Teto LXXI. št, M.
Lfafeiiaaa, sreda 16. marca 1938
Cena Din 1.—
uaaji *wmA amo uopcuone, izvzemaj ososije is prazni*« — mr^i*' do SO pettt vrat a LMs Z. do UJO vrat 1 ixc i 50. od 100 do 8O0 vrst a um a, vacji inssrat) pstit vrsta Dir 1.—. fopusi po dogovoru, insermtiiJ davek poaebej — »Slovenski Narod< veha meaećno v Jugo* Lavi« Dto 12__. za inozemstvo Dto 25.—. Rokopis) as oe vračajo.
UKCDNIbTVO Di OPKAVNiarTVO LJCBLJAMA, &nai|je*s> aatam ttev. 6
Telefon: 31-22. 31-23. 31-24, 81-25 to 51-26
Podružnice: MARIKOR, Strossraaverjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska a. telet on št 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon st. 65; podružnica uprave: Kocenovs uL 2, telefon št 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101.
Postna Hranilnica v Ljubljani st. 10.351
Po proglasitvi združitve z Nemčijo:
Transformiranje
Avstrije v nemško provinco
Avstrijska vlada jc likvidirana, dosedanji začasni zvezni kancelar Seyss Inquart pa je imenovan za pokrajinskega namestnika — Vse prehaja pod vodstvo nemikifi uradnikov, Avstrijci so popolnoma potisnjeni ob stran — Katoliška cerkev pozdravlja nov režim in mu zagotavlja vso
DL.VM. lb. nwt4. br. Transformiranje Avstrije iz samostojne države v nemško provinco se nadaljuje z vso naglico m po očividno že v naprej določenem načrtu. Včeraj je bila
Avstrijska vlada
že likvidirana
iji z**ca*Tu c\ezn kancelar ar. Serv3š-Inquart. ki je pri včerajšnjem ofici-»rejemu Hitle:;* :a Heldenplatzu izročil Avstrijo Hitlerju, je ime-za nemškega pokrajinskega namestnika (Staatshalter) kakoršni so po drugih provincah. Istočasno je b:la odstopna likvidacija avstrijske vlade Najpn •■■ bilo likvlpraat 7unan;e ministrstvo Začasni zunanji minister dr. Wolf je včeraj izročil vse jiosle dosedanjega avstrijskega zunanjega ministrstva nemškemu zunanjemu ministru Ribbentro-pu. cb enem na -o v-o diplom ,zastopstva Avstrije v inozemstvu izročila svoje posle nemškim poslanikom. Tudi konzulati so likvidirani odnosno spremenjen: v nemške konzulate Ostala ministrstva bodo likvidirana postopno tako. da bodo njihovo vodstvo prevzeli nemški komisarji Železnice so že pod nemškim komisarjem, prav tako je finančno ministrstvo do po-
pome likvidacije podre jenu neonskom komisarju Not ranic ministrstvo sploh ne obstoja več. ker je že vsa policijska oblast v rokah nemške polic; e m -o na vsa vodilna mesta postavljeni nemšk policijski uradniki Raren fesa so poklali se 16000 mež nemške policije, tako da avstrijski po-Hcaic: 'e povsod izirinili V svrbo pospešene I k. idacje >o imenovani nekateri novi državni podtainir c-cm c»dilo Glo-
d»- Rainer za
organi/a' • .> »deve ter dr Muhlmann za propaepnrio Xir?m-a naloga je predvsem sousmerienie avvtriVke* • t =ka. ki bo moral likvidirati Osta'i bodo le po večnh mestih po«ame7nl listi, vdmgo pa bo moralo napraviti prostor nemškim listom
Policija v nemških rokah
.Prva je bila tOcv:d: rana avstrijska policija Vse vodstvo policij« je prešlo v roke nemških pol ciiskth uiadr.ikov Vodja nemške policije Himmk. t na Dunaj, kjer osebno vodi orcanizaciv- policije v Avstriji Na vsa vodilna mesta so postavljeni uradniki iz rama Reorganizacijo policije je poveril nemškemu p. rJOMBjsj genera u Daluegu. varnostna policija je podre-ena sefu berlinske policije Hevdri-cira. Avstrijska policija bo organizirana docela po nemškem vzorcu F </deljena bo na polic: |o za vzdrževan ie reda. na varnostno policijo :n na tefno državno politično polici-.-» (Gestapo) Posebni policiiski štab iz Berlina prevzema in postavlja vodilne urad nike po v>eh avstrijskih mestih D rekcija za vso avstrijsko policiio bo na Dunaju, komisariati pa bodo v Gradcu. T.nzu. Sol-nogradu. Celovcu in Inomostu  Gestapo je
že začela po« t ova* i in faOTSvfs aretacije na debelo Vs politični nasorotniki so postavljeni pod nad7o'«itvo oh enem pa so
Obnovljena koncentracijska taborišča
ki so že skoraj prenapolnjena. V njih romajo predvsem funkeonarji bivše patriotske fronte, aretirani in poslani v koncentracijska taborišča pa so tudi vs: socialisti, ki so še le pri nedavni amnestiji prišli zopet na svobodo Koncentracijska taborišča polni tudi duhovščina Nekatere duhovnike so aretirali in zaprli brez povoda, druge pa zaradi tega. ker so >e nepovoljno izrazili o novem režimu.
Razočarani avstrijski generali
Hudo so razočarani avstrijski generali. Med njimi je bilo sicer Ic par navdušenih hirJerjevcev. doći m so se drugi po večini navduševali za obnovo monarhije Vdaj so potisnjeni vsi ob stran Monarhiste so zaprli, mlaćneži pa sn postavljeni na najbolj podrejena mesta. Vse vodstvo avstrijske vojske jc v rokah nemških oficirjev Mladi generali so postavljen: na vodilna mesta, vrhovno poveltstvo pa jt izročeno »zavojevalcu Avstrije« generalu » Bocku. poveljniku nemške osme armade, ki je bil z včerajšnjim dnem povišan v gcnera'obcr-sta, v znak priznanja za uspešni pohod.
V imena nemškega naroda4
Od danes dalje poslujejo tudi sodišča /c v duhu novega reda. Sodbe se ne izrekajo več v imenu zvezne države Avstrije, kakor je predpisoval avstrijski zakon, marveč po nemškem formularju »v m enu nemUcega naroda- Postopoma bodo ukinjeni vsi avstrijski zakoni hi uvedena po vsej Avstriji tudi v sodstvu nemška zakooodsja.
Tudi tisk bo likvidiran
D t NAJ, lb. marca. br. Novo imenovan, državni podtajnik za propagando v Avstriji je že začel poslovati. Njegov prvi ukrep je bil. da se začne na Dunaju izdajati posebna avstrijska izdaja glavnega glasila narodno socialistične franke >V61-k scher Beobachter-, ki bo imel odslej poleg monakovske in berlinske še posebno dunajsko izdajo. To je ob enem dokaz, da nameravajo hitlerjevci zatreti tudi ves avstrijski tisk, ki je po njihovi sodbi izgu-pravico do obstoja V pokraiinskih prestolnicah, kakor na Dunaju. Gradcu. Celovcu. Solnogradu in Inomostr. bo ostal po en lokalni ust. vse druc nt, bo moru 1 o izginiti.
Major Fey izvršil samomor
nUNAJ. lb. marca. br. Znan: heirmveh-rov-ki voditelj in desna roka kneza Star-hemberga bivši major Fey. ki je bil zapleten tudi v monarhistfon zaroto, ic danes na Dunaju v svojem stanovanju, kjer je bil pod policijskim nadzorstvom, izvršil samomor Ustrelil je najprvo svoia dva otroka, nato /eno in naposled še sebe. Vsi
so bili takoj mrtvi. KotiHkacija priključitve
Berlin   i«;,  marca.  v<      1'   1 ~ milni* 3 zastopstva Nemčije so včeraj dobila navodila  notificirajo tujim vladam nemški državni zakon o zopet ni priključitvi Avstrije z Nemčijo z dodatkom   da so do--:in   ivstr-.iska diplomatska zastopstva la nalogr. naj se s svojim osobjem pod-ledijo nemškim zastopstvom.
in Poljaki ploskajo Hitlerju
\aiSava. 10. A A.  (Pat) Karier
Porannv komentira združitev Avstrije in Nemčije v uvodniku in piše med drugim, da dunajski dogodki niso presenetili poljskega javnega mnenja. Združitev Avstrije z Nemčijo je bila zgodovin s k a jKitreba. Poljsko odposlanstvo na mirovni konferenci v Pnrizn je zc leta ir»ip. priznalo to
potrebo. Združitve ni mogoče smatrati za aneksijo po tuji državi. Iz zadnjih dogodkov izhaja, da se je teritorialna slika evropske politike močno spremenila. Tz teh sprememb sledi nauk. da se mora vsaka država opirati na realizem ter na lastno silo in lastni politični sistem. Poljska bo razvijala in krepila svojo moč. da v tem o žiru ne bo zaostala za drugimi državami.
Budimpešta, io. marca. AA. (Havas). Vladni listi priobčil jejo navdušena poročilu <> avstrijskih d<^i»'lkih. Posebno zadovoljni >o nekateri 1 i—ti /. ukrepi novih dunajskih oblastev proti zidom. Vladno srlasilo Figot Lensenu tolnian nazirani«1 madžarske vladf z besedajni: Madžarska izraža kar^naftople ]«■ ^\oja »u-tva z.i -voje^a močneera prijatelja. Z velikim za . <H-*voiii pozdravlja zdru žitev iiemsk»^a naroda .
Pjster Lk>yd . ki je mašilo velikih Ti-naučnikov, rieer ji;i uradni' uia.-il<> /.a /.munjo politiko, opoziiria na r»omeii teh dojjod-za madžarsko neodvisnost in pristavlja: I>unai je uelial biti prestolnica suverene države, lotla mu- i \ livoiI vidnost i Madžarski        inočneiša l<akor kdajbeli .
Amerika in priključitev
\N :i-lmist«»ii. r, a.  A.A.  K.až'\ da l«o
ameriško zunanji ministrstvo sklepalo o priznanju združitve med Avstrijo in Nemčijo, kakor hitro bo končan aprila meseca plebiscit. Po drugd strani je zunanji minister Hull sklenil, naj se ameriško zastopstvo v Avstriji zaenkrat omeji na konzulat na Dunaju.
Danes bo govoril Mussolini
Rim. 16. marca. br. Z veliko napetostjo pričakujejo v vseh političnih in diplomatskih krogih govor, ki ga. bo danes popoldne ob 17. imel Mussolini v fašističnem parlamentu. Kakor zatrjujejo, bo Mussolini orisal stališče Italijanov do dogodkov v Avstriji in ob ••nem odgovoril Čhamberlainu na. njegovo kritiko italijanskega, stališča. Njegov <;ovor bodo prenašale vse italijanske, avstrijske in nemške radijske postaje.
Katoliška cerkev in novi režim
Kardinal Innitzer se je poklonil Hitlerju — Poziv duhovščini in vernikom
IJLNAJ. 16. marca, br. Dunajski kardinal :n nadškof dr Innitzer. ki je bil nekak duhovni vodja Schuschniggove Avstrije in usmerjal avstrijsko politiko po načelih pa-I^eške enciklike : Quadragesimo anno« se je obrnil po vetru. Najprvo je izdal podrejeni duhovščini nalog, naj se docela umakne z javnega življenja in preživi av-
ijske dogodke v popolnem zatišju Strogo je naročil, naj se duhovščina nikjer ne upira priključitvi Avstrije k Nemčiji, da ne izzove narodnih socialistov Ko je Hitler prispel na Dunaj, so po kardinaloi-em naročilu zvonili v pozdrav z vsemi zvonovi po vseh dunajskih cerkvah in po vseh krajih, skozi  katere je potoval  Hitler   Včeraj pa
se je kard nal Innitzer na čelu dunajske duhovščine poklonil Hitlerju v hotelu > Im-perial V svoiem nagovoru na Hitlerja je kardinal izrazi! svoje veselje (!) nad zo-petno združitvijo Avstrije ž Nemčijo in čvrsto voljo katoliške duhovščine in avstrijskih katoličanov, da hočejo po svojih najboljših močeh tvorno sodelovati pri tem zgodo\!n«kem dogajanju, ki naj dvigne veličino Nemčije n nemškega naroda na najvišjo stopnjo. V narodno socialističnih
krogih je ta poklonitev ciuna>kega kardinala dr Innitzerja izzvala razne komentarje Znano je, da je Innitzer še prejšnji teden slikal narodni socializem kot delo
hudiča ki hoče uničiti katoliško Avstrijo.
Cesarju, kar je cesarjevega!
Po svstanku s Hitlcncni jc kardinal Innitzer objavil proglas vsem katoličanom, v katerem med drugim pravi:
Katoličani .se nuj spomnijo Kristusovih besed, du je treba dat- ceserr/u. kur je cesarjevega, in Bogu. k a' je bukjegu. Duhovniki in katoliški verniki morajo brez pri-držkov podpreti veliko nemško državo in \vdjo. Cigar borba proti boljševizmu in za čast in edinost Semčije odgovarja božji zamisli Katoltški duhovniki y Avstriji se niorajo vzdržati političnega delovanja in se popolnoma posvetiti samo svojemu verskemu poslanstvu Krščanske mladinske organizacije naj pristopijo k državnim organizacijam, ker je cerkev zmeraj zvesta državi Besede, ki mu jih je izrekel vodja, jamčijo zato. da bo poslanst\y, cerkve spošto-vuno.
Opozorilo potnikom v Avstrijo
Novi valutni ia devizni predpisi v Avstriji
\\>:r.jika /vezna vlada ;c vdaia tudi nove predpise k deviznemu pravilniku, po katerih jc pobijanje ali izna>anjt; avstrijskih ali druij-h bankovcev v inozemstvo dovoljeno Ic s pismenim dovoljen jeni avstrijske Narodne banke. Ista omejitev velja za nakazovanje, sprejem ah dobropis plačilnih sredstev v korist kakega inozem-Cd ali i/-trčite\ tth plačilnih sredstev im>-zemcu Od teh omejitev so izvzeti dobro-pisi protivrednosti za bla^o. ki ga je dobavil ino/emec. ki pa sme take zneske porabiti le v Avstriji za plačila za lasten račun, kolikor zs taka plačila ne obstojajo druge določbe Omejitve tudi ne veljajo za dobropis. kadar mozemec poravna terjatev za dobavljeno blago.
Potniki smejo vzeti preko meje le 50 šilingov (400 din)
1're.os bankovcev v- potniškem in obmejnem prometu preko meje je dovoljen le do vi srne zneskov, ki jih določ; finančni minister. Obmejni kontrolni organi morajo
potnikom od »ne ti dovoljenju svstzijskc Na-rodne banke za iznos plačilnih sredstev v inozemstvu, ne £lcde M to. ali so v celoti al; deloma i/koriščena. Jnozemccm, ki potujejo v Avstrijo, potrdijo obmejni organi znesek inozemskih plačilnih sredstev, ki jih si Jo s seno j; s tem potrailom jih lahko V dveh mesecih iznesejo tz Avstrije v enakem znesku.
