Leto XIII. 1 Štev. 147 | TELEFON. UREDNIŠTVA 25-67 UPRAVE 28-67 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 1L409 Maribor, 1. in 2. julija 1939 NAROČNINA NA MESEC: Prejeman v upravi ali po pošli 14 din. dostavljen na dom 16 din. Inii ’ “ din Cena din 1*— Pred modnimi odločitvami Nagle priprave za priključitev Gdanska k Nemčiii. Zbiran e čet na vseh frontah. Poliska bo odgovorila na vsako spremembo položaja Gdanska z orožjem. Francija in Anglija popolnoma na strani Poljske. V Nemgi i ne verujejo v vono. Zapiski De Valera in Cosgrave Kakor pred in med svetovno vojno, se pojavlja tudi sedaj nova irska teroristična akcija, ki se kaže v vedno novih bombnih atentatih na Angleškem ter v irski GDANSK, 1. junija. Priprave za priključitev Gdanska k Nemčiji se nadaljujejo z veliko naglico. Iz Nemčije prihajajo neprenehoma novi transporti članov napadalnih čet, tovorne ladje pa prevažajo orožje in municijo. Neka ladja je pripeljala včeraj tudi topove. Iz Kraljevca (Konigsberg) je prispela na tovornih avtomobilih četa letalcev. Okoli mesta postavljajo protiletalske topove, obenem pa grade tudi velike barake za vojaštvo. Po ulicah patrulirajo člani SA (napadalnih oddelkov z napisi »Danziger Heimwehr« na rokavih. Včeraj je krožilo nad mostom 20 nemških bombnikov. »Danziger Vorposten« je objavil poziv na prebivalstvo, v katerem pravi, naj ohrani v prihodnjih dneh mirno kri, kajti bliža se trenutek izpolnitve želja gdanskega Nemštva. Osvoboditev je blizu, dan pa bo določil Hitler. Ob koncu pa pravi list, da se bo kmalu potrdilo, kako malo sta Francija in Anglija pripravljeni zavzeti se za poljsko oholost. V zvezi s tem se zatrjuje, da bo morda že prihodnji teden prispel v Gdansk Hitler in sam izvedel priključitev. GDANSKI NAČRTI GDANSK, 1. julija. V tukajšnjih nacionalno- socialističnih krogih se zatrjuje, da se bo izvršila priključitev Gdanska na ta način, da bo senat sprejel zadevni sklep. V tem trenutku bodo zasedle meje Gdanska prostovoljske čete, ki se sedaj organizirajo iz članov napadalnih oddelkov, ki so prispeli in še bodo prispeli iz Nemčije, ter iz gdanskih brambovcev, ki se že organizirajo in vežbajo. Včeraj je bil izdan zadevni oklic, ki poziva vse moške od 18 do 25 leta, naj se prijavijo poveljstvu brambovcev. Obenem bodo na poziv senata vkorakale v Gdansk čete redne nemške vojske, ki že čakajo pripravljene na zadevni ukaz. S tem bo izpodbit vsak eventualni argument o kakršnem koli nasilju. Nemčija Gdanska torej ne bo sama priključila, ampak se bo priključil sam. V DRUGI POLOVICI JULIJA? GDANSK, 1. jul. Po vesteh, ki jih je pa treba sprejeti z rezervo, se* pripravlja z vso rednostjo priključitev Gdanska k Nem čiji v drugi polovici julija. Med 20. in 30. julijem trdijo iste vesti, prispe v Gdansk državni kancelar Hitler na oficielen obisk, ko mu bo gdanski senat svečano izrodi diploma častnega meščanstva. Hitler se bo mudil v Gadnsku 2 dni ter bo ob tej priliki velika parada prostoveljcev, ki še ved no v velikih množicah prihajajo iz Vzhod-nje Prusije. Takoj za Hitlerjevim odhodom je najavljen prihod feldmaršala GOringa, ki prispe v Gdansk na krovu križerke »Ko nigsberg«. V Gdansku so prepričani, da *e Poljska tem obiskom ne bo mogla zoperstaviti. Med tem pa se bo začela velika kampanja po nemškem tisku in radiu v stilu kakor lani septembra, ta tako da bo vsa svetovna javnost pripravljena na končni sklep gdanskega senata, da izroči mesto Gdansk v varstvo državnega kance larja Hitlerja. SE pripravlja VARŠAVA, i. julija. Poljska vlada je izdala včeraj uradno poročilo, v katerem op suje položaj v Gdanskem in zbiranje čet. Poljska vlada ugptavlja, da je vse to v popolnem nasProtju s statuti SvQ. hodnega mesta Gdanska, ki ne sme imeti vojaštva In tudi ne sme biti kakor koli u rjen. Poljska vlada bo zaradi tega segla po primernih ukrepih, da izsili spoštovanje mednarodno določenega stanja. Iz zanesljivega vira se tudi izve, da se vrši veliko odpošiljanje poljskih čet na mejo Gdanska, čete so v strogi pripravljenosti, da morejo vsak trenutek slediti izdanim ukazom. Tudi v Varšavi sami se občuti ve!ika napetost, a vendarle samozavest. Čfani vlade ne smejo zapil POGAJANJ NI ‘VARŠAVA, 1. julija. Poljski politični krogi z pozornostjo in budnostjo zasledujejo razvoj dogodkov v Gdansku. Vse dosedanje ukrepe smatrajo kot moralen pritisk na Poljsko, da bi se omehčala. — Efekt pa je ravno nasproten. Poljska je že danes mobilizirala vse moralne in gospodarske sile, ki zrejo na Gdansk z vso pripravljenostjo. Poljska je vse pripravila, da bo to tekmo dobila in bo nemudoma odgovorila na vsako izzivanje. Isti krogi pozdravljajo Halifaxov govor in ga tolmačijo kot zadnje svarilo Nemčiji. — Ogorčeno pa zavračajo vse govorice, ki jih lansira Berlin, da bi bila Poljska v Berlinu že zaprosila za pogajanja In da so ta že pričela. BONNETOVO ZAGOTOVILO PARIZ, 1. julija. Zunanji minister Bon-net je sprejel včeraj poljskega veleposlanika v Parizu Lukasiewicza in francoskega veleposlanika v Varšavi Noela. Oba sta mu sporočila, da je Poljska trdno odločena upreti se z orožjem vsakemu direktnemu ali indirektnemu poizkusu priključitve Gdanska k Nemčiji. Bon-net je ob tej priliki znova potrdil Luka-slewiczu, da more Poljska v vsakem primeru in vsak trenutek računati z vso počjo Francije in Anglije. VAŽNA SEJA FRANCOSKE VLADE PARIZ, 1. julija. Z ozirom na položaj v Gdansku je predsednik republike Le-brun sklical za danes ob 10. url dopoldne sejo ministrskega sveta. Tej seji se prisoja Izredno velika važnost, ker se pričakujejo važni sklepi z ozirom na vojaške ukrepe, ki jih sedanji položaj nujno zahteva. Vsi današnji listi objavljajo poročila o velikem premikanju nemških čet na francoski meji. Število teh čet se je v zadnjih dneh potrojilo. Včeraj je prispelo k Renu 30.000 mož motoriziranih čet. Na nemški strani je že vse v vojnem stanju. To nujno sili Francijo, da odredi tudi ona vojno stanje na svoji vzhodni meji. Ni izključeno, da bo prihodnji teden sklican parlament na izredno sejo in da bo takoj nato izdan ukaz o splošni mobilizaciji. FRANCOSKA SODBA PARIZ, 1. julija. Po tukajšnji soglasni sodbi se bliža vprašanje Gdanska z naglimi koraki odločitvi. Iz priprav, ki jih izvršujejo Nemci v Gdansku, je mogoče spoznati, da dela gdanski senat v sporazumu z Berlinom. V Parizu ne dvomijo, da bo Poljska v danem trenutku možato nastopila za obrambo svojih interesov. Vendar ni mogoče pričakovati, da bi polj ske čete mogle zasesti Gdansk brez nemškega odpora. Vkorakanje nemških rednih čet bi pa pomenilo signal za splošno vojno, ker bi Francija in Anglija v smislu sporazuma takoj priskočili Poljski na pomoč z vso svojo oboroženo silo. Ako se v resnici izvrši namera gdanskega senata, ne bo več drugega izhoda, kakor splošna vojna. KARTE SO POLOŽENE NA MIZO. PARIZ, 1. julija. Današnji listi še nadalje analizirajo Halifaxov govor, ki je postavil nasprotni tabor pred alternativo: skrajna zaostritev ali sodelovanje, mir ali vojna. Poluradni »Petit Parisien« piše, da ni pričakovati iz Berlina in Rima ničesar drugega, kakor gladko odklonitev z vsemi negativnimi posledicami, kajti nasprotna stran se je že preveč angažirala, da bi mogla sedaj še nazaj. Ostali listi niso nič bolj optimistični, samo ugotav-Ijajo, da so sedaj karte položene na mizo, vsakdo ve, kje mu je mesto. neMci NE VERUJEJO V VOJNO BERLIN, 1. julija. V zadnjih dneh za-vzemajo govorice o Gdansku in napetosti s Poljsko najalarmantnejše oblike. Jav-i nost je prepričana, da bodo nemške čete že v najkrajšem času vkorakale v Gdansk. Vendar nihče ne veruje, da bi to moglo zares izzvajati vojno. »Čemu naj bi Nemčija vodila vojno zaradi tega nemškega mesta?« se sprašujejo. Zato nemška javnost v vojno ne veruje, zlasti pa ne veruje, da bi Francija in Anglija za res podprli Poljsko in njene zahteve s svojo oboroženo silo. a Odločilni sestanek v Moskvi FRANCIJA IN ANGLIJA PRISTALI NA VSE RUSKE ZAHTEVE NADALIFVANIF POGAJANJ V MOSKVI SELE DANES. HOLANDSKA INFORMACIJA PARIZ, 1. julija. Tu z veliko napetostjo pričakujejo, kakšen bo rezultat novih pogajanj v Moskvi. Potrjujejo se vesti, da sta angleška in francoska vlada odposlali svojim pooblaščencem v Moskvo, Stran-gu, Seedsu in Naggyaru take instrukcije, po katerih pristajata na vse ruske zadnje zahteve, samo da se sporazum čimprej sklene in podpise. Neugodno pa je vplivalo, da včeraj še ni bilo nobenega novega sestanka z Molotovom. Sestanek je bil odgoden zaradi zelo važnih posvetovanj v Kremlju z ozirom na sedanji položaj v Evropi in Aziji. Pričakuje se, da se bodo zastopniki Rusije, Anglije in Fran- , --- ----------------- -r.itpu- cije sešli danes in da bo ta sestanek do- Preste ,tce- Seje vlado trajajo skoraj končnega in odločilnega pomena, neprekinjeno. j ROTTERDAM, 1. julija. Londonski do- pisnik holandskega lista »Nieuwe Rotter-damsehe Courant« je izvedel, da se v pogajanjih glede garancij v Moskvi jemljejo v poštev tudi zagotovila meja malim državam na evropskem zahodu, tako Holandski, Belgiji in Švici. Predvsem je bilo v Moskvi govora o garancijah Holandsk’, ki ima po svoji zemljepisni legi zelo slabo zavarovane meje. OBSODBE IRSKIH TERORISTOV. LONDON, 1. julija. Pet članov irske republikanske armade so zaradi sodelovanja pri zadnjih atentatih v Londonu obsodili na dosmrtno ječo. Da se nadaljnji atentati čimbolj omeje, so pomnožili čete detektivov, ki imajo strog nalog, paziti na vsako sumljivo gibanje oseb.' protiangleški propagandi v tujem svetu. Namen te akcije je, doseči priključitev Ulstra, t. j. severnega dela Irske k samostojni Irski, čemur se pa ulstrsko prebivalstvo samo odločno upira. Vendar ni teroristična akcija v zvezi z irsko vlado v Dublinu, kajti tako predsednik Eamon de Valera, kakor voditelj opozicije Wil-liam Thomas Cosgrave sta odločno obsodila take metode, in vlada je revolucionarno organizacijo IRA (Irska revolucionarna vojska) celo razpustila. V Londonu zatrjujejo, da stoje za irskim terorizmom tuje sile. Vojne med Vzhodom in Zahodom se odločajo na Balkanu" Tako piše rimska revija »Gerarohia«, Kajti, pravi, preko Balkana gredo celinske poti med Vzhodom in Zahodom, vzdolž balkanske1 obale so posejani otoki in mesta, ki se morejo uporabljati kot neobhodno potrebna pomorska in letalska oporišča. In ker je Vzhod Rusija, Zahod pa Rim ter se Velika Britanija in Francija pogajata z Rusijo, bo treba vprav ta oporišča uporabljati za ohranitev prevlade v vzhodnem Sredozemlju. (»Nova Riječ«). Zunanja politika Anglije Zunanja politika Velike Britanije je bila še do nedavna podobna izpodnebnim vetrovom: od kod prihajajo in kam vejejo, ni nihče mogel uganiti... (Lord Sneli v zgornji zbornici). v/ Češka narodna kartoteka Odbor Češke narodne enote ie sklenil da bo za vse kraje Češke in Moravske uvedel narodne kartoteke, v katerih bodo zbrani vsi podatki o slehernem Čehu v protektoratu, brez svetovnega nazora, tako tudi žene in otroci. Legija kanadskih prostovoljcev 1 udi Kanada zbira čete za primer vojne. Doslej se je prijavilo že 57.360 mož med prostovoljce, ki bodo na razpolago britanski vojski. Slabi izs ledi na Daljnem vzhodu POOSTRENA BLOKADA V TIENCINU. V LONDONU IN V TOKIU SO ENAKO SKEPTIČNI GLEDE NA USPEH POGAJANJ, KI SE FRICNO 6. T. M. — LONDON, 1. julija. Položaj v Tiencinu se je zopet poslabšal, ker so Japonci blokado še poostrili in ne puščajo v koncesijo nobenih živil več. Tudi šikaniranje prebivalstva se je obnovilo. Zato gledajo tu s skepso na izglede pogajanj med Anglijo in Japonsko, ki se oodo pričela 6. t. m. istočasno v Tiencinu in v Tokiu. Incidenti se ponavljajo tudi drugod. TOKIO, 1. julija. Novi japonski veleposlanik na Kitajskem Kato je izjavil danes neposredno po prihodu iz Tiencina, da je prav malo upanja na uspeh bližajočih se angleško-japonskih pogajanj za likvidacijo tiencinskega spora. Vse je odvisno od Anglije. Japonski konzul v Tienci-iu je pa dodal, da Anglija ni spremenila svojega stališča glede Tiencina. Zato se bo blokada nadaljevala tako dolgo, dokler Anglija ne bo spremenila svojo pro-tijaponsko politiko in politiko podpira-|nja maršala čangkajška. Ratifikacija v Ankari TURSKI PARLAMENT JE OB VELIKIH IN NAVDUŠENIH MANIFESTACIJAH RATIFICIRAL TURŠKO-FRANCOSKI SPORAZUM. ANKARA, 1. julija. Narodna skupščina je soglasno, ob burnih manifestacijah in z velikim navdušenjem sprejela zakonski načrt o ratifikaciji francosko-turškega sporazuma o pripojitvi Hataja Turčiji. Zunanji minister Saradžoglu je imel ob tej priliki po radiu velik govor, v katerem je naglasil prijateljsko atmosfero, ki je našla med Francijo in Turčijo v najtežjih dneh močno okrepitev za bodočnost. Sporazum med obema državama je sklenjen v popolni miroljubnosti. Več poslancev je nato krepko poudarjalo značaj sporazuma s Francijo. Ratifikacija zakona je bila izvršena po pospešenem postopku. Ameriško gospodarstvo BILANCA PRETEKLEGA PRERAČUNSKEGA LETA. NOVI KREDITI ZA BREZPOSELNE. NEVTRALITETNI ZAKON. WASHINGTON, 1. julija. Dne 30. junija je poteklo preračunsko leto Zedinjenih držav. Po uradnih ugotovitvah znaša deficit državnih dohodkov 3.8 milijarde dolarjev. Državni dolg USA se je taku povečal na pet milijard dolarjev. Senat je odobril kredit 1,755.600.000 dolarjev za pomoč brezposelnim. Za izpopolnitev vojnega letalstva je senat izglasoval dodatni kredit 223,440.000 doiarjev. WASHINGTON, 1. julija. Parlament je izglasoval z 229 proti 160 glasovom poročilo mešane komisije, ki ima posebna pooblastila, da sme izvesti potrebne ukrepe glede vrednosti dolarja, ua lahko izkoristi fond o izenačenju valute ter nakupi potrebno srebro v tujini. WASHINGTON, 1. julija. Z 200 proti 188 glasovom je parlament sprejel zakon o nevtralnosti, ki ga je predložil poslanec Blum. Zakon ima dopolnilo, v katerega je vnešena uredba o- prepovedi izvoza orožja, odobrena je pa prodaja vojnega materiala. O predlogu bo razpravljal še senat. Maribor, 1. julija. Jutri se zberejo v prleški metropoli, v lepem in prijaznem Ljutomeru, zastopniki vseh podružnic Družbe sv. Cirila in Metoda k letošnji glavni skupščini, da podajo obračun o dovršenem ter napravijo načrt za novo, bodoče delo. Te skupščine CMD so že od nekdaj, še izza predvojnih časov, ko smo Slovenci o svobodi v lastni državi smeli samo sanjati, važni dogodki, polni vzpodbud in vere v moč in voljo našega naroda. Načrti, ki so se na njih sprejemali in potem v okviru vsakokratnih možnosti uresničevali, so marsikdaj in v marsičem odločilno vplivali na naš narodni obstanek, zlasti na eks-poniranih obmejnih postojankah. Delo, ki ga je v teh desetletjih svojega obstoja opravila CMD, je bilo često vredno občudovanja. Ni malo narodov, celo ne mnogo večjih od našega, ki bi se mogli ponašati s tako narodnoobrambno organizacijo, kakor je ta naša in ki bi se bili mogli z razmeroma tako skromnimi sredstvi postaviti z uspehom v bran mogočnim, bogatim in brezobzirnim nasprotnikom. . Kljub temu so se pojavili po osvobo-jenju med nami ljudje, ki so menili, da je CMD z osvobojenjem izgubila svoj smisel, da v svobodni domovini ni več potrebna, drugod pa nemogoča. Razvoj dogodkov je sam najbolj jasno demantiral ta zmotna mnenja in pokazal, da nam je narodnoobrambno delo potom CMD ne le še vedno potrebno, ampak da je sedaj morda še veliko bolj nujno, kakor je bilo poprej. V času, ko so vsa stremljenja v naši soseščini usmerjena k enemu samemu cilju: utrjevanju narodnih postojank in narodne zavednosti, bi morali mi svoje obrambno delo celo do skrajnih možnosti povečati in žrtvovati zanj čim več ne samo moralnih, ampak tudi tvarnih sil. Skoraj bi lahko trdili, da bi vsa Slovenija morala postati ena sama CMD! To bi pa morala postati tudi zaradi koncentracije tega dela, ki se ne bi smelo še dalje cepiti, kakor se je doslej in kakor se žalibog še vedno. Ako so veliki sosedni narodi že pred leti uvideli nujno potrebo po združitvi vseh takih akcij, bi jo morali čutiti mi še toliko bolj, kajti vsaj pred nujnostjo narodne obrambe bi morali brez sledu izginiti vsi drugi, često le strankarski in osebni, zato mali in škodljivi oziri. Zato bd želeli zlasti mi tu, na sevemovzhodnem slovenskem ozemlju, da bi si CMD na svoji jutrišnji skupščini postavila znova za cilj akcijo za popolno narodnoobrambno koncentracijo. Morda bi se v sedanjih izrednih časih dalo to vendarle doseči? Letošnja skupščina se bo vršila v času, ki je silovito razgiban, ko stojimo morda že v neposredni bližini dogodkov, ki bodo terjali od nas velike odločnosti in tudi železne pripravljenosti. Od tega, kako se bomo pripravili, bo odvisna vsa naša bodoča usoda. Zato naj bi ljutomerska skupščina izdelala tudi načrt, ki bi segal čez običajno podrobno narodnoobrambno delovanje in dala z njim vzpodbudo vsej slovenski javnosti. S svojimi široko razpredenimi organizacijami, v katerih je zbranih toliko treznih in izkušenih javnih delavcev, bi bila prav ona najbolj poklicana za razne iniciative in njih uspešno propagiranje med narodom. S tem bi si pa morda pridobila še novih sodelavcev iz vseh plasti in posebno tudi iz vrst naše mladine. Razni znaki zadnjega časa ,so pokazali, da je naša mladina zdrava, na svojem mestu in prepojena s tistim brezkompromisnim idealizmom, ki nam }e sedaj najbolj potreben. Ta mladina se zato prav gotovo ne bo obotavljala slediti eventualnemu klicu CMD k sodelovanju pri narodni obrambi na širših temeljih. Mimo tega pa čutimo potrebo nasloviti apel tudi na naše odločujoče javne faktorje in jih opozoriti na nujnost, da se stara, a vedno mlada prvoboriteljica za naše narodne dlje, Družba sv. Cirila in Metoda, podpre moralno in tvamo tudi iz javnih sredstev. V tem oziru nam bodi vzor sodelovanje držav in samouprav z narodnoobrambnimi organizacijami v drugih državah! V svobodni Jugoslaviji ne bi smelo biti med državo in samoupravo ter med CMD glede sodelovanja pri zasledovanju narodnih ciljev nobenega razločka. Morali bi se le izpopolnjevati druga drugo, delati roko v roki in zbirati skuono za to potrebna sredstva. Bolgarija se je od.očila za os? BERLIN, 1. julija. Bližajoči se obisk bolgarskega ministrskega predsednika In unaniega ministra Kjuseinanova v Berlinu pomeni po tukajšnjih informacijah važen političen dogodek. Ta obisk bo potrdil, da so ostali vsi poizkusi zahodnih demokracij, da bi pridobile Bolgarijo za svojo poHtiko, brez vsakega uspeha. Garancije, ki sta jih dali Anglija in Francija Romuniji, Turčiji in Grčiji presojajo v So-iji kot dejanje, ki je izrecno naperjeno proti interesom Bolgarije, ker stabllizira-o sedanje krivično stanje. Solun postane angieiko pomorsko oporišče RIM, 1. julija. Včeraj so prileteli v so-unsko pristanišče štirje angleški hidro-plani z visokimi angleškimi vojaškimi unkcionarjl in strokovnjaki, da pregledajo naprave in pripravijo vse potrebno za spremenltev Soluna v angleško pomorsko oporišče. Jutri govori Chamberlain LONDON, 1. jul. »Press A»sociatlon« javlja, da bo Imel Chamberlain v nedeljo po radiu važen notranje političen govor. Dotaknil se bo tudi zunanje politike in podčrtal voljo Anglije, da se zoperstavi vsakršnemu napadu. SEJA ŠPANSKE VLADE BURGOS, 1. julija. Včeraj se je sestal ministrski svet, da zavzame stališče nasproti zunanjepolitičnemu položaju. Raz-ven tega je odobril sklep o odpustu rezervnih častnikov iz vojske. Vsako drugačno postopanje pomeni nerazumevanje potreb časa in zaostajanje za razvojem razmer. S tem bi postale mnoge naloge, ki so sedaj težke in vča-skiii skoraj nezmagljive, na mah lahke in bi se dale izvršiti tako rekoč igraje. Zato upamo, da bodo vsi, ki so za to poklicani, razumeli kategorično zahtevo časa, v katerem živimo, in da bo pomenila letošnja skupščina CMD v Ljutomeru zares začetek novega, še vse bolj in- Viadna kriza v Holandiji AMSTERDAM, 1. julija. V zvezi z nesoglasjem v vladi zaradi proračuna 1940/41 je včeraj odstopila holandska vlada. Kraljica je poverila sestavo nove vlade ministrskemu predsedniku Collynsn. AVANTGARDA BRATSTVA. PARIZ, 1. julija. Havas poroča, da je na francosko-poljski proslavi govoril tudi bivši minister Marin, rekoč: »Francozi in Poljaki bodo storili vse za rešitev svobode. Oni so avantgarda bratstva na svetu«. VARČEVANJE Z ŽELEZOM V ITALIJI RIM, 1. julija, Danes je izšel dekret o omejitvi uporabe železa, zlasti pri vrtnih plotovih in slično. NEMŠKO - FRANCOSKI TRGOVINSKI PROVIZORIJ PARIZ, 1. julija. Včeraj so podpisali nemško-francoski trgovinski dogovor, s katerim se dosedanji gospodarsko-pro-metni odnošaji med obema državama podaljšajo za eno leto. PREKOOCEANSKI LETALSKI PROMET MARIGNAN, 1. jul. Včeraj je prispel iz USA prekp Atlantika veliki hidroplan »Dix Clipper« z 12 možmi posadke z 20 potniki. V nedeljo se bo po istii poti vrnil preko Oceana v Ameriko. Dunajska napoved: Večinoma jasno in toplo, nevarnost krajevnih neviht. Mariborska napoved: Prevladovalo bo oblačno, toplo in vetrovno vreme. Temperatura se bo še dvignila. Po preteku 24 ur se obeta sprememba vremena. Včeraj je bila najvišja temperatura 27,8, danes najnižja 13,4 in opoldne 27,8. tenzivnega in široko organiziranega narodnoobrambnega dela, segajočega do zadnje slovenske obmejne vasi in zadnje revne koče na Kubanskem, ob Muri, v Prekmurju in drugod. Mali Slovenci ne smemo pustiti v nemar nobene svoje postojanke in nobenega svojega človeka! Ako se bore za vsakega svojega soroja-ka drugi, veliki in mogočni narodi, potem se moramo mi mali bojevati za vsakega Slovenca z zobmi in nohti! -r. Domač zap sfc Tabor miadine v Mariboru Obdravska presloliiica je vsa v za- l slavah. Pod visokim pokrovi.c js..oni j Nj. Vel. kralja Petra se vrši te dni tabor sk)>o;u.cc mladine. Z vseh strani dovažajo vlaki obiskovalce tabora. Kralja bo zastopal poveljnik maribor- ^ skega mesta, brigadni general Čeda / Stanojlovie. CasLni predsednik prire- / ditve je predsednik senata dr. Anion Korošec, v odboru so še ministra dr. • | Miha Krek in Snoj, ban dr. Natlačen, J škofa dr. To in dr. Rožman ter | mariborski župan dr. Juvan. Kakor fj poroča „Slovenski dom“ se bodo po- { leg slovenskih dveh minislrov udele- ! žili tabora tudi predsednik vlade Cvet- , kovic in ministri Djuričič, Tomič, Pantič Ružič, Altiparmakovič in Cejovič. Slovenska kri »Slovenska kri! To je kri mladega in zdravega naroda. Krvavelo je slovensko narodno telo v tisočletju in več zgodovine, izkrvavelo nikdar. Starejši narod bi bil ob slovenskih razmerah najbrže že davno izkrvavel,« pravi »Koroški Slovenec« v svoji zadnji številki. Hrvati — komaj relativna večina Slavonije ... »Slavvonischer Volksbote« je nedavno napisal, da tvorijo Hrvati komaj relativno večino v Slavoniji . . . Osješki »Hrvat-ski list« odgovarja zdaj na ta članek in pravi, da je Slavonija že od davna hrvat-ska, tako politično, etnično in kulturno. Doslej se ni našel še nihče, ki bi oporekal, da Slavonija ni hrvatska. Slavonija je sestavni del Hrvatske, in če trdi »Volks bote« nasprotno, ne pozna hrvatske zgodovine. Smeši se prav tako, kakor če bi nekdo napisal, da sta ThOringen in Wiir-temberška teritorij, na katerem preten-dirajo Nemci . . .