wM la premike*. .dl daily except ^ „d Holiday PRO glasilo slovenske: narodne: podporne jednotc ln upravn proeteri: 2657 80. Lawndala Ave. OffUe al PaUieaUaai 2667 80. Uwndale Ave. Telephone Lawndale 4886 __i —————^^__ _•__« ^BmBBSMmmmmmmamit^^ year xrn fr^fe rs^Tsarars chM^ w., p«*. 17. oktobr. (Oct. 17), i«h stev.-number 245. , follette ■rezervne BANKE na piko. _ j« farmarjem v Iowi, da Vbankirji, Id kontrolirajo re-jgrmi tistem, isttoniU 80 mili. jtrd is fermarjo s deflocijo oen ¿VAB MORA BITI DOMA ZA fUXARJI DT DELAVCE n PA ITI V EVROPO ZA mLITARIBTB. 'Dm Moines, Iowa, 16. okt. — 1 Follette je sinoči govoril tiso-1 r Des Moinesu, središču I o w c, jve koruze. V svojem govoru Itbdelsl vprašanje deflacije, ki 1 dtnes nsjbolj pere i« vprašanje farmarje. Pojasnil je farmar-ktko Wall Street operira s liti zvezne rezerve. Zvesne rne bsnke, ki so bile usta-ene pod pretvezo, da čuvajo ■ ljudstva, so poeiale igrač-17 roksh velebankirjev v Wall etu. ijsnčni sistem, mesto da bi bil v "bi ljudstva, je danee bič v privatnih bankirjev, ki , po hrbtih ljudetva, je rekel dst. Tega moro biti konee. 1 morajo služiti ljudstvo, lit mora biti predveem na olago fsrmarju in delaveu, ne mednsrodnim kapitalistom, ki fooeriškim denarjem izkoriščajo dežele in posojujejo milijone skim militerističnim vladam. , la Follette je podrobno opisal tine manipulacije Morgana drugih velebankirjev v Wall tu, ki so v zadnjih štirih le-1 umetnimi deflaeijami cen izlili iz ameriškega farmarja omno vsoto 39 miljard do-rjev. In deflaeijo je podpirol in svesni rji so izgubili dvajset milijard irjev n« padli vrednosti zemlja 119 milijard ne psdlih cenah pri- \or. ■socialistična vlada na Švedske«. kuting spet no krmilo, ko je Mislistična stranko zmagala v psrlimentamih volitvah. •»ockholm, 16. okt. — Hjalmar »nting, socialistični voditelj in 'jinji ministrski predsednik, je *jel msndst za sestavo nove •de. Socialisti, ki so isvojeveli rif"io v psrlamentu v zadnjih vo-i»th mpseca septembra, eo spet iokhceni, da prevzamejo vledo. KOMJICEK JE SKAZIL DOBRO KAfiTUDIRAHO IORO. ¡Jrjmi in druga drnlbo v svili 'rd d* "n» konjiček "boljševt-ške" muhe. Toronto, Ont. — Vsa druibe> se obleči v svilo in baržun in *"»>a»ra sprejemljivo na dvo-J« UdMsia načrt sa liaičji lov. J* hil izdelan do zadnje-P«W«jU. Na lov se povsbi Va-p Prmc in dobi najbolj krot-£»• konjička. Izpusti se lisica, Poženejo konje, ampak ta-« princ vedno jaha pred nji-" in «ončno ulovi lUico. Vee je »po-sreči v začet km. Lisico so P'1'. *s njimi pse in nato eo J» Pognali konje. Princ je jez ki so ga krstili na KUliare". V začetku igre J w*el konjiček voljo, da eode-J' Pn zastane« progremu. Ko j®* kekor da ni bilo a"* n» njegove« potu. Ampek je h poznal, da ja moral k [r[\ Preskočiti plot. Tekel je «"nik (M-tdeaet korakov, pa i I hT1 sina s svoje- kot da noai na nje« na- m,Z\ pro,'Urc*- Princ ee ja P ■»'» PO tleh. klobuček je od t* ,,,U*f' ge je zbila k, /m kaj «4 pobral in šeP«| ^ konjičkom, k" ""P dvorjani eo skimavali m «aniU, Hi mora ko v tM "UOMN „ ^ kraljeragt f|„, u nmvi p|»b. »«•kaj časo ae je za oen- Pregled dnevnih dogodkov. Amerika. La Follette je pojasnil farmarjem v Iowi, kako so jih veleban kirji oropali aa milijarde dolarjev. Državni tajnik Hughes zapleten v zelo motno parniško afero. Stari gardi že teče voda v grlo. Volilna borba pojačuje vrste organiziranih delavcev. Rekord cepelina ZR-3. Inozemstvo. Davidovičeva vlada v Jugoslaviji je padla. Anglija je poverila zadevo spora s Turčijo ligi narodov v rešitev. Konzuli v Šangaju dali aretira-ffaedem kitajskih generulov. Socialisti Spet prišli nd krmilo na Švedskem. MacDonald je~padel z odra, ko je govoril na volilnem shodu. Volilni boj pojačuje organizirano delavstvo. UMIJE 10 M00NEJÍE IN 80LI-DARNEJÔE Pomnožilo se bo tndi Število njih članstvo. W»ehington, D. 0. — Ameri-ško delavstvo ostane v politiki, ker realizira, da se mora bojevati na političnem in gospodarskem polju. Tako se je izrazil Wm. H. Johnston, predsednik organizacije strojnikov in konference za progresivno politično akcijo. Na vprašanje, ako je delavsko gibanje močnejše in bolj združeno, je odgovoril, da je. * 'Unije eo močnejše in delajo ekupaj boli učinkovito, kot preji," le 'feWrjoWiitonr^ V kušnje v tej politični kampanji govore, da se bo članstvo v unijah za veliko pomnožilo, ker smo pričeli razvijati našo politično moč. Izid glasovanja v prihodnjem mesecu bo opravičil to, ksr se je izvršilo, oprevičil bo ustanovitev nove stranke. Nazadnja-ki se bodo zbrali odzdaj naprej v republikanski organizaciji in demokratična organizacija bo skoraj izginila." Charles P. How srd, bivši predsednik Mednarodne tipografično unije, ki se modi tukaj po končs-nem potovanju na srednjem za-pedu, je izjavil» da se prizadevanje Geo. Berry je, predsednika tiskarskih delavcev, za zbirsnje strokovno organiziranih delavcev okrog Davisa izkaže kot fersa. Našel je veliko delavcev, ki se niso hoteli javno pokazsti, da so za novo politično strsnko, ker se boje, da izgube delo, ampak povsod so delavci naklonjeni La Fol-lettovi glesovniei. Tako je celo v Detroitu, kjer je slsmnsto glsso-vanje pokazalo precejšnjo večino za Coolidga. In dclsvci bodo tudi v tem mestu glasoveli za Ls Follette. Ravnotako je med podporniki tammanitov v New York«. Johnston meni, da bo delavstvo popolnoma drugače nastopalo po končanih volitveh, kejti priznano bo, da »e zna delavstvo brsnitl io tudi bojeveti za svoje interese politično. Vsi dvomi, kskšns pota bo hodilo t^lsvstvo v bodočnosti, bodo odstrenjeni. Njegovo upanje je zgrajeno na velikem številu glesov, ki bodo oddsni za Ls Follette. zahteva se odstranitev dr-ž av. tajnika. OBTOŽNICO JE PREDLOŽIL PREDSEDNIK ORGANI-ZAOUB STROJNIKOV. OÖita mu, do je sklenil škodljivo pogodbo sa ameriško trgovsko mornarioo. Washington, D. 0. — Is La Follette-WheelerjeVege volilnega titana poročajo, de William Johnston, predsednik orgsnisaei* je strojnikov "International Aa-sociatiou of Machinists", zahteva, da se takoj odstrsni Charles E- in da se uvede preiskava o njegovih stikih z avstro-itaHjanskimi plovbenimi interesi. Johnston pravi, da je Hughes nupravil za to kompanijo kupčijo, ki je pohsbila našo mornarico je bila nelegalna, neregulsrna in ki stane davkoplačevalce tisoče in tisoče dolarjev. Tu so podatki o zaslišanju, ki se je vršilo pred zborničnim odsekom za plovbeni odbor. "Zapisnik, ki je bil ravnokar tiskan, pokazuje: "1. Tri meseoe, preden je Hughes postal državni tajnik, je prišel pred senatni in zbornični odsek za zadeve trgovske mornarice, in je predlagal, da se sprej«e postava, ki dovoli prodati ladjo "Martha Washington/' ladjo plovbenega odbora in vojni plen, tvrdki 'Cosulich Societa' Trieste di Navigazione.' Zakon je bil od klonjen, "2. Takrat je Hughes rekel, da se ne more izvršiti legelna prodaja, ako ni tozadevnega zakoito. Starinom že teče voda v grlo. POSLUŽUJEJO SE "PARKLJEV" ZA OMAMLJANJE VOLILO EV Gospodje so pač posabili. do živimo v dobi snonosti in vode. Washinfton, D. 0. «r- Starinom v republikanski stranki gre hudn ss nohte. Mobilisirali so celo pro-pagandistični birc železniških magnetov — Mulliken-Reem Eco-nomicš Institute, da pokažejo, kako nevarno je, če bodo volilci oddali svoje glasove za La Follette. Ta inštitut se poslužuje štraj-ka kot parkeljčks, ki tsko pleše, kot ga "cukejo". Davidovičeva vlada v Jugoslaviji padla. Dftvidovitar kobinet, t kotorem so bili fttirj« slovenski klorikolci, ni n«|il proboviti Rodičovogo gibanja sa hrvaško republiko, sato jo podal ostavko. Kralj ja naprosil Jorsnovižs, naj skuša sdruiiti vsa stranka, raion PoŠičovih radikalov. 2- «^A»'^™' .