Poštnina plačana v gotovin W Maribor, četrtek 4. junija 1936 Štev. 126. Leto X. (XWIL) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / »eieion uredništva 2440, uprave 2455 Ishaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra‘* v Ljubljani / Poštni čekovni račun it. 11.409 99 JUTRA 99 I" Smmmk rnk Amrnam Jutri se sestanejo v romunski prestolnici državni poglavarji v Mali antanti združeni držav. Ta pomembni sestanek, ki naj da najmočnejši vidni dokaz strnjenosti sronte Male antante, bo združen s svečano proslavitvijo osme obletnice vrnitve kralja Karola II. v Romunijo. Ta Proslava je zamišljena kot zunanji okvir razgovorov treh državnih poglavarjev dne 8. t. m. in bo v znamenju velike vojaške parade v navzočnosti odličnih su-verenov. Sestanki suveirenov imajo navadno namen, da utrjujejo vezi med državami, ki jih je stvorila diplomacija, ali Pa posebne okoliščine, ki jih prinašajo skupni interesi, istost usode itd. Sicer ni še točno znano, katera pereča vprašanja bodo v središču razgovorov treh siiverenov. Nekaj konkretnih pojasnil pa nudi bukareški list »Independance Roumaine«, ki pravi, da je že pred sestankom treh suverenov možno ugotoviti, da bo ta sestanek potrdil Jjopolno enotnost v vseh pogledih, ki združujejo tri države v okviru Male antante. Ta Službeni bukareški list pa izraža hkrati Prepričanje, da bodo državni poglavarji, ki se jutri sestanejo v Bukarešti, obravnavali tudi vsa ona vprašanja, ki pridejo na dnevni red prihodnjega zasedanja ženevskega foruma. Razen teh dovolj jasnih ugotovitev pa daje omenjeni list tudi dovolj odločne iz-iave, ki se tičejo odnosa do Društva narodov. »Independance Roumaine« namreč pravi; »Če gre za to, da se pakt Društva narodov razvija v tem smislu, da ima Društvo narodov možnost, da svoje sklepe tudi izvaja in da učinkovito aveljavlja sankcije, potem bo Društvo narodov h. šlo pri nas pritrditev, kajti Romunija je odločen pristaš kolektivne varnosti. Ce bi pa šlo za to, da se uprizarja igra revizionistov, potem ostanejo neizprosni nasprotniki vsakega taksnega poskusa. Ni namreč za nikogar v'-*č tajnost, da hočejo sovražniki statusa ‘luo uresničiti načelo, da ne ‘morejo pogodbe trajati večno. Društvo narodov pa ne more pripuščati takšnih teorij, ne da izgubilo vloge, ki mu pripada. Ce bi se pa vseeno mesničila ta možnost, po-*e tem namenom, da si postavimo male skromne stanovanjske hišice. Okoliške občine pa rne izdajajo dovoljenja, ker je tamkaj zaščitni pas, zeleni pas. Ako kdo naredi prošnjo, je njegov edini uspeh ta, da mu koleke uničijo. To vprašanje je treba že enkrat rešiti. Pomisliti moramo, da imamo danes> do 70% delavstva tuberkuloznega in v prvi vrsti radi slabih nezdravih stanovanj. Amerika zida za svoje delavstvo 14,000.000 hišic z vrtom, pri nas pa si je delavec niti na lastni zemlji ne sme postaviti. Te palače, ki se zidajo v mestu, niso delavcu prav nič v prid, kajti delavcec si v tistih lepih hišah nikdar ne bo mogel najeti stanovanja. To-cej prosimo, g. urednik, da objavite nekaj v vašem časopisu in s tem zainteresirate javnost o tem nesrečnem vprašanju. — Prizadeti delavci, čitatelji in oaročniki »Večernika«. Prosjaštvo. Ta pojav, ki spremlja vse narode od začetka njihove kulture dalje, ima v povestnici sicer neobdelano, a vendar dovolj jasno poglavje izločene in ne-uvaževane količine, ki nosi pretežno pečat nedolžnih. V teli obsojencih je izraz vsakokratnih, človeško .ne dovolj urejenih socialnih prilik, ki se jim moralna čuvstva upirajo. Ob vsakem siromaKit, bil to nestvor iz narave ali kakršenkoli pohabljenec, se človek zdrzne in si nastavi vprašanje, če je prosjaštvo edina pravica tega bitja. Menimo, da je tudj v tem pojavu dokaz, da je naša kultura — nekulturna in je daleč za ono iz zatone-iih stoletij, ko niso n. pr. naši predniki poznali siromakov. Njihova osnovna socialna celica družinska zadruga je imela kruli, stan in obleko za vse. Le kdor se je pregrešil proti zadružnim postavam (šegam), je moral iz zajedniške hiše kot izgnanec. Tako je bila dana možnost uvrščenja izgnanca — prosjaka med — po takratnih šegah — nevredne. In danes? »Visoka kultura« je izločila in pognala na cesto armado bosjakov in pros-iakov, da ne moremo iz te mnogoličnosti in pestrosti ločiti potrebne od nepotrebnih. Pri štirih korakih Četvero prosečih rok: deca, zdrav mladenič, pohabljenec, starec. Po tolikih prevarah imamo občutek, da nas vsi štirje varajo, dasi nas življenje uči v nasprotnem pravcu. Zdi pa se, da pridejo najbolje na svoj račun pretkanci z izredno visoko psihološka ■sposobnostjo, navlečeno z neugnano lažjo. Poznajo posamezen položaj že po nekaj besedah in imajo pripravljeno temu primerno laž, ki razgiba čuvstvo naproše-nega. Tam, kjer sc jim igra posreči, se kmalu pojavi drugi iz organiziranega kroga. Takim se imajo zahvaliti starinarne za ugodne kupčije. V to stran naj bi se poklicani bolj zanimali, sicer bo prikazen zavzela tak obseg, da bomo v doglednem času doživljali še kaj hujšega. Najbolj so izpostavljene družine ob periferiji, n. pr. na levem bregu uradniška četrt. Če semkaj še prištejemo, da so v vsakem primeru oškrtdovrrfc prav družine, ki same težko žive, bi bilo potrebno, da se nadzorstvo ojači. KAMENO OLJE. Mala država Estonska nima premoga mtS petroleja, ne primernega lesa za kurjavo, dasi