« Poljaki o naiih Nemcih Eden največjih poljskih dnevnikov, »Kurjer Warszawski«, objavlja daljši dopis iz Beograda, v katerem na zelo objektiven način komentira razmere Nemcev v Jugoslaviji. Pravi, da je pri nas 450.000 Nemcev in ne 650.000. kakor trdijo nemški listi. Obširno se bavi ~ delovanjem »Kulturbunda« pri nas ter označuje njegov značaj in važnost. — (»Dan«.) Kulturbund omejil svoje delo >Deutsches Volksblatt« piše: Delovni odbor je na seji 23. t. m. zaradi nastalih prilik sklenil, za nekaj časa ustaviti vsako delo, razen onega, ki je v župah nujno po trebno. Ustavljanje so za enkrat vse večje prireditve in tečaji«. — Ta odlok, piše »Obzor« je v zvezi s sporom v organizaciji, ki je nastal med totalitarno in katoliško usmerjeni člani. Sloveniji primanjkuje žita Ječmenova in pšenična polja so dozorela. Zlatorumene ploskve že žanjejo. Slovenija potrebuje na leto blizu 1,150.000 kvintalov žita, uvažati ga moramo 700 vagonov (650.000 kvintalov). Po podatkih dr. Iva Pirca znaša povprečni pridelek žitaric: Okraji: pšenice 1000 q rži ječmena Brežice 13.0 3.0 4.5 Celje 18.0 3.5 9.0 Črnomelj 17.0 2.8 4.7 Dol. Lendava 43.0 43.0 0.9 Dravograd 9.6 10.0 — Gornjigrad 7.5 2.0 2.0 Kamnik 24.5 5.2 9.5 Kočevje 8.2 1.6 5.3 Konjice 12.2 3.8 4.1 Kranj 33.5 17.7 13.8 Krško 33.3 5.2 11.5 Laško 16.6 3.3 3.8 Litija 26.0 4.0 11.0 Ljubljana-okol. 15.1 6.2 10.7 Ljutomer 29.9 17.7 4.9 Logatec 5.1 0.7 3.0 Maribor-d. breg 24.0 20.3 4.9 Maribor-1. breg 31.6 12.8 18.8 Murska Sobota 59.0 44.0 1.4 Novo mesto 24.5 5.2 11.1 Ptuj 41.0 31.0 12.0 Radovljica 2.8 4.2 2.6 Slovenjgradec 12.0 4.9 4.6 Šmarje 38.1 2.6 5.2 Temelji naše naselitve Ivo Lapajne / Spoznanja k razumevanju naporov za sporazum V času, ko ves naš, pa tudi tuji tisk „ velikim zanimanjem spremlja razvoj sporazumevanja med Srbi in Hrvati, se poglobimo v jedro najkočljivejše zapreke v vsej-stvari, narodnostno in versko mešane poselitve Jugoslavije. Kakor skoro ves Balkan, je tudi Jugoslavija presekana na več prirodnih, zelo samosvojih enot. Te so med seboj tako ločene, da domuje v notranjih gorskih predelih še danes star, pa zdrav patriarhalni režim, ki so ga Slovani prinesli iz Zakarpatja. To je fizično najmočnejši, etnografsko najbolj svež del prebivalstva Jugoslavije, jedro starih srbskih in br-vatskih državic, kjer so rodovi, ohranili svojo plodnost in ekspanzivnost do naših dni. Po naselitvi na Balkanu je pritisnil slovanski živelj globoko v gore in do obal Jadrana, ni pa bil povsod enako močno zasidran. Pritisk turških navalov je prisilil mnoga nižinska plemena, da so zapustila doline in se selila v planine, pa dalje na otoke, od koder jih je kasneje selitveni gon spet gnal v nove kraje. Sploh so bile v glavnem turška vladavina, v zvezi z njo razni upori in preganjanja, pa gospodarske in podnebne prilike krive, da se je prej prebivalstvo na sicer manjših, pa enotneje naseljenih ploskvah razselilo, pomešalo daleč od prvotnega svojega jedra ter stvorilo sedanjo pisano etnografsko sliko Jugoslavije. Jugoslavija ima le redke kraje, kjer biva vse prebivalstvo že izključno od naselitve tamkaj. V veliki meri avtohtone pokrajine v tem pogledu so le Slovenija, hrvatsko Zagorje ter južna Makedonija. Ves veliki prostor med spodnjim Pov.r-darjem, Zagrebško goro in Metliko ter Subotico in Jadranom je bil v preteklosti prizorišče živahnega preseljevanja rodov iz kraja v kraj. Šumadija, jugoslovanski Piemont, ima v vsaki vasi doseljence iz Sjenice in Peš-tera, s črnogorskih Brd, iz Hercegovine, s Kosova, Metohije in Povardarja. Blizu 80% prebivalstva moravske Srbije, va-ljevskih in podrinskah krajev se je v glavnem priselilo tja v zadnjih treh stoletjih. V črnogorskih in hercegovinskih planinah so še danes 'rodovi, ki poznajo v • Srbiji naseljene prednike za več pokolenj nazaj. Podobno je z dalmatinskim primorjem. Tik na obali so mesta tako n. pr. Kaštela, pa naselja v Boki in v dubrovniški oblasti, kjer pomnijo katoliške družine svoje prednike s Popovega polja iz Hercegovine, iz Duvna v Bosni in iz Crne gore. Nekdanji pravoslavni priseljenci imajo ■danes katoliške ppo svoji zemljepisni legi slabo povezana z ostalim Balkanskim polotokom, zalo so prihajali vanjo tuji, tudi duhovni vplivi pretežno z zahoda, čez morje. Nič čudnega ni zato, da je bila v srednjem veku Crna gora močno pod vplivom Italijo in katoliškega Rima in je zato tudi prvi literarni poizkus močno prepojen z latinskim in katoliškim duhom. To je ,,Legenda o svetem Ivanu Vladimira1', ki je živela najprej kot ljudska legenda in jo je Pop Dukljanin le zapisal in morda nekoliko prikrojil po znanih mu latinskih vzorcih. Na vsak način pa je ta literarni spomenik iz konca XII. stoletja najstarejše literarno delo vseh Južnih Slovanov. (Starejši slovenski Brižinski spomeni-k|i so le cerkveni zapiski.) Toda to častitljivo delo je ostalo žal osamljeno, kajti pretekla so dolga stoletja, preden se je slovstvo pri Črnogorcih znova pojavilo. Vendar je bila Crna gora po vseh svojih manifestacijah še do začetka XVIII. stoletja zahodno orientirana. Sele tedaj sc je zaradi obrambe pred Turki naslonila na Rusijo in s tem vključila bolj v vzhodni kulturni krog. Vendar je bila tudi ta orientacija bolj formalna kakor stvarna. Ruski vpliv je pomenil tedaj rehabilitacijo pravoslavja in srbskega imena. Književno delovanje, ki se je pojavilo v XVII. stoletju pod vplivom Rusije, je stalo še vedno nekako na meji med vzhodno in zahodno orientacijo ter srbskim in črnogorskim narodnim imenom. Prvo književno delo te dobe je „Istorija Črne Gore“, ki jo je napisal vladika (vladar) Vasilij Petrovič Njegoš in je izšla leta 1756 v Moskvi. Napisana ni v popolnoma čistem narodnem jeziku. Tako je postal vladika Vasilij začetnik vladarjev-književnikov ,ki so od njega dalje, izvzemši kneza Danila, vsi pisali literarna dela. S književnostjo se je bavil vladika Petar I. (1. 1782— 1831), in njegov naslednik Petar II. (1. 1831—1851) je postal znan po svojem literarnem delu ne le pri vseh Slovanih, marveč tudi pri drugih narodih. Po knezu Danilu, ki je vladal le od leta 1851—1800, je prišel na črnogorski prestol knez in poznejši kralj Nikola (1. 18(50—1921) in prav tako zapustil znatno število književnih del^ ki so pa bila pomembnejša bolj po svojem vplivu, kakor po literarni vrednosti. Črnogorska književnost je postala proti koncu XIX. stoletja vse do vojne epigonska in neizrazita, vendar ni zapuščala okvira ustaljenih tradicij. Sele po vojni so prišli novi črnogorski književniki, ki so se obrnili za duliom časa, vendar ohranjujoč še dalje lesne zveze s svojim ljudstvom in svojo črnogorsko domovino. Toda obupne gospodarske in socialne razmere so te prve napore ubile, ali jim vsaj niso dovolile večjega razmaha. To, kar se pojavlja sedaj pod imenom črnogorske književnosti, je pa izgubilo vsako zvezo s tradicijo in celo z ljudstvom samim. Predstavniki sedanje črnogorske književnosti so večinoma ljudje, ki sta jih šola in odselitev v druge kraje (večinoma Beograd), popolnoma odtujila črnogorskemu ljudskemu duhu. V svojih delih uporabljajo sicer črnogorske kraje in ljudi, vendar le zunanje. Taki zastopniki najnovejše črnogorske književnosti so zlasti Dušan Gju-rovič, Trifun Gjukid in Dimitrije Gju-kid. Dušan Gjurovid je izdal najprej zbirko povesti ..Medju brdjanima“. nedavno pa roman „Dukljanska zemlja11, V obeh knjigah opisuje življenje v Novice Vloge v denarnih zavodih naraščajo VLAGATELJI SO SE POMIRILI TER SPET PRIČELI VLAGATI SVOJE KAPITALE Po podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani so narasle vloge pri 29 slovenskih samoupravnih hranilnicah v mesecu maju za 431.953 din in so dosegle 1.115,887.203 din. Vloge na knjižice so narasle za 2.3 milijona din na 656.8 milijona, vloge v tekočem računu pa so se zmanjšale za 1.8 milijona na 459 milijonov. Število vlagateljev na knjižice se je povečalo za 19, na tek. rač. za 23, skupno število vlagateljev pa za 42 na 131.701. Osem hranilnic izkazuje povečanje vlog na knjižice, celo 13 hranilnic po- rast pri tekočih računih, skupne vloge pa so narasle pri 11 hranilnicah. Število vlagateljev je naraslo pri 8 hranilnicah. Ti podatki kažejo, da so se vlagatelji, ki so bili v aprilu dvignili iz hranilnic 36 milijonov dinarjev več kakor so bili vložili, zopet pomirili in pričeli svoj denar vračati hranilnicam in denarnim zavodom, zlasti tudi zato, ker so spoznali v aprilu, da so jim njihove vloge bile vedno na razpolago. Sv. Lovrenc na Pohorju vabi Pohorje. Koga ne razveseli že sam pogled na njega zeleni masiv. To je pesem večne pomladi. O Pohorju je težko pisati. Priroda sama je dosti lepša, kot pa se da to opisati z besedami. Pohorski Sv. Lovrenc. Že ime pove, da leži kraj na tem našem Pohorju. Tam, kjer je toliko lepih in udobnih kotičkov, kjer je toliko romantike. Ker je Sv. Lovrenc na pohorskem grebenu največje naselje, mu po pravici pripada naziv »pohorske metropole«. Pa ne samo zaradi velikosti, ampak tudi zaradi nenavadno lepe lege ter lepote samega kraja in okolice. Zrak nad Sv. Lovrencem, ki ga neprestano obnavljajo gozdnata pobočja, je zdravilo. Okolica tega lepega pohorskega trga je nena- vadno mirna in kakor nalašč ustvarjena za počitek. Nadmorska višina kraja je okoli 500 m. Zaradi zavarovane lege, mirnega ozračja, brez vetrov, prahu in megle, radi neposredne bližine igličastih gozdov je Sv. Lovrenc zelo priporočljiv za zdravljenje slabokrvnih, oslabelih, rekonvalescentov, posebno pa za vse tiste, bi jim je nagli tempo življenja zrahljal in oslabil živčevje. Vsi, ki vas je utrudil tempo življenja, ki imate razrvane in zrahljane živce, ki si želite oddiha, miru in počitka pridite k nam v naš pohorski Sv. Lovrenc. Tukaj si boste opomogli ter nabili svoj življenski akumulator z novimi močmi. Otmar Fornezzi. Jubilej Josipa Benka 3. julija poteče petdeset let, odkar se je rodil v Tešanovcih g. Josip Benko. Njegov oče je bil posestnik in trgovec z živino. V sporazumu z njim je po končani meščanski šoli in izučitvi mesarske obrti kmalu prodal posestvo v Tešanovcih ter se preselil 1. 1912. v Soboto. Tu je prej zgradil sedanji hotel Slon. Tu je imel tudi mesarijo in trgovino z živino. Po vojni je bil g. Benko med prvimi, ki so pravilno razumeli gospodarski preobrat, ki je nastal obenem s političnim tudi v Prekmurju. Njegovo ime je med prvimi industrialci v Prekmurju. Na podlagi dobro razvite, živinoreje in stare mesarske obrti v Prekmurju ie zrasla njegova ekspertna klavnica 1. 1923. Tu je nastala tudi moderna tovarna mesnih izdelkov. ki je po Izvozu v inozemstvo med prvimi v državi. Njegova tovarna ima tudi podružnice v Mariboru, Celju in Gornji Radgoni. G. Benko je igral v povojnem javnem življenju Prekmurja zelo vidno vlogo. Za Časa parlamentarnega režima je bil predstavnik radikalne stranke. L. 1925. je bil imenovan za gerenta soboške občine in nato 1. 1927. izvoljen za župana. Pozneje je bil tudi banski svetnik. V 1, 1932. in 1^35. je bil izvoljen za narodnega po-sj-Mica. Bil je dolgo dobo predsednik cestnega odbora. Še danes predseduje Občinski. hranilnici in Kreditni banki, ki ju je tudi ustanovil. Že več let je tudi predsednik Lovskega društva, starešina gasilske župe itd. Igral je vidno vlogo tudi v organizaciji izvoznikov mesne stroke v Jugoslaviji. Bil je dolgo dobo tudi lastnik tednik^ »Murske krajine«. Soametufte s«! Nekje v Slovenskih goricah se godijo in dovolijo reči, vzbujajo že javno ne-voljo in skomiganje z rameni. Potniki skozi ta kraj smo dovolj videli in slišali. ter se le čudimo, da uvidevni občani s tem vsem ne pridejo v javnost. Razumemo, da jim je za ugled in dobro ime domačega kraja in domačinov, toda ves tok in način delovanja gotovih društev s takimi predsedniki in predsednicami, kateri kažejo kar dva obraza — svetega tam, vsedrugačnega drugje, pride čimdalje v tem gršo propast. Tega pa ne privoščimo niti enim, niti drugim v društvenem življenju in delu. Zato obračunajte s takimi društveniki in s takim društvenim — vzgajanjem že danes, da ne bo hujših posledic m javne kritike že jutri! VIDOVDANSKA PROSLAVA V PODČETRTKU Spomin kosovske tragedije se je kakor vsako leto slovesno proslavil. Službe božje in proslave so se udeležili šolski otroci, predstavniki oblasti, obrti in dragi privatniki, šolski upravitelj g. Černigoj se je v izčrpnem govoru spomnil herojev, ki so nekoč prelili svojo kri za svobodo. Proslava je napravila zelo dober vtis na prisotne, predvsem na šolsko mladino, ki s tem dnem nastopi težko pričakovane velike počitnice. 'okupirani Črni gori . za časa svetovne vojne, vojna mu je ie okvir in delo je bolj literatura, kakor odsev resničnega življenja. Se bolj zgolj literarna sta oba Gjukida, ki pišeta mimo tega o svojih rojakih le humoreske, podobne časniškim listkom. TrifUn je izdal nedavno zbirko takih Šaljivih črtic pod naslovom „Stari vidici“, Dimitrije pa pod naslovom „Sjenke sa visova“. Velikega -pisatelja, ki bi v umetniškem romanu zajel tako svojsko črnogorsko življenje z njegovo posebno duševnostjo in vso problematiko, Crna gora doslej Še nima. Morda ga ji bo dala bodočnost. — r. &>’ s* lObnt kamen S zobni koman v razpadanju ¥ m razkroltn sobni kam«« Zato je Sargov KAL0D0NT tako dober! SARGOV SargovKalodont ne čisti zobe samo. da posta-nejo lepi in beli, temveč jih tudi v najkrajšem času osvobodi nevarnega zobnega kamna in v tem. je njegova prednost pred^drugimi zobnimi pastami I Sargov Kalodont vsebuje sultoricln oleat, posebni dodatek za odstranitev zobnega kamna. Razkraja organične sestavine zobnega kamna in jih 'polagoma odstranjuje od čiščenja do čiščenja. Zaradi tega izvrstnega delovanja ohrani Sargov Kalodont Vaše zobe trdne in zdrave! KALODONT Proti zobnemu kamnu o Iz sodne službe. Posle na preiskovalnem oddelku okrožnega sodišča v M. Soboti je začasno prevzel sodniški pripravnik dr. T r i b n i k Drago. o Diplomiral ie za živinozdravnika na veterinarski fakulteti v Zagrebu Oton Kovačič iz Škal pri Velenju. o Maturanti in maturantke ljubi], učiteljišča I. 1919! Dvajsetletnico naše mature bomo praznovali nepreklicno v ponedeljek 3. julija. Sestanek pred Trubarjevim spomenikom ob 9. uri. Dnevni red ustmeno. Razhod z večernimi vlaki. Adamič Arnošt, Zagorje ob Savi. o. Marenberg. Sokolsko društvo se temeljito pripravlja na društveni javni nastop 2. julija. Sosedna bratska društva pošiljajo svoje prijave za udeležbo, ki bo po njih sodeč velika. o Ogenj v Laporju. V Laporju so zajeli ponoči plameni hišo posestnika Jerneja Brgleza. Gasilcem in sosedom se je posrečilo rešiti gospodarsko poslopje. o Otrok utoni! v mlaki, v Šmartnem pri Litiji je utonila v mlaki pred domačo hišo 15-mesečna hčerka Rozika Žagarjeva. Nesreča se je zgodila, ko se je mati za trenutek odstranila iz dvorišča, da bi podkurila peč. • o Podružnica SPD Mežica priredi na Peci ob 20-letnici osvobojenja Mežiške doline Ciril Metodovo proslavo. V soboto 8. julija zvečer kresovanje. V nedeljo 9. julija ob 9. služba božja v kapeli sv. Cirila in Metoda in planinsko zborovanje, Obiščite našo lepo obmejno postojanko na Peci, da dostojno proslavimo jubilej in se navdušimo za lepote Matjaževega kraljestva. Ob povratku • se poslužite osvežilne kopeli na letnem kopališču v Mežici. o Brzi vlak začel goreti. Strojevodja na brzem vlaku, ki je vozil iz Grobelne-ga proti Celju, je opazil plamene pri prehodu med dvema vagonoma. Ustavil je vlak, železniško osebje pa je ogenj pogasilo. Vnel se je italijanski vagon. Celje c Na drž. dvorazredni trgovski šoli v Celiu je bilo ob koncu šolskega leta 49 učencev in 97 učenk, skupaj 146. Razred je dovršilo 31 učencev in 64 učenk, skupaj 95, popravni izpit ima 12 učencev in 24 učenk, skupaj 36, razredni izpit imata 2 učenki, razreda niso dovršili 4 učenci in 6 učenk, skupaj 10, pravico do nadaljnjega šolanja sta izgubila 2 učenca in 1 učenka, skupaj 3. c Izpred sodišča. Pred malim senatom okrožnega sodišča v Celju se je včeraj zagovarjala zasebnica Marija Kranerje-va, ker je v Celju na zvit način ogoljufala več oseb za znatne zneske. Kranet-jeva je bila obsojena na 2 leti* in 8 mesecev robije. c Statistika umrlih. V mesecu juniju je umrlo v Celju 40 oseb in sicer 15 v mestu in 25 v javni bolnici. c Novi grobovi. V Lastnem domu št. 19 je umrla 63-letna posestnica gospa M. Kolmetova, Pogreb pokojne bo danes popoldne iz hiše žalosti na okoliško pokopališče. — Na Obrežni cesti št. 6 je umrla 56-letna služkinja Fr. Korentova, v bolnišnici pa 47-letna posestnica Antonija Vidrihova od Sv. Jederti pri Žalcu. , c Zdravniško dežurno službo za člane OUZD ima v nedeljo 2. julija g. dr. Podpečan na Mariborski oesti 15a. c Nočno lekarniško službo ima od 1. do 7. julija lekarna »Pri orlu«. c V omaro se je skrila. Na praznik popoldne se je skrila v omaro v predsobi stanovanje gospe Pavle Roštokove v poslopju Mestne hranilnice neka ženska. Ko so jo odkrili in jo hoteli prijeti, je pobegnila. S tem v zvezi je policija v neki gostilni v Liscah aretirala neko Jožefo F., ki je bila točno tako oblečena, kakor jo je opisala gospa Roštokova. c Nesreče. 18-letni delavec Radoslav Rabuzo zadela v levo dlan. — 19-letnega troni. Patrona je eksplodirala, krogla je Rabuza zadela v levo dlan. — 19-letnega pos. sina Friderika Rajniša iz Hrastja pri Žusmu je pri košnji na travniku napadel neki posestnik iz Hrastja in ga z nožem zabodel v levo roko pod komolcem. — 10-letna Marija Štihova iz Gornjega Bre- zna pri Humu ob Sotli, je na poti iz šole padla in si zlomila desno roko v komolcu. — 31-letni sladoledar Šnip Rušan iz Konjic, je v Oplotnici padel s kolesa in si zlomil desno nogo v kolenu. — 34-letni elektromonter Franc Mrak iz Zagrada, je padel pri delu po stopnicah in si zlomil desno nogo v kolenu. — 7-letni sin vojnega invalida Andrej Potočnik iz Gubne-ga pri Pilštanju je padel v češnje in si zlomil desno roko v ramenu. — 16-letni sin vpok. poduradnika Ivan Rems je v Laškem ob Savinji padel in si zlomil desno ključnico. — Vsi ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnišnici. c Popravila je nujno potreben hodnik na mostu čez Voglajno Deske na mostu so deloma nepritrjene, špranje med posameznimi deskami pa so že tako velike, da se pride z ozko peto lahko v odprtino, pri čemer je nevarnost, da si pasant zlomi nogo. Taki nedostatki se morajo nujno odpraviti 1 c Cesto na stari grad v gornjem delu nameravajo razširiti. Za to bi bila potrebna svota 130.000 din. V kratkem bo občina sklicala v tej zadevi komisijski ogled. c Maša za planince bo v nedeljo 9. julija pri Mozirski koči na Golteh. c Davkarija bi se rada preselila iz dosedanjih prostorov na Cankarjevi cesti v mestno hišo v Vrvarski ulioi. Mestni svet pa prošnji ni ugodil in si bo davčna uprava morala poiskati druge prostore. Ptui p Nad vse značilno je zadržanje nekaterih ptujskih krogov do dijakinj iz ljubljanskega »Doma visokošolk«, ki nameravajo prirediti pri Sv. Duhu v Halozah večtedenski delovni tabor. V ta namen so se obrnile do raznih imovitejših Ptujčanov s prošnjo, da po svoji moči pripomorejo njihovemu prizadevanju za dobrobit zapuščenih Haložanov. Toda čakalo jih je grenko razočaranje. Naletele so na gluha ušesa. Večina ptujskih »narodnjakov« se njihovi prošnji sploh ni odzvala, ali pa zahteva za svoje malenkostne usluge celo — plačilo v denarju... Tudi to je značilnost časa! p Mestna deška ljudska šola je priredila z otroškim vrtcem in s sodelovanjem PJS akademijo v prosvetni dvorani Sokola v Mladiki. Akademija je lepo uspela in gledalci so se radovali pogumnega in samozavestnega nastopa naših malčkov. p Za inženirja strojne tehnike je diplomiral na zagrebški tehniški fakulteti g. Stane Tonejc iz ugledne ptujske družine. p Zvočni kino Ptui vrti danes in jutri pustolovski film »Prerijsko kri« z Mc Ca-yem v naslovni vlogi. Maribor Angleški tečaj v Mariboru Danes so prispeli na tečaj odlični angleški gostje Predvčerajšnjim in včeraj so dopo tovali v Maribor gg. profesorji: direktor tečajev, Mr. Frodsham, lektor zagrebškega vseučilišča Mr. Clissold, Mr. Baker od British Councila iz Zagreba, Mr. Roberts od B. C. iz Niša ter tajnik angleškega Reading rooma iz Zagreba g. Kneževič, ki so uredili vse potrebno za gladki pričetek tečaja, pri čemer so jim šle vse tukajšnje oblasti in zasebniki vzorno na roko. Prijavljenih je kakor javljeno nad sto udeležencev in še se množijo nove prijave, tako da se že pojavljajo težave za namestitev. Lastno tajništvo posluje v Vesni. Med udeleženci je zelo veliko uglednih ljudi iz cele države, ki bodo s seboj ponesli nedvomno najugodnejše vtise iz Maribora, ki si v resnici zamore že sedaj čestitati nad dejstvom ,da je znal pritegniti nase institucijo, ki mu bo nedvomno ostala ohranjena tudi v bodoče. Tekom današnjega dneva bo prispela večina i been achieved. SUMMER COURSE IN MARIBOR who for the first time are gatherang together frora ali parts ol Yugosla-via, thus showing their desire to be-eome modem pioneers in the work of spreading a know!edge of English culture and life among ali sections of our populace after the return to their homes. Our most cordial greetings, howe-ver, are addressed on this imporlant occasion to the representatlves of the British Nation, with whom we have been allied long before the Great War, who are coming for the first time and in such numbers to Maribor, the cen tre of Northern Slovenia. We are most grateful to everyone who has helped to extend the scope of these Courses and especially to the British Council in London and to ali the British Authorities in our country, who have enabled this great project to have prijavljencev, tako da bo tečaj zamo-gel pričeti takoj. Najprisrčnejšega sprejema pa je bila deležna skupina Angležev, ki je prispela v Maribor danes dopoldne. Drage goste so na kolodvora sprejeli zastopniki angleškega kluba, ki so jim priredili zakusko, želeč, da bi se v Mariboru čim bolje počutili. Welcome to Maribor It is with extreme pleasure and sa-tisfaction that this town welcomes Ihe numerous membres of Ihe ENGLISH It is happily not the first, and not the only, link that we have forged to strengthen our mutual relationship, but it is definitely the first time that the sympalhy of our northern Slovenc population for Great Britain has been roused on such a Iarge scale. The success of the Course is already cnsured by the tremendous interesi that has been shown IocaIIy and by Ihe nature of our guests. With our traditional Slav hospita Iity we wish ali comers a couple of happy vveeks in our land. Northern Slovenia greets ¥ou. Maribor v zastavah in pričakovanju Od Vidovega dne sem je ves Maribor v pričakovanju Mladinskega tabora. Razpoloženje tabornih dni pospešuje močno tudi lepo vreme. Po glavnih mariborskih ulicah od glavnega kolodvora, po Aleksandrovi cesti in do Glavnega trga, so postavljeni rdeči drogovi, na katerih plapolajo državne zastave. Drogovi z zastavami so nadalje postavljeni tudi po državnem mostu in naprej po Dvoržakovi ulici do kolodvora Studenci—Maribor. Vsa v zastavah pa je tudi Tržaška cesta do stadiona. Mestna in javna poslopja so Se poleg številnih zastav okrašena z zelenimi venci in s cvetjem. Posebni žarometi pa skozi noči razsvetljujejo javna poslopja, da je po nočeh nad vse veličasten pogled na mesto. Razsvetljena je frančiškanska bazilika, prenovljen mariborski grad, magistrat in Marijin spomenik na Glavnem trgu. Na Trgu svobode bodo še danes, dogradili delavci leseno tribuno za častne goste, ki bodo prihiteli na mladinski tabor. Najlepše pa je vsekakor urejen za proslavo mladinskih dni Glavni trg, ki je ves v zastavah. Pročelje mestne hiše pa je okrašeno z neštetimi električnimi lučmi. Največja gneča je na glavnem kolodvoru, kjer so začeli danes zjutraj pristajati prvi posebni vlaki. Pa tudi po vseh mariborskih ulicah je opaziti neštete nove obraze, ki so prihiteli v Maribor od blizu in daleč. Prve prireditve, kakor plavalne tekme, orodni deseteroboj in vprizori-tev Miklove Zale v Narodnem gledališču, so imele lep uspeh. DOLENJCI — NA TOMŠIČEV GROB V Mariboru in njegovi okolici živi na stotine Dolenjcev. Že večkrat je bila od nekaterih izrečena želja po neki skupnosti, ki bi jih vezala. Lepo priliko za tesnejšo povezanost nudi v Mariboru živečim Dolenjcem prav grob in spomenik pokojnega novinarja Antona Tomšiča.