Amerikanski Slovenec
-	Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine.	
Številka )8.	J0L1ET, ILLINOIS, 28. JANUAKJA 1916	LETNIK XXY.
Pri Oslavljn ob Soči Italijani zopet poraženi.
Avstrijci naskočili laške postojanke in ujeli 1,197 Italijanov. Soška fronta torišče novih krvavih bojev. Rusi pritiskajo na Nemce okrog Pinska, vzhodno od Varšave. Na zapadu živahni boji med zrakoplovci.
Uzoroževanje Črnogorcev se nadaljuje mirno. Avstrijske čete v Skadru.
f^naj, 25. jun. — Vojni urad je no-0) 'zdal sledeče poročilo o vojskova-"J na italijanskem bojišču:
'talijansko topništvo je včeraj obsevalo eto v Judikariji in Cad-g otlazro v Suganu. Do bojev je pri-
0	Pred mostnim branikom pri Gorici
1	blizu Oslavlja. Delavnost italijan-topništva postaja vidno živahna ob celi soški fronti."
Avstrijci ujeli 1,197 Lahov, ^•naj, 26. jan. — Vojni urad je no-'idal sledeče poročilo o vojskova-^ ob italijanski fronti: Avstrijske čete so v bitki blizu O-4V'ja osvojile del sovražnikovih po-'"'j»nk ter ujele 1,197 vojakov, vštev-Petinštirideset častnikov. Uplenile ,itu<}i dve strojni puški.
drugih točkah ob soški fronti ^'la povečana delavnost. Italijan-napadi blizu Podgore, hriba sv. Mi-^ in naših postojank vzhodno od (Monfalcone) so bili odbiti. Avstrijski zrakoplovci so spuščali na sovražna taborišča ter zra-p'°vske lope pri Borgu in Ali." Avstrijci bombardirajo mesta. , 26. jan. — Sledeče uradno na-• '"'lo o bojevanju proti Avstriji je , 'zdano včeraj: k * Lagarinski dolini so naše čete iz i jt '°jank okrog Morta odbile sovra-' s, °ddelek, ki je poskušal iznenada |P»sti.
"V
metalo zažigalne bombe na Bor 'n Roncegno ter povzročilo po-Naše topništvo je obnovilo bom-»' ,,?!ranje postaje Caddorazzo. te v tolminskem odseku je sovražnik jji,it8li Poskušal napasti naše posto-
>»
ot
Suganski dolini je sovražno top-
»ike
Pri Sv. Luciji. Bil je odbit.
"ft
" srednji Soči sovražno topništvo
vj;- 0 obstreljuje naše postojanke na
*apadno od Gorice.
fc, ostali fronti je položaj neizpre-nJ«n."
Z balkanskega bojišča.
' Berlin, 24. jan. (Brezžično v Say-ville.) — Na Dunaju je bilo danes u-radno naznanjeno:
"Avstro-ogrske čete so vkorakale v Skader (Scutari). Več tisoč Srbov, ki so tvorili mestno posadko, se je umek-nilo v južni smeri brez odpora.
"Avstro-ogrske čete so zasedle nadalje Nikšič, Danilovgrad in Podgo-rico.
"Razoroževanje dežele se je vršilo dosedaj brez razprtije. Na več točkah niso Črnogorci niti čakali na prihod avstro-ogrskih čet, ampak so radovolj-no odložili svoje orožje, da se vrnejo kar najbrže v svoja stanovališča. Na drugih točkah se večina razorožencev rajši da zapreti, nego poslati domov.
"Vobče so prebivalci prijazno sprejeli naše čete, in v nekaterih slučajih slovesno. Nemiri, kakor so se pripetili v Podgorici, so nehali takoj ob prihodu prvega avstro-ogrskega oddelka."
Za Skader se dolgo pričkalL
London, 24. jan. {Brzojavka Stefani-jevi agenturi iz Aten.) — Avstro-ogrske čete so osvojile važno mesto Skader v severni Albaniji.
Skader so v juniju 1915 zasedle črnogorske čete. Črnogorska vlada je takrat pojasnila svoje postopanje s "strategičnimi in političnimi oziri" in kazala na to, da so druge velevlasti že zasedle dele Albanije.
Skader leži ob Skadrskem jezeru, je najvažnejše trgovinsko mesto albansko in šteje okoli 30,000 prebivavcev. Po potresu leta 1905. je bilo mesto popolnoma nanovo zgrajeno. Tvorilo je vzrok prepirom med Črno goro in evropskimi velevlastmi med balkansko vojno. Velevlasti so sklenile, pripojiti Skader novi neodvisni Albaniji, in črnogorske čete, ki so osvojile mesto po sedemmesečni oblegi, so bile po mednarodni blokadi črnogorske brežine
prisiljene k zapustitvi mesta, ko se je kralj Nikola izprva protivil, sprejeti denarno odškodnino. Mednarodne čete so zasedle mesto v majniku 1913 in so bile iele po več mesecih umaknjene.
Pred napadom na Italijane.
Pariz, 24. jan. — Semkaj poročajo, da bo italijanska ekspedicijska bojna moč v Albaniji kmalu napadena. Bolgari, ki so v zvezi z Avstrijci zavzeli albansko mesto Berat, baje prodirajo proti Valoni, ki jo obdržujejo Italijani.
Avstrijske čete prodirajo baje v smeri Drača, kjer se Essad paša na čelu svojih albanskih čet pripravlja na odpor.
Avstrijci vladajo na Črnogorskem.
London, 25. jan. — Dunaj izjavlja, da so poročila, po katerih se je zopet pričelo bojevanje na Črnogorskem, zgolj izmišljotine. Razoroževanje črnogorskih vojakov se nadaljuje. Rečeno je, da Avstrijci sedaj vladajo deželo. Kralj Nikita je dospel v Lyons.
Avstrijsko vojno poročilo.
Dunaj, 25. jan. — Štab avstro-ogrskega glavnega stana naznanja danes popoludne, da so vsa inozemska poročila o zopetnem pričetku bojevanja na Črnogorskem zgolj izmišljotine. Naznanilo pravi nadalje:
"Poročilo, da je kralj Nikola zapustil svojo deželo in svojo armado, je potrjeno.
"Dosedaj ni bilo ugotovljeno, v če-gavih rokah je dejanska črnogorska vlada, ampak to je popolnoma brez važnosti, v kolikor se tiče vojaškega uspeha črnogorske kampanje.	m
"Razoroževanje črnogorske armade se nadaljuje nepretrgoma. V vseh krajih, kamor pridejo avstro-ogrske čete, izročijo črnogorski bataljoni pod poveljstvom svojih častnikov svoje orožje brez obotavljanja. Mnogi oddelki
v okrajih, ki jih še nismo osvojili, so obvestili naše prednje straže o svoji pripravljenosti, odložiti svoje orožje.
"Avstro-ogrske čete, ki so osvojile Skader, so uplenile dvanajst topov, 500 pušk in dve strojni puški."
Pogajanje s Črno goro.
Berlin, 26. jan. (Brezžično v Say-ville.) — O položaju na Črnogorskem je avstro-ogrsko vojno vodstvo naznanilo:
"Včeraj popoldne ob 6. uri so pooblaščenci črnogorske vlade podpisali odstavke s pogoji za vdajo črnogorske armade.
"Razoroževanje dežele se izvaja brez težav. V zadnjih dneh je bilo razteg-
njeno na okraja Kolasin in Andrije-vica."
^A, KI JE PROTI NJI UGOVARJAL ANGLEŠKI CENZOR . %
mapo je nedavno objavil londonski list "Daily Mail", češ da ka
*> so Nemci po navalu na Srbijo z bolgarsko pomočjo uspešno odprli
,r'Rrad in izvršili važen korak napram uresničenju načrta, udariti v
J»v» . r',an!>ke svetovlade" z navalom na Egipet in Indijo. Vsled svoje ob- J Je i -i
«lt| lord Northcliffe, lastnik omenjenega lista, strogo grajan po angle-Dbi. v zbornici prostakov. Mapo je na novo pokazal "Daheim", nemški. " tednik. Izza njene objave je bila črna črta raztegnjena čez Srbijo 8oro, Nemčija baje namerava dobiti v svoje roke Sueški kanal, ki Važnosti za promet med Veliko Britanijo in Indijo,
Z ruskega bojišča.
Petrograd, 24. jan. — Hudo bojevanje se je zopet začelo ob reki Stripi v Galiciji in ob besarabski meji, po danes semkaj dospelih poročilih. Z istočasnimi napadi potiskajo Rusi sovražnika nazaj od Stripe in poskušajo skriviti avstrijsko desno krilo blizu Črno-vic.
Ruske torpedovke so pogreznile triintrideset turških ladij jadrnic in razdejale sedem njihovih ladjenic v napadu ob anatolski brežini, kakor je danes naznanilo pomorsko ministrstvo. Malo brodovje torpedovk je tudi bombardiralo skladišča, barake in carinar-ske hiše v turških vaseh Samson in Onepeg ita maloazijski brežini ob Črnem morju.
Nemško uradno naznanilo.
Berlin, v 24. jan. — Nemški vojni urad je danes izdal sledeče naznanilo:
"Nemško topništvo je obstreljevalo in zažgalo neki ruski železniški vlak severno od Dvinska."
Avstrijsko uradno naznanilo.
Berlin, 25. jan. (Brezžično v Say-ville.) — Iz Dunaja je-danes dospelo sledeče uradno poročilo avstro-ogrskega vojnega vodstva o vojskovanju ob ruski fronti:
"Na več točkah severovzhodne fronte je rusko topništvo obstreljevalo naše postojanke. Sovražnik je razvijal tudi živahno razgledno delavnost."
Rusi blizu Pinska.
Petrograd, 25. jan. — Ruske čete, pritiskajoč od severovzhoda, so se približale tia tri milje mestu Pinsku, po danes semkaj dospelih brzojavkah.
Nemci utrjujejo svoje postojanke ob Ožinskem kanalu, severno od Pinska, da se pripravijo na pričakovani ruski napad.
(Pinsk so osvojile nemške čete pod maršalom von Mackensenom v nem-ško-avstrijskem prodiranju po zavzetju Varšave. Nemci so ustavili svoje prodiranje pri Pinsku in potem je Mackensen odšel na Balkan.)
Se nekoliko podatkov
k smrti č. g. Jos. Varha.
Njegov prijatelj poroča podrobnosti iz življenja blagega pokojnika.
Z zapadne&a bojišča.
London, 24. jan. — Veliko delavnost od strani zrakoplovcev poročajo od vseh vojnih front, tako tudi z zapad-nega bojišča.
Berlin, 24. jan. — Generalski glavni stan objavlja o včerajšnjih razvojih ob zapadni fronti sledeče dnevno poročilo:
"Na raznih točkah je prišlo do živahnih topniških in zrakoplovskih bojev. Oddelek sovražnih zrakoplovov je bombardiral Metz. Boinbe so zadele domovanje škofovo in bolnično poslopje, V več zračnih bojih so Nemci zmagali. Dva civilista sta bila usmrčena, 8 je bilo ranjenih. Eno letalo smo zbili in letavce ujeli."
Nemci razdejali katedralo.
Berlin, 25. jan. — Katedralo v Nieu-portu, tako poroča danes veliki glavni stan, je včeraj popoludne nemško topništvo razstrelilo, ker je pomenila za sovražnika izvrstno opazovališče.
(Nieuport je mesto v Belgiji, 10 milj jugozapadno od Ostenda. Katedrala je bila zgrajena v 15. stoletju in leta 1903. popravljena. Cerkev je imela masiven zvonik v baroškem slogu z moderno leseno streho. Leča (prižnica) je bila zgrajena v gotskem slogu, kori v renesančnem.)
Francoski napadi odbiti.
London, 26. jan. — Berlin naznanja, da so Nemci odbili mnogo francoskih poskusov, zopet osvojiti zakope blizu Neuvilla. Zavezniški monitorji so bombardirali nemške postojanke blizu Westendu v Belgiji.
Napad na Dover iz zraia.
Berlin, 26. jan. (Brezžično v Say-ville.) — Hamburger Fremdenblatt poroča, da je ena bomb, spuščenih pri zadnjem nemškem napadu iz zraka na Dover, padla na skladišče min. Celo soseščino je eksplozija strašno opusto-šila. Usmrčenih je bilo 39 oseb, med njimi en častnik in 24 vojakov.
Skladišče min se je razletelo šele petnajst minut potem, ko je bomba u-darila vanj. Vsled tega se je straža smatrala za varno.
Č. g. F. S. Mazir, župnik slovenske cerkve sv. Barbare v Springfieldu, 111., nam je blagovolil doposlati z dnem 25. jan. 1916 o smrti č. g. Varha, v našem listu že naznanjeni na kratko, sledeče poročilo:
Zopet je nemila smrt zaudala udarec vrsti slovenskih duhovnikov v Ameriki. V sredo, dne 12. t. m., četrt ure po polnoči je umrl častiti gospod Joseph Varil, župnik v Marystown, Minn.
Pokojnik je bil koroški Slovenec, vnet in zvest sin Slovenije. Porodil se je kot sin priprostih starišev v Kir-šentajerju ob Karavankah na Koroškem dne 19. okt. 1876. Gimnazijske študije je dovršil z maturo v Celovcu na Koroškem. Po maturi je služil kot enoletni prostovoljec pri sedmem peš-polku v Gradcu ter po dovršeni enoletni vojaški službi kot kadet praporščak vstopil v celovško bogoslovnico. Pod vodstvom očetov jezuitov je iz-borno študiral. V četrtem letu, 5 mesecev pred ordinacijo, se ga poprime misel, slediti svojemu prijatelju in rojaku, veleč, gospodu Alojziju Mlinar, sedaj župniku v Tacomi, Wash. Rajni škof Kahn v Celovcu je g. Varhu delal težkoče glede odpusta iz škofije, ker ni rad izgubil nadarjenega in zvestega bogoslovca. Vsekakor je konečno privolil in sredi februarija 1905. je g. Varh zapustil domovino in že marca meseca dospel v St. Paul, Minn., kjer ga je nadškof Ireland takoj sprejel v St. Paulsko bogoslovnico in 10. junija posvetil v duhovnika. Prvo sv. mašo je kot primicijant daroval na binkošt-no nedeljo v cerkvi Sv. Neže v St. Paulu ob strani svojega prijatelja čast. g. Mlinarja, kateri je bil takrat tam kaplan. Imenovan je bil kaplanom k cerkvi Sv. Matevža v St. Paulu. Bil je tam tri leta ter si je pridobil nebroj prijateljev med duhovščino vseh narodov ter med verniki. Od tam je bil poslan za sooskrbnika župnije Srca Jezusovega v St. Paulu, kjer je ostal nekaj čez leto in dan. V septembru 1909 je bil imenovan župnikom v Marys-town, nedaleč od St. Paula. Župnija
Marystown je bila ustanovljena po rajnem škofu Starihi, ki je bil tam prvi župnik pred. 40. leti. Fara je lepa s premožnim, pobožnim nemškim ljudstvom. G. Varh si je pozidal krasno, moderno župnišče, popravil marsikaj v cerkvi Matere Božje. Pridno je skrbel za svojo župnijsko šolo.
Rajni je bil visoko spoštovan od svojih faranov. Posebno so ga ljubili šolski otroci in bolniki. Bolnike je pogosto obiskoval, jim donašal zdravila in najrajše zdravilo duše, pogosto sv. obhajilo. Bil je zvest in natančen v opravljanju svojih duhovniških dolžnostij. Rad je maševal zgodaj in pred mašo že navadno dovršil svoj brevir.
Po rajni svoji materi je podedoval sušico, katere žrtev je postal tudi njegov brat, in proti katerej se je vojskoval šest ali sedem let. Pred dvema mesecema se je podal v Colorado Springs, Colo., poln nade, da se kmalu zdrav vrne na svojo faro. Da bi bil bližje pri Slovencih in slovenskih duhovnikih, se je decembra meseca dal prepeljati v Pueblo, Colo., kjer mu je bil velč. g. P. Cyril Zupan O. S. B. v zadnjih njegovih dnevih spovednik in prijatelj. Brevir je rajni molil še dva dni pred smrtjo zvesto in z naporom vseh močij. In ko mu je spovednik naročil, naj opusti brevir, češ da je zanj pretežavno, je rekel: "Bom pa tri rožne vence molil v nadomestilo." G. Varh je bil blag značaj, miroljuben, zvest slovenski materi, goreč častilec Marijin. Pokopan je bil iz slovenske cerkve v Pueblo, Colo., v nedeljo 16. t. m. ob veliki udeležbi rojakov. Njegovi zemeljski ostanki počivajo na slovenskem pokopališču v Pueblo, Col.
Na Koroškem še zapušča očeta v visoki starosti ter dva brata, jeden zdravnik in drugi uradnik pri pošti.
G. Varh nikoli ni imel priložnosti pridigovati v slovenščini. Bil je zmi-raj na nemških farah. A bil je priljubljen spovednik slovenskih duhovnikov. Po dokončani vojski je še želel videti staro domovino, osobito svojega očeta, a božja volja je ukrenila drugače.
V tujini torej počivaj mirno in čakaj dneva, ko se spet snidemo s svojimi dragimi. R. I. P.
Blokada ne bo poostrena.
London, 26. jan. — Govora sir Edward Greya v zbornici prostakov in markeza Lansdowna, ministra brez portfelja, v zbornici lordov danes popoldne o blokadi ali zaprtiji nemške brežine po Veliki Britaniji sta razpršila vse upe med tistimi, ki zagovarjajo formalno blokado Nemčije, da bo vlada priporočala poostritev blokadnih odredeb.
Kralj Nikita čez Rim v Lyons.
Rim, 24. jan. — Črnogorski kralj Nikola, v spremstvu svojega sina kraljeviča Petra in treh častnikov, je dospel v Rim včeraj iz Brindisija na kraljevskem vlaku, ki mu je bil dan na raz-
polaganje, da mu tako italijanska vlada izkaže čast.
Kralj Nikola, ki je bil oblečen v narodno nošo s črno čepico, belim pod-suknjičem in rdečo opasnico, je bil videti shujšan vsled naglega odjahanja iz Podgorice ter nadaljnjega potovanja po mokrem in suhem.
Kralj Viktor Emanuel je sprejel črnogorskega kralja na končni postaji Temini, kjer se je zbrala ogromna množica ljudi, da ga pozdravi s plo-skom. Odpeljali so se v avtomobilih v Villo Savoia, kjer ga je pričakala kraljica Helena, hči kralja Nikolaja, s svojimi četverimi otroci. Pregnani kralj je zapustil Rim ob 9. uri snoči, da se pridruži svoji ženi in dvema hčerama v Lyonsu.
ročilo, da je okolica omenjenih krajev pod vodo. Spoon River v Lewistonu je stopil čez svoje bregove in okolna farmišča so 5 čevljev pod vodo.
Nemški vojaki v Carigradu.
London, 24. jan. — Petdesettisoč nemških vojakov je dospelo v Carigrad, po brzojavkah iz Soluna. Angleški poročevavci izražajo mnenje, da namen tej armadi ni ekspedicija proti Egiptu, ampak pomoč oblasti turškega vojnega ministra Enver paše.
Grška poročila pravijo, da so se Turki v zadnjem času upirali vladi Enver paše in so bile odkrite resne zarote, ki so bile neusmiljeno zatrte.
"V eni sami noči pred kratkim," pravi eden poročevavcev, "je bilo eno-indvajset turških častnikov, osumljenih nepokorščine, potopljenih v Bos-por s kameni okrog njih vratov."
Rudarji ostanejo pri delu.
Indianapolis, Ind., 26. jan. — Po dolgi razpravi v konvenciji so danes delegate, zastopajoči približno 400,000 linijskih premogokopov v Združenih Državah, sklenili, da v slučaju, če nove plačilne lestvice še ne bodo dogovorjene ob času, ko poteko obstoječe pogodbe, ostanejo premogokopi pri delu toliko časa, dokler bo upanje na dosego zahtevane povišbe plač. Tako so sklenili zastopniki združbe "United M ine Workers of America" z ogromno večino glasov in s tem potrdili politiko predsednika Johna P. White, ki je zagovarjal tak korak že dve leti.
Ogromni dobički.
New York, 25. jan.—"United States Steel Corporation" je naznanila, da znašajo njeni dobički $51,232,788 za tri mesece, končane z dnem 31. dec. To število presega za $5,729,083 največji znesek, ki ga je korporacija kdaj "zaslužila".
Povodnji v Illinoisu.
Peoria, 111., 24. jan. — Reka Illinois še vedno narašča in prebivavci nizkih obrežnih okrajev bežijo v veliki naglici. Na stotine je bilo rešenih v čolnih. Na mnogih točkah so se zasipi pretrgali, in toki vodovja so poplavili širna farmska ozemlja. Iz mnofeih krajev so dospela poročila o velikanski škodi, posebno na živini. Konje in govejo živino odnaša vodovje v velikih mnoštvih.
Iz Lewistona in Ilavane prihaja po-
NAZNANILO.
Mi imamo najboljšo zvezo, po kateri pride denar najzanesljivejše in se izplačuje najtočneje.
Mi garantiramo vsako pošiljatev..
V stari domovini izplača denar c. kr.. pošta potom c. k. poštne hranilnice na-Dunaju ali v Budimpešti, ali potom Prve Hrvatske Štedionice u Zagrebu.
Denar nam pošljite po bančnem-"Draftu", ki ga dobite v vsaki banki skoro zastonj, poštnem ali ekspres; Money Order-om, ali pa v priporočenem pismu kar gotov papirnat denar. * ♦ »
5 kron pošljemo zdaj za......$ .85
50 " " " " ...... 6.90
lOO
ZA
500 kron pa za.................$67.50
Pri teh cenah je poštnina že vračunana. Predno pošljete večjo vsoto pišite nam za najnižjo ceno, da Vam prihranimo denar. Pošiljatve in pisma naslovite na:
AMERIKANSKI SLOVENEC bančni oddelek, Joliet, Illinois.

Brilliant Diamond
king (Tiffany) irtting, in case, .11/100 k t. 75N coupon«.
IGARETTES
" CORK TIP
Uradcd Hag. 5</>"
long, background ot white cry»tal brads, interwoven with gold, «teel, green, rose, ruby and purple crystal bead (ringe at bottom,gilt frame and chain.
2S* coupons.
Lady's Open. Face Watch; 7 jewel movement; gold dial; in 20-year ■old filled guaranteed case, with genuine cut diamond in back of case. MM coupons.
Picnic Set, comprised of knife, fork and spoon, and fitted with a pen blade and corkscrew.
300 coupons.
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
Joliet, 111., 26. jan. — Svečnica bo že prihodnjo sredo. Pregovor pravi: "Svečan stegne dan." Pa tudi: "Bolje je volka v hlevu imeti, nego se v soln-cu o svečnici greti." Kakor danes kažejo vsa znamenja, se bomo o letošnji svečnici greli prejkone za pečjo, kajti prave zime še nismo imeli in menda šele nastopi. Januar se bliža koncu, in januar je tisti mesec, 1> po navadi vlada z ledenim bičem. Letos pa je bil januar primeroma mil, kakor že davno ne. Imeli smo dovolj solnčnih dni, in še preveč dežja vmes, tako da smo prišli zadnji teden v nevarnost velike povodnji, največje izza leta 1902. In tudi zabliskalo in zagrmelo je par-krat v neki noči zadnjega tedna. Prave zime torej še nismo imeli, in zato je povsem verjetno, da nam jo prinese šele svečnica ali kak naslednji dan svečana. Pa naj že bo, kakor hoče, da nam Bog le zdravje da, pa gotovo uča-kamo spomlad.
—	Na obisku. Včeraj (torek) so obiskali našo naselbino gg.: Rev. Kra-schowitz, Rev. Sojar, Rev. Stukel in Rev. Šaloven.
