Mio LXXVm it. 14d URCDNIfTVO JM OPRAVA: &JUBLJAMA, EKL7UCNO ZASTOPSTVO a* vglmm ** Kimljertoe ttaKje ta UBUONE PUBBLJCITA ITALIANA 8. A-, MILANO u-a, si-s, si-m, u- prl poAtso aekOfiMD Ljvbt^ana it«-r. lo-SSl O0NGEBSIONARIA ESCLTJSIVA per lm pubblicita dl pro-renienza itatmaa UNION« PUBBLJCITA ITALIANA S. A-, MILANO. Bombe na Bizerto Močiti napadi oa tretji zadet sovražne ladje — Dva parnika potopljena, — 26 sovražnih letal uničenih Glavni stan italijanskih ob°roženih sil je objavil 21. junija naslednje 1122. vojno poročilo: Med napadi na moćno spremljan Konvoj Je naša podmornica pod poveljstvom ladijskega poročnika Arcangela iiilibertija iz Neaplja potopila v vzhodnem Sredozemlju neki parnik in zadela še drage. Tretji trgovski pa mik srednje tonaže se more smatrati kot zanesljivo potopljen v bližini tu-niške obale pa zaslugi našega torpednega letala. Letala Osi bo 2 ugodnim izidom napadla t pristanišču IVz-erti zasidrano ladjevje. Sovražno let-lstvo je izvršilo napade na okolico Neaplja. 1'ojrgijo. Spinazzclo (Bari). Reggio CaJabržj'>. Villo S. Giovanni, Castelvc t rano. Porto Empedoele, Licato in Siractiso. Skupno je bilo sestreljenih 2G sovražnih letal. 10 so jih sestrelili italijansko- nemški lovci, 16 pa protiletalsko topništvo in sicer 4 v Neapolju, dve v Rcggiu CaJabnfi. 8 v Castelvetrano, eno v Milic-eheddu (F>nn:») in eno v Portu Kmpedocle. * V otkciji letalskega torpediranja. o kateri poroča današnje uradno poročila, so se odlikovali piloti: poročnik Fragola Giusep-pe iz Tuiin i in narednik Tassinari Quirino iz Bergama. Zaradi letalskih napa Lov, ki so navedeni v današjem vojnem poročilu, so bile doslej ug-otovljene med civilnim prebivalstvom naslednje izgube: v Reggiu Calaibriji 12 mrtvih. 56 ranjenih, v Siracusi 5 mrtvih in 22 ranjenih, v pokrajini Neapclj in središčih Sicilije pa skupno 2 mrtva in 23 ranjenih Razbit in uničen sovražni konvoj v tuniskih vodah Berlin. 21. jun. s. Uspel napad nemških bojnih letal na sovražri konvoj, v katerem je bilo hudo peškedevonih 8 tig-ovn-skih parnikov s skupno 46.000 tonami, eden pa torpediran, se je dogodil v prvih urah dr.e 20. junija pred rtom Serratom, okr^g 100 km zrpadno cd Bizerte. Nemška letala so napedla v strmoglavnem poletu sovražne trgevirske pomike in zadela z več bombami prevozne ladje največje tonaže, katere so ščitili štev Ln^ protiletalska topovi. 8000 tonski trgovinski parnik je bil hudo zadet v sred'no krova, 6000 tonski parnik pa je bil zadet z več bombami in je na njem nastal pežar. Trije parnik; s 4 do 5 t soč tonami so bli večkrat zadeti v polno. Nad ero izmeti teh edinic se je po sil javiti eksploziji dvignil 60 do 70 metre v visok steber d'm a. To rpo lovka k; je pripadala spremljevalnim edimcam. je bila zadeta in se je zažgala. Ostale ladje "konvoja so bile tudi vse zadete in hudo poškodovane. Napad je bil zaključen, ne ca bi nemške skupine utrpele izgube. Počastitev padlih mornarjev M°dcna. 21 jun. s. O priliki pomorskega tedna je bil na pobudo modenske sekcije pomorske lie,e v spominskem svetišču obred v snom in na pokojne mornarje. Udeležile so se ga vse oblasti, hierarhije in zastopstva bojevniških in vojaških združeni s prapori. PričTČsm manifestacija duhavnsga F^vezništva med Italijo in M&fSIsrsko ct> stavesKi ctvcirštvž novega sedeža italijanskega Kulturnega zavoda v Bugfntnešti Budimpešta. 21. jun. s. Danes je bil svečano otvorjen novi sede/ italijanskega kulturnega zavoda /ji M&džarsk . Zavod si je pridobil /cedt.N in.-kc palačo, kjer je /aseda! stari ma* džarska parlament. Med pen r.bljcnci so bili najbolj rdličnl zastopniki nv.d/ars.kih kulturnih in znanstven;h kroo::\. Razen italijanske delegacije z ministrom za narodno vzgojo Bi«iiiinijetn. direktorjem zavoda Italijanov v tujini De Gc-com in profesorjem senaterjem Oiuli.ianom, predsednikom italijanskega kulturnega zavoda za Madžnrskr. so bili navzoči minister Nemčije, minister Japomkv. in /astnpnlki držav troj; nega pakta. Otvoritve so se udeležili tudi predsednik ministrskega sveta Kal lav. madžarski prcs\etni minister, minister za narodno obrambo, notranji min;ster. poljedelski minister ter župan Szendv, direktor kuiturncrfa zavoda prof. Aldo Bizzari in številni drugi zastopniki oblasti. Prihod regenta Madžarske je vzbudil noscbix: svečano manifestacijo. Regent Horthv, Katerega sta spremljala Kr. minister Amfusso in m'n'stcr BigGk>rnale đ'Italia« je zatrdil: To je najbolj ugoden trenutek, ki ga nudi narodna zgodovina našega naroda »a osvojitev indijske neodvisnosti. Glavno dejstvo, ki je danes važno, je usmerjenost indijskega duha T prid sil trojnega pakta in preti Angliji. silni vlada je sama podpirala dozorite? tega novega gibanja. V gibanj« za ne- odvisnost Indije ni več delitve med Indijci in muslimani. Navzočnost Candre Boseja na japonskem ozemlju in razgovori, ki jih je nedavno imel z japonskim ministrskim predsednikom Tojom. so približali indijsko gibanje novi fazi jačjega razvoja in akcije. V govoru dne 16. junija je japonski ministrski predsednik pribil smernice japonske politike za osvoboditev azijskih narodov. DOtem ko je naznanil bližnjo pridobitev neodvisnosti Birme in Filipinov. Tedaj je tudi obljubil in želel neodvisnost Indije, katero Japonska pozdravlja z živo simpatijo in ie pripravljena podpirati sodelovanje z njo. V bistvu se osvobajanje indijskega naroda uresničuje ne z vsilitvijo japonskih armad po metodi, katero bi radi izvajali anglosaški imperiji v zatrjevanem osvobojevanju evropskih narodov, temveč s samim indijskim narodom, katerega podpira iaoonsko orožje, ki prihaja iz Birme do mej Indije. Indijsko prebivalstvo je pripravljeno za akcijo. Zanimive so izjave teh dni japonskih predstavnikov in Candre Boseja. Komentirajoč v radiu potovanje indijskega patriota na Japonsko je neki zastopnik uradnih krogov omenil, da bo Japonska gotovo prispevala k uresničenju indijske neodvisnosti in da je ministrski predsednik Toj o v svojem zadnjem govoru poudaril dejstvo, da je sovraštvo japonskega naro-<*a proti AngUHtoro nagnilo Japonca, de ar Miren dan na vzhodu Napa zli na sovjetsko zaledje se nadaljujejo — Ofestrelje* vanje Jejska ob Azovskem morju Iz Btierjeveira jriavneira stana, 21. jun. Vrhovno poveljnistvo eemSke vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Ni vz^rdni fronti jr nuli kri dan mimo. NVmšk?' liihkr» pomorsko oborožene SBC so obstreljevale v nc.el na 20. junij* mesto in luko Jcjsk r»h Azovskem morju. Letel-stvo ji* II■ padalu tnt'.i rbrrožitvene tovarno v srvrnžnikovt'm zaledja. Nn Kaspttkefli morju sta bili inf£n"1 t!\ r veliki trgovski kidji. Pred alžirsko obalo so b:li v nori na junija v nekeui sovra/nom konvoju en tor-pcclni cm.In in 8 v»-J:!;;h prcvozn'h parnikov tako težko poškodovani m»'il I« taNkini napadom, da se mora računati z uničenjem več t«-h fauBJ. A pretefcfj noči so b:ie ujtoue bomb** tcžkt**ra ki'l^t>ra na pr*staniš<"m- v ISi-zorti. Angleški bombniki s)( lefefl pr-ko zase-deaegpi zapadnejra ozemlja v južno/apadno fJfilfiljo m mctnli bomb,* na stanovanjsko predele erlratcrili krajev. Prebivalstvo je iniHo izgubo. Drage letala so izvedi a vzne-in"rj.\ ::!;o polete nad severno Nemčijo in odvrgla no!.a j bo!i'.b. kF i*"i n-iso povzročile omombo vredne skotlo. Nad zasedonim zapadnim in nad državnem ozoml.' -m so bila sostroljona štiri sovražna Iotala. V porah crne poro so noro^ko, italijansko, bolgarsko in lir>-at:sko rote v vočtoenost in mnogo odpovedi. Letalstvo, ki je v neutrudljivih akcijah posedalo v te borbe, ima znaten delež pri teh uspešr.ih opftntctjen. Krvave iegeJMS banditov so z<»lo velike. Zaph*njono so bilo vekke množ:n>.> orožja, vozil in oskrbovalnih sredstev. Uničevale sovjetske vojne i^iuEtrije Berlin, 21. jun. s. Preteklo noč je močna skupina nemških bojnih letal, kakor se doznava iz vojaškega vira. drugič v tem mesecu napadla važno središče sovjetske vojne industrije Jaroslav. Akcija je trajala poldrugo uro in je bila naperjena zlasti Drot i tvornieam v severnem delu me>ta. Ogromni požari so v oddaljenosU 250 km pričali vračaječim se nemškim pilotom o učinkovitosti izvedene akcije. Sovjeti so skušali z zapornimi baloni ovirati napadajoča letala, pa niso dosegli nobenega uspeha. Nemškim letalom je v zaporednih valovih uspelo odvreči tovore bomb na poslopja in velike paviljone, ki tvorijo izredno važne sovražne obrate. Več poslopij je bilo v kratkem času žrtev plamenov. 2e v noči na 10. junij je bil Jaro-sav silovito napaden iz zraka. Tedaj so bi!i kakor je bilo objavljeno, s smrtonosna učinkovitostjo zadete naprave za izdelavo sintetičnega kavčuka. Drugi napad ie bil še silovitejši in doseženi uspehi jo b:li še večii. Tri letala se niso vrnila na svoja oporišča. Finska vojco poročilo HeN*nki. 21. jun. s. Vojno poročilo javlja: Ne fronti Karelijrke ožine so finske čete pi polnorra uničile napadajoči sovjetski oddelek, ki je prispel do prvih finskih ovir. topništvo pa je razpršilo napadalne rdečo oUle'ke. ki ao se pripravijaH ss ne^eđ. Na fronti Aunuške ožine je sovražnik izvedel več krajevnih napadov, katere jo finsko topništvo vse odbilo. Letalska vojt2a na zapadu Rerlin, 21. jun ja. s. Angleški bombniki so danes poroči napadli nekaj krajev v južnozapadni Nemčiji. Druga posamezna sovražna letala so cd vrgli na ozemlje severne Nemčije nekaj bomb, ki niso napravile škode. V zadnjih 21 uran so bila nad Nemčijo in zasedenim ozemljem na zapadu sestreljena 4 sovražna letala. Anglosaško iftvjaštvo v Franeiji Pariz. 21. jun. s. Angloameriško letalstvo je danes ponoči zopet napadlo industrijsko mesto La Creusot Po pr\'ih podatkih je bilo ob napadu 184 ljudi ubitih, 220 pa hudo ranjenih. Končno število žrtev pa bo gotovo mnogo večje. Zdaj izko-I ..vajo reševalni odredi mrtve in umirajoče iT'pcd porušenih in zažganih poslopij. Bolnica ie bila v polno zadeta z zazidalno bombo in jo je ogenj popolnoma uničil. Attgtcsasi so doslej izgubili 18*346 letal Berlin, 21. jun. s. Po ugotovitvah, ki "so v teku in poiočilih. ki sr» v teku. je angloameriško lera'.stvo, kakor poroča nemška poluratlna agencija, zgubilo oo pričetKi. vojne do 31. maja t. 1. is.346 letal. Od teh so nemške sile uničile I4.2r>:; letal, italijanske pa 4.113 leta.1. Dve leti borbe proti fcoljše-viški nevarnosti Evropa stopa v tretje leto te borbe z nespremenjeno crdloč-ncstjts in s polnira zatap^mjeni v svojo lastno meč Berlin. 