narodskih reci Novice izhajajo v večidel prav zdrav krompir skopali ki je lepo zdebelil in je tudi kaj prijetnega okusa. Kako pa, da se je letos podzemljic navadna bole- Novícam" izroćim. kar sim sam zen bolj o tem opazil j oguila ? Naj » Zavolj debelega snega ki je še po veliki noči dvakrat tako ceste tù zasul, da se vozarji kar niso ganiti , ni nihče mogel pred mogli dokler ni bil sneg prekidan velikim travnom podzemljic posaditi. Na velikonoční to-rek sim jaz tukej skozi zamete dal prevore skidati, skozi ktere so krave na vodo hodile. Tudi sim bil preteklo jesen na severno-izhodni strani ni druzega razun vja rastlo, dal beržda nikdar še goščavo posekati za podzemlj Spomladi je pa sneg posebno pod osojno "•nojem potrošen, kamor fs> pozno skopnil, je tudi hosta pozno požgana bila, iu po žar je bil še precej dobro z se je še le h koncu velikega travna nekaj mernikov krompirja posadilo. Zemlja je terda bila, skozi ktero je krompir kaj počasi je bil tamne zelene barve odganjal; kajt kader je pa osut bil mu ni manj ? gnoja kalo in je rastel, da je bilo kaj. Po svetem Jakobu začnč cvesti; pa tudi huda susa jame pritiskati plitvo in kamnito parst sonce skozi in skozi prepeče in pred velikim Smarnom nad krompir gnjiloba plane Krompirjevec se po nekterih krajih začnč pri tleh sušiti smerdeti in se. kakor od slane poparjen pati Po tistih krajih je krompirjevec jako pohabljen bil Potem bi bilo torej svetovati: naj se tišti krompir ki se misli čez zimo ohraniti, zlo p d 5 da bo on, kakor krepki mládenec bolezen, ki je dosihmal v pervi polovici vel premagal in otresel ke Kj serpana godno prišla > ročno so pa bolj topli kraji in tudi krompir v mesta poprodajo , je prav da ga toliko, kolikor bi se ga zato porabilo, spomladi tako rano fzgodej) sade, da ga že po svetem Jakobu pred prihodom or » njilobe iz lje vzeti zamorejo Pol mernika krompirja sim bil tudi z grahom pocepil to je v vsaki kosček krompirja sim bil dobro globoko zernice graha utisnil bro T krompir je bil na do pognojeno detelišče posajen. Krompir je močno ra steî in perje je bilo po zelenj razločno, sledů gnji lobe ni bilo opaziti, in krompir je lepo zdebelil pa za kuhati terd in skorej da po grahu , ki je sladi. Ako me Bog pozivi, bom to se poskusil, zakaj tudi grah nekej záleže. má; & n i i šj -, > èq M u Tudi sim ječm v kromp dobre cepil kar pa ne kaže zida ker ječmen iz žerna v dobri parsti pre več bil požene, zemljo spije in krompir zamori. Namést z jecmenom bom raji nekoliko s t v « poskusil N scer, da bi dozorila, temuč le 5 da se ži vini za hrano pozanje, kakor dobro odraste in jame krom pirju abavljat Križnogorsk Za poduk in kratki čas tudi ni bilo le enega zdravega krompirj najti ni presegel. Kako je nek mok copernico preganjal. ~Resnična prigodba. Od kar imamo zdravnišnico za živino v Ljubljani, Ko tedaj lep kos krompirja žalostno v nemar pu- hodijo ljudje iz vsih krajev za svčt in pomoč popráše- no je pa semtertje že še , drugod našel, toda orehove debelosti stim začnč burja pihlat zbeljeno zemljo razhladí in vat. Vsakemu se rado svetje, in če je treba, tudi zdra verh tega jo še dež dobro přemoci, in kromp nekoliko okreva, vendar nisim dosto od