•»-•«f-nfna nhAim v gotovini
Leto XII., štev. 45
Ljubljana, torek 24« februarja 1931
Cena 2 Din
üpravuiätvo. Ljubljana. Knafijeva ulica 5. - Telefon št 8122. 3123. 8124 3125 3126 Inseratnt addelek: LJubljana. Selen-bureova uL - Tel 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta §t 13 - Telefon it 4255. Podružnica Celje: Kocenova ulica
§t 2. - Telefon it 190. Ra£un> pri pošt ček zavodih: Ljubljana št 11.842 Praba Sialo -«180 W'or 5t 105 241
Naročnina znaša mesečno 25. - L)in, za inozemstvo 40,— Din
Uredništvo: Ljubljana: Knafijeva ulica 5. Telefon
št 3122. 3123 3124 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova c^sta 13 Telefon št -2440 (ponoči 2582) Celje Kocennva ul 3 l>|Pfnn «t 190.
Rokopisi se ae vračajo - Oglasi po ta ri fu
Agrarna konferenca v Parizu
Konferenco je o tvoril Briand, ki je poudarjal ude« ležbo 23 držav kot nov dokaz evropske solidarnosti
Pariz, 23. febr. g. Dopoldne se je na Quai d' Orsayu sestala agrarna konferenca 24 evropskih držav. Konferenco vodi zunanji mirustei Briand, 'ci je v svojem pozdravu izjavil, da pomeni konferenca prvi korak za udejstvitev panevropsvcega načrta. Za predsednika konference je bil izvoljen državni podtajnik v gospodarskem ministrstvu Francis Poncet. Konferenca bo trajala tri do štiri dni.
Pariz, 23. febr AA. Današnjo agrarno konferenco evropskih držav, je otvoril Briand z govorom, v katerem je dejal, da je sodelovanje 23 evropskih držav na tej konferenci nov dokaz za evropsko solidarnost. kakor tudi za to, da ie treba rešiti krizo, ki pritiska zlasti v državah vzhodne in centralne Evrope Konferenca ima nalogo rešiti vprašanje organizma prodaje presežkov žita v vzhodno-evropskih državah. Gre za izjemne ukrepe, ki pa naj se samo enkrat uveljavijo in ki jih te države ne bodo smele v bodoče še enkrat izvesti. Zato bo moral evropski odbor, ki se sestane v treh dneh, to vprašanje proučiti z drugega, na-
čelnega stališča. Podobno bo moral ravnati evropski odbor, ki se sestane aprila meseca. Značilno je, je nadaljeval Briand, da so se zastopniki teh evropskih vlad sestali v pomirljivem duhu in da hočejo tudi na tem področju ohraniti evropski mir, ki ga je treba ohraniti še dolgo. Agrarnih vprašanj, je nadaljeval Briand, ni treba istovetiti s socijalnimi in političnimi vprašanji in zato jih je treba rešiti na trgovski način. Vlade, ki so semkaj poslale svoje zastopnike, ne pa svojih strokovnjakov, so s tem hotele poudariti, da je treba delati v sporazumu in sporazumno rešit; to vprašanje. Briand je pozdravil ta dokaz solidarnosti, ki nd samo umesten za vzhodne evropske države, marveč je potreben za napredek celokupne Evrope
V imenu delegatov se Je Briandu zahvalil italijanski odposlanec De Michelis, ki je opozori' zlasti na Bnandove ideje o evropski zvezi in njihovo koristnost za gospodarsko obnovo Evrope.
Razkol v angleški delavski stranki
Odpor proti finančni politiki Macdonaldove vlade Osnovanie narodno-s^cialistične stranke
London, 23. febr. r. L. 1929/30 je znašal primanjkljaj angleškega proračuna 15 milijonov funtov šterlingov. Za proračunsko leto, ki se zaključi 31. marca, je angleški zakladni minister Snowden izjavil, da bo deficit prekoračil 50 milijonov funtov. Ta izjava je napravila v krogih konzervativne in delavske stranke silen vtis. Snowden ni povedal, kaj bo vlada storila, da spravi v ravnotežje državne finance. Dejal je le, da je davčna moč angleškega prebivalstva tako izčrpana, da so novi davki izključeni in da bo vlada najbrž obdavčila le veleposestnike Ta izjava je naletela pri konservativni stranki na silen odpor ter so ti pričeli z energično in velikopotezno akcijo proti finančni politiki vlade. Velike finančne zadrege vlade so povzročile, da so bila odgodena vsa večja javna dela za omiljenje brezposelnosti, tako na primer gradnja velikega mostu preko Temze, ki bi veljal 16 milijonov funtov šterlingov. Posledica teh gospodarskih razmer je, da so pričeli angleški državni papirji zelo padati in da kapital v veliki meri beži v inozemstvo
O resnosti gospodarskega položaja v Angliji priča najbolj izjava nekega uglednega angleškega ekonoma, da bo Anglija ako ne bo pravočasno pričela štediti, v šestih mesecih tam, kjer je sedaj Avstralija, ki se mora boriti z največjimi gospodarskimi težkočami, z inflacijo in z nevarnostjo, da ne bo mogla plačati svojih dolgov.
Proti finančni politiki Snowdena je tudi v delavski stranki sami nastala močna opozicija Vodi jo sir Oswald Mosley, ki odločno zahteva, da Snowden odstopi in
Skupna akcija španskih socialistov in republikancev
Socialisti in republikanci se udeleže občinskih in pokrajinskih volitev,
ne pa parlamentarnih
da bodo svojo demisijo umaknili. Nadalje pravi, da so se odbori socialistične stranke in splošnih delavskih strokovnih organizacij sporazumeli, da se ne bodo udeležili volitev v zakonodajni parlament, pač pa občinskih in provincijalnih volitev, ki so čisto administrativnega značaja.
Madrid. 23 tebr. AA. Senor Leroux je odložil vodstvo radikalne republikanske stranke. Odlični demokratski voditelj Amos Salvador se je pridružil republikancem, ker noče podpirati sedanje vlade. Republikanci in socialisti so sklenili, da se ne bodo udeležili parlamentarnih volitev, dočim nastopijo pri občinskih in pokrajinskih volitvah. Ti stranki bosta postavili skupno kandidatno listo.
Pariz, 23. febr s. »Le Journal« javlja iz Madrida, da se bo Sanchez Guerra umaknil iz političnega življenja. Na njegovo mesto so konstitucijonalisti izvolili za svojega voditelja Melquiadesa Alvareza.
Madrid, 23. febr. AA. Med španskimi socialisti in delavskimi organizacijami je nastal zaradi sodelovanja pri parlamentarnih molitvah oster spor. Izvršni odbor socialističnih delavskih organizacij se je deloma izrekel proti bojkotu volitev v ustavodajno skupščino. Socialistična stranka je sklenila bojkotirati te volitve pod pritiskom republikanskih ekstremističnih voditeljev Larga Caballera in Fernanda de los Hi osa, ki sta še v zaporu. V znak protesta proti bojkotu volitev je odstopilo šest članov izvršnega odbora delavskih organizacij, vštevši predsednika Besteira in generalnega tajnika Sabo ri ta.
Madrid, 23. febr. s. Nacionalni odbori socialistične stranke in splošnih delavskih strokovnih organizacij so sestavili resolucijo, v kateri sporočajo demisijo voditelja socialistične stranke Besteira in šestorice njegovih pristašev, ki so se zavzeli za volilno abstinenco. Resoijcija izraža upanje,
Nasprotstva v nemški vladi
NOV KORAK V OMEJITVI
OBOROŽEVANJA NA MORJU
Zaključna pogajanja za francosko-angleški pomorski sporazum —
Možnost kompromisa z Italijo
napravi prostor zmožnejši osebi. Spor je dozorel tako daleč, da bo Mosley izstopil iz delavske stranke in ustanovil svojo lastno narodno socialistično stranko. To se bo zgodilo najbrž na seji izvršnega odbora delavske stranke, ki se sestane v sredo. Poučeni krogi trdijo, da se bo priključilo Mosleyu najmanj 15 do 20 poslancev.
Veliko škoduje finančnemu ravnotežju Anglije naraščajoča industrijska kriza, ki zavzema vedno resnejše oblike. Tako je letos padla produkcija železa v Angliji na približno 800.000 ton. Celo Rusija je s produkcijo 900.000 ton železa lani prekosila Anglijo.
Delavska vlada je vsekakor pred težkim problemom, čigar rešitev je velikega pomena za njen nadaljnji obstoj.
Finančna kriza tudi v Avstraliji
Sydney, 23. febr. r. Avstralske banke so odklonile vladne predloge za rešitev finančne krize ter so predlagale, naj vlada štedi v čim večji meri. Ta odgovor bančnih zavodov je zelo vznevoljil avstralsko delavsko stranko, ki bo najbrž predlagala, naj vlada podržavi vse bančne zavode. Kako je položaj resen, dokazuje najbolj predlog, naj se v vsej Avstraliji proglasi izjemno stanje, ki ga je izvršni odbor delavske stranke odklonil le z majhno večino. Finančne težkoče Avstralije so se tako poostrile, da se o možnosti razpusta avstralske državne zveze govori že javno. Ministrski predsednik Newsouthwalesa je izjavil, da njegova država ne bo plačala obresti inozemskih posojil. Te obresti bo morala sedaj po avstralski zvezni ustavi plačati zvezna vlada
Pred odločitvijo o povišanju
Berlin, 23. februarja. AA V državni vladi je nastal resen spor zaradi carin na kmetijske proizvode. Minister dela Stegerwald in minister za gospodarstvo Trendelenburg se odločno protivita sankciji zakonskega načrta ministra za kmetijstvo Schieleja. ki predlaga, naj se uvedejo na surovo maslo, mast, in druge proizvode prohibitivne carine. Ministra naglašata, da bi taka carinska politika povzročila velik suor med nemškimi industriici in aerarci, ki so doslej po vojni sodelovali skupno za gosDodarsko obnovo Nemčije
Industrijski krogri so ostro protestirali pri vladi proti prohibitivnim carinam, ki bi brezdvomno povzročile carinsko vojno med Nemčijo, Nizozemsko, Dansko in skandinavskimi državama, ki uvažajo kmetijske proizvode v Nemčijo in ki so najboljši odjemalci njene industrije. Industrijski krogi nadalje poudarjajo, da bi nova carinska
carin za kmetijske proizvode
tarifa nemškemu narodu mnogo bolj škodila nego koristila in celo zmanjšala izvoz nemških industrijskih proizvodov. Odlični voditelji industrije, med njimi predsednik nemške industrijske zveze dr. Dulsberg, javno obtožuiejo vlado, da namerava favorizirati kmetijstvo na škodo vseh drugih delov nemškega gospodarstva
Danes popoldne se je sestal ministrski svet, da končnoveljavno odloči o poljedelski carinski tarifi, ki bo še ta teden predložena državnemu zboru.
Borba proti sovjetskemu dumpingu
Pariz, 23. febr. V prvi polovici marca se bo v Parizu vršila konferenca zastopnikov evropskih držav, na kateri bodo razprav» Ijali o obrambi proti sovjetskemu dumpin* gu, ki ce je zadnje čase pòleg lesa in žita razširil tudi na tekstilne izdelke,
Pariz, 23. februarja, d. Kakor znano, se Italija in Francija nista pridružili londonskemu sporazumu o omejitvi oboroževanja na morju. Italija je namreč zahtevala pariteto s f rancijo. na katero pa ta ni mogla pristati. Ker si je tako Italija pridržala pravico neomejenega oboroževanja na morju, se seveda tudi Francija ni mogla enostransko vezati. Zato se tudi ona ni priključila londonskemu dogovoru.
Direktna pogajanja med Rimom in Parizom so ostala zaradi italijanske ne-popustljivosti brezuspešna. Iz enakega vzroka so se izjalovila tudi angleška in ameriška posredovanja V Londonu so zato osredotočili svoja prizadevanja na to, da bi dosegli formalen sporazum na podlagi londonske pogodbe vsaj med Anglijo in Francijo, ker je jasno, da bi tak sporazum zelo olajšal tudi dosego kompromisa med Francijo in Italijo.
Tozadevna pogajanja so se vršila že več mesecev. Vodil jih je na čelu štaba pomorskih strokovnjakov direktor londonskega zunanjega urada Craigie ki je v zadnjih mesecih ponovno bival v Parizu in posetil parkrat tudi Rim Pogajanja so sedal toPko naoredovala, da ie Craigie izdelal osnutek angleško-franco-ske pomorske ooeodbe. Končno besedo imata sedaj obe vladi.
Te dni stopa ta za ves svet velevaž-
na zadeva v odločilni stadij. V Craigie-jevem spremstvu sta namreč danes opoldne prispela v Pariz angleški zunanji minister Henderson in prvi lord admiralitete Alexander, da se službeno pogajata s francosko vlado. Henderson je takoj po svojem prihodu obiskal Bri-anda in imel z njim večurno konferenco. Poluradno se poroča, da sta razpravljala o angleško-francoskem pomorskem sporazumu in o možnosti pristopa Italije k temu sporazumu, s čimer bi bilo omogočeno. da Italiia in Francija naknadno oodpišeta londonski pomorski dogovor.
Na kaki bazi bo sklenjen angleško-francoski sporazum, seveda še ni znano. Ve se le, da je FrancHa pristala na nekatere koncesiie Angliji v vprašanju nodmornic in da se ie zadovoliila v primeri z Italijo na premoč 150.000 ton v modernih vofnfh ladjah. Ali je Italija s tem zadovoljna, se ne ve. V pariških oolitičnih krogih dvomijo, da bi bili v Rimu pristal? na tak sporazum. A tudi za primer, da bi se to zgodilo, nekateri nocojšnji listi odločno protestirajo proti znižanju francoskega vojnega brodovja. Listi argumentirajo svoj protest s tem, da bi Italija oristala na tak sporazum le zato. ker itak ve. da v pomorski oborožitvi ne more doseči Francijo do 1. 1936. ko poteč* velnvnost londonske pomorske noe-odbp Takrat na bi Ttaliia znova
nastopila s svojo staro zahtevo po pariteti.
Vsa francoska javnost spremlja z največjo napetostjo pariško bivanje obeh odličnih članov angleške vlade.
London, 23. februarja. AA. Na nocojšnji seji spodnje zbornice so javili, da sta zunanji minister Henderson Ln prvi lord admiralitete odpotovala v Pariz, kjer bosta nadaljevala pomorska pogajanja s francosko vlado. Druge signatar-ne oblasti londonske pomorske pogodbe so bile o tem obveščene. Ministra je spremljal Craigie, ki je večkrat tekom londonske pomorske konference posetil Pariz in Rim in razpravljal z italijanskimi in francoskimi strokovnjaki o pomorskih gradbenh programih. Cragie se je vrnil pred nekaj dnevi iz Pariza, kjer se je razgovarjal z Massiglijem.
Milan, 23. februarja, g. »Popolo <f Italia« opozarja na pomorska oboroževanja Francije, ki se bodo izvršila do tako zvanega standarda dveh držav, to se pravi do take moči, da bo Francija kos Italiji in Nemčiji. List izvaja, da so francoska oboroževanja v nasprotju s sklepi razorožitvene konference in da nasprotujejo tudi duhu locaraskega pakta, ki zagotavlja Franciji v primeru, da bi bila napadena, solidarnost Italije. Taka obveznost, pravi »Popolo d' Italia«, seveda sedaj odpade.
Zvišanje uvozne carine na žito in mlevske
izdelke
Povišana carina velja samo za države, s katerimi nimamo pogodbe o
največji ugodnosti
zo v znesku 15 Din in minimalna carina 5 zlatih Din ne bo„ veljala za koruzo, ki prihaja iz držav, ki uživajo na
Beograd, 23. febr. A A. V zvezi z izvajanjem zakona o izpremembah uvoznih tarif, ki je stopil veljavo 10. t. m., smo prejeli na merodajnem uradnem mestu tole pojasnilo;
Ker je naša država vezana na mnoge države s pogodbami, ki predvidevajo sistem maksimalnih carinskih olajšav, zato zakon o izpremembi uvoznih tarif zajedno s predlogom zakona o obči tarifi ne velja za vse tiste države, za katere velja načelo največje ugodnosti.
Minimalna meja nove uvozne carine za vse vrste pšenice in zdroba je 10, maksimalna meja pa 15 zlatih Din od 100 kg. Ta carina, kakor je predvidena v zakona o izpremembi uvozne tarife, pa se ne bo uveljavila pri pšenici, ki prihaja iz držav, s katerimi imamo posebne trgovinske pogodbe.
Takisto maksimalna carina na koru-
osnovi posebnih trgovinskih pogodb klavzulo največje olajšave.
Carina na moko vseh vrst žitaric, ki
znaša 15 zlatih Din od 100 kg, ne bo veljala za moko iz držav, za katere odrejajo posebne trgovinske pogodbe to carino z 8 zlatimi Din za 100 kg.
V vseh treh primerih so te postavke samo izvedba osnovnih zakonskih postavk.
Glede maksimalnih postavk velja še dalje, da jih je treba izvajati samo napram državam, ki z njimi še nimamo trgovinskih pogodb. Minimalne postavke pa stopijo v veliavo za primer pre-stanka ali odpovedi pogodbe z državami. napram katerim imamo zaenkrat vezane postavke.
Preiskava o atentatu na albanskega kralja
Atentatorja sta bila z dvema sokrivcema izročena sodišču — Vse bo sodila dunajska porota — Albanski emigranti bodo izgnani iz Avstrije
Dunaj, 23 februarja d. Neposredno po atentatu na kralja Zogu je policija zaslišala vse na Dunaju živeče emigrante, ki jih je z malimi izjemami pridržala v zaporu in ki bodo sedaj izgnani iz Avstrije Večinoma gre za prist Fan Nollijeve komunistično orientirane emigrantske skupine. Nekaj dni po prihodu kralja Zoga na Dunaj je policija povabila vse albanske emigrante, ki jih je stalno nadzorovala, ter jim sporočila, da zahteva od njih spoštovanje države, ki jim nudi zavetišče. Emigranti so izjavili, da niti ne mislijo demonstrirati proti kralju Zogu ali pa celo dejansko nastopiti proti njemu, češ, da si je Avstrija, ki jim je dala zavetišče, zaslužila v taki meri njihovo hvaležnost, da so lahko oblasti popolnoma mirne. Ker emigranti niso držali svoje obljube jih bo kakih 20 izgnanih iz Avstrije v deželo, ki si jo bodo sami izbrali, najbrž v sovjetsko Rusijo.
Oba atentatorja Gjelosi in Kami sta bila včeraj in danes na policiji ponovno zaslišana, vendar pa nista priznala ničesar novega Vztrajata pri svojih trditvah, da nista pripadala nobeni tajni organizaciji in da nista izvršila atentata po naročilu kakih drugih oseb. Neprestano sta ponavljalo, da je kralj Ahmed Zogu škodljivec njune domovine in da sta ga hotela umoriti Iz čistega patriotizma Gjelosi trdi razen tega, da ga je kralj Zogu obsodil na smrt in contumatiam ter da je hotel samo Izvršiti nad povzročiteljem svoje nesreče pravično maščevanje.
Po končanem zaslišanju na policiji sta bila oba atentatorja snoči izročena deželnemu sodišču ter se bosta morala zagovarjati pred dunajskimi porotniki. Istočasno z njima je izročila policija sodišču tudi v so-bodo aretiranega eimgranta Quiasìma Mu-letlja ln Angjelina Sumo. Albanski konzul Pascal Saracci je spoznal v Muletiju enega izmed ljudi, ki jih J« videl z revolverjem ' v rotei pri napadu na kraljev avtomobil. NI Izključeno, da Je tudi Muleti sam streljal, da pa je mogel v zmešnjavi pobegniti. Angjelin Suma je bil vodja revolucionarne zveze albanskih emigrantov »Baszini Komb&tarec, imel je redno dovolj denarja
In je ž njim zalagal tudi svoje politične prijatelje. Zato sluti policija v njem duševnega očeta petkovega atentata
Kralj Zogu bo kljub atentatu še ostal na Dunaju ter bo nadaljeval svoje zdravljenje. Hotel »Imperial« je močno zastražen od kriminalnih uradnikov in uniformiranih policistov, tako da ni nikomur mogoče neopa* ženo priti do kraljevih sob.
Truplo umorjenega adjutanta majorja To-polaja so izročili sodno-medicinskemu zavodu zaradi balzamiranja ter bo prepeljano v Albanijo, kjer se bo vršil slovesen pogreb.
Demonstracije brezposelnih v Italiji
Rim, 23. febr. b. V zadnjih dneh je prišlo v raznih mestih Italije ponovno do demonstracij brezposelnih. V Aileksaindriji se je zbralo več brezposelnih, ki so Po cestah zahtevali delo in kruh. Nekaj ur je bil položaj precej kritičen, ker ni hotela niti varnostna straža niti fašistična milica vzeti na sebe odij nastopa proti gladujočim delavcem Končno so intervenirali karabinjerji, ki so vzpostavili red in mir. Provinca Aleksan-drija zelo trpi zaradi brezposelnosti. Tvor-nica klobukov Borsateo dela !e tri dni na teden. Druga tvornica klobukov Borsalino fu Lazzaro se nahaja v plačilnih težkočah. Mnogo je pripomogel k brezposelnosti tudi konkurz železarn Novi, katerih pasiva znašajo približno 40 milijonov.
Mussolini o razorožitvi
i
Pariz, 23 febr. AA. Havas poroča iz Berlina: »Börsenkurier« prinaša članek Be= nita Mussob'nija o vprašanju razorožitve. Mussolini pravi, da čaka v tem pogledu vlado velika odgovornost z ukinitvijo iz« datkov za vojaško obrambo države. Itali» ja ne daje nikake formule, pač pa je pri« pravljena pristati na razorožitev v tisti obliki in tistih mejah, kakor druge države, j
Stanje pogajanj s ČSR
Beograd, 23. februarja. AA. Vest nekaterih listov, da so končana trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Češkoslovaško in da odpotuje trgovinski minister v Prago, da pogodbo podpiše, je neresnična. Pogajanja se vodijo še dalje in so nekateri člani delegacije bili poklicani v Beograd, da prejmejc nova navodila.
Seja glavnega odbora Obrtne banke
Beograd, 23. februarja, r. Jutri se bo vršila seja glavnega upravnega odbora p rvil egirane Obrtne banke, na kateri se bo definitivno določilo, kdaj se otvo-rita podružnici v Ljubljani in Sarajevu ter potrdile podružnične uprave. Razen tega je na dnevnem redu poročilo o poslovanju banke v minulem poslovnem letu.
Dom narodnega zdravja v Murski Soboti
Murska Sobota, 23. februarja, č. Te dni bodo pričeli graditi v Murski Soboti dom narodnega zdravja, v katerem bo nameščen tudi trahomski oddelek. Vsa potrebna sredstva za gradnjo tega poslopja so zasigurana.
Simpatična gesta našega berlinskega poslanika
Berlin, 23. februarja M. »General- Anzeiger« objavlja pod naslovom: »Maček po berlinskem pustu« daljšo razpravo, v kateri navaja, da se je v Berlinu v letošnjem pustu kljub silni gospodarski krizi strahovito zapravljalo. Ne samo domačini, marveč tudi tujci in celo diplomatski zastopniki so kar tekmovali v razkošnosti prireditev. Edino izjemo tvori med vsemi jugoslovenski poslanik, sivolasi profesor dr. Ba-lugdžič, ki ga človek vidi najčešče v družbi znanstvenikov. Ni ga bilo videti na nobeni prireditvi, a tudi sa mni priredil, kakor drugi diplomati, pustnih zabav. Ni storil tega morda zaradi pomanjkanja sredstev ali iz škrtavosti, marveč je kot tujec, ki mu je končno vseeno, kako se godi Ber-Mnčanom, poklonil mnogo večji znesek, kakor pa bi ga bil mogeJ potrošiti na razkošnih zabavah, za brezposelne v Berlinu. S to plemenito gesto si je ta dostojanstveni gospod zaslužil, da ga beležimo v anale sodobne zgodovine. Zato tudi edini izmed vseh nima mačka, a gotovo je, da si je pridobil mnogo večje simpatije, kakor vsi njegovi diplomatski kolegi s svojimi še tako razkošnimi in uspelimi prireditvami.
Konvencija o mednarodnem trgovskem kreditiran iu
Beograd, 23. februarja AA. V želji, da odstrani in ublaži težkoče pri izmenjavi blaga med posameznimi državami, je začela Mednarodna trgovska zbornica razmišljati o tem, kako naj bi se trgovina poenostavila Zbornica je vsem svojim članom poslala načrt konvencije o kreditiranju in na konferenci v Amsterdamu je bil načrt soglasno sprejet od zastopnikov 39 držav, kar pomeni brez dvoma velik napredek Ta konvencija bi Imela 5 delov: 1 fiksiranje splošnih načel vseh vrst komentarnih kreditov 2. fiksiranje odgovornosti bank, 3. odreja njihove uzance, 4. interpretira pravilno dajanje kreditov in 5. ugotavlja možnost pre- • našanja dokumentarnih kreditov več kar kor enkrat in fiksira tozadevna načelo,
Mhi že čas, da se Evropa zgane"
Francoski glas o strašni usodi slovenskih internirancev na italijanskih kazenskih otokih
Pariz, 23. febr. M. >Ere Nouvelle« Objavlja pod naslovom »Strašna usoda interniranih Slovencev na otokih pri Napoliju — Nečloveško postopanje z interniranci na otoku Ponzi< daljši članek, v katerem navaja, da so nesrečne žrtve fašizma, ki so jih konfinirali na kazenskih otokih, na milost in nemilost izročene fašističnim oblastnežera ter izpostavljene strašnim mukam. Nesrečneži so v znak protesta uprizorili gladovno stavko. Vse to pa ni nič pomagalo, marveč je njihov položaj le še poslabšalo. Stavkajoči so bili obsojeni na 3 do 7 mesečni zapor, veliko števi-
lo pa jih še čaka v napolskih ječah na obsodbo. Zaradi nevzdržnih razmer je mnogo internirancev obolelo, toda zdravniki jim ne smejo nuditi nikake pomoči. Prepovedano jim je čitanje slovenskih knjig, ne samo onih, ki bi morda prišle iz inozemstva, marveč tudi takih, ki so tiskane in dovoljene v Italiji. Zabranjeno jim je celo govoriti in pisati v slovenskem jeziku. To početje fašističnih mogotcev vpije do neba in bil bi že čas, da bi se kulturna Evropa in ne nazadnje Društvo narodov zganilo in vsaj omililo nečloveško usodo teh nesrečnežev.
Številne nesreče zaradi plazov v Alpah
Snežni vikarji so v mnogih krajih onemogočili vsak promet - Nezgode smučarjev - Plaz zasul vso družino
7 oseb
Monakovo, 23. febr. AA. Poročila iz avstrijskih, švicarskih in bavarskih Alp pravijo, da je v zadnjih 48 urah padlo toliko snega, kakor že 40 let ne. V Zermattu, v Andermattu in v tortini d' Ampezzo je 12 krajev popolnoma odrezanih od sveta. V Andermattu je sneg zasul stotnijo švicarskih pešcev.
Innsbruck, 23. febr. d. Z 2250 m visokega Patscherkotla se je včeraj ob 18. utrgal 150 metrov dolg in 100 metrov širok plaz, ki je pod gorsko kočo na tako zvani Lanserski planini zajel skupino petih smučarjev ter jo potegnil s seboj. Vodja skupine, član ino-moškega smuškega kluba Hopfgartner, se je izkopal iz plazu ter osvobodil tudi svojega tovariša, nekega Dunaičana, ki je bil zasut v snegu meter globoko in mu je pri nezgodi zlomilo nogo. Hopfgartner je takoj obvestil o dogodku' orožništvo in alpinsko reševalno moštvo. Ko so prispeli reševalci z baklami na mesto nesreče ter pričeli preiskovati plaz, se je utrgal nov plaz in zasul šest orožnikov, ki pa so jih ostali turisti mogli rešiti, ker so bili k sreči povezani med seboj z vrvmi. Reševalna ekspedicija je delala vso noč, vendar pa brez uspeha. Posrečilo se jim ie samo najti rokavico ženske, ki jo je plaz zasul z drugimi vred.
Dunaj, 23. febr. AA. Poročajo iz Inomosta. da so danes našli tri trupla ponesrečencev, ki jih je zasula lavina pri Patscherkoflu. Ugotovili so tudi identiteto ponesrečenih, to so: Kristian Weiner, trgovec iz Beljaka, Berta Wiedner iz Inomosta in znani dunajski športnik Toni Müffler.