gradbenega lesa razmeroma precej izvažajo. Mnogo pa je v deželi gorljivega Skrilavca, s katerim kurijo celo 'železniške lokomotive. To gorivo pa ,ie zelo neekonomično, ker pušča po 60 odstotkov pepela, ki se mora kot mrtev balast gireti in' vlačiti s seboj. Zaradi tega so začeli pred dvema letoma iz škri-ljevca na veliko ekstrahirati petrolej in bencin. Letna proizvodnja se računa na ca .55.000 ton. Glavni odjemalec so e-ston sfee državn© železnice. Poročali smo že, da je mariborski gledališki igralec Maks Furjan angažiran s pričetkom nove gledališke sezone pri osiješkem gledališču. Drevi se poslavlja od mariborske gledališke publike v vlogi finančnega ministra Almbichlerja v znani Lichtenbergevi satirični komediji »Kariera kanclista Winciga«. Mariborčani se bodo prav gotovo v velikem številu odzvali vabilu k udeležbi pri nocojšnji poslovilni predstavi v mariborskem Narodnem gledališču. Maks Furjan je med najmarkantnejšimi predstavnik' naše mlajše odrske generacije in si je takoj stekel priznanje odličnega karakternega igralca in izbornega odrskega tvorca. Mariborsko gledališče bo nedvomno čutilo nastajajočo vrzel, če se ne posreči pravočasno oskrbeti primerno nadomestilo. Pred odhodom iz Maribora je dal g. Maks Furjan, ki je bil ves čas deležen hvale in priznanja, tako od strani publike tako tudi kritike, uredniku našega lista naslednje zanimive navedbe, ki jih je na kratko zajel v razgovoru iti ki obsegajo vso njegovo dosedanje delovanje na mariborskem odru: »V Mariboru sem prišel takoj po prevratu iz Slov. goric, da se izučim v Mariboru mizarskega rokodelstva. L. 1921 sem se vpisal v dramatično šolo g. Milana Skrbinška, v kateri sem ostal do odhoda g. Skrbinška v Ljubljano. Prvič sem nastopil v Narodnem gledališču v Mariboru v komediji »Vzgojitelj Lano-vec« kot »šolski sluga«. Od 1. 1920 do danes sem deloval v raznih kulturnih društvih, ne oziraje se na politično smer m urepričanje, prav‘posebno pa v raznih dijaških dramatičnih krožkih kot režiser. Ob prihodu g. R. Pregarca sem sc L 1928 vpisal v njegovo dram. šolo. Od tu dalje sem redno sodeloval pri vseh večjih komadih v drami kot »Idijotu«, »Lebe-der«, »Romeo in Juliji«, »Peter Loren-zo«, »Divji raci«, »Stari Hjalmar«. Po odhodu g. Pregarca 1930. 1. sem bil angažiran kot poklicni igralec. Pomembnejše uloge, ki sem jih igral od 1. 1930.: Župnik v »Kralju na Betajnovi«. Župnik v »Hlapcih«, Kralj v »Hamletu«, Herman v »Celjskih groših«, »Tartuffe«, Dimitrij v »Karamazovih«, Alkvist v »R. U. R.«> Gilg v »Ideja pri Novari«, Almbichler v »Karijeri kanclista Vinciga«. Čampa v »Direktor Čampi«, Touche v »Siromakovo jagnje«. Vloge, ki sem jih najraje igral, so: Župnika v »Kralju na Betajnovi«, Hermana v »Celjskih grofih«, Almbichler v »Karijeri kanclista Vinziga«, Alkvist v »R. U. R.« in Opat v »Rože v snegu« (opereta).« NovaitirlnadfSrepna ilavba v $farišm u Na vogalnem zemljišču ob Aleksandrovi cesti in kolodvorski ulici so zapeli krampi in lopate. Tvrdka inž. Šlajmer in Jelenc je pričela graditi novi dom mariborske Ljudske samopomoči po načrtih mariborskega arhitekta Czeikeja. Velika štirinadstropna trgovska in stanovanjska hiša bo popolnoma dogotovljena šele do 1. avgusta prihodnjega leta. Nova zgradba Ljudske samopomoči ne bo samo ponos zadruge in njenih zadrugar-jev, marveč tudi ponos našega mesta, saj bo z njo zazidan najbolj kočljivi vogal, ki je kazal dolga leta svojo obupno praznoto v zazidanem kompleksu pred glavnim kolodvorom. To pa je vsekakor upošteval tudi projektant, ki je impozantni stavbi dal tudi impozantno zunanje lice. Novi dom Ljudske samopomoči bo štirinadstropna moderna palača, kakršne ustvarja sodobna tehnika. V prizemlji! je projektiranih pet prostornih trgovskih io kalov s potrebnimi stranskimi prostori in skladišči. Prvo nadstropje je določe- no za poslovne prostore Ljudske samopomoči, za glavno blagajno, za ročno blagajno, sobo ža seje, arhiv, korespondenco, kartoteko, članske knjige, tajništvo in kontrolorja. Drugo, tretje iti četrto nastropje pa je projektirano za stanovanja. V vsakem nadstropju bo troje modernih dvosobnih stanovanj s kopalnicami, in z vsemi potrebnimi pritiklinami. Sobe bodo prostorne in zračne in prav takšne so tudi kuhinje. V petem nad stropju bo imel stanovanje hišnik. Projektirana je tu tudi velika pralnica s sušilnico. Ob Aleksandrovi cesti bo nova palača dolga 21, ob Kolodvorski ulici pa 24 metrov. Fasada bo tipična in arhitektonsko učinkovita. Problem stopnjišča je projektant sijajno rešil in bo prostorno stopnišče imelo dnevno svetlobo. Banska uprava je Ljudski samopomoči priporočala celo dvigalo, kar pa bi podražilo gradbene stroške. V prvem nadstropju sta projektirana tudi dva železo-betonska tresorja in bo njih obris viden Okna m mi Bhm km p&d&gmMi pmmka ve^m PAKIŽ, 3. junija. »Malin-• poroča, da bo nova Blumova vlada sestavljena na popolnoma .drug način kakor so bile dosedanje vlade. Število ministrov bo minimalno in bo po eden minister opravljal po več resorjev. Na čelu posameznih resorjev bodo državni podtajniki, katerim bodo dodeljeni parlamentarni in neparlamentarni državni podtajniki. Čim prevzame Leon Bitmi vlado, sc bo takoj predložil parlamentu zakonski predlog po uvedbi 40urnega delovnega tedna, zakon o reformi Francoske banke ter podržav-njenjti vse vojne industrije. tudi na fasadi. Ob Kolodvorski ulici ima Ljudska samopomoč še dve lepi stavbni parceli, ki pa jih bo zazidala postopoma' in • tako najvarnejše naložila svoj kapital. Obenem pa bo s lem tudi mnogo pripomogla k otniljenju perečega mariborskega stanovanjskega vprašanja. Katn Jana 'et Carossi senzacija iz Prage, dnevno v Veliki kavarni. Sokolsko društvo Tezno poziva vse brate in sestre, ki se nameravajo udeležiti pokrajinskega zleta v Subotici v dneh od 25.