I KRANJ, petek, 24.12.1982 CENA 9 din Št. 98 GLAS I Glavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: Jože Košnjek Leto XXXV 35 let GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO 1 Višje denarne I pomoči in rejnine 1 Kranj — Skupščina skupnosti I'*iainega skrbstva Kranj je ta Ifeien sprejela povišanje rejnin in f*Jibenodenarnih pomoči za odstotkov. Tako se bo od ft Januarja prihodnje leto družica denarna pomoč, Če je to Ito: F. Perdan Novatorske zadrege r Jugoslaviji in tudi r Sloveniji, v domala vseh večjih delovnih organizacijah že leta in leta intenzivno podpirajo novatorstvo ter z veseljem sprejemajo vse koristne predloge za izboljšave in nove tehnične rešitve v proizvodnji. Nemalo je iz naših delovnih in temeljnih organizacij prišlo tudi patentov ter izumov, ki prinašajo ogromno prihranka, tako delovni organizaciji kot širši družbeni skupnosti. Odprta vrata inovacijam iz neposredne proizvodnje — inštitu-cije se z izboljšavami in novimi tehničnimi rešitvami že itak poklicno Ukvarjajo — pa vedno le niso tako zelo odprta, kot običajno mislimo. Ze res, da se delovne in temeljne organizacije rade pohvalijo s številom inovatorjev in višino prihrankov, a včasih se zdi. da nekateri koristni predlogi le niso tako in toliko upoštevani, kot bi zaslužili. Ni dvoma, da smo z inovacijami in notarskimi predlogi še vedno krepko na dnu lestvice razvitejše evropske in svetovne mova-torske dejavnosti, čeprav obenem seveda tudi ni nobenega dvoma, da se vsi skupaj ne bi prav dobro zavedali, kaj pomeni koristen predlog — predlog, ki je izviren, dober, predlog, ki prihaja od delavca, ki zna misliti, ki misli več kot drugi in ki mu je še kako mar dobro in boljše gospodarjenje. A vse preveč pogosto se dogaja, kljub široki družbeni podpori in kljub širokemu upoštevanju ino-vatorske dejavnosti, da so naši novatorji prej razočarani kot veseli, ko predložijo svoje predloge. Nemalo je še vedno zavisti, ki jo vsi prav dobro poznamo: zavisti delovodij, vodij skupin in temeljnih organizacij, skratka, tistih ljudi, ki bi morali biti kar najbolj zavzeti za širjenje i novatorske misli in zavesti. Dogaja se, da so predlogi zavrnjeni, neupoštevani, da inovatorji tvegajo številna oporekanja, kritične besede, nagajanja — kljub temu, da v delovnih organizacijah imajo pravilnike o inovacijah in o njihovem vrednotenju. , Ni izključeno seveda, da so včasih tudi inovatorji prenapeti: vsaka »pogruntacija« vendarle še ni koristen in v proizvodnji upoštevanja vreden predlog, če se izkaže za drugačno. Vsaka inovacija ali tehnična izboljšava vendarle ne prinaša tolikšnih koristi, kot bi jih radi inovatorji prikazali, ko svoje odškodninske zahtevke opirajo na vse mogoče prihranke v proizvodnji. Morda gre res včasih tudi za višino novatorjeve odškodnine, a te so praviloma tako majhne, da je vzrok verjetno drugje: vsaj moralno jim je treba poplačati trud, ki so ga vložili v dobro ali v povprečno inovacijo. Najbolj zaskrbljujoče, če ne že začudenja vredno pa je to, da v nekaterih delovnih organizacijah, kjer pravijo, da je inovatorstvo »na višini«, nikakor ne zmorejo prekiniti številnih sporov in nesoglasij ob posameznih odškodninskih zahtevkih in vrednotenjih no-vatorskih predlogov. Menda že ne bo dovolj, da bi posamezne predloge ocenjevali med seboj, preko časopisnih polemik ali v nekem odboru ali službi, temveč bo najbrž treba na pomoč priklicati resnične strokovnjake iz uglednih inštitucij. Prav žalostno je, da se vedno znova in znova pojavljajo huda in občutna nesoglasja med samimi novatorji in odgovornimi službami, ko bi očitno s pravično in strokovno oceno lahko zavrgli vse nepotrebne očitke in neugled-^ na oporekanja. _D. Sedej' Preživninsko varstvo kmetov Zakon brez primerka v praksi Kranj — V dobrih treh letih, odkar velja zakon o preživninskem varstvu kmetov, si je v Sloveniji na ta način zagotovilo socialno varnost 80 kmetov. Nasprotno pa na Gorenjskem doslej ni bilo primera, da bi kmet oddal zemljo kmetijski zadrugi, gozdarski organizaciji ali kmetijsko zemljiški skupnosti in na podlagi tega uveljavil preživninsko varstvo. To pa ne pomeni, da v gorenjskih vaseh ni socialnih problemov, saj jih je glede na precejšen delež hribovskega in višinskega kmetijstva verjetno še celo več kot drugod v Sloveniji. V radovljiški občini, so povedali na kmetijski zemljiški skupnosti, so pred leti napravili spisek socialno ogroženih kmetov in kmetij brez naslednika. S petnajstimi so se celo dogovarjali, vendar so pozneje vsi odstopili od svoje namere. V jeseniški občini je »čistih kmetov«, ki bi lahko uveljavljali preživninsko varstvo, malo; več je »polkmetov«, ki so si preživnino zagotovili že v nekmetijski dejavnosti. V kranjski občini so skušali zakon spraviti v življenje pred leti, ko so urejali zemljiške zadeve v kompleksu Brdo. Za pre- živninsko varstvo so takrat skušali pridobiti nekaj ostarelih kmetov, katerih kmetijska zemljišča ali gozd so bili zajeti v obseg Brda. Toda pobude niso sprejeli in so se odločili za nadomestne površine. V tržiški občini, poudarjajo na kmetijsko zemljiški skupnosti, si ostareli kmetje zagotavljajo »preživnino« z oddajanjem zemlje v najem ali s tem, da jim jo za plačilo obdelujejo drugi. Na škofjeloškem območju, tako kot drugod na Gorenjskem, doslej ni bilo zahtev po uveljavljanju preživninskega varstva. Med razlogi, zakaj se ostareli kmetje brez naslednikov ne odločajo za preživninsko varstvo, povsod navajajo trdno, tradicionalno navezanost na zemljo. Kmetje vidijo močnejšo socialno varnost v lastništvu kot v preživnini, ki ima marsikje prizvok »družbene miloščine«. Ovira za uveljavljanje preživninskega varstva so tudi bližnji in daljni dediči, ki nasprotujejo oddaji zemljišča tudi iz osebnih koristi in ne glede na to, ali bodo zemljo obdelovali ali ne. Zakon jim to možnost daje, saj mora lastnik pri oddaji zemljišča priložiti tudi soglasje zakonca ali njunih dedičev. Precejšnje število kmetov dobiva tudi denarne prejemke kot edini ali dodatni vir preživljanja, kar jim zadostuje za skromno življenje. Po zakonu dobi kmet pravico do preživnine, če odda najmanj dva hektara kmetijskega zemljišča ali tri hektare gozda, če je star 65 let (moški) ali 60 let (ženska) oziroma je ugotovljena nezmožnost kmetovanja, če soglaša zakonec ali njuni dediči in če priloži sporazum o delitvi preživnine z zakoncem. Čeprav zakon na Gorenjskem nima primerka v praksi, pa vsekakor daje možnosti za reševanje socialnih problemov na kmetijah. Obenem je opora kmetijsko zemlji&i politiki in njenim prizadevanjem za podružbljanje kmetijskih zemljišč. C. Zaplotnik Preberite v današnjem GLASU 3. STRAN: Poročila z zasedanj občinskih skupščin Kranj in Škofja Loka ter konference SZDL v Radovljici 6. STRAN: Pogovor v uredništvu — gorenjski žičničarji 14. STRAN: Prijavnica za dupljanski smučarski maraton Kokrškega odreda _ r Silvestrovanje i nreniskem sejmu • cena vstopnice z aperitivom in večerjo 600,— dir, • ansambel ŠALEŠKI INSTRUMENTALNI KVINTET • vsak gost dobi vstopnico za seime v letu 1983 _____ Informacije in prodaja vstopnic: od 7. do 15. ure v komerciali Gorenjskega sejma — tel.: 22-234 popoldne na blagajni drsališča - tel.: 26-276 GLAS 2. STRAN PO JUGOSLAVIJI SEJA PREDSEDSTVA SFRJ Predsedstvo SFRJ je obravnavalo položaj v svetu in dejavnost naše države. Ocenilo je, da je proces evropskega sodelovanja in varnosti v zastoju. Zaradi neenakopravnosti v mednarodnih gospodarskih odnosih nosijo države v razvoju največji del bremena gospodarske krize. Gibanje neuvrščenih držav je najpomembnejši nosilec boja za mir v svetu. Neuvrščene države imajo kljub težavam in pritiskom enotno stališče cio najpomembnejših ciljev. Zato je uspeh sedmega sestanka neuvrščenih izjemno pomemben za rnir in napredek v svetu. Jugoslavija pa bo, izhajajoč iz že znanih načel, gojila dobre odnose s sosednjimi in drugimi deželami, z velikimi silami, še posebej pa z neuvrščenimi in državami v razvoju. NAMESTO DODATKA BREZPLAČEN VRTEC Otroške dodatke prejema približno 133.000 otrok. Prihodnjega maja, ko bodo dohodkovne pogoje nanovo ovrednotili pa naj bi se število zmanjšalo za skoraj 20.000. Razen tega pa naj bi v prihodnje starši, ki imajo otroke v vrtcih in prejemajo otroške dodatke, ne prejemali več denarja, temveč naj bi skupnosti otroškega varstva plačevale vrtec za otroke. Dohodkovni pogoji za otroške dodatke pa naj bi bili prihodnje leto takšni: 1.350 dinarjev mesečne pomoči naj bi prejeli otroci v tistih družinah, v katerih dohodek na člana družine ne bi presegel 3.900 dinarjev, 950 v tistih, kjer imajo dohodka manj kot 4.200 dinarjev, in 450 dinarjev v družinah, kjer je dohodek manjši od 4.700 dinarjev. Otroci edinih hranilcev in razvojno moteni otroci naj bi dobili dodatno še 300 oziroma 500 dinarjev ter socialno ogroženi kmečki otroci prav tako 500 dinarjev mesečno. Med otroci, ki dobivujo otroški dodatek, je 36 odstotkov predšolskih. Za tiste, ki so v vrtcih, plačujejo starši po občinah različne prispevke k ekonomski ceni. Na skupnosti otroškega varstva so zato menili, da bi bilo to treba urediti pravičneje. Pri odmerjanju družbene pomoči otrokom naj bi si pomagali z uradno izračunanimi mesečnimi materialnimi stroški za otroke in minimalnimi življenjskimi stroški na delavca. Če bo torej dohodek v družini na člana družine nižji od ugotovljenih materialnih . stroškov, naj bi skupnost otroškega varstva plačala prizadetim staršem stroške varstva in prehrane v celoti. Če bo mesečni dohodek na člana družine večji kot ugotovljeni minimalni strošek, so starši že sposobni pokriti stroške varstva in prehrane. Znotraj teh dveh meja pa bi bili deležni prispevka staršev različni. Starši, ki nimajo otrok v vrtcih, bodo prejemali dodatke v sedanji obliki. NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE PETEK, 24. DECEMBRA 1982 Direktor kranjske delovne organizacije IBI Franc Oman prejema priznanje pokrajinskega štaba TO za Gorenjsko, s katerim so nagradili prispevek kolektiva v razvoju obrambnih priprav — Foto: F. Perdan Svečano pred dnevom armade KRANJ - Tako kot drugod po naši domovini so se tudi v gorenjskih občinah vrstile številne prireditve v počastitev praznika oboroženih sil Jugoslavije. Vojašnice in karavle so obiskali predstavniki družbenopoliti&iih skupnosti, pripadniki armade so si ogledali delovne organizacije, mladi so se z vojaki in starešinami srečali na športnih tekmovanjih pa kulturnih nastopih, občani so se udeležili svečanih akademij, prav tako so se na skupnih srečanjih zbrali nekdanji borci in pripadniki enot armade ter teritorialne obrambe. Eno takšnih srečanj je bilo minuli ponedeljek popoldan v kranjski občinski skupščini, kjer so se sestali borci gorenjskega odreda in pripadniki enot teritorialne obrambe Gorenjske pa drugi gostje. Zbranim je spregovoril sekretar komiteja občinske konference ZKS v Kranju Stane Pirnat, ki je opisal razvojno pot naših oboroženih sil in ob tem nagi asil, da letos mineva 40 let od ustanovitve Gorenjskega odreda, ene najbolj znanih partizanskih enot na našem območju. Kot je med drugim dejal, se moramo v izgradnji našega obrambnega sistema stalno opirati na bogate izkušnje narodnoosvobodilne borbe in socialistične revolucije. Tega se dobro zavedajo tudi v teritorialni obrambi kot najširši obliki organiziranja in usposabljanja delovnih ljudi ter občanov za ogroženi boi: enote in štabi teri- torialne obrambe v kranjski občini so namreč dobro organizirani in uspešno opravljajo svoje dolžnosti. Topa potrjuje, kot je še poudaril, da 90 precejšna materilana sredstva družbe dobro naložena. Za sklep je udeležencem čestital k prazniku, ki pomeni skupno slavje aktivnih enot oboroženih sil ter vseh drugih nosilcev splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. V nadaljevanju svečanosti je predsednik kranjske občinske skupščine Ivan C var podelil borkam in borcem gorenjskega odreda spominske listine s plaketo, ki jih je ob 40-letnici ustanovitve izdal odbor skupnosti borcev enote. Izročili so tudi priznanja republiškega sekretariata za ljudsko obrambo, malo plaketo teritorialne obrambe SR Slovenije, plakete in zlate zna&e Zveze rezervnih vojaških starešin