Požtnlna plačana v gotovini
ruiinina pEavana v ^uivvim	H
ovenski
CtM Mn 1'-
Stev. 54.
V Ljubljani, torek 7. marca 1939.
Leto IV
Novi papež bo obiskal Francijo in Ameriko?
Tiara Pija XI. — dar milanskega mesta, katero bo nosil pri kronanju tudi novi
poglavar katoliške Cerkve Pij XII.
Sv. oče Pij Xn. je kot prvega tujega zastopnika pri sv. Stolici sprejel nemškega poslanika von Bergena, ki mu je sporočil čestitke Hitlerja in nemške vlade. Za njim je sv. oče sprejel vse nemške kardinale: kolnskega kardinala nadškofa msgr. Schulteja, vratislavskega nadškofa msgr. Bertrama, monakovskega kardinala msgr. raulhaberja in dunajskega kardinala nadškofa msgr. Innitzerja. Z njimi se je pogovarjal skoraj celo uro. Nato je papež sprejel pariškega kardinala nadškofa msgr. Verdierja.
Priprave za kronanje sr. očeta, ki bo ▼ nedeljo, 12. marca, se naglo bližajo koncu. Pri kronanju bo sv. oče nosil tiaro svojega velikega prednika Pija XI., kateremu je dragoceno papeško krono poklonilo milansko prebivalstvo. V tem, da bo sedanji papež pri tej slovesnosti nosil krono Pija XI. vidijo dokaz posebnega spoštovanja, ki ga sv. oee goji do svojega prednika.
Mejo^ vatikanske države bo novi papež prvič prestopil najbrž že v nedeljo, ?	.??,arca’ ko naj bi obiskal lateransko
baziliko^ stolnico rimskih škofov. To se bo zgodilo z velikimi slovesnostmi in sijajem. Ko je šel v lateransko baziliko pokojni papež, je to bilo čisto na tihem. Pij XI. se je peljal skozi Rim s svojim spremstvom v nekaj zaprtih avtomobilih na vse zgodaj zjutraj. Topot pa pravijo, da pojde sv. oče iz Vatikana v Lateran skozi mesto v slovesnem sprevodu, kakor svoje čase, v spremstvu vseh cerkvenih in civilnih dostojanstvenikov, plemiške straže in garde. S tem bo obnovljen stari zgodovinski običaj, ki ga Rim skoraj več ne pomni.
Po drugi strani poročajo tudi, da sedanji papež ne misli držati ustaljene navade, da bi za svojega vladanja nikdar ne zapustil italijanskega ozemlja, marveč da bo že v kratkem obiskal nekaj tujih držav, predvsem Severno Ameriko in Francijo. V Francijo naj bi po teh vesteh šel v septembru, ko bo v Nici svetovni evharistični kongres. To bi bilo po Napoleonovih časih, ko je bil v Franciji zaprt papež Pij VII., prvič, da bi vrhovni poglavar katoliške cerkve spet stopil na francoska tla.
Čestitka kneza namestnika sv. očetu - zahvala Pija XII.
Belgrad, 7. marca. Po izvolitvi kardinala Pa-eellija je poslal knez namestnik Pavle tole brzojavko:
»Nj. Svetosti papežu Piju XII., Vatikan: Prosim vašo Svetost, da izvoli sprejeti ob izvolitvi za nosilca najviije in svete funkcije poglavarja vesoljne katoliške cerkve, moje najtoplejše čestitke, »n moje najiskrenejše želje za osebno srelo vaše Svetosti in za napredek velike katoliške Cerkve.
Na to brzojavko je Nj. Vis. knez namestnik dobil tale odgovor:
»Nj. Vis. knezu namestniku, Belgrad: Prisrčno se zahvaljujem vašemu kr. Visočanstvu za čestitke in želje in pošiljam svoje želje za napredek plemenitega jugoslovanskega ljudstva. Pij X1I.<
Anglija ne priznava več rdeče španske vlade
London, 7. marca. o. Na včerajšnji sej! poslansko zbornice je predsednik vlade Chamberlain odgovarjal poslancem na razna vprašanja, predvsem na tisla, ki se nanašajo na novo razmerje med Anglijo in med Španijo. Glede odno-šajev med Anglijo ter med rdečim ozemljem je dejal takole:
»Če smo priznali vlado generala Franca, se pravi, da ne priznamo republikanske vlade. Torej ni govora o kakem diplomatskem zastopstvu angleške vlade pri republikanski španski vladi. Toda angleški konzularni uradniki na republikanskem ozemlju bodo opravljali svoje delo, ki ima namen varovali angleške in človeške koristi.«
Daruj za osrednji slovenski prosvetni 4om v Ljubljani!
Zlom komunizma v Madridu
Vodstvo madridske vojske je vrglo rdečo Negrinovo vlado
General Miaja predsednik začasne vlade v Madridu, ki se bo začela pogajati za sklenitev miru s Francom
Pariz, 7. marca. o. Odpor zadnjih ostankov re-publikanse Španije proti početju moskovskega agenta Negrina, ki je hotel za vsako ceno nadaljevati z odporom in s prelivanjem krvi, je dobil končnega izraza v vojaški vstaji, do katere je včeraj prišlo v Madridu.
V vodstvu rdeče vojske je že od poraza v Kataloniji prevladovalo mišljenje, da ni mogoče nadaljevati s kakim uspešnim odporom, odkar je rdeča Španija docela na kopnem odrezana od Francije in navezana zgolj na nezanesljivo pomorsko pot, katero lahko general Franco s svojim brodovjem in s svojim letalstvom vsak trenutek zapre. Zato je vodstvo vojske z generalom Miajem na čelu zahtevalo, naj Negrinova vlada začne s pogajanji za mir. Negrinu je v sklenitev miru z nacionalisti prigovarjal prejšnji predsednik republike Azana. za njim pa še predsednik poslanske zbornice Martinez Barrio. Negrin po navodilih iz Moskve tega ni hotel storiti, marveč je odstavil generala Miaja x vrhovnega poveljstva, čeprav je Miaja spričo svojih vojaških sposobnosti bil edini upoštevanja vreden poveljnik v rdeči armadi. Vodstvo obrambe je hotel prevzeti Negrin sam kljub nezadovoljstvu vojske in civilnega prebivalstva, ki oba zahtevata mir. Negrin je hotel izsiliti od predsednika poslanske zbornice, da bi njega
izvolila za predsednika republike.
Zaradi njegovega samolastnega in Španiji škodljivega delovanja, je ljudsko ogorčenje privrelo do vrhunca. V nedeljo je prišlo do vstaje ▼ Cartageni, kjer so se pristašem nacionalistov pridružili mornarji z rdečega vojnega brodovja, ki je bilo vse zbrano v Cartageni. V mestu so se začeli boji med Negrinovo čeko in med vstaši. Boji so se iztekli z zmago Negrinovih nasprotnikov. Večina rdeče brodovje pa je v nedeljo zvečer pobegnila iz Cartagene ter plove proti pristanišču Bizerta v francoskem Tunisu, kamor bo dospelo danes. V Alžir plove 11 bojnih ladij, med njimi tri velike križarke »Cervantese, »Lihertad« in »Mendei Nuneic. Vse ladje bodo francoske oblasti razorožile.
Ko je prišla v Madrid vest o mornarski vstaji v Cartageni, je general Casado, Miajev naslednik sklical sejo vseh poveljnikov in voditeljev političnih ter strokovnih organizacij, ki pripadajo zmer-nigm levičarskim gibanjem. Po seji so izdali raz-
glas, s katerim odstavljajo Negrinovo vlado zaradi izdaje španskih koristi in ustanavljajo začasno vlado, ki naj takoj začne pogajanja za mir.
Ta nenadni prevrat v Madridu je izzval po vsem rdečem ozemlju navdušenje in so iz vseh mest začele prihajati brzojavke civilnih in vojaških voditeljev, da brezpogojno izrekajo vdanost novi vladi. Med prvimi je to storil general Miaja, ki ga je Negrin iz Madrida poslal v Valenci jo, za njim pa armadni poveljniki iz pokrajin Cuenca, Guadalajara, Estramadure in Murcije. Ta nenadna politična sprememba je potekla brez najmanjšega nemira in si niti komunisti niso upali več ugovarjati.
Razglas generala Casada prebivalstvu in vojski pravi med drugim: »Mi hočemo mir in samo mir, ki naj zagotovi špansko neodvisnost. Zavisi samo od nas, če bomo hoteli najti pot iz nevarnosti, ki grozi Španiji. Mi sami moramo izbirati med plodno svobodo in med pogubnim suženjstvom, med mirom za blagor Španije ali med vojno v službi tujega imperializma. Vsi naši boji bodo prenehali takoj, ko bo španska neodvisnost zagotovljena. Špansko ljudstvo bo odložilo orožje, ko mu bo zagotovljen mir brez nasilja. Dovolite nam, da vam omogočimo tak mir.«
Tej novi zasilni vladi je takoj poslal svoj pristanek predsednik zbornice Darrio iz Francije. Negrinu in njegovi vladi ni ostalo drugega kakor, da so odstopili in i letali pobegnili iz Španije. Včeraj popoldne so pristali v francoskem Toulou-seju trije veliki španski bombniki, s katerimi so se pripeljali bivši predsednik vlade Negrin, zunanji minister del Vayo, ostal člani vlade, osem sovjetskih častnikov, Negrinovih svetovalcev, ter komunistična poslanka Ibaruri-Pasionaria. Vsi so danes zjutraj z vlakom odpotovali v Pariz.
Nova madridska vlada je danes vrevzela oblast na vsem rdečem ozemlju. Novi vladi, ki ima izrazito protikomunistični in mirovni značaj, predseduje general Miaja. Vodstvo obrambe ima general Casado. Minister za zunanje zadeve je polkovnik Besteiro, notranji minister pa Vasconcellos Carillo.
General Miaja je danes govoril po radiu prebivalstvu o potrebi miru. Nova vlada bo takoj poslala posebno odposlanstvo v Rurgos, da se i nacionalno vlado pogaja o sklenitve miru, ki ga vsa Španija tako želi in potrebuje.
Sveti oče Pij XII. bere ▼ Sikstinski kapeli svojo prvo poslanico svetu, ▼ kateri je poudaril tvoje vroče želje po mira in ljubezni med narodi. — Slika je ena prvih po izvolitvi kardinala Pacellia za poglavarja Cerkve.
Predsednik romunske vlade, vrhovni poglavar romunske pravoslavne cerkve - umrl
BukareSta, 7. marca. o. Ponoči je t Cannesu na francoski rivieri nenadno umrl patriarh romunske pravoslavne cerkve in predsednik vlade Mi-ron Cristea. Patriarh je pred nekaj dnevi dopotoval na zdravljenje v Cannes, kjer je dobil pljučnico. Zaradi oslabelega srca ni mogel bolezni kljubo-Tati.
V Romuniji je patriarhova smrt vzbudila silno žalost, saj so ▼ njem videli vsi sloji moža, ki je edini sposoben premostiti politična nasprotstva med posameznimi skupinami in Romuniji pripomoči do znosnega notranjega življenja. Zaradi tega i* je kralj Karel v skrajnem trenutku poklical na vodstvo oblasti in je bil pokojni patriarh predsed-
nik zadnjih treh romunskih vlad.
Vsi listi v romunski prestolnici so na vse zgodaj zjutraj izšli v posebnih izdajah, v katerih slave politične in cerkvene zasluge patriarha Cristea. Odpovedane so vse prireditve, uradne slovesnosti, zaprta vsa gledaliča in kinematografi. Pogreb patriarha bo konec tedna v Bukarešti, kamor bodo prepeljali - njegovo truplo iz Francije.
Kralj je takoj zjutraj imenoval za predsednika vlade dosedanjega notranjega ministra Calinesca, ki je s tem dobil v Toke vso politično oblast v Romuniji in je zdaj predsednik vlade, notranji in vojni minister. Patriarhova smrt bo za Romunjo imela hude posledice.
Razpust zbornice in senata v Belgiji
Resne kratfeve besede neresnim političnim voditeljem
Bruselj, 7. marca. Ker se voditelji belgijskih strank niso mogli sporazumeti za sestavo nove vlade, ki naj bi rešila razna važna politična in gospodarska vprašanja, je kralj Leopold sklenil razpustiti zbornico in senat ter naročil Pierlotovi vladi, ki je odstopila, naj začasno vodi posle in razpiše volitve za 2. april. Hkratu je poslal predsedniku vlade Pierlotu pismo, v katerem ugotavlja, da pomeni razpust
zbornice resno dejanje, da pa spričo nesloge, ki vlada med strankami kralju ni ostalo drugega, kakor da vpraša ljudstvo za njegovo mnenje. Državo so v ta položaj privedle politične zmote v zadnjih letih, ki so prinesle padec vseh zadnjih vlad. Vse pogosteje greše politiki proti ustavnim načelom. Ce hočejo poglavarji držav obvarovati svoje narode, morajo vedno pgosteje sprejemati skleDe. ki niso v
Vesti 7. marca
Londonsko časopisje je včeraj prineslo vesti, da je italijanska vlada v posebni spomenici sporočila Franciji svoje zahteve glede Tunisa in Džibutija. Angleška vlada je nato dala poročilo, v katerem pravi, da te vesti ne odgovarjajo resnici.