—	Rojenice. G. Frank Železnik, N. Broadway, je dobil zadnji teden krepkega sinčka in g. Joe Rifel, Clement street, ta teden zalo hčerko. Čestitamo !
—	Poroka. V naši slovenski cerkvi sta bila danes zjutraj poročena gdčna. Mary Stukel in ^ William Bluemel. Poročil ju je Rev. John Plevnik, naš župnik. Nevesta je hči g. Math in ge. Katarine Stukel, 522 N. Broadway; g. Stukel je znan slovenski kamenosek. Ženin pa je sin premožnih staršev, živečih tukaj. Novoporočenca sta že ob 8. uri dopoludne odpotovala v Dubuque, Iowa, oziroma na farmo v la-luošnji okolici, kjer je ženin bival že nekaj let pri svojih priletnih sorodnikih brez otrok; na farmi imajo med drugim 36 glav goveje živine in 8 konj. Novoporočencema in njih staršem čestitamo! — Tem povodom še omenjamo, da je starejša sestra nevestina Katie že dve leti srečno omožena z g. Rudolfom Mantel, in da je nevestin brat John, najstarejši otrok g. Math Stukla, že nekaj let vojak v službi Uncle Samovi, nastanjen sedaj na Ha-waiiskem otočju v Pacifiškem oceanu in sicer že kot seržant ter pride o Veliki noči domov.
—	V bolnišnici sv. Jožefa se nahaja rojak Anton Stambohar, ki je bil precej hudo poškodovan začetkom zadnjega tedna, ko ga je v jeklarnici pri plavžu podsula ruda.
—	G. Nick Vranichar je bil te dni zopet veselo presenečen. V njegovi nedavno dograjeni hiši, 1021 Wilcox Street, se je namreč oglasila slavna potnica iz bajne dežele, kjer so doma Rojenice. V jutro zadnje nedelje se je oglasila in mu je prinesla v dar nedeljsko dete, prav čvrstega fantka. Tri svoje bratce in tri sestrice je pozdravil novodošlec ob svojem prihodu. Čestitamo!
—	Povodom 201etnice svojega obstanka priredi si. društvo sv. Frančiška Sal. št. 29 K, S. K. J. veselico dne 6. februarja v dvorani stare šole.
—	"Prosperity Day" v Jolietu. To bo dan 29. februarja t. 1. v proslavo prosperitetne dobe, ki se v nji baje nahaja sedaj dežela. Obenem bodo tega dne nabirali radovoljne prispevke za trpeče nebojevnike v Evropi, za Belgijce, Poljake, Srbe itd. Nabrani denar izroče ameriški družbi Rdečega križa, da ga porabi po svoji najboljši sodbi. Pač lep namen.
—	Tožba za odškodnino. Naš mladi rojak Anthony Kostclc, star 17 let, je bil pred letom dni hudo opečen in poškodovan, ko se je užgal kup žvepla in fosfora tik tovarne National Match-družbe. Te dni se je začela v okrožnem sodišču odškodninska tožba v tem slučaju. Tožitelj zahteva odškodnine $25,000.
—	Meteor. G. Ignac Česnik iz Wil-larda, Wis., nam je poslal izrezek časopisa "The Greenwood Gleaner", ki je objavil sledečo novico: Zadnji ponedeljek (17. jan.) zvečer okoli 8. ure 30 minut je padel velik meteor kakih pet milj zapadno od Stetsonvilla na Strothmanovo farmo. Nebo je bilo krasno razsvetljeno nekaj sekund in strašni šum prihajajočega kometa (?) je bil slišen več milj naokrog. Mnogim farmarjem je tresk razdrobil okna. Meteor se razteza nad zemljo kakih 8 čevljev in je 6 čevljev debel. Mnogi ljudje si ogledujejo meteor ta teden. Drugi jneteor je padel na Frank Baen-schejevo hišo, šest milj severovzhodno od Dorchestera ta teden in napravil znatno škodo. — K temu pristavlja g. Česnik: Stetsonville je 26 milj severno od Willarda. Jaz sem ravno slučajno šel v Stetsonville in sem ogledal kamen sam.
Calumet, Mich., 23. jan. — Poluotok odet v belo odejo obstoji še precej dobro, če ga primerjamo k lanskemu letu in če vpoštevamo 10 odst., katero je dala Calumet & Hecla Co. s 1. januarjem. Dela sedaj tudi ne primanjkuje. Zima tu ni povse huda, to-
da prehlajenske bolezni bodejo dosegle rekord: samo eden dan se jih je javilo bolnim v Calumet & Hecla-bol-nici 1,750! Večina so to vratne bolezni s hripavostjo. Da ne bode nihče mislil, da tu spimo, naj omenim, da sta bili zadnje dni dve konvenciji, o katerih pa ni moja reč poročati in tudi ni nobenih posebnosti, da bi zanimale javnost.
Kot kritiku upam, da mi ne bode nihče štel v zlo, če povem, da na Calumet prihaja nekoliko iztisov N. V. To je dobro, list ni preslab in bi' povse zadostil svoji nalogi, če se ne bi sam preveč hvalil, in to v "Utrinkih". To toliko, ker nekateri uredniki zapišejo naslov in pod njem??? Utrinki ali odmevi morajo biti jedro na trdi podlagi, da jih nasprotnik ne more pobiti; in nasprotno morajo utrinki pobijati nasprotnika »z neovržnimi dokazi v vsem. Seveda, za C. A. je dobro vse, toda kritika je nepristranska. Toliko, da ne bi kedo mislil kaj več.
Ker ravno kritiziram, naj omenim tudi to, da je koledar "Ave Maria" vreden vsega priporočila. Posebno članek "Pa se čudijo odkod" s sliko je vreden $1. Samo nekaj ne odgovarja času v koledarju in to je igra. Burka je res, toda vkljub temu ni zabavna, ker so dovtipi prenavadni in epilog se ne veže s prvimi prizori: in slednjič nismo v časih burk. Pa ne da bi mislil s tem koga žaliti: nasprotno — častitam na izbornih člankih in slikah. Drugič kaj več. X. Grsich.
Ely, Minn., 24. jan. — Kako neizmeren mraz vlada tu po Novem letu, ne bom opisoval; le toliko rečem, da pre-tečeno leto 1915 bila je bolj mila zima v tem času. Sneg je skoro tri čevlje debel, in oni sever s "severnega tečaja" pripiha s svojim ledeno mrzlim objemom in boža potnika na lice in obraz. Pa nič zato, saj "Prišla bo spomlad" kmalu kmalu s svojimi krasotami, s svojo ljubko, čarno prikaznijo in nam dala to, kar je že pesnik rekel:
Deve mlade, dečki zali brali bodo rož'ce te; v kite bodo jih spravljali, devali jih na srce.
Vsakdanji kruh tu si služimo s težkim delom globoko pod zemljo, in vendar ob nedeljah se malo poveseli-mo pri "ječmenovcu" ob gorki peči in zapojemo tudi posebno ono:
Prav lušno je pozim', ko za pečjo sedim pa sladko vince pijem i. t. d.
Kar se tiče dela, je vedno še precej brezposelnih. Upamo pa, da tudi spomlad nam donese boljih časov, kar Bog daj!
Tudi mladi pari v tem predpustnem času se družijo precej, in na tem mestu: Vsem vso srečo v zakonskem stanu!
S pozdravi na vse naročnike in Vam, g. urednik.
Leopold Stupica.
Ely, Minn., 23. jan. — Z delom na Ely gre boljše, kakor lansko leto. So pa v rudnikih večinoma vroči "plači", tako da bi lahko krompir rastel. In zaradi takšnih prostorov se rudarji moramo potiti. Posledice temu so, da večkrat delo med rudniki menjavamo. Kaj hočemo. Tožiti jih ne moremo. Novodošli delavci navadno vroče prostore dobijo.
Rojak A. Gradišar, ki je bil za delegata na zadnji konvenciji S. H. Z., Calumet, Mich., pripoveduje, da slo-1 venskih starišev dekleta rade povsod materni jezik govorijo. Bravo dekleta! Kličem: Duh slovenski, jezik slovenski naj živi v U. S. of America na veke!
G. urednik, nekaj bi Vam še povedal, toda o novici se hočem prepričati, če je resnična.	Človek.
Detroit, Mich,, 24. jan. — Tu pošiljam naročnino še zanaprej in bi prosil za malo prostorčka v našem priljubljenem listu. Ker je že precej Slovencev tudi v tej naselbini, marsikdo rad kaj sliši, kako se imamo tukaj. Zima nam še zadosti prizanaša. Imeli smo le še nekoliko res mrzlih dni, da smo se stiskali k naši prijateljici pečici. Z delom kaže še zadosti dobro. Kar nas je Slovencev tukaj, večinoma vsi delamo. Imamo društvo "Ljub-ljanskf Vrh", ki tudi dobro napreduje. Štorklja je pa šla na počitnice, da se nekoliko odpočije. Zdaj pa pozdravljam vse rojake in rojakinje.
Naročnik.
La Salle, III., 24. jan. — Žalostna u-soda je zadela tukaj našega še mladega rojaka John Kovača dne 18. t. m„ ko je šel že v pozni noči po stopnicah pri 111. Central mostu, in ker so bile stopnice ledene, mu je spodrsnelo, nakar je tako nesrečno padel, da se je takoj ubil.
Še bolj žalostno je pa bilo, ker do-tičnik ni bil član nobenega društva in je bil kakor prosjak pokopan na občinske stroške. Naj bi se kaj tacega nikoli več ne pripetilo v našej naselbini, ko imamo vendar društev v izobilju.
Seveda bi se Vam, g. urednik, čudno zdelo, ko bi priromal dopis iz La Salle pa brez "politiziranja", ko se toliko
piše in napada po druzih listih tukajšnje ljudi, kateri hočejo ostati zvesti katoliškim načelom. Le potrpljenje, saj je naša dolžnost, da odbijamo vsestransko obrekljive ter gnjusne napade od strani "rudeče pobarvanih za-grizencev", kakor tudi da ne bodo mislili, da prihaja vse samo izpod Kom-pove "tace" (ti reveži mislijo, da imajo ljudje "tace", pa saj jim ni zameriti, ko verujejo, da so "opičjega poko-lenja"), ampak da so še tudi drugi ljudje, kateri se strinjajo s Kompovi-mi idejami. Obrekovali bi radi poštene ljudi, ako jim povedo neusmiljeno resnico, toda njihovo obrekovanje je prava "otročarija", ker nima ne podlage, ne dokazov. Zakaj pa stvarno ne odgovarjate na Kompove trditve? Zato, ker ne morete, ker ni resnice na Vaši strani!
Med raznimi dopisniki je čutil potrebo iztresti svoje "modroslovje" (bolj pravilno "rudečeoslovje") tudi veleučeni "doktor filozofije" g. V. O-bid v nadvse "priljubljenem" "Prole-tarcu", ker mu žilica ne miruje, da bi ne odgovoril na "pomije" (hvala lepa, toda kot take so pri vas "rudečih" v izobilju) v listu A. E. št. 10 (kje neki izhaja ta list?) "31. decembra" — zakaj nisi še pristavil "A. D. 1916"? Svojo jezico stresa nad g. Kompom (ker se g. Komp ne strinja z zvijačami ter nedosegljivimi, visokoletečemi koristolovstvenimi načrti in pa z ruvanjem internacionalcev zoper katoličane). Dalje se norčuje (kar mu je najljubše) iz č. g. župnika F. Šalovna (ker se g. župnik ni hotel naročiti na "Proletarca", katerega zastopnik je on, in pa ker ni hotel seči po delnicah SI. Doma, v katerem krogu so tudi "ru-deči sodrugi"). V svojem dvomu, kdo da je "iztuhtal" omenjene "pomije" (jako naobraženo, ha, ha!), se je moral iznesti tudi nad "G r e e s s Hand-' lerju" (? krasna angleščina) Anton Kastellom, seveda to vse iz ljubezni do delavskega stanu, kot prijatelj delavcev. Na vrsti so bili tudi še J. Ju-vančič, J. Jerič, F.- Mišjak in J. Pra-žen; kaj se ve, mogoče je pa teh kateri Vas poškropil z omenjeno "tvarino". Na vse zadnje se pa hoče mož znesti nad vso družbo (Komp & Co.) in to kar priporoča nam, bi bilo jako priporočljivo vsem "sodrugom" (V. Obid & Co.), namreč, da bi svoje "kosmate vesti" enkrat (v resnici) najprej ostri-gli, potem obrili in konečno lepo očistili, da bi bili potem vredni člani človeške družbe. Še nekaj jako zanimivega je bilo v "Proletarcu". To je bila tista točka veselice SI. Doma nad vse "komična" in iznajdljiva, kakor je že vnaprej zagotavljal tajnik družbe S. Dom. Pa glej spaka, za to iznajdbo ima "patent" le "Proletarec" in tako je dobiček romal v podporo "revnega Proletarca", a SI. Dom je ostal pa na cedilu. Na imeniku skoraj gotovo ni manjkalo g. preds. SI. Doma, John Novaka, ki je nad vse "katoliški", da tudi on pripomore nekoliko za "dobro stvar" (?), pa če je že ta katoliška ali pa protikatoliška. Ravnotako več ostalih, kateri se ponašajo, da so katoličani, pa so kaj gotovo darovali "miloščino Proletarcu", kateri se potem za zahvalo norce brije iz vsega, kar je njim svetega. Omeniti moram tudi "profesorja literature moderne znanosti" V. J. Brgleza. V Nar. Vestniku pravi v višku svoje modrosti, da smo bili vneti delničarji, dokler smo imeli osebne koristi (torej vsi odpadi? delničarji, kakšne koristi neki?). Resnica pa je, da smo se ohladili, zato pa imamo upravičene vzroke, ker vsak človek, ki hoče količkaj preudariti in presoditi, mora priznati, da bode stvar (SI. Dom) prej ali slej propala, in to: 1) ker je veliko premalo kapitala, 2) ker ste zasejali neslogo, katero pa nam očitate, ker Vam nismo prepustili, da bi nasprotovali našemu katoliškemu prepričanju. Dalje piše "učeni kores-pondent", da g. Šalovnu ne zamerijo, ampak "diktatorju", kateri narekuje i" dela prepir med dobrimi (?) larani. Grozno! Ta Komp mora biti cel hip-notist, da tako strašno vpliva na možgane nas ubogih žrtev. Kakor razvidno dalje iz dopisa, bode treba načrt za Slov. Dom izboljšati (?), bolje bi bilo rečeno skrčiti, ker je bil preobširen. Glej, glej, ali ste začeli šele sedaj premišljati?
K sklepu že dokaj obširnega dopisa bi pripomnil še sledeče. Vsak katoliški rojak v našej naselbini naj sam samostojno premisli, prej ko bode vr-jel več raznim sladkobesednežem ter agitatorjem za SI. Dom, ker drugače bode vsak nekega dne bridko razočaran. Na "Slovenskem griču", kakor ga imenuje naš g. župnik, imamo kat. Slovenci zdaj večjo skrb, to je za naš kat. napredek, namreč za izboljšanje in povečanje naše šole in cerkve, i" obenem se bode lahko uredilo tudi za društveno dvorano (katere v resnici potrebujemo), a dosegli bodemo to z veliko manjšimi stroški, kot pa s SI. Domom. Seveda v to dvorano ne bodo imeli dostopa nikaki "krivi preroki" in naša mladina se bode lahko brez skrbi izobraževala in razveseljtvala v katoliškem duhu.
Tebi, vrli list, pa želim obilo novih naročnikov med lasalleskimi Slovenci.
Pravicoljub.
barve uniforme, ves krvav po prsih in rokah, v obrazu pa vesel in rdeč.
"Kaj in. kako za božjo voljo," ga hite izpraševati strežniki.
"Dal' smo jih pa t'ku, da jo bodo pomnil'!" odvrne kranjski Janez, sede ter počasi odlaga blatno puško, v blato zakopan in premočen nahrbtnik, z levico pa si vedno tišči desno pazduho in maši blatno cunjo v veliko krvavečo rano. "Tretji dan sem jih klestil, pa mi prifrči kos granate v prsi in roko. Ko se izkopljem iz blata, ne vidim nobenega naših v bližini, pa spravim svoje stvari skupaj in jo uberem čez hrib proti Podgori. Med tem dobim še šrapnel v hrbet, da spet padem. Ko se poberem, je tako lilo, da nisem nič videl. Pridem na. cesto in gledam po naših. Grem naprej in pridem v mesto. Pred špitalom sem se pa še nekoliko okrepčal tam doli v krčmi. Zdaj pa naredite z menoj kar hočete."
Janez je bil zelo zgovoren, mi manj. Tri poškodbe, na desnici, v desni rami in v hrbtu, vse tri zamazane in bržčas okužene. Kaj bo?
Drugi in tretji dan in ves teden je bil Janez v hudi vročini. Bledel je o Kranjcih in Lahih in zatrjeval, da kranjska kri ne "fali"!
Čez teden dni smo mu izvlekli kose granate iz rane.
"Janez, bo!"
"Saj sem zmirom dejal, da bo!" se je posmejal Janez.
In res je bilo. Tisti Janez pride zdrav in zaceljen v ljubo kranjsko deželo.
Življenje v strelskih jarkih.
Bojišče, 7. novembra.
Nahajamo se od včerajšnjega večera vsi mokri in blatni tukaj v strelskem jarku. S številnimi tovariši premišljujemo in preudarjamo vse, kaj je dobro za nas in kaj slabo. Eden toži, da ga zebe, drugi, da nima več komisa, da bi si dušo privezal. Tretjega zopet jezi, ker je toliko vode, da mora po nji hoditi, a on žejo trpi. Pa pri vsem tem tudi ne zmanjka "hecov" in smeha. Če kateremu postane dolgčas, pa začne uši opominjati na smrt, kajti teh pridnih živalic nam ne manjka. Vedno tudi pogledujemo proti sovražniku, kdaj bo kateri črepinjo ven pomolil, da ga vzamemo na muho. Podnevi se Lahu nič kaj ne ljubi; tiči kot lisjak v svoji luknji. Ponoči se včasih priplazi blizu našega domovanja, a vselej se mora žalostno nazaj vrniti, ker se mu zde naše svinčenke pretrde. Tudi polentar nima nobenega usmiljenja z nami; vedno strelja in bombardira na nas, da spravi kakšnega našega sotrpina v»hladno zemljo. A mi drjigi ostanemo še srčnejši in bojaželjnejši, ker slovenska kri nikoli ne "fali"; če ne gori, pa tli. Ko sklepam svoje poročilo, pozdravim najsrčnejše vse rojake Dolenjce skupno s svojimi prijatelji: jaz Matevž Šile, doma od Ribnice; Franc Ponikvar iz vasi Golo (Dolenjsko) ; Jožef Zaletelj, Dobrava na Dolenjskem in Janez Indihar, Rob pri Vel. Laščah. Vsi c. in kr. pešpolk 17, od 12. stotnije.
Pok. Kalanovemu Blažu s Križne gore pri Stari Loki v spomin.
Pokoj večni Tvoji lepi duši, Ti junak z naših gora! Bil si kot hrast čvrst in močan, dober kot otrok, ki svoje starše odkrito ljubi, bil si veselje tistih, ki so Te poznali. Ljubil si Boga, ljubil starše in svoj dom. —
Vračal sem se s Križne gore od obhajila — pred letom; tam na ovinku, pod Smrečjem si bil pri delu; ves močan, čvrst; drva si nakladal, da kaj prislužiš. Razkladal si mi delo, tako prijazno, odkrito, da sem si mislil: taki so junaki naših gora. Spet sem Te videl in občudoval; takrat je bilo, ko smo pokopavali mater iz Srednikovega mlina; zrl sem vate — pokopaval si — pokleknil si h grobu, ves močan, zdrav in — molil. Oh, ta misel: Blaž, mogoče bomo kmalu molili za Tvojo dušo, a tvoj grob, ta bo morda v tujini.— Zadnji dan sva bila skupaj, preden si odšel, da se vojskuješ za cesarja in braniš domovino. "t?e enkrat grem domov, na Križno goro," tako si rekel; v Tvojem očesu, bistrem in jasnem se je zasvetilo in potemnilo: domov greš in mogoče zadnjič. Da, domov! Ko bi vsi naši fantje tako ljubili dom kot si ga Ti ljubil! Prav zato, ker si dom tako ljubil, si se tudi junaško boril za dom, Ti junak. — "Še enkrat grem domov; ena reč me žalosti: kako bodo oče in mati delali, ker so že stari in bolehni?" — Da, tak si bil junak gora: ljubezen do staršev, posebno do ljube matere, ta je bila otroško-nežna v Tvojem srcu. Zato si tudi dom tako vzljubil, ker si svojo mater in očeta ljubil. Le mati in oče moreta naučiti otroka, da z ljubeznijo visi na domu. — Spet sem bil na Križni gori, pa je po vasi že tajno hodila žalostna vest, da si Ti, Blaž, častno padel za domovino. Tvoja mati mi je jokaje rekla: Pravijo, da je naš padel. — Sedaj sem izvedel, da si res svoje življenje dal na oltar domovine. Počivaj v miru v tuji zemlji; nad zvezdami, Blaž, tam na svidenje! — Ti pa, skrbna mati, potolaži se! Kot junak je umrl Tvoj sin! Upaj, da je že šel po večno plačilo! Njegova ljubezen do Tebe in do doma pa v večnosti ne mine. Učila si ga, naj ljubi Boga, vodila si ga k angelski mizi. Mati, ki tako dela, vzgaja junake.
Na Dunaju, 18. dec. 1915.—T. Klinar.
Jesenski večer 1915.
Ob Dnjestru. 1
Na bojno črto sije polna luna, migljajo zvezde v zemeljsko ravan; ob gozdnem robu čuje nočna straža, molče bedi, zamišljeno opaža — iz mrzle Rusije prihaja piš hladan.
Jesenski piš odmev nekdanjih pesmi ...
kako ste nične ve meglene sanje! Nocoj spet ponovi se bojno klanje.-tovariši! Če me jutri, kadar plašč megleni
ogrne hladno jutro, več ne bo med i vami,
bom našel grob kot rožice v jeseni in večni mir med brati v skupni jami-Limbarski.
Miška na vojski.
Dragi "Domoljub"! Prejmi neka vrstic od čitateljev z bojišča. Toliko časa se že potikamo po bojnih polja nah, da nam je vojska nekaj vsakdanjega postala in da lahko rečemo: živimo navadno vojaško življenje. Imamo napravljene tudi hiše, seveda takih, kot ste jih vajeni doma, marvecj podobne so bolj krtovemu bivaiiščUij i ker so čisto pod zemljo. Toda to naffl nič ne krati veselega razpoloženja! I zlasti če se pripeti kak izreden slučaj^ j kakor ga je doživel eden izmed mol i naše baterije. — Pred par dnevi zjo* traj zgodaj gremo po kavo. Ede" dobi pa prav poseben nameček: z' priboljšek je našel v kavi celo miško • Kako je živalica zalezla v kavo, nistno preiskovali. Glavno za nas je bil° '' da smo imeli priliko za glasen krohot in smeh, ko je naš tovariš privlekel >! '
H
škodelice namesto kosa kruha, cel" 1
kosmato miško.
Pozdrav vsem čitateljem "DomoU"' ' ba"! — Pavel Strle in tovariši: predstf- 1 Anton Boch, predstr. Al. Koderma«* • France Svetko, Ant. Brecelj. — VojnJ| pošta 14.
=
? Ali kaši jate?
Ako kašljate, odpravite vaš kašelj! To lahko stpritef ako vzamete
Severa's
Balsam for Lungs
(Severov Balzam za pljuča) ob pravem času. Poskusite ga zoper kašelj, prehlad, hripavost, vnetje sapnika, davice ali oslovski kašelj« Je namenjen za otroke in za odrasle.
Cena 25c in 50c v vseh lekarnah-
Vedno Je kašljal.
