Razmeroma ueodno se še razvija uvoz iža Tako smo v decembru uvozili 2509 ton riža nasproti 3736 tonam v prejšnjem decembru Nadalje smo uvozili 683 ton kave (v prejšnjem decembru 669 ton) in 77 ton kakava (108) Nazadoval pa le uvoz južnega sadja in deloma tudi uvoz limon in pomaranč Južnega sad.ia smo uvozili v decembru le 938 ton (v prejšnjem decembru 2037) limon in pomaranč pa 1511 ton 1627). Uvoz strojev In prevoznih sredstev V primeri z lanskim letom le zaostajal tudi uvoz strojev elektrotehničnih predmetov in prevoznih sredstev Strojev smo v decembru uvozili 1444 ton (v preišnjem decembru 1476» v vrednosti 316 milijona din (23 8) Za vse preteklo leto znaša uvoz strojev in aparatov le 388 milijonov din nasproti 198 milijonom din v letu 1938. Manjši je bil v decembru uvoz elektrotehničnih predmetov, ki je dosegel le 492 ton (prejšnje leto 723) v vrednosti 18 1 milijona din (202) in uvoz prevoznih sredstev, ki je padel na 437 ton (854) v vrednosti 9 3 milijona din (14 3) Uvoz pnevmatik za avtomobile se ie sicer le nebistveno povečal na 119 ton '113> vrednost uvoza pa je zaradi višjih cen narasla na 5.0 milijona din (2.4). ^cr^no sodlsce v ski Soboti ima premals sodnikov Murska Sobota, 27 januarja Večkrat so se že vršile v naši javnosti debate o potrebi in upravičenosti obstoja okrožnega sodi:ča v Murski Soboti Sumar-ni izkaz, ki ga je izdalo apelacijsko sodi šče v Ljubljani za leto 1939.. nam kaže. da je okrožno sodi.:če v Murski Soboti dovolj zaposljeno in da ima pravico do obstoja V lanskem pregledu ape'acijskega sodišča je na^e okrožno sodišče prvič upoštevano s ceoletn:m poslovanjem. Če ga primerjamo s poslovanjem okrožnega sodi:ča v Novem mestu potem vidimo da sta obe sodeči z izjem > dveh referatov skoraj enako zaposljeni Razmerje je v posameznih od-de kih po številu primerov takole (prva številka se nanaša na Novo mesto, druga pa na Mursko Soboto)' civilne pravde 160:115 menične pravde 6 4. prizivne in rekurzne zadeve 643:391. kazenske zadeve 531413. zadeve m'ajJib maloletnikov 14:11. obtožnice 380:259 m kazenski prizivi 279:115. Kakor večina okrožmh sodišč v Sloveniji tako tudi okrožno sodiiče v Novem mestu ni zasedeno v razmerju * porastom dela v zadnjih letih. Poleg predsednika posluje pri tem sodišču še osen- sodnikov Prccej drugačen pa je položaj pr- okro/nem sodrču v Murski Soboti Do meseca maja 1. 1939 mesto predsedn:ka sploh ni bilo za sedeno, en sodnik je že od ustanovitve na bolezenskem dopustu, medtem ko mesto drugega sodnika, ki je že lani v jeseni od šel na bolezenski dopust po njegovi smrti ni bilo zasedeno V vodstvu sodelujejo torej !e štirje sodniki, od katerih pa je eden skoro izključno zaposljen z reševanjem invalidskih zadev, drugi pa je bil poleg re4- nega dela zaposljen 7 obsežno preiskavo * kazenski zadevi zarad' «nane utaie varstve nega denarja pri sodišču KMub temu pa so se posli redno in našlo m se je z-reke: ux KOnrr«>inr Knjige, ki so bile uvedene doslej v dravski banovini in so nudile odlično možnost kontrole. Kar se V-di že iz dejstva da je kraJj .banska uprava dravske banovine prejela letno na podlagi svojega kontrolnega sistema preko 20 mil jonov dinarjev lz naslova trošarine na vino n žganje Prav tako je gostinski odsek soglasno sklenil predlagati obračunsko plačevanje trošarine, t. J. pla-čevanie trošarine v obrokih kakor je bilo to "doslej uvedeno v Sloveniji. Zastopstvo zbornce odnosno odseka bo te zahteve zagovarjalo tn branilo na anketi pri ministrstvu financ. Nato je gostinski odsek razpravljal o nadaljnjih