22. jun. s. Diplomatski sodelavec DNB piše, da poteka jutri druga obletnica dneva, ko je Xemčija prijela za crožje, na krr so ji takoj sledile najboljše ^ile v Evropi in se zcpers^avile Sovjetski Rusiji, ki je bila oJločena zagotoviti si z vsakim sredstvom ne samo ideološko, temveč tudi gmotno oblast nad evropsko celino in nad vsem svetem. Te nameie boljševiške klike se kažejo med drug-im tudi v Stalinovih, izjavah iz leta 1938.. iz trditev Vorosilova leta 1939. in iz knjige Žida Draphina iz leta 1925., ki je objavil, kakor poudarja solelavec nemške poluradne agencije, obširne podrobnosti o tej nun i Prav tako so očitne namere Stalina, da bi se okoristil z vojno med zapadnimi silami in Nemčijo in napadel ob ugodnem trenutku Nemčijo, nato pa zasadil boljševiško zastavo povsod v Evropi. Tako je trdil sovjetski major Fedor Ivanovič Nedvenedov. ki je živel vei-no v bližini Stalina in so ga Nemci ujeli. Te stvari je potrdila tudi knjiga »Misija v Moskvi«, katero je napisal bivši ameriški veleposlanik v Sovjetski zvezi L>a\vis. Da smatrata Moskva in Amerika uničenje evropske omike kot pogoj za pridobitev oblasti nad vsem svetom, sledi tudi iz knjige Elije Ehrenburga ' Trust za uničenje Evrope«. <5e se \*prašamo. kakšna je vloga* Anglije v tej zadevi, se pokaže očitno, da se bo Anglija v bodočnosti držala ob strani in nikakor ne bo igrala vloge leva. Naj zadošča omemba vseh zatrdil, ki jih. je Anglija ob podpisu pogodbe dne 26. m^ja 1942 dala Sovjetski Rusiji, ko ji je dvvolila. da anektira vse majhne države, ki na zapadu meje na boljševike. To se pravi, da se pod vzel i vse ukrepe, da bo kampanja za neodvisnost Indije kronana z uspehom. V nekem razgovoru v Tokiu je Candra Bose zatrdil, da bo indijski civilni neposlušnosti stala ob strani oborožena borba, kajti tudi Indijci se morajo zdaj poslužiti bajonetov. Govoreč o sodelovanju z Japonsko je jasno postavil vprašanje: Ce močna Anglija dobiva pomoč od Amerike in Churchill v ta namen pokleka pred Roosevel-tom. zakaj ne bi Indija dobivala pomoči iz inozemstva? »Giornale đ'Italia« zaključuje svoj članek takole: Za zdaj ni pričakovati velikega razvoja v indijskem gibanju tudi v tej novi ojačeni fazi. Gotovo pa je. da bo indijsko gibanje postalo bolj organsko in ze-dinjeno, odločno in živo ter bo prešlo iz ideologije v najbolj stvarna .dejstva, v stvarno akcijo, tudi oboroženo, o kateri bodo skušali Anglosasi seveda, če bo le mogoče, molčati. hoče sovjetsko vplivnostno polročje razširiti do Sredozemlja s pridobitvijo stra«-teških oporišč, ki naj bi zajamčila vojaško kontrolo nad Finsko. Nemčijo. Madžarsko, Rumunijo in Bolgarijo z uničenjem fašizma in narodnega socializma. Prav nič se ni položaj spremenil, zaključuje sodelavec DNB z odpravo Kominteme. kajti Evropa ve, da se nevarnost ni zmanj- I šala ter se pripravlja za vstop v tretje leto I borbe proti boljševizmu z nespremenjeno odločnostjo, popolnoma zaupajoč v svoje močne gmotne in duhovne sPe. i Značilen preglas sovjetske vlade Stockholm. 21. jun. 9. Sovjetska vlada je izdala na vojsko naslednji proglas: Rdeči bojevnikil Razen ljubezni do domovine mora biti tvoje najbolj goreče Čustvo sovraštvo do neprijatelja, neizprosno, resnično in dejansko sovraštvo. Od jutra do večera poslušaj v svojem srcu en sam kr:k: sovraštvo! Pobij sovražnika v imenu tveje ljubezni do domovne, pobij sovražnika v imenu pravičnosti in tvoje pravice. Država ti pošilja blagoslov za smrtno sovraštvo do neprijatelja. Naloga tiska v borbi narodov DunaJ, 21. jun. s. Na Dunaju se je sestal ob udeležbi številnih novinarjev iz vseh evropskih zavezniških in prijateljskih držav in številnih odposlancev iz nevtralnih držav direktorii zveze narodnih združenj novinarjev, ki bo jutri pričel mednarodno zborovanje. Ob predsedniški mizi je bil navzoč tudi Eksc. E/io Marža Grev. podpredsednik zbornice fašijev in korpo-racij. Sejo je otvoril podpredsednik zveze nac. svetnik Gugiieimotti. ki je pozdravil predsednika Weissa, kateremu ni bilo mogoče voditi seje zaradi ran. dobljenih v vojni. Predsednik Gugiieimotti je podčrtal važnost manifestacije, ki poteka v gorečem ozračju borbe in v najbolj važnem trenutku velike vojne, v kateri so zastavljene vse energije narodov v ogromni bitki s plutokraci jami in boljševizmom. Vojna, je rekel govornik, je vzvišena stvarnost, ki obvladuje življenje in bodočnost narodov ter zahteva vse energije ter mobilizira s'.eherno voljo, kajti ni mesta za civilno življenje v taki vojni, razen kot funkcija vojne, odpora in zmage. Zaradi te^a so narodi po Zgledu vojakov, ki se bore, pozvani, da prenašajo najhujše žrtve Ženske in otroci so zaznamovani s krizmo krvi v mestih, v katera se vsak dan zaganja slepi srd- in neizprosno sovraštvo sovražnika. Govornik je nato poudaril visoko poslanstvo odgovornosti, ki pripada tisku, ko se zoperstavlja zavrat-nim lažem sovražnika in ko dviga in poživlja vero narodov, ki pod vodstvom Duceja in Fuhrerja s trdno /.iiavostjo hodijo po težavni poti zmage. Govornik je takole nadaljeval: Angloameričani premišljajo na svojih sestankih tost ran in onstran Oceana o najboljšem načinu za zasužnjenje Evrope, kakor bi jo hoteli kaznovati, ker je dala svetu v vseh časih neizčrpne dobrine svoje tisočletne omike. Nezdrava namera tiranske hegemonije, katero je sovražnik večinoma poveril boljševizmu, se ne bo mogla uresničit] v tem ogromnem konfliktu med duhom in tvarino. Zopet bo duhovnost triumfirala nad vsemi usodnimi zasedami. Duco je v svoji zapovedi italijanskemu narodu rekel, da se bo zmaga nasmejala tistemu, ki se bo znal četrt ure dlje upirati. Zaradi tega vztrajanje naših narodov ni omejeno po času. kajti njih vera in prepričanje v zmago sta neomajna. Podpredsednik Gugiieimotti je nato pozdravil padle in borce na vseh frontah ter novinarje, ki družijo v prvih črtah besedo z zgledom. Končno je pedlagal, naj se predsedništvo zborovanja poveri tovarišu Sundermannu kot poklonitev zavezniški Nemčiji, ki je zborovalce gostoljubno sprejela. Generalni podtajnik baron Du Prel je poročal o delovanju zveze po sestanku v Benetkah do Danes. Nato so govorili razni šefi delegacij, ki" so prinesli pozdrave držav in poveličevali visoko poslanstvo novinarstva v novem redu. Ob velikem odobravanju so bile preči tane pozdravne brzojavke, ki so jih zborovalci poslali Duceju in Fuhrerju ter otvoritvena poslanica, katero je zborovalcem poslal nemški minister von Ribbentrop. Kitajske izgube v maju Tokio, 21. jim. s. V maju so čungkinške sile na severnem Kitajskem imele 12.600 mrtvih in izgubile 12.700 ujetnikov. Izgubile so nadalje 42 možnarjev. 173 težkih stroinic. okros? 10.000 pušk ter mnogo poljskih topov in veliko količino streliva. Kitajski narodni vladi se je že pridružilo 70.000 oficirjev in vojakov, tu pa niso všteti čungkinški partizani in komunisti, ki so se prostovoljno predali japonskim četam. Mest preko Dunava med Bolgarijo in Rumunijo S°fija, 20. junija, s. Jutri se bodo začele seje mešane bolgarsko-rum unske komisije za gradnjo mostu preko Dunava. Zasedanje komisije bo otvoril bolgarski železniški minister inž. Radoslavov. Ru-munski člani komisije bodo prispeli danes v Sofijo. Na zasedanju se bodo določili pogoji za gradnjo mostu in se bodo pripravili vsi potrebni sporazumi med obema državama. Zasedanje bo trajalo nekoliko dni. —• »Utro' poroča, da je predsednik rumunske komisije pri svojem odhodu v Sofijo izjavil, da bo zgradba mostu na Dunavu zadovoljila koristi obeh držav Slepomišenje z razpustom Kominterne Dokumentarno pojasnilo o razlogih za manever Moskve, ki naj bi uspaval Evropo Rim, 21. junija, s. Nova številka revije »Nova Antologijam objavlja članek dr. Tommasa Napolitana z naslovom »Dekadenca Kominterne«. Pisec objavlja vestno dokumentirano pojasnilo o razlogih političnega oportunizma, zaradi katerih je bila Kominterna razpuščena. Pisec dokazuje prvič s pomočjo dolcumetov. da je Stalin 26. januarja 1924 ob truplu Ljeninovem prisegel na javnem zborovanju, da bo oja-čil in razširil Komin temo, da bodo vse sovjetske politične knjige, predvsem pa šolske knjige vsebovale uraden pouk marksistične in Ljeninove doktrine, ki pravi, da je revolucija v večini držav prvi pogoj za obstoj proletarske države. S pomočjo strogih dokazov trdi nadalje pisec, da je Stalin lagal, ko je rekel v pismu dopisniku Renjterja dne 28. maja, da je razpust Kominterne naredil konec vsem lažem Osi glede zatrjevane namere Kominterne po boljševiziranju strank in življenja drugih narodov. Kakor objavlja velika sovjetska enciklopedija, se je peti svetov- ni kongres Kominterne imenoval »kongres boljševizacije komunističnih strank in njih priprave za nove odločbe borbe«. Kominterna je bila ustanovljena kot protiutež Društvu narodov. Res je, da je sovjetska vlada vedno izjavljala, da noče vstopiti v Društvo narodov, da ne bi bila označena za izdajalko vsega vzhoda. Kominterna je pričela uradno »propadati« s ^?ribiiževa-njem Sovjetske zveze kapitalisUčrdm silam. To približevanje, ki je nastalo v sovraštvu do fašizma, je spravilo postopoma tretjo internacionalo v krizo, katere vrhunec je bil razpust te organizacije. Zaradi tega odkriva proces dekadence kominterne tudi silo fašizma in narodnega socializma, ki sta sposobna, da zavrneta komunistično revolucijo od glavnega smotra, ki je boljše vi zaci ja sveta. Končno dokazuje dr. Napolitano, da so razen boljševiške komunistične stranke ostala še mnoga druga mednarodna združenja, ki lahko nadomestijo razpuščeno tretjo internacio-nalo. Stran 2 »S UO VE N S K I NAROD«, torek, 22. junija 1943-XXL Štev 140 Italijanske novosti v gledališču G. Pietri, Novelli in Nessi: Tiha veda — C. G. Skupno življenje Ljubljana. 