«aSSf? Zsstopnik kompsnije je predlo^} i in je sa- prosil r.h. tozadevni zekon. posebno peticijo kongresu in je dujejo "učeni" ekonomi v službi železniških baronov, fitrajki po drsže obleko od dvajset do tride-eet dolarjev, pri|)oveduje "Itudi-rana" gospoda, v eniinlsti sapi pa govore, keko nevarna jo Howell-Barkleyjeva Železniška predlogo, katero posebno podpira La Fol lettc. Največjo nevernost tvorijo den-denes radikalni delavski voditelji, sdihujejo najeti ekonomi, ki podpirajo La Follettovo gibanje in sshtevajo odpravo Kaah-Cum-minsovegs transportnega sakona In is tega svarila zvsni, da saosts ne jo Združene drže ve najmanj sa petdeset let, ako se odprevi Žele/ niški delevski odbor s sprejemom Howell • Bsrklcyjeve zakonske predloge. Ampak sreča, da eo dandanee rasni "parklji" za odraičene Ijo di izgubili svojo moč in je delav stvo pričelo eamo misliti, tako da ne potrebuje, da sanj niislijo eko notni, katere eo najeli železniški l>odjetniki, da s slikanjem stra hov no steno mam i jo ameriško ljudstvo. MAODONALD JE ZOPET PADEL Topot le s govorniškega odra in nato se je pobil na noeo. London. 16. okt. — R«may MecDoneld jr »iooii mšpifo nezgodo Ko je govoril na volil-nem shodu na proetem v Itieek-heetonn, ae je pooro. čil Uakerju, da naj odobri kup-|#šjo. da je Phillips zastopal držav, ni departmrnt. da je l^aaker pričakoval sit tumi i t oilborooi ne seji, to«!a kupčija j« bila izvršena ia "zatrobila ae je v svet, da nma komi>enija napram vladi velika saOteve, katerim se odpove, ako dobi ladjo. "Ktenogrefičnege zapieoike oi ,0 seji odbora, na kalerem je od- 1 (Delje 00 S. strem.) ÂngleikO'turikl opor pred ligo narodov. Napetost je odjenjalo in vsok oborožen konflikt je saonkrot izključen. London, 16. okt. — Uredno po roČilo se glaai, de je MacDonaldo va vlada poverila zedevo spora e Turčijo redi meje v Mosulu svetu lige narodov v takojšnjo rešitev. Tejništvo lige »erodovje napro-šeno, nej brez odloga sklhie izredno eejo svete v ta namen. Heje bo aklicena najkasneje v dveh tednih. V tem Času se bosta Anglijo in Turčija držali statuse ozne zgodovine novejša Kilejakr. V Aere j. j« prišlo 100 ranjencev v Mukden. Jsponski listi v Mandžuriji pU šejo. de j« zaplenjene municija prkingsk« ennade amerišk«ge is-d c I k m in 'I* aimriiki oficirji operirajo tsnke in nadzorujejo top r.ičarje Ameriški k<«zul v Muk di-nu oetro protestira proti tem poročilom trdeč, da eo docela iz-mišljene Bonkoog, 16 okt. Iz Kento-oe. kjer je sedež dr Hunjeteenove v M« južne kitaj, k' republike, je prišla vee« o izgredih, katere vodijo "rdečkarjl". M<«to je v pla «enu na p«tih krajih . t n m......... -aa^ VREME Ckieago in okolica: V solióte jaano l^ahki lf|»reminjejoči a« ee-travi Kol ure izide ob 64M, zaide ob J Francija danee prizna eovjeteko vlado. Hsrriotovo vlada se ravno po pri* poročilo komisije, ki se je pešalo s fronoosko-ruskimi sada- vami. Pariš, 16. okt. — Francoska vlada formalno prisna Unijo so* eislističnih sovjetskih republik v petek 17. oktobra, kskor je bilo danes uradno nasnanjeno. Komisija, katero je imenoval llerrint v avrho, da prouči mlnošaj« med Francijo in Rusijo, je dokončala svoje delo in priporočila Herriotu, naj takoj prisna sovjetsko vlado po sgledu Anglije in potem aranžira franeoekorusko konferenco sa sestavljenje in sprejetje po* godbe. ZR-3 poeekel vee rekorde zrekoplovbe. Oepelin, katerega js Nemóljo dolo Ameriki, jo ruboril Angleža la Ftmmoss. Lokehorst, V. J. ~ Zračna ladjo zr-3, katero Je Nemčija zgradilo in dslo Edruženiin drževa« koš vejoo odškodnino, je počakala vse rekorde ksr js bilo do dsnes doseženih v zrskoplovstvu s trnki ni in dirigibli te vrata. Udja dsnes počiva v velikem hsngarju, sgrejenem nslsšč ssnjo ns tukej-šnji smeriški mornsrični letalski postoji,potem ko se je v sredo sjutrsj greeijosno kskor |i«ro spustila ne tis po fll-urni nepre* trgsni srsčni plovbi is Nemčije v Ameriko. Kordoni pomorščskov In silna mnoftiea ljudstva Je bila na letališču, ko Je mogočni eep«-lin, podoben smotkl, zaviti v sre* lirn papir, priplul na svoj novi dom. TuksJ je rekord ZR 3i Plovbe is Priadrirhslievrne ob Rodenskcm jazera v Nemčiji do Ukchursta, N. J., je trejele 61 ur j dsljsvs znaša 6066 milj. — Tu znsči, da Je eepelin plul dvekret hitrejše kakor najhitrejši parnih kar jih je do denes preplulo Atlantiški osean. ZR-3 je nosil 34 oseb, to je več kot ketere druge srsšns Isdjs, M ja praj preplula Atlantik. Med potniki mi bili štirjs smeriški častniki, oatali so bili Nemci. Kopiten ledje Je bil dr. Hugo Kckc. ner.' Opclin Je plul povprečno 62 33 milj na uro. — To je drugi dir!» SÍ be I, ki J« prekoračil Atlantik, i Prvi je bil angleški K 34,ki Je v juliju 1910. priplul is Akotska r New York v 106 urah). Loodon, 16. okt, — londonsko časopisje k omen t i rs plovbo nemškega eepeline v Ameriko kot rpo-bal« ii dogodek, ki pomeni začetek nov« d o br v praktičnem zreko-plovstvu. Listi opozarjajo mero-dejne oblasti na važnost «rečnih ledij te vrste v trgovini, prometu in obrembi Ports, 16 okt. t Fraiieoeki nacionalistični listi ogorčeno seht«-vajo, da se morajo na temelju ver-saljake p«ig ' LASTWA fLOVEWfim MAMOWII fOPPOMtg JgPMOTg — dofovru. fcokopki aa n» vr»¿sjo. Nareialae: Zsdlsj*»« driara Jfcvaa Chicago) $1.00 nm Uto. $tM aa »d Uto ia 11.1» aa tri wmm; Cbicafo N M m Uto, $1.» m pol Uto. »T— m tri »——, to m aoiitofwl«^. _ ■till * lUtMKl f ROSVETA" CfcUof -THE ENLIGHTENMENT" Otf»« W lU SI——to Miriml 1—«t Ssslly. Owmmd by too IUPTSTSSUTTi 1—lit S—I*y. "f —.Tin--------- Advw-diitofiBgtotop yHwwl Sabaeriatloa t Usitod Statee (eseamt C ■g» MÍO, —4 Unit» •ommtttm M O ■i 1 fu ytefe TED PRESS" p «kUpoj« ■. pr. (Am«. 10-14} p*Ug t*1«|* Imu m uiUt« ja • Im Imtm pptold« Mrtliiu. Poaovit« to pravo- ZOPET JE DOKAZ TUKAJ O TROHNELOSTI KAPITALIZMA. JAVKA GOVORNICA. Glasovi ¿Udov S. N. P. In čitatelj«T Proavate. J. Industrijski komisar Shientag pravi v svojem poročilu, da se je v avgustu 11. izplačalo $4,800,000 manj na teden kot v letu 1923. In kaj to govori? Zopet imamo gospodarsko krizo, kakeršpa je bila v letu 1921 in kakeršne so se pojavljale perijodično pred izbruhom svetovne vojne. Gospodarske krize so torej pojav kapitalističnega gospodarskega sistema. Nekaj časa delavci in farmarji producirajo, blago gre naprej, trgovina cvete, nato ponehajo naročila, odpuščati prično delavce, farmarjem ponujajo nizke cene za njih pridelke in sirovine, nekaj malih trgovcev pa bankrotira. to nekaj mesecih, včasi po enem letu, se gospodarski obtok zopet ponovi, nakar pride zopet kriza itd. Tak gospodarski sistem gotovo ni vreden priznanja, fie manj pa podpore, že zaradi ponavljajočih gospodar» skih kriz, ki prinašajo ipiljonom delavcem in farmarjem gospodarsko negotovost in povečano trpljenje. To pa ni edino zlo kapitalističnega gospodarskega sistema. Kapitalistični gospodarski sistem ima tudi to lastnost, da na eni strani vedno bolj osredotočuje bogatstvo v rokah majhne peičice izredno bogatih ljudi, na drugi strani pa peha miljone ljudi, ki delajo z umom ali z rokami, v vedno večjo revščino. Ako čitamo statistiko od vknjiženem dolgu na farmah, se prepričamo, da se Število farmarjev, ki lastujejo od 40 do 160 akrov sveta, vedno bolj,krči, narašča pa šte-vilo farmarjev, ki obdelujejo zemljo v najemu. Izgubili •o svoje domove, svoja zemljišča in ostalo jim je Se samo orodje, s katerim obdelujejo zemljo. Podobni so izučenim industrijskim delavcem in stavbinskim delavcem, ki niso samostojni podjetniki, ampak delajo za podjetnike in lastujejo orodje, I katerim garajo zanje. Tudi vknjiženi dolg na farmah vedno bolj narašča, kar povzroča, da pride vedno več farmArjev na beraško palico in so prodana njih posestva. ' L Farmar si izposodi spomladi denar, da si nabavi semena, kupi kako orodje ali živino. Pride jesen, letina je bila slaba, ali je imel smolo pri živini, ali so pa žitni prekupci, ta steber kapitalističnega