točkah dnevnega reda, in sicer o obrtno-pravnih zadevah, kakor tudi o raznih prošnjah. Sejo,, ki se je začela ob 10. uri dopoldne, je ob pol 2. url popoldne zaključil predsednik gostinskega adseka g. Ciril Majcen. Gospodarske vesti = Tudi kmetijsko ministrstvo dobi svojega zastopnika v upravi Prizada. Ob koncu novembra je bila spremenjena uredba o Prizadu (uredba o izrednem kreditu za organizacijo izvoza kmetijskih proizvodov) v tem smislu, da vrši Prizad tudi posle državne inter*. encije na domačih tržiščih, ki mu jih naloži trgovinsko ministrstvo. Obenem so bile spremenjene tudi določbe glede sestave upravnega odbora Prizada v tem smislu, da šteje upravni odbor 14 članov. od katerih delegira 2 člana trgovinski mini :ter, 2 člana finančni minister, 3 člane postavi ban banovine Hrvatske, 7 članov pa Izvoli občni zbor. Ministrski svet je sedaj izdal novo uredbo (Službene novine z dne 26. januarja t. 1.), s katero se gornja določba o sestavi upravnega odbora spremeni toliko, da delegira finančni minister v upravni odbor le enega člana (doslej dva), zato pa pride v upravni odbor še en delegat kmetijskega ministra. V enakem smislu so spremenjene tudi določbe glede stalnega poslovnega odbora, ki ga tvorijo odslej predsednik. podpredsednik in 4 člani upravnega odbora, od katerih delegira po enega trgovinski miniiter, finančni minster, ban banovine Hrvatske in kmetijski minister (doslej je četrtega člana stalnega poslovnega odbora izvolil občni zbor). = Lanska produkcija pivovarn v Jugoslaviji. Po statistiki, ki jo objavlja »Industrijski kurir« je znašala lani produkcija piva v vseh jugoslovanskih pivovarnah 370.000 hektolitrov nasproti 347 000 hI v prejšnjem letu. Najnižja je bila produkcija piva leta 1933, ko je znašala le 209.000 hI, med tem ko se je do leta 1929 gibala na višini okrog 750.000 hI. V teku lanskega leta je pričela obratovati Gostilničar-ska pivovarna v Laškem, prenehala pa je obratovati pivovarna Lobe v Novi Gradi-škl. Tako je sedaj v obratu 16 pivovarn, 9 pivovarn pa je izven obrata. V Beogradu je bila te dni ustanovljena delniška družba »Merkur« z glavnico 3 milijona din, ki bo prevzela pivovarno v Starem Bečeju,' ki že vrsto let ne obratuje. — Paketi * sadjem po znižani tarifi. Paketi s svežim sadjem se lahko oddajajo na pošto od lanske jeseni po posebno znižani tarifi Z odlokom poštnega ministra so sedaj pogoji za oddajo takih paketov izpopolnjeni toliko, da smejo ti paketi vse-bovatibovati le sadje v svežem in nepredelanem stanju (slive, jabolka, hruške, grozdje, črešnje. marelice, breskve, višnje, lešnike, orehe v lupini itd.), pomaranče, mandarine in limone pa le tedaj, če Jih odda domači proizvajalec. = Carine prost uvoz strojev za oljarske zadruge. Ministrski svet je izdal na osnovi § 113. finančnega zakona uredbo, po kateri so oljarske zadruge oproščene plačila uvozne carine in vseh ostalih državnih in samoupravnih dajatev ln taks, ki se plačajo na carinarnicah (razen ležnlne) na stroje in aparate, ki jih uvozijo za proizvodnjo jedilnega olja. Borze 29. januarja Na jugoslovenskih borzah not': rajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.70 — 14.90. Grški Doni so se v Zagrebu nudili po 32, v Beogradu pa je bil zabeležen tečaj 31.50 — 32 Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo po tečaju 55 din za dolar. Na zagrebškem efektnem tržšču se je Vojna škoda pri stalni tendenci ' rgovala po 425 (v Beogradu po 425 — 425.50). V ostalih državnih vrednotah ni bilo zaključkov. pač pa je prišlo do prometa v delnicah