njega dočakoval. pričati, koliko debelih vraz je se med pet vila dajo. Tu pa imajo zdravniki tudi priložnošt sepre- ljudstvom našim svetem Mihelu pa dam krompir pokopati ki je in kako globoko so vkoreninjene v njem. Dosto ljudi je » zastran suše na plitvi zemlji le bolj srednje debelosti, kterim se véra na copernice po nobeni ceni iz glave tako na pamet in na dušo scer pa je za jesti prav prav dober in kar naj manjši gnjilobe ni nad njim zapaziti. spraviti ne dá; naj se jim še • V Kam pa je gnjili krompir zginul ker govori> vse nic ne pomaga; »3a cc rece in se za ga bilo ušesi popraska na tistem kraji v eni dôbi morda komaj peti del našlo brez gnjilobe ? velikem Šmarnu je krompir, dasiravno je suša ..popolnoma prazna pa vendar ne . i.« • , 1 1 1« * 1 1 ft more ta reč biti, ker se toliko slisi od teh ..hudičevih baba. 5? bila Marsikteri človek se ne dá na nobeno vižo prevé-riti. Lani je přišel iz Koroškega dva dní hodá deleč tak skorej naj lepši cvetel in tù ga bolezen napade; terdoglavnež k nam, da bi mu dali kak pomoček zo ko je pa v krompirju rastlinska moč še krepka bila in per copernico, ktera vsakemu njegovemu teletu v malo jo še dež zravno podprč, ona strupeno gnjilobo popol- tednih po rojstvu naredi, da hirati začnč in pogine noma premaga in kromp ozdravljen lepo dozori To Popraševali smo ga po vsem, kar bi utegnilo mladim zi prikazen pa tudi nam drugod natvora poterdi; na pri- vineetom škodljivo biti in zvedili smo na zadnje, da stoji liko 9 naj krepkega mladenča kaka bolezen pade ga bo umen zdravnik lože izleći! 7 kakor starčka v ravno v zlo merzlem hlevu vodnjak (stirna), kterega následek je gotovo, da se mlada živina, ki je pervi čas zlo ob čutljiva, lahko prehladi in jo hrom lomiti zacnè, dokler to, ker copernica tega ne more ter peti. da bi ne pogine. Trije smo moža, ki je v živinozdravnišnici pošteno in ćedno bilo pri hiši v hlevu; copernica ima čez noc ostal, celi večer dopovedovali, da napčna štala rada temno, vi pa naredite svetio. To jo bo strašno je tista copernica, ktera mu teleta mori, in da tega ne zdražilo. jMfj bo pred konec, dokler te napake ne odpravi, — al le bob smo v steno metali. Mož se ni dal prepričati in je neprenehoma terdil, da dobro vé, damu je narejeno, odgo 55 n Prav je, bom vse storil, ti prekl... babi Koliko in kakošno klajo pokládáte kravama ► Ja. 55 jesti dobite, jez mislim, dosti" kljub". '" Mož oče,to pa in ker mu nismo mogli nobenega pomočka dati, kteri bi ni zadosti, da pravite, da kravi dobivate dovelj oddělal copernijo, nas je nekako nejevoljno zapustil, je morebiti klaja slaba, spridena, zatuhla itd., taka klaj ces j 5 škoda da sim tako dolgo pot v Ljubljano storil! je pa ze znamnje, da se je copernica po nji 1 j a 1 Od tega casa pa sta se gosp Skale namenila drugač ravnati, dr. Strupi in gosp ako spet kak tak ter- s tako klajo ne bo nič prida u y Moz bljubi tudi to popraviti, in ker je dovraten prijatel copernic po svèt pride. Kjer ima mlad nastopila, je gosp. dohtar mu kot p avno spo p o tr e b zdravnik z globoko vkoreninjenimi neumnostmi svo- priporocal, da naj žene kravi vsak dan na dobro pašo jih bolnikov opraviti, ne pomaga vse pregovarjanje nic, treba je v