"Hudo sem se prehladu, ter sem vedno kaSljal," pi-Se Mr. W. Woloszyn, Welr-ton, W. Va ", in kadar sem pil mrzlo vodo, so postali napadi bolj hudi, in ker sem dom v tovarni pri silni vročini, sem moral piti veliko vode. fiital sem o Se-verovem Balzamu za Pljuča in ko sem porabil eno samo steklenico za 25c je kaSelj popolnoma prenehal in sedaj sem zdrav."
|jj_W. F. SEVERA CO., CEDAR RAPIDS, IOWA
Bolečine v prsih,
in razne druge bolečine se lahko odpravijo z nadrenjenjem delov s SEVERA'S CO-THARDOIL [Severovo Gothardsko Olje]. Je to mazilo velike teSilne vrednosti. Cena 25c in 50c v vseh lekarnah.
Severov Almanah za Slovence
za leto 1916 se sedaj lahko dobi v lekarnah ali od nas. Zaeotovito se, da dobite sve-zek tor ea imejte vedno pri roki skozi celo leto.
SLIKE IN ČRTICE Z BOJIŠČ.
(Iz "Domoljuba".)
Kranjska kri...
Noč je. V goriški bolnišnici je delo že končano. Kar prištorklja vojak z vso svojo opremo otovorjen, zamazan od rmenega blata, da ni bilo opazi'.i
lar.
an; iža,
KRANJSKO.

e... Ia»č
ned
li
irrn. i.
.-kaj liko
2i-mane •več ščUi ian> nja, [čaj; n oi rju-de" za
srn« jilft >hot •1 i! celo
,lj» Istr. nan-jjn>

n
)
—	Vpoklic letnikov 1865, 1866, 1867, 1870 in 1871. C. kr. korespondenčni urad poroča, da se te dni objavi razglas, s katerim se vpokličejo pod orožje pri prebiranjih za orožje sposobne spoznani črnovojniki rojstnih letnikov 1870 in 1871 s 17. januarjem 1916, rojstnih letnikov 1870 in 1871 s 17. januarjem 1916, rojstnih letnikov 1865, 1868, 1867 pa 21. januarja 1916. Vpoklicani so tedaj 44- in 451etni najprej, 48- 49- in 501etni teden kasneje, 46- in " letni še niso vpoklicani. Uradno se Vpokliče najmlajših in najstarejših razlaga tako, da prideta najmlajša letnika, tedaj 44- in 451etni najbrže še kot nadomestilo za fronto. Najstarejše letnike pa bodo "do nadaljnega" porabili v zaledju in v etapnem ozemlju. Ker jih morajo izvežbati za to službo, zato so vpoklicani prej nego srednji 'etniki. Iz zaledja in etapnega ozemlja pa bodo poslali na fronto vse one, ki sedaj služijo tamkaj in so sposobni za službo v fronti.—("Dol. Nov." 24. dec.)
*— Izgube 17. pešpolka. Mrtvi: Inf. Arh Lovrenc, Radovljica; inf. Sarbič Ivan, Krško; inf. Bauer Leop., Kočevje; inf. Bestrak Avgust; inf. Bur Sar Ivan, Kranj; desetnik Černe Josip, Crnomlje; inf. Dolenc Martin, Kranj; 'if. Drnovšek Ivan, Litija; poddesetnik Drolc Edvard, Srednja vas; inf. Gazvoda Ivan, Novo mesto; inf. Go-jot) Karel, Kranj; inf. Geržinič Ivan; ">f. Hrvatič Josip, Krško; inf. Igličar Jakob, Stara Loka; inf. Jerala Ivan, Mar. v Polju; inf. Jeršin Anton, Kranj; inf. Kave Anton, Radovljica;
Kejžan Ivan, Kranj; inf. Klun franc, Litija; inf. Kraje Martin, Kočevje; četov. Kump Alojzij, Črnomelj; e"ol. prost, desetnik Lipar Blaž, Kam-inf. Lovše Vinko, Krško; deset-Masten Silvester, Gorica; inf. Millie Mihael, Celje; inf. Modrijan Fr., ^ovo mesto; inf. Modrijan Franc, No-v° mesto; inf. Moži£ Franc, Krško; ">{- Orehek Franc, Kranj; inf. Pire ^'hael, Krško; inf. Plemel Franc, Ra-^Qvljica; inf. Plevelj Josip, Kranj; inf. 'Održaj Ivan, Ljubljana; inf. Polh franc, Zalog; četovodja Prezelj Mar-l'n. Kranj; inf. Rechberger Mihael, Kočevje; inf. Rus Anton, Črnomelj; !"*• Ružič Franc; inf. Schwarz Karel; I m Šifrer Jakob; inf. Šifrer Mat., O-g^J desetnik Štefančič Martin, Ko-mk; inf. Strpin Anton; inf. Štular j ,'0rijan, Novo mesto; inf. Sujan Jo-( S'P. Kamnik; inf. Trojar Franc, Kranj;
Urbanija Matej; inf. Urh Franc, j-°f?atec; inf. Vider Ivan, Kamnik; inf.
'die Andrej, Kranj; inf. Vilman Fr., pšenice; desetnik Vodišek Iv., Kr-inf. Vilfan Jakob, Kranj; inf. Za-^šnik Ivan; inf. Železnik Ivan, Cer-■ Jt! inf. Zrimšek Franc, Lljubljana; nf- Zupan Fr., Radovljica; poddeset-. * Zupančič Mat., Krško; inf. Zupin an) Krško.
Napredovanje v vojaški službi. 0slanec Jos. vitez Pogačnik je ime-0van za polkovnega poveljnika. Nad-°Jvoda Friderik mu je ob tej priliki s'a) obenem pismo, ki v njem ome-I z laskavimi besedami njegove za-.. za armado in za brambo domove.
"Glasbena Matica" je izročila ves j 1 dohodek dobrodelnih koncertov 2ne in 8. decembra m. 1. v znesku * K 54 v c. kr. deželnemu predsed-jn u na Kranjskem za naše invalidne °slfPeie junake. Temu uspehu je naM°m.°8'a Požrtvovalnost občinstva, ,ja| °ijenost c. in kr. pešpolka, ki je Sl n" razpolago svoj izvrstni orke-ie S ljub""ivost družbe "Union", ki st ?'a svojo dvorano za ceno lastnih «iaW|Slt°V na razpolago, gospodje, ki so nje • Ui 21K®V na Prepjačilih, ce-'•Q|ni solisti in solistinje, pevski zbor ask«ne Matice" in posebno c. in kr. p0sPr>° Poveljstvo v Ljubljani, ki je Reševalo to prireditev.
Ko	je na laškem bojišču Jožef
"ilt' 4 Posestnik v Drašičih pri Me-A';.Pokojnik je bil brat preč. g. P. činj stl"a Kostelec, prijorja v Zati-
p-.Padli častniki 17. pp.: Padli so: ŠčakCnik v rez. Robert Skolar, prapor-dre: * rez- Gustav Stangler in An-Stra ^adolnik ter kadet Ernst aUss. vsi od 17. pp.
48p	častniki. Kadet aspirant
5,oČev -k Josip; praporščak 10. pp. Ser jSr ^'ktor; poročnik 7. pp. Krie-^Uchs San" PraPOrščak 17. pp. Kljmn ^aks; praporščak 17. pp. kuš P £rnest; poročnik 17. pp. Mi-Ad0)f. nc; Praporščak 17. pp. Mlekuš sip; k' })raPorsČak 17. pp. Nagele Jo-Mav. tni aspirant 7. pp. Pribil Gu-
H	Je na laškem bojišču deset-
^'bnici lai,i Rus iz Dolenje vasi Pfi Hj6ki ' . ^ot spreten vojak si je v
•U. ^r»br' ®aržo desctnika kiua-
p°stno svetinjo na ruskem bo-
-	% bo^-1'1" potcm' ko je prišel na *»« krogih ' jC Padel zadet od ,ovni-
V J
4*°rje na Pivki, 22. dcc. Prvi
laški aeroplan je plul nad nami včeraj. Priplaval je od juga, napravil velikanski krog ter se vrnil na jug. Plaval je v višini do 2000 metrov. Ljudje so vsi drveli iz hiš ter ogledovali zanimivega tiča." Ropot propelerja se je natanko slišal. Vojaki so dobili potrebna navodila.
—	Iz Hudejužne. Dne 21. avg. nas je obiskal zopet po dolgem času laški letalec. Pozdravil nas je zopet z bombami, a ni se mu posrečilo napraviti kakšne posebne škode.
—	Roparski begun Štrukelj prijet. V sredo 15. decembra so na Artovskem hribu na Dolenjskem, kmetje prijeli morilca radeškega orožnika Štruklja. Potepuh je bil lačen ter prišel prosit jedi, nakar so ga prijeli. Prepeljan je bil v zapore ljubljanskega deželnega sodišča.
—	Smrtna kosa. V bolnišnici v Kandiji je 26. dec. zatisnil oči bivši ka-tehet in spiritual v nunskem samostanu v Ljubljani, č. g. Mihael Bulovec. Pokojnik je brat sodnega svetnika Antona Bulovca, doma iz Radovljice. Dokler je bil zdrav, je bil zgled marljivega duhovnika. Odlikoval se je kot vzoren katehet in vzgojitelj.
—	Dvojna odlika. Kanonik Fran Povše je dobil sporočilo, da je njegov nečak Vili Povše postal major in si v tej vojski zaslužil dvojno odliko od dveh cesarjev. Naš cesar mu je podelil zaslužni vojaški križec, nemški pa mu je podelil železni križec. Novi g. major izvira po svojem očetu iz Pov-šetove rodbine na Trebelnem.
—	Štrukelj, sokrivec Zupeta je tedaj prijet. Iz Slovenca pa še posnamemo sledeče poročilo: 15. dec. se je pojavil dolgoiskani Jožef Štrukelj, sokrivec Martina Zupeta, ki je umoril orožnika in se nahaja sedaj v preiskovalnem zaporu v Prelesju, okraj Krško. Krog sedme ure zjutraj je prišel k hiši mlinarja Al. Sitarja, kjer je našel njegovo ženo Terezijo pred hlevom. Štrukelj jo je pozdravil in ji ponudil roko, vpra šal, če je kaj novega in poizvedoval, če ni morda v bližini orožnika. Med tem pogovorom je stopil iz hiše mlinar Sitar, katerega se je tŠrukelj u-strašil in zbežal. Orožništvo, ki je bilo zvedelo za to, je cel dan zasledovalo pobeglega morilca. Proti 4. uri popoldne je prišel Štrukelj k hiši posestnika Matija Zidarja v Kostanjevcu. občina Št. Rupert, in prosil njegovo ženo Terezijo za skodelo mleka, ki ga je tudi dobil in izpil. Terezija Zidar je o tem nemudoma obvestila svojega moža, ki je bil na delu izven doma in se je vrnil domov ravno v trenotku, ko je hotel Štrukelj oditi. Štrukelj je pozdravil Zidarja, ki ga je že od preje poznal, in govoril z njim nekaj časa pred hišo. Ko se je pa med pogovorom enkrat ozrl nazaj, ga je zgrabil Zidar za obe roki in ga trdno držal, dočim sta istočasno priskočila iz svojih skrivališč dva lovca, ki sta bila obveščena o Štrukljevem prihodu. Morilca so nato zvezali z vrvmi in ga odgnali proti Krškem; medpotoma ga je prevzela orožniška patrulja, ki je prišla nasproti. Štrukelj je bil izročen deželnemu sodišču.
—	Nevaren tat pod ključem. Dne 6. dec. je bilo posestniku Francu Tomšič iz Podstrma, občina Kostanjevica, ukradenih čez 1400 K iz zaklenjene o-mare v času, ko so bili domači vsi z doma. Isti dan okoli 2. ure popoldne, ko pride Tomšič domov, zapazi, da je imel nepovabljenega gosta v hiši, nakar takoj pogleda v razbito omaro po denarju. Toda žila mu je zaostala, ko vidi, da je ves njegov trud par let od-nešen. O storilcu ni imel nobenega pojma, ker ga nihče ni videl, kajti hiša stoji samotno pod Gorjanci. Hitro pošlje Tomšič svojo ženo na orožni-ško postajo v Kostanjevico tatvino naznanit. Nato se podasta g. stražmoj-ster Valant in črnovoj. narednik Jarc na lice mesta, če bi se mogoče dobila kaka sled po storilcu. Te ni bilo mogoče tam dobiti. Ker je že mrak nastopil, bilo je treba hit.ro gledati, da bi se storilcu prišlo na sled. Po dolgem in trudapolnem iskanju po gozdu in bližnjih vaseh se je končno posrečilo tatu v osebi Vincenca Zeme iz Zabu-kovja na Štajerskem pri Št. Jerneju v vasi Vcrh še isto noč izslediti. Pri njem so dobili še skoro ves ukraden denar. Zeme je bil že opetovano pred-kaznovan radi hudodelstva tatvine. Razen navedenega ima Zeme tudi še več drugih tatvin na vesti ter se zanj zanima tudi c. kr. orožništvo v Celju, radi nekega vloma. Da je Tomšič tako hitro prišel do svojega denarja, se ima zahvaliti le pridnosti ter nagli in pravi ukrcnitvi pri zasledovanju omenjenima gosp. orožnikoma.
—	Zgorel je 781etni Anton Mladič v Žužemberku. Zvečer si je navadno deval v posteljo gorko opeko, da si je ogrel noge. Tako je napravil tudi 4. dec. Najbrže se je pa opeke držala žrjavica, ki je užgala postelj. Zjutraj so našli popolnoma zgorelo truplo.
—	Umrli so v Ljubljani: Majda Gabrijela Stopar, solicitatorjeva hči, pol leta. — Fran Hruby, pešec. — Adolf Gefaell, topničarski predstrelec mož-narske baterije. — Ivan Breznik, do-
mobranski poddesetnik. — Fran Ra-ška, črnovojnik. — Andrej Lukežič, nočni čuvaj, 75 let. — Katarina Plačar, užitkarica, 80 let. — Fran Rotar, posestnikov sin, 2 leti. — Ivan Tonsern, uradnik južne železnice v pok., 83 let.
—	Strela o Božiču. Iz Trnovega na Notranjskem se poroča: V nedeljo 19. dec. smo imeli hudo kanonado, kakor na fronti. Strela je udarila v Jablani-ci in precej poškodovala neko ženo. Skoro bi imeli še hujšo nesrečo. Naš g. dekan dr. J. M. Kržišnik, požrtvovalen spovednik, so šli, kakor že večkrat spovedovat k bližnjim sosedom v Hrušico. Ravno med večernico udari strela v cerkev, se razdeli, ubije v hlevu 3 konje Hrušičke mlekarne, in obišče tudi spovednico g. dekana. Obleko in čevlje je do cela sežgala in strgala, g. dekan je bil več minut nezavesten. Zdaj si bo moral, čeprav nerad, ob praznikih zdraviti precej močne o-pekline in ostati v postelji. Živčevje je ostalo močno in nemoteno kot prej, kar se uvidi iz tega, da je g. dekan še napol v nezavesti zaklical: Hvala Bogu za vse. Tudi mi kličemo hvaležno Hvala Bogu, da nam jih je Bog še, skoro čudežne ohranil,
—	Pogreb g. turjaškega grofa Le<3* na na Turjaku je bil nad vse veličasten. Udeležili so se ga njegovi bližnji iri daljni sorodniki in prijatelji, med drugimi g. grof Chorinsky s soprogo, gg. baroni Lichtenberg in Cois, grajski oskrbnik g. Schanta itd., sosednja duhovščina in mnogoštevilno občinstvo iz Turjaka in iz bližnje in daljne okolice. Njegov pogreb je glasno pričal, da pokojnik ni bil samo plemenitega rodu, temveč tudi posebno plemenitega srca zlasti velik dobrotnik siromakov.
—• Utopljenec, ki so ga pred tedni potegnili Pri Fužinah iz Ljubljanice, je 1. 1887 na Vrhniki rojeni tvorniški delavec Anton Koprivec, ki je pobegnil 13. novembra iz ljubljanske bolnišnice.
—	Mnogi obrtniki in trgovci, ki so bili vsled vojne vpoklicani, so morali svoje obrate ustaviti in trgovine zapreti, ali pa so bili prisiljeni, jih prepustiti manj veščim in trgovsko le malo naobraženim ženam, sorodnikom ali pomočnikom. Ti branilci domovine na bojnem polju ali pa v vojni službi so sedaj v velikih skrbeh in ne vedo, v kakem stanu bodo našli svoje obrate, ko se povrnejo. Zelo se je bati, da bode marsikateri upnik takoj po končani vojski dal vse v zadolženih
stra razpisane premije sledečim prosilcem po 40 K: Filipu Pogačnik na Dobravi pri Kropi, Jakobu Kralj na Črnivcu pri Mošnjah, Lovrencu Benetu, Podkorenom pri Kranjskigori in Fr. Hočevar v Trebnjigorici pri Krki.
—	Umrl je 23. dec. zvečer Andrej Lukežič, požarni čuvaj na ljubljanskem Gradu, kateri je nad 39 let zvesto opravljal to službo.
—	Iz vojnega ujetništva je pisal on-dan Jožef Mišica svoji ženi Katarini v Čudno selo h. št. 2 pri Črnomlju.
kako mogočen in dober se nam je izkazal ljubi Bog! Kajti vse nas je bilo zapustilo, samo Bog ne, in upam, da nas tudi zanaprej ne bo. — Prosim Te, če moreš kaj poizvedeti za krnske može in mladeniče, ali so še živi in zdravi, in kje so. Samo Posknjar je pisal in Pologar in Ti, odkar ste bili odšli. — Ne zameri slabemu pisanju, ker moja miza je koščena in pero leseno. Pa blagor tistim, ki preganjanje trpe zavoljo pravice. — Vsi Te prav lepo pozdravljamo, posebno pa Tvoja sestra Jožefa Rutar, Logje (Lonk) Nr. 72, P. Bergogno presso Caporetto.
—	Umrl je v Mariboru vpokojeni major in hišni posestnik Jožef Ster-nad, star 82 let.
—	Požar uničil devet poslopij. 12. dec. je v Starošincih pri Pragarskem nastal požar v listnjaku posestnika Franca Greif. Ogenj se je nato razširil na druge vaške domove ter uničil 9 poslopij. Zgoreli so tudi vsi pridelki, krma in orodje; živino so rešili,
—	Vlak je povozil na postaji Polj-čane vojaka ranceta Rupnik od Sv; Duha v	M je blag mladenič. Peljal se je v boinBuiCŠ V Konjice, ko mu je kruta usoda pretrgala nit iivlif»-nja. Pred tednom je pisal svojim sta-rišem, kako težko čaka, da bi videl svoj domači kraj, a ni mu bilo odločeno. Bil je splošno priljubljen.
—	Lahi proti Lahom. Iz Ptuja se piše: Iz znane rodbine Lah iz Moš-kanjc se nahajajo oče in dva sina v vojni. Starejši Jože že četrto leto kot četovodja straži in z nestrpnostjo čaka v trdnjavskem polku ob sinji. Adriji na Lahe; mlajši Martin kot desetnik se bije ob Soči proti istemu dednemu sovražniku, in dne 16. avgusta je njun oče z veseljem sledil sinovoma — k vojakom. Vrli rodbini želimo obilo sreče — junaškim Lahom pa po pre-magi Lahov — srečno vrnitev.
—- Na kozah je obolel v Radgoni nek vojak.
—	Izgube 87. pešpolka. Mrtvi: Infanterist Brezovšek Franc; inf. Ci-lenšek Anton; črnovojnik Čremošnik Josip. Braslovče; inf. Dečar Mihael, Oplotnica; inf. Guna Franc, Celje; inf. Hause Alojzij, Trebonje; inf. Kos Jurij, Št. Jurij; poddesetnik Kosec Blaž, Ljutomer; inf. Mramor Martin, št. Peter; inf. Nežmah Anton, Maren-berg; inf. Otorepec Ferdinand, Šmar-
obratih zaseči, vsled česar bo nadalj-|je; d;setnik> tit četovodja Polovic An nje izvrševanje obrti preprečeno in odvzeta prilika, da bi obrtniki polago-
ma poplačali nastale dolgove. Samostojni obrtniki bodo zaraditega morali postati zopet pomočniki. Že visoki zaostanek na najemščini za zaprte delavnice je težko breme, ki tlači obrtnika vsled vpoklica. Tudi nazadova-
ton. Vel. Obrež; inf. Ratek Martin, Ptuj; inf. Šmisl Tomaž, Brežice; inf. Vimpolšak Ivan, Sromlje.
—• ''Izpraznjeno rusko gnezdo". Pod tem naslovom prinaša "Marburger Zeitung" dne 17. decembra 1915 naslednjo izjavo: "Obdolžili smo erba gonje obrti in kupičenje dolgov za blago jspoda zasebna tožitelja Ivana lic, ka-hudo zadeva vpoklicanega obrtnika in plana v Rušah, in Davorina Lesjak, trgovca, česar sam ni zakrivil, ampak ' učitelja istotam, da sta Srbom prijaz-nevešče in neprimerno vodstvo, kate- J nega (srbofilskega) mišljenja. Po-remu je moral izročiti in zaupati svojo obrt. Da se prepreči propad takih obrtnikov in trgovcev, se je deželni odbor obrnil do c. kr. finančnega in trgovskega ministra, naj se vse potrebno ukrene, da se priskoči na pomoč vsem v vojaško službo vpoklicanim podpore potrebnim obrtnikom in trgovcem, kadar se vrnejo.
—	Z Bohinjske Bistrice. Krajevni pomožni odbor je od svoje precejšnje glavnice, za katero so takoj v pričetku vojske požrtvovalno nabirali občinski odborniki, prav umestno določil 300 K za potrebno obleko revnih šolskih otrok. V ta namen je neimenovani tukajšnji dobrotnik dodal še 100 K, tako, da se bo s tem že nekaj otrok o-bleklo. — Domača posojilnica je za živila občine založila 50,000 K. — Iz naše župnije, kar je doslej znano, u-mrlo 12 vojakov. Silno veliko jih je pa prelilo svojo kri na raznih bojiščih izmed onih vojakov, ki so bivali pri nas. Upamo, da so bili dobro pripravljeni, vsaj so tako radi hodili v cerkev, poslušali božjo besedo ter prejemali sv. zakramente. — V naši prostorni cerkvi so na primernem kraju postavljene prekrasne zastave s podobo pre-sv. Srca Jezusovega in Marijinega: cesarska, ogrska, hrvaška in slovenska. Okrašene so vedno s svežim šopkom v kinč cerkvi. — Zadnji čas smo imeli visoke goste.
—	Smrtna železniška nesreča. Dne 18. dec. popoldne je na železniški progi nedaleč od kraja Rakitnik pri križišču dveh vlakov pograbila lokomotiva črnovojnika Franca Krašovec in ga vrgla v stran. Padel je čez 30 metrov visok nasip in obležal mrtev z mnogimi zlomljenimi kostmi. Nesreča se mora žal njegovi neprevidnosti pripisati.
—Teleta se smejo zopet klati. "Wiener Zeitung" z dne 23. dec. in Državni zakonik objavljata ministerialno odredbo, s katero se odpravljajo omejitve glede klanja telet. Sedaj je zopet dovoljeno klati teleta od dobe, ko do-zorc za klatev, do starosti šestih mesecev, brez posebnega dovoljenja o-blasti.
—	Srebrna hrabrostna svetinja prve vrste je podeljena pešcu 27. domobr. polka Mihaelu Ropretu.
—	Premije za pogozdovanje goličav. Kranjsko-primorsko gozdarsko dru štvo je podelilo za leto 1915. za uspešno pogozditev goličav kmečkega pose-
zneje smo se pa prepričali, da je bila ta obdolžitev, ki je bila povzročena vsled aretacij v Rušah in vsled pripo-vedb tretjih oseb, neutemeljena, vsled česar nimamo nobenega povoda, da bi ne izjavljali, da ne vzdržujemo več te obdolžitve." Pravica se je izkazala tudi v tem slučaju — obrekovalci so obsojeni.