— Vsak Dolenjec in Dolenjka, ki prideta v aMtubor, naj posetita Tomšičev grob in pustita šopek cvetja na njem. Dolenjci pa naj bodo tudi eni izmed prvih, ki bodo darovali za spomenik svojemu rojaku. OB 10-LETNICI POČITNIŠKEGA DOMA KRALJICE MARIJE NA POHORJU Počitniški dom kraljice Marije na Pohorju obhaja letos 10-letnieo svojega obstoja. VzKc letom gospodarske krize se je dom razvil in izpopolnil po prizadevanju sodelujočih do tolike stopnje, da uživa vsesplošni ugled in upoštevanje. Največjega odlikovanja je bil deležen leta 1937 s priznanjem II. nagrade iz kraljevega fonda. Dom, ki je do danes sprejel Okoli 4000 slabotnih otrok, pretežno iz najrevnejših slojev, vrši važno zdravstveno in humanitarno nalogo. Da mu pripomorem«) ob 10-letnici do novih sredstev, priredimo za časa Mariborskega tedna veliko javno tombolo. Obračamo se na vse naše tvrdke s prošnjo, da nas v človekoljubnem delu podprejo s tem, da nam naklonijo podporo bodisi v denarju ali da nam darujejo tombol ske dobitke. Prihodnje dni obiščejo naše članice vse naše cenjene tvrdke, ka- tere prosimo, da jih blagohotno sprejmejo ter jim izročijo darilo, ki jih v to svrho namenijo. Žensko društvo v Mariboru. KONČNI IZPIT IN ŠOLSKA PROSLAVA NA ANT. RUD. LEGATOVEM ENOLETNEM TRGOV. TEČAJU V MARIBORU. Pismeni in ustni končni izpiti so bili od 7. do 13. in od 15. do 24. junija pod predsedstvom ravnatelja in lastnika zavoda g. Ant. Rud. Legata. Uspeh izpitov je sledeč: odličnih je 6 (9.84%); prav dobrih 23 (37.70%); dobrih 28 (45.90%); zadostnih 2 (3.28%); 2 kandidata imata ponavljalni izpit (3.28%); za vse leto ni bi nihče odklonjen. Na Vidov dan je bil slovesen zaključek šolskega leta ob navzočnosti mnogih staršev, kandidatov in učiteljskega zbora. — Ravnatelj Legat je dal izčrpno poročilo o letnem delovanju in o končnih izpitih. Za njim je govoril strokovni učitelj gosp. Pirc. Nato se je zahvalila v imenu vseh absolventk in absolventov neka učenka. Novo šolstoo leto se začne 9. septembra. Od 1. do 31. julija ni vpisovanja, temveč se prične šele 1. avgusta. POŽAR PRI DEVICI MARIJI V BREZJU Včeraj popoldne je izbruhnil požar v gospodarskem poslopju posestnika Valentinčiča Ivana pri Devici Mariji v Brezju štev. 55. Z gospodarskim poslopjem je posestniku zgorelo vse poljsko orodje ter dva voza sena. Skoda znaša okoli 15—18.000 dinarjev ter je le deloma krita s prav neznatno za- varovalnino. Najbolj verjetno je, da so povzročili požar otroci, ki so se dalje časa igrali na kraju požara. m Poslovilni večer. Drevi odhaja iz Maribora višji sodni svetnik v pok. g. Ivan Zemljič v Boljevac pri Za ječarju, kjer hoče pri rodbini svojega zeta nadaljevati svoj zasluženi pokoj. Njegovi prijatelji so mu priredili sinoči v gostilni Merdaus na Koroški cesti prisrčen poslovilni večer, ki je bil lep dokaz velikih simpatij, ki jih je užival višji sodni svetnik Zemljič v krogu svojih številnih prijateljev in, znancev v Mariboru. Tople in globoko občutene poslovilne besede so spregovorili višji sodni svetnik dr. Senj o r, odvetnik dr. Ravnik in tiskar-nar S t r a š n i k. m Poročili so se v Mariboru: Horvatič Alfonz, tekstilni tehnik. Novi Sad in Arzenšek Hedvika, trg. pomočnica, Radvanjska 8; Merc .Janez;, lesni delavec, Tržaška 57 in Verbanič Ana, kuharica, Sp. Radvanje; . Kek Franc, tov. kovinotiskar in Lepenik Marija, skladiščna delavka, Pobrežje; Fišer Karel, tekstilni mojster in Geršak Jožefa, tov. čistilka, Mlinska 33; Spevan Fr., delavec in Žižek Elizabeta, postrežnica, Dolnja Počehova 21; Klasinc Frančišek, občinski tajnik in Frangeš Iv., zasebnica, od Sp. Polskave. m Umrli so v Mariboru in bližnji okolici: Repolusk Frančišek, fin. komisar v pok., 62 let, Oreško nabrežje 3; Godec Ivan, zidar, 49 let, Mlinska 45. Kovačič Marija, žena posestnika, 40 let, in njena hči Marija, 1 dan, Kraljevci;-Mikulec Jurij, poduradnik drž. žel., 57 let; Falco-netti Marija, zasebnica, 77 let, Betnavska 18; Cajnkar Lovro, tkalec, 28 let, Pobrežje; Špes Gregor, posestnik, 55 let, Ju-ričja vas. N. p. v m.! m Zdravniško dežurno službo za nujno zdravniško pomoč v nedeljo dne 2. VII. vrši OUZD zdravnik g. dr. Zakrajšek Karel, Maribor, Gregorčičeva ulica št. II. m Učni tečaj za krojenje moških oblek. Ponovno javljamo, da se letos vrši v Ma- ‘ni tečaj za krojaštvo mo- mesecih juliju in avgustu. Prijaviti se je do 10. julija pri uradu za pospeševanje obrta Zbornice za TOI, Maribor, Vetrinjska 11/1. Predavanje bo vodil « . * ]_ — 11 Aifnl i u Moški! za zdravljence tpolnih Habotti seksualne impotence, za spolno slabost ter za okrepitev funkcij spolnih žlez poskusite hormonske neškodljive ..HORMO-SEKS" stilufe Dobivajo se v vseh lekarnah. 30 pilul din 34.—, 100 pilul din 217.—, 300 pilul din 560.—. Zahtevajte le originalne »Hor-mo Seks« pilule, ki so na škatlici zunaj opremljene z zaščitno znamkico. Po pošti razpošilja diskretno: LEKARNA BAHOVEC, LJUBLJANA. — Glavno skladišče: Farm. kem. laboratorij »VIS-VIT«, Zagreb, Langov trg št. 3. Ogl. reg. S. br. 1990-35 banovinski strokovni učitelj g. Knafelj. Opozarjamo, da sc bo prihodnji tak tečaj vršil šele čez 2 leti. m Stalni nočni nemiri v Studencih. Studensko prebivalstvo se pritožuje nad neprestanimi nemiri po nočeh od nede-je do ponedeljka. Ker je prebivalstvo, ki e zaposleno največ po tovarnah, potre->no počitka, se naprošajo javni organa varnosti, da napravijo enkrat konec vsem ponočnim izgredom. Vse za stanovanje kupite najceneje pri OBNOVA*'. F. NOVAK, Jurčičeva ulic« 6 m Nočni pretep na Frankopanovl cesti. Nekaj po polnoči je naletel službujoči straži* pri železniškem podvozu pri rankopanovi cesti na tri moške, ki so se sredi ceste pretepali in suvali. Dva, nekega 40-letnega ključavničarja A. M. in 27-letnega tkalskega mojstra E. P., ki sta sodelovala pri pretepu, je odgnal stražnik na stražnico, dočim je tretji pretepač po- ni Ob denar v gostilni. Delavec Ivan Sovine iz Kolodvorske ulice je prijavil na policiji, da mu je bilo v neki gostilni v Cvetlični ulici ukradeno 100 din drobiža. m Suknjič je bil ukraden slikarskemu pomočniku L. Krainerju iz veže Pokoj-nimksega zavoda v Marijini ulici. Krainer ima 300 škode. ni Dragocena in spominska pipa se je zgubila med Aleksandrovo ulico in par-com. Pošten najditelj jo naj odda proti nagradi vratarju bolnišnice. m Letošnji absolventi trgovske akademije se obveščajo, da je skupen odhod na ekskurzijo v torek, 4. julija, ob 18. uri. Ostale podrobnosti pri ravnateljstvu. — 3rof. Struna. Nesreča pri mlatenju. V bolnišnico je prišel 63-letni Alojz Tranjšček iz Frama, ki mu je prt mlatenju spodrsnilo na slami, da je padel in si natri rebra. m Nesreče In nezgode. S kolesa je padel in se teže poškodoval 18-letni pos, sin Josip Flajšaker iz Jarenine. — Šest-etna Kristina Šoštarič, hčerka delavca iz Hoč pa je padla pri nabiranju češenj z drevesa in se poškodovala po glavi. Oba poškodovanca se zdravita v bolnišnici m. Krožek mariborskega upokojenega učiteljstva bo imel šestega julija ob treh sestanek pri Pavešiču v Kamnici pri Mariboru. * 3000— din dobite jutri, 2. t m. na gasilski tomboli - na Pobrežju! Pridite in podprite nas! * čebelarji priredijo v nedeljo, 2 julija v gostilni Sabeder, Tezno, veliko vrtno veselico. Pridite vsi! * Kolesarsko društvo „Poštela“ v Dobravi priredi klubsko dirko v nedeljo, dne 2. julija 1939. Start in cilj pred gostilno Pulko na Teznem. Po dirki vrtna veselica. Vabi odbor. * Naši priljubljeni izleti z udobnimi avtokari: 9. julija: Celovec (Vrbsko jezero) din 120"—; 9. julija: Rogaška Slatina din 50' ; 12. julija: Graz din 100—; Id do 18. julija: Dunaj — 3 dni din 260-. Prijavite se takoj pri „PUTNIK-u“ Maribor. * Koncert narodnih pesmi v parku bo v torek, 4. t. m., ob pol 21. uri. Koncert bo v proslavo sv. Cirila in Metoda. Pel bo pevski zbor »Jadrana«. * Absolventi trgovsko nadaljevalne šole izrekajo tem potom vodstvu šole, združenju trgovcev in posebno še predsedniku združnja g. Osetu najlepšo zahvalo za prirejen jim poslovilni venček, ki bo vsem ostal z lepimi besedami vred, katere so ob tej priliki slišali, v dobrem spominu. Istočasno se zahvaljujejo vsem cenj. gosp. profesorjem, g. trgovcem in vsem drugim, ki so se tega venčka udeležili. * Enoletni trgovski tečaj Kovač v Mariboru, Tyrševa 14. Pismeni in ustmeni izpiti so se vršili od 14. do 24. junija pod predsedstvom ravnatelja M.'Kovača. Izpitu se je prijavilo 42 kandidatov. Z odliko so napra,vili izpit: Bratanič, Hein, Hmelina, Hoinig, Kiffmann, Koprivnik, Koschell, Loschnigg, Mahorko, Malek, Močivnik, Podgornik, Riegler, Šinko, Visočnik, VVidmar, Wutti; s prav dobrim uspehom: Akaro, Bratoš, Čirič, Dekleva, Derganz, Kolarič, Krančan, Lavrenčič, Legvart, Marinič, Maurič, Mencin. Ozimic, Podgoršek, Pulko, Schweiger, Smodiš, Uršič, Venigerholz, Žnideršič. Ostali absolventi z dobrim uspehom. Samo ena učenka ima ponavljalni izpit Pri zaključni proslavi se je zahvalil ravnatelj predvsem učiteljskemu zboru za vestno delo, nato učenkam za marljivost Dobri učni uspehi zopet potrjujejo dober glas te stare trgovske šole. Ravnatelj je prosil absolvente, naj se dalje izobražujejo, da postanejo dobre pisarniške moči. Z zadovoljstvom je ugotovil, da jih je že mnogo dobilo službo. Prisrčno se je poslovila od učenk ga. strokovna učiteljica Cimperman, gospod bančni ravnatelj Kočevar pa je poudarjal nadaljnje izobraževanje in uspešno delovanje posredovalnice za službe tega zavoda. V imenu absolventov se je zahvalila gospodična Lavrenčič Vesna vsemu učiteljstvu za trud, posebno pa gospodu ravnatelju Kovaču, ki se trudi, da preskrbi absolventom službo. — Vpisovanja za šolsko 1. 1939-40 se vrše dnevno. Grič Oset vabi. Vetrovna elektrika. Nočna lekarniška služba (od 1. do vključno 7. julija): Lekarna pri Zamorcu Gosposka ulica 12, tel. 28-12; lekarna pri Angelu varbu, Aleksandrova cesta 33, tel. 22-13. Iffno * Grajski kino. Vključno nedelje Kralj kraljev. — Od ponedeljka pri znižanih cenah veseloigra Koncert na Tirolskem. * Esplanade kino. »Ciganček«, *]a;,beni film humorja, komike in veselja. Nekaj popolnoma novega! * Union kino. Do vključno sobote „Eden dan smcha“ najboljša veseloigra z znamenitimi humoristi Ameri-kanci — 3 bratje Manc. Smeh in zabava! * Zvočni kino Pobrežje, dne 1. in 2. julija velefilm „Njcna ljubav — njena bol". Čudna so življenjska pola. Magda der in Svetislav Petrovič. Razgledi do Kotevskem Narodne sile na Kočevskem, strnite se! Nikar ne tonite v majhnosti in razprtijah — Podredite vse interese najvišjemu cilju: skupni krepitvi narodne samozavesti in gospodarski osamosvojitvi Povojno slovensko politično življenje teče v znamenju stalnih trenj, v katerih vlečemo voz slovenskega napredka vsak na svojo stran. V takšnih okoliščinah podležemo izigravanju, kar občutimo iz dneva v dan vedno močneje, ko gospodarsko le ne moremo kvišku. V dneh presenečenj in preizkušenj ne .ioremo ustvariti enotnosti vseh slovenskih pozitivnih sil ter podrediti osebnih in strankarsko političnih interesov skupnim narodno političnim potrebam. Mesto, da bi se naše moči združevale in strnjene pokazale vsemu svetu našo odtočno voljo za obstanek in napredovanje, se vsak dan znova cepijo naše vrste. Vedno bolj so na dlani razmere, ki jih označuje tzrek: Sloga jačt, a nesloga tlači. To našo politično majhnost občutijo posebno obmejni in kočevski kraji, kjer so naši narodni interesi še v večji meri ogroženi. Čeprav so tu na terenu idealni delavci in borci, ki se trudijo v danih razmerah po svojih močeh, krepiti narodno samozavest in voljo našega naroda za vztrajanje, so istočasno tukaj tudi poii-tikoni, ki vsa taka prizadevanja sproti razbijajo, napeljujoč vodo na strankarsko politični mlin. Primerov za takšno destruktivno po- četje je na tisoče. Mislimo, da je jasno, kam vodi brezglavost našega političnega življenja. Še tam, kjer je naše ljudstvo gospodarsko popolnoma odvisno od tuje-rodcev, t. j. na Kočevskem, uganja naša famozna politika svoje orgije in razbija že itak skromne vrste zavednih Slovencev. Ne dvomimo, da se da temu odpomoči z energičnimi ukrepi. Kar je pošteno mislečih in delavoljnih ljudi v narodno obrambnih, kulturnih in političnih dru- Kočevski Slovenci imajo le malo zemlje, ker je ne morejo kupiti in, ker jim je Kočevarji nočejo prodati. Toda, še ta zemlja, kar je imajo naši ljudje, je tako borna glede donosnosti, da se le težko preživljajo s pridelki na njej. Dočim je Kočevar kolikor toliko z denarjem podprt, ker hodi krcšnjarit, ker dobiva denar od svojcev iz Amerike in, ker ga podpirajo gospodarsko-kulturne organizacije tujerodcev, ne dobiva kočevski slovenski človek skorajda nobene denarne pomoči. Zato mu je nemogoče povečati donosnost zemlje, ki bi jo bilo treba v prvi štvih, naj stopijo skupaj in s podvojeno aktivnostjo store čim več je mogoče za gospodarski in kulturni dvig slovenskega ljudstva. To nam narekujejo naši narodni interesi na Kočevskem, kjer nam pred našimi očmi, v svobodni domovini, raznarodujejo Slovence. Kar je pa ljudi, ki s svojim delom nasprotujejo prizadevanjem za dvig in napredek kočevskih Slovencev, jih je treba vse prav odločno potisniti ob stran, ker so narodni škodljivci. vrsti temeljito gnojiti. Čeprav so razne ustanove, kakor n. pr. Kmetijska zbornica, Kmečka zveza in druge, obljubile vso pomoč, še vendar do danes nimajo Slovenci možnosti, da bi prišli do cenenih umetnih gnojit, ki bi edina mogla zvečati in izboljšati pridelke. Isto pa je tudi s cementom za zidanje gnojnih jam, cistern in drugega; obljubljen je bil, toda ne oskrbljen. Koliko še je vprašanj, ki zahtevajo rešitve. Dokler ne bo to storjeno, bomo kočevski Slovenci le životarili. meri s potrebami seveda mnogo premajhna, saj so z njo kriti komaj najnujnejši izdatki, dočim se popravila starega, neprimernega poslopja že komaj izvršujejo! Ob tako skromnih sredstvih seveda niti misliti ni na to, da bi se notranja oprema modernizirata v skladu z zdravstvenimi in vzgojnimi zahtevami. Zunanjost zavoda s poslopjem, vrtom in drugimi pritiklinami pa itak dovolj zgovorno kriči po temeljiti rešitvi vprašanja zgraditve novega (ne prezidave starih tovarn!!) doma za slepe. Vsled pomanjkanja prostorov in sredstev je danes izven zavoda 14 šoloobveznih slepih otrok, ki so prepuščeni kdo ve kje v kakšni zapuščeni vasi »divji rasti«, da ne bodo mogli nikdar postati produktivni člani slovenskega kolektiva ter bodo sebi in drugim v stalno težko breme. To število nešolanih slepih otrok pa radi prenatrpanosti zavoda stalno raste in zahteva tudi s svoje strani skorajšnje zidanje novega poslopja za zavod slepih. Ko gledamo danes ob dvajsetletnem jubileju razstavo, ki kaže uspehe dela, skoraj ne moremo verjeti, da je bilo vse to mogoče doseči ob premajhnem številu učnih moči, pri skrajno pomanjkljivi ter že zastareli zbirki učil in sploh prt tako primitivnih pogojih, da se človek ob pogledu na njih kar zgrozi, ko pomisli istočasno na državni zavod za stepe v Zemunu. Ob dvajsetletnici naše sitno zanemarjene skrbi za najbednejše med najbed-nejšimi, kakor so slepo deco pred njo samo nazivali te dni odličneži, naj bo zvišana proračunska postavka za oskrbovanje zavoda vsaj na 400.000 dinarjev in naj se najame za zgraditev novega doma slepih potrebno posojilo. To terjajo od nas stepi otroci in slovenski kulturni napredek! Prebivalstvo Ostmarke izumira Po podatkih ljudskega štetja dne 17. maja letos, ki jih objavljajo nemški listi, je število prebivalstva v Ostmarki (bivši Avstriji), kljub priključitvi nekaterih okrajev bivše Češke, od 22. marca 1. 1934 nazadovalo za skoraj 100 tisoč ljudi. Najbolj je pa nazadovalo prebivalstvo Dunaja, ki je štel 22. marca 1934 sam 1,874.000, po lanski priključitvi okoliških občin z 213.000 prebivalci pa dne 17. maja letos le 1,919 tisoč, kar da, ako seštejemo prejšnje in priključeno prebivalstvo, porazen rezultat okoli 167.000 ljudi manj. Listi pravijo, da je to zmanjšanje števila dunajskega prebivalstva povzročilo zlasti odseljevanje Zidov, toda dodajajo tudi, da umre vsako leto v bivši avstrijski prestolnici 14.000 ljudi več, kakor se jih rodi. Razen Dunaja ima sedaj manj prebivalcev kakor leta 1934 tudi Nižja Avstrija in Štajerska. Nižja Avstrija je nazadovala kar za 22.000 duš, in tu pač ne more biti vzrok odseljevanje Židov, ampak nazadovanje porodov. Štajerska je v tem času izgubila le nekaj nad 3000 ljudi. Prirastek izkazujejo samo Koroška, Gornja Avstrija, Solnograška in Tirol-sko-Predarlska. Procentualno najbolj, za 8.1 odst. je napredovala Solnograška, ki ima sedaj z 266.000 prebivalci 20.000 ljudi več kakor pred 5 leti. Njej sledi Koroška s prirastkom 23.000 ali 5.3 odst., nato Tirolsko-Predarlska s prirastkom 22.000 ali 4.7 odst. in Gornja Avstrija s prirastkom 31.000 ali 3.1 odst. Te štiri dežele so povzročile, da prebivalstvo Ostmarke ni še bolj nazadovalo, vendar znaša prirastek tudi v najboljših okrajih povprečno le nekaj nad 4 odst., dočim znaša v vseh slovanskih državah, zlasti tudi v Jugoslaviji nad 30 odst. Posamezne dežele Ostmarke so štele dne 17. maja letos: Dunaj 1,919.000, Nižja Avstrija 1,725.000, Gornja Avstrija 1.042.000, štajerska 1,120.000. Koroška 459.000, Solnograška 266.000 in Tirolsko-Predarlska 494.000 prebivalcev. Vsa Ostmar-ka šteje tako skupaj 7,003.000 duš nasproti 7,099.000 pet let prej. Te številke dokazujejo, da se bo prebivalstvo Ostmarke, ako se nazadovanje rojstev ne ustavi, zmanjšalo vsakih 10 let za okoli 200.000 duš, ali v 50 letih za 1 milijon. Kako živi slovenski delavec na Kočevskem Nerazveseljiv socialni položaj slovenskega delavstva Na Kočevskem je slovenski živelj, pa ,iaj si bo to tisti, ki je naseljen tu že od nekdaj, ali pa tisti, ki je prihajal semkaj v iskanju zemlje in deta, gospodarsko v glavnem še vedno podrejen. Čeprav ima Kočevska V? neobdelanih njiv, ki ostajajo leto za letom neizkoriščene, ne more priti slovenski človek do zemlje. Zato so Slovenci tu v glavnem kočarji — dninarji, gozdni delavci, žagarji, ogljarji, hlapci, dekte, tovarniški in rudniški detavci ter uslužbenci (v Kočevju). Poteg gospodarske zapostavljenosti morajo prenašat! naši ljudje še vso težo socialnega in narodnostnega omalovaževanja s strani tuje-rodcev. Da ni bilo z naše strani doslej nobenega smotrnega dela za gospodarsko okrepitev Slovencev na Kočevskem, nam naj-Iepše Rričajo razmere tekstilnih tovarn in premogovnika ter delavcev v njih. Stvar sem si ogledal pobliže in ugotovil marsikaj, kar je v popolnem nasprotju s socialno pravičnostjo in z našimi interesi v narodnostno mešanih krajih. V Kočevju sta dve tekstilni tovarni in sicer »Tekstilana d. d.