družabnega reda, znižali cene poljskim produktom in farmar ne more plačati dolga. Posledica je novo posojilo s povišanimi obrestmi. Končno se pa dolg tako nabere, da je prodan farmarjev dom in farmar postane najemnik in obdeluje zemljo kot najemnik, ki je bila preje njegova lastnina, za ljudi, ki niso nikdar orali, sejali in želi, ki mogoče še ne vedo, kako izgleda plug ali pa mlatilni stroj. Farmar je ravnotako moderni tlačan kapitalizma kot je industrijski delavec in tisti, ki pripovedujejo farmarju, da je samostojen gospodar, neodvisen od drugih, so navadno navihani podporniki kapitalizma ali pa veliki ne-vedneži v gospodarstvu, ki komaj po imenu poznajo sedanji gospodarski sistem, še manj pa poznajo vzroke, ki farmarje poženejo po svetu, da postanejo najemniki ali pa industrijski delavci. Farmarji ne bodo prav nič izgubili, ako se kapitalistični gospodarski sistem nadomesti s socialističnim. Ampak narobe bo, kajti pridobili bodo industrijski delavci. V socialističnem gospodarskem sistemu bodo farmarji in delavci, sploh vsi, ki izvršujejo koristno delo za človeško družbo, prejeli polno vrednost za sadove svojega dela. Pri farmarju ne bo več odločal žitni špekulant, prekupčevalec ali borzni mešetar, koliko so vredni sadovi njegovega dela. Tudi pri industrijskem delavcu ne bo v*5 določal kapitalistični podjetnik, koliko je vreden njegov izdelan produkt O tem bodo odločali tisti, ki delajo, to je Usti, ki producirajo poljske produkte, sirovine, industrijske produkte ali ki vrše kakšno drugo duševno ali pa ročno delo za človeško družbo. Obstanek jim bo zasi-guran in živeli bodo v rednih in udobnih življenskih razmerah. Socializem ni parkelj, a katerim strašijo navihani podporniki kapitalizma delovno ljudstvo, ampak je od-rešenik, ki reši delovno ljudstvo gospodarske in duševne tlake in odpravi razrede v človeški družbi Detroit, Mick. — Kaj posebnega nimam poročati. Vreme imamo lepo, akoraj lepše in toplejio kot je bUo r avgustu ali začetkom septembra. Nekatere dnsve jo toplejio kot je bilo poleti, kajti bilo je včasih tako hladno, da sem mislila, da je že ledena doba pri vratih, katero nam obetajo tudi zvezdoslovci, da pride. Delavske rasmere so bolj piika-ve, pa saj boljiega itak ni bilo pričakovati letos, ker ao volitve. To je kakor kaka epidemija vsaka itiri leta. Sem ne svetujem hoditi za delom nikomur, ker navaden delavee, bi ga z lučjo opoldan težko našel. Malo boljie mislim, da je za izučene. Čitala sem par dopisov od žensk, kl se mi prav dopadejo. Resnica je, kar ao piaale, kajti nekateri moiki so v resnici taki, da M jim ie ne zdi vredno z žensko tovori-ti kaj drugega kot od otrok. Če vidijo, da se žena zanima tudi sa kaj drngega, savihajo no« ter pogledajo y stran, češ, kaj boš ti baba, ko nič ne veš. Dostikrat je tak mož duievni revček, ki niti ne ve, da je Slovenee, ampak «a* mo Kranjec, govori po kranjsko, rodom pa je VAuetrian". Če smo ree zaostale, ni to naša krivda, je krivda na strani mož, ki so nas držali nazaj, da ie nismo mogle razvijati kakor oni. Saj ie aedaj sliiim dostikrat, ko včasih pravim komu, naj pelje ženo na voliiče, pa pravi: kaj bo baba, če prav gre, ne bo prav volila/' Ako tega ona ne ve, Je moževa dolžnost, da jo pouči. Saj se tudi moiki ie nobeden ni rodil profesor, ampak se je moral prej učiti. Vsak človek se jo moral N prej učiti, predno je kaj postal. Tudi moiki m učeni ne rodite kot ženske ne. Sploh ne vem, zakaj nat moiki spol od nekdaj lamatuje. Pa ko bi žensk ne bUo, bi tudi*kunitnih* molkih no nosila zemlja, čemu smo pa matere dobre, dokler oe sin malo potegne is hlač, potem pa Že misli, da ja Veš kakor «o ženske. Dosti je moikih, ki mislijo, da bi se takoj svet podrl, Se bi priile ženske do vlade. No, ns rečem, da bi bile boljie, vendar nikakor ne elabie, kajti že. od nekdaj ja vio narobe, izkoriičanje in vojne. To bi lahko tudi ionsko napravile, ako no kaj boljiega. H koncu kličem vsem zavednim ženam, le potegnite le za ovoje pravice, saj smo tudi. me ljudje, nič manj vredne od moikih. — K. Kralns. Chicago, Zli — Ne bom opisoval delavskih razmer, saj vsi smo Ke čitali po delavskih časnikih, sli-iall imo govornike o neznosnih razmerah za delavno ljudstvo. Prepričan sem, da je vsakemu znan krivični položaj, v katerem se nahaja delavltvo. Delavska kri je tekla ia blagor osvobojenja in demokracije, obljubo oo nsm delsll denarni mogotei, a ispolnje-ne ie nleo. Ali bomo vedno čakali mirno in potrpeiljivo, da se nas bodo usmilili Morgani in Ročke-felerji T Ampsk res, saj niso tako trdo-srčni kot jih slikajo. Saj je eeU Well Street, ki "mu načelujeta Morgan in Roekefeler, sa nas. Ali niso res radodarni in dobrohotni T Njih usmiljenje do nas je tako; da so kar bres naiega truda zbrali lindi, ki bodo Mitili mošnjo Well Streeta sa nadaljna itiri leta. PostavUi so malo stvaroo in jo sakrlnkaU s Abrahama Lin-čolna idejami. S to pretveso kričijo na vse grlo, da edino to je odreienjo sa delavca in blagor sa nsrod. Ideje Lincolna ao velike, vsi jih hočemo ln ielimo uresniči ti. Da pa bo Wall Street obvaro-vsn Lincolnovik idej, jo etvarno ker za Lincolnovo krinko se akri-va Coolidge, tisti Coolidge, ki je nsm delaveetn ie deUl "dobrote". Koliko et« si podobna Lineoln in Coolidge, prepuičam vaii ras-sodbi. V slučaju, da se boste savodali sa vsa podarjeno dobrote Coelid ga, skalite ee toliko hvaležne, da na boste več mučili tega dobrotnika ie daljaa itiri leta. S tem boste pokasali svoj delavski ponos, earer has invested in the cause of liberty. iTorej je potrebno, da nabiralci daste ivoje ime, na katerega bodo poslani bondl. Obenem pa je tudi treba napisati ime darovalca. Ker je nujno , in čas kratek, že-lim, da ae koUkor mogoše takoj oglasite. Denar lahko poiljete na glavnega predsednika S. N. P. J. ali na upravo Prosvete. V vseh o-zirih pa je treba poslati imena (darovalcev in vsoto, da bo mogoči preskrbetil vsem bonde in dati nktančnl račun. Torej let's go over the top — do zmage. — Lovil Skerbinek, 153 W. Euglnie St., Chicago, HL Bridgeport, Pa. — Dopisovalce is Bridgevilla v it. 223 piie, da no more molčati in je primoran odgovoriti na OzaniČev dopis. Btft Vozel očita, da ee ni pokoril volji Članstva. Če bi znal, kaj jo večina članstva in pravila S. N. P. J., bi spoznal, da je le on tisti, kl ni upoiteval večine, oz. nfanjiine, ki je vzela prlsiv, da druitvo it. 295 ostsne v Slovenskem domu. Kot predsednik ni upoštevsl priziva, da bi dal članstvu znati, da glasuje 6 za-dlvl, pač pa je nesel na svojo vo-Ijb čer ter it. 295 8. N. P. J. na svoj dom, kar je povzročilo razkol pri druitvu. Piie, da je druitvo it. 295 posodilo dener sa nakup samljiiča in bres vknjižbe dolga. Na tem meetu moram odgovoriti, da ni reoniea in da se je denar poeedil na menfeo (noto). Pravi, da jo denar posojen proU itiri od >to, kar je precej žalostno kaj takega pri-naia t i naprej. Poleg tega je vendar imelo druitvo vee eeje in vsako leto tri veeeliee prosto ▼ domu. Dopisnik piie, da ae je dvorana agradila kot laatnina samostojnega društva. V zmoti je; ali je poaabil, da takrat, ko se je dvp-rdtoa gradila, ie ni bilo nobenega ■sasoatojnega društva, pač pa kot čitalnica ali odeek društva it 295 8. N. P. J., pri tanur je bil ie on selo silen, da ee kopi semljiiče. KO je bil s dvorana gotova, je bil stavljen predlog, da čisti do-čitalnica gre v prvi vrati druitvu it 295 S. N. P. J. Očita nekake dolarje, da eo jih nekje 0% jo njemu prav tako, tudi nas ni aram povedati, da so šli kar preko ecate. Kdor piie, da smo plačali tudi od veselic, naj aamo dokaže, komu. Dopieovalee pravi, da se je vr-šila otvoritev dvorane v imenu društva Nova domovina in ao ee v tem imenu razpoelala vabila Bilo je tako: Imeli smo precej velike oglssc v Proeveti in na društva smo razpoalali