— Imenovanje kaznilničnega višjega ravnatelja. Vodja in ravnatelj ma riborske moške kaznilnice Alojzij Ser-da je bil imenovan kaznilničnim višjim ravnateljem.
—	Celovški župan umrl. Ponoči 23. decembra je umrl celovški župan, na mestnik koroškega deželnega glavarja dr. Gustav Metnitz.
—	Odlikovanja. Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste sta dobila nadlovec Aichholzer Ivan in Grafenauer Matija, oba pri 8. lov. bat. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: četo vodji Fermišek Vinko in Toefferl Ka-rol, podlovec tit. četovodja Werginz Oton in podlovec Burger Fr., vsi pri 8. lov. bat.; rač. podčastnik 87. pp. Šu ligoj Ivan. — Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: četovodja 5. težke havb. d. Zemlič Ivan, četovodja Moser Florjan, desetnik Paurič Alojzij, sa-perji Tomele Fr., Lužer Martin, Vidmar Alojzij, Lukman Iv. in Mihelič Ivan, vsi pri 3. sap. bat.; infanterist 26. dom. p. Rančigaj Filip.
—	Mlad četovodja. V Knin v Dalmaciji je prišel na dopust četovodja Matkovič, star šele 14 let. Mati mu je umrla, oče ga je vzel seboj na bojišče, kjer je padel. Marsikomu, ki je videl mladega junaka, je prišla solza v oko.
—	Padel je na laškem bojišču pri napadu na - Oslavje starešina in bivši predsednik hrv. kat. akad. društva 'Hrvatska' dr. Štefan Šimunovič.
—	Mažarske loie na Hrvatskem. V samo kn£tn političnem okraju, in sicer
SkfSju Virbvitieaj ši iifchaja 27 ma-žarških šoi.
—	Zasedanje hrvatskega sabora. Zagreb, 20. decembra. (Kor. ur.) Hrvatski sabor se je danes sešel in to že drugič v tej svetovni vojni. V vojaško službo vpoklicani in za časa zasedanja na dopustu se nahajajoči poslanci, so prišli v sabor v vojaških uniformah. K'o se je prebral poziv za sklicanje sabora, je predsednik naznanil, da se-nahaja poslanec Hinkovič že dve leti izven Hrvatske, da ne vrši kot poslanec svojih dolžnosti. Vsled tega se smatra na temelju par. 8. poslovnika njegov mandat za ugasnjenega, ter se poziva hrvatska vlada, da razpiše za okraj Nova Gradiška volitve.
— Hrvatski sabor. Zagreb, 22. dee» (Og. brz. kor. ur.) Predsedujoči podpredsednik Magdič prečita naslednji brzojavni odgovor Nj. c. in kr. Visokosti nadvojvode Evgena saboru: Prisrčno ganjen vsled vznesenih izjav, ki jih je hrvatsko-slavonsko-dalmatinskl sabor v svoji prvi seji naklonil junaškim borcem na jugozapadni fronti, izrekam v svojem kakor tudi v imenu mojih hrabrih čet, med katerimi so sinovi Hrvatske doprinesli slaven del k vojnim uspehom, mojo najtoplejšo zahvalo. Rad bom dal objaviti podrejenim mi četam pozdrav sabora. Generalni polkovnik nadvojvoda Evgen. — Po prečitanju došlih vlog se preide na-dnevni red: k debati o indemnitetni predlogi. Poslanec Kriškovič izjavi, da saborska večina, glasujoč za indero-niteto deželni vladi, stori to v prepričanju, da ji to nalaga patriotična dolžnost v sedanjem času ko naj vsi politični faktorji, kakor tudi vsi sinovi hrvatske domovine harmonično in enotno delujejo za varstvo državnopravne-ga položaja dežele in za uresničen}« velevažnih interesov in ciljev.
FIRS INSURANCE.
Kadar zavarujete svoja poslopja zoper ogenj pojdite k ANTONU §§flAGEK North Chicagi Street v novi hiši Joliet National Banke.
Slovencem in Hrvatom
naznanjujemo, da izdelujemo in prodajamo fine cigare:
-Lutra 10c-
Minikin 5c Mike's Best 5c
Bluth & Kochevar
Chicago', Phone 1689-L Northwestern Phone 809 1208 N. Scott St. JOLIET, ILL.
FosfeLuisite 2STo"\ro Pivo
Old Lager
•"•"V STEKLENICA HHh« Je BOLJŠA in okusnejŠa pijača, kot katero drago pivo. -IZDELUJE GA-
Joliet Citizens Brewing Co.
Oba telefona 272 Dobite je vseh boljših salnnih v Jolietu
Mestna hranilnica ljubljanska
V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO.
Denarnega prometa koncem 1. 1914 je imela 740 MILIJONOV KRON. VLOGE znašajo nad 44,500.000 kron, REZERVNI ZAKLAD PA 1,330,0» KRON.
Vložen denar obrestuje po
41 %
brez vsakega odbitka,
»
Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KO* TROLA OD VLADE IN CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA K vsem svojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAKA IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA.
Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BA*. KI zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na "MESTNO HRANILNICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE v kako drugo manj yum šparkaso". HRANILNICI PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki dob? Vaš denar.
— Iz zasedenih goriških krajev. Jožefa Rutar v Logeh pri Kobaridu piše svojemu bratu naslednje pismo z dne 23. novembra 1915: "Dragi brat! Naznanim Ti, da smo pri nas še vsi zdravi, hvala Bogu. Pisali smo Ti že večkrat, a ne vemo, ali si kaj dobil ali ne. — Naznanim Ti, da imam še dve kravi in sta že obe storili. Prašiča smo enega že pojedli, drugega pa sedaj jemo. O ko bi mogli tudi Tebi klobas dati. — Nam se včasih prav dobro godi, lačni nismo, mraz nam ni, delati nismo siljeni, zdravnika imamo zastonj, če ga kdo potrebuje. Tako nam grge čas naprej." Nato opominja brata k molitvi in zvestobi v veri ter nadaljuje: "O da bi Ti mogla povedati,
SKWNOZNANI
SLOVENSKI POP proti žeji - najbolje sredstvo.
Cim več ga pijefc tembolj se ti priljubi.
Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo.
i
To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka.
Joliet Slovenic Bottling Go.
913 N. Scott St.	Joliet, III
Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N, W. 344
amerikanski slovenec, 28. januarja 1916.
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine.
Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba
Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu, 1006 N, Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. IGO.
Naročnina:
Za Združene države na lete.....$2.00
Za Združene države za pol \eta.$1.00
Za Evropo na leto..............$3.00
Za Evropo za pol leta...........$1.50
Za Evropo za četrt leta..........$1.00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
te
Dopisi in denarne pošiljatve naj
pošiljajo na: amerikanski slovenec Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
amerikanski slovenec
Established 1891.
Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, III., under the act of March 3rd, 1879.
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society.
Published Tuesdays and Fridays by the
SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111.
ne resnice človeštvu. Kdo je prinesel divjim narodom prvo omiko, prvo izobrazbo? Ali ne katoliška cerkev?
Moč katoliške cerkve pa bi se morala kazati tudi na nas. Ti ne moreš biti misijonar, ne moreš s križem v roki iti k divjakom kakor je to storil sv. Frančišek Ksaverij. Ali pa ne moreš biti misijonar v svoji hiši, v svoji občini ali naselbini? Odgovarjal boš rekoč: Ko bi hotel opominjati, pridigo-vati in svariti, bi se mi vsi smejali. Tega tudi treba ni. Boljše kot pridiga besede, je pridiga lepega zgleda. To, kar je spreobrnilo svet, ni bilo tolikanj pridigovanje kakor vzgledno življenje naših prednikov. Ko je paganski svet videl oni nebroj svetnikov, ko je videl milijone ljudi raznovrstne starosti in raznih stanov pogumno trpeti in umirati, ko je videl tisoče v živi pokori zakopati se v puščavo, ko je videl, kako slabotni spol junaško prenaša vse napade, vse skušnjave, vsa preganjanja, da ohrani deviško svojo čast, tedaj kljub svoji pokvarjenosti tim poja vom ni mogel odrekati svojega občudovanja. Zlasti pa se je čudil svet nad ono ljubeznijo, ki je vezala in jedinila prve kristjane mej seboj.
Res je sicer, da ti pojavi dandanes niso več tako splošni. Pa kdo je temu kriv? Gotovo ne cerkev, kajti ona priporoča danes prav tako ponižnost, zatajevanje samega sebe, krotkost, zmernost, radodarnost, čistost in zlasti ljubezen, kakor je to priporočala v prvih stoletjih v katakombah.
Sicer pa, hvala Bogu, ti zgledi še niso izmrli. Treba se je le ogledati na okoli in tudi dandanes bomo še lahko pripoznali, da je sv. cerkev oni rodoviten in prekrasen vrt, v katerem rastejo gorej omenjene čednosti. Ali je pa tudi tvoja duša, tvoje srce podobno onemu vrtu? Ali rodi tvoja duša sadove, ki so dragoceni v Gospodovih očeh? Ali pa je morda podobna zanemarjeni njivi, na kateri raste le lulika in plevel? Ako je temu tako, je to znamenje, da ne pustiš sv. cerkve, da bi mogla vspešno vplivati na tvojo dušo. Stavi s pripravnim duhom svoje srce pod vpliv sv. cerkve in obrodila bo tudi tvoja duša stoteri sad, ki bo imel veljavo za večnost.
REV. J. P.
plačo, da se skrajšajo delavne ure, da dobe več prostih dni v tednu, da bi jim ne bilo treba plačevati v starinski sklad, da se smejo združiti, da se bolje skrbi za bolne člane, da se smejo pritožiti proti odpustitvi in zlorabi."
K zaključku tega poglavja lahko dodamo, da store revolucijonarji vse, kar je mogoče v svoji izredni gorečnosti, da si pridobe novincev in da odpravijo sedanjo, narodno vlado. To se vidi iz člankov v njihovih listih, kakor sledeči, kateri je izšel v "The Call", 30. aprila 1912, pod naslovom: "The Pure Water Problem":
"Kot politična stranka, mora socija-lizem odgovoriti na vsako vprašanje, katero zanima volilce. V vsakem slučaju se mora dati javnosti dobro izmišljene rešitve, namesto splošnosti in izrabljenih izrazov. Drugače si ne more pridobiti zaupanja volilcev, Sko-ro vsako mesto v Ameriki mora rešiti vprašanje o čisti vodi in odvodnih ceveh... Če socijalistična stranka stopi na površje s jasnimi predlogi, kateri se vjemajo z razsodki jasnega razuma; bo to državljanom pomagalo ne samo do čiste vode, ampak bo zmanjšalo predsodke proti socijalizmu. Ljudstvo bo začelo bolj študirati revolucionarno stranko po naših lastnih u-radnih načrtih."
(Nadaljevanje sledi.)
gospodarske vojne slike.
Svetle in temne plati angleške trgovske vojne proti Nemčiji. — Bolgarski gospodarski načrti.
snovi, ki delajo nepotrebne indijske jutne izdelke. Smolo, ki so jo rabili izpočetka vojne mnogo v vojne namene, nadomeščajo zdaj s pripravnejšim in cenejšim sredstvom. Bakra Nemčija sicer nima v izobilju, a kupuje baker, ki je v gospodinjstvu. Da bi pa v resnici se pojavilo v Nemčiji nedo-stajanje bakra, imajo pokrajinska mesta pri napravah cestne železnice na razpolago bakrat na ostajanje. Tako hamburški trgovec.
O bakru pa se je izjavil bolgarski finančni minister o priliki poseta v Be-rolinu, da Bolgarska lahko dobavlja bakra. Nedaleč od Sofije je namreč bakreni rudnik, prav umestno in pripravno urejen, čegar rudar znaša 72 odst. čistine. Da bi se zopet ne otvo-ril ta rudnik, ni najmanjšega zadržka. Tudi pri Vidimu tik ob Dunavu je bogata bakrena lega in rudnik se prireja že. —
Tudi o bolgarskih gospodarskih načrtih je govoril minister v Berolinu. Mnogo pozornosti se bode po vojni o-brnilo razvitku brodarstva. Bolgarska se bode razvila v polmornarski narod. Seveda so potrebne k temu pristaniške zveze. Danes ima Bolgarska le eno brodarsko društvo. Zelo važna mu je živahna trgovska zveza med Avstro-Ogrsko in Nemčijo, ki se bode morala razviti.
Predsednik:............Dr. Jakob Seliškar, 6127 St. Clair Ave., Cleveland,?
Podpredsednik:..................G. Josip Dunda, 704 Raynor ave., Joliet,!
Tajnik in duhovni vodja: P. Kazimir Zakrajšek O. F. M., 21 Nassau A"| Brooklyn, N. Y.
Blagajnik:.................Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet,'
Vsa pisma, pristopnina naj se naslavlja: "Zveza Katoliških Slovencev"i ^ Nassau Ave., Brooklyn, N. Y.
sovražniki spanja
socijalistovska zarota.
Advertising rates sent on application.
cerkveni	koledar.
30.	jan. Nedelja	Janez mil.; Mar.
31.	" Pondeljek Peter Nol:, Marc.
1.	febr. Torek Ignacij, muč.
2.	" Sreda	Svečnica, D. Gos.
3.	" Četrtek Blaž; Oskar.
4.	" Petek	Andrej Kor. Ver-
5.	" Sobota	Agata, dev. muč.
Priobčuje Rev. J. Plaznik.
Pod tem naslovom je objavil ljubljanski "Slovenec" z dne 23. nov. m. 1. sledeči članek:
Ves finančni svet to- in onstran oceana je prevzel utis izrednega uspeha, ki ga je imelo avstrijsko vojno posojilo, zakaj štiri milijarda tretjega posojila pomenijo ogromno gospodarsko zmago, ki zgovorno kaže neoslabljeno gospodarsko silo v monarhiji. Skoro je videti, kakor bi bila vojna pokrepila njeno gospodarsko moč. Kako klavrno je proti temu pehanje za denarjem ' čez polnoč.
so bili od nekdaj možje mogočnega duha, katerim se je zdelo poniževalno in neznosno, da bi se mu morali ukla-njati in mu žrtvovati svoj dragoceni čas. Friderik Veliki je rad in s ponosom pripovedoval o dvoboju, ki ga je kot mlad mož izvojeval proti spanju; sicer se je njegov poizkus, da bi se spanja popolnoma odvadil, čez štiri dni izjalovil, toda v Rheinsbergu je le pritiral tako daleč, da mu je zadostovalo le par ur spanja na dan. Zato si je sestavil poseben dnevni red, po katerem je svoje delo vedno izpreminjal. Tako je navadno vstal ob 4. zjutraj, bral šest ur, potem se-vadil in se nato zopet vrnil h knjigi ter bral do 2. ure Da bi se zavaroval pred
bole, ampak tudi zdravim ljudem, da si zdravje vtrdijo. Vsak večer si pri-nesi k postelji škaf mrzle vode in nekaj minut stoj v vodi, preden greš v posteljo. Še boljše je če z nogami ceptaš, kakor bi po vodi hodil. Taka kopelj odpravi zaleganje krvi v glavo in nam ozdravlja noge, če so otekle. Noge si potem z ostro cunjo dobro iz-drgni, ako pa greš precej v posteljo, niti osušiti ni treba. Še celo starim
ljudem taka kupelj ni brez koristi.
*
v teh podjetjih pripravilo 2,500,0001 pelij, tako da ne pride niti ena kopj na enega Parižana jia leto. V Tok( pa, kjer mora imeti vsaka rodbina si1 jo pokapnico, je 750 kopalnih podje' v katerih se pripravi za 1,400,000 P' bivalcev na dan 400,000 kopelj. T« : pri nas bi morali marsikje posnenU Japonce. Na snago se pri nas mn"* I premalo pazi.
naznanilo.
Mr. Brown je otvoril svojo pr«^ jalno svežih, soljenih, prekajenih suhih rib, katere prodaje vsak da"
Vabljivi in zapeljivi dokazi, da bi pridobili novince.
(Nadaljevanje.)
Četudi so plače, katere dobiva delavec, sramota za civilizacijo in zloraba, ki vpije do neba, vendar je pa nespametno, da bi se plače tako povišale, da bi ničesar ne ostalo kapitalistu.
pri naših sovražnikih. Bogata Angle-1 zahrbtnim napadom spanca, se je zate-ška mora iznova iskati posojila. In 5 kel k pripomočku strogega Katona. odst. mora obljubiti, obrestna mera,' Kadar je imel zadremati, sprožila se je katero so zahtevali od nje komaj v te-j težka krogla in padla v kovinast ko-žavnih časih napoleonskih vojn. An-jtliček; prestrašen jd kralj skočil na no-gleška je morala napraviti v tej vojni! ge — in spanec je zbežal. — Zgodovi-že 42 miljard dolga, zato je razumljivo, nar Winckelmann se je tudi prišteva k
Korist pijače. Ali naj pijemo vodo med obedom? Debeluharji se boje vsake pijače, juhe, vode in alkoho-ličnih pijač, ker pijača med obedom
dela človeka še bolj debelega. Neka- pripravlja v svojih prostorih na teri pa menijo, da se voda med obedom sploh ne sme piti, češ, da se želodčni sok preveč razredči in prebava vsled tega trpi. To pa ni resnica. Nasprotno zatrjujejo nekateri zdravniki, da je prebavna moč sline večja, ako se slino zmeša z vodo. To velja posebno o trdi vodi. Voda koristi tudi s tem, da pomaga raztopiti ogljene hidrate, katerih je največ v moki in pecivu. A-ko tedaj piješ vodo med obedom, prav
207 indiana st., joliet.
Prodaja in razvaža znana Blatz ^ waukee pivo.
Naznanilo
Slavnemu slovenskemu in hrvatsM storiš, samo ne pij je preveč, pa tudi mu občinstvu v Jolietu naznanjam, ne premrzle, da si zob in želodca ne sem otvoril svojo pokvariš.—Ali smemo piti vino? Malo
ako mora nuditi visoke obresti. Priznati mora 5 odst., dočim so njene zaveze pred vojno znašale komaj polovico tega. Po visokih obrestih no-
sovražnikom spanja; tudi on je tega tirana tako ugnal, da se je uklonil njegovi sili le po dve ali največ tri ure na oan. Ko se je Winckelmann v See-
vih posojil izgube na vrednosti vsi hausnu uglobil v študij starih Grkov
prejšnji državni papirji in obveznosti. Zato je lahko umeti, ako se v angleški zbornici dokazuje z blestečimi črkami, da bode prišel polom angleški pflačilni
Četrta nedelja po sv. treh
kraljih.
in je v njegovem duhu vedno jasnejše vstajala slika antike, — ni učenjak več zim zaporedoma niti enkrat spal v postelji, marveč je ves čas presedel v naslanjaču pred pisalno mizo, obdan od celih gora knjig. O polnoči je ugasnil luč in proti 4. zjutraj jo je že zopet prižgal; noge je večkrat držal v skle-
enim tujim centom. Kapitalistov ne ' 8,ede na to, da stoji samo na papirju,-moremo braniti na noben način, trdi-1 Velika pasja tolpa ugonobi zajca a turno pa, da imajo vsi kapitalisti, kateri di mnogo prijateljev ni dosti prida in so prišli pravičnim potom do premo- ' pomenijo lahko nesrečo. Angleška pa ženja, popolno pravico do svojih divi-(iih ima premnogo, ki ji vise na žepu. dendov, četudi ničesar ne store za ta ' Finančna slika, ki jo kaže rancoska, je denar. Če bi ne bilo zemlje in denar- j naravnost siromaška. Po 16 mesecih ja, katerega so ti dali, bi bilo veliko 'vojne se bode vendar pojavilo prvo delavcev brez dela. Delavci pi>i želez- j trdno vojno posojilo, ki so ga prekla-e Karero vznem.na v.„ar- r.a. nicah- P* jamah' tovarnah in farmah dali tako dolgo. A pogoji so mu za /h čoln* ki klie nzburka lter Velikih Prodajalnah bi morali iskati | bogato Francosko toliko bolj pomze-
alovw' Že staH Orisrti nam druge službe, če bi kapitalisti ne dali valni, ker bi ta dežela še pred malo le-xalov«m. Ze star. Ungen naml^ jn denarja_ Ddavcj ng K,orejo I ti ne bila nalagala takih ni najdvom-
"' TT"	'	Priznati
I e j t e, jaz o s t an e m pri vas do konca sveta!" Kakor nas uči zgodovina zadnjih 19 stoletij se je vse zarotilo zoper sv. cerkev, vse jo je preganjalo, pluskali so ob njo valovi preganjanja, krivih ver in zatiranja, a vse je ona premagala.
Sv. cerkev je družba pravovernih kristjanov. Vsaka družba pa mora imeti toliko moči, da more obstati, se razširjati in napredovati. Brez te notranje moči družba peša in polagoma preneha. Ako hočemo spoznati moč kake družbe, je treba pogledati se je li mogla obdržati na površju tudi za časa preganjanja in nasprotstva. Do-J»ro znamenje za družbo je, ako že dolgo časa obstoji. Katera družba je morala prestati več preganjanja kakor katoliška cerkev in vendar obstoji močna in trdna že skoraj 19 sto let. Ali ni to znamenje njene notranje moči? Poglejmo njeno delovanje, kajti tudi iz delovanja se pozna moč družbe.
Katoliška cerkev je prenovila svet. Ona je rekla človeku: Do zdaj si bil suženj poželjivosti in napuha, odslej bodi ponižen, čist, ljubitelj zatajevanja! In milijoni so se jeli vežbati v tih čednostih, katere je svet poprej komaj po imenu poznal. — Sv. cerkev je prenovila družinsko in javno življenje.
Katoliška cerkev uči se svojimi zapovedmi najpopolnejšo nravnost. Kakovost družbe se spozna na življenju društvenikov. Cerkev ima zapovedi, ki vežejo našo vest, ki urejujejo naše delovanje in naše nehanje! — Katoliška cerkev vodi k jedinosti: Vsi katoličani smo v verskih in nravnih rečeh edini, vsi smo podložni enemu poglavarju rimskemu papežu. Kolika mora . hiti notranja moč te družbe, ki sili milijone vernikov k edinosti in to brez orožja, brez svetne moči!
Katoliška cerkev uči in priporoča ljubezen. Ljubezen do bližnjega je prevevala apostole in misijonarje širnega sveta, da so mogli sicer z nepo-pisljivim trudom oznanjevati zveličav-
Veliko je kapitalistov, kateri imajo zmožnosti. Predvsem je neoporečno, večino premoženja, ker so goljufali da ima danes še enkrat toliko 4olga delavca, vendar je pa ttidi več kapita-J kot Pred vo->no in da so najboljši vred-listov, zlasti manj bogatih trgovcev,!nostni papirji padli na nizek kurz, ki -kateri si niso rok omadeževali niti z ie naravnost pomilovanja vreden, ne ! di mrzle vode, da bi se ubranil spanca.
Poleti je spal na leseni klopi in na noge si je obesil težak kos lesa, ki je pri najmanjšem gibu padel na tla in ! ga zbudil. — Jezikoslovec Heyne nič ne zaostaja za Winckelmannom; dolgo časa si je samo po dvakrat na teden privoščil nočni počitek in se končno tako utrdil proti spancu, da mu ni prizadevalo nobenih težav 48 ur neprestano bdeti. Kot ležišče so mu služile njegove ljube knjige in pod glavo si je del debelo knjigo, katero je najraje proučeval. Tako mu je bil kratki počitek posebno sladak. — Samozataje-vanje Napoleona Velikega je znano; njegovim zvestim je povzročalo mnogo žalosti in skrbi. Celo ob najhujših vojnih naporih ni spal več nego k večjem štiri ure na dan. Spanje se je moralo ravno tako ukloniti njegovi volji kakor cel svet; če je hotel, je zaspal za par minut kar na konju in bil potem tako svež, kakor bi se bil zbudil iz dolgega sladkega spanja. V najbolj kritičnih dneh, si je popoldne privoščil 5 minut počitka, ki jih je prebil leže popolnoma slečen; nato je bil vso noč pokonci in delal. — Tudi o Edisonu je znano, da dela več dni in noči zaporedoma, ako ga kak poizkus posebno zanima.