Trboveljske po 245 ln v delnicah Gut-mana po 53. Devize Ljubi jan* Oflcielni tečaji: London 176.35 — 179.55, Pariz 99.65 — 101.95, New York 4425 — 4485, Curih 995 — 1005, Amsterdam 2349 — 2387, Bruselj 749.50 — 761.50. Tečaji na svobodnem trgu: London 217.84 — 221.04, Pariz 123.15 — 125.45, New York 5480 — 5520, Curih 2901.17 — 2939.17, Bruselj 925.66—937.66. Curih. Beograd 10, Pariz 10.08, London 17.7950, New York 445, Bruselj 75.60, Milan 22.51, Amsterdam 236.75, Berlin 178.80, Stockholm 106.15. Oslo 101.35, Ko-benhavn 86.05, Sofja 5.30, Budimpešta 79 Atene 3.35, Bukarešta 3.30. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 425 — 426 (426), 4«/o severne agrarne 50 — 52, 4% agrarne 53 den., 6o/0 beglu-ške 75 bi.. 6"'0 dalm. agrarne 68.75—69.50, 6o/o šumske 66.50 — 68. 7% invest. 98 den., 7oi0 Blair 87.50 den., 8% Blair 95 — 98; delnee: PAB 190 den.. Trboveljska 245 — 250 (245), Gutman 50 — 53 ( 53), Osiječka ljevaonica 160 den. Beograd. Vojna škoda 424 — 425 (425 — 425 50), 4°/o agrarne 53.50 den., 4% severne agrarne 50.50 den.. 6»/0 begluške 76.25 — 76.50, 6% dalm. agrarne 70.25 — 70.75 (70.50 — 70.75), 6o/0 šumske 68 — 69 (69), 7°/o stabiliz. 97.50 — 98, 7»/« Invest. — (98) 7% Seligman 100.50 den. 7o/0 Blair 88 den., 8°/, Blair »5 — 98, PAB 190 den. Blagovna tržišča Sito + Chlcago, 29. jan. Začetni tečaji: pšenica: za maj 98.50, za julij 95.75, za sept 95.275; koruza: za maj 57.25, za julij 57.125. Novosaoska blagovna borza (29. t. m.). Tendenca stalna. — Pšenica: baška okol Novi Sad 196—198; gor b. 197-199; srem. 195—197; slavonska 195—197: ladja Tisa 200—202. Rž: baška 152.50 — 155. Oves: baški, sremski ln slavonski 150 do 152. Ječmen: baški in sremski 64/65 kg 167.50 — 172.50. Koruza: baška nova 221 do 122; nova pariteta Indjija 120 — 121. Moka; baška in banatska »Og« in »Ogg« 300—310; »2« 280 do 290; »5« 260—270. j>6« 250—260; »7« 210—220; »8« 135 do 140. Fižol: bafki sremski beli brez vreč: 390—400. Otrobi: baški in sremski 123 do 125; ban. 120—121. Sokol •»Vse okroglo!« Na vprašanja ln 1Z pregleda prijav sporoča Sokolsko dru£tvo v Litiji, da narodne noše kateregakoli slovanskega porekla na maškarado »Vse okroglo«, ki 9e bo vršila na pustno soboto 3. februarja v Sokolskem domu ne bodo dopuščene in nimajo vstopa. Vsi in vsak se naj zaveda, da je narodna noša slavnostna obleka in zato ne spada na maškarado kot maska. Dalje sporoča društvo, da se maske zbero v novi mali dvorani (vhod Iz galerije) do ti. ure, odkoder bo skupen pohod v veliko dvorano. (—) Sokolsko društvo Rajhenbnrg objavlja, da priredi svojo maškarado prihodnjo soboto 3. februarja, ne pa v nedeljo, kakor Je bilo zadnjič pomotoma poročano. Ma-«karada bo v Sokclskem domu in je veliko zanimanje zanjo, priprave so v polnem teku, prijavljeno je že mnogo lepih mask. M1CHEL ££VACO: ^ ^ ll KUHAN »Vse te reči sem spravil v železno skrinjico, da jih obvarujem mokiote in trohnobe Skrinjico moraš razbiti, kajti ključ sem vrgel v Seino Najdeš jo pa takole: »Arronški dvorec stoji v Parizu za Templom. ob Vrvarski ulici, na katero se odpira njegova mrežna ograja Vstopi skozi to ograjo, kreni k dvorcu in zavij okrog vogala. Skozi majhna stranska vrata prideš v kapelico Ko boš tam se postavi pred prvo oltarno stopnico, s hrbtom natanko proti ta-bernaklju. in stopaj naravnost proti ozadju kapelice, pri tem pa štej plošče na tleh »Pod sedemnajsto ploščo, to je. pod tisto, kjer je natančno središče kapelice, leži skrinjica s tvojimi papirji.. »Z železnim drogom boš to ploščo zlahka privzdignil; nato kopiji dvakrat tako globoko kakor seže motika. pa prideš do skrinjice. »Z Bogom otrok moi. moi sin moi liublieni sin. V zadnie priporočilo bi ti še rad ponovil božie besede: Spoštuj očeta in mater ' Toda izpremen^m jih. sinko in ti sporočam svo^o poslednjo željo, poslednji klic svojega srca tpkole: »Sm moi kadar boš vedel vse. ljubi in spoštuj spomin svoje matere!.. »Blagoslavlja te Filip, gospod Ponthuški.