22. junija. Kar trije so ustvarjali prvo italijanske opereto na na:em odru in nas temeljito razočarali. Pri naslovu »Tiha voda« je namreč poudarek na drugi besedi. Zato bi o tej novosti najrajši tiho. Stoletja uživa italijanska opera svetoven slo-"\cs. O italijanski epereti nisem nikoli slikal, in je spričo sijajnih komičnih italijanskih oper od začetka doslej \saka, celo najboljša 'talijanska opereta res nepotrebna. Veliki Alfred Linatei-nov »No\: muzieni leksikon« iz leta 1926 italijanske operete sploh nt pozna, ker je pač takrat še ni bilo. Pozna pa Viktorja Parmo kot »hrvatskega« skladatelja ter navaja naslove n datume krstnih r rc ;er njegovih oper in operet. Ker že nekaj sezon naša Drama uprizaria najstarci:v in starejše domače drame, b' bilo zelo pravilno, da bi Opera začela uprizarjati rudi starej'c izv rne opere. Zo zgledu Milana Skrb hiška bi Nko štritof na primer tekstno in glasbene prav gotovo odlično prurd! P.ir-mevo prvo — in sploh pno slovensko vse-večerno rpero r.a^holj sveže in mladostne mc-lodčncsti! — opero »Urha. grofa Celjskega«. Če bi nc bilo v nji baklade »rifiki.one« in ?c speva pred njo. pa p3r neznatnih sledov italijanskih ljudskih popevk hi dejal, da je »Tiha voda« zgolj slaba kopija starih dunajskih operet, ritmična in melod'cna imitacija, a brc/ žara, čustva humorja m sentimenta dunajskih originalov. Tu slišimo starinsko brnenje, mrmranje, žvižganje in celo po btaredav* nem kaiupu — fijakaisko pGpevaajel Ubogi R. Suncniti se je krčevito potil s to nebogljeno gtaebo, toda brez resničnega uspeha, in režiser-koreograj P. Golovin si ic "zmislil vse moguće, da bi dejanje poživi! in izpestril ter je utrujal balet z vr nki, ki so muko gledalcem le i-c raztezali. D. Zupan je s koCijažem Ulikscm obnovil fl\r>i vedno uspešni tip komičnega dobričine. St. Poiičeva je njegova izvrstna /ena, Id mora jokati na vse kriplje do ohr'pclosti. vs-clej prijetna. M. Mlejnikova je to pot ^ablonska hči Roza. ki zvesto ljubi mladega mizarja, mnogo joka in lepo poje z navidezno vnemo največjo pevske partijo; Nada Stritarjeva pa ic tista »tiha voda« ali Irnavka Ida. ki je vsega kriva, kar se dogaja, se kot pevka prav odlikuje in je rudi igralski dobra. Žela jc uspeh in zbudila ponovnr najlepše nade s svojo muzikalnostjo in toplim glasom. Šminka pa se zelo neugodno. M.Kristančlč ie ime! glavno tenorsko vlogo mizarja Cecchina ter ji. zunanje prikupen, pevski, glasovno in igralski prav zadovoljivo ustrezal. Resno ambiciozni začetnik vidno napreduje in je v opereti dobrodo:el. Komičnega poštenjaka, konjskega hlapca Sthichija živahno igra Modest .tancin. ki je ali se dela skoraj več čas p'jancga: Bc!i/ar San-cin je eleganten mladenič, ki odvede »>tiho vodo« Ido, a se skcean vrne 7. njo k njenim staršem da dcb:ra njih blagoslov. .loško Rus je smeven reporter, Anži<-var pa karikiran od-vetn'k. Vidovo igro »Skupno življenje« smo videli z Riccijevo igralsko družino in z Ric-cijem v glavni ulogi odvetnika Ma^s?Tij*u Intimnost takih zakonskih kriz v današnji dobi ne more zajeti našega zanimanja. VsHkdanskn. v raznih permutacijah prikazovana drama nas je torej predvsem igralski vezala, in so bile kreacije vseh štirih predstavljalcev osredje n2^e pozornosti. Avtor nagi. ša. da marsikaj v življenju ni prav. ni moralno, toda je človeško, življenje je tako.... ljulj« so vrega zmožni — čudovitih strehepetnesti in čudovitih juna- štev. Ljudje smo iz gline, dejstva pa so iz brona. Toda vse se plača: tako ali drugače. Mož odvetnik je zelo bogat in silno zaposlen; za ženo nima nikoli časa, ker neprestano potuje v pravdnih dolžnostih. Z vsem razkošjem obsipa ženko Magdo in je 48 let star. Ona pa 25 let. «e sedem let sta poročena. Ker pa se Magda dolgočasi, naj le čestilca, 271etnega pisatelja Fioreja. Fant ima dovolj časa zanjo in po vrhu je podedoval še vse imetje očeta notarja, Zaljubljenca najprej skleneta, da se vsak zase ob isti določeni uri ustreli. Fant, ki je človek velikih sklepov in majhnih dejanj, pa se premisli; ženo Magdo v usodnem trenerku reši mož. Prav nič se ne razburi ta menda moderni zakonec, ko zve vso resnico in navidezno mrzlo odslovi ženo, ki odide k Fioreju. To je prvo dejanje. Po preteku enega leta se Mrgda vrne k možu s prešnio, naj ji da 25.000 lir. da bo Fiore mogel plačati dolg pri igranju. Mlada zaljubljenca sta v enem letu zapravila namreč vse in imata zdaj še d-lg. Mož odvetnik hoče ponižati Fioreja in dokazati, kako silno ljubi ženo. Zato ženi ustreže, ji da ček za 25.000 lir, samo zahteva, da se žena vrne domov. Magda odnese ček Fioreju, ta pa Ček naslednji dan vrne odvetniku. Magda uvidi, da je Fiore res otročji, lahkomiseln in za skupno življenje nemogoč človek. Ostane torej pri možu ali pii materi, ki stanuje v isti hiši. Kako bo življenje naprej, pa naj si vsak gledalec misli kakor pač hoče. Mož mora zopet na pot in le toliko izda, da pričakuje, da se mu je žena izpametovala in da bo — ostala poslej le njegova. Ker mora vsaka drama tudi nekaj povedati, imeti nekako vodilno misel, slutim, da je Viola hotel izraziti, da zaken brez ljubezni in tovarištva vzlic vsemu bogastvu ni srečen. Mož in žena si morata biti odkritosrčna prijatelja in najboljša tovariša, ki imata skupne interese, skupne brige, skupne radosti in bolesti. Le tedaj živita skupno življenje, ki prinaša, srečo. — A tudi najstrastnejša ljubezen ob prazni skledi in z lahkomiselnim postopačem ali z bedasto gosjo ne more ostati trajna.. . Polobne M:? s sari je in Magde pa poznamo celo med seboj. Joško Kovic igra M a ss arija zunanje prestarega in s al opne ga, ker 481etnik in modem odvetnik bogataš v večjem mestu navadno ni tak. V govorici često zadnje besede stavka s hitrico duši jrlede razumljivosti. V ostalem je bil dosleden, izvrsten v karakterizaciji. naraven v svoji treznosti in hladnoči. šaričeva je položila v Magdo dosti več. kakor avtor sam. Oilična v govorici in igri, je ustvarila duševno in čustveno bed-nico, ki nas je prepričala o svojem obupnem kolebanju. Nakrst jc postavil kočljivo ulogo Fioreja piav inteligentno in realistično, a NabLcka. je dala plitki tašči Ferran-tovi prijetno humornost. Kosič je korekten Antonio. Režiser pref. O. Šest. • G. Na podlagi izpovedi prič je bila obto-ženki krivda dokazana v drugi in tretji točki. Da bi ukradla 4800 lir, je bilo premalo dokazov in jo je sodnik moral opro-stiti. Obsojena je bila na 8 mesecev strogega zapora. Obtoženka je krivdo vas Č3S zanikala. Inserira j v SLOV. NARODU! Izpred okrožnega sodišča Mcž jo je pretepel in kaznovana je bila: oboje je vdatco sprejela za pskoro — Silrao pa se je bala, da bi njeno ime prišlo v časopise Ljubljana, 22. junija. Kakor običajno je v četrtek sodil sodnik poedinec okrožnega sodišča dr. Rant. Razpisane so bile štiri razprave, ki so se tokrat vse končale s sodbo. Vsi obtoženci so bili obsojeni, vendar trije samo pogojno. Za svojega bolnega otroka Petra še nikoliko ni bila kaznovana. Pred sodiščem je pokazala toliko iskrene ske-sanosii. da si je takoj pridobila naklonjenost sodnika in državnega tožilca. Zato moramo tudi mi verjeti njeni izpovedi, ki je ganljiva priča materine ljubezni do svojega otroka, čeprav njeno dejanje ni bilo pošteno. Petra je žena marljivega in poštenega delavca. Niti njen mož niti ona nista bila doslej kaznovana. Življenje jima sicer ni bilo postlano z rožicami, zaslužek moža je bil bolj pičel, shajala pa sta vendarle in se tolažila, da se bo tudi za njih enkrat obrnilo na boljše. Pred približno 2 letoma se jima je rodil menda prvi otrok, ki sta ga zelo vzljubila. Čeprav težko, sta kupila zanj otroški voziček in miada žena je ponosno vozila svojega >princa« okrog, kadar je utegnila. Letošnjo zimo je v stiski in ker je otrok že hodil, žena voziček prodala. Kmalu je uvidela, da se je prenaglila. Otrok je namreč bolehen. rahitičen in težko hodi. Materi se je vedno bolj smilil in je tuhtala, kako bi prišla spet do vozička. Z moževimi dohodki ni bilo mogoče, saj so komaj zadostovali za vsakdanji kruh. Drugih virov pa ni imela. Njena bolečina zaradi otrokovega trpljenja se je stopnjevala tako daleč, da se je v kritičnem trenutku, skoro ne da bi vedela, kaj počenja, odločila, da odpelje tuj voziček izpred neke zdravniške ordinacije. Doma jo je mož vprašal, kje je dobila vozič^. Ni mu hotela priznati, ker se je že kessja in je spoznala, da je napravila neumnost. Kratko ie zavrnila njegovo radovednost Pravi lastnik Jo je kmalu izsledil. Kakcr ona je tudi on šel s svojo ženo in otrokom v dotično ordinacijo. Ko kasneje ni našel več vozička pred vrati., se je vrnil in poizvedel pri zdraviiku, kako se imenuje ženska, ki je bila pred njim. Tako so ji prišli na sled in voziček je bil vrnjen pravim lastnikom. Ko je mož zvedel za dejanje svoje žene. jo je pošteno pretepel. Zagrozil ji je, da jo bo še bolj, ce bo sramota prišla v časopise. Tako se je Petra pred sodnikom bolj bala sodnega reporterja kakor sodnika in državnega tožilca Ponovno je prosila da bi njeno ime ne prišlo v časopise, obljubljajoč, da ne bo nikoli več kradla. ] Sodnik jo je spoznal za krivo po obtož-1 riici in io obsodil na 4 mesece strogega za-i pora in 1 leto izgubo častnih pravic, po-' gojno za dobo 3 let. Še dve obsojeni pogojno Angela in Antonija sta gospodinji v kraju, ki leži tik ob meji ljubljanske mestne občine: obe imata otroke, ki morata zanje skrbeti sami. ker so možje odsotni. Zapeljani do zgledu drugih, celo manj potrebnih, kakor, sta oni, sta nedaleč od svojega stanovanja posekali velik hrast, ki ga je oškodovanec ocenil na okoli 400 lir. Prijavljeni sodišču sta se morali v četrtek zagovarjati zaradi tatvine. Obe sta dejanje priznali ter se izgovarjali na stisko. Kratka razprava se je končala z obsodbo, ki je pa bila pogojna, ker je sodnik upošteval njuno dosedanje neoporečnost in stisko. Vsaka je dobila po 2 in pol meseca strogega zapora, pogojno za dobo 3 let. Častne pravice izgubita za dobo 1 leta. Oškodovanec je bil s svojim zahtevkom zavrnjen na pot civilne pravde Tuj kovčeg je dvignil 36-letni natakar Polde je tudj prišel šele prvič na zatožno klop. Sredi maja je poslal nekega nosača k svoji koiegici. ki je bila uslužbena v znani gostilni. Naročil mu je, naj dvigne pri njej spravljen kovčeg in ji reče. da ga pošilia lastnica, neka Nuša T. Natakarica je nosaču verjela in kovčeg izročila. V njem je bilo raznega perila in drugih potrebščin v vrednosti 2130 lir. Polde je dejanje že v preiskavi priznal. Enako je priznaval tudi na razpravi. Obsojen je bil na 5 mesecev strogega zapora in 100 lir denarne kazni. Kazen je sprejel. Na škodo pripornika Končno se je v četrtek končala razprava proti 37-!etni samski uradnici, doslej še nekaznovani Kristini C. Ker niso mogle priti priče, je bila razprava štirikrat prekinjena. V četrtek je bil zaslišan eden izmed prijateljev oškodovanca in zadeva je bila sklenjena Kristino neugodno. Kakor smo že pred časom poročali, je državni tožilec obtožil Kristino, da je aprila lani vzela neki Ivanki I. 4800 lir in da je lansko spomlad sprejela od iste neko perilo in razna živila, da bi jih izročila Driporniku Karlu O., pa jih je potem porabila zase. zatrjujoč oškodovanki. da jih je dostavila. Končno je bila obtožena, da je isto oškodovanko lansko leto spomladi do-vedla v zmoto in j j izvabila 150 lir, če? da jih rabi za kolke za prošnjo, s katero nni bi rešila imenovanega Karla O. i? zapora. Prenos carinskih poslov Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena \ kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291. pretvorjenegti v zakon z dne 27. aprila 1943-XXI št. 385, glede na svoji naredbi z dne 15. septembra 1912-XX št. 175 in z dne 31. januarja 1943-XXI št. 14, smatrajoč za nujno potrebno določiti pristojnost v carinskih zadevah glede na sedanjo ureditev pokrajinskih finančnih uradov, odreja: Člen 1. Vsi posli carinskega področja, spadajoči po finančnih zakonih in pravilnikih splošnega ali posebnega značaja kakor tudi odkazani z ministrskimi odločbami bivše jugoslovanske vlade v pristojnost finančnega ravnateljstva, vštevši posle, ki se nanašajo na osebje v službi pri carinskih uradih, se prenašajo na ravnateljstvo pokrajinske carinske službe. Člen 2. Ta naredba, s katero se razveljavljajo vse druge, njej nasprotujoče ali z njo ne združljive določbe, stopi v veTja-vo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Športni pregled ■rr ———1..... mi 111 Zanimiva prijateljska tekma na praznik V četrtek na praznik bodo na igrišču Ljubljane odigrali prav zanimivo prijateljsko teka mo. Spopadli se bosta dve enajStGtici igralcev iz najboljih ljubljanskih klubov po imenom kombinirano moštvo—Ljubljana-Ikrmcs. Kombinirano moštvo bodo sestavljali: Kogel—An-tenič, Obersnel—Accetto, Vari, Pclicon—Bač-nik. Vodeb, Vesnaver, Bertoncelj, Obersnel 1. To so z malimi izjemami igralci, ki so prišli v Ljubljano :ele v zadnjih letih m ki so prej nastopali za barve drugih klubov bi\>e dravske banovine. Sedaj so krepko ojačili ljubljanska moštva. Kakor kaže, bi lahko tudi sami zase ustanovili klub. ki bi bil dovolj močan, da bi igral med drugimi ljubljanskimi moštvi resno vlogo. Drugo moštvo bodo sestavljali igralci Hermesa in Ljubljane, kolikor niso zaposleni že v zpornji enajstorici. Tekma bo nedvomno zanimiva in bo nudila dovolj užitka. Opozarjamo naše ljubitelje nogometa, da ima dobrodelni značaj in da naj jo posebno iz tega razloga obiščejo. Dobiček bo šel delno v korist slepcem, delno v korist igralcem, ki so v teža%nem položaju. Uvcdna tekma bo prvenstvena rezervna tek= ma med Marsom in Ifcrmesom. Začela sc bo ob 16.30. Glavna tekma bo ob 18. Stanje v mladinskem in rezervnem prvenstvu V nedeljo so bile v ekviru mladinskega in rezervnega prvenstva odigrane po tri tekme, katerih rezultate smo objavili /c včeraj. Kakor sl'Šimo in kakor f mo videli sami v uvodni tekmi na igrišču Ljubljane, se je sedaj fizično obračunavanje in nešpertno vedenje zaneslo že v mladinske vrste. Ves trud nekaterih, da bi mladino vzgojili v drugačnem :pcrtncm duhu. ostaja t< rej brczpl« den. Stvar je dovolj žalostna. Z\eza bi se morala tega vprašanja lotiti globlje. Kaznovanje igralcev, ki zagrc'ijo take izpade, kakor kaže, ne zadostuje. Po nedeljskih tekmah in po zadnjih sklepih zveze, ki jc razveljavila rezervno tekmo1 Mars —Hermes in odobrila izstop rezervnega moštva Tcbaenc tovarne iz prvenstva, sta sedaj raz= predeln ci takile: Mladina Vič 4 3 0 1 8:2 6 L i ubijana 4 2 0 2 11:2 4 Tcbač. tovarna 4 2 H 2 15:8 4 Mladika 3 2 0 1 5:3 4 Hermes 3 2 0 1 3:3 2 Mars 3 1 0 2 3:9 2 Žabjak 3 O 0 3 0:18 0 Rezerve Ljubljana 3 5 0 0 10:3 6 Žabjak 2 1 1 0 6:4 3 Korotan 2 1 0 1 5:4 2 Mladika 2 10 1 6:5 2 Vič 3 1 0 2 5:10 2 Hermes 2 0 1 1 2:4 1 Mars 2 0 0 2 2:6 0 Mladinska razpredelnica je doživela znatne spremembe. Vodstvo je prevzela viška mladina, ki je v sigurni mamri porazila do sedaj vodečo Mladiko. Ta se je merala umakniti celo na četrto mesto. Prehiteli sta jo Ljubljana in Tobačna tovarna. V spodnji polovici se je pomaknil za eno mesto navzgor Hermes. Razpredelnica rezerv se je zelo spremenila' že pod vplivom zgoraj omenjenih zvezinih sklepov. Nekoliko so k novi razvrstitvi pripo* mogli tudi nedeljski izidi. Vodstvo je sedaj prevzela rezerva Ljubljane. Žabjak pa se je moral umakniti na drugo mesto. Mest' sta zamenjala tudi Mladika in Kcrcran. ki v nedeljo sploh ni nastopi]. Na koncu je zopet, kakor pri mladini. Hermes prehitel Marsa. Žižek v Pisi V četrtek je Branko Žižek nastopil na »tra-versati« v Pisi, ki se je je udeležilo 50 plaval* cev. Žižek se je ločil cd drugih že kmahu po startu. Po 400 m je tudi Močan zaostal za njim za okoli 10 m. Kasneje ga je tik pred ciljem skušal dohiteti, vendar jc Žižek s sijajnim finišem naskok še povečal Prva petorica se je plasirala takole: 1. Branko Žižek 20:15. 2. Josip Močan 20:42. 3. Rcmo Brasehi 22:47. 4. G. Ognio 22:47, 5. Pepe 23:20. Na cilj je priplavalo 45 p!a valcev. Izlet na Turjak In k Sv. Ahacu Blizu Turj-aka je prijazna gora. Sv. Aha-cija. kjer imajo vsako leto 27. junija c^r- kvenn žejmanje. Gora z zgodovinsko cerkvico slovi še izzi turških navalov na s!o- ven«ko ozemlje. Leto za letom se obnavlja spomin na slavno zmago turjaških vojskovodij, grofov Hervarda in Andreja, kakor tudi njunih naslednikov. Cerkev že razpada, pa je ni mogoče popraviti, da bi se ohranil spomin na davne Čase. Prejšnje čase so na ta dan mnogi Ljubljančani pohiteli na izlet na to zgodovinsko goro in se navduševali za te prekrasne kraje. Kot Turjačan se vedno spomnim rad na tako žegnanje. Bilo je vse živo, godci ao igrali, tepiči so pokali, cvrli so krofe, peli in plesali, da je bilo veselje. — Pri tekel j Anton. — V 2ene\i je bila Gdi&ena kvalifikacijska te*ma za vstop v švicarsko nogometno ligo med Internationafom iz Ženeve in Glcrio iz Le Locla. Zmagal je Internaticnal, k* bo prihodnjo sezono igral v ligi. — V finulu za belgijski pokal je Liersche SK premagal novega prvenstvenega prvaka FC •lecheln 2:L Tekma \f Kila v Km«!tu. , ii locK. rc \ cnwru — Danska-^švedski. lw a t a ^ metna tekma Danska—Švedska, ki je bila v nedeljo ^ Kcpenhagnu, se je končala z zmaco Dancev 3:2. Prisostvovalo ji je okoli 40.000 gledalcev. — Conco^dia v Sofiji. Hrvatski prvak Concordia je v nedeljo gostoval v Sofiji, kjer je nastopil preti bolgarskemu prva-kii Levskemu. Tekma se je končala neodločeno 1:1. Naši čebelarji so zborovali Ljubljana, 22. junija. V nedeljo dopoldne je bil v Ljubljani občni zbor Slovenskega čebelarskega društva. Osem delegatov je zastopalo 6 podružnic s 17 glasovi. Občni zbor je vodil predsednik A. žnidaršič. Udeležili so se ga zastopnika raznih oblasti in organizacij. V uvodnem govoru je predsednik pozdravil zastopnika kmetijskega oddelka Visokega Komisarijata dr. Puša, zastopnika mestne občine ing. Mačka in zastopnika Združenja kmetovalcev ing. Suhadolca. — Zbodovalci S3 počastili spomin lani umrlega častnega člana Martina Humka, ki ima za razvoj lovenskega čebelarstva veliko zasluge. Društvo šteje sedaj 46 podružnic, ki imajo 1127 članov. Izdajalo je za svoje člane znano strokevno glasilo »Slovenski čebelar c, ki je izhajal vsak drugi mesec. Za naše razmere ima »Čebelar« zelo visoko naklado. Naročnikov je 1148. Odbor se je lani trudil, da bi ustanovil dve plemenilni postaji za matice in sicer na Rakitni in na Gorjancih. V pokrajini je Imelo društvo 7 opazovalnih postaj in se trudilo, da bi čimbolj razširilo medeče rastline. Organiziranih čebelarjev j-e 1286. Skupno imajo 18.405 A2 panjev. 2683 kranji-čev in 265 prašilčkov. čebelnih družin je v naši pokrajini pri organiziranih čebelarjih 21.354. Zdravstveno stanje čebel je bilo lani zadovoljivo. Nikjer niso ugotovili nalezljivih bolezni. Društvo ima lepo strokovno knjižnico, v kateri je zbranih nad 600 strokovnih knjig. Pomagalo je tudi svojim članom pri oskrbi potnih dovoljenj za prehode skozi bloke. Premoženje slovenskega čebelarskega društva je lani naraslo za dobrih 9000 lir. Skupnega premoženja je bilo 431.624 lir. Društvena čebelama je imela ob koncu leta 1912. 175.000 lir premoženja. Pregle-dovalci računov s? našli poslovanje in blagajno v najlepšem redu in so predlagali razrešnico, ki je bila soglasno sprejeta. V novem odboru so: predsednik Anton žnidaršič; c<3borniki Janko Babnik. Edi Se-negačnik, Karel Kcbal. Mirko Dermelj. Franc Ločniškar. Albin Petelin, prof..Slavko Raič. Ivan Burger. Anton De Gleria, Alojzij Peterlin, Jcs p Valcs in Vlado Mar-telanc. Namestnika sta Franc Aleš in Franc Rome. Preglednika računov pa Franc Resman in Ivan šmajdek. GLEDALIŠČE DRAM A Torek, 22. junija, ob IS.: jorijeva hči. Red Torek. Sreda, 23. junija, ob 18.30: Skupno življenje. Red Sreda. Četrtek, 24. junija, ob 18.30: Stari in mladi. Red Četrtek. Petek, 25. junija: zaprto. Sobota, 26. junija, ob 18.: Jorijeva hči. Red B. * OPERA Torek, 22. junija; Zaprto. Sreda, 23. junija, ob 18.: Prodana, nevesta. Red A. Četrtek, 24. junija, ob 17.: ThaJs. Izven. Cene od 28 L navziol. Petek, 25. junija: Zaprto. Sobota, 26. junija, ob 18.: Tiha voda. Opereta. Red A. Štajerska — Nov oddelek mariborskega muzeja. Doslej sta bila občinstvu dostopna arheološki in narodopisni oddelek mariborskega muzeja. V soboto 20. t. m. so se pa odprla še vrata naravoslovnega muzeja, ki ga je uredil muzejski preparator Fr. VVallner. Ta oddelek obsega mineraloško zbirko kamnov s Pohcrja. Slovenskih goric in Kozjaka, ter popolno zbirko vsega živalstva Spod. štajerske. Vsi trije oddelki so dostopni občinstvu cb nedeljah od 10. do 12. in ob četrtkih od 15. do 17. — Nov živilski trg. Mariborskim gospodinjam na desnem bregu Drave se je izpolnila že davna želja. V ponedeljek je bil namreč otvor jen nov živilski trg v Nar-viški ulici pred poslopjem realne gimnazije, kjer so stale prej barake, ki so pogorele. Stanovalcem hiš na desnem bregu Drave ne bo več treba hoditi daleč na živilski trg v mesto. — Zgodovino lesne trgovine obravnava v nedeljski številki -Marburger Zetung« dipl. ing. Ernst Miglitsch. Pravi, da do leta 1830 pohorski kmetje niso imeli omembe vredne lesne trgovine. Dobavljali so v glavnem samo vinogradnik:m potrebni les. količke za trte. Ko so b li L 1848 kmetje osvobojeni, so kmalu postali pravi sužnji trgovcev. Pohorski kmetje so preživljali t^žke čase in njihova beda je trajala celo stoletje. Les so morali prodajati prekupčevalcem in sami od tega niso imeli nobene koiisti. Lesni trgove sd pa hiti o obogateli. Tako je pričel neki lesni trgovec 1. 1830 v severnem delu Pohorja svoje posle s 600 goldinarji. Ko je po 26 letih umrl je zapustil nad 100.000 goldinarjev. Se bolj je obogatel njegov brat, ki je imel 1000 goldinarjev, ko je začel trgovati z lesom, žena mu je pa prinesla 1500 goldinarjev dote. Ob smrti je pa imel že nad 1.000.000 goldinarjev. — 50. otroški vrtec v celjskem okrožju. Vransko je imelo v soboto 19. t. m. velik praznik. Že popoldne se je zbralo mnogo zunanjih postov, da bi prisostvovali otvoritvi otroškega vrtca. 