tacih okolišinah, da se vêde kakor da bi svojo živino?" V 1 vse ver j el, in si prizadeva. y po drugi Dalje gosp. dohtar praša moža: „kod pa napajate To berž opu mu od 55 poti svoj namen doseći štite in napajajte kravi s čisto vodo ! mu ukaže dohtar kaj ne veste, da v luze in mlake mečejo copernice vsake y Kmalo se ponudi priložoost za tako poskušnjo. Přetečeno spomlad pride od S mar je pod Ljubljano nek kmet v živinozdravnišnico za pomocek zoper coper-nico, ktera njegovima kravama nareja, da malo mol-zete in da pod smetano voda stopa. Mož zadene na gosp. za nj eg sorte ognjuske in se hodijo tudi tje pose • • •• tolikrát rekli sosedj 55 Zato so mi zaklice kmet resnice prepričao da so vidili gerdo babo okoli luže laziti!" Tako mu je dohtar na vse strani prid Skale-ta, učenika podkovstva, in mu toži svojo nadlogo. Gosp. Skale » vesel da je priletel spet tak tiček i nad bo vse P no skerb živiuo na serce položil, pa le zato, do 9 s tem preganjal, in mož mu je obljubil tanko storiti. Ko bi mu bil vse to iz druzeg kterem se bo dala nova znajdba skusiti in potem pametnega namena priporocal, bi ne bil nič opravil svetu oznaniti v poduk i reče berž možu 5 da je ze Gosp dohtar spoznavsi, , še veli da je živina kmetova prav přišel, da se mora pa pametno zaderžati in te reči zlo zanemarjena bila ne na glas razkladati, ker ravno čez dvoriše pridejo en teden periše soli dajati, ker sol tišti gospod, ki imajo gotov „mitel" za vse copernice, ima to moč v sebi, da od srednje in velike. Mož, neizrečeno vesel, zdihne: je copernica morebiti že v kravama vsak dan skoz mu je rekel traj vse razdene > kar 5 male „hvala Bogu ! g o s p o d uflHm^^l^H pila in se na t i h e m pogovorila možu, in ga pošlje gosp. dr. Strupi-tu naproti. * * život hudega zanesla. da bo enkrat konec te zlodjeve babe" berž naproti, da bota na stran sto la verh vsega tega mu je še dal toliko zaželj „mitel, ki poka;" nekoliko ta r j ki potresen na velí gosp. Skale žerjavico ima lastnost, da poka, je namreč zmešal k dilom in k Mož hití kar more gosp. dohtarju naproti in ga zaverne pa varno, da ognja S tem pokadite trik rat hie v, ne napravite, ker ni treba 8 tem 55 proti vertu na stran. Tam mu zacnè razkladati svojo „mitelnom" v hlev iti ; dovelj je že močen, ako se le nadiogo, mu pové, kar je našim braveom že znano, in vstopite med duri. Toda še enkrat vam povém, da ta mitel" komaj le za dva dní pomaga ga prosi posebno za tisti „mitel, ki poka ker ta „mi 55 tel" se mu je že večkrat dobro skazal, ko mu ga je dajal tank S S k 1 j m ce nestorit m uk 55 en moder gospod s prav špehasto suknjo tako Mož vpraša, koliko bo to veljalo ko se mu le je popisal znanega rajnkega Petr...., ki je nazadnje vse krajcarje rajta drugo bil, le to ne, kar je imel biti. kterega je pri Gosp. dr. Strupi posluša moža , kteri vès hrepeni mu pa dohtar reče že misli, da to ne bo tisti pravi „mitel", im u gospodu tako drago plačeval. Ko , da ima te „mitelneu doma v svoji po tistem „mitelnu, ki poka u Kakor iz tega vidim, vam vendar tisti „mitel, ki poka , ni do dobrega pomagal, ker ste mogli večkrat po-nj hoditi k gospodu P.? tel" koštal, pa je vendar vselej prav očitno pomagal". pa mu nazadnje