« Solnce je bilo zašlo in noč se je spuščala na Pon-thus, ko se je Agenor ohrabril in stopil v dvorano Našel je Klotarja slonečega za mizo, z glavo naslonjeno v dlani in z očmi uprtimi v pisanje, čeprav v temi ni mogel brati Približal se je in za-šaril z nogami, da bi naznanil svoio navzočnost, toda Klotar ga ni slišal Ko ie stari sluga že nekaj minut stal pri mladem človeku, je ta zamrmral: »Mati! . .« Agenor se je odločil. »Gospod,« je rekel, »pozno je že in noč prihaja . .« Klotar ie vzd\gnil glavo in vstal. »Gosrod Ponthuški.« je nadaljeval Agenor. »kaj ne boste izvolili pokusiti večerjo, ki smo vam jo pripravili?« »Pač dobri Agenor.« je z živčno veselostio rekel Klotar »in še tem rajši, ker sem lačen; od jutra nisem ničesar zaužil.« Sluga je zadovoljno prikimal. Klotar je dodal: »Razen tega potrebujem krepčila, ker se mislim takoi spet odpraviti na pot.« »Kaj? Še nocoj?« »Neutegoma Mudi se m* nazai v Pariz . . nuini opravek me kb'čeio! Poskrbi *orej. da dobi tudi ^oi konjič iesti in da bo nžred .« Apenor ie sroznal. da bi mu bilo škoda origo-variati in odšel Pri zadnii svetlobi ugašaiočega ^ne ie KMar sprav'1 demarte in p;smo na prei-šnje mesto v ročniku očetovega meča. Nato je znova privil kroglo z grbom in si obesil meč za pas. »Ponthuški meč,« je zamrmral »bodi mi zvest tovariš in zanesljiv pomočnik pri zavojevanju sreče!« Čez pol ure so se odprla vrata v ozadju dvorane, in Klotar, ki ga je nenadna svetloba skoraj oslepila je zagledal Agenorja preoblečenega v livre-io s ponthuskimi barvami s trirogim svečnikom v oki Sluga je slovesno izpregovoril: »Večerja za gospoda Ponthuškega ie na mizi!« To rekši je krenil naprej v obednico ki je še pričala o nekdanii slavi Klotar ie z dobrim tekom sedel k večerji, ki mu io je podaial Agenor sam. Deveta ura se ie bližala ko ie vstal izza mize in velel nai privedeio konia Odbil ie spremstvo Agenorievih sinov obljubil, da se kmalu za dalj časa vrne v Ponthus. se umerjeno, a prisrčno poslovil in odiahal Pot mu ie bila dobro znana: ker ie bilo pa tema k^-kor v rogu. jo ie moral ubirati po spominu Kmalu ie priiezdil na veMko cesto in se spustil v previden drnec Komaj da se ie zavedal težke ntn*no«ti k' mu ie prevzemala duha Bilo mu ie. kr-kor da ne živi. dokler ne zve materinega imena »H'tro kar n?nh'tre*e moram nr?ti v Arro"*ki c!« Takšen je bil konec sleherne njegove m'sli .. A v tem ko ie sam pri s»»hi ponavljal kockani se mudi ie rolapoma pre?el v korak- kmalu ie izpustil vajeti; polastila se ga je nepremagljiva po- treba, ustaviti se, sesti, nasloniti glavo v dlani in misliti .. zamisliti se ... Klotar še ni vedel, da je zamišljenost možganom najnevarnejši strup 2e ves voljan da se ustavi in razjaše, je zagledal pred seboj na levi strani ceste, dve razsvetljeni okni: spoznal je da je bil dospel do stare, zapuščene krčme kjer je že mnogokrat privoščil svojemu konju oddiha Okoličani so imenovali to poslopje krčmo »Pri milosti božji«. »Tu bom sam.« si je rekel Klotar, »in bom lahko mislil nate. o mati! In nate, Filip de Ponthus, moj pravi, edini oče!...