10,645.000	brezposelnih je bilo konec januarja v Združenih državah, za 700.000 več kakor lani ob lem času.
Hudi nemiri so izbruhnili v indijski pokrajini Ka-ramatti, 25 km od Kalkute, kjer so se oblastem uprli delavci v ogromnih predilnicah za juto.
Veliko nemško potniško letalo je treščilo na tla v francoskih obmorskih Alpah. Pri tem je našlo smrt 13 ljudi. Letalo je vozilo iz Španije nemške pilote, ki so služili v Francovi vojski. Predsednik romunske vlade patrijarh Christea je v Cannesu na južnofrancoski obali nevarno obolel za pljučnico.
Vrhovni poveljnik francoske vojske v severni Afriki general Nogues je včeraj nadzoroval francoske utrdbe na južnem delu meje med italijansko Libijo in Tunisom.
0 papeževi mirovni poslanici pravi nemški tisk, da je v njej papež poudaril zahtevo po miru. Ta zahteva pa po nemškem mišljenju ni nič drugega kakor tisto, kar je Nemčija zahtevala že od leta 1918 dalje.
Slovaško narodno romanje v Rim bo prirejeno od
1.	do 12. maja. Slovaška vlada je na zadnji seji že odobrila načrt za romanje, katerega se bo udeležilo tudi več njenih članov.
Do precejšnjih sprememb je prišlo včeraj v karpatsko ukrajinski vladi. Dosedanji gospodarski minister Revay je moral iti, na njegovo mesto so postavili Štefana Blocureka, notr., finančni in prometni minister bo odslej general Pert-shalo, katerega so se pred mesecem dni še branili sprejeti v karpatsko vlado.
V angleški poslanski zbornici je govoril poslanec Adams, ki pripada vladni večini in zahteval, naj dobi angl. vlada od od generala Franca zagotovila, da bo priznal narodne pravice Baskom in Kataloncem, če hoče da mu Anglija dovoli posojilo za gospodarsko obnovo države.
Angleški poslanik v Berlinu Henderson je imel ob ustanovitvi angleško-nemškega druMva v Kolnu govor, v katerem je dejal, da temelji an-gleško-nentško sporazumevanje na osnovah, ki sta jih dala Chamberlain in Hitler in da brez sodelovanja med Nemčijo in Anglijo ne more biti miru v Evropi.
Angleški notranji minister Hi>arc ip preložil avoj obisk na severnem Irskem na pozneje, ker bi ob tem obisku nedvomno prišlo do novih ater^a-tov na Irskem in v Angliji.
Nemško časopisje hudo napada ameriškega predsednika Roosevelta zaradi govora, ki ga je imel ob 150 letnici ameriške zbornice in senata in v katerem je branil demokracijo, svobodo verskega ter političnega prepričanja. Nemški tisk mu zaradi tega govora očita, da hujska na vojno.
Vladna kriza v Belgiji se je iztekla tako, da ni bilo mogoče sestaviti nove vlade, zaradi česar bo razpuščena zbornica in bodo nove volitve dne
2.	aprila. Ves potek krize je pokazal, da belgijske vodilne stranke ne vedo več, kaj bi z demokracijo, ki utegne tudi v tej državi iti po gobe zaradi neprestanih 6pletk in sporov med strankami.
Francosko uradno zastopstvo pri kronanju Pija XII. l)o vodil minister za pokojnine Champe-tier de Ribes, tvorili ga bodo sloviti katoliški pesnik in poslanik Paul Claudel, grof Robien, poslanec Louis Marin, poslanec kanonik Deagranges, senatorja de Leusse in Laval.
Moskovsko vojaško sodišče je obsodilo na smrt slovitega konetrukterja letal inženirja Jakovleva, češ da je sabotiral delo v letalskih tovarnah.
šport v zadnji minuti
V Superbagneres si je osvojil alpsko kombinacijo Masson, ki si je nabral 476 točk. Drugi je bil Coutlet.	—	Podrobni	rezultati	v smuku:
1. Masson 2 min, 25 sek 12, 2. James Couttel 2,32.18, 3 AgneL, 4. Lacaze, 5. Burnet. — V slalomu: 1.	Burnet 1,15,	2. James	Couttet 1,17.
3.	Allard, 4. Bozon, 5. Masson. Pri damah je \ slalomu zmagala Nicolle Villan.
Rominger — prvak Švice v slalomu. V Unter-wasseru so bile tekme za švicarsko smuško prvenstvo. Kakor smo že poročali, je v smuku premagal Romingerja David Zogg. V slalomu pa jf zmagal Rominger s časom 1 min 56. 2. Marce) von Allmen, 3.	M. Fopp,	4. Hack,	5. Glatharde
Pri damah	je	v slalomu	zmagala	Erna Steuri.
2. Von Arx, 3. Kanzill. V četvorni kombinaciji je zmagal znani Addi Gamma, 2. Stogel, 3. Mossu
Cunningham v sijajni formi. V MadiSon Squa-re Gardenu v Newyorku je znameniti tekač Glenn Cunninggham na tekmovanju za posamično prvenstvo ameriških univerz spet pokazat, da je v sijajni formi. V teku na dve milji je gladko premagal svojega najhujšega tekmeca Donalda Lasha. Glenn Cunningham je zmagal s časom 9,11.48. Drugi je bil Donald Lash, tretji Rice, četrti pa Deckard.
skladu z ustavo. Če voditelji strank pozahljajo na načela osnovnega zakona v državi, ne more poglavar države izpolniti svoje nalogi
Kralj v pismu vabi vse državljane, Baj svoje misli usmerijo proti bistvenim vprašanjem o bodočnosti domovine. Usoda Belgije je v rokah Belgijcev samih. Ti naj dajo državi zbornico, katera bo predstavljala narodno slogo in na katero se bo lahko naslanjala vlada, ki bo imela potreben ugled in bo lahko delala zu belgijske koristi.
Iz poteka dogodkov ob belgijski vladni krizi je jasno, da se voditelji belgijskih strank z demokracijo igrajo. Iz kraljevega pisma je razvidno, da bo po njihovi krivdi najDrž tudi Belgija morala kreniti na druga pota, če hoče zavarovati svoj obstanek.
Kmečki stan vztraja pri svojih zahtevah
Nekaj točk resolucije« ki te bila
Zveze
spreleta na zborovanju Kmečke v Celju
Celje, 7. marca.
Slovenski kmečki stan, zbran po svojih zastopnikih na občnem zboru svoje stanovske organizacijo v Celju, dne 5. marca, postavlja naslednje zahteve, ki pomenjajo obenem delovni program, za katerega se bomo borili, dokler se zahteve ne izpolnijo:
Z_ ozirom na dejstvo, da je kmečki stan temelj in jedro našega naroda in naše države ter da kmečki stan v sedanjih razmerah propada, pozivamo vsa naša oblastva, da izvedejo čimprej in čimbolj učinkovite ukrepe za zaščito našega slovenskega kmečkega stanu.
Zaščiti naj se našemu kmečkemu stanu kmečka zemlja. V ta namen je neobhodno potrebno, da se kmečkemu stanu znižajo davčna bremena, ki v najraznovrstnejših oblikah spričo ugotovljene nedonosnosti naših kmečkih gospodarstev povzročajo stalno zadolževanje kmečkega ljudstva in prehajanje slovenske kmečke zemlje v roke nekmetov in celo tujcev. — Predvsem je nnjna odprava vseh prevzemnih pristojbin za kmečke prevzemnike malih kmečkih posestev, zakaj v sedanji višini onemogočajo mladim kmečkim ljudem prevzem posestev in začetek samostojnega gospodarjenja. — Zemljiški davek naj se zniža ali celo popolnoma odpravi za vse one kmečke posestnike, ki sami s svojo družino obdelujejo zemljo, pa kljub temu ne dosežejo niti one najmanjše višine dohodkov, ki je nujno potrebna za skromno preživljanje njihove družine. — Vpelje naj se poseuna doklada na zemljiški davek, katero naj plačujejo vsi nekmečki lastniki zemlje, ki imajo svojo eksistenco drugod in jim služi kmečka zemlja le za luksus. Predvsem naj se s to doklado obdavčijo tujerodni lastniki kmečke zemlje. — Kmečka zemlja naj se preklasificira z ozirom na popolno spremembo gospodarskih in tržnih razmer v zadnjih desetletjih, zaradi česar so postala zlasti od tržišč in prometa oddaljena hribovita kmečka posestva sploh nedonosna. — Z izterjava-njem zaostalih neposrednih davkov naj se pri kmetih, katerih posestva so očividno gospodarsko pasivna, takoj preneha in zaostali davek odpiše, enako tudi v vseh drugih primerih, kjer bi izterjevanje davka povzročilo propad kmečkega gospodarstva. — Razdelijo naj se vsa veleposestva, kjer bi bilo to v korist splošnošti in kmečkemu stanu, posebno pa ona, katerih sedanji lastniki puščajo ornb zemljo neobdelano. Na tej zemlji naj se s pomočjo oblastev ustanovijo novi kmečki domovi. V isti namen naj se izvršijo osušitve in druge potrebne zemljiške izboljšave povsod, kjer bi se dala s tem pridobiti nova plodna zemlja. Za tako delo naj se predvsem uporabijo krediti za javna dela.
Zaščiti naj se tudi naše kmečko ljudstvo. V ta namen je nujno potrebno, da se poskrbi za zadostno prehrano in za izboljšanje zdravstvenih razmer kmečkega .prebivalstva, o katerem je ugotovljeno, da zaradi nezadostne prehrane, preobremenitve z delom in slabih zdravstvenih razmer peša v zdravju in nerodovit-nosti. — Predvsem je potrebno izvesti socialno zavarovanje kmečkega ljudstva. Socialno skrbstvo za reveže, pohabljence in onemogle naj se uredi in izpopolni. Zdravstvene razmere na kmetih naj se tudi v bodoče z vsemi sredstvi izboljšujejo na podlagi temeljitega proučevanja. — Trošarine na vse nujne življenjske potrebščine, zlasti na sladkor, naj se znižajo na najmanjšo mero, ker v sedanji obliki in višini predstavljajo najhujše obdavčenje najrevnejših ljudi.
Našemu kmečkemu stanu naj se omogoči kulturni in gospodarski napredek. V ta namen zahtevamo: Nase ljudsko šolstvo naj služi edino svojemu pravemu namenu, to je, izobrazbi in vzgoji naše mladine. To nalogo pa bodo mogli uspešno vršiti le dobri učitelji. Zato prosimo oblastva, da podprejo naše prizadevanje za vzgojo dobrega učiteljskega naraščaja, ki naj bi za vzgojo kmečke mladine prihajal prvenstveno iz kmečkih družin, ker bi v poznanih razmerah lažje in uspešnejše deloval. Zahtevamo izpopolnitev kmetijsko-strokovnega pouka. — Kmetijski zbornici naj se določijo večje pravice, posebno kar se tiče sodelovanja pri yseh naredbah in ukrepih raznih oblastev, v kolikor se tičejo kmetijstva, ter pri sklepali ju trgovinskih pogodb z drtlgirai državami. — Zahtevamo ponovno spremembo lovskega zakona, ki v sedanji obliki ne priznava kmetu naravne pravice do samoobrambe pred škodljivci na svoji zemlji. To velja zlasti glede pretirane zaščite zajca. — Kmečka zveza načelno zahteva odpravo mitnin na kmetijske pridelke. Ker pa slonijo preračuni nekaterih mest v znatni meri na dohodkih od mitnin, zahtevamo, da se finančna politika mest začne preurejati v tem smislu, da se mitnine postopno popolnoma ukinejo. — Vsi oni posredni davki, ki razvoju našega kmetijstva škodujejo^ oz. ga celo onemogočajo, naj se odpravijo. Zlasti zahtevamo po-
Orožniška ialoigra v Oplotnici
Maribor, 7. marca. Sinoči ob 11 se je pripetila v Oplotnici zagonetna žaloigra, ki še ni pojasnjena. Bivši orožnik Bajagič je streljal na orožniškega ' -^larja Jovana Jokaviča ter ga ubil. Zdaj se mu-v Oplotnici komisija, ki stvar preiskuje.
^ožar v Mariboru
Maribor, 7. marca. Nocoj okoli dveh je izbruhnil požar v hiši št. 39 na vogalu Gosposke in Gerbičeve ulice. Hiša je last kleparja Ustarja. Gasilci so takoj prihiteli na kraj požara ter preprečili, da bi se ogenj širil dalje. Škoda znaša okoli 5000 dinarjev.
cenitev galice in umetnih gnojil. — Pe ljamo delo kr. banske uprave za elektin. vsega našega podeželja in prosimo, da u> nadaljuje in pospeši. — Zahtevamo, da obla-podprejo razvoj zdravega kmečkega blagovi. ga zadružništva, poudarjamo pa tudi važnost i kmečkega kreditnega zadružništva, ki omogoča blagovnemu zadružništvu obratovanje s podeljevanjem cenenega kredita. — Kot doslej, dviga Kmečka zveza tudi sedaj odločno svoj glas za popolno, zlasti pa za gospodarsko samoupravo, ki bo dajala celotnemu slovenskemu ^ _ _ . .	f'	flll
narodu dovolj jamstva za neoviran narodni in j ^|^!&■ ■ I 4T ■ lila
Proračun prosvetnega ministrstva sprelet
Minister Grič napoveduje izenačen.e umetniških šoi v Ljubljani Zagrebu in Belgradu
roki, da bodo šolski otroci postali idealisti, ne pa
materialisti.