Jugoslavije, priznanja občinske konference ZRVS Kranj pa priznanja sveta za ljudsko ohrambo, varnost in družbeno samozaščito pri kranjski občinski skupščini organizacijam in posameznikom ter prebrali pohvale komandantov teritorialne obrambe v republiki, pokrajini in občini. Slovesnost sta popestrila nastop pevskega zbora Vigred iz Pred oselj ter razstava o delu in življenju pripadnikov teritorialne obrambe. Borci in teritorialci pa gostje so srečanje izkoristili tudi za tovariški pogovor. S. Saje Tekmovanje za najboljšo enoto v ljubljanskem armadnem območju Prvo mesto topničarjem Ob letošnjem dnevu Jugoslovanske ljudske armade so za najboljšo v ljubljanskem armadnem območju razglasili enoto, ki nadaljuje tradicije 1. slovenske artilerijske brigade, poveljuje pa ji starešina Miroslav Ilič. V njej že vrsto let dosegajo najvišje rezultate; letos so visoko stopnjo usposobljenosti in borbene pripravljenosti dosegli z manj porabljenimi sredstvi, kar je velik prispevek v prizadevanjih za gospodarsko ustalitev. Poleg osnovne naloge, borbenega pouka in vzgoje, so uspešno izpol- S prizadevnim delom so topničarji sto v armadnem območju — Foto: priborili enoti Miroslava Liliča prvo me S. Saje njevali še mnoge druge zahteve. Z lastnimi silami so izboljšali življenjske razmere v vojašnici; obnovili so stražarnico, pekarno in avtomatsko telefonsko centralo ter izboljšali kuhinjo z jedinico in nekatere druge prostore. Za dvig življenjske ravni starešin in članov njihovih družin so poskrbeli s prenovo nekaterih stanovanj, ki jih sedaj centralno ogrevajo. V sodelovanju z okoljem so uspeli zaposliti večji del žena starešin in drugih civilnih OHeb. Kljub velikim obveznostim v izgradnji borbene pripravljenosti so pripadniki topni&e enote našli čas za pomoč okoli&emu prebivalstvu pri izgradnji vodovodov, poti ui drugih komunalnih objektov. Vanje so vgradili okrog 30 tisoč delovnih ur, veliko sil so vložili v uresničitev zamisli splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite skupno z drugimi dejavniki na terenu, tesne vezi pa so stkali ob sodelovanju z mladimi in delavci, predvsem na kultur-no-zabavnem in športnem področju. Njihova prizadevanja pri izpolnjevanju strokovnih vojaških nalog — streljanja so se trudili opraviti s kar najmanj izstreljenimi granatami — so najboljše zagotovilo, da bodo ob še boljšem načrtovanju in učinkovitejšem poslovanju v prihodnje dosegali vsaj tolikšno stopnjo borbene pripravljenosti kot doslej. Doseženi rezultati pa- jim prav tako pomenijo veliko spodbudo za nadaljnje utrjevanje idejno politične enotnosti kolektiva. S. Saje Skrčen program komunale Skupščina samoupravne komunalne interesne skupnosti Kranj razpravljala o osnutku programa in potrdila prispevne stopnje za prihodnje leto Kranj — Srednjeročni razvojni program do 1985. leta bi na področju komunalne dejavnosti v kranjski občini lahko uresničili, če bi se prispevna stopnja združenega dela prihodnje leto v primerjavi z letošnjim povečala kar za 42 odstotkov. Ker pa je glede na varčevanje tudi v skupni porabi predvideno celo zmanjšanje prispevnih stopenj, bo treba na področju komunalne dejavnosti ze sprejeti srednjeročni program del skrčiti in hkrati njegovo uresničitev podaljšati za eno leto; torej do konca leta 1986. To je osnovna ugotovitev s seje skupščine občinske samoupravne komunalne interesne skupnosti, ki je bila minulo sredo v Kranju. Skupščina je sicer razpravljala sele o osnutku resolucije o izvajanju družbenega plana občine za prihodnje leto, vendar že ta predvideva skrčenje program na področju komunale. Ker pa še vedno poteka usklajevanje o zvezni in republiški resoluciji, lahko že do predloga, še bolj pa do sprejetja občinske resolucije v prihodnjem letu pričakujemo dodatno skrčevanje programov na vseh področjih. Kar pa zadeva uresničitev letošnjega programa, bo naloge s področja izgradnje in obnove cest ter komunalnih objektov in naprav moc Ustanovitelji Glasa ob£ln«ke konferenc« SZDL Jesenice. Kranj, Radovljica, Skofja Loka in Tržič — Izdaja Časopisno podjetje Glas O L, A » Kranj _ Giavni urednik Igor Slavec — odgovornega uretkiika Jože Koinjek — Novinarji: Leopoldina Bogataj. Danica Dolenc. Dutan Humer Helena Jelovfian, Lea Mencinger. Stojan Saje. Darinka Sedej-Kuralt. Marija Volijak. Cveto Zaplotnik, Andrej 2alar in Danica Zlebir — Foto raportar Franc Perdan — Tehnični urednik Marjan Ajdovec — Oblikovalci: Lojie Erjavec, Torti« Gruden. Slavko Hain in Igor Kokalj — Liat iiha|n ^ oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poitednik. od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah ".*., sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. — Stavek TK Gorenjski tisk Krani tisk ZP Ljudska pravica Ljubljana Naslov urednittva in uprave lista: Krani Moie Pijadeifi 1 — Tekoči račun pri SDK v Kranju ttevilka 51500-603 31999 — Telefoni: direktor m glavni urednik 28-463, redakcija 21-860. odaovornl urednik 21-835 tehnični urednik 21-835. komerciala, propaganda, računovodstvo 28-463. mali oglasi, naročnina 27-960 — Oproičeno promet mm davka po pr.Stojr.em mnenju 421 1 72 - Polletna naročn.na 300,- din. izvršiti le, če bodo organizuLijt , ch u ženega dela pravočasno poravnale obveznosti za letos. Pri tem pa odbor /a splošne in tekoče zadeve pri komunalni skupnosti ocenjuje, da je letos v najboljšem primeru moč pričakovati le 80-odstotno realizacijo sredstev iz prvotno načrtovanega čistega dohodka delovnih organizacij Ob tem pa je bilo v razpravi slišan opozorilo, da delovnih organizacij v prihodnje ne bi smeli dodatno obremenjevati, saj je vse več takšnih, ki komaj še poslujejo v mejah rentabilnosti. To pa v sedanjem začaranem krogu seveda spet pomeni krčenje programov in ponovno usklajeva: ter dogovarjanje, katere naloge pomembnejše od drugih. Seveda je to šele osnutek, vendar lahko pričakujemo, da bodo imeli sestavlja«, programa precej težav pri usklajevanju in oblikovanju predloga. Na skupščini so sprejeli tudi prispevne stopnje za prihodnje leto. Tako naj bi le-ta znašala 1,24 odstotka od bruto osebnih dohodkov oziroma 87 stotink odstotka od dohodka. Ker pa program komunalnih dejavnosti za prihodnje leto še ni pripravljen, bo prispevno stopnjo iz čistega dohodka objavil komite za družbene planiranje. A. Žalar »pr * h k »la •a •te H Umiriena rast osebnih dohodkov delavcev vpliva tudi na pokojnine _ Ukrepi, ki zagotavljajo stabilen gmotni položaj upoko- jencev Z izenačevanjem gmotnega položaja upokojencev in zaposlenih delavcev so tudi pokojnine v večji meri postale izraz gospodarskih zakonitosti. Povprečna pokojnina znaša nekaj več kot 70 odstotkov povprečnega osebnega dohodka. Letošnja povprečna starostna pokojnina znaša 10.500 dinarjev, invalidska 8202 in družinska 6829 dinarjev. Ob izračunanem letošnjem povprečnem dohodku (14.255 dinarjev) je gmotni položaj upokojenca torej statistično ohranjen. Pojavlja pa se vprašanje, kaj se obeta v prihodnjem letu zlasti tistemu upokojencu, ki prejema najnižjo pokojnino. Da bi zaščitila slednjega, je skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja letos sprejela nekaj ukrepov, ki bodo ohranili zadovoljiv gmotni položaj tudi v trših gospodarskih razmerah. Eden od ukrepov zadeva priznanje pravice do varstvenega dodatka. To pravico je mogoče po novem pridobiti pod ugodnejšimi pogoji, če upokojenec preživlja večje število družinskih članov! Tudi odstotki za odmero varstvenega dodatka k družinski pokojnini so spremenjeni; izenačeni so z odstotkom za odmero družinske pokojnine. Ta ukrep izboljšuje % m S 5 Tudi to se zgodi »SUPER STROKOVNJAKI« Direktor delovne organizacije Podjetje za ITT promet za Gorenjsko je na zadnji seji občinske konference socialistične zveze v Kranju rekel, da smo pri nas na področju razširjanja in »kvalitetnega« dvigovanja potrošniške mrzlice v zadnjem času postali pravi »super strokovnjaki«. Pred nedavnim so v dolqvni organizaciji beležili tri dni izredno dolge vrste in mrzlično razpoloženje. Pa niso prodajali pralni prušek, marveč telefonski imenik. A. 1. V. gmotni položaj uživalcev družinske pokojnine, upravičencev do varstva nega dodatka. Sprememba je tudi pri odmeri pokojnine. Na novo so namreč uvedli nekakšno minimalno ali zajamčeno pokojnino, do katere je upravičen vsak (seveda glede na dopolnjeno pokojninsko dobo) ne glede na premoženjske razmere Oboje, novo vrednotenje varstvene- nji ga dodatka in minimalna pokojnina, bo upokojencem z najnižjimi pokof ninami ob letu primaknila kak dinai * « več kot ostalim. V prihodnje bo obvezno tudi m letno usklajevanje pokojnin. Do je bilo namreč neobvezno, odvL od gospodarskih gibanj. Tako so letos pokojnine prvič usklajevale s- ^ 1. julijem (za 10 odstotkov), potera to, pa še oktobra za novih 6 odstotkov Mji' Poslej bo torej usklajevanje obvezi*' ^d in bo še bolj dosledno doha.iatf *0ij porast osebnih dohodkov delavce1* *Pla D ž ka Skrbijo za zunanje ptice Kranj — Člani društva za varstvo in vzgoio ptic Lišček iz Kranja sođ zamislili pohvale vredno akcijo. s katero želijo pomagati zunanjim pticam, da bi se lažje prebile skoft mrzlo in s hrano neradodarno lin^ S skromnim delom Zaslužka, ti ^ ga pridobili z vstopnino na razs»" ptic pevk in z lastnimi prispevki * kupili hrano, zrnje za krmljenje nanjih ptic. Ker pa ie vsota vsepnS kot velika, saj v društvu dru^ vira dohodka za delo nimajo, so se obrnili za pomoč tudi k nekaterih samostojnim obrtnikom v Bitniah. Stražišču, Kranju, na Planini, Prin-skovem in v Cerkljah. Večina se ji je odzvala z denarnimi prispevki Tako so doslej zbrali okrog 80CV dinarjev, s katerimi so kupili hrano za ptice. Zrnje so dali otrokom v šolah in vrtcih v tistih krajih, oc koder so dobili pomoč obrtnikov Tako bodo otroci skrbeli, o* m-krmilnice za ptice pozimi ne bodo prazne. Akcijo člani društva * nadaljujejo. H. J- J £ J 5 > n, s 6 KI far. DOGOVORIMO SE SE.IE ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE Jesenice ^ .hm ho redna seja /bora krajevnih skupnosti. V torek, 28. dreomb.u, Ijo rtdna j začasnemfinanciranju na kateri bodo ru/pn^ leta. o predlogu proračunskih potreb " ° varstvu zelenih površin v naseljih, o odloku 0 urejanju, vzd ze vanju m va ^ e , pred,ogu odloku o splošni prepoved, Tp^^t spremembah odloka o cuivm, ----nhemp. osnutku pr oku o sp območju uvKMi . občine |ii pr ,do razpravljali se o poi skrbe z živili, t /luna /(lin/enega dela pa i združitv predlogu sko določenimi v občini. o uprav vene del »hodkov ter ( iako K dejavnosti tržne inšpekcije na podre* . žic,,. Centra srednjih sol m Sole za*drax-ibrit« »v izplačil akontacij ose )ZD j, področja elektrogo D. S. s > s* ,;ier k Pa j fcit m h s m i f. 'JU< »TEK, 24. DECEMBRA 1982 NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE 3. STRAN Prihodnje leto na realnih temeljih •ttprava na programski seji radovljiške občinske konference Cistične zveze utemeljila programske usmeritve — Največje Urnosti deležna delegatski sistem in frontna razmerja v solistični zvezi — Burna razprava o varstvu okolja in posegih v jevnih skupnostih in kasneje na programskih konferencah so oblikovali program za prihodnje leto. Razprava na programski seji je navrgla še nekaj kritičnih pripomb, ki zadevajo zlasti organizacijske prijeme prihodnjega delovanja, slabosti v razvoju delegatskega sistema, tesnejše povezovanje društev s socialistično zvezo in opredelitev frontne vloge. Delegati so se precej oglašali Radovljica — Programska seja ob--ske konference ,SZDL Radovljica v sredo pokazala, kje so glavne ^osti te frontne organizacije in i*o delovati v prihodnje, da bo "ra resnično blizu ljudem. Ze na hodnih delovnih obiskih v kra- &kaj zakon? »Ali ae v Sloveniji res nismo taobni samoupravno dogovo-"«,kako urediti splošno porabo 4Prihodnje leto?