« Skočil je s konja, ga privezal za obroč, odrinil priprta vrata stopil v hišo in videl, da prihaia svetloba, ki jo je bil opazil s ceste, od trske ki gori v čelešniku in od ognja, ki doeoreva v kaminu Misleč da se je ustavil tu kak siromak, ki ie iskal počitka, je sedel na stolec se naslonil na črvivo mizo in zaprl oči.. V nasledniem trenutku iih je znova odprl in vznemirjeno pogledal okrog sebe. . Videl je dva moža. ki sta z bodali v rokah planila nadenj Po bl;skovo je zgrabil za meč in hotel vstati.. a prepozno! .. Ostra bolečina ga ie zaskelela v prsih ... Z dolgem obupn'm vzkrikom je omahnil na tla in izgubil zavest... 2an Poterne. ki mu je zadal morttnl sunek, in Bel-Argent bled V-kor zid, sta mu jela strokov-njaško obračati žepe. dobivamo z zapadne fronte vsak dan sama — vremenska poročila. Istega značaja so tudi slike, ki nam kažejo tamkajšnje »vojne« dogodke. Tu vidimo stražo pred zasneženo nemško baterijo v Siegfriedovi črti Sedem tisoč kuharskih strokovnjakinj uči Angležinje dobrega kuhanja z majhnimi pripomočki Za angleške ženske je velik poklon, da ima oddelek za živila v ministrstvu, ki se bavi z odmnerjenjem živil .najmanjše število sodelavcev. To sodelovanje se omeju-ju na strokovnjakinjo za dietna vprašanja, ki deluje kot znanstvena svetovalka v ministrstvu v vseh gospodinjskih vprašanjih in njeno pomoč n co Nešteti ženski zavodi, šole in trgovski obrati so z dolgim pripravljalnim delom omogočili ta položaj. Angleško ženstvo, tudi tisto, kri je bilo razvajeno, se je s samo ob sebi umevnim mirom, bu ez mrmranja vdalo v spremembo, ki ga Je zahtevaj čas. Odredbe, ki omejujejo porabo živil, ne spadajo med stvari. o katerih bi mnogo govorih. Pred nobeno trgovino m videti čakajočih vrst nikjer ni gneče, pred vsem pa nlhie ne poskuša z nepoštenimi manipulacijami ki bi Škodovale koristim dežede Tako je mogoča redna izvedba vseh odredb ki ie tičejo gospodarstva z živili Po zaslugi ženskih ln gospodinjskih šol nima ministrstvo nobenega odvišnega dela Sest tsoč ženskih zavodov vzdržuje po vsej deželi brez-planče tečaje v katerih se lahko vsakdo nauči kako je mogoče tudi s skromnimi pripomočki napraviti kaj dobrega Te tečaje vodi pr bližno sedem tisoč mojstric v kuhanju in urejeni so za razne starostne dobe. Samo v Londonu imajo štirideset gospodinjskih Sol za deklice od 11 do 15 leta. V vsakem razredu posluša predavanja ln se udeležuje praktičnih vaj po dvanajst učenk Geslo tečaje je: »Ne razspavaj!« Pojavile so se kuharske knj ge z izvrstnimi in zelo različnimi recepti za vojno dobo. ki kažejo popolnoma nova pota. Te knjige razdeljujejo zastonj. V njih so recepti za mnoge neznane jedi, ki spodbujajo k posnemanju. Angleška gospodinja k se počasi približuje vegetarianskemu načinu življenja, ima priliko da zve o mnogih stvareh, ki si j Ji lahko goji v svojem vr-tlču. Namesto samih cvetlic Kakor doslej, prideluje po učnih knjigah zelenjavo m tu ji dajejo vzgled tudi v kraljevih parkih. Del teh znamen tih parko«v kakor Bushy Park. Greenvvich Park m Primrose Hill, so spremenili v koristne vrtove. Motorna brizgalna na hrbtu V Nemčiji o vaja Jo med gasilske čete motorne brlzgalne, ki jih ji- mogoče nositi kakor telečnjake na hrbtu. Slika nam kaže gasilca v nekem južno.