Razprava o prosvetnem ministrstvu je trajala skoro do 1 ponoči. Govorila je več govornikov, med drugimi tudi voditelj bivših zemljoradnikov Joca Jovanovič in Pavle Jovovič, ki sta se oba zavzemal za unifikacija šolskih knjig. Joca Jovanovič je ostro napadel tudi bivšega prosvetnega ministra Dobrivoja Stošoviča. Zaradi osebnih pojasnil 6ta za Jovanovičem govorila še prosvetni m-nister Stevan Čirič in bivši prosvetni minister Dimitrij Magaraševič.
V razpravo sta posegla tudi slovenska poslanca Ivan Dolenec in Teurschuh ter zagovarjala potrebe slovenskega šolstva ter kulturnih ustanov.
Zadnji govornik je bil poslanec Ham, ki je govoril v imenu zastopnikov nemške manjšine in prosvetnega ministra o vseh prošnjah in pritožbah, ki jih je vložila nemška manjšina. Z vprašanjem manjšinskega šolstva v naši državi se je bavil tudi poslanec Longulov. Govornik se je predvsem postavil na stališče, da se je treba pri podeljevanju novih pravic manjšinam ozirati tudi na to, kakšne pravice uživajo naše manjšine v dotičnib državah.
Na vsa izvajanja je odgovoril prosvetni minister Slevan Čirič. Znova je povdaril velike težave ,s katerimi se mora boriti prosvetno ministrstvo. Izjavil je, da je v proračunu zagotovljenih dovolj sredstev za napredovanje učiteljev. Prav tako je povdaril, da je predložil amandman, po katerem se bod» učiteljice smele poročati z neuči-telji. Napovedal je tudi, da bo v kratkem izdana uredba o organizaciji filozofskih fakultet, ki bo stremela za tem. da se prilagodi potrebam srednjih šol. Napovedal jo končno tudi, da bo izdana uredba o umetniških šolah, ki določa popolno izenačenje umetniških šol v Belgradu, Zagrebu in Ljubljani.
Po govoru prosvetnega ministra Čiriča je bil proračun za to ministrstvo pozno ponoči sprejet
Včeraj je bil med drugim sprejet po podrobni
razpravi proračun za prosvetno ministrstvo. Obširno poročilo o prosvetnih razmerah pri nas je podal prosvetni minister Stevan Čirič. Razložil je, kakšne naloge si je zastavilo prosvetno ministrstvo za prihodnje preračunsko leto. V svojih izvajanjih se je dotaknil razmer na naših ljudskih, srednjih in visokih šolah ter je v tej zvezi poudaril, kakšne so njegove smernice prosvetne politike za bodoče.
Govoril je najprej obširno o potrebi določitve učnega načrta. V tem oziru so se dozdaj pojavljale težave zaradi tega, ker so se preveč pogosto menjali prosvetni ministri in zato ni bilo nobenemu teh ministrov mogoče zaradi pomanjkanja časa, da bi izvedel stalni učni načrt, Prva naloga, ki jo je treba rešiti, je ta, da se določijo splošne smernice, katerih se bodo morali držati v bodoče vsi prosvetni ministri.
Na splošno odobravanje je naletela njegova izjava, da želi končati dosedanjo prakso, po kateri so učitelje kazensko premeščali v zapuščene kraje. To prakso namerava sedanji minister spremeniti na ta način, da bodo v bodoče odhajali v takšne zapuščene kraje najboljši učitelji, seveda ne kazensko, pač pa zaradi tega, da bi 6e prosvetne razmere v teh krajih čimprej dvignile na primerno in potrebno višino. Za te učitelje pa bo prosvetno ministrstvo poskrbelo, da bodo v teh krajih mogli živeti tako kot zaslužijo, vsaj tako kot so živeli prej v boljših krajih.
Za meščanske šole je minister Čirič dejal, da dobro opravljajo svojo dolžnost, vendar pa niso po posameznih krajih dobro razporejene. V številnih krajih meščanskih šol prej ni bilo. Ustanoviti jih je predvsem freba v tistih krajih, kjer jih ljudje dozdaj še niso imeli, posebno pa v mestih, kjer se pojavljajo potrebe po ustanovitvi gimnazij.
Odločno je dalje minister Čirič izjavil, da vse dotlej dokler bo on prosvetni minister, ne namerava ustanavljati novih gimnazij. Pravi, >da je pouk v gimnaziji pred katastrofo«. Po proračunu je bilo dozdaj določeno, da bo na gimnazije postavljenih sto novih učnih moči. On pa jih bo postavil 400. To, kar se danes v gimnaziji imenuje prosveta, je v resnici karikatura prosvete. Profesorji morajo danes predavati na gimnaziji po 20 ur na teden, poleg tega pa še predmete, ki ne spadajo v njihovo stroko. Predavalnice so neprimerne in se v njih pri pouku izmenjavajo kar po trije razredi.
Dejal je, da ne more dopustiti, da bi profesorji morali delati tako, kot bi bili »na robiji«. On to dobro razume, kajti bil je sam 9 let gimnazijski profesor. Dobro se zaveda, kak en je danes položajj profesorjev in je zato njegova iskrena želja, da se ta položaj zboljša. Pomagal bo profesorjem, kolikor bo le v njegovi moči. Ko je prevzel posle prosvetnega ministrstva, je našel 1.101 prošenj diplomiranih filozofov za nastavitev. Nekateri čakajo že celo po 10 let.
Glede učiteljskih mest se je prosvetnemu ministrstvu posrečilo, da je danes toliko kandidatov, kolikor jih je potrebnih, zaradi dirigirane politike na učiteljščih pa prihodnje leta ne bo niti toliko kandidatov, kolikor jih potrebujemo. Minister Čirič pravi, da bi bilo dobro, če bi uvedli dirigirano politiko tudi na filozofskh fakultetah, vendar je to vprašanje treba rešiti v sporazumu z univerzami. Na vsak način je treba gledati tudi na to, da ostane avtoriteta univerz nedotaknjena. V zvezi s tem pravi, da bo stavil amandman, po katerem se bodo morali tudi profesorji uvrstiti v drugo uradniško skupino, kakor je to določeno, in ne v tretjo, kakor je bilo dosedaj. To je bila na jrsak način ve-ilka krivica. V naši državi so kulturne potrebe zelo velike.
Med drugim je prosvetni minister Čirič tudi izjavil, da računa na posojilo, iz katerega bado naše univerze dobile podpore, in sicer belgrajska 46, zagrebška 42, ljubljanska pa 30 milijonov din, poleg tega pa bogoslovna fakulteta v Ljubljani še 5 milijonov din. Sedanji prosvetni minister se bo prizadeval, da bosta šli vera in prosveta roko v
5 letni d?ček se oblil z vrelo vodo
Brežice, 6. marca.
V soboto proti večeru se je zgodila v Gor. Št. Lenartu pri Brežicah težka nesreča, katere žrtev ze postal 5 letni Drago Ostrelič, ki se je doma v kuhinji s kropom polil skoraj po vsem telesu. Drago se je v soboto igral in 6kakal po kuhinji, medtem ko je imela mati opravka zunaj. V kuhinji je bil slučajno na tleh lonec s kropom. Nezgoda je hotela, da je deček padel 6 stola, na katerem se je igral in pri padcu prevrnil lonec. Pri tem se je voda razlila po njem in je dobil zelo močne opekline po nogah, trebuhu in delno po rokah. Ponesrečenega dečka so starši takoj odpeljali v bolnišnico v Brežice, vendar je njegovo stanje zelo resno.
Vremensko poročilo
Rateče-Planica: 0, oblačno, 20 cm snega, južen, skakalnice uporabne.
Dom na Kamni: —3, oblačna, 145 cm snega, prlič. Krvavec; —4, oblačno, 15 cm pršiča na 40 cm
„, ^ Celju bo v ponedeljek 13. t. m. iveeer eb
0.15 v veliki dvorani Celjskega doma koncert Glasben Matice ljubljanske. 9 let že ni bilo Matičnega zbora v Celju in tokrat pride pod vodstvom ravnatelja Poliča v Celje celotni zbor, nad 100 članov. Koncertni spored ima 4 dele. V I. delu zapoje zbor nekaj skladb starejših naših avtorjev, II. del jo solonastop koncertne pevke gdč. Polajnarjeve, ki bo zapela 3 samospeve ge. Mirce Sancinove, pri klavirju gospa sama. III. del obsega Lajovčevo mešane zbore, IV. del pa je posvečen jugoslovanski narodni pesmi. Vodstvo koncerta ima v rokah ravnatelj Polič. Vstopnice se že dobe v knjigarni Goričar v Celju, zunanji posetniki jih lahko naroče pismenim potom.
Pianist Nikolaj Orlov bo koncertiral v veliki Filharmonični dvorani v petek, dne 10. t, m. V
1. delu svojega koncerta bo zaigral Mozartove variacije v a-duru, Beethovnovo sonato v es-duru in 3 Schumannove klavirske skladbe. V II. delu sta na vrsti Ravel in Skrjabin, III. del pa obsega Chopinova dela in sicer balado v es-duru, 6 preludijev, 2 Mazurki in Scherzo. Začetek koncerta ob 20. uri, vstopnice v knijgarni Glasbene Matice. .
Kdor se zanima za igranje na kitari, tega vabimo v ponedeljek 13. t. m. v malo Filharmonično dvorano na kitarski večer, ki ga bo priredil znani koncertni kitarist Stanko Prek. Vstopnice se bodo dobile od jutri dalje v knjigarni Glasbena Matice.
Pristavek k poročilu o akademiji v Unionu. V,
našem nedeljskem poročilu o akademiji je v naglici izpadlo nekaj vrst z imeni odličnih osebnosti, ki so se akademije udeležile. Razen predsednika senata dr. Korošca, je bil tam ban dravske banovine g. dr. Marko Natlačen z gospo, prireditev qo sta počastila tudi divizijski general g. Lukič z gospo soprogo ter njegov pomočnik brigadni general g. Dodič s svojo gospo soprogo.
Lfufolfana od včeraj do danes
V nedeljo nas je presenetil sneg, ki jc začel padati po prelepem spomladanskem dnevu. Včeraj pa je pihala močna burja, ki je preganjala oblake. Prav pošteno je bila mrzlo. Ponoči se je docela zjasnilo, davi pa je burja odnehala, postalo je gor-kejše, nebo 6e je spet zoblačilOV Najbrž bo kmalu začel spet dež. Tam zunaj na mestni periferiji so danes zjutraj peli ptiči kakor v pravi pomladi. Še 14 dni nas loči od dneva, ka je tudi v koledarju črno na belem napisan začetek pomladi.
Imenitno povabilo
Izvedeli smo, da je pred kratkim dobila ljubljanska filharmonija iz Pariza nad vse imenitno povabilo. Jugoslovanski kulturni ataše v Parizu, ar. Markovič, je poslal pismo, v katerem obvešča našo filharmonijo, da bodo Francozi priredili večer jugoslovanske glasbe, na katerem naj bi bila izvajana tudi dela slovenskih skladateljev. Dr, Markovič piše, naj bi naša filharmonija takoj sestavila program in določila avtorje, katerih dela bodo izvajana. Vse kaže, da bodo Francozi že prav v doglednem času začeli izredno pospeševati kulturne 6tike z našo državo. V kratkem bo prišel v Jugoslavijo Renfc Bathon, ki bo pripravil več koncertov iz francoske glasbe. Kakor se 6liši, obstoja tudi načrt, po katerem bi prišlo do izmeničnih koncertov: francoski dirigenti naj bi dirigirali v Jugoslaviji koncerte s francoskim programom, naši pa v Franciji koncerte z našim sporedom. Začetek naj bi _ predstavljal koncert naše glasbe, ki ga zdaj pripravlja velik pariški orkester.
Merodajni činitelji naj poskrbe z vso vestnostjo, da nas bo tokrat v tujini zastopal rea sposoben dirigent in da bo naša glasbena tvornost francoskemu občinstvu predstavljena po delih, ki so res reprezentativna. Ne bilo bi ljubo, če bi se spet kar tako nekam pomašilo in zafrfralo kakor 6e to pri nas 6icer rado dogaja ...
Izreden obisk v botnKntcf
V bolnišnici pa je bil obisk prav zares izjemno velik. Več kakor 170 bolnikov so včeraj sprejeli. Le kam 60 jih spet dejali, ko imajo tako malo prostora? Kdaj neki bomo že dobili moderno bolnišnico, ki bo ustrezala vsem potrebam ter bo dovolj prostorna, da se bolnikom ne bo treba mučiti? Sramota! Tolikokrat moramo pisati o tej stvari, javnost tarna, mi vsi se jezimo, napravljenega p* v sveti brezbrižnosti ni bilo ničesar! Človek že po-mailem dobiva dojem, kakor da nekim ljudem ne bi šlo v račun, če bi dobili spodobno bolnišnico! To bi bil vendar paradoks!