Moč katoliške cerkve.
Kaj pomeni v današnjem evangeliju morje, katero vznemirja vihar? Kaj pomeni n i ni
odgovarja na ta vprašanja, ko pravi: i	........ .	- i;:„M: j,- •__:____
"morje pomeni svet, čolnič pa sv cer-1	kup.u strojev, suro- ' >J'vcjs» držav, pr posoj.u
kev, redi katere je Jezus, kakor je bil Ve^a b!a*a P°d°b»ih st™rl- Vsc	Sk°r° 6 ?? n V 3L ™
v čolnu" Gosuol sam ie namreč re t0 Pr'Pravl kapitalist, kateri lahko	mogla odpovedan. Dovol.n iriora po-
L r I e r^ i l t o . t fZZ Jr i sPravi dobi«k, ""terega dobi pri pro-	sojilu brezpogojno prostost dSvka in
kel. o I e j t e, j a z o s t an e m p r i,	Kapita]isti imajo zatQ ve,jko fi	vseh davščin sploh. Koliko bode mo-
nančnih stvari, pripravljeni morajo bi-ti vedno na^gubo in biti morajo pri-I pravljeni na popoln polom. Pravično I je torej, da dobe pošten delež od pri-j delkov.
Kar smo rekli na napačnem Marx-, ovem nauku, da je vse bogastvo de-. Iavčevo, da so socijalisti krivo učili delavce že polstoletja. Najznameni-
rala plačati provizije in stroškov borzi in bankam, to ve le prav malo oseb. Novo posojilo se bode izdalo po kurzu 87 odt. in 3 odst. renta, ki je notirala nad 100 še pred malo leti, bo morala pasti radi novega posojila in vabljivih pogojev. Izračuneno na podlagi sadu, je kurz temu posojilu pravzaprav le 52, zato bi bili pogoji res naravnost
tejši ameriški socijalisti pripoznajo, da sijajni, ali podstava mu je slaba in o-se je Marx motil in ne zagovarjajo mahljiva. Veliki krog francoskih ren-njegovega nauka, kadar se jih prime, | tirjev, ki so med prvimi in glavnimi seveda. Če imajo ti voditelji večino podpisovalci posojil, se je že naveličal na svoji strani, bi bili morali že davno j.vojne, pa tudi veliki kapital francoski ustaviti manjšino, da ne bi zapeljevala j sc ne boji samo za svoje naprave in neizobraženih slojev. Če so pa ti v , posesti v tujini, pričel je dvomiti tudi
manjšini, potem imajo malo vpliva, ker večina socijalistov zagovarja neumen in neizpeljiv nauk.
Njihovo geslo, "Delavci združite se. Ničesar drugega ne morete zgubiti, kakor verige," je že marsikaterega u-bogega delavca premotilo, da je pristopil k revolucionarjem. Ni treba na dolgo razlagati, če hočemo dokazati nespamet drugega dela njihovega gesla. Naj bodo delavci še tako revni, če se združijo pod rudečo, Karl Marx-ovo zastavo, ne bodo samo obdržali sedanje vezi, ampak strle bi jih še hujše verige krvave revolucije, slabe vlade, kateri bi sledilo versko preganjanje, brezpostavnosti, zla in anarhije.
Nekateri socijalisti mislijo, da bi policija veliko opomogla revolucionarjem; zato so zelo prijazni proti njej. Da to dokažemo, navedemo odstavek iz "The Call", v New Yorku, 25. aprila, 1911, kjer se spodbuja socijaliste, da dobe policijo v svojo oblast.
"Policajev glas, kakor vsak drugi glas, štge za enega. Policaji, kakor drugi ljudje, dobivajo plačo, katero bi radi zboljšali. Policaji bodo volili socijaliste, kadar bodo sprevideli, da bo socijalistični uradnik zahteval, da dobe boljšo plačo, več prostega časa, več pravic, če je bolan, star'... da se sprejme resolucija ,da dobe policaji večjo
na finančni zanesljivosti rancoske same, zato ni potrebnega navdušenja za to bodočo finančno glavno bitko. Značilno je tudi to, da je pri osnovanju tega posojila služil za vzgled nemški vzorec. A star pregovor že pravi, čeprav delata dva isto, vendar ni isto.
Znamenit hamburški trgovec se je izrazil nedavno napram norveškemu časnikarju o trgovski zapori Angleške proti Nemčiji. Po eni plati sploh ni vršila končne naloge, po drugi je vzbudila za Nemčijo naravnost koristne pojave. Tako se je Angleška urezala sama v prst, ker je pri celi vrsti tvor-niških izdelkov kakor anilinskih barv, kemikalij, zdravil ponajveč odvisna od Nemčije. Nad pol milijona delavcev je zaposlenih po industrijskih podjetjih, ki dobiavjo iz Nemčije U*rv, anilinskih barv je dobivala Angleška iz Nemčije najmanj 90 odst. Ako bi bila Nemčija prepovedala takoj ob pričet-ku vojne vsak izvoz, bi se bila vojna obrnila najbrž čisto drugače. A trgovine ustaviti se v nevtralne dežele ni hotelo in šele zadnje mesece se dovoljuje izvoz le proti kompenzaciji. Kar se tiče bombaža, ga ima nemška vlada še za nekaj let dosti za vse vojaške potrebe, privatna poraba pa nadomešča bombaž z drugimi snovmi. Tudi v industriji so našli nadomestnih
poučne drobtinice.
Pravila za življenje. Profesor Patrick pravi: Ako nočeš biti nervozen, se drži v življenju teh pravil: "Živi s pametjo, imej cilj v svojem življenju in delovanju, včasi malo poigraj, ne hrepeni po tem, česar ne moreš doseči, ne bodi žalosten zaradi tega, česar ne moreš spremeniti, ne brigaj sc za malenkosti, ne želi biti preučen in prebogat, ne misli, da se svet okoli tebe suče, ljubi Boga kakor samega sebe."
*
Zimska obleka. Prav je, če se človek utrdi proti mrazu, ko nastopa zima. Nekateri si dolgo ne dajo kuriti sobe in nalašč do trde zime ne oblečejo gorke suknje. Posebno mladina, ki ima dovolj telesne gorkote, naj se ta čas utrjuje. Paziti pa treba, da se ne premraziš in ne stakneš revmatiz-ma. Zlasti starejši ljudje in taki, ki se malo gibljejo na zraku, naj ne bodo predrzni. Napačno je mnenje, da je obleka, ki se tesno prijema života, bolj gorka, kakor ohlapna. Malo zraka med obleko in životom mora biti, da se telesna gorkota in zunanji mraz pravilno izmenjavata.
*
Mrzle kopeli za noge soja-ko koristne ne le tistim, ki jih noge
ga je dobro, če ga pa piješ kaj več, ti gotovo škoduje. Zmerno uživanje vina hvalijo zdravniki, kakor prof. Gruber v Berlinu, dr. Sellier, dr. Laborde, dr. Monin, dr. Arnould, dr. Proust, dr. Pick na Dunaju. Ti zdravniki, trdijo, da vino uničuje mikrobe, kolere in trebušne vročnice, da ima v sebi nekaj soli, važnih za prebavanje in redilnih, da utrjuje živčevje in pomlaja moči. Dr. Isenbart je izračunal, da srednja starost večjih pijancev znaša 53 let, malih pijancev 57 let, zmernih pivcev
63 let, abstinentov pa le 51 let. *
Kako ljubijo na Japonskem či-stoto. O tem piše pariški list "L' Auto": V Parizu je za 3,000,000 prebivalcev samo 155 kopelij. Toda ta podjetja ne delajo prevelikih kupčij, temveč komaj izhajajo. Leta 1911 se je
John IT. Pasdertž
Chicago tel: 2917 Cor. Cora and Hutchins St., Joliet« - ..
novo mesnico in grocerijo
na vogalu Cora in Hutchins cest, m imam največjo zalogo svežega in s hega mesa, kranjskih klobas, vse *rs' grocerije in drugih predmetov, ki SP* dajo v mesarsko in grocerijsko P* ročje.
Priporočam svoje podjetje vseffl ft " š jakom, zlasti pa našim gospodinja^
Moje blago bo najboljše, najčis^ in tudi po zmerni ceni.
Spoštovanjem
z
s t ti
3STA.ŠA. ZALOGA.
barva, varniša in stenskega papirja
<2:
je najpopolnejša
de)
$1.1$
Pri nas dobite "Ready Mixed" barvo galon po______________________
IN $1.35 DO $2.00
Varniš $1.35, $1.50 do $5.00 Stenski papir po 2Jc roll in več
Izplačalo se vam bo, da se oglasite pri nas ž® barve in stenski papir. Vabimo vas, da nas posetite.
Hansen-Petersen O
503 Cass St., blizu Sčott Street JOLIET,

j Kam vlagate Vaš denar
Je-li vlagate Vaš denar v banke, ki špekulirajo z bond' in delnicami?
Vaš denarje najbolj na varnem, ako ga vložite v banko« ki poNojuje izključno samo na prvi mortgejč; torej na siglir' \ nosi. Naša je edina banka v 1'ittsburgliu, ki nc ne spušč" j v nikake špekulacije, marveč vsak cent, ki ga naša bank" i posodi je vknjižen na prvi mortgejf.
Mi plačujemo našim vlagateljem
po 5% obresti |
in jamčimo absolutno sigurnost.
Ako hočete, da bo Vaš denar sigurno in varno naloi«*' poslužite se sigurne banke.
I Pittsburgh Deposit & Title Co.
331 FOURTH AVENUE, PITTSBURGH, PA.
HI ............. —
Inozemski oddelek: ANTON ZBAŠNIK, manage*
V ZJEDINJENIH DRŽAVAH SEVERNE AMERIKE.
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
Seiež: JOLIET. ILL.
Vstauovljena 29. novembra 1914 tutor. v drž. 111., 14. maja 1915
ORUŽBIND GESLO: "VSE ZA VERO, DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEGA.SEDEN ZA VSE."
iskovani Rivieri, med francosko vojsko in tudi med kmečkim ljudstvom je za htevala že mnogo žrtev.
GLAVNI ODBOR:
Predsed.—Geo. Stonich, Joliet, 111. Podpred.—John N. Pasdertz, Joliet, 111
Tajnik—Josip Klepec, Joliet, 111. Zapis.—A. Nemanich, Jr., Joliet, 111. Blagajnik—John Petrie, Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR: 1. Anton Kastello, La Salle, 111.	2. John Stua, Bradley, 111.
3. Nicholas J. Vranichar, Joliet, 111.
FINANČNI IN POROTNI ODBOR: Stephen Kukar, Joliet, 111.	Josip Težak, Joliet, 111.
Math Ogrin, N. Chicago, 111.
Glasilo: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, 111.
Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika, •e naj pošljejo na 1. porotnika.
Vse pritožbe
Mož z operiranimi možgani.
Ena izmed zadnjih sej pariške zdravniške komisije je prinesla senzacijo. Dr. A. Guepin je predstavil nekega vojaka, starega 22 let, kateremu je moral meseca februarja 1915 tretjino možgan na levi strani potom operacije odstraniti. Bolnik se sedaj izvrstno počuti, njegovo zdravljenje se je tako dobro posrečilo, da bo najbrže zopet mogel opravljati garnizijsko službo, ako se celo ne povrne v fronto. Kakor je pri tem predavanju dr. Guepin poudarjal, je mogel v tem kakor tudi pri drugih različnih slučajih dognati, da bolj ali manj hitra in večja odstranitev dela možganske substance v ranjencu povzroči primerno majhno omamljenost, katera pa kmalu preide in možgani zopet redno delujejo. Ker se pa zdi, da Guepinovo poročilo dosedanja naziranja o možganih popolnoma o-malovažuje, zato je ta akademija poverila enemu izmed svojih članov, da sestavi posebno poročilo o Guepinovi metodi.
V Avstriji je v sedanjem vojskinem času nastalo okrog 600 novih milijonarjev.
— Med našimi naročniki se nahaja nekoliko takih, ki dolgujejo za naročnino. Naročnike neradi nadlegujemo, ker vemo, da radi plačajo naročnino. Oni, ki so z naročnino zaostali naj blagovolijo isto poravnati, inače jim se bo list vstavil. Vsak delavec je vre den svojega plačila.
Slučaj "Lusitanije".
Washington, D. C., 24. jan. — Nemčija je izročila Združenim Državam po poslaniku von Bernstorffu nov pismen predlog, določen v poravnavo spora zaradi potopa parnika "Lusitania", na katerem je storilo smrt več nego 100 Američanov.
Znamenja so bila nocoj, da novi predlog zadovoljivo zaključi pogajanja, ki so se vršila osem mesecev.
Rojaki in rojakinje širom Amerike ! Pristopajte k največjemu slovenskemu podpornemu društvu.
DRUŠTVO SV. DRUŽINE
(The Holy Family Society) štev. 1 D. S. D., Joliet, Illinois.
Geslo: "Vse za vero, dom in narod." "Vsi za enega, eden za vse."
Odbor za leto 1916.
Predsednik...........George Stonich.
Podpredsednik........Stephen Kukar.
Tajnik...................Jos. Klepec.
Zapisnikar...........John Barborich.
Blagajnik................John Petric.
Reditelj...............Frank Kocjan.
Nadzorniki:
Nicholas J. Vranichar, John N. Pasdertz, Joseph Težak.
— Presiče, žive ali očiščene, kupite po nizki ceni v mesnici J. C. Adler CO. Bluff & Exchange Sts., Joliet, 111. Chicago tel. 101. — Adv.
W. J. BRADY
Palestina
Eksplozija v tovarni.
' Buffalo, N. Y., 24. jan. — Štiri osebe So bile usmrčene, več jih pogrešajo in štiri so bile ranjene v eksploziji, ki je razdejala tovarno Kelker Blpwer-druž-be danes.
■
PRISTOPILI ČLANI (ICE).
K društvu št. 1, Joliet, 111.: Frank Tomac, Jos. Skoff, Mary Videtich, Jos. A. Simonich, Raymond Sutfin, Mary Sutfin, Jos. Horwat, Josephine Hor-wat, Michael Juracich.
K društvu št. 6, Waukegan, 111.: Mary Barle, Johana Pustavrh. K društvu št. 10, South Chicago, 111.: Peter Bradach.
ZVIŠAL ZAVAROVALNINO.
G '
Pri društvu št. 1, Joliet, 111.: Louis Pasdertz.
i' s«
Joliet, 111., 26. jan. — Vsem udom Društva Sv. Družine št. 1, D. S. D., v Jolietu, se naznanja, da se bo v nedeljo vršila redna mesečna seja tega društva v navadnih prostorih in ob navadnem času. Kateremu je mogoče priti na sejo, naj se iste udeležiti blagovoli.
Na tej seji bo odbor izdal svoje letno poročilo o delovanju in finančnem stanju društva.
Naše veliko in močno društvo lepo napreduje. Še vedno se kdo vpiše in pristopi. Zdaj ima že nad 450 dobrih Udov. Ima močno blagajno, da se ni bati, da bi morali plačevati doklade.
Med članstvom je čedalje več zanimanje za Otroški Oddelek. Kdor izmed starišev, ki so udje našega društva, želi vpisati svoje otroke naj se zglasi pri tajniku, da pri njem vpiše svoje otroke. Sprejema se zdrave o-troke, ki niso manj kot 1 leto in ne nad 16 let stari. Oni, ki so nad 16 let stari naj pristopijo v društvo, kot ^ odrastli člani(ice);
Za otroke je vstopnina le 25c. Mesečnim bo 15c in zavarovani bodo za $100.00, oziroma kakor se določi. £ Zdravniškega spričevala se ne zahteva. Zdaj naj se vplača za vsacega otroka le. pristopnina 25c. Ko se jih nabere dovolj, bodo vsi obveščeni, da naj plačajo mesečnino 15c in od onega časa, ko bo mesečniha plačana bodo zavarovani, pa dokler bodo imeli prispevke Plačane.
Naši člani in članice imajo veliko °trok. Ako bi jih vpisali, bi imeli v v društvu več otrok kot odrastlih. In , če bode vsak oče in vsaka mati (ali 0 vsaj večina) vpisala svoje otroke, po-| ' *em se ni bati, da bi stvar ne uspevala. J Zdaj imamo že lepo število otrok vpisanih. Požurite se še ostali, da bomo Prej začeli poslovati. Z bratskim pozdravom
Jos. Klepec, tajnik.
da si bodo priborili več zmagonosnih bitk. Ali tudi umrli sodelujejo zelo živahno v tem listu. "Duh Dvvidja" pomirjuje zaveznike, kateri zelo malo pričakujejo od dogodkov, ter jim obeta, da bodo kljub temu "čisto gotovo" dobili Carigrad. A najvažnejše je, da je neki astrolog prorokoval, da bodo zavezniki od 24. do 30. novembra 1915 sijajno zmagali, da se to ni dogodilo, kar moremo danes mirne duše konsta-tirati, je kriva brez dvoma barbarska brezbrižnost Nemcev, ki se niso dali pobiti.
Mobilizacija avstrijskih žen.
Ženske organizacije, od katerih vojno ministrstvo pričakuje predlogov o uporabi žensk v zaledju, so imele zadnje dni na Dunaju več posvetovanj. Predvsem skušajo dobiti temelj, na katerem naj bi slonela takozvana ženska mobilizacija. Do sedaj se je razpravljajo o varstvu mater, mladine in otrok, o šolanju žensk, določila se je tudi približno njihova zmožnost za delo, govorilo se je tudi o posvetovalnicah, starosti, zaslužku in prilikah za žensko delo. Vse organizacije so volile ožji odbor, ki vodi nadaljna posvetovanja. Vojnemu ministru se bo na ta način stavilo enotne in složne predloge vsega avstrijskega ženstva.
S
jfi
RAZNOTEROSTI. \
H
$!R Si »Sili K S SRH H S K Sili
Nova razkritja o sarajevskem umoru.
"Az Est" javlja iz Bukarešta: Iz Sofije poročajo, da je bivši bolgarski poslanik Čaprasikov rekel, da ima bolgarska vlada pisane dokaze, da sta Franc Ferdinand in Sofija žrtev srbske vlade. Bolgarska vlada bo te dokaze kmalu objavila. Ta izjava kaže, da so Bolgari zaplenili tajne srbske arhive.
Najpotrebnejša hrana.
List "Zeit" poroča, da dobijo v kratim karte za kruh in moko v celi Av-str'ji. Tudi po deželi se bo dobilo ^oko le proti karti. Izdajale se bodo moko posebne karte in za kruh zo-^t posebne. Na Dunaju popoldne od ure naprej do večera ne bodo več p''i po kavarnah mleka, mlečne kave, ( "tečnega čaja in kakaa. Na ta način "lislijo prihraniti dnevno 10,000 litrov ^'eka. Dunaj rabi na dan približno 'l0' milijona litrov mleka. — Okrog '"0,000 litrov ga bodo prihranili v prvi vysti 2a otroke, doječe matere in boljše po bolnišnicah. Ostanek šele do-, drugo prebivalstvo. — Otroci do 2 ct;* dobijo po liter mleka na dan, od • do 6. leta pa pol litra.
Milijonske kazni.
Kor. urad poroča iz Bona sledeče velezanimive obsodbe: Po približno štiritedenski razpravi se je 18. dec. 1915 razglasila razsodba radi odtegnitve davka na žganje. Tvorničar žganja Boetticher v Eitorfu je obsojen na zapor enega leta šest mesecev in na 13,316,813 mark denarne globe, v slučaju neiztirljivosti pa še na 18 mesečni dodatni zapor. Trgovec Jansen, kazen je prestal s preiskovalnim zaporom, na 8,302,492 mark denarne globe, oziroma na šestmesečni zapor. Lastnik žganjarne Lubanski v Hamburgu radi dveh slučajev na enomesečni zapor in 4,818,404 marke globe, oziroma enoletni zapor.


Časopis za vojna prorokovanja.
j. Najnovejši produkt vojne dobe na rancoskein je ustanovitev lista za fr°rokovanje, ki nosi drzno ime "Les du mois". Namen in cilj veKa časopisa je, da nadaljni razvoj ?Jske razlaga z mesečnim prorokova-vlem. Kakor se more videti že iz pr-številke, ki je že izšla, sodeluje tu število prorokovalccv. Ako se i Vsebini tega zvezka verjeti, potem (.0,'o Francozi leta 1916. slavno trium-[*]> nad svojimi sovražniki,' Nek dru-j, sPecijalist duhov" trdi, da se bodo nJ . j* bitke bile meseca marca. Ujet-' 1 bodo izpuščeni iz ujetništva me-j Ca maja ali najpozneje meseca juni-Neka
gospa "čudovite duševne 5<>bnosti" prorokuje Francozom,
Star papir kot gorivo.
"Temps" piše: Star papir se da izvrstno porabiti kot kurivo na sledeči način: Papir se položi za 24 ur v navadno vodo, nato se močno stisne v obliko okroglih kep; te se denejo sušit v suh, zračen prostor in ko se posuše, so izborno kurivo za peči.
Spalna bolezen na Rivieri. '
Ljudski bič Afrike, spalna bolezen, je težko zadela krasno francosko pri-morje, Riviero. Afriške čete, ki naj bi sc tam priučile na evropsko podnebje, razširjajo to kužno bolezen, ki se nayadno konča s smrtjo. Povzročitelj te bolezni jc v krvi in v tekočini možgan in hrbtenice živeči Trypanosoma gambrense, ki ga prenašajo muhe. To bolezen, ki traja tri do štiri tedne, da celo dve leti označuje mrzlica, vnetje možgan, nenavadna utrujenost in slabost mišic. Cele vasi in rodove je že izkoreninila ta bolezen v srednji Afriki, in ker se vedno bolj širi, so jo pri-čli proučavati in se proti njej boriti. Sedaj sc je pa ta bolezen — kakor pravijo poročila — razširila tudi po evropejskem bojišču in po mnogo ob-
je sedaj taborišče turškega vojaštva, ki se zbira in pripravlja za boj ob Sue-1 škem prekopu. Vse kaže, da bo po-1 prej ta prekop še prišel v roke Turkov, preden bo konec vojske. Pri prvem napadu na Angleže ob Sueškem prekopu lani meseca marca je bilo treba 10,000 kamel za prevoz vojaških potrebščin. Zdaj je ta stvar olajšana, ker je zgrajena železnica.
Novi milijonarji.
Nemška krščansko-socialna stranka je imela na Dunaju 16. decembra zborovanje ter je med drugim tudi nasve-tovala, naj se vpelje davek na vojne dobičke. Ta davek bi predvsem zadel vojaške dobavitelje, trgovce, ki preskrbujejo armado, prekupce in agente.
— Ne rabite hoditi na farmo po pre-šice za meso in mast. Pri nas lahko kupite žive ali očiščene po nizki ceni. J. C. Adler & Co., N. Bluff St., Joliet. Chicago tel. 101. — Adv.
Hripavost.
Mnogo ljudi se v tem času leta lahko prehladi. Prehlajenje pa se kaj rado razvije v hripavost. Ne čakajte dalje. Odstranite prehlajenje in tako preprečite hripavost s rabljenjem Se-verovimi Tableti zoper Prehlad in Hripavost. To zdravilo je hud sovražnik prehlajenju, hripavosti in vnetja. Cena 25 centov. Zoper srbenje v grlu rabite Severov Balzam za Pljuča. Cena 25 in 50 centov. V vseh lekarnah, ali pa jih dobite naravnost od nas: W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.—Ad.