50. v celjskem okrožju. Otvoritvi so prisostvovali mnogi dostojanstveniki, rned njimi zvezni vodja Franc Steindl. okrožni vodja deželni svetnik Dorlmei&ter in kot častni gost imet- nik viteškega križca major Bachmaier. ki predava zadnje dni po Spod. Štajerskem o svojih doživetjih na bojišču. Ta otroški vrtec spada med najlepše na Spod. Štajerskem. Zdravstvena avtomobilska kolona Visoki komisar sporoča, da bo zdravstvena avtomobilska kolona Polivalente brezplačno na razpolago z nasveti in specializirano pomočjo pri zavodu Lichten-turn v Ljubljani na Ambroževem trgu v dneh 22.. 23.. 25., 26., 28. in 30. t. m. od 8. dr 12. in od 16. do 18.30. (Betexnict. 201. z dna 7. januarja 1943-XXI št. 2 in z dno 19. maja 1943-XXI št. 53 o zaplembi imovine upornikov. glede na zaplembeni predlog okrajnega civilnega kom'sarja v Novem mestu, upoštevajoč, ca je po preiskavi, opravljeni po členu 6 naredbe z dne 6. novembra 1942-XI št. 201, šteti Valeta Maksa :z št. Jerneja za upornika po členu 2,t št. 2, te naredbe in da je torej njegova imovina zaplenjiva. kakor je zaplenjiva tudi imovina njegove matere Vale Josipinc roj. B~n po deležu, določenem z naredbo z dne 19. maja 1913-XXI št. 53, o«U oftf 1: Zaplenja se vsa premična in nepremična imovina, brez izjeme, lastnina upornika Valeta. Maksa pok. Mak-»a in živ. Josipir.o roj. Bon, roj. dne 1. aprila 1912 v št. Jerneju in tam bivajočega, tor on t četrtina vse premične in nepremične imevine. brez izjeme, lastnina njegove matere Vale Josipi-ne roj. Bon roj. dne 15. junija 1877, bivajoče v št. Jerneju, v prid Zavoda za, upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imovine, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini. Pozivajo se po členu 7. in v izogib kazenskih odredb po členu 8. naredbe z dne 6. novembra 1942-XXI št. 201 vsi moiebit-ni imetniki premičnin po katerem koli naslovu in dolžniki Valeta Maksa in Vale Josipine roj. Bon, naj prijavijo v 30 dneh od dne objave te odločbe Zavodu za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje um vine, 7ii p!on ion** »porniknin v L/fubJ jaruski poUra. jini. Napoleonov trg 7 II, stvari, ki jih imajo in dolgove, katere jima dolgujejo, a prepovedjo vrniti njima ali drugim stvari ali dolgovani znesek tudi le deloma plačati. Ta odločba jo takoj izvršna in sc objavi v Službenem Istu za Ljubljansko pokrajino. LJubljana. 12. junija 1913-XXI. Visoki komisar Emilio Grazjoli. Razstava ,.Posnlad v Velikih Laščah" Ljubljana. 22. junija. Najnovejša olja Miloša šušteršiča, ki so postavljena na ogled v Koso-vem salonu, so vzbudila splošno po-zorn<*st. Slikar Miloš šušteršič je presenetil ljubitelje domače upodabljajoč? umetnosti in prijatelje Dolenjske z novo zbirko olj. ki so v vsakem pogledu res nekaj izrednega« Nadarjenega mla lega slikarja kulturna javnost že dobro pozna, saj je v zadnjem času že dvakrat uspešno nastopil. Prvič v drugi polovici lanskega lota v zgornjih prostorih Obersnelove galerije, ko je postavil na ogled večjo zbirko dolenjskih motivov in je dosegel prodoren uspeh, drugič pa pred nekaj meseci v izložbah Kosovega salona v prehodu nebc-tier.ik.a. Tudi S tem nastopom je vzbulil živo pozornost. Sedanja šušteršičeva razstava v Koso-vem salonu obsega petnajst najr.ovejš:h olj. krajinskih motivov iz p: il jubljenih Velikih Lašč in ostalih delov Dolenjske. Skr>-raj vse slike preveva prijetni vonj po zgodnji spomladi in zelo učinkovito podajajo sli-karjevo zamisel. Razstavljena dela so: ^Zgodnja spomlad^ (štev. 1), >Kmatija I« (2), »Na Dolenjskem« (3), >Na bregu z (4)' i Velike LaSfe v cvetju U (5), ; Kmetija II (6), - Velike Lašče v cvetju II« (7), Spomlad na vrsir (8>. : Hruške cveto« (9), »Hiša v cvetju (10), ^Okolica Velikih Lašč spomladi <11>. Cerkvica- (12), »Polje« (13), »Hrastje I« in Hra~tjc 11^ (15). Kakor vidimo je Miloš šu.štoršič spet ovekovečil naš«. Dolenjsko. Njegova najnovejša dela bolo na ogled le kratek čas, zato opozarjamo občin.Ivo, naj ne cdlašaj z ogledom zrnimive razstave. » Oddaja lip za nabiranje cvetja Kakor !an: je mestna vrtnarija tudi letos zaznamovala s Številkami vse lipe v rimoredu za velesejmom na Tabora In v >U*ic!kcvi ulici, na Resljev: cesti -n nasproti Železnićarske na5 bavljalne zadruge na Cest: Soške divizije (prej Masarvkovi cesti). Po teh številkah bo mestna vrtnarja tudi letr.s oddajala lipe za cb Tanje c\ctja tistnv ki si nameravajo za lastno po-trtbo natrgati lipovega cvetja. Interesenti naj se zglase v mestni vrtnariji med 8 in 11. dopoldne, kjer bodo za obiranje p!ača!i primeren znesek in se s podpisom zavezah, da lip ne bedo poškodovali Za bkoćo je odgovoren tisti, ki prevzame odgovornost s svojim podpisom. Kdor b' javne hpe obiral brez dovoljenja, bo kaznovan. Na veliko korist zdravilnega lipovega cvetja Ljubljančanov pač ni treba več opozarjati, zato pa moramo tembolj opominjati tiste obiralce, ki lomijo veje in kakor koli poškodujejo drevo. Obirftlci. ki bodo poškodoval: lipe. se* veda prihodnje leto nikakor ne bodo dobili več dovoljenja za obirnnjc 1 povega cvetja, razen tega bodo morali za poškodovano lipo plačati tudi odškodnino. Stcv. 140 »Sl'OVE VSfCT VARO D*, junij* 1M3-XXI. Stran 3 Pogovori s čitatelji »Mncgo, mnogo je odvisno od žene" UBL1ANSKI r KINEMATOGRAFI ^Odgovarjam 16-lctni gospedični na vprašanje, kakšne so bile matere hčera, ki si dandanes barvajo lase. nohte in se šmin-Icajo.Mladi ste gospodična, mnogo premladi, da bi se zavedali, kako je svet pokvarjen; o dobri vzgoji in morali ni mogoče niti govoriti, ženska je postala pobarvana, nališpa^a lutka, kakor da je povsem zavrgla svoje pravo dostojanstvo, poteptala svojo notranjo lepoto in so ji neznani pojmi: Čast. dolžnost, pravica ... Ta žaiost_na resnica pa ni nič novega, kaže. da je že pol stoletja tako. a dandan€S je dosegio samo višek, kar je najbolj žalostno za ženo. 2ena je zavrgla v mnogih primerih povsem svojo dostojanstvo in koliko jih je. ki se zavedajo svojega vzvišenega poslanstva v življenju ? Tiste, ki se prera-jajo v lutke za zabavo, pač ne morejo niti slutiti, kako svete dolžnosti nalaga življenje ženi. 2eni, ki mora biti vzor vsega lepega in dobrega, čuvarica nravnosti tn lepote, vzgojiteljica, oblikovalka značajev, ki mora izpodbujati k plemenitemu ter biti tako ravnotežje grobemu moškemu značaju; žena, ki bi morala biti prava svećenica življenja in ki bi naj s svojo plemenitostjo, srčno omiko in ljubeznijo sprevračala povsod in v vseh Čnsih zlo v dobroto. Toda, kaj je postala zdaj ta žena? Prepričana sem. da se redki zavedajo, kaj je prav za prav zrna po svojih nalogah: da jc glavni steber v človeški družbi vsega življenja. 1< r. •<.'•!••_.» na morali in lepoti, na optimizmu in plemenitih v/orlh. skratka, vsega človečanskega od skromnega gcsj>odinjstva do najbolj razvitih strok gospodarstva in kulture — žena. Da, dajte nam dobro vzgojenih, poštenih mater in cvet plemenitosti, lepega ter dobrega bodo njihovi sinovi in hčere! Zato mislim, da ne smemo več odlašati: Na plan naj stopijo vse neoporečene. pametne žene visoke srčne omike; naj si začrtajo smernice, da se bedo ravnale v vsem življenju ter s svojim zgledom vplivale blagodejno na vse ženstvo - kakor jim velevajo nepopisane postave življenja. Mnogo, nmoiro je odvisno od žene. Toda kdo se tega :. La? Glojt.\ kako lepo bi bilo na svetu, ko bi se življenje uravnavalo po stremljenjih plemenitih žen! Toda prej bi se žene morale pridcb.ti največji ugled, da bi njihova beseda kaj zalegla ter da bi soodločale povsod, kjer se kroji usoda človeštva. In s čim bi si naj žena pridobila ugled? S svojo mcralno Čistostjo in značajnostjo; s svojo plemen.tostjo ter srčno omiko: s svojim dostojanstvom in ponosom. To se pravi, žena bi morala zasijati v življenju s svojo duševno lepoto, a ne da si prizadeva, kako bi čim bolj privlačevala kot vešča več ali manj pokvarjene moške. Nisem pa tako stroga nasprotnica uporabe vseh telesnih lepotil. da bi obsojala vse žene, ki uporabljajo rdečilo in puder, enako. Dobro poznam žene mnogih dežel, zato ne soglašam, naj bi se povsem odpovedale temu. kar prav za prav spada k dnevni toaleti in estet čni higieni kulturne žene. Seveda je petrebna neka mera, kajti poslikana žena. ni Je grda. temveč celo izzivajoče smešna. Res je pa najlepša žena — kakor tudi seveda dekle — tista, ki se vsak dan pošteno umije po vsem telesu, da dehti naravno sveža, a ne po slabem parfumu ali celo po zoprnem znoju. Hitela sem naglasiti, naj žena goji tudi svoje trlo. a neobhodno potrebno je seveda, da je čista tudi njena duša; vsekakor ženi najbolje pristoja telesna in duševna čistost in njena naravna lepota j«' najbolj cčarlj va. Posebno mlada dekleta bi morala biti tudi v -tem peg. podobna cvetju: dehteti kakor cvetka in žareti v naravnih barvah. — Toda. kakor rečeno, kjer ni notranje lepote, ne pomaga nobeno privadevanje, naj bi bila lepa zunanjost. Razen lepotne higiene bi bila tako zelo potrebna š.? duševna higiena. — A. P.« Posebno bi priporočali vsem čitateljkam, ki zasledujejo to bitko, naj bi z vsa pazljivostjo prečitale današnji dep s. Morda b^do sprevidele, da je od žene res mncgo, mncgo odvisno ter da b: žene lahko reb olepšal? življenje, če bi gledala nanj vsaj tako resno kakor na svoje lice pred z . -lom. — Drugi dopisnik, naj. prosimo, Še malo potrpe! KINO MATICA Alida Vali v svojem najnovejšem filmu Nocoj *~?ič novega Tragedija deklice, ki je zašla na stranpota. življenje v dekliški poboljševalnici Soigralci: Carlo Ntnchi, Antonio (iandunio Predstave ob: 15., 17. in 19.15 uri KINO VMOX Dvoje ljubezni znamenitega skladatelja V. Bellinija prikazuje film Nestanovitna srce V glavnih vlogah: Germana Paolieri, — Luisella Beghi, Koberto Vlila, Osval-do Valenti Predstave ob delavnikih ob: 15.30, 17.30, 39.30 uri: ob nedeljah in praznikih ob: 10.30. 15.30. 17.30 in 19.30 precej tpžak kamen na levo ramo in mu jo mcčr.o poškodoval. 