Iinančni ur. n iste r jc istočasno odredil, da smejo potniki, ki potujejo v inozemstvo, vzeti v teku enega koledarskega meseca s seboj brez posebnega dovoljenja Narodne banke največ 20 šilingov in vrhu tega inozemskih piačilnth sredstev do protivrednosti največ 30 šilingov. V obmejnem prometu pa je dovoljen v teku enc-Vla koledarskega leta prenos do največ 20 silmgov Ti zneski plačdmh sredstev ki se lahko vzamejo prekc meje, so izredno majhni, saj sme potnik v šilingih in drugih valutah vzeti s seboj le 50 šilingov, to je 400 dinarjev.
Izvoz vrednostnih papirjev
Avstrijski državljani smejo svoje terjatve nasproti dragim avstrijskim državljanom odstopiti inozemcem le s pismenim dovoljenjem avstrijske Narodne banke. Pošiljanje zlata, srebra in platine v ino-
zemstvo ali prenašanje in pte v*r mn Mi je teh kovin v korist inozemcev je dovoljeno le z dovoljenjem avstrijske Narodne banke.
Izvoz avstrijskih ali inozemskih vrednostnih papirjev v inozemstvo jc dovoljen
le z dovoljenjem finančne uprave Za prenos, prevzem ali dobropis vrednostnih papirjev v korLt inozemca je potrebno pismeno dovoljenje avstrijske Narodne banke. Trgovanje z inozemskimi vrednostnimi papirji, ki notira jo na določenih inozemskih borzah, ne pa na dunajski borzi, je dovoljeno le s po.-ebnim dovoljenjem avstrijske Narodne banke. Kupčija z ostalimi inozemskimi vrednostnimi papirji, če naj se pošljejo v inozemstvo, ie dovoljena le z dovoljenjem avstrijske Narodne banke Poostrene so tudi kazenske določbe
*
Efektivni avstrijski šiling je dane* v Jugoslaviji po 7 din.
Hitler bo govoril na velikem plebiscitnem zborovanju v Gradcu
Obiskal bo Gradec Se pred plebiscitom
Dunaj. h>. marca. br. Kancelar Hitler je včeraj nenadoma zapustil Dunaj in se t letalom vrnil v Monakovo. Tam so mu priredili >večan sprejem. Danes je iz Mona-kovega odpotoval v Berlin, kjer so ya spre ie!i z največjimi častmi in velikanskimi ovacijami. Po nalogu notranjega ministra Fricka so morali po vsej Nemčiji izobesiti zastave, ki morajo ostati i/obešene do ponedeljka.
Nad naglim odhodom Hitlerja, kj je po prvotnem rtačrtu nameravj.' ostati v Avstriji >e teden dni, so najbolj razočara:; Gradca ni Včeraj dopoldne so namreč že službeno razglasili, da bo Hitler popoldne obi-s-kal Gradec. Pripravljali so sc na sve-
čan sprejem. Posebno slovesnost k pripravljala graška »Sudmarka«. ki je pozvala tudi zastopnike /amcjnih Nemcev, naj pridejo v Gradec, da se poklonijo svojemu Fuhrcriu. Zbralo se jih res lepo število. Popoldne pa je bilo ob javi jeno. da je moral Hitler zaradi nujnih državnih poslov nemudoma nazaj v Berlin.
Danes so Gffadčsne potolažili. Napovedala so obisk Hitlerja /a pnhodnjc tedne. V Gradcu nameravajo prirediti velikanske) manifestacij^ko plcbi^eitno zborovanje. Na tem zborovanju bo govori! tudi Hitler. Že sedaj so /ačeii pripravljati vse potrebno, da bo udeležba na tem zborovanju čim I večja.
Prva navodila za plebi*??*
Židje ne smejo glasovati
DUNAJ, 16. marca. br. Z organizacijo plebiscita poverjeni komisar Biirekel je sedaj izdal prva navodila za ljudsko glasovanje, ki je odrejeno za 10. april.
Glasovalno pravico bodo imeli vsi moški in ženske, ki bodo do 10. aprila stari 20 let in imajo avstrijsko državljanstvo ter niso i zakonom iz leta 1933 izključeni iz državljanstva ali na kak drug zakonit način izgubili glasovalno pravico. Zidje nimajo glasovalne pravice in se plebiscita ne smejo udeležiti.
Spiski volilnih upravičencev se morajo sestaviti na podlagi popisa prebivalstva. V času od 27. do 31. marca morajo biti spiski
javno na vpogled, reklamačijski rok /a vpis pa traja samo tri dni. S sestavo spiskov se mora takoj pričeti. Potrebne tiskovine so že razposlane.
Glasovnice za ljudsko glasovanje >o ze sestavljene. Na njih bo natisnjeno vprašanje: Ali priznavaš za voditelja Adolfa HHlerja in s tem tudi 13. marca 1938 i/vršeno zopetno združitev Avstrije z nemškim rajhom? Pod tem vprašanjem je natisnjen
odgovor: >:da^ in - ne . Glasuje se tako. da so na glasovnici prečrta besedica »Ne aH Vd<, glasovnica prepoene m wrže v glasovalno skrinjico.
peCitlčnt sjgggfj
Država in mladina
V glasilu \arodne odbrane, v istoimenski reviji razpravlja Aleksu Stanojevič o temi »Xacionalnu omladina i država<< in pravi: »Ozrimo se na naše razmere in na našo današnjo mladino \ajpr\o na njen nacionalizem Jugoslovenska mladina bi se lahko marsičesa naučila v nacionalnem pojmovanju od predvojenske srbske mladine. Xacionalna vzgoja srbske mladine pred vojno je bila alfa in ornega modrosti srbskega naroda, predno so se začele krvave borbe v letih 1912 do 1918. Srbske generacije v zadnjih desetletjih pred vojno so bile vzgojene v nacionalnem in človekoljubnem duhu. Ta nacionalna m človekoljubna vzgoja je spot tano prepojila \>so srbsko mladino. Takšna je bila Srbija v dobi. predno se je povečala in predno so bile osvobojene vse pokrajine, kjer živi naš narod. Ona v takšnem stanju ni potrebovala kakšnih
novih učitelje\\ da bi pridobivali mladino j oklicu pravi: » I' dneh od 26. do 29. ju-za ideje, ki jih je zasnovala. In zato smelo j nija t. 1. bo v naši Ljubljani na Stadionu lahko rečemo za Srbijo iz leta /9/2.: Dr- j velika mednarodna mladinska prireditev, žava* to je naša mladina, in m l a- \ združena s telovadnimi in športnimi nusto
lječa« rta čuden način piše povodom <>b-letnice smrti pok. Ante Radića, Matije Crubca, Ante Starčeviču in Milana šuflaja. Proslavljajoč članek »velikega« Milana Sivf-luja. o katerem prav »Vrhbosna*i da ie »posebno močan«, citira a posebnim ipeti-tom: »Možgani tudi najbolj ptosvefljehega Hrvati morajo iz etičnih motivov, ki so višnja nacijo. Hrvatska kri pomen ja tu zapad hrvatske krvi. ker tu na robu Balkana, na meji Zapada in \'zhoda. katoličanstva in pravoslavja. evropske kulture in barbarstva, ime hn-atsko, kri hrvatska ne pomc-nja nacijo. Hrvatski kri pomenja tu zapadno kulturo.-
A ta razvrstitev besed, ki navdušujejtt g. dr. Šariča. pomenja brezpogojno kulturo — »pesnika« in nadpustirja dr. Ivmu: Ivan-gelisia š&riča .. —- Tako »Samotipra\ .< <, glavno glasilo JRZ.'
Kuho pa to?
»Zveza fantovskih odsekov v Ljubljani« je v nedeljskem »^Slovencu« objavila oklic »Prijateljem slovenske   mladine!«   V tem
dina. to je srbska držav a!« —
Točno ief kar je napisal .Meksa Stanojevič. Srbska mladina pred vojno je bila v resnici vzgojevana v krepkem nacionalnem duhu, zato je tudi delala v vojni čudeže junaštva in požrtvovalnosti! Na žalost se danes naša mladina ne vzgaja več v tem duhu.
Glavno glasilo JRZ o nadškofu dr. šariču
»Samoupra\'a«f glavno glasilo JRZ. objavlja o sarajevskem nadškofu dr. šariču to-le značilno beležko:
»Nadškof, pisatelj in »pesnik« g. dr. Ivan šarič rad mnogo piše in govori... G. dr. šarič je spesnil tudi odo »Hrastu« — dr. Mačku. Poleg pesništva se ba\-i dr. Šarič tudi s prozo in to z grobo prozo. V to mu služita v Sarajevu dva njegpva lista: mesečnik »Vrhbosna« in »Katolički tjednik«. Dočim v »Katoiičkem tjedniku« (glej štev. z dne 26. februarja, stran 5.) na nedostojen način napada naše prvake dr Stojadinovi-ca, dr. Korošca vkljub cenzuri, proti kate-ri tako kriči, — pa v duhovniški »Vrhbosni*, februarska številka, na strani 30., do- ,^SiIM1 voifuje. da se pod naslovom »Hrvatska vt- | VftT&rve 82»
pi ter mednarodnimi, zlasti še slovanskimi telovadnimi in športnimi tekmami.. » Xa-dalje poudarja, da bo takrat imela čast pozdravili »čiane sorodnih svetovnih mladin-sk;h organizacij« in da bo »pred pričami in s sodelovi-r jem mednarodnih krščanskih svetovnih organizacij pokazala cilje svojili telesnovzgrjr.ih in pros\'ctnih teženj« itd.— Ali ne bo to mednarodna katoliška mladinska r><-iieditev. Kako je to, da je ta označba izostala? Pa ne da bi se »Zveza fantovskih odsekov« sramovala svojega katoliškega značaja? Nemara je preklicani tiskarski škrat zagrešil, da je iz oklica iz-< ostalo katoliško ime. kar edino daje prire-
i pravi značaj m sijaj:
Darujte za »Zvončkov« sklad
Borzna poročila.
rrRIH. 16. marca.    Beograd tO, Pariz 13.30, London 21.68. New York 48150. Bru *ela 73025. Milan 22.85, Amsterdam 240.97:» Beriin 174.40, Dunaj as notira, Praaai 1524,
»3T-0VEN51TT TT IWOu>, sreda. 1«. marca 1938.
Štev 61
Lepa bolgarska
Aka*etnl)a in družabni veter Jugoslsv
Hn«
anifestacija
ks-kilfiffgke
Ljwa4Jai i, iS. marca. Sn > Je biLa v Ljubljani k mn manl-fescae.ja am aio*a&*k<, zajei-nost na Balkan«. Ji^oMov.-boVar^Ka lipa )e prirasla v proaaaaro 60 letnice oawobocatve Bolgarije. Ji letnice ba ik.m«ke . ojne n obletnice dklecitve pakta o veooetn prijateljstvu med Jogurta-.: jo to Bolgarijo <tjca-
deznijo in družatei večer" r velUd kaz:3ski dvorani PriAlo Je prav tako do mofoc-nih manifestacij za Bolgarijo, kakor kani ob aridenitvi pakta. Dvorana je bj4a povsem zasedena. Posebej Je treba naglasiti, da se Je lepe prireditve udeležita zlasti Številna akademska mladina ter odloćnn izpričala svojo slovansko zavest.
Na prireditvi so bila zawtor>ana naša štnnriaaa. nacJnnalaa in kulturna društva ter zastopniki javnega življenja Vojaško drvizijako oblast je zastopal divizijonar I^e-aa Tona*, navzoč je bil tudi komandant m^sta, LJubomr Zivanović in univerzo je zas&opai univ. prof. ing. Pehani. ki so ga posebno nsreraateao poadramb bolgarski V Ljubljani studira 35 boigar-aX i m kov. ki so se udeležili vat i*oocnje akademije. Posebno dobro Je bik) -i zastopano izmed drugih na-drostev društvo Soča*-. Piapiain akademije je bil neto lep m od časa do časa so .se sprožile viharne manifestacije. Sodelovala je vojaška g iba. "k* je za uvod zaigrana slovansko hmno, da je ba Ze s tetn poodarjen značaj prire-
tttve ter ustvarjeno primemo razpoloženje.
Pre :sed:jei JB lige Ra^to PustoalemAek
M je v lepem predavan vj spomin jal ,seh ^naanenitejiaj z^odminakli dogodkov na Movanskeni Juaru v svezi s proslanro jubilejev. Ti ■ iogodVi no jaano pokazali, da Je •oda si "anslcih narodov- atapna ter da slovanska vzajemnost ni le iluzija
Vojaška godba rpod vodstvm visjegi kapelnika P. Hercoea) ie zaigrala na^ m bolgarsko, himno. Navdušenje je raslo čedalje b >lj Vihar aplavzov je sprožila tudi recitacija dr. Fr. Kovica, ki Je re< :-tiral bolgarske pesmice BagTjane Mojo pe sem*. Največ bdobrsvanja so pa žele b. I-rarskp narodne pesmi, ki jih »je zaigril
Bolgar Totev na bolgarskem na i txineni tast rumen t u kavalu.
V imenu bolgarskih akademikov, orga-ruziranih v društvu H r isto Botev na naši univerzi je pozdravil udeležence Štefan Atanasov.
Akademijo Je Zaključila vojaška godba ki je zaigrala tri ju*no slovansko potpuri-
je-
Po akademiji je bU djaiž^bni večer, ki je dosege! prav tak«-, lep uspeh kakor akademija sama na >*eb». V Ljubljani je malo prireditev, ki bi Se jih udeleževali ljudje in jim aledirl s taksnim zanimanjem ter temperamentom. Ze to kaž . d^ skmi ideja slovanske vzajemnosti na stvarnosti.
Barvaste fotografije mojstrov šubicev
Zanimivo predavanje v Ljubljanskem klubu — Krasni diapozitivi ravnatelja dr. Dularja
Ljubljana. 16. n.aica Snoci jje priredil Ljubljanski klub izredno zan:m;v.> predavanje o movtrih Janezu in Juriju šublcu. Veliko pozornost povabi jesuii gostov so vabujsii uiapositivi v origins!" s v-h n h pomembneJaJl dri obeh mojstrov, zadelal jih Je ravnatelj Ur. UHan Dular in sicer po novem sistemu barvne fotografije Agfa-Color. V Ljubljani smo ob tej priliki prvič videli to vrsto nove fotografske tehnike. Pa*, so nam znani barvasti diapozitivi, narejni po običajnem fotografskem postopanju, fotografirane slike v črnem m belem naknadno v diapozi-p"barvane Postopek fotografiranja po saafjMU Aefa-Color je pa direktno fotografiranje v barvah Goste je pozdravil predjed r. k kluba g. dr. Fran Wfaanscater. Vabila sta se o-izv la tudi divizionar g. Lazar Tonič in francoski konzul g. Reme-rand. Predsednik jim je predstavil predavatelja upravnika Narodne galerije g. Ivana Zormana in ravnatelja dr. Milana Dularja.