«, ki je last tjub-'janske zadružne gospodarske banke (ravnatelj je Žid Otta) in »Stavoteks«, ki je 'astnina g, Horaka (v pisarnah tega pod-ietja je občevalni jezik nemški). »Tekstilna« je pred leti pogorela; čeprav je poslopje novo, so v njem po večini sami stari stroji, kupljeni od nekega opuščenega beograjskega podjetja. »Slavoteks« to podjetje ie že večkrat menjalo naslov) ie tovarna, ki obstaja približno od sredine Prejšnjega desetletja. Zaoosli lahko do 800 delavcev, seveda pri dokaj zastarelih napravah. Prejšnja leta je bito zaposlenih v obeh obratih okrog iqqq delavcev. To število se je pa stalno krčilo in je prišfo na današnjih 275: med njimi je 194 žensk in Sl moških. (»Tekstilana« zaposluje okoli 160 ljudi.) Podjetja obratujejo Samo štirikrat na teden in to od 6. zjutraj do 10. zvečer '2 izmeni po 8 ur). »Tekstilana« je obratovala lansko leto od februarja do julija celo samo po trikrat na teden. Delavci in delavke zaslužijo na uro 2,75 din. Redki so, ki imajo po 3 dinarje. (Ko je lanskoletna uredba določila minimalno mezdo na 2.75 din, so hoteti podjetniki skrčiti plače onim s 3 din. Tega pa uredba ni dovoljevala, ker je prišla v času. ko so delavci to mezdo že imeti. Zato so podjetniki nekatere delavce odpustili in i>H čez mespe dni na novo sprejeti z mezdo 2.7.5 din.) Neka! delavcev, starih 16 do 18 let, Ima celo samo po 2,25 din na uro. Dnevni zaslužek znaša torej okrog 18 do 22 dtn, od česar pa je treba odšteti še razne dajatve. Pri polnem obratovanju je zaslužit na primer družinski oče s 4 otroki mesečno po 578 dinarjev, dočim zasluži danes le 364 dinarjev. To pomeni zmanjšanje za 37%. Če računamo, da mora vsaj polovica delavcev plačevati stanovanja, ki so razmeroma draga, da morajo kupovati živež, ki na Kočevskem ni cenen, da preživlja večina delavcev družine, potem si lahko vsaj približno ustvarimo sliko razmer, v kakršnih živijo kočevski tekstilci ih njihovi otroci. Vedeti pa moramo, da je 90% tekstilnih delavcev — Slovencev! K temu pa moramo pristaviti še to, da je bil doslej preprečen vsak poskus organiziranega nastopa kočevskih tekstilcev, ki nimajo niti obratnih zaupnikov. Tudi v rudniku, ki je tast TPD, je obra-tovanje silno skrčeno. Do t. 1926. je bito zaposlenih okoli 1400 delavcev. Od takrat pa je število rudarjev stalno padalo in se je skrčilo do predlani na 67. Letos je zaposlenih 111 rudarjev, ki pa delajo že od januarja samo 12 do 14 dni, tako da jim razmeroma ugodna pogodba nič ne pomaga. Povprečni mesečni zaslužek znaša 320 dinarjev. Rudar s 6. otroki je dobit 15. V. t. t. izplačanih 59 din za 14 dnt. Glede nakupa živil so rudarji nave- Ob dvajsetletnici Javno skrbstvo za ljudi s telesnimi hibami se je pričelo močneje razvijati šele po svetovni vojni, ki je imela za posledico splošno upostošenost, v kateri so bili največji reveži pohabljenci. V skrbi za odrasle pa so bili javni delavci opozorjeni tudi na telesno manjvredno deco, ki je bila dotlej v glavnem zanemarjena, kakor je še danes v večinskem delu sveta. Slovenci smo dobiti prvi zavod za slepe 22. nov. 1918 v Ljubljani, kamor je pripeljala ga. Vrhunčeva precej vojakov — slepcev iz graške šole. L. 1919. je bila ustanovljena dvorazredna slov. šola za stepe, ki se je pozneje razširila v tri-razrednico, nakar je bila priključena še obrtno nadaljevalna šola. Zavod, ki Je bil nastanjen v ljublj. mestni hranilnici, je vzdrževat prvotno Invalidski odsek pokrajinske uprave. Ko je bila šola preseljena 1922.—1923. leta v Kočevje, je začela dobivati redne dota-ctjr ministrstva za socialno politiko tn Jo Je sicer oskrbovala v poznejših letih ljubljanska oblastna samouprava. V I. 1928.- zani skoraj izključno na konzum, ki je last rudnika. Konzum daje v obliki živeža predujem, pa seveda samo do tiste višine, ki jo določi rudniško vodstvo, ko preračuna vnaprej, kolikšen bo posameznikov zaslužek z ozirom na število delovnih dni. Rudarji — 96% je Slovencev — so zato prisiljeni iskati dela še pri tujerodnih kmetih in obrtnikih, katere morajo prositi za mleko, kruh itd. Razumljivo je, da pod takšnimi življenjskimi pogoji cele rodbine stradajo, kar se najbolj opaža pri telesno slabo razviti deci. Rudarji sami so že hodili v Beograd in v Ljubljano prosit za naročila premoga. Doslej pa še ni uspeha. Če se ne bo obratovanje zvečalo, bodo rudarji prisiljeni zapustiti kočevske kolonije in si poiskati dela drugod. To bi pomenilo za Kočevje izgubo okrog 500 z a-vednih slovensklh ljudi. Menda povedo podatki dovolj. Če bomo hoteli, da bodo mogli kočevski Slovenci gospodarsko uspevati, kulturno napredovati In v borbi za ugoden narodni razvoj vztrajati, bomo morali poskrbeti za njihovo življenjsko eksistenco ter za solidno, nadzorovano obratovanje tekstilnih podjetij in rudnika v Kočevju. Tu ne £ ie biti nobenih tako zvanih »demokratskih« ozirov, kajti prizadeti so naši narodni interesi. ds. zavoda za slepe 29. je bil zavod reorganiziran. Bili ^o odpuščeni vsi odrasli slepci in je dobila šota nalogo vzgajati ter izobraževati slepe mladoletnike. V I. 1930.-31. je prevzeta skrb za zavod kralj, banska uprava v Ljubljani (oddelek za socialno politiko). Danes je v zavodu 46 gojencev, kar je največje število v zadnjih desetih letih. V ljudski šoli je 28 učencev, obrtnih vajencev pa je 18. Gojenci so iz vse Slovenije; največ — po pet — jih je iz kamniškega in ptujskega okraja. Njihovi starši so dninarji — kočarji (28,2%), gozdni delavci (17,5%), služkinje (15,3%), srednji kmetje (13%), obtrniki (13%), rudarji (8,7%) in nižji nameščenci (4,3%). Nekateri morajo za svoje otroke plačevati po 100, 150 dinarjev na mesec. Pri tem pa je urejeno tako, da plačuje marsikdo, ki mora dinarje skoraj pristradati, dočim so drugi, bolje situirani, plačila oproščeni. V tem pogledu se bo morala Izvršiti stroga, socialno pravična revizija. Po večini so gojenci v zavodu zastonj. Za vzdrževanje daje banovina v proračun 320.000 dinarjev. Ta vsota Je v pri- Zemlje imamo premalo TEŽKO ŽIVLJENJE SLOVENSKEGA KMETA NA KOČEVSKEM V dobi prijetnih dopustov in vročega poletja Dr. Stan. Bevk / Pravilno sončenje — Zaščita pred molji — Ljubezenske idile V naravi Z nastopom poletja se prično počitnice in dopusti. Kdor more, zapusti mestna zidovja in odide na hlad v morske valove ali v gozdnato podeželje. Poleg odpočit-ka, ki ga nudi letovanje, je mnogim na tem, da si na odmoru privoščijo užitka raznih panog športa, večina pa si poleg vsega želi še to, da pride zagorela in črna domov, saj to je še vedno velika moda. Sončenje je, če smemo tako reči, dvorezen nož. Res je, da je pravilno sončenje za nekatere bolezni uspešno in skoraj edino zdravilo, za druge pa je strup. Kdor je bolehen, naj vpraša zdravnika, ali mu bo sončenje v korist ali ne. Pa tudi zdrav človek se mora sončiti z vso previdnostjo. Zlasti v začetku ne sme pretiravati in prve dni naj se telo ne izpostavlja neposrednim sončnim žarkom preko nekaj minut. Sončno svetlobo sestavlja devet osnovnih barv, na katerih more človeško telo razločevati do 160 osen. Barve povzroča valovanje, in sicer različne barve različno dolgi valovi. Najdaljše valove ima ultrardeča, najkrajše ultravijoličasta barva, toda tudi najdaljši valovi ne dosegajo tisočinke milimetra. Teh dveh barv naše oko ne vidi, sta pa kemično in fizikalno učinkoviti. Od barv dolgih valov za gori koža, to se pravi, v koži se pospeši tvorba rjavega barvila, ki zadržuje vtok kratkih valov v kožo. Dokler se v koži ni stvorilo dovolj tega barvila, zadržujemo vdor kratkih valov z raznimi mastmi (kremami, olji), kajti sicer bi nam kožo opalili in povzročili bolečine, ki so včasih zelo opasne. Ko pa koža postane rjava, kratki valovi ne škodujejo več, posredujejo celo tvorbo ergosterina, 'podlage za protirahittčni vitamin D. ki je važen zlasti za otroke. V tem, ko gospodar in otroci pripravljajo potrebno za letovanje, skrbi gospodinja, da ostane stanovanje za odsotnosti družine v redu, zlasti, da se ne vgnezdi in ne razpase mrčes, v prvi vrsti razni molji. Posebno dve vrsti moljev sta, ki povzročita gospodinji skrbi in opravka. To sta krznarski in suknarski molj, ki sta si precej slična. Njihove goseničice se prehranjujejo z živalsko dlako, najsi je v kožuhu ali stkana v volneno blago. Bombažastih in platnenih tkanin se ne lotevata, močno vo-njivih snovi se ogibata. Zato zavijemo ali zašijemo volnene ali krznene stvari v rjuhe od platna ali bombaža, zato jih potre-samo z naftalinom, kafro, globalom, ali jih devamo v vreče iz časopisnega papirja, ki ima duh po terpentinu. Tudi z rožmarinom, sivko, posušenim prvencem, ki jih vlagamo med obleko, preganjamo molje. Za posebno dobro sredstvo velja medena detelja, ki raste po suhem svetu, nasipih, grobljah in ima lepo dišeče, rumene cvete v pokončnih grozdih. Vsa ta sredstva pa niso povsem zanesljiva in so po večini nevšečnega duha, ki se prime obleke. Še najbolje storimo, če spravimo preko poletja vse, česar bi se mogli molji lotiti, v papirnate škatle ter pokrove in špranje zalepimo s papirjem. Prej pa moramo vse to blago dobro iztepsti in izkrtačiti, če mogoče, izobesiti svetlobi in prepihu. Ni namreč izključeno, da so kljub vsej naši pazljivosti molji že zanesli jajčeca v oblačila, saj se prično iz bub razvijati metuljčki že meseca maja. Zanimivo, pa nerazveseljivo dejstvo je, da se med molji baš pri suknarskem molja pojavlja tako zvana partenogeneza, to je, da se goseničice razvijajo tudi iz neplojenih jajčec. Zadostuje, da se vgnezdi v omaro ena sama samičica, ki more torej brez samčka povzročiti škodo. Iz jajčec izlezle goseničice razjedajo sukno in krzno. Obdajo se z odgrizki, da jih je težko opaziti. Iz-žirajo rove in luknje; ko odrastejo, se razpredejo in zabubijo. — V novejšem času prepajajo volno, zlasti preproge in zagri- njala, po naročilu tudi sukno za obleko z »eulanom«, ki je za več let zanesljivo sredstvo proti moljem. Ko so kovčegi napolnjeni z obleko in perilom, si vsak član pripravi še poseben pratež za svoj šport, ki ga namerava gojiti med letovanjem. Kdor je lovec, izbriše risanico in jo spravi v tok; naboji, snažilna priprava, čevlji za zalaz, stekleničke z jodovo tinkturo, hi-permanganom, ocetno kislino in mnogo druge drobnjavi izgine v globino nahrbtnika. Za zalaz se že mudi. Srnjad namreč že bolj po redkem izstopa iz gozda na pašo; le v višjih legah bo še mogoče upleniti rogača na zelenem. Zdaj je skoraj že dva meseca, kar je srnjad izmenjala sivo zimsko dlako s poletno rdečo. Srnjaki se pripravljajo na ženitev. očistili so si rogovje in si krepijo telo z obilno hrano; moda so se jim povečala za dve tretjini in od srede junija že zore semenčice v njih. Pred mesecem so polegle srne lisaste mladiče, največ po dva, ki jih bodo dojile do zime. Le med prs-kom, ko gredo matere po plemenu, jih odbijejo za nekaj dni. Prsk pade v zadnje dni julija in prvo polovico avgusta meseca. Srna ie pojava kake tri dni. Takrat se oglaša z nežnim »piv, piv«, včasih po cele ure, da privabi srnjaka na ženitovanje. En srnjak' oplodi več srn. Oplojeno jajčece pa se ne razvije takoj v zametek, ampak počiva samo nadrobljeno brez nadaljnje izpremembe do srede decembra v maternici. Šele potem, torej po preteku 4 in pol mesecev, se prične nadaljnji razvoj, ki je v glavnem dokončan v dobrih treh tednih; nato zametek do poroda le še raste. — Tako počivanje oplojenega jajčeca opažamo tudi pri jazbecu, ki se goni tudi poleti, dasi nekoliko pozneje kakor srnjad. Pri jelenjadi, gamsih, lisicah in kunah, ki se gonijo jeseni, odnosno pozimi, se razvija iz jajčeca plod brez prestan ka takoj po oploditvi. Ce bi Sahara ugrabila Jugoslaviji morje Jugoslavija brez morja! Ali si morete zamisliti naš sinji Jadran, našo lepo razvito obalo s tisoč otoki in čermi brez temnomodrih valov, ki jo oblivajo? In vendar se je našel inženir, ki je napisal razpravo o tem ter jo obelodanil v nemški reviji. Nemec inž. Herman Sorgel je svoj velikopotezni načrt oslonil na postavko, ki zveni prav v teli dneh nemirne Evrope dokaj paradoksno: namreč, za izvedbo njegovo zamisli bi morale biti vse sredozemske države mirovno razpoložene in složne. Znanstveno je namreč dokazano, da pred 50.000 leti Sredozemskega morja še ni bilo. Nastalo je v dobi, ko so se ledene gmote severnega Atlantika vedno bolj topile, tako da se je dvignila voda in se preko Gi-braltara razlika v sredozemska jezera, ki so bila nekdaj na prostoru današnjega morja. Jezerska površina se je tako razlila in zalila kopno zemljo daleč naokrog, do sedanjih obal. Sredozemsko morje močno izhlapeva in če bi ne bilo voda, ki se neprestano zlivajo vanj ter donašajo v vsaki minuti 92 tisoč 418 kubičnih metrov vode, bi se morje vsako leto znižalo za 165 cm!Glav-priliv te vode prihaja iz Bospora in Gi-brallarske ožine. Ako bi ti dve ožini po Sorgelovi zamisli zajezili z velikanskim nasipom, bi dobili električno energijo, ki bi zadostovala za vso Evropo, preostala voda pa za namakanje vse Sahare. V primeru, da bi se sedanja morska gladina znižala za 200 metrov, bi postalo Balearsko otočje dvakrat večje, vsa vzhodna španska obala za nekaj km večja. Južna Francija bi dobila pri Marseillu nov del Mati Priroda je polna iznenadenj Znano jc, da prespi zimo pri nas mnogo živali. Zdaj pa vemo, da pobegnejo v spanec nekatere tropske živali v naj-večji vročini, sredi večnega poletja. Mnoge ribe v rekah Ecuadorja se v usihajočih vodah zarinejo v blato in prespe najbolj vroče tedne poletja. Zemlja se popolnoma izsuši, ribe so kakor zacementirane-v blatu. Toda, ko se vode spet dvignejo in preplavijo korita, se blato omehča in ribe spet ožive. Lastovica je izredno koristna ptica. To je izkusil neki prirodoslovec, ki je ujel ranjeno lastovico in jo pital doma. Pri vsakem obroku je širokokljuna znanilka pomladi pojedla 40 do 60 muh. Na dan je. imela do 12 obrokov, torej je potrebovala za dnevno prehrano do (300 mušic. Pomislimo, koliko mrčesa pobere ta neutrudna naša znanka v prosti prirodi ,ko leta nad našimi strehami. Hot/i Mototkilu»It umika uživajo takoj ugodnost in dobroto nezgodnega zavarovanja za 10.000 din čim prejme uprava »Večernika« po položnici na Ček. rač. št. 11.409 naročnino od njih vsaj za en mesec naprej. »Večernik« stane po pošti prejeman 14 din na mesec. UPRAVA »VEČERNIKA«. II Kako se je razvijal predvojni Trst Slovanski Živelj je bil pred prevratom v Trstu močnejši kakor trdijo statistike Tržaški „11 Piccolo“ z dne 24. junija je objavil poročilo o sedanjem številu tržaškega prebivalstva in o razvoju v preteklosti. List pravi, da je imel Trst dne 31. maja lotos 260.384 prebivalcev in zavzema tako med italijanskimi mesti po velikosti deseto mesto. Porast števila prebivalstva pa ne izvira iz presežkov rojstev nad smrtnimi primeri, kakor na pr. v Rimu, Napoliju, Palermu itd., ampak izključno iz priseljevanja od drugod. Leta 1706 je imel Trst še samo okoli 3000 prebivalcev, narastel pa je kmalu na 7500, do leta 1806 pa že na 75.000. Najbolj se jc mesto razvilo v letih od 1900 do 1913, in sicer kar za 63.996 prebivalcev. Lela 1900 je imelo namreč le 178.599 duš, 13 let nato pa ie 242.595. Ker je pa narastel tudi še v prvi polovici leta 1914 za nekaj tisoč, znaša tako ves porastek od tedaj do danes, torej v četrt stoletju, samo okoli 20 tisoč duš, kar ie za tako veliko mesto neverjetno malo, zlasti ako pomislimo, da je celo naš Split v tem času porastel za večje število prebivalstva, ali pa Zagreb za 200 odst. in Beograd celo za več ko 300 odst. Kako se je Trsi narodnostno razvijal, „11 Piccolo“ ne navaja, vendar je zanimivo, da je imel pred 200 leti po zapiskih iz italijanskega vira (iz Italije) še slovensko večino. Sele pozneje se je pričelo priseljevanje Italijanov in asimiliranje priseljujočih se Slovencev ler istrskih in dalmatinskih Hrvalov. Pred vojno je bilo v meslu 80 do, 90 Slovencev in ostalih Slovanov, po po-kolenju pa nad polovico, dočim je bila okolica izključno slovenska. Ker se Slovenci po lelu 1900 niso več potujčevali, je njihovo število od leta do leta naraščalo. Da se je staro razmerje vzdrževalo, so sc priseljevali v Trsi Italijani iz tedanje Italije, in leta 1911 jc bilo tam italijanskih (ne avstrijskih) meščanstvom. državljanov nad 30.000. Po njihovem odhodu ob izbruhu vojne je hilo razmerje med Slovenci in Slovani na eni ter Italijani na drugi strani skoraj izenačeno na t: 1. Tak je bil tudi položaj ob koncu vojne letu 1918. Po letu 1918 jc zapustilo Trst na de-sellisoče Slovencev, ki so se preselili največ v Jugoslavijo ,precej pa tudi v Južno Ameriko in drugam. Istočasno se je pa pričelo ogromno priseljevanje Italijanov iz stare Italije, katerih je danes tam 90.000, po nekaterih trditvah celo 100.000. To je najlepši dokaz, kako politične spremembe lahko naenkrat spremene narodnostno lice kakega mesta. Zato more biti za določanje narodnosti kake pokrajine merodajna lc dežela z nespremenljivim, na zemljo trdno privezanim prebivalstvom, ne pa mestna naselbina z nestalnim in silno naglo spremenljivim kopna, prav tako vsa zahodna stran Italije, Korzike, Sardinije in južnozahodni del Sicilije. Grška bi bila povezana z večino Egejskih otokov, Jonski otoki bi bili združeni s kopnim. Ob vsej palestinski in severnoafriški obali bi se dvignil širok pas kopne zemlje iz morja, največja iz-prememba bi pa bila na Jadranu. Jadran bi se skoro ves posušil, le majhno jezerce bi ostalo v njegovi sredini. V najboljšem primeru bi bil le majhen zaliv blizu Kolora. Iz Italije bi lahko hodili po suhem v Dalmacijo. Za ostale države bi prinesel načrt prirastek na kopnem, brez izgube morja. Italija bi dobila zvezo po suhem preko Sicilije v Tunis, nov Suez bi imela ona v rokah! Podobno bi bilo stanje, če bi spustili Sredozemno morje stanje, če bi spustili Sredozemsko morje trov. Ko je pišče še v embrionalnem sla-nju v jajcu, diha z dvema posebnima organoma, slična pljučem. Spojena sta s cevko na obod lupine. Ta je porozna, prepušča kisik, ki izloča ogljik kovo kislino. To se dogaja tudi ko sedi koklja na jajcu. Ce bi jajce obložili z nepropustno snovjo, bi zarodek v njem poginil. Zadnja dva dneva zadiha pišče z lastnimi pljuči, izkljuje lupino in se izleže. MUZEJ STARIH PEČATOV. Švedski prestolonaslednik je nedavno v mestu Llnkopingu otvoril muzej, ki prikazuje kulturo Ostgotlanda, ene najstarejših dežel švedske. Med mnogimi dragocenostmi je posebno zanimiva zbirka starih pečatnikov te pokrajine. Po večini so to pečati, ki sta jih uporabljali kraljevska rodova Sverkerjev in Folkungerjev, ki sta oba izšla iz Gotlanda. Posebnost zase so samostanski in mestni pečati, štampiljka kralja Karla Svenkerssona je najstarejša, iz, 1. 1164. do 1167. Približno iste starosti je pečatnik nadškofa Štefana, prvega vladike iz Uppsale, bivšega meniha v slovitem Alvastra samostanu v vzhodnem Gotlandu. X Vrano so naučili lajati, mijavkati in kaditi v neki družini v Helinsfordu na Angleškem. Kadar vrana kadi. ne pušča dim v zrak, temveč pod perje, dobro vedoč, da s tem preganja golazen, kt sili v mehki puli. X Velik požar v kitajski ecJrU New Vorka je uničil mnogo najemniških hiš. Iz razvalin so potegnili doslej sedem mrtvih in več ranjenih. Darujte za azilni sklad P Tl! Odvetnik: — Vi sle predložili račun obtoženemu? Kmet: — Sem. Odvetnik: — Kaj vam jc pa rekel? Kmet: Dejal je naj grem z računom k vragu._ Odvetnik: — hi kaj ste potem napravili? Kmet: — Prišel sem k vam! — Krčmar, zapišite, *imam tri vrčke piva. — Pri nas ne pišemo računov! — A tako! No, potem bom prišel vsak dan. * * Vzorec za reporterje: — Truplo so našli razrezano na drobne koščke. Poklicana komisija je ugotovila na licu mesta, da gre za samomor... predoval je naglo in danes je že general Prav m svetovalec , .Veternika' I. T. v S. Po zakonu ima država pravico zahtevati od Vas, da ji povrnete Vam preveč izplačano draginjsko doklado, da-si je od časa zadnjega izplačila minulo že 3 leta in 8 mesecev. Ta terjatev države zastara šele v 30 letih. Odločno Vam Im di svetujemo, da se ne pritožite proti odloku, s katerim zahteva finančna direkcija v Š. od Vas povrnitev preveč izplačane draginjske doklade, ker bi imela laka pritožba za Vas kvečjemu le škodljive posledice. B. P. v H. St. G8 p. O. Na Vaše pismo od 15. j unija 1939 Vam sporočamo, da sc načeloma ne vtikamo v pravna vprašanja, ki so predmet obširnih civilnih pravd, v kateri sta obe pravdni stranki itak zastopani po odvetnikih. Naše tozadevno načelno stališče je povsem utemeljeno, ker nimamo vpogleda v pravdne spise in ker nam vslcd tega niso znani zahtevki, proti-zahtevki, ugovori in podatki dokaznega postopanja. Zaupajte svojemu odvetniku, ki Vas v pravdi zastopa in on Vam bo na podlagi v spisih zbranih podatkov najlaže odgovoril na vsa nam stavljena pravdna vprašanja. A. B. v C. D. 21: Stroškov geometra, ki bo na Vašo prošnjo izmeril zemljiško parcelo, ne boste mogli naprtiti občini, temveč jih boste morali sami iz svojega trpeti. Izmera Vaše parcele pa je itak pri katastrski upravi točno zabeležena. Vse ostale podatke pa boste dobili pri pristojnem sreskem načelstvu in cestnem odboru. Tam Vam bodo tudi pojasnili, če je postopanje občine, ki Vam hoče vzeti en del Vaše njive za cesto, na drugi strani pa pustiti Vašemu sosedu enako velik del zemlje, ki je sedaj občinska cesta, sploh utemeljeno ali ne. Ako nam boste sporočili tudi tozadevne podatke, potem Vam bomo šele lahko povsem zanesljivo odgovorili na vsa Vaša druga vprašanja. Ne-uk Ptuj. Vaše pismo z dne 1. VI. 1939 in Vašo dopisnico z dne 14. VI. 1339 smo sprejeli in Vam sporočamo, da je Vaša zadeva zelo zamotana in da Vam samo iz tega razloga ne moremo dati točnega odgovora, ker še nismo mogli preštudirati vsega materiala, ki pride pri vprašanjih, ki ste jih nam stavili, v poštev. Cim bomo ta material zbrali, Vam bomo na Vaša vprašanja odgovorili in Vas prosimo malo potrpljenja. Pravni svetovalec „Veternika" Odrezek Št. 23 1.