vabila vse na društvenem papirju 81oveaikega izobraževalnega društva. Saj dopisnik še ni mogel tega posabiti. Rojak jc omenil, da so na veeo-lieo na 4. julija prišli naii nasprotniki iele proti večeru itd. Smeino se to sliii, ker jaz ne morem verjeti, da bi imelo drnitvo Nova do« movina kake nasprotnike. In če bi to bilo, kar on piie, potem smo pa vsi nasprotniki, ker skoraj vsi smo se udeležiliv elavnoeti v Ca-nonsburgu in mislili, zvečer bo-mo pa Še pripomogli kaj ▼ korist društva. PomUliti bi moral tu, kdo je nasprotnik, če sploh je kdo. Pritožuje ae, da je bilo rečeno, da je to zadnja veselica, kar pa bo gotovo priznal, da tako kot je ¿lo tistega dne, bi mi dobUi zelo slabo ime. Piie naj torej resnico in z veseljem bomo čitali. — Louls Dernovšek. Chicago, DL — Vsaka itiri leta ima ljudstvo priložnost, da izreče svoje misli ali stori avojo dolžnost. Storiti misli y avojo koristma v resnici napravi le ia kapitalizem, ker stari stranki, to sta republikanska in demokrat-eka nista zanj drugače kakor v času kampanje, da ljudetvo 'asa-mita. Sedaj je čas, da oo kar največ izve o tem in zato imamo list Pro-sveto, da lahko israzimo veak svoje misli ter se drug od drugega dosti naučimo. Priporočam tistemu, ki se količkaj sanima sa vo* litve, da pove javnosti, kar asiali. Vsak dober nasvet dobrodoiel zato na delo vsi brez izjeme. Spominjam se zadnjih volitev prod itirimi leti. Par slovenekih listov je imelo prav velike,, plačano oglase in naročniki istih listov oo bili uverjeni, da so to aajbolji, za ljudstvo priporočani kandidati, da jih volijo. Ko so bile volitve končane, je prišlo ljudstvo do spoznanja, da so hlli zapeljani od dotičnih oglasov. Zatorej rojaki iir čitatelji Prosvete, sedaj je čas, da ni povemo radi svojih koristi. Kadar bodo volitve končano, jo prepozno. Stari pregovor pravi, da po toči zvoniti ne pomaga. Zato vsi na voliiče in volimo sebi v korist, to je za delavsko stranko. Ako zmaga nasprotna stranka, si bomo sami spletli bič, ki nas bo bičal še daljna itiri leta. --Joka Jurečič. Vesti iz Jugoslavije. Nesreča. — Pri belenju Weste-nove hiše pri Kapucinskem meetu v Celju se je ponesrečil zidarski pomočnik I. Turniek is Lavoa. Na lestvi okrog 3 m nad tlakom ga je pograbila božjast, vsled česar je spustil klin in treičU na tla. Pri tem si je slomll roko in so težko poškodoval na glavi. Poneere-čenega so prepeljaU v celjsko javno bolnico. Roparski napad v lodindh pri Veliki Nedelji. Dne 13. septembra ponoči eta vdrla dva neznana roparja v hišo gostilničarke Do-linšek. Njo in deklo sta svesala in jima zamašila usta. Pobrala sta, kar se jima je sdolo vredno, obe ženski še malo pretepla in odšla. Orožništvo ju saaleduje, a (lo denee mu še ni uspelo, roparja najti. Težka nesreča. Dne 26. sept ata v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici trčila en tovorni avtomobil in en koleear. Avtomobil ge laat konzervne tovarno na Vrhniki, na koleau pa eo jo vozil o-rožniški narednik Anton Čuješ. Orožnik Čuječ ae je močno poškodoval na glavi. Odpeljali so ga v bolnico, kjer je umrl. Ä Nesreča pri električnem tak« v Hrastniku. — 2e evoj Čas amo poročali, da se je zgodila v elektrarni hrastniike steklarno velika nesreča. Dne 20. junija oo bUi pri nepeljavl električnega toka sapo-slenl trije delavci. K 9 jo potegnil Frene Pečnik držaj, koder je napeljan električni tok sa privajanje sraka v ognjišča kovačniee, ga j« atreeel tok ia vrgel a največjo ailo v bližnjo s vodo napolajaaa kad. To opaanoet je sapaaál Jesip Koritnik. ZgrsbU jo tovariša aa roko ter ga kotel odtrgati od dr-laja, t dru trn roko pa ustavi ti a-lektritaf tek na etikal«. Pri tam pa je električaa aUa Koritaika t» ke pretreela, da je umri is dne. Tadi tretjega d t laves Plisa, ki je prišel obema Meteoriti. ■P0"** * PtTi šol». Cepelin ZR-8, ki j« potoval dni po sraku is Nemčije v km nko, jc bU sprejet z veUkiai ¿T nos trni. V nesnani dobi, ki pa je I« ?ej " i® Prvi leseni £ izdolben ii enega samega hlod preplaval Sredozemsko mori« velikim triumfoa sa čolnarja I je izvriil ta epohalni čin ' Danainji zrakoplov je T ^ to, kar je bil prvi leseni čola n* vodi. Od prvega čolniiks do 'Ma* retanije' je preteklo mnogo dni Koliko dni preteče do prav« Udj< v sraku, so ie ne ve. Prsvs srač« ladja švigne iz Nemžije v Ame riko v treh urah. te« Keaeo romantik. Novi čas orje po starem ivet« Starodavne gondole v Benetk*] ao isfinije, na njih mestu ao tomi čolni. Kitajski sid, največja Človek* va Stavba ns svetu, se drobi pod bombami, ki dežujejo nsnj it ero. planov. Anglež ne gre več ns politiša shod. Doma sedi in poslušs go. vornika na radio. Častitljivs dn rana ss umika v igodovino Papež sedi saspan v svoji sred« njeveiki palači in čaka na vabi-lo. da tudi njegova " duhovna dr.| žavi" vstopi ▼ ligo narodov. (P», lača jo hudobno pokvarjens a — telefonom, brzojavom, radiom, prepletena s Žiesmi.) Neko« pa-pež ni čakal. Caksli so vladarji na dvorišču. • Arabski iejk ne jsie veš kam». Ie po puščavi. Vosi se ns fords. Sedanji Romeo se ns plazi vsi pod oknom svojo |nlije s pijanko pod ramo. Poilje ji po parcelni poiti fonografsko pločo z najno-vejilm "jsssom". V začetku krUaastvs js on» njevalec besede božje korakal psi in kos, aoeeČ lesen križ. Dsass nosi krii is alata, srajco is avfla, suknjo ia sobolovins, tobekiro ii srebra ia vosi as v "Colnmbil Si Novi 8si orje po starem sveti, • • V 1 Osemnajsta revolucija v Niks« ragvi je že ▼ toku. In civilna vojna na Kitajskem ie ni konžanal • o o JTi vao Halo-- Molčati jo slato, so rekli vbil To je res ia ni res. Nsprimer ki« dar Kulič molči, js olje. a o o Zlo se bo tcpcl f * Ameriški bankirji se v dvanajstih minutah pokupili vse bondo nemškega reparacljskegs posojila. To ja prav. P*av jo tudi, da bankirji ssde-nejo puške na ramo in gredo sami v Nemčijo po svoj densr, ksdir bondi propadejo. e e o "Velika Britanija bo vedne ii povsod Čuvala ivojo čast, prestiž in interese." Kdo je to rekelt — John Thomas, bivši vodja Želetniisr« jsv, velik unijonist in peeifUt, danes pa kolonijalni minister. VČasi je tako govoril Gledston«, lord Salisbury, Churchill, Grey 11 Lloyd George. e o o Padla jal Pitana Davidovičeve vlada i Jugoslaviji, v kateri so sedeli štirje slovenski klerikslei, js pedli. Stari Psiič se smeje. M reina pride nasaj. Jugoslsvijs, slsvs trs-j emu Želodcu t 4 K T. * pomoč, jo električni tok p"*«J stresel Radi pregreika »P» rsr-nost življenje se js radi tefa do-godka moral »fovarjati pr* celjskim okrožni» «J^J? dja elektrarne K., ker al del o£ miti dektriiaegr livode 1 J aim roUjom.,motorje ia cevi pa usemljiti, vsled *«" * povečal nevaraoet ss dsUrea J^ sipa Koritaika, ki ss j« F» tudi ponoardil. Oboo jen je bil ss 8 dal sapors. - MsrtkTg «alise /£ levou. Vojni hvalld Mstijs U* derer je dne S. julije lid savratao umarü i«l škafa ftnaacarja Aleaija BrWW; Lederer j« ibežal semljo, kjer so gs svstrljsto££ alkt Mira Beljaka Porotno aodišče v CsWre« J četrtek abeedile Ledererje ae tn leta talke jeie. 17 OKTOBRA, 1924. ivske novice, TUDI HUGHS! JI NASTOPIL) ▼ ARUTL (federated Press) Lomil jo kop j« sa starin«. prosvbta Diplomatski uspehi uni-1 NAVODILA IN NASVETI jc stv. republik. CUavnala solata. Bo Uta, poaeb-»o po glavnata, j« mio priljub-M TM obnavlja. Pra-|U«Ra jod. poeebuo po lati, kar o« oolo'aj v Olevelandu. I Now York, N. T. — 8tarini «oI V Ruaiji .^—---------------- , * n. lavski položaj mobilizirali va«, "kar le«« ia fro", vaaprav «amo v Ruaiji a« obnav »vežuj« in hladi. Na Fmucoakem id. — 1c ti__.