Med drugimi, ki so bili včeraj sprejeti v bolnišnico, je bila tudi F. T., ki je po nerodnosti pila neko omamljivo tekočino.
Včeraj so v bolnišnico pripeljali tudi Franca Šuteršiča, delavca pri Dedku. Šušteršič je padel in 6i zlomil no,go.
Sin šivilje v Kovorju pri Tržiču, 14 letni Pavle Keršič, je padel* po stopnicah ter 6i zlomil desno roko.
Hudo se je godilo 30 letni zidarjevi ženi Ani Z., ki je doma v Mostah pri Komendi. Nekaj se je bila sporekla z Marijo B. Beseda je dala besedo; nekatere ženske pa so presneto vroče krvi. Besede same jim niso dovolj, odločnejših dokazov za svoj prav se jim hoče. Tako je tudi B. najprej bobnala z besedami, pozneje pa tudi z rokami. Prav močno je udarjala po ubogi Ani Z. in jo je na ta način »prepričevala tako« hudo, da so jo morali prepeljat v bolnišnico. Star izrek 6e večkrat potrjuje, da so ženske hujše kakoj moški, kadar se razburijo. Presneto so vroče krvi, kadar jim ni kaj všeč. Huda žena še moža užene v kozji rog, če se ji poskuša upirati in če je ne zna držati na vajetih.
IIerwev Allens
172
Antonio Adverso, cesarjev pustolovec
Če Ouvrard sprejme te pogoje in se jih bo tudi držal, jamčita sir Franois in gospod Henry Hope s svojima imenoma za to, da bo vrednost zakladnih menic tako hitro, kakor bo dovolil medsebojni promet bodisi v gotovini ali pa v blagu, spet dobil Ouvrard na razpolago. Kakšen dobiček bodo pri tem imeli, to je prepuščeno njim. Če bi imeli izgubo, jo mora Ouvrard odpisati od kapitala. Tu naj ne bi bilo nobene pismene pogodbe. Vsa trgovina naj sloni — kar je možno in tudi prav — izključno na vsestranskem zaupanju, ki bo vse soudeležence prepričalo, da je Slo vse po pošteni poti. Pod nobenim pogojeni pa ne sme nihče od udeležencev izdati tajnosti, odkod prihaja denar.
Sporoči mi. prosim, nemudoma, kakšno stališče^ je zavzel do tega predloga Ouvrard. Baringovi	polagajo	veliko važnost	na to —
v primeru, ce se spravi v tek —	da izkoristijo	mir, ki je	bil prav-
kar sklenjen v Amienu, kajti oni ne računajo s tem, da bo mir dolgo časa trajal.
Pri podjetju Montgomery & Ticknor sem govoril glede zgraditve kočije za Ouvrarda. V francoskem denarju bi stala 14.000 frankov Prilagam tozadevni načrt, ki me stane Sest funtov in 06ein šilingov. Kad bi dobil načrt nazaj, če Ouvrard naroči kočijo ali ne. Prosim, daj mu načrt in mu sporoči o tej stvari.
še nekaj! Preden bi mogle biti zakladne menice, ki so zdaj v rokah sira F. B., izplačane, mora biti potrjen kapital v znesku
100.000	funtov za opremo agentur v Ameriki. To mora biti zagotovljeno. Sir Henry Hope je sprva	zahteval,	naj	gospod Ouvrard sam
preskrbi to vsoto. Rekel sem mu.	da mora	biti	bona fides	vseh so-
udeležencev temu primerno sporočena. Tako 6ta se s sirom Francisom izjavila, da sta pripravljena jamčiti s 50.000 funti. Predlagam, da bi ti Ouvrardu, ker si mu bližji, rekel, naj prispeva 20.000 funtov, ti, jaz in Nathan Mayer pa bi ostalih 30.000 funtov prispevali v 'enakih deležih. (Za Mayerjev delež jamčim jaz in tebi ni treba o tem ničesar praviti.) Sir Francis se strinja s tem. da grem v New Orleans. Zdi se, kot da je tako usojeno. Pošlji mi, prosim, zemlje-
vide in knjige o Louisiani. Pozdravi jih v »Volčjem dvorcu«. Stalno ti bom pisal, če bom vedel, kje si, ali pa ne. Upanje, da bo kmalu sklenjen mir, se^tu vedno bolj opaža. Po Mayerjevem nasvetu sein kupil večjo množino angleških državnih rent
Tvoj pokorni sluga	A.
PS. To pismo bo najpozneje drugega februarja v Amsterdamu — za ljubeznivost se moram zahvaliti gospodu Henryu Hopeu.
Pari*, 10. februarja 1802.
Dragi Tone!
Tvoje pismo iz Londona z dne 28. decembra preteklega leta sem prejel prej, kot si mislil. P. T. Lestapsis ga je prinesel iz Hamburga, Mudi se tu po opravkih za tvrdko Hope in stanuje v »Volčjem dvorcu«.
Če le moreš, prosim, pospeši mehikanske načrte. Ouvrard se mora za vsako ceno kmalu odločiti. Povedal ti bom, zakaj.
Pred dvema dnevoma me je napadel po onem poraznem govoru s prvim konzulom, v katerem mu je ta skoraj ves dosedanji dobiček od države izvabil kot posojilo, nasprotno pa mu je vsilil zakladne menice na dohodek prihodnjega leta. Bonaparte je ves besen zaradi zadnjega poloma na borzi, za katerega je moral uganiti, kakšen je bil njegov povod, in je ukazal Ouvrardu, naj se nekaj časa umakne na grad Rainoy. (Ouvrardovo sijajno urejeno posestvo.)
Ouvrard je zdaj zaradi tega v zelo mučnem položaju, saj je največji del njegovega tekočega kapitala v rokah vlade. Domnevam, da hoče Bonaparte Ouvrardu poravnati mehikanske menice in ga nato zaradi skupnega delovanja s sovražniki poklicati na odgovor ter istočasno doseči, da pride mehikansko srebro v obtok. Jaz bi to razložil Baringu in Hopeu. Da bi sj zavaroval hrbet, bi Ouvrard rad vse skupaj izročil njima pod kakršnimikoli pogoji, ki ga ne bi popolnoma uničili.
Od tukaj moram poročati, da potekajo mirovna pogajanja v Amiensu za Francijo zelo zadovoljivo. Tvoj prijatelj Joseph Bonaparte in Talleyrand sla se izkazala. Kot govore, hoče Bonaparte, ki se bo — mimogrede povedano — od zdaj naprej imenoval samo Napoleon, izkoristiti mir s slavnim angleškim ministrskim predsednikom Adingtonom samo za kratek oddih, da se pripravi za pohod v Anglijo. Vojaške priprave se tu nadaljujejo v isti meri. Rente
naraščajo.
In potem še neko zasebno poročilo zate, ki je zelo važno. Don Luis je v Parizu. Ukvarja se s praznimi pooblastili španske krone za trgovanje z njenimi kolonijami. Ouvrard naj bi jih dobil proti1 gotovemu posojilu in dovoljenju. Prišel je k meni glede opreme parnikov v Livornu za trgovino s Kubo. Vse to utegne roditi zate osebno važne posledice. Ouvrard mi je dejal: :Cim si bo gospod Adverso v Londonu z Baringom in Hopejem na jasnem, ga bom na njegovi poti v New Orleans spremljal do Madrida, da načrt s tem dovoljenjem za prevoz srebra iz Mehike v Louisiano do kraja izvedem.« Torej pripravi se. Morda prideš z don Louisom v trgovske stike. Fides je bila sinoči z njim v »Comedie«. Zelo zala je bila. Zdi se, da nobeden njiju po zadnjem dogodku ni trpel prevelike škode.
In še nekaj. Angela je tu. Videl sem jo v »Operi Comique« pri »Jeannet et Colin« v naslovni vlogi. Ona ni nihče drugi, kot pevka mademoigelle Georges, ki je na Dunaju in potem v Milanu v operah v »Teatro della Scaia« žela tako viharne uspehe. Pravijo, da jo je prvi konzul pred kakšnim letom v Milanu /elo visoko cenil in da so bili zaradi nje tisti prizori z Josephino. Baje jo tudi tu tajno obiskuje. Kaj je na teh govoricah resničnega, ne ve — to se razume — nihče. Bržkone jo, kot vse druge, obirajo. Kmalu pa bodo jeziki utihnili. Pa se ti hočem spovedati, kaj sem storil. Pri Fossinu sem dal narediti dražestno, a ne preveliko biserno ovratnico in priložil cel rožni venec imen, ki si jih ti imel navado izgovarjati. Nisem gotov, če sem vedel še vsa ta imena, pa vsaj približno sem se jih gotovo še spomnil. Kot odpošiljatelja sem podpisal »Volčji dvorec«. Včeraj sem bisere poslal, do zdaj pa nisem še ničesar 0 njih slišal. Toni, to je romantična zgodba. Nisem mogel vzdržati, da ne bi tudi tebe vpletel vmes. Dama je resnično lepa in njen glas, da bi ga ti slišal! Prosim, nobenega sumničenja »na prazen želodec!«
Gospodična Geiler in njena mati prideta jutri »pour une petita visite«. Najel bom večji voz, berlina ne zadostuje več. Hvala Bogu, da je Helena odšla. Njenega »brata« so zaprli, ker je zaradi igre pri kartah ubil nekega ruskega kneza v dvoboju. Pri enih samih kartah so našli kar šest asov, in oba sta trdila, da jih nista primešala med ostale karte.
Od tu in tim
Delničarji Narodne banke so tmeri v nedeljo v Belgradu svoje običajno letno zborovanje, ki ee ga je med drugimi udeležil tudi znani socialistični prvak in ideolog Živko Topalovič. Daljši govor o politiki Narodne banke je imel guverner dr. Radosavljevič, ki je poudaril, da je poglavitna naloga banke ohranitev stalnosti naše valute. V zadnjih letih je banka zbrala veliko rezerv in a tem ustvarila dober tehnični položaj našega dinarja. Gospodarsko ojačenje države se bo izpeljalo z nadaljevanjem politike cenenega kredita in razširitve trgovinske izmenjave, zlasti pa poživitev trgovinskih zvez e tistimi trgi, ki nam morejo dobavljati potrebne surovine in devize, 6 katerimi bi lahko odplačevali svoje zunanje dolgove.
Opozicijske skupine so imele v nedeljo vel zborovanj pa državi, zlasti pa so bili živahni pristaši bivše zemljoradničke stranke Joče Jovanoviča. Govorniki so se večinoma bavili z notranjo politiko in s smernicami, ki jih je vlada Dragiše Cvetkoviča očrtala v svoji znani deklaraciji. Vsi so izrekli upanje, da se bodo vsa nerešena vprašanja ugodno rešila v korist naše državne skupnosti.
'V stezi s izvedbo pokojninskega zavarovanja «o se oglasili pri predsedniku vlade Dragiši Cvetkoviču odborniki jugoslovanskega časnikarskega združenja s predsednikom dr. Soboličem na čelu. Delegaciji je predsednik vlade dejal, da se bo potrudil, da se dim prej izvede pokojninsko zavarovanje časnikarjev, ki so do sedaj edini ostali brez te prepotrebne socialne institucije. Dalje je dejal, da bo vlada že v teku tega zasedanja skupščine predložila v odobritev uredbo, s katero se bo uredilo to pereče stanovsko časnikarsko vprašanje.
Vprašanje izvoza naših vin bo glavna točka razprav na kongresu vinogradnikov in sadjarjev v Vršcu 11. in 12. marca. Površina, zasajena z vinsko^ trto, pomeni za našo državo velikansko premoženje, le da obstoje še vedno hude ovire, ki preprečujejo vnovčenje vina. Zlasti je slab iz-Y?®’ v zadnjih desetih letih padel skoraj na melo. Mnogo so krive razne trošarine, glede katerih pravijo vinogradniki, da bi jih bilo treba pavsahrati. Dalje bi morala država dajati izvozne premije na zares kakovostno blago in ne na ko-»cme. Dalje se bodo vinogradniki bavili z vprašanjem zadrug in vinarskih šol. Na drugi dan Kongresa pa bo prirejena razstava banaškib vin.
30,850.000	din znaša preračun skopi janske ^bcine za prihodnje preračunsko leto. Preračun 1® za 3,699.000 din manjši kakor lani, ker je občinska uprava zmanjšala izdatke. S tem je občina dosegla ravnotežje med dohodki in izdatki, čeprav so se morale znižati nekatere prepotrebne postavke, ki bi služile napredku mesta. Najmanjša postavka je namenjena socialnemu skrbstvu, ki kakor se zdi, za občine v južnih krajih še ni posebne vrste problem.