5-Ietni sinček za-sebn'ce iz Ljubljane AVgust Mencej je bil na Celovški cesti povožen in je zadobil noškodbe na glavi 30-letno raznašalko časnikov Marijo Kosem je na Poljanski re-ii vgriznil pes v nogo. 19-letni delavec državnih železnic iz Ljub'.jone Ivan Cepel-nik si je med dele m poškodoval levo roko. rne-rečenee so prepeljali v ljubljanska bc'nišnico. LJUBLJANE — Razrtava portugaIskega seenotehnika v Rimu. Hugo Manoel. profesor scenoteh-nike na narodnem konzervatoriju za glasbo in gledališče v Lizboni, se mudi po nalogu portugalskega ministrstva za narodno vzgojo že dalj časa v Italiji in studira italijansko scenografijo. Sedaj je priredil v Rimu na trgu sv, Bernarda razstavo načrtov za razne prizore in gledališke obleke. Razstava je dosegla pri rimske mobčinstvu velik uspeh. Otvoritvi so med drugimi prisostvovali nac. svetnik Di Marzio in portugalska poslanika pri Kvi-rinalu in Vatikanu. — Pojasnila k štetju živali. Nedavno smo zabeležili, da bodo v prihodnjih dneh izvedli v Italiji štetje živali. Ministrstvo za kmetijstvo in gozdove je sedaj izdalo dopolnilno pojasnilo, po katerem -ce bodo šteli samo konji, goveda, prašiči in ovce. Manjše živali, zlasti kokoši in kumi, ne bodo vključeni v štetje. Neznane Oicttove freske odkrito v Ferrari. V prostorih nekdanje cerkve SV. Andreja v Ferrari so sredi prejšnjega tedna odkrili freske, ki so zbudile takoj veliko zanimanje med ljubitelji umetnosti. Med raznimi deli so na neki steni levo oltarja zasledili freske, ki so bolj slabo ohranjene. Umetnostni zgodovinarji domnevajo, da gre za freske slovečega slikarja Giotta. Sedaj nadaljujejo delo s podvojeno skrbnostjo. — Nevaren boj z ranjenim Orlom. Lovec Felice Mariotti iz Romagnana Se-ie je šel na lov. V gorah nad Arancom je zasledoval volka. Proti jutru je opazil, da leti visoko nad njegovo glavo velik orel. Z dobro pomerjenim strelom ga je zadel in orel je padel v bližini na tla. Bil pa je samo ranjen. Ko se mu je Mariotti približal, ga je napadel. Med obema se je razvila huda borba. Mariotti se ic brani' s puško. Boj je trajal zelo dclgo. Mariotti je bil ranjen po rokah in obrazu. — Razstava nemške grafike v Benetkah. V prisotnosti genovskega vojvode, zastopnikov krajevnih oblasti in stranke so v soboto dopoldne otvorili v Napoleonovem salonu Kraljevske palače v Benetkah razstavo nemške moderne grafične umetnosti. Priključili so ji skupino akvarelov, ki so preje dosegli velik uspeh v Rimu. Razstava bo odprta do 3. julija. Organiziralo io je italijansko-nemško društvo s sodelovanjem berlinskega ^Kunstdiensta«. — Itali jansko-španska ku'turna prireditev v Madridu. V prisotnosti uglednih zastopnikov najvišjih španskih kulturnih zavodov in prosvetnih oblasti je bila v petek v Madridu lepa italijansko-šoanska kulturna prireditev v okviru italijanskega kulturnega zavoda. Genera'ni ravnate'] za umetnost markis De Lozoja je predaval zbrani družb: o italijanskih umetnikih. — Kaj igrajo v mPanskih gledališčih. Milanska gledališča igrajo te dni naslednje drame: >Zaprta vrata*, ki jo ie napisal M. Praga. ^Papa*. delo de Flersa in Caillaveta, >• Radovedni Orlando«. delo Galdierie, in Mi bogati-, igra, ki sta jo napisala Neili in Mangini. _ Strela je usmrtila dve kmetici. V Gargam. v gorizijski pokrajini, sta bili -v petek dve kmetici žrtvi stre'e. ki je udarila V drevo, ped katerim sta vedrili med silovito nevihto. Ge za 43-letno Terezijo Plesničevo in 39-letno Kristino Plesničar-jevo. Ko so ju po nevihti našli, sta bili že mrtvi. — 16.000 milanskih akademikov pojde sm prostovoljno delo. Delovni urad na milanski univerzi je začel zbirati prijave za prostovoljno delo na kmetih in drugod. Mobilizacija mladih delovnih sil se izvrstno razvija in računajo, da se bo prijavilo okoli 16.000 akademikov. — Dvestoletnica smrti skladatelja Pito-Letos je minilo 200 let, kar je star 86 let umrl pomemben italijanski glasbe-iuV in Dlodovit skladatelj ter glasbeni pisatelj Josio Oktavij Pitoni. Rojen je bil L 1*53- v-JUeUja-in, je^aceLsbjdirati^gla^. sbo že v netem letu. Kot 16-ler.i deček :e že dirigiral pevski zbor v cerkvi sv. Marka v Rimu, kjer je 1. 1719 postal naslednik dirigenta Domenika Scarlattija. Umrl ie 1. 1743. — Za dva kunca ukradena med alarmom štiri leta robije. Pred okrožnim sodiščem v Aptianii Massi je bil obsojen 50-letni Ariodante Pucci na štiri leta robije in 3CC0 lir denarne kazni. Neko noč v maju je med letalskim a'armom ukradel kmetu Silvu Monteju dva kunca. — Senator Brezzi predsednik združenja za razdeljevanje starega železja. Iz Rima poročajo, da je minister za korporacije imenoval dr. inž. Josipa Brezzija, senatorja za predsednika združenja za razdeljevanje starega železja. Zamenjal Je prejšnjega predsednika Marin Urossa. — Smrt paleontciopa Fe,;nija. r>», - j torek je v Rimu umrl znan paleontolog Ufio Re ini. ki sc je rodil 1 1870 v Firencah. Relini je 1. 1942 prejel nagrad i Kr. • akademije. — Redil se jim je šestnajsti s»n. V družini Edvarda Fornaroiija iz občne Cor-novecehio V milanski pokrajini se je te dni rodil šestnajsti sin. 2ivi jih še 12. — Filmski igralec Gino Cervi j,- tožil »Api-frm«. Filmsko podjetje Api-film* je angažiralo Gina Cervija za glavnega igralca svojega novega filma »Oni z gora Kasneje je družba angažma z..n'kala in Ccrv[ jo je tožil pred rimskm sodiščem za 150.000 lir odškodnine. Med razpravo so bile zaslišane številne priče. Izkazalo se je. da je »Api-fi'm* dejansko že angažirala Cervija, dasi še ni bila podpisana nobena pismena pogodba. Sodiče ie prisodilo Cervi j u odškodnino v zahtevani višini. — Visoko odlikovanje grofa di San Martino. Kralj in Cesar je odlikoval državnega ministra, senatorja, grofa d* San Martino ob 50-letnici njegove izvolitve za predsednika Kr. akademije sv. Ceeil'ie z naslovom »kavalir civilnega savojskega reda«. — Rcjstvo trojčkov. Marija Bersan iz Villa d'Adige je v četrtek porodila, tri deklice, ki so najboljšega zdiavja. Upajo, da bodo vse tri ostale pri življenju Zakonca pripadata kmečki družini, ki io sedaj sestavlja že 42 članov. Bresmova je doslej rodila že 6 sinov. — Kmetijski traktorji na plinski pogen. Korporacija za mehaniko v Rimu je že ored časom opozorila pristojne oblasti na potrebo, da se kmetijski traktorji predelajo na D'.inski pogon. Ugotovljeno je, da bi bilo mogoče stopnjema nretvariti ponvico danes v Italiji porabljenih traktorjev na plinski pogon. Stroški so preračunani na okoli 12.000 lir za posamezni traktor. — Italijanske drame v tujini. Od 1. xLilija 1941 do 30. junija 1942 je bilo izdanih z običajno pogodbo 67 dovoljenj za izvajanje italijanskih dram v tujini. 1 Ird temi jih je 50 doseglo velik u?peh v /v. d 400 gledališčih. V istem razdobju so italijanska gledališča preje'a dovoljenja za uprizoritev 14 tujih dram. Uprizorjene pa so bile samo 4. Preseže^ v korist Italije je torek zelo visok. • — Vrnitev sodno zaplenjenih pridelkov. Na številna vprašanja je ministrovo za pravosodje ob objavi novega besedila kazenskih določb za prehrambene prekrške potrdilo, da se novi red ne tiče .-mermc: danih že 15. novembra 1941. /'aplen.leni pridelki se morajo takoj izr^čri zbirališčem. Zaplemba zadene denarno vsoto, ki jo zbirališča plačajo za blago. Ce je torej obtoženec oproščen, dobi vrnjeno denarno vsoto, ne pa blaga. Lahko pa uveljavlja do zbirališča zahtevo, da se mu vrne količine blaga, ki jo je smel v skladu z obstoječimi predpisi imeti. — Nesreč*. Petletni sinček posestnika iz Bruhanje vasi Lohkar Anton je padel s kozolca in si zlomil desno nogo. 70-letne-mu posestniku iz Vrhnike Matevžu Pod-£orpiku je padel med Jtopanjem peska. —H Enim iieliijra. drugim £koaa Komaj *e minilo nek? i dni brez dežja, že so se lastniki vrtov pritoževal*, da bo treba so-pet zalivati »' Civje. Nebo se jih je pa uanvlilo in jrm prRnmnlo to delo. Včeraj . fcmelj zelo vroč, soparen dan, nismo pa mislil\ c'a nam bo dež tako hitro zopet ohHd'1 ozračje. Davi v zgolnjih jutranjih urah je pa r •• '."..tat z?grmelo in vlila se je precej močna ploha, tpko dn. nekaj dni še ne bo trebc zalivati vrt:v. čeprav ne bo več deževalo. Bali smo so že. da se bo vreme skesalo, pa se menda ne bo sai kaže barometer na lepo. Ploha pa n- bila dobrc-d^ila kmetovalcem, ki so se ta teden lc-tili kršnje. Nekaj lepo posušenega 9003 .so pesprav li žj v nedeljo in včeraj, večino um bo treba pa še posušiti. Pokošenega je b \o včeraj mnogo in dstrafiirja ploha ga je zmočila, če n. b:!o c.bro spvivljeno v kopice. Saj ta teden b: rho:a!~ biti vreme lcnr-, da bi k::ui >valcj pospravili seno. Lepo vreme je pa p tiebno tudi žitu. Ječmen je večinoma že tlozoie! n p:nek:d so ga ž? n:žel . Zoreti bo pa začela kmrdu tudi pšenica, ":i je letos piecej poležana, tako da ji vsak dež škeduje. —!j Pcmlad se pcs»av'ja z vročino. Cim je v petek penoč; prenehalo deževje in se je v soboto zjutraj zvedrilo, je zače a pritekati vrečina. Včeraj, zadnji dan pomladi, je bilo ye pošteno vreče. Čutili so to kcpaici in ljudje, ki so delali na polju in vrtovih. V opoldanskih urah so se vsi umakniii v senco. 2ivo srebro v toplomeru je včeraj doseglo 27.5° C. Tako vroče letos še ni bilo. 13. junra smo imeli tudi prceci vreč dan; tcp'.rmer je pa krzal samo 27.1" C. V zadnjih štirih dn?h se je maksimalna dnevna toplota zvišala za ll.C°C. V Detek je znašala 16 stopinj, v so-botO 22.4, v nedejp 25.4 in včeraj 27.8" C. Sporedno ie naraščala tudi minimalna to-nlcta. Najbrli h'ndr.a je bila noč cd petka na soboto, ko je tcp'omer zjutrai kazai 6.6" C. V recicijo je bilo že tcn'eiSe; 10.3, včeraj re je zvi.šalo na 14.0. davi pa na 14.?. Srnca in toplote nam je sedaj potre br: čim več. --ii afestaa zastavljalnica zaprti, z.. -di slikanja in snaženja picr.oicv bo'mestna zast-vljalnica zaprta c' sv. Re.-.njcga Telesa 24. t. m. do sv. Petri in Pavla 29. juriji. Zato opozarjamo stranke, naj to upoSteva^o, da ne bi te dni prep zna skušali rešiti zasrtavljene predmete. —lj Tretja Nklepmi produkti a Glasbene akademije bo v petek 25. t. m. ob 19. V veliki L'nicn.-ki dvor j ni. Simos'ejen večer priredita učenki n-.ših priznanih glasbenih pedagogov rektorja J. ESetetta in Slaiaa Stiitar Nada. mncgo obetajoča kcloiaturka in sopraniskta (I. 1. GA), in občinstvu že dobro znana violinistka Stanič Jelka (II. 1. GA). Prodaja sporedov v knjigarni Glasbene Matice (3 L. za dijake 1 L). NOČE BITI ANGEL, — Pusica, ti si pravi angel! — Prosim te. nikar me ne kliči tako — Zakaj pa ne ? Mar je na tem kaj slabega? — Ne, tola angelom niso petrebni klobuki. Iz pokrajine Trieste — Smrt pod tramvajem. Tragičen tramvajski incident se je zgodil v četrtek okoli 18. na giavni tramvaj.-!:: proč;:, ki vodi v Ca m po Marzio. 