„ht ju.i»u »:_ ____j j_____j_____ji la na Nrr»iW*m lo aervlralo kot vtki j/v.v—. ----------— - —— ------ w-- «i - —r*"« - — »■-»» P"T" ipvTtih mesecih ne- da režijo «voj potapljajoči čolnič. hj», kajti povaod drugod se raadi-brezposelno-1 Proti La Follettu je nastopil v ra, teko v diplomaciji kot ▼ in- % 1 • _ I i 1 a t»r» *an« iatu <1 ua» .i n i /l»la «vasi ia t. I J__* --' 1_L. . — Z_ __ — _ _ Ml m in na Nemškem jo s«rvirajo kot brezposelno-1 rrou um «uueuu j« naaiopu Tira, teao v aipiomaciji aoi v iu- poeebno'jed. Priljubljen dodatek po naraščajo o ™ v Cirnetiejfvi dvorani državni taj- du.trij.kem in gospodarskem šiv- •• ®*hvko aU kuhana jajca, koliko obra^a ,elezarski iD nik Hughea in proglaeil to gibanje tfenju. H Nemškem m«ftajo ponekod! 'industriji se jc po-La opasnega bralnika. Govoril Dolgo ^ UoUmu (o^ljo, Odstotkov v sep- jO, kakor da ima pred sabo svet,L§) Builjt obuavljt mftleJ»° kl8,° tU ** tudi ilidko mUk0' . . « liri ii> iiv.l v nnih minnlili AllIR . t. .. ... . , . ■__ ski T0>Äi . . .._« j.i. bo ao a« liudie na ladrenieab VO-Iw-j____'__t____j______- larne ta izdelovanje ^ I,™" ,----r -1 aveae s Kapitalističnimi urzavami. ^^l«««. «a-i.iu« kur tum veé d.i.. ko-o M ljud). M j.dr.nte.h «- T(kj, nt dnlfih ,«,».. SSMffTLSTlft* M blaaniea 1. kadMeva lanajd- ^ „ lïlâprtv ^ ultwji A » b*, da.ir.vno « po.luJU rad.- „„ kolobn.vU. .Uro. ÄTJjl kXldoT.o jt, dt poneu nj.gov govor na »«.j ^ diplom.oi> d.i. -I<>»° >* «».r.«., taJU f. dolgo Ülov^^H & mezda za [jfik na uro. ' gtavka v Tampi. pia — Stavka v tobač .vnicah v Tampi ie traja SUfMiki Ntrodu Urtaasvtjaaa aprila 1004. Podporna Jednota lakar*. IT. J«»tja 1007. v 4rlavl IIIImU. GLAVNI STAN. SSS7-S» »O. LAWN DALE AVI., CHICAGO. ILLINOIS. lavriovalni odbor; , , UPRAVNI ODSRKi Pr«daa4aik Vlaaaal Calakae. pi¡dprsiiidall'Aad>e« Vldrttk. R. F. D. I. Ra« l O). Jaka«ia«a. Pa.. jI. lajalk Maltha«» T«.*;la>aikkalaUk..£a44.lka tU« Aa'véh. gl. klM«iat{*j2«"Ve|rt»h. arWalh ¿U«ila J.U aprarUalJ gla«Ua Filip Qméimm. »«•rlaik. Vêtr0Ve i ■— -f------- ---- -7" i •ftoii» upade in ni dobra. Najprej Mož je menU, ako ne bodo J^J».naajo jeslk âU pa lirno- POROTNI OOSIK 1 iaka Uadavwaad. •««dsadalk. 40V W. Hay St., ftprlaaliaM. III.. Martia t-JSir. ¿au.Frač A. Vjfar MOS ». H.a UjJj Ckiaag** »I-. Jaka Taréalj, Raa OS. H«adar.«aiilla. Pa, Jaka Carèak. 414 W. Nay lU SpriM'Uld. III. ¡¿vnioah V Tamp» 00 iroj». «oa Je meuu, uc ^ - u Mbi ^ delavske- noT sek, kkjti 6e dsmo poprej----------wTa C^ali. I4M1 f F - povpaačua pa dotaknil a beeedo anarhije, ki "KtPIulllucne r®V0,uc,J*i »mlliate. — Napravimo pa tudi lah-| Mik« ta«al MM».« Sedanja J, nižja kot $20 v tednu. xniiana v Coolidgsri državi [feld. Mass. - Redukcija |12 in pol odstotka je liste — Napravimo pa tudi lah- SOLNIIKI ODSEK. OSREDNJI OKROSJIi RU« Navah. pe^laadalk. tOIT Sa ga. Lawa4al« Av^ Chlaaga* IN. VZNOONO OKROSJt* Ja4ab AmbeoM«. I- IM, M-«. Waa. Fa. Jaha OraAalJ. 14081 Fappat Ava. CUv.laa4, O, ' ~ % Graaa. Iaa«M m ta«a»«ea4. Bakl, Mlaa.. «« «avaraaapad. je v In^em g^pod^m uM™* *ranl pt omako i. oUa, popro, soli, mle- itemu ki je poLoČUaVprav v^SR - kot aoeialUtlčen otok ^ jefiha tll citronovaga aoka t£ltZ da i. bilo več tbočkfikapitaUatičnega •^•rk« njim smelano , ii.T Fv.^ delavcev popolnoma brea dela, a- °/lrah ^ V T ° h ltfi ioUto tudl ^ 1 Clav^ead. Oku. U je pa dS a omejenim deUv-U«*avah, « katerimi usta^vlja jfm> pa vsak t^a nima rad, oka-1 w IU h............i nim časom. Ko je govorU o pro- diplomaUine aveae ^ ao pač raallčnt. Na Uuaktm ra. dni naznanjena delavcem Hperiteti, ae najbrž ni apomnil, da " Medtem ko j« v Londonu amo. Upajo omako ia mleka, finega je-m»w Manufaeturinf Co., ki iz- tujlu prl deUvcik in farmar- rikanaki kapitalizem pod pretve- giba, aladkorja in soli, smeUjo s Z bombažno sukno. Pkrog jih in da je naatanjena kot atalni zo Ukvidacije sesedbe nemikega tem eolato iu potreujo a «osek-Lveev je prizadel .1.. , g0,t le pri bogatinih in pri Ijtt- Porurja vrgel sidro v Evropo in ljanim poprom (DiUkraut). Dru .. t W W deh njegove vrste. jo balkaniaira (spravlja v svojo gl pa potreaajo s pshtranom kre jsdas konvencija S. v*. Millll je ^ povedal iarednoI odvisnost), so repreaentanti Unl-1 buljo (Kerbel), bedrenoem (Plm-kigo.-Dne 14. oktobra je doyti ko . «VAkolje aoOialUtičnih republik po dol- pinelle), krelo, drobnjakem ln «redna konvencija organiza- v iprtviti notri kot gih debatah in aahvaljujoč priU. petiiiljam, W se lahko pljubno |W. W., ki je bila »klicana ^ bi bii0 spraviti no- aku angleiksga proletariata na *#lajo. naredi konec notra- tri'mecleria „ I... , « ----».a.l «mir. ^ « homatijam. Zborovanje,^ ki| ^ uh begedth L„, da sc naredi konec notra- tri m ufi v 21 drŽavah. Iran* 1. ««.lni-ui .a m mu-T "l/T^« ui ko aežaene. da bi ae videlo Čiato 1.44. w.-b. fiy 21 državen. nj» Nektteri po.luialci ao ae mu- ' Mod-iU v je predsedniški kandidat. teh beeedah. kajti Snanp ? Ji JS .... B . , vl- T/.« , IJudaklml ... Ml smo|ko ae žgana, da bi a«> wilo čUtoj 4.Zt(ieva ladje "MartHa Waab ion" napoveduje obras člove- ILBTICNIM P0DJBTJ1M. parUmallt MjTi|ja «oč• tatlSu?. In mo«ki Mateji U enakih delov\ ,vojo Uitno trgovko —: Vni1(Tr^ 8odeč po njegovih besedah, i« Svie^e diplomaeije ^ ravno v apn«ne vode ln lanenuga olja. To ^orntrlco dll poj.6. svojege lishington, D. 0. svobodigovora, koalieijaka ^d.nevoriee^^^^^^ l^li- » ^bivlrga aovražnlka in kl bi kršil I Jeffera iz Alabame je pri^pre- ^ tUkA ^ svoboda ^ /m^ „ UkArft4r * ^ postavo, da aaslužl honorar, gjt^u osebnega dohodnin-1 VM.ni;noVftdallit vflllko boli IttUrorabo ja treba tekočino dobro,ntfr » ^ M jf 18,500 članov, t prvi polovici tega "T uuko> Uom Iz sovjetski Rssljs. (Federated Preee.) Ruska komunistična stran ka je 1. julija 1924. štela 340,OOP to jo umijemo a vodo in odrgnemo do suhega. Madti* od mik odstraniš a pohištva, če drgneš a gobo, ki ai jo namočila v mlačni vodi in dobro ošela, Da oitsa« polltura okra-njena mora Ukoj drgniti s krpo za nanje. Tudi vata namočena v špiritu je dobra. — 8 stekla pa spravimo te madeše s rezredče-nim aalmljakoveem. I vrgla aa alijeko politiko. Mo-vUde xalakva je aelo dobro raaumela »itn iwrii je KRONA V VSAKI INDUSTRIJI. WuhinKton, D. O. — Ako le alui^k fotojrraverskik delavcev faiTja z /aalužkom drugih de-a^v, t« «laj pripadajo fotogra-a»ki delavci med najbolje l>la-d.lavce, kljub temu pa za Hji-tiiilt,. oktane še velik dobi-ftuiistika pove, da 448 dclav-!M.ro/„ (JM se je v letu 19US ia-sf|l(, - drlaveem v tej »udu-■r»J' v mezdah. Po- . prejel v*«ak delavec na M'.M:».y Meaečne plačo j« pre J.i»:iH na«tavljencev, ki ao prejeli S7.47M22. Profit Ujetnikov v t« m letu pa znaša N« približno ai«.«KK).000. Ako Me sto jmmIjetnikov, pa jih ♦ K tedaj ki priilo po na vsakega podjetnika ti^,č dolarjev profiU. To d^ s*, r kapitalietilnom *o-m kiKtemu izplača t»»t MjetHik, ne izplača se pa Mti ■iv«« aočeje nemških bondov. M' • « »o pudpi^li franooaki "jiU. a f. HiruU, la zna-y InU t»odpiaane «k. leta pa 4800 članov. | Hndget MTjetake 'in ^eenea alli k domnevi, da letošnjebo ^vjetaka dlplomaeija obdrla- ki ne izkaauje deflelta. Dohodki millut# v um, da in izdatki vlade znašajo «OOmU- ^ ^ ^ ^ .p njtM tno jonov rubljev za te tri moaece. Okrog 19 milijonov »pustimo Azijo, najdemo še ločenih aa pomoč onim krajem, " ke di IoBlMiJ#: ob. w h i, n lo iti<«nv 8n' aova^rm z Meksiksnsko republ,-ksclja bo atala « «a^jonov Ru- m ^^ drUv A ske železnice ee zdaj prvič izpis-1 •^ ^^ vU(J$ ^ ^ nJ ?U>j0t a « I i _ vjii t NA« Tt imft mnofo Yeijl politUni pomen kekor goepodar-gorodu je bil zaključen 15. jjjt JJ , u kl ^ kmllu Prodalo se ja bUgs za 65 mil»;g^gg 0bregona kot pred^d ^v rubljev ln > *» JJ»; Lfk mekaikenake republike in ki 4000 naročil Več ko 400 "»»1*1 ^ mudi v Nemiiji> je izja- kooperativnih delevnie je bilo aa-1 ^ ^ poda tudi v Moekvo. Ta stopanih na veleeejmu. L^ ^ „lik pomen, kajti - Kuake deUvake [obe prvič, ko bo aktiven drle v- je m ^ Lik ofieilno postil eovjeteko Ru vojno na Kitajakcm V RmW pr^ [u njn|0 vUdo vladuje mnenje, da predvsem k Afrika ula(. • ste a denarjem in orožjem. Kile , _. __in Mi. n,.klh dalav«v Ja, Rok. H <* ^^ ^ KUaj.k.1 Roal Miatraj« «" » rrn" ■ae K m r L- f/ Nm 1AMT1VA 0S ODiTRAMOTV DIŽAVNIOA TAJNIKA. . ^ -^Anf^^ôkoZ Tad I poeet Radič, ia pristop aje 01 l im gov. elrenke v kmet.ko tourna- a.ziranje Evrope ^ U,n.lo .pada med uspeke eovjot- - 8ovj.Uk. vlada je dala » ^^ milijonov rubljev so propH^^ # k... v kmečkih okrožjik ITkraj.ne Pragled Uh vafn.h Tod. f propagande ni Uka. ka- kal., kako krtao vUli ameriški drtaval taj- jUj« vedno bolj in boü j^aem-nik Hughes r svojih *ajab To ben .vetovai je iSSSu kmeta, ki aši. kak« M ^f^1:Ü pridelati v.« lit. in kako m ogni ^ - « Ukoti Kmet m Uči .kdelovati dv^ --.t dveh vUd: Wwh.ng iHdj« na znaimtven našla, ki M j. 'too ia Moskva. m w^nS Washingion in Moakv. T. državnih hmHijak f^ošnjl prt- Ma oba pola svHovne H**Mia n. tek kooiunslnib kmetijah Uplomze.jeMprvi J^^iSZ bil petkrat, šeatkrat vrfji ka- impels lim »če«, dragi jdlo^o ker aa navadnik kmetijah. |pr*Wtar»ki. ^ (Nadaljevgnj4 a prv4 etranl) bor sklenil, da ee ladja proda*. Admiral Benson, član odbors, js izjavil, da dvomi glede legalnosti r rad nik i plovbenega odbora so pričali pri sadiš.nju, da trgov «ka mornaric, krv.vo potrebuje ladje, ki plovejo s hitrico sedem n.jat vozlov v url kot "M.rth. Washington \ Zahuv« avMrijske in aatroblio s. j. v .vet, da nim. I. od #100,009 do $300,000, kl nI kokor n. kri j. jo vrodnoeli l.dj" "Zaključki, ki m d.jo n.pr.vi ti ia toga. eo goviti v t«mo. Jav noet ima pravleo lAedeti 1 akt. i« ngto n.pr.vltl .voj. zaključ- "Državni Ujalk Colby je še po-dal ovoje mnenje glede ie.tnin.k. pr.vie« ladja In jo rek«! llugh.-«u, da le kengrM lahko podel pravieo sa prodajo. Obrail ee je na kongree, toda kongree ga je odbil. "Ko je peeiel drloval Ujnlk m ja etvar, katero je priporoča advokat Mug km kongresu kl kateri je eodnik Hughea r.kel, da ee na mor« Izvršiti brez kongraaa. lahko izvršila, ker je departmeal tajnika Ilugheaa adlošil. da m mora Izvršiti v laterawi državna po-tMike. "Prodaj. •• je izvršile v meae e« oktobru 1M2 sa laetdeaet U eoč dolarjev Trt maaaee preje ja plovbeni odbor odklonil ponudbo za 9110.000, čei, de j. prenizke 7*1« UiareaaalSM Id bilo »aveda ti, sekaj je aa eejl pUvbea» odbor jo petielje aa tako malenkost 1160,000, l:ot je bila plačana sa edjo. Mogoče je kompsnija plača večkrat toliko v advokatskih honorarjih, kot j. dala aa ladjo "V zagovor prodaj« je bilo po vedano, da je imela systrijsks kompanijs sahtefe napram vlad od $150,000 do 9300,000 in krr ao aa U zahteve Izbrisale, je bila ee na aa ladjo med tema dvema vso tama. To je neumno. Bojna sreča je spremenila svstrljako družbo v talijansko. Arnpsk to se jo zgo dilo že potem, ko je izgubila svo o zahtevo do Udje, ker je bila adja saeeŠena, ko j« bil ujen l.at nik š« sovrslnik. "Hsm Hughea j. ž« prlsn.l pred kongreaom, da J. to reanlc. Pa č. bi .e tudi dovolil. z.htov. tedaj bl bil. cena vaeeno komaj e na tretjina od leg«, k.r Je vl.d. potrošil, z. ladjo/da j. bil. ao °pet aponobna sa prsvažanje pot nlkov ln tovorov. "Kvldenea pred komitejem Je pokszals, da se to praktično dari-lo našemu bivšemu stražniku ne da ssgovsrjftl. Delovsnje tsjniks Hughesa i. bilo vztr.Jno ssmo v enem pogledu i neom.Jno slulbo vanje zadevi svojih klljentov in zanemsrjenje svoj« dežele." Teko pes vi JobnaUn v svoji vlogi Bolečine bodisi rovmatlfine, nevral-gične ali krši hitro olajšate, še rabite SEVERA'S GOTHARDOL livratno lokalno arodatvo aa hrbtno hromoet, oko-rqluat ln otrplost mlšlo. »meJU ga vedno pri rokah. 0 Oeaa SO ali SO eantov VA PRODAJ JI Nova is opeke aesldana bila, lest aob ln trije "porčl", ter dve zemljišči (loti), tu je dobra slu-denčua voda, poleg poulične ks. re ln poleg tlsklraun ceste. V bližini velikega induslrljalneaa mesta, l« miljo d.leč do .lotinktouna, Pa. Za druga pojeauila ln eeno pridite osebno sli ps pilite ls«tui-ku i Frank Okiekl, Hoi »-Park Mili, Pa, (Adv.) PISMA NA POiTI V Chicsgu Imejot Antonlo Krivi-eirb, št 4547, Peter Baba, št 506, Ninovleh l, št. 6'»8, Mesl Pretnar, št. MM. Peter Dude, št. 5*1. Kari Viktor, It. 5M2, Volerteh Nlek, It ftMt ia Mete Vnkasovleh, It. m. Plsms dobite na gUvnl pošti v veli g Adema «esU. Poleg tekoče številke povejte krgj, odkoder pi* emo prlčekujeU. iHNINHIMINNIIIIIIHWI|WHIIIIIIIIIIIItlt KLOBASE Uka kM al jih mora ara» pelaMI Ta kl»kaaa ea aadaj kolite kot U U-B jKJTa. ara»a delikat^e. kat». Ha. SI M^a. ¿m va4 jlk e« eaU. irnm Ulj ae vam dodaja v-I tak. U-Olja ia aii pM»{Tm-fl Uaeieri o4)a aMlel kriiem Amarik* Cm« SS '^„^¿¡aia i k «"J. !ulaV»o«iae s Boe^aCiP. C. O. D. ali poHmmm r»^« pU4a patoTiaa Piaiu la pojite aaeeTiU) aa: Joeopti Lmkormr, r r- j m . I4tk SSraal. IU«taa. Wla. «TANOVANJR (Furnialied rooma) a« oddajo Mloveneem .li Hrvatom. Moder, no urejeno, topla las mrzla voda, elaktriln. r.aavetlj.v. in va« u. dobnosti. OglsaiU »»a: 643 W, Mllwauke. Avo., Oblc.go, 111. ZAHVALA IN PRIPOROČILO. Dolžnost ml Je tthv.llli ae ro. j.kom /.. oblin, nuročil. v sadnjl zimi, klob.a, ok.Jene*a me«a i« al.nln. (špeb.), kl m ja |tol.lja-lo od bajt in lipold a Naznanja a. pe, da s« prične zopet a noliljanjem klobaa okrog 15. oktobra t. i. fNago Ik. enake vrata kot proilo zimo, I o je »emo pristno nsjboljle svinjsko u»eN». kot le posnsne re nsjboljle šlrom Amerika, fena as funt klolnu je JI3 centov, polt nI ne je strm pla. čana v vse krsje. Naročila pollji-U na omIovi Anion Lipold, P. 0. *nylor, Mo. Potsalkl o Mort kroj la •migrant j« aura.a kraj. »daj«. pr*l fia sns jsssii« iaa—9m4 Am. Na« V*»k Oeoerna paélliatve — P*l-torjik — l>Uar)lk. Nraailei «>44«iak. J.val a«Marakt ara4 rHiU aa informacija. Vmuč. prof. dr. Boris Zarnlk: 0 bojih v živalstvi. (Dalje) Naravni i/bor šli selekcijo ja imenoval Darwin delovanj« boja sa obatanek. V devetdeeetih letih in v začetku novega stoHrtje ja bilo čuti v vrstsb prirodoslovcev dvojbe o istinitosti prirodnega iz-bora, toda ti pomisleki so sa izks-ssli večinoma kot selo kratkovidni in dandanes etoji Darwinev na* nk na trdnejši podlagi kakor kdaj prej. Boj za obstanek pa ne učinkuje le v smislu nspredka, nago tudi konservativno s tem, da odstra-nja vse elabo prilagojena novo-taf-ije j on skrbi za to, da aa obrani vse, kar so pridobila šiva bitja dobrega, tudi nadalje. Hnogo ja J i kov, ki so tako dobro prilagojeni na svoja okolje, da ni možnosti, da bi se za to okolja in v njem vladajoča razmere njihovo ustrojatvo le kako nadalje spo-polnjevslo. Tu je boj za obatanek predvsem konservativen činitelj, ki iztreblja škodljive mutacije in variacije. Amerikanski prirodo-sloveč Bumpus ja preiskal 186 vrabcev, ki so poginili pri naki silni nevihti. Vsi ti vrsbei so kazali male ali večje nepravilnosti, msle razločke od običsjnega lika. Tako boj za obstanek prepreči, da bi slabo prilagojeni poedinei imeli potomce.. Boj je torej ono načelo, ki povzroča napredek v prirodi ter o-branjuje tiva bitja čila in krepka. Seveda je boj za obatanek boj v najširšem pomenu besede; večinoms ni neposreden dejanski boj, nego 1« posledica trajnih ras-er okolja. O podrobnostih tega boja v najširiejn pomenu tu nočemo natančneje razpravljati, nego ogra-ničiti hočemo svojo snov na one slučaje, kjer ai nasprotujejo šivali res t smislu človeških bojev, kjer se poedinei dejansko bore med seboj, skušajoč uničiti drug drugegs. L Prvi in glavni vzrok dejsnskik bojev v živslstvu nam je iakati v dejstvu, da je nebroj živali ~r ro-paric — navezanih sgolj na živalsko hrano; uloviti ai morajo svoj živi plen in premagsti njegov odpor, da morejo ugonobiti svojo žrtev. Vsak« žival, najai je Še tako majhna, ae izkuša ubraniti svojih napadaleev. Ako sluti, da jo preganjajo, beži ali išče zavetja, fn če jo drži le ropar v krempljih, ae mu stavi obupno ▼ bran z vaemi