Včeraj se je zagovarjal pred malim senatom zagrebškega sodišča odvelnik iz Celja in bivši narodni poslanec dr. Rudolf Dobovišek zaradi zločina po § 3 in zaradi prestopka po § 5 zakona o zaščiti države. Obtožba se je nanašala na neke izjave, ki jih je menda izrekel dr. Dobovišek v Zagrebu. Pri razpravi pa. je dr. Dobovišek odločno zanikal, da bi take izjave sploh dajal, odnosno inkriminirane besede izrekel. Nato je sodišče izreklo razsodbo, s katero je dr. Doboviška oprostilo vsake krivde in kazni.
Mlada zakonca sla se vrgla pod brzovlak v bližini Šibenika. Strojevodja je ustavil vlak, čim je zaslišal krik. Vlakospremno osebje je potem našlo raztrgani dve trupli, ki sta bili strahovito razmesarjeni. Policijska komisija je ugotovila, da rta se vrgla pod vlak narednik Zvonimir Osterman in njegova 21 letna žena Matilda, ki sta bila poročena komaj štiri mesece. Za seboj nista pustila nobenega pisma ali drugega sporočila, ki bi razkrila prave vzroke za obupno dejanje. Verjetna domneva je, da sta šla v smrt zaradi preiskave, ki je tekla proti Ostermanu zaradi nepravilnosti Pri razdeljevanju hrane mornarjem.
20 hrvaških političnih kaznjencev, ki so sedeli že po več let v kaznilnici v Lepoglavi, je bilo Pred dvema dnevoma izpuščenih pogojno na svobodo. Vsi kaznjenci so prišli v Zagreb v lcaznjen-skih oblekah, se dali slikati, nato pa odšli na grob Stjepana Radiča ter na grobove ostalih junijskih žrtev. Potem jih je sprejel dr. V. Maček, kateremu so kaznjenci izročili dve digaretni dozi, kateri so izdelali v zaporu. Vsem dvajsetim je dala za dovoz iz Lepoglave do Zagreba avtomobile na razpolago b. H3S.>
Lep avtobus je podarila nemška nacionalno-socialistična stranka mestu Varaždinu v spomin na tistih 2000 avstrijskih hitlerjancev, ki so pojione-srečenem upora julija 1934 pobegnili v našo državo. Takrat jih je dala naša oblast vse skupaj internirati v Varaždin in jim tam urediti posebno taborišče. Sprva je hotela narodno-sociali-stična stranka podariti avtomobil za prevoz bolnikov, toda občina je prosila, naj ji raje podare avtobus, kajti reševalni avtomobil si je bila prav nedavno sama nabavila. Novi avtobus bo porabila občina za prevoz gostov iz mesta v Varaždinske toplice, katere bodo letos preuredili.
Poslopje gimnazije v Prilepu je pogorelo do tal v noči od nedelje na ponedeljek. Proti večeru so meščani iznenada opazili, da se je dvignil iz strehe poslopja plamen, nakar so se ognjeni zublji že pokazali tudi na drugih koncih strehe. Močan veter je ogenj razpihoval, da je bilo vse poslopje v neverjetno kratkem času v plamenih. Gasilci in vojaki so se zaman trudili, da bi ogenj omejili. Poslopje je zgorelo do tal. Škoda znaša okrog 1,300.000 din. Največjo skrb pa povzroča dejstvo, kam bodo namestili šolo. kajti 750 dijakov bo težko pustili kar brez vsakega pouka.
Grozna družinska žaloigra se je odigrala^ v Godočelju pri Beranah. Kmet Sejdo se je bil oženil z Nazijo, hčerko Zejta Muratovica. Nekaj let je teklo njuno življenje v neskaljeni sreči, dokler se ni Nazija začela ozirati za drugimi mladeniči. Posledica so bili stalni prepiri. Kadar je to privrelo do vrhunca, je Nazija pobegnila na dom svojih roditeljev. Sejdo jo je šel iskat domov in se z njo pobotal. Ko pa jo je hotel odpeljati s seboj, mu je namero preprečila Nazijina mati, ki je hčerko stalno ščuvala proti možu. Vroča kri je prišla sedaj do izraza. Najprej so padle žalivke, kmalu nato pa klofute. Sejdo se je znašel v neprijetnem položaju. Proti njemu je stala bojevita tašča, ob njej tast in dva svaka. Vnelo se je klanje. Sejdo se je branil z nožem, napadalci pa so streljali. Kot veverica se je vrgel Sejdo nanje in jih po vrsti oklal. Mrtva sta obležala ženina mati in svak, težje ranjena pa tast in drugi ženin brat. Sejdo pa je odnesel le lažje rane.
Razširitev savskega mostu, preureditev Jelenovega klanca in gradnfa novega poštnega poslopfa v Kranju
Kranj, 4. marca.
Vsak dan zjutraj prekorači savski most pri kolodvoru tisoče in tisefee ljudi, največ pa je med njimi kolesarjev. Na ozkem cestišču se mešajo kolesarji z avtomobili in tudi s pešci, tako da so se tukaj že pogosto pripetile nesreče. Dokler nismo imeli v Kranju policije, so avtomobili divjali z veliko naglico po savskem mostu in brezobzirno metali blato v pešce in marsikoga tudi povozili.
Lansko leto je hila do savskega mostu tlakovana državna cesta. V letošnji zgodnji pomladi bo — kakor smo slišali na občinski seji v Kranju — licitacija za oddajo del pri razširitvi savskega mostu. Občina bo morala k tem stroškom prispevati vsoto 144.060.70 din. Novi most bo tlakovan z manjšimi kockami in bo imel poseben hodnik za pešce in trotoar za kolesarje. Tudi cesto od savskega mostu do kolodvora bo dal okrajni cestni odbor v letošnjem letu tlakovati.
Največjega pomena bo za Kranj modernizacija Jelenovega klanca. Tujci, ki prihajajo v Kranj so navdušeni nad lepoto gorenjske metropole, vendar skoro vsak izreče obžalovanje, da je dohod v mesto od vseh etrani tako strm. Tudi Kranjčani, ki so že z mladih nog vajeni strmega dohoda v mesto, z veliko nestrpnostjo pričakujejo, kdaj se bo izvedla modernizacija Jelenovega klanca. *ore-i najbolj važnega in prometnega dohoda v mesto. Prebivalci ob Jelenovem klancu morajo iz dneva v dan in tudi ponoči poslušati močno brnenj«? motornih vozil in vpitje nad živino, ki 6 težavo pripelje pra-
Gasllski kongres v LiubSfani
(0d 13. do 15. avgusta 1939)
Gasilstvo je danes pri Slovencih tako ukoreninjeno in tako razširjeno, da moramo imenovati njegovo organizacijo eno najveejih in najmočnejših naših organizacij. Sedaj šteje nase gasilstvo v vseh edinicah (četah) več kot 30.000 izvršujočih članov, ki so razdeljeni na 955 čet oziroma društev. Člani teh društev so po veliki večini sami resni in zreli možje ter ravno zaradi tega predstavljajo pravo slovensko prostovoljno armado kot je nimamo nikjer drugje. Ni ga kraja in nimamo pomembnejših vasi, kjer bi danes že ne bilo gasilcev. Imamo v Sloveniji nad 400 občin. Če število čet oziroma gasilskih društev primerjamo s številom občin, vidimo, da je po nekaterih občinah po več gasilskih ©dinic in je res pri nas več občin, ki imajo po pet gasilskih čet (Mursko polje, Savinjska dolina).
Ako upoštevamo statistiko, ki jo vsaj vsako leto objavljajo naše gasilske edinice, moramo pač {»trditi, da je delo, ki ga naši gasilci opravljajo, ogromno. Nešteti požari so v zadnjih 20 letih in tudi prej uničevali naše narodno premoženje, velikansko škodo so ti požari povzročili, toda priznati moramo, da bi »a škoda utegnila biti mnogo, mnogo večja, če bi ne bilo naših gasilcev. Dan za dnevom imamo priliko opazovati njihovo požrtvo-M valno delo podnevi in ponoči, v burji in dežju, v vročini iii mrazu, vedno so takoj in brez premisleka na razpolago za pomoč, kjer je treba. Res je že v našem narodnem bistvu, da drug drugemu pomagamo v sili. toda organizirano in pripravljeno pomoč v naših stiskah in ujmah imamo samo v naših gasilcih. Saj imajo naši gasilci stalne šole in tečaje, v katerih se za svoje človekoljubno delo vedno znova šolajo in urijo ter drug drugega navdušujejo. Čuvarji našega narodnega premoženja, ki je itak skromno, zaslužijo vso našo pažnjo in pomoč.
Nekdaj smo se za svoje gasilstvo morda premalo brigali, morda smo imeli preveč predsodkov napram njim. Moramo pa seveda tudi reči, da se je skoro zdelo, kakor da za nas take reS niso. Mnogokrat so bile temu krive ne samo razmere v gasilstvu, ampak tudi dogodki, ki smo jih bili dan za dnevom priča. Tudi niso bili vsi možje, ki so pri vodstvu slovenskega gasilstva sodelovali, vselej taki, da bi mogli o njih imeti najlepšo sodbo. Pred vojno so ponekod pod vplivom vodilnih mož požarne hrambe bile celice protinarodne propagande (na bivšem Štajerskem), ponekod so jih znali vpreči v strankarsko politični voz (gasilci so morali leta 1931 in 19S5 s svojimi gasilskimi vozovi voziti volivce na volišča).
Danes je pa v vsakem pogledu boljše. Sedanje vodstvo slovenskih gasilcev se trudi in prizadeva, da vse slabo odpravi. Sledovi tega prizadevanja se že kažejo. Številni tečaji, sestanki, prireditve itd. kažejo, da se razmere hitro obračaio na boljše in prepričani smo. da bodo pod dobrim in modrim vodstvom kmalu urejene. Gotovo je, da danes ni več samo za šalo ali za kratek čas biti slovenski gasilec.
Za letos pripravljajo slovenski gasilci svoj veliki nastop v Ljubljani. S tem nastopom hočejo pokazati svoje resno prizadevanje za zboljšanje razmer v svoji organizaciji in tudi pokazati, da nameravajo pri izobrazbi svojih članov hoditi po novih potih, da se dobro pripravijo za vse velike naloge in dolžnosti, ki jih imajo in ki jih še čakajo. S tem velikim nastopom hočejo tudi dati korajžo drug drugemu pri resnem šolanju in urenju v svojih domovih in pri resnih nastopih.
Ko bi Slovenci pred desetimi in še več leti posvečali gasilstvu vsaj malo^ tiste skrbi kakor v zadnjem času, bi morda bili že daleč naprej. Kar še ni storjeno, še ni zamujeno. Še je čas! Bodimo zvesti podporniki našim vrlim gasilcem in pomagajmo jim vsi, da bo njihov letošnji kongres v Ljubljani prava manifestacija naše narodne zavesti, pa ludi izraz hvaležnosti za vse požrtvovalno delo, ki ga gasilci med nami opravljajo.
Vsi hiSni posestniki iz k mestu Ljubljani priključenih bivših občin, katere hiše so bile zgrajene pred 5. septembrom 1935, se vabijo, da se nemudoma zgta-se v času od 3 do 13 v pisarni Prvega društva hišnih posetnikov v Ljubljani, Salendrova ul. 6-1, zaradi potrebnih podatkov za podaljšanje davčne olajšave na 20 let. Prinesti je s seboj odlok o davčni olajšavi in plačilni nalog za zgradrino za leto 1938. Zadeva je nujna in rabimo podatke do vštetega 9, t m.
1 Popis mater. Mestno poglavarstvo potrebuje zaradi izpopolnitve statističnega pregleda osebne in družinske podatke onih mater, ki so imele trinajst otrok. Zato vabi te matere, da se zglase v social-no-političnem uradu v Mestnem domu, Streliška ulica. II. nadstr, soba št. 2, od 13. do 18. marca dopoldne zaradi popisa. Zglase naj se vse matere, ki so imele trinajst otrok in prebivajo na ozemlju mestne občine ljubljanske. Popis bo obsegal rojstne, domovinske in družinske podatke mater ter njihovih otrok
zen voz vrh strmega klanca, kaj šele, če je na vozu naložen težak tovor. Najhujše je bilo pa seveda pozimi, ko so avtomobili drug za drugim obstali sredi klanca zaradi strmine in polžkih tal.
Hvala Bogu, da bo tudi tega neznosnega stanja kmalu konec. Za 3. aprila je namreč razpisana licitacija za oddajo del pri modernizaciji Jelenovega klanca. Občina Kranj bo prispevala k tej gradnji svolo 418.304 din. Kdaj se bo začelo delati, natančno še ne vemo, vendar mislimo, da takoj po licitaciji. In tako bomo imeli, če ze ne v letošnjem, pa vsaj v prihodnjem letu izvršen lep dohod iz kolodvora. Pa tudi cesta iz Ljubljane proti Bledu ne bo delala pri Kranju kolesarjem in avtomobilistom nobenih tezkoč, d3si so se je do pred letom vsi bali zaradi velike strmine Gaštejskega in Jelenovega klanca.