TJpravnlk g. Zorman je za uvod očital življenjsko in umetniško pot mojsti v šu-bicev. Življenjsko delo obeh mojstrov smo videli razstavljeno v Narodni geleriji. Predavatelj je opozoril na glavne dobe njune-ga ustvarjanja in na pomen njunega ogromnega dela v zgodovini slovenske likovne umetnosti. Izredno zanimiva so bila preda vatel jeva izvajanja o učni dobi obeh mojstrov v delavnici njunega očeta podo-harjn - ??!karja Štefana Subica. Janez in Jurij sta doma pomagala očetu pri izvrševanju naroČil. Slišali smo. kako se Je pokazal izreden talent obeh sinov že v oče-
tovi delavnici. Janez šubic je nato prišel ▼ delavnico Janeza VVolfa v Ljubljani, po petih letih je pa te odšel na akademijo v Benetke. L 1874. je bil že v Rimu, tri pogrne je na Dunaju in od 1. 1884. je ustvarjal v Kaiserslautemu. kjer je 1. 1889. komaj let star umrl. Njegov brat .rurij je tudi prišel najprvo v delavnico Janeza Wolfa v Ljubljani. 1. 1873. pa je odpotoval na Dunaj, kjer je ostal 6 let. Leto dni je ■Jela? v Atenah preden je odpotoval v Paril kjer je slikal za Hvnaisa. Brožika ir» Munkacsvja. L. 1890. je umrl sredi dela v Raschvvitzu pri Lipskem komaj 35 let star.
Glavna dela ■■ >beh mojstrov smo videli nflto na platnu po diapozitivih dr. Dularja. Marsikatera barvna reprodukcija je bila pravca*o pres- |e  7a   gledalce. Zlasti
nekater« -kac in detajli, katere smo vi-deli povečane na platnu, so vzbujab pozornost. Povečave so mnogo bolj izrazile umetniško kvalite' u ina lov. Ravnatelj
dr. Dular je predvajal 62 diapozitivov, katere je pojasnjeval g. Zorman. Opozarjal je na posebnosti barvnih reprodukcij, v kolikor se razlikujejo od originalov. Večina slik. ki smo jih vi«ieli. so izredno uspele. Predavatelju mio verjeH. ko je poudarjal, da bo nova iznajdba barvaste fotografij« po sistemu A£i -Col >r kateteca' smo spozna!! po ljubeznivosti ravnatelja dr. Dularja, v mnogooem. koristno služila likovni umetnosti in znanosti.
Predavatelju   g. Zorman u   in   pretiva jal-eu   sHk  dr. Dularju  so  poslušalci izrazili zahvalo z odobravanjem in pr^kliučil se jim je tudi predsednik dr Fran VVmdischer. ki •. *   posebej zahvalil.
živilski trg
L ju! liana. 15. inarra Zada e čar-' k» že naval na iisiaSnVi m trgu oh tržnih dn«-h. Potrebno živahno je bilo ▼ soboto, ko <o morali tudi na pretKviih postavil; miie za prodalo zelenjave. Pam** je btio n1 haljara mani prometa, najbrž zsradi tena, ker bo pribodnii tržni dan že v petek zaradi dveh praznikov i;i ker pro«laialke upnw*. da bo tedaj bol-a kupci is.
Na aaieni Ir-ju je vs?lei Pr»^l pomladjo pravi saje m za porrtninska sem-na Na j«^ riieiiji je nešteto z^leoadariev in z zelcnia-dar^lvoui me pe*ak> tu-ii niootfi iu»v<-ani. nekateri celo boli iz športnih na^ilov kakor is potfvb1. zato ie spomladi veliko puvpra sevanje po *emenih. S^-m^a -o stalno na rr.>laj na Nabrežju ol» k resi Ji. ađaj j:h pa tam prodajato lami ozonske prodajat^1
SEanaJa 11 ^ ■» je Trar nafbolf  založen  7 y«jod-nio zelenjave. Ker ni enecs. tmafn zel »nja darfi ae izredno mnoco  motovilea.  ram i h vrst rsjiHAi in tudi r#~rrata W» t*» prer»j Ko* po*el>no«t je treba omeniti  herislio. ki }e pa sewda rra^'a na topbh jrMah. Kilah »e se potreben velik avor seleniavp. nekal?r:h vrst. ki iih pri nas ne l«o niti čez neka i rneserev   Tako a. pr prt>la iak> salato za kuhsnie. irlsvnato <s!ato. ie <?enko. endivijo. zimsko itd. Pač pa ne ho treba kmalu vel nnastti Ipinafe. ki je no 10 din kc. Gorinki radeč ie po V2 d n. tiran se    ie   pocenil na 10 dinarje* kjlocram. Lep novi krompir ie pa že do os^m di:iar>v k«, Zalo dober je dovoz rretare. ki je ie zdaj nsprodai najv#^ m »d uvoženo zeleniavo ProdaSkio b> v ^uiuteem po 6 din k$r
Plrhl bOiio leto« norenf. Jaic e iita| le 1o!:\o. da flh prodajalke poeosto ne moreio vseh prorlati. Zaso so tudi ren» t poznih tržnih arah n;žje kakor zjutraj Povpreeoo so zdal rs 1« d-i 1^ komsdVv* 10
Jabolka so <e nekoliko podraži i» l gad nkh tedndi. tako da ao adai leose ^ po 5 din kc naprej. V ?ndar je trg že dotro založen a sadeai ter lahko računamo, da bo pred veliko noćio V dovolj  iaboik po sasern'h eenah
Iz Ptufa
— Obrni zh«r vtnar*fce podrti/m««. Te dan v je vstil občan zbor tnka^saje 1 inar sase podružnice pod prsrtaulst 1 uai ravnatelja g. iege. k je obširno poročal o po loža jo našega vinogradnika ter se zlasti tudi peresi 9 trneartnasrhni predpisi na vino as žganje Našega vir. jzr - » ta: t jo visoke trošarine ter mu je p3*r virssri urldokA Zlasti to z-'o občutijo naše vinorodne Haloze in Skwenake gorice Za zborjsanje pokxaa>a naših rtnagradni-kov je trla poatana banski upravi primerna reaotei^a. Prt voli* vaj je bil izvoljen stari odbdr pod \n i1 sanjat Osu g. nege.
Ele^tnfika<jj;i dra\^kega polja 7*d-nje čase v dno nsjpre d j • ■ v vasi Pobrež-je pri Sv. Vdu so te -3ni pr\ic zažarele električne žarnice. Na električno orr. rež i o je sedaj priklenjenih že veli**o vasi v ptujski okolici Za Pobrežjem pridejo na vrsto vasi Dornava. Sv Marko in Sv Liovrenc tako da bo ponvtupoma vas okra i elektri-Iiv:ran. Za kar gre seveda v prvi v~stj nri-znanje Zadružni elektrarni v Ptuju.
»>l-"i| r izbruhnil na goppodarsken: poslopju pos^stn ka Barto^ Vrmkn v Pon-ger« :n. Gospodarsko poslopje ie pogorelo do tal s vsemi polj^inii prideiki ško la se ceni na 15.0O0 din. KaV<, ie ogenj na-<a\   sr c..' r.' ve
— Sneg je zanadi t nedeljo ter pcaseH va% okolico in -r^<\ Pritisnil je todi h- i --^hz. tako da   o ka-zs4 topk>mer 0°. Če7 dan pa je sneg skoo-nel
SPCIRT
Alp - ko prvenstvo GZSP
Za zaklfučck. n 1 smu^kih rek mah bogate "i 1 (»/^1' • n«,^ .• , ■• nedeljo in 2f> t. m na Jezerskem svoje alpsko prvenstvo To tekmovanje ima poleg svojega poSlaA-tneiki namera, ru'vidnega ?.c iz naslova — 5e dv.i važna namerta. Sczna-
* h/>te s muJ ar? c. /iasr; rckmovalcc. s krasTumi smu^kimi tereni na Ravenski in Makekov! koJn'. ki iih pozna :n ceni samo naša nai-!i-e;:. ^nanfarska netekmovaln.; Uarda. mladini so pa še neznani m tuji. Tu r.e drži opravj-ćilo. da je Jezersko preveč '*dxlaljeno od sjlavnih prr.metnih žil saj so nam to dokazati pred mnogimi leti že na>i severni bratje <'\h . K: *> pr\; spoznali in bili navdušeni nad lepoto Jezerskega in nad venci krasnih \ Kako v in planin okrog njc-ga. \ ■n;v Ko!:k.> j- jc. ki poznamo Jezersko in nje^»vo okolico — med tekmovalci m oraanr/atorii— bore malo Zato se ie < iZ^P odločila da svoje letošnje prvenstvo priredi na Jezerskem Skoda le. da ( t/^P ne ho mogla nasiopiT aukrnjena. ker so njen; glavni tekmovalci na trenerskem tečaju MF\"\ na Trgla\m Nastop 1 bodo mlade moć* in naši hrtovi prvaki, roda malo tesno jim bo. da om brez svojih »vzorov« pnrU • lat Spi ta *ami na neznanih *'eh in terenih /atn bc pa zmaga tem 'epsd in pomembne i *1 ir na« prv -j men
V j Ie*erskem prebua «e pravi gorenjsk' rod zdrav. k!c^ rfl >• av kar se posebno pozna se prt nafatfhii i • goj- veliko veselje W1 'uiherer d*r zimski«, sporna ?n tun^tike Tf>da ta mladina n'm prfike nanr ti se potrebne smuske tehnrke. rrfti prfre<fiti več-I rm mcdklubskih tekem, na katerih bi pr:
I dobivala na znanju in sposobnosti. Naš drugi namen je. da pokaicrrto tej pravi športni mladim in njenim voditeljem vso tehniko alpskega tekmovanja. sc nam bo to po srečno, bo alpsko prvenstvo GZ>P doseglo svoj  namen. Smuk! GZSP.
— Prvenstvo v alpski kombinaciji raz-pisuje Gorenjska /imsko-tpor:"a nodzveza na Jesenicah /a dne 19. in 20. t. m. na Jezerskem v izvedbi SK Jezersko. One "79. t. m.: oh 14. nastop /a tekmo v »smuku« na Ravenski kočni — cilj is to ta m. Dol/ina pr" i»e cca. 2.5 km — visinska razlika cca. MHi m. Dne 20. t. m.: ob 10. »smiKki liki« pr; MakekoVJ bočni. \'odstso tekme si pridr-žuje pravico, da pričet«, k tekmovanj« prevoz; na poznejšo UTO. Določila: Tekmuje se po praviah in pravilnikih JZSS. Pravico a-~<>pa imajo samo člani GZSP (ostali izven konkurence). Prijave je posla:i do 18.
1__m. (petek) na L»Z.SP_ ^rcbaai4c  isnrfni^
-tevilk bo dne 19 t m. ob 10. v K azini na lezcTskcrn. Zmngovaic^pre^ncjo Zvkttul da-r:!a. ■Raz*!asitr\' reznlt^Tor v neddjn 2T>. t. m   «»h  I/>. >   K.a/.:i\j na Jezerskem.
Koncert »Save«
- Ljubljana, 16. marca
V »oboto z\ecer je priredi* pevski zbe-r Sav t pod vodstvom skladatelja g. Fr. \'?iturinija prav lep vokalni koncert v dvorani beaagr;;«ke narodne sole. Zbor ž te je 30 prav ubranih moških glasov, ki se lepo zlivajo v harmonično celoto. Program Je bil skrbno sestavljen. V prvem delu je bla naša umetna pesem sodobnih in starejših skladateljev, v drugem delu je pra*v odlično zapel g. A. J are tri samospeve, od katerih, mi je najbolj ugaj'ala Ven-turinijeva >Zdrava Marija*. V tretjem delu je pa bila zastopana naša najlepša narodna pesem. Vse pesmi so bile za publiko nove in izvajane s tako preciznostjo, da smo kar občiidovali ta velikanski napredek -Saves, ki se pa mora zahvaliti za tO požrtvovalnosti .svojih članov, a največja zasluga in priznanje gre vsekakor zborovodji g. Venturiniju. Publ ka je bila navdušena ter ni štedila z aplavzom, ki se je od pesmi do pesmi stopnjeval. K lepemu uspehu    Savex  prav iskreno čestitam! G.
Strelska družina v Kranju
K ran;. lik mar«a V <~*»'r*pk so v 1 -estavraciii Pri jelenu-'•".)\ali kranjski -treln. Prisrčno jih je pOT/Iravi' predhodnik g. C. Mohor, nato pa je po'lal taimik n. Lofniš-kar otvirm pr^rled c i|o|»i društva. Družina ib-i^ 110 članov. me<l bnni '-•"» izr^nih. Lam i»* inu*!a -4 vai. na kat.rih t*o člarn sireliab s i>u-ko in 'lo-l»ertovko tpr posTrelili okrmr 11.0<k» nabojev. FzrfMJae u-«p<ihfi so <i;*»e«fli kranjski strelci na raznih prire lirvah /mahali >o v Domžii-lah, v Tržiču in 22. aveu«ta v Ljubljani, kjer natopilo 11 str-'Ukih družin. 1 *ri l>oril i M -i c.a0 vr^to iari' in pokalov. V Lju!>iia ni pr -hodni zlat |x>kal. Na državnih strel škili tekmah je KoAnik med 7t>o strelci planiral na »»CMl^mna^to iti »sto. Po+eg auio-.2. i l> daril in t^4^j >4> si strelci pri borili tudi iH .itpl*>»>»- Vojni niČTii^ter ja s koftajno odlikoval steelee Orila >k>hor>a. Slav ne4a Košaika. lli-i-k« IvoT^niškarja Avirusta Smoleia. Fraanra Rozmana. ž?jtea Perooevića in Pavlo Gral sarjevo. Na bele nedeljo priredi ilružin.i     nnf\f} lier-ko tekmo.
Po poročilih dnmih fnfikrljofatrje 1 so d i l*' volitv .•. pn kal-t ti j,- bil aopel izvoljen . >tari odbor, ie za 1 od :n »• :»*e ! v. ■ n ,1 _ senj. kooptiran fe bil Se l;. Rozman. I>oljjo-letni taiirk in soustanovitelj družin-1 2 Loč-niakar |e bii izvoljen za ra«*tneiia člana. Od-t»or je tudi razpravljal <i\p-if? gradnje novega strelišča. \; t ima do sedanje v naiemu samo do leta 1fW0.
Drzen vlom v Kranju
klanj.  16. marca \   Kraniu  j s.- d.i\: povzjočnl nemalo senzacijo skrajno drzen vlom v lokal Nabav-idruge drz  nameščencev, poleg po-slopi _ i naćjls.\a. K<  jc /<4n<iaj zju-
traj stopila služiteljeva /eno s»a. \Veisseis-nova na hodnik v poslopju »reškega na>6el-stva, jc na svoje začudenje zagledala na dvorišču sosednje hi^c odprta stranska vrata, k; vodijo v lokal konzuma. To sc ji je ti.m)] /a/dcio sumljivih in priklicala je ljudi, ki so ugotovili, da je bilo ponoči v pro-
tnljCTK).
O vloma -o bili nemudoma obveščeni omžnfki ki so takoj zastražfh poslopje, v kaaerem je prodajalna Nabavljame /adru-3c obenem so pa vlom javih telefonieno tud jubljanski policiji. Zaprosili >o. naj pošljejo f Ljubljane policijskega aradni-ka s psom. da bi prišel na sled vlomilcu. Da bi ne /ahrwa'; sledov, m d-o prihoda policijskega uradnika nihče stopir v lokal, zato tud- 1 še ugotovljeno, koliko je vlomilec odnesel. Znano je samo toliko, da se je pnpia/1* v poslopje skozi streho, kjer je odstranil nekaj opeke in zieze! najprvo v podstrešje i-n nato v spodnje prostore, kjer je prodajalna m pisarna. V blagajni jc bilo okrog 10.000 dih. ki so najbrž postali p) ei   poH.ijct'HMja svedrovca.