RAZPRODAJA
fine moke
pondeljka do sobote večer 31. jan.
$3.45 sack____ $1.75
$3.45 sack____ $1.75
$3.35 »ack___ $1.65
To društvo sprejema v svojo sredo rojake in rojakinje iz vseh krajev A-merike, in sicer od 16. do 55. leta starosti brez vsacih ceremonij. Ne glede kje stanujete — najsibo v Jolietu ali v katerem drugem mestu v Ameriki, k našemu društvu lahko pristopite vsi, če se skažete z zdravniškim spričevalom in plačate kar pride.
Pri tem društvu ni treba nikakorš-nega potnega lista. Greste lahko kamor hočete in kdaj hočete. Samo, da točno plačate mesečnino in takoj, ko se preselite, tajniku naznanite svoj pravi naslov. Mesečnino lahko plačate za eden ali več mesecev vnaprej.
To Društvo izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsaki delavni dan za 50c na mesec.
Pri tem društvu ni nepotrebnih postav. Edino kar se zahteva je, da vsak ud plača svojo mesečnino. Kazni drugih nepotrebnosti ni nobenih v tem društvu.
Redna seja se vrši vsako zadnjo nedeljo.
Kdor izmed cenj. rojakov in rojakinj želi pristopiti v naše veliko in napredno društvo naj se zglasi pri podpisanem. Če mu ni mogoče osebno priti, naj piše za podrobnosti in navodila na:
JOSIP KLEPEC, JOLIET, ILL.
ADVOKAT.
Posojuje denar in prodaja posestva.
Orphenm Theatre Building. JOLIET, ILL.
Chi. Tel.: Office 986, Res. 1441R
Uradne ure: 9—12 a. m. 1—5 and 7—8 p. m. Ob nedeljah od 10. do 12.
Dr. S.Gasparovich
Dentist ;; Zobozdravnik
Crystal Theatre Building 413 Cass Street.
JOLIET, :-: ILLINOIS.
Pillsbury Best Moka, veliki žakelj________
Gold Medal Moka, yeliki žakelj________
Richelieu Brand
Moka, veliki žakelj
NE ZAMUDITE TE PRILIKE.
Serbska pekarna in grocerlja
1106 N. Chicago St.	Phone 3836	JOLIET, ILL.
MI DAJEMO STERN'S TRADING STAMPS
UGODNA PRILIKA.
Na prodaj: 280 akrov sveta, pripravnih za živinorejo, ugodna lega za rejo in prodajo mul. Dobra paša za živino in ovce. Prašičjereja uspešna. Creek (potok) z odtekajočo vodo na svetu. Razna krmila, žito itd. dobro uspeva. Podnebje zdravo. Šole, cerkve itd. Blizo železnice sredi novih naselbin, ki potrebujejo konje in govejo živino. Med Mobile in Pensacola. Dober trg za maslo in jajca. Proda se tudi manjše parcele.
Pišite za nadaljne informacije na sledeči naslov:
MATH CESAR, 1900 W. 22nd St., Chicago, 111. _ 14t6
J	JAVNI NOTAR	^
f 100« N. Chicago St.	JOLIET, ILL. O
NAZNANILO.
Svojim znancem in prijateljem naznanjam, da sem se preselil v note prostore, in sicer iz 209 Indiana St. na 1005 N. CHICAGO ST.
Tu vam vsem lahko postrežem, kakor sem vam doslej, s fino pijačo vseh vrst.
JOS. LEGAN,
GOSTILNIČAR, 1005 N. Chicago St.	Joliet, III.
wia^wiimBWjn!^
i CHARLES D. DIBELL |
ADVOKAT—LAWYER
S Soba 508 Woodruff Bldg , Joint
!|—--:CHICAGO PHOXE 298:-
Kadar imate kaj opravite s sodnijo obruite se kNneni.
Govorimo slovenski
Kolektujem in tirjam vsako vrstne gove. Alip<i se oglasite pri
jezik. I
itne dol- K
M. J. TERDICH, 1104 Chicago St- g
G. Sretlicich J. Honrath
THE CAPITOL BAR
405 CASS ST., JOLIET, ILL.
Edina slovenska-hrvatska gostilna v osredju mesta.
Kadar se mudite na vogalu N. Chicago in Cass St. vstopite k nam za okrep-čila vseh vrst.
tf *
'DOBRODOŠLI!

PRODAJA, KI DOVEDE TRUME
€i
21. YE K
Mill-End" razprodaja je zdaj nadaljevana.
To je najboljša prilika celega leta.
Uspeh naše "Mill-End" vsakoletne razprodaje je povzročena vsled sledečih treh zadev: Prvič—Ker so naši oglasi pošteni in resnični ter brez vsacega pretiranja. Drugič—Ker je blago, ki se tu ponuja popolnoma prave vrste, zanesljivo in vredno mnogo višje cene in ljudstvo ima zaupanje. Tretjič—Ker je glavni in najvažnejši vzrok, da so cene resnično nizke.
Žene, ki pridejo na našo "Mill-End" razprodajo, so prepričane, da ne bodo presenečene. Vse je kakor oglašamo.
Pridite in si koristite!
____ _________ iS
SKJfiiRiliKifiSKKKKifiKWKifiKifiK^	2§3 » Sfi SiŠ ^ W K ^ Sfi £
Ako prezrete našo velikangko "MILL-END" razprodajo opuščate najugodnejšo priliko te sezone.
X
%
S
m m
ifi K
m
M
m
m s m s s s m s m s m s m
K
m s
s
K
m m s s
m «
m k
Si
m
"DOLINA KRVI"
(GLENANAAR) POVEST IZ IRSKEGA ŽIVLJENJA.
Spita! Patrick A. Skeehan. ff Iz angleščine prevel Franc Bregar.
krvjo, jo bom izkušal izbrisati, kolikor bo mogoče ter poravnati izbokline, ki so jih pustile človeške solze.
IV. POGLAVJE. Astreja in njeno svetišče.
Nad mestom Corkom je ležala zvečer dne 21. oktobra leta 1829. tema, globoka, grobna tema, kakor ob podzemski reki Flegetonu. To ni bilo samo mračno, solzavo nebo, ki je o-znanjalo deževne, temne dneve bližajočega se novembra, temveč je pokrivala mesto neka težka senca, kakor da se pripravlja sredi njega velik dogodek ali kakor da se vrši strašno grozodejstvo. In v resnici je bilo tako. V mračnem sodnijskem poslopju, slabo razsvetljenem od lojnatih sveč v svečnikih in zatohlem od sopare in vroče sape več sto ljudi, razkazuje državni pravdnik vso moč svoje zgovornosti, da zadosti svojim gospodarjem, večjemu delu svojih poslušavcev ter svoji pravni vesti in da vrže v žrelo smrti prvo skupino žrtev, one štiri nesrečne obtožence , ki obupano strmijo predse z obtožne klopi za železno mrežo, Jasni, odmerjeni, določni, izraziti glas tega moža je bil edini zvok, ki si ga mogel slišati v tej sobi smrti. Rastel je in padal v zvočnih valovih, da se je obtožencem zdel kakor glas zvona, ki zvoni ob njihovi usmrtitvi. V njem je bil neki zmagoslavni ton, ki je razločno govoril: "Smrt vam, obtoženci moji, kajti vaša telesa so meni stopnice do višjega sodišča!" V njegovih drhtečih tonih je zvenela strašna gotovost uspeha. Nič premora, nič obotavljanja, nič trepetanja — le globoki glas mrliškega zvona, ki je oznanjal neizbežno uro.
Tisti, ki so slišali ta glas, so dejali: 'Ne izplača se spravljati to zadevo še pred porotnike. Saj je le izguba časa! Ti možje so že obsojeni."
Kaj pa je bilo pravzaprav? Stara, stara zgodba, ki nam je tako dobro znana na Irskem, zgodba o krivici in maščevanju, o grozovitosti in ropu ter o sovraštvu in povračilu, ki je sledilo. Ljudje nečejo spoznati, da krivica rodi krivico. Državniki, pravniki, filozofi, nacionalni ekonomi ugibajo v parlamentarnih govorih in učenih knjigah večno uganko: Kaj je slabše, malopridno dete ali njegova brezsrčna mati?
Ta uganka je rešena v vsaki grški drami, toda mi je še nismo ugenili. Kako lehak je prehod, kako naglo in tesno sta združena vzrok in posledica.
Bil je čas "Belih mož" (Skrivna zveza, sklenjena proti krutim veleposestnikom. — Op. prevv). Mi, ki samo vemo, da smo slišali svoje očete o tem pripovedovati, se le medlo, nejasno pominjamo onega strašnega časa — opolnoči nenadoma gromovito topotanje konjskih kopit, bliskovito hiteči jezdeci z belimi srajcami preko obleke, ki nepričakovano obstanejo pred kako obsojeno hišo, strašni pozivi na speče, bliskanje in streli pištol, naglo povelje, da se vrste strnejo, in zopet koraki in topot strahotnih jezdecev, ki odhite bednih mesecev, v katerih sc je lepo ' dalje v noč po svojem strašnem pokli-staro posestvo naglo bližalo razpadu. cu. Ko se je svital dan, je tuintam Tedaj je bil Leonard na smrtni poste- ■ mirno slonel kak kmet ali delavec ob Iji. V zadnjem trenutku se je poniž- j svoji motiki ter nedolžno in začudeno no vdal, da proda posestvo. Toda ce- j strmel v vojake, ki so rožljali mimo lo v tem času je zopet prevladal nje- njega. Pravijo, da so bili ti zločini gov ponos in ga je zapeljal h krivici, grozni; ljudstvo jih je s strahom in vsled katere je še sedaj trpela njegova trepetom podpiralo*) in jih je vendar družina. Kajti neki "prijatelj", kate- j izkušalo opravičiti. Poročilo se glasi, lega so pustili k njegovi postelji, je da je ljudi krutost, s katero so ravnali pregovoril umirajočega moža, naj v z njimi, prignala do blaznosti. Angle-tein slovesnem, odločujočem trenutku ški kralj je bil prišel in občutljivo pozabi svojo zvesto ženo. j ljudstvo se je v navdušeni vdanosti in "Ona je mlada in nestanovitna," nui upanju vrglo pri Kingstownu do pasti je dejal, "in priden tebe zakrije grob, j v morje, da objame njegove noge. An-poberc ona prvega, ki ji pride naproti, gleški kralj je odšel in je prisegel slo-Svoje premoženje zapusti otrokom, ta- vesno prisego, da se rajši odpove kro-ko da se ga ona ne more dotakniti." | ni in prestolu, kot da osvobodi to Ijud-Tako je tudi storil. Zapustil je sod- stvo. V vsakem kmetskem dvorišču nijsko pravomočno oporoko, zapeča- je imel opraviti davkar, ki je izterjeval teno z vsemi pečati, katere predpisuje od ljudstva desetino za tujo in sovraž-zakon. Tedaj je Hugh, 'gospod Hugh', no anglikansko duhovščino. V deželi kakor >o ga zaničljivo imenovali so- je vladalo obsedno stanje; čete voja-sedje, umrl. Bilo je genljivo videti, kov in orožnikov, ki so hodile okrog, kako se je uboga žena odpovedala so brez preiskave obešale ljudi ob po-vsaki udobnosti, da je mogla zanj dati tih. Tu, v tej župniji, kažejo mesto, maševati. Pretekla so leta, preden se kjer je neka uboga žena skrila zasledo-ji je začela svitati resnica, šele priti- vanega upornika med čredo ovac, tu skajoča beda jo ji je razkrila; spoznala drevo, na katerega so vojaki obesili je, da ne more porabiti za svoje neob- nekega nedolžnega človeka, in tu — še hodne potrebe niti obresti od premo- vedno kažejo na ta prostor šepetaje — ženja otrok. Tedaj se je vsa žalost je grgob nekega ovadnika. Zelo stari njenega zakonskega življenja razlila ljudje govore na smrtni postelji o tej nanjo kakor reka. — | dobi kot "hudih časih". Stvar nepri-"Danes se je župnik," je dejala Te- stranskega zgodovinarja je, da enako rezi, ko sem odšel, "nečesa čudnega razdeli krivdo med bogate stanove in domislil. Dosti pozna mene in mojo upornike, med veleposestnike ter izter-rečo in bi lehko vedel, da rajša u- jevavce desetine in "Bele može"; med kot da bi se še enkrat omo- orožnike, ki so pod varstvom zakona žila " | morili in pobijali nedolžne ljudi, in "To je bila le skrb za Vas, mati," je med preganjane, ki so se vkljub zako-odgovorila deklica. "On pravi, da ne nu strašno, grozno maščevali. Med smemo opešati in nehati moliti. Prej---
alislej se bodo oblaki razpršili."	| *) Eden izmed mojih učiteljev je še
Tako se je ponesrečil ta mali poiz- pred kratkim iuiel kotel, v katerega so kus zvezati niti dveh življenj, ki je pri- morali kmetje položiti žarečo šoto šel meni v delež. Toda pri tem poiz-j "ognjeno seme" — in ga postaviti po-kusu sem odprl predale zgodovine, ki noči pred vrata za "Bele može". Vrata so bili že tako dolgo zaprti, da so njih in okna so morala biti zapahnjena in tečaji zarjaveli; tedaj sem zapazil per- zaprta in nihče ni smel pod smrtno gam en t ne listine zapisnikov, ki so se-1 kaznijo vun pogledati. Kotel so našli daj skoro pozabljeni, toda vredni, da zjutraj, ko je izvršil svoje strašno de-ožive. In če so sempatje pokapani s'lo, za plotom. — Op. pis.
(Dalje.)
"Upam, da odpelje s seboj dobro že no. Vsaj ljudje pravijo, da je zato prišel sem."
"Vi tedaj ne pojdete tja?" sem vpra šal pri odhodu.
Ona je žalostno odkimala z glavo.
Ni čuda, ubožica! Ce bi bil kdo re kel najlepši krasotici vsega kraja, da bo ona, Norah Curtin, končala svoje dni kot kramarica ob cesti v Done raileju, bi bila to smatrala za razžali tev. In če bi ji bil kdo na dan njene poroke rekel, da ji bo Hugh Leonard življenje tako zagrenil, da bo željno prosila svoje, ne njegove smrti, bi ga imenovala zlovestnega vrana ali preroka nesreče. In vendar se je, žalibog, tako zgodilo! Leonard je bil eden izmed tistih ničvrednih, brezsrčnih ljudi, ki bi zaslužili, da se jih izbiča. Bilo je precej dobro znano, da se Norah Curtin ni veliko brigala zanj; šepetali so si, da je dala srce že drugemu. A omožila se je vendar očetu za voljo in njen ženin je bil tako ponosen na svojo zmago, da ji je obljubil pri vsem, kar je svetega na nebu in na zemlji, več ljubezni kot more ženska pričako vati. Pa gorje! Cez nekaj let se je je že naveličal, vse je bilo razdrto in razdejano. Podnevi se je potikal na lavu po gorah, ponoči je naskrivaj lo-vil ribe v reki. Hotel je biti gospod. Ali niso bili vsi Leonardi gospodje? Pripovedovali so mu, da se je ponižal, ko se je oženil s hčerjo malega kmeta. Svojih gosposkih navad ni mogel opustiti. Večkrat so ga zasačili pri lovski tatvini in težko kaznovali. On se je temu smejal in, da pokaže svojo neodvisnost, je prihajal na vsak semenj v okolici z lovsko suknjo in rumenimi golenjaki. Tedaj je umrl njihov mali deček, njihov edini sin — in čemu bi še dalje skrbel za posestvo, ko ga ni mogel zapustiti nobenemu Leonardu? Postal je brezbrižen, stav-ljal je velike vsote pri konjskih dirkah in izgubljal. Slednjič se je ponižal do navadnega pijanca, ki trati svoje dneve po kmetskih krčmah s pipo v ustih, steklenico ob strani in umazanimi kartami v rokah. Hitro je prišel na glas, da je najboljši igravec v okolici, in on je bil ponosen na to odlikovanje. Medtem se je doma bližal neizbežen polom, od tečajev viseča vrata, sempatje po dvorišču razmetana kolesa brez o-bročev, gnila slama na hišni strehi, velike razpoke na skrilnati strehi drugih poslopij — vse to je pripovedovalo njegovo povest. Medtem so dan za dnevom prihajale zdavnaj zapale terjatve.
"Kako se drznejo Leonarda tožiti? Nikoli, dokler se še prodaja smodnik in svinec."
"Dosti slabo zate," mu je dejal odkritosrčen prijatelj. "Kajti s temi tresočimi rokami bi ne mogel niti senika zadeti. Izroči, tepec, gospodarstvo svoji ženi, če ga ne moreš sam voditi."
Tedaj je nekega dne prišel konec. Vrgli so jih v svet; s svojo polomljeno opravo so si poiskali strehe v pol-opdrti delavski koči. Minilo je nekaj
ne mr jem
tema dvema strankama je bilo nedolžno, zakonom pokorno, mirno ljudstvo, ki je bilo žrtva obojih. To so bili spoštovani, premožni najemniki, ki so iz-kušali krivico molče prenašati in ki so se nad njimi, kakor v slučaju, katerega hočemo omeniti, enako maščevali veleposestniki in "Beli možje".
Ce pridete kdaj v Doneraile in vas popelje pot od vzhoda proti zahodu, boste prišli mimo bele hiše na levi strani ceste, ravno onstran starega pokopališča Temple-Ruadhan in prav nad starim gradom Ballinamona.
Tu je hodil v šolo slavni Edmund Burke, ko je še stanoval pri svojih sorodnikih v Castletownrocheu; prav tu je živel kesneje, v času, o katerem pišemo, veleposestnik in uradnik George Bond Lowe. O njem vemo malo, razen da so ga kmetje v okolici smrtno sovražili in mu večkrat stregli po življenju. Ljudstvu je ostal v spominu kot samovoljen razuzdanec in zloglasen tiran, gospodi pa kot odločen, neustrašen uradnik. Tako se piše zgodovina in zato je in bo precej dvomljiva, malovredna umetnost. Welfu morete komaj verjeti, kadar govori o Ghibellinu, in gotovo ne pritrdite Bi-ancom, kadar sodijo o Nerih. Toda o neustrašenosti George Bond Lowea ni nobenega dvoma. Na njega ni bilo mogoče streljati, da bi ne zasledoval svojih sovražnikov, in skoro v vsakem slučaju je ujel katerega izmed napa-davcev in ga hitro spravil s sveta. Nekoč so ustrelili konja pod njim.' On skoči, se vrže preko plota, in ko še enkrat ustrele nanj, ustreli tudi on, zadene enega napadavca, drugega zasleduje, ga pograbi in sam uklene ter ga da takoj obesiti v ječi v Corku. Malo kasneje so streljali ob mostu pri Ballinamoni v voz nekega dr. Norcot ta ter njegovega služabnika in voznika nevarno ranili. Njegov voz so bili zamenjali z vozom drugega nepriljubljenega veleposestnika, admirala Evansa of Oldtown. Očividno je bilo v župniji Doneraile nekaj narobe. Saj to ne gre, da bi gospoda v devetuajstem stoletju ne mogla iti kam na obed, lie da bi dobila potem za večerjo krogelj in svinca iz starih pušek! Nekaj se mora naglo in odločno storiti. Toda kako? Mi vendar ne moremo hoditi o-krog v oklepih ali s četo posebnih stražnikov za vozom. Treba je poiskati kakega uspešnejšega sredstva, končnega in odločujočega, toda predvsem zakonitega. Mi smo predstavniki zakona in reda in naša dejanja morajo nositi pečat popolnoma zakonitega ravnanja. Ali bi ne bilo morda bolje prepustiti odgovornost Astreji, boginji pravičnosti? Ona ima tehtnico in meč. Naj ona tehta in sodi! Toda nad kom? Pri teh okrinkanih, belooblečenih morivcih je naša pazljivost zastonj. Ponoči jih ne moremo videti. Nekdo mora označiti žr»«s. in potem —?
Ta "nekdo" se ne pogreša dolgo na Irskem in tudi v tem slučaju se je hitro prikazal. Neki Patrick Daly, njegov nečak Own in še nekateri, drugi so popolnoma pripravljeni priseči (za plačilo), da obstoji hudobna zarota, katere daljnji namen je, iztrebiti vse veleposestnike, ki jih je bil Cromwell poslal v deželo, bližnji in nujni cilj pa, spraviti s poti tri označene može — admirala Evansa, George Bond Lowea in Michael Creagha. In koliko jih more biti udeleženih pri tej zaroti? Nič manj kot enaindvajset, katerih glava je neki Leary, starec kakih sedemdeset let in dozdaj na najboljšem glasu. Slovesno so prisegli pred sod-nijsko komisijo v isti sobi, v kateri jaz sedaj pišem, da "je Leary načelnik, vodja zarote, da je v nekem šatoru na semnja v Rathclarenu napisal papir ali pogodbo, pod katero naj bi se podpisali vsi, ki soglašajo s tem, da se umori admiral Evans, gospod Lowe in gospod Creagh. Več jih je ta papir podpisalo in soglašalo, da se ta trojica umori."
Vsa zadeva je tedaj lahka. Zarotnike so iztaknili, vseh skupaj enin-dvajset. Pse postave so že poslali po njihovem sledu. To bo makabejska žrtev. Enoindvajset teles, bingljajočih v mrzlem zraku novemberskega jutra bo gotovo zastrašilo vso armado nezadovoljnežev. Sicer je popolnoma res, da sta obadva Dalyja najzloglas-nejša lopova in da njuni besedi in prisegi nihče ne verjame. Tudi j« resnično, da Leary s svojimi sedmimi križi plačuje gospodarju, katerega se je zarotil umoriti, kakor dokazuje prisega, 250 funtov na leto od svojega čistega, poštenega dela in da je zelo pošten mož. Ravnotako tudi drugi. A kaj vse to? Astreja ima zavezane oči, če ni celo slepa. Ali nimamo'starega cromwellskcga načela, ki se je ohranilo od roda do roda izza tega blaženega ljubljenca sreče: "Če morete uničiti gnide, ste varni pred ušmi"? To načelo se more nanašati seveda le na o-troke — zalego upornikov. Toda zakaj bi ga ne mogli raztegniti tudi na starše in dede? Gotovo je obratno ravnotako resnično: "Če pobijete uši, tedaj se vam ni bati gnidP Torej naprej!
In tako se je vrgel državni pravdnik Doherty, "postaven mož z gosposkim obnašanjem", tisti mračni oktoberski popoldan na. svojo divjačino z vsem čuvstvom in vso odločnostjo lovskega psa postave. To je znamenit slučaj, ki ga bo obravnavala posebna komisija, poslan iz Dublina. Silno prestrašena gospoda ne more več čakati red nega porotnega zasedanja. Ta zade va je bila že pri zadnjem poletnem zasedanju prišla pred sodnika Gradyja,
DR. A. MATIACA
Slovenski Osteopatični
ZDRAVNIK
413 Cass Street (nad Crystal teatrom)
JOLIET, ILL.
Je izkušen in licenciran od državne zdravstvene komisije in ima posebne priprave za uspešno zdravljenje kroničnih in zastarelih boleznih z modernimi električnimi sredstvi.
Uradne ure — dnevno 9—12, ob ponedeljkih, sredah, četrtkih in sobotah 2—5 in 7—8; ob nedeljah 10,—12.
H^dllMMMiljlJlJMlEil
i i i m
i i i i i iS
SI
JOHN N^Phone
■ STEFAN|CH
:.:Sloveuska Gostilna:::
vino domače in importirano, fino žganje in dišeče smodke.
915 N. Scott St., Joliet, I1L
John Grahek
... Gostilničar...
Točim vedno sveže pivo, fino kali1 fornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premof
The Will County National Bank
of Joliet, Illinois.
Prejema raznovrstne denarne nlog> ter pošilja denar na vse dele iret«.
Kapital in preostanek f300,000.<*
(Nadaljevanje na 7. strani.)