« To vpra Sanje * bilo ostro zastavljeno na seji občinske konference ^komunistov v Kranju. za predlog o spremembi 'iona o posebnem republiškem od prometa proizvodov in plačil za storitve. Predlagano 4a se sedanja stopnja repub-davka, ki znaša 11,5 *otka, zmanjša za 3 odstot-1 Hkrati naj bi se v občinah (Uvek ukinil, sredstva pa bi •tekala v republiko. Tako bi tobliska stopnja dejansko še znašala 11,5 odstotka. I>ii zmanjšanja sredstev v laskih proračunih pa bi v Obliki sprejeli poseben odlok, 'katerem bi posameznim ob&-^ zagotovili manjkajoča ^tva. Predlagano je, da bi ^akon v republiki sprejeli po Sai postopku. *kien način reševanja p roških težav v republiki so leji občinske konference ZK Sili. Menili so, da smoze 'Ujkrat dokazali, da se lahko razreševanje težav samoup-Š, dogovorimo. Sedanji predpona, ki naj bi bil sprejet Hitrem postopku (m najbrž bi Lm sprejet, saj bi po odloku dobila nazaj denar in tudi is laso vala zanj) pa da se republika obnaša —iistrativno. Še bolj pa kaže to, da ie takšen način nespre-fcjiv, da iz obrazložitve m So, zakaj naj bi sploh bil ^n BTireiet po hitrem po- V pri C? pa se tudi ne Vktae bodo posledice. Res bila na Jesenicah skupnaseja ;tva občinske konference i- Jesenice in predsednikov hr/fonferenc SZDL J««««. ^ so razpravljali o aktrvnost v M Nič nas ne sme presenetiti zvezi z delovanjem SZDL v krajevni skupnosti, ki obširni dejavnosti fronte ni več kos. Breme dejavnosti namreč običajno sloni na plečih le nekaterih aktivnih članov. Iz krajevne skupnosti je prišla tudi kritika front-nosti socialistične zveze. Čeprav se le-ta zaveda svoje združujoče vloge, vendarle ni prave povezave med njo in frontnimi deli — zvezo komunistov, mladimi in borci. Ta pomanklji-vost velja zlasti za večje krajevne organizacije, medtem ko je za manjše značilna bolj enovita strnjenost vseh dejavnikov. Delegatski sistem je»bil prav tako deležen številnih pripomb. Za njegovo funkcioniranje je odgovorna tudi socialistična zveza, ki mora zlasti izpopolniti obveščanje in usposobiti delegate, v krajevnih skupnostih pa delo delegacij vzporediti z delom ostalih organov krajevne samouprave. Važne so prihodnje naloge socialistične zveze v zvezi z uresničevanjem ciljev gospodarske stabilizacije. Razprava pa se te teme ni pogosto dotaknila. Več je bilo govora o temi, zaradi katere so Radovljičani močno občutljivi — o posegih v življenjski prostor in o varstvu okolja. Zaradi vse večjega pritiska na stanovanjsko izgradnjo v občini ne morejo več zadostiti apetitom po zazidalnih površinah. Veča se pritisk na plodno zemljo, ki jo polagoma pozi-davajo in jemljejo kmetom. Tudi tovarne se bolj in bolj širijo na polja, čeprav bi se dalo dobro izkoristiti staro zidovje in vanj postaviti sodobnejše stroje. Ob problemu posegov v prostor so na radovljiški programski seji občinske konference socialistične zveze načeli tudi vprašanje bodoče gradnje savske hidrocentrale. Zajezitev Save ob sotočju bi ogrozila okolje vse do Bohinjske Bistrice in radovljiška občina bi se morala verjetno posloviti od svojih naravnih lepot, pa tudi od »turističnega značaja« občine. Med temeljne naloge, ki jih je za prihodnje leto potrdila tudi razprava, je socialistična zveza vključila tudi preobrazbo vzgoje in izobraževanja, povezovanje obrtnikov v socialistično zvezo, ohranjanje in obujanje tradicij NOB in organiziranje oblik dela socialistične zveze za delo z mladimi. Poudarka bodo v prihodnje dali tudi razumnejšemu organiziranju zadrug in povezovanja kmetov. D. Z. Žlebir o programu radijske postaje mS ter o osnutku predela zborov skupščine bio- na kL že mlajše nameravajo poučiti o po-•men.u požarne varnosti. V tem letu so dali tudi primeren poudarek upoštevanju cest no-varnostnih predpisov, saj so za posamezne šole bili zadolženi Člani AMD, ki so nastopali kot mentorji. Aktivno je sodelovala tudi Postaja milice Jesenice, ki se je zavzela, da bi bilo na cestah . in tudi na železnici čim man j nesreč. Ko so na seji ocenjevali aktivnosti v posameznih krajevnih konferencah SZDL in v krajevnih skupnostih, so se predvsem zavzeli.za to, da bi morali k učinkovitemu uresničevanju pritegniti več občanov, še posebej pa bi morala biti predavanja bolj zanimiva. Veliko bolj bi jih morali približati problemom, ki nastajajo v posameznih okoljih, saj je opaziti, da je izobraževanje preveč splošno. Tudi v prihodnje bodo v krajevnih konferencah SZDL na osnovi konkretnih programov občinskega štaba za civilno zaščito opravljali naloge s področja podružbljanja družbene samozaščite in ocenili varnostno politične razmere v posameznih okoljih. V okviru štaba za civilno zaščito pa bodo pripravili programe aktivnosti posameznih krajevnih skupnostih ob možnih nesrečah. 0. Sedej. Umaknili iz dnevnega reda Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so z dnevnega reda umaknili predlog odloka o določitvi pomožnih in drugih objektov in naprav, ki se lahko postavljajo in gladijo na podlagi pridobljenega urbanističnega potrdila ter predlog odloka o določitvi gradbenih del, ki se lahko izvajajo na podlagi priglasitve, ker občinska skupščina nima zakonske podlage za sprejem navedenih oalokov. Skupno zasedanje zborov škofjeloške občinske skupščine Ob normalnih pogojih bodo cilji doseženi Povečanje izvoza blaga in storitev na konvertibilno področje in povečanje obsega proizvodnje, čimboljše pokritje uvoza z i/vozom, je ključna razvojna naloga škofjeloške občine v prihodnjem letu. Glavni izvozniki bodo še vedno Alpetour, Alpina, Alples, Gradiš, Gorenjska predilnica, Iskra, Jelovica. LTH in Termika. Pičle j ši občinski proračun Skupščina občine Kranj je prejela odlok o začasnem financiranju za naslednje tri mesece prihodnjega leta — Delegati so se najbolj razgreli ob razpravi o poslovnem času v dejavnostih posebnega pomena in ob odloku o razlastitvi zemlje na Planini II Kranj — Delegati kranjske občinske skupščine so na svojem zadnjem zasedanju vseh treh zborov največ pozornosti posvetili dvema točkama dnevenega reda in sicer zbor združenega dela odloku o poslovnem času v dejavnosti posebnega pomena, zbor krajevnih skupnosti pa se je najbolj razgrel v razpravi o sprejemu odloka o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na območju ZN Planina III. faza Klanec. Zato pa so praktično brez večje razprave delegati sprejeli ostale pomembne zadeve dnevenega reda, kot so bile potrditev lovskogospodarskih načrtov za to srednjeročno obdobje in sklenitev samoupravnih sporazumov o dodelitvi lovišč ter odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Kranj za prvo trome-sečje 1983. Zaradi velikih sprememb v usmeritvah o gibanju splošne porabe v prihodnjem letu je namreč predlagatelj izvršni svet umaknil predlog odloka o proračunu občine Kranj ter namesto tega predlagal odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb. Po tem odloku je vsem porabnikov občinskega proračuna zagotovljeno v prvih treh mesecih sredstva po dvanajstinah, vendar pa sredstva v prihodnjem letu za porabnike proračuna po vsej verjetnosti ne bodo višja za 10,7 odstotka, kot je bilo prvotno dogovorjeno, pač pa bodo dotacije zaradi prešibkega priliva (ob predvidenem izpadu občinskega prometnega davka) v prihodnjem letu še nekoliko manjše. V zbor u združenega dela so imeli delegati ob sprejemu odloka o poslovnem času vrsto pripomb, dve delegaciji pa sta predložili tudi amand- ma. Amandma delegacije osnovnega zdravstva Gorenjske o spremembi obratovalnega popoldanskega časa na 13.30 do 19.30 je sprejel že na dopoldanski seji izvršni svet, s tem pa so se strinjali tudi delegati. Ni pa bil sprejet predlog delegacije strokovnih služb SIS, po katerem naj bi se črtal 44. člen odloka, ki določa delovnim skupnostim SIS enak poslovni čas kot -upravnim organom občine Kranj. Sicer pa odlok določa le minimalni poslovni čas, ki ga seveda posamezne delovne organizacije v dejavnostih posebnega pomena tudi podaljšajo v skladu s svojimi ekonomskimi interesi in potrebami občanov. Ob sprejetju odloka o poslovnem času so delegati razpravljali še o nerešenih vprašanjih prevoza, ki so seveda tesno povezani s spremenjenim delovnim časom. Delegati zbora krajevnih skupnosti pa so dolgo časa razpravljali o odloku o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na območju ZN Planina III. Klanec. Vrsta delegatov je zagovarjala mnenje, da je škoda obdelovalne zemlje, ki je predvidena za pozidavo," delegat s Primskovega pa je tudi predlagal, naj bi v prvi fazi pozidali le del zemlje predvsem zahodno od ceste D, del sredstev za stanovanja pa naj bi namenili za stanovanja v starem mestnem jedru. Vendar pa je prevladalo mnenje, da je vendarle treba z gradnjo stanovanj v tem delu nadaljevati, saj so bila v komunalno premo vložena že velika sredstva, pri zavlačevanju pa bi nastala večja škoda, četudi ni zanikati dejstva, da so kmetje s tega področja s tem prizadeti, ne glede na to, da bodo dobili večino nadomestne zemlje. L. M. Alžirci v kranjski šoli Srednja tekstilna in obutvena šola iz Kranja je prejšnji torek sprejela na enoletno fzobraževanje 34 Alžircev, bodočih mojstov in vodij oddelkov v dveh novih tovarnah obutve, katerih postavitev je prevzela poslovna skupnost Rudis, pri prenosu znanja in proizvodnjgaprograma pa sodeluje tudi tržiški Peko Kranj — Poslovna skupnost Rudis iz Trbovelj, ki je od gorenjskih organizacij pritegnila tudi tovarno obutve Peko iz Tržiča in srednjo tekstilno in obutveno šolo iz Kranja, je v Alžiriji že začela uresničevati projekt gradnje dveh čevljarskih tovarn. V Frendi bo stekla poskusna proizvodnja čez leto dni, v E1 Bavadnu pa tri mesece kasneje. Tovarni bosta dali delo približno 1100 delavcem. Tržiški čevljarji v projektu sodelujejo s prenosom in urejan jem proizvodnega programa tr, z izobraževanjem vodilnih delavec, medtem ko je kranjska šola prevzela nalogo, da bo za vsako tovarno strokovno usposobila po sedemnajst Alžircev, bodočih mojstrov in vodij oddelkov. Skupina je prišla v Kranj prejšnji torek. Fantje, večinoma prej nezaposleni, stari od dvajset in trideset let, bivajo v domu učencev. Najprej jih čaka poltretji mesec tečaja slovenskega jezika, ki ga bo vodila delavska univerza, zatem pa praktični pouk v šoli. Tega bodo poučevali delavci iz Peka, ki bodo tudi uvajali proizvodnjo v Alžiru. V ta namen skupaj z učitelji iz srednje tekstilne in obutvene šole pripravljajo poseben francosko-slovenski strokovni priročnik, ki bo alžirskim učencem dragoceno pomagalo. Po končanem praktičnem pouku izobraževalni program predvideva še pet strokovnih predmetov, ki jih oodo posredovali kranjski učitelji. Skupaj bodo Alžirci v Kranju prebili eno leto, od tedaj, ko je v Frendi predviden začetek poskusne proizvodnje. Za praktični pouk je šoli posodila štiri stroje nemška firma Schen, ki bo opremila tudi obe tovarni v Alžiriji. Stroji, kakršnih nimajo niti šola niti naše bližnje čevljarske tovarne, so vredni 232.000 mark in bodo, podobno kot strokovni priročnik, obogatili praktični pouk. Zanimivo je, da v okviru poslovne skupnosti Rudis že tečejo tudi pogovori o gradnji tretje tovarne obutve v Alžiriji, in sicer v Bosadi. Če bodo uspešni, bosta tržiški Peko in kranjska srednja tekstilna in obutvena šola lahko napravili nov pomemben korak v prodaji svojega znanja. H.Jelovčan GIMNAZIJA KRANJ Koroška 13 razpisuje dela in naloge POMOČNIKA RAVNATELJA (reelekcija) Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: — da izpolnjuje pogoje za učitelja ali sodelavca srednje šole, — da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj na vzgojnoizobraževal-nem področju in strokovni izpit, — da ima organizacijske sposobnosti ter potrebne moralne, delovne in politične kvalitete Pomočnik ravnatelja ima tudi del učne obveznosti. Prijave s potrebnimi dokazili o izpolnjevanju pogojev ter življenjepis naj vložijo kandidati v roku 15 dni po objavi razpisa. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem razpisu. V izvoz na konvertibilno področje se morajo vključiti tudi delovne organizacije, ki doslej niso izvažale. Izpolnjevanje teh nalog je pogoj, da bodo lahko uresničeni materialni okviri razvoja. Družbeni proizvod naj bi bil realno večji za 2 odstotka, industrijska proizvodnja za 2,8 in kmetijska proizvodnja pa najmanj za 3 odstotke. Zapcfslili naj bi vse učence, ki bodo prišli iz šol, k-ar pomeni, da se bo zaposlenost povečala za 1,2 odstotka. Investicije v osnovna sredstva gospodarstva bodo rasla v skladu z rastjo družbenega proizvoda. Osebni dohodki bodo zaostajali za rastjo dohodka in 40 odstotkov za rastjo čistega dohodka. Vendar pa se bodo lahko pOsebni dohodki nominalno povečevali samo v odvisnosti od doseženih delovnih rezultatov. Za skupno porabo je predvideno, da bo za 16,5 odstotka zaostajala za rastjo družbenega proizvoda, ob tem, da bo nominalno porasla največ za 13,6 odstotka. Za splošno porabo pa je predvideno, da bo večja za 10,7 odstotka. Ker je bila v zadnjih letih rast izvoza pri glavnih izvoznikih visoka, je predvidena 8 odstotna skupna rast izvoza in konvertibilnega za najmanj 12 odstotkov, visoka zahteva. Ob tem naj bi namreč uvoz pora-stel le za 2 in od tega konvertibilni za 5 odstotkov. Čeprav je bilo v razpravi o osnutku resolucije večkrat izraženo mnenje, da so predvidevanja preveč optimistična in, da bo težko zagotoviti predvideni razvoj, so vendar po. mnenju gospodarstvenikov to cilji, ki jih je treba in mogoče doseči če bodo pogoji gospodarjenja kolikor toliko normalni. Člani izvršnega sveta in komiteja za planiranje so namreč ob pripravi resolucije obiskali več kot 50 delovnih organizacij, kjer so ocenili možnosti razvoja v prihodnjem letu. Povsod, predvsem pa pri največjih izvoznikih postavljajo na prvo mesto izvoz in večjo proizvodnjo in temu cilju podrejajo tudi rast dohodku in se skušajo primerno organizirati. Največ povečuje izvoz na konvertibilno področje Alpina, Gradiš, Termika, Gorenjska predilnica, Iskra, Alples in še nekateri manjši izvozni ki. Hkrati pa vsi poudarjajo, da se politika zamrznjenih cen ne uresničuje na vseh področjih proizvodnje. Surovine in materiali za proizvodnjo so v dobrem letu poskočili v poprečju več kot za 30 odstotkov, medtem, ko so cene izdelkov zamrznjene. Vendar ne gre le za izpad dohodka, finalisti na ta način izgubljajo konkurenčnost na svetovnih trgih. Dohodek pa se neenakomerno preliva med proizvajalce v reproverigi. L. Bogataj Velik obisk na sejmu Kranj — Letošnji 23. novoletni sejem v Savskem logu v Kranju od 10. do 20. decembra si je ogledalo prek 50 tisoč obiskovalcev. Prireditelj Poslovno prireditveni center Gorenjski sejem ocenjuje, da je za tako nepričakovano velik obisk več vzrokov. Poglavitni je prav gotovo, da je glede na ponudbo in izbor blaga ta sejem ena največjih trgovin na enotnem prostoru. Nedvomno k obisku pripomore tudi lokacija, saj ob varčevanju z gorovom ni daleč od sejma tudi za tiste, ki pridejo z avtobusom ali vlakom. Prav tako bi lahko ugotovili, da je letos razstavljavcem kljub pomanjkanju nekaterih iskanih izdelkov vendarle v dobršni meri uspelo popestriti ponudbo. In nenazadnje je k obisku pripomoglo tudi drsališče. Medtem, ko so si starši ogledovali sejem in kupovali, so otroci lahko drsali. Pripombo bi lahko imeli le na gorenjsko združeno delo. Le-to še vedno ne kaže pravega interesa za svojo in predstavitev izdelkov na tovrstnih prireditvah v Kranju. To ugotovitev med drugim potrjuje zastopanost združenega dela na tem sejmu; iz škofjeloške občine 2 odstotka, radovljiške 12, tržiške 10, iz ljubljanskih občin 20, iz jeseniške 26 in iz kranjske občine 30 odstotkov. Razen tega pa bi v prihodnje v času novoletnega gorenjskega sejma veljalo uskladiti tudi nekatere druge podobne prireditve. Tako je na primer v Škof ji Loki v času sejma iskra imela podobno prireditev, v Domžalah pa ABC Po murka. A. t. O LAS 4 STRAN GOSPODARSTVO PETEK. 24. DECEMBRA 19S2 Veriga uspešno rešuje Tio Številk in pozitivni rezultat je znašal 4,5 milijonov dinarjev. Izvedli so tudi že prve organizacijske spremembe. S kadrovsko zamenjavo in strokovno usmeritvijo razvojne skupine v okviru Veriginih skupnih služb je v glavnem rešen osnovni razvoj pnevmatike. Zamenjali so vodjo proizvodnje in zmanjšali režijo v temeljni organizaciji za Se«t delavcev. Planska služba je še Ukrepe družbenega varstva v temeljni organizaciji TIO v leski V erigi uspešno izvajajo — Računajo, da bo ob koncu leta fizični obseg proizvodnje večji za 40 odstotkov, produktivnost pa za 15 odstotkov — Uspelo jim je ustaviti izgubo in oktobra je TIO že posloval pozitivno — Preusmeritev v izdelavo male avtomatike, ki bo zadevala tudi druge temeljne organizacije, bo dokončno razrešila problematiko TIO Lesce — Tako kratkoročne kot dolgoročne sanacijske ukrepe v temeljni organizaciji TIO leška Veriga uspešno izvaja in vse kaže, da bo ukrep družbenega varstva dal dobre rezultate. Celo več, razreševanje nakopičene problematike v temeljni organizaciji TIO so obrnili vsej tovarni v prid, saj je v tem trenutku takorekoč ventil razvoja Verige. V prvi polovici letošnjega leta je mesečna proizvodnja v TIO znašala 10,5 milijonov dinarjev, z uvedbo ukrepa družbenega varstva se je avgusta dvignila na 14,3 milijone dinarjev, ob koncu leta pa bo porast znašal kar 40 odstotkov, produktivnost pa bo porasla za 15 odstotkov. Zdaj prodajo za 15 milijonov dinarjev izdelkov na mesec, s čimer stare zaloge malce prepočasi kopnijo. Zaloge so zdaj večje tudi zavoljo tega, ker morajo nekatere izdelke še kompletirati. Tako letos še ne bodo izdelali prav toliko izdelkov za prvo vgradnjo kot ostalih, kar narekuje sanacijski program. Dosegli pa bodo načrtovani izvoz in na tuje prodali za 310 tisoč dolarjev izdelkov, saj so že do konca avgusta izvozili za 210 tisoč dolarjev. Tudi finančni rezultati kratkoročnih sanacijskih ukrepov so dobri. Lanska izguba je pokrita, letos je v prvih sedmih mesecih znašala 8,9 milijonov dinarjev. 2e avgusta jim je uspelo izgubo ustaviti in vključno s septembrom je znašala 87 tisoč dinarjev. Oktobra ni bilo več rdečih vedno kot operativna priprava dela organizirana v okviru temeljne organizacije, tako bo ostalo do celotne reorganizacije v Verigi, saj se pogovarjajo o drugačni, boljši samoupravni organiziranosti, predvsem skupnih služb. Dolgoročni sanacijski program temeljne organizacije TIO, ki zadeva tudi druge temeljne organizacije, pa vsebuje uvedbo nove tehnologije, preusmeritev v izdelavo pnevmatike in hidravlike, čemur lahko poenostavljeno rečemo program male avtomatike. Izdelali so podroben naložbeni program, ki je tudi dohodkovno zelo zanimiv. Te dni zapirajo tudi njegovo finančno ogrodje. M. Volčjak / Ovčereja v kranjski občini Program prenesti v življenje Lanskoletni popis živine in skromen trop ovac sta bila izhodišče za pospeševanje ovčereje v kranjski občini, s katero bi preprečili zaraščanje pašnikov v hribovskem in višinskem svetu in obenem dosegli boljšo izkoriščenost kmetijskih zemljišč. Načrt, da bi že v enem letu podvojili stalež, se ni povsem uresničil. Kranj — Ce smo pred leti na redke rejce ovac v Sloveniji gledali kot na zagovornike tradicionalizma iif*kmečke romantike, je danes odnos do ovčereje že precej drugačen. Postala je povsem enakovredna veja živinoreje in eden izmed načinov, kako bolje izkoristiti hribovski in višinski svet. S pospeševanjem ovčereje v tem delu bomo preprečili nadaljnje zaraščanje pašnikov. S tem bomo dosegli tisto, za kar si družba danes prizadeva. Hrano bomo pričeli pridelovati tudi na po- Izhod v enotni akciji Kranj — Na zadnji seji občinske konference zveze komunistov v kranjski občini so vsestransko ocenili gospodarjenje v letošnjih devetih mesecih ter zavzeto spregovorili o razvojnih načrtih za leto 1983. Po osnovnih ugotovitvah letošnjega gospodarjenje je veSni delovnih organizacij v devetih mesecih uspelo doseči načrtovano rast proizvodnje in se približati tudi predvideni rasti izvoza na konvertibilno področje. Tovrstna uspešna prizadevanja pa po drugi strani zmanjšujejo delitvena razmerja družbenega proizvoda. V občini bo v celoti pokrit konvertibilni uvoz z izvozom. Dosežki pa bi bili še veliko večji, če bi posamezne delovne organizacije še bolje pokrivale svoje uvozne potrebe z izvozom. Zaskrbljeni pa so v občini zaradi manjšega obsega industrijske proizvodnje v nekaterih večjih delovnih organizacijah, kot so Sava, Planika, KZK-TOZD Mlekarna in Oljarica. Takšno stanje v teh delovnih organizacijah bi lahko v prihodnje ogrozilo socialno varnost delavcev. Ena od ugotovitev in stališč konference je, da zaradi previsokih obresti, splošne in skupne porabe pada reprodukcijska sposobnost gospodarstva. Zato je potrebno varčevanje z zmanjšanimi prispevnimi stopnjami in znižanimi davki. Komunisti se morajo odločno zavzemati za dosledno uresničevanje dogovora o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka. Kršitelji se marsi-kie 7Hn«šajo na dohodek, ustvarjen v zadnjih treh mesecih, vendar se lahko zgodi, da ne bodo imeli sredstev za poravnavo tudi po zaključnem računu. Razen tega morajo tiste delovne organizacije, ki izkazujejo izgubo, najprej temeljito oceniti uresničevanje svojih sanacijskih programov in šele potem iskati objektivne vzroke za izgube. Stališča konference o razvojnih načrtih za prihodnje leto poudarjajo predvsem povečanje izvoza na konvertibilno področje. Zato bo potrebno zagotoviti čimbolj redno preskrbo proizvodnje z reprodukcijskimi materiali. Rešitev je v dohodkovnem povezovanju. Zal pa na takšna stališča meče temno senco ugotovitev, da tik pred dvanajsto še vedno v zvezi in republiki niso znana (usklajena) osnovna izhodišča za realno načrtovanje. Še posebej ostro in odločno je stališče, da se morajo člani zveze komunistov povsod in vedno zoperstavljati administrativnemu urejanju gospodarskih tokov. Sicer pa velja osnovna ugotovitev, da je za reševanje težkega položaja in uresničevanje nalog v prinodnjem letu izh<*d na vseh področjih v enotni akciji. To še posebej velja za odpravljanje motenj v preskrbi z izdelki za široko potrošnjo in s posameznimi vrstami energije. Pri tem je treba na vseh ravneh zagotoviti boljšo proizvodnjo in organizacijo delitve teh izdelkov in varčno porabo vseh vrst energije. A. Žalar vršinah, ki zdaj veljajo za neobdelane ali slabo obdelane. Kmetijski strokovnjaki so izračunali, da bi v naši republiki morali rediti prek 700 tisoč ovac, če bi hoteli ohraniti večino kmetijske zemlje, ki jo opuščamo. Podatki lanskoletnega popisa živine govorijo o mnogo bolj skromnem staležu — o 25 tisočih ovac. V kranjski občini so ob popisu našteli le 407 ovac, od tega 202 na Jezerskem, 102 v Bašlju, v Kokri 80, na Možjanci 11, v Ambrožu osem ter v Stiški vasi štiri. Tako maloštevilen trop, nekdaj so samo na Jezerskem imeli prek 700 ovac, in zaraščanje kmetijskih zemljišč v hribovskem in višinskem svetu sta bila razloga, da so v občini pričeli organizirano pospeševati ovčerejo. Ta ima ugodne možnosti, saj imajo višinski kmetje v lasti kar 1223 hektarov obdelovalne zemlje in 383 hektarov pašnikov, na katerih bi ovce lahko dobile dve tretjini potrebne letne krme. Za pospeševanje ovčereje v kranjski občini je Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske izdelal letos programe za dvanajst kmetij: za štiri v krajevni skupnosti Jezersko, za dve v Kokri, Gradu in na Beli ter za eno na Šenturški gori in na Joštu. Po občinskem načrtu naj bi se letos trop ovac podvojil, povečal s 407 na 814 ovac. Program, za katerega je občinska skupščina iz sredstev za gospodarsko dejavnost krajevnih skupnosti doslej namenila milijon dinarjev, ni bil v celoti uresničen. Stalež se je povečal le za polovico, na Jezerskem za 118, v Kokri za 16, v Baslju za 67 in na Joštu za devet ovac. Cokla hitrejšemu razvoju ovčereje v kranjski občini je še vedno programu nenaklonjena miselnost nekaterih kmetov, zato bo morala pospeševalna služba pogosteje stopiti v stik z morebitnimi rejci. Do konca srednjeročnega obdobja naj bi v občini imeli 2400 plemenskih ovac. To f>a bomo dosegli le, če bomo drugo eto nadoknadili letošnji manjko ter poleg tega povečali stalež še za tri petine, v naslednjih dveh letih pa še vsakokrat za dobro tretjino. C.Zaplotnik NA DELOVNEM MESTU Dober projekt za malo denarja Kranj — Franc Nudižar je vodja Arhitektbiroja, ki se je pred trinajstimi leti kot delovna enota razvil v okviru Splošnega gradbenega podjetja Tržič. Pametna zamisel, da se načrtovanjt^čim tesneje poveže z gradbeništvom, se je že zdavnaj potrdila, saj je za investitorja precej laže, če ima opraviti samo z eno delovno organizacijo. »Že 1975. leta, ko sem postal vodja,« je pripovedoval Franc Na-dižar, »smo računali, da bo biro prerasel možnosti SGP Tržič. To se je res zgodilo, saj večinoma delamo za naročnike zunaj tržiške občine. V biroju je zdaj zaposlenih osem arhitektov, trije diplomirani statiki in pet gradbenih tehnikov. Prostori so postali pretesni, zato se dogovarjamo, da bi v starem jedru Kranja kupili hi- šo, jo obnovili in prenesli vanjo našo celotno dejavnost. Seveda pa je uresničitev tega načrta zelo odvisna od investicijskih možnosti.