33-letni Mario Farabegato je šel preko tramva-k.h tračnic in, ker sta se v tistem trenutku križali dve vozili, je za hip okleval, kako bi se umaknil. Bilo je dovolj, da ga je tramvaj prevrnil in povozil. Bil je takoj mrtev. — NCznanokam je odšla. V ponedeljek opoldne je odšla od doma gospodinja Marija Castellani. stara 33 let in stanujoča na cesti Littcrio. Odtlej je niso več videli. Castellanijeva je nizke postave, kostanjevih las. oblečena je v modro obleko in svetel jopič. Njeni sorodniki so objavili v časopisju prošnjo, naj bi vsak. kdor bi jo kje videl, sporočil to na njihov naslov — Otrok pod avtomobilom. Malega Er-noita Cheniga. stanuječega v Santa Sab-bi. je povozil majhen tovorni avtomobil. K sreči nezgoda ni zahtevala otrokovega živ.jenja. Dobil je sicer težke poškodbe, zdravniki pa upajo, da bo v 6 tednm zopet zdr:. v. Iz pokrajine Gorizie — Vojaško odlikovanje. Z bronasto kolajno za vojaško hrabrost je bil odlikovan Anton Kovska. rojen v Aidussini. Zaslužil si je odlikovanje s svojim pogumnim na-stopem med nekim spopadom z uporniki na Balkanu. Nove tvrdke. V an^grafski seznam tvrd!; so se vpisa'e v maju med drugimi tudi ps slednje tvrdke: trgovina s pohištvom in gospodinjskimi potrebščinami, lastnica Marta Canduttl v Gorizii; restavracija Bruna Cai one ji v Gorizii; predelo-veinica svinjine Alfonso Amedei in Comp.: prodaja sadja in zelenjave Piciulin Eiine v Gcrizii; d. d. KON-AL aprovizi-cijski konzorcij za kolektivno nabavo in prodajo živil; Ferdinand Hokn. Gtnizia. avtopre-vcanik; Aurelia Maltini, Gradišci d* Iscm-70. konjaka mesnica; Carlo Mactizzi, Gori-zia. izdelovanje. prodaji in popravljanje avtomobilov; Giovanni Fait. Gorizia, avto-taksi: Ivana Leban. Garkna, gostilna ter Marija Cadez, Goiizia. sadje in zeien;'ava. — Pcslanica poveljnika vojaške cone inicin. V* zvezi s praznikom 9. polka alpincev je naslovil Giuseppe Beati. divizijski general, na a pinee plamtečo poslanico. V njej je čestital vojakom k njihovemu prazniku, se spomnil slavne preteklosti polka in počastil padle. — Hrabrcvtni križec in pevisanje pred , pcUrc jejiimi cetcini. Korpoml avtomobi- .ist Anton Zgovec je bil odlikovan s hrani stnim križcem in povišan pred postro-jenimi četami. — Gcrizijski kne^eškof je obhajal kaz-n'enlie. Gorizijski knezoškcf mons. Carlo Margctti, ki je že v torek obiskal gorizij-ske . nske zapore, je v sredo v kaznilni-iki l.apeli cbh3jal vse kaznjenke. V majhni kapelici se je iibialo ckoij 90 kaznjenk, ki sr bile po maši obdarovane z darili žen uglednih meščanov. — Tri m Hijena lir za vladno knjižnico v Giizii. Minister za naredno vzgojo prof. Biggini je odobril proračun stroškov za cpiemo novih prrstorcv v'adne knjižnice v Gorizii. Gencrelno ravnateljstvo knjižnic ji je podarilo številna moderna knjižna dela. — Uspešen zaključek razstave umetnin vojakov. Nekoliko prej. kakor je bilo določeno, se je zaključila razstava umetni-kov vojakov, ki je bila otvorjena 6. t m. Uspeh razstave je v vsakem pegledu velik, ker ^e bilu mnogo razstavljenih del pro-d^aih. Razstavljenih je bio 124 del. ki so bila razdeljena v dve skupini. Prvo nagrado v prvi skupini v znesku 200 lir je juri.ia priznala Migtioranziju Edmondu. V drugi skupini je ocbil prvo nagrado, ki je znaš?Ta prav tako 200 lir. bersuljer Cam-pagnola Sante. Rad!o Lfrjbljjana TOREK, 2i. JUNIJA 7.30 Slovenska giaaba — & 00 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 12.U0 Pl:š?e — 12.30 Porcčila v slovenščini — 12.45 Nepevi in romance — 13.00 Napoved časa — Poročila v rta] janščini — 13.10 Po:ililo Vrhovnega poveljstva Oboroženih sl v slovenščini — 13.12 Orkester vodi dirigent Giilino — 14.00 Poreč la v italijanščini — 14.10 Kcnceit Radijskega orkestra, vodi dirigent D M. Šljanec ■— Pisana glasba — 13.00 Poiočila v italijanščini — 17.00 Napoved črsa — Poročila v jtal'janščini — 17.io Pet minu: gospoda X — 17.15 Plošče »La Vcce del Pedrcne — Columbia* 19.30 Pcrcčila v slovenščini — 19.45 Politični kcmentai v ^lovenšč ni — 20.00 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 20 20 Pr pomb". k dogodkom — 20.40 Koncert ljubljanskega Komornega tr-a noticbcn in kdo ne. — I Da, tod« kako? —- Kak«.? kukrj! Sej v tem jc b:srvo pfihr^-lf ;2* t. V/cm'mo en sam primer. N'ckoć je pri-scl k men: deček bStrcaa pocleda. Prosil ni niti dtTtr;a n ti jesti. Samo srajco bi rad dob:!. Dejal jc. da jc našel gospodarja, ki b: ^a spre* jel za vajenca. Tako raztrgan in zanemarjen pa ne mr,re storiti v sTuzbo. Rad bi imel samo č>tn in celc srajco Verjel j-em mu in mu ja da!, obenem sem pa zahteval od njega gospodarjev naslov. Č""ez nekaj dni stm žel pogledat. Vise je bilo res in deček je imel na sebi mojo srajco . . Enako se prepričam vselej tud: o resničnosti trditev ženske, k. naj bi bila bolna a!i ki ima doma lačne ctroke. njen mož pa jt brez zaslužka itd. Vedno grem pogledat tja, kjer naj bi bili podpore potrebni ljudje in če se prepričam, da je res \se. kar mi zatrjujejo, jim seveda rad pomagam. Toda meram vam priznati, da se >e nikoli nisem zmotil. — Kaj pa storite z lačnimi? Ali morajo tudi oni čakati po več dni, dokler se pri vseh na domu ne prepričate, da so res lačni? To bi namreč nazadnje pomenilo: Počakaj, osel, da zraste trava. — Ne, nikakor ne. Tudi v takih primerili mi potnaga psihologija, da ljudem kaj dam ali pa ne ...Sicer pa. dovolite, vj vs; tu mnogo grešite, če pride lačen človek, mu daste skorjo trde a kruha . .. Mislite s:, da ste sami strasno lačni, nanunoat neznosno lačn:. rcehnb na izletu. S seboj nimate ničesar a nekje, v neki hi;.i vam lahko postrežejo samo s starim, trdim ali pa tudi s svežim kruhom Kai bi storili v takem primeru? . IDjite torei lačnemu človeku po!cq kruha še kaj toplega, juhe. prikuhe ali kave. Presojajte psihološko. Seveda pa mo* ratc paziti tudi na to. da boste dajali res samo !ačn:m . .. Čez nekaj dni se je vračal Markič opoldne dt-mov. Na ulici aa je ustavil berač in ga poprosil milo>čine. .Markič ga je premer?! z očmi in ga povabil s seboj. Doma se je .Markiče^a žena razburjala, češ da pozna tega človeka kot nepobo!j:ljivcca pijanca. Vendar pa mu je moreta dati jesti: poin krožnik prijetno dišečega c/jliaža in vtlik kos kruha. Odnesla mu je to v predsobo. Markič je bil prav tam cbesil svoj novi dežni pla:č 'n zaklenil vezna vrata ... za \*ak slučaj. Malo pozneje je berač potrka! na \rata. vrnd prazen krožnik in žlico ter se za-hviiKJ Gospodar se je ozrl na obeša In k. Da. vse je bilo tam v redu: tako dežni plašč kakor dežnik in klobuk ter rokavice na polici. Gospodar je lepo odklenil vrata in sprem1! gesta do praga. Ko je pa hotel pol ure pozneje oditi, ga je neprijetno dirnila neka čudna toplota v spod* njem delu telesa, v območju žepov. Segel je z rekama v žepe in naše!. .. ves obrok guljaža z nadrobljenim kruhom v njih. Razen tega mu je bil uničen tud^ novi dežni plašč Od tistega dne se Markič nikoli več ni bahal s svojim pđiholcikim znanjem. SREDA. 23. JUNIJA 1943/XXI. 7.30: Lahka glasba. 8.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 12.20: Plcsče. 12.30: Poro Ta. v slovenščini. 12.45: Valčki, polke in mai.urke. 13.00: Napoved časa. — Poroč-1: v italijanščini. 13.10: Poročila Vrhovn.-ja Poveljstva Oboroženih Sil v sovenščini. 13.12-. Klasični orkester. 14.00: Poročila v it 1 i janščini. 14.10: Krnoert malega orkestre., vodi dirigent Stane Lc-iak 15.00: Porov 1 v slovenščini. 17.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 17.15: Koncert violinista K:i!a Rupla p i klavirju L. M. Skerjanc. 17.45: Pisana g.ustva. 19.00: 1Govorimo italijansko« — p3učuje prof. dr. Stanko Leben. 19.30: Poročila v sk»ven5čini. 19.45: Politični komentar v slovenščini. 20.00: Napoved č:si. - POtOCUa v italijanščini. 20 20: Pisana glasna 20 5): MASCAGNI: »Cavaleim rusticana . 22.«>n: Predavanje v slovenščini. 22.10: Orkestralno glasbo .yo:i dirigent Gallino. 22.45: PO-rocila v italijanščini. Zahvala Dolžnost zavesti kulturne delavke nVl nareka, da se no svojem bralnem veft ru iskreno zahvalim vtem širokim krogom našega odličnega meščanstva, ki je cb polni dvorani počastio delovanje učiteljice -književnice. V prvi vrati se toplo zahvaljujem gospodu generalu Leonu Rupniku. župamt mesta Ljubljane za poklonilo po nnvz « zastopniku g. dr. Pretnarju, katero mi je izročila ga. Maniea Kemanova, magistrat-na uradnica - pisateljica. Dalje se zahvaljujem ge. Meti Pugljcvi in g. v. Držaju za recitacije, posebno sr pianistki Marti Bizjakovi za glasbene toi-ke. ki so prispevale k razpoloženju. Iskreno se zahvaljujem g. šolskemu nadzorniku Janku Gradu, ki ml je tak^> toplo stisnil roko in Čestitali kot svoji nekdanji učiteljici - šolski upraviteljici t besedo, da je ponrsen na njeno delovanje. Izrekam svojo ptosrčno zahvalo v prijateljicam, ki so me počastil? 3 obiskom in mnogo prispevale k uspehu moj s-ga večera. Predolga b! bila vrsta, ako bi naštevala imenoma vbi -p.\ Vsaki posebej in vsem naj veljajo .o besede. Iz globino srca sem vam \s;n prchvalezna, enako našim dnevnikom, ki so mi posvetili tople besede. Msirji Tavč«rjo'.-v Zlogovnica št. 27 a — be — bi — b!« ca — čr — da — eta/ ha — i — ja — ke — na! — ne — ni — nje — hi.« -- ca — ca — — d c — c — e — mir — na — na — — no — pa — ri — n — rt — ro — ro — ro — u — 61 — to — treh — u — vc — vc — vi — Iz teh zlogov sestavi 13 besed, ki pemenijo: 1. pokrajina na Notranjskem, 2. Stritarjeva po\cst. 3. dragocen les 4. mesto i B j 5. kraj na Dolenjskem 6, gOTOi |c na Balkan« j skem polotoku. 7. ujeda, s si« vansko b žan I stvo. 9. stara država v Pretlnji Aziji, 10 glo-j davec 11. Vergilova pesnitev. 12. oseba v Pre'ernovctn »Krstu". 13. glavno mesto afri-| kančke pokrajine Kcnia. Prve in nato tretje črke vsake besede, brane I navzdol, povedo citat i Prešernove -N »ve p sarijc«. REŠITEV ZLOGOTNICE ST. 2H 1. Metuzalem. 2. Ostende, 3. Rutpr. 4. Napoli. 5. Allahabad. 6. Radovljica, T. Ko-| sovel. 8. Orfei. 9. Jeriho, 10. efendi. 11. ni- ! trrglicerin. 12. ataman. 13. Jesenice, 14. vo-de'o. 15. Isere, 16. šišmiš, 17. Javornik, 18 Idaho. 19, Davos, 20. amet.-i. 21, netopir, 22. Itaka. 23. Zemun. »•Mornar, ko je najvišii d^?. izmeri daljo in nebesko stran.« Maksimalni cenik Maksimalni cenik stev. 9, ki velja po naredbi Visokega Komisarja za Ljubijan?! pokrajino od 10 aprila t. i. naprej, določa za mestno občino ljubljansko naslednje cene na drobno (z všteto trošarino): 1. Kruh iz enotne moke v kosih do 400 g 2.30 lire. v kosih od 400 do 1.000 g 2.2» dre; testenine lz enotne moke 3.90 lire za kg: enotna p&enična moka 2.70 lire: enotna koruzna moka 2.20 lire; rlž navadni 2.70 Mre; ntm 8 lir za kg. 2. Jedilno olje (olivno) 14.70 Ure za liter: surovo maslo 28 40 lire za kg; slanina so-ijena 19 Ur za kg; mast 17 lir za kg. 3. Rta. 4% vinski 6.35 lire za liter. 