-2. juli,a 1939. z bolestno ločitvijo. Katerina pa začne med tem skrivaj izdajati kompozicije Cajkov-kega pri nekem založniku. Ko Murakin za vse to zve, sklene Čajkovski navidezen zakon z neko plesalko, da bi tako vsaj nekoliko zaščitil ljubljeno Katarino. Nato odide v tujino, kjer žanje nezaslišane uspehe, in ko se po nekaj letih vrne, je Katarina, ki se jc bila medtem ločila od Murakina, prepričana, da se bo njena velika sreča končno izpolnila, Ta njen sen pa razbije epidemija kolere, ki ji v Moskvi podleže sam Čajkovski. In ko nekje zvenijo glasovi slavne 6. simfonije Čajkovskega, stoji Katarina ob smrtni postelji umirajočega nesmrtnika. f Madžarski pisatelji so ustanovili filmsko podjetje. Da bi močno zastalo mar džarsko filmsko produkcijo spet oživeli, je ustanovila skupina 42 madžarskih pisateljev in umetnikov „Filmsko akcijsko družbo madžarskih pisateljev", ki je že prvi dau vpisala za 03.00 p. delnic. Do ustanovitve je prišlo, ker država premalo podpira filmsko industrijo. Mleko, sladkor- in.Jta.kao J to je ‘kvik‘ Filatelija S TOPLO ALI HLADMO VODO PROIZVAJANJ h | O H"z A C R EB Film Ljubezen Čajkovskega v filmu ROMANTIČEN SEN NESREČNO POROČENE RUSKE PLEMKINJE, KI SE RAZ BIJE Z NENADNO SMRTJO MLADEGA, SLAVNEGA KOMPONISTA Ime Petra Čajkovskega je znano vsem prijateljem glasbe po vsem svetu. Ta genialni ruski skladatelj z žarkim srcem, polnim slovanske otožnosti in nekega več- L n* lAC/JVC. jjU nega hrepenenja, ki se ni nikoli izpolnilo, ta ^ pogumni romantik v večnem iskanju nečesa lepšega, boljšega in vzvišenega, je daroval svetu tisto nesmrtno in nepozabno glasbo, ki mu je ustvarila ime daleč zunaj meja njegove domovine. Tako kakor so znana njegova dela, tako je malo znanega o njegovem osebnem življenju. Zdaj pa se je UFA odločila, da v filmu prikaže najvažnejši del njegovega življenja. Ta film Je zgodba osamljenega življenja, ki je prezgodaj in tako tragično minilo. Imenoval se bo „Bila je opojna plesna noč“. Njegova lastna glasba daje filmu poseben čar in polet, in višek dosega v zvokih njegove slavne „Patelične simfonije". Režiser Karl Froelich je izbral za vlogo Čajkovskega znanega Hansa Slii- odgovarja naravi Čajkovskega. O globokem vživetju v vlogo priča njegova izjava, ki jo je dal reporterjem: „Gajkovski je bil nemiren sanjač, ki mu je glasba pomenila tako ljubimko kakor izpolnitev življenjskega hrepenenja. On ni iskat naklonjenosti žena in ljubezni, ker tudi verjel ni v vse to. In tako tudi ni mogel razumeti prave, čiste ljubezni žene, ■ i1 s ,lem Povzroči globoko bolečino:, in žalost. Vsa grenkosl njegovega srca se izraza v njegovih besedah: „SIava je ledena palača, v kateri človeka zebe...“ Njegova življenjska pot ga vodi od slave °o stave, sreča pa ga povsod izbegava." Kratka vsebina filma je takale: Lepa Katarina Aleksandrovim Murakin, ki io igra Žarah Leander, nikakor ne more najti izhodišča med svojini zakonom z neljubljenim, bogalim in ljubosumnim Muraki-nom in svojo strastno ljubeznijo do Čajkovskega. Tako se tudi srečni trenutki {|(inPVne®a.. S(’,s^anka po plesni noči v 'Veja, ki spada, med tiha, umaknjena bitja, i uuuuvucg# sesutima po plesni noči v polna resno a m čustvenosti, kar vse zelo | Moskovskem plemenitaškem klubu končajo Sežiganje neprodanih znamk Jugoslovanska pošta dosledno sežiga neprodane zaloge svojih znamk. Tako čuva svoj dober glas in zbiralce pred možno zgubo. Nedavno je izdaja točne številke o prodanih in sežganih priložnostnih znamkah lanskega leta. V grobih številkah je pregled serij naslednji: naklada prodano sežgano Otrokom 1938 150.000 81.000 66.000 Salvate par. 100.000 74.000 23.000 Olimpiada 150.000 79.000 69.000 Demir Kapija 100.000 62.000 36.000 Letalska razst. 200.000 77.000 121.000 Če se zavedamo majhnega števila jugoslovanskih filatelistov, nas ne preseneti to razmeroma nizko število prodanih znamk. Iz njih je razvidno, da Jugoslaviji popolnoma zadostuje naklada v višini 100.000. Višja zaloga bi bila samo razmetavanje denarja. Ker so jugoslovanske znamke po svetu med filatelisti priljubljene, je ta postopek jugoslovanske pošte popolnoma umesten, če ostane pri dosedanjem postopku, bodo imele sedanje izdaje kmalu lepo bodočnost. bosta do 30. avgusta; pisma pa se bo smelo frankirali z njimi do 30. septembra. Posebna začasna pošta v Prištini bo imela tudi poseben pečal v rdeči barvi z označbo „Kosovo 1389-1939“. 1 tuša vsmuca pa uiu lOU-j-roU. V prometu ,Ne pozabi naročnine! ------------------------------------------------------------- Jubilejne Kosovske znamke 7.9 550-lctnico bitke na Kosovem polju izda ministrstvo pošte dve priložnostni znamki s podobo kneza Lazarja in Miloša Obilica v nakladi 200.000 kosov. Znamke bodo prodajale vse pošte. Znamka kneza Lazarja bo imela vrednost din 1 -j-1, Miloša Obilica pa din roO-f-TSO. V prometu DRAGOCEN PISEMSKI OVITEK V zvezi s kanadskim potovanjem angleške kraljevske dvojice niso bili pozabljenj niti filatelisti. Britansko kraljevsko spremstvo je bilo na svoji poti po Kanadi opremljeno tudi z lastnim postnim uradom, ki je uporabljal seveda tudi svoj poseben žig. Razen tega so dali tiskati posebne pisemske ovitke, ki nosijo v levem kotu podobo angleških suverenov, obdano z angleško, in kanadsko zastavo. Angleški zhiralci znamk so že koncem maja in začetkom junija naročili več ko sto tisoč takih ovitkov s posebnimi znamkami in pečati, ki veljajo zdaj med filatelisti kot zanimiva nevsakdanja filatelistična novost. z Polarne znamke namerava v kratkem izdati norveška pošta. Sicer ne bodo sluzile poštnemu prometu na severnem polu, temveč bodo izšle o bpriliki mednarodne polarne razstave v Bergenu leta 1910. Razpisane nagrade osnutkov so bile že podeljene, in sicer je dobil prvo nagrado stavbenik Andreassen za načrt polarnega raziskovalnega parnika, pasje vprege in severnega medveda. Pomenki z mladino * Igor Samorod. Črtica »Svoboda« je pravilno zajeta in dokaj doživeta. Ponekod, posebno od začetka moti tisto »filozofiranje« jetnikov, tisto pripovedovanje in razmišljanje o svobodi, skratka tisti narejen slavospev o svobodi. K sreči pa je na drugi strani v črtici zgodba, ki je življenjska in ki s svojo neposrednostjo pove navsezadnje več kakor tisto »razpravljanje«, čustvo svobode, ki ga hočeš prikazati v črtici, ne smes prikazovati z besedami kakor »hrepenenje po svobodi« in podobnimi izrazi, ampak moraš to čustvo vzbuditi s pripovedovanjem samim. Dogodki sami moralo biti tako plastično podani, da vzbudijo pri bralcu tisto — v našem primeru — odvzeto svobodo in hrepenenje po njej. Tvoja črtica je dobra zaradi zgodbe kot take, ki pritegne človeka k sebi, in ne zaradi »razmišljanja« o svobodi. Mislim, da veš, kaj hočem. Drugače je pa zadeva dobra in kaže močan korak naprej. Oglasi se! - Lupša Edgar. »Večer« bo objavljen. Pesem kazi nejasnost, všeč mi je pa v njej razpoloženje, ki ga prikazuješ v večernem nastiojepju, "pp vzbuja vero v stvari, ki jih boš še napisal. Pozdravljen! Najboljši zdravnik. Priroda sama ie vir zdravja in bolezni, če živimo prirodno življenje, nam bo priroda najboljši zdravnik. Japonska ima več ognjenikov kakor jih je na vsem svetu skupaj. Najstarejši mlin na veter je v Angliji. Zgradili so ga 1665. leta, vendar še danes dela in zmelje dnevno večjo množino zrnja. Biser Izgubi svoj blesk, če se navija dalje časa na temnem prostoru. XXVII. , |, 4 0 I (5, n 7 6 r H IO I ll I Križanka Vodoravno: l. pokriva Stvarstvo; 5. veliki tržni dan; 6. površina; 7. pomožni glagol; 5. vrednostna znamka; 10. sorodnik (2. skl. ed.); 11. ravnina. Navpično: 1. neokretnež; 2. medmet; 3. izraz; 4. izobražen; 5. mreža; 9. zverina. <58^*9 Stopnličo F FT FTT predlog s 6. skl. del kolesa posoda Pralna potrebšč. mojster veselje V vsaki naslednji vrstici so vse črke prejšnje vrstice! <58339 Posetnica Igor Saimorbd. r o o o O o R R S l5 i s S s T Kakšno trgovino ima gospod? ssss® Rešitev križanke Vodoravno; 1. mora; 5. o; 6. sep (pes); 7. satan; 9. vrlo; 10. jsfok; 11. vogal. Navpično: 2. ostrog; 3. realka; 4. apno; 5. os; 8. avlo; 10. sv. »Večemilc« szgl mladino *,eto 11 Maribor, 2. julija 19S9 Stav. 27 lllllllliiiilillllllllltlllllllliilllillllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllll, im, h, ||,|, n, D,;,),)!, Hlinili, IIHUIHIIIKIHIUIIIIUIHPH Ujeta ptica IGOR SAMORČD Na robu predmestja se je stiskalo J tleh. 2e drugi dan pa se je ptica opo- več sivih in umazanih sten, vse so bile siromašne in na pol razdejane; Okoli njih je bil potegnjen visok zid, ki je bil prevlečen z bodečo žico in vedno zastražen. To je bila jetnišnica... Za zidom so životarili ljudje, ki jim je življenje vzelo svobodo in jim naložilo težko breme na hrbet. Zastražena ograja je bila prepad, ki je ločila dva svetova: svobodo in ječo. Svet za ograjo se je zdel jetnikom odmaknjen kakor v pravljici. S prikritim gnevom so mislili na življenje za zidovjem, ki jih je otopevalo ter bilo mrtvo zanje. Kaznjenci so v ječi umirali in hrepeneli. Dneve so preživljali v nekaki brezskrbnosti m le poredko so mislili na ječo, na kazen in na zločin. Iz ječe so odhajali kot starci z mračnim, lokavim in otožnim pogledom. Kesanje, hrepenenje in maščevanje se je mešalo v njih. Sovražili so zamrežena poslopja, preklinjali prisilno delo in čakali na zadnji veliki dan ... Nad kaznitniško stavbo se je pelo jasno nebo, ko je brkat kaznjenec prinesel v kaznilnico onemoglega sokola. Ranjena ptica se je kmalu vsem priljubila. Kaznjenci so jo božali, jo pitali z laskavimi pridevki in si tako kratili čas. Sokol ni mogel zleteti zlomljena leva perut mu je drsela po mogla. Nikogar ni pustila več blizu in na široko je odprla kljun, če sc ji je hotel kdo približati in jo pobožati. Odskakljala je in vlekla za seboj po umazanih tleh zlomljeno perut. Poiskala si je najtemnejši kot ter se za-denski in s kljunom proti kaznjencem stisnila k vlažnemu zidu. Ves dan je prečepela tam, ne da bi se malo kam ganila. Jesti ni hotela ter je stradala vso noč. Nazadnje jo je pa lakota premagala. Z nekakim gnevom in jezo je začela kavsati po svežem govejem mesu, ki so ji ga nanosili kaznjenci. Marala pa še vedno ni nikogar, samotno in potuhnjeno je čepela v kotu ter kljuvala in se otepala vsiljivcev. Večkrat se je poskušala povzpeti po zidu navzgor, toda vselej ie zdrknila nazaj. Mirovala je nekaj časa ter se se in še zaletavala v zid, toda zaman ... Končno se je znova stisnila v svoj kot in sklonila glavo. Nič več ni stremela k nebu, ki se je kazalo nad kaz-nilniško ograjo. Kaznjenci se niso več zabavali s ptico, pogovori o njei so postali resnejši. Ptičje življenje v kotu se jim je zasmililo. »Sokol ni človek«, je dejal eden izmed kaznjencev, »ptica je, ki je ne boš nikoli navadil na te zidove. V 4 Turnir v kopališču Harzburg V nemškem kopališču Harzburg je v teku manjši turnir z mednarodno udeležbo (Cortlever, Paulsen in Stahlbreg). Prvotno je bil na listi nemških mojstrov ludi Bogoljubov, ki pa se turnirja ni udeležil ter je to mesto zasedel znani mojster Fritz Samisch. Turnir poteka od kola do kola v vidni premoči nemškega prvaka E. Eliskasesa, ki stoji po 4. kolu na čelu tabele. Mednarodni udeleženci doslej še niso pokazali, kaj posebnega, docela pa j e razočaral Danec Paulsen, do-čim se bo podjetni Šved Stahlberg še dokopal v sprednje vrste, kljub temu, da ga je v 1. kolu porazil dr. Lange. Zelo pa je razočaral med nemškimi mojstri Samisch, ki ga je „smola“ potisnila na konec tabele, kjer samuje brez točke. Doslej je izgubil vse partije zaradi časovne stiske. Samisch je sicer znan kot izvrsten igralec (sijajen uspeh v turnirju Baden-Baden 1925!), še bolj pa je znan kot mojster, ki je v večni časovni zadregi, ki je upropaštila že toliko njegovih lepih partij- Stanje po 4. kolu: Ahaues in Rellstab 3, Eliskases 2 in pol (1), Zollner 2, Cortlever, dr. Lange, Stahlberg in Reinhardt 1 in pol (1), Paulsen pol, SamischO (1) točk. Match dr. Euwe—Keres Zaradi šahovske olimpiade v Buenos Airesu, ki je bila preložena na kasnejši termin, se je moral prvotno predvidevani match dr. Euwe—Keres preložiti. Na Nizozemskem so bile v teku že vse priprave, časopisje je delalo za to zanimivo srečanje veliko reklamo, Nizozemci šo pa prepričani, da bo zmagal dr. Eu\ve. Prvotno je bilo določeno, da bosta velemojstra igrala match 20 partij. Po novem na- črtu pa samo 14, in sicer vse partije na Nizozemskem ,ne pa polovico tudi na Estonskem kot je bilo zamišljeno. Poleg tega matcha delajo Nizozemci že veliko reklamo za nov match proti dr. Aljehinu Zdi pa se, da je to le reklamni trik, razen če teh vesti ne bo potrdil v Buenos Airesu dr. Aljehin, ki se bo tam srečal z dr. Euweom. 105. FRANCOSKA OTVORITEV. Beli: f R. Reti. Črni: f H. Eahmi. 1. e4, e6 2. d4, d5 3. exd5, exd5 (zame-njalna varianta je že taicat •. etjala za dolgočasno remis-možnost. Reti ji je skušal vliti nekaj ognja, pa ga je to veljalo celo točko) 4. c4, Sf6 5. Sc3, Le7 6. Sf3, 0—0 7. Db3, (da bi z Ld3 ne izgubil tempa, vendar pa dama na b3 ne stoji dobro), dxc4 8. Lxc4, Sc6! (grozi Sxd4 ali Sa5) 9. Se5 (Reti je bil takrat drzen in »moderen«), Sxd4 10. Lxf7 4-Kh8 11. Da4, b5! 12. Ddl, Sg4! 13. Ld5, 8xe5! 14. Dd-l (glej diagram); Lc5!! (to je pointa kombinacije črnega: dama sedaj ne sme vzeti na c5 radi Sd34-, čim se pa umakne, sledi zelo ne-nriietno I,xf2—, S X m. \tm ' t, i mm \ m ti Pozicija po 14. potezi belega Partije z Dunaja 104. ŠVICARSKA OBRAMBA. (S. kolo turnirja na Dunaiu.) Beli: H. Miiller. Črni: E. Eliskases. 1. d4, Sf6 2. c4, e6 3. Sc3, Lb4 4. Dc2, Sc6 (take zvana švicarska obiamba, ki jo pozna E. zelo dobro) 5. Sf3, d6 6. a3, Lxc34- 7. Dxc3, 0—0 8. b4, Te8. 9. Lb2, e5 10. dxe5, Sxc5 11. Dc2 (nasprotniku je treba vzeti polja e4 in f5), a5! 12. e3, axb4 13. axb4, Txal4- 14. Lxal, c5 15. Sxe5, dxe5 16. b5? (pravilno je bilo Lc3), Lf5! 17. Del? (po tej napaki pa beli počasi propade, potrebno je bilo Da2!), Se4 18. Lc3, Lg4 19. Le2, Dh4 20. g3, Dh5 21. Lxg4, Dxg4 22. 0—0, Df3 23. Dc2, h5 24. h4, g5! (udarec za udarcem pada po belem kralju) 25. hxg5, h4! 26. gxh4, Dg4-j- 27. Kh2, Dxh4+ 28. Kg2, Dg5+ in beli preda, ker ne more več kriti skorajšnjega mata. TURNIR JUGOSLOVANSKIH ŠAHISTK V okviru 16. amaterskega turnirja v Zagrebu od 4. do 16. avgusta bo tudi turnir jugoslovanskih šahistk za naslov drž. prvakinje. Pravico sprejema tajnik JŠS Mirko Magdič v Zagrebu. Udeleženke turnirja dobijo brezplačno stanovanje in hrano ter imajo polovično voznino na železnici. Na turnir bo sprejetih največ do 8 igralk. š V Angliji prirejajo v korist bolnic — ki so po večini privatne ustanove in vzdrževane z darovi in ne z državnimi podporami — šahovske turnirje z živimi figurami. Pri zadnji taki prireditvi je svetovna prvakinja Menčik-Stevensonova remizirala z našim mojstrom Konigom, angleški prvak Aleksander pa je premagal Golombeka. zato pade rajši kot žrtev) 15. Dxe5, Tfe8 16. 0—0!, Txe5 17. Lxa8, Lg4 18. Lc6, b4 19. Se4. De7 20. Tfel, Df6! 21. Le3, Dxc6 22. Sxc5, Dg6 23. Khl, h6 24. f3, Lh5 25. g4, Lxg4 26. fxg4, Dxg4 27. Lxh6, Df3-j- 28. Kgl, Txc5 29. Te3, Df5 30. Lxg7+, Kxg7 31. Tali, I)g6-f in beli preda. V spomin švicarskega mojstra Kot smo že poročali v »Večerniku« od 16. junija, je v Bernu preminul 66-letni švicarski mojster Hans Fahrni, ki je v letih pred vojno veljal na mednarodnih turnirjih za uglednega mojstra. Na več turnirjih je dosegel odlične uspehe, največjega pa na velikem turnirju v San Remu 1911, kjer je edini neporažen odnesel prvo nagrado ter pustil za seboj uvaze-vane velemojstre. S takratnega turnirja objavljamo njegovo znamenito partijo proti Rihardu Retiiu. ZANIMIVOSTI IZ VSEMIRJA V časih propagande po vsemirju vsevprek ni nič čudnega, če se glasi preko nemških radiopostaj svetovljanska angleščina, preko angleških melodiozna italijanščina, preko francoskih goethean-ščina itd. Bolj čudno je, da slišiš preko postaj dežele, kjer je bojda brezbožniš-tvo tako razširjeno, umetnike peti Mozartovo Misso solemnis v latinščini, za nas najbolj presenetljivo je, da se ti oglasita preko moskovske oddajnice tudi haši Lovšetova in Udovičeva, ki prepevata na svojski način slovenske narodne pesmi. 80 m na dno. Potapljačem se je posrečilo, cla so s stisnjenim zrakom potegnili verigo pod trup in zdaj bodo podmornico spravili v plitvejše morje. X Rim bo ime! velikanske h;»i( 1-. Gradijo jih blizu Ponte Tazia. Vsak izmed šeslerili hotelov bo visok 30. dolg 80 m. Osemnadstropne palače bodo imele po 3000 postelj in preko 300 kopalnic. Do svetovne razstave v Rimu leta 1942 bodo vsi hoteli tujcem že na razpolago. X Kolera se je pritihotapila po le- lalu na londonsko letališče Croyd;o;n in povzročila veliko paniko. Eden izmed dvajsetih potnikov, ki so dospeli iz Indije, je zbolel za kolero, prenesli so ga takoj v bolnišnico, ostalih .19 sopotnikov so morali za nekaj časa izločiti od sveta. > • Križanka št. 39 i S 4 5 6 ' 11 III IV V VI Vil Vlil IX X XI ■ m m udeležbe imajo šahistke državljanke Jugoslavije. Prijave . .... w ----------------------------------------- X Dvestokrat so se potapljači že spustili k potopljeni ameriški podmornici „Squalusu“. Dognali so, da je imela podmornica prižgane še vse zelene signalne luči, kar je pomenilo, da so bili vsi ventili zaprti. Ko je podmornica dosegla globino 15 m, je padla kakor težka svinčena gmota strmo Besede pomenijo: Vodoravno: I. skrije roko;. II. rimski bog; III. turški politik, oblika pomožnega glagola; IV. ameriška reka; V. popoln, razdobje; VI. Odisejeva domovina; ploskovna mera; VII. vrsta davka; VIII. tu; IX. vrsta sena; X. gora na Koroškem; tropska ptica; XI. trgovska odprava v pu-ščavi. Navpično: 1. morska žival, narobe prislov; 2. vesela spevoigra, par; 3. uradni nadzornik; železniška naprava; 4. pripadnik izumrlega plemena: glasbilo;- 5. mesto v Sibiriji; 6. vezniki; prislov; mesto v Mali Aziji; 7. stanovanje; zaimek; 8. finsko pristanišče; azijski polotok. tej kletki bo poginila.« »Nad gozdovi je krožil ter se poganjal z višav na svoje žrtve. Tu ni gozdov in ne piščet.« Kaznjenci so molčali, mislili so pa na svoje domove, morda kateri na ženo, na mater, na dekle, na otroka, na katerega ga je vezalo življenje. Drugi dan pa so kaznjenci ptico ujeli. Divje je sekala in se jih otepala. Odhiteli so z njo k zidu in jo vrgli preko visoke ograje. Bil je hladen in meglen pomladanski dan. Po tratah je žvižgal močan veter, orumenela polja rži so lahno valovala Jn se pripogibala. V daljavi je bučal gozd in pel svojo grozotno pesem življenja. Za gozdom se je slišalo gr menje, nebo samo pa je bilo sivo, motno in umazano; še koščka modrine ni bilo na njem. Ptica je priletela v travo, se pobrala in se spustila naravnost naprej. Hitela je in mahala z bolnimi krili, da bi bila čimprej v gozdu in čim bolj stran od kaznilnice. »Še ozre se ne,« je dejal eden izmed kaznjencev, »samo beži in beži!« »Ali se boš ti oziral, ko boš zapuščal kaznilnico?« ga je vprašal drugi. »Ne bomo ga več videli, našega sokola«, je pripomnil tretji, ostali pa so molčali. Zunaj pa je hitel sokol dalje in dalje, izginjal med razoranimi polji in med travniki ter postajal manjši in manjši, dokler ni docela preminil v gozdu. Mlad kaznjenec je takrat vzdihnil, kakor da bi si oddahnil zaradi sokola, ki se je rešil, lahko je pa *~di, da je vzdihnil zaradi sebe... Kajti zunaj je vel preko polj veter in peil pesem svobode... Večer Lupša Edgar Spokojen večer Je legel na vas, okna v luči rumeni nemirno drhte, v podobah prečudnih svetlobo na cesto lijo. Starka pri peči tiho kolovrat vrti, žarki medle svetlobe se kradejo do nje. Starki odvija se z roke nit pod kolo, vnuk pa pri peči v sanjah glasno zaječi. Slike prečudne vrste se, čudne dežele In čudni ljudje, vojske, pokolji, vse kot Je pravila starka In kakor se bere to v starih bukvah očeta. Trudno dvigne starka glavo osivelo, preko oniar In mize in stare sdbeli... eusts Preko svetlih senca na poribanih tleh njen ostareli pogled pokojno spolzi... Neslišno pritlpa se spanec na njeno trudno oko. sssas) Smešnice Naravoslovec! Branko: Očka, ubil sem petero muh. Tri samce in dve samici. Oče: Kako pa veš to? Branko: Nič tako težkega ni. Tri muhe so letale okoli konjaka, dve pa sta čepeli na ogledalu. Profesorska. Profesor: Imate še katerega brata? Dijak: Samo enega. — Čudno, včeraj sem isto vprašal vašo sestro na mi je odgovorila, Ha ima dva brata. Zakaj je morje slano? . Na svetu se pridela letno do 25 milijonov ton soli. Sol (natrijev klorid, NaCl) se pridobiva iz solnih vrelcev, največ pa se je pridobi iz morja. Morje se sestoji med drugimi snovmi tudi iz 3 do 4% soli. Ce primerjamo te odstotke z ogromno površino morja, ki obdaja zemeljsko površino, vidimo, da vsebuje morje neverjetne količine soli. Kdaj in kako je morje postalo slano? V rekah, ki se izlivajo v morje, je neznatna količina soli. Reke dobivajo svojo vodo iz deževja, prav v deževnici pa ne najdete niti malo soli. Res je, da se nahaja v zemlji gotova količina soli, vendar pa bi bilo smešno trditi, da je morje postalo slano zaradi one majhne količine soli, ki je prišla v morje z rekami. Znanost je odkrila nekaj povsem drugega. Znano je, da je bila zemlja ob svojem postanku žareča krogla, ki se je vrtela v plinskem ozračju. Pri ohlajevanju zemlje so se zaradi prisotnosti plinov tvorile razne kemijske, snovi, ena izmed njih je bila tudi sol. Ko se je površina zemeljske krogle ohladila do 1200 stopinj, se je sol naglo kondenzirala. Takrat je poplavila zemljo cela ploha soli. Vsa zemlja je bila pokrita s solnato plastjo, ki je bila debela nekoliko desetin metrov. Zemeljska krogla pa se je ohlajala še naprej. Začele so se kondenzirati tudi lažje snovi, na priliko zemeljska para. Tokrat pa je začela padati na zemljo prava deževnica, samo da v docela vrelem stanju. Prav lahko si zdaj predstavljate, kai se je takrat godilo na zemeljski površini. Sol se je raztopila, saj je padlo vrelega dežja od 25 do 30 krat več kakor nekoč soli. Iz tega vrelega dežja so nastala morja m jezera ki so vsebovala raztopljeno sol. Vsa sol, ki je bila na zemlji, se seveda ni raztopila v morjih. Mnogo solnih plasti je ostalo v zemeljskih plasteh, od . koder prihaja na dan v zemeljskih izvirih, ali pa jo prinašajo na dalf v neznatni količini najrazličnejši izvirki. Ste že.brali kakšno pripovedko o tem, zakaj je morje slano? Zakaj so si ljudje zmislili take pripovedke’ Ljudje s pergamentno kožo Domačini na otočju Samoa zapad-no od Avstralije imajo že iz mladih let po obrazu in telesu neobičajno kožo. Njih koža je zgubana in nagrbančena ter je v resnici podobna več sto let staremu pergamentu. Končno se je zdravnikom posrečilo odkriti, zakaj imajo že otroci domačinov na otočju Samoa tako starikavo, suho in nagrbančeno kožo. Vsi domačini že od mladih nog zauživajo neko opojno pijačo kava-kava, ki zgrban-či telo in ga napravi podobnega sta-remu pergamentu. SE^as Kdo ne je vsak dan srebra? Ljudje jedo vsak dan med običajno hrano srebro, da niti ne vedo za to. To pa seveda samo takrat, ko je jed osoljena z morsko soljo. Morska sol je zelo zdrava. Vsebuje pa med drugimi rudninskimi sestavinami tudi srebro. Zadnje se nahaja v soli v zelo neznatnih količinah. Kača z zobmi v želodcu. Ob Kongu v Afriki živi neka vrsta kače, ki nima zob v glavi, ampak jih ima v želodcu. Orhideje. Kdo jih ne pozna? Na svetu je več kakor 5000 vrst orhidej, tega najdražjega in najlepšega cvetja. 