Bolcan, 23. febr. d. V rudarski naselbini Majem na 2400 m visokem Schneebergu je povzročil plaz ogromno škodo. Podrl je tudi hišo, v kateri je imel rudar Teodor Reiner svoje stanovanje. Plaz je vdrl v kuhinjo in jo popolnoma porušil, podrl steno v prvo sobo ,v kateri ie spal rudar s svojo ženo in dvema otrokoma, ter zasul tudi sosedno sobo, v kateri so spali še trije otroci. Rudarja in njegovo ženo ie zagnalo v stran, dočim je žena ostala nepoškodovana, je rudarju zlomilo hrbtenico ter je dobil tudi druge težke poškodbe. Vseh pet otrok je sneg zasul in so jih ljudje našli šele po daljšem prizadevanju nezavestne, napol zadušene in zmrznjene. Kljub temu se je po-
Obnovitev senzacionalnega procesa v Novem mestu
Novo mesto, 23. februarja.
Danes ob 9. zjutraj se je pričela obnovljena razprava proti Slavku Pintarju, ki je bil, kakor znano, že lani obsojen na 18 let robije zaradi roparskega umora, ki ga je v družbi z nekim Zingerjem izvršil pred leti nad posestnikom Rajerjem iz Rateža. Pin-tarjev zagovornik dr. Furlan se je lani proti obsodbi pritožil in predlagal vzklic in revizijo procesa, čemur je stol sedmorice v v Zagrebu ugodil. Senat petorice za današnjo razpravo so tvorili: predsednik senata s. o. s. Durini, s. o. s. Kozina, s. o. S. Foerster, s. o. s. Kralj in s. o. s. Dolinar. Zapisnikar je bil sodni pripravnik Rezel. Kot zagovornika sta fungirala dr. Furlan in dr. Vasic.
Prvi je bil zaslišan obtoženec Slavko Fintar, ki je dosledno vztrajal na svojem starem zagovoru: »Nisem ga ubil!«
Nato so zaslišali kaznenca Zingerja, ki zè odsedeva svojo kazen in ie zaprt v Mariboru. Zinger ie izjavil, da ne bo obnovil svoje izpovedi, češ da je ta že protokoli rana in ker ga imajo vsi za zločinski tip, kateremu se ne more verjeti, kakor so pisali listi. Naposled pa je izjavil, da vztraja pri svoji lanski izpovedi, da je Pintar s ključem ubil Rajerja. ga zavlekel s ceste v bližnji gozd in ga izropal, nakar sta oba zbežala preko Kastelčevih njiv, in sicer Pintar prvi, on pa za njim- Pintar se je vrnil domov, a on v svoje stanovanje v Recljevo hišo v Kandi-jo. Denarja si kritične noči nista mogla razdeliti. Prav tako ne drugega dne, ker sta bila že aretirana. Zinger je nato izjavil, da mu je že mučno hoditi na obnove tega procesa. ki ga ni ne konca ne kraja. »Odločno izjavljam, da ie morilec Pintar«, je poudaril Zinger, »a jaz se čutim krivega zaradi tega, ker sem bil v času dogodka polnoleten, Pintar pa mladoletnik, pa ga kljub temu nisem posvaril nego sem šel na delo po njegovih navodilih.«
Nov moment je nastal, ko je Zinger na mnoga vprašanja senata izjavil, da je imel Pintar tudi namen umoriti in izropati pokojnega brusniškega župnika g. Nemaniča, ki je večkrat prišel v kavarno Sptfhal v N^-vem mestu in tam igral na karte. Pintar?'-je bik) znano, da je 'mei župnik vedno do sti denarja s seboi. To skri-^ost ie zanna! Pintar Z'Àsrju. Nadalje je izpovedal Zin-
srečilo. da so jih spravili k zavesti. Ponesrečencev niso mogli spraviti v dolino, ker je odpovedala žična železnica, ki tvori v zimi edino zvezo z rudarsko naselbino. Na Schneebergu je znan bakreni rudnik.
München, 23. febr. d. Pri Lenggriesu je v gorah snežni plaz zasul 7 smučarjev. Reševalci so 6 oseb rešili še živih, dočim je bil neki turist iz Monakovega že mrtev.
Bolcan, 23. febr. s. Zaradi močnega snega zadnjih dni so vsi alpski prehodi v bolcan-ski in tridentski provinci neprehodni. Izjemo tvori le cesta preko Brennerja.
Snežni zameti v Švici
Curih, 23. febr. d. V vseh krajih Švice so veliki snežni zameti znatno otežkočila promet. Velika je nevarnost plazov. Iz samostana St Bernharda poročajo, da je sneg tamkaj 8 m visok.
Viharji na Sredozemskem morju
Pariz, 23. febr. AA. Na Sredozemskem morju divja silna nevihta. V luki Marseilles je zastal ves promet. Poštni promet med to luko, Korziko in Severno Afriko je prekinjen.
Poplave na Siciliji
Palermo, 23. febr. AA. Nad pokrajinami Palermo-Trapani, Caltanissetta, Agrigento in v Catania so med ciklonsko nevihto nalivi povzročili ogromno škodo, vihar je pretrgal telefonske in brzojavne zveze. Železniški promet je bil na več krajih prekinjen. Število človeških žrtev še ni znano,
Catania, 23. febr. Zaradi neprestanega močnega dežja so reke prestopile bregove. Velik del ravnine pri Cataniji, je bil poplavljen, kulture pa uničene, železniška proga Caltagirona—Piazza Armerina je na več krajin poškodovana in je promet prekinjen. Velikanski valovi so v pristanišču Catanije poškodovali nove pristaniške nasipe, ki se gradijo. Tudi v drugih manjših pristanišči so bili nasipi deloma uničeni. Voda je vdrla v manjše ribiške hiše na obali ter odnesla seboj pohištvo. Na več cestah je promet prekinjen. Vreme se je sedaj nekaj zboljšalo.
Palermo, 23 febr. s. Pri reševalnih akcijah v popolnoma poplavljenem kraju Stonofrio so utonili en mornar, en podčastnik in neki civilist. V provinci Trapani v bližini Segeste se je zrušil most.
ger, da je ime! Pintar v evidenci še nekega bogatega prekupčevalca, nakar je ponovno poudaril, da vztraja na lanski izpovedi, da je Pintar umoril Rajerja, dočim je sam !e brisal krvave sledove. Cuti se moralno krivega za krvavi dogodek, ker je sledil Pintarju in njegovim navodilom.
Zaslišana priča Jožefa Starič je izpovedala. da ie njena sestra, ki je služila pri Pintarju, na smrtni postelji izpovedala, da je v Pintarjevem procesu krivo pričala, ker je izpovedala njemu v prilog, da je prišel obtoženec k njej eno uro prej kakor je bilo v resnici, in da je kritično noč sprejela Pin-tarja k sebi, za kar so jo naprosili Pintar-jevi. Dejala je tudi, da je Pintarjeva zaročenka.
Zaslišana je bila potem njena sestra, omožena Uhan, ki pa ni izpovedala ničesar bistvenega.
Popoldne je odredil predsednik senata s. o s. Durini ogled na licu mesta, kamor so odpeljali z močno eskorto Pintarja in Zingerja. Ob vsej poti, kjer so ju vodili, so stale velike množice ljudi, da je orožništvo komaj vzdrževalo red. Žinger je šel z vsem sodnim dvorom v hišo Pintarjevib staršev obenem s Pintarjem. Nato sta bila Pintar in Zinger odpeljana z avtomobilom v Kandijo k Recljevi hiši, kjer je prej stanoval Zinger. Ko so tu vse potrebno ugotovili, so šli peš čez Andrejev hrib na cesto, kjer je Zinger pokazal sodnikom mesto, na katerem sta čakala na Rajerja. Nato so šli do Kovačevega boršta, kjer so takrat našli truplo ubitega. Zinger je pokazal tudi smer, kjer sta po zločinu bežala. Na licu mesta sta bila zaslišana kosca Zore in Jerman, ki sta po zločinu ob košnji naletela na sledove dveh moških, ki sta bežala drug za drugim v nasprotni Andrejev hrib.
Sodni dvor se je po ogledu podal nazaj v porotno dvorano, kjer je bil okrog 5. zaslišan prvi kot priča 241etni Kastelic. ki Je našel na domači njivi poleg gozda listnico ubitega Raierja. Zaslišani sta bili še priči sodni svetnik dr. Romih in bivši komandir novomeške orožniške postaje narednik Loža r, ki je izpovedal, da sta imela ob aretaciji Pintar in Zinger mokre čevlje.
Drugi branitelj Pintarja dr. Vasic je nato predlagal sodnemu senatu, naj se zaslišijo še nove priče, kakor Fran akner, neki Glavič in neki Srebotniak, kateremu je izročil Zinger pismo za Pintarja. Po posvetovanju je sodišče upodilo zasovornikovemu predio-mi, da se zaslišita pri?i Likner in Glavi?, v; baje vesta, -da je Zinger zakopal denar •b;te<ra pod Re^ljevhn kozolcem.
Nnto je bila dan^šnia raznrava ob 9. za-klinčena. Nadaljevala se bo iutri ob 9. dopoldne.
Zimskosportne prireditve v Bohinju zaključene
Pil vztrajnostnem teku na 30 km so zasedli prvih sedem mest Ceho-slovaki — Zmagal je Slonek v času 2:28:50. — Prvi Jugosloven J. Janša je zasedel osmo mesto — Smučarski prvak Jugoslavije za leto 1931 je František Šimunek — Ob navzočnosti zastopnika Nj. Vel. kralja so se včeraj zaključile uspele prireditve
2:50:32. Sedem minut pozneje je prispel Ju» rič. ob 12.40 pa favorit Joško Janša v zelo slabi formi. Njegov čas 2:48:06 je že za» ostal za četrtim od Čehov postavljenim ča» som. Komaj dve minuti kasneje se je ž'.ri=
Sv. Janez ob Boh. jezeru, 23. februarja.
Tretji dan mednarodnih smučarskih te» kem v Bohinju je bil določen za najtežjo preizkušnjo sodelujočih, in sicer za vztraj» nostni tek na 30 km. Tudi za to tekmova» nje, za katero se je prijavilo nad 50 tekmo* valcev, je vladalo med publiko, ki je še ostala v Bohinjski dolini, in med domačini veliko zanimanje. Dan je bil že zgodaj zju» traj lepši od včerajšnjega, tako da so vo» zači imeli skoraj vso pot solncc nad seboj. Proti poldnevu se je sicer deloma poobla» čilo, toda v splošnem so z vremenom lahko vsi zadovoljni.
Start na 30 km
Start je bil določen za 9. uro, ob kateri je startier Marsel par metrov za noteiä&.nu poslopjem m prav nasproti novinarskega glavnega stana točno odpustil prvega voza» ča. Po enominutnih presledkih so na to sle» dili naslednji, med njimi favoriti kot 3. Kadavy, kot 5. Nemecky, kot 8. Brvar, kot 10. Faistauer Josip tn med zadnjimi skoraj skupaj ostali trije Čehi Šimunek. Fišera in Slonek. Kot zaključni mož je vozil Sosta» rič. Dejstvo, da se 18 prijavljenih tekmo» valcev sploh ni javilo na startu, je v glav» nem pripisati temu, da so dvodnevni trdi boji pustili temu ali onemu težave, ki mu danes niso dovoljevale starta. Tako je po» stal Guttormsen, ki smo ga včeraj napravili na nekaterih mestih našega poročila za Šve» da, dočim je Norvežan, doma iz Kongsber» ga. žrtev včerajšnjega tzvenkonkurenčenega skoka na 53 metrov, pri katerem se je lažje poškodoval na rami in na nogah. Tudi Go» dee in Režek sta do tekmi na 18 km fizično nerazpoložena. Dočim toži Godec o boleči» nah v želodcu, se je Režek z obutvijo ranil na nogi in ni sposoben za tek. Tudi Jakopič in Šramel se nista javila na startu. Avstrij» ci niso postavili svojih mož, ker za to pro» go nimajo sposobnih ljudi. Vseh skupaj je startelo 28, in sicer vseh sedem Čehov, ki v ostalem tudi niso popolnoma fit, in 21 do» mačinov, med njimi trije zastopniki vojske.
Največje zanimanje je vladalo za start Joška Janše, ki je zaradi včerajšnje izgube točk pri skokih imel pred seboj zelo težko nalogo. Dva Čeha Šimunek in Faistauer Ja« roslav sta ga v skupni klasifikaciji že pre» kašala z nad 100 točkami. Startu je tudi to» pot prisostvoval komandant dravske divizi* je general Ilic s številnim oficirskim sprem» stvom.
Kakovost snega
Sneg, za katerega se je snoči računalo, da bo mogoče zmrznil, je solnce do otvoritve tekme '•oliko omehčal, da je dobil kašasto površino. Spričo te spremembe je imelo ma» zanje velik pomen, številni vozači so imeli samo zaradi tega zlasti pri hoji v breg mno» go težav. Med njimi je bil precej prizadet Joško Janša, ki je deloma tudi zaradi tega že v prvem delu zaostal za Faistauerom Ja» rošlavom. Markacija proge in vsa tehnična organizacija je bila prav dobra. Tekmo je tudi danes vodil Dr. Berce, časomerilca pa sta bila g. Goreč in dr. Brauner.
Potek proge
Proga, ki je bila dolga 30 km, je vodila od hotela Sv. Janez do Sv. Duha, od tam nazaj nad Sv. Tanezom ter po isti progi kot sobotna do £iana čez sanožeti navzgor do vojaške karavle. odkoder je prečkala čez Ravne proti Nemškemu Rovtu, nato se je spustila v dolino, križala železniško progo za kolodvorom ter vodila nato preko trav» nika in ob robu Bohinjske Bistrice do mo» sta čez Savo. Od tam se je strmo dvignila čez Senožeti proti vasi Studor, od tam za staro Fužino čez Hudičev most do hotela Sv. Janez.
Pri km 12
Ob mostu desno od glavne ceste Bistri» ca Sv. Janez, kjer so vozači privozili prvih 12 km, so bili doseženi naslednji časi:
Nemecky 45:10, Faistauer Jaroslav 46:20, Kadavy 47. Slonek 47:05, Fišera 48:10, Fai» Stauer Josip 49, Joško Janša 49.10. Šimuk 49:50, Brvar 51:50. 2e ta račun je dal skle* pati kam se nagibajo šanse.
Na okrepčevalnici pri km 19
Požrtvovalne dame iz Bohinjske Bistrice so pri Kogovšku postavile ob cesti okrepče* valnico in pripravile toplega čaja, nekaj sladkarij in sadja za okrepčilo.
ou 10.45 je bila situacija naslednja: Ne* mecky in Kadavy sta že vozila mimo. Do» čim je Nemecky privezal dušo, se je Ka» davv zah.ahl in hitel za svojim rojakom, ki ga je Tvjstil že za tri minute za seboj. Ne» mecky je vozil do okrepčevalnice 1:32:15, K a davv pa 1:35. Za njima je prišel ob 10.52 dobre volje domačin Gašperin. ki je potre» boval do okrepčevalnice 1:51:20. Kmalu za njim jo je mahnil preko travnika stari ru» tinirani borec 39«letni Faistauer Josip. Pri okrepčevalnici je imel čas 1:39. Za njim je prišel svež Mariborčan Jurič, ki je startal kot šesti. Za njim se je pojavil Brvar ter jadrno odmaknil na desno proti savskemu mostu. Njegov čas je znašal 1:46:20. Tik drug za drugim sta se pripeljala nato Sporn in Faistauer Jaroslav. Slednji je prevozil progo 1:35:10. Srknil je čaj in jo je naglo mahnil za Spornom. Sredi travnika se je moral Sporn umakniti in Faistauer je izgi» nil po bregu. Po parminutnem presledku je privozil Joško Janša, slabo razpoložen in jezen na mažo. Dali so mu čaja ter mu na» tlačili sadje v žepe. Izjavil je, da ne bo nosil ter pohitel dalie. Vozil je do okrepče» valnice 1:41:40. to je dotedanji četrti naj« boljši čas. Za njim sta se dobro razpolože« na pojavila pri okrepčevalnici Gorjanca Žemva in Čeme.
Na cilju
Ob 1130 sta privozila na cilj že dva tek* movalca, Nemecky in Kadavy, torej v istem redu kot ori 19 km. toda z večjo časovno razliko. Nemeckv je vozi! odlično in dose» gel krasen čas 2:30:10, tako da so se že z njegovim nribodom pričele podirati šanse za naše. Ob 11.57 se ie pokazal tretji Čeh Fai* Stauer Jože. od 12.04 pa četrti Faistauer Ja* roslav. Tudi slednji ni niti pet minut za» ostal za dotedanjim najboljšim časom. Eno rr'nuto za njim ie kot nrvi domačin rezal cilj Gašperin. Ker ie starici kot drugi, ie že prekoračil čas treh ur. Kar za njim je švignil mimo žirije Brvar, ki je dosegel čas
ji predstavil v odlični formi Slonek v no» vem najboljšem času 2:28:56, ki je obenem ostal tudi najboljši čas dneva. Ob 12.20 je privozil Simunek. ob 12.24 na Fišera. Oba sta se plasirala pred prvim Jugoslovenom Janšo. Ob 13.30 je žirija zaključila svoj po» sel. Na cilj je privozilo 24 vozačev, dočim so štirje odstopili.
Končni rezultati na 30 km
Doseženi časi so naslednji:
1. Slonek (ČSR) 2:28:50, 2. Nemeckv (ČSR) 2:30:10, 3. Faistauer Jaroslav (ČSR) 2:35. 4. Šimunek (ČSR) 2:37:26, 5. Fišera (ČSR) 2:38:04, 6. Faistauer Josip (ČSR) 2*39:06, 7. Kadavv (ČSR) 2:41:15, 8. Joško Janša (Ilirija) 2:48:06. 9. Brvar Srn. ki. Lj. 2:50:32, 10. Zingerli (Marathon, Zagreb) 3:01:06, 11. Gašperin (Bohinj) 3:04:18. 12. Frank Stane (Ljubljana) 3:04:48, 13. Jurič (Maribor) 3:05:08, 14. Zemva (Gorje) 3:05:48 15. Banovec (Ilirija) 3:06:43, 16. Šoštarič (Ilirija) 3:11:04. 17. Zuccatto (Ilirija) 3:13:56, 18. Oswald (Ilirija) 3:16:06. 19. Černe Ivan (Gorje) 3:18:45, 20. Valentekovič (Hašk) 3-19:20, 21. Sporn Stane (Liubljana) 3:22:49, 22. Arh (B.hinj) 3:28:22, 23. Čeme Vinko (Gorje) 3:29:25, 24. Dimitrijevič (Bohinj) 3:55:18.
Krasni uspehi Čehov
Zanimivo je, da se je tudi v teku na 30 kilometrov plasiralo vseh sedem Čehov na prvo mesta in smo se morali v tej discipli» ni bsez ugovora zadovoljiti z naslednjim prostim osmim mestom. Absolutna premoč Čehov v današnji konkurenci je nov dokaz, da razpolagajo s številnimi odličnimi smu« čarji, ki se bodo na tej poti morda prvi približali severnemu razredu. Zavidanja vredna je njihova disciplina, vztrajnost, po» žrtvovalnost in volja do zmage. Vse to so faktorji, ki jih združujejo na sedmih čast» nih mestih.
Nekoliko o naših smučarjih
Joško Janša je imel smolo z mazanjem. Razlika skoraj 20 minut od najboljšega in skoraj sedem minut od zadnjega Čeha je za ta defekt nekoliko previsoka. Po formi na cilju sodeč Joško Janša tudi sicer ni mogel zdržati peklenskega tempa Čehov.
Prav častno mesto zavzema Brvar, ki ima le za eno minuto slabši čas od Janše. Ta talentirani vozač je že z zmago v prven» stvu Savske banovine pokazal svoje velike sposobnosti. V desetminutnem presledku je prišel kot deseti zagrebški Marathonec Zin» gerii, dočim je njegov rojak Valentekovič ostal ravno za toliko mest zadaj.
Zaključna svečanost
Zvečer o ! 8. se je vršila v veliki obed* niči hotela Sv. Janez svečana proglasitev rezultatov in razdelitev daril. Točno ob otvoritvi svečanosti je prišel zastopnik vi* sokega pokrovitelja smučarskih priredite*' Nj. Vel. kralja nodpolkovnik Branko Po» gačnik.
Smučarsko prvenstvo Jugoslavije za leto 1931.
Definitivni rezultati v tekmovanju za dr» žavno prvenstvo za leto 1931. so naslednji:
Smučarski prvak Jugoslavije za leto 1931. je postal Čehoslovak Šimunek František (2030.9 točke).
Sledili so mu: 2. Faistauer Jaroslav 1964.6 3. Kadavy Bohuslav 1844.8, 4. Janša Joško 1809.2, 5. Jurič Herbert (Maribor) 1260.27.
Takoj po prihodu zastopnika Nj. Vel. kralja je predsednik dr. Pire pozdravil na* vzoče z daljšim nagovorom, v katerem je kratko reasumiral odmev vseh tekem po Bohinjski kotlini in je zato zaprosil dele» gate visokih darovalcev daril, naj jih izro* če dotičnim, ki so si jih zaslužili. Prejeli so: Šimunek petero krasnih daril z zlato uro Nj. Vel. kralja in tradicionalni snežni venec, Janša šestero daril, Faistauer tri, Nemecky tri, Slonek enega. Vsi nagrajen» ci so obenem prejeli diplome.
Letošnjega prvaka Jugoslavije Františka Šimuneka so navzoči sprejeli z burnim na» vdušenjem. Izmenjanih je bilo več znakov, med predstavniki obeh savezov. Med po» spravljanjem gostov je godba odigrala na» šo, češkoslovaško, avstrijsko in norveško državno himno. Po splošnem čestitanju in krepkimi nazdar klici Čeh oslov ako v se je pričela zabava, ki so jo v veselem razpolo» ženju zavlekla do poznih večernih ur.
Organizacija prireditev
Pri tej priliki je na mestu, da spregovo» rimo nekaj besed o organizaciji tekem v splošnem. Tehnična stran prireditve je bi» la v rokah JZSS, ostala ureditev pa pod vodstvom krajevnih faktorjev in oskrbni* štva hotela Sv. Janez. O tehnični strani posameznih tekem smo že govorili, izpopol* niti je treba to danes še z naslednjim:
Vodja vseh tekem je bil načelnik smu» škotehničnega odbora JZSS dr. Janko Ber» ce. nedvomno najprimernejša oseba za to odgovorno mesto. Njegove dolgoletne sku* šnje doma in na tujem, njegovo temeljito strokovno znanje in njegova blagodejna mirnost in avtoriteta so bile garancije, da je savez poveril tehnično stran tekem pra» vim rokam. Pri tej priliki je treba še do» staviti, da je bil dr. Berce za vsako usluž* nost vedno na razpolago številnim zastop* nikom tiska.
V ostalem je bila informativna služba že po programu vzorno urejena. Tehnična pi* sama je oddajala v rekordno kratkem ča» su vsa obvestila pomnožena tako. da je bil ta del naše težavne naloge zelo olajšan. Mnogo priznanja zaslužijo tudi skoro ne» opaženi tehnični voditelji in organizatorji obeh prog, ki so z velikimi žrtvami storili vse. da s te strani tudi res ni bilo pritožb.
Enako težko breme pri prireditvi je slo» nelo na ramenih generalnega tajnika Josa Gorca, ki je bil ravno zato centralna ose« ba povsod, kamor se je pokazal. Njegova požrtvovalnost in plodonosno delo v sa* vezu ie znano že na sedežu saveza in da» leč okoli njega, tako da je od trenutka, ko je izstopil v Boh. Bistrici, pa do od»
hoda imel polne roke posla. Stotine vpra» šanj, stotine odgovorov, stotine navodil, nešteto informacij in koliko še vsega, če» sar nihče ni opazili Vse to je izhajalo od neumornega in vedno pripravljenega gosp. Gorca.
Pri tem pa naj ne ostane brez odmeva, da nekateri mlajši funkcijonarji saveza, ki očividno še ne znajo presojati neobhodno potrebnega tesnega sodelovanja s tiskom, še niso dosegli svojih vzglednih voditeljev.
Splošno je bila tehnična stran te naše prve mednarodne preizkušnje v zimskih športih vredna višine, ki smo jo obetali in tudi dosegli. Oficijelno je vodil našo prvo zimsko »olimpijado« požrtvovalni predsed» nik JZSS dr. Pire, čigar avtoritativen in stvaren nastop je dostojno dvignil nivo vsakega oficijelnega nastopa. Njegovi glo« boki govori, prežeti idealne ljubezni do sporta in zdravja, so zapustili vedno glo» boke dojme. Poleg dr. Berceta in Joso Gor» ca je bii dr. Pire tretji steber, na katerem so se lahko brez skrbi proslavili prazniki zimskega sporta v Bohinju.
Ureditev skakalnice in preskrbo tujcev so uredili domačini z največjo požrtvoval« nostjo. Bile so pomanjkljivosti, ki pa so bile ob tolikem navalu občinstva, zlasti v nedeljo neizogibne. V splošnem se mora priznati, da so se Bohinjci dosledno potru» dili, da bi bilo zunanje lice prireditve v skiadu z njeno važnostjo.
Upamo .da je tudi gmotni uspeh vsaj de* loma kril ogromne stroške, ki so jih imeli za gradn',0 skakalnice in druge -potrebne izdatke. Prva večja športna prireditev na bohinjskih tleh je dokaz, da se naši tujsko* prometni kraji zavedajo važnosti športnih prired tev. Le po tej poti bomo zasluženo zasedli mesto v vrsti velikih kultumih na» rodov.
Na splošno željo še danes
LON CHANEY
v svoji zadnji filmski senzaciji
EKSPRES ŠT. 317
Predstave ob 4., y2 8. in 9. mi. KINO LJUBLJANSKI DVOR Tel. 2370
Zadnje športne vesti
Zmaga Hajduka v Limi
Split, 23. febr. č. Kakor javljajo iz Lime, je danes nastopilo moštvo splitskega Hajduka v tekmi s tukajšnjim klubom Uni» versitad, zmagovalcem uruguajske repre* zentance. Jugosloveni so odnesli zmago v razmerju 3 : 2 (2 : 0). Hajdukovci so dali vse od sebe, kar so najboljšega mogli, da popravijo vtis prve tekme, v kateri so bili nezasluženo poraženi. Domačini so igrali zelo surovo in bi bili jugoslovenski gostje slabo naleteli, če ne bi bil sodnik vzorno objektiven. Občinstvo je v izredno velikem številu prisostvovalo tekmi. Dasiravno je kibiciralo svojim ljubljencem, so vendar gledalci dajali navdušeno priznanja vsem lepim akcijam Hajduka. Incidenta ni bilo nobenega. Po tekmi je izjavil kapetan Uni» versitada, da spada moštvo Hajduka med najboljše enajstorice, s katerimi je kdaj» koli igral njegov klub, ne izključujoč Ar» gentince, Uruguajce in Brazilce. V nedeljo bo igral Haiduk s prvakom Lime in Perua Halachonom.
Termini za evropski pokal
Dunaj, 23. febr. č. Včeraj so bili določeni termini za odigranje nogometnih tekem za evropska pokat. 15. marca se se-staneta reprezentanci Švice in Italije v Bernu, 21. marca češkoslovaška in Madžarska v Pragi, 12. aprila Avstrija in Češkoslovaška na Dunaju, istega dne Madžarska in Švica v Budimpešti, 14. septembra češkoslovaška in Švica v Pragi, 4. oktobra Avstrija in Madžarska na Dunaju in 15. novembra Italija in češkoslovaška v Rimu.
Jugoslovenski parnik ponesrečil
Beograd, 23. febr. p. Iz Malte poročajo, da so prejeli tam od jugoslovanska parni* ka »Dohodak« klice na pomoč. Parnik jav* Ija, da se nahaja na 33. stopnji severne š?» rine in 12. stopnji vzhodne dolžine ter je v veliki nevarnosti, da se potopi. Vzrok nesreče ni naveden. Iz vseh bližnjih luk so poslali parnike na pomoč.
Mladi vlonsilci v Zagrebu
Zagreb, 23. febr. č. Policija je vlovila skupino 9 mladeničev. od katerih ni nihče star nad 16 let. Mladi nepridipravi so že delj časa vlamljali v zagrebške trgovine, ne da bi jim mogla priti oblastva na sled. Nihče si namreč ni mogel misliti, da bi bili ti mladi dečki, ki so jih sicer pogosto videli oprezati okoli trgovin, vlomilci.
Poset južnosrbskih pevcev
Beograd, 23. febr. p. V najkrajšem času odpotuje znano pevsko društvo Mokranjac iz Skoplja na daljšo turnejo po državi. Pred vsem bodo pesetili skopski pevci Zagreb, Ljubljano. Beograd in Subotico.
Obsodba slovenskega knjigotržca v Italiji
Gorica, 23. febr. g. Zaradi razpečavanja slovenskega koledarja, v katerem so bile slike Gortana in tovarišev, je bil knjigotr-žec Lazar obsojen na tri leta ječe in 20.000 lir globe.