V bližnji bodočnosti bo začelo poštno ministrstvo eraditi v Kranju veliko poštno poslopje nasproti novega hotela »Evrope«. Načrti in preračuni za to gradnjo so že odobreni. Na kraju samem ie bila že dvakrat komisija. Komisija je ugotovila, da bo za gradnjo treba še nekaj prostora. Gradbeni prostor za poštno poslopje je občina odstopila brezplačno, pri snočnji seji pa je občinski c*1110 odstopil še 30 kvadratnih metrov potrebnega sveta. Mislimo, da so sedaj odstranjene vse ovire za gradnjo in da bodo tudi tu kmalu zapele to-pate. V novem poštnem poslopju bo tudi avtomatska telefonska centrala.
Cesfe ob naši severni meji so zelo slabe
Sv. Ana v Slovenskih goricah, 5. marca.
Ob severni meji imamo slabe ceste in povrhu tega tudi še pomanjkljive zveze. Zlasti je v tem pogledu zapuščen kraj Sladki vrh, ki je sicer na glasu kot važna industrijska in gospodarska točka severne meje zaradi svojo papirnice. Omenjeni kraj je navezan le na smer proti Št. liju in Mariboru v velikem ovinku, medtem ko je vse zaledje od severovzhoda in juga skoraj po vsem odrezano od tega kraja zaradi pomanjkanja dobrih cest, medtem ko so občinske tako slabe, da je onemogočen skoraj vsak težji promet. Ako pomislimo, kakšno gospodarsko škodo trpijo prizadeti obmejni kraji, ker posestniki ne morejo zaradi neugodnih in neporabnih zvez spraviti svojih pridelkov na mariborski trg, imamo dovolj jasen razlog za utemeljeno željo, da se zgradi nova cesta, ki bi povezala prizadete kraje. Nujno potrebno je tudi, da se izboljša stanje zanemarjenih občinskih cest te okolice. Te pomanjkljivosti so toliko bolj občutne, ker je obmejni promet z živilskimi potrebščinami pri Zg. Cmureku že eno leto skoraj popolnoma ukinjen, kar močno čutijo oni posestniki in najemniki, ki so bili vsa povojna leta navezani na prodajo živil preko meje. Po nastopu nemške oblasti v bivši Avstriji in po uveljavljenju drugih obmejnih uredb, ki so omogočile prej tako cvetoč obmejni promet, naj bi se naš obmejni posestnik navezal na mariborski trg. Tu pa nastopijo največje ovire zaradi pomanjkljivosti prometnih zvez in slabega stanja sedanjih cest.
To stanje nam je škodljivo tudi iz narodnih in kulturnih ozirov, kajti tako stanje tu ob meji nam ne dela časti. Tujec se zgraža nad stanjem naših občinskih cest, ki so po večini brez vsak-šnega potrebnega nadzorstva. Ali nas more to stanje sploh kdaj gospodarsko in kulturno rešiti? Skrajen Sas je že, da se prizadetemu delu naše severne meje posveti več pažnje, da se ustvarijo pogoji za dejansko izboljšanje in se obmejnemu prebivalstvu da prilika, da se bo gospodarsko, kulturno in narodnostno dvignilo.
Vremensko poročilo »Slovenskega doma«
Športne vesti
u	U	3	0	43:11	25
14	8	4	o	36:18	20
14	9	1	4	82:12	19
14	8	2	4	28:16	18
14	6	4	4	26:18	16
14	4	5	5	17:20	13
14	6	1	7	24:29	13
14	5	2	7	24:25	12
14	3	4	7	12:27	10
14	3	2	9	16:40	8
14	o	3	9	17:34	7
14	3	1	10	18:43	7
0	nedeljo		je: v	Belgradu	
a	(S) :Jugoslavija			— v	Za-
Po 14 kolu ligaškega prvenstva sta se izkazala kot najboljša strelca Frane Matošič (Hajduk) in Ara Petrovič (Jugoslavija), ki sta dala vsak po 15 golov, sledijo Kacijan (Hašk) 10, Podhradski (BSK) 9, po osem Lešnik, Matošič st., Rajlič, Pavletič, Pagarevič in Glišovič. Naši igralci Pupo, Grintal in Erber so dali po tri gole.
Tabela prvenstva je
BSK Hajduk
Gradjanski (Z)
Jugoslavija
Hašk Bask Jedinstvo Slavija (S)
Ljubljana Zemun Slavija (V)
Gradjanski (S)
Program prih BSK .'Ljubljana, S.„..JU v-,-- ~ grebu: Gradjanski:Bask. Hašk:Zemun v Splitu: Hajduk :Slavija (Varaždin) in v Skoplju: Gradjanski: Jedinstvo.
*
Francosko skakalno prvenstvo. V nedeljo je bilo v Superbagneres frauccsko skakalno prvenstvo na 40 metrski skakalnici. Tega prvenstva so se udeležili tudi Nemci z nekaterimi tekmovalci, ki jih sicer poznamo samo od 6muka in slaloma. Prvak Francije v skokih je Kraus Peter (Nemčija) 218 točk (36.50 m, 40 m), drugi je bil James Cout-tet (Francija) 214.1 (36.50 m, 37 m), tretji Lant-schner (Nemčija) 204.2 (35 m, 36 m), Schwabl (Nemčija) 207 toč (36.50 m. 35.5 m), sledijo še Vignole (Francija), Arentz (Norveška), Fennevei (Nemčija). Tekmovalo je 60 tekmovalcev.
Letošnjih nogometnih tekem za srednjeevropski pokal se udeleži skupaj osem klubov, in sicer po dva češkoslovaška, madžarska in italijanska in 1 po eden iz Jugoslavije in Romunije. Prvo kolo bodo igrali 18. in 25. junija, drugo 2. in 9. julija in tretje 16. ter 23. julija.
Znana »Pavlova ledu«, Sonja Henie, zasluži — tako so primerjali — na leto sedemnajstkrat več kakor angleški ministrski predsednik Chamberlain ali dva in polkrat več kakor Greta Garbo. Dve boksarski senzaciji
V Londonu je britanski prvak srednje kategorije Jack London premagal kanadskega črnca Al Delaneyja. S tem je postal London najresnejši tekmec' za boj z Leonom Harrsevjem, britanskim prvakom vseh kategorij.
V Miamiju sta Obie Walker in Črnec Leroy Haynes boksala neodločeno.
Krai	Barometer- II sko stanje |	temperatura v (Ji		[C 3 0 » — « a 61 .2 * £■>	* O a Ki c *7 5C	Veter (smer. j n kost)	Padavine |	
		58*^	9 'S'£ a v c				ca/in	vrsta
Ljubljana	763 8	10-2	6-7	78	10	ENE:	m—,	
Maribor	761t	6-9	3-0	90	10	0	1-0	dež |
Zagreb	773-4	trt)	-20	90	10	WNWj	—	— j
Belgrad	772-g	110	OD	70	0	sw,			
Sarajevo	774*2	12-0	-11	90	6	0	—	—
Vis	771-6	10-0	4-0	90	6	SE,	2-0	dež
Split	771-1	14-0	61	70	6	NE*	3-0	dež
Kutnbor	769*6	14-0	61	70	4	Ns		
Rab	772 1	7-0	51	90	10	0		
Doarovnifc	769-7	15-0	6-0	90	2	NE,	—	
» reirtensKa napoved, UDiacno, topleje in menljivo vreme. Ponekod bo deževalo.
Obvestila
Danes, torek, 7. marca: Tomaž A k vi nMri.
Sreda, 8. marca: Janez od Boga.
Koledar
Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Dunajska cesta 43; mr. Trnkoczy, Mestni trg 4; in mr. Ustar, Selenburgova ulica 7.
1 Uprav« policije ▼ Ljubljani obvešča lastnike motornih vozil, da se vrši naknadni pregled nepregledanih motornih vozil za leto 1939 dne 10.,
11.	in 16. t. m., in sicer prva dva dni od 8 do pol t na Bregu št. 20 za avtomobile in motocikle, dne 16. t. m. pa za avtoizvoščke in avtobuse na mestni pristavi v Povšetovi ulici št. 8 od 8 do 11.
Dobavo bencinske črplke je razpisalo mestno poglavarstvo in bo razpis objavljen v sredo v »Službenem listu«. Mestna občima porabi za svoje tovorne, škropilne, reševalne, gasilske in osebne avtomobile okrog 40.000 litrov na leto, saj samo škropilni avtomobili poleti, ko je treba najbolj škropiti ulice in ceste, porabijo 20.000 litrov bencina.^ Pri taki množini se pa že precej pozna vsako povišanje cene in zato je mestno poglavarstvo sklenilo postaviti lastno Črpalko, ki bo tako velika, da bo mogoče v njo izprazniti celo železniško cisterno bencina. Na ta način bo me9tna občina odslej dobivala bencin po najnižji mogoči ceni. Zgraditev bencinske črpalke je pa ludi nujno potrebna predvsem zaradi varnosti pred ognjem na mestni pristavi, kjer je bil odslej bencin vskladiičen na jako primitiven način, da so bili vedno v strahu pred ognjeni. Bencinska črpalka bo postavljuna na mestni pristavi. Poleg najnižje cene in varnosti pr«*l ognjem bo mestna občina z lastno bencinsko črpalko zmanjšala tudi izgube bencina, lažje kontrolirala porabo in prav znatno skrajšala izgubo časa za polnjenje.
Na poziv kraljevske banske uprave so darovali za naše izseljence:
Mariborska tiskarna 400 izvodov knjig, Slovenska matica v Ljubljani 97 izvodov, Tiskovna zadruga v Ljubljani 80, založba »Evalit« v Ljubljani 40, Mladinska matica v Ljubljani 80. Delavska založba v Ljubljani 10, Belo-modra knjižnica v Ljubljani 7. Poleg tega so darovali dijaki na srednjih, učiteljskih in medanskih šolah še 4.973 knjig. I. drž. dekliška meščanska šola v Ljubljani pa poleg knjige še 6 zanimivih albumov.
Kraljevska banska uprava se vsem darovalcem v imenu naših izseljencev toplo zahvaljuje.
Dne 25. februarja t 1. je bila pri pošti Videni pri Krškem uvedena telefonska služba. — Direkcija pošte, telegrafa in telefona v Ljubljani, dne
3.	marca 1989.
V (iruitvu za pravno filozofijo in sociologijo v Ljubljani bo v četrtek, dne 9. t. m. ob 6 zvečer v juridični seminarski dvorani na univerzi predaval prof. dr. A. Bilimovič o temi »Indikativna in normativna veda.« Vabljeni vsi, ki se zanimajo.
»Slovenska Šala« je naslov šaljivemu skiop-ticnemu predavanju, s petjem, godbo in recitacijami, ki ga bo imel ob številnih skioptičnih slikali dr. Ivo Cesnik dne 7. marca ob 8 zvečer v dvorani frančiškanske prosvete M. O. v Ljubljani. — Sodelujejo člani glasbenega in dramskega odseka. Za^ ta večer vlada vsesplošno zanimanje in priporočamo nabavo vstopnic v predprodaji v pisarni »Pax et bonum< po enotnih cenah po 3 din.
»Ob stoletnici fotografije« je naslov predavanja, ki ga bo pod okrilem Prirodoslovnega društva imel g. J. Brane v torek 7. marca v Mineraloški predavalnici univerze. Predavatelj bo iz splošnih vidikov prikazal razvoj optičnih in fotokemičnih odkritij do prve četrtine prejšnjega stoletja in obravnaval motive ter poskuse Niepceja in Daguerreja, ki so neposredno vedli do iznajdbe fotografije in do objave L 1839. Nato bo v kratkih obrisih pokazal nadaljnji razvoj fotografske tehnike do današnjih dni in končno kratek pregled o razvoju slovenske fotografije. Predavanje bodo spremljale fikioptičre slike. Začetek ob 18,15.
VB. romanje Prosvetne zveze v Ljubljani v Rim. V letošnjem letu bo priredila Prosvetna zveza v Ljubljani veliko romanje v Rim. Nameni tega romanja je: pokloniti ee novemu 6V. očetu Piju XII in ga prositi, da prišteje škofa Antona Martina Slomška k blaženim. Povratek v Ljubljano na bin-koštni ponedeljek ob 8 zv. Prijave sprejema Prosv. zveza v Ljubljani, Miklošičeva c. 7*1, do 1. aprila. Celokupni izdatki iz Ljubljane v Rim (III. razred, hrana in pijača v Rimu, stanovanje, vožnja z avtobusi) znašajo 850 din. Za one, ki se udeleže romanja v krojih ZFO in VDK ali pa v narodnih nošah, eo stroški za 50 din nižji. Vožnja v II. razr. 6tane 1000 din, s stanovanjem v hotelu 1100 din. Prehrana se prične z zajtrkom v Firenzi in se konča 6 kosilom v Benetkah.
Ljubljansko gledališče
DRAMA — Začetek ob 20.
Torek 7. marca: Zaprto.
Sreda 8 marca: »Prevara«. Red Sreda.
Četrtek 9. marca: »Upniki, na plan! Red četri-Petek 10. marca: Zaprto.
OPERA - Začetek ob 20 Torek 7. marca: Zaprto. (Gostovanje v Celju.
»Trubadur«.)
Sreda 8. marca: sBoheme«. Gostovanje Anile Me«
zetove. Izven.
.Četrtek 9. marca: Zaprto (generalka)
Potek 10. marca: »Štirje grobjanit. Premiera. Premierski abonma.