2 3 Zanimivosti Kako je bila potopljena nemška mornarica Scapa Flow na Orkneyskih otokih — grobnica predvojnega nemškega ladjevja javila na obzorju angleška eskadra. Brodolomce so rešili Angleždi, ogorčeni zaradi Za časa mirovnih pogajanj v Versaillesu je bila vsa nemška vojna mornarica koncentrirana po navodilih zmagovalcev v zalivu Scapa Flovvu na Orkneyskih otokih. 11 velikih linijskih ladij, pet križark, 8 manjših križark in 40 rušilcev je pod poveljstvom admirala von Reutera čakalo sedem mesecev na svojo usodo. Dne 21. junija bi morali vse ladjevje izročiti Angležem. Nemško poveljstvo, ki ni verovalo, da se bo Nemčija uklonila versailleskemu diktatu, je za vsak primer pripravilo vse potrebno za potopitev. Vsak mornar je spravil svoje stvari in čakal zgodovinskega dne. V zori 21. junija je bil dan z admiralske ladje „Emden“ alarmni signal za poto-pljenje. Najprej so spustili čolne, nato so odprli vse ventile, torpedne cevi in vrata kabin. Na čolnih so izvesili bele zastave in se oddaljili. Bil je nepozaben prizor. Velike ladje „Baden“ in „Hindenburg“ so bile zgrajene tako, da jih je bilo težko potopiti. Angleži so jih potegnili v plitvejše morje, ostalo ladjevje je naglo izginilo na morsko dno, ki j e tamkaj globoko 50 metrov. Čolni z nemškimi mornarji so odpluli k majhnemu otoku Ca\va. Toda z obale so jeli streljati nanje, zato so morali na odprto morje. Ko se je začela potapljati zadnja bonja ladja, se je po- potopitve so jim potrgali vse mornarske značke z uniform. Angleški admiral je višje nemške častnike strogo ozmerjal, čemu so potopili ladjevje. Dejal je, da so Nemci začeli vojno z izdajo Belgije, pa tudi potopitev mornarice da je izdajniško dejanje. Posadke nemške potopljene mornarice so odvedli na Angleško, kjer so bile sedem mesecev v ujetništvu. Nemški tisk je smatral dejanje von Reuterja za patriotično, ker ni bilo mogoče dopustiti, da bi prešlo v roke Angležem brodovje, ki ga je von Tirpitz z velikanskimi stroški zgradil... OČETOVO SRCE Sultanov sin iz Trenggama na Malajskem polotoku se je v Londonu oženil s hčerjo nekega krojača. Sultan ni hotel o tem zakonu slišati ničesar in je prepovedal sinu povratek v domovino. Mladi princ je prijel za delo in služil, žena mu je pomagala. Starec se je končno omehčal in poklical zakonca domov, da se osebno prepriča, je li mlada nevesta res vredna to likšne ljubezni njegovega sina. X Srebrno krslo Džingiskana bodo prenesli iz Mongolije v pokrajino Šen si. Krsta je bila doslej v Ejen Horo-ju, mavzoleju mongolskih cesarjev, kamor so Mongoli vsako leto romali. Zaradi nameravanih atentatov na mavzolej so pa letos 9. junija dvignili krsto in jo prenesli na varen, povsem nepoznan kraj. Kitajska vlada se je obvezala, da bo po vojni krsto spet spravila na prejšnje mesto. 15.000 LET STAR MAMUTOV ZOB. Blizu Malmoja na južnem švedskem je zadel kmet v pesku na dobro ohranjen mamutov okel, dolg 140 cm. V premeru ima orjaški zob 9 do 10 cm in tehta 20 kg. Sodijo, da spada mamutov ostanek v zadnjo medledno dobo, ko je celinski led lezel zadnjič s Skandinavije na evropski jug. Dekleta kupujejo V krajih, kamor še ni stopila civilizacija, so misijonarji edini belci, ki posredujejo med divjaki. V Avstraliji so zdaj postavili posebne urade, kjer se zbirajo dekleta, ki jih kupujejo od divjakov. Avstralci imajo navado, da prodajajo dekleta drugemu plemenu za biserne školjke. Usoda nedolžnih deklet je marsikdaj strašna, zato so se misijonarji zavzeli zanje. Pojavljajo se na tržiščih divjakov in ker ponujajo večjo vsoto od drugih, so kupčije kmalu sklenjene. Za te kupčije se je jela zanimati tudi vlada in ko je dognala, da imajo lepe uspehe, jc vzela stvar sama v roke. Dekleta postanejo državna last, jih izobrazijo in nato spet pošljejo med divjake, da tam dvignejo rojake ha kulturnejšo stopnjo. Primerilo se je že, da so dekleta sama pribežala k misijonarjem, ko so jih starši hoteli prodali. Ti so prišli do zob oboroženi pred misijonsko postajo in terjali dekle. Misijonar je plačal zanje mnogo več kakor običajno in divjaki so odšli, pusteč dekle v novem domu. Sanatorij, kjer zdravijo bolest s smehom Pariški zdravnik, Pierre Pashette, je odprl sanatorij, kjer je po posebni metodi začel zdraviti melanholike s smehom. Našel je kmalu dovolj pacientov in zdaj se more pohvaliti z lepim zaslužkom. Zjutraj se zberejo pacienti v salonu ter sedejo za mizice, oddaljene vsaksebi. Zdravnik vstopi in začne: »Prišli ste semkaj, da se smejete. S smehom vam bo šla kri v vse organe!« Naenkrat postane temno. Zdravnik se spet oglasi: »Smejte se, sedite bolj ko morete udobno. Nič ne mislite!« Sliši se tiho škripanje stolov. Zdrav nik se spet oglasi: »Jaz sem miren, mo- čan! Imam zaupanje vase! Vesel hočem biti!« Pacienti ponove te besede in ko se razlega mrmranje, se ukazujoče oglasi zdrav nik: »Zdaj pa smeh! Smejte se!« V tem trenutku se oglasi krohotanje in smeh z gramofonske plošče. Glas postaja močan, zdaj spet tih, smeh se razvija tako nalezljivo, da se ga nihče ne more ubraniti. Ko so ljudje najbolj razposajeni, postane spet svetlo, na obrazu vseh se pa bere še odraz smeha. Pacienti se počutijo olajšane in z večjo voljo se poslove iz dvorane. Orjaški roboti so izpodrinili livarje V velikanskih jeklarnah in železolivarnah modernih držav se nudi človeku veličasten prizor. Dva velika jeklena bloka sta sredi n ros torne delavnice, kjer stoji orjaški ro-lot, pripravljena za zvarjenje. Na ustju obeh sta pritrjena bakrena pokrova, ki bosta pospešila zlitje. Človeška roka seže po stikalu, elektrika začne svoje delo. Jeklo zažari, veliki snopi isker prasketajo na vse strani. Vročina postane neznosna, tako vroča kakor na soncu. V danem, zelo važnem trenutku, ko je treba oba jeklena bloka stisniti skupaj, da se temeljiteje zlijeta v en kos, seže človeška roka spet po drugem stiskalu, orjaški robot sredi dvorane se zgane, seže po težkem jeklu in ga lagodno pritisne. Še oglušujoče prasketanje in šviganje isker, nato izklopitev — in iz dveh kosov je nastal eden. Kolikšen napredek od tedaj, ko je kovač ali livar na nakovalu krpal jeklene kose skupaj in je mogel prenesti le določeno stopnjo vročine! Zdaj se. človek odstrani, težko delo ob silni vročini opravlja robot. Tako nastajajo tračnice, veliki mostni oporniki, ogrodja za lokomotive, ki zmorejo v tej zlitini brez vijakov doseči hitrost do 180 km na uro! Železo je moralo prej samo k mehu, med oglje, da ga je razbeljenega skoval kovač skupaj, zdaj steče električna struja v še bolj debele bloke jekla, jih na mah segreje, ostalo opravi čudotvorni robot... — Gospodična, dajte mi nekaj vaših las na moje rame. Rad bi z njimi razjezil mojo ljubosumno prijateljico... la gospodinje: pralnica na kolesih Švedska je dežela rek in jezer, vendar je vlada poskrbela, da so gosto poseljeni kraji dobili moderno urejene pralnice. Ker so mnoge vasi oddaljene daleč vsaksebi in samotne kmetije nimajo blizu pralnic, je neka tvrdka izdelala posebne pralnice na kolesih, ki so se izvrstno obnesle. Na močni konstrukciji tovornega voza je segrevalnik za vodo, zračni sušilnik s stisnjenim, segretim zrakom, korito za ročno izpiranje, motorna črpalka in sušilna rešetka. Na slednjo, ki jo raztegnejo na kraju voza, obesijo na pol mokro perilo, ki ga nato spravijo v električno segrete zračne celice, kjer se naglo posuši. Ves postopek je na električen pogon. Zato lahko uporabljajo pralnico na vozu le tam, kjer imajo doma elektriko, kar je na švedskem skoro že povsod. Pranje pride na ta način ljudem zelo poceni, zapravijo kaj malo časa in ni jim treba daleč od doma k potokom. V petih urah lahko opere ta naprava 30 kg perila v suhi teži. Ena takšna naprava zadostuje za 30 do 50 družin. Pralnica na kolesih stane približno 7000 švedskih kron, družina prispeva 150 do 200 kron in moderna naprava je za cela desetletja last vasi. Štorklje pomagajo uničevati kobilice Južno Bolgarijo so napadle kobilice in uničile posevke. Kmetje so se vrgli na požrešne žuželke z vsemi sredstvi, toda kaj pomaga peščica ljudi proti milijonom in milijonom kobilic. Poklicali so vojaštvo in študente na pomoč, polivali so obronke polj s petrolejem in jih zažigali. Kjer so se oblaki kobilic spustili na polje, ni ostalo za njimi ničesar. Pri reševalnem delu so imeli kmetje nenavadnega pomočnika — štorklje. Stopicale so za kobilicami in jih pridno žrle. Zanimivo je, da se pojavlja- jo oblaki kobilic nad južno Bolgarijo redno vsakih deset let. Leta 1919 in 1929 so prišle prav kakor letos. Posebno razdejana so polja v okolici Borisova, ob železniški progi na Odrin. 4000 kmetov, 259 vojakov in 500 študentov je bilo tu noč in dan na delu, pobili so 20.000 kg kobilic. Tri tisoč štorkelj je pomagalo ljudem, ne da bi se količkaj bale ljudi so prestopale med škodljivkami in jih hrustale. Tudi v sosednjem Arzenovgradu so polja popolnoma uničena. Moderni »avtobusi" na švedskih jezerih Švedska država je zadnje čase zgradila mnogo novih železniških prog. Posebnost te zanimive dežele na evropskem severu so pa vodni omnibusi, ki jih je vlada vpeljala za prevažanje potnikov po številnih švedskih jezerih. V zadnjih mesecih so spustili na Ma-larsko jezero več takšnih omnibusov, ki imajo mehke sedeže kakor veliki avtobusi. Potniki so z novim prometnim občilom zadovoljni, promet je po jezeru zelo narasel. Med Stockholmom in pred njim ležečimi otoki so zdaj uvedli nov tip čolnov po načrtu Rubena Ostlunda. Hitri povodni omnibus je grajen iz mahagonija, ima dolžino 15 m, dva motorja po 100 ks. ter vozi s hitrostjo 18 vozlov na uro. Sedeži so lagodno razporejeni drug za drugim, v njih je prostora za 54 ljudi. Lahko vozilo drči naglo po gladini, zahteva malo strežnega osebja in pogonskih sredstev. Podobne čolne so naročili Švicarji za svoja jezera. NOŽ, KI PLAVA NA VODI. Vodilna Solingen tovarna je dala v promet praktičen nož, katerega držalo je iz plutovine. če pade komu tak nož v vodo, se držalo takoj obrne navzgor in gleda iz vode. Tako je lahko nož tudi ponoči otipati v vodi. Ostrina noža je napravljena iz jekla, ki ne porjavi. Plutasto držalo je hrapavo, da ga more držati v rokah tudi mokra roka. Uporaben je tedaf za lovce, ribiče, pa tudi druge. TOPLOMER V GUMBNICI. Tovarna barometrov G. Lufft v Stuttgartu je razstavila na velesejmu v Lip-skem originalen, majhen toplomer, ki s« lahko nosi v gumbnici. Dolg je 2.5 cm ift se kakor gumb zatakne v gumbnico. Posebno praktičen je ta izum za prijatelji športa, za turiste, delovodje po rudnikih predilnicah, tkalnicah in za bolniške strežnice. X Kino v vlakih so vpeljali na Dan* skem. Ta napredna država je priključite vlakom poseben vagon, kjer se labkff potniki med vožnjo prijetno zabavajo. — Tako so združili koristno z dobrim, ljudje več potujejo, obenem pa spoznavaj? v filmu najlepše pokrajine svoje domovine. Pač najboljša turistična propaganda! X Ncwyorški berači niso revni so dognali na policiji. Izračunali so, d? izmozga „beraŠka nadloga" od Ne\v-yorčanov vsako leto tri milijone dolarjev miloščine. Razbojniki, ki sami poskrbe za kneževski pogreb Gangsterji, iiba božja Amerike — 10 milijonov din za cvetje v zadnje slovo... — čemu me mečete čez prag? Kaj mene brigajo pretepi med vašimi gosti! — Toda, ostali mi še niso plačali raču- na... Amerika ima šibo božjo, ki jo Evropa ne pozna. To so gangsterji, banditske tolpe, ki se ne ustrašijo nobenih naporov, da dosežejo svoj cilj. Vsi ganstrski poglavarji dobro vedo, da ne bodo umrli naravne smrti, zato mnogi med njimi še živi poskrbe za veličasten pogreb. Med njimi je bil posebno originalen poglavar Frankie Uale. Njegovi tolovaji so bili izvrstni strelci, policija se jih je bala. V oporoki je določil, da mora biti njegov pogreb tak. da bo dvignil ves hladnokrvni Newyork pokonci. Vročega nedeljskega popoldneva so ga v ulici Brooklyna ustrelili, baš ko je stopil v avtomobil. Pogreb je bil vprav kneževski. Truplo so položili v krsto, ki je stala »malenkost«, nad 5 milijonov din! Samo za cvetje so dali blizu 10 milijonov din, vencev je bilo za 38 voz. Sveče iz cvetja so bile 20 čevljev visoke, veliko srce iz cvetja je predstavljalo v rdečih rožah kaplje krvi, nož iz spominčic je bil zasajen v sredo... Na trakovih so bili izreki, da bodo člani maščevali njegovo smrt. Glavna atrakcija je pa bila velika ura iz cvetja, kjer so kazalci stali na 16.10 uro, trenutek, ko je bil Uale izdihnil. V sprevodu sta bili dve Ualeovi vdov» člani tolpe, kolikor jih ni bilo v ječal Sing Singa. Policija je pazila, da bi kdt ne izzval neredov, ljudi se je kar trli po pločnikih. Seveda so imele novint tiste dni čez glavo posla z reportažo. Še pompoznejši je bil pogreb gangsterja Josipa Catanija v Bronxu 1. 1921. Moi si je napravil mavzolej za 6 in pol milijona din, v sprevodu je bilo 40 avto*-mobilov cvetja. Zenski kotiiek Čim več znaš, tem več veljaš! Te vrstice so namenjene predvsem vsem onim mladim dekletom, ki še študirajo, svoj študij dovršujejo ali pa v brezposelnosti čakajo na službo. Mlada dekleta rada sanjajo o svoji bodočnosti. Ta bodočnost je vedno lepa, brez trnja in brez neprijetnih ovir, in osta ne lepa vse do takrat, ko se sanje izpre-mene v resnico. Vsako dekle, ki danes študira, se pripravlja na neko službo, odrejeno ali neodrejeno, samo da bo pač imela svoje dohodke. Pozabijo pa dekleta misliti na to, da je dandanes silno težko dobiti primerno zaposlitev, pozabijo se izpraševati, če pač tudi poleg raznih sanjarij izkoristijo vsako priliko, da svoje znanje vsestransko izpopolnijo, da bodo nekoč res lahko stopile pred delodajalca katere koli vrste kot vsestransko uporabna moč. Nikjer namreč ni zapisano, da bo dekle dobilo službo baš v tisti stroki, za katero se izobražuje. Pogosto je treba prijeti za kaj drugega, a takrat se šele pokažejo razni nedostatki v znanju. Srednje šole nudijo obširno znanje, ki je pa le splošnega značaja (matematika, gramatika, leposlovje, realije, klasični jeziki, pedagogika itd.). Kje pa je vse drugo? Ali bi ne bilo torej primerno, če bi se o pravem času seznanile tudi nekoliko z stenografijo, knjigovodstvom, strojepisjem, glasbo, tujimi jeziki in drugim. V neki meri nudijo to znanje tudi vse srednje šole- toda le v obliki stranskih ali neobli-gatnih predmetov, šele pozneje, ko iščemo službo, pa vidimo, da so vsi ti predmeti silno važni. Bilo bi torej zelo priporočljivo, da bi dekleta, ki računajo za po-| zneie s to ali ono službo, izkoristila vsako priliko, da se s temi praktičnimi predmeti čimbolj seznanijo. Utrinek iz družbe Nič kaj lepo se mi ne zdi, če žena v družbi moža neprestano krega, zmerja, opozarja sedaj na to, sedaj na ono, osvetljuje s hudimi in žarkimi pogledi, mu sega v besedo in ga prekinja, oporeka njegovim domislekom, ga sredi govorjenja postavi na laž, £eš, to ni bilo tako, ga obira proti sosedi, če sedi mož na drugem koncu mize, a mu od časa do časa meče preko mize vsemogoče lepe in dobre nasvete glede obleke, vedenja itd. Takšna žena mogoče gleda sebe v vlogi silno dobre, nežne in skrbne ženice, toda nia družbo naredi to silno slab in neprijeten vtis. Vsakdo bo pri sebi dejal: »No, ta mora biti šele doma prava copata«. In če tudi ni copatar, se ni čuditi, če tekom časa postane, ker sčasoma se nauči vseh teh ženinih opazk na pamet in jih sploh ne posluša več. Zaveda se samo tega, da ji ne sme ugovarjati, ker kot dobro vzgojen človek in kavalir, se vendar ne sme tako daleč spozabiti, da bi svojo boljšo polovico v družbi blamiral. In kaj je končna posledica tega ženinega postopanja? Ja, najnaravnejši in najprikladnejši možev postopek. Pričenja zahajati v družbo sam, ženo pa pušča lepo samo doma. Čas za izdelovanje domačih likerjev Mnogokrat nam postrežejo gostoljubne gospodinje z likerjem, toda ko se pričnemo zanimati zanj in za njegovo izdelavo, izvemo, da je kupljen, vsaj mnogokrat kupljen. Cernu kupovati drag liker, ko ga lahko z malimi stroški naredimo sami, in to na prav enostaven način. Posebno sadnih likerjev delajo naše gospodinje jako malo. Med jako okusne spadata jagodni in orehov liker. Ker izgube jagode pri vrenju svoj značilen okus, moramo zmečkanim jagodam dodati vinski cvet. 1' in pol kg jagod in tri četrt kg sladkorja do-1 bro premešamo in zmečkamo. Tej brozgi dodamo 1 liter finega vinskega cveta in jo pustimo stati par dni, da se prekvasi. Nato. jo precedimo skozi platneno krpo. Ostalo brozgo razredčimo z enim litrom vode in .stisnemo v stiskalnici. Dobljen sok zmešamo s prvotnim, nakar vse precedimo sko- E. S. BRUCE: zi flanelasto krpo. Liker je gotov in ima približno 25 odst. alkohola. Ali ni to enostavno? Orehov liker je manje poznan a jako okusen. Pol kg še zelenih orehov zdrobimo in iztisnemo iz njih trpek orehov sok. Preostalim lupinam dodamo 2—4 gr drobno narezanega mu-škatovega oreška, 2 gr cimeta, par klinčkov, limoninih olupkov ter pol litra vinskega cveta. Vse to vlijemo v večjo steklenico, jo zavežemo s krpico in postavimo za mesec dni na sonce. Nato to mešanico iztisnemo in precedimo. To je sedaj šele esenca iz katere naredimo liker. 2 in pol kg kristalnega sladkorja raztopimo v 5 litrov vode, dodamo 3 in pol litra vinskega špirita in približno 1 desetino narejene esence. Tako dobimo 10 litrov najfinejšega orehovega likerja, ki ima nekako 35 odst. alkohola. Naredi se pa lahko seveda tudi v manjši meri. Kuhinja Švicarska sirova juha. Namoči v vodi 20 dkg črnega suhega kruha in prav toliko tudi suhega belega kruha. Ko se je dobro razmočil, ga ožini. Prepraži na masti veliko sesekljano čebulo, dodaj ožeti kruh in praži približno še 10 minut, osoli, opo-praj in po okusu začini še z muškato-vim oreškom. Premešaj in zalij z dvema litroma vode. Juha naj vre še 10 minul, nato jo precedi in dodaj 3—4 žlice nastrganega domačega sira in žlico presnega masla. Končno zagosti juho se z dvema rumenjakoma, ki ju raztepi, razmešaj z malo hladne’ juhe, potem pri-devaj polagoma vročo juho in neprestano mešaj, da rumenjak ne zakrkne. Ko je rumenjak primešan, nesi takoj na mizo. Špargljev grah. Odreži špargljem glavice, ostale šparglje olupi in kar je mehkega, zreži na majhne, kakor grah velike koščke. Vse skupaj prevri v malo slani vodi in stresi na cednik. Potem pari na presnem maslu, kki ga mora biti Pre" cej obilno, kakih 10 minut. Vmes večkrat potresi posodo, da se glavice ne primejo dna. Po 10 minutah osoli in dodaj ščep sladkorja; pomni pa, da špargeljni že po naravi vsebujejo sol in jih moramo zato le pičlo soliti. Naposled razmešaj v nekoliko špargljeve vode kroglico presnega masla, ki si jo povaljala v mehki moki. Prevri, doli j sladke smetane ali mleka in stresi šparglje v to omako, naj stoje nekaj časa na strani štedilnika, da se navzamejo tekočine. Daj na mizo, obložene z zaviteki narezane prekajene gnjati ali s trdo kuhanimi jajci in salato. Ocvrle buče. Zreži olupljene buče na prst velike in debele koščke, pokapaj jih z limonovim sokom, opopraj jih in potresi s sesekljanim zelenim peteršiljem. Tikoma pred obedom razbeli v ponvi toliko masti, da bo stala vsaj dva prsta visoko. Povaljaj v moki koščke buče in jih devlji proti v vročo mast, stresaj ponev sem in tja in buče hitro ocvri, da bodo zlalo-rumene. Sproti jih potresaj s soljo in jih daj kot uvodno jed ali s paradižnikovo omako na mizo. Ocvrti koščki morajo biti krhki in vroči. Zelenjavni ragu. Olupi pol kg kumar in jih zreži na kocke; prav tako olupi tudi pol kg krompirja m ga zreži na kocke. Četrt kg korenja ostrgaj in ga zreži na drobne kocke, za polovico manjše kot : so kumarove in krompirjeve; majhno kar-fijolo razlrgaj na male cvete; četrt kg mladega fižola v stročju očisti in ga zreži na poševne koščke. Tako pripravljeno zelenjavo zmešaj, operi jo in odcedi ter dodaj šc 2. na tanka kolesca zrezana luka. Potem opraži na olju (10 dkg) drobno sesekljano čebulo, da bo bledorumena, primešaj pripravljeno zelenjavo, ki jo pari po možnosti brez dodatka vode, torej v lastnem soku. Ko je na pol mehka, dodaj četrt kg olupljenih, na kolesca narezanih paradižnikov ali paradižnikove mezge, 2 s soljo stlačena stroka česna, potrebne soli, žličko sladke paprike in polno žličko sesekljanega zelenega peteršilja. Prepraži vso skupno zelenjavo odkrito, nakar jo zalij s toliko vode, da bo pokri-i vala zelenjavo, dodaj še nekoliko jušnega I izvlečka (ekstrakta) ter pari pokrito tako ' dolgo, da bo vse mehko. Ker se krompir že prej razkuha, služi namesto prežganja. Zelenjavo čim manj odkrivaj in jo le po potrebi premešaj. Nadela paprika. Vzemi 8—10 še zelenih sladkih paprik, odreži vsaki na onem koncu kjer je stebelce, pokrovček, ostalo pa izprazni, to je; z nožem izrezi m stresi ven pečke, položi pokrovček nazaj; tako stori z vsemi. Zmelji ali sesekaj pol kg telečjega mesa ali svinjskega; zarumeni žlici ulasti žlico . odulc in zelenega peteršilja ter deni k mesu; nadalje prideni malo popra, soli, 2 žlici smetane ali malo juhe, eno šestnajstinko 1 riža in 1 jajce; vse to prav fino zmešaj ni napolni s tem papriko, pa ne prav do vrha, položi na vsako pokrovček, ga potisni malo noter. Posebej naredi prežganje z dvema žlicama masti, košček sladkorja in 2 žlici moke: prideni 3—1 paradižnike in dve zajemalki juhe: ko dobro prevre, precedi na papriko, če je pregosto dodaj še juhe, — pokrij in postavi na kraj štedilnika, da počasi vre tri četrt do 1 uro. Ko je gotovo zloži papriko v kledo s sokom vred, — po vrhu polij s smetano in daj na mizo. Nadete kumare ali mlade buče. Lepo mlado, še zeleno kumaro, ali toliko veli-bučo olupi, odreži pokrovček in z nožem izdolhi kolikor moreš; za naprej delaj vse kakor z nadeto papriko, samo, da gotove kumare ali buče ne daj cele na mizo, nego jih razreži. Po vrhu polij š sme-kakor pripapriki. Fižol v stročju s smetano zabeljen. Skuhaj fižol v stročju, odcedi ga ter deni v skledo. Deni v kozico žlico masti ali presnega masla; ko je vroče prideni drobno zrezanega zelenega peteršilja in pol žlice moke, par žlic kisle smetane, par žlic juhe ali vode od fižola; ko zavre, vlij na fižol ter daj na mizo. 56 pAtSCOVMltOVd sktiVMSl »Skrita soba,« je dejal Warren, ki je občudoval dekletov pogum. »Da, skrita soba,« je potrdila Jill. »To se je tako lopo ujeniailo z mojim sumom, da se nisem prav nič čudila. Skrila sem se za nekim stebrom. Čakala sem do dveh zjutraj in sem že hotela oditi, kajti poletna jutra se začenjajo zgodaj. Naposled se je Carrington le pokazal. Bil je miren m smehljal se je.