Vremenska naooved
Zagrebška vremenska napoved fa danes:
Pretežno oblačno, zmerno hladno, še nestalno vreme. — Situacija včerajšnjega dne: Mo"čna depresija leži nad severnim Atlantikom in centralnim delom sredozemskega bazena, zlasti nad Jadranom Visok pritisk prekriva vzhodno in ^ jugozapadno Evrono. Taka situacija povzroča v naših krajih nestalno vreme in močne vetrove, ki izzivalo jadranski minimum Pritisk se je v splošnem dvignil za 0.5 do 4.5 mm, največ v severo - zapadnih krajih, najmanj na jugu. Temperature so se dvignile od 1 do 3 stop. samo na skrajnem vzhodu, dočim so drugod ostale nespremenjene ali pa so padle za 1 do 3 stop.
Dunajska vremenska napoved za torek:
Večinoma nejasno, na nekaterih krajih padavine, temperatura se ne bo mnogo spremenila.
Naši kraji in ljudje
Kaj se še dobi iz aukcije grofa Szaparya?
Murska Sobota, koncem februarja.
»Jutro« je že večkrat poročalo o poteku te interesantne dražbe premičnin. Tako je našim čitateljem gotovo še v spominu, da je bila v zadnjih mesecih dražba prekinjena in da se je pričelo zopet z razprodajo šele te dni. Splošno prevladuje v naši zaintersi« rani javnosti mnenje da so vrednejše in dra« gocenejše stvari že vse razprodane. Točno je to le glede pohištva, porcelana, stekla in vaz. Ostale so pa skoro še vse slike in vsa biblioteka. Slike, po večini dragoceni originali, so oddaljeni in težko dostopni Murski Soboti pač prepuščene dobri volji slučajne« ga kupca. Poleg tega je pa še prišla zabrna izvoza baš za najdražje komade kar z ozi» rom na dejstvo, da naši muzeji in galerije nimajo dovoljnih materialnih sredstev, vse« kakor ni bilo povsem v redu. Sodni cenilec g. dr. Mantuam je slike in kipe ocenil naj« preje po približni vrednosti, ki jo bi ie umetnine imele na internacionalnem trziscu. Ko je odpadla zar di zabranjenega izvoza vsaka možnost špekulacije, so slike izgu« bile za trgovce svojo privlačno silo in ker muzeji nimajo tozadevno niti pare kredita je izgledalo, da ostanejo pač v breme liikvi« datorju Szaparvjevega veleposestva. Da je tp krivično napram prevzemniku, je uvidelo tudi sodišče, ki je dovolilo sedaj prodajo po ponovni cenitvi dr Mantuanija. Nove cene so vseskozi realne in opozarjamo na« nje naše zbiratelje. Tako je dobiti za (v oklepajih prvotna cenitev) Din 3000 (5000) velik portret princa Lichnows<kega v kras« no izdelanem okvirju s kneževsko krono. Marmornata soha Marije Antoinette Din 5000 (9000): doprsni kip dioža Morosimja (družma Morosini je v sorodu s Szaparyji) Din 20 000 (75.000"»: »trije angeli pn Abra« hamu«. slika iz italijanske šole osemnajste« ga sto'etja, blizu tri metre visoka Dini 20 tisoč (30.000) - pendant k tej sliki, sliko Jakoba in Rebeke, je kupil zagrebški vele« knjigarnar R. Kugli — iz iste dobe dve ne«
koliko manjši sliki predstavljajoči Angalta
šn Tobi jo ter Boosa in Ruto po Dm M.OUO (18.000); stara slika na les. nemška šola iz leta 1600. predstavljaioča svetnike Din 60 ti^oč (120.000): slika Kristus ozdravi hrome« da 1<P krat 189 cm, beneška šola, Dm 14 tisoč (20.000): dve sliki W. Richteria Din SOOO ir. 9000 Din (10.000 in 12.0000) itd Tu« di pri nekaterih japonskih vloženih stva« reh se cene znatno znižane.
Najbolj kočljivo pa je vprasanj'e bibliote» ke V Budimpešti so se takoj našli kupci, ki bi dali tudi več kakor pa je cen-lec g. dr. Glonar ocenil, (t. j. 220.000), so pa a priori izpadli iz vsake kombinacije, ker bi bila knjižnica, čim bi bila pripeljana na Madžar« sko, zaplenjena in zarobljena. Grof Szapa« rv je mmreč v Budimpešti napravil se pri« bližno dvamilijonski dolg na svoje premičnine akoprav je bila že vsa njegova posest nreobremenjena, za kar pa Madžari t-krat <e niso vedeli Sicer pa je položaj na knji« ževnem trgu takšen, da zlepa nihče ne ris» Vira večje naložbe v bojazni, da mu bodo kr jige predolgo obležale v shrambi. VT po* štev prihajajo prav za prav le naše javne knjižnice, ki so pa seveda tudi brez dotacij za nove izredne nabavke. Prilika je pa tako edinstvena, da bi vsaj banovinska uprava morala preskrbeti nekje ta razmeroma ma« lenkpsten znesek, da osigur- bodoči Univer« zitetni knjižnici bogat fundus. ki ga bodo mlada pokolenja naših znanstvenikov prav nujno rabila. Pri tem niti madžarske knjige, katerih itak ni veliko, ne bi bile balast, ker prihaja tudi na našo univerzo vedno več dijaštva iz Prekmurja, med katerim jih bo vedno tudi nekaj, ki bodo dobro obvladali madžarski jezik
Grandiozno! Veličastno! A po t eo za narave je visokoalpinski velefilm
Vihar na Montblancu
Pretresljiva drama iz carstva večnega snega in ledu. — V glavnih vlogah
Leni Riefenstahl, Rist Sepp In Ernst Udet Režija: Dr. Fanck.
Predstave ob 4., 7. in 9. uri.
Predprodaja vstopnic od IL do pol 13. ure.
Elitni kino Matica
Telefon 2124.
Za posamezne knjige je pa interesentov
Erecej. Seveda je zdrpbitev take velike njižraice zelo riskirana kupčija, posebno še v Murski Soboti. Vendar pa se sedaj misli tudi že na to eventuanlost, zUsti, ker so knjižnične omare že prodane in silita kupca (g. minister dr. Srškič in g. R. Kugli) na izpraznitev. Naj velja to kot opozorilo tudi našim podjetnim privatnim knjižnicam, ki si v tem slučaju lahko ppceni nabavijo skoro vso starejšo francosko, angleško in nemško leposlovno literaturo.
Shod Narodne strokovne zveze na Jesenicah
Jesenice, 23. februarja.
V nedeljo dopoldne se je vršil v stranski dvorani Sokolskega doma na Jesenicah ja« ven shod, na katerem je govoril g. dr. Joža Bohinjec iz Ljubljane o osnutku zakona o splošnem delavskem socialnem zavarovanju Shoda se je udeležilo okrog 120 delavcev, organiziranih pri NSZ in SMRJ. ki so z za» nimanjem sledili izvajanjem govornika.
G. dr. Bohinjec je v enournem govoru natančno obrazložil osnutek zakona o de» lavskem zavarovanju ter naglašal gotove prednosti pred Bratovskimi skladnicami z ozirom na to. da je v osnutku zamišljeno splošno delavsko soc. zavarovanje za vso državo. Apeliral je na prisotno delavstvo, da naj o tem mnogo razmišlja, da si v de» lavskem zavarovanju osigura boljšo starost« no, nezgodno in bolniško zavarovanje z ozirom na težki finančni položaj Bratovskih skladnic, v katerih pa ostanejo vsemu član« stvu pridobljene pravice tudi v naprej za» varovane, ako tudi se delavstvo izreče za svoj pristop k splošnemu zavarovanju.
K besedi sta se oglasila kot zastopnika delavstva gg. Blaž Kemperle in J. Jerom. ko sta oba z skeptičnimi besedam' govorila o splošnem delavskem zavarovanju ter iz» nesla v dokaz svojih besed številke, ki pri» čajo o solidnosti bratovskih skladnic ter naglašala, da delastvo, ki je zavarovano pri BS že nekaj ima. dočim nudi zakon o sploš« nem delavskem zavarovanju šele po 40»kt« nem zavarovanju minimalno pokojnino in to šele za zavarovanca samega, ne pa tudi za njegove svojce.
Za sevniski vodovod
Sevnica, 23. februarja.
Na seji občinskega sveta, ki se je vršila 22. t. m. v občinski pisarni v Sevnici, je bila najvažnejša točka dnevnega reda graditev vodovoda. Župan g. Krulej in drugi občin» ski odborniki so poudarjali važnost in skraj« no potrebo napeljave vodovoda glede na zdravstvo, dalje na večjo varnost proti po« žarom ter zaradi splošnega ugleda trga in vse občine.
Med živahno debato se je razvila tudi mala opozicija, ki je nasprotovala temu na« črtu zaradi denarnih težkoč, v glavnem pač proti najetju posojila v znesku 400.000 Din. Skunni stroški bi znašali po proračunu oko« H 750.000 Din Občini pa je zagotovljena denarna podpora od države, banovine in Higijenskega zavoda v Ljubljani.
Po končani debati je stavil župan na gla» sovanje naslednje predloge: 1. da se čim» prej prične z gradnjo vodovoda; 2. da se plača odškodnina posestnikom, po katerih zemljišču se izvrši napeljava: 3. da se naia» me posojilo v znesku 400.000 Din in 4. dela se bodo oddala po javni licitaciji.
Predlogi so bili sprejeti z večino 19 proti 6. glasovom. Izvit za bodoči vodovod se nahaja 3 km severozahodno od Sevnice, v vasi Brezje pod Sv Rokom. Tako upamo, da bo v tekočem letu preskrblien naš trg z dobro pitno vodo, ki jo že dolgo pogreša» mo. Gotovo bo vodovod poleg električne razsvetljave in parnega kopališča privabil v Sevnico znatno več letoviščarjev, kakor do« slej.
Be? iz žfvlienia
Gornja Radgona, 22. februarja.
V bližnji vasici Sčavnica pri Gornji Rad» goni posedujeta majhno železarijo zakonca Ignac in Antonija Kolarič. Živela sta skupno okrog 20 let skromno in pošteno ter pre« življala svojo majhno nepreskrbljeno dru« žinico. Na pridni gospodinji, materi in ženi» ci Antoniji ni bilo opaziti doslej nikakih posebnih znakov duševne zmedenosti. Ka» kor pripovedujejo ljudje, ki so jo poznali, je postala prošli teden tiha in nekam za» mišljena. Svoji 10»letni hčerki je začela na» enkrat pripovedovati, da jih bo morala pa» pustiti in umreti, naročila je, tudi kakšno obleko, da ji naj ob smrti oblečejo. Ko se je v petek zvečer odpravljal mož Ignac z
doma, da ponese v mlin v ščavniški dolini neko zrnje za prešanje olja, mu je žena pri» pravila večerjo ter pripomnila popolnoma mirno, da je to zadnjič in da ji v bodoče ne bo treba več kuhati. Nič hudega sluteč, se mož za to ženino pripovedovanje ni mnogo zmenil ter odšel z doma. Doma ostali hčer» ki in mati so se spravili kakor običajno k počitku. Nenadoma pa je okrog polnoči vstala iz svoje postelje mati Antonija, vzela s seboj nočno posodo ter odšla bosa iz so» be. Na vprašanje starejše hčerke, kam da gre, je izjavila, da ji postaja slabo in da mora ven na prosto. Ker se pa predolgo ni vrnila, jo je začela hčerka klicati in ker tudi na klice ni bilo odgovora, je pohitela k bližnijim sosedom, da bi z njihovo po» močjo poiskala nesrečno mamico. Zaman so jo iskali vso temno noč in šele proti jutru so jo našli v precej oddaljeni mlaki, kjer se zajema voda, seveda utopljeno ki mrtvo. Kaj je gnalo nesrečno mater v smrt, se ne ve.
Ta izredno redek in tragičen dogodek je razburil prebivalstvo cele okolice, ki so» čustvuje z ubogo žalujočo družinico.
Bolne žene dosežejo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice neovirano lahko iztrebljenje črevesa, kar cesto učinkuje izvanredno dobrodejno na obolele organe. Ustvaritelji klasičnih učnih knjig za ženske bolezni pišejo, da so ugodno učinkovanje »Franz Josefove vode« ugotovili z lastnimi preiskavanji. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Obupen korak uradnika
Jesenice, 22. februarja.
V soboto proti večeru se je po Jesenicah bliskovito raznesla vest, da se je v pisarni Kranjske industrijske družbe na Jesenicah ustrelil z revolverjem v sence vodja faktur» nega oddelka, disponent g. Robert Keiler starejši in obležal težko ranjen v mlaki krvi na tleh.
Poklicani zdravnik dr. Viljem Schwab je nudil nesrečnežu prvo pomoč in odredil, da so ga prepeljali v nezavestnem stanju v bol» nico v Celovec.
Stanje g. Keilerja je zelo opasno, širijo pa se še nekontrolirane vesti, da je med prevozom v bolnico na avstrijskem ozemlju že umrl.
Kaj je gnalo g. Keilerja k usodnemu ko» raku, se ne da dognati, zapustil ni menda nobenih poslovilnih pisem, pač pa je v svoji pisarni pustil na mizi poleg revolverja li» stek z napisom. »Achtung, geladen!«
G. Keiler, ki je menda po rodu čehoslo» vaški državljan nemšike narodnosti, je bil vesten uradnik ter se je brigal vedno le za svoje delo.
Vlomilska trojica na varnem
Ljubljana, 23. februarja.
Kakor smo že včeraj poročali, je bil pri» jet v soboto zvečer v znani gostilni »Pod lipo« v Mostah drzen vlomilec, ki se je skril v spalni sobi pod posteljo. Odprl je že omaro za obleko ter še neke druge predale, tipajoč za denarjem, ki ga pa ni mogel iz» stakniti. V sobo je slučajno baš pravočas» no prišla gostilničarka Marija Novakova, pred katero se je vlomilec skril pod poste» ljo. Novakova ga je opazila samo zaradi tega, ker je vlomilec pozabil zapreti elek» trično žepno svetilko in je izpoid postelje odsevala svetloba. Novakova, kateri se ne» znanec ni hotel odzvati, je nato stopila na» zaj v vežo in vrata za seboj zaklenila. Nad ujetega ptička je pozneje poslala stražnike, ki so lopova potegnili izpod postelje. Vlo» mileč pa je skušal biti nasilen in je potegnil celo nož. Seveda pa je bil vsak odpor za» man in je bil J. L. kmalu uklenjen.
Aretiranec pa ni bil sam. V njegovi druž» bi je bil poprej še neki drugi mlad moški, s katerim sta celo precej časa sedela v go» stilni in pila. Tovariš pa je potem odšel, do» čim se je, kakor je bilo med njima najbrže že popreje dogovorjeno. J. L. vtihotapil v gostilničarkino spalno sobo, da se ogleda za plenom.
V teku noči pa je bil slučajno prijet tudi vlomilčev tovariš. Poiskal si je prenočišče v neki šupi ob Dolenjski cesti, kjer ga je zalotil stražnik in še tega spravil v zapor. Na podlagi poizvedb obeh mladeničev je poiskala policija še tretjega njunega tovari» ša in ga tudi aretirala. V zaporu se tako nahaja nevarna triperesna deteljica, ki so jo varnostni organi zaman zasledovali že več tednov. Vsi aretiranci so namreč tvorili skrajno drzno in podjetno družbico, ki se je do zadnjih dni udejstvovala zlasti na Do» lenjskem. Na njen rovaš gredo vlomi v
Dva lepa skoka: Ceh šimunek (desno), ki si je priboril v kombiniranem tekmovanja prvo mesto; poleg mladi Jakopič lz Mojstrane, ki se je tudi dobro odrezaL
KULTURNI PREGLED
Beograjsko pismo
Beograd, februarja.
Kakor v vseh kulturnih centrih Jugoslavije, je književno življenje tudi tu precej razcepljeno. V najmanjši meri so to zakrivile načelne ra^ike. ki se ne bi dale spraviti med seboj! Po večini je razcepljenost posledica drugih ozirov, predvsem osebnih in pa takih, ki s književnostjo nimajo nič skupnega, če bi hoteli razdeliti naše književne kroge v skupine, bi dobili naslednjo sliko (ki bi, kajpak, utegnila biti drugačna, če zasleduješ zadevo z drugega izhodišča) :
»Srpski književni glasnik« je skupina za se, vendar to ni neka ekskluzivna skupina, ki bi se omejevala na izvestne struje in šole. Morda izključuje nekatere osebe, ne pa smeri, zato vidimo, da pri Srp. knjiž. glasniku sodelujejo naši pisatelji od najstarejših in najmlajših ter vseh smeri in struj. V zadnjem času začenjajo tudi slovenski pisatelji živahnejše sodelovati v »Književnem glasniku«. Objavljajoč slovenske prispevke v iz/irnem jeziku, uredništvo brez dvoma pospešuje kulturno zbliževanje Jugoslovenov
Književniki okrog »Misli« so zopet skupina za se, vendar jih to ne moti, da se posamezniki ne bi oglašali tudi v drugih revijah.
Enako je z revijo »život i rad«.
Okrog »Politike« se je zbrala posebna
skupina, ki Ima zveze z nekaterimi skupinami okrog revij.
»Vreme« zopet predstavlja svojo posebno skupino, a »Pravda« takisto svojo. Te časniške skupine podpirajo poedince iz raznih revialnih skupin.
Nekateri književniki so izven vseh skupin — bodisi slučajno ali ker so že visoko v letih in nimajo več vrstnikov, bodisi iz stvarnih razlogov nI zbog posebnih literarnih nazorov. Tako g. Brana Nušič nesporno predstavlja skupino za se, brez tovarišev in brez učencev. Na drugem koncu je g. Momčilo Nastasijevič izven vsake skupine, zastopajoč neke subtilne psiho-loško-književne smotre.
Skupine in skupinice najmlajših imajo ta ali oni svoj list, vendar, če le morejo, objavljajo svoje proizvode v revijah starejših skupin. Agilnejše organizacije, ki bi vse te skupine vezale, žal ni in tako so pisatelji popolnoma predani samim sebi.
Predavanje prof. Mnrka v Pragi Naš
ugledni rojak, praški univ. prof. dr. M. Murko bo dne 5., 12. in 19. marca na ondotnem Slovanskem institutu predaval o svojem narodopisnem potovanju po Jugoslaviji. — Na istem zavodu bo 28. t. m predaval univ. prof. dr. Jelačič iz Skoplja o virih za zgodovino ruske revolucije.
Dr. Branko Gavetta o sebi. S tem naslovom so priobčile zagrebške »Književne no-vine< po »Jutru< razgovor našega urednika
z režiserjem ljubljanske drame dr. Brankom Gavello. Iz pripombe posnemamo, da bo ljubljanska drama z »Mercadetom« v režiji dr. Gavelle gostovala v Zagrebu.
Iz revij. V februarski številki »Nove Evrope« je izšlo razen člankov, ki jih je »Jutro« že posebej omenilo, več prispevkov, ki zaslužijo, da opozorimo nanje. Tako bosta literarnega izobraženca zanimala članka »Croce i anti-historizem« iz peresa A. Hal-lerja in »Leonardo da Vinci i kriza savre-mene estetike«, ki ga je prispeval dobri poznavalec sodobnih romanskih književnosti Bogdan Radica. Izboren esej o »očetu« ev-rop. liberalizma Benj. Constantu je spisal Slobodan Jovanovic. Kdor se zanima za javna in gospodarska vprašanja, bo s pridom prečital članek rumunskega sociologa D. Mitranija »Zelena buna« in izredno zanimivo razmotrivanje A. Božiča »Život na današnjem sovjetskom tržištu«. — »Riječ« je priobčila v številki z dne 21. t m. daljše predavanje znanega filozofa dr. VI. Dvorni-koviča o Dostojevskem. Dvornikovič tankočutno analizira duševnost Dostojevskega in mračno psiho njegovih. glavnih junakov. — »Srpski književni glasnik« je posvetil znaten del svojega februr. drugega zvezka pokojnemu Vojislavu Veljkovicu. Spominske članke o zaslužnem politiku so prispevali Bogdan Popovié, Lj. M. Davidovič, Slobodan Jovanovó, Jaša M. Prodanovič, Pavle Popovié, Jovan M. Jovanovič in dr. Razen leposlovnega gradiva (Crnjanski, Giaeser, Manjlovic) utegne zanimati članek D. S. Arangjeloviéa »Današnje stanje kapitalizma«.
Spor ca kritiko ▼ Beogradu. Kakor smo
že ponovno zabeležili, se danes v Beogradu tudi že širša javnost zanima za literarne spore. Postali so namreč dnevna senzacija in predmet sodnih razprav. Najbolj pereče je trenutno vprašanje, ali obstoji svoboda književne kritike in kako daleč sega. V »Pravdi« z dne 21. L m. je izšel interview z urednikom S. knjiž. glasnika in kritikom Milanom V. Bogdanovicem, ki se je moral minule dni sam odločno braniti pred ofenzivnim kulturnim referentom »Politike« Ž. Miličevičem. V tem razgovoru postavlja Bog-danovič stališče: Kritika mora biti svobodna; v literaturi je treba to svobodo odločno zagovarjati. Toda kritika je samo takrat svobodna, če je objektivna. Treba je tedaj braniti objektivno kritiko, omejevati pa svobodo osebnega klevetanja, žalitve in »obračunavanja« iz razlogov, ki nimajo z literaturo nič skupnega. Kritika se opravljaj častno in vestno!
Letošnje knjige »Matice Hrvatske«. »Matica Hrvatska« v Zagrebu je izdala letos naslednje knjige: Dr. Oton Kučera: »Naše nebo«. (Tretja izdaja priljubljenega uvoda v astronomijo.) — Djuro Vilovič: »Hrvatski sever i jug«. (Zbirka novel nadarjenega pripovednika. Prvi del te močne leposlovne knjige je posvečen Medžimurju. Avtor je že pred leti izdal lepo umetniško delo o tej malo znani pokrajini z naslovom »Medjimur-je«.) — Mile Budak: »Pod Gorom«. (Zbirka povesti in črtic iz Like.) — Ljubo Rara-man: »Iz kolijevke hrvatske prošlostl«. (Zgodovinsko umetnostne črtice o starohr-vaških spomenikih.) — »Hrvatsko kolo«. (Zbornik razprav in leposlovnih prispevkov; posebno zanimiva je sintetična študija
Ljubomira Marakovida o sodobni literaturi. O pesniku Dragutdnu M. Domnjanoviču je izšla študija L Zimbreka.)
Populizem se imenuje nova francoska književna struja, ki smo jo obširneje zabeležili že ob nje prvih nastopih. Ta struja znači obnovo in neko modernizacijo starega naturalizma. Njeni člani skušajo pronik-niti v nižje družabne vrste ter opisujejo podrobno in verno resnično življenje teh plasti. Pravkar so populisti ustanovili »Prix du roman populiste«. Prva nagrada (5000 fr.) se bo podelila v maju. V žiriji so med drugimi Duhanel, Jaloux, Lefevre, Lemmonier, Thérive.
Nov roman Leonida Leonova. Eden najboljših sovjetskoruskih pisateljev Leonid Leonov je izdal novi roman »Sotj«. V oddaljeno rusko pokrajino z neizmernimi gozdovi, v svet menihov, ki zanikujejo tostransko življenje in primitivnih, zaostalih kmetov, prodira nova Rusija s svojo izključno tostranostjo in življenjskim optimizmom. Pri gradnji nove tovarne — simbola ruske industrializacije — trčita oba tokova. Boj med obema svetovoma je osnovni motiv novega Leonovega romana. Najlepše in najboljše strani knjige so v prvem delu romana. Tu pisec slika primitivno kmečko in samostansko življenje v enolični samoti daijnjih ruskih gozdov. Moč in nazornost teh opisov je tako učinkovita, da mislimo na slične mojstrske opise Leskova in Melnikova. Tam pa, kjer je Leonov moral opisovati konflikte z novim, od zunaj prodirajočim svetom, je jela njegova moč pešati; opisi prehajajo v sheme, barvitost pripovedovanja bledi... (A. Luther.).
Epidemije
(hripa, influenca)
skrbe prečesto ljudi, zlasti rodite-telje, ki se tresejo zaradi svojih otrok. Oblasti priporočajo za spre-čevanje infekcijskih bolezni največjo opreznost in čistočo.
Odvračati
je vedno laže nego boriti se proti infekciji, ki je že nastopila. Po sedanjih izkušnjah je znano, da prihajajo bakterije skozi organe za sopila v telo. Zaradi tega morate vsako jutro in tudi nekolikokrat preko dneva izpirati svoja usta in grlo z mlačno vodo, v katero na-kapate nekoliko
99
francoskega žganja.
Njeno dobrotvorno delovanje je poznano že cele decenije, a tudi z Vaše strani boste dosegli uspeh v pobijanju prenašanja infekcije. Dobiva se povsod.
okoEci Novega mesta, ▼ Metlfci, pa tudi višje gori okrog Višnje gore in Grosuplje» ga. Da so bili fantje, ki se potepajo brez posla po mestih in deželi skrajno nevarni tuji lastnim kažejo že vlomilski rekviziti, ki so jih zaplenili pri njih. Posedovali so namreč vsi trije električne žepne svetiljke, svežnje vitrihov, razne ključe, krive nože ie dijamante za rezanje stekla.
Otvoritev nove kranjske hidrocentrale
Kranj, 21. februarja.
Novootvorjena in te dni blagoslovljena Majdičeva hidrocentrala je ena največjih na Savi. Z izgubo Primorja, Koroške in ostalih alpskih pokrajin je Majdičev mlin izgubil precej veliko mlinsko konzumar-sko področje. Podjetje je moralo misliti, kako naj izkoristi vodno silo. V istem času pa se je povsod, zlasti v nasledstvenih državah jelo reševati vprašanje hidrocen-tral v svrho pridobivanja električne sile za industrializacijo.
Nova pot za izkoriščanje se je odprla z naselitvijo tekstilne industrije. Prva tekstilna tovarna Jugočeškg je bila priključena na staro centralo in je dolgo časa zadostovala njena pogonska sila. Z gradnjo drugih tekstilnih tovarn pa je bilo podjetje primorano misliti na dograditev nove hidrocentrale. Načrti so bili hitro napravljeni, ker je bilo vodne sile dovolj na razpolago. Delo je pospešila katastrofalna po-vodenj jeseni 1926, ki je porušila stare vodne zapore. V leti 1927 je družba Dedek najprej poglobila strugo in dogradila velik vodojem. Kmalu so zrastli na živi skali, 11 m globoko, trdni betonski temelji, podlaga novi centrali, še isto leto avgusta je zapela nova turbina z generatorjem, kar je dobavila tvrdka Weipert-Sohn in Voith. Zaradi vedne naraščajočega konzuma pa je bilo podjetje prisiljeno misliti na razširitev. Proti koncu lanskega leta je vzdr-dral drugi agregat, ki so ga dobavile ško-dove tovarne Prva turbina proizvaja ja-kost 550 HP, druga pa 950. Skupno s staro centralo je na razpolago preko 2000 HP. Vodni del pa je zgrajen za kapaciteto do 4000 HP.
Centrala obratuje z visoko napetostjo 3000 voltov, s katero napaja večje konzu-mente v Kranju direktno, prenos električne energije v Medvode pa se vrši z napetostjo 35.000 voltov. Nova centrala oddaja električno energijo skoraj vsem kranjskim tovarnam, priključen pa je tudi del omrežja mesta Kranja in bližnje okolice: Stražišče, čirčice, Drulovka, Orehèk, Medvode. — V prav kratkem času si je domače podjetje pridobilo ugled z vestnim delom in primerno ceno. Tehnični oddelek vodi domačin g. inž. Gros, želimo čim lepši nadaljnji razvoj.
S smuških tekem v Bohinju
Zmagovalec v smuških skokih S. Guttormsen si na vrhu skakalnice pritrjuje smučI.
Pogled s vrha Hansenove skakalnice. Pravkar je odskočll z mosta Norvežan S. Guttormsen. Brezhibni slog njegovih skokov je zadivil vse gledalce.