Delo idealistov
Jesenice. 1." marca V ne aeijo dopoldne je bil v prostorih Diuibe sv. Ciriia in Metoda, podiužnce za Savo Javomik in Korcško Belo redni občni zbor, ki v nji delujejo ie idealisti, kakršnih žal danes ni več mnogo. To njihovo delo je nedvomno in še bolj potrebno, kakor je b lo pred vojno, ko se je mota, siovenski narod beriti za sleherno svojo pravico in z?«lužek. Takrat so se naši predniki tega zavedali in so ustvarili to, kar daasea už varno in neobhodno potrebujemo. Otroški vrtec na Savi je uspeh njihovega dela v težkih od oblasti zatiranih časih. Takrat so bili strnjeni od najnižjega slovenskega delavca, do najvSjega izobraženca. Danes pa se tega ne zavedamo, dasiiavna je slovenska zemlja in živelj od mogočnih mozerrieev bolj ogrožen, kakor tedaj. Dandanes pa >e merimo samo pri športu za svetovno prvenstvo, d očmi na c se drugo pozabljamo.
Predsedniško porodilo je podal Konrad Ažman; govoril je o delu podružnice v preteklem letu. Olede na močni prirastek delavstva bi bil potreben še en razred za otroke doćin- pa je bil zaradi premestitve j ene vrtnariee en razred ukinjen in je po- |
družnica na lastne stroške vzdrževala <mo učiteljico Podiužnca ni mogla sprejeti vseh prijavljenih otrok, dasiravno jih ob-_iskuje vrtec nad 70 otrok. Predsednik je nagdasil, da bi bilo potrebno predvsem, da se javnost zanima za to prepotrebno delo za naš mlad rod, ter ga materijalno in moralno podpira,
BlagajoisKo poročita je podal Franc Zupan. Dohodki na članarini i:, podpornim so znašali 1060.10 din. izdatflci pa 1011.20 din in je blagajniški ostanek 4S.85 din. Podpornino in članarino je prejel od 411 članov. Pre^ledniško poročilo je >odal preizkušeni ka preudarni " dolgoletni član po-di-užnice Sušnik Alojz. Poročal je. da je našel račune v redu ter predlagal razreš-nico s pohvalo blagajniku, želvi je, da bi bil promet večji, kakor je, da bi ae zdramili aopel meceni, kakor so bili svoječss-no.. da bi podružnica bla vedno močnejša Iavoljen je bil dceedanii odbor s pred-<3<i>iinilrom Kooratiom A^niAno.... za namestnika    blagajnika   pa   Korbar Franc.
žerjavovodja KJD.
Podiuinica je sprejela tiskovine za prijave, izlet C\TD na Oplenac pod zelo ugodu trni pogoji. Priiave Sprejerrta predsednik. Dalje priporoča velikonočne - razglednice, ki so izdelane v 8 raznih narodnih motivih ter jih nudi vsem v nakup.
S fitmskega platna
— Kino Sloga: Trije neumni dnevi. Takim filmom pravimo. >linionada . Kazlikuiehiti
pa še dobre in slan? fihnske limonade, ''.rije neumni dnev!^ fe dobra nemška limonada. Prav dobro ja re/.iraaa. Film teoe v' ž.i-vUni'Ml 'eirnipti. fomoTafiia jr- dobra, hekaj dobrih pustnih donnish-.kov in nekai komičnih situacij človeka opravi v smeh, to ie pa rndi vse. zsrodba o leti iz KaHtute eeve ta igralca ae \\\ov* ogreli. Zanimiv je pa tudi karnevalski pohod, vsaj resničen je, ker so %a snemali ob letošnjem pu**lu v Komu. Seveda rimo |>a videti že zanimivejše pustne sprevode v žurnaNh. ki «0 tekli po pustu pre<l filmi.
— Kino Union: Kdo je kriv? Pravi nasloa tesa franro**kega filma ;e Krive«- . zato ne vemo. zakaj se slovenski prevajalec m*1 -vprašuje, kdo ie krive«-. Kabnla je neipo-mambnfl. ali usaj ne očituje posebne inveu-eije. ki je navadno odiiUa francoskih filmov, fttuient iz provinee pride v Pariz in začne čele lo. la i živeti . Zal|id>i se v cv.d-liCarN<v <ad tp ljul>ezni je otrok, oee se pa iakaž? kot strarhopete«- irr Ionov, zapusti mater in otroka. e*e porori po želji svojega (h>-ta z bocato žensko, poalalte ilržavni toiilee. dobi odlikovanja in si pridobi položaj, kakor pravimo. X»euov sin se pa nsed t *m potepa po svetu, pride v poboijševalnioo in ga kon-r-no obtožik> rof^arske^a umora. Po uri, ki iuu jo ie dala nudi pred Miirtjo in katero je narečna mati dobila v .iar od neznajaine
ga ox-eta. apoena oee, da obtožuje svoioga larrtnnri sina. Med laapnavo obtoži aebeJtot krivca. Francozi se izogibajo moraliziranja v filmu, to pot pa je jeiOTŽB v moralnem nauku, kliuij temu ie film moistiovina. ka krsnih n^ vidimo pogosto na platnu. Umetniško vrednost ilado liimu odltoni iirrali-i. /lasti Blanrhar. mojstrska režija in lepa fotografij«. <>|xrzoriti je treba pr ><lv*em na režijo. Režiser je z neverjetno spretnostjo oblikoval draniatično celoto, ni ga prizora, ki bi bil odvH\ ni na. ki ne bi imel vmisla in ortranske zveze z jedrom, posebna o^ldka r?žije pa je obdelovanje in }>odaiani» dokaj razprti »ne vsetfhe v dovršeni obliki. Le količkaj neroifnemu režiserju bi e-e ta film izpridit v ki«"-.
I in inscenaciji ter deloma tudi novi zasedbi. DetOšnja premiera bo 24. t. m. in bo zdrusena s proslavo 25-letniee umetniske-
§a delovanja prof. Osipa šesta. Prof. Osip est je najzaslužnejši režiser našega Narodnega gledališča, ki je postavil okrog sto del v naši drami in operi izza prevrata, odkar'še je vrnil ia ruskega ujetništva. Njegove režije so bile vedno izredno pomemben dogodek v našem gledališkem življenju. Tudi sicer je znan prof. šest kot e len n«i3ih najzaslužnejših gledaliških ljudi. Zato že danes opozarjamo na njegovo slavnostno predstavo v ljubljanski operi.
v Savo
Bohinjska Bistrica. 16. marca Simčiče-va rodbina v Bohinjski Bistrci živi že dalje časa v precejšnji bedi in pomen jtkanju. W se je še povečalo, ko je družinski oee nevarno zbolel. Zaradi bolezni je bil mož tudi precej nervozen in razdražljiv in sta se z ženo Marijo večkrat prep'rala. Včeraj je nastal med njima zopet prepir, po katerem je žena odšla z doma in skočila v Savo.
Ko so šli včeraj šolski otroci iz Bitenj proti Lepentem. so naenkrat videli, kako h ti neika ženska proti Savi. Spoznali so piodajalko južnega sadja Matijo Simčiče-vo. še predno jo je kdo mogel zadržati, je skočila v vodo. ki jo je naglo odnesla več sto metrov daleč, nato pa naplavila na sipino. Otroci so stekli v Bistrco, kjer so obvestili domače, nakar sta pohiteli proti Savi obe hčerki nesrečni materi na pomoč. Našh' pa sta jo že mrtvo. Z velikim trudom je starejša hčerka Anica potegnila mater iz vode na otoček sredi reke. Od sime-ga napora in žalosti se je hčerka onesvestila. Prehiteli so ljudje in jo prenesli na varno. Tudi trurplo njene matere so pTenesli v hišo.
Pokojna Simčičeva je bila stara 56 let-Njena tragična smrt je vzbudila splošno sočutje s prizadeto rodbino.
Naše gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. uri &m m. 16. marca: Gospoda Glembajevi. Red Sreda
Četrtek. 17. marca: Zadrega nad zadrego. Red B
Petek. 18. marca: Rdeče rože. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol
Sobota. 19. marca: Gospoda Glembajevi. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol
Nedelja. 20. marca: Zadrega nad zadrego. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol
Najbolje in obenem i>oslednje delo pokojnega srbskega dramatika Branislava Nušiča je Pokojnik . Igrajo ga vsa gledališča v nsši državi z izredno velikim uspehom. Trenutno ga študira tudi naša drama pod vodstvom režiserja g. Cirila De-bevca in bo premiera sredi prihodnjega tedna.
OPERA
Začetek ob 20. uri Sreda. 16. marca: zaprto Četrtek. 17. marca: Evgenij Onjegin. Red Četrtek
Petek. 18. marca; Ob 15. uri: Gorenjski slavček. Dijaška predstva po globoko znižanih cenah od 16 do 2 din
Sobota. 19. marca: Grofica Marica. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol
Nedelja. 20. marca: Pod to goro zeleno. Izven. Znižane cene od 24 din navzdol
Prihodnja noviteta v naši operi bo Verdijev . Rigoletto« v popolnoma novi režiji
KOLEDAR
DANES: Sreda, 16. marca. Katoličani: Hi-larij in Tacijan.
DANAŠNJE PRIREDITVE
KLXQ M-VTICLA.: Tarantela
KINO SLOGA: Laila
KINO UNION: Kdo je kriv?
Ljnd*ka  univerza j  predavanje  prof. dr.
Lava Oerrnelja Kopernik in Ptolomej« ob 20.  v maH^ tirha'iinonicni dvorani.
Jakopičev večer ob 20. v Delavski zbornici.
Podružnica SVD: predavanje ge. Andreje Ključenkove o Vrtnicah, njihovi vzgoji in izbiri so-rU cib 19. v predavalnici - minera4©Skesfa  instituta na umVerzi.
šentjakobsko gledališče Xjana velika lju-bezenr ob 20.15 v korist društva kne-ginje Zorke.
VodSfjvfl p0 umetniški razstavi žensk,, ma-1<* antante ob 15.30 v Jakopičevem pa-v'ljonu.
DEŽURNE  L E K A R N B
DANES: D. Kmet. Tvrševa cesta 43, Trn-koczy. ded.. Mestni trg 4. 1'star. £e-lenbursrcfva ul\a 7.
f3mo<oJL miti
Mrzlo je še in Jo maja imamo še pol-drug mesec, pa že mislimo na mainiške izlete. \e mislimo sicer \'si. zato pu nekateri tem bolj. Ljubi maj. krasni mai ie res najlepši mesec v letu in človek se vse življenje spominju, kuko je hodil na maj.niške izlete, ko je bit še šolarček. Toda misliti na to ie sredi marca, ko se hodimo še smučat, je vendarle nekoliko prezpodaj. 1 'sitiza stvar o pnn-em času.
A to bi še ne bilo najhujše, saj v mislih storjen greh strogo vzeto niti ni greh. (e sem bližnjega razžalil v mislih, ga* dc>.>>}■ sko še nisem razžalil in tudi denarju mu nisem ukrirdel iz žepu. če sem satrio mislil na to. Hujše je. da so icli nekateri vzgojitelji naše mladine mnogo prezgodaj prirejati mujniske izlete. In še hujše ie. da jih prirejajo v večćrnih urah. k<} bi morali šo-!urji misliti na počitek, na svoje postelje, ne pu na take izlete. Ko smo bili mladi mi. ki num je blagor mladine pn srcu smo hodili nu majniške izlete z jut rut. Zdaj je pa rsc nu svetu narobe, pa so jelt vzgojitelji naše mladine prirejati majniške izlete sredi marca v večernih urah. ko je ta nje nujne prikladne j ši čus.
Velenapeta. pretresljiva in vsebinsko globoka drama
Kdo je kriv?
(Le coupable) P1ERRE BLANCHAR
Ob 16., 19.15 in 21.15 uri
Samo še     KINO UNION
danes in _
jutri! Tel. 22-21
RK v Poljčanah
PoJjčane. 15. marca V nedeljo je bil tu pod predsedstvom dr. Hronovskega občni zbor društva Rde čega križa. Izčrpno tajniško poročilo je podala marljiva tajnica «dč. Hinterlechncr-jc-va. L~gotovijeno ie Hlo, da preprečujejo uspešno defo previsoki od*bitki od članar;n-glavnemu,  banovinskemu  in  sreskemu m!
-1. kar je ra/vidno iz sledečega konkretnega primera:
Tukajšnje društvo jc štelo v nrch-kjcin letu 21 rednih in 15 pomožnih članov. Vplačana članarina jc znašala 504 dan. Od tega ji- bilo treba poslati ^Javnemu odboru ml □ rednih in 4 pomožnih članov državnih uslužbencev 100'% . kar znaša 216 din, ban. odboru od 13 rednih in 11 pomož. čl. 25" », kar je 94.50 din ter sreskemu odboru 10°/o od oistih dohodkov, t. j. 28.35 din. Ako prištejemo k temu še odbitek za rezervni fond domačega društva, ki znaša v danem pr -meru od 13 rednih članov nedržavnih ur. 234 din (t. j. 75" ostane od gori navedene članarin** reci in piši 21.15 din.
Društvu, ki mora kriti stroške za lokal, kurjavo, razsvetljavo, za snaženje in oVogo, je pod takimi pogoji obstoj onemogočen. Zato je bila z občnega zbora poslana >rc sk emu odboru v tem pogledu resolucija, ki navaja med drugim: Eksistenčni pogoji za obstoj društev na deželi so edino v tem. da ostane večina odbitkov domaćemu društvu. Le tedaj bo mogoče društvu pokazati bodisi s podporami ali na kak drug kari-tativen način svoje uspešno določanje ter s tem pritegniti v svoj krog širše plasti na-rr>da. kar je tudi namen društva. Edino nabiranje prispevko\. kar je tu mogoče le v maloštevilnih uradniških 111 trgovskih krogih, žal ne more privesti društva do začrtanega cilja, zato sc naj visoki odbitki na članarini ublažijo.
Iz Kranja
— Tatvina Koles. Orožniki so te dni aretirali in zaprli M J s Pr'mskovega. ki je ukradel dvoje koles, katere pa so še pravočasno dobili nazaj in vrnili lastnikoma. M. pa so oddali v zapore sodnega sodišča.
— Sestanek. Pripravljalni odbor ^-Aero-kluba podružnica Kranj--, sklicuje v sredo zvečer ob 20. uri v lovski sobi hotela r Stara pO§ta< javen sestanek, na katerem se bodo določile podrobnosti za ustanovni občni zbor. Dolžnost vsega mestnega občinstva je. da to patriotično organizacijo podpre.'
— Mučenje živali. S kolodvora zvozijo vozniki vsak dan velike transporte blaga Na Jelenovem klancu konji težko zrna guje jo strmino, zato pa jih surovi hlapci pretepajo kot bi bili najeti. Zraven pa vpijejo in preklinjajo da je groza. Oblast naj temu početju napravi konec
»SLOVENSKI   N A R O D«,  sreda. 16. marca 1938.