« »Smehljal se je?« »Da, zvijačen nasmeh mu je krivil ustnice,« je odvrnila Jill. »Zaklenil je vrata in šel proti svoji sobi. Zdelo se mi je, da bi bilo nesmiselno še kje drugje iskati. Ce je Dowl*ihovo bodalo v hiši, mora biti v tej skriti sobi. Zato sem se mirno vrnila domov.« * »Ali to zahajanje v tujo hišo ni Bilo nevarno?« »Da, precej, — toda pustiva to! Drugi teden sem po ovinkih vprašala pastorja — gospoda Drakea •— po Carringtonu. Povedal mi je marsikaj značilnega. Sodi! je, da je Carrington strasten zbiralec starin, pa-svoje zbirke nikomur ne pokaže. Pastor se je smejal tej njegovi bolezni in se delal, da nakupuje starine za iniščav- nika najbrž notar Ruston. Teden nato sem šla ponoči spet v graščino — to pot nekoliko pozneje —, in sem se skrila v kotu veže. Videla sem, kako je odšel čudaški kapitan Piper. Carrington je za njim zaklenil hišna vrata in se' vrnil v svojo pisarno. Potem je šel v skrivno sobo in ostal v njej spet do dveh zjutraj. Dovolj sem videla in spet sem se brez šuma splazila iz hiše.« »Pa niste ničesar storili?« »Kaj sem pa mogla storiti?« je vprašala Jill. »Videla sem, da je Carrington pustil ključ v vratih, ko je šel v skrivno sobo. Naslednjo noč sem spet prišla in to pot sem imela vosek s seboj.« »Vosek?« se je začudil-Warren. »Da. Ko je Carrington stopil v Svojo skrivno sobo, sem se tiho približala vratom, vzela ključ in ga odtisnila v vosku.« »In če bi vas bil slišal?« je vzkliknil Warren. »Ce bi bil stopil na prag? Ali niste mislili na nevarnost, ki vam ie pretila?« »Človek ničesar ne doseže, če ni zadosti predrzen,« je odvrnila Jill in se nasmehnila. »Naslednji dan sem šla v London in sem si dala v neki majhni trgovini napraviti ključ. Tu ga imami« Pokazala mu je nov velik ključ, ki se je ves svetil. »Pa vas trgovec ni izpraševal, čemu ga boste potrebovali?« »Nekoliko presenečen je bil res, ko je slišal mojo željo. Rekla sem mu, da sem kupila starinsko skrinjo, pa se mi je ključ zlomil in potrebujem zdaj novega,« je povedala Jill. »Preteklo noč sem šla spet v Carringtonovo graščino. Hotela sem počakati, da bo lastnik legel, in potem vdreti v njegovo skrivnostno sobo. Takrat ste prišli vi in preobrnili moje naklepe. Zdaj sem vam morala vse povedati: v vaših rokah sem.« Warren je pogledal ključ. »Čudno dekle ste, Jill,« je rekel in se zastrmel vanjo. »Dvomim, da bi bilo še kakšno dekle na svetu, ki bi si upalo storiti kaj tako nevarnega. Rad vam bom po svojih močeh pomagal. Nič ne de, če bom imel morda sitnosti s policijo. Sicer pa je v mojo' korist, da se čimprej vse pojasni. Tudi jaz moram nekaj dokazati: da nisem v zvezi z mrtvecem, ki so ga našli v mojem letalu. Sodim, da je tudi rešitev te uganke v Carringtonovi graščini. AH me sprejmete za zaveznika?« »Ne, ne, nočem vas zaplesti...« »Ali mislite, da vas bom po vsem, kar ste mi povedali, pustil samo v to strašno hišo? Potrebujete me, Jill! Pri takšnem delu so potrebne tudi moške roke. Pojdiva v Carringtonovo graščino, nocoj, zdajle!« Praktični nasveti Kako ohraniš cvetje sveže. Odrezano cvetje sc ohrani dosti dalje časa, če vtakneš peclje v pesek ali slano vodo ali tudi v vodo, v kateri je raztopljenega nekaj salmiakovega prahii. Vodo vsak dan menjaj. Kako preženeš mravlje iz stanovanja. Zmešaj v plitvi posodi nekaj medu z lugom (Pottasche) ter postavi to posodo tja, kjer se zadržujejo mravljinci. V kratkem bodo izginili. Kako ohraniš led. Ako zaviješ led v volneno krpo, se ohrani dalje časa, ker se zelo počasi taja. Lepilo za kovino in steklo. Steklo prilepiš na železo, baker itd. s sledečo zmesjo: 4 dele trde smole in 1 del voska deni v posodo in raztopi na žerjavici, primešaj 1 del drobno zmlete opeke. Zmes in predmete, ki jih hočeš zlepiti, prej malo ogrej Lepilo za porcelan. Narediš ga, če primešaš raztopljenemu arabskemu gumiju toliko žganega gipsa, da se naredi precej gosta kaša. Prelomljene porcelanaste dele nato namaži — ne predebelo — s to kašo, jih dobro skupaj stisni ter pusti, da se tri dni suše. Na prejšnjem mestu se ti posoda ne ubije več. Apneni madeži na steklenih Sipah se dado z vodo pomiti, če jih poprej pomočimo z močnim jesihom ali pa jih obrišemo s cunjico, ki smo jo namočili v razredčeni solni kislini. Mastni madeži v hrastovem pohištvu. Mastne madeže iz hrastovega pohištva odstraniš z vročim pivom. Da ohraniš sijaj, skuhaj v pivu nekaj voska in sladkorja. S to zmesjo namaži zamazano mesto s krtačo, ko se posuši, ga odrgni z volneno krpo. Knjige obvaruješ mrčesa, če das v omare, kjer jih hraniš, krpice, namočene v terpentinovo olje. Duh olja prežene živalce. Seveda moraš krpice večkrat na novo obliti, ker se olje izdiši. Krompir, čistilo za namizno orodje. Zelo dobro in priproslo čistilo za namizno orodje je krompir. Krompir se prereže čez polovico, potrese se s prahom od opeke ali zeleza m z njim obdrgnejo noži ali vilice, ki se potem zelo lepo svetijo. Stal je pred njo in tedaj je izgubil oblast nad seboj. Iznenada je dekle objel in poljubil. PETNAJSTO POGLAVJE Detektiva na lastno pest Eustace Cavendish je od jeze udaril z nogo po tleh. »Hladno je, medved stari«, je zagodel. »Premalo potrpežljivi ste, dragi moj. To je vaša glavna napaka«, je dejal Bee-ke. »Detektiv brez potrpežljivosti je kakor pevec brez glasu ali igralec brez spomina. čakati Je treba. Pravkar, ko sem šel okoli hiše, sem videl razsvetljeno okno«. Ura v cerkvenem zvoniku je odbila tri-četrt na dvanajst. Nadzornik Beeke in njegov pomočnik sta se skrivala v Živi meji za vilo Auroro. »Zdi se mi, da začenjam počasi vse razumevati«, je šepnil Eustace. »Ko jo padel minilo noč Clinton v Carringtonov vrt, je dobil tam dekle, ki ga zdaj zalezujeva. Kajne, da je bilo tako? Ker je ni hotel izdati, se je zlagal, da ga je zaneslo padalo na travnik. Bit je v zadregi, ko ste ga izpraševali. Zato se je šel zdaj posvetovat z gospodično«, je zamišljeno nada1-ljeval. »Toda kaj je ona iskala pri Carringtonu? Zakaj tako zapravljava čas, Beeke? Zakaj ne stopiva v hišo in dekleta ne zaslišiva, zdaj, ko je Clinton pri njej?« 'Dalje »ledi^ Sokolstvo Sokolski tabor v Selnici Sokolsko društvo Selnica ob Dravi, stara predvojna postojanka, vrši svoje viteško delo na mejnem Kobanskem. Kakor v času pred svetovno vojno, tako tudi sedaj, tiho in skromno, a zato uspešno vsaja misel Sokolstva v srca naših mejašev. Duh sokolske mladine na meji govori vsakomur, da je le močna in velika celina občestva v stanju očuvati poznejšim rodovom našo največjo svetinjo, milo domačo govorico in grudo. Trdno hodimo po poteh naših prednja-kov idealistov predvojnih selniških Sokolov, ki se v takratnih časih niso plašili povedati tujim mogočnikom, da smo in bomo. To prepričanje je hotel bes v najtežjih trenutkih, ko je pričela strahovita krvava igra, docela streti in pokončati. Resnica je, da so mnogi jekleni predvojni selniški Slovenci morali polniti zapore (v Mariboru, Gradcu in na Dunaju) prenašati težke muke duševnih in telesnih bolečin, trpeti gospodarsko škodo, a kljub temu ideali in sokolski duh je ostal v njih neomajen. Z vedrim očesom zremo v bodočnost. Fantje in dekleta, ki dnevno opravljajo najtežja dela, z veseljem pohitijo v večernih urah k »Sokolu«, kjer v prostovoljni disciplini in delu bistrijo svoj um in jačajo svoje telo. Mnogo truda in časa so žrtvovali, in sedaj upajo, da bodo razveselili vse sokolske pripadnike, ko bodo pokazali plod dela na svojem letnem nastopu v nedeljo, 2. julija, ob 15. uri na letnem telovadišču v Selnici ab Dravi. Jubilejni nastop v Konjicah Sokol v Konjicah praznuje ob priliki letnega nastopa 2. julija dvajsetletnico obstoja društva in razvije na-raščajski prapor. Društvo je bilo ustanovljeno v poletju leta 1919 po pripravljalnem odboru, kateremu je načeloval takratni tamkajšnji notarski namestnik Presečnik, kasnejši žal že pokojni notar na Vranskem, pripravljal ni odbor sta tvorila nadalje še veterinar Franc Veble ter oficiant katastrske uprave Viktor Zorčič. Na prvem občnem zboru 31. avgusta 1919 je bil nolar Presečnik izvoljen tudi za prvega starosto. Društvo je vseh 20 let krepko delovalo. V zadnjih sokolstvu neugodnih časih je sicer nekaj izgubilo na številu članstva, vendar delajo v re- du vsi oddelki in izpolnjuje društvo vse svoje naloge in poleg tega tudi še vse dolžnosti po zakonu o telesni vzgoji naroda. V zadnjem letnem poročilu sokolske župe v Mariboru je to društvo vpisano kot eno med najboljšimi! Spored proslave dvajsetletnice, katera se vrši na letnem telovadišču za Narodnim domom v Slov. Konjicah, je naslednji: Ob 14.30 razvitje prapora in nagovor staroste dr. Sbrizaja, ob 15. uri povorka, ob 16. uri telovadni nastop. Pri nastopu sodelujejo člani sokolske mednarodne olimpijske vrste in sicer sokolski prvak brat Grilc ter brala Lesjak in Lapajne, dalje sodeluje sokolska godba iz Šmarja p. Jelšah. Soorf Punčec zmaguje dalje Peti dan mednarodnega angleškega teniškega prvenstva se ni odigral ves spored, ker je deževje večji del dneva onemogočalo igranje. Punčec je imel za nasprotnika Argentinca A. D. Russella ter ga je gladko porazil v treh setih s 6:3, 8:6, 6:1. Naš mušketir Pailada, ki je v singlu že izločen, je sedaj obenem s svojim part ne r jeni Dallosom izpadel tudi v doitblu. Izgubila sta proti angl. paru I. G. Collins- MARENBERG Dravograjsko sokolsko okrožje je pozvalo s svojo okrožnico na obvezno udeležbo k slavju v Marenberg. Majhna, a agilna družina bo svoje goste častno sprejela in jih popeljala s povorko skozi trg pred svoj dom. Zbirališče ob 14. uri pri gradu Zupanc. Gornja Dravska dolina bo v polni meri storila svojo narodno dolžnost, pričakujemo pa, da bodo prijatelji naše meje tudi od drugod prihiteli k nam in nam dali s tem še več volje do dela. Na svidenje! Zdravo! 1. Sokolska četa v Razvanju priredi 6. avgusta letos svoj javni telovadni nastop in prosi vsa bratska društva, da bi to upoštevala in tega dne ne bi prirejala nastopov. 1 Sokolski zlet na Sušak! Pozivamo vse članstvo, ki se namerava udeležiti sok. zleta na Jadranu, da se nemudoma javi pri svojih edmicah. Do torka 4. t. m. bo župa prijave kononoveljavno zaključila. Potrebna navodila so sprejele vse sok. edinice. X Petdesetletnico patentiranja prvega filma so proslavili tc dni v Angliji. Filma, ki je danes postal osma velesila, ni izumil Edison, ampak Anglež William Frie-se-Greene. X Avstralsko puščavo, ki je še nikoli ni prekoračila človeška noga, raziskuje ekspedicija pod vodstvom dr. Cecila Ma-digana. Ekspedicija ima s seboj tudi radijsko oddajno postajo in vsak večer poroča 0 uspehih raziskavanj. Dr. Madigan poroča, da je njegova odpcaVa sedaj v sredi puščave, kjer ni nobenega življenja, po tleh je le nekaj požgane trave, čudovito pa je, da slišijo ponoči iz taborišča lajanje dingov, avstralskih divjih psov. X Velika silotvorna naprava na Le-tonskem. Pri Kegumsu ob Dvini zidajo Letonci že od 1. 1936. pod vodstvom švedskih inženirjev veliko silotvorno napravo. Turbine so že vzidane, zdaj pripravljajo prostor za generatorje. Daljnovod od Kegumsa do prestolnice Rige se že gradi, na delu je 1500 mož. Vsa naprava, ki jo bodo zgradili izključno s švedskim materialom, bo stala 55 milijonov švedskih kron. Državno prvenstvo v atletiki Letos se bo državno prvenstvo v atletiki vršilo po novem sistemu. Jutri bodo po vsej državi klubska tekmovanja, oni -1 klubi, ki bodo po finskih tablicah dosegli največ točk, bodo nato tekmovali še v finalu, prva dva za naslov državnega prvaka, 3. in 4. pa za tretje mesto. V Mariboru se bodo sestali na igrišču Rapida jutri ob pol 9. atleti Železničarja in Rapida s kompletnima moštvoma svojih najboljših, dočim atleti tretjega mariborskega kluba Maratona ne bodo star-tali. Za prireditev vlada veliko zanimanje. Povratni juniorski semifinaie Jutri oi) 18. lio na Rapidovem igrišču povratna semifinalna tekma za naslov ju-niorskega prvaka Slovenije med ISSK Mariborom in SK Celjem. Prvo tekmo v Celju so Mariborčani tesno izgubili z 1 :2, pričakovati pa je, da bodo to razliko doma nadoknadili. Zanimivo je, da je ISSK Maribor vložil proti verifikaciji tekme v Celju protest, vendar, še trenutno ni znano, kako je motiviran. ISSK Maribor v Celju Jutri bo nastopil v Celju podzvezin. prvak ISSK Maribor v pokalni tekmi proti celjskemu zmagovalcu v tekmovanju za pokal LNP-a SK Olimpu. Ker bosta nastopila oba kluba v najmočnejših postavah, da si zagotovita obstanek v podzvezini Eokalni konkurenci, je pričakovati napete orbe ter vlada zanjo veliko zanimanje. Začetek je določen na 17.30 na igrišču Olimpa. Druga pokalna tekma bo v Ljubljani med SK Marsom in ligaškim moštvom SK Ljubljane. KOLESARSKE IN MOTOCIKLISTIČNE PRIREDITVE V JULIJU Delegati slovenskih kolesarskih podzvez so na seslunku v Celju določili na podlagi predlogov posameznih klubov sledeče termine za kolesarske dirke v dravski banovini za mesec julij: 2. julij: rezerviran za mariborske klube, na la dan bo klubska dirka „Poštele“ s startom in ciljem pri gostilni Pulko. 9. julij: medklubska dirka SK Mislinja v Slovenjem Gradcu. 23. julij: zvezdna dirka v Celje v izvedbi KK Celje. 30. julij: medklubska dirka KSK Celje. Motociklistom je njihova zveza odobrila sledeče termine: 9. julij: dirka Prvega gorenjskega moto-kluba, Kranj. 16. julij: gorska vožnja Molo-kluba Ma- 16. julij: gorska vožnja Moto-kluba Maribor, ki bi se po prvotnem razporedu morala vršiti že juhi, a je preložena. — VACLAV PROKOPEK: 27 Zena m szemlfa (Roman dvojne ljubezni) »Ko ozdravim, Martin, bova res imela otroke?« Tapo je mnogokrat hotela vprašati, tocla bala se je. Gledala je skozi okno v pomlad. Mnogokrat je prišel mimo Martin, ki je te dni sejal. Dela je imel vedno več. Toliko upanja jc polagal v novo zdravljenje v sanatoriju. Sploh že niti računal ni več, ničesar mu ni bilo več žal zanjo. čakal je na pismonošo, toda zaman. Ob večerih je posedal pri Mariji. Skupaj sta poslušala prihajanje noči. »Ali veš, da je mogoče slišati noč, kako prihaja?« je govorila Marija. »To temo, kako pada«, je dodala čez trenutek. Tedaj je imela posebno ob— čudi va čutila za vse okoli sebe, bolezen je obogatila njeno dušo, samota ie poglobila njeno notranje videnje. Martin ni utegnil odgovoriti svoji ženi, ki je v svojih sanjah in vsem mišljenju se s svojim notranjim pogledom nad glo-živeia na meji tega življenja, sklanjajoč bine k drugemu bregu. Govorila mu je dolgo, in Martin jo je potem še tolikokrat spominjal tega večera, šele pozneje je spoznal, da se je prav tedaj začelo med njima razdvajanje, da je takrat prenehal razumeti Marijo. On se je nagibal k življenju, k novemu poveličanju hiše, k radosti in upanju, ona pa, čeprav se je njeno stanje nekoliko zboljšalo, da je v sobi lahko vstajala, se je približevala z mislimi — k smrti. Toda tistega večera je še prišel zdravnik. Našel ju je v temi, in šele ko je razločil v temi, je vzkliknil: »Prižgite vendar, gospodar, prinašam vam vest!« Martin je razsvetlil sobo. Preden je zdravnika pozdravil, ga je hitel zagotavljati: »Ženi je že boljše, že vstaja in hodi. Pravkar je bila pri oknu«. »No vidite, saj sem dejal, da bo dobro«. Potem je prišel k Mariji. Bil je očitno presenečen nad njeno spremembo. Oči je imela jasne, celo obličje je sijalo v radosti. »Zdaj jc čas. Takoj jutri lahko odidete z njo, gospodar«. Podaja! je Martinu listino iz sanatorija. »In ne hitite domov, gospa Podborško-va! Pomudite se tani rajši kak mesec več kakor manj. In ne hodite žalostni«, ji je še dejal ljub eznivo. »To ni žalost, gospod doktor. Mogoče ni niti smrt, to se vam samo zdi ------------« je izgovorila nekaj iz svojih misli, toda zdravnik je ni hotel slišati. »Lahko noč, in mnogo zdravja, gospa Podborškova! Vi, gospodar, pa pamet v roke in ne vabite je domov«, je dejal že med vrati. Dolgo je stal Martin pri lesi. Trpel je, v sencih ga je tiščalo, v grlu in v očeh. Toda obvladal se je in pripravil Mariji vse, kar mora imeti s seboj. Potem je sedel k njej, mislil je, da spi. Ležala je mirno, z zaprtimi očmi. Le tri besede je rekla: »To ni ločitev, Martin«. »Vem, Manja, vem«, sfe ji je smehljal, toda njegov smeh se je nenadoma spremenil v jok. 10. Bilo je leta 1931. poleti. Kdor je hodil po tej pokrajini, je moral misliti na blagoslov. žito je že valovalo in klasi so se nagibali od teže. Kakor deli mirnih morij so se pregibale žitne planjave. Davno, davno že ni bila letina v za-potoškem kraju tako dobra in obilna kakor to leto. Prišla je kakor nagrada za vso bojazen, ki 'je stiskala srca zapoto-škim kmetom. Martin je začel z obdelovanjem svojega polja pozno. Včasih se je zdelo, da ne bo mogel opraviti vsega dela sam. Toda nje- .R K. Tinkler v petih setih s 6:4, 6:3, 5:7, 5:7, 6:2. MITIČ PORAŽEN OD DELOFORDA V wimbledonskem turnirju je za Pallado izpadel tudi Mitič, izločil ga je Anglež Deloford, ki ne spada baš med najboljše angleške teniške igralce. Rezultat: 5:7, 4 : 6, 6 : 2, 6 : 2, 3 : 6. s SK Hrastnik se je z zmagama 6:0 in 2:0 nad SK Daskom kvalificiral za vstop v prvi podzvezin razred. Prireditev Moto-kluba »Hermes" v Ljubljani. Prireditev Kolesarske zveze kraljevine Jugoslavije v dravski banovini v juliju ne bo. NACIONALNO TENIŠKO PRVENSTVO HRVATSKE V Zagrebu se je pričelo II. nacionalno teniško prvenstvo Hrvatske, na katerem sodelujejo tud ištevilni Mariborčani, ki so doslej dosegli sledeče rezultate: Single gospodov: Albaneže—Krnar 7 :5, 6 :3, Maver—Mally 6:2, 6:1, Tončič—Belic 6:1, 6 :3, Mally—inž. Priskič 6 :1, 10:8, Blanke—Hubert 6:1, 6:3, Koželuh -Tončič 6:1, 6:3. — V kategoriji B gospodov: Mally—Krznar 8: ,6 6:4, Hubert—Jagodič 9 :11, 6:4, 6:2, Toilčič-Rosenvvasser 5:7, 8:6, 6:0, Ceptider— Sip 6:3, 8:6. Sinile junioriev: Kopič—Sedmak 6:4, 5:7, 8:6, Jagodič—Davila 6:2, 6:1, Mal-ly—Balog 6 :1, 6 :3, Koželuh—Jagodič 6 :1, 6:0. Prvenstvo se nadaljuje ter bomo o nadaljnjem poteku poročali. BSK JE ODPOTOVAL V PRAGO Isto moštvo, ki je preteklo nedeljo v Beogradu premagalo praško Slavijo _ z rezultatom 3:0 v tekmi za SE cup, je odpotovalo v Prago, kjer bo v ponedeljek povratna tekma. Obenem z moštvom je potoval tudi napovedovalec beograjske radijske postaje, ki bo potek tekme prenašala. s SK železničar je zaključil mednarodno tekmo z STG Gosting ter je vložil prošnjo za dovoljenje Adigranja 13. avgusta na MFVN. s Atletski odsek SK Celja opozarja vse atlete, da se bo pričelo tekmovanje za državno klubsko prvenstvo v nedeljo ob 8. na Glaziji. — Tekmovanja, ki obsega 13 disciplin, se bo udeležilo okoli 30 atletov SK Celja. s Zagrebška Coneordta je odgovorila SK Železničarju, ki je nameraval zaključiti gostovanje v Mariboru, da jim ponudbe ni mogoče sprejeti, ker SK železničar nt organiziran v Hrvatski športni slogi. n V Beogradu bodo zgraditi še dva stadiona. Načrt za dva večja stadiona, ki ju nameravajo zgraditi v bližini Beograda, je napravil projektant berlinskega stadiona Marš. n. Poplave na Jugu zahtevale vež žrtev. Nevihta v okolici Aleksinca je napravila ogromne poplave po nasadih in poljih ter zahtevala obenem 11 človeških žrtev. govi kobilici sta hodili pred plugom kakor dve devici, glavi vedno kvišku — veselje je bilo pogledati. To se je oralo, to se je sejalo in vlačilo, Martin, se še spominjaš? Doma je ozdravljala Marija, zakaj bi ne smel udariti z bičem, da je zadonelo po vasi? Kobili sta skoro v diru hodili po polju. Dosejal si še pred začetkom maja. Ves Zapotok se je tako radoval, toda ne prenaglite se, gospodarji, pred večerom! Skrbi hodijo po svetu, kaj boš počel z vsem tem blagoslovom, kaj ukreneš ti, Martin, če te prevara tvore upanje v Marijino ozdravljenje? Cena žitu pada in po žetvi je padla še •bolj. »Poglejte delavce!« kriči Lachman na sosede, ki jadikujejo nad svojimi skrbmi. »Ti nimajo ničesar, niti dela, niti kruha. Ali delavec mora vzdržati. Kako bi ne vzdržali vi, kmetje? »Lachmana je veselje poslušati, si mislijo vaščani, Lachman je nakuril tudi Gorniku, tudi danes ima prav, kaj bi tožili!« In razveselil se je Zapotok tam na začetku julija. Čeprav je pismonoša prinašal kopico opominov, plačilnih nalogov in oznanil sodnih dražb, niso povešali glave k tlom. Na poljih imamo krasno letino, so si mislili, kaj se boš, botrček, mračil na svet, lansko jesen nam je bilo hujše! (Nadaljevanje v sobotonedeljski števj I . . ............ Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo - - Hranil- nica izvršuje vse v denarno stro- Jg M m ko spadajoče posle točno h In kulantno ^ Sprejema vloge in knjižice na tekoči račun po najugodnejšem obrestovanju Centrala Maribor v lastni novi palači na oglu Gosposke In Slovenske ulice Podružnica Celje nasproti pošti, prej Južnoštajerska Hranilnica MALI OGLASI Razno VSAKI OSEBI — družini — nudi stalni zaslužek »Mara« Maribor. Orožnova 6; Celje. Slomškov trg 1. Pletilnica — Razpoši-Ijalnica. 