4 Mleko 2.50 lire za liter: Kondenzirano mleko v dozah po 880 g 15.90 lire za dozo, v dozah po 385 g 7.55 lire za dozo. 5. Sladkor: sladkorna sipa 8.25 lire za kg. v kockah 8 35 lire. 6. Mehka drva, razlagana, franko skladišče trgovca v Ljubljani 33 60 lire za stot: mehki roblancl (zaman je )t približno 1 m dolgi, franko mestno skladišče 40 lir. za stot: trda razžagana drva 40 lir za šjo*: enotno milo, ri vsebuje 23_27ke?a človeka (»fosilnega človeka«), iz dobe najbrž pred približno 20.000 ali več leti. najdeno je bilo fino kamnito orodje iz zelo trdega kremenjaka. rezilce iz dobe ori-njasjena «,aurign?c'en). pn-kalce. ki ga ie naš d^vni prednik UDorrb'iV. pri cbi?"^v: kože. To rezilce je čudovit instrument, ki budi občudovanje sodobniki. Vprašaš .-o. krko je mogel človek — ki mu niti ne moremo brez pr.dr/kov priznati tega imena — izdelati tako fino orodje iz enega najtrših kamnov. Rezilce je tako ostro, da reže kakor izvrstno jeklo — papir. Dolgo je le p čle 3 centimere. Orklesar-o je tako. da se izvrstno prUes » l" ~ roki samo na rebi brc^ držaja. Toda o kakovosti k?.mr'. OB 20 letnici ustanovitve Milice: Bataljoni Crnih srajc v pričakovanju rhiccjevega govora — Razmišljam, ee so takrat sploh že bili konji na svetu. — je odgovoril Dvorak. Mark Tvvain Znanemu ameriškemu književniku Mar-' ku T\vainu se je godilo v mladosti zelo zelo slabo. Celo mleko, ki mu ga je nosila mle-I kariea. mu je bilo predrago. Zrlo je kupil kravo in sicer tako, da je plačal polovico I kupnine on. drugo pelovico pa njegov pri-I jate'j. Imela sta torej vse k polovico krave. Mark Tvtfain je bil namreč pride! do za-I ključka. da je mleko cd lastne krave ven-<'T le nekoliko cenejše. VfrK dan je -Jiobil toliko mleka, da ga je lahko nek.*; še pro-j dai. Njegov nriiatelj namreč ni rabi] mleka, ker je živel v dobrih razmer, h. Tod-a. prvega v mesecu se je T\vainov prijatelj zelo začudil — dobil je namreč od trgovca, račun za krmo, ki jo je TAvain pokladni svoji hraniteljici. — Kaj pomeni to? — je vprašal T\vaina prisedši k njemu z računom v roki. — Takoj ti pojaenim, prijatelj, — mu je odgovoril T\vain. — Ti veš, da sva kupila kravo skupno, kajne? To pomeni. la pripada vsakemu po'ovica ki'..ve. Je-li tako? — Seveda je. — No. torej, če jaz svojo dodžnost vestno izpolnjujem, hi bilo v redu, da tudi ti storiš to. Pa menda vendar jaz no bom plaCe-V 1 tega, kar požre tvoja sprednja polovica, — se je zasmejal Twain. Križanka št. 87 ■ili 11 m^n 1 L_ F* MJ^1 L 1 o'i ;D5 V zrcal« rssloStt Dvorak S'avni češki skladatelj Antonin Dvorak je bil zn?n po svoji vestnosti v aklad&teTj-skem delu. Vedno je pazljivo pregledal tudi vsak libreto za svojo opero, da bi se prepričal, če ni v njem kaj nelogičnega. Tako je nekoč preg'edoval tudi libreto svoje opere »Armida«. Ko je priš.-l do mesta, kjer je besedilo predpisovalo k ~n e. je naenkrat prenehal z delom in se z^mis'11. —- Kaj si se pa zamislil? — ra je vprašal prijatelj, ki mu je pri trfcem letu skoraj vedno pomagal. Cc !c prm^njjo: Vodoravno: 1. kiatka puška. 8. na-gajivec, smrkavec, 15. reita na Hrvatskem nož.), it> začetek, predgovor, uvertura, i7. gorovje na Slovaškem. 18. gora na Kie-ti. 19. pot. hoja. 20. del glave. 21. ozira ni zaimek, 22. pristanišče na Finskem* 23. slovenski učenjak. Prešernov prijatelj. 24. gozdno božanstvo 25. cerkvenoupravna enota. 27. število. 29. stalno tekoča voda. 22. igrana karta 34. porek. ki jamči z življenjem. ?u. plin. prvina. 29 tekočina. 40. posrnehova ec, porogljivec 42. ameriški avtomobilski tvorničar. 43. vrata v plotu (mncl). -14 tsk; ni. identični. 45 obika po- možnega g'agela. 47. mil liub 49 državni poglavar, 51. telovadno oredie (množina) ra preste vrie 52 okrajšano tuje žensko ime. 54. velika riba 57 reka v jvžni Rusiji. 59. circa. 60 poljska cvetlica. 61 afriška reka. 63. de1 glave 64 evropska prestolnica, C5 orodje, 67 kazuar. 68. grški ctcl: cb katerem je bila 1. 480 nr. Kr. so-vita bitka med Grki in Perzijci. 69 soglasen, vzajemen. Navpično. 1 uslužbenec v večjem gospodinjstvu 2. češka pritrdilnica. 3 ocena, urejenost. 4. papeževa odredba v slavnostni ob"iki. S žensko ime. 6 del obraza. 7 začetnici priimka in imena slovenskega nes-'-k . Moderne a vezni!;. 9 oče. 10. te-le?no do k večen Človek. 11 moško ime. 12 oredmestje Ljubljane. 13 okrajšano moško trre 14. raztrganeč, zanemarjenec* pote- puh. 17. trinožka, nasilna vlado. 21, mesto V* Z2- Sleziji. 24. znižanje, posledica izgube ravnovesja. 26. veznik, 28. elektroda, 30 pramatj človeštva (množ.), 31. ptica, 3:>. mlečni izdelek. 35. pivski poziv. 37. gora nad Zg. Engadinom. 38. pesem. 41. vodna žival, bolezen. 43. riba, 44. napram, v smeri. 46. dragoceni kamni, 48. rudnina,. ka men. 50. francoski operni komponi-t (»Po-stiljon iz Lonjumeana •>, 53. kadarkoli, kdaj (srbohrv.). 55. ruska reka. 56. glasbeni izraz. o3. angleška reka. 60. ljub, drag, 61. pritok Varte na Poijskem, 62. naziv, naslov. 65. predlog. 66. predlog. REŠITEV KRIŽANKE ŠT. 86. v'odora vno: 1. jugozapad, P. uraden. 10. le, 11. nore, 12. Arad, 13. okaram, 15. bi, 16. Mur, 17. na, 18. ks, 20. haremi, 23. Oto, 25. kemadf 26. veki. 28. je, 29. aroma. 31. Coa. 33. Ner, 34. lr, 36. si, 37. konobarr 39. a taman. 40. pn. 41. Ineni, 43. epa. 45. Iva. 47 lepši. 49. gen. 50. enak. 51. dec.i. 52. šofer. 54. in, 56. tov.. 57. re, 58. jezičen, 61. Ana, 62. Atena. Navpično: 1. Juno-i skovanka, 2. urek, 3. garam. 4. oderuh. 5. ze. 6. Anam, 7. Ala-bama. 8. dedi. 14. arak. 17. Nemec, 19. stereotipen. 21, roj, 22. idealen, 24. okorna, 27. IM. 30. A'banci. 32. os. 35. rane, 38. Orni. 40. pivec. 42. Niger. 43. elegija, 44. apaš, 46. anatemn 48. Skoti. 51. devet. 53. roča, 55. Neu, 59 za, 60. ne. F. G. WODEHOUSET| n^ala pepita HumoristScea roman n V življenju so položaji, tolikanj mučni in nepričakovani, da v svoji sodbi o njihovih žrtvah rajši gledamo mimo njih in — z drugimi besedami — ne damo, da bi vedenje ljudi v tako težavnih okoliščinah vplivalo na n use ► =?tc * se nam zdi na primer, da si velik vojskovodja, ki nenadoma zagleda pred seboj podivjanega bika, nabrusi pete in zbeži, ne da bi njegova junaška slava zaradi tega kaj trpela. Tudi škof, ki mu pozimi spodrsne na ledu, tako da pozabava inimogredoče s čudnimi plesnimi okreti, ni po končani predstavi prav nič prikrajšan na svojem dostojanstvu. Iz enakih razlogov moramo biti prizanesljivi do vedenja, ki ga je pokazala Cintija Drassilisova, ko so se vrata prijateljičinega salona odprla in ni stal na pragu Ogden, kakor je ona pričakovala, temveč povsem neznana oseba, ki je pojasnila svoj vstop s pravkar navedenimi pomenljivimi besedami. Cintija je bila drugače ženska, ki je znala na pol oSabno, na pol blazirano pogledati vsakemu dogodku v oči; to presenečenje pa je bilo tudi zanjo preveč. Zato je izpustila kljuko, za katero je držala, storila korak ali dva nazaj in z rezkim, osuplim vzkrikom ter odprtimi usti in očmi zastrmela novemu d^šleeu naproti ^ Na gospo Fordovo pa je vplivalo neznan če vo pojavljanje povsem drugače. Ljubeznivi smehljaj na njenih ustnicah je mahoma izginil, kakor bi ga bil z gobo izbrisal. Srepo in prestrašeno, kakor ž'val, ki se je ujela v past, je pogledala vsiljenca. nato pa kakor zavzeta pristopila. »Kaj ... Kako ste si dovolili stopiti v mojo sobo?* je vzkliknila nazadnje. Možiček je obstal na svojem mestu, ne da bi se umaknil. Njegovo vedenje je bilo čudna mesnica nezaupanja in napadijivosti. Podoba ie b io, da je na vse pripravljen, obenem pa skuša opravičiti svoj vdor. Srednjeveški opričnik, odločen, da pošteno opravi svoj posel, in hkratu vedoč, koliko hudega prinaša žrtvi, se ne bi bil dosti razlikoval od njega »Ne zamerite,« je rekel, »toda prositi vas moram, gospa Fordova, da me pustite odvesti dečka s seboj.« Cintija se je bila v tem opametovala. Premerila je vsiljenca s tistim hladnim pogledom, ki je bil spravil lorda Mountrvja v tolikšno zadrego. »Kdo je ta gospod?« je medlo in ravnodušno vprašala gospo Fordovo. Toda novi došlec je bil drugačnega kova kakor lord Mountrv; mirno in trudno je prenesel njen pogled. •>r.Io1e 'me je Meuurck,« je reke-; osebni tajnik gespoca Clrrcrji Fcrrla.« »Aha! In kaj hočete? je vprašala gospa Fordova. -PovedaJ sem vam, knj. gospa Fordova: Ogdena hočem.« Cintija je dvignila obrvi. >Kaj neki mi^Ii ta člove:;. TJena? Ogdena ni tu.-Gospod Mennick je vzel iz notranjega suknjiče-ve^a žepa brzojavko ter je" mirnj in poslovno razlagati, kako in kaj: »Tu imam brzojavko s • Zlrcsterja, Ogdeno-vega učitelja,« je dejal. Sdcn izmed pegejev, s katerim, smo a sprejeli v službo, je bil ta, da me m *ra neulc.rcma obvestiti, če bi mu Ogden kdaj izginil izpred oči. In tako mi zdaj sporoča, da je v prvih popoldanskih urah za trenutek pustil Ogde-na v druž'u mlade gaspe- pri tej besedi so naočniki gospoda Mcnnicka zgovorno blisnili proti Cintiji - »in da ob svoji vrnitvi ni več našel ne njeg-i ne nje. Poizvedoval je in dognal, da se je gospa ob 1 uri 15 minut odpeljala z ekspresnim vlakom proti Londonu ter vzela Ordena s seboj. Po teh novicah sem neutegoma brzo javil gospodu Fordu, kaj naj storim, in zdaj s^m prejel odgovor.« Segel je v zen. izvlekel drugo brzojavko in dodai: »Ehro ga-« "Še vednn ne razumem, kaj vas je privedlo semkaj." je rekla sospa Fordova. K?.kor kaže, je bil moj sin znradi vnebovpijoče zanikarnosti očetovih nameščencev ugrabljen; a to se mi ne zdi zadosten razlog, da bi , . .« »Dovolite, da vam prečitam brzojavko gospoda Forda,« ji je segel gospod Mennick v besedo, ne da bi se dal zbegati. s-Malce dolga je. Kaže, da je gospo Ford precej nejevoljen. Poslušajte torej: ,E>e-ček očitno ugrabljen od kake plačanke svoje matere .. \Te pozabite, da so to besede gospoda Forda,-ie previdno dodal gospod Mennick in se obrnil k Cintiji s tistim odtenkom nezaupanja, ki je že ves čas, odkar je bil vstopil, označeval njegovo vedenje. »Nikar se ne opravičujte,« se je zasmejala Cintija. : Za nevljudnosti gospoda Forda vas res ne i morem delati odgovornega.« Gospod Mennick se je naklonil. »Torej . .. ,Od kake plačanke svoje matere. Od-vzemite ga nezakonitim varuhom. Ce treba, pokličite policijo in rabite silo'.« sPrelestno!« je vzkliknila gospa Fordova. »Praktično.« je pripomnil gosped Mennick. »A to še ni vse. .Najprej zapodite tistega bedastega učitelja, nato pa pojdite v agencijo in poizvejte za priporočljivo šolo za dečke. Drugih učiteljev nikakor ne najemajte. Naveličan sem jih. Vse to opravite čez dan. Pošljite Ogdena z gospo Sheridanovo v Eastnor. Ta ostane z njim do nove odredbe.' Takšna je vsebina brzojavke gospoda Forda.« Po teh besedah je gospod Mennick skrbno zložil obe brzojavki in ju spravil v žep. Gospa Fordova je pogledala na nihalno uro. Urejuje Josip Zupančič. — b Narodno tiskarno Fran Jeran — Za inseratni del lista: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani L