Poštnina plačana v gotovini. Leto XX., št. 172 Ljubljana, četrtek 17. julija 1939 Cena 2 Din Upravmštvo. Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Itaseratru oddelek: Ljubljana, Selen-Ourgova ul — Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon št. 190. Računi pri pošt- ček. zavodih: Ljubljana št 11.842, Praga Oslo 78.180. W1en št. 105.24L Izhaja vsak dan rasen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122. 3123. 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg St. 7, telefon St. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1, telefon St 65. Rokopisi se ne vračajo. Sredi tujske sezone V zadnjih dneh julija smo, to je v času, ko normalno tujskoprometna sezona doseže svoj višek. Na Slovenskem smo v deželi, kjer nam priroda ni nasula vsega v izobilju. Dala pa nam je vendarle marsikaj, in sicer v takih oblikah in pogojih, da se nudijo možnosti za obstoj ob zelo velikem naporu in j ako smotrni izrabi energij. Ne morda na kakem specijalnem področju, v kaki prav posebni panogi, marveč v raznih območjih, v vsakovrstnih smereh in na zelo različnih temeljih. To je značilnost naše zemlje in temu primerno veleva naše gospodarskopolitično pravilo, da je treba izrabljati vse možnosti. Pri nas se nikdar ne bomo mogli specializirati samo v tej ali oni smeri, marveč bomo morali vedno uveljavljati svoje energije na jako raznovrstnih področjih, v raznih smereh. Med njimi tujski promet gotovo ne bo smel biti na zadnjem mestu. Letos se ponavlja v poročilih o dosedanjem stanju tujskega obiska isti pojav, kakor že lansko leto, samo da se zdi, da še v večji meri. Po naših krajih so bolj zasedeni večji kraji s staro tujskoprometno tradicijo in primernim renomejem. Nadalje so bolj zasedeni večji hoteli in sploh obsežnejša podjetja nego mali obrati in zlasti bolj nego neštete posamezne hiše, ki so v tujskoprometno razglašenih krajih začele oddajati sobe ter dobivati iz tega dohodke. To je pojav, ki se je letos še stopnjeval in ki moremo o njem sklepati da ni slučajen. Vredno iri potrebno mu je posvetiti primerno pažnjo s težnjo, da se pripomore k izboljšanju. Pogosto se na kmetih čuje tožba, da tujski promet našemu podeželju premalo prinaša, da le skromno koristi kmetovalcu, pa da imajo od njega koristi v glavnem le hotelirji in gostilničarji. Bilo bi zelo napak, v polni meri zanikavati vrednost takih pritožb, kakor bi tudi ne bilo prav, ako ne bi svarili pred pretiravanjem. Toda res je. da se človek silno čudi, ko se more brez težave prepričati, da za razmeroma velike potrebščine tujskega prometa prispeva manj neposredna okolica kraja, kakor jako oddaljena tržišča. Mnogi so kraji, ki imajo v svoji sredini ali vsaj bližini hotele in penzije. pa tjakaj ne oddajajo niti perutnine niti jajc niti drugih živil. Seveda je neupravičeno, iskati krivdo za to morda samo na eni strani, pri producentih in prodajalcih ali pri kupcih. Ali resnica je. da se je naša kmetska produkcija neverjetno malo prilagodila potrebam bližnjega sezonskega trga. Ne le perutnine. tudi sočivja, zelenjave in drugih sadežev, ki bi jih mogli poleti s pridom prodajati letoviščarjem, posredno ali neposredno, ne gojijo, tako da zalagajo z njimi letovišča često jako oddaljeni kraji. Ali z drugimi besedami: naši kmetski kraji v področjih tujskega prometa svoje poljedelske produkcije niso komercializirali, kakor se tujskoprometni podjetniki niso navezali na pridelke bližnje kmetske okolice. Bilo bi preveč, vodilo bi nas predaleč. ako bi hoteli razglabljati nadalje, kje so vzroki, da je tako, pa se zato zadovoljimo z ugotovitvijo gotovo nerazveseljivega dejstva, ki bi mu bilo vsekakor treba odpomoči. Seveda ima prebivalstvo v tujskoprometno aktivnih krajih mnogo drugih možnosti, da si izboljša gospodarsko eksistenco s pomočjo zaslužka, ki g.a v raznih oblikah nudi tujski promet. Posebno važna postaja v zadnjih krtih ona panoga, ki smo se je dotaknili v uvodu. Mnogi gospodarji po vaseh z ugodnimi pogoji za tujski promet so opremili eno ali dve sobi v svojem domu, da jih oddajo poleti gostom in si s tem oskrbijo stranski zaslužek. Zlasti se obnese ta način v gorskih vaseh, posebno tamkaj, kjer morejo računati tudi z zimskim obiskom, to se pravi, s smučarji. Priznati moramo, da je ta oblika tujskega prometa prav posebno pažnje vredna, saj omogoča izrabo tujskoprometne produktivnosti v korist onih, ki so pomoči najbolj potrebni. Zakaj na ta način pride dohodek najbolj neposredno na malega človeka in ta oblika bi nemara najbolj mogla popularizirati to, kar imenujejo v velikem svetu tujsko industrijo. Da je res tako, nam ni treba posebej utemeljevati. Toda pripomniti je treba, da je tudi za to obliko tujskega prometa treba prilagoditve. Na žalost ni redko, da človek naleti v tem pogledu na razmeroma majhno razumevanje med ljudmi samimi. Kolikokrat je treba šele dopovedovati, da za oddajo sobe tujskemu gostu ne zadostuje samo, da je zrak nad vasjo imeniten, pa v okolici najlepše visoke gore in kar je še takih privlačnosti, pa da kmetska soba že more tekmovati s hotelskimi. O vsem tem, kar še spada zraven, od sence v prikladni bližini, uredbe stranišč itd. marsikje ni govora, kaj šele, da bi se vas skupno ali JAPONSKE PRIPRAVE ZA UDAR V SIBIRIJO? Po poročilih iz Vladivostoka hoče Japonska izkoristiti sporazum z Anglijo za vojaške operacije proti Rusiji Moskva, 26. jul. o. Listi v Vladivostoku poročajo, da so Japonci v Mandžuriji izvršili ogromne vojaške priprave za borbo proti Rusiji. Japonci bi radi Rusiji iztrgali obmorsko Sibirijo. Japonci so zgradili v Mandžuriji 5000 km železniških prog in 20.000 km izvrstnih cest. V Mandžuriji je sedaj že 450.000 japonskih vojakov. Število vojaških letališč je naravnost ogromno. Tudi v severni Japonski se vršijo velike vojaške priprave. V Vladivostoku se odgovorni krogi boje, i da ne bi izbruhnila vojna z Rusijo v spe- i razumu z Veliko Britanijo. Bržkone spe- j kulirajo Japonci z zadnjo angleško kapitulacijo v zvezi z ureditvijo tiencinskega spora. Baje nameravajo udariti proti Rusiji preko Zunanje Mongolije, preko Amur-ja in Sahalina. London, 26. julija, o. »Daily Thelegraph« poroča, da so v Kremi ju zelo v skrbeh zaradi najnovejšega razvoja dogodkov v Zunanji Mongoiiji. Vojni svet je na osnovi poročil o borbah ruskih čet z Japonci sklenil imenovati generala Kulika. namestnika ljudskega komisarja za vojsko, za vrhovnega poveljnika ruskih sil v Zunanji Mongoliji. General Kulik je doslej organiziral mehanizacijo ruske vojske. Hsingking, 26. jul. o. Mandžurska vlada je proglasila alarmno stanje v vsej državi. Vzrok tega ukrepa so dogodki na meji Zunanje Mongolije, kjer se je razvila že prava vojna. Alarmno stanje je prva etapa na poti do popolne preobrazbe man-džnrskega civilnega življenja. Uvedena je bila pisemska cenzura. Na meji so ojačili oddelke vojaštva, ojačeni so bili tudi policijski oddelki v posameznih krajih in velike formacije velike mandžurske vojske so se pričele premikati proti zapadu. Kitajska svarila Angliji Sporazum ne bo služIl miru, ker se bo vojna na Daljnem vzhodu nadaljevala — Angliji narekujejo lastni interesi, da ne zapusti Kitajske Šanghaj, 26. julija. AA. (Reuter). Kitajski komentarji o angleško-japonskem sporazumu so zelo ostri. Pod naslovom »Kapitulacija Anglije« pravi kitajska službena agencija, da bo popuščanje Anglije napram napadalcu dalo napadalcem na zapadu samo še večjo drznost za rove podvige. Kapitulacija Anglije vsekakor pomeni, da se bo vojna na Daljnem vzhodu nadaljevala. Zmerni elementi na Kitajskem se bodo odslej zavedali, da jih nihče od zunaj ne bo podpiral in da bodo morali voditi borbo sami in na svoj način. Pariz, 26. julija. AA. (Havas) Kitajski veleposlanik Wellington Koo je dal predstavnikom tiska izjavo, v kateri kritizira angleško-japonski sporazum, češ da se bo dal težko spraviti v sklad z angleško politiko na Daljnem vzhodu. Ta sporazum so sprejeli na Kitajskem z začudenjem in grenkobo Wellington Koo je izrazil bojazen, da sporazum sploh ne bo služil miru. Čungking, 26. jul. AA. Zunanji minister Vangčungvej je izjavil zastopniku agencije Havas: Kitajska politika nasproti Veliki Britaniji se ne bo spremenila, nekoliko pa smo razočarani nad izjavo, ki jo je podal Chamberlain v spodnji zbornici. Ko je še omenil, da je tokijski sporazum enostranski, ker je Velika Britanija nasproti Japonski popustila, je pripomnil: Velika Britanija je s tem pristala, da bo podvze-la potrebne korake proti kitajskim patriotom, sporazum pa ne določa represivnih ukrepov proti kitajskim teroristom, ki sim-patizirajo z Japonci, kakor tudi ne boja proti gibanju, ki je naperjeno proti Veliki Britaniji. Vangčungvej je nazadnje v ivojem razgovoru ponovno izrazil željo, ki jo je včeraj jasno formuliral Čangkajšek, ter dejal: Velika Britanija bo razumela, da ji njen lastni interes nalaga, da ne zapusti Kitajske. Japonsko nezaupanje Tokio, 26. julija, o. Nekateri politični in vojaški krogi še vedno dvomijo nad iskrenostjo Velike Britanije in menijo, da tiči za njeno kapitulacijo v Tokiju skrivno, sten manever. Prav zaradi tega vojaške oblasti v Tiencinu blokade angleške koncesije še niso ukinile. Prav iz Tiencina prihajajo v Tokio priporočila, naj bo vlada skrajno oprezna nasproti Angležem. Japonska izjava Zastopnik japonske vlade je glede sporazuma, ki je bil sklenjen med Arito in Crai-gijem, izjavil novinarjem, da se odstavek spomenice, ki govori o posebnih potrebah japonske vojske, ne tiče dela Kitajske, ki še ni pod japonsko oblastjo, pripomnil pa je, da po spomenici, če se pazljivo prebere, pričakuje Japonska, da Velika Britanija v bodoče ne bo podpirala vlade v Cungkingu. List »Miako« piše: Hiranuma je izjavil, da se bo angleško-japonski sporazum na. našal na vso Kitajsko, dočim je Craigie dejal, da se ta sporazum tiče samo onega dela Kitajske, ki so ga zasedli Japonci. List pravi, da je optimizem dopusten v toliko, v kolikor je Anglija iskrena v svojem postopanju. Francija in Zedinjene države bodo sledile zgledu Londona. »Niči Niči« pravi, da so za maršala Cangkajška smrtni udarec blokada obale, finančna kriza in konec angleške pomoči, velik del japonske in kitajske javnosti pa je še zelo skeptičen glede tega sporazuma. Pogajanja se nadaljujejo Tokio, 26. julija. AA. Agencija »Domej« poroča, da je zunanji minister Ari ta dopoldne izjavil članom tajnega sveta, da se angleško-japonska pogajanja nadaljujejo. Četrti plenarni sestanek angleških in japonskih zastopnikov je bil dopoldne. Po seji je bilo izdano poročilo, da bo prihodnja seja jutri dopoldne. Uradno poročilo japonskega zunanjega ministrstva pravi, da so nastopile precejšnje težave gjede vprašanj, ki se ti če j, končne ohranitve miru in reda v Tiencinu. Predsednik vlade je izjavil, da so angleško japonska pogajanja v Tokiju pričela 24. julija in da so na sestankih, kolikor jih je bilo doslej razpravljali samo o postopku. Buttler o tokijskem sporazumu London, 26. julija. AA (Reuter). Državni podtajnik v zunanjem ministrstvu Buttler je nikalno odgovoril na vprašanje, če je Velika Britanija sedaj priznala vojne namene Japonske na Kitajskem. Prav tako je nikalno odgovoril na vpiašanje, če se bodo nadaljnja angleško-japonska pogajanja vodila na tej osnovi, da pripada velik del Kitajske sedaj Japonski in da se ta del nahaja pod japonsko jurisdikcijo. Stališče Amerike Washington, 26. jul. AA. (DNB). Državni tajnik Hull je izjavil, da Zedinjene države v nobenem primeru ne bodo priznale Japonski posebnih pravic, n. pr. pravice, da bi zapirala reke itd. Zedinjene države bodo tudi v bodoče izvajale v vzhodni Aziji isto politiko kakor doslej. Hull je dejal dalje, da bo Japonska odgovorna, če bodo zaradi posledic, če bi Japonska zaprla kitajske reke, trpeli interesi ameriških državljanov. Vlada Zedinjenih držav se ne odreka pravicam, ki so ji bile zajamčene s pogodbo 9 držav in z mnogimi drugimi j posebnimi pogodbami s Kitajsko. London, 26. julija, z. Angleško-japonski sporazum, ki naj tvori osnovo za nadaljnja pogajanja glede tiencinskega spora, je naletei v Zedinjenih državah na kaj malo razumevanja. S tem sporazumom je po sodbi ameriških krogov ustvarjen na Daljnem vzhodu docela nov položaj. V | angleških krogih si prizadevajo, da bi raz-; blinili to bojazen ameriških krogov ter i opozarjajo na to, da nihče ne sili Ame-riKe, da bi priznala japonsko stališče. Najboljši odgovor pa bi bil ta, da Amerika sedaj revidira svoj zakon o nevtralnosti in zavzame odgovarjajoče stališče napram Japonski, pri čemer bo vedno našla vse razumevanje in podporo pri Angliji, ki ni opustila ničesar, kar bi utegnilo škodovati politiki odprtih vrat na Daljnem vzho- občina lotila večjih reform, ki bi prinašale koristi skupnosti, ne takoj nemara, marveč šele čez čas, mogoče v letih. Na tem trpi ta panoga našega tujskega prometa in v tem so vzroki, da se proces naseljevanja gostov izven glavnih tujskoprometnih središč, kise je bil pred leti začel s tako obetajočim uspehom, ne nadaljuje enako uspešno, marveč kaže zastoj, če ne celo nazadovanje v zadnjih dveh letih. Domišljujemo si, da smo na pravem potu, če opozarjamo, da bi se moralo naše prizadevanje gibati jako krepko prav v naznačeni smeri in s težnjo, da se s propagando zlasti tukaj doseže remedura. Resnica je, da ni v tem naj-hvaležnejše področje za nagle uspehe, toda skušnja kaže, da gre stvar kasneje mnogo bolj uspešno in naglo kakor v začetku. Zelo pogosto se čujejo opravičila za nekatere neugodne pojave v naši tuj-skoproreetm »industriji«, češ da je naša poletna sezona silno kratka, pa zato ne moremo v cenah tekmovati na primer z morskimi kopališči. Kratka sezona je res ovira naglemu uspeva-nju, toda težko da bi se izkazalo, da bi mogel ta razlog za trajno opravičevati visoke cene. Namreč opravičevati tako, da bi jih priznal in pristal nanje tisti, ki se ga najbolj tičejo: gost. Končno se bo tudi tu pokazalo isto, kakor povsod v trgovskem življenju: gostje bodo šli tjakaj, kjer jih vlečejo k sebi primerno nizke cene. Tudi za naše kraje velja prav isto in podoba je, da nam stanje v naših tujskoprometnih krajih prav sedaj ob višku sezone potrjuje to pravilo. du. Amerika pa mora tudi upoštevati položaj Anglije in njeno odgovornost za razvoj dogodkov v Evropi. Italijanska sodba o angleški politiki Milan, 26. julija. AA. (Štefani). »Cor-riere della Sera« pravi, da je angleški umik na Daljnem vzhodu dokaz več, da Chamberlain bolj ljubi mirno poravnavo kakor vojno. Prvi angleško-japonski sporazum je očividno neugoden za Veliko Bri- ' tanijo, vendar pa se je morala pomiriti spričo stvarnega stanja, ker ni želela od- i kritega spopada z Japonsko. Chamberlain j ni odgovoren, če je Anglija morala zapustiti svoje postojanke na Kitajskem, pravi dalje list, pač pa so odgovorni oni konservativci, ki so onemogočili Chamberlai-nu, da bi napravil monakovski sporazum učinkovit, ker Je bil prekršen z angleško politiko obkoljevanja. List smatra, da bi vladna kriza, ki bi imela namen, da bi prišel kdo drugi na Chamberlainovo mesto, lahko postala zelo nevarna za Anglijo, ki bi bila v tem primeru prepuščena onim, ki so povzročili njene nedavne neuspehe. Angleško posojilo Kitajski? Toldo, 26. jul. AA. (Havas). List »Aša-hi prinaša vest, da je angleška vlada odobrila Kitajski posojilo v znesku treh milijonov funtov šterlingov. Japonci o ruskih izgubah v Mandžuriji Hsingking, 26. julija. AA. (DNB). Od začetka sovražnosti na mongolski meji ao Jajponci sestrelili ali drugače uničili 691 sovjetskih letal. Sovjetsko letalstvo je samo v zadnjih 3 dneh izgubilo 103 letala. London spet napoveduje sporazum v Moskvi Angleški Usti si ga obetajo že ta teden - Prihodnji teden naj bi se pričela posvetovanja generalnih štabov London, 26. julija, z. Vsi današnji listi od »Timesa« do »Daily Expressa« pišejo skrajno optimistično o razvoju pogajanj v Moskvi. Vsi listi napovedujejo sporazum v Moskvi kot gotovo dejstvo. Sedaj bodo do. bili besedo vojaški strokovnjaki V Londonu računajo s tem, da bodo najjasneje v desetih dneh odpotovali angleški in francoski vojaški strokovnjaki v Moskvo, kjer se bodo pričela posvetovanja zastopnikov vseh treh generalnih štabov. »Times« poročajo, da bodo glede na naraščajoči pomen ruske vojne mornarice odpotovali v Moskvo tudi zastopniki angleške admiralite. te. V Londonu smatrajo, da bo politični pakt sklenjen že ta teden, nakar se bodo pričela vojaška pogajanja, enako kakor se je to zgodilo v pogledu Poljske in Turčije, s katerima je bil prav tako najprej sklenjen politični pakt in nato izpopolnjen še z vojaškim. Kdo bo vodja angleške vojaške misije, še ni določeno splošno pa mislijo, da bo to general Ironside. ki je odlično končal svojo m si jo na Poljskem. Tudi Chamberlain je danes v spodnji zbornici dal glede moskovskih pogajanj bolj točno iz. javo kakor kdaj doslej. Izrazil je upanje, da bo mogel v začetku prihodnjega tedna podati podrobnejšo izjavo o pogajanjih. Na vprašanje, ali je bilo doseženo soglasje, da se v Moskvo pošljejo oficirji vojske in mornarice zaradi pogajanj z zastop-n ki ruskega generalnega štaba, je Chamberlain odgovoril: Mi smo Williamu Seedsu poslali nova navadila, nismo pa še obvešče. ni, kalV primeru postavitve takega režima, v primeru vojaških groženj ali drugih oblik pritiska«. Angleži so pristali na pomoč v primeru vojaških groženj, odklonili pa so pomoč v ostalih dveh primerih, medtem ko je francoska vlada kazala pripravljenost, da pristane tudi na ta dva pogoja. Najnovejša navodila angleške vlade poslaniku Seedsu so setavljena v znamenju kompromisa med tema dvema tezama. Laburisti za skrajšanje parlamentarnih počitnic London, 26. jul. AA. (Haavs). Laburistična stranka bo zahtevala ,da se parlamentarne počitnice skrajša zaradi sedanjega mednarodnega položaja. Buttler o King-Hallovih pismih London, 26. julija. AA. (Havas). Državni podtajnik v zunanjem ministrstvu Buttler je na vprašanje liberalnega poslanca Mandersa v spodnjem domu izjavil, da nemška vlada ni storila pri angleški vladi nobenega koraka v zvezi s pismi King-Halla. Nemški demanti Berlin, 26. jul. AA. (DNB). V berlinskih političnih krogih zanikajo vesti nekaterih angleških in francoskih listov, po katerih je neki Martens ,uradni zastopnik Nemčije, prispel s svojim tajnikom v London. V ministrstvu za narodno gospodarstvo ni o tem ničesar znanega- Izjavljajo, da hoče tuji tisk vprizoriti novo senzacijo, ki bi jo izkoristili samo bojaželjni elementi. Angleška vojaška delegacija v Ankari Ankara, 26. jul. AA. Predsednik republike Ismet Ineni je sprejel generala Lan-da, šefa angleške vojaške delegacije, ki se mudi v Ankari. Minister za narodno obrambo je na čast angleškemu zastopstvu priredil večerjo. Novo ojačenje angleške vojne mornarice London, 26. julija br. Parlamentarni zastopnik angleškega mornariškega ministrstva Shakespeare je danes v spodnji zbornici izjavil, da namerava ministrstvo kupiti 90 ribiških ladij, ki bodo preurejene v pomožne ladje in se bodo uporabljale v prvi vrsti za borbo proti podmornicam. Ministrstvo je glede te kupčije v zvezi z angleško ribiško zvezo. Mornariško ministrstvo bo poskrbelo, da bodo nove pomožne ladje takoj dobile potrebne posadke. Podpora beguncem v Angliji London, 26. julija, br. Tu se je ustanovil poseben odbor, ki bo podpiral z nasveti in tudi drugače industrijce, ki so begunci iz srednjeevropskih dežel. Na ta način naj bi se v Angliji ustanovile nekatere industrijske panoge, ki jih doslej tu ni bilo. Predvsem nameravajo podpreti češke industrijce. Poljska zahteva zlato Nove težkoče v polfsko-aitgleških kreditnih pogajanjih Polkovnik Koc odpotoval v Varšavo i London, 26. jul. AA. (Reuter) Polkovnik Adam Koc. načelnik poljskega gospodarskega zastopstva, je odpotoval danes iz Londona v Varšavo, ostali člani poljske delegacije pa so ostali v Londonu, da določijo podrobnosti za posojilo 8 milijonov funtov, ki ga je Velika Britanija odobrila Poljski za nabavo vojnih potrebščin v Angliji Kakor je včeraj sir John Simon izjavil v spodnji zbornici, ni bilo mogoče doseči sporazuma o posojilu petih milijonov funtov v gotovini in temu posojilu pred poletnimi parlamentarnimi počitnicami dati potrebno zakonsko obliko v zbornicah . London, 26. julija z. V kreditnih pogajanjih med Anglijo in Poljsko so se pojavile nove težave. Vodja poljske finančne delegacije polkovnik Koc je danes z letalom odpotoval v Varšavo, da poroča o tem poljski vladi. Težave so nastale zaradi tega, ker Poljska sedaj zahteva, da dobi del zagotovljenega posojila izplačanega ▼ zlatu, češ da ji je zlato nujno potrebno zaradi podlage za nov srebrni drobiž, ki ga misli izdati. Razjasnjen incident pri Gdanskn Gdansk, 26. julija. AA. (Pat) Vir včerajšnje vesti gdanskega tiska o nekem streljanju na meji med Poljsko in Gdanskom v nedeljo ponoči, kjer naj bi bili streljali oddelki poljske obmejne straže ter patrole gdanskih carinikov, je popolnoma razjas- njen. Gre za nočni spopad v nekem gozdu med patrolo carinikov Gdanska in nacionalno socialističnim oddelkom. Ker se ponoči oddelki niso poznali, so začeli med seboj streljati ter so se nato umaknili v gozd. Na Poljskem prepovedani nemški listi Varšava, 26. julija, br. Oblasti so danes prepovedale uvoz in razširjanje petih nemških listov, med njimi tudi lista »Neues Wiener Tagblatt«. Poljsko zdravniško društvo je proglasilo bojkot nemških zdravil. Na češkem prepovedani poljski listi Praga, 26. julija. AA. (DNB) Češko notranje ministrstvo je prepovedalo uvažanje in razširjanje poljskih listov: »Gazeta Pol-ska«, »Kuryer Warszawski«, »Glos Naro-dowi«. »Ekspres Poranny«, »Casz« in »Go-niec Warszawski«. Prepoved velja do 15. julija 1941. Diplomatski sprejemi v Varšavi VarSava, 26. juL AA. Zunanji minister Beck je včeraj sprejel angleškega odpravnika poslov Mortona, minister Arcisewsiki pa je sprejel romunskega veleposlanika Franasocicija in slovaškega poslanika Sat-marija. Kralj Alfonz se vrne? Pariški listi o razmerah v Španiji in nalogah generala Franca — Nasprotstva med generali in politiki Pariz, 26. jul. AA. Listi komentirajo poročila svojih dopisnikov iz Španije. Tako zastopa »Excelsior« mnenje, da se je general Franco odločil vzpostaviti v Španiji monarhijo. List pravi, da je vojvoda Mauerski, eden izmed doslej najuglednejših španskih monarhističnih veljakov, ki je živel v Estoridu na portugalski meji, po dogovoru z generalom Francom odpotoval v Lausanno, kjer se je sestal s kraljem Alfonzom XIII. in mu izročil neka sporočila generala Franca. Kralj Alfonz je baje osebno odgovoril generalu Francu. List trdi, kot zanesljivo, da bo kralj Alfonz pristal na to, da se vrne na prestol le, ako se večina španskega naroda s plebiscitom izrazi Ka to. »Echo de Pariš« pravi, da je treba objektivno priznati, da naloga generala Franca v sedanjem trenutku ni lahka. Franco želi na eni strani upoštevati nasvete svojih najuglednejših vojnih tovarišev, na drugi strani pa se ne more končnoveljavno odločiti za »špansko falango«, ki jo v vladi predstavlja njegov zet minister Serrano Su-ner. Upajmo, pripominja list, da bo vodja španskega naroda znal najti rešitev, ki bo najsrečnejša za njegovo državo, ki zdravi težke rane državljanske vojne. Francozi nudimo tej državi odnošaje prijateljstva in dobrega sosedstva, ker vidimo v njej pomemben element za ohranitev evropskega miru. »Figaro« pravi med drugim, da posamezne ugledne španske osebnosti, ki so si pridobile velike zasluge v državljanski vojni, ne vidijo rade, kako naglo raste vpliv nekaterih politikov, ki so zbrani okoli Serra-na Sunera. Medtem, ko smo se mi bojevali, pravijo visoke in zaslužne španske osebnosti, so ti ljudje v zaledju gledali samo na svoje osebne politične koristi. Nekateri med njimi so hoteli pričakati konec državljanske vojne celo v inozemstvu. Na koncu svojega članka pravi list, da najuglednejše osebnosti španske vojske, najzaslužnejši poveljniki velikih oddelkov v državljanski vojni, zastopajo stališče, da mora biti Španija zelo previdna, preden bo zavzela svoje zunanjepolitično stališče. »Epoque« zastopa isto stališče ln pravi med drugim, da je nacionalistična Španija zmagala v državljanski vojni, a zdaj mora izvojevati mir, kakršen bo najbolje odgovarjal njenim koristim. Dober vojak, pravi list dalje, ne more biti istočasno že tudi dober diplomat. Pred generalom Francom se zdaj pojavlja težka naloga končne pomiritve države. Pri tem mora general Franco izravnati razlike med ljudmi, ki so ga vsi složno in zvesto podpirali med državljansko vojno. Ce se mu bo to posrečilo, je za zdaj še težko reči, lahko pa trdimo, da nedavna pogajanja z nekaterimi velesilami niso olajšala položaja španskega generalisima in voditelja. Queipo de Liano gre v Argentino Madrid, 26. jul o. Tu so se razširile vesti da bo general Queipo de Liano imenovan za španskega poslanika v Buenos Airesu. Cenzura v Španiji Madrid, 26. julija. AA (Havas). Vojaška cenzura je bila ukinjena. Civilna cenzura pa obstoja še dalje. Vrnitev španskega zlata iz Francije Pariz, 26. jul. AA. Sodišče je sprejelo sklep, da se špansko zlato, ki so ga republikanci deponirali v Francoski banki, vrne takoj španski Narodni banki. Ostri slovaški napadi Namen italijanskih na Poljsko Bratislava, 26. julija. w. Slovaški prometni minister je govoril danes na velikem zborovanju vladne stranke v Cahovi. V svojem govoru je ostro napadal Poljsko in dejal, da je dala zelo slab vzgled slovanske solidarnosti. Poljska je bila prva, ki je skušala likvidirati malo slovaško državo. Očitek, da je Slovaška izdala slovanske interese, torej ne drži in bi se mogel prej nasloviti na Poljsko samo. Poljska ni prav nič pripomogla k osvoboditvi slovaškega naroda, ki se ima za dosego svoje samostojnosti in svobode zahvaliti edinole nemškemu narodu in njegovemu voditelju Adolfu Hitlerju. Upravna razdelil Slovaške Bratislava, 26. julija AA DNB Slovaški parlament je včeraj pred odhodom na odmor sprejel važne zakone o upravni reformi. Slovaška bo razdeljena na 6 upravnih oblasti, in to Bratislava. Nitra. Trenčin. Tatra in še dve drugi Pri tem se ie upoštevala želja Nemcev, da se nemški okraji ne delijo Nove pokrajinske edinice bodo vmesni člen med občinami in centralno vlado. Šef vsake oblasti bo imel svet 12 članov. Šefe bo imenoval minister notranjih zadev. Nesreča ruske podmornice Moskva, 26. julija. w. Pri nedeljskih svečanostih ruske vojne mornarice v Mur-montu se je potopila neka ruska podmornica. Med parado je trčila z neko drugo vojno ladjo in se takoj potopila. Na krovu je bilo 38 mož posadke. Uvedena je bila reševalna akcija. Reševalci so vzpostavili zvezo s potopljeno podmornico, vendar pa je do sedaj niso mogli spraviti na površje, ker se nahaja v veliki globini. Uspelo pa je urediti dovajanje svežega zraka v podmornico. 20 letalskih zvez med Anglijo in Francijo London, 26. julija. AA. (Reuter). Včeraj je bil podpisan sporazum med »Imperial Airways« in »Air France« o razširitvi letalskih zvez med Francijo in Anglijo. Poleti bo med obema državama 20 letalskih pvez dnevno, pozimi pa 14. manevrov Rim, 26. julija. AA. Diplomatski urednik agencije Štefani piše: Veliki manevri italijanske vojske imajo namen preskusiti najnovejše orožje. Istotako se bo proučilo tudi vprašanje posebnega goriva za motorizirane edinice. Manevri bodo imeli predvsem za cilj ugotovitev sovražnikovega napadanja ter bo zaradi tega letalstvo igralo posebno važno vlogo. Manevrov se bodo udeležile v velikem obsegu motorizirane divizije. Končali se bodo z veliko parado čet, katere se bo udeležilo najmanj 50.000 vojakov. Gobbels pride v Benetke Benetke, 26. jul. AA. (Štefani). V Benetkah pripravljajo veličasten sprejem nemškemu propagandnemu ministru Gobbelsu. Gobbels bo prispel v Benetke 8. avgusta in bo prisostvoval svečani otvoritvi mednarodne fotografske razstave Pri tej priliki se bo sestal z italijanskim ministrom za narodno kulturo Alfierijem. Vihar v Benetkah Benetke, 26 jul. w Včeraj je nastal v vsej Benečiji vihar, ki je razkrival strehe in povzročil ogromno škodo. V beneški luki je vihar odnašal opeko s streh skladišč in jo vrgel na kolodvorsko poslopje, kjer je padajoča opeka razbila mnogo naprav. Tudi v Genovi in Trstu je silen vihar povzročil veliko škodo. Rumunski prestolonaslednik v Sofiji Sofija, 26. julija. AA. Bolgarska brzojavna agencija: Rumunski prestolonaslednik Mihael je danes dopotoval na potu proti Carigradu v Sofijo. Na železniški postaji ga je v imenu kralja Borisa pozdravil knez Ciril, v imenu predsednika vlade pa šef protokola. V imenu vlade je prestolonaslednika pozdravil prometni minister Avramov. V času, ko je vlak stal na postaji, sta se prestolonaslednik Mihael in knez Ciril prisrčno razgovarjala v dvorski čakalnici. Angleška trgovinska pogajanja z Bolgarijo London, 26. julija. AA. (Havas). Trgovinski minister Stanley je izjavil, da se bodo trgovinska pogajanja z Bolgarijo, ki trajajo že več mesecev, končala v kratkem s sporazumom. Beležke Zborovanje JNS v Konjicah V zvezi z izletom mladine Jugoslovenske nacionalne stranke v konjiški srez in Konjice bo v nedeljo 80. julija ob 10. dopoldne v Narodnem domu v Konjicah zborovanje JNS. Na zborovanju bodo govorili Člani vodstva stranke in mladinske organizacije. Zborovanje se bo vršilo ob vsakem vremenu in vlada zanj že sedaj veliko zanimanje v konjiškem srezu. Listi o sporazumu Dočim je » Slovenec« arojo prvotno napoved, da bo sporazum z dr. Mačkom sklenjen šele v jeseni, čez par dni spremenil ▼ toliko, da se bo to zgodilo ie v najkrajšem časa, je glavno glasilo JRZ »Samouprava« mnenja, da se bo zadeva še zavlekla in da še ni računati s skorajšnjim zaključkom pogajanj. »Samouprava« pravi, da »posveča sedanja vlada s svojim predsednikom Cvetkovičem večino svojega časa sporazumu med Srbi in Hrvati. Delo za našo notranjo konsolidacijo pa ni tako enostavno in preprosto. Vprašanje, ki se rešuje, je zelo zapleteno in z njim postavljene naloge zelo težke in velike. Zato zahteva pri svojem razpravljanju zelo veliko časa, mnogo resnosti in Se več iskrenosti. Tega se ljudje tudi prav dobro zavedajo. Zato pričakujejo tudi brez nerv ozn osti njegovo rešitev, globoko prepričani, da bo do sporazuma prišlo.« Glasilo dr. Mačka »Hrvatski dnevnik« ponatiskuje »Slovenčevo« beležko, ki napoveduje skorajšnjo sklenitev sporazuma, in pravi, da »bomo še potrpeli, če je čas rešitve hrvatskega vprašanja že tako blizu, kakor napoveduje »Slovenec«. Pripominja pa, da so »minili že trije meseci od pričet-ka pogajanj za rešitev hrvatskega vprašanja in da je že nastopil čas. ko se pojavlja potreba odgovora na tisto, kar enako zanima tako hrvatsko kakor srbsko javnost.« Kongres Kristusa Kralja V torek zvečer se je pod tem imenom začela v Ljubljani velika verska prireditev, ki ima mednaroden značaj. Kongres bo trajal ves teden in bo svečano zaključen v nedeljo. Doslej so že prispeli v Ljubljano škofje dr. Bonefačič iz Splita, dr. Njara-di iz Križevcev in dr. Akšamovič iz Djako-va, beograjski nadškof dr. Ujčič. grško-ka-toliški škof Kurtev iz Sofije, škof Nutti iz Aleksandrije ter večje število duhovnikov iz raznih držav. Papeža bo zastopal poljski kardinal Hlond, ki se pripelje v petek. Z otvoritvenega zborovanja so bile poslane vdanostne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru, Nj. Vis. knezu namestniku in papežu Piju. Pod vodstvom msgr. Agortinija so se s posebnim vlakom pripeljali v Ljubljano udeleženci iz goriške nadškofije. Volitve obratnih zaupnikov Volitve delavskih zaupnikov se nadaljuje po obratih širom Slovenije. Po poročilu iz Kranja so potekle v tamošnjih obratih v najlepšem redu in miru. V štirih največjih kranjskih tovarnah, v Jugo-češiki, Jugobruni, Setnperitu in Inteksu so dobili social;sti 19. krščanski socialisti 18 in narodni delavci 8 obratnih zaupnikov, dočim Jugoras v teh štirih podjetjih m postavil svoj'h list. V primeru z nedavnimi volitvami obratnih zaupnikov v teh tovarnah, ki so bile pozneje razveljavljene, so rezultati skoraj enaki. Volitve delavskih zaupn kov so bile tudi v ljubljanski tobačni tovarni. Postavljeni sta bili dve listi. Lista svobodnih strokovnih organizacij je dobila 6 zaupnikov, lista Jugorasa pa 4 zaupnike. Turški listi o potrebi sporazuma z Bolgarijo V carigrajskem listu »Son Posta«, ki je eden najbolj razširjenih turških dnevnikov, objavlja njegov glavni urednik in poslanec Muhitin Birken daljši članek o položaju Bolgarije in o potrebi sporazuma med njo in ostalimi balkanskimi državami. Avtor je mnenja, da predstavlja današnja Bolgarija zaradi svoje homogenosti in močne notranje povezanosti važen element na Balkanu, resnično moč, ki se je ne sme prezreti. Balkanske države morajo najti način za zadovoljitev Bolgarije. Turčija smatra za svojo dolžnost, da pomaga pri slehernem delu za utrditev Balkana; v to delo pa spada tudi zadovoljitev Bolgarije, kajti brez njene udeležbe si pravega balkanskega sodelovanja ni mogoče zamišljati. Po svoji homogenosti je Bolgarija tolikšnega pomena za Balkan, da mora postati eden izmed stebrov Balkanske zveze. Dolžnost vseh balkanskih držav je, zaključuje omenjeni turški poslanec svoja izvajanja, skupno s Turčijo pomagati, da se najde zadovoljiva rešitev ki bo povečala moč združenega Balkana. Bolgarsk^ruska manifestacija v Sofiji Vsi bolgarski listi prinašajo na prvi strani slike in opise velikega sprejema, ki je bil 23. t. m. na ruskem poslaništvu v Sofiji o priliki petletnice vzpostavitve rednih diplomatskih stikov med Bolgarijo in Rusijo. Listi pripisujejo poseben pomen dejstvu, da se je razen civilnih zastopnikov vlade udeležil sprejema tudi vojni minister general Daskalov, v zastopstvu bolgarskega kralja Borisa pa načelnik njegove pisarne Panov, načelnik oddelka iz iste pisarne Grujev ter kraljev adjutant polkovnik žečev. Bolgarski vladni Hst »Dnes« je objavil ob tej priliki članek vseučiliškega profesorja in predsednika bolgarsko-ruske lige v Sofiji, ki poudarja, da je okrepitev od-nošajev med Bolgarijo in Rusijo največjega pomena za Bolgarijo. Avtor članka z zadovoljstvom ugotavlja, da se ta razvoj opaža zlasti od nedavnega obiska namestnika ruskega zunanjepolitičnega komisarja Potemkina v Sofiji. Nova sibirska železnica Francoski listi doznavajo od svojih mo. skovskih poročevalcev nekaj podrobnosti o gradnji nove »bajkalsko-amurske železnice«, ki bo spajala področje Bajkalskega jezera z ozemljem okoli Amurievega ustja ob Ohotskem jezeru. Proga bo dolga okoli 3000 km in se bo začela pri transsibirski železnici zapadno Bajkalskega jezera, od katere se bo odcepila v smeri doline Jeni-sejevega pritoka Angare, bo prekoračila re ; ko Leno v zgornjem teku ter vzhodno Baj. kalskega jezera presekala reke Amur Ze. ja in Burejai tu ge bo končno približala spod Naša trgovinska pogajanja z Italijo Predvsem gre za ravnotežje v medsebojni trgovini Verjetnost povečanja naših izvoznih kontingentov Rim, 26. jul. o. V zunanjem ministrstvu se je danes pričelo zasedanje jugosloven-sko-italijanskega gospodarskega odbora. Delegaciji vodita senator Giannini, generalni direktor oddelka za mednarodne pogodbe, in dr. Sava Obradovid, pomočnik jugoslo-venskega trgovinskega ministra. Na zasedanju bodo proučili vse možnosti za po-spešenje in uravnoteženje trgovinskega prometa med obema državama. »Giornale d'Italia« naglasa v svojem članku o teh pogajanjih, da se je klirinški sporazum v zadnjih petih letih dobro obnesel. Čeprav je v trgovinskem prometu težko doseči ravnotežje, ki bi pomenilo popolno vzajemno gospodarsko dopolnjevanje, kaže vendar razvoj trgovine med Italijo in Jugoslavijo, da se je takemu ravnotežju v daljšem razdobju mogoče vsaj približati. Tako je L 1937 vrednost iz Jugoslavije v Italijo uvoženega blaga dosegla 254 milijonov lir, vrednost iz Italije v Jugoslavijo uvoženega blaga pa 192 milijonov. Trgovinska bilanca je bila torej za 62 milijo- nov lir pasivna za Italijo. Lani se je položaj sprevrgel. Italija je uvozila iz Jugoslavije za 150 milijonov lir blaga, izvozila pa v Jugoslavijo za 119 milijonov. V prvih petih mesecih letos je italijanski izvoz v Jugoslavijo dosegel 113 milijonov, uvoz iz Jugoslavije pa za 87 milijonov lir blaga. Italijanski aktivni saldo znaša za to dobo 26 milijonov lir. Glede na to je treba računati z možnostjo, da se povečajo izvozni kontingenti za jugoslovensko blago, tako da bo nazadnje res doseglo pravo ravnotežje v prometu med obema državama. Italijansko odlikovanje predsednika vlade Bled, 26. jul AA. Odpravnik poslov italijanskega poslaništva je danes na Bledu obiskal predsednika vlade in notranjega ministra Dragišo Cvetkoviča ter mu izročil lento reda sv. Mavricija, a katero ga je odlikoval italijanski kralj in cesar. Pokal kralja Petra za tekme letalskih modelov so letos dobili Francozi London, 26. julija, e. Drugo mednarodno tekynovanje letalskih modelov za pokal Nj. Vel. kralja Petra II. se je snoči zaključilo s svečano izročitvijo pokala francoskemu moštvu, ki je letos doseglo najboljši uspeh. Izročitev je bila na svečanem banketu, ki ga -'e na čast udeležencem tekmovanja priredilo angleško društvo letalskih model jer-jev. Poleg tekmovalcev vseh osmih držav, ki so se udeležile tekmovanja, so banketu prisostvovali tudi mnogi angleški odličniki iz najvišje angleške družbe ter minister za letalstvo Kingsley Wood. Vsi govorniki so na tem banketu podčrtavali lepo gesto mladega jugoslovenskega kralja, ki ie s svojim pokalom dal veliko pobudo temu oo-kretu. Govoril je tudi stari lord WatfieM, ki se je s tonlimi besedami zahvalil Ni. Vel. kralju Petru IL za veliko pozornost. ki jo posveča temu športu. Pokazal je tudi fotografijo s svojeročnim podpisom kralja in je dejal: Sprejem tega darila je bil zame eden najbolj svečanih trenotkov v mojem življenju. Fotografija mladega jugoslovanskega kralja z njegovim podpisom, ki je na ta način svoje ime vpisal v zgodovino našega pokreta. mi ostane v najdražjem spominu do konca mojega življenja. Ko sta se lord Watfield s kraljevo sliko v roki in naš londonski poslanik dr. Su-botič skupaj fotografirala, so ju navzoči pozdravili z velikim aplavzom. Govorili so še mnogi drugi, nakar je soproga letalskega ministra Wooda izročila pokal francoskemu moštvu. Drugo nagrado je sprejela Anglija, tretjo in četrto pa Nemčija in Jugoslavija. Prihodnje tekmovanje bo prihodnje leto v Parizu. Natečaj za sprejem v šolo za telesno vzgojo Beograd. 26. julija. AA. Na podlagi čl. 17. uredbe" o šoli za telesno vzgojo, je mi. nister za telesno vzgojo naroda razpisal natečaj za 35 moških in 18 ženskih rednih slušateljev, jugoslovanskih državljanov, za prvi letnik šole za telesno vzgojo v Beogradu. Prošnje za sprejem v šolo je treba poslati min strstvu za telesno vzgojo naroda do 25. avgusta t. L Predpisano koleko-vani prošnji morajo kandidati predložiti sle deče: krstni list ali potrdilo, da prosilec ni starejši kakor 28 let, dokazilo o zrelostnem izpitu na srednji ali njej enaki šoli; potrdilo davčne uprave o višini neposrednega davka kandidatovega očeta ali matere odnosno kandidata, če je obdavčen; vojaške listine, če je kandidat že izpolnil svojo vojaško obveznost; potrdilo policijske oblasti o vedenju, če kandidat ne prihaja neposredno iz šole; dve fotografiji ve. likosti 6 x 9 cm v telovadni obleki; za primer mladoletnosti pismeno obvezo roditeljev ali skrbnikov, da bo kandidat redno plačeval vzdrževalnino in da si bo nabavil predpisano opremo; svoj točni naslov; opis življenja s posebnim ozirom na telesno vzgojo. Kandidati, ki bodo izpolnili natečajne pogoje, bodo pozvani na zdravniški pregled ter k sprejemnemu izpitu. Kandidati, ki bodo pri zdravniškem pregledu ocenjeni kot zdravi in sposobni bodo napravili pismeni izpit o splošnem znanju, ki ga kandidati dobe v srednji šoli, s posebnim ozirom na prirodoznanstvo in dogodke na polju telesne vzgoje. Po pismenem izpitu bo praktični del sprejemnega izpita, in sicer za moške: tek na 100 m, tek 2000 m, skok v višino, skok v daljavo, met krogle, plavanje na 100 m. v svobodnem slogu ter vaji na drogu in bradlji, za ženske: tek 60 m, skok v višino, met krogle 4 kg, plavanje 100 m v poljubnem slogu, ter vaji na bradlji in krogih. O terminu zdravniškega pregleda in sprejemnega izpita, ki bo v času od 1. do 15. septembra, bodo kandidati pravočasno obveščeni. Kandidati, ki bodo sprejeti v šolo kot redni slušatelji, so dolžni stanovati v šolskem internatu in plačevati vnaprej za mesečno vzdrževalnino po 500 din. Vsi redni in izredni slušatelji se bodo pri vstopu v šolo obvezali, da si bodo pravočasno nabavili celotno in enako predpisano osebno opremo, ki je potrebna za praktično delo. Balkon treščil na ženi-tovanjski sprevod Jeruzalem, 26. julija z. V Bajri pri Jeruzalemu se je pripetila danes tragična nesreča. Ko je šel po glavni ulici ženitovanj-ski sprevod, se je na balkonu neke hiše zbralo kakih 20 ljudi, ki so gledali sprevod. Baš v trenutku, ko je šel sprevod pod balkonom, se je balkon porušil in treščil z ljudmi vred na sprevod. Sedem ljudi je bilo ubitih, med njimi tudi ženin, 20 pa več ali manj hudo ranjenih. Nesreča je izzvala med prebivalstvom veliko razburjenje, ker domnevajo, da je nekdo nalašč nažagal leseni balkon in tako povzročil nesrečo. Ogenj na ameriških žitnih poljih New Tork, 26. jul. AA. (Reuter) V zveznih državah New York, New Jersey in Pensilvaniji so začela goreti žitna polja zaradi velike suše. Gorijo veliki predeli. Tisoči in tisoči ljudi spijo zaradi velike vročine pod milim nebom. Kmetje pričakujejo, da se bo njihov položaj zaradi velike suše še poslabšal. Neurja v Srbiji Beograd, 26. julija, p. Iz Arandjelovca poročajo, da je p© enomesečni suši snoči prvič deževalo, ponoči pa je nastala silna nev hta s točo, ki je uničila vse vinograde, sadovnjake in vso letino. Enako razdejanje je povzročilo neurje tudi v Paračinu. kjer je še davi ležala toča 10 cm debelo. njemu toku reke Amur. Baje se dela bližajo že koncu in bo nova železnica stekla že spomladi prihodnjega leta. Nova proga je predvsem strateškega pomena za primer oboroženega spopada z Japonsko. Mednarodni položaj Grčije Pariški »Temps« objavlja dopis iz Aten o mednarodnem položaju Grčije. V njem čitamo med drugim: »Mirna in zaskrbljena predvsem z urejanjem svojega gospodarskega položaja, hoče Grčija za vsako ceno ohraniti svojo nevtralnost v primeru konflikta. Upoštevajoč vse možnosti pa se Grčija med tem tudi oborožuje ln z največjimi materialnimi žrtvami kupuje vojni material. Grčija sovraži vojno, saj se je borila od leta 1912 do leta 1922, torej dalje kakor katerakoli druga evropska država. Toda ta država je ponosna, polna patriotizma in ljubosumno čuva svojo neodvisnost. Ako bi bila napadena in ako bi se morala zaradi tega spustiti v vojno, bi storila to z največjim pogumom.« Furški poslanik v Beogradu gre v Moskvo Beograd, 26. julija, p. Dosedanji dolgoletni turški poslanik v Beogradu Ali Ha j dar Aktaj je imenovan za veleposlanika v Moskvi. Za novega poslanika v Beogradu Je bil imenovan dosedanji turški poslanik v Madridu Tevfik Karnil Kocer. Premestitev sedeža občine Ovsiše Beograd, 26. julija, p. »Službene novine« objavljajo ukaz, s katerim se sedež občine Osiše v srezu Radovljica prenese iz Pod-narta v Srednjo Dobravo. Iz sodne službe Beograd, 26. julija, p. V 2. pol. skupino 1. stopnje sta napredovala sodnika kasacij-skega sodišča pri Stolu sedmorice, oddelek B v Zagrebu, dr. Anton Lajovic in dr. Mirko Gaber. 3/2 je napredoval starešina sre-skega sodišča v Tržiču dr. Josip Sfiligoj. Na lastno prošnjo je premeščen sodnik sre. skega sodišča Anton Laki iz Črnomlja k okrožnemu sodišču v Karlovcu. Rudarska stavka v Hrastniku Hrastnik 26. julija Rudarji v obratu Ojstro davi niso šli na delo. Vzroki so lokalnega značaja, katere je treba rešiti. Opoldne so se stavkujočim ojstriškim rudarjem pridružili tudi rudarji v hrastniškem obratu. Tako je popoldne stavkalo okrog 750 rudarjev v obeh obratih. Ze popoldne so se začela pogajanja med delavskimi zaupniki in vodstvom rudnika. Pogajanja vodi v Hrastnik dospeli zastopnik rudarskega glavarstva inž. Ko-loman Bertalan. Upanje je, da se bo sporazum dosegel še nocoj. Pred koncem pekovske stavke v Celju Celje, 26. julija Pri mestnem poglavarstvu v Celju je do danes že polovica celjskih pekovskih mojstrov podpisala izjavo, da pristajajo na podpis kolektivne pogodbe s stavkujočimi pekovskimi pomočniki v smislu njihove zahteve, da se povišajo mezde za pet odstotkov. Mala skupina mojstrov je za podaljšanje stare kolektivne pogodbe, tretja skupina pa odklanja podpis sleherne kolektivne pogodbe. Ker je občinstvo po večini na strani pomočnikov, se je nadejati, da bo prišlo čim prej do sporazuma in podpisa kolektivne pogodbe. Dunajska: Spremenljivo oblačno in jasno, topleje in nekoliko vetrovno. Naši kraji in l|nd|c Učiteljstvo bo imelo letos kongres svoje stanovske organizacije v Banjaluki Vnete priprave za kongres, na katerega pričakujejo okrog 3000 udeležencev Banjaluka, julija Letošnji kongres učiteljskega udruženja ko pri nas v Banjaluki, v glavnem mestu vribaske banovine. Prvič se bodo sestali v aasem mestu učitelji in učiteljice iz vse države. Po dosedanjih prijavah je soditi, da bo došlo k nam okrog 3 tisoč kulturnih delavcev. Osrednji odbor JUU, ki ga vodi naš ožji rojak Ivan Dimnik, je že izdelal podrobni dnevni red in navodila za letošnji kongres. Na. letošnji skupščini pridejo na dnevni red tudi volitve novega glavnega in izvršnega in nadzornega odbora, ki so voljeni na vsaka tri leta. Verjetno je, da bodo prišla v razpravo tudi nova pravila, zato je upati, da bodo razprave zelo živahne. XIX. skupščina JUU se bo začela 19. avgusta ob 10. v mali dvorani doma »Kralja Petra I. Osvoboditelja«. Glavni odbor bo uredil vse tehnične zadeve skupščine, do-čim se bo plenum sestal istega dne popoldne ob 15. v veliki dvorani »Banskih dvorov«. Na tem sestanku bodo predali delegati svoja polnomočja. Odbor vsakega sreskega društva naj izda svojim delegatom potrebna pismena potrdila. Zatem bodo volili kongresne tajnike in ostale člane skupščinskih odborov. Učitelj Lazar Bije-lič iz Užic pa bo predaval o učiteljskih kreditnih ustanovah in učiteljskih zadrugah. Pohvalno je treba omeniti, da išče učiteljska organizacija novih potov za socialno pomoč svojega članstva. Zadružno delovanje hoče centrala vpeljati tudi v one banovinske sekcije, kjer tako delo še ni razvito. V ljubljanski sekciji je učiteljsko gospodarsko življenje že precej spopolnje-no. Naslednji dan 20. avgusta se bo začel svečani del kongresa ob 9. prav tako v veliki dvorani »Banskih dvorov«, največji tukajšnji dvorani. Za uvodno predavanje bo razprava o zaščiti jugoslovenske dece v miru in vojni. Na željo najvišje pokroviteljice akcije za zaščito našega otroka Nj. Vel. kraljice Marije bo razpravljal o tej točki celokupni učiteljski zbor. V Beogradu se je nedavno osnoval pod vodstvom kraljice Marije odbor, član tega odbora je tudi predsednik JUU g. Dimnik. Nj. Vel. kraljica Marija je trdno prepričana, da bodo učitelji iz vse države njeni najvnetejši sodelavci na polju socialnih akcij za dvig naše mladine. Po predavanju bo svečani del zaključen. Zbor bo krenil v sprevodu, da odda časti nacionalnim velikanom, ki imajo svoje grobove in spomenike v središču vrbaske banovine. Po končanih patriotičnih obhodih se bo skupščina nadaljevala. V razpravo bo prišlo poročilo o delu glavnega, izvršnega ln nadzornega odbora JUU. Finančni odbor pa bo predložil bilanco in proračun. Skupščina bo zasedala tudi popoldne, posebni delovni odbori pa bodo pripravili predloge za razpravo v plenumu in za resolucije. O priliki banjaluškega kongresa se bodo sestali na posebno skupščino tudi člani bivšega beograjskega poverjeništva UJU, ki si je postavilo v Beogradu pred leti poseben učiteljski dom. Zdaj, ko se je država razdelila na banovine, pa je beograjski Učiteljski dom last sekcij iz Beograda, Novega Sada, Niša in Skoplja. Posamezna sreska društva JUU, ki jih je na ozemlju naše države preko 300, in banovinske sekcije, ki jih je 10, so poslale za razpravo v Banjaluki obilo predlogov in nasvetov, ki govore o izboljšanju učiteljskega položaja in dela v narodnih šolah. Vsako društvo bo zastopano po delegatu, večinoma po društvenem predsedniku. Razen oficielnih predstavnikov pa bodo pohiteli na kongres tudi mnogi drugi učitelji. Tako bodo prisostvovali delu glavne skupščine ln spoznali zanimivosti Ba-njaluke in okoliša. Za udeležence, člane JUU je zaprošena četrtinska vozovnica. Pričakovati je, da bo prošnja pravočasno ugodno rešena. Spričo velikega dotoka iz- letnikov so že oddane vse hotelske in privatne sobe. Za udeležence — nedelegate bodo na razpolago skupna stanovanja. Oni, ki ne bodo prejeli obvestila, da so jim rezervirano postelje, bodo morali prinesti s seboj odeje, blazine in rjuhe. Člani sreskih društev JUU na ozemlju dravske banovine dobe vsa potrebna pojasnila v pisarni sekcije JUU v Ljubljani v Frančiškanski ulici 5-1, informacije pa daje tu- di sekcija JUU za vrbasko banovino v Banjaluki, Dom kralja Petra I. Osvoboditelja. Predsednik sekcije JUU za vrbasko banovino je učitelj g. Milan Stambolija. Spričo velikega navala, ki se obeta za učiteljski kongres, ln zaradi dejstva, da Banjaluka še ni imela prireditev takega razmaha in zato tudi nimajo v Banjaluki lzvežbanih organizatorjev, je vrbaska ba-novinska sekcija zaprosila poznanega organizatorja g. Draga Supančiča, glavnega tajnika JUU lz Ljubljane za vodstvo priprav za kongresne prireditve. Poleg stanovanjskih in prehranjevalnih problemov bo treba urediti tudi ekskurzijske zadeve, saj ima Banjaluka obilo prijetnih izletnik točk tako v svoji bližini kakor tudi ▼ okolišu. Holandski turisti v Ljubljana, 26. julija. Na članek v nedeljskem »Jutru«, v kar terem je bilo pisano, kako so se holandr ski turisti podali na nevarne ture bre» vodnika po Kamniških planinah, nam je poslalo Slovensko planinsko društvo pojasnilo, iz katerega posnemamo: Na pobudo Slovenskega planinskega društva Je holandska potovalna pisarna »Neederland-sche Reisvereenig'ing« v Haagu organizirala za letošnje poletje več skupinskih izletov v naše planine. Slovensko planinsko društvo je sestavilo program za težje in lažje planinske ture ter za izletnike, ka si hočejo ogledati naše letoviške kraje in lahko dostopne planinske postojanke. Skupina za težje ture šteje 16 oseb ter bo posetila naše planine od 5. do 20. avgusta. V tej skupini bodo izvežbani planinci, ki bodo hodili po naših planinah pod vodstvom svojega vodnika, ker navedena potovalna pisarna ni sprejela predloga SPD, da bi prevzeli vodstvo naši gorski vodniki, zanašajoč se na to, da bodo itak njihovi vodniki po njihovih zemljevidih na* šli prava pota v naših planinah. — Za nekoliko enostavnejše planinske ture v naših planinah so zbrane tri skupine po 16 turistov od katerih je prva že prehodila Karavanke in Kamniške planine ter se mudi sedaj v Julijskih Alpah, kjer zaključuje svojo turo z vzponom na Triglav. Druga skupina je pristala v nedeljo v Mojstrano ter bo prehodila glavna pota v Karavankah, Kamniških planinah in Julijskih Alpah ter zaključi svojo turo 5. avgusta v Aljaževem domu. SPD je odsvetovalo sestop s Kokrškega sedla v Kamniško Bistrico in odtod nazaj na Jerman o va vrata, vendar vodja holandske skupine tega ni vpošteval, dokler se ni na licu mesta prepričal, da je nasvet SPD pravilen. Zadeva je bila enostavno rešena tako, da so turisti prenočili v Cojzovl koči ter drugi dan nadaljevali svojo pot čez Pode na Jermanova vrata. To izpre-membo bo vpoštevala tudi tretja skupina, ki bo napravila to turo v času od 6. do 18. avgusta. Holandski turisti so zadovoljni z oskrbo v naših planinskih postojankah, kakor tudi s pomočjo SPD pri organizaciji teh izletov ter imajo v oskrbnikih planinskih postojank dobre svetovalce ,kako naj nadaljujejo svojo pot do prihodnje postaje, ki je določena v programu. — Razen teh so sestavljene še tri skupine, od katerih bo prva v naših planinskih predelih od 15. do 30. t. m. druga skupina pride 29. t. m. ter se vrne 13. avgusta, tretja skupina pa si je določila čas od 12. do 27. avgusta. Gre za neizvežbane planince, ki si bodo ogledali Kamniško Bistrico, Veliko Planino, Golico, Tamar, Bohinjsko jezero, Komno in Triglavska jezera ter končno dolino Vrat. Slovensko planinsko društvo je privabilo holandske turiste že v letošnji zimski seziji, ko sta dve skupini po 30 oseb po tri tedne bivali v Domu na Komni, in to v času, ko so bile najugodnejše snežne razmere za smučarje. Holandski smučarji-planmci so bili vzhičenl nad lepotami naših krajev ter so z osebno propagando dosegli, da imamo v letošnjem poletju osem manjših skupin, ki planinah si ogledajo lepote naših planinskih krajev. Upamo, da bodo naši planinski tovariši iz Holandske tudi letošnjo zimo v velikem številu prišli med naše slovenske planince smučarje ter skupno z njimi presmučali naša edinstvena planinska smučišča. V spomin generala Maistra Maribor, 26. julija Maribor je danes ob peti obletnici smrti generala Rudolfa Maistra dostojno in s pieteto počastil njegov spomin. Ob pol 9. je bila v frančiškanski cerkvi maša zaduš-nica, ki so se je v polnem številu udeležili v Mariboru bivajoči Maistrovi borci, razen tega pa tudi številni predstavniki nacionalnih organizacij. Ob pol 18. pa je bila pietetna počastitev na provizornem grobu generala Maistra na pobreškem pokopališču. Zbrala se je množica Maistrovih borcev m nacionalno zavednih Mariborčanov. Pred govori so mariborski pevci, združeni v Ipavčevi pevski župi, odpeli pod vodstvom svojega zborovodje Alojzija Horvata Prelovčev »Doberdob«. Nato so zasluge in zvišeno osebnost pokojnega generala in narodnega junaka orisali predsednik odbora Zveze Maistrovih borcev upokojeni podpolkovnik Cvirn, prvi mestni poveljnik po prevratu v Mariboru, podpredsednik ZM Malenšek ter zve-zin tajnik Cimerman, ki je spregovoril v imenu koroške legije. Končno pa še častni član zveze in prvi pomočnik pokojnega generala prof. dr. Anton Dolar, ki je spregovoril v imenu Narodne odbrane. Ob zaključku so pevci zapeli »Kje so moje stezice«. Ves čas proslave je nad pokopališčem krožilo letalo. Poleg Maistrovih borcev in drugega občinstva so bili navzočni številni odličniki Maribora, med njimi oba sinova pokoinega generala, Hrvoje in Borut. Tako je Maribor izkazal večno hvaležnost svojemu junaku in osvoboditelju. Pilotu Janezu Golobu v spomin Begunje, 26. julija Rožica se je zazibala v vetru, razsula je svojo čašo in zamrla v polnem cvetu življenja. Tudi Tebi, dragi Janez, je veter usode prerano razsul cvetko življenja in si nas zapustil. Ko je Tvoja roka prijela zadnjič za krmilo, še zdavnaj nismo slutili, da nas boš tako hitro zapustil in boš odletel tja, odkoder ni vrnitve. Preden so Te odpeljali z letališča, si zbral vse svoje moči in dejal z nasmeškom na ustnih: »Saj ni tako hudo. Jutri bom spet letel!« Toda zaman smo čakali, da prideš med nas. mlade pilote, in da poletiš z nami tja v sinje nebo. Nisi prišel! Prišla je tužna vest: »Janez umiral...