—30. junija, da se zglase do vključno nedelje dne 7. 6. pri br. načelniku. Vožnja je */< t. j. okoli 98 Din, znak velja za telovadce 20 Din, za netelovad-ce 30 Din, javiti se morajo tudi oni br. in s., ki žele zasebno stanovanjc ob zletnih dneh. Ob prijavi je obdati znesek za znak! — V soboto dne 6. junija priredi društvo bratu Šerugi Janku odhodnico v gostilni Pulko. Vabljeni vsi Člani in prijatelji! Zdravo! Načelstvo! Zavod »Vesna« v Mariboru priredi od 6. do 9. junija razstavo perila, oblek i» vezenin. Razstava je odprta od 9. do 13-in od 14. do 19. ure. Za občni zbor Vinarskega društva v Brežicah je dovolilo ministrstvo prometa z odlokom štev. 10095 od 30. maja 1936 polovično vožnjo na povratku. Ude-leženci kupijo pri odhodu celo karto, PrI povratku pa samo polovično karto in to na podlagi železniške legitimacije br. K-12, ki se kupi pri odhodu železniške P°' staje in ki mora biti potrjena od Vinarskega društva v Mariboru. Ugodnost velja od 5. do vključno 9. junija t. 1. Legiti' macije bo Vinarsko društvo potrdilo v’ Brežicah. /g gjuSjinja m mfa Slušen Abs Baba-Ulah novi Mesija Babizem in bahaizem nova verski sekti Zadnje čase se naglo .širi v Severni Ameriki med inteligenco eksotična vzhod na verska sekta, bahaizem imenovana. Prvi je prinesel to novo vero v Ameriko sirski zdravnik Hairullali. Izšle so mnoge knjige, ki uče vernike bahaizma, kako morajo živeti, da bodo zveličanj Bahaizem pa se je pričel širiti tudi preko meja ameriških držav in j£ našel v razmeroma kratkem času ogromno število pripadnikov v Angliji. Statistika nam pove, da je precejšnje število pripadnikov bahaizma tudi v Jugoslaviji. Prav gotovo lx> zanimalo naše čitatelje, na katerih principih dogme in etike počiva nova verska sekta, ki se tako naglo širi. Zibelka bahalzina je Perzija. Glavne verske resnice so zajete in znane mohamedanske sekte šliHzma, katerega osnov na dogma je nezmotljivost dvanajst o rice imamov, ki jih je izbral in določil Allah za ; naslednike velikega preroka Mohameda, ' kot predstavnike mohamedanske vere. Šiitisti verujejo, da se je zadnji od dvanajstih imamov skril neznano kje okrog leta 260. po Hedžri in da se bo lepega dne pojavil kot Mesija vsega mohamedanskega sveta. Verujejo nadalje, da je dvanajsti imam bil dolga leta po Hedže-rovi smrti v tesni zvezi s svojimi nasled niki preko neke osebe, ki jo imenujejo B a b, kar bi pomenilo v našem jeziku vrat a. Ahmed Aštaj je osnoval šiitizem koncem 18. stoletja. Glavna dogma o-menjene verske sekte je, da mora živeti v nekem kraju na svetu popolen človek, ki vzdržuje vez med Mohamedom in njegovimi nasledniki, Ta vera je bila pozneje podlaga babizinu, ki je črpal mnogo verskih resnic iz knjige, ki jo je napisal Baba. Novo versko gibanje pa nj bilo povšeči tedanji perzijski vladi, ki je sora vila s sveta večje število babiztov, čes> da so nameravali zrušiti monarhijo in snovati novo teokratsko državo. Medte«1 pa je bil zadnji nasledniki Husen Ali ba-Ulah, ki je bil kot zelo pameten in častit človek, proglašen za prikovane#*1 Mahdija. Tudi se je Husen Ali Baba ' Ulah sam proglasil za poglavarja nov® sekte, ki je dobila po njem ime bahaizetfl* In je bila prava naslednica babizma. Bahizem je velik zagovornik svetovnega miru. Po smrti Baba-Ulaha se Je pričel bahaizem naglo širiti v Evropi n* Ameriki. Zanimivo pa je, da mlajša Se' neracija bahaiztov ne veruje, da bi 1,1 Baba Ulah inkarnacija Boga in da je tak prišel na zemljo, da bi odrešil veštvo. Ameriški bahaizem se celo 'ia' slanja na panteizem, po katerem je l,a' slanek stvarnika odvisen od stvarstv"j Človeška duša in človeški duh nista oo' raz božjega duha. Smrt uniči vsako ve med Bogom in človekom. Vera v pos«1 no življenje ima svoj simboličen znaC?',' Vse, kar je na zemlji, je dobro in hudo nega duha sploh na svetu ni. Betk m pustošita mimk m&iettia Grozno tragična zgodba iz selniških gozdov ki se čujejo kakor bajka Dekletce v kupu gorečega oglja - Stvari, Tragična nesreča je daleteia v nekem sozdu pri Selnici ob Dravi 71etfio Tildo Gradišnikovo. Otrok, ki se je igral pri svojem očetu, ki izdeluje oglje, je padel v kup gorečega oglja, pri čemer se' je ta-' ko opekel po vsem telesu, da so jo morali prepeljati v mariborsko splošno bolnišnico, kjer se bori s smrtjo. Ob priliki strašne nesreče se je razodela vsa oro-kova tragika. Mati male Tilde je živela z nekim oglarjem, ki je noč in dan za- poslen pri svojem delu globoko v gozdu. Z njim je imela pet nezakonskih otrok, ki so zrasli brez vsake prave vzgoje, prepuščeni samim sebi. Že pred leti je umrla enoletna hčerka radi slabosti, pred enim mesecem pa je izdihnila še leto dni stara hčerkica, ki je tudi umrla radi slabosti. Radi smrti prvega otroka je bila mati, 291etna Olga Gradišnikova, obsojena pred mariborskim okrožnim sodiščem, ker ni dovolj skrbela za otroka in ker je zanemarjala vzgojo svojih otrok. Pred tedni pa je Gradišnikova zapustila svojega ljubimca ter mu prepustila dva otroka, dočim je dva vzela s se'boj. Otro ka sta živela v gozdu brez nadzorstva ter brez prave hrane. Sedaj so orožniki mater ovadili državnemu tožilstvu in se bo morala Gradišnikova zagovarjati radi zanemarjanja vzgoje pred sodniki. ¥ Naglo se je raznesla sinoči že v pozni uri vest v železničarski četrti onkrat Drave,, da so našli v Wolfovi ulici obešenega 511etnega strojevodjo dirž. železnic Franca Bučovnika. Nesrečnemu možu, ki je storil svoje dejanje v trenotku zmedenosti, so skušali pomagati poklicani reševalci z umetnim dihanjem. To- da zaman, uradni zdravnik je ugotovil smrt. Truplo so prepeljali v mrtvašnico na mestno pokopališče na Pobrežju. Bu-čovnik je bil miren in priden človek m zapušča bolehno ženo in štiri nepreskrbljene oročiče, s kaerimi sočuvstvujejo vsi, ki so poznali Bučovnikovo družino. Ob rakvi Janka Grivca Pokojni Grivec Janko je bil rojen v Ormožu 6. 12. 1882 leta. Kot sin zavednega Slovenca je občutil že v svoji deški dobi, ko je obiskoval Ptujsko gimnazijo zahrbtnost tujca-Germana, radi česar je 6 im m rmm 70letnico rojstva obhaja v petek 5. t. ni. zaslužni nacionalni delavec in odlični ter popularni obmejni rodoljub vpokojeni šol- to 150 Din denarne kazni, oziroma 3 dni .ski upravitelj v Limbušu g. Anton Go- zapora in na ta del odpadajoče stroške. znani tožbi 36 železničarjev: Okrožno sodišče pa je na pritožbo g. Tumpeja proti tej sodbi prizivu deloma ugodilo in izreklo, da je dejanje sestavljanja liste proti državnim železničarjem z ozirom na pričevanje Rudolfa Kesslerja res že zastarano. A tudi glede pošiljanja vloge na Generalno direkcijo je Tumpeja oprostiti, ker je direkcija sama poročala, da lumpej ni poslal nobenih spiskov, niti direkciji, niti komisiji te direkcije. Prizivno sodišče smatra vsled tega, da do-•tičnega seznama direkcija ni dobila od Tumpeja. Pač pa je prizivno sodišče potrdilo obsodbo g. Tumpeja glede žalitve žel. uradnika Pilaja in mu prisodilo za predčasno izstopi iz gimnazije in se po-‘ dec. Slavljenec je navzlic sedmim kri- Vse ostale stroške morajo plačati tožeči svetil in oprijel z vso vnemo narodnega socialnega in gospodarskega dela za narod, predvsem v metropoli Prlekije v Ormožu. Po temeljitem gospodarskem proučevanju je nastopil službo ob usta • novitvi okrajne posojilnice v Ormožu i. 1899 in postal po vojni njen ravnatelj, ki jo zapušča za vedno v zavesti, da je vse žem, ki jih čvrsto in krepko prenaša na železničarji.« Zadevna Razsodba ovojih ramenih, še vedno mladostno čil j okrožnega sodišča se glasi: »Okrožno in svež ter neutruden v delu za vse do- j kot prizivno sodišče v Mariboru je v bro in vse plemenito. Slavljenec se še kazenski zadevi zas. tožilcev Fišerja Izi-danes udejstvuje na rajraznovrstnejših ' dora, Pilaja Alojza in tov. proti Tumpeju področjih, kjer s svojimi odličnimi spo- j Rudolfu, Prevolšek Janku in Tušeku sobnostmi služi nacionalni in napredni j Stanku zaradi razžaljenja časti odločilo misli. Ob lepem življenjskem jubileju, ki | sledečem Priziv zas. tožilcev Fišerja lzi-dal, kar je mogel in kar čutil samo za i ga obhaja v krogu dragih svojcev in' dora in tovarišev in Pilaja Alojza se za- 1 znancev, mu želimo obilo sreče in zado-' vrne. Prizivatelji so nerazdelno dolžni voljstva ter živahne mladostnosti, ki ga plačati na ta del odpadle stroške priziv-v toliki meri še danes odlikuje. Ad mul- nega postopanja, ki se izrečejo za iz-tos annos! | terljive. Prizivu obdolženca Tumpeja Ru- Mestni župan dr. Juvan je nastopil za; dolfa se deloma ugodi in se prvostopna REPERTOAR. Četrtek, 4. maja ob 20. uri: »Kariera kan clista Witiziga«. Poslovilna predstava Maksa Ftirijana. Izven. Kikc Kino Union. Velezanimivi pustolovni in Ijubavni film »Bil sem Jack Mor time r« z Adolf Wohlbrtičkom. narod. Plitva je bila v tistih letih narodna zavest slovenskega prebivalstva v Ormožu. On edini se je posvetil še z nekaj ožimi prijatelji in svojim bratom Stankom delu za narod in dela] vedno in Povsod. Začel je z narodno čitalnico, Ciril Metodovo družbo, Ruskim krožkom, Sokolom, ki ga je z nekaj brati sam ustanovil I. 1912 v Ormožu, . nadaljeval pri gasilcih — bil je prvi slovenski načelnik gasilcev v Ormožu po vojni; deloval je sploh pri vseh nacionalnih društvih, humanitarnih in strokovnih. Tudi kot tajnik nje konj in živine po vsej" naši banovini. «je konj in živine po celi naši banovini. Pri Sokolu je bil tajnik, blagajnik, načelnik in starosta in tudi do sedaj član župne uprave. Njegova preudarnost in življenska spo sobnost sta pri vseh društvih našla tak odmev,, da je bilo njegovo sodelovanje 'jedno neobhodno zvezano z društvenim življenjem. Če nj bilo njega ni bilo društva. Kot bančni strokovnjak je dvignil zavod okrajno posojilnico po vojni do take višine, da je z njim moglo tekmovati samo nekaj zavodov v Celju in Mariboru Okrajna posojilnica s pokojnim Jankom je izgubila voditelja, ki ga ne bo ^malu kdo dosegel. Vse nacionalno politično in kulturno delovanje se je ustvarjalo v njegovi družbi in z njeno pomočjo Je bila pri njem za vsako tako društvo Pisarna na razpolago. Tisti, ki so ga do-bro poznali, se bodo zavedali izgube pra ''ega tovariša in brata. Odločen in bor« )en za vse, kar je služilo narodu. Tudi pri svojih političnih nasprotnikih je veljal j-f*- konciljantnega uradnika in človeka ®rokega obzorja. Bil je ijajbolj popularen nacionalni de-;ivec ormoškega sreza in znan vsej Slo-veniji. Ko mu je umrl 8 letni sin edinec, je °stal sam z ženo in se še bolj poglobil in 'rgel v društveno življenje in ta posvetitev ga je dovedla, da je po kratki borzni zatisnil v ormoški bolnišnici živahne oči in se poslovil od vseh, ki so za ‘JUbili in sovražili. Za njim žaluje žena Jožica, mati s si-j*°rn iti sestro. Našemu Janku, bratu So-foLu in gospodarstveniku bo olnatijea Taifcn spomin. Spomnite se CMDi ! tri tedne svoj redni dopust. j sodba v odločbi o krivdi k 1 dispozitiva, Iz banovinske službe. Uradnik pri ma- nadalje o izreku o kazni in stroški raz rFborski splošni bolnišnici Viktor Zlokar- veljavi in razsodi, da se obdolženec Tum-nik je premeščen kot upravnik hiralnici Pej Rudolf v smislu § 280 k. p. oprosti v Vojnik. j prestopka zoper čast po § 301/1 k. z. Tlakujte prostor pred tovornimi skla- storjenega s tem, da bi neugotovljenega dišči glavnega kolodvora! Združenje tr- ’ dne v času od konca leta 19.33 do 18. ma-govcev za mesto Maribor je naslovilo j ‘a 1934 v Mariboru oziroma v Beogradu danes skupno z drugimi mariborskimi izrekel nejavno v pogledu zas. tožilcev gospodarskimi organizacijami na ljubljansko direkcijo državnih železnic spomenico. da bi se tlakoval prostor odnosno dovozna cesta do tovornega skladišča postaje Maribor gl. kol. kjer se va- nekaj neresničnega, kar utegne škodovati časti, dobremu imenu in gospodarskemu kreditu in sicer iznesel napram generalni direkciji drž. žel. v Beogradu oziroma napram policiji te direkcije se- goni nakladajo in razkladajo in ki je dalj! znam železničarjev, ki ga je neugotov-časa v silno zanemarjenem stanju. Pro- Denoga dne leta 1932 sestavil sporazum- govna sekcija Maribor gl. kol. je že 8. avgusta 1934 predložila direkciji proračun za omenjeno tlakovanje, kar bi znašalo skupno 1,260.000 dinarjev. Življenje in umiranje Maribora v maj-niku. V preteklem mesecu je zagledalo v no s Prevolškom in Tuškom Stankom in v katerem seznamu se zas. tožilcem očita- da sp hudi nasprotniki nacijonalnih društev ozir. organizacij in da izražajo splošno mržnjo povsod do istih ozir. do njih predstavnikov, od katerih so naj- Mariboru luč sveta 93 otrok, smrt je po-; tisti, ki so z modrim svinčnikom kosila 51 oseb, večno, zvestobo pa si je' Podčrtani in da plavo podčrtani propagi-obljubilo 78 parov. Na področju stolne raj0 z dobrimi razmerami v Avstriji in župnije je bilo rojenih 31 dečkov in ,36 cIa b°de itak drugače, ker bodo meje iz-deklic, umrli so 3 moški in 3 ženske, po-! Premenjene. V ostalem pa se priziv Tum-ročilo se je 17 parov; v frančiškanski;peja Rudolfa zavrne, radi česar se Tum-župniji je bilo rojenih 7 fantkov in 2 pun- pej Rudolf obsodi po § 297/11 k. z. z upo-čki, umrli so 3 moški in 6 žensk, poroči- rabo. ^ 71/5 z. na Din 150 denarne lo pa se je 21 parov, v magdalenski žup-, kazlli> plačljive v 1 mesecu po pravo-niji je bilo rojenih 6 fantov in 9 punčk, j m°čnosti sodbe, v slučaju neizterljivosti unirk) je 21 moških in 13 žensk, poročilo na 3 dni zapora po §§ 310 in 314 k. p., munu. Na tekmovanju bodo sodelovali tudi Mariborčani. Število udeležencev na turnirju bo okrog 20. Tekmovanje bo ka jalo tri tedne. Vlom v Zadružno gospodarsko banko še vedno ni pojasnjen. Preiskava se vrši na popolnoma novi osnovi in v popolnoma novi smeri. Redek primer poštenosti. Postrešček Franc Repec je našel na kolodvoru 100 dinarski bankovec, ki ga je oddal obmejnemu policijskemu komisariatu. Nočno lekarniško službo imata danes v četrtek Minafikova in Albaneževa lekarna, jutri v petek Maverjeva in Sira-kova. Kakšno vreme se nam obeta. Udor mrzlega zraka z zapada, kasneje hladno deževno vreme. Tako pravi dunajska vremenska napoved. Mesto pijače — bunke. V Goricah je prišel 1. decembra 1935 pred hišo, kjer je stanoval 27-Ietni pekovski pomočnik Viktor Satler, že precej vinjen posestnik Jakob Drevenšek ter zahteval vino, češ da imajo vinotoč. Ker je precej razgrajal, je stopil iz hiše Satler. Med obema je nastalo najprej prerekanje in je naposled Drevenšek udaril Satlerja z nekim kolom. Ta pa mu je kol iztrgal ter nekaj krat krepko zamahnil po Drevenšku, tako, da mu je prelomil levo podlehtnico. Epilog tega dejanja je bil danes dopoldne pred tukajšnjim okrožnim sodiščem, ki je Satlerja obsodilo na 8 mesecev stro gega zapora. Prostovoljna gasilska četa. na Pesnici priredi v nedeljo, 7. junija 1936, veliko gasilsko proslavo, združeno z blagoslovitvijo gasilskega avtomobila. Na predvečer 6. junija bo ob pol 21. uri bakljada. V nedeljo. 7. junija ob 5. uri budnica. Ob 9. uri bo sprejem oblastnih in cerkvenih predstavnikov ter ostalih gostov, ob 10. slovesna služba božja, katero bo bral msgr. prof. Vrez e. nakar sledi blagoslovitev gas. avtomobila. Po službi božji slavnostni govori in defilacija gas. formacij, ob 1,5. uri se bo vršila velika ljudska veselica s plesom, srečolovom. vožnjo na drči in drugimi veselimi presenečenji. Na to proslavo pridejo tudi predstavniki gasilske zajednice iz Ljubljane. Ker vrši naše gasiltvo na severni meji razen humanitarne, tudi važno na-rodno-vzgojno in državno misijo, se pričakuje, da se bo gasilstvu naklonjeno prebivalstvo v nedeljo 7. t. m. zbralo na Pesnici. se je 34 parov. V pravoslavni cerkveni občini so imeli v majniku 2 smrtna primera in 1 poroko, v starokatoliški 1 rojstvo in 3 poroke, v evangeljski po 1 rojstvo in 2 poroki. Tvrdka Hutter je uvedla starostno zavarovanje za svoje delavce in nameščen-1 v povračilo na ta obsodilni del odpada jočih izterljivih stroškov kazenskega postopanja in izvršitve kazni. Po S 66/11 k. z. se mu še nadalje odloži izvršitev kazni iz sodbe sreskega sodišča v Mariboru opr. št. VII Kps 304/32.« Poravnavi. Potrjuje se poravnava, ki ce. V ta fond morajo obvezno plačevati, Jo je sklenil trgovec Konrad Rojnik v vse^ delavci-člani po 5 odst. svojega za-j Ločah s svojimi upniki, katerim plača služka, tvrdka pa bo prispevala največ 50% kvoto v 14 enakih obrokih. Kot po-do 20 odst. izkazanega čistega dobička, rokinja pristopi tudi soproga poravnal-Odbor sestoji iz šestih zastopnikov de- nega dolžnika. Nadalje se potrjuje pri sil-lavcev in treh članov kontrole, istotoliko »a poravnava, ki jo je sklenil trgovec F. zastopnikov pa imenuje v odbor tvrdka Zore v Slov. Konjicah s svojimi upniki, Hutter, kateri pripada tudi predsednik.' katerim plača 40% kvoto v šestih ena-Minulo soboto so se vršile v tovarni vo- kili dvomesečnih obrokih. Marija Zore, litve v zastopstvo tega penzijskega fon- hišna posestnica v Slov. Konjicah prida- stopi kot porokinja k tej poravnavi. Zadeva lumpej. Tukajšnja »Delavska Letošnje tekmovanje za šahovsko dr-politika« piše k oprostitvi R. Tumpeja v žavno prvenstvo bo meseca julija v Ze- fcsfuukusSte eutdjettje Občni zbor Kmetijske družbe V Ljubljani je bil včeraj redni občni zbor Kmetijske družbe, ki se ga je udeležilo 43 delegatov iz bivše mariborske oblasti, ki so zastopali 140 Kmetijskih podružnic. Iz poročil posameznih funkcionarjev in iz stvarnih in temeljnih razprav je razvidno uspešno prizadevanje družbe za irešitev najvažnejših vprašanj agiarne politike. Tudi so se na občnem zbonu sprejeli predlogi glede organizacije družbinega delovanja in so se sprejele resolucije, nanašajoče se na pereče kmetijske zahteve. Kupčijsko poslovanje Kmetijske družbe je bilo v preteklem letu zelo živahno in izkazuje 275 milijonov dinarjev prometa. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika upravnega odbora dosedanji predsednik g. Oton Detela, za podpredsednika pa dr. Stanko Kovačič iz Počehove. V upravni odbor so se izvolili med drugimi še g. Franc U r e k od St. Janža na Dr. polju. g. Fr. Špari iz Jareniue, g. M. 111 ade od Sv. Križa nad Mariborom, g. J. Kami-č n i k od Sv. Marjete ob Pesnici. Za predsednika nadzornega odbora je bil izvoljen g. inž. Teržan iz Ruš. EVGENIJ SABANOVt Mmietmje fteafemja Ma ROMAN »Ako nas vsaj ne bi bili zaprli v to kletko; kakor živali smo.« »To tudi hočejo napraviti iz nas. Ali bomo sploh še ljudje?« »Samo še za v cirkus-.* »Čudovite stvari doživljamo.« »To je najbrže šele začetek.« »Čudim se k, da nas nihče ne poizkusi rešiti.« »Saj tudi nihče ne ve, kje smo.« »Ker se nismo vrnili, bi morali vedeti, da ...« »Morda vedo in so tudi že poizkusili, a zaman. Verjetno je, da se jim je zgodilo prav tako kakor nam.« »Morda so naši reševalci prav sedaj zaprti v kaki drugi kletki enako kakor smo mi.« »Ko bi se mogli vsaj pogovoriti s temi črnci.« »Kakšen jezik neki govore?« »Ne razumem niti ene same besede.« »To bo neka afriška črnska govorica.« »Zakaj ni k nam dr. Servacija Evari- sta?« »Ker ve, da bi ga preveč spraševati.« »Samo, da pas ne pomore!« »Morda smo samo talci?« »Zelo verjetno!« je vzkliknil poveljnik. »Ako napadejo Maklen, nas črnci vse pomore.« »Ali pa napadalci. Ko bi pričeli metati na nas več ton težke bombe ...« »Prepričan sem, da ne bi prodrle do nas. Gotovo nas je dr. Evarist spravil do v el j globoko.« »Morda so njegove naprave sploh ne* premagljive, vsaj s sredstvi, ki jih pozna današnja tehnika.« »Vrag mora biti silno genialen. Kako bi neki razpolagal s takimi napravami, povečevalnimi sredstvi in zgradbami, ki se dajo kar naenkrat skriti pod površino zemlje.« »Sploh je tu tako čudovito, kakor v pravljici. Možje, je vse to sploh resnica, ali pa smo samo začarani?« »Prekleta resnica!« je dejal vrhovni poveljnik. »Smo torej brez vsake moči in moramo mirno ždeti v tem kurniku?« »Nič drugega ne moremo storiti.« »Sam vrag nas je prinesel sem.« »Zakaj prav nas? Zakaj ne kakega drugega oddelka.« »In zakaj prav mene. kot vrhovnega poveljnika?« »Sami ste silili,« je dejal pisar. »Molite in se brigajte zase!« je zarobantil poveljnik nejevoljen. »Mčnite, da ste še naš poveljnik?« se je razburil pisar. »Vraga! Sedaj ste petelin v kurniku kakor smo mi petelinčki, samo tega ne vem, kdo bo čez nekaj dni lahko bolj glasno kikirikal! Zdi se mi, da rasem najhitreje prav jaz. Bojte se me! Ko postanem velikan med velikani, Peter Klepec ali istrski Veli ,oža, se z menoj ne bo dobro šaliti. Treba mi bo samo iztegniti pest in suniti, pa ...« »Pa se bo spet sesul v prah«, se je zasmejal prvi detektiv. »Čudovito, koliko humorja imate še,« je vzkliknil nekdo. »Saj je vse eno. dragi tovariši. Lahko tulimo, preklinjamo, se jočemo ali smejemo, svojega položaja ne moremo spremeniti in tudi iz kurpika ne pridemo. V takih položajih je humor najboljše zdravilo.« »Res je!« je pritrdil nekdo in pretegnil svoje ude, ki so ga od nove, nagle in Ue' naravna rasti neprijetno boleli. Med tem pogovorom je pa dr, Serva-cij Evarist mrzlično koval dalje svoje načrte zao brambo Maklena in morda tudi napad na napadalce. Vedel ie dobro, da se bliža velika odločilna ura, vedel pa tudi, da stoji popolnoma sam nasproti vsej državi, kateri se vtegne Pri" družiti že jutri ves svet. Na njegovi strani je bila samo njegova pošastna vojska živalskih velikanov in od nje je pričakoval vsaj toliko, kolikor od svoje genial-, nosti in tajne tehnične moči. S tem, da je razdejal tovarno, v kateri je hotel dr. Vang-Ceng izdelovati priprave proti inaklenskiin, je opozoril nase vlado, napovedal ji je vojno, a tolažil se je še vedno, da sedaj vlada nima vee uspešnih sredstev ne za napad in ne za obrambo. Toda le prekmalu se je prepričal, da dr. Vang-Ceng in inž. Atanazii Gal še živita in obstojajo dalje^ tudi aparati, k; mu onemogočajo prisluškovanje. Teh aparatov je bilo čedalje več: zaman se je trudil, da bi ujel pogovore na sejah vlade ali na konfnrencah v posameznih ministrstvih. Nič več ni vedel, kaj se godi v prestolnici, nič več, kaj se pripravlja proti njemu in njegovim načrtom. J$rJ(ižkQ. pfiteb ftk ifi Pod »To in ono« v 22. štev. »Nedelje« napada nekdo starokatohško - cerkev z ozirom na notico pod istim nadpisom v »Večerniku«, z dne 16. t. m. kot »krivoversko sekto« ali »utrechtsko cerkev«. Seveda po rimski razlagi ne sme biti drugače, o tem je debata odveč. Kar se tiče »lovljenja verskih kalinov«, klasičnega izraza v »Nedelji« prepuščamo razsodbi trezne javnosti: katera izmed cef-kva greši največ v tem oziru. Zainteresiranim čitatcljem bodi povedano to, kar omenja S 1. Ustave starokatoliške cerkve pri nas v Jugoslaviji in tudi drugod namreč: »Katoličani, ki odvračajo novo postavljene nauke na takozvanem vatikanskem zboru Sess. IV. v papeški buli »Pastor deterpus« o nezmotljivosti papeža in njegovi vsevlasti nad vso cerkvijo tvorijo versko zajednico pod 'nazivom »Staro-katoliška cerkev«. Starokatoliška cerkev ni radi tega nova, uiti sekta, kar priznavajo učeni jezuiti sami, Utrehtska cerkev je res po bistvu starokatoliška kakor je to na vse zadnje vsaka krščanska cerkev, ki odklanja rimski primat, tako pred vsem pravoslavna iti anglikanska. Starokatoliška cerkev pa niše radi tega utrechtska cerkev, ker je v Utrechtu je prostovoljna unija posameznih škofov predstojnikov v upravi popolnoma samostojnih cerkva, kakor je bilo to običaj v prvih stoletjih krščanstva. Da pa-peštvo ni božja ustanova, je jasno iznesel v svojem vehementnem govoru veliki J. J. Strossmayer na vatikanskem cerkvenem zboru, o čemer se interesent-jc lahko prepričajo. Sploh je dovolj zgodovinskih, pa objektivnih dokazov glede nastanka pupeštva in način« objave najnovejših vatikanskih dogem. Razprave kakor je ta v »Nedelji« sc lahko servirajo pač čitateljem »Nedelje«. Gospoda pisca bi pa opozoril na to le: Sv. Vincenc lerinski (4. in 5. stoletje) pravi; »Katoliško je to, kar so verovali vsi, vsepovsod in vsikdar«. — Ce so to tudi rimske dogme, si naj čitatelji sami odgovore. Dalje najnovejši rimski zakonik »Codex itiris eanonici« iz leta 1917 je proglasil službeno ime za r. k. cerkev: latinska cerkev v nasprotje z istočno cerkvijo. Kaj to ime znači, se kaže več ali manj očito. Papež Silvester II. v XI. stoletju pa je zapisal: »Jaz trdim vztrajno, da ako rim. papež Cerkve ne sluša, njega pravim, tega rini. škofa po zapovedi božjoj, se ga ima smatrati kot pogana in carinika.« Iti vatikanske' dogme? — Kje je svetost Cerkve in Kristusovega nauka? Kdo je krivovernih in kdo katoličan v pravem pomenu besede? Mimogrede še omenjani, da imamo starokatoličani tudi sv. spoved, le spo- Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. vednic in zapovedane ušesne spovedi ne, prostovoljno pa, ker je bil to običaj v starokrščanski cerkvi. Starokatoličani se spovedujemo Bogu, pa ne človeku, če pa ima vernik zaupanje v kakega duhovnika, mu lahko izpove, kar ga teži in si s tem olajša vest, ako smatra to za potrebno, toda ušesna spoved ni pogoj' za odpuščanje grehov; bila je prvič obligatno uvedena na IV. lateranskem koncilu 1215. na tridentiskih cerkvenih zborih pa postavljena v dogmo. (Nova verska resnica.) Tudi je celibat svečenstva le delo rimskih papežev. Ako torej v starokatoliški cerkvi ne poznajo zapovedane ušesne spovedi in celibata duhovnikov, je to le dokaz, da je cerkev v resnici starokato-Hška. Zgodovina vatikanskega koncila nam priča, da je rimsko katoliška cerkev stara šele 66 let, katera je pa prava in kriva, bo pa razsodil ljubi Bog. Fr. Š. Pulkiltave kavice Putnlkov izlet z avtobarom na Dolenjsko. Dne 13. in 14. junija prirodi »Putnik« v Mariboru dvodnevni izlet na Dolenjsko v »Dolino gradov«. Odhod iz Maribora 13. junija ob 6. uri zjutraj izpred hotela »Orel«, Prenočišče in večerja se v Ljubljani. Postanki so predvideni v Otočcu, od tam pešizlet v Strugo. V Šmarjetskih toplicah se bodo izletniki kopali in si ogledali grad Kleveš z znamenitimi starinami. Vračali sc bodo izletniki preko Brežic,' Zidanega mosta in Celja, kjer bo večerja. Vožnja z vso o-skrbo stane le Din 250. Pohitite s prijavami. Vse nadalnje izveste pri Putniku. Putnikovega izleta ua Dunaj s kompenzacijskim vlakom na festival na Dunaju. Ob priliki muzikalnega festivala na Dunaju priredi Putuik na temelju jugo-slovensko-avstrijske turistične pogodbe od 2. avgusta 1935 izlet s posebnim vlakom na Dunaj. Odhod iz Maribora bo H. junija 1936 ob približno 3. uri, povratek v Maribor 15. juniaj ob približno ld. uri. Vozna cena iz Maribora znaša v III. razredu 240, v II. razredu Din 300. Pre-sktbljeno jo tudi za cenen aranžman: prevoz od postaje v hotel in nazaj, prenočišče in zajtrk v hotelih (tipa Kongres Din 270, tipa Post Din 370, tipa Krantz Vinbassador Din 640). Potuje se z lastnim ali kolektivnim potnim listom. Udeleženci, ki potujejo s kolektivnim potnim listom, morajo obejiem s prijavo poslati še policijsko, odnosno siresko uverenjez žigosano lil prilepljeno fotograsijo ter do dati še 1 fotografijo posebej. Na pot mora vzeti vsak osebno izkaznico radi legitimiranja. Davčno potrdilo m potrebno. Kolektivni potni list stane Din 50. V Avstrijo se sme vzeti Din 300 in šilingov 800. Šilinge po najnižjih dnevnih cenah, natančnejše informacije, prijave do najkasneje 5. junija pri Putniku v Maribo-, ru in v Celju. Pivske .k&vm Osebna vest. Geometer Ivan Marinček je premeščen od katastrske uprave v Ptuju h katastrski upravi v Novem Mestu kot šef urada. Smrtna kosa. Nagle smrti je umrla Melita Geršak, rojena Presker vdova do sodnem svetniku. Stara je bila šele 52 let. Zapušča 4 nepreskrbljene otroke. -Naj v miru počiva! Drzen vlom pri belem dnevu. Na Bin-koštno nedeljo je bil izvršen v Kicarju drzen vlom pri posestniku Jakobu Bra-čeku, Vlomilec je bil najbrž na preži in čakal ugodno priliko, ko so se domači podali v Ptuj k maši. Najprej se je lotil vežnih vrat, koje je razbil in na ta način prišel v shrambo, od koder je odnesel meso, slanino, klobase in druge stvari, k| jih je našel. Škoda znaša okrog 500 Din. Orožniki so našli v shrambi kos cigarete, ki je bila ovita s časopisnim papirjem in ta najdba je pripomogla, da so vlomilca tudi hitro izsledili. Pod težo dokaza je 43 letni viničar Franc Pihler vlomno tatvino priznal, nakar so ga aretirali in izročili okrajnemu sodišču v Ptuju. Elegantna operna pevca v Ptuju. Za binkoštne praznike sta se pojavila v Ptuju dva elegantna mlajša gospoda in se nastanila v hotelu Osterberger. Prijavila sta se kot operna pevca in da nameravata prirediti koncert, v navedenem ho-j telu. Sta to 36 letni A. J. iz Podgore pri Gorici in 30 letni Rado H. iz Kojskega pri Gorici. V hotelu sta čez praznike prav dobro živela in se zabavala. Ko pa je prišlo do plačila hotelskega računa, sta elegantna gosta izginila kakor kafra, zapustivši 500 Din dolga. Na prijavo o-škodovamega hotelirja so orožniki oba-dva izsledili v neki gostilni v okolici Ptuja. kjer sta pridno popivala in se zabavala brez ficka v žepu. Ker sta oba ita-Ijanska državljana, so ju orožniki aretirali in izročili sodišču. Pri razpravi, ki se je vršila v sredo 3. trn. je sodišče obsodilo po § 334/1 k. z. vsakega na 7 dni zapora pogojno za dobo enega leta. V šoli. V našem kraju je divjala oni dan strašna nevihta. Napravila je ogromno škodo. Učitelj je hotel preizkusiti opazovalno sposobnost svojih učencev R četrtega razreda. Naročil jim je. naj na najkrajši način popišejo to škodo. Jurček je oddal drugi dan mesto naloge listek, na katerem je bil prilepljen odrezek iz časopisa: »Nad pokrajino je divjala včeraj strašna nevihta, Škoda, ki jo je povzročili je nepopisna ...« Mali o Ra*no GRAJSKA KLET Damska kapela iz Češkoslovaške dospela. Nastopa dne v no z izbornim petjem ob 20. uri. 2771 Službo dobi DIN 16.- svileni barhent dobite pri Trpinu, Vetrinjska 15. 2261 PREDNO ODPOTUJETE, kupite kovčeke, aktovke. listnice, denarnice, nahrbtnike itd. pri KRAVOSU, Maribor, Aleksandrova 13. 2582 VEDITE. da tudi za starp obleko in čevlje dobite denar v Grajski starinarni. 25S2 Stanovanie DVOSOBNO STANOVANJE, narketirano, takoj oddam. Vprašati pri hišniku, < jospoj-n a 7. 3766 NOVOUREJENO STANOVANJE. soba, kuhinja, veranda, vrt, oddam. Studenci, Ciril -Meto dova 17. 2770 Sobo odda opremljena soba z uporabo kopalnice takoj na razpolago. Strossmajcrieva 28, stanovanje št. 9. 2725 VDOVEC z dvema 8 let starima otrokoma išče gospodinjo v starosti 50—60 let. Miklošičeva' ul. 1, Majcen. 2767 NATAKARICO. dobro servirko, spreinie re-stavracija »Union«. 2761 NATAKARICA, pridna in poštena, s kavcijo' išče službo. Poldi Brvar, Ca-dranska Vas, Poljčane. 2759 KUHARSKO VAJENKO sprejme restavracija Nabav-ljalnc zadruge drž. uslužbencev, Maribor. Rotovški ti g 2 2757 SOBARICO, služkinjo za vse in perico, ki opravlja tudi druga dela.' iščem za počitniški dom na Pohorju. Natančnejše podatke dobite v Mariboru, Aškerčeva ul. 6 od 11.-14. ure. ' 2748 Prodam MOTORNO KOLO »PUCIP 250 ccm, športni model, pr°7 dam. Jerin, Tattenbachova 2 2771 OTROŠKI VOZIČEK, modem, poceni naprodaj, "j Ponudbe na upravo f,()„ >,-Otroški voziček ». 27®; MOŠKO DIRKALNO KOLO. malo rabljeno, na prodni. ,, Riter, Slovenska 244. 276« OTROŠKI VOZIČEK na prodaj, llgodna cena Meljska c. 67. PRODAM KREDENCO. mizo, lepo psiho z noč?11!' oinaTieami. Vprašati Zagat" 3. za gostilno Zolmr. }]}* POHIŠTVO. otomane, kredence, pernice, odeje naprodaj. Langusova ul. 4 1. 2144 Kupujte svoje- po* trebiilne pri naši*1 inserentih i 2700 11 se je preselila v Fraffitasti iiicii I'. I) Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA, vsi v Mariboru.