« »Delo v Arhitektbiroju je pestro. Prevzeli smo vse projektantske posle za Planiko, tudi celotno opremo njihovih prodajaln po Jugoslaviji. /.u Alpetour, ITT Kranj, če omenim samo nekutere po-membnejše naročniki1. Trenutno pripravljamo projekt skupnih prostorov z večnamensko dvorano za center usmerjenega izobraževanja na Zlatem polju, v naših rokah so vsi načrti stanovanjske gradnje in revitalizacije mestne ga jedru Tržiča, letos tudi že del revitalizacije Škofje Loke.« je povedal Franc Nudižar. »Kazen tega smo se v sodelovanju z loško kmetijsko zadrugo poskusuli pri urejevanju kmečkega turizma, reševali stare kmetije v Davči, izdelujemo pa še kompletno lokacijsko dokumentacijo za tržiško občino.« Glede na to, da so v Kranju štiri projektantske hiše in du je naložb v zaostrenih gospodarskih razmerah vse manj, bi luhko pričakovali. da bo tudi dela za projektante vedno manj. V Arhitektbiroju ga imajo zdaj še dovolj. Poslali so celo projektno ponudbo za šole in pošto, ki jih bo Imos gradil v Egiptu, in čakajo na. verjetno ugoden, odgovor. »Držimo se načela, da je treba prisluhniti željam investitorju, upoštevati denarne možnosti in seveda nas eas,« jt> dejal Frunc Nudižar. »Doslej se nam je kur posrečilo. Naši projekti so bili do bro sprejeti. Vemo tudi. da denar ja ni in da bo luhko uspel le tisti projektant, ki bo za malo denarja i/delal oblikovno in funkcionalno dober projekt. Mi smo dovol j konkurenčni, v veliki meri tudi /ato. ker nismo obremenjeni / volih i mi stroški administ ruci je.« H. Jelovi an Čim manj zgrešenih naložb Gre za dvoje vprašanj. Čimbolj je treba povečevati proizvodnjo in s tem omogočiti povečevanje tistih investicijskih naložb, ki se nam bodo hitro obrestovale. To je nedvomno osnovno izhodišče za nadaljnje povečevanje novih delovnih mest oziroma zmanjševanje naraščanja nezaposlenosti. Ob naraščanju števila nezaposlenih, med katerimi je precej mladih, pa je treba uveljaviti tista določila, ki jih danes v praksi morda ne spoštujemo ali pa jih uresničujemo premalo zavzeto. Zavedati se namreč moramo, da mladi, ki po končanem šolanju ne dobijo zaposlitve, pomenijo zgrešeno naložbo. Ko so o tem razpravljali na zadnji seji občinske konference zveze komunistov v Kranju, so sprejeli več stališč in usmeritev. Poudarili so, da so vse pogostejše težnje po zapiranju OZD pri zaposlovanju strokovnjakov in mladine nesprejemljive, kakor tudi tiste, ki ne teže k smotrnemu zmanjševanju pogodbenega in nadurnega dela. Prednost pri zaposlovanju naj imajo v prihodnje tiste delovne organizacije, ki bodo dosegale višji dohodek na zaposlenega od republiškega in v panogi, izvozniki na konvertibilno tržišče, pridelovalci in predelovalci hrane, energije in surovin, drobno gospodarstvo in tiste delovne organizacije, ki s svojim delom omogočajo zmanjšanje uvoza. Na seji so podprli usmeritve skupnosti za zaposlovanje, da imajo prednost pri zaposlitvi usposobljeni invalidi, tisti, ki so ostali brez službe zaradi zmanjšanja ali ukinitve proizvodnje, pripravniki oziroma kadrovski štipendisti, štipendisti iz združenih sredstev in štipendisti Titovega sklada ter nenazadnje iskalci zaposlitve, ki prejemajo denarno nadomestilo. V razpravi so še posebej poudarili, da je treba vložiti vse napore, da se pripravniki zaposlijo za nedoločen čas. Tam, kjer to ni mogoče, pa bi jih zaposlovali za določen čas. S tem se bodo sicer povečala potrebna sredstva za nadomestilo za čas nezaposlenosti. Vendar pa bi sklenitev takšnega sporazuma po drugi strani prisilila delovne organizacije, da bi resneje razmislile o zmanjševanju pogodbenega in nadurnega dela in spoštovanju določil zakona o delovnih razmerjih. Prav zato so na seji tudi sklenili, da bo zveza komunistov skupaj s sindikalnimi organizacijami in inšpekcijskimi službami začela politično akcijo za uveljavitev teh določil. A. Žalar Skofja Ix)ka — Kot že tu kaj let poprej so tudi letos v Kmetijski zadr - j g i Skofja Loka podelili nagrade najboljšim članom in delavcem zadruge za uspehe v kmetijski proizvodnji, za sodelovanje v samouprav- I nili organih zadruge ter za prizadevnost in tovarištvo. Nagrade so na področju Poljanske doline dobili Janez Bogataj iz Dolenje Dobrave. Frane Jelovčan i; Leskoviee. Milan Dolenc iz Vinharij in Franc Liker j * Mrzlega vrha. na področju Selške doline Janez Benecfik iz Studeie-ga. Franc Bešter iz Selc in Franc Peternelj iz Duvče, na področju Škofje Loke pa Mici Cof iz Dorfarij, Jože Luznar s Kovskega vrha, Franck-Dolenc iz Gabrovega in Pavle Zevnik iz Praš. Nagrade in priznanje so dobili tudi delavci Kmetijske zadruge: Olga Sifrar, Sandi Bartol Branko Kokalj. Pok Potočnik in Viktor Sturm. — V. Primožič BLED hotelsko turistično podjetje bled tozd igralnica - casino 1. Delavski svet TOZD ponovno razpisuje prosta dela in naloge individualnega poslovodnega organa -direktorja tozd Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in družbe nim dogovorom, izpolnjevati še naslednje: — visoka ali višja strokovna izobrazba ekonomske, turistične ali druge ustrezne smeri oziroma z delom pridobljene delovne zmožnosti, — 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj, — znanje enega svetovnega jezika, — da predloži program razvoja tozd za naslednje mandatno obdobje, — imu organizacijske sposobnosti in moralnopolitične kvalitete Delavec bo imenovan za 4 leta. 2. Komisiju z u delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge vratarja — /a nedoločen čas Pogoji- _ nepopolna srednja strokovna izobrazba. 2 leti delovnih izkušenj pasivno znanje italijanskega in nemškega jezika, zdravstvenu in psihofizična sposobnost, moralnopolitična neoporečnost Komisiju za delovna razmerja objavlja tečaj za ckoupieke v igralnici K sodelovunju vubimo kandidate, ki . • • imajo srednjo strokovno izobrazbo, pogovorno obvladajo nemsk. m italijanski je/ik, ima,o odslužen vojaški rok in mso bil. kaznovan.. Zaradi narave delo imajo prednost kandidat, .z bl.znje okolice. 1'ismene pnjave , dokazili o l.p> dneh po objavi nu naslov: HTI »led, i uzu igi. Cesta svobode 15, z oznako: • * pod 1. »zu ra/pisno komisijo« .„.d 2 in M .za komisijo/a delovna razmerja«. . lhj k \,tL....... ru/pifc.1 »;,r.......oglasa bodo kandidat, obveščen, v .0 dneh po sprejetem sklepu o izbiri. >4 S K U to 24. DECEMBRA 1982 KULTURA 5. STRAN C Zaključen peti teden kulture AKLO - Kulturno-umet nisko o »Dobrava« Naklo se s svojo dejavnostjo lahko pohvali, zasega bogata kulturna dogaja-Dejavnost naklanskih kulturnije ena najbolj delovnih amater-med 31 KUD v kranjski občini, adnjih dvanajstih letih, ko so z vodstvom Mihe Štefeta pri-z načrtnim delom, beležijo in posegajo v dogajanje v m okolici. Se posebno je dejav-£abka skupina, ki je v osmih uprizorila trinajst premier „a avtorjev, v katerih je 4o preko dvesto amaterskih Poleg številnih proslav, ki jajo ob pomembnih obletni-Js jubilejih, je v zadnjih petih najzahtevnejši teden kulture v ki ga tradicionalno vestno V letošnjem jubilej-tednu kulture so Sest raznovrstnih priredi-*ećano akademijo z recitacijami petjem, lutkovno predstavo, koncert, razstavo in uprizoritev, za vse struk-arosti obiskovalcev nekaj, pevski zbor, ki že dolga leta in razvedrilo v dru-predstavil iz bodel narodnih, _in umetnih pesmi, s ka- 5 Siri pevsko kulturo, ohranja slovendto pesem ter peto i>d izrodio. Na svečani akade-» se predstavili še otroci iz i Pavle Mede-K atarine m osnovne šole 1. kranjske čete, 'Prikazali program izven 'ačnega ter reci ta tor ji KUD »Do-V Andrej Stremfelj udele-* Številnih alpinističnih odprav ulturni oledar UDOVLJICA - V Sivčevi na ogled novoletna raz-V na kateri sodelujejo li-i'®ki radovljiške občine Od-^bo do konca leta vsak dan •-Uo 12. in od 15. do 17. ure. *ROPA - v nedeljo, 26. de- ' ,ob 15. uri bo v Kropi že novoletni koncert KU-A. Poleg domačega otro in mo&ega pevskega bodo tokrat nastopd. , Tatjana in DragišaOg-vič v prvem delu kon-bodo na sporedu samo-J slovenskih skladateljev m Vbljene klavirske skladbe, •'i?em delu pa. pre"J?*.e' te in dolenjske koled- {IA1W - V galeriji Prešerne na ogled razstava >* Prešeren v vede 1970— , , I M^ne hiše s, lahko U- razstavo portretnin in medalj Vladimirja V«ka V Mali galeriji in v 3*fni dvorani pa J* na ftl mzstova »Partizanske We na SlovenBk«m*; tave so odprte vsak dan od 12 bod 16; do 18. ure, ob in nedeljah od 10. do ure, ob ponedeljkih so ^Sernovo gledali. V soboto, 25 decembia. J u„ uprizorilo »Vžigalnik« Wfiudolfa za Exoterm ,ob 15. uri pa za Preddvor. V nedelj«, ^embra, bodo igro upnzo- * 10. uri za krajevno skup-Kranj-Center, v ponede-27. decembra. ob I7jin g. '^lacije Skofja Loka itcembra, ob 18 k>vaJi na Bledu, fecembra, ob 17. uri Uprizorili za krajevno skup- TVboie in v četrtek, 30. cle 4 ob iS. u n za krajšo *ost Mavčiče. V četrte*. Lfeembra, bodo.s »Cenčač»< J vali v Ljubljani. ... Kamnik - v ie odprta razstava r turističnega gospodarstva, saj so del turistične ponudbe. Domači gostje, dom^ smučarji, ki bi prinašali zadovoljivi dohodek se omejujejo le na enodnevne smučark idjo>č obiske, kar pa je občutno premalo in doki nestalno - za večji in daljši obisk domač smučarjev pa večina naših turističnih sredi ^ nima prenočitvenih zmogljivosti. Z iziea seveda Kranjske gore, za katero pa je znan da žičničarsko izjemoma ni v izgubi in čeprt ji prihodek ni visok, je pa vsaj vi§ji kot strosi I n če upoštevamo še gospodarske težave, kil nam še kako poznajo v žepih in raznorađ omejitve, potem letos tudi od domaČega gosi T ' ni kaj prida pričakovati. Tuji? Le-tem, četudi dokaj malošte lastovkam na belih snežnih poljanah Alp smo se že zdavnaj kaj hitro zamerili i & gimi vrstami in obotavljajoči mi razvojni« koraki smučarskih naprav. Le kdo bi motovilil v počitniških repih, če lahko s®"®1 drugje ves dan, ne da bi si oddahnil in č*« sobo ponujajo domala na smučišču. Resda bo smučal mnogo dražje — tudi « & dinarjev na dan — a prišel je smučati, ne t* čakati v vrstah. In četudi lahko kar naprej in naprej rimo o sporni kupni moči smučarškin ttgn*8' cev, se pač le vprašajmo, le kateri tuji sffi'^ se kani zagnati na naše snežne poljane, &11*®1 ,dilcarji' več ali manj kar resno razmišljajo.^ bi Šli — četudi na obmejni depozit na pravo smučarijov tujino? Našim žičničarjem ostane več ali vsakoletna krparija, vsakoletno naprezanj"? prizadevanje, da se žičnice vendarle vrtijo so tereni vsaj za silo steptani in da do" smučarji dobe vsaj nekaj od te vedno priljubljene in razširjene zimske rel D.Sedej Ve ■H mm g •S';'-..4. • Boris Čebulj: »Vsi žičničarji na slovenskih smučiščih so se na letošnjo zimsko turistično sezono dobro pripravili, tako tudi na Kobli, kjer smo uredili zlasti smučišča v zgornjem delu. Na Ravnah pa obratuje restavracija s 160 sedeži, Snežinka, last TTG.« Franjo Kreačič: »Obiskovalci Krvavca bodo veseli nove smučarske prof te z /voha, ki je na visoki nadmorski višini, s precejšnjo zmogljivostjo. Xa Krvavcu pa smo deloma obnovili tudi dom.« Božidar Pristavec: »V Kranjski gori ima zdaj Podkoren večje zmogljivosti s tremi vlečnicami in dvosedežnico. Opravili pa smo vsa nujna vzdrževalna dela in zamenjali več dotrajanih delov na Žičničarskih napravah.« Andrej Ristič: »Zatrnik je Bledu najbližje smučarsko središče, idealno :a družinsko smuko. Pripravili smo več ugodnih paketov ter med d nun m uvedli tudi brezplačno varstvo na smučišču za najmlajše smuča rje.