« Pesem je onemela, ptice so prenehale žgoleti, le veter je žalostno zabučal. Mrko so stali gorski velikani in strmeli na kraj nesreče, ki se je zgodila pod njihovim vznožjem... Janez! Nebo je zahtevalo svojo žrtev in Tebe «i je izbralo sa svoj plen. Tvoje ime bo ostalo zapisano med vitezi modrega neba, med junaki zraka. Toda Tvoja nesreča nas ne bo odvrnila od sinjega športa. Sli bomo po stopinjah, po katerih si hodil Ti, naš dragi tovariš. Tvoje življenje nam bo lep spomin in Tvoja žrtev v opomin, nam, ki še jadramo nad zelenimi livadami. Tudi mi bomo šli nekoč za Teboj tje, samor moč preganjalcev ne seže, tje, kamor njih krivic ne bo za nami, tje, kjer znebi se človek vsake teže, tje v Eosteljo, postlano v črni jami, v kateri spi, dor vanjo spat se vleže, da glasni hrup nadlog ga ne predrami. Ko stojimo danes pred rano gomilo, tovariša letalca in brata Sokola, Ti kličemo iz dna srca in globin duše: »Prijatelj naš mili! Naše misli so s Teboj v gomili. Lahka Ti žemljica. Domačim pa izrekamo sožalje! L. K. Nenavaden epilog ljubezenske tragedije Pred okrožnim sodiščem ▼ Dubrovniku je bila obsojena na 3 mesece strogega zapora ločena žena Nada Mandičeva, ki se je kot manikenka udejstvovala v Zagrebu in Beogradu in je pred nekaj leti nastopala tudi na modni reviji v Ljubljani Mlada žena se je spoznala z emigrantom iz Nemčije, Josipom Eliasom iz Dresdena, ki se je skušal pri nas udomačiti in je tudi nastopal pod imenom Milana Bukviča. Lani v vonj prav do zadnjega ostanka, ker so skozi in skozi parfumirana: ELI DA MILA Zaiene.Ulmolorod« dermotoloskopreizko. leno n»Ho k 7 CVETIC Druga od leve Je Mandičeva jeseni se je Josip Elias s Nado Mandiče-vo nastanil v Dubrovniku ▼ hotelu »Impe-rial« in njuno prenočišče je postalo torišče krvave tragedije. Prijatelja sta se sprla, ali pa sta obupala zaradi izjalovljenih skupnih načrtov, in je Josip z revolverski-mi streli najprej hudo ranil svojo izvoljenko, potem pa sebe usmrtil. Josip Elias je bil premožen človek in pri Nadi Mandiče-vi so pozneje našli 15 tisočakov, od katerih so bili mnogi omadeževani s krvjo. Nada je zatrjevala, da ji je Josip ta denar poklonil pred svojim obupnim dejanjem, preiskovalni organi pa so domnevali, da se je ona denarja polastila, ko je bil njen prijatelj že mrtev. V mnogih listih je bilo že precej člankov pod naslovom »Misterij krvavih bankovcev«^ zdaj pa je okrožno sodišče v Dubrovniku ta misterij rešilo na ta način, da je Nado Mandičevo obsodilo na 3 mesece strogega zapora v prepričanju, da si je čeprav hudo ranjena, prilastila denar svojega mrtvega prijatelja. Mandičeva je bila le nekaj dni v preiskovalnem zapo- — Pri gotovih boleznih žolča ln jeter, žolčnega kamna in zlatence urejuje naravna »Franz-Josefova« grenka voda prebavo in pospešuje izpraznjenje črev. Kli-niške izkušnje potrjujejo, da domače zdravljenje dobro učinkuje, ako se jemlje zjutraj na tešče Franz - Josefova« voda, pomešana z nekoliko vroče vode. Oel. ree. S. t>t. W>474/« ra, branila se je pred sodiščem v svobodi in bo nastopila zapor šele takrat, kadar bodo postali brezuspešni vsi prizivi proti ia-rečeni kazni Veslači, M so čez dan doma ob bregovih Ljubljanice, Imajo prav ta čas pogosto priliko opazovati, kako se privajajo voda mladi ponlrki, ali kakor Jim pravijo vodne putke. Komaj nekaj dni stara živalca • povsem golimi perotmi ie sama preplava Ljubljanico od brega do brega, fte vsa n®-godna, se zna že potapljati, kadar ae je treba rešiti zasledovalca. Kljub temu je nI težko ujeti, ker se hitro utrudi ln ne vzdrži dalje časa pod vodo Postani in ostani član Vodnikove družbe! Z obal Save in Ljubljanice Naj nihče ne reče, da Ljubljančani niso snažno, čisto ljudstvo. Kar poglejte na priliko ob nedeljah, kako staro in mlado, debelo in suho po prašnih cestah in poljskih kolovozih hiti in se preriva proti savskim obalam — peš in na vozilih vseh vrst. O, to naše dobro, blagodejno julijsko sonce, da bi nam le še dolgo stanovitno dajalo svetlobo, toploto in vedrost neba! Sicer pravijo, da letos zaradi suše maline ne bodo dobro obrodile, zato se bo pa čestiti vinogradniški stan močno opomogel in kaj je navsezadje kozarec skromnega malinovca proti zlati bleščavi v kozarcu štajerskega vina ali škrlatni rdečici cvička s Trške gore? Beseda je prav za prav o širokih obalah Save, ki so jo ta čas v toli častnem številu zaposedli nagci obojega spola (samostalniku nagec je tako težko najti žensko obliko). Življenjski prostor ljubljanskih kopalcev savske kategorije obsega obe strani Save od Smartna mimo Ježice pa vse do Mednega in do Medvod. Velik, kilometrski prostor, ki car kopalcem zadostuje in nimajo nikakšnih ekspanzivnih namenov, recimo proti obalam Gradaščice in še kam. Odkar so izumili nove. patentne žabice za zavarovanje koles, je zelo opešal poklic kolesarskih tatov, tako da kopalci nekam brez skrbi puščajo kolesa v senci obvodnega grmovja in dreves. Zlasti ob nedeljah srečuješ kar cele družine na kolesih, najmanjši člani potomstva zavzemajo častno mesto spredaj, pred atom ali mamo. na improviziranem sedežu. Di bi fantje vozili takisto svoje liubice. ie pa zdaj prepovedano. Kajti takšna harmonija dveh duš na enem kolesu je kai lahko povod za prekrasen karambol z vlakom ali avtomobilom. Na naših imenitnih cestah. Konalska družina si potlej ustvari na savskem bregu svoje domače ognjišče ter v interesu feuhe in civilizacije znatno iz-premeni podobo razcvele prirode. Brali ono pred nevi. da saharski pesek počasi zasipa cvetoče afriške nokrailne. Recimo, da bi tudi pri nas na kak način čez noč izginili bregovi Save pod mogočnimi skladi peska. In ko bi čez sto in sto let naši zanamci — arheologi v iskanju znanstvenih izsledkov pesek odkopali, bi v svoje začudenje našli na opustošenih rečnih bregovih čudovite stvari. Konservne škatle, preluknjane lonce, pozabljene kuhinjske nože, ostanke kartonov z raznimi napisi, pod neprodušno plastjo peska še kar dobro impregnirane ostanke citron, koščice in kosti raznih živali, kupe preperelega papirja, uporabljenega za številne svrhe. Skoraj verjetno je, da učeni znanstveniki ne bi pogruntali, da so vse te fosilije in petrefakti ostalina naših vrlih kopalcev. Ampak bi rekli nemara, da je tod taboril večji oddelek vojaštva, na poti proti sovražniku. Ali pa izvirajo najdbe še izza časa nomadov... Cut za lastninsko posest je pri naših kopalcih močno razvit. Ustanovili so si svoje naselbine, kot se to reče, v skupinah in posamič. Mora se priznati, prav prijetne in idilične kotičke so ustvarile pridne, iznajdljive človeške roke. Z zelenim vrbovjem pokrite utice dajejo blagodejno senco in sladko spanje ob tihem šumljanju valčkov. Ko se prebudiš, takrat zazehaš in se pretegneš, ne da bi bil v strahu, da ti počijo šivi na preozko krojeni obleki. Potlej zadovoljno zatuliš proti soncu z močjo in v duhu melodij svojih pradedov ter od-kobacaš počasi v vodo. Osveženega te nosijo savski valovi in zelena pokrajina z gorskim vencem v ozadju plodi duhovno rast do pravega pesniškega navdiha. Kje daleč za teboj je zdaj asfaltna Ljubljana z upniki, z vsemi težavami in brigami tega stoletja! Svoboden, prost sleherne navlake civilicazije in spoštovanega napredka brundaš razposajeno narodno popevčico, žvižgaš »kukavico« in si vesel, da ti tiči zdrava duša v zdravem zagorelem telesu! Na samotnem otočiču sredi Save si je postavil vnet kopalec pravcato trdnjavo iz velikih kamnov savskega proda. Ležišče za dva je mehko postlal z mivko, krog in krog brani meter visok sklad kamenja pogled zavistnežem, ki povsod in v vsem. Do P od peč! izhajajo dekleta kar brez fantovsko pomoči; zanje v poletju ni lepšega tn bolj zdravega športa kakor sta plavanje in veslanje na slehernem koraku, zlasti pa še na svobodnih obalah Save slutijo vnebovpijoče grehe. O da, družabnost je pri kopalcih čisto na drugačnih osnovah, kot je recimo pri »civilistih" na promenadi in v kavarnah. Zdi se. da so ljudje brez obleke nekam bolj iskreni in naravni nasproti soljudem. Da, prav ta vražja, osovražena obleka od tristo do tisoč petsto dinarjev po meri. vprav ta obleka nas deli v razrede in kaste, nam kroji bonton in nas veže v spone človeškega takta po barometru visoke ali nizke srčne kulture! Tu pa. v prosti naravi, ah, kako domače in prijetno se pomeniš lahko s sočlovekom, zlasti seveda, če je nasprotnega spola. Dremuckaš na primer, raztegnjen na plaži savskega proda, ter od časa do časa z očmi oospremiš polet letala, ki kroži baš nad tokom reke. Nenadoma pa — joj, kakšna sreča — trčiš s pogledom ob prekrasno oojavo in dovršeno, po najnovejši kopalni modi dekoltirano telo nimfe -samotarke. Hitro na noge, zahrknei nekajkrat ter počasi, navidez brezbrižno nameriš korak k poslanki sreče. Potlej se opogumiš in riskiraš že star, preizkušen prvi stavek na poti seznanitve. — Khm. k hm, kar sami gospodična? Khm, khm ... In na tvoje veselo presenečenje božanska nimfa se prijazno nasmehne ter celo kaj lepega odgovori. Ce bi jo srečal, recimo, na promenadi in bi se ji usodil reči prav isti stavek, bi te najbrž, slabo oblečenega, povaljanega, z razpokanimi čevlji in osem let staro kravato okrog oguljenega ovratnika — pošteno klofutnila ali pa te celo predala stražniku zaradi vsiljevanja, ki je takšnim-le bednim nefinim osebam oblastno prepovedano in kaznjivo. Tu pa, na plaži, tako naravno, samo ob sebi umevno nadaljuješ, pokažeš dražestni kopalki, kako se s ploščatimi kamni delajo »žabice« po gladini reke, se postaviš nekajkrat pred njo na glavo v vsej svoji veličini pošlješ skozi zobe prekrasen vodni curek tri metre visoko ter jo slednjič, vso očarano od tvojih izrednih zmožnosti, povabiš na majhen plavalni izprehod po sredini Save. Časa torej več kot preveč, da se zaljubiš in pri-čneš novo življenje. Za viteške nagibe kavlirstva da tudi Sava priliko, da se pokažejo v težkih trenutkih opasnosti in nesreče. Kaj če na- primer mlada, srčkana kopalka zagaga in čudežen slučaj, tega ali onega po vitežki rešitvi ne samo seznani z rešenko, ampak pod silo usode celo zveže za vse življenje v tihem kotičku zakonskega pristana. Dvoje je potlej možno. Da postavi človek po dvajsetih letih srečnega zakona zahvalno kapelico na savskem bregu, ali pa, v nasprotnem primeru, dvajset let dan za dnevom, uro za uro preklinja zeleno Savo do dna razpenjenih valov. Šport je savskim golim prebivalcem zelo pri srcu. Na obrežnih ravnicah so si omislili igrišča, kjer mladina v potu svojega obraza nabija žogo, se prevrača v igrah po vzoru olimpijskih borb za čast in slavo svojega imena. Primitivni športniki mečejo kamenje čez Savo, se poizkušajo v vzdržljivosti dihanja pod vodo in v spretnosti »žabice. Izven športne konkurence pa so tisti ki hodijo bosi čez travnike v naj« bližje gostilne po božjo kapljica Njihova hoja tudi spominja na šport. In sicer na lahkoatletski tek raznih dolžin. Travniški osat se jim namreč zadira v podplate in ao prisiljeni teči Kopalna sezona se bliža viSku. Sava zavzema v tej sezoni častno mesto. In zaslužno. Za zdravje in šport, za bolezen in ljubezen. L K. Ljubljanica Ima svoje čare ob romantičnih nabrežjih, ld spreminjajo svojo vsakim ovinkom. Gosto grmičevje ln košato drevje nudi sence segretim ln veslačem, da morejo uživati svoj mir bres skrbi, da Jih vsak čas paznik ali podobno oko reda In postave Naši kraji in ljudje Učiteljstvo bo Imelo letos kongres svoje stanovske organizacije v Banjaluki Vnete priprave za kongres, na katerega pričakujejo okrog 3000 udeležencev Banjaluka, julija Letošnji kongres učiteljskega udruženja pri nas v Banjaluki, v glavnem mestu vrbaske banovine. Prvič se bodo sestali v »asem mestu učitelji in učiteljice iz vse države. Po dosedanjih prijavah je soditi, da bo došlo k nam okrog 3 tisoč kulturnih delavcev. Osrednji odbor JUU, ki ga vodi naš ožji rojak Ivan Dimnik, je že izdelal podrobni dnevni red in navodila za letošnji kongres. Na letošnji skupščini pridejo na dnevni red tudi volitve novega glavnega in izvršnega in nadzornega odbora, ki so voljeni na vsaka tri leta. Verjetno je, da bodo prišla v razpravo tudi nova pravila, zato je upati, da bodo razprave zelo živahne. XIX. skupščina JUU se bo začela 19. avgusta ob 10. v mali dvorani doma »Kralja Petra I. Osvoboditelja«. Glavni odbor bo uredil vse tehnične zadeve skupščine, dočim se bo plenum sestal istega dne popoldne ob 15. v veliki dvorani »Banskih dvorov«. Na tem sestanku bodo predali delegati svoja polnomočja. Odbor vsakega sreskega društva naj izda svojim delegatom potrebna pismena potrdila. Zatem bodo volili kongresne tajnike in ostale člane skupščinskih odborov. Učitelj Lazar Bije-lič iz Užic pa bo predaval o učiteljskih kreditnih ustanovah in učiteljskih zadrugah. Pohvalno je treba omeniti, da išče učiteljska organizacija novih potov za socialno pomoč svojega članstva. Zadružno delovanje hoče centrala vpeljati tudi v one banovinske sekcije, kjer tako delo še ni razvito. V ljubljanski sekciji je učiteljsko gospodarsko življenje že precej spopolnje-no. Naslednji dan 20. avgusta se bo začel svečani del kongresa ob 9. prav tako v veliki dvorani »Banskih dvorov«, največji tukajšnji dvorani. Za uvodno predavanje bo razprava o zaščiti jugoslovenske dece v miru in vojni. Na željo najvišje pokroviteljice akcije za zaščito našega otroka Nj. Vel. kraljice Marije bo razpravljal o tej točki celokupni učiteljski zbor. V Beogradu se je nedavno osnoval pod vodstvom kraljice Marije odbor, član tega odbora je tudi predsednik JUU g. Dimnik. Nj. Vel. kraljica Marija je trdno prepričana, da bodo učitelji iz vse države njeni najvnetejši sodelavci na polju socialnih akcij za dvig naše mladine. Po predavanju bo svečani del zaključen. Zbor bo krenil v sprevodu, da odda časti nacionalnim velikanom, ki imajo svoje grobove in spomenike v središču vrbaske banovine. Po končanih patriotičnih obhodih se bo skupščina nadaljevala. V razpravo bo prišlo poročilo o delu glavnega, izvršnega in nadzornega odbora JUU. Finančni odbor pa bo predložil bilanco in proračun. Skupščina bo zasedala tudi popoldne, posebni delovni odbori pa bodo pripravili predloge za razpravo v plenumu in za resolucije. O priliki banjaluškega kongresa se bodo sestali na posebno skupščino tudi člani bivšega beograjskega poverjeništva UJU, ki si je postavilo v Beogradu pred leti poseben učiteljski dom. Zdaj, ko se je država razdelila na banovine, pa je beograjski Učiteljski dom last sekcij iz Beograda, Novega Sada, Niša in Skoplja. Posamezna sreska društva JUU, ki jih je na ozemlju naše države preko 300, ln banovinske sekcije, ki jih je 10, so poslale za razpravo v Banjaluki obilo predlogov in nasvetov, ki govore o izboljšanju učiteljskega položaja in dela v narodnih šolah. Vsako društvo bo zastopano po delegatu, večinoma po društvenem predsedniku. Razen oficielnih predstavnikov pa bodo pohiteli na kongres tudi mnogi drugI učitelji. Tako bodo prisostvovali delu glavne skupščine ln spoznali zanimivosti Ba-njaluke in okoliša. Za udeležence, člane JUU je zaprošena četrtinska vozovnica. Pričakovati je, da bo prošnja pravočasno ugodno rešena. Spričo velikega dotoka Iz- letnikov so že oddane vse hotelske ln privatne sobe. Za udeležence — nedelegate bodo na razpolago skupna stanovanja. Oni, ki ne bodo prejeli obvestila, da so jim rezervirano postelje, bodo morali prinesti s seboj odeje, blazine in rjuhe, člani sreskih društev JUU na ozemlju dravske banovine dobe vsa potrebna pojasnila v pisarni sekcije JUU v Ljubljani v Frančiškanski ulici 5-1, informacije pa daje tu- di sekcija JUU za vrbasko banovino v Banjaluki, Dom kralja Petra I. Osvoboditelja. Predsednik sekcije JUU za vrbasko banovino je učitelj g. Milan Stambolija. Spričo velikega navala, ki se obeta za učiteljski kongres, in zaradi dejstva, da Banjaluka še ni imela prireditev takega razmaha in zato tudi nimajo v Banjaluki lzvežbanih organizatorjev, je vrbaska banovinska sekcija zaprosila poznanega organizatorja g. Draga Supančiča, glavnega tajnika JUU iz Ljubljane za vodstvo priprav za kongresne prireditve. Poleg stanovanjskih in prehranjevalnih problemov bo treba urediti tudi ekskurzijske zadeve, saj ima Banjaluka obilo prijetnih Izletnik točk tako v svoji bližini kakor tudi ▼ okolišu. Holandski turisti v Kamniških planinah Ljubljana, 26. julija. Na članek v nedeljskem »Jutru«, v katerem je bilo pisano, kako so se holandr ski turisti podali na nevarne ture brest vodnika po Kamniških planinah, nam je poslalo Slovensko planinsko društvo pojasnilo, iz katerega posnemamo: Na pobudo Slovenskega planinskega društva Je holandska potovalna pisarna »Neederland-sche Reisvereeniging« v Haagu organizirala za letošnje poletje več skupinskih izletov v naše planine. Slovensko planinsko društvo je sestavilo program za težje in lažje planinske ture ter za izletnike, ki si hočejo ogledati naše letoviške kraje in lahko dostopne planinske postojanke. Skupina za težje ture šteje 16 oseb ter bo posetila naše planine od 5. do 20. avgusta. V tej skupini bodo izvežbani planinci, ki bodo hodili po naših planinah pod vodstvom svojega vodnika, ker navedena potovalna pisarna ni sprejela predloga SPD, da bi prevzeli vodstvo naši gorski vodniki, zanašajoč se na to, da bodo itak njihovi vodniki po njihovih zemljevidih na>-šli prava pota v naših planinah. — Za nekoliko enostavnejše planinske trn« v naših planinah so zbrane tri skupine po 16 turistov od katerih je prva že prehodila Karavanke in Kamniške planine ter se mudi sedaj v Julijskih Alpah, kjer zaključuje svojo turo z vzponom na Triglav. Druga skupina je pristala v nedeljo v Mojstrano ter bo prehodila glavna pota v Karavankah, Kamniških planinah in Julijskih Alpah ter zaključi svojo turo 5. avgusta v Aljaževem domu. SPD je odsvetovalo sestop s Kokrškega sedla v Kamniško Bistrico in odtod nazaj na Jer-manova vrata, vendar vodja holandske skupine tega ni vpošteval, dokler se nI na licu mesta prepričal, da je nasvet SPD pravilen. Zadeva je bila enostavno rešena tako, da so turisti prenočili v Cojzovl koči ter drugI dan nadaljevali svojo pot čez Pode na Jermanova vrata. To izpremembo bo vpoštevala tudi tretja skupina, ki bo napravila to turo v času od 6. do 18. avgusta. Holandski turisti so zadovoljni z oskrbo v naših planinskih postojankah, kakor tudi s pomočjo SPD pri organizaciji teh izletov ter imajo v oskrbnikih planinskih postojank dobre svetovalce ,kako naj nadaljujejo svojo pot do prihodnje postaje, ki je določena v programu. — Razen teh so sestavljene še tri skupine, od katerih bo prva v naših planinskih predelih od 15. do 30. t. m. druga skupina pride 29. t m. ter se vrne 13. avgusta, tretja skupina pa si je določila čas od 12. do 27. avgusta. Gre za neizvežbane planince, ki si bodo ogledali Kamniško Bistrico, Veliko Planino, Golico, Tamar, Bohinjsko jezero, Komno in Triglavska jezera ter končno dolino Vrat. Slovensko planinsko društvo je privabilo holandske turiste že v letošnji zimski seziji, ko sta dve skupini po 30 oseb po tri tedne bivali v Domu na Komni, in to v času, ko so bile najugodnejše snežne razmere za smučarje. Holandski smučarji-plantnci so bili vzhičeni nad lepotami naših krajev ter so z osebno propagando dosegli, da imamo v letošnjem poletju osem manjših skupin, ki si ogledajo lepote naših planinskih krajev. Upamo, da bodo naši planinski tovariši iz Holandske tudi letošnjo zimo v velikem številu prišli med naše slovenske planince smučarje ter skupno z njimi presmučali naša edinstvena planinska smučišča. V spomin generala Maistra Maribor, 26. julija Maribor je danes ob peti obletnici smrti generala Rudolfa Maistra dostojno ln a pieteto počastil njegov spomin. Ob pol 9. je bila v frančiškanski cerkvi maša zaduš-nica. ki so se je v polnem številu udeležili v Mariboru bivajoči Maistrovi hord, razen tega pa tudi številni predstavniki nacionalnih organizacij. Ob pol 18. pa je bila pietetna počastitev na provizornem grobu generala Maistra na pobreškem pokopališču. Zbrala se je množica Maistrovih borcev m nacionalno ra-vednih Mariborčanov. Pred govori so mariborski pevci, združeni v Ipavčevi pevski župi, odpeli pod vodstvom svojega zborovodje Alojzija Horvata Prelovčev »Doberdob«. Nato so zasluge in zvišeno osebnost pokojnega generala in narodnega junaka orisali predsednik odbora Zveze Maistrovih borcev upokojeni podpolkovnik Cvirn, prvi mestni poveljnik po prevratu v Mariboru, podpredsednik ZM Malenšek ter zve-zin tajnik Cimerman, ki je spregovoril v imenu koroške legije. Končno pa še častni član zveze in prvi pomočnik pokojnega generala prof. dr. Anton Dolar, ki je spregovoril v imenu Narodne odbrane. Ob zaključku so pevci zapeli »Kje so moje stezice«. Ves čas proslave je nad pokopališčem krožilo letalo. Poleg Maistrovih borcev in drugega občinstva so bili navzočni številni odličniki Maribora, med njimi oba sinova pokojnega generala, Hrvoje in Borut. Tako je Maribor izkazal večno hvaležnost svojemu junaku in osvoboditelju. Pilotu Janezu Golobu v spomin Begunje, 26. julija Rožica se je zazibala v vetru, razsula je svojo čašo in zamrla v polnem cvetu življenja Tudi Tebi, dragi Janez, je veter usode prerano razsul cvetko življenja in si nas zapustil. Ko je Tvoja roka prijela zadnjič za krmilo, še zdavnaj nismo slutili, da nas boš tako hitro zapustil in boš odletel tja, odkoder ni vrnitve. Preden so Te odpeljali z letališča, si zbral vse svoje moči in dejal z nasmeškom na ustnih: »Saj ni tako hudo. Jutri bom spet letel!« Toda zaman smo čakali, da prideš med nas, mlade pilote, in da poletiš z nami tja v sinje nebo. Nisi prišel! Prišla je tužna vest: »Janez umira!...« Pesem je onemela, ptice so prenehale žgoleti, le veter je žalostno zabučal. Mrko so stali gorski velikani in strmeli na kraj nesreče, ki se je zgodila pod njihovim vznožjem... Janez! Nebo je zahtevalo Z obal Save in Ljubljanice Naj nihče ne reče, da Ljubljančani niso snažno, čisto ljudstvo. Kar poglejte na priliko ob nedeljah, kako staro in mlado, debelo in suho po prašnih cestah in poljskih kolovozih hiti in se preriva proti sa vskim obalam — peš in na vozilih vseh vrst O, to naše dobro, blagodejno julijsko sonce, da bi nam le še dolgo stanovitno dajalo svetlobo, toploto in vedrost neba! Sicer pravijo, da letos zaradi suše maline ne bodo dobro obrodile, zato se bo pa čestiti vinogradniški stan močno opomogel in kaj je navsezadje kozarec skromnega malinovca proti zlati bleščavi v kozarcu štajerskega vina ali škrlatni rdečici cvička s Trške gore? Beseda je prav za prav o širokih obalah Save, ki so jo ta čas v toli častnem številu zaposedli nagei obojega spola (samostalniku nagec je tako težko najti žensko obliko). 2ivljenjski prostor ljubljanskih kopalcev savske kategorije obsega obe strani Save od Smartna mimo Ježice pa vse do Mednega in do Medvod. Velik, kilometrski prostor, ki car kopalcem zadostuje in nimajo nikakšnih ekspanzivnih namenov, recimo proti obalam Gradaščice in še kam Odkar so izumili nove. patentne žabice za zavarovanja koles, je zelo opešal poklic kolesarskih tatov, tako da kopalci nekam brez skrbi puščajo kolesa v senci obvodnega grmovja in dreves. Zlasti ob nedeljah srečuješ kar cele družine na kolesih, najmanjši člani potomstva zavzemajo častno mesto spredaj, pred atom ali mamo. na improviziranem sedežu. Di bi fantje vozili takisto svoje ljubice, je pa zdaj ore-povedano. Kajti takšna harmonija dveh duš na enem kolesu je kaj lahko povod za prekrasen karambol z vlakom ali avtomobilom. Na naših imenitnih cestah. Konalska družina si potlej ustvari na savskem bregu svoje domače ogRjišče ter v interesu kuhe in civilizacije znatno iz-premeni podobo razcvele prirode. Brali smo pred nevi. da saharski pesek počasi zasipa cvetoče afriške nokraMne. Recimo, da bi tudi pri nas na kak način čez noč izginili bregovi Save pod mogočnimi skladi peska. In ko bi čez sto in sto let naši zanamci — arheologi v iskanju znanstvenih izsledkov pesek odkopali, bi v svoje začudenje našli na opustošenih rečnih bregovih čudovite stvari. Konservne škatle, preluknjane lonce, pozabljene kuhinjske nože, ostanke kartonov z raznimi napisi, pod neprodušno plastjo peska še kar dobro impregnirane ostanke citron, koščice in kosti raznih živali, kupe preperelega papirja, uporabljenega za številne svrhe. Skoraj verjetno je, da učeni znanstveniki ne bi pogruntali, da so vse te fosilije in petrefakti ostalina naših vrlih kopalcev. Ampak bi rekli nemara, da je tod taboril večji oddelek vojaštva, na poti proti sovražniku. Ali pa izvirajo najdbe še izza časa nomadov... Čut za lastninsko posest je pri naših kopalcih močno razvit. Ustanovili so si svoje naselbine, kot se to reče, v skupinah in posamič. Mora se priznati, prav prijetne in idilične kotičke so ustvarile pridne, iznajdljive človeške roke. Z zelenim vrbovjem pokrite utice dajejo blagodejno senco in sladko spanje ob tihem šumljanju valčkov. Ko se prebudiš, takrat zazehaš in se pretegneš, ne da bi bil v strahu, da ti počijo šivi na preozko krojeni obleki. Potlej zadovoljno zatuliš proti soncu z močjo in v duhu melodij svojih pradedov ter od-kobacaš počasi v vodo. Osveženega te nosijo savski valovi in zelena pokrajina z gorskim vencem v ozadju plodi duhovno rast do pravega pesniškega navdiha Kje daleč za teboj je zdaj asfaltna Ljubljana z upniki, z vsemi težavami in brigami tega stoletja! Svoboden, prost sleherne navlake civilicazije in spoštovanega napredka brundaš razposajeno narodno popevčico, žvižgaš »kukavico« in si vesel, da ti tiči zdrava duša v zdravem zagorelem telesu! Na samotnem otočiču sredi Save si je postavil vnet kopalec pravcato trdnjavo iz velikih kamnov savskega proda. Ležišče za dva je mehko postlal z mivko, krog in krog brani meter visok sklad kamenja pogled zavistnežem, Id povsod in r vsem. Do P odpeS izhajajo dekleta kar brez fantovske pomoči; zanje v poletju nI lepšega in bolj zdravega športa kakor sta plavanje in veslanje na slehernem koraku, zlasti pa še na svobodnih obalah Save slutijo vnebovpijoče grehe. O da, družabnost je pri kopalcih čisto na drugačnih osnovah, kot je recimo pri »civilistih" na promenadi in v kavarnah. Zdi se. da so ljudje brez obleke nekam bolj iskreni in naravni nasproti soljudem. Da, prav ta vražja, osovražena obleka od tristo do tisoč petsto dinarjev po meri. vprav ta obleka nas deli v razrede in kaste, nam kroji bonton in nas veže v spone človeškega takta po barometru visoke ali nizke srčne kulture! Tu ca. v prosti naravi, ah, kako domače in prijetno se pomeniš lahko s sočlovekom, zlasti seveda, če je nasprotnega spola. Dremuckaš na primer, raztegnjen na plaži savskega proda, ter od časa do časa z očmi oospremiš polet letala, ki kroži baš nad tokom reke. Nenadoma pa — joj, kakšna sreča — trčiš s pogledom ob prekrasno Dojavo in dovršeno, po najnovejši kopalni modi dekoltirano telo nimfe - samotarke. Hitro na noge, zahrknel svojo žrtev in Tebe si Je izbralo sa svoj plen. Tvoje ime bo ostalo zapisano med vitezi modrega neba, med junaki zraka. Toda Tvoja nesreča nas ne bo odvrnila od sinjega športa. Sli bomo po stopinjah, po katerih si hodil Ti, naš dragi tovariš. Tvoje življenje nam bo lep spomin in Tvoja žrtev v opomin, nam, ki še jadramo nad zelenimi livadami Tudi mi bomo šli nekoč za Teboj tje, samor moč preganjalcev ne seže, tje. kamor njih krivic ne bo za nami, tje, kjer znebi se človek vsake teže, tje v Eosteljo, postlano v črni jami, v kateri spi, dor vanjo spat se vleže, da glasni hrup nadlog ga ne predrami. Ko stojimo danes pred rano gomilo, tovariša letalca in brata Sokola. Ti kličemo iz dna srca in globin duše: »Prijatelj naš mili! Naše misli so s Teboj v gomili. Lahka Ti žemljica. Domačim pa izrekamo sožaljel L. K. Pred okrožnim sodiščem v Dubrovniku je bila obsojena na 3 mesece strogega zapora ločena žena Nada Mandičeva, ki se je kot manikenka udejstvovala v Zagrebu in Beogradu in je pred nekaj leti nastopala tudi na modni reviji v Ljubljani. Mlada žena se je spoznala z emigrantom iz Nemčije, Josipom Eliasom iz Dresdena, ki se jo skušal pri nas udomačiti in je tudi nastopal pod imenom Milana Bukviča. Lani v Druga od leve Je Mandičeva jeseni se je Josip Elias s Nado Mandiče-vo nastanil v Dubrovniku v hotelu »Impe-rial« in njuno prenočišče je postalo torišče krvave tragedije. Prijatelja sta se sprla, ali pa sta obupala zaradi izjalovljenih skupnih načrtov, in je Josip z revolverski-mi streli najprej hudo ranil svojo izvoljen-ko, potem pa sebe usmrtil. Josip Elias je bij premožen človek in pri Nadi Mandičo-vi so pozneje našli 15 tisočakov, od katerih so bili mnogi omadeževani s krvjo. Nada je zatrjevala, da ji je Josip ta denar poklonil pred svojim obupnim dejanjem, preiskovalni organi pa so domnevali, da se je ona denarja polastila, ko je bil njen prijatelj že mrtev. V mnogih listih je bilo že precej člankov pod naslovom »Misterij krvavih bankovcev«, zdaj pa je okrožno sodišče v Dubrovniku ta misterij rešilo na ta način, da je Nado Mandičevo obsodilo na 3 mesece strogega zapora v prepričanju, da si je čeprav hudo ranjena, prilastila denar svojega mrtvega prijatelja. Mandičeva je bila le nekaj dni v preiskovalnem zapo- — Pri gotovih boleznih žolča in jeter, žolčnega kamna in zlatence urejuje naravna »Franz-Josefova« grenka voda prebavo in pospešuje izpraznjenje črev. Kli-niške izkušnje potrjujejo, da domače zdravljenje dobro učinkuje, ako se jemlje zjutraj na tešče Franz - Josefova« voda, pomešana z nekoliko vroče vode. Oel. re«. S. l»t. »0474/« nekajkrat ter počasi, navidez brezbrižno nameriš korak k poslanki sreče. Potlej se opogumiš in riskiraš že star, preizkušen prvi stavek na poti seznanitve. — Khm. k hm. kar sami gospodična? Khm. khm... In na tvoje veselo presenečenje božanska nimfa se prijazno nasmehne ter celo kaj lepega odgovori. Če bi jo srečal, recimo, na promenadi in bi se ji usodil reči prav isti stavek, bi te najbrž, slabo oblečenega, povaljanega, z razpokanimi čevlji in osem let staro kravato okrog oguljenega ovratnika — pošteno klofutnila ali pa te celo predala stražniku zaradi vsiljevanja, ki je takšnim-le bednim nefinim osebam oblastno prepovedano in kaznjivo. Tu pa, na plaži, tako naravno, samo ob sebi umevno nadaljuješ, pokažeš dražestni kopalki, kako se s ploščatimi kamni delajo »žabice« po gladini reke, se postaviš nekajkrat pred njo na glavo v vsej svoji veličini, pošljeS skozi zobe prekrasen vodni curek tri metre visoko ter jo slednjič, vso očarano od tvojih izrednih zmožnosti, povabiš na majhen plavalni izprehod po sredini Save. časa torej več kot preveč, da se zaljubiš in pri-čneš novo življenje. Za viteške nagibe kavlirstva da tudi Sava priliko, da se pokažejo v težkih trenutkih opasnosti in nesreče. Kaj če na- vonj prav do zadnjega ostanka, ker so skozi in skozi parfumirana: ELI DA MILA ru, branila se je pred sodiščem v svobodi in bo nastopila zapor šele takrat, kadar bodo postali brezuspešni vsi prizivi proti izrečeni kazni Veslači, M so čez dan doma ob bregovih Ljubljanice, Imajo prav ta 6as pogosto priliko opazovati, kako se privajajo voda mladi ponlrld, ali kakor Jim pravijo vodne putke. Komaj nekaj dni stara živalca a povsem golimi perotmi ie sama preplava Ljubljanico od brega do brega. Se vsa no-godna, se zna te potapljati, kadar se Je treba rešiti zasledovalca. Kljub temu Je nt težko ujeti, ker se hitro utrudi ln ne vzdrži dalje časa pod vodo Postani in ostani čtan V o dnihov e družbe! primer mlada, srčkana kopalka zagaga in čudežen slučaj, tega ali onega po vitežki rešitvi ne samo seznani z rešenko, ampak pod silo usode celo zveže za vse življenje v tihem kotičku zakonskega pristana. Dvoje je potlej možno. Da postavi človek po dvajsetih letih srečnega zakona zahvalno kapelico na savskem bregu, ali pa, v nasprotnem primeru, dvajset let dan za dnevom, uro za uro preklinja zeleno Savo do dna razpenjenih valov. Šport je savskim golim prebivalcem zelo pri srcu. Na obrežnih ravnicah so si omislili igrišča, kjer mladina v potu svojega obraza nabija žogo, se prevrača v igrah po vzoru olimpijskih borb za čast in slavo svojega imena. Primitivni športniki mečejo kamenje čez Savo, se poizkušajo v vzdržljivosti dihanja pod vodo in v spretnosti »žabic«. Izven športne konkurence pa so tisti, ki hodijo bosi čez travnike v najbližje gostilne po božjo kapljica Njihova hoja tudi spominja na šport In sicer na lahkoatletski tek raznih dolžin. Travniški osat se jim namreč zadira v podplate in ao prisiljeni teči Kopalna sezona se bliža višku. Sava za* vzema v tej sezoni častno mesto. In zaslužno. Za zdravje in šport za bolezen in ljubezen. I* K. Ljubljanica Ima svoje čare ob romantičnih nabrežjih, ki spreminjajo svojo podobo m vsakim ovinkom. Gosto grmičevje in košato drevje nudi sence segretim in ntrnjenfan veslačem, da morejo uživati svoj mir bres skrbi, da jfli vsak čas utegne pregnati pašnik aH podobno oko reda la poste ve Nenavaden epilog ljubezenske tragedije voperitf;ezf/f-v Ca$tello ŠGiusto OPERE: LA GIOC0NDA 25. In 30. julija 6. in 10. avgusta EIGOLETTO 27. in 29. julija 5. m 9. avgusta TURANOOT L, 3. in 8. avgusta Pojasnila: ENTE PROVINCIALE PEK IL TURISMO — TRIESTE. Pojasnila': EN IT, Terazije 16, Beograd — ln pri vseh uradih »Pu trika«. ie ¥@sti * Pasteurjev zavod v Zagrebu deluje žo 20 let. Dne 13. decembra 1918. je začel de. lovati Pasteurjev zavod v Zagrebu, prvega pacienta pa je dobil 14 dni pozneje. To je bila neka posestnica iz Gline, katero je ugrizel stekli pes. V dobi 20 let je v zavodu iskalo pomoč 32.441 oseb. Med temi pacienti ie balo 29.363 takih, ki so jih •jgrizle stekle živali, 229 oseb pa je bilo ugrizeno od ljudi, ki so od žival dobili steklino. Sedanji predstojnik zavoda dr. Pal-movič je v »Lječniškem Vjesniku« obširno opisal 20ietno delovanje zavoda ter priklju. čdl svojemu opisu zanimive statistične podatke. • Po bosanskih gozdovih še vedno gori. Banska uprava v Sarajevu še vedno dobiva iz raznih krajev vesti o požarih v gozdovih. Ogenj nastane mnogokrat po za-nikrnosti pastirjev in izletnikom, nekafere gozdove ob železniških progah pa so zanetile iskre iz lokomotiv. Dosti verjetnosti ima tudi domneva, da so ponekod v gozdo-vil vaščani zanetili ogenj, da bi na planinah, kjer bo ogenj uničil drevje, dobili j ašnl :e. Ogenj je zavzel v dneh suše velik razmah in, ko sc gasili na enem kraju, se je ogenj pojavil v drugem. Največ škode je povzročil ogenj v področju Drine na Bukovi glavici. Nada, da bo deževje zadušilo ogenj, se ni uresničila. Tehnični oddelek banske uprave je organiziral gašenje pod strokovnim vodstvom in pomagajo pri tem tudi vojaki. vrst kolonjpke vode, odlično parfu-rniranih — toč? v vsaki količini ln pc nizkih cenah Parfumerija »VENUS«, Tyrševa ii j • Sneg v pasjih dneh. V mrzli noči od ponedeljka na torek, ko je po nižjih legah močno deževalo, je na naših planinah na Gorenjskem začelo snežiti, in ko so se v torek opoldne megle razpršile, so se naši gorski velikani prikazali v snežni odeji. Pa ne samo vrhovi — sneg je segel precej daleč v dolino. Bela plast pa je bila vendar razmeroma tanka in zemlja je bila od zadnjih vročih dni močno razgreta, da se je sneg kmalu stopil. O velikih snežnih me-težih poročajo tudi iz inozemstva, zlasti iz Bavarske in Švice. * Smrt starega granlčarja. V Babini gredi pri županji je umrl v visoki starosti 94 let Josip Lesič, ki je spadal v vrsto onih starih slavonskih graničarjev ki so na Savi branili Slavonijo pred turškimi napadi Stari Lesič je bil do zadnjih dni svojega burnega življenja veder m krepak. čital je brez očal in tudi zobe je še imel dobre. V svežem spominu je imel vse dogodke vsega okraja iz davne dobe gra-ničarske veljave in požrtvovalnosti. * Za velike konjske dirke na Krškem polju, ki bodo v nedeljo dne 6. avgusta, je naknadno prijavil svoje priznane konje dirkače predsednik kasaškega društva v Zagrebu g. E. Funk, in sicer: Sylenta, Krka, Kadeta, Danico, Muko in najhitrejšega dirkača v Jugoslaviji in Madžarski, imenovanega Ca-Mers-Budapest. Lastnik jahalne šole g., kapetan Rikard Wolff iz Zagreba pa je prijavil Favara, Codeina, Kurirja. Karabaga, Dunavka, Luisa, Seka, Menfisto, Orkana in Sarafa. Poleg številnih dosedanjih prijav nam pričajo ti dve dovolj, da bodo letošnje konjske dirke na Krškem polju prekašale vse dosedanje, če bo primerno vreme, se obeta, da po-seti ta dan Krško polje kakor doslej druga leta na tisoče in tisoče prebivalstva iz bližnjih in daljnih krajev. Saj so konjske dirke na Krškem polju s tradicionalno kmečko veselico in rajanjem na prostem nekaj, kar si želi videti staro in mlado. Proti sončarici uporabljajte lsoham-ba FU. Kr. dvorni dobavitelj Drogerija Gre-greha kakor tudi zadušaice udeležili pol-noštevilno. — Župnik. e— Ureditev ceste na Zg. HndinJL Občina namerava urediti cesto na Zg. Hu<3U nji od Potaerja do Planinška ter Jo posipati s drobci opeke iz Celjske opekarne in neeortiranim savinjskim prodcem. Zato je občina razpisala oddajo prevoza okrog 100 kubični metrov posipa. Ponudbe Je treba vložita do vštetega 31. t- m. ▼ vložišču na mestnem poglavarstvo. e— Usoden padec s kozolca. V torek zjutraj Je padel 53-letni, v Mak) Nedeljo pristojni Tomaž Trofenik, delavec bi*« stalnega bivališča, v spanju z nekega kozolca v 2alcu več metrov globoko. Pri padcu je dobil težke notranje poškodbe. Trofenika so prepeljali v celjsko botaišni- s— Stavka pgJuHstth pouiofnifcof vOe- Iju traja že od petka zvečer. Nekateri mojstri so bili te dni ovadeni, da delajo sedaj v pekarnah z nekvalificiranimi močmi tn da Izkoriščajo vajence. Pri mnogih uvidevnih in socialno čutečih mojstrih se opaža pripravljenost, da podpišejo kolektivno pogodbo s pomočniki v smislu upravičenih pomočniških zahtev, ki bo jih stavku joči pomočniki reducirali na minimum. Upanje Je, da se bo uvidevnim mojstrom posrečilo poravnati spor s pomočniki *n omogočiti sklenitev primerne kolektivne pogobe. Stavkujoči pekovski pomočniki so s svojo odločnostjo in discipliniranostjo v zadnjih dneh še pogloMh simpatije, s katerimi spremlja javnost njihovo borbo. Iz Maribora %— 701etnlco rojstva praznuje v Mariboru v krogu dragih svojcev znani, priljubljeni upokojeni finančni preglednik g. Lovro Koršič. Po prevratu se je s svojo družino naselil v Mariboru, kjer je vse do leta 1927 opravljal službo finančnega preglednika. S dvojim ljubeznivim, korektnim nastopom si je znal slavljenec pridobiti širok krog prijateljev in znancev. Pred leti je stopil v zasluženi pokoj Ob 701etnid je še ves mladeniški in čvrsto vzravnan. Zavednemu narodnjaku, prijetnemu družabn'-ku, skrbnemu dražin-skemu očetu ter zvestemu dolgoletnemu naročniku našega li3ta izražamo ob lepem življenjskem jubileju najtoplejše čestitke, ki jih združujemo z željo, da b! učakal še mnogo jubilejev v zdravju in zadovoljstvu. a— 601etnlca- V krogu dragih svojcev je obhajal 601etnico rojstva upokojeni major g. Albert Zehkovič, lastnik priljubljenega vinotoča v Pivoli pod Pohorjem. Slavljencu, ki ja dolgoleten naročnik našega lista, želimo, da bi učakal še mnogo desetletnih jubilejev. Na mnoga leta! a— Za šahovsko nrvenstvo Maribora. Pri predsnočnjem 14. kolu šahovskega prvenstvenega tekmovanja za mesto Maribor so bili doseženi rezultati: Gerželj : dr. Krulc 1:0, Smuenjak : Kette 1:0, Cr-talič : Babič 1:0, Mlšura : Lukeš sen. 1:0, Mohorčič : Nosan 1:0, Marvin : Regor-šek 1:0, Lukeš Jun. in Pesek sta remizi-rala, partija Vidovič : Knechtl je bila | preložena. Eferl je bil prost. Gerželj Je v prekinjeni partiji s šumenjakom pristal brez igre na remis. Mlšura pa je v prekinjeni partiji zmagal proti Pesku. Stanje po 14. kolu: Mišura 10 ln pol, Gerželj 10 (2), dr. Krulc 10, Mohorčič 8 (2), Mar-v-izvoz v tej smeri neomejen. Ni pa doslej še rešeno vprašanje, ali bodo veljali za področje bivše Avstrije isti predpisi, kakor lani za Nemčijo in se sedaj rešuje to vprašanje na posebni konferenci v Berlinu. Sadni izvozniki bodo dobili letos izvozne premije in bo Prizad izplačal vsakemu izvozniku 25 par "od kg. Na konferenci so sprejeli ob zaključku resolucijo, ki zahteva, da se pravilnik spremeni v tem smislu, da velja kot rok izvoza jabolk dan, ko naša jabolka pasirajo mejo. Nadalje so na konferenci sklenili, naj ostanejo pogoji v sadni trgovini z Nemčijo isti. kakor dosedaj, to je da se sadje prodaja bruto za neto Nekateri nemški izvozniki zahtevajo, da se jim prizna odbitek za taro. kar pa je po Prizadovih predpisih nemogoče. Sledila je izčrpna debata, ki so se ie udeležili številni izvozniki, nakar je predsednik Kranjc z zahvalo vsem navzočim po štiriurnem trajanju zaključil zborovanje. j Gibanje klirinških računov z inozemstvom Narodna banka objavlja izkaz o stanju klirinških računov z inozemstvom na dan 22. t. m. Ta novi izkaz zaznamuje ponovno povečanje našega klirinškega dolga nasproti Italiji, in sicer za 11.4 na 88.8 milijona din. Ponovno se je povečal tudi naš klirinški dolg nasproti Madžarski za 10.6 na 32.5 milijona din, medtem ko se je naš klirinški dolg v Poljski dvignil le za 0.3 na 23.4 milijona din. Saldo našega klirinškega dolga nasproti Ceško-Morav-ski, ki je sredi julija dosegel zopet 16.9 milijona K, se je v fretji četrtini julija zopet skrčil za 7.5 na 9.4 milijona K. Končno je med pasivnimi kliringi omeniti še kliring z Bolgarijo, kjer Je naš dolg narasel za 0.09 na 1.23 milijona din, in naš kliring z Rumunijo, kjer se je dolg zmanjšal za 2.8 na 8.9 milijona din. Med aktivnimi kliringi izkazuje klirinški račun z Naročijo ponovno zmanjšanje salda naših terjatev za 1.54 na 11.05 milijona din. Naše klirinfike terjatve v Turčiji pa so se povečale za 0.47 na 17.23 miliiona din. V plačilnem prometu z Grčijo je znašal 20. julija saldo grško-jugoslovenskih bonov v obvoku 34.9 milijona drahem, saldo naših blokiranih terjatev pri Grški banki pa je znašal Isti dan 1.3 milijona din. Gospodarske vesti = V juniju so se povečale vloge pri slovenskih hranilnicah za 17 milijonov din. Po podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani so narasle v juniju vloge na hranilne knjižice pri 29 slovenskih samoupravnih hranilnicah za 7.5 na 664.4 milijona din, vloge v tekočem računu pa za 9.7 na 4S8.8 milijona din. V celoti so torej vloge narasle 17.3 milijona din in so znašale ob kancu junija 1133.2 milijona dan. Vloge na knjižice so narasle pri ll. v. tek. rač. tudi pri 14, skupne vloge pa pri 16 hranilnicah. Tudi število vlagateljev se je pomnožilo pri večjem števila hranilnic, ter znaža sedaj 131 701. Te prav razveseljive številke dokazujejo ,da so se vlagatelji denarnih zavodov že pomirili ln prinašajo zopet svoje vloge v večjih zneskih v denarne zavode. = Državna hipotekama banka v Juniju. Izkaz Državne hipotekarne banke za mesec junij zaznamuje v tem mesecu povečanje hranilnih vlog za 72 milijonov dinarje* Kakor je znano so hranilne vloge od kon ca februarja do konca apma nazadova'e od 1521 na 1412 milijonov din; v maju so se pričeie zopet dvigati in so se povečale na 1440 milijonov, v juniju pa na 1512 milijonov. (lani 1488). Tako so v Državno hi-potekamo banko v zadnjih dveh mesecih pritekle nazaj skoro vse vloge, ki so jih vlagatelji dvignili v marcu in aprilu, to je v dobi mednarodne politične napetosti po zasedbi Češko-Moravske. Tudi vsota samostojnih fondov, ostalih fondov in ka-pitalov lavnih ustanov je od konca maja do konca junija precej narasla, in sicer za 56 na 2896 milijonov (lani 2540). Med ostalimi pasivami je zabeleženo povečanje postavke obligacij in obveznic v obtoku od 632 na 809 milijonov (lani 667), postavka »predujmi ln depoji bank«, pa je nazadovala od 295 na 111 milijonov din. Iz teh sprememb se da sklepati, da gre le za pre-knjiženje. — Gotovinska sredstva so se od maja do junija povečala za 16 na 542 milijonov (lani 880). Hipotekama posojila so kakor običajno nazadovala za 8 na 1824 milijonov (lani 1911), komunalna posojila pa so narasla za 42 na 1527 milijonov (la. nI 1399). Pri ostalih posojilih ni večjih sprememb. Pač pa se je povečal °olg t1-nančnega ministrstva, ln sicer od 855 na 1011 milijonov din (lani 624). Nakupljeni vrednostni papirji so se zmanjšali od 1273 na 1174 (lani 773), vrednost bančnega rezervnega fonda pa je narasla od 246 na 316 milijonov (lani 270). Borze 2 6. julija Na jugoslovenskih borzah notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.30. Grški boni sr se v Zagrebu trgovali po 30.95, v Beogradu pa po 31.25. Na svo. bodnem deviznem trgu notirajo angleški funti nespremenjeno 258. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda pri nespremenjeni tendenci Kotirala 466 — 469 (v Beogradu je bil promet za september po 465.75) Do zaključka je prišlo le v 6»/« dalmatinskih agrarnih obveznicah po 84.25 _ DEVIZE Ljubljana. Oficielni tečaji: London 205.91 — 209.11, Pariz 116.25 — 118.55, New York 4379.87 — 4439.87, Curih 995 — 1005, Milan 231.45 — 234.55, Praga 150.75 — 152.25 Amsterdam 2351 — 2389, Bruselj 747 — 759. Tečaji na svobodnem Wgu: London 256.40 — 259 60, Pariz 144.81 — 147.11, New York 5458.10 — 5518.10. Curih 1238.28 — 1248.29, Amsterdam 2927.59 — 2965.59. Bruselj 930.19 — 942.19. Curih. Beograd 10, Pariz 11.74, London 20.75, New York 443.1875, Bruselj 75.30, Milan 23.30, Amsterdam 237.00. Berlin 177.80, Stockholm 106.9750. Oslo 104.25 Kdbenhavn 92.6250, Sofija 5.40, Praga 15.15, Varšava 83 50 Budimpešta 87.00, EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 466 — 469 4«/o agrarne 61.50 — 62.50, 4«/„ severne agrarne 59.50 — '60.50 6% begluške 86.75 — 87.50, 6% dalm. agrarne 83 50 — 84.50 (84.25), 7«<'o invest. 99.50 — 101. 70/0 stabiliz. 100.50 den., 77c Blair 94 bi., 8°/n Blair 101 bi.; delnice: Narodna banka 7350 den., PAB 211 — 215. Trboveljska 172 — 176. Beograd. Vojna Skoda 467 — 468. za aept. — (465 75). 4% agrarne 62.25 den (62.50), 4% severne .agrarn-1 59.75 den-, 6®/fl begluške 87 — 87.50 (87), 6*/o dalm. agrarne 83 - 84 (84), 7% stabiliz. 100.50 den., 70/« invest. 100.50 — 100.75 (100.50 — 100.75), 7% Seligman 100.50 den.. 7«/0 Blair 94.25 — 9-1.50, 8°'„ Blair 100 den., Blagovna tržišča ŽITO 4- Chicago, 26. julija. Začetni tečaji: pšenica: za sept. 61.875, za dec. 62.55; koruza: za sept. 38.25, za dec. 39.50 Novosadska blagovna borza (26. t. m.). Tendenca nesprem Pšenica: stara (78/79 kg): baška sremska slavonska 149 — 151; južnoban. 147 — 150. Rž: baška 130 — 132 50 -Ictroen: ba.6« 176 — 185; >7« 150 — 160; >8« 117.50 — 122.50. BOMBAŽ -j- Liverpool, 25. julija. Tendenca stalna. Zaklj. tečaji: za julij 4.73 (prejšnji dan 4.74), za dec. 4.29 (4.30). Mladina tone v zločinu Ljubljana, 26. julija Te dni je policija aretirala tri mlade nepridiprave iz Smlednika za Šmarno goro, dva bajtarska sinova, stara 19 m 14 let, z njima pa še 16-letnega sina bogatega kmeta. Zahotelo se jim je brezskrbnega, poha-jaškega življenja. Začeli so z majhnimi tatvinami v domači vasi in po okolici, nato so jo mahnili na daljši pohod do Kranja, pred meseci pa so se pojavili v Ljubljani, kjer so se izurili za spretne podstrešne podgane. Čez čas so se lotili tudi vlomov, a ko so nedavno poizkusili srečo v javnih skladiščih na Tyrševi cesti, jih je policija zajela in aretirala. Pri zasliševanju so fantje izprva trdovratno tajili, nazadnje so se jim pa le razvezah jeziki in na dan je prišla zanimiva rokovnjaška istorija. Fantje svojega delovanja niso omejili samo na ožji del domovina, temveč so se udejstvovali prav po vsej slovenski deželi, mimogrede pa so napravili tudi kratko turnejo po Hrvatski. Najprej so se odpeljali v Litijo in od tam krenili proti Stični, kjer so pri nekem vlomu nabrali denarja, perila in dragocenosti Po tistem so se pojavili v Ribnici, kjer so vdrli v neko vilo ter odnesli uro in zlato verižico. Od tam so se vrnili proti Ljubljani in njihov vodja je v Vevčah ukradel zlato uro s srebrno verižico. Na neki postaji proti Zidanemu mostu so sedli na vlak in se odpeljali v Celje. Ko so poizkusili srečo po okolici savinjske metropole, so sli dalje proti Ptuju in Mariboru. V ptujski okolici sc napravili oelo vrsto manjših vlomov. S Štajerske so se odpeljali v Zagreb, kjer so v nekaj dnevih pognali I denar, kar so ga izbili iz pleaa, nato pa so ZMunokcu%iempuita si firiUcOHitc cos, Uv denoc! 6« zjutraj pogledate parilo, M m I« ponoči namakalo c Žensko hvalo, bosta videli, da i« pol nesnage ostalo v vodi za na* maka nje. Brez (ruda, mnogo hitreje in tudi ceneje boste potom perilo oprali tako, (Ml to popolnoma Cisto. ^MMMMMMM^MMBBMM^^^^M se preko Dolenjske vrnili proti Ljubljani Mimogrede so v okolici Novega mesta na-kradli nekaj drobiža, ki so ga potrošili za sladkarije in malinovec. V okolici Ljubljane so poiskali zavetja c nekem kozolcu, od koder so ponoči hodili za plenom. Med drugim so vlomili v paviljon Volge na velesejmu, od koder so odnesli za več ko 2500 din jestvin in drugih reči. Naslednjo noč so obiskali stanovanje nočnega čuvaja, ki so mu pobrali za 1000 din obleke in perila. Blago so prodali deloma na starini, deloma nekemu Bosancu v Kolodvorski uiici. Policija je tri» peresno deteljico izročila sodišču. 30-letnica Sokola Ljubljana—Vič Jubilej bo S« in 6« avgusta z razvitjem dečjega prapora Vič, 26. julija. Sokolsko društvo Ljubljana—Vič, ki je bilo ustanovljeno po burnem letu 1908., ko se je mogočno dvignila »torgute in slovanska zavest, bo praznovalo ▼ dneh 5. tn 6. avgusta 301etn:co svojega obstoja. Ustanovni občni r.bor 1. maja 1909 je zbral lepo število vi&kih mož in mladem-čev, od -.aterih so še danes mnogi marljivi in aktivni sokolski delavci. Iz skromnih početkov — društvo je imelo v prvem letu okrog 40 članov — se je viški Sokot razvi1 v krepko sokolsko postojanko, la ima danes nad 600 pripadnikov. Mnogo težkih in veselih dni'je preživelo društvo v svojem 301etnem obstoju. Med vesele dogodke društva moramo uvrstiti veličastno proslavo lOletnice leta 1919, otvoritev sokolskega doma 1921, razvitje članskega prapora 1925, proslavo 251etnega jubileja z razvitjem narašča jskega prae pora, ki mu je kumoval takratni prestolonaslednik, naš sedanji ljubljeni starsšina, mladi kralj Peter n. in končno 301etni jubilej, ko bo sokolska deca prejela svoj prapor kot dokaz naše velike ljubemi do sokolske mladine. Težak udarec pa je doživelo društvo leta 1938, ko je izgubilo svoje telovadišče, ki ga je z velikimi žrtvami zgradilo leta 1933. Tako je danea viški Sokol edino društvo v Ljubljani bres lastnega telovadišča in mora zato uživati gostoljubje pri bratskem Ljubljanskem Sokolu, kjer je že imel jubilejno akademi- jo, glavne jubilejne svečanosti pa bodo prav tako na telovadišču Ljubljanskega ŠokoJa v Tivoliju. Za svoj veliki praznik se društvo marljivo pripravlja, posebno živahno vrvenje vlada v telovadnici večer za večerom, kjer se urijo vsi telovadni oddelki da bo jubilejni nastop res veličastna manifestacija sokolske vzgoje in jugoslovenske misIU Za svoj jubilej smo določili nastopen spored: v soboto, 5. avgusta ob 20.30 Daklar* da po vižkih ulicah in podoknica kumici prapora sestri Slavi Benčanovi, v nedeljo 6. avgusta ob 8. skušnje na telovadišču v Tivoliju, ob 15.30 razvitje dečjega pra<-para pred sokolskim domom na Viču, ob 16. sprevod z Viča v Ljubljano, ob 17. javna telovadba vseh oddelkov in naše hrabre vojske, po nastopu zabava. Bratska društva, ki se bodo udeležila našega slavja prosimo, da se zberejo na glavni Jubilejni rtfm ob 15. pred sokol skim domom na Viču v kroju tn s prapori. Vabimo vso sokolsko in narodno Javnost, da se našega jubileja udeleži, da nam tako izkaže svoje simpatije za nesebično ln požrtvovalno delo, ki ga viški Sokod opravlja tri desetletja. Podprite n— moralno in tudi gmotno, da bo društvo kupilo jserrJjišče, kjer si bo moglo urediti svoje novo, neobhodno potrebno telovadišče. V nedeljo 6. avgusta bo ažbor Sokolstva na Viču! Uprava Sokola Ljubljana-Vič. Pretkana ženska se je ujela Ljubljana, 21. Julija Naš ženski spol za kriminal ni kdo ve kaj vreden. Tu pa tam kakšna tatička, ld seže v žep po denarnico s par ficki, kvečjemu zna še najbolje služiti tatinskim bratcem, ki hočejo skriti ugrabljeni plen. Povsem druge vrste je tisti kriminal okrog odprave plodu, ki prav za prav ni kriminal, ampak se je tja po nerazumljivi logiki uštu-111 lz socialnega vprašanja. Kaj več pa se med ženskami kakor rečeno ne da prida najti. Zato je pravo odkritje ženska, ki v kriminal napravi malo večji korak. Takšnega je napravila Terezija, ki nosi ie več kot štiri križe, pa je še vedno mikavna. Posebno za verzirane samce. In kakor dobro nosi svoja leta, tako se tudi malo verjetno sliši, da je kuharica. To je menda le bolj za šalo ln policijsko evidenco, za res je pa vse kaj drugega. Tri sestre so bile, baje hčere premožnega štajerskega mesarja. Toda ko sta umrla oče in mati, so sestre izginile na vse vetrove ln z vetrovi je šlo neznanokam tudi okroglo premoženje. Ker pa so bila dekleta najbrž zelo razvajena od bivše premožnosti, so kmalu vsaka zase napravila kariero svoje vrste: ena je postala priležnica nekemu bratu z juga. druga ljubica odličnega in petlčnega gospoda iz ljubljanskih krogov, ki si iz ne prav jasnega »spleena« Izbira na zunaj z mikavnostjo, po značaju pa nekoliko z grobostjo obdarjene ženske. Zadnja. naša Terezija, je povlekla najkrajšo. Najkrajšo v različnem pomenu. Predvsem je ona — čeprav sta baje tudi ostali dve napravili že nekakšno kariero v kriminalu — prva »padla v roke«. In drugič: ni si našla stalnega prijatelja, ki bi jo priznaval kot svojo ženo — »nevenčano«. To sta oni dve dosegli. To pa bi se skoro dalo reči, da ie Terezija zaradi prvega od te trojice najmanj obdarjena »z uma svitlim mečem«, zaradi slednjega pa je najbrž kljub svoji mikavnosti najmanj mikavna. In tako se je pač z vso doslednostjo usode naključilo, da si je Terezija iskala moža takorekoč na cesti, če že ne v buffetu. Toda sodni akt, ki je njemu na čast povedano to pot Imel najbrž prav, ji je vendarle pripisal sposobnost, da je vendarle kljub generalnim pomanjkljivostim znala navezati stike tudi z gospodi »iz boljših krogov«. K temu krogu je namreč pripadal vsega spoštovanja vreden gospod, ki je nosil povrh vsega še 16 jurčkov vreden briljanten prstan. Tereziji, ki ga je tu pa tam obiskovala za kratke pomenke, se je nekoč posvetilo v glavi, da ne bi bilo napačno Imeti tak prstan. Pa Je res prstan kratkomalo Izginil, takorekoč brez sledu. Takorekoč namreč zato, ker Je Terezija kratkomalo odklanjala sleherni »pojm« o izginulem prstanu. Toda Terezija se Je bridko vrezala. Njena pamet je nI vodila do srečnega konca. Imela je to hibo, da je podcenjevala gospodova zmožnosti, kar se tiče ljubezni do dragocenega nakita ln detektivskih zasledovalnih manir. Ali ni šel ta gospod — čeprav mu je seveda zaradi njegovega ugleda bilo do neke mere sitno pri duši — naznaniti svojo prijateljico?! Briljant vendarle ni figa. In vrh vsega — ker se mu je zdelo, da kljub precejšnji utrpljeni škodi vendarle ne more nadlegovati oblasti, da bi poleg tatice našle še prstan — je po svojih privatnih zvezah skoraj že do konca pretresel vso žlahtno preteklost treh mladenk. Ima prstan takorekoč že v rokah: ne ve sicer na kateri borzi je bil prodan. Toda za končno zmago Ima oporišče v dognanju, da je bil prodan za polovico svoje cene v nekem mestu v srcu naše mile domovine. Po zaslugi ene Izmed dveh vplivnejših sester. Ampak, kaj bi to! Se zdavnaj ni bila to zmaga nad nedolžnostjo ln čisto roko, na katero se Je Terezija sklicevala! Se pred sodnikom je moral ugledni gospod prestajati muke zaradi svojega nedotaknjenega ugleda. Mar je bilo Tereziji za njegov ugled! Brez senčice usmiljenja je majala gospodove Izjave, da z njo ni imel bogve kakšnega opravka. Kaj šele, da bi mu bila ne-všečna, kadar se je pojavila! Ne duha n« sluha ni bilo o tem, Je trdila Terezija. Terezija, Id Jo Je sodnik vedno bolj lovil na lažeh ln neverjetnostih, je Imela lahko vsaj to zadoščenje, da se nas je vseh, ld smo sledili obračunu, vendarle nekaj prijelo od tega, kar je pravila. Vsaj tisto o gospodu. Takole še precej verjetno ga Je naslikala. Toda to maščevanje JI ni pomagalo. Tudi sama bo morala použitl kašo, ki jo Je skuhala s prstanom. Njena sestra, tista najvplivnejša, ji je sicer plačala zagovornika, toda temu se nI dosti ljubilo govoriti. Saj se Itak ni izplačalo. Le Tereziji se nI zdelo tako. Kar na sumu bi jo lahko Imeli, da Je hotela zmešati samega sodnika, resnega moža, ld vedno najraje gleda v akte, kvečjemu še izpod čela temno pogleda v ujeto ribo, ki se počuti kakor na suhem. Tej ribici ni uspelo, da bi se izvila. Vsa njena koketnost je bila bob ob steno in nekam presenečena nad neuspehom je sprejela na znanje odmero kazni na 14 mesecev strogega zapora ln na 2 letno izgubo častnih državljanskih pravic. Za ukraden prstan, pa še za srebrno lisico ln vlačugarjenje — postranski zadevi v tej stvari! Toda odmero je vzela samo na znanje. Kar pri priči Je bila pripravljena za pritožbo, toda ko Je videla zagovornlkovo pripravljenost manjšo od svoje, je Izjavila, da si bo še premislila. Ce je to napravila le zaradi forme ali iskreno, se bo še pokazalo. Toda na račun okra-dene lastnice srebrne lisice — postranske zadeve v tej stvari, si Je še za zaključek pred javnostjo privoščila trlumf: gospej, ki M bila kljub pripeki tega letnega časa najraje vzela Izgubljeno lisico takoj s seboj, tega ni dovolila, češ: počakajte, bomo prej še Izsledili, če vendarle ni moja. Terezija očitno gre — kakor se pravi — auf numero sOter! No, tako je pač — namazana Je kakorl »JUTRO« ŠL 172. ,f,l.-"..J ' i, rpjmm&mm** Četrtek, 2T. VIL 1939 5 poti pa Bolgariji V Varni, ob črnem morju Od Šumena, slikovitega mesta, ki ima največjo džamijo v vsej Bolgariji, se vpleta v pejzaž in v ljudsko življenje, kolikor ga moreš videti na filmskem traku svojega okna v brzem vlaku, nekaj novega: z ene strani svojski značaj črnomorske krajine, ki postaja tem očitnejši, čim bliže je Varna, z druge strani pa se stopnjuje priliv vzhodnih etničnih elementov, izražen zlasti v turških naselbinah in v mnogih ciganskih obrazih, ki se pojavljajo na cestah in za ograjami postaj. Kakšno uro vožnje pred Varno so vsi bregovi apnenčasti, po čemer bi smeli sklepati, da je segalo Črno morje znatno dalje kakor danes. Iz zgodovine je znano, da je v šestem stoletju poplavilo bolgarsko Primorje v daljavo štirih kilometrov Ljudje so v tem črnomorskem mestu prijazni in uslužni; ko sem nekaj vpraševal orožnika na cesti, mi je stisnil roko, češ živel brat Jugosloven in bi me bil skoraj vzel pod pazduho, da mi pokaže zaželeno ulico. Takih fiziognomij, kakor jih imajo čistilci čevljev in nosači v pristanišču, še nisem zlepa opazil. Ob črnomorskem bazenu se mešajo razna ljudstva in vidiš poleg fiziognomij ruskih mužikov prodorne tatarske oči in lokavi obraz Armenca Mnogi Bolgari znajo turški in v mesto prihajajo tudi ljudje iz mohamedanskih selišč; v okoliških tovarnah je nekaj Čehov, tudi Nemci. Italijani in Francozi so med naseljenci. Toda Varna nima nič kosmopolitskega: je vsa bolgarska, vsa nasmejana, prežeta z vonjem Pogled na Vi !n razdejalo Varno, staro trakijsko grško naselbino, ki se je takrat imenovala po Odiseju Odessos, Preden prispeš v Varno, ugle-daš jezero Devnja, ki izliva svoje vode v Črno morje in utegne biti njegova tvorba; ko je stari hudobnež slabe volje, nemiren in vihrav, imajo manjše ladje na jezeru svoje zavetišče. Varna je največje ln najlepše bolgarsko primorsko mesto in ker sem videl že prej njeno tekmovalko, rumunsko Konstanco, lahko oddam glas za krilatico, ki jo navajajo Bolgari s takim ponosom: da je Varna kraljica Črnega morja — s pridržkom: njegove zapadne obale. Zares, to mesto je tem bolj prikupno, čim bolj ga spoznaš. Bil sem v njem drugič, in ko sem po nastanitvi v priporočljivem hotelu »Mussala« krenil t večerne luči njegovih bulvarjev in ulic, sem občutil neko sproščenost: ni se samo olajšalo telesno dihanje, k čemer je nemalo prispeval osvežujoči veter s Črnega morja, tudi duševno sem sprejemal vase nekaj, čemur ne vem imena: neki fluid simpatije, svobode, vedrine, to, kar nam tolikokrat nudijo prav primorska mesta. Varna je glede na svojo levantsko lego sorazmerno čisto mesto. Ko hodiš po ulicah, imaš vtis prostranosti, svetlobe, zraka. Mesto se vzpenja na zmeren dolg hrib in se širi po širokem platoju, ki mu dopušča še mnogo razmaha. Mnoge ulice so zasajene z drevoredi, arhitektura hiš je nevsiljiva, brez močnih kontrastov, in vse je prepleteno z zelenjem, ki se ob morju razširja v krasni park, in park prehaja v gozdove; ti gozdovi tvorijo zadaj za Sv. Konstantinom pravo gorsko krajino, v kateri se s skoraj zaznatnimi učinki mešata planinski in morski zrak in dajeta tisto zdravo občutje, ki te vsega prevzame. Zares ne vem, kdaj sem še v toliki meri občutil, kako se mi pljuča hranijo z zrakom in kako v njem uživajo, kakor da je poslastica. Varna je posajena v zrcalo Črnega morja in v zelenje svoje okolice kakor veliki dragulj in kjerkoli jo človek pogleda z višine, povsod ima občutje smaragda: to prihaja od prevladujoče zelene barve. Zato je glavno pristanišče Bolgarije pravo nasprotje na primer grškemu Pireju, čigar panorama te vprav stiska z masivno težo svoje kamenite podobe; vse je enolično, plastično, reliefno, brez mehkih Unij in vabljivega osenčenja: mesto geometričnih likov. V Varni je mnogo linij, ker je mnogo zelenja; park ob obali je s svojimi mehkimi stezami in debelimi sencami prav tako vabljiv, kakor so za kopalce vabljive znamenite plaže, ki se razprostirajo od moderno urejenega mestnega kopališča k Sv. Konstantinu m še dalje tja v divjino obalnih gozdov v smeri Dobrudže. Črnega morja, lahno dišeča od rož in nage-Ijev kakor Sofija, obdana z vrtovi in vinogradi, odkoder dobivajo kvalitetna vina. Vprav očarljivi so tu poletni večeri, ko kri-če galebi na mestom in se skozi ulice svetlika pas Črnega morja, še ves v odsevu zarje; vse stvari dobivajo neko lahno rožnato barvo, dokler ne preide nebo v modro barvo, v katero se zapovrstjo vpletajo zvezdni dragulji, kakor pristoja plašču črnomorske kralice. V tem mestu so v srednjem veku kupče-vali podjetni Dubrovčani, čijih sledove navaja zgodovina vseh balkanskih mest. V zanimivem muzeju, ki je nastanjen v ženski gimnaziji — ustanovila sta ga Čeha brata Škorpil — sem videl slike Varne iz več desetletij prejšnjega veka, ko je jela nje trgovinska vloga zavidljivo rasti. Kdo se ne bi v tem mestu spomnil križarskega pohoda na Turke, ki sta ga izvršila poljsko-ogrski kralj Vladislav III., imenovan Var-nenček in vojvoda Janko Hunjanin, junak srbskih narodnih pesmi; kralj Vladislav je na teh tleh izgubil svojo še mlado glavo. Za časa krimske vojne so se tu koncentrirale francosko-angleške čete, dokler ni udarila nadnje kolera in pobrala obilno žetev. Mavzolej na katoliškem pokopališču je ostal v spomin na žrtve iz daljnjih dežeL Kaj neki pa je vsa preteklost v primeri s sedanjostjo; zakaj tudi Varna je po svojem mestnem obličju in po utripu svojih žil mlado mesto, ki živi samo v sedanjosti in le še sanjari o bodočnosti. V valovih Črnega morja, ki ji butajo ob podnožje, posluša pesem slovanskega morja Daleč onkraj njegovih sinjih voda je Rusija, ki ima največ pravice do tega velikega jezera čigar ime utegne — kakor je dognal naš raziskovalec dr. Niko Zupanič — izražati severno lego, ne pa hudobnost njegovih valov, mučne plovbe (kakor črne ure, črne bukve!), kot so mi lani pravili pomorščaki, ko smo se zaupali njegovim valovom in meglam. Da pa je v vsem črnem nekoliko zahrbtnosti in hinavstva, prav kakor v Črnem morju — to bi vendarle verjel. - Danes ni več v Varni dubrovniških trgovcev, imamo pa med varnenskimi Bolgari nekoliko dobrih prijateljev Jugoslavije. Med njimi so glavni urednik dnevnika »Varnenska pošta« Luka Konstantinov, docent Trgovske visoke šole Janko Ši-rakov in drugi odborniki društva, ki skrbi za vzajemne stike. G. Konstantinova sem našel v njegovi redakciji in dobrodušni prikupni tovariš je takoj poskrbel za vse, kar si je mogel želeti takle popotnik s slovanskimi kulturnimi simpatijami: za stike in as komunikacije, da ne omenjam drugih pozornosti. Kmet (župan) tega ponosnega mesta je dal na razpolago avto. s katerim smo se popoldne peljali na izlet k Sv. Konstantinu in dalje ob prelepi obali tja do gozdov, ki segajo k pečinam sedanje romunske Dobrudže. Bil je čudovit dan, nič kaj vsiljiv s svojo vročino; plaže pod morskim parkom so bile polne ljudi, od drevja je prihajal prijazen hlad. morje je ležalo pokojno in krotko, vse predano solncu, ki je sipalo svoje žarke na njegovo višnjevo plan, odprto v nedogled proti Rusiji. Po krasni cesti smo odbrzeli mimo kraljevskega gradu Evksinograd, slonečega na čudovito ležečem rtiču sv. Dimitrija, v okoliško zdravilišče in kopališče Sveti Konstantin. Nekdanji samostan je bil spremenjen v lično urejeni in moderno opremljeni hotel; park ob morju pa lahko zavida sleherno primorsko zdravilišče, saj se ti zdi, da že od njegovega zelenja in njegovega miru veje zdravje. Dalje odtod se vrste ob obali, na obronkih gozdnatih hribov, številna zdravilišča in okrevališča raznih bolgarskih zadrug in ;|ivodov pa tudi inozemskih društev: med njimi sta dom češkega Rdečega križa in poljsko zdravilišče. Bolgarska država je tu zgradila obsežen sanatorij za otroke, ki je odprt vse leto in namenjen deci z rahitičnimi obolenji, kostno tuberkulozo in pod.; pravili so mi, da zaznamuje velike uspehe. Kako tudi ne! Zrak je tu čudovit, ker doteka z morja in z višinskih gozdov, pesek ob morju je droban in topel, solnce obilno, pred očmi pa se ves čas razprostira nedogledno sinje morje, ki ima le ob eni strani obrise bolgarske obale tja doli proti Burgasu, z druge strani pa skalnate silhuete Dobrudže. ★ Obiskali smo samostan Aladja, enega redkih primerov pečinskega samostana V vdolbinah ogromnih skal so si uredili pu-ščavniki svoja skromna bivališča. Od nekdanjega samostana, čigar začetke stavijo nekateri že v prva stoletja krščanstva, drugi pa v srednji vek, je ostalo le nekoliko razvalin, zakaj skala se je v zgornjem delu prelomila in uničila vse vnanje stavbe. Ohranile so se samo jame v pečini in v ! njih sledovi fresk, ki pa ne kažejo niti sred-1 njeveškega stila. Nekoč je bila tu znamenita božja pot, zdaj je Aladja samo še turistična zanimivost, ki jo varuje zgovoren oskrbnik. Še v začetku našega stoletja — pravijo — je tu živel tipičen »starec« pu-ščavnik. oče Todor, ki so mu delali družbo star pes in roji čebel; z njim je tudi na teh starinskih tleh izumrlo puščavništvo. Kraj je kakor ustvarjen za ljubitelje samote: gora, gozd in morje, vsepovsod mir in tišina; kje najdeš še lepši tempelj Gospodov? Na terasi gozdne restavracije tik ob morju mi je rektor trgovinske visoke šole v Varni, ki se je bil ljubeznivo pridružil našemu izletu, razlagal pogled na bregove južne Dobrudže, tam ob zalivu Baičika. Obala je žarela v solncu, da so se videle posamezne stavbe in selisča ob moriu ali na robu visokega platoja, koder se razprostirajo dobruska polja, ki imajo v Jordanu Jovkovu- svojega poeta. To je torej obljubljena dežela severne Bolgarije, zlasti Varne! Vsa Varna je v znamenju Dobrudže: napisi na ulicah, trgovinah, v cerkvah, vse kaže tja. Odkar je Bolgarija izgubila Dobrudžo, se Varni zdi, kakor da ji je odsekana roka. Nima pravega zaledja. Južna Dobrudža je vsa gravitirala v to mesto, ki je tvorilo njen izhod \ svet in tržišče njenega žita. Ni dvoma, da ima Bolgarija do te zemlje, ki smo jo zdaj pozdravili iz daljave, vse etnografske in zgodovinske pravice. Tisoči in tisoči Bolgarov so morali zapustiti ta blagoslovljena tla, ker se niso mogli prilagoditi agrarni in kulturni politiki sedanjih romunskih gospodarjev. Begunci še vedno prihajajo, zlasti po najnovejših nasiljih. Ni ga Bolgara, ki ne bi upiral vsaj svojih duševnih pogledov v Dobrudžo »izgubljeno bolgarsko deželo«; ona je eden izmed bistvenih problemov bolgarske politike. Zvečer sva z g. Konstantmovim večerjala pod borovjem odlične restavracije, ki se imenuje Guduza ali sedaj tudi po domače Borovec. Odtod se odpira širok razgled na Varno, vso v večernih lučeh in na kos Črnega morja, osvetljen z zadnjimi odsevi zarje in z bledim prilivom mesečine. Bil je nepozaben črnomorski večer; v skoraj že planinski okolici, ob obilno obloženi mizi, do malega v mraku, brez električne luči; domač, prijeten in starinski. Z urednikom »Vamenske Pošte«, mladim tovarišem Vasilom Panajotovim, sva obiskala med drugim muzej in odlični akvarij, ki je tudi name napravil še boljši vtisk kakor neapeljski, čeprav ni tako sloveč. V mestu še ni bilo mnoge tujcev, največ so jih šele pričakovali: a tudi tu se bo občutila bridka usoda Čehov, ki so dolga leta v velikem številu obiskavali to črno-morsko mesto. Ko je godba v kazini ob morju igrala zvečer, ob mesečini, arije iz Smetanovih oper in ko sem se poslavljal od Črnega morja s Puškinovimi verzi: »Zdravstvuj že, svobodnaja stihija — v poslednij raz peredo mnoj. ..«, mi je prišlo tisto melanholično razpoloženje, ki bi se zdelo banalno, če bi o njem pripovedoval, ki pa ga vsi občutimo v trenutkih skoraj breznadejnega slovesa in neutešljive nostalgije. — o. Malo znane lepote konjiškega sreza Opozorilo pred izletom OJNS v konjiški srez n j' & '< • Vitanje Konjiški srez obsega ozemlje na južni strani Pohorja med Celjsko kotlino in Ptujskim poljem. Meji na jugu na sreza Celje in Šmarje pri Jelšah, na zahodu na Slovenji Gradec, na vzhodu in severu na srez Maribor desni breg. Glavni kraj in sedež sreza je trg Slovenske Konjice. Je to eden izmed najlepših naših trgov in ima vse predpogoje, da postane prej ali slej mesto. Drugi največji in najpomembnejši kraj sreza je trg Vitanje, ki leži 13 km oddaljen v ozki kotlinici med Stenico, Kozjakom in Pohorjem. Vitanje ima romantično planinsko lego in močno spominja na Tržič. Zelo radi ga obiskujejo letoviščarji, kar je predvsem zasluga uvidevnih vitanjskih gostilničarjev. Tujskega prometa v drugih krajih sreza, če iz- vzamemo pohorske postojanke, sploh nt ker manjka prenočišč oziroma jih v nekaterih krajih sploh ni. In vendar so to lepi kraji, kjer bi se ■ pravilno organizacijo in reklamo lahko dosegli lepi uspehi. Poleg teh dveh trških občin imamo v »rezu še štiri občine, Loče, Oplotnico, Pri-hovo in Zreče. Srez Slovenske Konjice je mali srez in še ni dolgo, kar se je pisalo v časopisih, da bo opuščen Upamo, da se to ne bo zgodilo, ker je geografsko zaokrožena celota z naravnim središčem v Slov. Konjicah. Če bi se spet pojavili kdaj glasovi o ukinitvi sreza, zaradi tega, ker je premajhen, bi bilo pač veliko boljše, ako se priključita srezu še občini Poljčane in Ms-kole. Ta priključitev bi bila utemeljena z dejanskim položajem. Razdalja Poljčane- čari Moravč in okolice So predeli ln pokrajine v naši ožji domovini, oddaljeni od velikega prometa, ki so ohranili svojo samobitnost in posebnost. Med te spada tudi Moravska dolina, ki je prav za prav podaljšek Trboveljske kotline ter jo ločita na severu Limbarska gora in Veliki hrib od Črnega grabna, na jugovzhodu pa jo dele gorska slemena Mu-rovica, Cicelj in Slivna od Savske doline. Moravška kotlina sega preko slemen na savsko stran le v območje vasi Dešen pod Slivno, na vzhodu do razvodja med potokoma Drtijščico in Medijo. na zahodu pa je odprta ob Rači proti Domžalski ravnini, s katero je zvezana po lepi banovinski cesti Središče Moravske doline je široka ravnica, skozi katero teče potok Drtijščica, ki si na severnem robu prebije pot skozi sotesko do rečice Radomlje v dolino Črnega grabna. Potok Drtijščica je do nedavne regulacije, za katero ima velike zasluge upokojeni moravški nadučitelj Janko Toman, tekel po dolini v neštetih ovinkih ter pogosto poplavljal travnike in njive. Zemlja je v nižjih legah precej rodovitna, v višjih apneniških delih pa kraška, ka-menita in nerodovitna, zato o tukaj tudi številne podzemske jame. Višinska pobočja na severovzhodni strani Ciclja in Muro-vice so porasla večinoma z iglastim drevjem, smreko, jelko in borom, tudi bukev je močno zastopana. Žal, gospodari po svetovni vojni tu neusmiljena sekira ter zapušča obsežne in občutne pleše. Prebivalci Moravske doline žive v marsi-fcakem pogledu še dandanes pieprosto in še niso tako zelo okuženi od slabih strani mestne kulture kakor drugi kraji naše domovine. V tej dolini še vedno vlada neka samoniklost in preprostost, čeravno ne več taka kakor pred desetletji, ko je šel moravški kaplan maševat k sv. Miklavžu in je dal kmetici kavo v zrnih, da bi mu skuhala zajtrk. Po maši pa kave le ni hotelo biti, nato je prišla žena vsa obupana in tožila češ da kuha že toliko časa tista zrna ki pa nikakor nočejo postati mehka Ljudstvo je prijazno in uslužno, a sila ponosno in samozavestno, kar se večkrat tolmači kot bahavost. Prebivalstvo je izrazito poljedelsko. Prideluje vse vrste žita, krompir, fižol in mnogo sadja večinoma za domačo porabo. Živinoreja je zelo razvita, mleko iz okoliških vasi se oddaja v zadružno mlekarno v Moravče. Kot domača obrt je razvito pletenje slamnatih kit za tovarne slamnikov v Domžalah in okolici. V novejši dobi so začeli v Moravški dolini kopati fin. bel in rumen krer menčev pesek, ter ga izvažati po več sto vozov na leto na Štajersko in Češko, kjer ga porabljajo v steklarnah in topilnicah železa. Promet Moravske doline, sicer še dandanes zelo skromen, je zvezan z ostalim svetom po banovinskih cestah z državno cesto Ljubljana—Celje, s Savsko dolino preko Vač in Zagorja ob Savi. Najbližja pot do železnice je čez sedlo Grmače na Kresnice. Čudovit je razgled, ki se ti odpre z vrha Grmač na Moravsko dolino, vso širno in bahato. Sredi nje je trg Moravče, v ozadju pa kipe proti nebu mogočne Kam- niške planine in zelena Menina planina Bele ceste se stekajo med zelenimi travniki in plodnimi njivami tja v trg. z desne te pozdravlja z Limbarske gore sv. Valentin. Med gozdovi in rodovitnimi polji se dvigajo starodavni gradovi, neme priče nekdanje sužnosti. Poleg tega dohoda je še i več drugih, tako s postaje Laze čez Savo na Jemčevo znamenje in Vrhpolje, ali pa od železniške postaje Jevnice skozi Veliko vas in čez vrh sv. Miklavža. Odtod imaš I nekaj minut na vrh Cicelj z obsežnim razgledom na vso Moravško dolino. Upravno in gospodarsko središče Moravske doline je trg Moravče. Odtod je prometna avtobusna zveza v Domžale in Ljubljano. Tu to razna politična, kulturna in gospodarska društva, zadruge in organizacije ter dve hranilnici in posojilnici. Trg ima ljudsko šolo, gospodinjsko nadaljevalno šolo in dve javni knjižnici. Ljudstvo se peča v prvi vrsti t poljedelstvom, živiaore- Slov. Konjice znaša 15 km, Poljčane-Mari-bor 35 km. Poljčane imajo železniško zvezo štirikrat dnevno v Slov. Konjice. Vožnja je polovico cenejša in tudi krajša, vkljub temu da ozkotirna železnica počasi vozi. Če pomislimo, da je srez Maribor, desni breg zelo velik, medtem ko je Slovenske Konjice premajhen, bi se s to priključitvijo tudi upravno delo olajšalo. Od tega bi imela korist uprava in narod. Prebivalstvo sreza se preživlja v veliki večini od poljedelstva, živinoreje in gozdarstva, nekaj je tudi industrijskih delavcev in sicer v Slov. Konjicah (tovarna usnja), ▼ Vitanju (tekstilna industrija, kovači), v Zrečah (tovarna železnega orodja) in v Oplotnici (granitne kocke). Prebivalci so v ogromni večini Slovenci, razen nekaj Nemcev v Slov. Konjicah m Vitanju. Nemcev ni veliko v srezu, a ker je veleposest in industrija v njihovih rokah, igrajo dosti večjo vlogo, kakor jim dejansko pripada. Veliko je temu kriva naša narodna brezbrižnost in dejstvo, da je naša mladina, ko zapusti osnovno šolo, v ogromni večini prepuščena sama sebi in podlega tako tujim vplivom ter ostaja narodno brezbrižna. Odstotek mladine, ki se vzgaja pri Sokolu in pri prosvetnih društvih je dosti premajhen z ozirom na celoto. Vsa ta podeželska društva večinoma životarijo in ne dosežejo svojega namena in to ni pri prosvetnih društvih nič boljše kakor pri Sokolu, vsaj v konjiškem srezu je tako. Vsekakor bi bilo potrebno vsaj za obmejne kraje, da se uvede že uzakonjena telesna in nacionalna vzgoja. Slovenske Konjice so oddaljene od Ljubljane točno 100 km, to je malo manj kakor Semič in 8 km več kakor Rateče-Pla-nica, toda ogromna večina Ljubljančanov še ni bila nikdar v teh krajih In vendar je konjiški srez eden najlepših predelov naše domovine, kjer *e stikata vinorodni in planinski svet. Kdor ne hodi rad v hribe, se lahko odpočije in razvedri v vinskih goricah. Za starejše ljudi, dame in otroke, so lepe izletne točke na griče med Konjicami, Oplotnico, Zrečami in Vitanjem, odkoder se odpre prekrasen razgled na Peco, Urško goro, zeleno Pohorje, Ptujsko polje, Slovenske gorice. Haloze. Macelj, Ivanjšico nad Varaždinom, Donačko goro, Krapinsko in Zagrebačko goro. Razgled proti jugu zapre Konjiško-Vitanjsko hribovje. Lep izlet je tudi čez Konjiško goro k razvalinam žičkega samostana. Za planince so krasni izleti pozimi in poleti na Pohorje. Osrednja gora 60 km dolgega Pohorja — Rogla je oddaljena iz Slovenskih Konjic 4 in pol ure. odnosno iz Zreč 3 in pol ure. Razgled je eden najobsežnejših v naši domovini. Pota so položna gozdna, pripravna tudi za starejše ljudi. Vsakdo si v konjiškem srezu lahko izbere sebi in svoji družbi primerno izlet-no točko, le škoda, da je ta de! naše domovine premalo poznan in obiskovan. Želimo, da bi se s prihodom OJNS v naš prelepi srez to spremenilo, da bi mladina odnesla kar najlepše spomine iz naših krajev in da se vsak udeleženec še večkrat povrne k nam s kopico svojih prijateljev. Bodi pozdravljena naša mladina! F. K. Velika potrata vode v Splitu. V zadnjih dneh hude vročine so iz raznih krajev prihajala poročila o velikem pomanjkanju pitne vode. Taka poročila so prihajala tudi iz Splita, a zdaj se vidi, da so se upravičeno pritoževali samo prebivalci iz Beograda. Pred nekaj dnevi je bila maksimalna poraba vode v Beogradu 51 milijonov litrov na dan in se je vodstvo beograjskega vodovoda zgražalo nad toliko porabo, čeprav ima Beograd okrog 300.000 prebivalcev. Mestna občina je strogo zabičila prebivalstvu, naj varčuje s vodo, čeprav pride pri maksimalni porabi vode na vsakega prebivalca Beograda dnevno okrog 170 litrov. V Zagrebu pride na vsakega prebivalca dnevno okrog 270 litrov, v Splitu pa je prišlo v zadnjih dneh na vsakega prebivalca okrog 800 litrov vodo. Ta primerjava dokazuje pravo potrato vode v Splitu. Inženjerji splitskega mestnega vodovoda pravijo, da bi morala biti blizu Splita Niagara, če ho. čejo prebivalci kar naprej tako tratiti vol do. Navedli so tudi razne čudne primero potrata Meščani, ki Imajo doma kanarčke, pustijo ves dan, da teče voda ker menijo, da ftuborenje vode navaja ptiče k lepšemu ln vztrajnejšemu petju. Tudi drugi, ki nimajo kanarčkov, pustijo v kuhinjah, da toče voda po ves dan, da bo bolj mrzla Potratno gospodarijo z vodo seveda tudi po vrtovih in, kadar Je vroče, polivajo ves dan dvorišča To je sicer potrebno, a moralo M imeti tudi svojo mero. INSERIRAJTE V »JUTRU* jo ln gozdarstvom, deloma tudi z obrtjo in trgovino ter kupčuje z lesom in deželnimi pridelki. Odtod so zelo priljubljeni izleti na Limbarsko goro, k sv. Miklavžu in sv. Trojici ter po zaznamovani pešpoti čes sedlo Grmače v poldrugo uro oddaljene Kresnice in Jevnico. Moravče imajo svojo davno zgodovino. Izkopanine odtisov morskih rib in školjk pričajo, da je tudi to dolino pred tisočletji pokrivalo morje. Kraj je bil obljuden že v predzgodovinski dobi. V Škofskem hribu, kjer so tako imenovane Ajdovske jame, so najbrž že Kelti kopali svinčeno rudo. Rimljani »o imeli tukaj že dva svinčena rudnika Nanje spominjajo prilične izkopanine, denar in razni predmeti. V srednjem veku so živeli v okolici Moravč številni kmetje svobodnjaki, kosezi ali kasazi ime-imenovani. Nanje spominjata vasi Spodnje in Zgornje Koseze. V srednjem veku in v začetku novega veka je bila zelo razvita obrt, v 17. stol. suknjarstvo. Kmetje so obogateli in se odkupih podložništva številnih graščin v Moravški dolini. Po tej dolini je šla trgovska tovorna pot iz Ljubljane skozi Moravče. Medijo. Gam-berk, Št. Lenart, Marijo Reko v Savinjsko dolino. Nadomestila jo je v letih 1725-30 sezidana državna, velika ali cesarska cesta skozi Črni graben. Dolga stoletja do današnjih dni je ta cesta zelo važna prometna zveza med severom in jugom med Trstom in Dunajem. Po tej cesti je korakalo nešteto vojnih pohodov vseh mogočih narodov in dob, tu so se valila številna vojna krdela Napadi na francoske posadke in blagajne v'Napoleonovi dobi še živijo v ljudskem spominu. Zaradi krvavih napadov na Francoze v letih 1809 do 1813 je dobila ta dolina ime Črni graben. Po tovor- Preskrba obrtnikov za starost ln onemoglost Potreba po dobro urejenem zavarovanju obrtnikov za slučaj starosti in onemoglosti je izven vsakega dvoma in je bila v zadnjih letih tudi v javnosti vsestransko obrazložena. Obrtniki so na svojih zborovanjih vedno soglasno mnenja, da to zavarovanje spada med najvažnejše socialne probleme jugoslovenskega obrtnika. Obrtniki vztrajno ponavljajo zahtevo, da se to zavarovanje zakonito, socialno pravično in gospodarsko koristno uredi. Mnenja glede načina izvedbe tega zavarovanja pa so še zelo različna in še zelo malo konsolidirana. Zato se lahko zgodi, da do realizacije tega zavarovanja ne bo še kmalu prišlo. Slovenski obrtniki v glavnem poudarjajo sledeče: zavarovanje mora biti poceni, toda kljub temu mora nuditi primerno visoke pokojnine, ki naj imajo vsaj skromno gospodarsko koristnost za obrtnika; zavarovanje naj se izvede na podlagi pokrajinske avtonomije; finančno gospodarstvo v obrtniškem zavarovanju mora biti v celem obsegu prepuščeno obrtnikom samim; investicijska politika mora stoodstotno koristiti samo obrtnikom; varovati je treba prenos pridobljenih pravic pomočnika na samostojno obrtniško zavarovanje Obrtnikom in njih organizacijam 1e bil predložen osnutek tozadevne uredbe. S tem osnutkom obrtniki niso zadovoljni, ker premalo uvažuje načelne zahteve obrtnikov. Zavarovanje po osnutku uredbe bi bilo predrago, pokojnine pa nezadostne. Kakor so poročali časopisi, se imajo sedaj zbrati važni statistični podatki, preden se bodo ponovno lotili zavarovalno-matema-tičnlh računov, zlasti določitve višine premij in pokojnin. Zbiranje teh podatkov obrtnikom ni simpatično, ne morda zato, ker bi podatki izdajali eno ali drugo navidezno tajnost, pač pa zato, ker v tem vidijo ponovno položitev problema »na dolgo klop«. Tudi za ta problem velja staro pravilo, da je mnogo psov za zajca gotova smrt. Ža vsak problem pa ie smrt preveč anket, preveč zbiranja statistik in preveč vsestranskih modrovanj. Od samih modrovanj navadno interesenti ne vidijo več Jedra problema in se izgubljajo na straripota Problem obrtniškega zavarovanja je gotovo zamotan, gospodarsko in socialno tako zelo važen, da je treba o njem imeti vsestransko jasne pojme ter bister in dobro premišljen načrt. Zato je prav. ako o problemu interesenti malo več razpravljajo, toda te razprave se ne smejo izgubljati v neskončnost. Obrtniško zavarovanje dela težave v pravnem organizacijskem, zlasti pa v zavarovalno-matematič-nem oziru Zaradi teh težav obrtniško zavarovanje tudi v drugih državah ni moglo naprej, dokler niso prišli energični ljudje, ki so gordijski vozel presekali in našli Kolumbovo jajce tudi za to vrsto zavarovanj. Danes je obrtniško zavarovanje v mnogih državah že rešen problem. Svoječasno sem v »Jutru« o tem problemu napisal članek, v katerem sem izrekel misel, da bi se obrtniško zavarovanje pri--ključilo v sistem pokojninskega zavarovanja zasebnih nameščencev. Ta misel, kakor izgleda, pri odgovornih činiteljih ni dobro in pravilno odjeknila Smatram pa za potrebno, da na to misel danes ponovno