ji danimi silgnri. Vendar tu po navadi ni megoše govoriti o pravem bojn; kajti tako dobro ao prilagojeni roparji na svoj plen, da jim ta i zvečine podleže takoj in da njegov odpor niti ne pride V poštev. Nsjčešče je že razmerje med telesno velikostjo roparjev in njihovega plena tako neenako, da je vsako upiranje in otepanje sastonj. Če zajame kit a svojimi ogromnimi Čeljustmi val morja, v katerem mrgoli malih rakov in polžev, pe* rutarjev, ki ao mn glavna hrana, tedaj je vsa ta živad izgubljena; vse kar obvisi na kitovlh ustih, is* gine kmalu v njegovem goltsneu. Ravno tako je tudi eviljenje mili, ki jo je ujela mačka, zaman. V živi prirodi je pač vse tako urejeno, da popolnoma izpolnuje vaako ustrojatvo svojo nalogo, če se udejstvijo pogoji njegovegs delovanja. Le posamične živali imajo tako razvit roparski nagon, ali da se izrazim poljudno, ao tako drsne in pogumne, da aa lotevajo poleg svojega navadnega plena, ki jim na more kljubovati, tupatam tndi večjih živali, ki ao usposobljene se jim uspešno upirati. Tedaj ae razvije aeveda prava bitka, pravo klanje, čigar isid utegne biti selo rssličon. Do bojev pride tndi ie pri roparskih živalih, ki ao tako nizko in enostavno ustrojene, ds ne morejo razločevati večjih in manjših živali, nego se pač vaake ga bitja letijo, ki pride v njihovo bližino. Tu nista pogum in drznost vzrok spopada, kajti o nagonih tn sploh še govoriti ne morem, nego takorekoč neumnost roparjev, ki pač po vsem posežejo, kar ae jim nudi, pa jo pri tem večkrat tudi aami izknpijo. . / Že pri najnižjih Živalih, pri močelkah, onih silno majhnih bitjih, ki se pojavljaje povsod v stoječih vodah, kjer gnijejo rast linake snovi, nahajamo nekatere take roparje, ki se navale na vss-ko drugo močelko. Roparske na vade teh živalie so naravna posle diea njihovega ustroja. Močelke aeatoje is kapljice žive anovi ali protoplasme, ki jo obdajo tanka kožica. Površina je pokrita s ne štetimi migetalkami, kratkimi la-ssstimi izrastki, ki ubrano utripajo ter s tem povzročajo gibanje živalice v vodi. Na enem mestu ja kožica predrta, to so močelki-na usta; na tem mestu sprejema vase a pomočjo v bližini nameščenih migetalk, ki napravljajo v vodi vrtinec, zanašajoč vsa te- Ivoftorli: ZADNJI VAL. (Dalje.) • Toda tista enostavna ravna Črta v mapi aa je tako prilagala vsi vaši naravi, da vam nI dala več, miru in ste le hoteli poskusiti svojo srečo. In zdaj, ko se je iskssalo, kar se ja iskasalo, ata gotovo prepričani, da aa je samo vnovič potrdila krivica, ki je obstala ie toliko desetletij s in sicer sat o, ker so bogsti ljudje nspravili krivična paragrafe sase. Skratka, tudi ta nova ugotovitev vas nI spravila v dvom, ali ni morda krivica vendar na vaši strani. V tem, pravim, vaa ras zavidam. Čeprav seveda s tem ne rečem, da bi semenja! svojo uboge zmedeno glavo s vašo jasno. In ds bi vzel vsš "vse vem" zs svoj "vem kom s j, ds neverni", t (lospod Gorce ms je skoraj že dsvno poslušal; /daj se je v zadregi nasmehnil. "Dsnes mi greste ps še posebno hudo pod "kožo, gospod doktor. No, morebiti imste prsvl" Krumpak se je ssdovoljno smehljsl, ker ja razumel, če drugega na, vsaj to, da berem Ooreu nekake levite. Ilraat me je precej začuden opazoval, kako se mi sdi potrebno in morda tudi vredno, govoriti s tem človekom tako. Pa kaj pomagat Jas sem prav za prav hudo impulzivna narava in se nisem mogel, a tudi ne hotel brzdati: pograbil sem tako lepo priliko, da povent možu vsaj nekaj tega, kar mi ja bilo na arcu. In kar mu bo morda eelo koristilo. Mlademu sodniku ja vse to modrovanje, s mojim vred, očividno že dsvno presedelo in pred-Isgsl je, ds bi ksj zapeli. , l>a*i mi je pesem nsd vae draga in smo bili vsi razven Krumpaka za silo pevei, sem vedel takoj, da se nam ne posreči nič poštenega. Petje ni ca kako r.atiksnje, če odpove vse drugo — o prs* , vem časti in iz razventega se mora pojaviti (Mitreba po njem. Zraven tega ni vino še niti začelo delovati. No, brez petja pravemu našemu človeku skoraj ni prave zabsve; in ker res ni šlo, je gospod sodnik kmalu vstsl in odšel. Z njim sts odšla tudi Ooree in Krumpak in ostsla sva s llrsstom sama. Videlo se je, da je komaj čakal na to, ker ima nekaj na srcu. In vendar dlje časa ni prav vedel, kako bi načel. Odločil sem se naposled, da mu po-msgain. in sem dejal: "Ce se hudo ne motim, mi imate povedati ne* kaj posebnega. Pa ne, da še ne hi imeli pravega zaupanja do menef Nieer pa se mi tako zdi, kaj skoraj edino more biti," seut se nasmehnil. "Hvala za izpodbudo!" je zardel. "Res sem telel na samem govoriti z vami. Oospod Mordej mi je namreč na poti pokaral pismo gospodične Ktane. ki mu jsvlja, da se v krstkem vrne." "(lospodu Mordejuf" *em osupil. "Vidite, gospod kolega, da se ml vse novica tudi vam rdi ta del še najbolj čuden!" se ja trp* ko nasmehni). "Vi očividno takega obvestila ni* Ste prejeli* ' Nenadna vest me je tako razdraštla, da sem akoraj nevljudno odgovoril "fe bi mislil,, da eem ga, gotovo ne bi me vprašali " Toda. I« sem ae spomnil svojih sivih srne in sem t mirnim nasmehom povrelj "Hieer pa tudi ni vsroka. ds bi plaala meni. Ooapodična Stana ima pravieo, da javi svoj prihod. komur misli." "Oprostite, g o» pod koleg» | Jaa ne morem biti tega mnenja I" ae je razburjal čedalje bolj. "Da M bila obvestila o tem vas. bi bilo eelo samo telo naravno, ker ste star hišni prijatelj. Da vaa ni, se mi adi prava žalitev, in odkrito priznam. da je kar ne rasumem Tako uobraŠen je bil ta mladi moi in tudi tako takten I In vendar je bilo treba samo malo potresa v globinah, da ja pljuaknilo še meni Čas obleko . . . meni, ki senTnapoaled le stal preeej daleč proč od njega, in je to drugače tudi sam tako dobro rasumel. Vendar ae mi ni zdelo na meatn, da bi mu bil kaj rekel. Samo proč sem ga hotel spraviti od tega kočljivega predmeta in sem dejal t "Čujte, prijatelji Ali ste pomislil eno: da morda midva oba delava goapodu Mordeju krivico f Nam moškim, posebno najine vrste, marsikdo ni po volji, ki ga ženska sna bolje oceniti 1" "Toda llordej je omejen Človek in goapodič-na 8tana izredno inteligentno dekle I" je ugovarjal. "Ta vai pomislek vssj tu nikakor ne more veljati, oproetite!" "Hm, sakaj ne t Stanina razumnost ni na poti. In če je Mordej ismed tistih mfcških, ki se jim odprs pravo biatvo šele, kadar ao z žensko sami, potem — — —" "Gospod doktor, vi se norčujete I" me je ako-raj nejevoljno prekinil. Čutil sem sam, da Mm Is tisteg* občutka, ki sem ga pravkar omenil in ki je bil vsaj od daleč le najbolj podoben sadregi, sašel nekam, kamor Hraat akoraj res nI mogel sa mano. Z Mordejem je Ml pa križi Toda hotel sem se.umekniti vsakemu resnemu rssgovoru tudi o tem, sato aem se zsamejal t "Nikakor se ne norčujem. Ali ste kdaj opazovali recimo osst v mesečini f Ni je nežnejše ove-tke!" Toda sdsj mu js bilo očividno preveč. 