C. E. WILSON, predsednik
Dr. J. W. FOLK, podpreds«Uii HENRY WEBER, kašir
ZA
Zavarovanje
proti požaru, mala in velika posojila pojdite k
203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet, 111.
Oba telefona 215.
WERDEN BUCK
511-13 Webster Street, JOLIET. ILL.
Tu dobite najboljši CEMENT, AP NO, ZMLET KAMEN, OPEKO, VODOTOČNE ŽLEBOVE, ter vse kar spada v gradivo. MEHAK IN TRD PREMOG. Chicago Phone 225.
i Oscar J. Stephen i
Sobe «01 In 802 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JAVNI NOTAR

j§ Kupuje in prodaja zemljišča j5 v mestu in na deželi, ijj Zavaruje hiše in pohištva pro-^ ti ognju, nevihti ali drugi po-S škodbi.
Ml Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim. Izdeluje vsakovrstna v notarji sko stroko spadajoča pisanja.
£ Govori nemško in angleiko. jjj
J. C. Adler & Co.
priporoča rojakom svojo
Mesnica
Telefon 101.
TROST & KRET7
— izdelovalci —
HAVANA iN DOMAČIH SMODK
Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum" 5c.
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na:
JOLIET, ILL 108 Jefferson Street, JOLIET, ILL.
TELEFON 7612.
1012 N. Broadway JOLIET, ILL
Garnsey, Wood & Leimofl
ADVOKATL Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891.	JOLIET, ILL
Mi hočemo tvoj denat ti hočeš naš les
Če boš kupoval od nas, ti bomo TS* lej postregli z najnižjimi tržnimi ce* nami. Mi imamo v zalogi vsakovrst' nega lesa.
Bol
' Vsi
M
Za stavbo hiš in poslopij mehki i" trdi les, lath, cederne stebre, desk i" šinglne vsake vrste.
Naš prostor je na Desplaines ulid blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglasi l w pri nas in oglej si našo zalogo! Mi M j S bomo zadovoljili in ti prihranili denaM Jj
W. jr. LYONS
Naš office in Lumber Yard na vogl" DES PLAINES I NCLINTON ST&
Metropolitan Drug Stori
N. Chicago A Jacksoa Sta.
Slovanska lekarna
+ JOHNSONOVI +
"BELLADONNA* OBLlZI
REVHATOKf hrohost1 bolesti t kolku bolestih » dqk« nevralqjl protwj otwlosn u&c
UBCrmai KKtB
3lab03th r &b«h pljučnih h fr9w wazenju t životu vnetju cfrse h frehlajenju bolestih » uojoi bolestih « mta cen kaJuu
Si
s §
a s;
8
s
^
Si
§
BITTER-W1NT
jPsTO \
trinerovo
HORKE VIKO
I _,.! _»■,.■ .iijV
"^xti/wd by joseph triner 799 SAsMand Ave. Chicago,.ill
Kaj je vzrok izgube okusa? Gostoma se primeri, da nepričakovano zgubimo okus in celo dobra hrana nam več ne diši. Zdi se nam, kot da je narava sama ustavila hrano, katere ne more porabljati. Oslabeli prebavni organi ne opravljajo svojega navadnega posla in zato odklanjajo nadaljno hrano. To je dokaz, da isti rabijo okrepčila za nadaljno poslovanje brez truda. Za tako okrepčanje prebavnih organov je najboljše sredstvo znano
Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino
To vrednostno zdravilo bo najprej očistilo drobje in potem je bo okrepčalo. Izguba okusa bo odstranjena in zopet boste imeli
Zdrav okus, telesno moč in duševno energijo,
Kakor hitro se čutite, da Vam te tri za življenje prepotrebne lastnosti pešajo, začnite rabiti Trinerjevo zdravilno grenko vino in veselo boste iznena-deni po hitrem uspehu. Rabite ga v slučajih:
nemirnosti po jedi, zabasanosti,
kislini in grenkobi v ustih, riganju ali metanjem, napetosti ali driski.
Smete se zanesti, da Vam bo Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino res prineslo mir in zadovoljnost ter veselje do življenja.
DOBITE JE V VSEH LEKARNAH.
CENA EN DOLAR.
Vsaka družina naj bi imela vedno pri roki dobro zdravilo zoper kašelj.
Poskusite TRINER'S COUGH SEDATIVE (Zdravilo zoper kašelj), ki ne
vsebuje strupenih tvarin, kakor morphine ali chloroform. Rabite ga zoper
kašelj, pljučno bolezen, hripavost in bolezni v grlu, itd. Cena 25c ali 50c. Po pošti 35 ali 60c.
JOSEPH TRINER,
IZDELOVATELJ.=
1333-1339 South Ashland Ave.
CHICAGO, ILL.
mm
t C') ni1 mmwmh IflOT ])m m m, WW«
Wi
Slovensko Katoliško
Marije
(S. C. M. B. Society of
Ustanovljeno 15, avgustu 1909
PITTSBURGH,
Samostojno Pod. Društvo
Vnebovzete
St. Mary's Assumption)
Organizirano 2. aprila 1910 PENNSYLVANIA.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik:...................FRANK ROGINA, 36—48 St., Pittsburgh, Pa.
Podpredsednik:.. ..MATH. MAGLESICH, 3440 Ligonier St., Pittsburgh, Pa.
Tajnik:.......JOSEPH L. BAHORICH, 5148 Dresden Way, Pittsburgh, Pa.
Zapisnikar:........GAŠPER BERKOPEC, 4927 Plum Alley, Pittsburgh, Pa.
[.^Blagajnik:.........JOHN BALKOVEC, 5145 Carnegie St., Pittsburgh, Pa.
NADZORNI ODBOR:
Jtseph Pavlakovich, 54 Low Road, Sharpsburg, Pa. John Šutej, 5113 Carnegie St., Pittsburgh, Pa.
Frank Mihelich, 4808 Blackberry Alley, Pittsburgh, Pa.
POROTNI ODBOR:
Joseph Jantz, 4502 Buttler St., Pittsburgh, Pa.
Frank Trempus, 4628 Hatfield St., Pittsburgh, Pa.
Anton Zunich, 1037 Peralto St., N. S. Pittsburgh, Pa.
Bolniški obiskovalec: WILLIAM TOMEC, 4811 Butler St., Pittsburgh, Pa. Društveno Glasilo je: "AMERIKANSKI SLOVENEC", Joliet, 111.
' Vsa pisma in denarne zadeve se naj pošiljajo na tajnika. Vse pritožbe pa porotnika.
Rojaki! Pristopajte v to društvo, katerega cilj je: Pomagati onemoglim. Večja družba — Boljša podpora.
Društveno Geslo: "V slogi je moč."
Učite svojo deco slovensko moliti in citati
iz povsod priljubljene knjige, katera se imenuje
KATEKIZEM
KI GA JE SPISAL NAŠ POK. REV. F. S. ŠUSTERŠIČ.
Stane s poštnino vred samo 25c
ZA VEČJA NAROČILA PRIMEREN POPUST.
"DOLINA KRVI".
(Nadaljevanje s 6. strani.)
toda njegovo lordstvo očividno ni verjelo v krivdo obtožencev, kajti poudaril je slovesno, da "vidi, da je sedemnajst oseb obdolženih zarote. Če bi se obtožnica predložila veliki poroti, toda on ni gotov, da se bo, tedaj poziva, naj bi se to ne zgodilo brez tehtnega premisleka."
Izmed velikanskega števila stotride-set porotnikov, večinoma gospode naše grofije, se jih je odzvalo samo trideset. Sodnika Torrens in Penne-father, pravilno imenovana in oblečena v rdeč svilnat talar, znak strahu, in v bel hermelin, znak sodne čistosti, sta se sklonila nad svoje zapisnike in si kratko zapisujeta najsijajnejše točke iz izvajanj zgovornega, odličnega odvetnika. Tedaj še ni bila stenogra-
ffil
M s
m s s s
m
Sfi
m
K
Bi
S


Pišite ponj na:
Amerikanski Slovenec, Joliet, Illinois
S
K
tfi

Edini in dolgoletni slovenski in polski pogrebni zavod in konjušnica. Kočije in ambulanci pripravljeni ponoči in podnevi. Najboljša postrežba za krste, ženitve in pogrebe. Najlepše kočije. Cene zmerne. — Ženske slučaje oskrbuje soproga, ki je izkušena v tej stroki. — Tel. So. Chicago 249.
w. WALKOWIAK
Pogrebni Zavod in Konjušnica.
SOUTH CHICAGO, ILLS.
COMMERCIAL AVE.

LJUDSKA BANKA
Vložite svoj denar m obresti v največjo in najmočnejšo banko v Jolietu


Hranilnica
"Vlade Zd. Držav, Poštne Hranilnice in Države Illinois.
Nad 12,000 najboljših ljndi v Jolietu ima tu vložen denar. Pod vladno kontrolo.
3% obresti od vlog. Začnite vlogo z SI. First National Bank
PREMOŽENJE NAD $4,500,000.00
mmmmammmmmi
'mmm^kmmmmmm»»mmmmgmmmmmmmmm7iimmmmmmmmmmmmmtm»mag»mmmmmmmm»Š^
STRANI OBSEGA
VeliKi Slovensko-Angleski Tolmač
prirejen za slovenski narod na podlagi drugih mojih »Jovcnsko-angleških knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA. Vsebina knjige je: Slov.-Angl. Slovnica, Vsakdanji razgo-tori, Angleška pisava, Spisovanje pisem, Kako se postane državljan ^kg največjega Slov.-Angl. in Angl.-Slov. Slovarja. . Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov širom Amerike dokazuje-,cr. da je to edina knjiga brez katere ne bi smel biti nobeden naseljenec.
Cena knjige v platnu trdo vezane je $2.00, ter se dobi pri:
*r. J. KUBELKA, 538 W. 145 St., New York, N. Y.
fija tako imenitna umetnost kot danes, toda oni glavni govor se nam je ohranil in zasluži, da razberemo iz njega nekaj misli.
"Gospoda moja! Zelo me veseli, da vidim toliko porotnikov iz premožnega, vplivnega sloja Vaše velike grofije, ki so se zbrali pri tej priložnosti, da branijo zakone, kot je brezdvoma njihova sveta dolžnost... Z ozirom na razsodbo dveh velikih preiskav moram omeniti, da sicer ne bo pravomočna, če ji ne pritrdi mala porota,*) toda če vidim pred seboj toliko izbranih odličnih posestnikov te grofije, sem prepričan, da bodo zadevo najvestneje preiskali... Hočem Vas posebno opozoriti na slučaj Ltary, katerega ni za peljevala revščina in ki je stal razmer-no varen ob strani ter le pošiljal svoje kaznjive sle, da izvrše njegova krvava povelja. Če porotniki verjjmejo tem dejstvom, tedaj on ne bo vzbudil pri njih posebne naklonjenosti. Verjetno je, da ga bo marsikdo zagovarjal zaradi njegovega poštenega značaja, toda če so ta dejstva, ki pričajo proti njemu, dokazana, kaj pomaga, če je delaven, v svojem poklicu, zvest v svojih pogodbah, trezen v svojem življenju, če se mu pa more dokazati, da je vodil hudobno zaroto in polnočne umore?— Je neka strahovlada, ki včasih uklone značaj. Toda jaz si ne morem misliti, da bi gospodovala tudi tukaj — da bi si izkušali plemeniti gospodje, nepristranski uradniki ali neodvisni posestniki na tak poniževalen način pridobiti sramotno, beraško priljubljenost pri ljudstvu."
"Plemeniti gospodje!" "Nepristranski uradniki!" "Neodvisni posestniki!" Kje so pa bili tovariši obtožencev? Kje drugje, kot nazaj potisnjeni, kakor vedno? Celo zidovi sodnijskega poslopja bi se oglasili, ko bi znali govoriti, s svojo prvo besedo; "Nazaj!"
V vsem okrožju ni bilo nikjer videti kakega kmeta ali delavca. Gospoda je napolnjevala prostor za porotnike, poplavljala klopi v dvorani in vse dohode zunaj, se stiskala na stopnicah in se razprostirala po ulicah, kjer so v vrstah stražili konjeniki in orožniki, va-rilii pravice in simboli moči. Toda raskave kmetske suknje ni bilo nikjer videti, tudi ne dolgih plaščev z velikimi kapucami, ki bi zakrivali matere ali sestre ali žene teh ljudi, ki so bili že skoro na smrt obsojeni. Strah jih je zadrževal, da niso mogli k svojim dragim. To je bil "rdeči strah", presajen od Seine k reki Lee. En sam pogled ali kretnja, ki bi pričala, da se z obsojenimi poznajo, in tudi nje bi bilo videti za železno mrežo na strašni obtožni klopi. Ta strah je izviral iz blazne groze veleposestnikov, ki jih je prignala semkaj, kakor bi iskali medsebojne pomoči. Strah je bolj usode-poln kot sovraštvo in zato jih je žejalo | po krvi. Tu je vse dobro, kajti tu so konjeniki in orožniki, tu stojimo krepko drug ob drugem. Toda kaj bo, če obdolžence oproste in se bomo mi morali vrniti na svoje samotne gradove, k zaprtim oknom, nabasanim pištolam, tja v črne hribe ali ob samotno reko sredi med gnezda "Belih mož" in razbojnikov? Ne, samo na en način si moremo pomagati — s tem, da si zagotovimo razsodbo, vsled katere bo strahu prebledela vsa dežela od Aher-loe do morja T
In tako so v usodepolno sredo in četrtek ves dan stopale priče državnega pravdnika druga za drugo k mizi ter enoglasno in odločno pričale o krivdi onih štirih mož za njimi. Kaj bi ne? Ali se ne izplača takoj dobiti sedemstodvajset funtov za eno krivo priseggo? Ali ni v neizmerni Ameriki ali pa v divji Avstraliji dosti pustih krajev, kjer se ne bo nikdar izvedelo njihovo ime in kjer jih ne more najti vedno zasledujoča, vsevidna Nemesis?
Sodnika sta odločila obtoženca dva zagovornika. Ta dva sta bila zmožna dobro rešiti kak slučaj, če kdo ni držal dane obljube, ali uveljaviti kako oporoko, ki je sodišče ni hotelo priznati. Toda ko je bilo treba obravnavati s temi v hudobiji zakrknjenimi in v svojem vražjem poslu izurjenimi faloti, sta bila nemočna kakor otroka. Spreten odvetnik, bi ju bil takoj pregledal. Nadsodnik Grady je pri zadnjem zasedanju posvaril veliko poroto, naj nikar ne sprejme tožbe samo na podlagi pričevanja ovadnikov. Toda to je posebna komisija in njena posebnost je za-slišati — ne obsoditi nesrečneže. McCarthy, prvi zagovornik obtožencev, je bil dober, toda slaboten mož; državni
pravdnik ga je strahoval. Obrniti se mu je bilo na porotnike in vladalo je splošno prepričanje, da se nekaj mora storiti. On je seveda moral izvršiti svojo dolžnost in ne več, a to je po splošnem mnenju toliko kot nič. Zakaj ne pripelje prič, ki bi pričale za obtožence? To so mu vrgli v obraz z obtožne klopi in mu jasno povedali, da jih je izdal. Mlajši zagovornik, Pi-got, je bil učen mož, dober govornik, toda več ali manj nespreten; kajti učiti se kretenj pred ogledalom v svoji knjižnici, ni najboljša priprava za bojno polje. Nikomur, niti pesniku, ni potrebna tolika "jeza jez, sovraštvo sovraštev" kakor odvetniku, ki s svojim govorom odločuje o življenju in smrti.
V četrtek zvečer je bila stvar za vlado končana, za obtožence se pa ni bila niti začela. V petek zjutraj so bile, kakor je državni pravdnik pričakoval,
pozvane priče o značaju obtožencev najslabši način zagovarjanja, ki je sploh mogoč v kaki pravdi. Dr. O'Brien, župnik v Doneraileu, ki je sezidal župno cerkev in ondotni samostan je pričal o lepem življenju obtožencev in zlasti o častivredni osebi Learyja. Gospod Harold Barry, katoliški veleposestnik in možat značaj, je podal podobno izjavo; Doherty ga je vse križem izpraševal, toda njegova izjava je neomajana in določna: tak mož ne more biti kriv takega zločina Zdi se, da ste posebno naklonjeni obtožencu, prijatelj! Ali niste morda tudi Vi zarotnik? Kaj če bi odkrili, da imate Vi kot uradnik Njegovega veličanstva še drugo opravilo kot načelnik "Belih mož"? Harold-Barry se zanič-ljivo obrne na peti in pusti Dohertyja, "odličnega gospoda prikupljive zunanjosti", nekoliko zmedenega. Druge priče o značaju in življenju in sploš-fiem slovesu obtožencev pristopajo k mizi, med njimi — bodi jim to povedano v večno slavo — pričajo nekateri veleposestniki in uradniki, ki so zlomili železne oklepe sloja in vere, proti uradnemu umoru. Slednjič pride k mizi starec — Learyjev gospodar in oče Michaela Creagha, čigar življenju je baje veljala zarota. Bil je približno iste starosti kakor obtoženec; ko stopa po stopnicah, se njuna pogleda ujameta. Kaj bo? Midva, posestnik in najemnik, sva stala petdeset let z ramo ob rami, sva vestno izvrševala svo je obveznosti (priča temu je dvesto-petdeset funtov, ki jih je oni mož tam na zatožni klopi vsako leto plačeval), sva skupaj lovila po gorah, skupaj ribarila v reki, skupaj lomila kruh v pobeljeni koči nad Awbegom. Ali naj se sedaj ločiva? Tradicije njegovega stanu, ljubezen do sina, njegova lastna varnost ga vlečejo na eno stran, čast in poštenje na drugo. "Prisegam," je zakiii al, dvignivši roko, "in rečem, da je obtožba proti tem možem krivična Noben dokaz me ne bo nikdar prepri čal, da je bil Leary kakorkoli deležen napada na življenje mojega sina." Plemenite besede in plemenit starec 1 Ko bi jih bilo več takih, bi se tragična zgodovina irska nikoli ne bila pisala Kak solnčni žarek so vrgle te besede skozi temo žalostnega sodnijskega po s4opja! Kako so morali obtoženci občutiti: Po tako odlični obrambi je smrt lahka!
In v resnici je bila smrt! Sodnik Tor rens je nabral obraz v temne, mračne gube in je obteževalno govoril proti obtožencem. Porotniki se niso niti u-maknili v svojo sobo. Po posvetovanju, trajajočem pet minut, so podali svoj sklep: krivi. Torrens se je pokril s svojo črno kapo in razsodil, da se štirje obtoženci, Leary, Shine Roche in Magrath, usmrte dne prihodnjega 14. novembra. Ko so odhajali z obtožne klopi, je Leary zavpil: "Usmrtili nas bodo! Tu ni pravice! Ne preostaja nam drugega kot maščevanje!" Tako je! Uradni umor! Maščevanje! Na ša telesa bodo tukaj visela v zraku zimskega jutra, Vam pa razbijejo čre-pinjo tam pod črnimi gorami pri Li-mericku. Lepa vrsta dogodkov,"ali ne? Vzrok in posledica, posledica in vzrok, skozi vso večnost! Ves strašni redovnik irske zgodovine se glasi tako-lc: Cromwell je rodil poboje m požare; poboji in požari so rodili maščevanje; maščevanje je rodilo kazenske zakone; kazenski zakoni so rodili upor; upor je rodil unijo; unija je rodila brezpravnost; brezpravnost je rodila "Bele može"; "Beli možje" so rodili ovadnike in uradne umore; uradni umori so rodili maščevanje •— in iznova. Astreja je gotovo zapustila 2emljo. be ne! Glas, kateremu mora biti pokorna, jo je črez nekaj časa odločno poklical nazaj.
V. POGLAVJE. Nočni jezdec.
*) Ko velika porota razsodi, da je [ tožba opravičena, odločuje o njej ma [ la porota, ki obstoji iz dvanajstih porotnikov; njihova razsodba mora biti | vedno enoglasna. — Op. prev.
Težko bi bilo popisati in resnično naslikati zmešnjavo, ki je zavladala po vsem mestu, ko se je v usodepolni petek zvečer ob šestih odprlo sodnij-sko poslopje in se je strašna novica raznesla od ust do ust. Opomin nad-sodnika Gradyja pri prejšnjem zasedanju, težave pri določevanju porotnikov, tradicija, da ne more nihče biti obsojen samo vsled pričevanja ovadnikov brez direktnih prič, vse to je ljudstvo preverilo, da bodo obtoženci oproščeni. Njihovi prijatelji se niso niti potrudili, da bi si zagotovili odvetnika. Sedaj pa se je naenkrat vse iz-premenilo. Obsojence so opozorili, da ne morejo pričakovati pomilošče-nja; ker se je pa za nadaljnje obravnave obetal isti način dokazovanja ovadniki so se bahali, da hočejo "prisegati na debelo", kar toliko pomeni,
kot zagotoviti vladi obsodbe — ni bilo nobenega upanja tudi za ostalih sedemnajst obtožencev, zoper katere se je še imela vršiti obravnava. Obup, težak obup se je polastil src mnogih, ki so prišli z dežele, da stoje očetu ali možu ali bratu ob strani v najodločil-nejšem trenutku njegovega življenja.
En sam slaboten žarek upanja je še sijal. Državni pravdnik je namreč bil naznanil, da se preloži obravnava o drugi skupini obtožencev na ponedeljek zjutraj. Saj vendar niso mogli zapreti zvestih porotnikov za osemin-štirideset ur! V soboto popoldne so se vsi prijatelji obtožencev naglo posvetovali. Nihče sicer ni vedel, kdo pride pri drugi skupini na vrsto, toda to nič ne de! Vsi so bili prijatelji in sosedje. Vsi morajo ali skupaj stati, ali skupaj pasti. Da, a česa jim je upati? Isti sodniki, iste priče, isti tožnik in podobni porotniki. Isti činite-lji imajo nujno isti konec. Gotovo, če se ne najde kdo, ki to pravdo malo razrahlja in s tem, da izloči enega čini-telja, uniči ves rezultat. Toda kje bi ga mogli najti? En sam je na Irskem — na vsem svetu — ki bi to mogel storiti in ta je devetdeset milj daleč na ■svojem domu ob Atlantskem oceanu. Ne, obljubil je jutri govoriti na velikem shodu v Traleeu o večnem najem-niškem vprašanju. In tu ni niti železnice, niti telegrafa, niti pošte. Nemogoče!
Ne, ni nemogoče tisti ljubezni, ki jo goji brat za brata. Pripovedujejo o nekem konju tu v mestu, širokoprs nem, mišičastem, s krepkimi pljuči. Ta pride, če se ga požene, do Macroo-ma in tam dobimo priprego za nadaljnjo pot proti severu. In ti pojdeš? Da, jaz, William Burke, čigar brat tamle čaka obravnave — jaz odjaham v opatijo Derrynane, poiščem O'Con nella, mu- razložim vašo zadevo in ga pripeljem sem, če bo mogoče. Toda nagrada zanj? To je hitro opravljeno. V eni uri je zbranih sto guinej, konj je dobro nakrmljen in osedlan, majhna skupina ljudi zunaj mesta želi mlademu nočnemu jezdecu srečno pot, po-treplje lepega konja po vratu, stisne jezdecu roko ob slovesu — in luči Corka utonejo za njim v popolno te mo, ko zdirja v noč. t
Vlažna, topla noč je, temna kot podzemlje. Niti konj, niti jezdec nista poznala poti. Vedela sta samo, da morata nekaj časa iti ob teku reke, katero sta slišala, kako šumi na desni preko kamenja in proda ter hiti proti morju. Bila sta že od glave do pete- oškrop-ljena z blatom in nežni, topli dež je premočil obleko jezdeca, ki se je bil lehko opravil, da bi njegovo breme ne težilo vrle živali, ki je s svojo vztrajnostjo in hitrostjo mogla rešiti marsikatero življenje. Toda niti žival, niti jezdec nista čutila drugega kot nagone velike sile, ki je budila vse njune moči in ki bi izpremenila njun uspeh v nepopisno zmagoslavje, njun neuspeh pa — ko se je mlademu možu zabliskala v glavi misel na to možnost, ga je za čelo dušiti v grlu in moral je pogoltniti svojo ginjenost. Njegovega brata, mladeniča, ki se mu je bil priljubil i tisoč spomini na njegovo otroško, mla deniško in moško dobo, je mogel vsak čas pograbiti krvnik — ah, prestrašno je bilo misliti na to! Izpustil je vojke in si obrisal z roko, mokro od zimskega nočnega dežja, oči ter pognal vrlo žival, da je še bolj hitela po svoji veliki nalogi. Videl je le motni lesk ce ste pred seboj in pošastna drevesa, ki so se odbijala od neba in zopet izgi njala. Slišal je samo šumenje dežja ki mu je curljal po obrazu in rokah ter zamolklo bučanje reke ob desni Zdajpazdaj je zletel mimo kake delav ske koče, zapazil luč skozi mala okna ali, če so morda bila vrata napol od prta, revno družino, sedečo pri prepro sti večerji, in je mislil na njihovo sre čo, on pa — o Bog, kolika preizkušnja Jn zopet je hitel dalje v noč. Sreča vali so ga ljudje in se umikali v jarke pred divjim jezdecem, ki je dirjal po cesti skozi blato in brozgo. "Življenje ali smrt!" so klicali drug drugemu "ta jaha na življenje in smrt!" Ko so otroci, čepeči v svojih kočah krog napol ugaslega pepela, slišali naglo, težko topotanje hitečega konja, so si šepetali: "Jezdec brez glave!" Nekoliko-krat so ljudje svareč klicali za njim, toda on se ni menil. Za njim je bilo nekaj strašnega, prikazen obupne groze; in pred njim nekaj — mož, ki je mogel to prikazen pregnati, za drugo se ni brigal. Včasih se je moral ustaviti pred razsvetljeno kovačnico ali pred delavsko hišico, da povpraša za pot, vaščani pa so, prestrašeni ob pogledu nanj in na zasoplega konja, iz-praševali: "Kaj je, dečko? Zaradi bolezni?" "Zaradi smrti," je odgovarjal. "Ka tero pot? Hitro, hitro!"
In oni so kazali, za pošastnim jezdecem, ko je izginil v temi, ter pritajeno dejali: "Bog nas varuj vse to blaženo in sveto noč!"
(Dalje prih.)
Joliet Steam Die Hoise
Profesional Cleaners and Dyer*
STRAKA & CO. Office and Works, 642-644 Cass
Chicago Phone 4444, N. W. 483.
W. O. MOONEY
PRAVDNIK-AD VO KAT. 4th fl. Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet
Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni.
JEDEN AKER ZADOSTUJE.
Ako si morete postaviti skromno hišo na svoje lastne stroške, pripravljen sem vam prodati jeden aker ali več zemlje. Na roko plačate majhno vsoto, ostalo pa na mesečne obroke. Jeden aker zemlje meri 132x330 čevljev, jednako šestim ali sedmim mestnim lotam. Ako si sedaj postavite hišo, si prihranite najemnino kar vam bo v veliko korist na stara leta. Blizo poulične železnice. Za podrobnosti vprašajte
GEORGE WARNER YOUNG, Woodruff Bldg.	Joliet, 111.
Kadar se mudite na vogalu Ruby andBroadway ne pozabite vstopiti v
MOJO GOSTILNO
kjer boste najbolje posteeieni. Fino pivo, najboljša vina in smodke.
Wm. Metzger
Ruby and Broadway J O LIS T
Samo m i uieni se dobe patentirana ta garantirana sledeča zdravila: za rast in proti spadan-IU ženskih in moSkih las, kakor tudi za rast mo-ikih brk in brade; za revmatizem kostibolj ali trganje v nogah, rohah in križu, za rane, opekline, bule, ture in kraste, itd. Kateri bi rabil moja zdravila bez uspeha, grrantiram $500. Pišite takoj po cenik. "Koledar" in žepna knjiga od 30 strani vredna 5 dolarjev za vsakega ki jo prebere Pošljite 6 centov v markah, nakar vam pofljem Koledar in knjižico.
JACOB WAHČIČ 1092 E. 64th St. Cleveland, Ohio.
i 106 Loughran Bldg.
j Cass and Chicago Sts. JOLIET
Pcsojnje km na zemljišča.
Insurance vseh vrst
Surety Bonds. Steam Ship Agent Both Phone« 500.
Chicago Phone 788 N. W. Phone 257
James L. McCulloch
MIROVNI SODNIK IN JAVNI NOTAR«

NAZNANILO.
Vsem svojim cenjenim znancem in prijateljem naznanjam, da sem se pre selil iz svoje gostilne na 209 Indiana St. v svojo gostilno na
1134 N. HICKORY STREET (vogal Ross St.) kjer me lahko vsak čas najdete in vam vsak čas postrežem istotako do bro, kakor na prejšnjem prostoru.
Joiin UPetrio,
gostilničar 1134 N. Hickory St.	Joliet, 111,
D. POSTELANCZYK, klerk in tolmač.
317
Jefefrson Street, nasproti Court House, Joliet, I1L
R. F. KOMPARE
SLOVENSKI PRAVNIK
ADVOKAT

V So. Chicago, Ills.: Soba 218—9206 Commercial Ave.
Telefon: South Chicago 579.
Chicago tel. 3399. N. W. tel. 1257.
Louis Wise
200 Jackson Street JOLIET, ILL.
gostilničar
TINO, ŽGANJE IN SHODKB.
Sobe v najem in Lunch Room.
Sfii
Si
m
K
S
a
; tfi
MACONA IN ON.
Humoreska. Spisal Iv. Baloh.
S
Macona in on — hlapec Peter namreč — sta služila že dolgo vrsto let pri eni in isti hiši. Ona je bila prva dekla, on pa prvi hlapec svojega gospodarja. Macona je bil pri krstu sicer krščena za čisto navadno Micko, toda že od mladih let je ni klical nihče drugače, kakor z Macono in tako je ostalo. Ko je prišla kot rejenka k hiši, ji je gospodar rekel Macona — in ona se je temu privadila.
Peter je prišel pozneje k hiši kakor ona. Služil je preje pri gospodarju, ki mu je dajal majhno plačilo, pa je bil vrh tega še pijanec, da ni bilo nikoli miru pri hiši. Tega pa' Peter ni mogel, zato je šel rajše k Mazovcu. Tu je imel več plačila, boljšo hrano in — mir je bil pri hiši. Torej vse je bilo Petru všeč. Mazovc je pa ePtra tudi rad vzel v službo. Vsakdo ga je poznal, da je priden delavec, da je pošten, trezen, da ni zapravljiv — torej je imel vse potrebne lastnosti dobrega hlapca, ki se dandanes tako težko dobi. Pa še nekaj je Petra Mazovcu posebno priporočalo. Imel je namreč dve dekli pri hiši, in ker sta bila tudi dva hlapca, so bile vedno kake sitnosti, in če drugega ne, so bile vsaj besede — pa tudi tega Mazovc ni maral. Na Petra se je Mazovc popolnoma zanesel v tem oziru. Bil je že v letih in le delo mu je bilo mar. Njegova pot je bila med tednom le po travnikih in polju, kamor ga je gospodar pošiljal, ob nedeljah in praznikih pa je šel naravnost v cerkev in iz cerkve domov. Druge poti ni poznal. Vsa njegova zapravljivost je bila v pipi tobaka, katero si je zažgal ob nedeljah popoldne, ko ni bilo nobenega dela. Pa še nekaj je bilo, kar je Petra pri Mazovcu držalo. ePter namreč ni bil lep človek. Že od rojstva je imel desno nogo krajšo kot levo. Ljudje so rekli, da je Peter kruljav, pa ni bilo res, le vlekel je nekako eno nogo za seboj. Pa zaradi tega je vseeno lahko delal. Tudi so trdili hudomušneži, da ima ePter grbo na hrbtu, pa ni bila istina, le tako čokat je bil, da je bilo videti, da glava ni v pravem razmerju z ostalim telesom. Pa še eno lastnost je imel Peter, ki pa res ni bila lef>a. Kadar je govoril, je tako široko odprl usta in zgornjo ustnico tako visoko potegnil, da se je videla dolga vrsta velikih rumenih zob. Sploh je pa imel navadno vedno odprta usta in je na glas smrčal. Sicer pa tudi Macona ni bila kaj posebnega. Imela je že čez petdeset let — pa z levim očesom je tako postrani gledala, da so ji otroci že v šoli nagajali in da je zato veliko prestala.
Torej Mazovc je bil zadovoljen, da je dobil tako pošteno družino, da bo vendar enkrat mir pri hiši in da ne bo besedi.
Pa vendar se je nekaj zgodilo, česar ni pričakoval ne Mazovijjtfe Peter, najmanj pa — Macona.
Bilo je v cvetoči pomladi. Vse se je veselilo življenja, bučele so pridno letale iz panjev, srkale po cvetočih lipah med in polne strdi letale nazaj, škrjanček je visoko gori nad žitnim poljem žgolel Stvarniku svojo pesem mladina je veselo skakljala, povsod je
bilo življenje — le Peter je hodil okoli molčeč in zamišljen. Sam sebi se je čudil, da je zadnje mesece tako zamišljen. Tega seveda njegovi hišni prijatelji niso opazili, ker je Peter itak malo govoril. Ampak Peter ni spal ponoči cele ure, v srcu je čutil nekaj, kakor še nikoli popreje, nikomur ni razodel, kaj ga skrbi in boli in sam ni vedel, ali bi se lotil težke stvari ali bi vse pustil pri miru. Petra je namreč mučila le ena skrb: Oženil bi se rad in sicer z — Macono.
Ta misel mu ni hotela iz glave. Spočetka sam ni vedel, kako je na to prišel, a konečno je spoznal, da bi bilo to nekaj dobrega in pametnega.
Peter je imel namreč dober četrt ure od Mazovca leseno bajto, katero je podedoval po svoji materi. Bajta sicer ni bila veliko vredna, ampak bajta je bila pa le; drugi še take nimajo. Zraven bajte sta bili dve njivi, ki jih je imel v najemu. Zraven koče je bil čebeljnak in tega je Peter obiskoval vsako nedeljo popoldne, ko je bil prost. Koča je bila pa prazna — in to se je Petru zdelo tako žalostno, ko je sedel pri čebelah, kadil iz svoje pipe in hodil mimo koče gori in doli — ta ko sam! Kako prijetno bi se tu živelo. V taberh bi hodila oba, njivi bi sa ma obdelala, več bi zaslužila, morda b še lahko prešička redila — to bi bilo življenje! In Macona, kako pridna, pripravna ženska je! Pa pod palcem ima tudi že precej. Leto in dan ne zapravi nobenega vinarja, vsako drugo leto — nova ruta, to j evse. Peter ima pa tudi že par stotakov v hranilnici — nobene stvari bi ne zmanjkalo.
Tako si je Peter slikal nebesa v bodočem zakonskem stanu. Stvar pa je bilo težko pričeti. Petru kar ni šla beseda iz ust! Če so šli skupaj domov od poljskega dela, je Peter govoril le malo, če so zvečer skupaj molili, je po molitvi šel koj k počitku. Le ka dar sta sama južinjala in drugih še ni bilo domu, takrat je Peter skledo tako premaknil, da je bila najbolj zabelje-na stran tam, kjer je sedela Macona
Tako so tekli dnevi in tedni mirno naprej. V Petrovem srcu je zavladalo nekaj, česar še nikoli ni občutil tudi ni vedel, kako se ta reč imenuje ali enkrat se mora odločiti, ali bo kaj, ali ne bo nič — to je bil sklep njegov.
Ko je v nedeljo popoldne zagledal zopet lep rožmarin na oknu svoje lesene koče — edini spomin na ranjko mater — si je pa mislil, tale rožmarin ji bom podaril, da ga bo imela na oknu potem bom že videl, pri čem da bo. Srečna se mu je zdela ta misel in poštena, saj je nedolžna. Kdo bo mogel kaj reči? Ampak med tednom ne bo nič, ker ne ve, kdaj pride iz polja, on je pa v hlevu, torej bo potreba počakati sobote.
V soboto po večerji je krevsal Peter k svoji koči bolj hitro kot ponavadi. Danes ali pa nikoli več ne. Beseda bo dala besedo—sicer bo pa kratko vprašanje, samo, če me — hoče.
Peter je vzel zeleni rožmarin, ga skril pod pazduho in šel nazaj. Oh, kako lep je bil! Kako ga bo vesela, ker je cvetice rada imela že od nekdaj! Krenil je po stranski stezi in o mraku prišel v vas. Na sredi vasi so še "peli fantje in Peter je za kozolcem nekoliko počakal, da bi se razšli in da bi ga nikdo ne zapazil. Noč je nastala. Izza oblakov je malo posijala luna, da so se komaj videle posamezne sence. Petru je utripalo srce. Nastal je zanj v življenju velevažen trenutek.
Peter vstane, vzame rožmarin in gre proti Mazovcu. Vsak kamen mu je
bil znan. Vse je bilo tiho in mirno, še domači pes ni zalajal.
Peter pride pod okno Macone in na glas zakašlja. Nobenega glasu.
Ozre se okoli in ko nič ne zapazi, pa trka precej močno na okno, da so šipe zaropotale. Zopet nič.
Močno mu je srce utripalo. Potrka tretjič in zakliče: "Macona, odpri no!''
Tedaj se je odprlo okno. "Kdo pa je?" je zavpila Macona.
"Jaz, Peter, nič se ne boj. Poglej, prinesel sem ti rožmarin."
"O ti ponočnjak ti, ti stara krevlja, ali te ni sram, čakaj 110."
In vzela je Macona skledo vode, ki jo je imela pripravljeno za nedeljo zjutraj, pa jo je neusmiljeno butnila doli na glavo ubogega Petra, da mu je klo buk odletel in da je rožmarin padel na tla in se razbila njegova posoda.
Gori nad Macono pa je zaklicala druga dekla: "Hha-ha-ha!" — da je odmevalo okrog.
Peter se je tresel kot šiba na vodi. Pobral je klobuk, rožmarin vrgel za plot — in žalosten odšel. Še je kapa-la voda od klobuka.
Ves razburjen je šel k počitku. Tolažilo ga je edino to, da se je morda Macona zmotila in da ni vedela, da je on — Peter.
Ampak tista dekla gori, ta mu ni dala miru. Celo noč ni zatisnil očesa. Joj, če se izve? —-
Drugi dan je šel Peter kot ponavadi k desetemu opravilu. Šel je mir no in počasi, a v srcu njegovem je vladal nemir. Bog ve, če ljudje vedo, to je bilo zanj veliko vprašanje. Tam pri zvoniku je stala, kot po navadi, velika gruča fantov. Ko Petra zagleda jo, reče eden na glas: "No, Peter, kdaj bodo pa oklici?" — Glasen krohot je spremljal te besede.
Petra je mraz stresel po celem životu, zaprl je nenavadno svoja usta in odšel v cerkev. Ta dan ni molil, oziroma moliti ni mogel. Vedno mu je donelo po ušesih: oklici, oklici. — Mi slil je, da ve za njegovo ponočevanje vsak človek, vsa vas, cela fara. —
Po opravilu je šel Peter pri stranskih vratih naravnost domov v hlev ležat. Tukaj je premišljeval ničnost vsega posvetnega. Ko bi te mlajše dekle ne bilo, vse bi bilo dobro. Tako pa...
Gospodar je zvedel, kaj se je bilo zgodilo. Kot moder mož Petra ni obsodil. Ko ga ni bilo k južinji, je šel gospodar sam ponj, ga pomiril, da ni nič hudega, družini je pa zapovedal strogo, naj Petra ne dražijo.
To je bil za Petra najžalostnejši dan v celem njegovem življenju.
Ampak ženil se ni nikoli več...
Pravilno mnenje.
Sir William Osier, sloviti angleški zdravnik, čigar ime je dostikrat čitati po časopisih, je rekel sledeče: "Ozdravljenje tuberkuloze (jetike) je zelo odvisno od prebave. Grenčice so dostikrat najzadovoljivejše." To je po naših mislih najpravilnejše mnenje in naš najboljši svet vsakomur je, ohraniti svoja prebavila v polnem delovnem redu. Najboljša grenčica je brez dvoma Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, izdelano iz caiifornijske-ga vina in zdravilnih zelišč. Zdravite prve znake, kakor so: izguba slasti, težava po jedi, zapeka in njene posledice, bolečine v želodcu in drobu, omotičnost, razdražljivost, slabost, potrtost. Uživajte Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Cena $1.00. V lekarnah. Jos. Triner, izdelovatelj,
1333-1339 S. Ashland ave., Chicago. * * *
Mrzle roke in noge so posledek slabotnega krvnega obtoka. Nadrgnite jih je treba s Triner's Linimentom od-spodaj navzgor. Pri revmatizmu namoči tenčico ž njim in jo nadeni na bolestno mesto. Cena 25 in 50c, po pošti 35 in 60c. — Adv.
me. Topničar si napravi svoje zavetišče in sicer tako, da se je videlo kakor grob. Tovariši so ga hoteli malo podražiti, pa so nabili na njegovo kritje desko, nanjo pa napisali z velikimi črkami:
Tukaj počiva topničar POČIVALNIK popoldne od 3.—4. Sladko spavaj!
Kmalu nato pride mimo mlad častnik sosednje baterije, zagleda z dvema deskama prikrito stanišče in tablo na malem kolcu. Obstoji pa bere napis. Prezre pa drobno in skoraj nečitljivo pisane besede "popoldne od 3.—4." Poln sočutja vpraša v bližini stoječega topničarja: "Kdo pa je ta revež, ki je tu pokopan?" — "Jaz, gospod lajt-nant!" se odreže nenadoma prebivalec tega "grobišča", v nemalo začudenje častnika, ki se je skoraj ustrašil, ko je rinil dolgopeti topničar med dvema deskama iz svojega ležišča.
Rojakom priporočamo sledeče blago.
Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za ......................$10.50
Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za........................$10.50
Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za.............$5.00
Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za ...................$7.00
Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.50 S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.00
Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ...........................$9.00
Holland Gin, zaboj (15 steklenic) za.............................$12.00
Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za ...................$6.00
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$7.00
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$6.00
Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in 50 galonov, galon po..............................................75c
Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slovenskem jeziku na:
Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois.
Smola.
Blizu Potsdama na Nemškem je neka žena slišala, da je njen mož na vojski padel in sicer takoj izpočetka. Po preteku enega leta je že pozabila na svojega moža ter si poiskala drugega. Poročila se je z bratom prvega moža. Kar naenkrat pa se izkaže, da njen prvi mož še živi in je zdrav. Ta hoče seveda svojo ženo nazaj, drugi je neče dati. Ženska je v zadregi. Pripomnimo, da so vsi protestantov-ske vere.
Imamo v zalogi
Mohorjeve Knjige
ZA LETO 1916. Izšlo je šestero knjig in sicer:
1.	Koledar za leto 1916.
2.	Mesija, 2. zvezek.
3.	Zgodovina c. in kr. pešpolka št. 17.
4.	Zgodovina slovenskega naroda, 5. zvezek.
5.	Slovenske večemice, 69. zvezek.
6.	Trojka, povest, namesto molitve-nika.
En iztis knjig po pošti stane $1.50, za naročnike v Pittsburghu, Clevelan-du in Chicagi pa samo $1.30 ker v teh mestih imam zalogo. Sprejemam tudi udnino za prihodnje leto, ki znaša samo en dolar.
Alois Skulj
P. O. Box 1402. N. Y. City 100tl4
STENSKI PAPIG
Velika zaloga vsakovrstnih barv, olj> in firnežev. Izvršujejo se vsa bar varska dela ter obešanje stenskegi papirja po nizkih cenah.
Joliet. uu
PIVO V STEKLENICAH.
Cor. Scott and Clay Sts.....Both Telephones 26.....JOLIET. ILLINOIS.
POZOR ROJAKINJE!
Ali veste, kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovol V mesnici
Anton Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in preka jene klobase in najokusnejse meso Vse po najnižji ceni. Pridite torej in poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba j« naše geslo.
kChi Phone 376.
N W ti
120 Jefferson St. JOLIET, ILL N. W. telefon 556
Chicago Telefon 4253.
Anton Kezele
HRVATSKO-SLOVENSKA
GOSTILNA
201 Ruby Street	Joliet, Illinois.
Sili Sili S S SMS Kili S S 9i!li
I—,--1 ^
ZA KRATEK ČAS. Iffi
I----1 £
SSKKSWHSSSK»»MS
Vsi rojaki, Hrvati i Slovenci, so dobrodošli. Tu bodete dobro postreženi z najboljšo pijačo in smodkami.
Ne pozabite torej obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street.
Chic. Phone 2768. N. W. Phone 1113
Luka Pleše
HVATSKO-SLOVENSKA
GOSTILNA
kjer točim najokusnejše pivo, fina domača in importirana žganja in vina, ter prodajem dišeče jmodke. Se vsem priporočam v obilen obisk.
1014 North Chicago St., Joliet, Ills.
W. H. KEEGAN
POGREBNIK.
Slovenci v La Salle in okolici: Kadar potrebujete pogrebnika se obrnite na to tvrdko in prepričani bodite, da boste najbolje postreženi, ker ta zavod je najboljši ter mnogo cenejši kot drugi.
V slučaju potrebe rešilnega voža (ambulance) pokličite nas po telefonu, ker smo vedno pripravljeni — pO dnevi in ponoči.
Vse delo jamčeno. POSTREŽBA TOČNA VSAK ČAS.
W. H. KEEGAN,
Telefona št. 100 — vsak čas. Cor. 2nd and Joliet St., La Salle, III.
Ako hočete streho popraviti po za mat denar oglasite se pri
HOLPUGH ROOFING GO.
COMPOSITION FELT and GR AVEL ROOFERS Asphalt Roofing Over Shingle«.
Bell Telephone, Joliet 4213 Office, Room 3, Forgo Building. Corner Ottawa and VanBuren Street* JOLIET. ILLINOIS.
Photo by American P res« Association.
NOVI POVELJNIK BRITANSKE VOJSKE NA FRANCOSKEM.
General sir Douglas Ilaig, ki je nasledoval maršala sir Johna French kot poveljnik britanske vojske na Francoskem, je star šele 54 let in se je udeležil že mnogih bojev v sedanji vojni.
Duluthski utrinki.
Strašno se utrinja lampica duluthska, kadar uredniče gre na lov brez cucka, pa — presneta smola! — ulovi le mucka. Mjav! Pa piše, praska, zbada, pika, bučka — mjav — da čreda bravcev radosti kar jucka!
Takih ne v nič devati!
Neki hribolazec naleti na planini na pastirja, ki se mu je zdel sila preprost. Mislil si je: "Ta-le siromak živi vedno samo pri svoji živini; gotovo je v verskih stvareh popolnoma zanemarjen." Da bi se prepričal, stopi k njemu, pa ga nagovori: "Pol kronce ti dam, če mi poveš, kje je Bog." "Hm" — pravi črednik, "jaz ti dam celo, če mi poveš, kje Boga ni!"
Posebno stanovanje.
Tudi v strelskih jarkih ni brez ša-ljivcev. Vsakdo si napravi svoje bivališče po možnosti udobno. Smešnih napisov ne manjka. Nekje je bil med topničarji junak, ki je po dolgosti vse druge prekosil. Ko so si priredili brlog, so mu tovariši odpovedali stanovanje, češ da preveč prostora vza-
Naročite zaboj steklenic
novega piva, ki se imenuje
ter je najboljša pijača
E. Porter Brewing Company
Ota telefon 405S. Bluff St.. Joliet,