opozorim, ker imam vtis. da je na tej osnovi obrtniško zavarovanje rešljivo na tak način, kakor pretežna večina obrtnikov to zahteva in kakor je to tudi v pravem interesu obrtnikov. Treba je vsai to. da poklicani ljudje o tej misli izrečejo svoje mnenje, preden gredo na pota. ki po mojem mišljenju vodijo stran od rešitve problema. Nekdo mora priti, ki bo povedal, da je ta misel iz važnih in konkretnih razlogov za obrtnike nesprejemljiva, pa kaki so ti razlogi. Po mojem predlogu ni nobene ovire, da je obrtniško zavarovanje urejeno na priprost, finančno-gospodarsko soliden in na socialno zadovoljiv način. Zavarovanje je možno prilagoditi gospodarskim prilikam posameznih obrtnikov, odnosno obrtniških skupin v okviru znosljivih premij, z razmeroma ugodnimi pokojninami. Tozadevna uredba naj bi dala obrtnikom popolno avtonomno upravo v pogledu upravljanja denarnih sredstev in tudi v pogledu priznavanja pokojnin, sveda pod primernimi jamstvi, da se ne bi grešilo na račun rizikove skupnosti, v katero bi bili obrtniki zavaroval-no-matematično vključeni. Nobenih stvarnih ovir tudi ne vidim zakaj se obrtniško zavarovanje ne bi moglo vključiti v zavarovalno - matematično skupnost splošnega delavskega zavarovanja. V skupnosti 700.000 delavcev morajo zavajrovalno-matematični računi, ki so za vsako zavarovanje nsodne važnosti, tudi za obrtnike izpasti usodne. Ni treba, da so na drugi strani žrtvovani kaki bistveni interesi obrtnikov. Delavsko zavarovanje nima interesa, da upravlja ln uporablja ! dohodke obrtniškega socialnega zavarovanja; tudi nima interesa, da soodloča pri priznavanju pokojnin onemoglim obrtnikom. Rizikova skupnost si mora pridržati samo to pravico, da prepreči nezdravo politiko ene strani na Škodo druge strani, kajti obe strani enako odgovarjata za izenačenje dobrih in slabih rizikov. V splošnem delavskem zavarovanju bi mogli obrtnike deliti na tri skupine z ozi-rom na gospodarsko moč članov teh skupin. Prva skupina naj bi spadala nekako v 9. mezdni razred, druga skupina v 12., za tretjo skupino pa naj bi obvezno veljali predpisi o prostovoljnem višjem zavarovanju, tako da bi za prvo skupino znašala premija mesečno 22.50 din, za drugo skupino 37.40 din, za tretjo skupino pa po višini premije, za katero bi se pristojno združenj« obrtnftaov odločDo, v nejšem slučaju p« 11X80 din mesečna Po desetletnem zavarovanju bi pokojnina za prvo skupino znašala 269.60 din. za drugo skupino 449.30 din, za tretjo skupino pa 1347 din. Režije, kar je zelo važno pri taki ureditvi zavarovanja, skoraj ne bi bilo! Kateri drugi sistem nudi cenej io premijo in ugodnejšo pokojnino? Finančni zakon za leto 1940/41 naj bi prinesel za resornega ministra posebno pooblastilo, da po uredbi z zakonsko močjo to zavarovanje uredi, gotovo na sploSno zadovoljnost vseh obrtnikov. Ni pomislekov, da taka uredba obrtnikom varuje popolno stvarno in pokrajinsko avtonomijo, ni ovire, da se zavarovalno-matema-tični računi delavskega zavarovanja raztegnejo tudi na obrtnike, ne da bi bili medsebojni Interesi obeh skupin kakorkoli ogroženi. Vsak drug izhod pomeni za obrtnike dražje zavarovanje, z manjSimi pokojninami, ne da bi jim nudil kake druge večje ugodnosti. Kdor z obrtniSkim zavarovanjem misli resno in sc alno, mora. preden se poda na druga pota, vsaj vsestransko razmisliti možnosti vključitve obrtniškega zavarovanja v zavarovalno-matematično rizikovo skupnost delavcev ali pa zasebnih nameščencev. Dr. Jože Bohinjec Mladina JNS v bohinjskem kota V nedeljo dopoldne je bila pri Markežu v Bohinjski B'jstrici ustanovna skupščina krajevne organizacije OJNS za bohinjski kot. Skupščine se je udeležilo okrog 50 omladincev iz raznih krajev doline. Prišlo pa je tudi več starejših preizkušenih naprednih mož. Skupčtfno je otvoril in vodil visokošolec g. Viktor Stare iz Cešnji-ce, ki je v uvodnem govoru razfložil ©mladincem pomen in namen ustanovne skupščine. Za njim je spregovoril predsednik sreske organizacije OJNS za Radovljico g. Miha Frčej, ki je v tehtnem govoru bodril zbrane omladince in jih povabil v krog mladinskega gibanja. Obširno je nato razpravljal o občih mednarodnih In notranjepolitičnih razmerah tajnik banovin-skega odbora OJNS g. Andrej Uršič, ter pri tem pokazal na velike naloge in cilje, ki si jih je zastavilo gibanje OJNS. Vsi trije govorniki so želi za svoja izvajanja enodušno odobravanje. Nato so sledile vclitve, pri katerih je bil soglasno izvoljen naslednji odbor: Stare Viktor iz češnjice, predsednik; Sodja Anton iz Češnjice, podpredsednik; Hodnik Frane iz Stare Fužine ln Cvetek Janko iz Srednje vasi, tajnika; Sodja Janko is Boh. Bistrice, blagajnik: Cesar Franc iz Jereke, Pristavec Rajko iz Polja, Mlekuž Alojzij iz Boh. Bistrice, Hodnik Janez iz Stare Fužine, Korošec Alojzij in Benedik Franc iz Koprivnika ln Roonan Avgust te Bohinjske Bistrice, odborniki Po volitvah je spregovoril bivši narodni poslanec g. Milan Mravlje, ld se Je v svojih izvajanjih dotaknil splošnih političnih, socialnih in gospodarskih razmer. S posebno pozornostjo so mu Sledili zborovalci, ko je razpravljal o lokalno važnih agrarnih, delavskih in socialnih vprašanjih. Na kraju je bil za svoj govor deležen navdušenega odobravanja. Delavni, pošteni in idealni omladincl iz bohinjskega kota, ki so se pridružili političnemu gibanju mladine, so poroštvo, da bo nacionalna in napredna misel še močnejše živela v tem lepem koščku naše domovine. Chamberlain in Churchill Vprašanje vstopa Winstona Churchilla v vlado je danes problem o katerem se v Angliji največ razpravlja Kot glavni vzrok, da še ni vstopil Churchill v vlado navajajo njegovi nasprotniki med konservativci strah, da ne bi tak korak neizbežno izzval takojšnje vojne z Nemčijo. O tej zadevi je napisal znani angleški politični tednik »Spectator« uvodnik, v katerem med drugim beremo: »Največji sovražniki Chamberlaina si ne morer misliti da bi se voditelj konservativcev protivil vpoklicu Churchilla v svojo vlado samo iz osebnih razlogov Zato išče angleška javnost politično tolmačenje za Chamberlainov odpor proti Churchillo-vemu vstopu v vlado. To tolmačenje pa je samo eno: Chamberlain in njegovi se še vedno protivijo vstopu Churchilla v vlado, ker bi bil ta mož največje jamstvo, da je v«ako izdajstvo nad Poljaki nemogoče. Akc mislijo v Angliji kaki krogi na izdajstva Poljske potem letos ne bomo imeli vojne Z izdajstvom je mogoče vedno kupiti mir. Brez vojne pa bomo tudi ostali, če obstoja resna in nezlomljiva volja, priti Poljakom na pomoč. Naiboljši dokaz za obstoj take resne volje pa bi bil vstop Churchilla v vlado. Vojna je neizbežna samo v sedanjih nejasnih okoliščinah, ki dajejo protivnikom kljub vsem angleškim garancijam še vedno upanje, da bo London v poslednjem trenutku klonil in se umaknil. V tem upanju jih potrjuje še prav posebno dejstvo, da Chamberlain in njegovi ne pristanejo na sodelovanje s Churchillom.« »Mogoče so vsa ta sumničenja — nadaljuje list — neupravičena. Dejstvo pa je, da s takim položajem računajo gotovi evropski krogi, ki še vedno goje nade na obnovo monakovskega duha in na akcijo v zadnjem trenutku v smislu Chamberlaino-vih poletov v Monaktfro in Godesberg Kako se bodo prilike razvijale prihodnje tedne, ni mogoče napovedati Gotovo je samo eno, da je vojna neizbežna, če ne vstopi Churchill še pred angleškimi parlamentarnimi počitnicami v vlado Zgodovina bo pozneje izrekla svojo sodbo, ki jo je mogoče definirati že sedaj: do izbruha nove svetovne vojne je prišlo zaradi ljubosumnosti med dvema že ostarelima angleškima politikoma. »Manchester Guardian«, glasilo angleških liberalcev, opozarja v zvezi z glasovi, da bi mogel Chamberlain zopet v zadnjem trenutku popustiti, na to, da je angleški premier nedavno svečano izjavil, da »bo Anglija priskočila Poljski na pomoč, če bo jasno ogrožena njena neodvisnost.« Liberalni list vprašuje, »kdo naj bo po mnenju gospoda Chamberlaina tolmač, ali je Poljska res »jasno« ogrožena.« »Vojna v etru« Tako lahko popolnoma upravičeno označimo mrzlično tekmo evropskih radijskih postaj v oddajanju poročil v raznih tujih jezikih. Ako ni radijski poslušalec dobro verziran, se v jezikovnem kaosu, ki je v radiu nastal sploh ne znajde več. Za primer kompliciranosti tujejezičnih oddaj J raznih evropskih radijskih postaj in pa v i informacijo naših čitateljev navajamo po švicarskem listu »National-Zeitung« naslednje zanimive podatke: Po mnogojezičnostl svojih oddaj je trenutno na prvem mestu Italija. Njene radij, ske postaje oddajajo sedaj v 15 jezikih. Največji del tujejezičnega programa v italijanskem radiu zavzemajo angleške ta. koj za njimi pa francoske oddaje, nakar si slede ostale tujejezične oddaje v naslednjem vrstnem redu: arabske, albanske, bolgarske, srbohrvatske, grške, nemške, španske, portugalske itd. Francija ima sedaj oddaje v angleškem, nemškem italijanskem, srbohrvatskem. slo- portugalskem in arabskem jeziku. Anglija oddaja svoja poročila redno v nemškem, francoskem, italijanskem, španskem, portugalskem in arabskem Jeziku; Nemčija pa v angleškem, francoskem. Italijanskem, španskem, portugalskem, hoiandskem in v zadnjem času tudi v arabskem in burskem jeziku (za Južno Afriko), že od lanske su-detske krize dalje pa tudi v slovaškem in ukrajinskem, a od letošnjega aprila dalje Še v poljskem jeziku. Tudi Poljska se Je v zadnjem času uvrstila med »radijske poliglote«. Njene postaje oddajajo sedaj poročila v angleškem, francoskem, nemškem, italijanskem ter češkem in slovaškem jeziku. Rumunija se Je doslej omeji m o na posebne nemške in francosko je, v zadnjem času pa se Je enkrat u. ^eden pridružila tem oddajam še posebna »angleška ura« enkrat na teden. Madžarska oddaja redno v italijanskem nemškem, angleškem, francoskem, slovaškem in ukrajinskem jeziku. Jugoslavija oddaja po beograjski kratkovalovni postaji dvakrat na dan poročila v francoskem jeziku, enkrat na dan pa tudi v angleškem, nemškem, italijanskem, madžarskem, rumunskem. grškem, turškem in arabskem jeziku. Bolgarija oddaja dvakrat na mesec predavanja v angleškem, nemškem, francoskem in italijanskem Jeziku. Na področju Baltika so tujejezične oddaje redke. Samo Letonska oddaja dvakrat na teden v nemškem ln angleškem jeziku, S TOPLO ALI HLADMO VODO PROUVA mOh'! ACIE8 Estonska pa enkrat na teden v ruskem je. liku. (Estonska J« edina neruska država, ki oddaja v ruskem Jeziku). Rusija sama oddaja za inozemstvo v neštetih jezikih, predvsem pa v nemškem, Italijanskem, angleškem in francoskem Jeziku. Razen tega pa oddajajo njene postaje redne programe v vseh jedkih sovjetskih republik. Japonske sile v Mandžuriji V Vladivostoku izhajajoči sovjetski list »Krasnaja zvezda« objavlja članek o Mandžuriji kot »bazi japonskega napada na Rusijo« in navaja v njem naslednje podatke o stanju japonskih oboroženih sil v Mandžuriji. V začetku letošnjega leta so imeli Japonci v Mandžuriji kakih 600 vojaških letal, ki se poslužujejo okoli 150 stalnih in zasilnih letališč Sedaj dovršujejo Japonci še nova letališča v severovzhodnem delu pokrajjne Kilin ter severozapadno od jezera Kanka. Ta letalska oporišča pomenijo neposredno ogrožanje ruskega pomorja. Letališče v Sindzianu razpolaga z 20 hangarji in podzemeljskimi prostori. Japonske vojaške sile v Mandžuriji se cenijo na okoli 15 pehotnih divizij. Razen tega razpolagajo Japonci tudi z okoli 15.000 ruskimi belogardisti. V bližini sovjetska meje grade Japonci nove železnice izključno strateškega značaja. Od leta 1932. do 1938 so zgradili na mandžurskem ozemlju okoli 5000 km železnic. Leta 1938 pa so Japonci zgradili tudi okoli 17.000 km cest, tako da meri sedaj celokupna cestna mreža okoli 25.000 km Tudi ceste so kakor železnice zgrajene predvsem po strateških merilih. Glavne ceste so osem do dvanajst metrov široke in so zgrajene tako, da prenesejo prevoz najtežjega topništva in tankov. Izvenparlamentarna delovna vlada na Nizozemskem Haag 25. Julija. AA. (Havas). Nova holandska vlada Je sestavljena takole: predsednik Colijn, pravosodni minister de Vison, zun. minister Patijn, notr. minister van Boyen, minister za narodno obrambo van Dyk, finančn; minister Bodenhausen, kolonialni minister Vandebouche, gradbeni minister van Litdelnide, prosvetni minister &ericke, minister za socialno politiko Danim, gospodarski minister Deveys. Haag, 25. julija, b. Bivšemu ministrskemu predsedniku Colijnu se je po večteden. skih posvetovanjih in naporih končno po-sreč lo sestaviti novo vlado, ki pa nima značaja parlamentarne vlade. Gre za delovno vlado, ki se ne opira na nobeno določeno parlamentarno večino. Pripadajo ji z izjemo katolikov, socialnih demokratov, komunistov in narodnih socialistov zastopniki vseh ostalih strank, vendar predvsem taki, ki strankarsko.polit čno niso preveč izpostavljeni. Svoja mesta so obdržali le zunanji minister Patijn, notranji minister Boyen ter obrambni minister van Diyk. Kako bo nova vlada sodelovala s parlamentom. še ni znano. Verjetno se bo poskušala obdržati z menjajočinii se večinami s tem. da bo za vsak svoj zakonski predlog skušala pridobiti zadostno število glasov. V skrajnem primeru bo potreben razpis novih volitev. Colijn pa upa, da vsaj katoliki ne bodo vodili načelne opozicije proti njegovemu kabinetu, ker so že sodelovali t njim v prejšnjih vladah. Sedaj ga sicer odklanjajo, toda navzlic temu bi ne bili pripravljeni sestaviti vlade skupaj s socialnimi demokrati. Na drugi strani se boje tudi razpisa volitev, kajti volitve pod geslom: »Za Colijna ali proti njemu« bi popularne, mu ministrskemu predsedniku nedvomno prinesle Zmago. Amsterdam, 25 Jul. AA. Nova nizozemska vlada se je danes predstavila parlamentu Predsednik vlade Colijn je prebral vladno deklaracijo, ki med drugim pravi, da bo vlada pod vzela vse ukrepe, potreb-, ne za obrambo države, predvsem pa za obrambo Nizozemske Indije. Eden izmed glavnih ciljev vlade bo tudi boj proti brezposelnosti in za zdrave finance. Glede notranje politike je Cojijn izjavil, da hoče postati njegova vlada izraz sodelovanja vseh slojev. V zunanji politiki vladna deklaracija naglaša nevtralnost Nizozemske. Sokol Nova sokolska trdnjava na Brezovici. Tik državne ceste Ljubljana — Rakek opaziš sredi vasi novo skromno stavbo z večjo parcelo obdano prav tako z novo ograjo. Tu, za to ograjo je sedaj vse dneve in še prav posebno v večernih urah ob svitu mesečine in svetlobi žarnic pozno v noč vse živo kakor na mravljišču. Vse od najmlajšega do najstarejšega društvenega člana, pomaga s kulukom grad ti našo postojanko. To je naše sokolsko gnezdeče, v katerem vre življenje v polnem razmahu, kajti naše društvo se pripravlja na otvoritev svojega doma in letnega telovadišča. 13. avgusta bo naš praznik Praznik, ko se bodo odprla vrata delovnih prostorov agilne sokolske edinice na periferiji Ljubljane. Naš Sokol boče v polni meri, pri vsej svoji skromnosti n težkih okoliščinah, v katerih deluje, zadostiti izvedbi »Petrove petletke«. O tem se boste lahko vsi prepričali v nedeljo 13. avgusta, za kateri dan vabimo vse ni prometni cesti skozi Moravsko dolino so tovorili v srednjem veku tudi živo srebro iz Idrije. V tej dobi so Moravče postale trg. Moravče so imele v davni preteklosti svojo graščino. Valvazor jo imenuje »Hof von Morautsch«. Danes pa ni o njej nika-kega sledu več. Iz preostalih razvalin so pozidali hišo, današnji Ljudski dom in uredili cesto proti Zalogu Moravski grad so zgradili plemeniti Galij s sosednega Rože-ka Župnija Moravče, do najnovejšega časa tudi sedež dekanije. je ena izmed najstarejših župnij v Sloveniji ter izvira še iz 12. stoletja. Moravski župniki so imeli v onih časih zelo velik ugled, mnogi od njih so bili arhidiakoni, t. j. namestniki oglejskega patriarha za Gorenjsko. Protestantsko gibanje med Slovenci se je razširilo tudi po Moravski dolini in se je tukaj najdelj vzdržalo, ker je imelo med gra-ščaki goreče pristaše in podpiratelje. Ko je nova vera drugod že davno izumrla, so se bavile z moravškimi Iuterani še okrog leta 1640 protireformacijske komisije. Tudi sekta skakačev in zamaknjencev, ki je nastala v naših krajih po tridesetletni vojni, je bila v Moravčah močno razširjena. Njena pobornika in voditelja sta bila brata Luka in Gašper Goleš. Moravska župnija šteje danes okrog 4700 duš. Župnijska cerkev sv. Martina je bila po potresu 1895 močno poškodovana, deloma prezidana in je dobila nova stolpa. Zupnišče hrani zgodovinsko zanimivo zbirko slik. Na prostranem trgu pred cerkvijo stoji spomenik moravškemu rojaku, slavnemu učenjaku in matematiku, topničarskemu podpolkovniku Juriju baronu Vegi Rojen je bil tela 1754 pri Vehovcu v Zagorici na južnem pobočju Ciclja. Za velike zasluge, ki si jih je pridobil v raznih vojnah s Pru-si. Francozi in Turki, zlasti pred beograjsko trdnjavo, mu je avstrijski cesar Franc I. poklonil baronstvo. One boje proti Turkom dobro označuje narodna pesem: »Cesarski bombe mečejo, se Turki z grada vlečejo.« Tragičen je bi! konec našega slavnega rojaka v deročih valovih Donave Nedaleč proč od spomenika stoji hiSa »pri Jurko-vih«. Tukaj je bil rojen leta 1850 dr Fran Detela, gimnazijski direktor in vladni svetnik. V slovenski literaturi je uveljavil svoje ime kot odličen pisatelj mnogih povesti in romanov, med njimi »Pegam in Lam-bergar«, »Veliki grof« »Malo življenje«, »Prihajač«, »Trojka« itd. Njegovo rojstno hišo krasi spominska plošča, umetniško delo akad. kiparja Tineta Kosa. domačina iz bližnjih Češnjic. Še več znamenitih Morav-čanov se je rodilo pod farnim zvonom sv. Martina. V Spodnjih Kosezah je bil rojen pesnik Ivan Vesel-Koseski. Četudi ni bil nikak veleum in pomemben pesnik, vendar je v tistih časih krepko dramil zaspano narodno zavest ter doneče zapel: »Biti slovenske krvi, bodi Slovencu ponos!« in »Kdo je mar? To slovenske korenine, je slovenski oratar!« Na bližnjem Vrhpolju je bil rojen znani pedagog in pisatelj, vladni svetnik in gimnazijski direktor v p. dr Lovro Požar Nedaleč odtod v Viševku pri sv Trojici je bil doma pokojni senator dr. Valentin Rožič, organizator narodno-ob-rambnega dela in priljubljeni ljudski govornik. Po svojih uradnih poslih je prihajal v Moravško dolino tudi naš odlični romanopisec, notar in graščak na Brdu pri Lukovici, Janko Kersnik. Umljivo ga je pri- vabljala značilnost in posebnost krajev in ljudi ter je spretno uporabljal razne tipe. dogodke in razmere Moravške doline v številnih svojih spisih. V Moravče je prišel nekoč tudi Prešeren z M. Kastelcem. Bila sta v gostilni »na Mlaki«, poznejši Klop-čarjevi gostilni ter zapisovala narodne pesmi, katere so jima prepevali moravški fantje V Pretržu pri Pečah pa je doma direktor ljubljanskega narodnega muzeja dr. Jos. Mal. znani domači zgodovinar Če ima Dolenjska svojo dolino gradov, se prav tako more imenovati tudi Moravška dolina. V neposredni bližini moravškega trga pod Limbarsko goro stoji grad Zalog. Sedanji grad je sezidal Jošt pl. Thurn. Prvič ga omenja Valvazor že iz leta 1202. kot last grofov Ortenburžanov. Kupil ga je od njih brizimki škof m ga dal porušiti Grad je mnogo trpel po potresu leta 1895., ki ga je deloma razdejal. Takrat je bil last rodbine Koširjeve, ki ga je prodala z ve-leposestvom vred deželnemu odborniku in državnemu poslancu Fr. Povšetu. Ta je posestvo razprodal. Se pred 80 leti so bili v gradu okrajni državni uradi, ki so bili nato premeščeni na Brdo pri Lukovici. — Tudi na Limbarski gori pri sv. Valentinu, ki je priljubljen izletniški kraj in zelo obiskana božja pot. je nekdaj stal Limbarski grad (Lilienberg). Tu so bili Limbarski gospodje in so zadnjega ubili kmetje na koncu 15 stoletja. — V bližnji vasi Drtiji stoji grad Belnek (Wildeneg). Tudi tu so prvotno gospodarili plemeniti Limbarski Njihovi nasledniki so bili gospodje iz Loža. V ta grad se je zatekel Trubarjev sin Fell-cijan iz Ljubljane, toda deželni sodniki so ga ujeli. — Med Moravčam in Vrhpoljem stoji graščina Tuitanj (Tuffstein), ki se omenja prvič leta 1490. Tu so gospodarili plemeniti Lichtenbergi oa leta 1667. do 1801. Grad ima več starih slik in raznih starinskih znamenitosti. V poleg stoječi kapelj je Layerjeva slika Marije in Janeza Nep. ter na steklo slikan križev pot, papeževo darilo. Pred poldrugim stoletjem je bilo v tuštanjski graščini višje okrajno glavarstvo in sodišče, ki je obsegalo brd-ski in litijski, takratni poganiški okoliš. Sodišče je izrekalo tudi smrtne obsodbe. Leta 1854 je prešel grad v last družine Pir-natove Tu je bil rojen pokojni prof. Makso Pirnat, pisatelj 'n priljubljen ljudski govornik — Ob banovinski cesti iz Moravč v Zagorje stoji v vasi Križate star grad, ki ga je sezidal oskrbnik graščine Križ pri Komendi, pl. Brembsfeld. Grad je sicer še ohranjen, toda neobljuden in že v razpadu. — V Rožeku pri sv. Mohorju je bil nekdaj močno utrjen grad z obrambnimi stolpi in trdnim obzidjem. Lastniki, plemeniti Galli so bili vneti protestanti. V grajski kapeli so imeli luteransko bogoslužje. V rodbinski grobnici so pokopavali tudi ugledne protestante iz Ljubljane. Grad je začel razpadati in leži danes popolnoma v razvalinah. — Tudi na Konfinu pri sv. Trojici je stal nekdaj grad Koprivnik (Ra-bensberg), tudi Stari ali Tovorov grad imenovan. Grajske razvaline je pozneje kupil pokojni senator dr. Valentin Rožič, domači trojiški rojak. — Med zanimivostmi naj Se omenimo, da so pred nekaj desetletji Se kopali premog v Soteski pri Moravčah. Pod cerkvijo sv. Andreja v Kras-cah, ki je bila prvotna farna cerkev moravške župnije, pa je zanimiva kraSka jama »Veternica«, iz katere vedno enakomerno veje veter. Rudolf Dostal. brate in sestre ter prijatelje v našo sredo. V nedeljo 13. avgusta torej zbor sokoL stva na Brezovici pri Ljubljani. Vlakovne zveze so j ako ugodne na vse strani in bivanje v naši sredi bo res bratsko prijetno. Pred praznikom Sokola v Preserju prt Ljubljani. Sokolsko društvo Preserje bo priredilo v nedljo 30. t. m. svoj vsakoletni telovadni nastop, ki nanj bratsko vabi vse edinice iz Ljubljane in okolice. Vkljub težkim časom društvo marljivo deluje, zato zasluži vso pozornost sokolske in narodne javnosti. V nedeljo od 13. do 14. bo sprejem gostov na postaji Preserje, ob 14.15 sprevod v Podpeč ,kjer bo ob 15. telovadni nastop na vrtu g. Kavčnika. Po telovadbi bo zabava, s sodelovanjem godbe Sokola I Tabor. Za zvečer pa pripravlja društvo prijetno presenečenje »Beneško noč« na Ljubljanici. Opozarjamo ljubljansko Sokolstvo ,naj organizira prihod v Preserje z okrašenimi čolni po Ljubljanici. »Beneška noč« bo za naš kraj nekaj izrednega, zato vabimo vse prijatelje našega društva k obilnemu pose tu. Zveze s vlaki so na vse strani zel ougodne. V nedeljo 30. t. m., vse kar sokolsko čuti, r, Preserje k nastopu Sokola. R I O Četrtek 27. julija Ljubljana. 12: Zvoki iz češke (plošče). — 12.45: Poročila. — 18: Napovedi. — 13.20: Radijski orkester. — 14: Napovedi. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Deset minut zabave. — 19.40: Nac. ura. — 20: Plošče. — 20.10: Slovenščina za Slovence (dr. R. KolariC). — 20.30: Rezervirano za prenos. — 21.30: Saint Saens: Koncert za orgle, 2 klavirja ln orkester (plošče). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za oddih igra Radijski orkester. Beograd. 17.45: Orkestralni koncert — 20: Zvočna igra. — 21.10: Ruske romance. — 21.40: Lahka glasba. — Zagreb. 20.30: Komorne skladbe. — 21: Orkestralni m pevski koncert. — 22.20: Lahka godba in ples. — Praga. 20.20: Orkester. — 21.05: Operna glasba. — 22.10: Plošče. — 23: Češka glasba. — Varšava. 21: Violinske skladbe. — 21.80: Zvočna Igra. — 22.10: Dvospevl ln klavirske skladbe. — 23.15: Poljska glasba. — Sofija. 17: Lahka ta plesna muzika. — 19.15: Simf. glasba. — 20.50: Komorni koncert — 21.25: Lahka godba in ples. — Dunaj. 12: Plesni orkester. — 16: Orkester. — 18.30: Glasba bratov Straussov. — 20.15: Vesela muzika. — 22.80: Plošče. — Berlin. 19.15: Klavirske skladbe. — 20.15: Kakor Dunaj. — 22.30: Nočni koncert — Mtlnchen. 20.15: Prenos Dostalove operete »Clivia«. — 22.20: Serenada. — 23: Lahka in plesna muzika. — 24: Simfonične skladbe. — Pariz. 19.50: Lahka glasba. — 20: Zvočna igra. — 22.42: Plesi s plošč. - Japonci se ne umaknejo s svoje začrtane poti HbvaHo temu. da »o pokazali Angleži v najnovejših pogajanjih ž njimi največjo popustljivost, nadaljujejo s svojimi blokadami in sistematičnim odrivanjem tujcev, pred vsem Angležev, s kitajskih tal. Slika nam kaže izkrcavanje japonskih čet v Šinghaju, glavnem mestu kitajskega otoka šusana, kjer bodo imeli odslej novo postojanko za razdiranje evropskega in ameriškega prestiža v Vzhodni Aziji Ponarejeni dokumenti v vatikanskih arhivih Prekanjena špekulacija s plemenitaškimi naslovi Tega mladega mroža, ki so ga ujeli na Grenlandiji, je pripeljal danski parnlk »Hans Egede« v Kodanj. Videti je, da ne zaupa preveč brezskrbnemu življenju, ki ga čaka v kodanjskem zooju ln da bi ga rajši zamenjal s težavno svobodo v svoji mrzli domovini »Priznanje z najvišje strani44 Pomota ji je izravnala pot do slavne pevske kariere Uprava vatikanskih arhivov je odkrila obsežno sleparstvo s ponarejenimi plemenitaškimi pismi, ki so jih bili vtihotapili r te arhive. Od časa do časa so prihajali v arhive ljudje, ki so se izdajali za raziskovalce in so prosili, da bi si smeli ogledati te in te dokumente. Medtem ko so jih prelistavali, so imeli dovolj prilike, da so med akte vtihotapili spretno ponarejene listine. Iz teh Mstto je bilo razvidno, da je ta in ta član te m te rodbine od tega in tega papeža za svoje zasluge prejel plemiški naslov. Dokumenti so romali potem spet v arhive, ne da bi kaj manjkalo. Ponarejevalci ao se seveda čuvali, da bi spregovorili kakšno besedo o vtihotapljenih listinah. Cez nekaj časa je prišel kakšen poverje-nee sleparske tolpe, poprosil za ta to ta Dva« Id sta občutila nehvaležnost sveta General Queipo de Liano (zgoraj) in general Tague, ki imata mnogo zaslug, da je mnagala Francova stvar v Španiji, sta Imela pogum, da sta izrazila razne pomisleke proti Francovi politiki in sta bila postavljena na hladno sveženj aktov to je potem z dobro igranim začudenjem »odkril« dokument, ki ga raziskovalci dotlej baje niso opazili. Odkri-telj je potem pisal prizadeti rodbini, sporočil ji je veselo vest to ni pozabil še posebej poudariti, da je bil prvi, ki je odkril listino o podelitvi plemiškega naslova. Seveda so mu veselo presenečene rodbine odkritje bogato poplačale. To pa so hoteli sleparji doseči. Ker so se takšni primeri množili, je postala uprava arhivov nazadnje pozorna na stvar to so izvršili preiskavo, ki je spravila resnico na dan. Lahko si mislimo, da je odkritje sleparstva učinkovalo na prizadete rodbine, ki so bile pač v dobri veri, zelo neprijetno. ZA SMEH IN KRATEK ČAS Ona: »Vse je med nama končano. Nimam ti ničesar več reči!« On: »Nu dobro — toda napravi kratko!« Ne kupujte mačka v vreči! Ne pijte kisle vode, ne da bi pazili, katero ptfete! Vaše zdravje je toliko vredno — da zahtevate LHadenbikc tisto z rdečimi srci, našo najboljšo mineralno vodo. izrecno v originalnih steklenicah! Ljudstvo, ki ne ceni žensk V Notranji Mongoliji leži dežela Taju-tov. Ruski raziskovalci, ki so pred kratkim prišli od tam, poročajo, da ne zavzema ženska nikjer drugje na svetu tako nizkega družbenega položaja kakor tam. Prezir ženskega spola gre med Tajuti tako daleč, da se ženske ne smejo učiti niti govorice mož, temveč morajo uporabljati popolnoma drug, dosti primitlvnejši jezik. Oe žensko zasačijo pri poskusu, da bi se naučila moškega jezika, zapade smrtni kazni. Seveda so primeri, da mora moški ženski kaj povedati. Ker pa moškega, ki se je spozabil tako daleč, da je spregovoril x žensko, takoj izženejo, mora uporabiti ovinke: z znaki izrazi željo drugemu moškemu in ženska, ki so ji ti znaki prav za prav namenjeni, jih mora ujeti z očesnimi koti in se jim seveda takoj pokoriti. Da bi kakšna ženska poskusila obrniti se do kakšnega moža, je tam nepojmljivo, da niso za ta primer določili niti posebne kazni. Teta iz Južne Amerike Za spremembo je dobro imeti tudi kakšno teto v Ameriki. Vsekako je bila takšna teta iz Južne Amerike zelo koristna trem svojim nečakom in eni nečakinji v Franciji, ki jim je zapustila veliko imetje. Pred štirimi desetletji je Marijana Robi-nova odšla kot plesalka v Brazilijo to čeprav je bila od tedaj s svojo rodbino v stalnem pisemskem stiku, ta vendarle ni natančno vedela, kaj v Ameriki počenja. Sedaj je umrla neporočena v starosti 58 let in je vse svoje imetje zapustila svojim francoskim sorodnikom. Gre za 250 milijonov — na žalost pa so to le milijoni v brazilskih reisih, tako da znaša vse skupaj komaj 250.000 frankov. A tudi tega končno ni zametavati. Pismo lorda Nelsona V avstralskem mestu Sydneyu so pred kratkim na javni dražbi prodali pismo, zavoljo katerega bi se bili zbiratelji kmalu stepli. To ni bil kakšen poebno važen zgodovinski dokument, temveč je pismo vsebovalo le nekoliko nepomembnih stavkov, ki jih je bilo vrhu tega še težko prebrati. Vendar je doseglo visoko vsoto, kajti bilo je pismo, ki ga je bil napisal slavni pomorščak lord Nelson. Niti to. da ga je napisal kratko po bitki pri Trafalgaru, ni odločalo o ceni, temveč njegova privlačnost je bila v tem, da ga je moral pomorski junak napisati z levo roko. Lord Nelson je kakor znano, v bitki pri Trafalgaru dobil smrtne poškodbe in je zavoljo njih tudi umrl. Kos topovske krogle mu je bil že prej raztrgal desno roko, tako da je moral svoje zadnje pismo napisati z levo roko. Pogodila sta se — za nov angleški padec na kolena Sir Robert Cralgle, angleški veleposlanik v Tokiju in japonski zunanji minister Arita, tvorca najnovejšega angleško-japonskega »načelnega sporazuma« za zadeve na Daljnem Vzhodu, po katerem je Anglija tam in po vsem svetu Izgubila spet petdeset odstotkov svojega ugleda Postani in ostani član Vodnikove družbe! Ko je bila sedanja angleška kraljica-ma-ti še princesa Waleška> je prisostvovala nekoč neki operni predstavi. Položila je šopek vrtnic, ki jih je imela v rokah, na naslonilo lože, slučajna kretnja roke je šopek vrgla z naslonila. Padel je med orkester to dirigent ga je dvignil. Ker je bila tedaj mlada začetnica, ki je prvič nastopala, sama na odru in je pravkar končala neko arijo, je dirigent menil, da je bil šopek iz kraljeve lože namenjen njej in ga ji je podal. Na ta način odlikovana pevka se je priklonila proti loži prince, se prestolonaslednice in vsa dvorana je dozdevno priznanje njeni umetnosti sprejela z viharnim ploskanjem. Joseph Bradley, ki so ga bili zdravniki po vseh predpisih označili za kandidata smrti, ker trpi za rakom, ki mu bo v nekoliko tednih napadel hrbtenični mozeg, je pred nekoliko dnevi v Montauk-Clubu v Londonu priredil gostijo za svoje pri jate. lje. Prišlo je 200 gostov in čeprav so vedeli, da gre za poslovilno gostijo, so se ravnali i» gostiteljevi želji in so ae kazali vesele, kolikor so le mogli. Med pojedino so igrali vesele skladbe ln alkohol je pripomogel, da je postalo razpoloženje kmalu nad vse prešerno. Bradley je imel govor, ki bi delal modrijanu sto4-kn vso čast. Vzel je šopek cvetlic is neka vase in dejal: »Prijatelji! ZdravnBd prarfjo, da bosta faneli kmalu priliko, trositi takšne cvetlica na moj grob. 2e danes lahko zveste, kje bo ta grob, namreč na pokopališču v Flat-buahu. Oglejte se pravočasno aa avtobusnimi zvezami, kajti zdravniki imajo vedno ptrav. Nimam tudi ničesar proti temn, da umrem. Vsi poj demo končno to pot in zdi se mi, da je bolje, če smrt ne pride nepričakovana Nasprotno pa se mi adl nesmiselno, da M trpel In tako sem odklonil operacijo, ki so mi jo zdravniki predlaga. H, a so pri tem dejali, da je možnost dobrega uspeha komaj desetodstotna. Dali so mi samo še nekoliko tednov življenja ta Zadnja vest o izginulem letalcu Od maja letošnjega leta pogrešajo Šved. skega letalca Charlesa Backmana. Dvignil se je bil z majhnim letalom, ki za takšne stvari ni bilo primerno, v Botwoodu na Novi Fundlandiji, da bi preletel Ocean to dospel na švedsko. Izginil je brez sledu. Sedaj so našli v Belmontu v Massachu-settsu steklenico, ki jo je bilo naplavilo morje. V njej je bil listek s sporočilom: »še sedem dni lahko ostanem na površju. Pošljite mi takoj pomoč...« Ostalo je bilo nečitljivo. Po pisavi in drugih znakih sodijo, da izvira to sporočilo od letalca Backmana, ki se je bil pa zaman nadejal, da ga bodo mogli rešiti. Škorec, ki se je znal predstaviti Pred kakšnimi sto leti je živel v Jiiter-bogu kantor s škorcem, ki je imel izreden dar za ponavljanje poedinih besed in celih stavkov. Kadar je kantorju šlo kaj narobe, je imel navado, da je dejal: »To je pre. kleta stvar!« In če je prišel kakšen obiskovalec, se mu je predstavil: »Jaz sem kantor iz Jiiterboga in to je moja žena.« Oba stavka je škorec potem vsako krat ponavljal, postala sta mu najljubša. Vili mož mu je bil pristrigel peruti, ni pa pazil na to, da se peruti pač obnavljajo. In tako se je zgodilo, da je škorec nekega dne izginil. Bilo je v poznem poletju, škorci so bili lepo rejeni, ljudje so jih lovili kot izvrstno slaščico. Tudi lovec nekega grofa iz bližine Jiiterboga je bil nastavil mreže. Ujel je veliko število ptic, pa je drugi za drugo zavijal vrat. Ostala sta na zadnje samo dva škorca. Lovec je baš se. gel z roko v mrežo, da enemu zavije vrat, ko je ta za vpil: »To je prekleta stvar!« Ves prepadel je lovec roko umaknil, čez nekaj časa je vprašal: »Kdo pa si?« Odgovor iz škorčevh ust se je glasil: »Jaz sem kantor iz Jiiterboga in to je moja žena!« še bolj prepadel je lovec ušel — in škorca tudi. Poroke zoper ločitve Na stadionu v Montrealu v Kanadi so Imeli te dni množestveno poroko. Montre-alski knezoškof Gothier je sam blagoslovil 105 dvojic, šlo je za mlade delavce in delavke. Svečanost so priredili na pobudo organizacije katoliške delavske mladine kot manifestacijo proti rastočemu številu ločitev. Seveda je bila debutantka predmet največje zavisti s strani svojih tovarišic, pa to zavist je ustavila s finim taktom na ta način, da je razdelila cvetlice mednje ta si obdržala eno samo vrtnico ter svileni trak. Na ravnateljstvo tiste opere je napravilo »priznanje z najvišje strani« spet takšen vtis, da je mlado pevko angažiralo z najugodnejšimi pogoji in tako se je začela njena kariera po zaslugi neke pomote, ki jo je princesa pojasnila šele dosti pozneje. Tedanja začetnica je bila po prvem priznanju z najvišje strani, ki ji sploh ni bilo namenjeno, postala v resnici znamenita pevka. kako bom prebil te tedne, vidite nocoj. Mislim, da imam prav to da se vsi strinjate s tem.« Vsi so se ž njim strinjali in trčili ž njim. Dr. Colijn znani holandskl državnik, je po dolgotrajni krizi sestavil novo holandsko vlado ANEKDOTA Slovitega francoskega skladatelja Lully-ja je duhovnik v zadnji uri nagovarjal, naj si po lahkomiselnem življenju odpre nebeška vrata s kakšno žrtvijo. Lully, ki se ga je hotel končno iznebiti, je dejal, naj sam določi to žrtev, »žrtvovati morate, kar je bilo vašemu srcu izmed posvetnega blaga najbližje,« je odgovoril duhovnik. »Tam leži vaša nova opera, še mokra od črnila. Dovolite, da jo uničim.« In ko je sklada, telj trudno pokimal, je pater zagrabil note ter jih vrgel v kamin. »Ali ste znoreli,« je vzkliknil vojvoda .Orleanski, ki je stopil ta trenutek v sobo. »Ta opera je bila vaše mojstrsko delo, ki bi napravilo vaše ime nesmrtno!« Tedaj se je mojster še enkrat nasmehnil to s prstom na ustnicah ie prijatelju zašepetal: »Tiho bodite! Bili so samo pevski parti — parti-tura pa je tam v moji pisalni mizi. Molčite, da nebesa ne bodo opazila!« Nagnil se je nazaj in umrL VSAK DAN ENA Pozdrav s potovanja »Draga Micc.! Pošiljam ti svojo sliko z Apolonom it Belvedereja. Apolon je tisti na levi strani! Tvoj Janez.« (Everybody s \Veekly), Lingiada v Štokholmu M velfki telovadni slavnosti v štokholmu, »Hngiadl«, ki so jo priredili v spomin nstvariteija »švedske telovadbe« P. H. I.iiiga, je tanek) občinstvo priliko videti vsakovrstne gimnastične specialitetcy med dragim n. par. žongllranje s težkimi bruni Sedmina pred smrtjo Kandidat smrti povabil svoje prijatelje na poslovilno gostijo Kulturni pregled Doktorska teza B. Krefta: Puškin in Shakespeare Dramatik in režiser Bratko Kreft je posvetil svojo doktorsko tezo vprašanju, ki ga je moralo zanimati že kot gledališkega človeka in dramatskega avtorja: v kakšnem odnosu je bil ruski pesnik A. S. Puškin do dramatike W. Shakespeara? V tem vprašanju tiči vrsta problemov, ki so bili tudi v sami Rusiji neobdelani ali premalo obdelani, predvsem splošni problem Puškina kot dramatika, dalje problem Shakespearovega vpliva na Puškinovega »Borisa Godunovega« in posebej še specialni problem Shakespearovega vpliva na Puškinovega »Borisa Godunovega« in posebej še specialni problem realizma in romantike v njegovem dramatskem delu. Bratko Kreft je posvetil Puškinu kot dramatiku daljšo dokumentirano študijo v »Ljubljanskem Zvonu« 1. 1937. Njegova doktorska disertacija, s katero je nedavno promoviral na ljubljanski univerzi, obsega dva dela, vendar je izšel v tisku samo izvleček na 24 straneh, ki združuje poglavitne izsledke Kreftovega literarno zgodovinskega raz-iskavanja. Dokaj skromna slovenska puški-niana so dobila delo, ki sloni na metodičnem proučevanju virov in prinaša rezultate, o katerih menimo, da bodo citirani tudi V ruski literaturi o Puškinu, če bo izvleček objavljen kdaj v ruskem jeziku, kakor bi bilo želeti. Puškinov odnos do Shakespeara — to je po pravilnem končnem sklepu slovenskega puškinoslovca »odnos genija nasproti geniju«. Za vsakega, ki išče v literarnih problemih več kakor samo zanimivo zgodovinsko gradivo, namreč odgovorov na nekatera bistvena vprašanja pesniške tvornosti kot ene najglobljih oblik človekovega doživljanja sveta in življenja, za vsakega takega človeka so posebno zanimivi tudi odnosi med dvema genijema. Duhovno srečanje Puškina, tega genialnega začetnika nove ruske književnosti, z največjim dramatikom 16. stoletja, je nedvomno dovolj zanimivo, da pritegne pozornost raziskovalca Vzlic temu je bilo v vsej, danes že obsežni literaturi o Puškinu obravnavano bolj priložnostno kakor smotrno in šele slovenski doktorand se je posvetil temu vprašanju z ono obsežnostjo in temeljitostjo in s tisto metodo znanstvenega obravnavanja, kakor jo zahteva doktorska disertacija. Naloga ni bila lahka, saj se je moral pisec preriti skozi vse puškinoslovje in obenem proučiti Shakespearovo pot v Rusijo pred Puškinom in v času njegovega življenja. Največja težkoča je bila v tem, da v naših knjižnicah ni dovolj ruske literature, zlasti še ne izdaj zadnjega četrtstoletja. Pisec je moral zbirati gradivo v praških knjižnicah, ki so dobro preskrbljene z najnovejšo puškinoslovsko literaturo, razodeva-jočo veliko višino literarno znanstvenih raziskavanj v sedanji Rusiji. Doktorska di- sertacija Bratka Krefta ni prva na ljubljan-I ski univerzi, ki je posvečena ruskim literarnim problemom (prim. n. pr. Mihaela M. Orthaberja »Uticaj pesnika Heinea na pesnika Ljermontova), vendar je izmed vseh najbolj zgrajena na ruskih virih novejšega datuma, v čemer je takisto ena njenih prednosti in zanimivosti. V okviru časniškega poročila seveda ni mogoče primerno prikazati vsebine te disertacije, ki ne prinaša domačim poznavalcem Puškina samo mnogo novega gradiva, marveč vsebuje tudi nove poglede na Puškinovo dramatsko tvornost, kakor sploh na ocenjevanje njegovega celotnega dela. Tu je posebno zanimiv problem klasicizma, romantike in realizma v Puškinovem delu. Dr. Bratko Kreft kaže, kako je Byron povzročil pri Pušk-inu, dotlej vajenem primerov francoske in domače klasične poezije in dramatike, prve kritične poglede na klasicizem, predvsem na Racina. Shakespeare pa je Puškinu pomagal ,da se je počasi osvobodil Byronovega vpliva, kar je temu važnejše, ker je bil Byronov vpliv na Puškina izprva zelo močan. V naslednjem razvija in dokumentira pisec Puškinovo osvo-bojevanje od vseh vplivov, njegovo samostojno rast. Vendar pa je zapustil Shakespeare v Puškinu-dramatiku važno sled: namreč v vprašanju značaja v tragediji. »Široko, živo in vsestransko risanje značajev, ki ga je Puškin našel pri Shakespearu ga je tako daleč prevzelo, da je za nekaj časa izgubil smisel za veličino Molierovih del, ki so zgrajena na drugih načelih. S tem svojim vplivom je Shakespeare poleg Schle-glovih Predavanj in Gnizotove razprave o Shakespearu spodrinil pri Puškinu klasicistične pojme o junakih v tragediji, prav tako kakor je s svojim neupoštevanjem enotnosti kraja, časa in stila ne samo omajal, temveč tudi vzel vero v klasično enotnost ter jo nadomestil s svobodnim pojmovanjem kraja, časa in stila v tragediji. Shakespeare ga je pri tem zapeljal tako daleč, da je pri »Borisu Godunovu« komaj ohranil enotnost dejanja, kakor izjavlja v drugem pismu. Prav tako je Shakespeare opozoril Puškina na ljudski, narodni jezik, brez katerega si ljudske tragedije v nasprotju z dvorno tragedijo in njenim umetnim jezikom ni mogoče predstavljati.« Važen je tudi ta Kreftov izsledek: »Puškin je bil prepričan, da je s svojimi teoretskimi zapiski, osnutki m pismi ustvarjal teorijo romantične drame. Pri svojem pregledu in razčlenjevanju pa smo spoznali in dokazali, da je v resnici ustvarjal teorijo realistične zgodovinske dramatike. V svojem razvoju je prehodil pot od klasicizma skozi romantiko v realizem. Shakespeare je na tej poti važna, toda ne edina važna postaja«. Literarno pismo iz Pariza Književne kronike preteklega meseca ni mogoče začeti, ne da bi omenili nekatere dogodke v Francoski akademiji. Najvažnejši izmed njih je bil sprejem Charlesa Maurrasa8. junija in Andre M a u r o i sa 22. junija: obe seji sta bili vprav senzacionalni in sta hkrati dali aktualnost spisom obeh že slavnih pisateljev. Pod isto kupolo sta tudi odmevali imeni Antoine de Sa-int-Exuperv, pisatelja aviatika, ki je dobil veliko »nagrado romana« za povest »Terre des Hommes« in Jacquesa Boulengera, ki mu je bila za njegovo celotno delo podeljena »velika nagrada za literaturo«. Druge Akademijine nagrade so prejeli: Jacques Chevalier, velik specialist za Pascala, Da-niel-Rops, odličen romanopisec in Adolf Boschot, raziskovalec Mozarta in Berlioza. Oglejmo si mimogrede še lavreate drugih slovstvenih nagrad. So to med drugimi: Pierre Apesteguy, nagrajen s ceno Avanturističnega romana za »Le Roi des Sables,« John Charpentier, ki je dobil »Nagrado kritikov« za svoje delo o Alfredu de Mussetu, gospa Arlette de Pitray ki se veseli nagrade Minerva za svoj življenjepis grofice Segur, dalje Maurice Guierre, čigar mornariški roman »Seul maitre a bord« je dobil nagrado Renaissance, ter naposled trije pesniki: Henri Hertz, Jean Follain in Andre Metivier, ki so si delili nagrado Mal-larmejeve akademije. Toda ostavimo te odlikovance in se vrnimo k visoki osebnosti Charlesa M a u r-r a s a, ki je obvladala ves mesec. Spričo tega, da so vse njegove starejše knjige razprodane, gre hvala založbi Plon, ki je pod srečnim naslovom »Voyage d'Athčnes« združila najlepše strani, ki jih je grško kamenje navdahnilo Maurrasu v prejšnjih knjigah »Anthinea« »Corps glorieux« in »Vertus de la perfection« Če je resnična legenda, da je ta slavni potovalec, ko je prispel na Akropolo, objel in poljubil prvi steber Propilej, objemimo še založnika, ki nam je dal v odlični obliki ta čudoviti album. Pri Editions du Cadran je izšlo v luksuzni izdaji doslej še neizdano Maurra-sovo delo »Louis XIV. ou l'Homme-roi«, ki v njem poveličuje pisec vrline monarhije in monarha. Je to »mojstrovina uma, jasnosti, polnosti in uravnovešenosti.« Ob istem času je g Claviere objavil knjigo »Maurras ou la Restauration des valeurs humaines«; takisto je omeniti izdajo nastopnega govora, ki ga je imel v Akademiji Maurras in elegantnega, iznajdljivega odgovora iz ust Henryja Bourdeauxa. Tudi Andre Mauroisa ne moremo zapustiti, ne da bi omenili njegov z ljubkimi anekdotami prepleteni nastopni govor, ki ga je imel o svojem predniku na Akademi-jinem sedežu Reneju Doumieu, predvsem pa Mauroisovo novo esejsko knjigo »£tats-Unis 39«, dnevnik ali zbirko metodično urejenih zapiskov o njegovem letošnjem potovanju po Zedinienih državah ameriških, ki zopet potrjuje sloves najinteligent-nejšega poznavalca obeh britanskih svetov. Ali naj po tolikih važnih novicah z drugih slovstvenih področij navedemo čitate-lju kritičen spisek najnovejših romanov? Spričo tega se zdi vse bledo, tembolj, ker pravijo, da junij ni mesec romanov: roman cvete pozneje, v novembru in decembru, v sezoni odpadlega listja in zločestih prehladov. Kljub temu, da nekateri propagirajo »romane za plažo«, se zdi, da občinstvu bolj prijajo kopeli kakor pa čtivo. Vzlic temu je treba priporočati nekatere novote, tako predvsem roman Rogera Ver-cela »Jean Villemeur«, ki ga primerjajo z Lotijevimi »Islandskimi ribiči«, vendar je po svojem realizmu bližji današnjemu okusu Dalje navedimo delo ge Simone »Le Pa-radis terrestre«, žalostno, a dokaj krepko pripovedovano zgodbo o miadem meščanskem dekletu, ki ga hipohondrični vdovec vzgaja v mislih na smrt in ki jo želja po življenju vrže v abotne pustolovščine. Pier-ra Benoita novi roman »Notre-Dame de Tortose« bo zadovoljil one. ki hočejo s čtivom uteči svojemu času. Lahkb bi navedli še nekatere nove fantastične in pustolovske romane, vendar naj zgornje zadošča. Iz zgodovinske snovi je junijska knjižna žrtev obilnejša in pomenijivejša. Naj omenimo Pierra Roussela »Sparte« in Renčja Grousseta »Croisades« Preko knjige »Louis XVI«, ki jo je priredil g. Ebeling po izvlečkih in spominih njegovih sodobnikov, smo se približali veliki revolrciji, o kateri razpravlja pomembna knjiga Edmonda Pi-lona »Dansons la carmagnole«. Tudi literatura o napoleonski dobi je pognala nekatere mladike ; so to knjige Marcel Du-pont »Napoleon et la trahison des mare-chaux«, Frangois Pietri »Lucien Bonapar-te« in baron de Bourguoin »Marie-Luise, duchesse de Parme«. Georges Duveau obravnava kaj žalostno snov v knjigi »Le siege de Pariš«, FranQois Poncetton pa se v spisu »Eilfel, le magicien de fer« bavi z graditeljem slovečega pariškega stolpa. V bližini zgodovinske književnosti so spisi o bodoči vojni, n. pr. Edouarda Dala-diera »Defense du pays«: Pierra Mariona »Leur combat«, zbornik »Racisme et chri-stianisme« i. dr. Več utehe najde ljubitelj knjig v takih-le novotah, kakor so, postavimo: Aleksandra Masserona »Pour compredre Dante« ali Paula Phelpsa Moranda spis o Miltonu »De Comus a Satan«, P. de Lacretella »Mada-me de Stael et les homjnes«, Henrija Guil-lemina »Gustave Flaubert devant la vie et devant Dieu«, ali v drugi knjigi zbirke kritičnih esejev Andrč Rousseauxa »Littera-ture au XXe siecle«. V liriki: John Charpentier je izdal antologijo »najboljših francoskih verzov« »Fleurs du jardin lyrique«; obilo poezije je tudi v knjigi Leona Paula Fargue »Pieton de Pariš« in Edmonda Haracourta »Livre de mon chien«. In še dve lepi knjigi Jo-sepha de Pesquidoux in Henrija Pourrata; »En Gascogne« in »Ceux d'Auvergne«. V literaturi o umetnosti je ta mesec prednjačil Marcel Brion s knjigo o Michelangelu, za njim Antonina Vallentin s studijo o Leonardu da Vinciju. Omeniti je še G. Meautisa delo »Chefs-d'oeuvre de la peinture antique« in prve snopiče široko-potezno zasnovanega spisa Maurice Denisa »Histoire de 1'art religieux.« (Po rokopisu Andrč Berryja za »Centre dMnforma-tions documentaires, Pariš). INSERIBAJTE V »JUTRU"! Zapiski Anonimnim dopisnikom. Zaradi svojega stališča, da je treba Kraljev kip odstraniti na način, ki bo dostojen kulturne Ljubljane, ne pa s pobalinskim početjem anonimnih ljudi, ki niso nikomur odgovorni in ki se za svoja dejanja strahopetno skrivajo, sem prejel tudi nekaj anonimnih dopisov (poleg mnogih, ki to stališče odobravajo). Medtem ko nekateri zaplotneži kolikor toliko človeško zagovarjajo svoje stališče, se drugi spuščajo v histerične na. pade. Nimam namena, da bi se boril z »junaki«, ki izza grma mečejo kamenje: t&ko postopanje je v mojih očeh vedno jemalo vrednost vsakemu njihovemu vzkliku. Ker so ta pisma spisana s strojem in kažejo stil šolanih ljudi, j.h nameravam skupaj s svojim člankom izročiti na neko mesto, kjer bodo spravljena kot značilen dokument o kulturnih razmerah v kulturnem središču Slovencev 1. 1939. Naj čas odloči, kdo je imel prav: tisti, ki prepušča tajno sodbo in obsodbo javne zadeve ponočnim »junakom«, aU pa tisti, ki je hotel, da se zadeva razčisti jasno, moško, pri belem dnevu, med ljudmi, ki so odgovorni za svoje besede in dejanja. Zagovarjal sem torej načelo odgovornosti, ne pa Kraljev kip; nastopil sem samo zoper to, da anonimni ponočnjaki s kladivom »rešujejo čast slovenske žene«, preden je kakšna ženska ali druga organizacija sploh poizkusila možnost, da se spomenik odstrani v kulturni obliki! Za to načelo me ne bo nikdar sram, in to je zadnje, kar imam povedati onim, ki bi se hoteli še na- pismL Preveč sem preskrbljen s dobrim čtivom, da bi si kvaril oči z izmečki takih anonimnih »duš«. B. Borko Sofijski dnevi revije »Misel ln delo«, o članku »Bolgarija ln Balkan«, ki ga je v poslednji (6.—7.) številki kulturne in socialne revije »Misel in delo« objavil g. dr. Branko Vrčon, poroča največji so. fijski dnevnik »Zora« z dne 20. t. m. List objavlja članek v daljšem izvlečku in piše med drugim: »Diplomatski urednik Jutra' dr. Branko Vrčon objavlja v poslednji številki lepe slovenske revije .Misel in delo' svoje vtise o Bolgariji, kjer se Je pred kratkim mudil. Razgovarjal se je pri nas z mnogimi političnimi in kulturnimi osebnostmi raznih smeri. Avtor poroča najprej, da se je prepričal na licu mesta, da je Bolgarija ključ do Balkana, nato pa prikazuje velik interes, ki ga je zlasti v zadnjem času pokazal evropski tISk za Bolgarijo. Po izjavah, ki mu jih Je dala cela vrsta političnih osebnosti iz vladnega tabora in opozicije o odnošajih med Bolgarijo in Jugoslavijo, konstatira avtor predvsem, da ni danes Bolgara, ki ne bi čutil potrebe po tesnejši povezanosti ln globljem sodelovanju med obema bratskima sosednima državama, četudi ne brez kritike glede na dosedanji razvoj. Na dr. Vrčona, kakor tudi na njegovega kolego g. Borka, kulturnega urednika ,Jutra' (bila sta skupaj v Bolgariji), je napravilo posebno globok vtis, da je slovanska ideja v Bolgariji zelo razvita. Avtor se je končno prepričal, da so vsi v Bolgariji, kakor v Jugoslaviji, za nevtralnost.« ŠPORT Kaj bo z nogometom? Še nekaj podrobnosti iz nogometnega spora — Tudi odločitev za Ljubljano je zelo težka Iz dobro poučenega vira blizu LNP smo prejeli naslednji članek, iz katerega bodo naši čitatelji v kratkem razbrali, kako so se razvijale razmere v naši nogometni organizaciji in kako je prišlo po 20 letih njenega obstoja tako daleč, da si zdaj stojita nasproti dva nepopustljiva tabora, v katerih obeh se zatrjuje, da je nova ureditev nogometnega športa po njihovem edino pravilna in v splošno korist. V tej situaciji je važno vedeti za marsikatero podrobnost posebno onim, ki jim je poverjeno vodstvo naših nogometnih klubov, kajti bližnja bodočnost bo morala odločiti, v katerem izmed obeh taborov naj bo mesto za naše slovenske klube, ki gojijo nogomet. Za boljše razumevanje stališča, ki ga bodo morali zavzeti zastopniki slovenskih nogometnih klubov, in zaradi površnega poznavanja dogodkov, ki so se v zadnjih dnevih v našem nogometnem sporu razvili do precejšnje ostrosti, je potrebna kratka zgodovina o raznih razvojnih fazah, ki so po 20-let-nem obstoju nogometnega saveza privedle do razkola. Prvih deset let je bil savez v Zagrebu. Sami Zagrebčani priznavajo — sedaj —•, da se je tedaj mnogo grešilo. Favorizirali so sami sebe, pri tem pa ostalim niso pustili do razmaha. Saj je značilno, da so v vsej oni dobi privoščili Beogradu eno samo meddržavno tekmo o priliki poroke pokojnega kralja Aleksandra med Jugoslavijo in Ru-munijo. Razmah klubov na beograjskem področju je kategorično zahteval širšo sa-vezno športno politično koncepcijo, ki se je je Zagreb bal ali pa je ni bil zmožen izvesti. Tako je naposled prišlo, da je bil sedež saveza prenešen v Beograd. V Beogradu so iz pravil kmalu zmetali mnogo nedemokratične navlake, kar je omogočilo svobodnejše delo v posameznih športnih središčih, v ostalem pa je Beograd prevzel dobro izhojeno pot izza zagrebških časov in jo obrnil v svojo korist. Vsakokratna savezna uprava se je uveljavila kot faktor oblasti, namesto da bi bila le izvršilni organ svojega članstva. Ko so na občnih zborih minile volitve, je nova uprava vselej spet sedla v sedlo in samovoljno šarila z usodo našega nogometa. Slovenski nogometni predstavniki so se zelo upirali temu sistemu, toda bili so prešibki, da bi mogli obrniti kaj na bolje. Situacija je bila za Beograd tem ugodnejša, ker se je Zagreb vsa ta leta vedel nasproti Ljubljani precej čudno in je bilo le prav malo tesnejših stikov med obema. Ne po krivdi Ljubljane! Se leta 1936., ko se je v Ljubljani odpravil škodljivi dualizem med Ilirijo in Primorjem, je Zagreb uspešno izmanevriral športno Ljubljano v BSKovo naročje. Zagreb je takrat zamudil krasno priliko za plodno sodelovanje. Te razmere bi se bile morda držale še nekaj let, če ne bi bilo prišlo do notranjih borb v zagrebškem podsavezu. Njegov vodilni klub Gradjanski je zašel v opozicijo in s te postojanke je nato na občnih zborih v Beogradu stresal razne demagoške predloge, za kulisami pa pripravljal teren, da bi ne bili sprejeti. V Beogradu so se tega privadili in tako je bilo tudi v začetku letošnjega leta, ko so naenkrat Zagrebčani mislili zares. ZNP je dobil drugačno lice, Gradjanski je prišel do oblasti in bi bil moral začeti izpolnjevati obljube. Klic po reorganizaciji Tako je prišlo do famoznega predloga o reorganizaciji saveza, s katerim se je bavila savezna skupščina 29. januarja t. 1. in ki naj bi prinesel hrvatskim klubom pravo samostojnost v lastnem savezu, ki bi bil skupno s slovenskim in srbskim rahlo povezan v neki »vrhovni savez«. Zagrebčani so takrat z vso silo zahtevali reorganizacijo, in sicer v obliki, ki so jo oni predložili. Zahteva je bila ultimativnega značaja, in ko so videli, da ne bodo prodrli, so porabili incident in se zatekli k najnesrečnejši taktiki, k eksodusu. Nekaj je le bilo treba ukreniti, zato je skupščina sklenila, da se bo v najkrajšem času sestala izredna skupščina z edino točko dnevnega reda: reorganizacija. Poseben odbor, v katerega Zagrebčani niso hoteli vstopiti, naj pripravi vse gradivo. Savezna uprava tega odbora dolgo ni hotela sklicati, zato so Zagrebčani upravičeno gledali v tem zavlačevanju že mnogokrat preizkušeno taktiko »vozanja« in prevažanja žejnih čez vodo. Zato so tudi pravočasno dali vedeti, da hočejo izredno skupščino še pred koncem državnega prvenstva, t. j. še pred 30. aprilom t. L, sicer da jih ne bo zraven. Obenem so začeli snovati svojo »Hrvatsko športno slogo«. Izredna skupščina je bila naposled sklicana za 24. maja t. 1. — po tekmi Jugoslavija : Anglija in tik pred tekmo Jugoslavija : Italija. Hrvatov na skupščino ni bilo, zato je Beograd pripravil za to skupščino že znano resolucijo s precejšnjimi pooblastili savezni upravi za vsak primer. Slovenska delegacija, ki se je trudila, da bi Zagrebčane spravila na skupščino, ni imela drugega uspeha, kakor da je izbru-sila vse ostrine v predloženi to potem sprejeti spomenici, da se ne. bi podrli vsi mostovi. Medtem so Bskovci sklenili aranžma z Jugoslavijo — nekateri so v njem hoteli videti srbsko športno fronto. V