8 srditostjo odkritosrčnih, prevsč odkritosrčnih ljudi, je vskipalt t "Ne, gospod kolega 1 Jas se tu ne morem šaliti. Meni je gospodična Stana preveč draga! Saj sem se bil Že pomiril, vdal, odrekel . . . Toda, ne, da jo dobi kak Mordej I Ona je v strašni zablodi, če misli, da bo srečna ž njim. Lahko ji bo dober in nežen Aprog, a ta grozna praznota, ki kar veje od njega I Nič, naravnost bom povedsl: jss bi jo s mirnim, Čeprav krvavečim srcem odstopil samo enemu človeku na avetu!" Začuden aem ga pogledal. Koga tu misli f Ali je spet kdo, ki jaa le ne vem sanjf "JComu ps T" sem vpraiaL "Smemt . . . »• "Prosim! Če namreč ni kaka tajnosti" "Vsml" Nehote sem plsnil na noge. Vsega bi bil pri-čakoval prej. Nil ni pomagalo, da sem ae asm boril U toliko čaaa s tem težkim vpralanjem, da je bila ta misel od rana zore do posne noči neprestano sa menoj — čim je padla beseda is tujih ust, tako jasno in določno, sredi belega dne, sem se preetralil, kakor da je pAletela neraspočena bomba pred me. "Človek božji, kaj govorite t" sem kriknil. "Kaj vam pride na umi" "Torej tudi vi niste slutiUf Saj sem vedel, saj sem vedeli" je vsklikal vae is sebe. "Saj ja bilo tudi mene prešinilo tako nenadno, da sem se prijel sa glsvo. Ne, vse pre miši je v en je je bilo teman — priti mora samo, kakor raaodet je I Potem. nato mi je bilo hipoma vae jaano. Tako ja in nič drugače! sem vsklikal nehote. Vsak pogled, vsaka beaads, vsaka njena kretnja mi je bila sdsj razumljiva, razumljiv vea ta odpor proti meni. In napoeled tud. ie tisto navidezno odlikovanja Mordejal" Vedel aem zdaj natanko, kaj govori, kaj misli Toda kakor da moram pridobiti čaaa, kakor da se moram prej zbrati, eem ga «stavil. "Toda a čem govorite f Kaj pravite f Res vas ne razumem!" "O tem govorim, da som spoznal, kako ei ja isbraka edino vas. O tem. kako jo poMrala vaako vašo beeado, poslušala samo. kaj pravite vi. O tem. kake---" ' "Toda. prijatelj, ali ste premislili T Ali veete, koliko let Imam T Ali---" (Dalje prihodnji!) lesea, ki so v obližju, v usta. Merilo aa hrano je širina ust. Večina močelk ima majhna usta, hranijo so torej s bakterijami in dragimi silno majhnimi vodnimi bitji. Nekatere močelke imajo pa selo široka usta, tako da morejo pogoltniti eelo večje močelke nago ao same. Kakor neverjetno to sveni, je vendar iatina: pogoltnejo namreč od večjih močelk toliko, kolikor pač spravijo v svojo notranjoat; z otrovnimj sokovi, ki jih izločujejo, umore na to avoj plen ter ga polagoma popolnoma izjedo. Ena najpožrelnejših močelk je sodčku podobna živalica, ki ima znanstveno ime "eojepi birtus", slovenski bi ji rekli raakaviea. Površna kožica je precej debela, tvori nekak oklep, sestoje! is posameznih podolžnih dottftlci imajo nazobčan rob, tako da je površina gubasta in raskava. Na enem koncu manjka temu sodčku dno, tn so namreč usta» ki zavzemajo celo širino telcaa. Francoski nčenjsk Maupas nam je popisal navade te Živalice, ki se pojav-' lja kaj čeato kot nepozvan goat med drugimi močelkami. Raakaviea ae hrani le od večjih močelk; s razširjenimi usti se navaljuje nanje in večkrat se ji posreči pri-ati se na papučico (paraipaeei-um caudatum) ali kako alično močelko ter povleči vaae del njenega telesa. Ene same raskavice se papučiča po navadi otreae, toda večkrat s izgubo pogoltnjenega kosa telesa. Če ps nastopijo raskavice v večji družbi in napadejo > papučico od vaeh strani, tedaj ostane od slednje le le neoblikovana kepa protoplazme, ki napoeled popolnoma isgine v širokih goltancih požrešnih roparjev. Se nevarnejši sovražnik papu-čie in drugih s bakterijami ae hranečih močelk je nosstica (di dinium nas nt um), živalica jajča-ste oblike s dvems obročkoma večjih migetalk in s rilčastim is-rast kom na enem koncu. Na vr hu tega "nosu" je ustna odprti na. Če se približa nosatica kaki večji močelki, tedaj požene iz svojega rilca slizast podaljšek, ki pred ere površno kožice plena. V podaljšku je strupena anov, ki kmalu omami napadeno žival ter jo polagoma umori. Nokatica potegne nato aliz zopet vaae, se prisesa na žrtev ter jo sčaaoma izje. Le težko se ubranijo papučiee napadov nosstic, ako takoj ispočet-ks ne otepavsjo zadosti krepko, so izgubljene. Enako kakor raskavice naatopa tndi nosatica čeato v večjih družbah, po itiri, po pet ae jih loti papučiee, ki uide v takem slučaju le redkokrat pogi nu. Opazujočim žitje in bitje močelk se nam dozdeva, kot da po stopajo te Živalice premiiljeno in pametno. Ravno skupni napadi roparskih močelk delajo vtis, kot da so živsliee sporszumljene med seboj. V istini pa gre sa eelo eno stavne prikazni, sa takosvane tro-pisme. Tako imenujemo pojave na živih bitjih, ki so neposredna posledica raznih dražljajev ter se odigravajo s mehanično nujnostjo. Pri močelkah gre pred vnem sa kemične dražljaje, ki določajo njih dejanje in pehanje. Da se močelke družijo, je vsrok oglji kov dvokis, ki ga pri dihanju izločujejo; raztopina tega plina v vodi deluje na močelke privlačno. Sličen vzrok ima tudi naval ro parjev na plen, vodijo jih tu m/ ne druge anovi, ki jih plen izloču je. Vai ti privlačni kemični dražljaji vplivajo tako na močelko, da počno migetalktf utripati v smeri, v kateri ae liri v vodi raztopina dotične anovi Radi tega sa mors približati plenu Tu nastopajo vaied jačjega kemičnega vpliv« in vsled dotika nadaljni tropizni ter izprožijo nova poalo-vanja močelkinega ust rojstva Vae ae dogaja z vedno enako nuj-nostjo, kakor pri kakem stroju; nimamo torej • nobenega povoda sklepati pri teh najnižjih bitjih na kakoršnekoli duševne pojave, da govoriti ne moremo niti o nagonih. Nekoliko manj živahne boje izzivajo med močelkami Živalice, ki jim pravimo srkavči (sueto-ris). To so močelke, ki imajo mesto migetalk po celi površini tanke cevkaate podaljške. Tenko ¿tebelee imajo navadno, a katerim so prirastle na kakem večjem predmetu, na vodnih rastlinah, na lupini vodnega polža in sličnem. Srkavci ne morejo torej vršiti nobenih dejanekih napadov. Pa tega jim tudi ni treba, kajti tako primerno so ustrojeni, da jim prihaja plen aam na limanice. Če zadene plavajoča mpČelka slučajno ob cevke srkavca, tedaj obviai na njih. Cevke izločujejo neko «trupeno snov, ki plen omami, tako da ne more več naprej. Le večjim močelkam se tupatam posreči, da ae otresejo nevsrnih 11-manic; večkrat pa vse protivlje-nje nič ne koristi: otrov se proši-n brzo po telesu žrtve, ki polagoma popolnoma otrpne. Kmalu nato je opaziti, kako se počne telo ponesrečene molelke bolj in bolj krčiti; srkavci namreč a pomočjo onih eevk issesavajo svojo Žrtev. Boj je tu torej le enostranski, le žrtev se brani, dočim ropar mirno sedi in čaka, da mu žito dozori. (Dalje prihodnjič.) Nov graditelj krvi, moči. Zdr«««iki M pro»*ili, H| ¡»»Ma okmm, ¡. «s » Mr 4mmk. H««a-TcMt» fc««T ^ H ft^JwrasSf œH SLrr^ c t" l^ZTLi :z.T.jrmM,momm. mj >*u t tori « « •Maj». 4* primo..,« vm Wkaraari. Mmtld ta «m vrniti dn«r »k» ¿•voljni. J. lahko « v~U poro*«», jam t«no m na a* OGLAR. . mm, CIsTsiaad, Ol Za nadaljna pojasnila pi te na: UNION LAND & CO STRUCTION CO., 210 Union Building, Youngstown, O. ITALIJANSKE HARMONIK Ml fesMajMM la Inpartiram« vmS v roi no «član« ITALIJANSKE HARM0N1 Dnetlatao KVK N«4a eaaa J« nitja «4 4raa* lUi vale««, geetonj navodili kak« m t*r» mI kupe««. PUIU po BBKZHLACNI «Mik. aUATTA SKaCNZLLI O CO, SIT Sla« Islaa4 A v«.. Dpt. IS, ftiat«, Priporočljivo Je, da nam pošljeta VASE PRIHRANKE, aa ohreatonosno naložitev. Naša banka plačuje na vloške na "SPECIAL INTEREST ACCOUNT' 4% obresti na leto, a sigurnost Je v vseh ozlrih zajamčena. Naj bo Vale sedanje hranjenja Vala zaslomba aa vae sluiaje v bodočnosti, radi tega vloiite Vaše prihranke v aolidno in sigurno domaČo banko. V» DRUGE BANČNE POSLE IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO. Frank Sakser State Bank, 82 CortUndt St New York, N. Y. Zopet novo Slovanske Victor plotte. Vae po 78c. ' Pravo glasne Virtrole «ft.se * 4o 9 4SO. 00 S bor-pošljite «Se. Co- IVAN PAJK, H Urnim ÄL, Cessmaach, Po. VASI POSU — NASI POSLI. Kadar paiUJat. dmm»r m start k»ai, bodWv dinarjih, Hrah s^tr-kronah, ali dolarjih, ekrbita, da bodo Vaši posli — naši P<*lu KADAR patajata v stari kraj, ali kateri od Vaših znancev. Je mJ-bolj Ae, dkos obrneta na naa In Vaša skrb sa vm potrebne listine In m udobno potovanje bo — naia skrb. Kadar eta »MM«Ja»l dabiti kako osebo Is starer* kraja, poverit« eelo sadevo nam In Vaša dalo bo — naša delo. Kadar Vam ja treba kaka Metk» sa start kraj, ali kadar imate kak drug posel s starim krajem, na poaablu sa obrniti na nu ■■ Vale opravilo bo — naše opravil« + Za vaa nadaljna pojasnila se obrnit« na SLOVENSKO BANKO ZAKRAJSEK * CESARIC, . 70 — Mi Avenue, New York, N. Y. tn 100 igel TRADING COMPANY M