Domače Testi
*	Vojaške vesti. Kakor javlja »Vojni tist«, so kot slušatelji sprejeti v nižii tečaj za ar-toliirijske oficirje: kapetan 2. razreda Maksimilijan Makovec, ter poročniki Anton Cerar, Slavko G rum, Bogomir Pukmajster, Karel Novak, Ivan Ravnik, Franjo Mladič, Andrej Pire, Pavle Vošnar, Josip Horvat, Jože Kro-»ar in Matija Petrovič. Tečaj se prične 28. t m. v Sarajevu. Prideljeni so na službovanje: inteodantski podporočnik Karel Petrič kot blagajnik dravski stalni vojaški bolnici, nižji vojnotehnični uradnik Julij an Soklič pa komandi strokovnega orožja. Dosedanji civilni uradnik Ivan Mance je imenovan za nižjega vojnotehničnega uradnika. Zenitev je odobrena: inženjer-skemu poročniku Stojanu Koraču z gdč-Areto, hčerko dr. Josipa Tominška, direktorja gimnazije v Mariboru; poročniku fregate Stanislavu Abramu z go. Magdaleno, ločeno soprogo dr. Albrechta Aitnerja, advokata v Vratislavi, hčerjo Viljema Bteierja, inšpektorja rudarskega biroja v Neukirchnu, ter poročniku fregate Savu Salmiču z gdč. Marijo, hčerko pokojnega Ivana Grimanija, trgovca v Šibe ni ku
•	Diplomske izpite na filozofski fakulteti v Ljubljani so v februarskem terminu nare» dili ti »le kandidatje in kandidatinje: Avse» nak Bogomir (narodna in obča zgodovina), Busija Josip (južnoslovanska in primerjalna književnost), Gspan Alfonz (slovenska in primerjalna književnost), Kajfež Josip (ke» màja in fizika), Modic Stanislav (kemija m fizika), Pavlic KlotUda (klasična filolpgija in zgodovina starega veka), Pretnar Zonsla» va (francoščina m primerjalna književnost), Sekolec Anton (filozofija in pedagogika), Starešina Peter (narodna in obča zgodtovi» na), Simunkovič Zvonimir (narodna in obča zgodovina), Štrukelj Vojteh (narodna in obča zgodovina), Veselko Franc (narodna in obča zgodovina).
♦	Tolmač za španski in madžarski jezik. Višje deželno sodišče v Ljubljani je Frana Berdena, učitelja na osnovni šoli v Gornji Šiški, imenovalo za tolmače za španski in madžarski jezik pri deželnem sodišču v Ljubljani.
*	Uredba o ženitvi orožniških oficirjev.
Nj. Vel. kralj je podpisal uredbo o ženrtvj orožniških oficirjev ter podoficirjev in orožnikov. Oficirji se ne smejo ženit», dokler ne dosežejo čina poročnika, nižji vojni uradniki pa se lahko oženijo, čim so dosegli ta čin. Odlok o odobrenju ženitve izda vojni minister za komandanta orožništva, njegovega pomočnika in za orožniške brigadne generale, za vse ostale orožnike oficirje pa komandant orožništva. Ob prilik' ženitve oficir ne sme imeti doglov. Orožniški podčastniki se ne smejo ženiti, dokler ne dovršijo osem let službe. Naredniki in vodniki, ki so oženjeni, ne morejo postati oficirji.
♦	Smrt priljubljenega Idrijčana. V Idriji je v soboto za večno zatisnil oči upokojeni rudniški uradnik g. Körle Ha r mei. Kdo ga ni poznal, ne samo v Idriji, marveč tudi v široki okolici? Blagi mož, ki je bil vedno vedrega duha, vedno šaljiv in prüju-Ijen družabnik, je bil prav tako poznan to-stran meje, kakor po Goriškem in na Krasu. Z vso vnemo se je udejstvoval v lokalnem kulturnem življenju, pomagal svoje-časno pri vseh domačih prireditvah in je z zdravim humorjem zabaval staro in mlado. Bil i e znan kot original in so ga vsi visoko cenili, prav tako kakor njegovega brata, že pred leti umrlega, po vsem Goriškem znanega dekana v Komnu g. Adolfa Har-mela. Pokojni Körle, ki je bolehal že dalie časa, je dosegel nekaj nad 60 let in se bo novica o njegovi smrti prav gotovo globoko dojmila tudi vseh Idrijčanov, bivajo-čih v Ljubljani in drugod. Blag mu spomin!
*	Prometni pomen sevnlškega mostu. Iz Sevnice nam pišejo: Banovinski most čez Savo v Sevnici izkazuje po svojih statistikah vedno večji promet. Most je bil zgrajen iz lesa v letih 1870. do 1874. Do 1928 je bil v zasebni lasti, nato pa je prevzel most v svojo last in oskrbo okrajni cestni odbor, ki pobira mostnino in vodi statistiko o prometu. Da je ta most velike prometne važnosti, je jasno, saj se tu, v Sevnici, sekata dve važni prometni žili, cesti od Zidanega mosta do Zagreba in zveza Št. Janž - Sevnica - Planina. Lani je bil naslednji promet: pešcev 109.200 (dohodek na mostnini 10.920 Din), kolesarjev in živine 13.700 (dohodek na mostnini 850 Din), dvo-vprežni voz 10.600 (d >hodeK r.a mostnini 31-800 Din), enovprežnih voz 5400 (dohodek na mostnini 10.800 Din), avtomobilov 3500 (dohodek na mostnini 28.000 Din), koz in ovac 400 (dohodek na mostnini 100 Din), skupno 142.800 (dohodek na mostnini 88.470 Din). Predlanskim jc bil skjpni dohodek 83.219 Din, torej znaša prirastek 5251 Din. Tako nam tudi ta naraščajoči promet kaže potrebo važne železniške zveze Št Janž-Sevnica, katere gradnjo bodo pričeli menda letos pomladi, kar bo vsekakor velikega gospodarskega pomena za vso sevniško in sosednjo pokrajino.
•	Novi grobovi. V Ljubljani sta umrla na Celovški cesti 32 dolgoletni progovnà nad»
Vremensko Dororilo
Meteorološkega zavoda v Ljubljani
'	23. februarja 1931.
Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja. 2 stanje barometra, 3. temperaturo. 4 relativno vlago v %, 5. smer in brzino vetra, 6 oblačnost 1—10, 7. rrsta padavin, 8 padavine v mm
Ljubljana: 7. 757.8, +2.4, 90. S 4, 10, dež, 1.7. Maribor: 7. 757.9, +2, 80, NW2, 10, »neg, 0.3. Zagreb: 7. 758.3, +3, 90, SW 2, 10, sneg, 1.0. Bepgrad: 7. 754.0, +6, 90, NE 4, 10, dež 1.0. Sarajevo: 7 755.3, 0, 90, W2, 10, sneg, 120. Skoplje: 7. 750.9, +7, 90, mir. no. 10, dež, 12.0. Split: 7. 757.1, +8, 50. N 4, 10, —, —.
Najvišja temperatura danes v Ljubljani 4-5.5, v Mariboru +4.6, v Zagrebu +4, v Beogradu +8, v Sarajevu +8, v SSkoplju +14; najnižja v Ljubljani +1.4, v Mariboru +1, v Zagrebu +2, v Beogradu +2, v Sa» rajevu —1, v Skopi ju +5, v Splitu +6.
Solnce vzhaja ob 6.48, zahaja ob 17.40, kma vzhaja ob 9.13, zahaja ob 0.1.
zornflk v p. g. Anton Vadnjal v čestiti sta» rasti 88 let, na Zaloški cesti 13 pa g. Ivan Stare. V Mariboru 6o umrli: v soboto v splošni bolnici zasebnica Gabrijela Grilo» va, staTa 81 let, ter v Einspielerjevi ulici 34 gdč. Anica Kotmkova, učiteljica pri Sv. Urbanu nad Ptujem, stara 25 let; v nedeljo pa v Frankopanovi ulici 5 ga. Marija Bradače» va, soproga upokojenega železničarja, stara 71 let, in včeraj zjutraj Ob železnici 14 ga. Terezija Brodnjakova. soproga upokojenega železničarja, stara 86 let. — V celjski javni bolnici sta umrla včeraj dopoldne ga. Ema Gregorinova, vdova po višjem sodnem svet» niku v p. in odvetniku ter mati uradnice celjske Mestne hranilnice in pa 16 letni ru» darjev sin Vladimir Hribar od Sv. Krištofa nad Laškim. — Kakor smo zabeležili, je pri svoji hčeri ge. Turkovi, soprogi postajena» čelnika v Litiji, umrla v visoki starosti 85 let ga Ivaina Koschellova. Blaga pokojnica je bivala pred prevratom s svojim sopro» gom, simpatičnim g .poštarjem, ki živi zdaj v pokoju pri Turkovih v Litiji, nad 40 let v Hrastniku. Zemske ostanke ljubeznive gospe so položili v nedeljo ob pol 16. na li» tijstkem pokopališču k večnemu počitku. — V zreli moški dobi 42 let je preminul po dolgotrajnem bolehanju posestnik in sed» larski mojster v Godešiču g. Ivan Krajnik. ki zapušča vdervn 7 nepreskrbljenih otrok Pokojnik je bil skrben družinski oče, priie» ten družabnik .napreden obrtnik in vobče spoštovan mož. Ob veliki udeležbi pri ja» teljev in znancev iz Godešiča, Reteč in Sir» še okolice se je vršil pogreb v nedeljo po» poldne v Reteče. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
POZOR!	POZOR!
V NEDELJO L MARCA PRIČNE IZHAJATI
NOVA ZGODBA
S SLIKAMI
NA OBIČAJNEM MESTU MED MALIMI OGLASI »JUTRA«
POZOR!	POZOR!
*	Ameriški turisti v Dalmaciji Prot' koncu t m. prispe v Dubrovnik s speci j 4» no luksuzno ladjo velika skupina uglednih ameriških turističnih krogih vlada živahno dajo Dubrovnik ter Boko Kotorsko. V ameriških turističnih krogov vlada živahno zanimanje za jugoslovensko rivijero. 2e se» daj je prijavljen prihod treh večjih ameriških sKupin.
*	K natečaja načrtov za zgradbo kolodvora v Skoplju naproša železniška generalna direkcija vse konkurente, da po možnosti očrtajo k skici tudi primerno ureditev kolodvorskega trga, da bo celotna ideja načrta čim popolnejša. Razmerje pri načrtu velja 1:500.
*	Razpis službe. Rektorat univerze v Ljubljani razpisuje mesto kontraktuelncga asistenta pri stolici za vodne zgradbe v institutu za grabeno inženjerstvo. Prosilec mora imeti diplomo inženjerja gradbene stroke. Prošnje naj se do 1. marca vložijo pri rektoratu.
*	IV pehotna podoficirska šola kraljice Marije v Zagrebu bo sprejela 1. maja letos večje število goiencev iz civila in vojske Na konkurz imajo pravico vsi zadostno pismeni mladeniči v starosti 17 do 21 let. Pogoji konkurz i in opis, kaki dokumenti so potrebni in kakšno lepo bodočnost ima kan» didat, so na vpogled pri občinskih oblastvih, orožniških postajah, vojnih okrožjih, pehot» nih polkih, šolskih nadzornikih in učiteljih kakor tudi v omenjeni šoli.
*	Ob priliki iubileja predsednika g. Ales ksandra Hudovernika je prejela Ciril Meto» dova družba: iz nabiralnika v gostilni Čin» Činkole v Ljubljani 284.50 Din in od ženske podružnice v Ribnici 210 Din. Iskrena hvala!
KINO IDEAL
Danes ob 4., pol 8. in 9. url
HANNS JUNKERMANN
v smehapolnem filmu:
Dva morska psa
*	Dom železniških uradnikov v Zagrebu.
Udruženje železniških uradnikov zagrebške direkcije slavi te dni desetletnico svojega obstoja. V zvezi s tem jubilejem je uprava udruženja sprožila akcijo, da se v Zagrebu zgradi Dom železniških uradnikov.
*	Nalezljive bolezni v Dravski banovini so v preteklem letu 1930. zahtevale znatno število smrtnih žrtev. Umrlo ie 341 oseb in sicer: za davico 160, za škrlatinko 84, za grižo 25, za krčevito odrevenelostjo 20» za tifuznlmi boleznimi 18, za nalezljivim vnetjem možganov 14, za šenom 9, za dušljivim kašljem 5, za ošpicami 4, za vraničnim prisadom in za otročniško vročico pa po 1 oseba.
*	Ekonomično zasnovan gradbeni na* črt in proračun prihranita mnogp na stavb» nah stroških. Obrnite se na tehnični biro arh. Ivana Zupana. Ljubljana, Gradišče 13.
*	Obleke in klobuke kemično čisti, bar« va, plisira in lika tovarna Jos. Reich.
ITO zobna pasta najboljša!
Iz LJubljane
Seja ljubljanske občinske uprave.
Občinska uprava se sestane jutri ob 17. k redni javni seji. Na dnevnem redu je med drugim poročilo o inkorporaciji sosednih občin Vič, Moste in Zgornja Šiška. V tajni seji se bodo reševale prošnje za zagotovitev sprejema v ljubljansko domovinsko zvezo ter razne personalne zadeve.
u— Iz gledališča. Prvi nastop požrtvovalnih člano prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva v Ljubljani na dramskem odru bo drevi ob 20. Vprizorili bodo Fin-žgarjevo narodno igro »Divji lovec« v režiji g. Smerkolj a. Vse vloge igrajo društveni člani. Predprodaja danes pri dnevni blagajni v operi in zvečer pred predstavo v drami po običajnih dramskih cenah. — V četrtek bo premijera drame »Gospoda Glembajevi«, ki jo ie napisal zagrebški dramatik Miroslav Krleža, poslovenil pa Fran Aibrecht Drama je zajeta iz življenja zagrebške patricijske rodbine. Delo je zrežiral dr. Branko Gavella, v posameznih vlogah pa nastopijo naše najboljše dramske moči. Premijera bo za red E. — V operi bodo drevi peli za red B »Rigoletta« z g. Primožičem v glavni vlogi. Rigoletto je vsekakor najboljša kreacija našega odličnega baritonista. V vlogi Gilde gostuje gospa Oberwäldeneva iz Domžal, ki je imela pri prvem nastopu v naši operi prav lep uspeh. V vlogi vojvode pa gostuje član Narodnega gledališča v Mariboru g Ivelja, mlad, simpatičen tenorist — V četrtek nastopi v naslovni vlogi Wagnerjeve opere »Lohengrin« g. Marij Šimenc poslednjikrat pred svojim odhodom v Nemčijo. Po enomesečnem bivanju v Nemčiji bo po povrat-ku absolviral še ostala gostovanja. Predstava Lohengrina je za red D. — Prvi ve. čer gostovanja Hudožestvenikov bo v petek. Uprizore eno najboljših komedij slovanske literature, Gogoljevega »Revizorja«. V glavnih vlogah nastopita slavna Hu-dožestvenika Pavlov in Grečeva. Med ostalim ansamblom je več naših starih znancev izza prejšnjih gostovanj. Umetniki gostujejo stalno v Beogradu, imajo pa tudi večje turneje po vseh državah Evrope. Za gostovanje veljajo zvišane operne cene. Predprodaja pri dnevni blagajni v operi.
u— Umetnostno zgodovinsko društvo priredi v sredo 25. t. m. ob 3. popoldne ogled barvnega tiska v Jugoslovenski tiskarni. K obilni udeležbi vabi odbor.
u— Krajevni odbor Rdečega križa v Ljubljani bo imel v sredo dne 4. marca ob 18. uri redni letni občni zbor v damski sobi kavarne »Emona«. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor.
u— Mestna občina razpisuje dobavo pisarniških potrebščin za leto 1931. Predmeti kakor tudi dobavni pogoji se dobe proti povračilu stroškov med uradnimi urami v mestnem ekonomatu št. 12. Pravilno kol-kovane ponudbe je vložiti do 5. marca opoldne in morajo biti že na zunaj označene z napisom »Pisarniške potrebščine, u— Vse nameščence opozarjamo na važno sociaüno predvanje, ki ga bo imel drevi ob 20. v salonu restavracije »Pri Levu« na Go-sposvetski cesti g. dr. Janko Vrančič. Predavanje priredi Društvo zasebnih in avtonomnih namščencev in bo govornik razpravljal o osnutku novega zakona o socijaJ-nem zavarovanju. Vstop prost.
u— Predavanje v »Pravniku*. V četrtek 26. t m. bo predaval na sestanku društva »Pravnika« namestnik višjega državnega tožilca g. dr. Munda Avgust o snovi »Nekaj pripomb k sodni praksi glede na novo kazensko zakonodajo«. Predavanje se bo začelo točno ob 18. na sodišču v LjuMjani, soba 79. Vabljeni!
u— O špalirjih ob steni hi na prostem bo v sredo 25 t m. ob 19. predaval v predavalnici mineraloškega istituta na univerzi meščansko šolski učitelj g. Anton Smrdeli. Predavanje priredi podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva in je vstop tudi nečlanom prost
u— Pevsko društvo »Stavec« v Ljubljani vabi častno, ustanovno, podporno in redno članstvo na redni letni občni zbor, ki bo v soboto, 28. t m ob 20. v društvenem lokalu v Gregorčičevi ulid 5-1. Običajni dnevni red. Prosi se za točno in polnošte-vilno udeležbo, ker se bo po preteku pol ure zamude vršil občni zbor ob vsaki udeležbi članstva.
u— Lakner še vedno v policijski preiskavi Policijska preiskava glede mengeškega umora in drugih Laknerjevih grehov še vedno ni končana. Z njegovo aretacijo se je namreč nabralo toliko raznega gradiva proti njemu tudi kot klatežu, tatu in vlomilcu, da so potrebna vedno nova zasliše-
Sredstev za	j
čiščenje je mnogo.
sigurno, blago, normalno
izpraznjenje
B omogočajo
Zavoj za 8 Din — zadostuje za 4—6 krat.
ZOBOZDRAVNIŠKA PRAKSA
sijajno vpeljana, blizu Ljubljane, železniška postaja, se zaradi preobilice dela odda ali proda.
Ponudbe pod značko »Zobozdravnik S388« na oglasni oddelek »Jutra«.	3383
Za preproge nespremenljiva
SMYRNA VOLNA
TONI JAGER, Ljubljana, Dvorski trg št. 1.
1848
I vanja. Kakšen cinik in pa kakšen nevaren komedijant je moirilec župnika Franc. Ku-šarja, priča tudi nastopni dogodek: Kakor znano je Lakner v nedeljo po umoru poše-til v družbi svojega dekleta neko dramsko predstavo v šmarskem Društvenem domu. Ker je premogel denar, je povedel dekle na najboljše mesto in je tudi sam sedel poleg domačega kaplana. Seveda se je med premori sukal pogovor največ okrog mengeškega umora in se je tudi Lakner sam oglasil k besedi. Dejal je g. kaplanu: »Ja, to je pa že od sile! Kdo bi si mislil, da je človek v stanu izvršiti kaj takega! Jaz niti piščanca ne bi mogel zaklati...« — Da, res od sile!
u— Prepoden zajčji tat. Brezposelni delavec 23-letni I. E. iz Ljubljane si je zaželel v nedeljo ponoči zajčje pečenke. Ker je že vedel, kje jo bo našel, se je napotil v okrilju noči proti Glincam in se splazil v hlev železniškega sprevodnika Tometa. Fant pa je bil neroden. Pri tatinskem po-silu je preveč ropotal, na kar so postali pozorni domači in ga prepodili. Imel pa je še to smolo, da so ga prepoznali, zasledovali in izročili stražniku. I. K- je napravil samo na vratih za par kovačev škode. Policija je fanta izročila sodišču.
u— Vlom v čevljarsko delavnico. V nedeljo ponoči je bil izvršen v delavnico čevljarja Ivana Pavlina na Dunajski cesti 69 drzen vlom. Tat je ukradel par ponošenih škornjev, par moških visokih čevljev, par nizkih čevljev Ln siv, ponošen moški dežni plašč ter siv jopič, vse skupaj vredno okrog 700 Din. Vlomilec, ki je v delavnici vse pretaknil, je poleg navedenih stvari našei v nekem predalu tudi okrog 40 Din gotovine.
u— Aretiran vlačugar. V soboto zvečer je bil aretiran v neki ljubljanski gostilnici bivši rudar Josip K., ki so ga že dalje časa zasledovali trboveljski orožniki. K. je poleg drugih nepoštenosti zagrešil tudi poneverbo obleke, vredne 970 Din. Aretiranca so izročili v sodne zapore.
u— Provijant je izginit Sprevodnik France S. je, odhajajoč v soboto zvečer v službo, vzel s seboj v usnjatem železničar-skem kovčku poleg drugih potrebščin tudi za dva dni hrane. Prišedši na gorenjski kolodvor je med pogovorom obesi torbo na zavoro tovornega vlaka in se za hip odstranil. Vrnivši se pa kovčega s hrano v vrednosti 250 Din ni več našel, ker se je vsega polastil neznan tat.
u— Izgubil se je velik rjavkast pes volčje pasme brez ovratnika. Sliši na ime »Hajduk«. Naslov Anton Bajec, cvetličarna, Pod trančo, Ljubljana. —o—
Iz Celja
e— Seja celjskega okoliškega občinskega sveta je bila v soboto zvečer in je podžu* pan g. Kukovc podal občinski obračun za L 1930. Dohodki so znašali 2.503.376.40 Din, izdatki 2,131.542.60 Din, prebitek 371.833.80 dinarjev. Občinska imovina je vredna 1,240.109.75 Din, nepokriti pa so še razni računi v znesku 107.807.30 Din, tako da predstavlja občinsko premoženje čisti zne» sek 1,132.302.45 Din. Dohodki ubožnega sklada so znašali 110.329.55 Din, izdatki isto» toliko. Občinski inventar je vreden po zad» nji cenitvi v 1. 1928. skupno 1384.781.34 Din. Obračun je bil soglasno odobren, enako je bil sprejet sklep, da se nastavi za občinske» ga zdravnika g. dr. Drago Hočevar. Odo» bren je bil v celoti načrt za parcelacijo po» sestev in regulacijo cest v Gaberju. Pozneje se bo razširila parcelacija in cestna regula» ci j a tudi na Zavodno, Spodnjo in Gornjo Hudinjo, Jožev hrib itd. V domovinsko zve» zo je bilo sprejetih 15 prosilcev. Delavstvo vztraja še danes na stališču centralizacije delavskega zavarovanja. Naposled 6e je ein» karniško delavstvo izreklo proti novemu osnutku socijalnega zavarovanja.
e— Zadnja pot dr. Josipa Vrečka. Skoro vse narodno Celje je poleg številnih pokojnikovih prijateljev iz ostalih krajev in mest Slovenije v soboto popoldne spremilo zavednega narodnjaka in odvetnika dr. Josipa Vrečka na njegovi zadnji poti rta celjsko okoliško pokopališče. Pogrebni sprevod je bil izredno dolg. Ko je bila krsta blagoslovljena in spuščena v rodbinsko grobnico, je pokojniku v slovo izpregovo-ril njegov dolgoletni sodelovaleč in tovariš g. dr. Juro Hrašovec. V izbranih besedah je orisal pokojnikovo plodonosno življenje in delovanje od 1. 1882., ko je prišel v Celje. Celdsko pevsko društvo je zapelo pred pokojnikovo hišo Narodno nagrobni-co, ob grobu pa žalostinko »Blagor mu«.
e— Gostovanje Hudožestvenikov. Hudo-žestveniki iz Beograda nameravajo na svoji turneji po Sloveniji obiskati tudi Celje v nedeljo 1. marca. Igrali bodo Gogoljevega »Revizorja«. Seveda bo gostovanje mogoče le v primeru, če bo gledališče že v pred-prodaji razprodano. Poskusno obvezno rezerviranje vstopnic traja do srede 25. t m. zvečer v knjigarni Goričar & Leskovšek na
Kralja Petra cesti.
e— Narodno-obrambna društva v Celju bodo priredila na dan sv. Cirila in Metoda v nedeljo 5. julija letos veliko narodno veselico v Celju. Vsa ostala celjska društva se vljudno naprošajo, da naj ta dan opus te vsako eventualno nameravano svojo prireditev.
• e— Pešpot ob državni Mariborski cesti
od Rudarske šole do Majdičeve kapele v Spodnji Hudinji je v takem stanju, da bi moral imeti pešec s seboj čoln, da bi mogel v mesto oziroma obratno. Po tej poti hodi dnevno poleg vsega drugega prebivalstva najmanj 800 do 1000 šolarjev, ki morajo potem vse dopoldne presedeti v šolskih sobah s premočenimi nogami. Naj bi se vendar pot nekoliko osnažila snežne brozge.
e— Krajevna skupščina bratovske sklad» niče Cinkarne d. d. se je vrš:la v nedeljo dopo'dne ob 10 v cink'miški odredilnici Po ugotovitvi sklepčnosti je bil odobren računski zakliuček blagajn za 1. 1930, k izkazuje naslednie številke: Bolniška blagajna: dohodki 318 322.62 Din. izdatki 315.023.82 Din; pokojninska blagajna: do< hodlki 306 143.80 Din, izdatki 297.984.50 Din nezgodna blagajna: dohodki 48.582.90 Din izdatki 49.198.80 Din. Sledile so volitve v nadzorni odbor za 1931. Pri slučajnostih se je razvila obširna debata zaradi svoječasne izjave delavstva, da soglaša s priključitvijo
k splošnemu delavskemu zavarovanju. Za» stopnik dehvstva je omenil, da podjetje ni vršilo nobenega pritiska na delavstvo ali odbornike.
e— Podražitev kruha. Pekovska zadruga v Celju je z 18. februarjem zopet podražila cene kruha in sicer: belemu kruhu od 4.20 dinarjev na 4.50 Din za kg. črnemu kruhu od 3.60 Din na 3.75 Din in polbelemu kruhu od 4 Din na 4.20 Din. Hleb kruha je veljal doslej 2.50 Din oziroma veliki hleb 5 Din, zda-j pa velja mali hleb 2 Din in veliki 4 di» narje, seveda sta pa tudi neprimerno laž» ja. Beli kruh tehta: mali hleb 'T! dkg, velki 88 dkg; črni mali hleb 53 dkg. veliki 106 axg m polbeli mala hleb 47 dkg, vel kj pa 94 dkg. Vzgledu ljubljanskih, mariborskih in ptujskih pekov so torej sledili tudi cel j» ski tovariši.
e— Srečke drž. razredne loterije III. raz* reda 21. kola so prispele in naj jih igralci čim prej dvignejo v podružnici »Jutra« v Kocenovi uloci 2. Rok za obnovitev srečk traja do 5. marca, žrebanje pa bo v torek 10. marca.
e— Mestni kino predvaja drevi ob pol 21. krasni nemi film »Plesalka bogov« s kitajsko filmsko zvezdo Ano May Wongo-vo v glavni vlogi. V filmu nastopa tudi Ju-gosloven Mihajlo Vavič. Predigri sta Foxov zvočni žurnai in Para mem un to va zvočna šaloigra.
Iz Maribora
a— Lep napredek bolniške blagajne' samostojnih trgovcev v Mariboru. V soboto se je vršii V redn: občni zbor bolniške blagajne samostojnih trgovcev v Mariboru, ki je pokazal, da je blagajna napredovala od 217 na 326 članov. Izplačala je lani za zdravnike, zdravila, bolnico in sa-natorij nad 86.000 Din, čistega premoženja pa je izkazala tekom svojega petletnega obstoja 126.635 Din. V novi odbor so bili izvoljeni veletrgovec Weixl za predsednika, trgovec Jančič za podpredsednika in odborniki: Vicel. Kvas, Kiihar, Sax, Kocbek, Oset, Kopič in v nadzorstvo Močiv-nik, France in Greis. Sprejet je bil predlog, da se protestira na merodajnih mestih proti ogromnemu povišanju oskrbnin v javnih bolnicah v času ko cene vsem živ-ljenskim potrebščinam padajo. Vsi trgovci, ki še niso člani te bolniške blagajne, se pozivajo, da čim prej pristopijo. Uspe'a blagajne je dovolj viden, in čim več članov bo imela bolniška blagajna, tem prej bo imelo mariborsko trgovstvo svoj lastni sanato ri j in okrevališče.
a— Iz gledališča. Danes bo premijera Kalmanove znane operete »Cardaška kne-ginja«, ki jo odlikujejo bogate melodije ter pestro in živahno dejanje. Nova režija in inscenacija g Trbuhoviča, deloma nova zasedba. V četrtek se bo ponovila priljubljena opereta »Ciganska ljubezen« za ab. A., v soboto pa bo gostoval slavni tenorist Šimenc kot Janko v Smetanovi »Prodani nevesti«. Preskrbite si pravočasno vstopnice. Rezervirane vstopnice dvignite najkasneje v četrtek.