I
S kolesom 50 km na uro
V Parizu je Francoz Francis Faure včeraj postavil nov kolesarski rekord v vožnji brez vodstva. Na uro je prevozil 50 km in 537 metrov. Prejšnji rekord, ki ga je bil 18. novembra 1938 v Moni-hleryju postavil Maroel Berthel, je znašala 49 lun
„Yang Whey Ming - „kita|ska Jeanne d* Are
24 letna Kitajka« katere sliko nosijo kitatski vo aki vedno pri sebi, da bi oh bodrila v boju za svobodo
II
Yang Whey Ming — iako dolgo ime za tako majhno dekle. Vrnila se je te dni iz Amerike v Pariz in je namenjena nazaj na kitajska bojišča. V Parizu ni ušla časnikarskim očem. Ž razigranim nasmehom in živahnimi očmi je začela pripovedovati svojo dolgo, toliko čudovito zgodbo, kako se je borila v vrstah kitajske vojske, kako je po višjem nalogu odšla v Ameriko in se zdaj, ko je tam rešila svojo nalogo, vrača nazaj v domovino, da 6e spet udeleži osvobodilnih bojev proti Japoncem.
Rjav pulover in na kratko ostriženi lasje^ te skoraj spravijo v dvom, če morda to le ni moški, ne pa ženska. Čim pa spregovori, vsak dvom o tem izgine in prepričan si, da imaš pred seboj žensko z Daljnega Vzhoda, ki ima za seboj težke dni, žensko, ki ni izgubila upanja, da bo pravicr končno le zmagala in da bo njen kitajski narod nazadnje le spet postal svoboden in se bo otresel vsiljivih Japoncev, ki imajo na vesti že toliko in toliko nedolžnih kitajskih žrtev.
Yang Whey Ming je danes stara šele 24 let. Prihaja iz Amerike, kjer se je udeležila svetovnega mladinskega kongresa in kjer je prosila svet, naj pomaga v teh težkih dneh ubogemu kitajskemu narodu. V Parizu pripoveduje o svojem kitajskem ljudstvu, ki ga pozna v dno duše, in ki g« iz dna srca tudi ljubi. Ne odhaja nazaj na bojišče s strahom, da jo tam utegne doleteti usoda, kakršna je zadela že toliko in toliko njenih kitajskih tovarišev. V njenih očeh je izraz kot opomin, da mora biti človek pripravljen tudi na največje žrtve, ki pa ne bodo zaman, pač pa bodo prinesle nazadnje vendarle odrešenje.
Njena zunanjost ne kaže, da bi se ta ženska kdaj 6 čem posebno proslavila in da bi imela za seboj že prava junaška dejanja. To je hčerka bogatih staršev v Kiangsouju blizu Cenkianga. Bil je to nekoč srečni otrok, ki so ga doma 6krbno negovali in nanj na vso moč pazili, da se mu ne bi kaj žalega pripetilo.
Prekrižala je pred pariškimi časnikarji svoje roke, čudovito majhne, s kratkimi, bledimi prsti, ter spregovorila:
>Z veseljem odhajam spet nazaj na Kitajsko. Od otroških let sem sem bila pri skavtih. In od začetka vojne pa do danes, je bilo nujno potrebno, da so skavti posvetili svojo skrb pred vsem številnim ranjencem in sirotam. Bila sem v armadi generala Macensana. Leto dni sem preživela med vojaki. Leta 1932 sem začela s svojim študijem v Šangaju. Hotela sem postati inženir...
Leta 1937 sem odšla na bojišče pri Šangaju. Tam sem se neprestano bojevala, samo bojevala.
Po trimesečnih bojih so naše čete sklenile odstopiti. Umaknile so se na vsej črti v popolnem redu. V bližini angleške koncesije pa je stala še vojašnica in v njej 800 ljudi; 800 ljudi, ki jim ni preostajalo ničesar drugega več kot boriti se, kot umreti. Bili so ločeni od vsega ostalega sveta.
brez živil in okrog in okrog obdani od sovražnikov .. .<
Kako je vendar Yang zvedela, v kakšnem položaju je bilo	tedaj teh	800 ljudi? Ni	povedala
tega, dejala je	le to, da	je	sklenila na	vsak na-
čin te ljudi rešiti.
»Pretihotapila sem se nekega’ večera med razvaline — je nadaljevala — med to razdejanje. Vse je bilo tiho. Zdelo se je, da je sovražnik zaspal. Dolgo časa sem se morala potikati okrog nazadnje pa sem le našla pretrgane telefonske žice. Posrečilo se mi je to žico spojiti in vzpostaviti spet zvezo.	Obleganci	so	tako mogli	sporočiti,
v kakšni stiski	so. Šinila	mi	je v glavo	misel, da
nimajo zastave, naše zastave... Naredila sem jo: Bila je deset metrov dolga in sem si jo ovila okrog sebe Oblekla sem nato spet svojo moško obleko in svoj skavtski klobuk, in čakala noči. Vse se je dobro začelo. To je bila sladka noč... Mislila sem le na to, kako se me bodo ujetnikj razveselili... Odšla sem tja, da jim zastavo razvijem. Zaslišala sem v tem^trenutku nek šepet. Vrgla sem se na zemljo: In že je prižvižgala krogla in mi preluknjala klobuk. Toda ob jutranjem svitu — bilo je okoli šeste ure — sem le razvila
slavno našo zastavo. Zavihrala je vrhu strehe na vojašnici. Bilo je to le trenutek, trenutek...
In Yang je dvignila svoje suhe roke ter z velikim navdušenjem nadaljevala:
»Pozneje je bilo tem obkoljenim Kitajcem dano na prosto, da ostanejo tam, ali pa da se umaknejo na varno Štiristo junakov se je izjavilo, da bodo ostali in se borili do zadnje kaplje krvi. Zdaj so mrtvi. Umrli so za mojo zastavo.. .<
Yang Whey Ming pa ni ničesar povedala o tem, da je njeno ime znano že po vsej Kitajski da so prihajala k njej iz vseh krajev voščila, v katerih so ji ljudje izražali željo, da bi jo spremljala sreča povsod. Povedala tudi ni, da skoraj vsak kitajski vojak nosi njeno sliko pri sebi, da bi ga bodrila v boju za osvobojenje. Celo uradni krogi jo imenujejo kitajsko »Jeanne d'Arc.«
Soproga generala Čankajška je lani poslala to mlado žensko v Ameriko. Yang se je pokorila povelju.
Izpolnila je svoje poslanstvo. Ves čas pa si ni želela ničesar drugega, kot da se čimprej vrne nazaj tja, kjer še niso prenehale vojne strahote, nazaj v nevarnost. Zdaj je v Parizu in gleda življenje na ulicah, ne vidi ga pa ne... Njene misli uhajajo neprestano nazaj v njeno trpečo domovino.
V razgovoru s časnikarji je nazadnje pripomnila še:
»Tam daleč v domovini mi čuvajo rojaki moj klobuk, ki ga je prestrelila sovražna krogla...«
Nekaj krajših za kratek čas
Za žebelj železa ima človek v sebi
Neki angleški profesor kemije je zadnjič objavil podatke, iz česa se sestoji človeško telo. Izračunal je, da je v telesu povprečnega človeka okoli 40 litrov vode. Poleg drugih snovi, ki jih vsebuje človeško telo, je tudi fosfor. Tega je toliko, da bi iz njega lahko naredili 2200 vžigalič-nih kapic. Iz masti, kolikor jo ima en človek, bi se dalo skuhati — pravi ta iznajdljivi profesor — kakšnih sedem kosov mila, iz železa v človeškem telesu pa srednje velik žebelj. Kakor se vidi, je omenjeni angleški profesor zelo praktično prikazal sestavine človeškega telesa.
Za smuške tekme so sneg pr peliali od drugod
Beli šport je zelo priljubljen tudi med Japonci, čeprav tam navadno ne pade vsako leto toliko snega, kot na primer v naših alpskih krajih. Zadnjič so za nekje v bližini glavnega japonskega mesta Tokia napovedali velike smuške tekme, ki naj bi bile prve dni meseca marca. Prej je bilo s snegom še kar nekam dobro in prireditelji^tekem so pričakovali, da z njim letos ne bo težav. Pa se je vreme nenadno tako spremenilo, da je sneg hitro pobralo. Ip če ni snega, kako naj bodo vendar smuške tekme. Tekmovanje so že hoteli odpovedati, pa je prirediteljem v zadnjim času šinila v glavo dobra, čeprav precej draga misel.
. ..	 M	'	■	-	 I--------"TT ———T......   —	>
 ■
y * j
Nemci preskušajo balone, ki bodo v primeru tujega letalskega napada branili nemška industrijska središča na ta način, da bodo držala v zraku velikansko kovinasto mrežo, kakršno letala ne bodo mogla predretL Takšna mreža bo segala nekaj tisoč metrov nad zemljo.
Zadnje dni pred tekmo so navozili sneg z okoliških hribov in z njim posuli vso progo, na kateri so smučarji potem tekmovali. Vsaj pravijo, da so ga navozili. Verjeti jim moramo, ko nas vendar ni bilo zraven.
Tud Eva Curie gre gledat ameriško razstavo
Prekooceanske ladje so zadnje čase prepeljale v Ameriko tudi ogromno število tistih Evropejcev, ki so se podali tja nalašč s tem namenom, da se udeleže velike mednarodne razstave v San Franciscu. Med njimi je tudi Eva Curie, hčerka slovite francoske učenjakinje, ki je obenem s svojim možem iznašla nov element — radium. Kakor pravijo, se je v Ameriko podala na povabilo uglednih Američank, ki bi rade od nje kaj več slišale o njenih slovitih starših in njihovih izumih.
»Odrešenik Amerike" ob ružnem zemeljskem tečau
Pri raziskovanju zemlje okoli Južnega tečaja si je brez dvoma pridobil največ zaslug sloviti ameriški raziskovalec Lincoln Ellsworth. Komaj se je vrnil iz teh neznanih dežel, že je sklenil, da odrine leta 1941 6pet tja. Do tedaj bo pripravil vse potrebno, da njegova ekspedicija ne bo ^brezuspešna. Leta 1941 ima namen priti do Južnega zemeljskega tečaja in tam ostati nekaj mesecev ter dodobra proučiti dozdaj še neznane tamkajšnje razmere. V najjužnejše kraje zemlje namerava poleteti z dvema letaloma. Ellsworth želi preiskati tudi področje 81.000 kvadratnih milj, ki leži južno od »Dežele princezinje Elizabete« in ki mu bo dal ime »Odrešenik Amerike«.
Prev roča kri pri hockeyu na koleščkih
Na Angleškem je zelo priljubljen tisti šport, ki bi ga mi gotovo najbolje imenovali »hockey na koleščkih« in ki je pri Srbih znan, čeprav še ne vpeljan, pod imenom »hockey na rolšuama«. No, če znate nemško, boste tudi ta srbski izraz razumeli. To pa omenjamo le mimogrede. V Angliji ima torej ta šport dosti pristašev, posebno med ženskami. Po zadnjem sklepu te športne organizacije v Edinburgu pa ženske ne bodo smele več igrati hockeya na holeščkih. Do te prepovedi je prišlo zaradi slabe navade, da se ženske kaj rade kregajo med seboj, če ne celo stepejo. Tudi pri tekmah v hockeyu na koleščkih se je to le prevečkrat zgodilo. Treba je bilo narediti konec temu večnemu prepiru — na koleščkih.
Dvoie, česar Avstralija še ni doživela
Že precej časa je poteklo od tedaj, ko so časopisi objavili-poročilo, da so v Avstraliji izbruhnili strahoviti gozdni požari. Na vse načine so se ljudje prizadevali, da bi požar vsaj omejili, če ne že čisto pogasili, pa se jim ni posrečilo. Ogenj se je širil dalje z neizprosno naglico in upostošil širne gozdne pokrajine. Vse je kazalo, da ne bo mogel nihče več pogasiti tega silovitega požara
ki gotovo nima primere v zgodovini. In res je morala priti na pomoč narava sama. Zdaj namreč poročajo, da je požar zadušen in da ga je pogasilo silovito deževje, kakršnega dozdaj tamkajšnji ljudje tudi še ne pomnijo. Že so se začele velike povodnji, ki ogrožajo življenje tisoč in tisoč_ ljudem. Če ne bo prenehalo deževati, bo to deževje naredilo še mnogo več škode in zahtevalo tudi več žrtev, kakor pa omenjeni velikanski požar
Briljanti v krokodilovem želodcu
V afriški pokrajini Rodeziji teče reka, ki se imenuje Guanda in ki je postala slovita vsaj po tem, da je v njej ogromno krokodilov. Domačini se z njimi neprestano morajo boriti, ker so jim prava nadlega. Zadnjič, šele komaj teden dni j® od tega, ko so tamkajšnji domačini spet priredili pravcati lov na krokodile. V nekem krokodilu, ki 60 ga ubili, pa so našli pravo čudo — zlatnik, šest krasnih briljantov in nekaj zlatih zaponk, kakršne imajo domačini navado nositi v ušesih. Takoj jim je bilo jasno, odkod je krokodil dobil vse te dragocene predmete. Pred kratkim je moral požreti kakšnega tamkajšnega domačina, z'a' tih predmetov pa ni mogel prebaviti ter so mu tako ostali v želodcu. Vendar nekdo, ki so mu takšne dragocenosti »neprebavljive«.
Psa so morali raniti zaradi prevelike njegove zvestobe
V Newyorku se je te dni zgodila težka avta* mobilska nesreča, pri kateri je bil lastnik avta, ki ga je tudi vodil, težko ranjen. S 6eboj je imel psa Takoj, ko se je nesreča zgodila, so prihiteli reševalci, da bi ponesrečenca odpeljali v bolnišnico. Toda naleteli so na aviro, na katero prej še pomislili niso. Pes nikakor ni pustil, da b: se njegovemu gospodarju kdo približal, ali pa 6e ga celo dotaknil. Kajti mislil je, da so ti možje prišli zato, da bi gospodarju 6torili kaj žalega. Zaganjal se je vanje, renčal in kazal zobe ter tako branil gospodarja pred dozdevno nevarnostjo. Reševalci so »a vse načine poskušali, da bi psa pomirili in ranjenca mogli odpeljati. Toda to se jim ni nikakor °! posrečilo. Pes ni hotel popustiti. Ranjenec je me“ tem »pogajanjem« zgubil mnogo krvi in velika nevarnost je bila, da izgubi preveč krvi ter poškodbi podleže, vprav zaradi prevelike pasje zvestobe. Hočeš nočeš, morali 60 p6a onesposobiti s tem, da so ga ranili. Potem 60 oba skupaj naložili na rešilni avto ter jadrno oddrveli s ponesrečencema v bolnišnico. Vse je ganila neobičajna pasja zvestoba. Zdravniki se sedaj na vso moč trudijo, da bi obema rešili življenje.
Programi Radio Ljubljana
Torek, 1. marca: 11 Šolska ura: Od Ljubljane do Vame. Potopisno sliko iz osebnih doživetij (gdč. K. Spurova) — 12 Zvezne in zvezdniki (ploščo) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Saknski trio — 14 Naipo-vedi — 18 Vsakemu nekaj, igra Radijski orkester —
18.40	Spoštovanje do Bitja (g. Fr. Terseglav) — 13 Napovedi, poročila — 19.30 Na«, m — 19.50 Deset minut zabave — 20 Mlody-jszz — 20.30 Prenos iz Zagreba: Proslava 25-letnice umetn. delovanja Ba.ranoviča — 21.90 Koncert Radijskega orkestra — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Radijski orkester.
Sreda, 8. marca: 12 Drobiž za drobiž (plošče) — 18.45 Poročila — iS' Napovedi — 13.20 Godbe na pihala (plošče) — 14 Napovedi — 18 Mladinska nra: Glasbena zgodovina (g. dr. Anton Dolinar) — 18.40 Angleško šolstvo (g. dr. Vinko Brumen) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nae. ura — 19.50 Uvod v prnos — 20 Prenos iz ljubljanske opere; v I. odmoru: Glasbeno predavanje (g. V. Ukmar), v II. odmoru: Napovedi, poročila.
Četrtek, s. marca: 12 Daljni kraji v glasbenih sli-
Drugi programi
Torek, 7. marca: Belgrad: 20 Nar ;	—
20.40	Filh. konc. — 22.20 Plošče. — Zagreb: 20 Orgle. — 20.30 Baranovičeve skladbe —	21.30
Ork. konc. — 22.20 Plesna gl. — Praga: 20 Zab. gl. — 21.10 Ork. konc — Varšava: 19 Pisan konc.
21 Simf. konc. — 22 25 Violončelo. — Sofija: 19 Peveki konc. — 19.30 Ork. konc. — 20 Simf. konc. 20.55 Ravelove skladbe. — Budimpešta: 19 Igra
22 Plošče — 23 Vojaška godba, — Trst-Milan: 17.15 Oktet — 21 Simf. konc. — Rim-Bari: 21 Opera »Lodoletta«. — Dunaj: 20.10 Švabska Turčija — 20.50 Solistični kon. — Berlin: 19 Kolora-tumi spev in baletna gl. 20.10 Operetna in filmska gl. — 21 Ital. konc. — Hamburg: 20.10 Vojaška godba. — Vratislava - Stuttgrat - Frnakiurt: 20.15 Haydnov večer. — Lipsko: 20.10 Plesni večer. — Koln; 20.10 Vojaški večer. — BeromSnater: 20.15 Simf. konc. — Strasbourg: 20.15 Opera.
Naročajte in širite »Slovenski dom«!
Norman Railly Raine:
60
JUNAŠTVA ROBINA HOODA
ZGODOVINSKI ROMAN S SLIKAMI
Robinu Hoodu! Ko 6e ga je spomnila, ji je v hipu zaplala v lica mlada, vroča kri, vsa je zasijala ob spominu na tega svojega ljubega fanta, če bi se bila ta hip pogledala v ogledalo, bi se morala sama sebi zazdeti kakor rdeča, krvavo-rdeča roža, ki jo je bilo obsijalo jutranje solnce.
Robin Hood! Pri tem imenu se je njena misel ustalila. In stopil ji je pred oči prav tako, kakršen jo je bil zapustil tisto noč, ko jo je bil tako predrzno pogumno obiskal! Tako živo ji je stopil v duhu pred oči, da bi bila najrajši k njemu iztegnila svoje lepe, slabotne roke in 6e zaupljivo stisnila k njemu, ki je bil tako močan, tako pogumen in tako daber. Saj mu je bila tisto noč priznala, da ga ima rajši kakor vse na svetu, da si ga je bila zalkilenila v srce prav tako skrbno in pobožno kakor človek nosi pri sebi amulete, da misli slednjo uro le nanj in da zanjo brez njega ni 6reče na svetu. če človek izgubi amulet, izgubi s tem tudi srečo, če bi ona izgubila Robina Hooda, potem bi izgubila vso vsebino in ves smisel svojega življenja. Le Rihard, Rihard z Levjim 6rcem bi znal prav ceniti njenega Robina Hooda, le Rihard bi spoznal, kako zvestega služabnika ima v njem, le on bi mu poplačal junaštva in napore, le on bi z zvestobo vrnil zvestobo, ki ja je Robin gojil in obdržal, kljub j temu, da je radi nje trpel najhujše pre
ganjanje, svojemu ujetemu kralju.
»Samo Robin Hood bi še lahko rešil kralja!« pomisli lady Marian. »Samo on, in nihče drugi!«
In že sede k pisalni mizi, na kateri je stala zlata skrinjica, ki je bila nadvse dragoceno in umetniško izrezljana. V tej skrinjici je hranila vse svoje dragocenosti in nakit.
»Bess!« je napol slišna dahnila in pomignila z roko svoji zvesti služabnici. Bes6 se ji je približala z nekakšno oprezno in spoštljivo pozornostjo.
»Kaj želite, draga lady Marian?« je vprašala.
»Daj mi pero in črnilo! Pa hitro, eli-SiS?«
»Dobro!« Bess je hitro stekla in prinesla oboje.
Lady Marian se je nagnila nad pisalno mizo in začela še vsa razburjena naglo pisati. Rahlo in lepo je drselo pero, saj ga je po pergamentu vodila nežna in 6pretna roka. Drselo je in puščalo za seboj sledi, ki so pomenjale usodo nekega človeka, če bodo prišli še o pravem času na določeno in tako zaželeno mesto, po.tem bo življenje Riharda z Levjim srcem rešeno, nevarnost bo odstranjena, če pa ne pridejo pravi čas, potem pa kralj smrti ne bo mogel več uteči. In kolikor te njene črke lahko prineso rešitve, toliko tudi razodevajo njene namene. Pero hiti po papirju, tu
pa tam hrestne kot bi vzdihnilo: prav kakor bi tudi samo čutilo in 6e zavedalo usodne važnosti tega trenutka.
Lady Marian se končno vzravna in zavije pismo v svitek, še prej pa ga od začetka do kraja sama pazljivo prebere. S svojim pisanjem je bila očitno zadovoljna.
»Bess!« pokliče nato tiho. »Vidiš, tole boš odnesla kar le moreš bolj oprezno, v gostitlno pri »Saracenski glavi«. Pazi na to pismo kakor na oko v glavi! Vedi! Kralj Rihard, edini pravi in resnični angleški kralj se je bil vrnil iz ujetništva! V Luttonovi gostilni je!... Princ Ivan in 6ir Guy bi ga rada ubila in ga spravila s poti! ... V ta namen sta poslala na pat Dickona! Pohiti, prosim te, kolikor le morerš! Bess, nikar me zdaj ne pusti na cedilu!«
Bess je iztegnila roko po pismu, ki ji ga je pomolila lady Marian. Toda ni ga mogla vzeti in niti besedice ni mogla odgovoriti svoji gospodarici na njena prošnjo.
Nekdo je močno potrkal na vrata.
Lady Marian je v trenutku zadrhtela in se zašibila, toda niti z glasom se ni hotela odzvati na trkanje.
Neznana roka je udarila po vratih še enkrat.
Neka’ časa je bilo tiho, nato pa 6e je trkanje spet ponovilo,' trmasto, vedno glsnejše in močnejše. Neznani človek po vsem videzu ni hotel odnehati.
Lady Marian je v hipu obšel strah, da je zdaj vse propadlo. Njene namere sa odkrite. Končano je. _
Stala je ob pisalni mizi. Brž je dvignila pokrov pri skrinjici, v kateri je imela svoje dragocenosti. Malo je po-
grebla z rokami in spustila vanjo svoje pravkar napisano pismo.
Pri tem je zašepetala svoji Bess:
»Zdaj veš, čemu mora Robin opozoriti kralja!«
Spustila je spet pokrov na skrinjico. Prepričana je bila, da po njej prav nihče ne bo brskal in razmetaval. Skrivnosti so dekliška svetinja, v skrivnosti 6e ne bi smel obregniti niti največji in najpod-lejši brezbožnež.
»Vem!« Toliko, da ji je Bess še utegnila odgovoriti.
»Dobro! Potem pa ponesi to vest nemudoma svojemu Muchu! Naj on naprej ukrene vse, kar je potrebno!«
Z roko je pritisnila pokrovček na skrinjici, ki jo je odrinila po mizi nekoliko vstran od sebe.
V tem hipu je sir Guy Gisboumeški s silo odprl vrata in stopil v sobo. j Njegovemu bistremu očesu kretnja Marianine roke in nemir, ki ga je poskušala prikriti s prisiljenim mirom, nista mogla uiti. Stari lisjak je V6elej gledal ostro okrog sebe. Vselej je sumil, ker je bil njegov sum že tolikokrat potrjen.
Ob istem času pa se je bila Be6S že spretno umaknila v ozadje. Neopaženo je potegnila za vrvico, neslišno je stekla zavesa in se zgrnila z drugo. Za to tanko 6teno iz blaga se je zdaj skrila Bess, ki je lahka neopaženo prisluškovala, kaj se bo zdaj v sobi še zgodilo
Sir Guy Gisboumeški je bil vstopil sam. Ustavil se je pri vratih in oprezno pogledal okrog sebe, prav kakor bi bil nečesa iskal in se za neko stvar po-
sebno zanimal. Nekaj časa je molčal, nata pa je dejal:
»Nocoj pa slabo slišiš!«
Glas mu je zvenel surovo, suho in nasilno. Stopil je naprej in se ustavil šele, ko je bil tik ob lady Marian, ki je držala v podzavestnem 6trahu roko nagonsko na skrinjici. Bleda je nepremično gledala kar tja nekam predse kakor da ne bi bil prav za prav ta hip nihče vstopil v sobo.
»Tako dolgo me pustiš čakati! Čemu?«
Zdrznila se je, 6e zbrala in ga pogledala z očitkom.
»Zaslužil si to čakanje! Čemu si tako močno udarjal po vratih in razbijal? Saj ne zaslužiš, da ,bi ti odprla!«
Streslo ga je ob tem njenem odgovoru; pogledal jo je vprašujoče z očmi, v katerih se je najprej pokazalo sovra-tvo, nato pa ji je s pikrim nasmehom pogledal naravnost v oči ter jo pri tem prijel za roka, ki jo je držala na skrinjici.
»Danes si nekam razburjena!«
»Čemu naj bi bila razburjena?«
Potegnil je skrinjico k sebi, položil nanjo obe roki prav tedaj, ko mu je ona hotela preprečiti to namero.
Pogledal jo je naravnost v oči ih ji rekel:
»Dosti si se pretvarjala, lady Marian! Bodiva iskrena in govoriva vendar že enkrat odkrito! Čemu bi še skrivala resnico in molčala?«
Sir Guy Gisboumeški je bobnal s prsti po skrinjici in pri tem od časa do časa nenznatna dvigal pokrov.
Ta. n j.-, i-t-i.	delavnik	ob	12.	Mesečna	naročnina	12 din. la fnovemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva nliea «/111 Telefon 4001 dn 4005. Uprava: Kopitarjeva niiea «.
oom j v	Jugoslovansko	tiskano	t	Ljubljani:	K.	Ceč.	Izdajatelj	Inž,	Jože	Sodja.	Urednik;	Mirko	Javornik.