« C 24. DECEMBRA 1982 REPORTAŽA 7. STRAN GLAS V gornjem delu Hotavelj jc ob prislonjena nova tovarna Mar-tovarna za predelavo vseh vrst ■avnega kamna. Podjetje je nasta-• kmalu po vojni in tri prelomnice v L vem razvoju so važne. Prva le->7, ko je bil kupljen prvi »gater« rez znanega rdečega hotavelj-. marmorja, druga leta 1969, ko i postavljen obrat umetnih (bre-marmornih plošč in tretja leta ko so s pomočjo sovlagateljev i graditi nove proizvodne proza povečano zmogljivost proiz-~4e izdelkov iz naravnega kam-V Marmorju namreč predelujejo • vse jugoslovanske marmorje je trde kamne. Novo proizvodno halo so gradili za zmogljivost *5.0OO kvadratnih metrov izdelkov iz davnega kamna, medtem ko je te-^ja proizvodnja dosegala pnbli-«o 25.000 kvadratnih metrov. Posebej velja poudariti, da je bila svesticija v Marmorju prvi primer vlaganja na Gorenjskem. Denar «&združili še Tehnik, Instalacije, Je-Wica in Kamen Pazin. Investicija je ogromen zalogaj za nekaj več stočlanski kolektiv saj ,e bila »jena vrednost večja, kot je tedaj 9fešal letni prihodek podjetja. Vendar je bila bojazen odveč. Se-tretje leto po odprtju nove tovariš, v Marmorju, dosegajo planirane citate oziroma jih celo presegajo, feesto planiranih 45.000 kvadra-Sah metrov izdelkov so jih letos na-^li nekaj manj kot 60.000 kvadratih metrov in jih tudi prodali. Zato ki obveznosti iz sovlaganja uspe- ^ot pravilna se je izkazala tudi ločitev da ostanejo samostojna fciovna organizacija in ne povežejo •sorodnimi proizvajalci oziroma ve-*ikimi trgovskimi organizacijami, W tako lahko svoje izdelke plasira-Vjprek gradbeništva, trgovin z gradim materialom in prek malopro-"ijne mreže za zasebni sektor. VeUke napore vlagajo tudi v raz, «kavo zunanjega trga. Letos jim je fepelo da so' prodali na tujem trgu -izvode iz jezerskega lehnjaka v Cm Nemčijo, želijo pa v tujino tate jati ne le material, temveč tud, To pomeni, da bi svoje izdelke Cal Dobro se namreč zaveda-JfcbSto morali iskati kruha tud Ciihtrgih. vendar čas sedaj za to Cmernejši. Tudi v tujini namreč vGradbeništvu velika recesija. Va sfvoj.mi izdelki konkurenčni predvsem na račun visoke pro- tt^'u družbeni proizvod ^S le^pada. V Marmorju, ki je - i nanoee tega letos se niso obte panoge, B k so s, in menijo, da zato ne. S L letos prodali tudi v drugih m skušali prodaje,te povest. ^rneKa^ nove izde.ke in Marmor Hotavlje Pravočasno poiskati delo 4 simjr-ostanke marmorja obdelujejo v no*$ izdelke. Tako so začeli izdelovati industrijsko »bunjo«. To jo grob kamen, ki se uporablja za oblaganje fasad in ograj. Razvijajo pa tudi kamine, predvsem zaradi zunanje obloge. Predstavili so jih na pravkar končanem novoletnem sejmu v Kranju. Novost pri teh kaminih je, da skušajo skupaj z gradnjo Žalec kamine izboljšati. Notranji del oziroma kurišče je urejeno tako, da hkrati rešujejo tudi problem ogrevanja. To pomeni, da so razvili kamine, ki niso le za okras, temveč tudi grejejo. Tako za prihodnje leto načrtujejo še dosti dela. Zavedajo pa se, da veliko serijske proizvodnje ne bo več, temveč bodo serije manjše in zahtevnejše in bo zanje potrebnega več dela in znanja. Zato so že poskrbeli za skupino sposobnih ročnih kamnosekov, ki lahko izdelujejo tudi zahtevnejše detajle. Tako so v Budvi pri izgradnji dveh hotelov opravili vsa kamnoseška dela. Položili so tudi vse tlake in stopnice v Domu Ivana Cankarja, prav tako v novi hiši tiska v Ljubljani, opravljajo vsa kamnoseška dela na ljubljanskem gradu itd. Da je poslovanje Marmorja zlasti v zadnjih letih uspešno, je vzrok tudi v tem, da njihovi izdelki postajajo v primerjavi z drugimi materah vse cenejši. Če je pred desetimi leti veljala hrastova stopnica polovico marmorne, je sedaj obratno. L. Bogataj Občanom občin Radovljica, Kranj in Škofja Loka! V obvestilu o razdeljevanju bonov za tekoča goriva, ki je bil objavljen v torek, dne 21/12-1982, je bilo v naslovu pomotoma objavljeno, da bomo razdeljevali bone za plin. Občane občine Škofja Loka pa obveščamo, da je bilo v istem obvestilu pomotoma objavljeno, da se bodo boni za gorivo razdeljevali v ponedeljek, dne 27/12-1982. Pravilen čas razdeljevanja je: četrtek, dne 23/12-1982 od 9.00 do 19.00 ure petek, dne 24/12-1982 od 9.00 do 19.00 ure. OBVESTILO ZDOMCEM Občinska konferenca SZDL Kranj obvešča delavce, ki so na začasnem delu v tujini, da dobijo ustrezne informacije v času od 24. 12. 1982 do 1. 7. 1983 v naslednjih službah: SKUPŠČINA OBČINE KRANJ, Trg revolucije 1, Kranj Komite za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve: vsak delovni dan v od 8.00 do 15.30 ure v sredo od 8.00 do 17.30 ure soba št. 89. Uprava družbenih prihodkov: vsak delovni dan od 8.00 do 15.30 ure v sredo od 8.00 do 17.30 ure soba št.71. Komite za gospodarstvo: vsak delovni čas od 9.00 do 13.00 ure v sredo od 9.00 do 14.00 ure soba št. 202. Op.: V delovnih dneh od 7.30 do 9.00 ure in od 13.00 do 15.30 ure, v sredah do 17.30 ure v eni od ostalih pisarn komiteja za gospodarstvo (ustrezno obvestilo v sobi 202). Sekretariat za notranje zadeve: vsak delovni dan od 8.00 do 15.30 ure v sredo od 8.00 do 17.30 ure Informacije se bodo dajale v sobah 184 in 186/11 in 179/11. CENTER ZA SOCIALNO DELO KRANJ, Trg revolucije 1. vsak delovni dan od 8.00 do 15.00 ure v sredo od 8.00 do 17.00 ure, soba št. 6. STROKOVNA SLUŽBA SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE GORENJSKE KRANJ, JLA 12 vsak delovni dan od 8.00 do 9.30 ure in od 10.30 do 14.30 ure v sredo od 8.00 do 12.00 ure in od 13.00 do 17.00 ure soba št. 1. KOMUNALNO, OBRTNO IN GRADBENO PODJETJE Kranj z n. sol. o. Mirka Vadnova 1 objavlja prosta dela in naloge V TOZD OPEKARNE b. o. — elektrikarja — vzdrževalca (1 delavec) Pogoj: — poklicna šola elektro stroke, delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas, s poskusnim delom 3 mesece — voznika derezine — 1 delavec Pogoj: —. strojnik LGM ali voznik viličarja, delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas, s poskusnim delom 3 mesece — operaterja sežigalne naprave — 1 delavec Pogoj: — poklicna šola kovinske ali elektro stroke in izpit za kurjača parnih kotlov. Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s poskusnim delom 3 mesece — ključavničarja — vzdrževalca — 1 delavec Pogoj: — poklicna šola kovinske stroke, delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s poskusnim delom 3 mesece V TOZD KOMUNALI b. o. — čistilke javnih sanitarij — 1 delavec Pogoj: — nedokončana osnovna šola, delo se združuje za nedoločen čas s poskusnim delom 2 mesecev — cestarja — čistilca za terertIStražišče — 1 delavec Pogoj: — nedokončana osnovna šola in priučitev za navedena dela. Delovno razmerje se združuje za nedoločen čas, s poskusnim delom 2 mesecev Kandidati naj pošljejo vloge na naslov: KOGP Kranj, Komisija za delovna razmerja ustrezne TOZD, Ulica Mirka Vadnova 1, Kranj ali se zglasijo v kadrovskem oddelku. Rok za prijavo je 8 dni od dneva objave. DO ŽIVILA — CENTRAL TOZD DELIKATESA KRANJ V prodajalnah TOZD DELIKATESA Delikatesa Kranj, Maistrov trgll I Delikatesa Tržič, Trg svobode 20 _ Naklo v Naklem — Na vasi, Šenčur _ Dom, Srednja vas I &°reddve;r,ie Kupcem in _ KOčna Jezersko _ Klefnenček, Duplje vam nudimo za praznike pestro izbiro delikatesnih izdelkov, darilnih zavitkov, pijač in ostalega blaga. Hkrati obveščamo, da nudimo razne specialitete iz naših kuhinj v Delikatesi Kranj in Tržič: pečene piščance, razne pečenke, tatarski biftek, ribji tile. razne solate. Pripravljamo tudi jedi po posebnem naročilu. Priporočamo se za nakup. vsem občanom želimo SREČNO 1983 ir£m° »ZADNJA LETOŠNJA VESELICA« nedelja, 26. december ob 17. uri v DELAVSKEM DOMU v Kranju Nastopajo: Čudežna polja HAZARD 12. NADSTROPJE TOMAŽ DOMICELJ Predprodaja vstopnic: Turistična agencija Alpetour O LAS 8 STRAN Pripravimo se na novo leto ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI PETEK. 24. DECEMBRA H Za prijetno razpoloženje med novoletnimi prazniki se bomo potrudile in spe kl e kaj posebno dobrega. Danes vam predstavljamo nekaj receptov za sladice, ki jih je za pretekle novoletne praznike v Mur-kinem Elgu gorenjskim gospodinjam priporočila Ela Kovačič, gospodinjska učiteljica iz Domžal. Poskusite, ne bo vam žal! Čokoladne kocke Potrebujemo: 18 dkg margarine ali surovega masla, 18 dkg sladkorne moke, 2 rumenjaka, 18 dkg moke, sneg iz 2 beljakov, 2 rebri čokolade za kuhanje. Maščobo, sladkor in rumenjake penasto umešamo, dodamo zmehčano čokolado, na koncu pa še sneg in moko in rahlo premešamo. Maso namažemo na pomaščen in z moko posut pekač 2 cm na debelo. Pečemo pri srednji vročini, še tople razrežemo na manjše kocke. Pokapamo jih z rumom, pomažemo s kislo marmelado (najboljša je mare-lična) ter z njo zlepimo po 2 kocki skupaj. Kocke nato pornakamo v čokoladni led (glazuro). Za vnete veke Če se nam vnamejo veke zaradi prečute noči, zaradi pika kakšnega insekta ali zaradi prepiha, pomaga močan ruski čaj. Z ohlajenim čajem napojimo košček vate in si jo nežno pritiskamo na oči. Dobro dene tudi zavretek iz pete rši lja: 30g svežih peteršljevih lističev kuhamo približno 10 minut v 2 dl vode. Peteršiljev zavretek uporabljamo hladen. Nekoliko pomaga tudi pri takoimenovanih žepih pod očmi. Orehove kocke Potrebujemo: 1/4 1 mleka, 1/4 1 orehovih jedrc, 1/4 1 pšeničnega zdroba, 1/4 1 sladkorja, sol, pecilni prašek. Sladkor raztopi m o v mleku ter v njem namočimo pšenični zdrob. Orehe z meljemo na drobilki, prese-jemo mednje pecilni prašek ter jih rahlo primešamo namočenemu zdrobu-. Sol dodamo že mleku. Pekač z višjim robom dobro pomažemo z maslom ali margarino ter potresemo z drobtinami. Maso, ki je precej tekoča, vlijemo v pekač in pečemo v precej vroči pečici, da odstopi od roba. Pečeno pecivo razrežemo na poljubno velike kocke, ki jih lahko različno izboljšamo: ali jih potresemo le s sladkorno moko ali pa jih navlažimo z rumom ali punčem. Lahko pa jih tudi tanko premažemo z marelično ali ribez ovo marmelado in prelijemo s čokoladnim ledom. Pecivo je sočno in okusno. Punčeve rezine (ponarejene) Potrebujemo: 6 jajc, 25 dkg sladkorja, 20 dkg moke, maščoba in moka za model. Beljake stepemo v trd sneg, nato počasi vtepamo rumenjake in sladkorno moko po žlicah; pekač dobro pomažemo z maščobo in potresemo z moko; lahko si pomagamo tudi s havana papirjem. Pečemo v srednje vroči pečici. Ohlajeni biskvit razrežemo v tri enake dele; enega zrežemo na kocke, ki jih razdelimo na dva enaka dela. Ostala dva dela pa na tanko pomažemo z marelično marmelado po zgornji površini. Polovico zrezanih kock prepojimo z ohlajenim, poljubno močnim punčem ter jih naložimo po enem kosu, drugo polovico kock pa prepojimo z drugače obarvanim aromatičnim sokom (malinovec) ter jih naložimo na prve. Preko njih položimo drugo tretjino pomazanega biskvita in sicer tako, da leži na kockah z marmelado pomazana stran. Biskvit narahlo obtežimo za eno uro, nato vso površino na tanko premažemo z marelično marmelado ter prelijemo s punčevim sladkornim ledom. PRAV JE DA VEMO Ogledalo Ogledala nam služijo v praktične namene, obenem pa nam krase stanovanje, posebno če so velika in pravilno nameščena. Z velikim ogledalom, obešenim na steni, sobo navidezno podaljšamo in obogatimo, ker se v njem odraža tudi sobna oprema. Ne devajmo za ogledala raznih časopisov, pošto in podobne šare. Neokusne so tudi umetne rože, zataknjene za okvir ali obešene nanj. Ogledalo mora biti vedno čisto. Hitro ga pomijemo z vodo, ki smo ji dodali nekoliko špirita. Manj znano čistilno sredstvo je modrilo za perilo. Platneno krpico s plavilom z vežemo, ovlažimo z vodo ali s špiritom in zdrgnemo ogledalo. Tudi razredčena čistila za kovine (na primer sidol) se dobro obnesejo. Nato moramo ogledalo osvetliti s suho krpo, s kosom mehkega usnja ali z zmeČkanim časopisnim papirjem, ki je še najcenejše sredstvo in vsakomur na razpolago. Ogledalo lepo očistimo tudi tako, da s svilenim papirjem obrišemo prah, nato ga zdrgnemo s krpo, namočeno v špiritu. To so stari načini čiščenja ogledal. Dobe se pa danes v naših trgovinah vrste novih čistilnih sredstev za umivanje stekla, ki so uporabna tudi za čiščenje ogledal. Toda na koncu jih le dobro zdrgnimo s časopisnim papirjem, da bodo imela pravi lesk. Upanje v človeškem snu je podobno plutovini v rodi. Včasih jo lahko potisnemo do dna, toda vedno splava na površje Dumas.sin Človeku se lahko zabrani vse razen upanje v prihodnost Leon Gambetta Se ni bilo prevarano upanje,k: si ga je bil izbral človek za pv sodo svojega življenja; nihče ga ne more prevarati, tudi ne smrt Ivan Cankar I Kdor nima želje, ima vse Nievo Kdor omejuje svoje želje, je zmeraj zelo bogat Voltaire Ukrotite