I BI IBI -

a— Bilanco svojega delovanja je podalo v soboto zvečer mariborsko gasilno in reševalno društvo, ki praznuje letos svojo 60-letnico, na svojem letnem občnem zboru. Iz skromnih početkov se je društvo razvilo polagoma v močno humanitarno organizacijo, ki razpolaga z najmodernejšimi stroji, aparati in drugimi pripomočki. V društvo, ki je bilo dosedaj nekaka domena Nemcev, je vstopilo lani tudi več slovenskih obrtnikov, kar je vsekakor razveseljiv pojav. Organi društva so intervenirali lani pri 38 požarih v mestu in na deželi. Največja požara sta bila 16. junija v tvornici »Kovini« na Teznu in 15. oktobra v tvornici usnja Arnošta Kohnsteina v Nasipni ulici na Pobrežju. Reševalni oddelek je interveniral skupno v 2154 primerih. Vsled svojega požrtvovalnega humanitarnega delovanja uživa društvo, ki je pod vzornim vodstvom g. Vollerja, splošne simpatije in naklonjenost vsega prebivalstva. Pri volitvah je bil zopet soglasno izvoljen dosedanji odbor.
a— Zakonsko zvezo so sklenili pretekli teden v Mariboru: dr. Anton štor, mornariški zdravnik v Tivtu, in Olga Senica, hčerka upok. policijskega uradnika; France Pavlin, strugar drž. žel., in Marija Šef; zasebni uradnik Ljud. Pečuh in Marija Gradišnik; delavec Ivan Kolar in Hedvika Hohl; delavec Fr. Pozor in Marija Dvor-šak; viničar AL Draksler in Marija Praznik; zasebni uradnik Josip Scharfer in Marija Kröpf ter Jakob Ploj, posestniški sin in Anica Diamant.
a— Ljudska somopomoč v Mariboru Ima 500.000 Din premoženja in ne, kakor je včeraj tiskarski škrat številko spačil, 200.000.
a— Seznam in evidenco praznih stanovanj, kakor tudi seznam strank, ki iščejo večja ali manjša stanovanja, vodi stalno v svoji pisarni v Gregorčičevi ulici 8 društvo hišnih posestnikov za Maribor in okolico. Ker je stvar v splošnem interesu, prosi društvo hišnih posestnikov in upraviteljev hiš v mestu in okolici, da se vsako izpraznjeno stanovanje takoj prijavi v društveni pisarni.
a— Obnovljen avtobusni promet Maribor—Ptuj. Včeraj je bil uveden zopet redni promet na avtobusni progi Maribor— Ptuj.
a— Žrtev lastne neprevidnosti. V soboto pozno zvečer se je blizu Pragerskega pripetila tragična nesreča. 20-letni Ivan Korošec, sin tamošnjega trgovca in gostilničarja, je odšel zvečer s puško na cesto. Na nepojasnjen način se mu je puška sprožila in krogla mu je razmesarila desno roko. Korošec je imel še toliko moči, da je Šel še nekaj sto korakov naprej, nato pa se je zaradi velike izgube krvi zgrudil. V nedeljo zjutraj ga je našel njegov oče mrtvega. Oblasti so uvedi« preiskavo.
a— Iz kinematografov. Gra'.ski: Od nedelje dalje 100 odstotni nemški govoreči in zvočni film »Alraune«. Po istoimenski drami Ewersa. Brigitte Helm. Bassermann. Union: Sijajna 100 odstotna nemška zvočna opereta »Možiček« Max Hansen. — Apolo: »Trije mušketirji« Douglas Fairbanks.
Iz Ptuia
j— Ptujski kino. V sredo, 25. t m. ob 8.
uri in v četrtek, 26. t. m. ob 8. uri »Byr-dova ekspedicija na južni tečaj«, film sijajnih posnetkov. Krasne slike. Silna aerava.
Iz Kranja
r— Občni zbor Zadruge rokodelskih in sorodnih obrtL Iz poročila, ki ga je podal načelnik g. Lovro Rebolj, posnemamo, da so se vršile v minulem letu 4 vajeniške preizkušnje, prikrojevalni tečaj za šivilje, katerega se je udeležilo 23 pomočnic, par informativnih sestankov in več sej. Prometa je bilo preko 26.000 Din. 2000 Din je zadruga poklonila obrtni nadaljevalni šoli v Kranju. Pri volitvah so bili izvoljeni: za načelnika Bitenc Josip, za podna-čelnika šiška Josip, za blagajnika Kern Adolf, za tajnika Rebolj Lovro, za odbornike Serajnikova Frančiška, Ribič Andrej, šter Josip, čamer Franc, Konjar Fr., Sek-ne Fr., Legat Jernej in Sajovic Lovro, za namestnike Hlebš Rudolf, Soklič Anton, Zupan Janko in Rogelj Janez, za zaupnike Rajgelj Jos., Stefe Fr., Zavrl Lovro, Blaz-nik Alojz, Grašič Janez, Vovkova Amalija, Vomberger Jernej, Bohorič Fr. in Jelene Ciril, za revizorja Jakofčič Justina in Hribar Andrej, za načelnika vajenskih preizkušenj Pikuš Lenard, za namestnika Rebolj Lovro, za načelnika pomočniških preizkušenj šiška Josip, za namestnika Grašič Ignac. Občnega zbora sta se udeležila kot delegata zveze gg. Rebek in Kramer-šič iz Ljubljane. Odstopivši predsednik g. Rebolj Lovro je bil za požrtvovalno delo, ki ga je opravljal dolga leta, izvoljen za častnega predsednika.
r— 40odsiotne doklade. Na seji sreske» ga cestnega odbora 16. t. m. se je sklenilo letos pobirati za kritje primanjkljaja 40» odstotne doklade na vse neposredne, do» kladam podvržene davke. Opozarjajo se vsi davčni obvezanci, da je do 8. marca v mestni pisarni vsakomur na razpolago raz» glas c sestnvljenih stroških in dohodkih cestnega odbora. Istotam se vlagajo mo» rebitne pritožbe.
Iz škofje Loke
51— Poučno predavanje OUZD je v ne«
deljo dopoldne v Domu najlepše uspelo. Okoli 300 udeležencev iz vrst delavstva in kmetskega ljudstva je povsem napolnilo veliko dvorano. Prispelo je tudi dokaj me» šč-Uipv. Predavatelj g. Bole Josip je v mno* goštevilnih primerih poljudno pojasnil, ka* ko veliko nesreč, pohabljenj in poškodb ima svoj vzrok v nepremišljenosti, površ» nosti in raztresenosti delavstva. Drugo polo* vico dneva je izpolnil domačin dr. Ivan Hu» bad, ki je s praktičnimi demonstracijami prikazal navzočim umetno dihanje, obvezo» vanje in prenašanje oseb. Krvavitve, elek» trične nezgode, očesni vrinjenci, prah, alko» hol, utopljenci, izpahi, kostolomi, slabosti i. dr. so bili predmet ostalega razgovora. Pre» davanje je izpopolnjevalo okoli 150 skiop» tičnih slik. Navzoči so vztrajali kljub dve» urnim izvajanjem do konca. Predavatelja sta žela iskren in zaslužen aplavz.
šl— Mizarski tečaj. Na pobudo Obrtne zadruge v Škofji Loki se je otvoril pretek» lo nedeljo na deški osnovni šoli strokov» ni mizarski tečaj, ki ga poseča okoli 20 mi» zarskih mojstrov in pomočnikov. Vodstvo teči ja je v rokah g. Pavla Okorna, lastnika renomiranega mizarskega podjetja v Fužin» skem predmestju. Poleg teoretičnega stro» kovnega znanja se bodo udeleženci vadili v sestavi kalkulacije. Tečaj je predviden na 6 tednov, a bo skoro gotovo podaljšan, ker se nameravajo obdelati razne lesne vezave, stavbeno in sobno pohištvo in mizarska de» 'la vseh vrst vobče. Predavanja z risanjem so ob nedeljah, sredah in sobotah. Tečaj bo mncio doprinesel k napredku že itak lepo se razvijajoče mizarske stroke v škof» jeloškem okolišu.
šl— Pregled motornih vozil, ki bi se mo» ral vršiti v torek 24. t. m. dopoldne na Mestnem trgu v Škofji Loki, je zaradi skraj» no neugodnih vremenskih prilik preložen na 17. marca.
šl— prvi kuluk. V soboto je bilo na Mest» nem trgu v Škofji Loki živahno vrvenje od jutranjih ur do poznega popoldneva. Z vo» zovi, konji, lopatami in krampi so prispeli mnogi obvezniki ljudskega dela in so s prid» n:mi rokami temeljito pospravili sneg v sredini mesta in v Nunski ulici. Kuluk je bil izvršen na račun obveznosti napr m mest» ni občini. Neobičajni »delavci« so bili pred» met obče pozornosti.
šl— Uiitnina na špirit, ki je bila v škofjeloški občini določena na 12 Din od litra in v Stari Loki na povprečno 1 Din, je bila dalje časa v špecerijskih trgovskih krogih predmet živahnih in vsakovrstnih komen» taTjev. Da se neenakomernemu obdavčenju napravi kraj, sta se občini sporazumeli ta» ko, da znaša uiitnina v obeh občmah 12 di» narjev od litra. Zaradi sorazmerno visoke užitnine je verjetno, da se b.o špirit utiho» tapljal iz sosednih občin, kjer je davščina nižja.
šl— Druga mladinska filmska predstava
pri Sokolu je imela zopet prav lep poset mladih src. Otrocd so se izvrstno zabavali. Mladinske predstave ima društvo vsako ne» de'.jo ob 16. po globoko znižanih cenah. Staršem toplo priporočamo!
šl— Selitev orožniške postaje. Škofjelo» ška orožniška postaja se preseli s 1. apri' lom v občinsko hišo na Mestnem trgu v Škofji Loki.
šl— Oddaja del. Krajevni šolski odbor v Škofji Loki je oddal elektromonterska de* la tvrdki Minka Heinriharja, vodovodno instalacijo in napeljavo centralne kurjave pa Teodorju Kornu iz Ljubljane.
Iz Kamnika
ka— Originalen pustni korzo. Na pustni torek smo videli v mestu popoldne pustni korzo. Pripeljali so v Kamnik »velenjsko elektriko« in jo priključili na kamniško omrežje, baje zaradi tega, ker s tokom iz Stahovice še ni nič. Stuzzijev »Ford« je pa privlekel na Glavni trg, ki naj bi bil Sahara, kakih 15 Arabcev na sankah, ki so vzbujali obilo smeha. Preganjali so ludi koruznike in jih obmetaval: s koruzo. Če povemo še, da so se vozili s čolnom po Kamniku, si lahko predstavljamo, da je bilo prav živahno. Igrala je tudi kamniška godba, ki je bila na posebnem tovornem avtu. Zvečer je bilo v Kamniku na ulici kljub brozgi toliko mask kakor že dolgo ne. Veseljačili so vse do jutra, ko so zo» pet s čolnom vozili ploh od hiše do hiše. Pa še pravijo, da Kamničani niso veseli, ampak nori.
ka— Pevski praznik. Kamniško pevsko okrožje pripravlja za 19. aprija velik kon» cert slovenskih narodnih pesmi. Pelo bo čez 300 pevcev in pevk. Na programu bo» do naslednje pesmi: Bajuk: »Žalost« (me» šani zbor). Kimavec: »Teče mi voda«, Adamič: »Vsi so prihajali«, Hubad: »Glej čez izaro« (mešani zbor), Bajuk: »že rož» ce po polju cvetejo« in Pavčič: »Potrkan ples« (moški zbor). Note za skupno petje so že razposlane in se zbori že pridno va» dijo. Vse informacije daje g. Primožič, šolski upravitelj v Mekinjah pri Kamniku.
Z Bleda
bi— Egiptska tema vlada že od pustne» ga torka v Ribnem, Bodeščah in na Ko» ntnem. Ravnateljstvo elektrarne se napro» ša, da popravi že enkrat elektrovod in nam nakloni po dolgem odmoru zopet odmer» jeno količino toka, katerega prav radi pia» čujemo, čeprav je mnogo dražji od ljub» ljanskega.
Iz Tržiča
5— Reklamne table. Reklamno podjetje Aloma iz Ljubljane je naposled napravilo na pripravnih prostorih svoje reklamne table, kamor bo naleplialo različno reklam <"-, ki so jo doslej lepili kar na hiše v največjo jezo hišnih posestnikov. Pri tej priliki se moramo zopet dotakniti grde razvade, da se vse reklame takoj prvo uro po nalep-Ijen.iu strgajo raz sten. Tako je takoj izginila zadnja reklama za sokolsko maškarado. Tiste pobaline, ki počenjajo to nečedno delo. bi bilo treba enkrat eksemplarično kaznovali, potem pa bi bil morda mir za vselej.
c_ Očistite hodnike! Te pozive čitamo
skoro vsak dan med ljubljanskimi vestmi. Veljati bi pa morali še prav posebno za tržiške razmere. Nekateri hišni posestniki kar nočejo očistiti svojih hodnikov in se je pripetilo že več nesreč. Tako je neki krojaški pomočnik padel na oglu pri Ma» Iijevi trgovini in si zlomil roko. Mladina napravlja v tem času rada drsalnice kar pred hišo. Podnevi se še izogneš nevarno» sti, toda ponoči je res skrajno nevarno. Več ljudi je že zaradi tega padlo. Hišni posestniki, skrbite torej za varnost pešcev in počistite ob pravem času hodnike in raz» kopljite drsalnice!
Z Jesenic
s— Lepa notranja ureditev jeseniške osnovne šole. Šolski upravitelj g. Leon Pi» brovec je dal namestiti po vseh hodnikih osnovne šole krasne slike za nacionalni in kulturni razvoj jugosiovenskega naroda najzaslužnejših mož in slike najlepših pia» ninskih in obmorskih krajev naše države in večjih mest. Vse te slike, katerih je nad 60, tvorijo lepo galerijo, ki je zelo poučna za šolsko mladino. Stroške za na» bavo slik je poravnal g. upravitelj iz po» sebne denarne zbirke, katero je podvzel in izvedel sam.
s— Pripravljalni odbor za ustanovitev krožka prijateljev Francije na Jesenicah javlja vsem prijateljem francoskega niroda, da so pravila že potrjena in da bo ustanovna skupščina krožki že v prihodnjih dneh. Vsi, ki so svoj pristop že prijavili, bodo o tem točno obveščeni, vsi ostali pa, ki bi želeli postati člani, se naprošajo, da javijo pristop šefu obmejnega policijskega komi» sarijata g. Grbiču ali pa odvetniku g. dr. Štempiharju.
s_ Ni denarja. Plesna sezona v minulem
predpustu je bila v splošnem mnogo manj
Pred zasedanjem tarifnega odbora
^.akor smo že kratko poročali 6e 27. t. m. sestane v Beogradu tarifni odbor prometnega ministrstva. Temu novemu zasedanju tarifnega odbora pripisujejo velik značaj, ker se bodo razpravljala važna vprašanja glede tarif za notranji in luški promet, ki so zaradi poostritve gospodarske depresije v naši državi še pridobila oa aktualnosti. Dnevni red se sicer ne nanaša na izvozne tarife, vendar je pričakovati, da bodo v teku zasedanja prišle v razpravo tudi zahteve naše lesne industrije, glede znižanja tarif za les. Naša lesna stroka brez dvoma najtežje občuti posledice gospodarske depresije, zato je kakor znano minister za šume in rudnike sklical veliko anketo, ki se bo pričela 2. marca, torej le nekaj dni po pričetku zasedanja tarifnega odbora. Glavna zahteva lesnih industrijcev in trgovcev pa se nanaša na znižanje železniških tarif. Tarifni odbor bo na tem zasedanju razpravljal o lokalnih tarifah za kmetijske proizvode, sladkor, les, premog, rude, gradbeni materijal, steklo in za kemične, metalurgične, papirne in klavniške izdelke.
Ob tej priliki smatramo za umestno obrniti pozornost na resolucijo tarifnega odbora, ki je bila sklenjena v avgustu in septembru. Takrat je tarifni odbor načelno razpravljal o finančnih možnostih za izvedbo tarifnih olajšav in je v svoji resoluciji prišel do zaključka, da je zaradi nujnosti potreb mogoče izvesti tarifne olajšave le z izjemnimi finančno-političnimi ukrepi. Zato je postavil kot najvažnejši predlog zahtevo, da se znesek državne transportne takse, ki je leta 1929. dosegla vsoto 290 milijonov Din in ki izvira iz železniškega prometa, porabi prvenstveno za prometne in tarifno-politične potrebe državnih železnic. V ta namen naj bi se donos te takse refundiral iz splošnih državnih dohodkov in stavil za omenjene svrhe državnim železnicam na razpolago. Ta predlog je tarifni odbor postavil na prvo mesto v spoznanju, da tarifnih olajšav ni mogoče izvesti brez odgovarjajočih finančnih možnosti.
Te resolucije se danes znova spominjamo,ko čitamo v čeških listih poročilo češkoslovaškega finančnega ministrstva k najetju notranjega posojila od 1300 milijonov Kč. češkoslovaška vlada je že lani zaradi izrednih razmer prepustila železnicam vse dohodke transportnega davka in bo tudi letos predvideni dohodek tega davka v višini 400 milijonov Kč dala železnicam na razpolago za kritje primanjkljaja. S tem bo tudi za bodoče omogočila tarifne olajšave, ki so baš v času gospodarske depresije nujno potrebne gospodarstvu, češkoslovaška državna blagajna je vrhu tega dala lani iz svojih blagajniških rezerv železnicam za investicije 529 milijonov Kč in bo nadaljnje investicije letos krila iz omenjenega notranjega posojila Naj bi nam bila tudi v tem pogledu češkoslovaška za vzor.
Končno še nekaj besed o novi ureditvi nabave premoga za državne železnice. Iz Beograda poročajo, da se je v petek in soboto vršila v prometnem ministrstvu konferenca, na kateri se je razpravljalo o letošnjih nabavkah premoga za državne že* leznice. Od strani rudarskih podjetij je seji prisostvoval g. Adolf Minh Sklenjeno Je bilo, da bodo državne železnice v novem proračunskem letu nabavile 60 odst. premoga iz državnih In privatnih domačih rudnikov ln 40 odst. Iz inozemstva. Točnost teh številk nam ni bilo mogoče kontrolirati. Vendar smatramo, da v času, ko vlada v
živahna kakor v prejšnjih letih. Bilo je do» sti manj prireditev kakor zadktja leta, a tu< di udeležba s 6trani občinstva je bila znat no slabša kakor lani. Le Skalaši in obrtniki sp imeli na svojih plesnih prireditvah za* dovoljiv obisk. Povsod se opaža občutno pomanjaknje denarja. Vsi stanovi, osobito pa delavstvo, ječe pod težo dolgov in po» manjkanja, saj nima io denarja ne za ži--vež, ne za obleko in kurivo, kaj šele za ples in veseljačenje.
Iz Krškega
kr— Tamburaška »kicovska« prireditev v
Leskovcu pri Krškem je prav lepo uspela. S posebntim zadovoljstvom ugotavljamo, da je bil prav odličen poset od strani naklo» nienih Krčanov, ki so kicovsko razpoloženje ponesli v pustno noč in preko, dokler se ni zaključilo z o'tvčijnim pokopom Pusta na pepelnično sredo.
kr— Vprašanje avtobusne zveze s kolo» dvorom. Ponovno smo že razpravljali o nuj» ni potrebi vzpostavitve avtomobilske zveze s kolodvorom in se javnost upravičeno ču» di. da se to vor "sanje. ki zadeva promet in zdrav i e potnikov, doslei še nikakor ni re» šilo. Kie je vzrok zavlačevanju? Zahteve prometa (in pa večne snežene brozge) so vsak dan večie in čakanje nad vse mučno. Kaj se pravi hoditi po tei brozgi 20 minut daleč, vedo tisti, ki morajo tak opravek vršiti zaradi drugih. Avto stor v krškem muzeju, ljudje pa pešačijo v tekmi za pre» hlad, nahod, hrioo ...
kr— Krško dobi kino. K"kor čujemo, do» bi Krško novost v obliki stalnega kina. Na» šel se ie podjeten človek, ki ga namerava otvoriti že v prihodnjih dneh in nam bo sčasoma omogočeno poslušati celo zvočne filme.
Iz Novega mesta
n— Bai'a tudi pri nas. Kakor čujemo, išče češka tvornica čevljev Bata, tudi v Novem mestu za svojo podružnico prime» ren lokal ter je že stopila v stik z neka» terimi hišnimi lastniki.
n— Poslovanje sodišč v Novem mestu. Okrožno sodišče v Novem mestu beleži za lansko leto 3969 poslovnih številk. Med drugim je sodišče dovolilo 12 eksekucij in bilo je 356 večjih civilnih in meničnih pravd. Sestavljenih je bilo 1187 obtožnic: največji odstotek so tvorile tožbe zaradi žaljenja časti in zaradi klevete. Zemlje-knjižnih zadev je bilo 183, ki so se nanašale na veleposestva. Pri okrajnem sodišču je bilo celotno 5767 pbslovnih številk. Porasle so številke zemljeknjižnih zadev, ki jih je lani bilo 2217. Eksekucij je okrajno sodišče izvršilo 1171.
Iz Zagorja
7_ Pevsko društvo »Loški glas« bo v začetku marca uprizorilo na Izlakah »Dime-ža«, 15. marca pa veliki koncert s sodelovanjem rudniške godbe.
naših premogovnih revirjih huda brezposelnost, n.i iz narodno-gospodarskega kakor tudi socijalnega stališča umestno uvažati premog za potrebe železmic iz inozemstva.
Večina evropskih , «iržav izvaja danes strogo protekcifjonistično trgovinsko politiko. Izvozu naših agrarnih proizvodov stav-ljajo te države vedno večje in skoro nepremostljive ovire, zato nimamo povoda, da se bi pri teh razmerah postavljali na stališče liberalne trgovinske politike, če bodo naši delavci brezposelni, bo še bolj padel naš domači konzum in bomo še v večji meri navezani na izvoz agrarnih proizvodov. Je pa tudii vprašanje, če ima država koristi od tega, če kupuje morda za malenkost cenejši inozemski premog. O tem moramo namreč dvomiti. Zmanjšanje premogovne produkcije in dohodkov rudarjev prinaša tudi državi primanjkljaj na raznih davčnih dohodkih. Ta izpadek ni morda malenkosten, če upoštevamo vse neposredne in posredne davke, če znaša neposredna in posredna davčna obremnitev v naši državi povprečno 35 odstotkov narodnega dohodka, tedaj je jasno da se morajo v približno enakem razmerju zmanjšati tudi dohodki države in samouprav od onega zneska, ki predstavlja zmanjšanje narodnega dohodka zaradi zmanjšane produkcije odnosno brezposelnosti, ne glede na to, da povzroča povečanje brezposelnosti večje izdatke so socialno skrbstvo. Že narodnogospodarski in finančni razlogi govorijo za to, da se tudi pri eventualno nižjih cenah za inozemski premog prepustijo po možnosti vse dobave premoga za državne železnice domačim rudnikom. Na drugi strani pa tudi ne dvomimo, da bodo naši rudarski podjetniki pripravljeni popustiti do skrajnih meja, samo da vzdržujejo obratovanje. Pomisliti pa moramo tudi, da so srednje nizke cene inozemskega prometa le prehodnega značaja in da bodo zopet občutno poskočile, čim se zboljšajo gospodarske razmere v Evropi Sicer pa že dosedanja uvoz inozemskega premoga (L 1929 664.000 ton za 227 milijonov Din in 1. 1930 459.000 ton za 163 milijonov Din) dovolj obremenjuje našo plačilno bilanco z inozemstvom.
= Za izgraditev sušaškega luškega sistema. Iz Beograda poročajo, da se bo sredi marca sestala na Sušaku strokovna anketa zaradi proučitve in ugotovitve nujnih potreb za razširjenje sušalke luke, odnosno za izgraditev luke Martinščice kot sestavnega dela kvarnerskega luškega kompleksa z matično luko Sušakom. Anketo je sklical prometni minister, v čigar kompetenco spada izgraditev luk n> podlagi uredbe ori 1. januarja t. 1. Poleg strokovnjakov prometnega ministrstva bodo na anketi sodelovali tudi delegati zainteresiranih gospodarskih zbornic v Zagrebu in Ljubljani in delegali gospodarskih organizacij iz področja, ki prometno gravitira na Sušak.
= Ford ne bo gradil tvornic v Jugoslaviji. Kakor poročajo iz Beograda, je vprašanje ustanovitve Fordove tvornice v naši državi odstavljeno z dnevnega reda, ker glede pogojev ni prišlo do sporazuma med našo vlado in predstavniki Fordovega podjetja. Naša državna oblast ni mogla dati koncesije pod pogoji, ki so jih zahtevali Fordovi zastopniki. Kakor pa se čuje, je neka druga velika tvornica (Citroen?) predložila vladi primerno ponudbo, da zgradi v naši državi tvornico za avtomobile, traktorje in drug» stroje. Ta ponudba se sedaj proučuje.
= Reorganizacija mane italijanske vele-banke Credito Italiano je tudi v inozemstvu vzbudila veliko pozornost. Ta banka je nedavno sklenila likvidirati vso svojo udelež-
bo na industrijskih podjetjih in reorganizirati svoj obrat v pravcu čiste bančne institucije. Ta umik druge največje italijanske zasebne banke, ki razpolaga z nič manj kakor 7 milijardami lir hranilnih vlog (21 milijard Din) je posledica velikih izgub, ki jih ie banka utrpela predvsem zaradi pol ima koncema Italgas. Kakšno višino so dosegle te izgube, ni znano, zlasti ker je banki Credito Italiano uspelo vse izgube na udeležbah pri industrijskih podjetjih kriti iz velikih tihih rezerv.
= Možnost odpovedi tarifnega dela av= strijskosčeškoslovagke trgovinske pogodbe. Trgovinska pogajanja med Avstrijo in Ce» škoslovaško, ki so se vršila zadnji teden na Dunaju, so bila v petek prekinjena in se bodo nadaljevala 6redi marca. Težkoče ob» stojajo zaradi nameravanega znatnega povišanja avstrijskih carin na tekstilno blago. V času do novh pogajanj se bodo vršila privatna pogajanja med organizacijami av» strijskih in češkoslovaških tekstilnih indù» strijcev, ki nai dovedejo do sporazuma gle» de tekstilnih carip V dunajskih odločilnih krogih razm:šljajo o rem. da bi Avstrija na 3 mesece odpovedala tarifni del pogodbe s Češkoslovaško, kar seveda ne bi doveeßo do carinske vojne, ker bi tudi po poteku od» povedi do novega sporazuma ostala v velja» vi vsaj klavzula o največjih ugodnostih.
= Tečaj za mizarsko luženje v Šoštanju. Zavod za pospeševanje obrti Zbornice za 101 v Ljubljani priredi v soboto in v nedeljo, dne 7. in 8. marca v Šoštanju tečaj za mizarsko luženje, v katerem bo predaval strokovni učitelj mizarske delovodske šole gosp. Adolf Dolak iz Ljubljane. Opozarjamo na ta tečaj mizarske mojstre in pomočnike s pozivom, da se za tečaj zgla-sijo neposredno pri Strokovni zadrugi kovinarskih in lesnih strok v Šoštanju, ali pa ob otvoritvi tečaja ob 7.45 zjutraj osebno. S seboj mora vsak udeleženec prinesti z vodo brušene deščice v dimenzijah 10 X 20 cm in 6 do 8 mm debele (masivne ali furnirane) in sicer: 3 češnje ve, 3 hruševe, 5 bukovih. 5 jelševih, 8 orehovih, 10 iavorovih, 10 smrekovih in 17 hrastovih. Pristojbina znaša za mojstre 50 Din, za pomočnike 25 Din, ubožnim pa se zniža na 25, odnosno 15 Din.
= Povišanje kartelne rene za baker. Pred 14 dnevi je, kakor znano, nastopilo živahnejše povpraševanje za baker, ko je bila cena padla na 9.80 renta cif evropska luka. Mednarodni kartel je zboljšanje situacije takoj izkoristil in je povišal kartelno ceno na Ì0.05 odnosno 10.30, pred dnevi pa na 10.55 centa.
= Prodaja starih lesenih sodov. Dne 10. marca se bo vršila pri upravi delavnice državnih železnic v Mariboru ofertna licitacija alede prodaje lOOo komadov starih lesenih sodov od olja. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI.)
= Dobave. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 28. t- m. ponudbe glede dobave 100 kg antimona, prometno-komercijalni oddelek do 28. t. m. ponudbe glede dobave 1000 kg dekstrina, 3000 kg pisanih in belih cunj za snaženie in 10.000 komadov lesenih podiiož-kov za sode in do 2. marca glede dobave 8000 komadov nalučnikov, 150 zavojev stearinskih sveč in 1000 litrov špirita; gradbeni oddelek pa do 3. marca ponudbe glede dobave razne železnine (železo, zakovice itd.) in do 27. t. tn. glede dobave instalacijskega materijala. (Predmetni pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.) Direkcija državnih železnic v Subotioi sprejema do 2. marca ponudbe glede dobave stenja in stekel za petrolejske svetiljke in do 4- marca glede dobave 1200 kg odpadkov od jute ali konoplje in 300 metrov platna za signalne zastavice. Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 4. marca ponudbe giede dobave 1000 škatel sardin, 300 dok kreme za čevlje, 2700 kg kave in 950 kg papirnatih vrečic. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 7. marca ponudbe glede dobave 300 kg rozin in do 9. marca glede dobave 6 komadov ventilov.