«-*^*-, gorskem kraju s takšno brizg alti o ln na smučeh Namesto vojnih poročil Zelenjava namesto cvetlic Namesto anekdote Neki ribič je zagledal moža. ki se j« potapljal, hitro je poveslal tja. segel je po njem s kavljem in ga potegnil v &oln Po nesreči pa je pri svojem prizadevanju s kavljem zadel tudi moževo oko tako da se je to izteklo Rešenec je bil dovolj nehvaležen, da je svojega rešitelja tožil za odškodnino ker sedaj je videl samo na eno oko. »Dobro«. Je dejal obtoženčev zagovornik, »strinjam se s tem. mož naj dobi svojo odškodnino A preden se to zgodi, zahtevam, naj sodišče odredi, da ga popeljejo do tistega kraja v morju, kjer se je potapljal tn da ga vržejo v vodo Nihče mu ne sme pomagati Ce bo nevarnosti ušel, tedaj naj mu sodišče odškodnino prizna.« Toženec je tedaj menil, da je bolje, če tožbo umakne. VSAK DAN ENA »Sosedje so se pritožili nad njegovim trobljenjem!« (Judge) Paderewski ne bo več Igral Predsednik poljske republike Ratklewicz ln predsednik poljske vlade, ki Ima svoj sedež na Francoskem, general Sikorskl, pozdravljata prvega poljskega državnega predsednika, slavnega pianista Padereuskega, ki je sprejel predsedstvo poljske skup-fcčine in je ob tej priliki prisegel, da ne bo več igral, dokler ne bo Poljska spet svobodna Moda obledelih barv Stare mornarske obleke, obledele delovne halje in obrabljeni rudarski površniki kot pobuda za nove modne kreacije Pariške modne tvrdke so si za pomlad in poletje izmislile nenavadne barvne odtenke: barve naj bi zbujale vtis, da so v soncu purebledele Vzorce za te barve so daJa delovna oblačila raznih poklicev: mornai-ske obleke normanskih nb;čev. ki jih je zdelalo vreme, halje vinogradnikov, ki j* h je leta obsevalo južno sonce, obrabljeni površniki rudarjev, skratka vsa t'sta oblačila, ki so že davno izgubila svojo prvotno svežo barvo. Ker pa samo takšne pobledele barve seveda ne zadostujejo je moda pritegnila svetlo sinjo barvo, ki jo imenuje »finska modrina«. Na lahkih poletnih oblekah bo ta barva imela veliko vlogo. Crnne. ki so jo v zadnjih letih tako gojili, so se že malo nave4:čali in jo bodo po potrebi nadomestili s terrmo modrino. Vojni čas se v modi očituje trenutno bolj skromno, na žepnih in ovratnih ru- tah. Tu je videti vse mogoče vojaške motive ln gesla- jeklene čelade in poljske čepice, sidra n kompase, topove in letala — ali pa tudi velika srca z napisom »zaklonišče za dva« in podobne stvarce. Tu ln tam pa zaaeneš tudi na nenavadne ideje, n .pr. na rdeč robček za ustnično črtalo, ki ima kot edini vzorec natiskan koledar za 1. 1940. Voz s klorom eksplodiral V neki tovarni celuloze nedaleč od Oslo-ja je eksplodiral železniški tankovni voz s 15 tonami klora Tovarniški prostori so se napolnili strupenim plinom, ki se je širil tudi na okolico. 42 oseb se je zastrupilo in so jih morali prepeljati v bolnišnico dve med njimi sta že umrli Vzrok eksplozije je bila menda okvara zaradi mraza na enem izmed ventilov na vozu. Pesek v milu za britje Pretresljivi prizori iz prenapolnjenih carigrajskih bolnišnic Poročevalec več velikih turških listov I je obiskal bolnišnioe v Carigradu, kamor so spravili ranjence anatolske potresne katastrofe. Preden so mu izdali dovoljenje za obisk, je moral obljubiti s častno besedo. da ne bo nobenega pacienta vprašal po njegovih doživljajih, ker se oblasti in zdravniki prizadevajo storiti vse. da bi nesrečneži te doživljaje čim prej pozabili Sele sedaj, ko sem videl to neznansko bedo piše novinar, si lahko predstavljam grozotne dogodke V bolnišnicah in zasilnih bolnišnicah leži danes preko 60 000 ljudi Nobena bitka n: nikoli zahtevala toliko žrtev V prvem trenutku ogromnega navala seveda niso zmagovali Vlaki so Budilni streli za ptice Zadnji hudi mrazovi so imeli za posledico. da Je na Danskem mnogo sabudov zamrznilo v ledu Po vsem videzu iih je mraz presenetil v spanju in se potem