Stran c
DNEVNE VESTI
— III. mednarodna raz"ta\a umetnUke
fotojrrafije. Fotoklub Ljubljana priredi v okviru obče razstave fotografij« m f !rna tORFTF) od 1   do 12    . pt n.h*ra v L; jb-
Ijani III. medriarodBo razstavo umetnice fotogralij^. Vsak avtor naj pošlje na štiri slike. Zadnj1! rok prija* Je IS *j1?< Prijavnina znaša 50 din, pogoje, prijavnice tr »formacije daje Fotoklub Ljubljana Levstikova ulica »paviljon t Razstava 00 na Ijiimjanskem veiesejmu pod pokrov 1-teijsrvom N> Vel. kralja Petra II. Obsegala bo naslednje oddelke: Zgodovina fotografije, uporabna fotografija, znanstvena fotografija foto in šola. foto in ljudska prosveta, fotografija — umetnos: toarrmt rske organ zacija. poklicni fotograf:, amaterski in poklicni film. mednarodna razstava umetnisk«? fotografije, fotografska industrija in trgovina, fotografski laboratorij, slikovne centrale, fotografska literatura, tujsko prometni kraji v fotografiji in razstava fotografskih razglednic.
— Pr »morija G. Cvelko I raiioUn iz Vue je vasi pri Ljutomeru je bil 15. t. ni. n* ljubljanski univerzi promoviran za doktorja filozofije.
— Iz   v^Iaibesega   li~ta .    - liart kr. ban^e uprave dravske trafiovine« It '--z dne 16. t. m. ot javlja uredbo o »preme i.hi nr?dbe z dne lfi.XI. 1<XT7 o sprememb uredbe o zabiti denarnih zavodov in njih O] *'; kov z dne f3k XI. pr.irilnik zs asi đ benr*»  brafovHcrh  skla*rnie  za zavarovanja delavrev in namefrVneev pri p««li» T **f
- MajU pod miar-ike Mfcon* v Wralf»* ni JusostaMj;. pojasnila o pobiranju -kupnega davka na bia-u. ki te po tarifi carine f*ro«io. odločbo o oprostitvi žv»»:»bi in zveni »lega cveta od uroav- carine. odl*»bc o i«reimeuo-van'u lianovinrke kmetijske poskuaaa in in koutroiue posta e v Mari!»oru v Ikmovhi-ski vinarski n <ad|are»k; zavod ?a razne oh-lave iz -Službenih Xovin .
— Dva poikodovanea. S noć. so prepeljali v bolnico 57-lelnega tesarja Jakoba Čuka iz Kale nad Gor. Logatcem. Cuk je obdelava 1 v gozdu hlode, pri Čemer pa je spodi gnH v jarek in si zlomil več reber. — Poljska dn mari ca Marija Janko iz Smlednika ps je v će raj pomagala pri žaganju drv na cirkularki ki jo je pograbila in ji razmesarila desno roko.
— Krvava rodbinska tragedija. V vasi Žubrici blizu Virovitice se je odigrala v ponedeljek krvava rodbin- .s -rn^ k* je zahtevala življenje 50 letne žene lovskega čuvaja Marije Vogel. Konrad Vogel se je večkrat prepira7 in pretepal s svojo ženo in njenim 25 letnim sinom. Marija je bila njegova druga žena. V ponedeljek zveče- je nastal r hiši zopet prepir In Vo-gei se je tako razkač 1. da je hotel ustre-
svojega pastorka Ta pa je pobegnil s svojo ženo v stajo, dočim je njegova mati zadrževal« moža. da ni mogel za njim K*>r se ni boteJa umakniti, je nameril pu-ško na njo in jo ustrelil. Nesrečna žena je kmalu izdihnila.
f'pokojen: prota pred <»« »d iščem. Pred ►krožnim sodišče a; v Smederevu &e zagovarjal včeraj upokojeni protojerej Roško Acimovic. Obtožen je bil. da je pone-veril 19.5O0 din in sicer kot blagajnik in predsednik va*oe čitalnice in knjižnico Obsojen je bil na Sest mesecev strogega zapora.
Iz Ljubljane
—li lava vr*ie -pori? Pred Neti asfol dne ie n*-kie v Roini dolini (kje. za mL ral •  f»o:iio r*>vedali) n**';   boljši   ffo*po«l -dr*-xkozi okno *voJHga stanovanja let efato. na  kateri        ]»*  igrala  kopira otrok. bob*«" mlado, zelo krotko marko, ki  it* s'u-r.-tino zaradi psa na vrtu sosedne hiše zašia na drevo in       "la ni hn^ia na mena lovu • '   e. K*-r :m .-k<r/i okno     / <<>-1o ni niu^"! z.1.leti. j«- o Lšel    {»oniimni strelerr na ulico in od tam : • -'r^lial na uKoun žival
U"r jo občutno ram . Namen, .ia bi jo u I ■; 1. nm je preprečil jok in krik otrok, ki se jim žival smilila   Pri [*>min jamo. da  ni bil:i
niti žival, ne
drevo, kjer
'nela
M« Irrna. negovana dama ne pomišlja, ona. uporablja za neso zob najboljše od najboljšega.
♦  Sprejem  v aWo dria* Du  bolni-nim t
l.jnhliaai «»niejen. L'prava obče državne bolnišnic* obiavlja:. Zaradi, nujno potrebneiia čiščenja na kirur^iCnih oddelkih tukajšnje ^a zavoda se bodo prihclndh 10 dni na ouienieoa oddelka sprejemali sam«) bolniki, pri katerih bi izostanek tako-njega posega ntesnir* fmeti usodne in nepopravljive po sledrr*\ Xado1te bo h tehtnih upravnih razlo^v «p!o£ »n epreiem bolnikov hidi na dm-ze odde!k»* rokajšn:e*ja zavoda omejil na namuHefV slučaje. Pr^vaMvt zlasti n l*o?- o.ldaf|*m:h krai-*v >e zaf«' opozar-ja. da n*» to imem nepotrebnih izd« t kov. na: ve obra:*i t»po;redn«-» do uradnih in zasebnih zdravnikov, če «?r za večdnevno zdrav Ijeni^. r-s na? «►» daio b-#rniki sprejeti v manj*«- botniinrre i«toa «^o4j5a
—   r>p«*«na  likviiiari^j   kmefkih Holrov. V nedelfo t»o v FU*o<rraiu ob-*n; zbor delni-ine agrarne bank?. Iz po-olbora je razvidno« da se 4«  n«>*»iu kmeta n »kc^ ko
k,T:ečkih   dolgov.   Lani e ir»vil<? o likvidaciji k meč
Inili potrebne poboje. Od znesku   l'»7.4   miTikme «*e ra   pri   11.1^7  pMSfitfk za -r^tna ni«-ra se je pa 2 zneeHt priia\ljenih t'kria-
7 ;.r ■ /na-
rarjev Pnvi ročila upra> je tani kurj ftseečala ' i
banka 1
ko.nrl   ki lo
Te aaFžala i r*>.9 m 1 i kan žala ru Y%.
r 'v fui r»*nrp4fu poalavja 1. sa J!74«;.*l rudijonov din. Do»l-1ikov j»* *'J>1 ti
s€>e       upu>k;b ustanov 4n?>< \ V
.i-: 17 ' roi N68 latžnikov ;n 509 ap li ^kih ustanov. Po ko- • a lan>ke<ra teta «*o plaCaM do'žniki na račun prve in dfluie atiui-te!e 143.5 mili.ouov Od tega odpade na Liubii.!!. » 3H.7 milijonov. Baika je rezervirala za vplačilo r»r\e anuit**^ 1*29.1 milikm din fn o1 t*»ua odpad* na LjubTiano UR :ni-liionov.
— Hrž.ita   pr#>v7«-iDa  IvtkaJa«* /el*>/aire.
I>rustv.» Rogaška lokalna železnica, ki ima svojo f»o>.ovalnico v Beogradu, je *«k!;.ak> za iJK. t. m. izredni občni zbor. Na zboru bo odobrena posodha o prodaji lokal 1^ pra-jj > f»r»»l»*d-io—Hn*zai<*r državi.
— \ *tnigi \e%!jire »dkopano mamnto-to a*o*tj».. v strugi Nevljice k? jo regulirajo so naleteli delavci na okoatje orjaškega mamuta ki je ležalo v aemlj: 10 do 3o 000 let. To je edinstvena najdba v Srednji Evrop: in z njo smo dobili dokaz, da je bila dolina Nevljice v pradavnih časih zalita z vodo In da Je bilo tam jezero. ^Najdba mamutovega okostja v naših krajih bo vzbudila vel ko zanimanje med učenjaki vsega sveta.
* tUin^tvij l čitelj^keua pe\^kega zbora sporočam«, da je za 17. marca ^ttcan pevski tečaj odpovedan in preložen 11« P°xii**j»4 ča». T»jn»K-
— Izlet » Italije (OoHea. !>•!. iji. Reka k priredi Zveza za tu »»k i promet v Ljubi ani. Putnik v dnsh . 33 ia 27. niar-ra. Cena voin;e 1 koiektivniui potnim listom din 1*B>. ali vožnje in celotne o*krbe din ^45 Prijave sprejemaio le do 21. t. m. ob^ biljetarni  Potnika v Ljubljani
— Vreme V remnaška napoved pravi, da bo leno. «ončnn. čer dan toplo vr*»rne.
raj |e zoxe»>a na:v*i'a temperatura v Splitu in Zagret u IH. v LiuMjam 1-V2. * Mariboru 11 ^ v >arajey« 11. v Beogradu 11. Davi ie kazal barometer v Liubijani 772.8. temperatura ie znašala —0.8.
-.' doličuetra j<r-|*o<la in d:i  -načka ri».» mu  in  tudi  nf» lastniku  vrta  ni na[>ravi1a iK»l»ene škode. Kjr n kak*ni srčni kuituri usniilieniu <k> /.ivali prj  taksnih liu-b-b
■ irtore biti govora. >e nam ruda«* z li lo. da rlotičneniu nos|>oii] ni znano, da pri nas nvnlier,,! streljati na javnih tilirah. <>;>r;iv ina sIosimmJ 'mat onr/.n ii 'istov! C'«« uTosm>l r#*s nima kori-;lnei>»'2a <»;rravila ter >e mu zdi ^treiund^* življenjsko nujno, naj i»re v M *stni  l<ej in  naj jK>no."n  -tr-*lja v luno ali
1*>
17. t. m. na 4>. smrtni dan blaiiopokojne kn^iiinje /!»trk - ho služil parasto** v * »m -vo»ii:i\ ,1 cerkvi ob 10. dapoi lae. Visi, ki K* j*oča-lili >pomin nrerano umrle plemenite mat^rM naše-a nepozahneua kralja Aleksandra, so vljudno vabljeni, da se ep<jminske -večanosti u lel./'V
— i!   Nabiralni  »lan.  V  petek  prire li   1 >rti -Ivo kne«jinia /«»rica v korist svojemu ljubljanskemu  dijaškemu domu  nabiralni d«-n. Prodajalo s^ Ik> »veli*, razglednice s sliko
■ .m-" Zorke in domari od'n.ir-iki z nani>i.
. da ta lo na sedmih sto in i ca h ve* dan. Za tV.Ii   <«re in italske  mladine  nakionj-*no ob-jinftvo prosi      \ljudno. da i»odpre to pr * IH>trebno akcijo.
— Ij ( »lotili oimtonirni orkester Ljubljan i- f illtannonije sodeluje priho-knji |K>ne-leli*k na v>4ik«n koncertu, ki na prired: \ veliki 1'nion-iki dvorani slavni /aur'b-ki violinis. slatko r>ak>';mi«. Ljubljanska Filharmonija bo   i;ir-foj» hi  - -ririmi samočJtot-
ini; točkami pod vod-tvnm lirifjentov Loui-^a ^i-=rla iz New Yorka in ra%n.ntelja '.iiib-r.-. Mirka Poliča. Dva koncerta /a violin <o!~> ^ spr Muljevanjem orkestra izvaja Z?atko Balokovir. orkestralni p;irt pa naša FiUiar onija. Urez dvoma ho ta kon-poniH»mbneiših koncertnih prireditev !eto*ni»- k<»n<-er'n. sezone \stopnire se dot^ v kniiuarni HI. Matire Koncert bo v pone-'eljek. -1. t. m. zvečer v v ? 1 i k i Lnion s^ki dvorani.
— I i £e »ama  napsved. da  bo kon-erSra! • i "i    a-la\n»-s   pianistov  sedanje lobe.
liaou! Koczalaki v veliki liltiarmonični dvo rani. bi morala biti dovoli, da v«*e občin-dvo.
zanima za klavirsko icro. napolip <.io zadnjega kotička   našo      najbolj akustično Pred več  kot 40.  leti  je nastopil 1 v Liuhliani na koncertu kot
1 *« .   <edai   prih.ija   v  droco   :m \ .;-       '    imSaaaa >v -:.^a   «io\ f»sa.
v>em kot 'ime^iik. izvajalec Chopinovih #kla<b Se Ježi za koncert *o v pr^dsprolaji v kni.sj.tmi tila*-bene Matice, fVx 1 robrii >{vo-rod ohiavimo
— li f iud-k.-i uniier/a v Ljiildtani. hrev: l»o pr*»d,ival prof. dT Lavo č^ermelj o temi: Krn>»rnik ali Ptoloniei. To za vKa^o^ar za
• - *a\-anie *> bo vrnilo v mali dvo rani Fitharmonrcneir;i dnistva na Kongres i'"Mi liya. Prifalek i* -O. V,-top prost.
— li >Snak — *iii«ik Kučarjeva ve^elo-ijira z L'odbo in p?tjom. ki je <ioseida pri premieri   velik   u>peh   t?4»  ponovi   v petek
v sol>oto 19. in v nedeljo 20. t. m. Kdor -e želi krat od srca nasmejati originalu kočarju Kroticn in nipsovim krerJcim dov tipori!. \*or>> jnemu Mihcu, zaljubljenemu Pe-renrinu. •••'in-4nu .Jan*>z»i in ljubosumni l\?pi. na: si i»ravo>iisno oreskrhi vstopnice. Vesele i?*e oiivliajo dejanih. So*ieliie - vola I. /Uee4ek Ob MJfc uri. V- i uverturo v-'«m>      dvorano ni 'ovoljen.
— li Obi^riie are»i ot» 20.15. ^entjakolčn ise. ki vprizore v korn-t '1 rušiva kneuuijo /.orke — pododbora v Ljubljani zabavno Molnarjevo veseloigri) Nj *na velika ijuhe 7^11 . Nasme 1m»s1»« .luhovitjm domisle-kom in raznim zal>avnim situacijam. G!rt talci  slede  z  navilus?nlem   poteku   te Hubke
1 \>nlre zgodbe, ki «?re 'ian^s enai^tič preko šentiakobskeca odra I^ra je izvrstno naštu-dirana in ^odplujejo prve moči odra. V pe-t^k. cotx>to in nedelio ob 20.1 o. se ponovi Bučarjeva \eseloisra s petjem in zodbo :>muk »muk . 10 je bila pri premieri sprejo velikim navdušenjem.