= Dobave. Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 9. marca ponudbe giede dobave separatola za čiščenje turbinskega olja, 1 čistilca zraka, 8000 kg vagonskega olia in 347 m jermen. Vršili se bosta naslednji ofertni licitaciji: 9. marca pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave 2 nafta - motorjev in sesaljk
BORZE
23. februarja.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet srednji. Tečaji deviz so se znova nekoliko okrepili, le deviza Berlin je obdržala stare tečaje.
Na zagrebškem eV»ktnem tržišču se Je Vojna škoda trgovala le za aranžma po 416.5 in 417. Več prometa pa je bilo v 1% Blairovem posojilu, in sicer po 81.25—82.25. Na tržišču delnic ie prišlo do zaključkov v Jugobanki po 77.75' — 78, v Poljodelski banki po 56, v Trboveljski po 336 — 337, v Dravi po 240 — 242, v Narodni mlinski po 20 in v Sede rani po 275 — 276.
Devize
Ljubljana. Amsterdam 22.8075, Berlin 13.495—13.525 (13.51), Bruselj 7.9244, Budimpešta 9.9096, Curih 1095.9, Dunaj 797.19 —799.19 (798.69), London 276.07, Newyork 56.64—56.84 (56.74), Pariz 222.28, Praga 167.93—168.73 (168.33), Trst 297.40 denar, 297.87 blago (297.40).
Zagreb. Amsterdam 22.7775 _ 22.8075, Dunaj 797,19 — 799.19, Berlin 13.495 do 13.525, Bruselj 792.44, Budimpešta 989.46 do 993.46, London 275.67 — 276.47, Milan 296.5 — 296.5, Newyork kabel 56.75—56.95, Newyork ček 56.64 — 56.84, Pariz 221.88 do 223.88, Praga 167.93 — 168 73, Curih 1094.4 do 1097.4.	_ „
Curih. Zaereb 9.126. Pariz 20.3325. London 25.1962.< Newvork 518.8. Bruselj 72.315, Milan 27.1575, Madrid 54.3, Amsterdam 208.105, Berlin 123.27, Dunaj 72.875, Sofija 3.7575, Praga 15.3625, Varšava 58.10, Budimpešta 90.45, Bukarešta 3.0825.
Efekti
Ljubljana. 8% Blair 92 blago, 7% Blair 82 b!.. Celjska 160 den» Ljubljanska kreditna 125 den» Praštediona 980 den.. Kreditni zavod 170—180. Vevče 128 den.. Ruše 240 den.
Zagreb. Državne vrednote* Vojna škoda 416 — 417, kasa 416 — 417, za junij 416 do 419, investicijsko 86.75 — 87, agrarne 51 do 51.5, 8% Blair 91.75 — 92.25, 1% Blair 81.375 — 81.75. 7% Drž. hipotek, banka 81.5 do 81.785, 6% beglnike 68 — 69; bančne vrednote: Praštediona 975 — 980, Jugo 77.75 — 78. Union 194.5 den., Ljubljanska kreditna 128 den., Srpska 194 dan„ Zemalj-ska 134 — 137. Polio 56 — 57; industrijske vrednote: Nrodna šumska 25 den., Našieka 900 — 1010, Gutmann 141 — 146, Slaveks
40 — 47, Slavonija 200 — 202, Pivovarna Sarajevo 202 — 205, Drava 238 — 242, Še-cerana 275 — 279, Narodna mlinska 20 do 22, Brod vagon 84 — 90, Union Osijek 63 do SO, Dubrovačka 380 — 390, Jadranska 550 io 600, Trbovlje 334 — 337.
Beograd. Vojna škoda 416 — 417.25 zaklj.. ia julij 417.5 — 41S zaklj., investicijsko S7 zaklj., agrarne 50.50 — 51.50, 1% Blair 81.75 do 81.875 zaklj., 7% Drž. hipotek, banka 81.75 zaklj., Narodna 8040 — S100.
Blagovna tržišča
LES
4- Ljubljanska borza (23. t. m.) Tendenca za les mlačna. Zaključena sta bila 2 vagona, in sicer 1 vagon škoret in 1 vagon oglja. Povpraševanje je za jelove letve (25 kub. m, 38/48 mm, 6 kub. m 24/38 mm. vse dolž. 4 m) in za lipove plohe (za izvoz v Grčijo, 60, 80 in 100 mm debeline).
ŽITO
+ Ljubljanska borza (23. t. m.) Tendenca za žito čvrsta. Zaključkov ni bilo. Nudi se (franko slovenska postaja. po mlevski tarifi, plačljivo v 30 dneh): pšenica: baška, potiska m srbobranska 80/81 kg po 210 — 212.5, gornjebaška, 79/80 kg po 205—207.5, baranjska, 79/80 kg po 190 — 192.5. Sombor okolica, 79 kg po 190 — 192.50: oves: ba» ranjski (pri navadni voznim) po 195 — 197.5; koruza: baška, stara po 150 — 152.5, baška, nova, umetno sušena po 142.5 — 145. prj navadni voznmi po 147.5—152-5, času primerno suha. pri navadni voznim po 140 do 142.5. moka: banaška »0« po 340—345
+ Novosadska blagovna borza (23. t. m.) Tendenca mirna. Promet: 3 vagoni pšenice, 6 v. ječmena. 38 v. koruze in 4. vag. moke. Pšeniea: baška, okol. Novi Sad, 79/80 kg 152.50—157.50; okolica Sombor 145—14750; srednjebaška 79/80 kg 155—157.50; sremska 78 kg 137.50—142.50; slavonska, 78 kg 140— 142.50. Ove9: baški ;n sremski 145—130. Ječmen: baški in sremski. 63/64 kg 107.50— 112.5. Koruza: baška in sremska 79 — 81; za mare - maj 85 — 90, baška, ladja Dunav ali Sava. predčasno suha S4 — 86; baška za maj 87.5 _ 92.5. Moka: baška »0g< in »Ogg« 245 — 265, >21 215 — 230- >51 185 do 195; »6« 175 — 185: >7< 140 — 145; »8« 105 — 115. Otrobi: baški 95 — 97.5; sremski ìd banaški 90 — 95.
+ Budimpeštanska terminska brza (23. t. m.) Tendenca slabša; promet miren. Pšenica: za mare 14.86 — 14.87 (obračunski tečaj 14.90), za maj 15.07 — 15.08 (15.10); rž: za mare 11.30 — 11.31 (11.30); koruza: za maj 12.35 — 12.37 (12.40), za julij 12.72 do 12.73 (12.70), tianzitna za maj 9.71 do 9.74 (9.70).
Sport
Službene objave LNP
Seja poslovnega odbora 20. t. m.
__ Navzoči: gg. Stanko, Kovač P., Kovač J, Kačar, Rovan, Accetto. Ker se MO Celje in MO Trbovlje nista držala roka za vlaganje seznama izžrebanih tekem, je poslovni od» bor na svoji seji 20. t. m. izžrebal vrstni red za MO Celje in Trbovlje, kakor sledi:
MO Trbovlje: Amater : Dobrna, Trbov» lje : Dobrna, Amater : Trbovlje. Pričetek pomladanske prvenstvene sezone 22. marca.
MO Celje: I. Athletik : Olimp, Celje : Šoštanj, II. Celje : Athletik, Olimp : Šo» stanj,^ m. Athletik : Šoštanj, Celje : Olimp.
Pričetek pomladanske prvenstvene sezone 29. marca. Kraj igranja določi medklubski odbor.
Pričetek pomladanske prvenstvene sezone za ljubljanske klube I. in II. razreda se določa na 29. marca, za provincijalne klube 22. marca in sicer v naslednjem vrstnem re» du: Elan : Disk, Elan : Javornik, Disk : Javornik.
Za SK Ptuj in SK Muro določi pričetek in kraj igranja MO Maribor.
S pravom nastopa 2. marca 1931 se veri« ficirajo: za TSK Slovan: Vlaj Štefan, za ŽSK Hermes: Primär Lovro, Lasič Anton, Simčič Rafael ter Hibšer Ivan. Verifikacija igr. Glušiča Kämila in Flujharja Rudolfa za ŽSK Hermes se izvede, ko prejme p. o. odpustnice matičnega kluba. — Tajnik IL
Smučarsko tekmo za klubox'o pn'en» stvo r.a 8 km je priredil Smučarski klub Logatec preteklo nedeljo pod predsed« stvom agiinega in požrtvovalnega predsed» nika g. mr. ph. Janeza Kristana. Prijavijo» nih je bilo 25 tekmovalcev, 15 članov SK Logatec, 2 člana izven konkurence ter 8 smučarjevsvojakov 48. pogranične trupe. Izven konkurence je dosegel najboljši čas graničar Gjorgjevič Vukoman v 36 min. 56 sek. Prejel je prvo nagrado, nove smu» či. Za klubovo prvenstvo je dosegel naj» lepši čas član Čuk Ciril v 37.6. Za Gjor» gjevičem je zaostal torej samo 10 sek. Pre» jel je drugo nagrado kompletni prvovrstni bambusovi palici. Takoj za Čukom se je plasiral član Trkman Franc v 38.15. Start je bil ob 14. za Sokolskim domom. Proga je tekla čez Koš, Hribe, Široko njivo in Pungart nazaj do Sokolskega doma. Vreme je bilo neugodno, sneg južen. Starter je bil podpredsednik Grom Jože, sodnika pa člana Šenica Viktor in tajnik N. Guček. Prihodnjo nedeljo bo istotam mladinsika tekma na 3 km in slalom»tekma za člane.
Smučarska tekma svetoplaninskih fan» tov nad Trbovljami se je vršila v nedeljo pod okriljem mladinskega krožka in vod» stvom g. Pahorja, učitelja na Sv. Planini. Uspela je nad pričakovanje kljub slabim vremenskim in snežnim prilikam. Startalo je 8 tekmovalcev, prvi je bil Zmrzlak Ivan v času 41 minut, drugi Tori Anton v 41.55, tretji Špitaler Ludovik v 1:7.7. Proga je bila dolga 6 km z višinsko razliko 130 m. Kot starterji, nadzorniki proge in sodniki na ci» Iju so fungirali člani Smučarskega kluba SPD iz Trbovelj.
SMUČKE
najlepše izdelave in najboljše kvartete, z vso opremo, najceneje pri tvrdki 3370
JOŽE GROM, trgovina, Logatec.
SK Ilirija. Danes ob 20.30 redna seja klubovega poslovnega odbora v kavarni »Emoma«. Važna seja načelstva nogometne sekcije bo jutri ob 20. v restavraciji »Pri levu«. Nogometaši se pozivajo, da zaradi bližnjih tekem redno obiskujejo trening vsak torek, četrtek in soboto ob 18.30 v paviljonu. Vsak igralec I. skupine mora brezpogojno absolvirati vsaj dva treninga na teden.	(
Zimsko kopališče Ilirije bo ob pone» deljkih, sredah 'n petkih od 16. do 18.30 odslej odprto samo za dame, druge dni pa za splošen obisk.
GOSPODARSTVO
\
Iz življenja in sveta
Chaplin v Evropi
Tri znamenitosti na ladji: Levi z odpeto suknjo je znani filmski igralec Charlie Chaplin, ki mu je rojstno mesto London pripravilo sijajen sprejem; srednji je najslavnejši angleški jahač Stere Douohue, na desni pa stoji kapetan Campbell, rekordni avtomo-
mobilski vozač.
ii
Demonstracija ruske akademije zanosti
Leningrajska Akademija znanosti je edina institucija v Sovjetski zvezi, ki si je tudi pod novim režimom ohranila stari privilegij, da glasujejo nje člani pri sprejemu novega akademika tajno. Akademija ima pravico dvakrat javno glasovati, tretje in odločilno glasovanje pa se vrši z belimi in črnimi kroglicami. Kdor dobi dve tretjini belih kroglic, postane član akademije. Pri zadnji volitvi je bil uradni kandidat vlade židovski agitator Rotstein. V prvih dveh javnih volitvah je bil Rot-stein izvoljen soglasno, pri tretji tajni volitvi pa je doživel neljubo razočaranje in poraz. V žari so namreč našteli dvanajst belih in sedem črnih kroglic. Razume se, da je zavoljo tega nastalo v vladnih krogih veliko razburjenje. Tajnik akademije Volgin in Lunačar-ski sta sestavila goreč protest proti temu »podlemu napadu izza plota« ter s protestom obšla vse člane akademije. Vsi so seveda brez oklevanja podpisali protest in tako izjalovili poskus Lu-načarskega, da odkrije onih sedem članov, ki so Rotsteina počastili s črnimi kroglicami. Ko so vsi podpisali protest, je bila sklicana seja akademije, na kateri je nekoliko komunističnih govornikov ostro bičalo »zahrbtno« demonstracijo članov akademije proti sovjetski vladi. Učenjaki so seveda molčali na vse te napade, vedoč, da bi jih pri najmanjšem ugovoru doletela usoda zaprtih profesorjev Platonova, Lihačeva in Ljubavskega. Volitev s kroglicami je edini način, za katerega ee lahko skrijejo ruski učenjaki, da lahko volijo po svoji vesti in vednosti.
Napredovanje čsL narodne cerkve
Uradni podatki zadnjega č^l. ljudskega štetja sicer še niso podrobno obdelani, vendar poročajo češki listi, da bo štetje prebivalstva po verski pripadnosti močno razočaralo pristaše rimske cerkve. L. 1921. so v čsl. republiki našteli 525.000 vernikov češkoslovaške narodne cerkve. V Pragi sami se je število vernikov nove cerkve v desetih letih zvišalo od 86.000 na 134.000. V zadnjih treh mesecih prošle-ga leta je pristopilo cerkvi okoli 20 000 novih vernikov. Tik pred ljudskim štetjem je tedaj nastopil velik beg iz
W. Broedelet:
Mož, ki je zgodaj vstal
Ker je Buis tisto jutro posebno dolgo ležal v postelji, se je moral z bliskovito naglico obleči in umiti; naposled je zdir-jal z mučnim glavobolom v pisarno. Ves dan je bil slabe volje in zadirljiv. Zvečer se je vrnil z dela domov in dejal ženi:
»Nocoj pojdeva zgodaj spat, Fie. Jutri vstanem ob šestih!«
Fiji so se zdele te besede vse hvale vredne, ni mu ugovarjala, in tako sta ležala oba že ob desetih v postelji, čeprav nista bila niti utrujena niti zaspana. Skrbno navita budilka je stala na umivalniku. »Ti boš lahko ostala v postelji«, je dejal Buis velikodušno. »Jaz imam pa delo!« Po dolgih poizkusih, da bi zaspala, po neštetih vzdihih in majhnih prepirih sta naposled ob eni zadremala.
Komaj pol ure za tem je vprašal Buis, koliko je ura.
Fie se je takoj prebudila in izrazila prepričanje, da mora biti bolan. Buis je bil užaljen, obrnil ji je hrbet in po dolgem prizadevanju spet zaspal.
Toda o poli treh, tri četrt na štiri in deset minut pred pol peto je znova in znova skočil iz postelje in šel gledat na uro.
Fie, ki se je vselej zbudila, je dejala, da pojde v sosedno sobo spat, če ne bo miru.
Buis ni mogel razumeti te brezsrčnosti.
rimske cerkve. Celo v nekaterih občinah na kmetih imajo verniki narodne cerkve že večino. V Hudovicah je izmed 844 kmetskih prebivalcev 427 v narodni cerkvi in le 353 jih je ostalo pri prejšnjem katoliškem veroizpove-danju. Težnja po osvoboditvi izpod rimske cerkvene oblasti se širi po vsem Češkem z veliko silo in bo morda dosegla značaj vsenarodnega gibanja.
«Drese
za smučarje
iz najboljšega švedskega lodna
najcenejše pri
Drago Schwab. Ljubljana.
Industrijska špijonaža
Po vojni se je osobito razvila špijonaža, ki ima namen razkriti tajnosti pri izdelovanju raznih kemičnih izdelkov. Tvrdke namenoma ne dado patentirati svojih tajnih izumov, da imajo tako monopol na izdelovanje dotičnih predmetov, zato pa čuvajo svojo poslovno skrivnost z isto gorečnostjo, kakor države svoje vojaške ukrepe in priprave. Posel industrijskega špijona nikakor ni lahak. Za to je treba razen velike spretnosti tudi temeljitega strokovnega znanja, ker se skrivajo metode izdelovanja včasih za malenkostmi, ki jih celo veščak komaj opazi, lajiku pa so slične finoče sploh nedostopne. Velika podjetja se branijo te vrste špi-jonaže z nenavadno skrbnim izborom svojih nameščencev Najuspešnejši način je podrobna delitev dela. Bistvena operacija pri izdelovanju je razdeljena med dvajset oseb. od katerih nobena ne ve, katera operacija je bistvenega pomena Kemične formule p "»zna samo par ljudi, ki imajo veliko interesa na prospehu podjetja. Risbe in formule so najčešče šifrirane, tako da jih brez ključa ni mogoče razluščiti Vse osebe, ki imajo kakršne koli stike s tajnostjo, so dobro plačane, da tekmecu ni tako lahko mogoče zamamiti jih z visokimi ponudbami Špijoni opravljajo svoj posel z minijaturnimi fotografičnimi aparati, ki se dado skriti v gumb zimske suknje. Leča teh aparatov je mo1-~'"sko delo preciznosti in se fotografije dado zelo uspešno povečati Nekateri veliki zavodi so tudi proti takim skritim aparatom že našli sredstvo. Vsak ob-
Ko je, utrujen od nenavadnih nočnih naporov, padel v globoko spanje, je začela budilka na umivalniku neusmiljeno zvoniti.
Trajalo je nekaj časa, preden je Buis razumel, zakaj gre. Z muko se je vlekel iz postelje do umivalnika in ustavil budilko. Glava mu je bila težka, v tilniku ga je nekaj tiščalo in zbadalo in počasi se je spomnil svojega včerajšnjega sklepa. Bilo je nečloveško, kar si je bil včeraj vtepel v glavo. Toda zdaj je bilo vsako kesanje prepozno.
Fie je v polsnu nekaj zamrmrala, češ da ne prevzame nobene odgovornosti.
Nesramno zgodaj je bilo še. Buis je stopil k oknu in odrinil zastor. V sosed-ščini in povsod na okoli je bilo še vse tiho in mirno. Seveda, pametni ljudje so še spali.
Zazehal je; pri tem bi bil skoro padel čez stol in z nogo je udaril ob ostri rob mize. »Saj ni čudo, ko je soba tako majhna!« Ko se bo Fie prebudila, ji bo predlagal, da si uredita stanovanje tako, da bosta imela vsak svojo spalnico. Toda ko je zapazil, da si že drugič umiva zobe, je izprevidel, da je tudi sam kriv, če *d ob vsakem vogalu potolče kosti. Nu, koncem koncev je bilo vse le navada. Treba je premagati težki začetek!
Sam ni vedel, kake je prišel v kuhinjo. Tudi tukaj je bilo vse mračno. Hotel je postaviti vodo za čaj na plinski štedilnik. S trudnimi očmi je iskal po vseh omarah
tovarne mora pred svojim iz obrata stopiti v posebno celico, ki je razsvetljena z ultravijoli-častimi žarki. Ti žarki prodro v kasete in uničijo vse snimke, ki jih je morda kdo neopaženo napravil pri obhodu po podjetju.
Nemška politična kultura
Dobro sliko o notranjem političnem položaju v Nemčiji dajejo naslednje podrobnosti:
Policijska uprava v Hirschbergu je pred nedavnim odredila, da se mora pri političnih shodih točiti pivo samo v papirnatih kozarcih in ne v steklenih, ker so ti zadnji nevarno orožje v primeru kakšnih kravalov. — V Rothen-burgu na Lužiškem in v njegovem okrožju so policijski predpisi še inte-resantnejši. Tako je prepovedano postaviti mize v lokalih, kjer se vršijo politični shodi. Stolice v prvih in zadnjih desetih vrstah morajo biti med sabo zvezane z vrvmi, tako da ne more nihče dvigniti posamezne stolice iz teh vrst. Med shodom je točenje alkoholnih pijač prepovedano in to ne toliko radi pijače, kolikor radi — steklenic in kozarcev. Slišne, vrlo lahko umljive odredbe, veljajo tudi po drugih nemških krajih Zanimiv je statistični podatek, da sta policija oz. sodišče od 1. jan. letošnjega leta do srede tekočega meseca obsodila 1389 oseb radi zlorabe orožja. Statistika o motenju političnih zborovanj pa ugotavlja, da je lansko leto samo pruska policija 2500-krat nastopila, da napravi red, dočim je bila njena pomoč predlanskim potrebna »samo« v 586 primerih Nemčija se je z naraščanjem narodno socialističnega gibanja začela (narobe) civilizirati...
Židovska kri v odlični
|V 1*1 'v«
madžarski nisi
V hiši madžarskega ministrskega predsednika Bethlena, ki velja za odločnega antisemita (drugače ne bi imel v oficielni madžarski politiki sploh nobene vloge), se je zgodilo nekaj nezaslišanega: najstarejši Bethlenov sin Andrej je imel pogum poročiti se z žensko, ki io je ljubil, ne da bi ga pekla vest, da je ta ženska — Židinja. Tako grozi rasno čisti družini grofa Bethlena nevarnost, da bo dobila potomce, čijih predniki so sedeli nekoč pod vrbami babilonskimi in objokavali svojo nesrečno usodo. Zato ni nič čudnega, da je nastalo veliko razburjenje v tej družini in da" je že podala izjavo v liste, s katero oporeka vestem, da bi bila privolila v to poroko in ji celo prisostvovala. To je pa tudi res, ker sta mlada poročenca vedela, kaj bi se
užigalic in naposled našel premočeno škatlico v skledi za umivanje posode. Zaklel je, a zdajci se je nečesa domislil in segel v žep domače halje. Tu je nekaj zaropotalo: užigalice! Napolnil je kotel in ga postavil na peč, sam pa je sedel na stol. Malo počitka je zdaj res zaslužil.
Nekaj minut pred sedmo je Buis popil že tretjo skodelico čaja; med pitjem ie nekajkrat zadremal, potem si je spet prižigal cigarete, čeprav mu danes dim ni Bog si ga vedi kako prijal. Za Boga, kaj naj dela do zajtrka?
Ko je udarila ura zvonika četrt na osem, je zbežal na cesto. Razen nekaj delavcev ni srečal nobenega človeka. Bilo je nemarno dolgočasno.
O poli osmih je sedel spet v svojem stanovanju in prebiral »Jutranji list«. Valuta, železniške nesreče, stavka delavcev, oh, zmerom isto! Zdaj se ga je lotila lakota. Skozi okno je poklical pekovskega pomočnika, kupil štiri žemlje in jih počasi pohrustal.
Ko je prišla postrežnica, je našla gospoda bledega v kuhinji. Miel je kavo. Sveta nebesa, kaj se je zgodilo? — Da, da, Senta si je že večkrat mislila, da mora biti gospod tiha voda. Ali je bil vso noč z doma? — Kaj bo rekla uboga, dobra gospa?!
O poli devetih, pri zajtrku, je rekla Fie:
»Zakaj tako malo ješ? Samo tri kruhe? Ali nimaš teka?«
zgodilo, če bi kdo kaj slutil o tem, da se namervaata vzeti, in sta svojo zadevo opravila čisto na tihem. Nevesta mladega Bethlena, ki je bila ločena žena, je šla osebno v notranje ministrstvo po dispenz, ki so ji ga dali brez nadaljnjega, ker ni povedala, s kom se hoče poročiti. Na isti način je dobila potrebne dokumente pri mestnem uradu in s temi dokumenti sta se podala oba takoj na poročni urad, kjer se je stvar izvršila, še preden je utegnil kdo sporočiti novico vrhovnemu šefu vseh teh uradov, ženinovemu očetu. Grof Bethlen je radi te blamaže, ki jo je prizadejal oficielni politiki njegov lastni prvorojenec, ves iz sebe, a mu za sedaj ne more nič, Budimpešta, v kolikor ni v taboru plemenskega šovinizma, pa se mu smeje.
Francoski častniki v rdečih hlačah
Uradno glasilo francoske vojske pri-občuje zanimiv odlok, ki uvaja v to vojsko nekatere med vojno opuščene uniforme, tako tradicionalne rdeče hlače, ki jih pa bodo za sedaj nosili samo infanterijski častniki Topničar-ji in pionirji dobe črne hlače s širokimi rdečimi progami, konjeniki pa svetlo modro monturo. Sedanje skromne epolete nadomestijo nove. ki bodo veliko večje in opremljene z zlatimi in srebrnimi vrvicami.
Radio
Izvleček It nrogramov
Sreda. 25. februarja.
LJUBLJANA: Program odpade.
BEOGRAD 11.30: Plošče. — 12.45: Koncert radio - orkestra. — 16: Plošče. — 17: Opera na ploščah. — 20: Prenos orgelskega koncerta iz katoliške cerkve. — '20.30: Pevski koncert. — 21: Ruski večer. — 21.30: Koncert radio - orkestra. — 22: Poročila. — Lahka glasba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 18: Mladinska glasba, na ploščah. — 20.30: Koncertni večer. — 22: Prenos zvočnega filma. — PRAGA 19.30: Igralski večer. — 20: Koncert Češke filharmonije. — BRNO 19.20: Igra. — 20: Prenos koncerta iz Prage. — VARŠAVA 17.45: Orkestralen koncert — 20.30: Slavnostni koncert stare glasbe. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11: Koncert orkestra. — 13.10: Plošče. _ 15.25: Koncert lahke glasbe. — 19.30: Koncert dunajske glasbe. — 20.30: Koncert dunajskega simfoničnega orkestra. — 22.10: Lahka večerna glasba. — BERLIN 19.30: Orkestralen koncert draždanske državne kapele. — Godba za ples. - KÖNIGSBERG 16.30: Koncert lahke glasbe. — 19.35: Lahka godba orkestra. — 20.20: Fallova opereta »Madame Pompadour«. — 22.30: Godba za .ples. — MÜHLACKER 16.30: Popoldanski koncert. — 19.45: Polet okra» sveta. — 21: Arije in dueti iz italijanskih oper. — BUDIMPEŠTA 9.15: Koncert solistov. — 17.25: Plošče. — 19: Koncert ciganske kapele. — 20.20: Dramski večer. — Orkestralen koncert. — RIM 17: Vokalen in instrumentalen koncert — 20.45: Prenos opere iz gledališča.
»O ne«, je odgovoril Buis in počasi vstal. »Zdaj pojdem na delo.«
Celo uro je sedel potem zgoraj v svoji delovni sobi pred belo polo papirja. Nič mu ni prišlo na um, kar bi bil mogel zapisati. Kakorkoli se je trudil, delati danes ni mogel. Buisa se je lotil obup!
O poli enajstih je rekla Fie mladi Senti: »Nesi gospodu kozarec mleka, danes je tako malo jedel.« Senta je šla v drugo nadstropje in potrkala na vrata gospodove delovne sobe.
Nobenega odgovora.
Potrkala je še enkrat in še enkrat Potem je počasi odprla vrata spalnice. Da, tako je bilo, kakor je slutila. Razumljivo, če človek ves dan ni bil v postelji!
»Gospod spi«, je rekla Senta gospe in zaničljivo skrivila ustnice.
»Tako?« to je bilo vse, kar je odgovorila Fie. Zamislila se je.
»Nikar si tega ne jemljite k srcu, draga gospa!« je rekla Senta sočutno.
»Kaj menite?« je vprašala Fie, ki ni razumela zmisla njenih besed?
»Nič, nič!« Dekle je zaihtelo in zbežalo iz kuhinje. »Moj Bog, to je strašno, taki možje!«
Fie je gledala za njo. Ali je bila Senta zblaznela?...
Drugo jutro je vstal Buis kakor po navadi ob osmi uri. Delal je ves dan, ka kor da bi bil obseden. Po včerajšnjem nenavadnem napadu energije je imel tudi res veliko zaostanka.
Toivo Reingoldt
finski plavač, ki je še pred kratkim prekosil Rademacherjev rekord in ki je včeraj nastopil v Berlinu.
Za čas
Vas varujejo
ANACOT - P ASTILE
Dobivajo se v vseh lekarnah. Cena malega zavitku 8 Din, velikega 15 Din. Varujte se ponaredb!