svoje želje in dosegli boste duševni mir. Povečajte svoje želje in končali boste v norišnici! Eleonor Bone Pohlepna želja je največji izvor bolesti Fo ŠoHing M. Messegue: Narava ima vselej prav J f^l iZT*l I h Zan'čevani ali blagoslovljeni kruh" Ne Sj i L\P 111 l\.l Uill vemo več, kaj naj si mislimo o njem Že od nekdaj je bil kruh simbol njane, ki jo je bog podaril ljudem. Po svetar: semski zgodbi je Jezus pomnožil kruh, da bi potešil lakotft, ljudje ga št vedno lomijo v znamenje prijateljstva. Toda danes je na žalost postal krtih naš prvi sovražnik. »Daj nam danes naš vsakdanji kruh,« smo včasih molili. Danes pa u-ničljivo odvračamo oči od košarice s kruhom in pravimo: »Kruha ne jen 1 In v resnici se je poraba kruha v Franciji v zadnjih petdesetih letih zmanjšala za polovico. To utegne biti znamenje blaginje in bolj mešane hrane, a tudi znamenje odpora do kruha. Naš beli kruh je izgubil vse svoje vitamine, proteine, fosfate, kalcij m aminokisline. Ostal je samo še njegov škrob, mrtva jed, ki je dobra kvečjemu za pitanje prašičev. Omejitev delovnega časa je prisilila peke in njihove pomočnike, da • čim krajšem času izdelajo čim več kruha. To jim omogoča iznajdba kerr čnega kvasa, s katerim testo hitro vzhaja, vsekakor hitreje, kot vzhaja : dobrim naravnim kvasom, ki so ga uporabljali včasih. In da bi bila nesreča popolna, so stare peči na drva izpodrinile oljnate To, da l judje odločno zavračajo kruh, oropan redilnih snovi, umešan : umetnim kvasom in pečen ob zatohlem vonju po gorilnem olju, jasno kaže da ne marajo tega proizvodnega postopka. Na srečo se je zdaj pojavil v trgovinah polnovredni kmečki in ržer. kruh, ki je sicer dražji, a tudi bistveno boljši. Te vrste kruha toplo pripor; čam, če je seveda pristen. Kmečki kruh mora biti umešen z lahko prebavljivim naravnim kvasom in pečen v peči na drva! Polnovreden kruh mora imeti vitamine (če niso beli moki lahkomiselno preprosto samo primeša-surovih otrobov), ržen kruh pa je rahlo odvajalen. Škoda, da v trgovini ne moremo vedno kupiti pšenice v zrnju, ki ;e izredno dragocena. Zgodovina poljedelstva pripoveduje, da je pšenica nastala s križanjem petih žitaric: koruze, rži, ječmena, ovsa in riža. Se pravi, da bi morala imeti vse dobre lastnosti teh žitaric. Pšenica v zrnju je polnovredno živilo, ki bi ga morali prodajati v trgovinah tako kakor riž. Kdor vi na deželi in si jo lahko priskrbi, naj si pripravi klicno žito, ki ima obilo vitamina C: V skodelico dajte pest pšeničnih zrn in dodajte toliko vode. da pokriva zrna. Tako naj se namakajo dva dni. Nato zrna skrbno operite in jih stresite na krožnik. Tretji dan jih znova operite. Zdaj se pokažejo na z? nih majhni beli kalčki. Dobro je, da žito ponovno operete, preden uporabi* kalčke, najbolje takrat, preden jih daste surove na solato ali v juho ali preden z njimi pripravite mlince. Kalčke jejte samo v majhnih količinah, ker so izcedno bogato živilo! Izmed drugih žitaric vam priporočam koruzo, ki je lahko prebavljiva- V južni Franciji in Italiji delajo iz nje »cruchadey« (koruzni sok) in polena- V skandinavskih deželah in v Angliji skuhajo iz ovsa za zajtrk ovseno kašo ali »porridge«, kot ji pravijo. Ker oves znižuje količino sladkorja v krvi. g« priporočajo diabetikom, ki se morajo sicer odrekati močnatim in škrobnfr tim jedem. Ječmen vsebuje apno. Rž učinkuje odvajalno in varuje pred arteric sklerozo. V deželah, kjer je rž glavna hrana, na primer v Rusiji in na Ptfr skem. skoraj ne poznajo bolezni ožilja. Tudi ajda krepi ožilje in bi jo moi li zato več uporabljati! Kaj mi pri mojih starših ni všeč Vsakdo vidi v svojih starših dobre in slabe lastnosti. Tudi sama večkrat razmišljam, kaj mi je pri njiju všeč in kaj je tisto, kar mi ne ugaja. Moja starša sta učitelja. Dopoldan preživita z otroki. Ko se vrnem iz šole, sta največkrat še preutrujena, da bi me bila pripravljena poslušati. Če-prav se tega zavedam, mi včasi nehote uidejo besede prehitro iz ust. Mamica pisano pogleda izza loncev, ati pa me začudeno premeri, ker sploh ni slišal, kaj sem rekla. Največkrat se tak pogovor konča še s sestri nim vpitjem in /. maminim v/.dihom: »Daj, malo počakaj! Mar ne vidiš, da vsega ne zmorem hkrati?« Čeprav sem tega vajena, me vendar prizadene. Da se temu izognem, začnem pogovor raje po kosilu. Takrat se lepo pogovorimo, povemo, kaj smo doživeli dopoldne. Ne ugaja mi, da imata toliko sestankov, sama pa se moram postaviti v vlogo pestrne. Staršema sem ta svoja razmišljanja že zaupala in obljubila sta mi, da se bosta skušala spremeniti. Upam, da bo to res. Saša Kramarič, 5. a r. osn. šole heroja Grajzerja Tržič Na obisku v vojašnici Padlemu borcu Prešernove brigade V naši šoli je navada, da vsako leto obiščejo vojašnico Jožeta Gregorčiča učenci tretjih razredov. Tako smo bili letos na vrsti mi. Kar zavriskali smo, ko nam je tovari.šica povedala, da bomo šli v torek, 14. decembra, na obisk k našim vojakom. Vseh sedem tretjih razredov se nas je zbralo ob desetih pred šolo in v dolgi koloni krenilo po Šolski ulici na Partizansko cesto, kjer stoji vojašnica. Ob vhodu so nas že čaka- Zima Zima že na vrata trka, Mihec v postelji pa smrka. Polja kmalu bodo bela, travnike bo zima vzela. Smuči na dan bomo privlekli, poletne srajce bomo slekli, odšli bomo na smučišča, samevala bodo igrišča. Ko zima bo prišla, bo ptička žalostna, jesti ne bo imela, saj hrano ji bo zima vzela. Andreja Potočnik, 5. b r. osn. šole bratov Zvan Gorje li vojaki. Vsak vojak je prevzel eno skupino in jo vodil. Mi smo si najprej ogledali muzej. Tovarišica nam je razlozila, kdo je bil Jože Gregorčič in zakaj se prav po njem imenuje vojašnica. Potem smo si ogledali orožje. Tam so nam razlagali vojaki. Nekateri so govorili slovensko, nekateri pa srbo-hrvatsko. Najbolj zanimivo je bilo, ko nas je vojak držal po enega v naročju in nas vozil na velikem minometalcu. Nekateri so šli tudi v hlev, nekateri so se naložili na vojaški džip, drugi so si od blizu ogledali helikopter. Nazadn je smo se zbrali v dvorani in si ogledali lilm iz vojaškega življenja. Veliko smo videli na obisku in se marsičesa naučili. Sklenili smo, da bomo vojakom čestitali za njihov praznik — 22. december, dan JLA. Učenci 3. f r. osn. šole Peter Kavčič škofja I-oka Toplo mleko, žganci z zabelo pa mehka postelja — kdo je ne mara? Lačni, izmučeni, nekateri ranjeni so počasi gazili po visokem snegu. Spremljala jih je temna noč, visoke smreke in večen — strah. Po večurni težki hoji so prispeli do svojega cilja. Lovčev hotel na Pokljuki. Ko je vstopil, je iz kuhinje že dišalo in v peči so prasketala goreča polena. Kako prijetno. Kot v pravljici. Spomnil se je domače izbe in rahel nasmešek mu je zaigral na obrazu. Pomislil je na hčerko — zdaj je gotovo že pravo dekle — in se spomnil njene matere, svoje žene. Kaj neki počenjata v tem mrzlem, sneženem decembru? Morda jima je lepo ali pa sta ... No, na to ne bo mislil. Zdaj ne. Njiju niso odpeljali v tabori šče. Ne, ne, prav gotovo ne. Dobri ljudje so jima pomagali. Ju skrili... Iz sanj ga je prebudil močan tovarišev glas: »Jože, kaj ti je?« »Oh, nič, nič.« »Saj vem, da ti je hudo. Kaj misliš, da meni ni? Tvoji so mogoče živi. Kaj pa moji...« »Prav imaš. Pojejva in se na-spiva, kajti dolga in težka pot nas še čaka.« Vzela sta vsak svojo žlico; skromne pojedine je bilo kmalu konec. Zavila sta se v odejo in se zleknila zraven spečih tovarišev. Sanjal je čudovite sanje. Prišla je svoboda, vojne je bilo konec, vrnil se je domov. Na pragu pa hčerka, žena, mati... Vsepovsod streli, streli veselja in radosti nad zmago. STRELI, STRELI. STRELI. Ne da bi premišljeval, je pograbil puško in se postavil blizu okna, da bi videl, kaj se dogaja. Mitraljezi regljajo, gra-nute treskajo že prav blizu. Zavedel se je: obkoljeni, izgublje- ni. Prepuščeni na milo milost. Kako je prišlo do Je bila morda izdaja, sojifc šli po naključju? Za prerrJ vanje ni več časa. Samo si ljati, streljati, čim draže pi* ti svoje življenje. Vse več«-rišev je ubitih, ranjenih- * čenih. Tisti, ki še živijo. kaj jih čaka. Municije kuje, Nemci pa kar naa^-ušesih mu bobni. Sliši saa*; regljanje mitraljeza ter jd nje ranjencev. Ve. da ga č® enaka usoda kot tovariše ^ bo zadnji naboj prihrani*5* Hčerka mu teče naproti s^ zi mrzel, zasnežen zimski^ Širi roke, hiti mu v obje«- Strel — poslednji vem življenju. Zanj je * umolknil sredi pokljuški-dov. Barbara Merlak, H. d r. ^ šole France Prešeren Kranj dO Tam v zraku pa po snegu zadiši Sapica in kmalu za njo veter, ki je odpihnil z osumljenega drevesa se zadnji, že skoraj rdečkasti list. Lebdel je se premetaval, krožil in se končno v velikih krogih spustil nu zemljo. | , i Visoko nu nebu se je sonce, ki je še pred časom tako toplo grelo, ohladilo in kot bi si če/, obraz pokrilo belo masko, izgubil«, svojo mogočno barvo. Postalo je skoraj brez moči. in m najmanjše lužice, ki je nastala po krivdi temnih oblakov, n. več osušilo. Tako enolično je postalo življenje, tako mračno. Po poti gredo ljudje. Ne zgovarjajo se več tako živahno. ?>o opazili spremembo? . .. Nov sunek vetra ... V nosnico zareže oster zrak. k. sporni nja na mraz in kot bi nam vse obrnilo hrbet, se iz neba ul.jtjo debele kaplje. Nuj ne gledamo tako črno . . . Kaj ni tudi ta letni čas lep? In če Ka ne b. bilo. tudi ne b. bilo tako težko pričakovane zime. . Suj res! Sneg! Ze začno pod sivim nebom poplesavati sre brne snežinke, se spuščati na tla kot bele /ene in tkati kot tančico belo preprogo . Vojku Bešter, H. b r. osn. šole Simon Jenko Kranj Sprejem /u pionirje — Ena stimuli oblik povezovanja armade s prebi va Is tvom je sodelovanje s šolsko mladino. Tako je tudi v kranjskioi)-čini, kjer poveljnik qa mizi je iz Kranja pred pra mikom oboroženih sil vsako leto sprejme pionirje iz vseli šol Med letošnjim srečanjem r (lomu JI A so učenci prebrali gostitelju spise o naši armadi in uprizorili krajši kulturni spored Snidenje so končali s sproščenim pogovorom. (S) — loto: I Perdan Mavrica Poglej to mavrico na r danes je tvoj srečen dari. daleč tam na njenem kmy-> vrč zlata je zakopan. Hitro čez gore, doline, teci, da ga boš imel, teci, da ga kdo ne vzanc. da ga pravi čas boš refi f*rišel si do zelene jase, tja, kjer mavrice je km}, kopal v zemljo si globoko. da srečen, bogat bi posta' \'rča pa nisi tam našel čeprav si ga dolgo iskal zdaj žalosten, ker nisi lwgatejši od drugih postal A ni le bogastvo vsa sreča. je lepte poznati smehlja;, to je ljubiti življenje, ne zlatih cekinov sijaj. Alenka Brezar, 7. c r. osn Šole heroja Bračiča Tržič obiskali smo vašo trgovino POVABILO NA POKIJUKO Morda se še niste odločili, kako bi prijetno preživeli praznične dni oziroma prosti čas v letošnji zimi. Na Pokljuko ste vabljeni vsi, ki imate radi okusne, domače jedi, ljubitelji rekreacije in zabave. Posebej pa vas vabimo v preurejeno gostilno v spodnjih prostorih depandanse hotela Šport — JELKA, ki bo odprta 25. t. m. Postregli vam bomo s posebnostmi iz domače gorenjske kuhinje, gobjimi jedrni, divjačino in slaščicami, pripravljenimi na poseben način. Cene bodo ugodne in dostopne za vsak žep. Za ljubitelje smučanja je ob hotelu urejeno smučišče, ki bo zvečer osvetljeno. Svoje bivanje v hotelu Šport boste lahko popestrili z zabavo v disku hotela Šport. Za novoletne praznične dni bo za veselo razpoloženje poskrbel narod-nozabavni ansambel Primorski fantje. Vse informacije in rezervacije lahko dobite po telefonu 064 77-027. Kolektiv hotela ŠPORT pričakuje vaš obisk! /\.