— li Praf. O. se^i bo praznoval v četrtek -M. :. ni. "jr> letnico r-vojejia si Jdališkena dela z \*irli|fjvo o^j>ero Riiroletto. ki jo popolnoma na novo pripravlja Za 'Ubitej tetra naseda nafvir|n#*jše2a pr?«1<«tavnik^ zledališkejja iivljenia. ki tudi izven i»!edali*ča udfj-stvnie z*>'.. ; '•■nzivno -o v tnku st-»vilne priprave, da 1h> predstava in prireditev eim sveranejŽa. Vstopnice bodo v prodaji od četrtka 17. U m. dalje. \
—Tj Pro*t*»votjna ••rlalna daraetna v Ljubljani. Ker se je izkazalo, da bo neza-pooieaoat  tudi se  pomladi  velika, pobira
mestna občina prostovoljne prispevke za zaposliteT,- brezposelnih delavcev. Ko obišče občane pcobtasčener obč ne. naj pristopijo k plačevanju te prostovoljne *iftV" ščine z zneskom. Ki ie njihovemu gmotnemu stanju primeren. Vsak p riKpe-ve k je eober. Denar bo porabljen ie za zaposli-tev brezpo^In^h. Zahtevajte od vsak ^a k: vas v *t» j stvaii • -'vščr. .ia izkaže z zkaznieo. ki mora imeti njego^*o fotoc:.i-fijo. Bodite previdni'
— I j V društvu z:i  pravno filozofijo Jn
«-iolorijo \  Ljubljan   bo predaval v petek.
t. m. mviid rjt) lv 13. v seminarski dvora ni  iuridn-n ■ rakuttetf s. prof. Bor-r; Furlnn o temi :I*rot.!em ;>ravne kavzaioostfc. Vabljeni vsi. ki se Esniflpajo.
_lj Jakopiče, refer v Detaii4i /bombi bo dn*\i ob 20.
rKINO SLOGA, tel. 27*1 Danes   premiera   remek-tlela velike skandinavske tvornice filmov Nordisk . — To je film
L A I L A
v  katerem  jt   7-lružena vsa lepota severnih krajev, pod večnim snegom in  ledom.   V7   plavni   vlogi švedska filmska  in gledališka iirralka Al NO TAUBE.
— Ij Turni »aaaški iciaj nriredi Zveza za tujski promet v l.nibliani v dneh 19. in 2<>. marca z odhodom 18 mar. a zvt^če? in aieer v dveii skupinah: al Bohinjsko j-»zero — Vo-
— K -uma. W V*Q& — Krnica — b'atc-rV-Planica I nfoi macije in siH>r»'di v obeh hiljalai aii ah 1'ntnika v Llublia-ii. Pnjive sprei>fiiaj«) do IS. t m. opoldne Prt-skrb-Ijeno ie za p<?lovič-jio vozni no o. I od hod ne po--'.a je.
—Ij   Na   družabnem   večeru  in prcslavi l.arrsk.tra     n tniStva v soboto 19. t m. bo nastopu    znameniti pevski jazz iz Trbovelj z novim programom. Torej na Jožef ovo  nasviiler.je  v  ljubljanski Kazni.
— Ij Veselil« je zavladal« po me»tu. ko se "te zvedelo, .la l>o od r»elka 18. t. ni. čez SraaaJt ST. .!<►/•';: in iTa^l-*dnie dni preilva-ia! v kinu .Most«- aajve&fi Utaj vsea časov ol stoja k:neinatotirafiie: Bo>e >larie s Stav-u i iti n peneuM Jeaa*tte Mbic D%asM in Kd
■ tv Volsortom.
— Ij Hud karambol. Na znanem nevarnem križišču Miklošičeve in Dalmatinove ulice je prišlo včeraj tik preo poldnem do hudosa haramSOM dveh aA^omobilov. Avtotaksi Odrine je peljal na kolodvor minister ijilnega uradnika g. Iliča. Baš ko je pasiral križišč pa je pripeljal po Dalmatinovi ulici z osebnim avtomobilom trgovec z realiteta m: Alojz'j Planinšok. Planin-škov avto ju od strasti zavozil v Ogrinčev voz in ga odbil, mimogrede pa je podrl tudi voziček poln furnirja,' ki ga je peljal mizarski vaj*...-.« Franc Tepic iz Zelene jame. Tepic je od letel po cesti ter se precej opraskal po obraza hi životu, škoda je precejšnja. Pokvarjena sta oba avtomobila Planin-kov spredaj in v šasiji. O gr: riče v pa ob strani. Zaradi karambola se je seve zbrala na križ;ŠČu velika množica občinstva, kar je tudi oviralo promet, dokler niso obeh poškodovanih vozil odpeljali v popravilo.
—I j VUI vaših oči st obvarujete le z optično čistimi brušenimi stekli, katere si nabavite pri strokovnjaku Fr. P. Zajcu izprašanem optiku. Stari trg 9. Ljubljana lj Ukradeno kolo. Izpred Veselove kavarne na Miklošičevi cesti je nekdo odpeljal te  dni  ponoči  1500 din  vredno kolo
znam Tre Adler . k: ima tov. §t. 707.016 in je last Avgusta Sitarja. Ukradeno kolo je črno pleskaoo ter je bilo opremljeno z električno dinamo-svetilko s kromiranim reflektorjem.
—lj Vlom v Banovinsko založbo šolskih knjig. Oni dan je bilo vlomljeno v Banovinsko založbo šolskih knjig v Slomškovi ulici, kjer je vlomilec, ki so mu bile razmere kolikor toliko znane, odprl več predalov in ukradel večjo vsoto denarja. Vloma je osumljen neki zidar, ki je zaradi sličnih grehov že večkrat sedel v zaporu in ki je takoj po vlo.nu izginil iz Ljub-
nane.
Iz Celja
—c Na Jožefovo bodo brivski in frizerski lokali v Celju odprti do "12.. v nedelio 20 t. m pa bodo ves dan zaprti. Celjske mesnice in stojnVe bodo na Jožefovo in na praznik 25. t. m   dopoldne odprte.
—c Sredpn*tni *ejf<m. V soboto 26. t. m. bo v Celju živinski in kramarski sejem.
—c žrtve nesreč. Ko se je peljal 34!etni občinski sluga Franc Jakše z Babnega pri Celju v nedeljo s kolesom proti 2alcu. je padel tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo v gležnju. V ponedeljek je padel 18 letnemu trgovskemu vajencu Frideriku Prinčiču v Celju pri delu zaboj na roko in mu jo zlomil. Istega dne se je polil enoletni dninarjev* sinček* Fran^ Kranic rta Lopat' pri Celju s kropom in se hudo popa ril po prsih Ponesrečenci Se zdravijo v celjski bolnici
—c Cross c°untrv c^lj^ke soKoP*kc žnpe Sokolska žopa Celje bo priredila v nedeljo 27. t. m. ob 10.20 dopoldne na Glaziji v Celju tek po noTju i eross countrv* za moštva poedince. Prcga bo dolga okrog 4 km. Start in cilj bosta na Glaziji. Proga bo tekla po Glnzij! in po travnikih. Pravico nastopa imajo vsi telovadeči člani društev župe Celje. Moštvo tvorijo 4 člani društva. Pr!ja*ve je treba poslati sokolski župi do nedelje 20. t. m.
- c Me*tno poglavarstvo v Celju opozarja Starše mladeničev. ki bodo prišli letos na nabor, da si lahko ogledajo r okrutni spisek in se prepričajo, al* je njihrvo družinsko stanje pravilno vpisano. Naborniki iz drugih občin, ki se želijo udeležiti nabora v Ce!ju. morajo čimprej vložiti za-oVvne pi-ošnje Vo^-^ki obvezniki, ki z kateregakoli v z: rka še niso prisegli zvestobe Nj. Vel. kralju Petru II.. naj se čim prej prijavijo pri mestnem poglavarstvu Zadevni razglas! so nabiti na uradni deski.
—e Občni zbor podružnice Slov. planin-Mfega društva v Celju bo vi revi ob 20. v pritlični dvorani Narodnega doma v Celju. Vsi člani vabljeni.
Iz Maribora
- - >I('>arsk(' prodajalni©« bodo na pra.z-nik sv. Jc/žef;, ves dan zapite, zato pa bodo v ned3ljo 20. t. m. odprte. Združenje mesarskih mojstrov opozarja na to cenjeno občinstvo, da si za praznik sv. Jožefa priskrbi meso že v petek.
.— V Ljudski uiiiver/.j v Studencih bosta v Četrtek 17. t. nt ob 19. poročala šolski uprav'tel j Kontler in učitelj Vrane o inteligenčnih preizkušnjah. ki sta jih izvršila po Bžnet-Simonovi metodi na -stu-dtnški deci. Vabljen: so zlasti starši, pred katerimi se bo eden primer take preizkušnje praktično demonstriral. Predavan jo ie važno za pravilno razumevanje otrok. Tedenske slikav*   Vstopnine nL
- Prijetno presenečenje v »Xečaku«. Kdor je videl Parmovo cpeieto Nečak r pred 16- leti, bo pri tej premieri (v spomin
80 letnice skladateljevega rojstva) doživel mnogo prijetnih presenečenj. 2e v vna-nji režiji je marsikaj današnjemu času primerneje spremenjenega   Nekaj   pa je
—- pri vsem upoštevanju izvirnika — preurejenega v glasbi.
— Povišanje mezd 'državnih rudarjev.
Preteklo nedeljo so se zbrali v hotelu Rak v Velenju rudarji državnega rudnika na velikem zborovanju. Govorila sta rudarja Franc Plibersek iz Trbovelj in Josip Polane iz Velenja, ki sta poročala o anketi pri diiekc:ji dižavnih rudnikov v Sarajevu. Zborovalo! so z zadovoljstvom vzeli na znanje vest, da so državnim rudarjem zvišali mezde za Prijet tihotapec, n ki na cesti blizu Sv. ricah prijeli 301etnega
nika Marka Z. Pri preiskavi so našli v njegovem nahrbtniku večjo količino saharina. Tihrtapca so izročili carnskim oblastem.
— Vlomilca so ž> prijeli. Včeraj smo poročali, da je bilo vlomljeno pri policijskem a.gentu Saksidi na Aleksandrovi cesti v Kcšakih. Orožniki so kmalu po vlomu prijeli lOletnega prodajalca kokoši Jo-s T>a Svenška od Sv. Trojice, pri katerem so našli ukradene obleke in 490 avstrijskih šilingov. Svenšek je vlom priznal
— Hiša je zgorela posestniku Francu Cafniku v Vel. Zimici v Slov. goricah. Hiša je do tad pogorela, škode je preko 20 tisoč din. Požar je nastal, ker so se vnele saje.
10 odstotkov. Sredi noči so orož-Lenarta v Slov- go usnjarsKejra pomoe-
Iz Trbovelj
—    Prihod  bolgarskih   rudarjev.  S snoč-njim večernim vlakom je prispelo i/ Ljub Ijanc 82 bolgarskih rudarjev, da si ogleda jo največji jugoslovenski premogovnik Trbovlje. Bolgarske rudarje, ki so i/ boltjar skegfl državnega rudnika Pernik, vodi tehnični direktor  tega  rudnika  g.  in/. Vrisil Radosiavov, v njegovem spremstvu pa le 5e 6 drugih rudarskih inženjerjev. N'a tukajšnji postaji so bratske lioste pozdravili zastopniki rudnika    in  rudarskega delavstva, rudarska godba pa jim je zaigrala v pozdrav bolgarsko in jugoslovenski himno. Z rudniško Železnico 90 se bratski go5tir prepeljali do rudniške restavracije, kjer se bodo odpočili,  danes  pa  si  bodo ogleda»li rudniške naprave v jami in na dnevu, jutri pa bodo rnlpotovali. Y čast bolgarskim grotom st) po dolini i/obešene državne za »tave. Bolgarski rudarji so gostje rudnika.
Uradno vremensko poročilo
po stanju z dne 16. t. m. Katcče-Planica, 870 m: —1. solnčno. mirno. 60 cm snega, osrenjen, skakalnica
uporabna,
Planica-Tamar, 1108 m: —1. solnčno. mirno. 100 cm snega, osrenjen.
Kranjska gora 810 m: —1, barometer se dviga, solnčno, mirno, 35 cm snega, sren, sankališče uporabno.
Vršič, 1601 m: 150 cm snega, sren.
Krnica: 150 cm snega, sren, Čez dan sie-nee.
Bistrica Bohinjsko jezero 510 m: 77-^1 solnčno. mirno, snega deloma 10 cm,
Dom na Konmi, 15*»0 m: —6, solnčno, mirno, 150 cm snega, srenec.
Koča pri Triglavskih jezerih, 1683 m: —5, solnčno, mimo. 200 cm snega, srenec, po stanju z dne 15. t, m.
Skalaški dom na Vogla 1540 m: —7, solnčno. sever. 150 cm snega, sren.
Mozirska koča 1344 m: —3, solnčno, mirno. 120 cm snega. sren.
Vi
'ascnfr
prati se pravi:
mm
f
perilo zaupati ScKichtovemu ter-pentinovem milu, ki se močno peni. Blaga pena Schichtovega terpentino vega mila prodre globoko v tkanino in prizanesljivo odstrani vso nesnago.
SCHICHT0V0 TERPENTINoyo MILO
pere  bleščeče belo!
MALI OGLASI
rieseoa 50 par. davek posebej P re k lici. izjave oeseda Din i.—k
davek posebej.
plamene odgovore glede malih oglasov je tre Da priložil j znamko — Popustov za male oglase ne priznamo.
RAZTlO
Beseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek ** Dtp
Pomladne novosti!
vseh oblačil, sport, kamgarn, ">bleke,  pumparice,   perilo itd. najceneje
F R E S K E R
Sv. Petra cesta 14
KLIŠEJE
jg G vi t Ah IK A
60  PAK  EN TLAN J E
ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov. gumbnic Velika zaloga perja po 6.75 din. »Julljana«. Gosposvetska cesta 12
PRODAM
■MmHn!F':!i   " ^imininnnniinsiiiiiimiiUHHiiHiHBffaii Sveže najfinejše norveško
ribje olje
iz lekarne dr. Piccolija v Ljubljani se priporoča bledim in slabotnim osebam
VABILO
■ n>ir;>
Več m:i suhih
SMREKOVIH DESK
ugodno prodam. Deb. od 20 do 50 mm. Kočar Ludvik, Rova 48. Radomlje. 740
na  redni   letni  občni   zbor Posojilnice v  Zagorju  ob Savi,
r. z. z n. z., ki se bo vršil v četrtek, dne 24. marca 19.^8. ob 5. url popoldne v posojilniških prostorih.
Dnevni red:
1. Čitanje in odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora.
2. Poročilo načelstva.
3. Poročilo nadzorstva.
4. Odobritev letnega računa za leto 19.17
5. Volitev načelstva.
6. Volitev nadzorstva.
7. Slučajnosti.
Ako občni zbor ob določeni uri ne bo sklepčen, se bo vršil eno uro pozneje drugi občni zbor. ki bo veljavno sklepal ne glede na število prisotnih članov, oziroma zastopanih članskih deležev.
ZAGORJE OB SAVI, dne 13. marca 1938.