Dopisi
ŠENKOV TURN. — Tukajšnja kmeti}-ska nadaljevalna šola je priredila v nedeljo 8. t. m. celodneven poučni izlet. Odpeljalo se nas je pod vodstvom šolskega upravitelja g. Alfonza Inkreta 35 slušateljev s prvim jutranjim vlakom iz Jarš do Ljubljane in od tam z vrhniškim vlakom do Drenovega griča. Peš smo se napotili na Lesno brdo k priznani strokovnjakinji za rejo perutnine, gospe Golobovi. Omenjena gospa nam je razkazala kokoši leghornske pasme, staje, shrambe za pripravljanje živeža, valilne staje, skladišča in način pa-kovanja jajc. Po enournem ogledovanju res vzorne perutninarske farme smo se zahvalili prijazni gospe Golobovi za ogled in se napotili nazaj na Drenov grič. Tam nas je že čakal avtobus, ki nas je popeljal na Vrhniko k »Mlekarni«. Poslovodja »Mlekarne« g. Tešar nam je razkazal ves postopek z mlekom, dalje tudi vsakovrstne priprave in shrambe za sir. Kosili smo v Rokodelskem domu, kjer smo bili prav dobro postrežem. Nato smo se še fotografirali, nakar smo se podali na Verd k ogledu veleposestva g. Josipa Lenarčiča. Ogledali smo si kobilarno, goveji hlev, shrambo za seno, dalje tudi še tovarno za parketa in električno napravo. Po dveh urah ogledovanja in razgovarjanja s prijaznim g. Lenarčičem smo se mu zahvalili za izkazano uslugo in se napotili proti postaji. Med potjo smo obiskali tudi spomenik našega pisatelja Cankarja.
LOM NAD TRŽIČEM. Nedelja 15. t m. je bila za našo vas prav pomembna. Imeli smo priliko, da smo v novem, z velikimi žrtvami za občino zgrajenem šolskem poslopju prisostvovali prvi šolski prireditvi. Nista še minila dva meseca, ko sta nastopila svoje službeno mesto šolski upravitelj g. Viljem Kus s svojo soprogo, že sta nas razveselila s svojo delavnostjo pri izvenšol-skem delu. Pred nabito polno šolsko sobo so nastopali pod njunim vodstvom naši otroci z raznimi ljubkimi deklamaeijami. Uprizorili sta se tudi otroški igrici: »Darežljivi otroci in »Kaznovani šaljivec«. Svojo nalogo so rešili vsi otroci prav lepo. Navzoči so jih nagradili s ploskanjem. Marsikaterega očeta in mamico je otroški nastop ganil do solz. Na koncu prireditve se je v imenu občine in navzočih zahvalil učitelj-stvu občinski svetovalec g. Ignac Meglic za prijetno, a prekratko prireditev. Poudaril je, da občanom ni žal velikih stroškov za šolo, ker so se sami prepričali o njeni koristi. Končal je z željo, da bi učiteljstvo občane kmalu zopet razveselilo z novo prireditvijo
BIZELJSKO. Na pustno nedeljo se je poročila gdč. Anica Balohova z veleposestnikom g. Francem Hudino iz št. Petra. Ko so se svatje v ponedeljek odpeljali z nevesto, sta jim Sokol in Gasilno društvo zašrangala pot. Obe društvi se zahvalja-ta za lep denarni prispevek. Iskreno čestitamo.
ROGATEC. Na pustni torek je priredila tukajšnja čitalnica maškarado, ki je imela na sporedu tudi volitev najlepše maske. Prvo nagrado je dobila učiteljica gdč. Nada Vdovičeva iz Huma na Sotli, drugo gdč. Repoševa, tretjo pa gdč. Voduškova. Zabava se je vršila v lepo okrašeni dvorani hotela »Pri pošti«. Uspeh večera je bil zelo zadovoljiv, za kar se je predvsem zahvaliti neumornemu in požrtvovalnemu predsedniku društva sodniku g. Franju Ustar-ju in njegovi soprogi.
PONIKVA OB <JT7Ž. ŽELEZNICL Zadeva asanacijskega vodovoda se prav ugodno razvija in se intenzivno dela na tem, da se prične zgradba še v teku letošnjega poletja. Ker pa je proračun zelo visok je naprosilo načelstvo Vodovodne zadruge domačo posojilnico za brezobrestni kredit za dobo 10 let. Posojilo bi ublažilo prevelika denarna bremena vaščanov in neposredno pospešilo uresničenje preskrbe z zdravo pitno vodq. — Banska uprava je izdala nalog, da se ima dozidati novo šolsko poslopje s potrebnimi razredi, telovadnico in stanovanjem za učiteljstvo. Krajevni šolski odbor namerava v kratkem nakupiti primerno stavbišče sredi vasi. — Dne 8. t m. se je vršil v osnovni šoli ustanovni občni zbor Sokola. Kljub slabim vremenskim neprilikam so ob tej priliki prihiteli med nas oddaljeni bratje iz Celja, št Jurija in Šmarja. V lepo zasnovanem govoru sta razvijala ideje in program S. K. J. br. Smertnik, starosta celjske župe in dr. dr. Svetina. Nadvse prijeten utis je napravil ofioijelni poset sreskega načelnika iz Šmarja dr. Kartina.
Desetletnica nemške Sole za telesno vzgojo
Nastop vseučiliških dijakinj v veliki skupini na dan proslave 22. t m.
E. ÄL HqDJ
Arabec je mahoma iztegnil roko in jo potegnil v svoje naročje.
»In če imam harem, ali ste zaradi tega ljubosumni? Če mi noči, ki jih ne prebijem tu, minevajo v haremu, kaj potem?«
»Potem naj Aüah razpali srce ene vaših žena, da vas zastrupi in se ne vrnete nikoli več!« je rekla ponosno.
»Allah! Tako lepi in tako krvoločni!« je odvrnil. Nato je obrnil njen obraz navzgor in se ji zadovoljno nasmehnil v jezne oči.
»Ne harema nimam ne žena. Allah bodi zahvaljen. Ali vas to veseli?«
»Kaj meni mar!« je odgovorila — a toliko se vendar ni mogla
brzdati, da ne bi bila zardela.
Tesneje jo je stisnil k sebi, ji globlje pogledal v oči in ujel Dianm pogled kljub njenemu naporu, da bi se odvrnila od njega — bilo je kakor čar, ki se mu ni mogla upreti.
»Ali naj vas naučim, da me boste ljubili? Če hočem, znam zbuditi v ženskah ljubezen.«
Prebledela je kakor smrt in oči so ji zadrgetale.
»Ljubče mi je. da me ubijete!« je strastno vzkliknila.
Izpustil jo je. Zehaj« je vstal in gledal za njo, ko je šla po šotoru. A tisti mah je zadel z nogo ob jadasto ogrlico. Pobral jo je in poklical Diaw> nazaj.
Vrnila se je počasi, nerada, z upornimi očmi. Molče ji je pomolil verižico in ona se je molče zastrmela vanjo.
»Vzemite,« je rekel mirno. »Želim, da jo vzamete.«
»Ne!«
»Veselje mi napravite, če jo boste nosili,« je rekel s prejšnjim mirnim glasom in stari, mrzki posmeh se je vrnil v njegove oči. »Moje umetniško čuvstvo se veseli tega, čeprav sem samo Arabec.«
»Ne!« je ponovila.
Tedaj se je posmeh v njegovem pogledu umaknil divjosti in težke gube so mu prepregle čelo.
»Moraš ubogati, Diana!«
Ugriznila se je v spodnjo ustnico, da se je pokazala kri.
Če bi bil vsaj razsajal ali kričal, kakor drugi moški, vse laže bi se mu bila ustavljala! A njegova hladna, molčeča besnost jo je ohramljala s svojo temno močjo.
Njegove roke so ji zdrknile na ramena in njegovi pTSti so oklenili nežno oblino njenih lakti.
»Kako dolgo se mislite prav za prav še boriti z menoj? Ali ne bi bilo bolje, da bi me priznali za gospodarja?«
»Ali naj to pomeni, da bi radi ravnali z menoj tako kakor s svojim konjem?«
»To pomeni, da morate priznati mojo voljo.«
»In če je ne priznam?« Vprašanje je bilo kakor dih.
»Tedaj se boste naučili — prepričan sem, da učenje ne bo dolgo trajalo.«
Drhtela je pod njegovimi rokami. Te besede so bile grožnja, ki si je ni mogla popolnoma razložiti.
A vse strašne podrobnosti današnjega popoldneva so ji kakor blisk prešinile spomin; kadar je šejk kaznoval, ni poznal usmiljenja.
»Odleglo bi mi, če bi me ubili,« je rekla s trudnim glasom.
»S tem bi samo priznal, da sem poražen,« je hladno odvrnil.
»Ukrotim vas lahko, ukrotiti vas tudi hočem, a vi se morate sami odločiti, in to še nocoj, ali se mi radovoljno uklonite, ali naj vas prisilim. Moje potrpežljivosti je konec, povejte takoj, kako mislite!«
Še enkrat se je hotela obrzdati, a tedaj jo je obšla nenadna slabost; zameglilo se ji je pred očmi in omahnila je proti možu, ki jO je držal. Njen telesni strah je premagal vse drugo. Ničesar ni mogla več prenesti.
»Ubogala bom,« je zašepetala.
Vzel je njen podbradek med prste, ji sunkoma privzdignil glavo in zastrmel v njene oči, kakor da ji hoče pogledati v dušo. Težki oblak je izginil z njegovega čela.
»Dobro,« je rekel in pomembno dodal: »Pametni ste zelo.,«
Nato je vzdignil njeno glavo še više in sklonil svoj obraz, dokler se niso njegove ustnice trdno dotaknile njenih ust. Zdrznila se je in njene oči so dobile prestrašen, divji izraz. Šejk se je ironično nasmehnil.
»Ali so vam moji poljubi tolikanj zoprni?«
Krčevito je zaihtela.
»Vsaj pošteni ste, če ne vljudni.«
To rekši jo je izpustil in se odvrnil od nje.
5. poglavje.
Pod pristreškom šotora je Diana čakala Gastona in konj. Živčno je trzala za debele jahalne rokavice in poslušala čudno razburjenost, ki je vrela v njej. Ahmed ben Hasan je bil že od včeraj z doma in negotovo je bilo, ali se vrne že drevi ali šele jutri zvečer.
V taborišču je bil nekaj časa neprestan dirindaj. Vsak trenutek, ponoči m podnevi, so prihajali sli na upehanih konjih in šejk sam je bil videti nenavadno zaposlen.
Nova sokolska brošura o dr. Oražnu.
Ob 10-letnici smrti prvega staroste uedi-njenega jugoslovenskega Sokolstva dr. Ivana Oražna bo izdala Jugoslovenska sokolska matica v Ljubljani v svoji »Sokol-ski knjižnici« brošuro, ki jo je o pokojniku napisal br. Jakob Jesih. Cena 3 Din. Dolžnost vseh društev je, da izvrše zlasti še med članstvom obširno kolportažo te brošurice, da se tudi mladina seznani z deli velikega pokojnika.
Nova sokolska knjiga. Brat Dušan Bo-runovič v Zagrebu je spisal posebno za nčitelje važno vzgojno knjižico »Metodika telesnega vazpitanja za decu od 6 do 10 godlna«, »Sokolstvo i škola« in »Zbirko sokolskih kompozicij«, ki se jih naroča v Zagrebu, Bogovičeva 7.
Godbeni odsek Sokola I. je imel v petek svoj letni sestanek, na katerem so podali svoja poročila njegovi vodniki. Odsek šteje 58 članov, vzdržuje pihalno godbo 45 bratov, salonski in plesni orkester 25 članov. Statistika letnega obiska vsaj vseh oddelkov kaže prav razveseljivo sliko. Pihalna godba je javno nastopila 24-krat, orkester oziroma plesni oddelki 62-krat. Poleg domačih prireditev je bila godba zaposlena po večini pri drugih sokolskih društvih. Program za leto 1931. obsega poleg rednih sodelovanj pri jokolskih in drugih narodnih organizacijah tudi prireditev koncertnega večera z vsemi sestavami odseka ter 2—3 večernih koncertov na Taboru poleti ob sobotah. Sestanek je rešil še celo vrsto internih vprašanj ter pokazal, da vlada med člani veliko zanimanje za napredek naše sokolske godbe. Med drugim se je sklenilo, da se 1. marca prične hranilna akcija za udeležbo na vsesokolskem zle tu v Pragi, nadalje pokret za nabavo sokolskih krojev, za poglobitev muzikalne izobrazbe itd. Odsek je tudi prevzel zastopstvo poznane brnske tvornice glasbil Jos. Lidi za območje dravske banovine. Pozdravljamo sveži pokret v vrstah ljubljanske sokolske godbe in ji želimo še mnogo uspehov.
Sokolski glasnik prinaša na uvodnem mestu lep članek br. dr. I. Laha: Nekoje misli F. M. Dostojevskega o Rusiji i bai-kanskom oslobodjeniu«. Na prvi strani je tudi reprodukcija diplome, ki jo je prejela naša mednarodna tekmovalna vrsta od Mednarodne telovadne federacije za dosežene uspehe na tekmi v Luxembourgu leta 1930. Brat Macanovič je priobčil zanimiv članek: »Sokolska dividenda«, ki naj ga prečita vsak član. Slovanska rubrika vsebuje zanimive vesti iz lužiškega Sokolstva, sledi s slikami opremljeni podrobni ponis župne smuške tekme v Kranju, največje dosedanje slične sokolske prireditve. Ostali del lista vsebuje vesti iz saveza, žup Beograd, Maribor in Zagreb. Priložena je druga številka »Sokolske prosvete«.
Sokol Trebnje. Z ozirom na nekatere vesti, da se zadnjič javljeni društveni pred-njaški tečaj ne bo vršil, javljamo, da se bo isti vršil od 1. marca (zač. ob 13.) do 17. maja, zanj spreiema društvo prijave še do 27. t. m. Obveščamo vse tečajnike in tečajnice, da bodo predavali poleg domačih tudi predavatelji iz Ljubljane, med njimi savezni prednjak Vrhovec in znani predavatelj Vekoslav Bučar. Vabljeno je posebej učiteljstvo, ki se mu nudi sedaj najlepša prilika spoznati vzgojno in tehnično stran Sokola. — P. O. Sokola js 19. t. m. priredil že II. prosvetni večer. Tokrat nam je podal lepe misli o Sokolstvu br. Vekoslav Bučar, ki je posebno jasno očrtal odnose Sokolstva do vere in vojske. Predavatelj je žel tople pohvalo prav številnega občinstva, ki je kljub slabi poti napolnilo sokolsko dvorano.
Novo predsedstvo ruskega sokolstva tvorijo: starosta A. S. Gižickij, bivši starosta Sokolstva v Rusiji, namestniki: Nikolaj Manohin, Viničyk, Mazerovskij, Ostrogorskij in Bokelič-ščikovskij, načelnik Nikolaj Manohin, načelnica Birjulina, prosvetar Viničyk, tajniki Mazerovskij, Janovskij in Saljkov, člani predsedstva brez funkcije: Mahajlenko, Gejm, Svjeto-zarov, Hitkov, Baranov, Beljgovskij in Grabovskij.
Jugoslovenska sokolska matica pripravlja za letos v svoji »Sokolski knjižnici«: Jan Pelikan- Dr. Miroslav Tyrš, Jan Kren: Cilj sokolskih teženj, Dr. Miroslav Tvrs: Sokolska gesla. Jakob Jesih: Jindrich Fug-ner. Rudolf Horvat: Sokolstvo in alkoholizem ter Fr. Mačus: Tekmovalne igre.
Tržaški dnevnik »Piccolo« je objavil !z peresa prof. Urban az-Urbanija lep članek O Sokolstvu na češkoslovaškem, ki vsebuje točen popis ielovanja te največje sokolske organizacije. Pisec dobro analizira Tyràevo i d po log j io in seznanja čitatelje tudi s pripravami na vsesokolski zlet v Pragi.
Ustanov.tev Sokola v Dramljah se je izvršila 11. t. m. v prostorih ljudske šole. Udeležilo se je nad 100 priglašenih članov, tako da je bila zborovalnica polna Zupo Celje je zastopal starosta br. Smertnik, hi je v daljšem govoru pojasnil pomen in cilje Sokolstva. Prisojni na so bili tndi zastopniki društev št. Jurij in iz novoustanovljenega v Ponikvi. Zahvala se je izrekla
br. prof. Mastnaku, tukajšnjemu rojaku, ki nam je podal glavne smernice za delovanje. Upravo društva tvorijo: starosta Jože Mlaker, namestnik Stanko Jakopin, načelnik Zabukošek Martin, načelnica Ju-lijana Kinclova. odborniki: Jakopin Jože, Novak Fr., Mastnak Fr., revizorji: Jeznek Andrej in Zidanšek Ivan.
Iz službenih obiav
Banska uprava razpisuje dve mesti ba-novinskih inženjerjev pri tehničnem oddelku, in sicer eno mesto inženjerja arhitekta, v 1/9 ter eno mesto pogodbenega gradbenega inženjerja. Dalje razpisuje banska uprava službeno mesto mizarskega mojstra zvaničnika na deškem vzgajališču v Ponovičah.
Okrajni cestni odbor v Mariboru razpisuje prvo javno pismeno licitacijo za oddajo gradbenih del zgradbe ceste Sv. Peter - Ložane km 2.648 do km 5.727. Licitacija bo 3. marca ob 11.
Preklicana je omejeno zaradi pijančevanja in zapravljanja Marija Kastelic, pose-stnica v Brezovem Dolu 22. Za pomočnika je postavljen Jože Miklič, posestnik isto-tam. — Popolnoma je preklicana zaradi umobolnosti posestnica Antonija Godec iz Podčetrtka.
Okrožno sodišče v Mariboru je uvedlo postopanje, da se proglasita za mrtva Katarina čuka, vdova Ferenčak, rojena Pu-han, posestnica v Kobilju 103, ki je odšla leta 1910. v Ameriko ter se je poslednjič oglasila leta 1912., ter Feliks Čeh, sin posestnika v Gočovi ki je ostal po svetovni vojni v Sibiriji v Ostčomu ter je poslednjič pisal leta 1921.
Na predlog zahtevajoče stranke: Savinjske posojilnice v Žalcu, r. z. z n. z., bo dne 17. marca 1931. ob desetih pri okrajnem sodišču v Celju v sobi štev. 4 na podstavi s tem odobrenih pogojev, dražba sledečih nepremičnin:
I. skupina:
Zemljiška knjiga Gotovlje, vi. St. 100, hiša z gospodarskimi poslopji, cenilna vrednost 66.500 Din. zemljišča 173.690 Din, pritikline 2600 Din, skupaj 242.790 Din; najmanjši ponudek 161.860 Din.
Vadij 24.279 Din.
n. skupina:
Zemljiška knjiga Gotovlje, vi. št. 100, zemljiške pare. št. 1432, 1433 in 1434 ležeče v kat občini Žalec, cenilna vrednost 20.096 ; najmanjši ponudek 13.398 Din.
Vadij 2009.60 Din
III.	skupina.
Zemljiška knjiga Gotovlje, vi. št 100, vinska klet, zemljišča, gozdovi ležeči v kat. občini Zalogam, cenilna vrednost 34.309.40 Din, pritikline 435 Din, skupaj 34.744.40 Din; najmanjši ponudek 23.163 dinarjev.
Vadij 3474.44 Din.
IV.	skupina:
Zemljiška knjiga Gotovlje, vi. št. 100, gozdna parcela št. 1471 v kat. občini . Ponikva, cenilna vrednost 849.75 Din, najmanjši ponudek 566.50 Din skupaj vse štiri skupine 298.480.15 Din, najmanjši ponudek za vse štiri skupine 198.987.50 Din.
Vadij 84.97 Din.
K nepremičnini zemlj. knj. Gotovlje I. skupina spadajo sledeče pritikline: 1 plug, 1 brana in 1200 hmelovk v cenilni ne na 5000 Din.
K ni. skupini te nepremičnine spadajo: 1 stiskalnica, 3 sodi, (ca. 500 1), 1 kad, 3 motike in 1 lakonca v cenilni vrednosti 435 Din.
Na predlog zahtevajoče stranke Gmaj-ner Roze, posestnice v Vojniku okolica, bo dne 24. marca 1931. ob devetih pri okrajnem sodišču v Celju v sobi št. 4 na podstavi s tem odobrenih pogojev dražba polovice sledečih nepremičnin: zemljiška knjiga Vojnik, vi. št. 87, hiša z gospodarskimi poslopji, cenilna vrednost 4800 Din, zemljišča 8707 dinarjev; zemlj. knjiga St. Tomaž, vi. št. 57, zemljišča, cenilna vrednost 6179 Din, pritikline 729 Din, skupaj 20.415.80 Din; najmanjši ponudek 6500 Din. Od tega posestva se odštejejo prevžitne in stanovanjske pravice Kresnik Neže cenjena na 5000 Din.
Cenilna vrednost celega posestva 15.415 dinarjev 80 para. Cenilna vrednost polovice posestva 7707 Din 90 p.
K nepremičnini zemljiška knjiga Vojnik, vi. št. 87, spadajo sledeče pritikline: 1 sadna preša, razno gospodarsko orodje in poljsko orodje v cenilni vrednosti 729 dinarjev.
Primorske novice
V	vodstvu fašija na Dobrovem v Br» dih so domačini Josip Polenčič, Alojzij Kiinec, Alojzij Mavrič in Ivan Makorič.
V	Gorici so umrli: 751etni krojač Josip Knez, 751etni lcrčmar Stefan Cej in 551etni mizar Fran Devetak.
S podporo društva »Dante Alighieri« je ustanovila fašistična organizacija italijan» ske knjižnice za kraje: Miren, Dörnberg, Temnica, Rihemberg. Renče, Št. Vid pri Vipav:, Čepovan, Sv. Lucija, Cerkno. Qra» bovo, Kobarid, Soča, Dobrovo, Kanal.
Balilska organizacija v Trstu nikakor ne uspeva tako, kakor žele fašistični hijerar» hi. »Popolo di Trieste« pravi, da je bilo lani v mestnih ljudskih in nadaljevalnih šolah 22.151 otrok, ki so se vzgajali v lju» bežni do domovine in režima. Učitelji so spravili res mnogo otrok v fašistično or» ganizacijo ali njihov trud zadeva ob teža» ve, ki jih Imajo mnoge družine z odštet» jem pristojbine za izkaznico in za nabavo obleke. V Trstu so obubožali ne le nižji, marveč tudi srednji in boljši sloji pa ni» majo denarja niti za nujne potrebe, kaj šele za fašistične pristopnine in uniforme. Fašistični tisk pravi, da deček in deklica brez predpisane obleke nista »balilla« in »Giovane Italiana« ter zahteva da mora biti v Trstu, kolikor je šolskih otrok, to» Iiko »balil« in »Mladih Italijank« in vsi morajo imeti uniforme. Fašistični hijerarhi so že iskali sredstev, da bi vtaknili vso mladino v fašistično obleko, pa jim to ni uspelo.
Iz Polfčan
po— Jože Sterk 70-letnik. V četrtek je obhajal g. šterk v krogu ožjih znancev in prijateljev 70 let, odkar je zagledal svet. Je pa še pravcat korenjak. Svoj jubilej je obhajal na Boču pri sv. Miklavžu (624 m), človek bi mislil, da se mu je vedno dobro godilo, tako je še ohranjen. Pa je marsikaj pretrpel. Ko je stopil po 36. letih državne službe v zasluženi pokoj, misleč da bo zdaj v krogu družinice mirno užival pokoj, ga je zadelo najhujše: sina edinca, ki se je baš izšolal za učitelja, mn ugrabi vojna. Nekaj let za tem Je izgubil 8e ljubečo ženo. Ostal je čisto sam. fie hišico, kjer so skupaj živeli, je zaradi žalosti prodal. Zdaj se navadno zadržuje v svojem vinogradu, ki je najvzorneje obdelan. Naj živi še dolgo vrsto let!
Iz Slovenske Bistrice
sb— Lovski ples 14. t. m. je bil zelo slabo obiskan, vendar se je ob sviranju izvrstne vojaške godbe iz Maribora razvila dokaj živahna zabava. Več uspeha so imeli gasilci naslednjega dne v hotelu »Beograd«, kjer so priredili tradicijonalno knajpo. Na pustni torek se je večina meščanov »utaborila« pri Wallandu, kjer so po stari navadi do jutra praznovali konec predpustnih dni.
Iz Konjic
nj— Iz sokolskega življenja. Sokolsko društvo Konjice si je pmislilo lično oglasno omarico v državnih barvah, ki je nabita na pročelju hiše g. Ogorevca na križišču. Od» slej se bodo tam brali vsi razglasi, tičoči se Članstva in posebej odbornikov. — Sokolska maškarada je uspela prav dobro; Prvo das rilo je kot naj*>riginalnej5a maska prejela učiteljeva soprogä ga Podlogarjeva. Vesel je prireditve tudi društveni blagajnik. Mnogo truda so si dale in veliko pohvalo zaslužijo naše požrtvovalne sestre, ki so stregle v šotorih in nabirale pred maškarado prispevke med članstvpm. — Seja društvenih načelni» kov (ic) in prosvetarjev iz Dravinjskega okrožja je bila v nedeljo, 22. t. m. ob 9. v društveni sobi v Narodnem domu. Na dnevnem redu sta bila med drugim razgovor o okrožnem zletu in določitev programa za okrožni vaditeljski tečaj.
nj— Avtobus Maribor — Celje iz nera« zumljivega vzroka še vedno ne vozi, ko je vendar snežni plug očistil vso cesto od Ce» Ija do Maribora, dočim avtobus na progi Konjice — Oplotnica redno opravlja pro» met. dasi je cesta na tej progi še težavne j» ša kakpr državna cesta. Ker so zveze z via» kom zelo neugodne, ljudje, ki imaip dnev« no opraviti v Celju in Mariboru, zelo pogre» šajo izostanek mariborskega avtobusa.
Ustanovljeno 1852.
Teod. Korn
Ljubljana
I
Poljanska cesta št 8 (prej Henrik Korn)
krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. — Instalacija vodovodov in central, kurjave. — Naprava strelovodov; kopališke in kiosetne naprave.
krepi ln zdravi
ŽELODEC
LOVRO SEBEN1K Ljubljana VIL
I2VANREDWA PRILIKA!
Železna elužinska patent postelja zložljiva. ,» .ta-' peciranom madracom, zelo praktična za vsako hišo, hotele, nočne služ-bewin potujuče osobe «tane samo Dia 390.—, Razpošiljam po poitne* nora povzetju.
tako
1'gicoa složen
Lesena patent posteli«,
zloiliiva. • tapeciram® madracom. zelo praktična. »lane (amo D 280.
Potem [mam veliko ta-togo	tisto fohe-
nog peri« k« po D 48—, druga vrst kg po D 38.—, čisto belo gosje kg po
D 130___ in «isti puh
kg po D 250—. Razpo-žiljam po poStnem povzetju. Modroci pnnjent z volnom stanejo samo
Din 750,— _
L. BROZOVIč, ZAGREB Ilica 82.
Išče tv orni ca nogavic v Zagrebu.
Biti mora strokovnjak, ki pozna sukanec ta blago. Tvornico bi vodil samostojno. — Ponudbe z zahtevo plače in referencami ter sliko na Interreklam d. d., Zagreb, Masarykova ul. 28, pod šifro »Manipulant P—2126«.	3312
MODNA TRGOVINA
▼ Ljubljani, na Mestnem trgu, pod ugodnimi pogoji NA PRODAJ.	3278 Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
Jlisaria
za elektro-tehnično podjetje sprejmemo. Znanje angleščine pogoj. Ponudbe na »Public Co.«, Novisad, P. O- B. 190.	3371
IŠČEMO rabljeno ali stabilnega stanja
polstabilno lokomobllo,
kotel 35 m2 grelne površine, 10 — 12 atm. napetosti z ograjenim pregrejevalcem pare stopnjasto rešetko. Prednost izdelki Wolf ali Lanz. — Ponudbe s točnimi podatki starosti, izvora, izdelave, teže in stanja, kje se nahaja ter kraja sedanje umestitve na oglasni zavod Publicitas d. dL, Zagreb, Ilica 9, pod šifro »Jeftin«. 3368
ZASTOPNIKA
s sedežem v Ljubljani, IŠČE proti fiksni plači in proviziji zmožna kemična tvorni-ca. Za zalogo in inkaso želimo kavcijo ali jamstvo.
Cenj. ponudbe pod »Flelsslg« na anonč-ni bureau Kardos, Novisad.	3369
• v... -»^.^ì •
Zahvala
Podpisani se najsrčneje zahvaljujem vsem gospodom ln damam, ki so se udeležili pogreba naše ne-pozabljene mamice.
Posebno se zahvaljujemo predsedniku okrožnega sodišča v Celju g. dr. Vidoviču ter ge. Vidmar, Paš-kulin in žiberna iz Maribora.
Zalujofl mož VEDIC FRANJO, FRANJO, sin in hčerka CVETKO-SLAVA	3393 i
LJUBLJANSKA DRAMA
Začetek ob 20. Torek, 24.: Divji lovec. Igrajo Slani prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva v Ljubljani. Sreda, 25.: Divji lovec. B. Četrtek. 26.: Glembajevi. Premijera. E. Petek, 27: Zaprto.