rece: lékárnici, ktere je uni gospod i,: KAI; ;n „„««i 55 drugod mogel kupovati y je tolikanj bolj srecen in vesel svoje kopita pobral 5? Ja, res, lep denar me je ta „mi čeno Kaj se zgodi ćez ene tedne Moz pride neizre hvaležen v živinozdravnišnico, se gré tudi kant skemu gospodu poglavarju zahvalit, ki Al pa veste, oče, zakaj vam ni do dobrega poma- semkaj pomoći iskat iti, in prepoveduj so mu svetovali poln y veselja, da gal? kaj mislite? « Ja, če bi jez to vedilî" govori moz. Jez pa vém reče gosp. dohtar od-zato y je vse popolnoma brega mleka. „Pa je tudi pok dobro: kravi imate veliko in d i d w J b groza ker vas gospod P. ni za vse okolj šine natanko spra pravi in kmalo sim zapazil, daje jela tista zl...... sal 9 da bi bil vse lastnosti copernice natanko spoznah baba vsak dan bolj prihulj biti in to poletje je umerla 55 Prav imajo, gospod! dobro so jo vganili i uni gospod Neumnez je za resnieno mislil, da je copernico • y me res niso me izpraševali, dali so mi „mitel", jez pa preganjal, P J pr eganj le njim dnar, pa je bio". J in je dobro opravil pri tem, in ker je živina pozimi marnost 5 í) Vidite, oče, mi dva bova pa moć te copernice po- stradana na pomlad hodila na dobro pašo je molža polno ma pokoncala, pa zraven tega, da vam bom da) „mitel", ki naj huji poka ? y . bote mogli še več druzih reći storiti, da moć copernice od vsih strani zatareva. celo veliko poboljšala. Predvćerajšnem pride spet po tisti „mitel", da bi enmalo zapokal, ker se mu že spet dozdeva, da ni- Mož se skor veselja joka, in reče vès nadušen: mate kravi toliko in tacega mleka. Ko mu rečem 9 da „ti prekl... baba, te bo vendar enkrat konec!" se zdaj nima copernije bati, ker je tista zena umerla y Dohtar mu zastavi sedaj pervo vprašanje : kakosen mi odg ovori, da se pa zdej hčere njene boji. Dokler ne je vaš hlev? kako gleštate svoji kravi? Dohtar zvé iz bo hujega, poterpite mu rečem na to, ko vnovičgosp odgovora naj veći nemarnost v vsem, hlev je so- dohtarja za „mitel" naganja y> Ja kaj sim nor, da bom parcen berlog, ter kmetu reče: Možl vi morate hlev čakal hujšega, če si pomagati morem. Ne morem lih snažen napraviti, da ne bote kravi v gnojnici stale, oknja A reci y da mi bila ta mlada y ze d » pa gled enmalo odmašiti, da pride več sape v hlev, in krave me vendar nekak pisano spod cêla in se mi vmakuje morate vsak tretji dan strigljati, pa veste zakaj? za To vendar kaj pomeni Mož 9 to pomeni nepopisljivo neumnost vašo! 9. Dom Korb und Siebmaclier. Primeri vesi P1 Lejte, kako ste ee sami vjeli na limanco! Ko bise vam bilo reklo: „na copernice verjeti je neamna in grešna vraža. čedite svojo živino, gleštajte jo pridniši, dajte ji več in zdrave klaje, dajte ji namest mlakuže čiste il. Chut Pleterš P1 Sitarovci in imena skih kamnih Pî^tius, Plotina itd 10. P a n ch (od borni) ■ Bettler. Primeri vesi B la Stajaršfesjn. ? B vode itd., bi vsega tega ne bili verjeli in tudi et or i li ne. Ker se vam je pa vse to iz dražega namena velelo, ces, da bote copernieo pregoali in po-končali, ete pridno s to rili in si tako pomagali. Sol cevani, H Zimmerleute. PMmeri severnoslav. plemen Ka 12. Nair, Mauer Herrscher. Primeri Noršanci, Možkanci (No rici) vesnice na Štajerskim. 