XAČELST\0 POSOJILNICE V ZAGORJC OB SAVI
Makulaturtti papir
proda
uprava »Slovenskega Naroda11 Ljubljana, KnaHjeva ulica Stev. S
-/Mi.
Stran 4
»SLO VENSKI  NAROD«, areda. 16. marca 1838.
81
Bradi je skočil 107 in
Danes bodo v Planici zopet skakali i« verjetno le, da oo
doseže« ie dalj« skok
L:ubljana. 16. marca Stometrski skok — pred leti >e utopija, je postal resnica. 2e pred d\cma letoma Je nadarjeni avstrijski skakač Joscf Bradi, ki je bi! že takrat poleg No:<>\ -n Po-ljaka Maruszarza med ehto svetovnih ska-kačev, dosege! na naši mamutski skakalnici v Planici skok 101 m. Veličastne tekme v Planici 90 gotovo tisočem gledalcev >e vedno v živem spomnu in vsakdo se bo tudi spominjal neprijetnih incidentov z Norvežani, ki so imeli svoje muhe in so hoteli skakati le. će bi se ugt>d !o p* .scbriim njihovim zahtevam. Toda atrija, v kateri so bili naši, češkoslovaški in avs'r.jski sodniki, ni popustila in zaradi tega Norvežani niso hote« na start.
Dopoldanski skoki one lepe solnčne ne-dleJje v marcu so * :v res ' cko-
i liko razočarali, saj je b.a dosežena da!;a-
; va komaj SO m. Večina je seveda vedela, da v konkurenci skakači pazijo in ne tve-> preve!:k;h dajav. ker jim eventualni padec  uniči vse nade na ugoden plasma.
j Zato so bili glodalci silno radovedni na po-P" :!a:^'\c skoke, kajti prepričani so bili. da bo dosežen sk k 1UU m. Le Norvežani so dvomili o tem. Ko je nekdo omeni! Sig-mu ;du Ruudu. da bo da ;c» »-'o na sto metrov*, je nekako /a^meh'/vo odgovoril: — Hm. kdo b*> neki skc^iil? že pet miiut kasneje pa se je mladi P:-.!.!   h' %k<>\    > r*._- a'  po strmem naletu
) tn že smo vedeli, da je skoCil  1U1 m in srečno ./vozil.
Včeraj pa je Bradi presenetil ves smučarski svet z nov m. res fantastičnim skokom na 107 m. Ob najlepšem vrem ~.nu so včeraj med 14. in 15. na veliki Fka>kalriici, ki je bi*a pod strokovnim vodstvom njenega konstrukter >a inž. Stanka Bloudka temeljito pripravi;er;a. za. el: s treningom 1 'Z ar h ,c muških poletov. Nemec Wie-demann se je pognal na 62 in "5 m. njegov rojak Schnei ienbach na 84 in 96 m. Bradi na 83. 95, 100 in 107 m. X^v>ak na 72. 79 in 85 m. DeHckaith (Avstrija) na 72 in 81 m. Zanimivo je, da so vsi skakači pokazali krasen slog*. Lepe leži v zraku tudi naš Novšak. ki ga je žal pri zadnjem najdaljšem skoku vrglo.
Danes bodo nadaljevali s smuskimi po-latl in je verjetno, da bodo dosegli še večje daljave, ker je vieme izredno ugodno. Veličastvena skalan'ca v Planici je zdaj ie oetrtič izala. da je res mojstrsko aala m da 30 vsi očitki proti njej neuteme-1 jeni. Sčasoma bo le prodrlo edino pravilno stališče, da ne kaže zavirat: naravnega idzvoja in stremljenja navzgor, če v drugih sportn h disciplinah in panogah niso tioločili mej. če lahko dam 3 avtomobili drve s hitrostjo 400 ali 500 km na uro. letali pa s fantastično brzino 70^ km. pa ae temu nihče ne up ra. zakaj so potrebni pomisleki baš proti Planici? To je najbrž le zato. ker je naše delo, dei-j našega genialnega človeka in ker je zgrajena v Jugoslaviji. Bodočnost bo pač pokažila, kdo ima prav!
Obračun o delu kranjskih Kolašic
Lepi uspehi požrtvovalnosti za lajšanje bede siromakov
Kranj. 15. marca M< ; raznimi karitativnimi .Iruštvi m akcijami v Kranju je Kolo j)a^oasovcaaakfsi amater t po svoji a°rilno.<ti in neumornosti ter sistematskem deli lovo na prvern mestu. Inouatrijski Kranj s svojo gosto naseljeno delavsko okolico ima dovolj bednih sirot, ki potrebu j? jo pomoči in podpore svojega blžrnjega. Ce bi bilo na razpela«, o več sredstev, bi bilo delo še uape-
V sredo popoldne je bil v ljudski .*oli občni zbor kranjskih kolasic. ki je pokazal zelo h po in uspešno bilanco delovanja v preteklem letu. ŽV 16 let zbirajo kranj-ake ko Lisice darove in denar, same šivajo in pripravljajo razna darila, s katerimi obdarujejo d#=co in odrasle. Koliko je trula, koliko potov, koliko prošenj je treba izreci trkati cd vrat do vrat na uamiljefia srca, da je mogoče napraviti tako lepe obdaritve.
Kolo šteje okrog 300 članic in eno častno članico. Aktivno poverjenistvo j- <n na Pri i idili Hi m. V 1. 1937 je društvu načelo-vala kot predsednica ga Sire Zdenka, ki je ob vsaki prlftn zbrala gmotnih aced-stev in pokazala zelo veii*-to skrb do <iela in z*apr«dka Marljivo sta ae udejstvovali tudi novi odbornici ga i-- J'..sitna in ga NeCemar Ivanka « blagajn ca i. Delovanje K ia obae-za v glavnem tri prireditve, za katere se zbirajo prispevki med mearanatvom in po u nižinah, tovarne pa ga podpro z blagom za obleke in perilo. Tudi med letom ae delijo potrobnm denarne podpore.
Izkupiček prodaje bron «*i ranih in železnih^ oljk na cvetno nedeljo je lani vrgel 7. t «6 dan. S tem zneskom je bilo omogočeno obdarovati za veliko noč 39 samskib oseb ai 34 družin z živili. 73 z denarjem, dijašk. xuhinji pa so p /klonite 500 din. >Matenoski dan« v maju se je proslavil * prodajo cvetja in razgieimc. Sodelovalo je 18 članic akavtskega stejra :Pla-ninkr. Nabrale so 2 422 I ■ .n obdarovale 34 revnih mater. Ko so 5. avgusta gostovala Trbr^-eijpki sla vek- v Kianj-j. je Kolo krilo stroške za večerjo, za ju trk in I čaj s pecivom po večerji. Za kritje veh
©v JV predsednica zbrala pri tovar-
na blagajna. Od odbora za zaš( it o slepih :ic  v Beogradu  je  Kok> odkupilo 100 :..arKic
Tudi mlečna akcija, ki je vpeljana na ljudski soli že več let. lepo napreduje. Vodi jo Jerica Eizjak. Vsak dan so med 36 otrol:   razdelili   9  litrov   mleka. Največja prireditev Koli pa je božićnica, ki je bila   lani  zelo bogata.  Kolašiee   prično že siedi jeseni zbirati denar, obleko in živila v-   <>b<.'i'i*ev    Lan:   je   bila   božičnica 16 Kakor vedno so .<?c meščani prav lepo odzval   s svojimi  darovi.  Obda rova nih •   b-l    12''    trok  iz Kranja. Primskcv* ga srna rtna. Naslednji  dan  17. decembra je  bilo  obdarovanje  odiaarTh   in   ?icer 34 »in in 42 samskih o<?eb. 24  pa z blagom, dočim je 8 oseb prejelo denar. D ja-ska kuhinja je zopet dobila 500 din. Skupna obdaritev ie veljala 8124 <iin. blacro za obleke in peui«» pa so darovale tovarne. ManJH aneefci so bili podarjeni tudi med letom.
Vsem darovalcem in goapem. ki so prevzele šivanje perila in sicer pomagale pri fcnžičnci .gre prav prisrenn zahvala. Enako se K'»lo tovarnam Jugo;Vš'.r.i . Jugo-ot.ir. . S:? o. H ,-iier. in tek.« . tvrdki Adamič in mestni rbčini za prispevke 2.500 oin. Dne 3 jam i rja je praznovala vele-•• • •        ■   -   :::    • _ j    ? i* m M kkiv-
r.< va Vr, ietnico in so ji sestre kolašic*1 /• v t-r:W-no čestitale. Slavno«:n, ga večera v Kazin: S. f* : larja ko jc predsed-mati« nega drt;štv? ga. Fianja Tavčarjeva praznovala svoj 70. rojstni dan, se je od kranjs-*<ega Kola udelrzik) 8 od-bornic. ki j-o jobiiantki čestitale, dočim je n; a p<^klo.nila v menu društva tisoč din za nov c" kli.-ki dem. ki b> n'.sil ime po ge. Tavčarjevi
Kolo cikrbuje tudi l:*vi p-snikov dr. Prešerna in J.r.k >. Vso sk: -> za sna-tenje s-iutov in yoj tev zelenjka ima s. go-- ■• ; i:   a  Holchaeker Jela.
Pri voutvab je tU zepet  iz ">ljen statri
b Napravil se je tudi ra"-rt bodočega dfla zlasti velikonočna, obdaritev ia za mater neki dan. Agilnim kranjskim kola-siratn žeslmo tu ii l^tos mnogo uspehov ori delu!
nah 950 din. da ni preveč trp-la društ. • - j Lep dar: Zgodbe brez gftie
Tiskaa]e novin doma
Ameriški tehniki so preizkusili izum, ki bo posegel v Širjenju" vesti globlje nego radio. Z novim izumom bo vsakemu človeku omogočeno tiskati novine doma. Tiskale se bodo brez njegove pomoči avtomatično a članki, dnevnimi vestmi in slikami tako. da jih bo človek samo prečital m pregledal, kadar bo imel čas. Aparat, ki tiska novine doma. je nekakSen daljnop.s. s katerim so obveščali doslej naročnike o borznih tečajih, izidih raznih tekem in temu podobno in s katerimi so veliki poročevalski uradi dajali najnovejša poročila tuii uredništvom. V zapadn h velemestih je imela za borzne tečaje in športna poročna tak aparat vaka večja kavarna, samo da je deloval z brzojavnim' žicami, dočim deluje ameriški udomači rotacijski stroj« brez žic.
Ameriška in-iustrija je jela takoj izdelovati ta aparat v velik h količmah tako, da stane zda i samo še 40 dolarjev. Ker ga bodo posojali ki kor telefon in podobne aparate, s: so lahko napravil vsak Američan doma tiskarno, ki mu bo za nekaj dolarjev mesečno tiskala jutarnje in večerne novine. Domače nnvine se pa ne tiskajo v navadnem formatu, temveč samo na eni strani papirja, ki se odvija s cilindra liki neskončen pas.
Vdova neznanega vojaka
Mla Ii ne\\Vorški novinar aj je dovolil drastii.io .kr.io. s ka!^ro je hotel dokazati, kuko malo liudje mislijo in kako lahko jih je potegniti 7a nos. Tovariši, s katerimi je stavil, ^o trti 1 i, da 50 Američani prevtC-praktični in inteligentni, da bi se dali opehariti. Zato ^i ;e novinar izbral povsem eno-sbjvno s'var. Napisal je ognievit proglas, s katerim ie zahteva! dosmrtno r mto 7.a vdovo jo neznanem vojaku. Ln že na*!ednje:ja dne ie i as H 25 polpi-ov ljudi iz tako zvan3 ! :<- družbe, pripmvljeaia prispevati znatne zneske, da bi vdovi nsaaaaaga vojaka ae bilo iiet.i trp ti pomanjkanja, dokler bi ne doi'ila primerne rcnic. kijoddignjeaase-ri^ki narod slHMiiinu njenega moža.
Spomen ca z zah vo p-j pokojnini za vdove Boananega voiuka seve !a Bi 1 o ajkaunir izročena Americaai bi najraje to blamažo talajali. oblasti  zahtevalo,  ruj stro-o
kontrolirajo \.-e dobrodelne akcija in zbr-ke, oa I »i iznajdljivi slej »ari; ne živeli na Račun potre!-nih i 11 naivnih Ijnii,
Vnuk Marile
Walewske prefestira
Konian ljubezni med Napoleonom in i?jx> Pol;akinio Marijo Wale\v-ko i»< dal gradivo za nov v Holly\Neodu izdelan film. ki so ga hoteli pred dobrim tednom |>okazali 1'ari-žanom. \ loiro Napoleona igra v teiu filmu Charkv Hover. vlogo lepe [*oljakinje va Oreta < »;iri>t>. Pilnska drnaba ie pa dobila ?e pred pariško prem i ero prolestno T>i-!iio od pravuuka Napotoanove liubi<"e Marije Wa-tewths urofa d'Ornano. ki dolži film^iko druž-bo. da ie žrtvovala wg9Čmmaoko resnico trnovskim interesom. CJrof pravi v pismu-
Najprej moram prit>iti, da je I * i 1 moi pra-<lr^l d'Ornano polkovnik, ne pa kapitan, ko e^e je leta 1807 na Poljsk • n seznanil z Marijo W.tb\v-kn. Po! -m l>rani grof v pismu <-ast >vo;e i>rabal»i<e in protestira proti temu., da ,0 predsiaafja v Ml mu <ireta GarlK> in da iura svojo viojo tako slabo. Marija \Val.-wska je bila Ivi je nizke j»ostave, svetlih kostanjevih las in modrih oči. Hi!a je lei>o dekle, njena lica r«o lila mali nove barve. ...ikor pravi pravmik Marije VValeuske doslovno v svojem i»>mu. In končno opozarja filmsko (iružin* na to. la je sceaarlsl filma nesramno črpal iz kn i;^i-. k: io ic .ani reč napisni «<ani d'Ornano.
Ogorčeni vnuk Marije \Valewske s.> j? obrnil na advokata Valensia. ki l>o izjO:dovTal sodili o»tloiitev, ali  naj ta fihm sploh le v Franoiji na platno ali ne. Najzavza-mc riotišče to ali <mo tališč.<no je gotovo, da zadnji film Grete Garbo v Parizu ni 1110-loaaH  večje  reklame, kakor mu  io je priskrbel nehote arof d'Ornano.
fcsPOK DVLH FAKULTET Pol leta je že tega, ko so vas povozili z avtomobilom, pa še zdaj morate hoditi z bergljami?
— En doktor pravi, da je tako, drugi pa tr.ii. da ni.
— Kako to?
— Doktor medicine pravi, da ni. doktor prava, moj advokat, pa trdi. da je.
ŠKOTSKA
skot hoče kupiti avtomobil. Njegovi ženi je všeč majhen, dvosedežni avto. — Avto z dvema sedežema? — se jezi mož. — Kam bo pa sedel povabljeni gost, ki bo nama plačal bencin?
STRUPEN JEZIK
Prva prijateljica: Doktor Koudelka je rekel, da me visoko ceni.
Druga prijateljica: Gob-vo na 38 let.
Mlada Italijanka
pri Greti Garbo
Reklamni trik ali resna odločitev slavne filmske igralke
za možitev?