LJUBLJANSKA OPERA Začetek ob 20. Torek, 24.: Rigoletto. B. Sreda, 25.: Svanda dudak. C. Četrtek, 26.: Lohengrin. Gostuje gosp. Martj Šimenc. D.
Petek, 27.: Revizor. Gostovanje Hudožestve-
nikov.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20 Torek, 24.: Cardačka kneginja. C. Premi-jera.
Sreda, 25.: Zaprto.
č*trt«k. 26.: Ctaanska ljubeien. A. Kuponi. Petek, 27: Zaprto.
PTUJSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20 Ponedeljek, 2. marca: Karol in An«. Gostovanje mariborskega gledališča. .
KONKURS
Uprava Higijenskog Zavoda na Ceti-nju razpisuje ovim konkurs za sledeča mesta:
Pri higijenskem zavodu na Cetinju za jednog ljekara-bakterijologa, jednog in-zenjera-hidrotehničara, jednog zubnog Ijekara i jednog honorarnog statističara.
Pri Domu narodnog zdravlja u Dubrovniku za jednog ljekara-bakterijologa.
Pri Domu narodnog zdravlja u Pod-gorici za jednog zubnog Ijekara.
Pri Domu narodnog zdravlja u Peči za jednog zubnog Ijekara,
Pri Domu narodnog zdravlja v Pljev-Ijima za jednog zubnog Ijekara.
Pri drž. ambulanti u Foči za jednog ljekara-venerologa.
Pri kožnoj i ven. ambulanti u Berana-ma za jednog Ijekara ven.
Pri zdrav, stanici Vir-Pazar za jednog Ijekara.
Pri zdravniški stanici u Baru za jednog Ijekara.
Kandidati koji reflektirajo na odnosna m.jesta neka podnesu svoje molbe naj-katnije do 31. marta 1931 godine upravi Higijenskog zavoda na Cetinju taksira-nu ponudu sa 25 Din.
Molbu saobraziti propisima čl. 12 Zakona o činovnicima i priložiti potrebna dokumenta, koja se pomenutim članom traže.
Kandidati če biti primani na osnovu propisa zakona o činovnicima i ostalim drž. službenicima gradjanskog reda, odnosno uredbe o kontraktualnim činovnicima i dnevničarima.
Iz kancelarije Higijenskog zavoda na Cetinju broj 1239
11. februarja 1931. godine.
t
V globoki žalosti naznanjamo, da je umrla danes naša skrbna mati, babica, gospa
Srna Oregcrin
• g*	• v t g%
roj, iievfcntle
vdova sodnega nadsvetnika
Pogreb drage pokojniee bo v sredo dne 25. t. m. ob 4. uri popoldne iz bolnice na okoliško pokopališče.
Oelj«, dne 23. februarja 1931.	3389
žalujoči rodbini Gregorin in Fermevc
CENE MALIM OGLASOM:
Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek •Jutra«, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke: 2492. 3492
tfCdor hoče
de» so mu posljs po poitt naslov aR ßaßo drssfo informacijo tic o co ss malih oglasov nap priloži v mnamßah sicer ns bo prejel odgovora t « H^Bss
CENE MAUM OGLASOM:
Zenitve ln dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsa-km beseda t Din. Najmanjši znesek 10 Din Pristojbina za šifro 5 Din Vse pristojbine je apostati obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rai. pri Pošt. hranUnici v Ljubljani. 11842.
fla&tovt matih ogCaòov
bi druge informacije tičoče te oglasov, te dobijo tudi v podružnicah »JUTRA« ¥
fio v cm mestu in na dJe&enicafi
Ljubljanska cesta it. 42	pri kolodvoru št. 100
Male oglase tn tnserate naročajte v naših podružnicah.
».WUZV.r^i Pek. vajenca
35—16 let starega, krepkega fanta, iz dobre in poštene hiše, sprejme takoj I,ovro Zupane, pekovski Baojìter v Dol. Toplicah 6.
8192-1
Vajenca
sprejmem v konfekcijsko in modno trgovino. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Poštenje«. 8363-1
Obratovodjo
sa železni rudnik v Voj-aidu sprejmemo takoj. Pismene ponudbe na poštni predal št. 143, Ljubljana.
8355-«
Učenko
«dravo, staro 14—18 let, katera ima res veselje ao trgovine z mešanim blagom, sprejmem takoj. Brasa ln stanovanje v hiši. Kaslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	8261-1
Pošteno žensko
fci ima majhno pokojnin«, sprejmem za lahka dela, % vso oskrbo in stanovanjem v hiši. Hotel Tratnik, lastnica.	8515-1
Zastopnika
ki potuje izven Slovenije in obiskuje trgovce s kolonialnim blagom, ižiem za manjši predmet, proti dobri proviziji. Ponudbe na >gl. oddelek »Jutra« pod šifro »Vpeljan«.	8009-3
Dekle
ras polteno in zdrav«, v
»ta ros ti 20—30 let, ki zr.a kuhati vsaj meščansko bra-7io kaj več s« nauči v hiši, in zmožno pospravljanja finih parketiranih *ob, «prejme boljša rodbina v Jjiubl ja ni. Naslov v ogla«, oddelku »Jutra«. 8494-1
Vzgojiteljico
inteligentno, s prakso, iščem k enemu otroku v Subotico. — Predpogoj je perfektno znanje nemškega j«zika. Ponndbe na naslov »Tehnik« Josip Bamjai — Ljubljana. Miklošičeva _ 20.
853i"1
Pletiljo
popolnoma izurjeno iščem ta Zagreb. — Ponndbe t
aaht-evki plače na oglasni oddelek »Jutra: pod šifro »Nisem začetnica«. 8540-1
Učenko
d am sko krojaštvo in
inodist-ovsko obrt sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 8525-1
Učenca
«dravesra in poštenega, 6 potrebno šolsko izobrazbo »prejme trgovina mešanega Naga. Ponudbe s spričevali na nasJov: Franc Pur-kart, Trbovlje I. 8547-1
Slnsra-inkasant
« 15.000 Din kavciie dobi takoj službo. Ponudbe na orlas. oddelek »Jutra« pod »Dobro mesto«. 853S-1
Natakarico
mlajšo, pošteno sprejmem takoj. Naslov pove podružnica »Jutra« v Celju.
5870-1
Delavko
k! zna tudi šivati, sprej-roem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 5872-1
2 vajenca
Is dobre hiše sprejmem za fodelovanje usnjenih in »Fibre« kovčegnv ter tor-barske robe. Franc Zorn, dr. z o. z. v Ljubljani VIT Lepodvorska ulica št. 23.
5866-1
Priv. ples. mojstra
iSčem za priv. posečanje plesnih vaj. Naslov pove ocrlasni oddelek »Jutra«.
8556-1
Fiksum in provizijo
dobe v manufakturi verzi-Tani potniki za obisk privatnih strank v Ljubljani, okolici in vsej Dravski banovini. Nastop takoj. Pis-_ mene ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod šifro »Fiksnm«
8066-5
Fiksum in provizijo
dobe potniki manufakturne »Toke. za obisk privatnih f trank v Ljubl jani in okolici. Nastop takoj. — Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Lep nastop«.
8360-5
Zanesljive potnike
za obisk strank v Ljubljani in na deželi iščem — Ponndbe z referencami na ocrlas. oddelek »Jutra« pod »Potnik 999«.	8064
Camernikova šoferska šola
Ljubljana. Dunajski e. J6
(J ugo Auto). Pf»» oblisi kancesijonirana. — Prospekt zastonj Pišite ponjl 251
Učiteljica
francoščine
in nemščine sprejme učen ca(-ko) v zasebni pouk. Cenj. dopise pod »Pravilni pouk« na oglasni odde lek »Jutra«.	7844-4
Oblastveno kooeesiionlrana
šoferska šola
Gojko Pipenbacher
Ljubljana. Gosposvetska 12 — Zahtevajte Informacije 4516 4
Italijanski jezik
poučujem in opravljam tudi italijansko trgovsko korespondenco. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Italijanka«.	8529-4

2 osi s kolesi
na krogljično ležišče ln vzmetmi, s 3 tonami nosilnosti kupim. Oferte na naslov: Vindiš. Varaždin.
8067-10
wzjuazì
38 let
star. reprezentativen, inteligenten, trg. naobražen, samostojen tovarnar, želi radi družinskih razmer vse pustiti, in prosi za primer no nameščenje. Ponudbe ua oglas, oddelek »Jutra« pod Aifeo »Red«.	8217-2
Kolar. pomočnik
dobro kvalificiran in vešč tudi mizarskega dela, ;šče službo. Nastopi lahko takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 8516-2
Trgovski pomočnik
s šoferskim izpitom, prost vojaščine, dober železničar, vešč mešane stroke, želi primerno mesto. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Pošten in zanesljiv«.	8510-2
Deklica
stara 16 let, ki se }e Je 2
leti učila v trgovini nekje v Savinjski dolini, mora vsi ed slabo idoče trgovine premenjati gospodarja. Trgovina, ki bi sprejela deklico v nadaljni pouk, naj to javi na naslov: Simon Gorišek, šol. upravitelj v Dolnji Lendavi. 8499-2
Dober Žagar
išče službo za takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	8534-2
Postrežnica
ki zna dobro kuhati in draga hišna dela opravljati, išče službo. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« i>od »Zanesljiva postrežniea«.
8533-2
Prodajalka-
blagajničarka
mešane stroke, zmožna tudi pisarniških del, želi nameščen ja. Cem'ene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Prodajalka 22«.
8517-2
Razna zastopstva
prevzamem za Slovenijo, s sedežem v Ljubljani. — Sprejmem tudi razno blago v prodajo v lastni režiji, ra svoj račun ali proti kavciji. Cenjen« ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »100 glavno zastopstvo«.	8541-3
Zastopnika
ki potuje po vsej dravski banovini z avtomobilom. Bče industrija perila. Pi-cmene ponudbe spretnih ttrokovnjakov. kl »o pri trgovcih dobro uvedeni, na oglasni oddelek »Jutra« pod »Industrija perila«.
8281-3
Šofer
trezen ln zanesljiv, Išče
službo. Event, gre tudi samo za hrano in stanovanje Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	8518-2
Zidar, preddelavec
star 96 let. z večletno
prakso, išče službo. Gre tudi kot sluga ali kaj «ličnega. Zmožen je kavcije. Ponudbe na oglas, oddilek »Jntra« pod šifro »Vesten in trezen«.	8531-2
Gospodična
i fopitom pogodbene pošte, gre kot pomočnica k pošti ali v kako drngo pisarno, vsled težkih	tudi
par mesecev samo za hrano in stanovanje. Ponudbe na oelasni oddelek Jntra pod »Sirota«.	8539-2
Mlajši uradnik
absolvent drž. dvorazredne trg. šole, vešč raznih pisarniških poslov, s krajšo prakso, želi nameščen ja v kakršnikoli pisarni — najraje ori knjigovodstvu. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Uradnik 333« 8548-2
Krof. pomočnik
vešč velikih in malih kosov finega dela po meri in fini konfekeiii, želi premeniti službo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
8562-2
Mladenič
21 let stai, išče službo
tekača ali sluge
proti hrani in mesečni plači 100 Din. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Hvaležen 100«. 5865-2
Gospodična
z dovršenimi 4 razr. meščanske šole z maturo io trimesečno pisarniško prakso, želi takoj nameščenje v Celju. Naslov pove podružnica »Jutra« v Celju.
5669-2

Mlad tre. pomočnik
»in poštenih «tarier, želi primemo namestitev ▼ mestu aH na deželi. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Marljiv Speeerist«.
6873-2
Žive ribe
h Štajerske — namočeno
polenovko
najboljše vrste, vedno sve žo ter vse delikates« in špecerijsko blago nudi v veliki izbiri F R. Kovačič na Miklošičevi cesti št 32 7747-6
Razprodajam© 11 v r 8 t n a
bela vina
po Din 3.50 m Din 4
za liter na debelo, vsled opustitve veletrgovine, 4r kler traja zaloga »Vinia« veletrg. i vinom. Rudnik pri Ljubljani.	3899 6
Puhasto perje
čisto, čuhano. kg po 48 L>in lruga vrsta po Dio 38 eg čisto, čobato kg po 48 Din Dio to čisti puh kg po Din 250 - Razpošilja po pošt nem povzetja L Brrwov'6 Zagreb. Bica 82. kemična čistilnica perja.	262
Industrijsko
podjetje
staro, dobro vpeljajno. prodam iz proste roke. Potreben kapital 600.000 Din Visoka rentabilnost. Ponudbe pod »Bolezen« na oglasni oddelek »Jutra«.
8328-6
Telefon
avtomatski, pred sob no steno z ogledalom, mizo, šolsko desko s stojalom in električen lestenec prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	8523-6
Pisarniško opravo
prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 8520-6
2 železni blagajni
1 večja in 1 manjša naprodaj. Naslov pove oglas, oddelek »Jntra«. 8559-6
Kupdm
Decimalno tehtnico
(cca 300 kg) z uteži, vi-sečo ali stoječo petrolej-sko svetiljko (Rundbren ner) in kuhalo (Petroleum Gas-Kocher) kupi Vršič. Gledališka ulica štev. 4/1.
£871-7
Mizico za pis. stroj
dobro ohranjeno knpim. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	5867-7

Hišo
enonadstropno, pripravno za obrt, prodam v Slov. Javorniku. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 8271-20
Elegantna hiša
z zelenjadnim in sadnim vrtom naprodaj. Pojasnila daje Soršak, Vransko pri Celju.	8501-20
Gostilno
dobro idočo. v sredini večjega mesta Slovenije prodam vsled nakupa večjega podjetja Hiša je enonad stropna, ki obsega spodaj 5 gostilniških lokalov. letno in zimsko, moderno, salonsko keglišče. zgoraj 6 spalnih sob. poleg veliko gospodarsko poslopje. ®eč oralov zemlje, krasen gostilniški vrt. Leta 1930 se je iztočilo 220 hI vseb pi jač. Vse je v zelo dobrem stanju. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« t>od značko »Nakup gostilne«.
8500-20
Lepa hiša
pritlična. 6 sob tn pritikli-ne ter 1000 ms vrta, v Kranju naprodaj za 140.000 Din. Vprašati v društvu posestnikov. Ljubljana -Salendrova 6.	8301-20

Mesarijo
dobro idočo. na letoviščar skem kraju. oddam pod ugodnimi pogoji. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
8263-19
Velik lokal
v centru mesta oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra«.	8545-19
Gostilno
ali vinotoč vzamem takoj v najem. ozir. na račnn. Ponudbe na naslov: Pejica Rri novec. Vaše št. 14 — Medvode.	8546-19
Gostilno
najraje v Ljubljani ali bližnji okolici vzamem v najem Natančne ponudbe na naslov: Kristina Bene-dik. slaščičarna. Miklošiče ca cesta 7.	8215-17
Osebno pravico
za kavarno In gostilno oddam v najem tistemu, ki mi nudi stalno službo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	8504-17
fUHHwan}u
Stanovante
čisto in udobno, sredi mesta, 3 sob in pritiklin. išče, za avgust 1931 višji urad-nik s soprogo Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Plača letno do 18.000 Din« 8054-21
Komfort, stanovanje
6 sob v centru mesta, na prometni cočki, ugodno za zdravnika all sllino. oddam s 15. junijem. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Lepa lega«.	8388-21
Čez 2 meseca
potrebujem S sobe in »«e pritikline za »talno. Ponudbe z navedbo cene pod »St. 60« na oglas, oddelek »Jutra«.	8493-21
Separirano sobico
išče 8 1. marcem 32 let star uradnik. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Ločen 002«.	8402-23
Lepo sobo
z elektr. razsvetljavo tn uporabo kopalnice, v centru mesta oddam. NaMov v oglasnem oddelku »Jutra«.
8363-23
Elegantno sobo
s posebnim vhodom, v centru mesta oddam. Naslov v oglasnem oddelka Jutra 8234-23
Sostanovalca
sprejme hišnica na Vidov-danski c efeti št. 3. Poseben vhod.	8513-23
Prazno sobo
oddam v Sp. Šiški. Janševa ulica 7.	8512-23
Sobo in kuhinjo
v ceni 300—400 Din iščem Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »A. M. 60«.
8508-21
Stanovanje
čisto in zračno. 1 ali S sob in pritiklin. po mo4-no«ti okoli sv Petra in Poljan išče za april oziroma za maj miren in točen plačnik. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Zakonci brez otrok«.
8521-21
Sobo s kuhinjo
oddam v Trnovem. Stare-tova 24.	8528-21
Stanovanje
eno- ali dvosobno, 8 pritiklinami išče mirna stranka za takoj ali s 1. aprilom. Ponudbe na oglas, oddelek »Jntra« z navedbo najemnin« pod »Stanovati'»«.
8550-31
Stanovanje
enosobno oddam s 1. marcem v Podgori 38 — St. Vid nad Ljubljano. 8560-21
Trgovino
z mešanim blagom, dobro idočo, radi družinskih razmer odstopim proti mali odškodnini. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »V marcu«.	8138-17
Trgovino
dam v najem zavoljo starosti 25—40 letnemu »amo stojnemu trgovcu, kateri obvlada nemški in sloven ski jezik in ki ima najmanj 50.000 Din gotovine. Naslov v oglasnem oddel ku »Jutra«.	8246-17
Domača veletrg. lesa
potrebuje večjo količino suhih bukovih cepaaic, rezanega in tesanega lesa. Ponudbe s točnimi podatki na oglasni oddelek Jntra pod šifro »Les«. 8552-15
VI.
Pohištvo
skoraj nov« (komplet, spalnica) radi selitve takoj prodam v Celju, Kralja Petra cesta št. 37. 8483-12
Jedilnico
iz trdega lesa, ps nizki ceni takoj prodam. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jntra« pod »Jedilnica«.
3530-12
Pohištvo
Radi opustitve gospodinjstva prodan spalnico, klubsko garnituro, hrastovo čmo omaro za knjige, kuhinjo fa druge diverzne stvari. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 8549-12
/i /7777 ri
iiHiiii*
Vsakovrstno zlato
kupuje p« najvišjih eenah
Cerne — juvelir
Ljubljana, Wottova allea i
88
Polovico hiše
v sredini mesta Ljubljane na najprometnejšl cesti, s trgovskimi lokali ln velikim skladiščem prodam. Komfortno stanovanje 6 sob je kupcu na razBolago po dogovo ru Posredovalci lzkllu eni. Dopisi na oglasn oddelek »Jutra« pod »Dobra kupčija«. 8389 20
Posestvo z majhnim mlinom
v bližini mesta ali Industrije kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« (od »Stalna voda«. 8506-20
Gostilno
klet ali vin o toč, v atestu ali bližnji okolici, event. tudi za to primeren prostor v svrho preureditve, brez koncesije vzamem v najem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Delaven«.	8536-17
<>4
Prazno sobo
separirano in solnčno, 8 postrežbo išče soliden drž. uradnik Cenjene ponndbe t navedbo eene na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Prazna soba«. 8428-23
Onremljeno sobo
t elektriko, ▼ bližini gorenjskega kolodvora oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	8120-23
Sobo s štedilnikom
elektrik« to shrambo ta koj oddam. Naslov ▼ ogl. oddelku »Jntra«. 8413-23
Prazno sobo
v bližini med južnim kolodvorom in artiljerijsko vojašnico iščem & 1. marcem Ponudbe na oglas, oddilek »Jutra« pod značko >400«.
8492-23
Opremljeno sobo
10 minut od banovine, v novi vili oddam. Naslov v oglasnem oddelku »J'itra«.
8532-23
Elegantno sobo
pe možnosti v centru me sta 'šče gospod. Najemni na postranska stvar. Ponudb« na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »M. G.«
8543-23
Majhno sobico
oddam. Naslov r oglasnem oddelku »Jutra«. 8544-23
Uporaba
Medea-kreme
da Vašemu licu sijajen izraz, odpravi solnčne pege in druge madeže. Glavna zaloga v drogeriji Grego-rič, Ljubljana, Prešernova ulica.	8419-24
Mlad gospod
v Mariboru, dobro situiran, želi znanja s svobodno damo, prijetne zunanjosti. — Cenjene dopise prosim na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Simpatija 68«.
5868-34
Proda se
gozdiček
velik 1600 m2, tik ob morskem produ, ki bi služil za lastno kopa-ličše, osobito pripraven za gradnjo hotela. Obrnite se na Opčin-sko upraviteljstvo
KaStel Lukšič (Primor. banovina) 3375
Sii^Ui
Lep pes volčjak
naprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 8509-27
Sobo
lepo opremljeno, parketirano. z elektr. razsvetljavo, v bližini glavnega kolodvora oddam solidnemu gospodu ali dami s 1. mar oem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 8554-23
Opremljeno sobo
v centru mesta oddam 8 1. marceim. Naslov v tgl. oddelku »Jutra«. 8566-23
Opremljeno sobo
s posebnim vbodom odda Mencinger, Kette M urno va cest« 10.	8557-23
Opremljeno sobo
% elektr. razsvetljavo oddam gospodu ▼ Wolfovl «lici. Ogledati med S. in 4. uro. Naslov ▼ oglasnem oddelki »Jutra«. 855343
2 gospoda
sprejmem na stanovanje to hrano. Naslov pove oglas, oddelek »Jntra«. 5863-23
lepiti
»Ernstgemeint«
Dvignit« pismo. 8507-24
Dana, Novo mesto
Dvignite pismo ▼ oglasnem oddelku »Jutra«. 8498-24
Vorlassen, variaste, wie der Steto auf der Strassen 8519-34
Lovski pes
belo progast, na verigi, Je bil prijet v Rožni dolini od neke stranke, katero prosim, da ga proti na gradi odda na naslov: Ing. Todorovič, Večna pot 5 — sicer ovadim policiji.
8522-28
izqubfyne
Moško listnico
rujavo, z nekaj denarja tn listinami je našel Bitenc, Cernetova ulica 19. 8524-2S
Elektromotor
24 Ka. vrtilni tok napro daj — Pojasnila daje U Svajgai Dravlje 74. pošta St Vid nad Ljubljano.
4182-29
Dynamo
t energijo 1 Kw, dobro ohranjen kupim. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Novem mestu pod značko «Dinamo«.	8502-29
Kovinsko stružnico
1000 X 150—200 mm kupim Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Stružnica«.
8535-29
Cfrrt
Foto Holynsk!
ostroge vsakemu i dobrim delom H) nizkimi eetami. Ljubljana. Dunajska e. 1. Podružnica v Mostah.
3639-30
Ce nujno rabiš sliko
za legitimacijo j« dobiš » IO minotab ori Joško Smico industr. to omet. fotografo » Ljubljani Wolfova ul. 12
Uniforme
Deine plašč« vse potreb ščtoe v zalogi Simon KU manek. Selenbargova 6.
106
Hedi!
Radi nenadnega odhoda ari sporoči naslov. Joško.
8551-24
Ali bodo pleše
res izginile?
Čudijo se, da Je pri nekaterih rast las zopet oživela. Nifi novega, od kar je »INES« iznajden. — Kdor ga uporablja, mu koreninice poženo zopet zdrave lase.
Lonček mazila »INES« 88 Din. Naroča se pri »INES«, Ljubljana, Meroeodna nlica 1/12. 2147
AVINAL
je poznano sredstvo berlinskega lekarnarja Franka, da se odvadi človek pijančevanja. S pomočjo »AVTNALA.« se Je odvadilo pijančevanja že par stotin ljudi.
Glavni depo: Lekarna Mr. Rožmana, Beograd, Terazlje 5.	3305
Zahvala.
Podpisana se javno zahvaljujem za prejeto posmrtnino (1000 Din) za mojim možem Konzumnemu društvu za Slovenijo, podružnica Celje, in jo vsakemu toplo priporočam. Celje, dne 23. februarja 1931.	8392
BETTI TANAEK.
Potnika
za Slovenijo, dobro vpeljanega, sprejme Industrijsko podjetje v Sloveniji za potovanje z avtom. V poštev pridejo dobro vpeljani v Sloveniji, že več let potujoči
Ponudbe z obširnim dosedanjim delovanjem na oglasni oddelek »Jutra« pod
»Slovenija 10«.	s814
Prevozništvo
ki donaša mesečno 12.000 Din to dva skoraj nova avtomobila, eden tovorni Ford in eden Fiat-limuzlna to koncesijo prodam radi prevzema večjega podjetja vce skupaj za 130.000 Din Pismene ponudbe na igla* oddelek »Jutra« »od šifro »Takojlnj« plačil»« 6964-30

tat
«lft&0» cbwQü
U£XlMZ0S6 ©*- ÜXc «r
Telefon 2059
^^ Premog suha drva
Pogačnik, Bohoričeva IL 5
V globoki žalosti naznanjamo, da je naš iskreno ljubljeni sin
IVAN STARE
v nedeljo, dne 22. t. m. po dolgem, mukepolnem trpljenju, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 24. februarja 1931 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Zaloška cesta 13, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, 23. febr. 1931. Žalujoča rodbina STARE
in ostali sorodniki.
Občina Ljubljana
)lf*tni oogrebna zavod
H ZAHVALA
Ko nam je umrl dragi brat odnosno svak in stric, gospod
LEOPOLD WERZAK
smo prejeli toliko dokazov iskrenega sočutja, da se ne moremo vsakomur posebe zahvaliti.
Zaradi tega izrekamo po tej poti srčno zahvalo p. n. organizaciji grafičnega delavstva za vso požrtvovalnost, izkazano pokojniku, zlasti še onim gospodom stanovskim tovarišem, ki so ponesli krsto z rajnikovim truplom od kapelice pri Sv. Križu do groba. Nadalje se toplo zahvaljujemo vsem p. n. darovalcem cvetja, slavnemu pevskemu odseku »Grafiki« za lepo žalobno petje, gospodom zastopnikom grafičnih podjetij, časnikarjev in delavskih organizacij kakor tudi sploh vsem pokojnikovim prijateljem in znancem, ki so se udeležili pogreba ali so nam ustno ali pismeno izrazili sočutje»
V Ljubljani, dne 22. februarja 1931.
3367
Žalujoči ostali
obvestila
Mestni pogrebni zavod
BOJEČ-VADNJAL LEOPOLDINA, soproga višjega geometra, naznanjam v svojem in svojih sorodnikov imenu vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-tužno vest, da je moj dobri oče, gospod
VADNJAL ANTON
progovni nadzornik v pokojn danes, dne 23. februarja 1931 po kratki bolezni, previden s tolažili svete vere, v 88. letu starosti, mirno v Gospodu zaspal.
Bogreb se bo vršil v sredo, dne 25. februarja t L ob % 4. uri popoldne izpred hiše žalosti, Celovška cesta St. 32, na pokopališče k Sv Križcu
Ljubljana, 23. februarja 1931.	3387
Brez posebnega obvestila.
V globoki žalosti s potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je vsemogočni Bog poklical k sebi našo srčno ljubljeno hčerko oziroma edino sestro, gospodično
ANICO KOTNIK
učiteljico pri Sv. Urbanu pri Ptuju
▼ nedeljo dne 22. februarja 1931 ob pol 13. uri po dolgi, mukepolni in neozdravljivi bolezni, v cvetu mladosti, prevideno s sv. zakramenti.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek dne 24. februarja ob 15. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča na frančiškansko pokopališče v Pobrežju.
Sv. maša zadušnica bo darovana v sredo, dne 25. februarja ob pol 9. uri v frančiškanski župni cerkvi v Mariboru.
Maribor, dne 23. februarja 1931.
ANTON in ŠTEFKA KOTNIK, starši — KARMELA
sestra.	3390
Zahvala
Potrti vsled izgube našega dragega, nepozabnega očeta, gospoda
Petra Amalietti
železniškega uradnika v pokoju
se vsem darovalcem prekrasnega cvetja, osobito strankam pokojnikove hiže, nadalje obema pevskima zboroma »Maribor« in »Drava«, žel. godbi, čast. duhovščini, osobito g. patru Gabrijelu za poslednjo pomoč ob smrti našega ljubega očeta ter vsem prijateljem, stanovskim tovarišem in vsem znancem iskreno zahvaljujemo.	3391
Maribor, dne 20. februarja 1981.
Žalujoči ostali.
g
Prvi veliki pomladni semenj
RABLJENIH AVTOMOBILOV IN MOTORNIH KOLES
bo od 28. februarja do 7. marca t L v prostorih Zagrebškega zbora. S tem se proži najboljša prilika tako kupcem kakor prodajalcem, da kupijo odnosno prodajo svoja motorna vozila. Pojasnila daje najpripravneje
AUTOBURZA K. D., ZAGREB, VLA8KA UL. 53.
Telefon 62—67-	3378
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij >Jutra< Adoli Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za interatni del je odgovoren Alojz Novak, ysi v Ljubljani.