13. Gand B P > ki ste jo dajali kravama iz namena, copernisko notrajno moč razdjati, je zboljšala le pokvarjeni želodec, da je nonci, B i 14. Malak Kup Materialien-Hándler. Primeri P v e tin ci, vesi na Stajerskem. V ? Blumenhândler. Primeri Cvetkovci itd Ze izhod Možk i bolje kuhati zacel povžito pičo B i s e r j priča Tišti ? da se kal« Y> mitel, ki je po- imajo razne kaste (ljudi raznega plemena) razumeti » je nedolzni solitar, ki poka na ognji kakor pa mestna lega. Več o tih kastah glejte Hamilton De vsaka sol. Scer smo vam, kakor vi gosp. dohtarja, iz serca hvaležni, da smo nad vami tak lep živ izgled dobili scription of Hindostan I. 1 CK sledi.) 9 iz kterega naj drugi vražni Ijudje spregledajo: * Slovanski popotnik Kakor „N naznanja, se je za spominek kako se copernice preganjajo! slavne ira pesnika Stanka V Cela prigodba je od konca do kraja resnica. Po 360 Zares malo je \ 55 a za do sadaj nabralo še Neven" prosi tedaj obil- pisali smo jo obsirno, ker želimo, da bi pomagala raz gnati tčmo neurnnih in škodljivih vraž. Dr. B. Jezikoslovni pomenki nisih darov ter dostavlja, da vsak še tako majhen da-rak se bo hvaležno sprejel. Naj bi tudi Slovenci ne pre-slisati tega klica za svojega rojaka, in naj bi bratom Horvatom ne merili s tisto nam pri napravi Prešernovega spominka! Žalibog! mero kakor so oni merili Odgovor gospodu Navratilu da se v vzájemnosti" dosto p V. .// čini" • * > ali 55 nigde ništa ne Neverjetno in nelogično se Vam dozdeva ? da jo '1» Verli pesnik jugoslavenski reka Kupa po rodu, kteri je kraj njeprebival, ime do » bila. Vendar to ni ne neverjetno ne nelogično. Nar etariše prebivavce v tih pokrajinah imenuje Herodot (He-rodot V.) Sygine, in pravi, da v ligurskem jeziku pomeni Sygin (aiyvv) kupca. Ze oštroumni Niebuhr (Romisch, Gesch. 176.) je bil mnenja, da so v tih pokrajinah mogli kupci stanovati. Tega mnenja sim tudi jaz bil, in sim v njem še bolje poterjen, ker sim se prepričal, da Sygin ni druga přestavil je svetii ban Jelačić jako hvali. gosp Ternsk w • 1 ,je čigar posveto sprejel. Prevod „Danica Zagrebska" kopis Kraljodvorsk i nega pravlj 55 Po naznanilu „Nevena" je 3. knjiga slavnozna arkiva za povestnico jugoslavensko" za natispri V Zagreb se tiskuje katolički koledar" za leto 1854 laosko leto obe-izdajatelj je g kakor ravnolicen pomen indo-slavenske besede Banian. Pan pomeni po Eichholfu kaufen, unterhandeln, Bopp tudi piše bân in táni , kaplan Vilim Švelec eerbska koledarja za leto 1854 na svetio: veliki pod naslovom „Godišnjak", mali pod naslovom „Lasta". V Novem Sadu prideta dva réče » , da je pan in ban edno mutato p in b" (glej : Bopp Gloss. Sanscr. sub voce bân). Jaz rečem, da je Sygin samo ligurski synoni-mon , in Ligure tudi oglasim za Slavene, ker Stra-bon očitno V polj8kem jeziku se bo izdal „Ziemianina" in „kole daržyk damski" (za gospé) v/ Na visoki Du naj ski šoli se bodo letašnje leto učili sledeči predmeti v slavj V « 1 S t réče da niso bili Kelti. Sigin, ktero ka, s posebnim obzirom na izpeljavo besed j je Herodot po gerških ušesih pisal, ni druga, kakor česko-slovaško hokyn kupec. Kakor slovenskemu gramatikarju Vam je znano, da je