1803 POSTELJNE ODEJE ?es močne, prešite, izgotov-jeno posteljno perilo, pernice zglavnike, madrace, puh. perje, inleti. Najboljše pri A Štuhec. specialna trgovina za izdelovanje posteljnih odej. — Stolna ulica 5. 2274 SPALNICE, JEDILNICE. KU-HINJE vseh vrst v najmodernejših lastnoročnih izdelavah dobite v zalogi pohištva. Aleksandro va c. 48. 4311—1 Pevsko društvo »Radvanjski zvon« vabi na LETNO VESELICO v nedeljo, dne 2. juliia, v gostilni Žunko, Zg. Radvanje. Začetek ob 3. uri popoldne, vstop prost. 5968-1 Med. univ. dr. VarlValentin Maribor, Stritarjeva 17„ ne ordinira od 1. VII. do 20. VII. 1939. 5973-1 LJUDSKA ŠTEDNJA daje svojim članom do din 2000 posojila na dolgoročno odplačilo. Informacije daje zastopnik v Mariboru, Koroška cesta 94. 5953-1 POHIŠTVO! Ni vseeno, kje kupuiete pohištvo, odločite se za cenjena naročila pri »Efka«, mazirstvu Frančiškanska 12. 6045—1 PRODAM POSESTVO 5 oralov. 2 orala vinograda, sadonosnik in njive, 5 glav goveje živine .in 4 svinje s ‘pridelkom 10 ri!nut od po-I staje. Kesak Alojz. Cerknica, p. Pesniča. 5970-2 August Hedžet, Aleksandro-ribor. Aleksandrova c. 30. nad parkom, Ciril-Metodova, | NOVA HIŠA i soba, kuhinja, klet. veranda, ■poceni naprodaj. — Pobrežje, Nova ul. 23. 6026—2 Kupim VELIKO KOLIČINO normalnih kos iz prvovrstnega jekla po din 15.— in 20.— prodaja tvrdka Gustinčič. Ma ribor. Tattenbachova 14 5411—1 GOSTILNA »TRIGLAV« VOLLER lepa izletna točka, senčnat vrt. piščanci s salato din 20, Rabljene Union pivo v sodčku, vrček ŠOLSKE KNJIGE din 3.50. domača vina. klubo- kupuje knjigarna V. Heinz, va soba na razpolago. Se pri- 'Gosposka 26. 5845-3 poroča gostilničarka. 5929-1 Hutterieva tekstilna sodba priredi dne 2. VII. v gostilni Mras v Studencih veliko VRTNO VESELICO s pestrim sporedom. Začetek ob 15. uri. Za dobro kapljnco kakor klobase in meso iz ki-ble in piščance je preskrbljeno. Priporoča se gostilničar in društveni odbor. 5950-9 Kupim vsako količino ZRELEGA RIBIZLJA ter plačam po najboljši dnevni ceni. Adalbert Gusel, Maribor, Aleksandrova c. 39. 6001-3 SLIKE ZA LEGITIMACIJE sobi s kopalnico se oddata potne liste in poselske knjižice, hitro poceni in prvovrstno samo pri Foto-Kieserju Vetrinjska 30, vis-a-vis Grai-kemu kinu. 5770-1 FOTO-AMATER.II POZOR! Sveži filmi, plošče in kemikalije poceni v foto trgovini L. Kieser, Vetrinjska ulica 30. vis-a-vis Grajskemu kinu. 5771-1 GAMBRINOVA DVORANA najlepši vrt v Mariboru. Vedno sveže Tscheligiievo pivo, vino iz Peker, prvovrstna kuhinja. Abonenti se sprejemajo. 5843-1 ALI ŽE VESTE ” da igra jutri Ehrlichova del. godba v gostilni Hoste, Sp. Radvanje. Lep senčnat vrt. Mnogo zabave. Prvovrstna prleška kapljica ter dobra podloga za lačne želodce. Se priporoča poslovodkinja Tone ka Košar. 5974-1 GOSTILNA »PRI LOVCU« Frankopanova. Vedno na razpolago ocvrte piške in marini rane dravske ribe. Sor-irano vino. Vedno sveže Tscheligi-jevo pivo. Priporoča se Vrabl Vicman. . 5977-1 KOPALNE OBLEKE okusne, chique modeli, sonce in zrak jim ne škodujeta, v veliki izbiri. Po meri izdelamo že v 6 urah. »Luna«. Ma-bibor, samo Glavni trg 24. 5999-1 ____ »LUNA«-STEZNIKI brez ribje kosti in gumija po meri izdelamo v 6. urah. prav 'tako tudi modrčke, francoske, nainoveiše modele v največji izbiri in najceneie pri »Luna«, Maribor, samo Glavni trg 24. 60f>2-t VEČ LEPIH STAVBIŠČ event. tudi na obroke. Vprašaj Pobrežje, Sokolska 23. 6033—2 PRODAM HIŠO za din 38.000. Stražunska 18, Pobrežje. 6050 2 Prodam MBBHMh'1 r"' ' - ■ •“ Poceni prodam dobro ŽENSKO KOLO Gozdna ulica 1, Nova vas. 5980-4 FOTOGRAFSKI APARAT .*Reflex Korelle« 6x6 cm, Tes-sar 3.5. se ugodno proda. Naslov v upravi. _____5683-4 ŠIVALNE STROJE Rast & Gasser. pogrezljive, tovarniško nove, prodaja po din 1850.— radi opustitve zaloge. Ussar, Maribor, Trubar-jeva ul. 9. ________6027—4 PRODAM 2 GRAMOFONA Zagata ul. 3, Pobrežie. 6032—4 Stanovanje Lepa OPREMLJENA SOBA s posebnim vhodom se odda boljšemu gospodu. Naslov v upravi. ______ 5865-7 OPREMLJENO SOBICO s posebnim vhodom oddam takoj gospodu. Frankopanova ulica lil. 5880-7 DVOSOBNO STANOVANJE s sobo za služkinjo in vsemi pritiklinami se odda. Aleksan drova c. 26 (trgovina). 5910-5 Posest Zelo dobro idoča GOSTILNA na prometni točki se odda takoj v najem. Ponudbe na upravo pod »Prometna gostilna«. 5982-2 HIŠA se da v najem z vrtom. 2 sobi in kuhinja, veranda. Poizve se v trgovini Radosavljevič. Tezno, Ptuiska cesta. 5996-2 ENODRUŽINSKA HIŠA na prodaj. 16.000 din. Ptujska cesta 118. 5958-2 ZA POTOVANJE kovčegj, torbice, nahrbtniki, krušniki. aktovke, velika izbira, nizke cene. pri Šterba-!u, Meljska c. 2, Trg svobode št. 6._________________5979-1 VINOTOČ A. Tkalec, za Kalvarijo, odprt! 5983-1 OBRTNE LISTE za trgovino in gostilno dam v najem. Ponudbe upravi pod »Trgovina«. 6013-1 PES beli, se je našel, dobi se Mlin ska 28. 6031—1 KOLESARSKO DRUŠTVO »POŠTELA« Hoče, priredi vrtni koncert v gostilni B^žič. Hoče. Vabljeni, dobrodošli! ' 6037—1 POZOR! Kristal za vkuhavanie kg po din 13,50 kunite pri Josipina Kaučič. Tržaška cesta 2. 5988-1 V gostilni LEBE - RAZVANJE vsako nedelio vrtni koncert. 5955-1 PREKLICUJEM ŽALITVE ki sem jih izrekla o gospodič ni Jcžefini Zaverši>ik“v Mari- j boru. PotoSnik Rozalija. Ma-riboT, Orožnova. 5969-1 Lepo vilno DVOSOBNO STANOVANJE s pripadnimi prostori, ob gozdu z lepim vrtom in sado-nosnikom. jako primerno za obrtnike ali upokoience, se odda s 1. avgustom za din 350 mesečno. Vprašati pri g. Št. Pleteršek, Fala. 5965-2 ROČNO TKALNICO kompletno, dcibro idočo, prodam ali oddam v naiem proti primerni odškodnini. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Eksistenca doma«. 5993-4 PRODAM citre, namizni bencinski štedilnik, radio’ aparat. Vzamem v zameno tudi vino ali sadjevec. Vprašati v upravi pod »Poceni^_______________ 5956-4 Globok OTROŠKI VOZIČEK Sme anova ulica 44/11., na prodaj. ; 5961-4 PRODA SE spalnica, kuhinjska oprema in eden otoman v dobrem stanju Tyrševa 7. 5962-4 Sončno 4-SOBNO STANOVANJE s kopalnico v središču v bližini parka se odda s 1. septembrom. Naslov v upravi. 5986-5 OPREMLJENA SOBA se Odda takoj v naiem. Slovenska ulica 22/1., hiša na dvorišču. 5975-7 V najem se odda v Pobrežju zračno in sončno ENOSOBNO STANOVANJE j Prednost ima zakonski par, kateri nima lastnega pohištva Naslov se izve v upravi lista. ___________5995-5___________ Velika SOBA IN KUHINJA se odda takoj. Streliška c. 1. 5954-5 STANOVANJE eno- in dvosobno se odda v Smetanovi ulici 54. Gostilna. 5959-5 SOBO S ŠTEDILNIKOM oddam s 1. julijem. Betnav-ska cesta 39.________ 5978-7 GOSPOD se vzame v celo oskrbo. VoS-njakova 19/6.________ 5984-7 Iščem SOSTANOVALKO z uporabo kuhinje. Strma ul. 3. Maribor. 5989-7 DVE OSEBI se sprejmeta na stanovanje. Mlinska ulica 35. 5992-7 SAMOSTOJNA GOSPA sprejme takoj sostanovalko, ki si lahko kuha. Naslov v upravi »Večernika« 596-1-7 GOSPODIČNO sprejmem na stanovanje. Po, breška cesta 15, pritličje. 5967-7 SOBA IN KUHINJA se odda takoj. Studenci, Aleksandrova. cesta 5. 5960-5 Popolnc-ma novo POKROMANO KOLO prvovrstne kvalitete poceni prodani. Tyrševa 18. vrata — 5966-4 LEPA NJIVA se proda. Sp. Radvanje 62. 5936-2 Kadar pošlfete denar po pošai, ni sledu o bojazni— zakai bi se torej Dali naročiti blaqo po pošti? Ako blago, ki ga Vam t>o-mo poslali, ne bi ustrezalo, Vam ga zameniamo ar vrnemo denar. Zahtevaite naš brezplačna Dogato ilustrirani katalog nairazliČneišega blaga pri zelo nizkih cenah. Veleblagovnica mm Ugodno se proda DVODRUŽINSKA HIŠA Naslov v upravi._______5938-2 KUPIM POSESTVO v okolici Maribora do 100.000 din. Ponudbe na upravo pod »Tujec«. 5942-2 1 Kupim 3-5 STANOVANJSKO HIŠO SPrfnudbe na upravo pod »Me sto ali okolica«. 5949-2 Nova dobičkanostia HIŠA se ugodno proda. Studenci-Maribor. Prečna 9. avto postaja. 5951-2 NOVA HIŠA ugodno na prodai. Nova vas. Sp. Radvanjska cesta 50. 6006-2 __________________ NOVA HIŠA z gospodarskim poslopjem se proda. Polovico izplačati in polovico na obroke. Devica Mar. Brezje nri Mariboru št. 86. 6011-2 RADI SELITVE se nekaj pohištva poceni proda. Naslov v upravi. 5932-4 2 ŠIVALNA STROJA poceni prodam. Kremžar. Pristaniška ulica 7._______5935-4 ' NA PRODAJ pudl z 8 predali in stelaža, po ceni. primerno .za pekarno ali trgovino. Sme anova 38/11, 6. 5940-4 ____ V sredini mesta se odda dvema odraslima osebama le,pa mansardna SOBA S ŠTEDILNIKOM Gregorčičeva ulica 23/1. 5928-7 __________ Več 1 in 2-SOBNIH STANOVANJ v sredini Studencev se odda 1. avgusta po ugodni ceni. Proda se več rabljenih oken in vrat po nizki ceni. Naslov v upravi. 5971-5 ° SOBO S ŠTEDILNIKOM Jurčičeva utica 95. Studenci. 5934-7 ODDA SE SOBA Pogled na Kralja Petra trg, Masarykova 2. vrata 4. 5944-7 SOBA z manjšo kuhinjo se odda 1. VII 1937. Ljubljanska ulica 41/f. 5939-5 TRISOBNO STANOVANJE pri parku. Ciril-Metodova, se odda. Vprašajte Društvo hišnih posestnikov. 6000-5 1 Zagreb, Iliča 4 in 6 K | copisi tagreli IL, poStn; preda I NOVOZGRADBA periferija, soba. kuhinja, vrt, j 10.000. Lepo posestvo pri ine-I stu, 8 oralov, hiša. hlevi-40 000. Stavbena narcela pri Parku. 40.000. Dobičkanosna l,rja, 10 stanovani. 240.000. Moderna vila. novozgradba-3 stanovana. vrt. 340.000. Treovrlcn hiša. naiboHa točka Maribora. izv 'redna ugodnos ■ gonnon »T-v rt liro a ^nr.d«, Marib — , 'sposka 28. 6017-2 i OPEKARNO s kapaciteto 1,500.000 letno, predam za din 170.000. Potrebna gotovina din 40.000. Sprejmem tud' kompanjona. Oibširnejše informacije pri dr. Krulc, Maribor, Marijina ul. ____________ 5941-4 ___ PRILOŽNOSTNI NAKUP! Omara za obleke z dvojnimi vrati 200 din. 2 postelji z vlož ki 280 din, 3 žimnice 130 din, kuhinjska miza in stelaža 60 din! Vse čisto in dobro ohranjeno. Informaciie v pekarni Rakuša, Koroška 24. 5943-4 VINO lastnega pridelka, več polov-njakov, pa tudi v množinah od 10 1 naprej na prodai v Mariboru, Vrazova 9. 5948-4 OPEL LIMUZINA 6 cil.. v zelo dobrem stanju in po ugedni ceni na prodai. Povprašati in ogled: Maribor. Glavni trg 13. 6012-4 V dvonadstropni hiši se po- Cen‘ SOBA IN KUHINJA z vodovodom m elektriko. Gosposvetska 44. Pobrežie. 6014-5___________ Iščemo DVO- ALI VEČSOBNO U C STANOVANJE (mesto ali okolica) takoj ali pozneje. Ponudbe uPrav. pod »Stanovanje«. __________ Lepo sončno STANOVANJE takoj za oddati poštenemu plačniku. Vodnikova 28. Studenci. 6021-5 Oddam OPREMLJENO SOBO s prostim vhodom. Trdinova Melje. 5945-7 Velika PRAZNA SOBA s prostim vhodom se odda. Ruška c 3/1, levo. ^ 5946-7 OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom oddam. Sodna 14/111.» levo. 6009-7 OPREMLJENA SOBA s posebnim vhodom se poceni odda. Razlagova 20, pritličje. 6015-7 Oddam takoi „.TW/» SOBO IN KUHINJO Pobrežje, Cankarjeva |^,8_s DVE SOBI IN KUHINJA se daio v najem. Aleksandrova 36. 6056-5 KOLESA IN ŠIVAL. STROJE različnih znamk proda poceni in na mesečne obroke po din 100 mehanik Draksler, Vetrinjska ulica 11. Oglcdajte si! zalogo in istotam rabi.'eni ši- ! kolesa in nr orna kolesa, 6020-4 STANOVANJE enosobno s kuhinjo, išče go-spodična. Center ali bližina. Oglase poslati pod »Mirna« na upravo. 5933-6 $obo odda su. v. SOBA s štedilnikom se odda. Rife-Tržaška c. 1. £>0 iO / SOBA se odda. Ptuiska cesta 29. __________6016-7____________ Špreime se SOSTANOVALEC . s hrano. Naslov v upravi. 6019-7 ODDA se separirana sobica, mebli-rana ali prazna. Delavska 53 6029---7 DVA GOSPODA se sprejmeta na stanovanje. Koroška c. 41._______ 6030—7 OPREMLJENA SOBICA s posebnim vhodom se odda. Jerovškcva (Magdalenska) uli ca 46. 6035—7 SOBA s kavo za din 200,— se odda. Naslov v upravi. 6038—7 GOSPODIČNO ali gosnoda vzamem na hrano in stanovanje. Tr?.p*ka 1. bife.________________ 6039—7 Odda se takoi leoa sončna, prazna SOBA liietiiavska c. 31. 6047—7 - * - _ Ce hočete v resnici biti dobro m poceni oblečeni, kupite v ,fCGŠk@m STiagaZtllll** Maribor, pri glavni policiji, lam dobite največjo izbiro češkega in angleškega blaga po najnižji ceni, brezobvezno se lahko prepričate. Velika odprodaia ostankov, polovične cene, krojaške potrebščine, OPREMLJENO SOBO oddam, ena ali dve postelji, kopalnica, in strozo separira-no Ob železnici 8. vrata 5. 6041—7 Službo dobi UČENEC(KA) z malo $€ sprsjmc. foto centrala Vlašič, Jurčiče-va 8.__________________5981-9 UČENKO z meščansko šolsko izobrazbo sprejme takoj trgovina z mešanim blagom Ivan Kodrič v Framu. _______________5994-9 Zgubljeno maammmrnatBamaKBMammmmmmm PAPAGAJ zeleni, se ie izgubil. Pošten najditelj naj ga odda proti nagradi v Mlinski ulici 3. 5997-11 Dopisi __________ PRODAJALKA s kavcijo se spreime takoj v pekarno. Vprašati od_ 17. do 18. ure pri Puhar, Tržaška 38 5963-9 ______________________ Sprejmem takoj močnega MESARSKEGA VAJENCA Naslov v upravi »Večernika«. 5930-9 ______ BOLJŠI OBRTNIK želi znanja z gospodično ali gospo, staro 35—45 let. ponudbe na upravo pod »Obrtnik«^__________________5990-12 GOSPOD bi pomagal simpatični mlajši gospodični za prijateljstvo. Ponudbe na upravo »Večernika« pod šifro »Diskrecija«. 5947-12 VAJNEKO za damsko krojaštvo se sprej me Zidarič, Stolna ulica 5. 5931-9 UČENKA za pletiljstvo, zdrava in poštena. se spreime pri »Luna«, Maribor, samo Glavni trg 24. 6003-9 ___________ UČENEC za trgovino z mešanim blagom se sprejme. Maribor, Gregorčičeva ulica 14. 6007-9 UČENEC se spreime. Modna trgovina Avgust Hedžet Aleksandrova 9. 6008-9 UČENCA išče trgovina Mernig. Tezno. 6010-9 POD »SAMOSTOJNA« prosi s. Mirkota L. naj dvigne pimo na pošti. 6022-12 BOLJŠE DEKLE pridno, pošteno, snažno, zjnoz no samostojnega gospodinjstva in kuhe, se sorejme s 15. julijem k dveletnemu fantku Predstaviti dnevno od 5413—^14. Naslov v upravi. _____________________6023—9 Sprejmem takoj pridno in zanesljivo STREŽKIN.IO za ves dan. Vprašati od 2. do 3. ure pop. Glavni trg 4-II, levo. ______6034 9 SAMOSTOJNA KUHARICA ki je vajena tudi vseh drugih gospodinjskih del, poštena m pridna, se sprejme k mali dru žini. Poizve se v trgovini, Aleksandrova c. 26. 6042—9 POSTREŽN1CO za ves dan ali nekai ur dnevno iščem. Zdolšek Terezija, Radvanjska 150. Studenci. _____________________ 6046—9 2 MIZARSKA VAJENCA cnreimem Mizarstva Franko ffnova 23. 6048-* NATAKARICA čedne zunanjosti, želi spreme niti službo v kaki boljši restavraciji takoj. Ponudbe na upravo »Večernika«, Celje. 6051—9 ODVETN. KANDIDAT(INJA) se sprejme za Lhibliano najkasneje s l. 10. t. 1. ev. s subst. Pravico. Dopis na p. predal 2iq Marj. Vombergar, Ljubljana.____________6052—9 NATAKARICA simpatična, se spreime. Radvanjska 48. 6054—9 Službo me 42-LETNA GOSPA z lepim premoženjem želi znanstva z izobraženim, treznim vdovcem ali samskim z nekaj premoženja ali pokojnino. Ponudbe na upravo pod »Dobro gospodarstvo«. 6018-12 Mlad državni uslužbenec želi znanja z GOSPODIČNO •boljše družini. Ponudbe pod šifro »Zvestoba«. 6036—12 Pouk SLUŽBO 'šče mlad mož za skjA(jjgjtni-ka, boljšega slugo ali ka) sličnega, zmožen kavciie. Ponud-oe na upravo pod »SkladiSč-nik«. 5952-10 DEPLE z DEŽELE vajeno vsakega dela, gre v službo kamor koli. Naslov v upravi. 6058—10 »HERMES« enoletni trgovski tečaj sprejema dnevno priiave. Praktičen sodoben trgovski pouk. Nizka šolnina. Zahtevajte pro spekte! Maribor, Zrinjskega trg 1.________________ 5894—1 TEČAJ ZA NEMŠČINO (počitniški tečaj), konverzacija, pravopis, korespondenca. Začetek: 3. julija. Trgovska šola Kovač. Maribor, Tvrševa 14. 5702-13 Najboljše kosouno apno Rpnenice Rnt. BiroIIa, Kresnice pisarna: Rnt. Birolla, Ljubljana, □ almatinoua ulica 10 Naznanilo Svojim cenjenim odjemalcem se vljudno zahvaljujem za naklonjenost in sporočam, da sem zaradi preselitve prepustila svojo zalogo in skladišče sena in slame gosp. Vidu Murku, trgovcu z mešanim blagom, Meljska cesta 24. M. Pio/, trgovina. Meljska c. 9 Vljudno sporočam, da sem prevzel od g. M. Ploj, trgovke, Meljska cesta 9, zalogo sena, slame in žagovine ter se cenj. odjemalcem najtopleje priporočam. Po naročilu dostavljam blago tudi z lastnim vozom, točno, po zmernih cenah in v najboljši kvaliteti. Vljudno se priporoča ' Vid Murko. Meljska cesta 24 trgovina * mešanim blagom, senom In slame v balah Zahvala Delavstvo tovarne svile »Ju-gosvila« se zahvaljuie najtopleje lastništvu za plemenito gesto, s katero je uvedlo nad-plačila na plačan dopust. 6004 Prodam 3 objekte s 16.000 in5 zemljišča. stalna vodna moč, nova turbina s 50 PH. električni tok na razpolago, priročno za tekstilno tovarno, pod ugodnimi plačilnimi pogoji. Ponudbe na upravo pod »Tur bina«. 6055 =Pozor!= Radi bližajočega se konca sezone prodam 250 kom. damskih filcov in slamnatih klobukov od 10 —30 din ANA HOBACHER Maribor, Aleksandrova 11 Letovišiarii! Izletniki! poznani penzion »Biittner«.Sv. Lovrenc n. Poh.. novo urejen. Topla in hladna hrana se stalno dobi. Vse vrste pijače. Avtobus. Sveži gorski zrak in park. Solidne cene! Kolesa različnih znamk proda poceni in na mesečne obroke d din 100"« mehanik DRAKSLER Vetrinjska ulica 11 Čitajte„Večernik“ ULuLifturt} ! Nudimo la kompletne lonce za vkuhavanje, komad a din 120** SIEMENS KOZARCI za vkuhavanje sadja in sočivja najboljše kakovosti, zelo poceni, vsakdo si jih lahko nabavi! PINTER&LENARD Maribor. Aleksandrova 34 ŠIRITE »VECERNIK«! KOLESA Wanderer i>841 originalna, priznano najboljša kvaliteta po mesečnih obrokih din 100“- pri Franc Lepota d. z o. z. Maribor, Aleksandrova c. 39. Zlato in srebro, briljante, zastavljalne listke išče nujno za nakup M. llgerjev sin, Maribor. Gosposka ulica 15. Vse za kopališče Priporočamo damske trikoje od ... . din 25*— dalje pikčaste volnene obleke . din 68*— Lasteks-trikoje pisane od . din 110*— dalje kopalne obleke s 1/l krilom din 130*-— dolge, volnene hlače za plažo din 130*— shorts........ din 65*—, 40*- volnene moške kopalne hlače din 30*— dalje kopalne čepice, čevlje itd. C. Biidefddi, fkmfot Gosposka ulica Za potovanje IVAN KRAVOS Maribor. Aleksandrova 19 Preselitveno naznanilo STAVBENIK FRANIO ŠPES ml. se preseli s svojim podjetjem iz Gosposvetske c. 14 na Triaiko cesto 64 (križišče Ptujske in Tržaške c.) Zastopstopstvo avtomobilov ..Lancia” In .'Borgivard** (prej Hansa) Išle agilnega zastopnika za severni del dravske banovine, ki razpolaga z gotovino ali jamstvom za dva do tri avtomobile, katere mora imeti v skladišču. Ponudbe na: I. Jerkovič, zastopstvo avtomobilov, Zagreb, Radišina 13, tel. 23068 Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem po smrti svojega moža Rudolfa Koritnika prevzela kavarno «• ..PROMENADO katero bom s pomočjo svojega sina OTONA KORITNIKA vodila naprej in prosim cenj. goste za isto naklonjenost kakor mojemu pokojnemu soprogu. Za dobro in pazljivo postrežbo se bova potrudila, ter prosiva za obilen obisk. ANA KORITNIK. IXI 4499/37-26 Draibeni oklic Dne 31. julija 1939, ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin, in sicer do ene polovice: Zemljiška knjiga: Čreta, vi. št. 57, 86, 98 Slivnica, vi. št. 182, 82 Radizel, vi. št. 86, 104, 111 Rogoza, vi. št. 187, 211, 266, 267, 268 v skupni cenilni vrednosti vseh nepremičninskih polovic 1,293.305.70 din. Najmanjši ponudek: 862.203.80 din. Najmanjši ponudek Pravice katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okraino sodišče v Mariboru, odd. IX.. dne 23. maja 1939. 5972 POSOJILNICA NARODNI DOM V MARIBORU ■ * R 1 DOM l. Z O. i. TELEFOM 21 .0£ g Deležna glavnica nad 600.000 din, lastne rezerve 11 mili:onov din, hranilne vloge 56 milijonov din. Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje po 3—5%. Daje posojila na vknjižbo in na menice pod najugodnejšimi pogoji. N a/starejši slovenski denarni zavod v Mariboru — Vse hranilne vloge so proste in se izplačujejo neomejeno 45301-2204 r 45615-1166 Lahki ženski kopalni čevlji to platna z gumijastimi podplati. Potrebni so za kopanje vsaki dami. 4581-1965 Otročki čeveljčki to močnega angleškega platna bele barve z gumijastim podplatom. ^flll iTTr^^ 40891 - -s Platnene sandale za otroki. ) močnega platna s prožnim podplatom ln s zaponko. 3996-5153 Predvsem udobnost! Lahki in udbb-ni čeveljčki to finega usnja moderno Izrezani. Za sončne dneve. liiill TJ Ijl I 3985-95154 DovrSeno lepi čeveljčki za poletje to finega usnja v modro-beU kombinaciji z usnjenim podplatom to—neto lili« 035-14114 Najnovejtl model to Melcslke! Zenske sandale to finega usnja pletene v belo-modrl ali bel o-rdeči kombinaciji. Za poletje ni bolj praktičnih čevljev etlaia in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. - Oglasi po ceniku. - Hokopisi se c vračajo. — Uredništvo in uprava: Maribor. Kopališka ulica 6. - Telefon uredništva štev. 25-67 In uprave štev. 28-67. - Postni čekovni račun slev. H. 409. _ 5982-44800 Praktične otročke sandale to usuj z močnimi usnjenimi podplati Otro kom neobhodno potrebne za Igranj, tn sprehode 3985-15176 Okusno Izrezani čeveljčki to finega belega usnja z usnjenimi podplati In nizko peto. Izdelani za tople poletne dneve Za poletje najcenejčl ln najudobnej-čl otročki čeveljčki z gumijastim podplatom. Otročki Din 12.- in 15.-. ženski Din 19.-, m očki Din 25.- 47405-1102 čevlji za kopanje izdelani Iz posebnega platna s prožnimi gumijastimi podplati. Na vročem ln ostrem pesku neobhodno potrebni rr—' 6695-0010 Noge si boste najbolj odnočlll v ton lahkih čevljih iz finega platna v kombinaciji bele ln rdUr barve. ^ - «0995-5538 Na morju se boste najbolj odpočili v teh lahkih pisanih čeveljčkih te usjflnejčega platna. 04695-1135 vlji Vam bodo služili kakor trije pari drugih. Izdelani so to finega dlftlna s prožnimi podplati K čevljem dobite tri okrasne Jezike 45307-4840 Udobni čportnl čevlji ki so zelo primerni tudi za poljedelce pri delu na polju. 9337-2208 Gospodu dobro prtetojajo k novi obleki tl fini čevlji to belega alt sivega platna. Clkt^ke usnjeneM^e.u.- 8327-24683 Elegantni čevlji gospodom za poletje! Iz sivega ali drap semlča ali to usnja, okradeni z luknjicami z usojenim podplatom- 9039-24674 Močki lahki nizki čevlji s okvirom Izdelani iz finega usnja, ali iz Semiča, okradeni z luknjicami s usnjenim podplatom. Kopače kape (čepice) Din 13— 9037-0642 Moderni poletni čevlji za gospoda Izdelani so Iz finega lanenega platna, kombinirani z usnjem, la usnja-ulm! podplati Plavači ramen Din is_