glavnem gre za eksploatacijo velikih mednarodnih športnih prireditev, od katerih odpade 15% od kosmatega utržka za uprave Igrišč. BSK in Jugoslavija gradita svoja stadiona, že od letošnjih meddržavnih tekem sta kasirala nekaj stotisočev ta še nekaj večjih tekem bo na sporedu! Zagreb pa ima z igrišči veliko mizerijo. In Ljubljana ter druga športna igrišča tudi. Pa so v Zagrebu skovali geslo, da ideologija brez denarja ne pomeni mnogo! Zaradi pakta BSKa z Jugoslavijo smatrajo v Ljubljani, da niso več tako priklenjeni na Bskovo skupino, ker so Bskovci ta pakt sklenili, ne da bi o tem vsaj informirali Ljubljano. Naposled je Ljubljana prišla do svobodnejše akcije. To je izkoristila na seji upravnega odbora JNS 20. Junija t. 1., ko so bile na dnevnem redu sankcije proti članom HSS. Tedaj je Ljubljana vložila odločen veto ta do sankcij ni prišlo. Niti, ki so se medtem pletle med Zagrebom in Ljubljano, so obe mesti v mnogem približale, predvsem pa je Ljubljana želela privesti Hrvate spet na legalna tla in s skupnim nastopom doseči glede reorganizacije saveza največ, kar bi se dalo. Po raznih peripetijah ta mučnih ter napornih razgovorih sta se Ljubljana in Zagreb v načelu zedinila ta res temeljito premišljen načrt o reorganizaciji je napravila — Ljubljana. Ljubljana je tudi sprožila idejo, naj bi trije pod-savezi: beograjski, zagrebški ta ljubljanski kot najizrazitejši podsavezi na skupni konferenci poiskali rešitev iz situacije. Prvotno je bila prepuščena Zagrebu pobuda za sklicanje te konference, pa Jo je Zagreb potem odstopil Ljubljani. Zagrebčani so na konferenco v Ljubljani 2. julija t. 1. prišli, Beograjski podsavez pa se vabilu sploh ni odzval, niti odgovoril nanj. Pač pa se je hkrati oglasil — savez, češ da ni oportuno sklicevati tako konferenco, že zaradi ostalih podsavezov ne. Zmerom ista stara pesem: savezna uprava ne mara izpustiti iz rok težišča situacije. Ljubljančani so se z Zagrebčani dogovorili o načelih bodoče reorganizacije saveza, o poteh, kako naj se do te reorganizacije pride in o vseh važnejših vprašanjih — do zadnjih podrobnosti. Tudi je bilo domenjeno, da se drug brez drugega ne bodo z Beogradom pogajali, še manj pa sklepali z njim dogovore. Tega se Zagrebčani niso držali, temveč so z dr. An-drejevičem za hrbtom Ljubljane sklepali o reorganizaciji na svojo pest in med drugim pristali na šest savezov, dočim so prvotno vztrajali nepopustljivo na treh. V taki situaciji Je bila seja upravnega odbora JNS 11. julija t. 1., na kateri Je bilo treba že rešiti vprašanje bodočega državnega prvenstva, določiti njegov začetek, odrediti žrebanje parov in terminov itd. Torej je bilo treba vedeti, ali bodo člani »hrvatske lige« sodelovali v državnem prvenstvu ali ne. Zato je upravni odbor postavil članom »hrvatske lige« znani ultimat. Spet so posredovali Slovenci, češ da je možno sporazumna rešitev, če se bodo zainteresirani sestali ta vzeli stvar z resno voljo v roke. Sklenjeno je bilo, naj dr. KQstl organizira sestanek delegatov saveza in predstavnikov ZNP odnosno HSS. Seveda je bilo — hote ali nehote — taktično napačno, da je savez pred sestankom te poslednje konference objavil ultimat članom hrvatske lige. Konferenca Je trajala vso noč od 15. na 16. Julij. Za podlago je služil ljubljanski osnutek reorganizacije, ki je bil sestavljen sporazumno med Zagrebom ta Ljubljano. Nepristransko je treba ugotoviti, da so savezni ljudje pristali na 95 odstotkov vseh predlogov lz tega osnutka, da se je torej ▼ načelu doseglo skoraj vse. Stvar ae je razbila na nepopustljlvosti Hrvatov glede hrvatske lige. no delitev državnega pimiatTa Hgfe zapadno la vzhodno, toda a pridržkom, da se prihodnje leto organizira spet enotna liga. Ko so Hrvati dali Beograda (brez pristanka Slovencev) koncesijo glede šestih podsavezov, je ostala njihova zahteva po dveh ligah nelogična. Gre predvsem za Saška ta Bačko. Ce Hrvati ta dva kluba prepuščajo svoji usodi v morebitnem Vojvodinskem odn. Bosanskem savezu, je nerazumljivo, da Ju po sili vlačijo v za-pa4»o hrvatsko ligo. Tudi nI ta zahteva upravičena sportno-moralno. V bodočem Vojvodinskem savezu bi bila dva kluba sedanjega Subotiškega podsaveza pred Bačko, pa prvak sedanjega Novosadskega ta prvak sedanjega Petrovgrajskega podsaveza. Podobno je s Saškom v Sarajevu. Bizarna je bila tudi zahteva Hrvatov, naj bi se iz sedanje hrvatske lige Izluščili v teku tekmovanja trije klubi, ki naj bi vstopili v enotno ligo. Predvsem Je to pesek v oči lastnim klubom, ker vendar lahko vsah laik ve, da bi bili tisti trije i»-luščeni klubi: Gradjanski. Hašk ta Hajduk. A vsi ostali člani sedanje državne lige naj bi čakali na konec hrvatskega prvenstva tja do prihodnje spomladi ta šele potem začeli s tekmovanjem ? In naposled Je treba brez vse pristranosti ugotoviti, da so šl! hrvatski klubi v borbo za reorganizacijo saveza, ne pa ca delitev lige v dve ligi! Glede reorganizacije pa se je doseglo, kakor omenjeno, 95 odstotkov vsega, kar se je hotelo doseči. Kaj naj store slovenski klubi? V tej zamotani situaciji — kako naj aa odločijo slovenski klubi? AH naj se priključijo HSS in hrvatski ligi ter rtopijo tako v ilegalno borbo proti sedanj upravi JNS? Ah naj ostanejo v savezu ter ae s tem ločijo od svojih najbližjih sosedov, od hrvatskih klubov? Odločitev za Zagreb bi bila težavna zaradi neenotnosti, ki vlada med samimi ljudmi, ki vodijo HSS. Ta nesloga med njimi je Izvabila slovenskemu delegatu na nedavni zagrebški konferenci vzklik, naj bratje Hrvati dosežejo slogo najprej v svoji Hrvatski športni slogi, potem šele se bo dalo resno pogovarjati z njimi. Ne sme se pa spet prezreti dejstva, da smo s Hrvati najbližji sosedi, da imajo mnogi slovenski, zlasti mariborski klubi zelo tesne ta prijateljske stike s sosednimi hrvatskimi klubi. In naposled se seveda ne sme preko nujnosti resne ta resnične reorganizacije saveza, ki bi z enako pravico za vse skrbel za razvoj ne samo beograjskega športa, temveč tudi za ostala naša športna središča. V našem nogometnem podsavezu se gotovo zavedajo kočljivosti situacije in zato gotovo ne bodo hoteli sprejemati nikakih dločitev, dokler ne bodo zvedeli za mnenje vseh svojih klubov. Taka prilika bo 6. avgusta na podsavecni skupščini in dotlej ni pričakovati, da bi se s tukajšnje strani ukrenilo karkoli odločilnega. Bratstvo v Trbovljah V nedeljo ob 17.S0 proti Amaterja Trboveljski Amater je aa prihodnjo nedeljo povabil v goste renomirano moštvo Bratstva z Jesenic, ki je v letošnjem prvenstvu zasedlo drugo najboljše mesto v I. razredu LNP. Moštvo sestavljajo odlični igralci, ki bodo gotovo tudi v nedeljo pokazali dovršen nogomet. Tekma se bo začela ob 17.30 s predtek-mo in se športno občinstvo vabi, da v čim večjem številu obišče to prireditev. Domačini se bodo gotovo potrudili, da bodo proti temu močnemu nasprotniku dosegli vsaj častni rezultat. Razpis lahkoatletskega mitinga v Trbovljah SK Amater iz Trbovelj priredi v nedeljo 30. t. m. lahkoatletski miting po dolžnosti, ki se prične ob 9. dop. na igrišču Amaterja. Vrstni red disciplin bo naslednji: ca se-niorje: tek 100 m, tek 1500 m, tek 5000 m, met diska, skok v daljino; ca juniorje: tek 100 m, met diska, skok v daljino. Prijave je treba poslati do 29. t. m. na naslov tajnika SK Amaterja g. Kolarja, Loke 186, Trbovlje L s prijavnino din 2 za atleta ta din 5 za moštvo. Prvo- in dru-goplaslrani v vsaki disciplini prejmeta priznanico. Tekališče bo začrtano na igrišču SK Amaterja. Tekmuje se po pravilih ta pravilnikih JAS. Nogom. tekma špeceristov ln manofak- turistov v Celju. V nedeljo 30. t. m. ob 17.30 se bo pričela na Glaziji v Celju nogometna tekma med celjskimi špeceristi ta ma-nufakturisti pod geslom »vaga proti metru«. Tekma bo svojevrstna ta zelo zabavna ter bo gotovo privabila mnogo gledalcev. _ 2SK Hermes (nogometna sekcija, službeno). Pozivam igralce vseh skupin, da se zanesljivo ta točno udeleže obveznega sestanka, ki bo v petek 28. t. m. na našem igrišču. Udeležba za vse strogo obvezna zaradi skorajšnjega pričetka treningov ta bližajočih se prvenstvenih tekem. Načelnik. Ljubeljska dirka — prvenstvena. Po sklepu saveza motoklubov bo dirka MK Ilirije na Ljubelj na dan 15. avgusta t. L prvenstvena za športne kategorije 250 ccm, 350 ccm ta 500 ccm. Tekmovalci morajo poslati svoje prijave najkasneje do 30. t m. neposredno prireditelju MK Iliriji, uprave klubov pa naj obenem obvestijo o prijavljenih dirkačih tudi športno komisijo pri savezu. JASO ekskurzija v Zagreb. Kdor m ja javil za ekskurzijo, naj pride sigurno danes ob 11. pred univerzo. ^^^^^ ' VAŽNO za potujoče občinstvo HOTEL ROYAL znani in renomirani hotel po svoji čistosti ta redu _ V BEOGRADU — KRALJA PETRA 56, v neposredni bližini Kalemegdana in centra en gros trgovin, obvešča gg. potnike, da med počitnicami daje potnikom posebni popust 10 do 30% od normalnih cen po dolgosti bivanja ln sporazumu. — Hotel ima zdaj izvrstno, na novo urejeno restavracijo z nizkimi cenami. DIREKCIJA. L. WIND£Bl 129 QosP°dnMnopišk Bo man o Franco Ferdinande (Avtorizlran prevod) General je blažen sprejel to pohvalo in vprašal prestolonasledniško dvojico, ali ne bi hotela popoldne — mimo uradnega sporeda — napraviti kratek izlet v Sarajevo; življenje glavnega mesta, ki ga odlikuje ves mik in čar jutrovskih dežel, bi visoka gosta gotovo zanimalo. Posebno vojvodinja utegne najti na orientalski čaršiji, ki bo v nedeljo, med uradnim, slavnostnim obiskom visokih gostov, zaprta, marsikaj, kar je vredno, da si ogleda. »Ne, hvala«, se je uprla Zofija, »rajši ostanem popoldne še tu, v tem hotelu je tako lepo mirno in tiho.« Franc Ferdinand pa, videč, da se oči feldcajgmojstra Potiorka proseče upirajo vanj, je rekel po kratkem premišljevanju: »Mislim, Zof, da si vendar lahko privoščiva majhen izlet.« Zo-fijine oči so moledovale: »Prosim, ne! Prosim, prosim, nikar!« A Franc Ferdinand se je bil že odvrnil in veselo zaklical: »Naprej! Peljimo se!« Zofija je šla za soprogom v njegove prostore, kjer je vendar že mogla govoriti z njim v štiri oči. Proseče je vprašala: »Ali hočeš res zdaj v Sarajevo? Kaj ni dovolj, da morava biti po jutrišnjem tam? Ali naj se brez potrebe dvakrat izpostaviva nevarnosti?« — »Ali, Zof«, se je nasmehnil, »mar ne razumeš? Ce prideva zdaj nepričakovano v Sarajevo, se nama gotovo nič ne zgodi, ker ni nihče pripravljen na to, da se pojaviva. Pojutrišnji, uradni obisk — ta je povsem drugačna reč. Nu, in« — pri tej besedi se je zasmejal — »morda si lahko nedeljo vobče prihraniva, ako zdaj napraviva mestu obisk izpod pazduhe. Potem namreč ne more nihče več trditi, da sem se Sarajeva ustrašil. In če hočeva jutri po koncu manevrov odpotovati in od-poveva uradni obisk, ne bo to nič posebnega.« — »Oh, to bi bilo krasno«, je rekla Zofija, in oči so ji zasijale. »Toda obljubi mi, da jutri zanesljivo odpotujeva!« — »Ti hočeš imeti zmerom precej slovesno obljubo«, se je zasmejal. »Torej: če bo količkaj mogoče, se jutri odpeljeva. Toliko ti lahko obljubim. Nikar se ne razburjaj, Zof, prebivalstvo je videti res dobrodušno.« Čez pol ure je sedel z Zofijo in Potiorkom v avtomobilu. Pešci so jih spoštljivo pozdravljali. Voz je z veliko hitrostjo zavozil v mesto. Pred čaršijo je avtomobil obstal. Franc Ferdinand in Zofija sta se mahoma zagledala sredi goste množice ljudi, ki je klicala: »2ivio! Zivio!« Prestolonasledniška dvojica in Potiorek so obiskali nekaj trgovin, stolnico in neko džamijo. Nato so sedli v avtomobil in od-brzeli nazaj v Ilidžo. Ko se je Potiorek poslovil, je stopil Franc Ferdinand v Zofijin salon in razigrano dejal: »Nu vidiš, Zof: vse je šlo po sreči, nič se ni zgodilo.« Njene lepe rjave oči so mu srečno zableščale naproti. Drugo popoldne so bili manevri končani. Franc Ferdinand in Zofija sta prebila popoldne v Ilidži, se izprehajala po zdraviliškem parku, ki so ga verovali detektivi, in spet in spet ponavljala: »Hvala Bogu, kmalu bova zunaj.« Zofija je pritiskala: »Torej se odpeljeva še danes, takoj po poslovilnem dinerju, kaj?« Nadvojvoda je odgovarjal: »Upam, da se bo dalo tako urediti.« Diner je bil ob sedmih v hotelu. Po dinerju se je poslovilo več generalov, ki so hoteli odpotovati z nočnim vlakom. Tudi Conrad se je poslovil; prestolonaslednik, ki je te dni samo službeno govoril z njim mu je prijazno pomahal z roko in zaklical: »Morda se tudi jaz že nocoj odpeljem, potem se vidiva na postaji.« Gospodje iz spremstva so živahno popadli te besede in potolaženi menili, da je daljše bivanje v tej deželi res odveč, ker so manevri končani in ie visoki gospod tako in tako ie bil v glavnem mestu. »Mislite?« je rekel Franc Ferdinand. »Prav gotovo da, cesarska visokost«, je rekel višji dvornik baron Rumerskirch, ki je poznal prestolnaslednikove skrivne želje. »Kaj ne?« je temperamentno pritegnila Zofija; »jutrišnji ogled se vendar lahko odpove, saj ni nič za to.« — »V tem slučaju bi se pa morala hitro odločiti«, je rekel Franc Ferdinand, že z namenom, da res odpotuje. Pribočnik feldcajgmojstra Potiorka in častniki, ki so bili z njim, so se jeli, ko so slišali ta razgovor, mučno presenečeni posvetovati med seboj. Vedeli so, da je Potiorek, ki je v eni izmed sosednjih dvoran pil kavo, že mnogo mesecev sanjal o dnevu, ko bo slovesno vodil prestolonaslednika po slavnostno okrašenem glavnem mestu. Spored tega dne mu je bil pripravil več skrbi kakor spored manevrov. Ce bi prestolonaslednik nocoj odpotoval, bi bilo to hud udarec za deželnega glavarja, ki je hotel položiti bodočemu cesarju šiloma po-domolj ubij eno glavno mesto pred noge. Častniki so sklenili prositi prestolonaslednika, naj svojega rajzvestejšega, najvnetejšega generala ne pripravi ob to veselje. Strahospoštljivo so izrekli svojo prošnjo. Opisali so Potiorkovo čuvstveno stanje; zatrdili so, da bi prestolonaslednikov nenadni, predčasni odhod feldcajgmojstra hudo onesrečil in da bi javnost mislila, da je padel deželni glavar v nemilost. Franc Ferdinad je jel omahovati. In zdajci se mu je zazdelo, da vidi v očeh častnikov pritajeno iskre-nje. »Aha«, je pomislil, »imajo me na sumu, da jo hf čem iz strahu popihati.« »Prav, gospoda«, je rekel in se vzravnal, »ako mislite, da bi se utegnil ekscelenca Potiorek žalo-stiti, se kakopak ne odpeljem nocoj. Ostane torej pri prvotnem sporedu.« Ob tisti uri je Ilič delil svojim šestnajstletnim zarotnikom orožje in ciankalij. Princip, Cabrinovič in Grabež so prevzeli orožje šele naslednje jutro. Ničemurni Cabrinovič se je bil dal popoldne fotografirati. Princip je bil popoldne videl prestolonaslednika v Sarajevu, in ob pogledu na žrtsv ga je bila za trenutek prevzela panična groza; potem pa je z nadčloveškim premagovanjem samega sebe hladno in pazljivo uprl oči v prestolonasled-nikova široka, z redovi pokrita prsa in pomislil: »Ta široka prsa bodo dobra tarča.« MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ld iščejo služb. NajmanjSl znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi ln ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17._. Nadomestno pisarniško moč 2» en teden od ponedeljka dalje, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Joto. pod šifro »Zcnesljn*«. 18109-1 Sluga za kino dobi takoj mesto. Prednost imajo črkoslikarji. Vprašati: Poljanska 15, stopnice VIII 13. 18106-1 2 boljši natakarici sprejme takoj restavracija v Celju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18101-1 Perfektno kuharico ki je že delala v kakem gostilniškem obratu, sprejme 1. avgusta kavarna v Mariboru. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Izurjena«. 18097-1 Hotelsko sobarico iščem za. takoj, do 35 let staro, z znanjem perfektno nemški, zanesljivo in pošteno z malo kavcijo. Nujne ponudbe na hotel Evropa, Kari ovac. 18059-1 Briv. pomočnika dobrega, mladega, sprejmem takoj. Kos jože, Je-žica 87. 18091-1 Mlado šiviljo sprejmem. Lahko je absolventka strokovne šole ali maturantka, da ima veselje do nadaljnje izobrazbe (krojenja, jemanja mere, prodajanja itd.) in krojača za popravila in jemanje mere. — Mesečna plača 1500 din in oskrba. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Konfekcija« z znamko za odgovor. 18062-1 Pekovskega vajenca potrebujem. Nastopi lahko takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18051-1 Velik hotel prvovrsten, išče blagajni-čarko za kavarno, dva natakarji (jelonoši), pomožnega natakarja (Menutrae-ger), perfektne sile 2 2na-njem srbohrvatskega jezika in natakarja z 2nacjem nemškega event. francoske I g* ali angleškega jezika. — . Ponudbe na ogl. odd. Jutra j pod »Dobre moči«. I 17899-1 Izkušene mojstre za karde flajere ln pre dllnlce za našo moder no urejeno predilnico bombaža v Pančevu po trebujemo. Ponudbe s prepisi spričeval poslati na Prva podunavska pre dlonlca pamučnog predi va 1 konca a. d. Panče vo. 17643-1 Perfektno kuharico z večletnimi izpričevali dobri, večji gosposki hiši sprejmem takoj ali 1. septembra. Ponudbe s prepisi spričeval na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zdrava«. 17638-1 Zanesljivo gospodinjo ki se razume na vsa hiš na dela, zna kuhati ln šivati ter se razume na zelenjartnl, sadni ln cve tllčnl vrt ln na rejo kokoši sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod >> Zdrava« 17637-1 Pekovski pomočnik za skupno delo in raznaša-nje kruha, dobi takoj mesto. Korbar Jernej, Slov. Ja-vornik. 18056-1 Dekle kmečko, staro 14—16 let, iščem k otrokom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18070-1 Korespondentko samostojno, in sposobno, sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dober slog 66«. 18018-1 Dober prodajalec konfekcije dobi službo. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Prodajalec 35«. G. T. Botman: S Pegazom — okrog sveta Pisarniška moč absolventk? trgovske šole, perfektna tudi v nemškem jeziku, dobra računarica, dobi mesto za vsa pisarniška dela. Prednost znanje nemške stenografije. Lastnoročno pisane ponudbe s prepisom zadnjega šolskega spričevala na podružnico Jutra v Celju pod značko »Kovinsko podjetje, Celje«. 18046-1 Hotelskega slugo do 30 let starega, s per-fektnim znanjem nemščine, zanesljivega in treznega, 2 dobrimi spričevali, sprejme za takojšen nastop Hotel Evropa, Karlovac. __ 18060-1 Strojepisca dobro izvežbano moč, s prakso v slovenščini in srbohrvaščini, spreimem takoj. Na ženske moči ne re-flektiram. Ponudbe z navedbo šol in dosedanjih služb takoj na ogl. odd. Jutra pod »Dobro mesto«. 18093-1 Iščemo sposobnega trgovca po možnosti izpod 30 let, energičnega in ambicioznega, 2 uspešno trgovsko prakso. Odgovarjati mora za vsa dela v pisarni in po dobljenih informacijah samostojno reševati korespondenco. Dober nastop in dobra splošna naobrazba. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sposoben 66«. 18019-1 Službe išče Mlinar z mojstrskim izpitom išče stalno službo nadmlinarja delovodje ali kaj sličnega. Nastop 1. avgusta. Štum-berger Anton, Zavrče pri Ptuju. 18082-2 E5BBB33I Zastopstvo za rolete in razna druga zastopstva, sprejmem. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Podjeten«. 18103-5 Vpeljan zastopnik s kavcijo išče zastopstva dobrih tovarn za Slovenijo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Siguren uspeh 878«. 18064-5 Ločenka prosi dobrosrčnega gospoda, da bi ji posodil 3000 din. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Protiusluga«. 18058-16 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE - juvelir, LJUBLJANA. WOLFOVA Pohištvo novo in že rablieno, ki ga želite prodati ali samo dati t shrambo, spreimemo < posebni oddelek * komisij sko prodaio t>o zelo u^od nih pogojih. Kupcev ie i tem oddelku vednc dovoi za dobro ohrameno pohi štvo. Vso reklamo oreskt buno sami. Sporočite nair. oa dopisnici ali ustno. Pre vo2 pohištva preskrbimo »i mi Ivan Mathian. Liubliana Tyrševa 12. 17-12 Kdor mi preskrbi stalno službo pri železnici ali v tovarni, dobi 2000 dc 2500 din nagrade. Imam nekaj srednješolske naobrazbe, starost 26 let. Zmožen kavcije 25.000 din. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18081-; Pridelk Prodam 30 hI prima labolčnika po 3 din 1.; z že plačano mestno trošarino 3-50 din liter dobite takoj Dolenjska ce sta 6, telefon 48-55. 18095-33 EGB333 Lestenec staro kopalno kad (cink). Bodenkram poceni naprodai Cesta 29. oktobra, I. nad stropje, desno. 18096-' Pozor, mizarji! Prodam lep furnir mahago-ni po ugodni ceni. Ivan Kacin, Domžale. 18092-6 Frizer, pomočnica začetnica, išče zaposlitve. Vešča tudi moške stroke. — Gre tudi za hrano in stanovanje. Ponudbe na ogl. odd. Tutra pod »Začetnica - frizerka«. 18080-2 Brivski pomočnik 26 leten, zmožen in hiter, želi premeniti službo 1. avgusta. černetič Metod, sa-ion Ferlič, Novo mesto. 18072-2 Prodajalka enoletno prakso, želi premeniti službo. Vešča je manufaktun, špeceriji in galanteriji. Je pridna in poštena. Gre tudi na deželo. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena«. 18067-2 109 Ko je Janko videl, da ga je oče opazil, je zaokrožil niže in spustil sidro. Gospod Vrtačnik ga je pograbil, in preden so se ječarji zavedli kako in kaj, je že izginil v višavo. Tako hitro je šla vsa reč, da mu je veter odnesel lepo jetniško čepico. Strojepisni pouk (za časa počitnic). Večerni tečaji, oddelki od y47 do %8 zvečer in od do 9. ure zvečer. Novi tečaji se bodo pričeli 2. avgusta 1939. Najnižja šolnina. — Moderna in največja stroje-pisnica s 40 pisalnimi stroji raznih sistemov. Vsa tozadevna pojasnila dobite — dnevno do 8. ure zvečer pri ravnateljstvu Christofovega učnega zavoda, Ljubljana, Domobranska c. 15. Telefon št. 48-43. 18084-4 Parkete in parketne odpadke ugodno proda Ivan šišk? tovarna parketov. Metelkova ul. 4, telefon 22-44. 249-6 Mali Fiat avto 2 sedežni, v dobrem stanju cena 6.500 din in 250 ccm motorno kolo, moderen model 3.500 din. Na ogled vsak dan od 4 do pol 8. Cizerl, Stari trg 26-11. 18107-10 Športni avtomobil majhen, dvosedežen ugodno naprodaj. Steyer, Franko-panska 21. 18089-1C 2 motorja DKW in Hecker 100 ccm skoraj nova, zelo ugodno prodam radi odpotovanja. — Josip Omahen, Dolenjska c. 35. 18071-1C Pisalni stroj jako dobro ohranjen, prodam. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Smith Bros«. 18102-29 INSERIRAJ Gostilno dobro idočo, ▼ trgu, na sedežu sreza, oddam 1. oktobra na račun. Ponudb-na ogl. odd. Jutra pod šifro »V najem«. 18105-17 Prostor oddam, velik 18 X 8, zračen, parketiran na dvorišču pripraven za tovarno perila trikotažo, pletilnico z ozi-rom na cenen tok, zelo poceni. Ponudbe na Karlovac, Banija 27. 18061-17 iLokali Brivsko - frizerski salon v centru Ljubljane moderno opremljen in dobro vpeljan, ugodno prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za gotovino«. 18085-19 Dijaške sobe Popolno oskrbo za časa šolskega leta 1939-1940 iščemo 2a našega 11-letnega sina pri družini profesorja. ki ima 13 do 15 letnega fanta. — Ponudbe na Janko Novak, tovarna pletenin, Radovljica. 18068-22 Živali Pes volčjak mlad se je i2gubil; sliši na ime »Taci«. Stev. znam' ke 1009. Javiti proti na gradi »Adria«, Pod Rožni kom, Cesta X 2. 18063-27 Naznanilo! Naznaniam vsem cenj. odje malcem, da g Jože Kolai ne zastopa več moje firm« ter ni upravičen za moje firmo jemati naročil. — J. Menart, glavna 2aloga sira in Vitamin čajnega masla Ljubljana. 18074-31 Gostilno na prometnem kraju, v več-lem industrijskem mestu, oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Šifro »Dobra točka«. 18088-19 Trgovske lokale takoj oddam na Tyrševi cesti 47b. Vse informacije daje vsak čas hišnik istotam. 18022-19 Tristanovanjsko hišo novozidano z gospodarskim poslopjem in lepim vrtom, poceni prodam. Mesečni donos 650 din. Cena din 12.000. Stranska ul. 8. — Pobrežje pri Mariboru. 18099-20 Na Bledu prodam stavbene in druge parcele. Olga Kavčič, Bled, Krekova 62. 18053-20 Večje število parcel Kompleksov, parcel gozdot trgovskih in stanovanjskih hiš tn ril una naproda: »radbeno strokov, izobražer oos red oval ec : Kunaver Ludvik .esta 29 oktobra 6. I elr fon 37-33 Pooblaščen -ra ditelj m sodni ceniteli u nasvete brezplačne na ra? oolago 125-36 >11 a»n Sobo manjšo, separirano, čisto, oddam v centru. Zrinjskega cesta 5, pritličje, desno 18094-23 Elegantno sobo strogo separirano. v centru, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18054-23 Razno Beseda 1 din. davek din za šifro alt dajanje naslova 5 din. najmanl šl znesek 17 din Od Vas j« odvisno, da imate obleko vedno kot nove zato jo pustite redno kemično čistiti ali barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pnlni«i — Sverlolikalni- OKASA tablete Pri 9 p o i n i slabost) tahko poskusite OKASA TABLETE ca za moške 100 Komadov din 220 proti povzetju Zastopnik: Lekarna Mi Kožman Mir osla» Beograd - Terazlje o Ogl i i a >846V. Sobo lepo opremljeno, v 1. nadstropju v mestu, takoj oddam gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah lutra. 18066-23 Opremljeno sobo posebnim vhodom, zračno 1 ali 2 posteljama, blizu tramvaia, poceni oddam. — Sp. Šiška, Černetova ulica 31 I. nadstr., vrata 3. 18069-23 n s p e b o v aa oa oglat, v •JUTRU« V „ JUTRU44! K©!ini teki V® za hodnike in stopnišča ^ v vseh barvah v zalogi pri Sever Rudolf, BESSHSHI ' 'uhljana, Marijin trg 2 NESTLE MOKA JE NAJBOLJŠA HRANA ZA OTROKE ZA DOBO POLETNE VROČINE Prodajalka za knjigarno in trgovino s papirjem dobi službo. — Ponudbo s prepisi spričeval event. s sliko je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod »Papir-1939«. Vas stane posamezna Številka »Jutra«, če si list naročite. Vrhu tega pa imate kot naročnik pravico do »Jutrovega« nezgodnega zavarovanja, po katerem izplača Zedi-njena zavarovalnica v Ljubljani svojcem smrtno ponesrečenega naročnika PREVOZE premoga, drv, moke. selitve Itd. v vseh tudi vagonskih količinah Vam izvrši točno in po najnižjih cenah z avtomobili ali konjske vprego prevozništvo A. SEMENIČ Privoz št 13, Ljubljana TELEFON 36-92 Oglasi v „Jutru41 imajo vedno največji uspeli! ZAHVALA Ob težki izgubi svojega nepozabnega moža Mirka Kupljena se najiskreneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem, ki so ob tem težkem udarcu z nami sočustvovali, vsem darovalcem cvetja in vencev ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala hišnemu gospodarju g. Gregi, ki nam je v teh težkih urah tako ljubeznivo pomagal. Celje, 27. julija 1939. Žalujoča soproga VIKI KUPLJEN Potrtim srcem naznanjamo, da je naš preljubi sin, brat, nečak, vnuk in pravnuk, gospod GABRIJELČIČ NIKO bivši gojenec-narednik pomorske vojne akademije dne 25. julija 1939. ob 21.45 uri, komaj 24 let star, po dolgi mučni bolezni, previden s sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspal za večno. Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek ob 15. uri. Zadušnica se bo brala v petek ob 7. uri zjutraj. Murska Sobota, dne 25. julija 1939. Žalujoči starši: MARIJA ln FRAN JO bratje In sestra: DUŠAN, BOJAN, BOŽO in LJUBICA ter vse ostalo sorodstvo. Gospodinje! Sedaj je čas, da si obnovite Vašo posteljnino! — Pri prenavljanju boste potrebo- vala gradi za madrace — ki din 20.— do 28 — pri tvrdki ga dobite v dobrih kvalitetah GORIČAR, Ljubljana — Sv. Petra cesta Mestni pogreoni zavod Občina Ljubljana Globoko potrtim srcem javljam tužno vest, da je po dolgem trpljenju Bogu vdano dotrpela, dne 25. t. m. moja zlata hčerkica, gospodična KRISTINCA DIPL. ZAŠČITNA SESTRA Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek, dne 27. julija t. 1. ob pol 5. uri popoldne iz hiše žalosti Vodnikova cesta 35, na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 26. julija 1939. Globoko žalujoča KOMIDAR ANTONIJA roj. KODRIČ, mama in ostalo sorodstvo. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratai del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v LjubljanL