h = s (primeri ju-oslav. u rusi namést u ruhi), in da se o spremenva dvakrat na teden; ucil bo dr. Mik kladanje nove j 2 raz jsih spominkov slovstva slovanskega 3. o Ne g dvakrat na teden ; učil bo gosp. T enkrat na teden. učil'bo T ? t 5 9 v slavenskih narecjih v i (primeri Bog, bog, in rusin-sko bih). Tako je iz hokýn postalo ligursko sikyn. Tudi te resnice ne morete tajiti, d? se niso le Ind i naši praočetje, temoč tudi stari Slaveni imenovali po verozakonskih strankah in zanatih ali rokodelstvih, s kte-rimi so se pecali. v Indii živel in jo dobro pozna, nam več takošnih roko delnih verst ljudi imenuje, in čudovitno je, da pri raz nih slavenskih rodovih najdemo več enacih imen. glejte na primer : nica jezika poljskega, petkrat na teden 4. slov- bo gosp Kaweck 9 5. jezik ki, petkrat na teden učil bo gosp. Zalesky 9 6. slovnica k teden i bo prof. Š e m b 9 t k 9 7 trikrat teden g in v trikrat slov» Anglež Hamilton, kteri je več let 8 9 bo prof. Š e m b 9 tenografia (berzopis) v českem jeziku učil bo H eg Po Novičar iz slavenskih krajev kajšnega naj, v Terst. Iz Ter sta. Gosp. profesor Cižman pride od tu- gimnazia za profesorja v Terezianum na Da-gosp. suplent Živic iz Gorice za pravega učenika 1. Bramanen, Priesterkaste. Primerite: Popovice, serbsko pleme in vesi serbske. , i 2. Kšatrias, Krieger. Primerite ruske Bojare. 3. Raj puti, Fiirstensohne. Primerite Kneževiće slav. pleme in vesí. 1 . 4. Sancarias, Perlenschmuck-Verfertiger. Primeri slovenske vesi Biserjanci, Drajçotinci, Blagušani, tri sosedne vesi fare sv. Jurja na Savnici. b. Tambulis, Bettelhándler. Primeri vesi Cajnkova, Cajn- luč, ki je našemu narodu zasijala, še ni svojih zbuječih žarkov poslala. Res je , da je ljudstvo tukaj precej za- lz Pisec na spodnjem Stajerskem i 2. ok tobra. Iz našega kraja se še do sadaj nikoli ni nič v naših dragih 55 ^ -v Novícah" bralo. Clovek bi si mislil 9 da moremo v kakošnem samotném kota bivati, kamor mila kove i, Brnje slávci na Ogerskem in Stajarskem. 6. Muhis, Lâufer. Primeri Begnjani na Gorenskem 7 g ovci na Stajarskem. Šaratis, Fuhrleute. 7 y cani na Stajerskem. Be nemarjeno, čeravno z mnogoverstnimi ljudmi v dotiko Primeri vesi Kolarovei, Voženi pride. Le malo se tukaj domače bukve prebirajo 9 celo 8. Suvarnacas, Goidschmiede. Primeri vesi Zl&tarorci. Novice" so malo poznané, od družtva sv. Mohora ljud etvo uič ne vé. Tega pa ni drugo krivo, kaJkor da na 55 rod ljudskih sol nima, ali če jih ima, da so tako neprl pravne * da se otroci le malo ali pa clo nič ne nauče. Novičar iz mnogih krajev Naj več napčno o tem pa je, da se jim, čeravno otroci terdih Slovencov , že nemška abcda v » glavo trobi pre Po ukazu presvitlega cesarja od 9. t. m. se ima armada veliko pomanjšati; prerajtano je, da se den so se se svojega maternega jezika dobro naučili in bo nek okoli 100.000 mož začasno od službe odpustilo po njem še le pravo veselje dobili do šole. Tako se mla- in s tem blizo 25 milionov gold, na leto prihranilo. Vradni dini prenježna perva kal duševnega zdramljenja komaj časnik dostavlja temu naznanilu; „da je pomanjšanje ar-pegnavši zaduši. Hočem enmalo slabo stanje tukajšnje made o ti dôbi živ dokaz, da se Austria ne misli v voj-farne šole popisati. Fara šteje okoli 300 za šolo pri- sko spušati, kakor sumijo nekteri ptuji časniki". C. pravnih otrok 5 pa kaj mislite, koliko jih hodi? K k. ministerstvo denarstva je naukazalo napravo živin večem 50, in to še le pozimi! Žalostui vzrok tega je, ske soli, ktere cent se bo po o. v c. k. solarnah Babice ker je farna šola tako majhna, da komaj 30 otrok pro- (Salzâmtern) 15. dan t. m. prodajati začel. stora najde. Na eni strani stanuje učitelj, na drugi je (porodue pomocnice), ktere so dosihmal le v eni deželi smele svojo umetnijo opravljati, smejo prihodnje iti v ktero koli deželo austrianskega cesarstva. — Ljud- da pa mala izbica, temna, pozimi merzla in mokrotna, se tako rekoč voda po steni s curkoma odteka, in v tem berlogu se mladina uči stisnjena kakor ovčice, ki ske šole po Ogerskem, Erdeljskem in Horva jih ovčar pred nevihto v tesen hlev zapodi. Komu bi škem vzdigniti, je c. k. ministerstvo nauka dotičnim se serce ne zjokalo, to viditi! Da se pa pri vsem tem oblastnijam naukazalo: naj nasvetjejo pripravne učiteljske nič ne zgodi i tej hudi napaki v okom priti Je V V se za pomoćnike, da se pošlejo na deržavne stroške na lostneje. Ravno tišti, ki imajo naj bolj za omiko pro- Dunaj, Prago, Bèrno ali Olomuc, se popolnoma izučit mm m * m * m m m . V « v « i 1 • « • l * m m « • « stega ljudstva skerbeti, se tudi osnovanju novega uči za učiteljski stan. Pa se je le spet oglasil vremen lišća naj huje operajo. Naj vsak pošten za tolikanj po- ski prerok iz Jol šve. Ta mož se peča ene leta z vre- trebno omiko ljudstva skerben domorodec sam presodi: menstvom, kakor da bi bil vedež vsih podnebnih pre- ali ni zaderžanje naukov nedolžnim otročičem naj huje memb; posebno zapazuje vedenje žival in želiš o tem sovražtvo do njih ? na boljši obernul! Da bi se vender naš šolski stan Od letošnje jeseni prerokuje, da naj stařeji ljudje ne bojo pomnili tako lepe jeseni; do konca novembra bo gorko da je sneg, ki je padel 27. septembra in Kovorski. Iz okolice Cerkniške. Cerkniško jezero se je bilo in JaSĐ0> letos, dasiravno so o svetem Petru ljudje v strahu za volj kerme mislili živino poprodati, do 3. in 4. oktobra, tak hitro zginul, mu je gotov porok dna posusilo, seno dolge jeseni V cerkvi Aseoliski (na Rimskem) je 8. srednje mere je iz tistega do cistega pospravljeno mnogo centov > posebno šuk, od kterih , pa tudi so nektere po 10 liber tehtale, je bilo vlovljenih. Zita se je tukej sploh le po malém přidělalo. Ječmen v tej okolici večidel še semena ni obradil, pšenice je malo, prosa in ajde nekoliko več, kuha tudi nič posebno ne kaže. Suša in pa červ sta zlo škodovala. Červa ugonobiti, je še tukej med nekterimi mnogo škodljivih vraž, na ktere mnogo zidajo, ako se jim pa pravi po- sept. pogorela slavna podoba matere božje, ktera se za delo sv. Lukeža ima. — Iz T u r š k e g a je do danes le to gotovo, kar „Oest. Corr." naznanja, da rusovski ge neral Gorčakov je na dopis Omer-pasata, v kterem terja, da naj gré rusovska armada iz turskih knežij, ougovo , tega od močki priporočajo , se izgovarjajo, ril, da ne gre' in da tudi v njegovi oblasti ni storiti. Al se je po tem odgovora že vojska začela ali ne | H tek rusovsko-turške vojske utegnul > se ne ve; od več strani se zdaj sliši, da bi zace v Azii biti. in ne 9 na Donavi. Rusovski knez Menčikov je postavljen za poglavarja Moldave in Vlahije, poprejsna turška hospo darja sta odstavljena. Od obnaše angležke francozke vlade se še nič srotovesra ne ve\ da se zoper Boga ni nekterih krajih mnogo červov, ka- vojskovati. Vrane po der ljudje orjejo, po brazdah poberejo, tù v obližju jezera se pa one naj raji ob jezeru pasejoin se za brazde še kar ne zmenijo ne. Pomoček zoper ćerva je, pridno zatirati ke-bre precej v začetku. Scer pride od gosposke župane povelje : kebre pokončavati, pa že le kader so se kebri oplodili, in svojo zalego v zemljo spravili in na Zgođba na Krasu (Po pravlici.) m tako se po mojih mislih takrat večidel le samci, ki 80 že neškodljivi, pokončtijejo. Dober zatiravec červa, ki ga je stvarnik kmetu V Sla je mlada žena kraška, Ćversta, verla, korenjaška V Prein, na svojo domovino; Kdo oblačil nage rame. Kdo jím bode kruha rezal. Kdo jim bode rane vezal. Tam podedvat gotovino, Tri sto rajniš svoj-« dote. Al nazaj gredé v gošcavi Ropar jo na poti vstavi. Zgrabi jo za desno roko. dal, je kert, pravi dobrotnik pri kmetii, za kterega je razumen kmet Bogu hvaležen, nespameten pa ga gerdo preklinja in včasi po tri ure na travniku z matiko, kakor vsajen stoji, da svojega dobrotnika , ki zacnè parst Ter jo vleče v gojzd globoko K jami stermi in široki Grozno tamni in globoki, In obropa jo denarja, Ter ji tako spregovarja : Hocem z nožem te umoriti. Ko bom mertva v žrelu jame Ne posluša. le zaverne Ji morivec duše cerne : »Sieci iz mezlana krilo, v Skoda, da bi v jami gnjilo Kar veliš. ker mora biti tu WW 1 prizdigovati, nehvaležno vsmerti. Prijatel ! bi za ker-tom, ki si za svoj živež le červov iše in se nobene ko- reninice rastlinske ne dotakne , pri tem pa tebi v tvoj . da naj vecji prid zemljo r a hl ja in rodovitnisi delà, mokrota, zrak in toplota do korenin priti zamore, raji pogostoma gomiiice poravnoval, zakaj kmalo se bodeš prepričal, posebno po travnikih , da kerte moriti je kaj nespametno djanje. Pa čemu bi o tem govoril, ker še celô r> ? Al te vreći v to globoko Tamno jamo in široko !" Obledé ji lica mlade. Na kolena pred njim pade, Ydró se solze ji iz očeša. nekteri grajšaki kertomorivce plačujejo, da smertno orodje Smertna merzlica jo stresa: Hocem, reva, ti storiti} Ne odreci prošnje ene , Proč obernit se od mene**" Se oberne k robu jame, Zena dvigne krepke rame Divjo moč obup ji dade, Urno roparja napade , Zdihne le, se ne oddahne, Tolovaja v jamo paline. V gradu sodbi vse naznani Od grada kertom stí po kertinah nastavljajo ! Tišti, kteri gomilic par V) Za pet ran kervavili, usmili K 9 ktera ce se raztrosi, travi jako pognoji in travnik Matere se v hudi sili : poboljša, nemorejo gledati, naj se razveseljujejo nad go- ki jih kert ni smel limi plešami, ki jih množica červov, povžiti, široko po travnikih razgrinja i Otrocicev imam troje, Kam sirote male moje Bodo se brez mene djale. Mertv Ga v Dnarj inožjé poslani ii so se napotili, j truplo našli bili dobravi pokopali ) ženi nazaj dali. Kriznogorski. Kje pomoci li iskale? Kančnik.