Neki pariški dnevnik poroča o senzacionalnem razgovoru, ki ga je i/poslovala od slavne filmske igralke Grete Garbo mlada Italijanka, edina, ki jc prišla do te najsvetlejše zvezde na filmskem nebu. Bila jc to 19 letna Carohna Carusova. sestra ravnatelja hotela »Caruso« v Kavellu, kjer sc jc bil nastanil skladatelj in dirigent StokoNv-ski, predno je prispela v to slikovito mesto Greta Garbo. Mlada Italijanka ji je neder stregla in ker ni de:ala nobene razlike, se je Greti Garbo zelo prikupila, da ji je šc sedaj naklonjena Mlado dekle je bilo edina vez med zaljubljencema, stanu-joeima pozneje v vili Cimbrone, in zunanjim svetom
Vse to so izvohali novinarji in obsuli so mlado Italijanko z  mnogimi vprašanji. In
res so marsikaj zvedeli. Tako Carolina Caru so v a ne ve. ;:!i je Greta Garbo lepa. Pravi s^mo. da je Grjta Garbo zelo mikavna, da človeka žc na prvi pogled očara tako, da kar r.e more odvrniti od nje pogleda. Kador se je solneila zjutraj na terasi, se ji je /de'a lepša od mnogih ita-
Z Jesenic
— »Slovenski narod« bo O Veliki noči proslav U 70 letnico obstoja. V proslavo tega redkega jubileja izide o Veliki noči slavnostna števi'ka »Slovenskega naroda« v zelo povečanem obsegu in nakladi. V tej številki bo nazorno prikazan vpliv lista na narodno, gospodarsko in kulturno življenje Slovencev v zadnjih 7(> letih, najvažnejši dogodkj i/ tc burne dobe ter kulturni stiki z drugimi slovanskimi narodi. Poleg tega bo v slavnostni številki >c mnogo drugega zanimivega čtiva. V listu bo tudi zelo '.1 mivo gradivo / Jesenic. Objavljene pa bi do tudi zelo zanimive slike iz našega go-da-rskega in kulturnega življenja iz polpretekle dobe. Razumljivo je, da bodo imeli oglasi v slavnostni številki »Slovenskega naroda« p »poln uspeh. Trgovci, obrtniki in predstavnik: l>o-npt>darskih ustanov in podjetij. p;>:!jite /a slavn >tno številko primeren Oglaa. Ko se bo pri vas Oglasi] naš krajevni zastopnik, ga ne odklonite, pae pa stopite tudi vi v krog jeseniških inseren-tov, ki bodo imeli v listu posebno stran. »Slovenski narod« je v 70 letih svojega obstoja krepko zastopal interese nagega na-Mataagl gospodarstva, ki daje ostalim stanovom delo in zaslužek. Zato smo prepri-
t'.» b do predstavniki vseh panog na--v ga gospodairstva z.:ia;i ceniti jubilej najstarejšega  slovanskega dnevnika.
— Lepa prireditev gluhonemih na Je>eni-cah. Društvo iriuhonoiu.h v Ljubljani je priredila v sol>oto zvečer javni nastop v dvorani Sokol skeira doma na -Jesenicah. Lep uvoini uovor je Lni'^1 g C. Sitar, ki je omenjal trpko usodo gluhonemih, njih vzgojo, ki jih us|h>soblja za težk^ naloge v življenju. Nato nam ie gluhoneme predstavil na odru ter omenil nrihove poklice. Simpatični ^ost-i^ s-o napravili na  prisolae 1 -p vti©. 1'rire-
■ lib-v. ki io je vod i i <j. Vinko R u pni k strokovni učitelj Ljubljanske gpnbonemnice, ie I'*io uspela Pokazala nam i? duše vnos t in vzgojo zflravih in moČ-nih ljudi, ki pa vsled hib žive trpko življenje. Obisk Je bil lep, a
lijanskih kipov. Eu njen kopalna plašč je belc, drugi pa ažurno modre barve. Njeno življenje je posvečeno počitku in prijetnemu kramljanju. Kadar nc počiva, govori s Stokovvskim kar nepretrgoma. Stokowski sede včasih h klavirju. Greta ga prosi, na i zaigra to ali ono delo njenih priljubljenih skladateljev Wagncrja, Pallcstrina, Beethovna in Sibellija.
Običajni dnevi teko Greti Garbo takole: Ob devetih vstane. \e rabi niti kreme niti barvila ali pudra, lc obrvi in trepalnice spravi v red. In tu ji nekoliko pomagaj«« umetna sredstva. Potem zajtrkuje v veli kem salonu, udobnem in prijaznem, polnem najlepših rož. Za zajtrk ima belo kavo s smetano, kruh, maslo in pomarančni sok. Ob pol ene obeduje, po obedu pa počiva do treh. Potem se izprehajata romantična zaljubljenca po parku. Držita sc za roke in neprestano govorita. Ob petih pijeta čaj. ob pol sedmih kaj malega povečerjata, potem pa sedita do devetih v udobnih rasla-njačih pred velikim kaminom, kjer morajo biti vedno naložena debela polena. In tu zopet govorita in govorita. Ob devetih gre Greta Garbo spat. In če bi vedeli, kako vesela jc, — pripominja Carolina Gamsova. — Mar sc ne dolgočasita, ko sta ved no tako sama V — so jo vprašali novinarji Dekle jim je pa odgovorilo: — Vi najbrž ne veste, kaj je ljubezen.
O poroki se seveda nič ne govori in 11;. ne ve. niti v Ravellu, niti *v Neaplju. Švedski konzul je izjavil, da ga Greta Garbo ni prosila, naj ji preskrbi za poroko potrebne dokumcn.te. Naenkrat &c jc pa bila razširila vest. da bo poroka 15. marca v Turinu. Toda tam so na konzulatu vsem novinarjem odgovarjali, da ničesar ne ve do, da je konzul odsoten, da postaja ta zadeva neznosna, da jc najmanj že dvesto krat zapel telefon in da iz vseh krajev Kvropc vprašujejo, ali se bo Greta Garb<» res omožila. ln zato je italijansko javno mnenje, ki sc zelo zanima za Gretin ljubavni roman, razdeljeno v tri tabore. Nekateri pravijo, da sc bo Greta Garbo tajno poročila in tako presenetila vos svet. Drugi so mnenja, da se sploh nc bo potopila. Tretji pa pravijo: Oni dan je prišel v Evropo zadnji tilm Grete Garbo »Maric \\"alevvika". Ali ni torej vsa ta komedija najboljša, in najučinkovitejša reklama?
ne tak. kot ga i? prireditev zaslužila. Izredni politični dogodki v eosednji Avstriji in Nemčiji so priklenili nešteto ljudi k radii-sk:m aparatom. Med oboimstvom *mo poim--šali ljudi, ki zelo radi poudarjajo svoj socialni čut in Ijub-izen do bližu jetra. Z izj>-*tauko;n pa ^o pokazali, da je njihov stra-n-karski fanatizem močnejši kot pa ljubez n in sočustvovanj*" do nesrečnih gluhonemih budi. ki politike in strankarstva ne morejo doumeti.
SOKOL
škofjeloški Sokol je dobil novo draitvano upravo. Društveno delo je razdeljeno takole: starešina br. Franc Dolenc st,; I. podcrta rešina (posJ ?vodeči) br. Rudolf Horvat, II. poosr a rezina br. Stevo Žiak; načelnik br Dominik Bizjak, I. podnačelnik br. Juri] Prihoda, II. pocLnačeln-k br. Rudi Ravnik; načelnica s. Miimi Raldennanova; podnačel-ntca s. Meri &ušteršič?va; prosvetar br. Jo sip Gorišek; v društveni upravi pa ec br. Ivan Mark ulj kot poveljnik I. plan. polikn. br. Franc Zebre, druŠtv. blagajnik; E10 Tha ler, tajnik; Franjo Pavlica, pomočniik predsednika ve«aiionega odseka, Anton Hafner, predsednik propagandnega odseka; s. Aloj zija šinkova. voditeljica socialnega odseka, dr. Čavič* Ejordje, društveni zdravnik; Voj-teh Debeljak, zastopniik glasbenega odseka: Vladimir Me/ikoš, voditelj odseka za telesno vzgojo; Gerželj France, matrikar in zastopnik podčastnikov; Mioika Kaian, zapisni-karica; Ivan Hafner, predsednik vsseličnega odseka in br. Zontar Franc. Namestniki so br. Janko Primožič, Potočnik Avgust, Hafner Feliks in ž^aletel Tine. Praporščak ostane br. Lojz3 Halner. Na prvi seji je bila pročitana zahvala dvorne dame Franje Tavčarjeve kot odsovor na čestitke Škofjeloškega Sokola, spontano pa j? bil sprejet tudi predioir, da se posije društvenemu starešini, ki ga odteguje bolezen od aktivnega postizanja v društveno življenje, pismen pozdrav. Prvi letošnji zlet to v Gorf>nji vasi v za-če'ku maja.
ROLf tKEMOST.
Spet^oraza glinah
— To je oče Edgar* Oče Edgar! — je vzkliknila Eveiina radoatno in obraz ii je za žarel od sreće.
— Da. svoj aparat je najbrž uporabil. — je pritrdil Arthur. — Nihče drugi bi ne znal tega storiti. Zdaj se podmornica ne more već pogrezruti. Naš čas je napočil, kapitan! Hitro torej naprej!
— Pozabljajoč na vse je potisnil kapitana v stran, skočil k okularju in jel iskati podmornico.
Opazil je se zadnji kolobar belegi dima ali pare, dvigajoč se proti nebu od boka Dodmornice. na kateri sta stala dva moža. ki pa njunih obrazov ni mogel razločiti.
Brž so se vsi zvrstili. Ta čas je pa kapitan zaDO-vedaJ. naj se podmornica hitro dvigne na površje. Povelje je bilo takoj izpolnjeno. Črpalke so zanele in kazalec globinometra se je jeT pribESevati n;ćli.
Eveiina se je zdaj smejala, zdaj zopet plakala, zdaj je bila vsa srečna, da bo oče Edgar kmalu resen, zdaj zopet jo je prešinjal st:
Kmalu je bila podmornica na površju Pokrov so hitro odvili in odstranili. Kapitan je stopil s svojimi spremljevalci na krov
Daljnoglede so namerili na podmornico, oddaljeno dobrih sedem mili. Podobna je bila kitu. ležečemu v solnčnih žarkih na morju.
Oba moža. edina na krovu, sta bila obrnjena od »Marsa« tako, da niti opazila nista, da se je nil iz morja. Stolpič podmornice je bil ves izumil in tam. kjer je stal. so se videli samo kupčki raztopljene kovine, ki se je bila razlila po bokih podmornice.
Podmornica je vozile zdaj počasi proti daljrv n .mi in zdelo se je, da hoče zdaj kreniti proti severu.
— Ali ste opazili, da se imenuje podmornica skoraj enako kakor naša? — je vprašal Barker svoje tovariše.
— Ne. napisa nisem razločil, pa tudi zanimal se nisem zanj. -   je odgovoril VValpoIc začudeno. -K -.menuje?
— Cital sem. da se imenuje »Marx«. Poglej, vidiš, zda: se ime dobro vidi. Seveda, to je >Marx« in ime ie še podčrtano.
— Zares.   Marx , so pritrdili drugi.
-- Ali bi se zahvalil za to počastitev svojim če-cem? — se je zasmejal P.
— Jaz na njegovem mestu bi jih hodil tako ■'■.'ij-. - ;: t. Ha bi izbrisali to ime. - je menil Barker. Eveiina je pa ta čas nestrpno prijela kapitana za roko
— Dajte, prosim znamenje, naj se ustavijo.
— Saj res, hotel sem že stor:ti to. — je odgovoril kanitan in namignil svoiim ljudem.
Rezek žvižg sirene se je začul in ko so zvočni valovi dosegli podmornico, sta se na njenem krovu stoječa moža presenečeno obrnila in ozrla na »Marsa«.
— Prokleto — vladna podmornica! — je zamr-mral kapitan jezno. — Še tega je bilo treba.
In njegov pogled je tako srdito ošinil Bensona, da se je moral slednji nasmehniti.
— To igro ste začeli vi sami — jaz se samo branim, kapitan. Čemu torej ta srd? Ne gre vedno vse tako gladko, kakor bi človek želel.
Kapitan je nekaj zamrmral in sledil znamenjem ki so mu jih dajali z bližajoče se podmornice.
Tam sta bila Arthur in Eveiina zanesljivo spoznala, da je oče Ed^ar res na zasledovani podmornici in njuna radost je bila brezmejna.
— Zdi se. da po.de vse lažje, nego sva mogln pričakovati. Glej, že ustavljajo. — ie vzklikni' Bouvier čez nekaj časa. ko je jela podmornica voziti počasneje.
Barker je pa ostal nezaupljiv.
— Dokler ne bo gospod Benson na varnem ob naši strani, ne verjamem tem lopovom prav nič. Ne poznate njihove zahrbtnosti. premetenosti in odločnosti. Do zadnjega trenutka moramo ostati budni. Svetujem, da bi se raje oborožili, predno se jim približamo.
— To nam ne more škodovati. je pritrdil ka-oitan, — čeprav se tistega, ki tam stoji ne bo treba bati.
— Previdnost nikoli ne škoduje. — je pripomnil redkobesedni Smithov brat. — Gospodje, pojdimo po orožje.
Kmalu je dobil vsak svojo puško in kapitan je zapovedal. naj zavozi Mars s polno paro v !x>k čakaioče podmornice.
Razdalja med obema podmornicama se je hitro krčila in kmalu sta bili obe tako blizu druga drugi, da so se videli obrazi razločno s prostim očesom.
Bensona je prvi hip podmornica na obzorju tako presenetila kakor kapitana. Kmalu je pa spoznal, da se je Arthur najbrž obrnil za pomoč na oblasti v Bostonu. Naključje jim je bilo tako naklonjeno, da so brez dolgega iskanja našli tujo Dodmornico. . .
— No vidite, kapitan, — se je obrnil Benson k svojemu mrkemu ječarju. — vse gre točno po g: ogramu. Moji prijatelji bodo vsak čas tu, sprejmejo me na svojo ladjo in s tem bo naša pustolovščina pri kraju. Upam, da vam bo ta lekcija za bodočnost zadostovala.
Kapitan je molčaL
— Ne odgovarjate? Kakor vam drago. Rad bi vam pred odhodom samo povedal, da vaša mržnja do nas kapitalistov ni utemeljena. Glejte, lahko bi vas uničil in zdi se mi. da bi storil to po vaših grožnjah in ravnanju prav. Vendar pa tega ne storim, ker ne izpovedujem tistega evangelija nasilja, čigar privrženci ste vi. Na svetu nismo za to. da bi se medsebojno iztrebljali da bi pod ka kršnimkoli geslom pobijali drug drugega. Sovražim vojne prav tako, kakor oznanjate to o sebi v; — prav tako pa tudi ne morem odobravati sredstev, ki hočete vi z njimi svetu prinesti svobodo. Pomnite, da se iz krvi ne rodi svoboda, temveč zlo. Toliko za slovo. Zdaj pa z bogom!
Urejuj* Josip flupaattC — Za »Narodne tiskarno« Fran Jeraa —
Za upravo in tnseratni del lista Oton Christof — Val v LJubljani