—ALPETOUR KRANJČANI! Zakaj bi po nepotrebnem trosili gorivo? Vabimo vas, da obiščete hotel Creina v Kranju, kjer lahko ob petkih in sobotah zaplešete ob glasbi ansambla Modrine, ob nedeljah pa vas vabimo na družinska kosila po izredno ugodni ceni. Varčujte z nami! Kolektiv hotela Creina PLANINSKF POSTOJANKE, KI BODO ODPRTE ČEZ NOVOLETNE PRAZNIKE Planinska zveza Slovenije nam je sporočila seznam planinskih postojank, ki bodo odprte čez novoletne praznike: JULIJSKE ALPE: Blejska koča na I.ipanti. Koča pod Bogatinom, Dom na Uskovnici, Dom v Tamarju, Dom B. Ziherla na Lubniku, Mihelčičev dom na Govejku, Erjavčeva koča na Vršiču, Dom na Soriški planini, Koča na Planini Razor, Kosijev dom na Vogarju, Koča na Ratitov-cu, Dom na Goropekah. KAMNIŠKE IN SAVINJSKE ALPE S PREDGORJEM: Dom na Smre kovcu, Dom Kokrškega odreda na Kališču, Dom v Kamniški Bistrici, Koča na Loki pod Raduho, Dom na Veliki planini ali Dom na Mali planini, Dom na Menini planini, Mengeška koča na Gobavici, Planinski dom na Rašici, Dom pod Storžičem, Kostanjčeva koča na Dobrči KARAVANKE: Dom Pristava na Javorniškem rovtu. Planinska postojanka Helena, Koča na Pikovem, Dom na Uršlji gori, Poštarska koča pod Plešivcem, Roblekov dom na Begunjščici, Koča na Naravskih ledinah, Dom na Kofcah, Dom na Zelenici POHORJE S SEVEROVZHODNO SLOVENIJO: Štuhecov dom pri Treh kraljih. Mariborska koča, Ruška koča, Ribniška koča, Koča pod Kremžarjevim vrhom, Grmovškov dom pod Veliko kopo, Dom na Kozjaku, Dom na Paškern Kozjaku ZASAVJE: Koča na Bohorju, Dom v Gorah, Koča na Kalu, Koča na Kumu, Dom na Šmohorju, Tončkov dom in Jurkova koča na Lisci, Dom na Jančah. Dom pod Reško planino, Koča na Kopitniku, Dragov dom na Homu, Dom na Mrzlici GORJANCI: Dom Vinka Paderšiča, Dom na Mirni gori PRIMORSKA IN NOTRANJSKA: Pirnatova koča na Javorniku, Koča na Hleviški planini. Planinski dom na Sviščakih, Stjenkova koča na Trstelju, Tumova koča na Slavniku, Vojkova koča na Nanosu, Tončkov dom — Kališe Logatec ,24. DECEMBRA 1982 GLAS SVETUJE IZLET IN ODDIH _9. STRAN GLAS ZIMA 82/83 ODDIH OB MORJU (Portorož, Izola - Simonov za-* liv,Opati j a) SMUČANJE na Krvavcu, Voglu, Soriški planini, Starem vrhu, Zatrniku: bivanje v zasebnih sobah SMUČARSKI PAKETI z avtobusnim prevozom, za posameznike in skupine: _ iz Ljubljane na Krvavec, Stan vrh, Vogel, Soriško planino . večdnevni paketi dnevno ze od 2b0- din nižie cene za šolske skupine - iz Kranja na Krvavec, 250,- din dnevno - iz Šk. Loke na Stari vrh in Soriško planino, za - iz Radovljice in Bleda na Vogel in Krvavec, za skupine ZAGOTOVITE SI PREVOZ, PRIJAVITE SE PRAVOČASNO! Informacije in prijave v Alpetourovih turističnih poslovalnicah. SILVESTROVANJE NA BLEDU Za silvestrovanje so še prosti sedeži v naslednjih hotelih: fOPUCE — bistro, vstopnina (konzum. 200. — ) F — taverna, cena menija — Dancing bar, cena menija — narezek PARK - restavracija, cena menija — Kazina, vstopnina (konzum. JOU. —; Krim — restavracija, cena menija LOVEC — restavracija, cena menija ILOVICA — restavracija, cena menija S1/0B 3BODA — cena menija — mrzli narezek 600,-1.600,-1.200,-1.500.-700,-1.300,-1.300,-1.300,-1.300.-800,- din din din din din din din din drn din Plesna glasba v času novoletnih praznikov: '0PLICK — bistro GOLF — bar — taverna _ velika restavracija PARK — kazina — restavracija JELOVICA '-0VEC SVOBODA igra: Alpski kvintet Karlo Bent, uns. iz Poljske Orglarji ansambel Gong Nevroni z Reke ansambel Trgovci ansambel Kreš ansambel Karavanke Blejski kvintet V jeseniškem Fužinarju je prijetno kupovati J Jesenice - Celjska Kovino-fma med ostalimi temeljni organizacijami tud Tehmc ^ trgovino, ki ima Sirom po Slo 'ttiiji 27 prodajnih m^;™^ njimi je tudi jeseniški FUŽINAH, W Stane Tržcču je Pouedalr,l at je ku/il me v Pužlnarja Tugatj* / ^a po drugn w dvsvm Pa Vinica mi JK , • /.; se tudi Pnja z ni P . t u di če nič •"govorijo* sveutjj da tu kupf dfbtm tvan, ki jih iodal Stane Me blagovnica, kije poznana po vsej Gorenjski. V svojem prodajnem programu Trna predvsem tehnično blago široke potrošnje, ki ga nudijo na treh oddelkih: z gospodinjskimi aparati, posodo in kuhinjskim priborom, z akustiko, steklom in porcelanom in na oddelku z instalacijskim materialom za centralno ogrevanje, vodo in elektriko. S tem programom tudi redno sodeluje na sejmih v Kranju, vse bolj pa se uveljavlja tudi s prodajo blaga za reprodukcijo. Pred dnevi smo obiskali Fuži-nar in se pogovarjali z vodjem blagovnice Jože tom Režkom o letošnjem poslovanju, založeno-gti, težavah in podobnem. »Pomanjkanje blaga široke potrošnje čutimo tudi v trgovini tehnične stroke, saj ni moč kupiti zmrzovalnih skrinj, pralnih strojev, televizorjev, kablov in podobnega. Poleg tega precej vplivajo na prodajo tudi ukinjena potrošniška pošojila. Kljub temu pa letošnje leto uspešno zaključujemo, saj bo 10 zaposlenih ustvarilo realizacijo v vrednosti 100 milijonov dinarjev, novih seveda.« In kako ste uspeli to doseči? »Z osebno prizadevnostjo vsakega posameznika in z izbiro blaga, za katerim je veliko povpraševanje. Imamo tudi racionalno organizirano delo, saj vseskozi deljen delovni ■ sicer dodatna obreme-nas, vendar pa se to odraža, v ustvarjenem in ne nazadnje tudi v bnem dohodku zaposlenih.« in kako v naslednjem letu'; imamo že čas. To j( nitev za pozitivno dohodku os« »Tudi v naprej se bomo trudili, da v danih možnostih ponudimo čim pestrejšo izbiro blaga« pravi vodja blagovnice Fužinar Jože Režek. leprodaja in posameznimi proizvajalci. Pri tem je treba posebej povedati, da delovna organizacija Kovinotehna s svojimi 5 temeljnimi organizacijami načrtuje za naslednje leto realizacijo v vrednosti 20 m il i jard d in.« Vaše poslovanje verjetno spremi j aj o tudi težave? »Tudi mi se srečujemo z raznovrstnimi problemi. Vse več proizvajalcev zahteva soviaganje, vendar njihovim zahtevkom zaradi nizke akumulacije v maloprodaji ne moremo ugoditi, saj denarja nimamo. Trenutno imamo tudi težave zaradi omejene porabe goriva, kar nam otežuje dostavo blaga kupcem. Kljub temu se bomo tudi v bodoče trudili za čim pestrejšo izbiro blaga in da bodo kupci zadovoljni zapuščali našo blagovnico.« Za mnenja smo povprašali tudi kupce ... V okviru tedna briških vin v Kranju, ki ga je pripravila Kmetijska zadruga Goriška Brda v sodelovanju : delovnim kolektivom Živila — Central, so bile tudi degustacije briških vin v vinski kleti TOZD Vino Kranj. Zadnja pokušnja bo danes, od 15. do 17. ure na istem mestu. Pridite in poskusite, obenem pa lahko tudi v trgovini v skladišču ali bližnjem diskontu obnovite domačo zalogo :a praznične dni. »Z ozirom na dosežene uspehe planiramo 30-odstotno povečanje lealizacije, predvsem na račun boljšega sodelovanja s TOZD Ve- BLAGOVNICA FUŽINAR JESENICE VAM ŽELI SREČNO NOVO LETO! Tone in Olga Karo z Jesenic sta prišla v blagovnico po žarnice. »Večkrat pridem in ponavadi dobiva, kar potrebujeva, predvsem pa nama je všeč prijnznost prodajalcev in še posebej poslovodje.« 10. STRAN OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE PETEK, 24. DECEMBRA 1912 Nove obrestne mere Večina naših načrtov in želja je tako ali drugače povezanih z denarjem. Pot do cilja je včasih daljša. Dolgoročno varčevanje pod ugodnejšimi pogoji je zato možnost, o kateri velja razmisliti. Nove obrestne mere za nenamenske dinarske hranilne vloge so: 7,5% za vloge na vpogled (nespremenjeno) _______ 13% za vloge vezane nad 1 leto 15% za vloge vezane nad 2 leti 20% za vloge vezane nad 3 leta s >■>••!; ' , / Nove obrestne mere za nenamenske devizne hranilne vloge so: 7,5% za vloge na vpogled (nespremenjeno) 9% za vloge vezane nad 1 leto 11 % za vloge vezane nad 2 leti 12,5% za vloge vezane nad 3 leta Tudi, če pravega načrta še nimate: vezava sredstev zagotavlja obrestovanje prihrankov po najvišji obrestni meri. »>w v f /O ljubljanska banka Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje z n. sol. o. TOZD Opekarne Kranj, b. o. Stražišče, Pševska 18 Graditelji: Na enem mestu vam nudimo po konkurenčnih cenah in hitro dobavo celoten izbor gradbenega materiala: — vse vrste opečnih in betonskih izdelkov — vse vrste betonov in gramoza — izolativne materiale — apno in cement — opečni montažni strop »NORMA« — vogalnike, opečne tuljave, dimnike Po telefonskem dogovoru vam pošljemo predračun tudi po pošti Prodajno mesto in informacije: TOZD Opekarna Kranj. Stražišče Pševska18, tel.: 21-140 ali 21-195. Se priporočamo! rcS z ^ OČESNA OPTIKA MARIBOR IZDELAVA VSEH VRST OCAL na recept ali brez Bogata izbira okvirjev in sončnih očal PREGLED VIDA » v ponedeljek, torek, sredo, petek od 13. do 15. ure, v Četrtek od 8. do 10. ure v ordinaciji v servisu OPTIČNI SERVIS - KRANJ, Cesta HA 18 (nasproti porodnišnice) Delovni čus: od 7.30 do 19. ure, ob sobotah od 7.30 do 12. ure. Telefon: 22-190 Priporočil so OČESNA OPTIKA MARIBOR DEŽURNI VETERINAR] od 24.12. do 31.12.82 za občini Kranj in Tržič TERAN JANEZ, dipl. vet., Kranj, Vrečk ova 5, telu 26-357 ali 21-798 LOK AR FRANC, dipl. vet.. Kranj, 2anova 12, telefon: 23-916 za občino ŠkoQa Loka PIPP ANDREJ, dipr. vet.. Škofja Loka, Partizanska^", tel.: 60-380 za občini Radovljica in Jesenice PLESTENJAK ANTON, dipl vet., Bled, Prešernova 34, tel.: 77-828 ali 77-863 Dežurna služba pri Živinorejsko veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju, Iva Slavca 1, tel- 25-779 ali 22-781 pa deluje neprekinjeno. ASTRA Maloprodaja TOZD Blagovnica Ljubljana Bežigrad 6 Komisija za delovna razmerja delovne organizacije objavlja za blagovnico v Kranju. Prešernova 10 naslednja prosta dela in naloge ClSTILKE — osemletka Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom, in enomesečnim poskusnim delom. Pismene ponudbe sprejema kadrovska služba SOZD Astra DSSS, Ljubljana, Titova 77 v roku 8 dni od dneva objave. Osnovna šola DAVORIN JENKO Cerklje na Gorenjskem Komisija za delovna razmerja razpisuje naslednja prosta dela in naloge: — učitelja razrednega pouka od 31.1. čk> 27. 6.1983 — učitelja matematike od 31.1. do 27.6.1983 — varuhinje v WE, oddelek v Zalogu od 3.1. do 18. 3.1983 Pogoji so zakonsko določen; Prijave oddajte v tajništvo šole v roku 15 dni. avtomurka tel 74-860 J Če kupite srečko EKSPRESNE LOTERIJE LOTERIJE SLOVENIJE, •••• imate možnost, da ste dobitnik enega izmed 283.100 dobitkov. PETEK, 24. DECEMBRA 1982 GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE 11. STRAN GLAS Jaz sem za roza POTREBUJEMO TRGOVINO Z RABLJENIMI OBLAČILI Oglašam se na Članek pod naslovom Trgovina z rabljenimi oblačili, ki je vzbudil mojo pozornost. Povsem se strinjam s člankom Helene Jelovčan in Čestitam, ker se je to vprašanje načelo v sredstvih javnega obveščanja. Mnogokrat sem obžalovala, da v Kranju nimamo komisijske trgovine; vendar sem pri tem ostala izgubljena kot zrno peska v morju. Več kot petnajst le je minilo, odkar je trgovsko podjetje Elita ukinilo edino komisijsko prodajalno v Kranju na Koroški cesti Kdor je hotel rabljena oblačila prodati, je moral v Ljubljano. Kranj ima dovolj trgovin s konfekcijo in tudi nekaj buti-kov, katerih ekstravagantni izdelki so dostopni samo tistim z visokimi osebnimi dohodki. Upokojenka sem m konfekcijskih modelov, katerih cena se dviga v vrtoglave višine, si ne morem privoščiti. Kranj s svojo široko okolico bi bil potreben vsajene komisij: ske trgovine. Zato menim, da bi se investicija v to obrestovala Marsikdo bi rad oddal rabljena oblačila - in marsikdo bi jih kpfedlagam, da napravite anketo, s katero boste najbo J neposredno izvedeli za mnenje občanov. Veronika Gortner Kranj POROČILI SO SE V Kranju sta sklenila zakonsko Jasna Bavdek in Junj Majdič iz Bistrice pri Tržiču. Pomanjkanje na tržišču, šepava preskrba in vse nas je presenetilo. Dirkamo za plinom, za čokolado, za margarino, za kavo, za praškom in si kopičimo zaloge, da nas vsaj nekaj naslednjih mesecev ne bi nič presenetilo. Zadovoljno si manemo roke, ko objavijo ali se sliši ljudski glas, da je tega in onega zmanjkalo — mi imamo pač doma še vsega na obilni zalogi. Potrošniška mrzlica, ki nam bi v nobeno čast in v noben ponos, saj zaradi pomanjkanja teh artiklov še nihče ni umrl in zaradi pomanjkanja kurjave tudi še ni nihče zmrznil, je bila tista, da normalni kupci, tisti, ki kupijo toliko, kot pač potrebujejo, blaga ne dobe. Vsaka trgovka vam lahko potrdi, da bi v primeru, če bi naenkrat dobili praška za deset polic, ki bi jih neprestano polnili in pokazali, da je praška v izobilju, prašek tam tudi ostal. Sleherna pametna trgovka ve, da imajo gospodinje doma toliko zalog, da jih lahko po pol leta ni po prašek — in trgovke pač vedo, saj nas dobro poznajo. Enake štorije veljajo za vse druge artikle in za vse tisto, kar se dobi ali pa ne dobi. Morda je edina izjema kava, ki je res že nekaj časa ni in zato kofetarji iz nemaloobmejnih krajev boli glava. Kofetarje iz maloobmejnih območij je treba prav milo prositi za nekaj zrne in ker se radi dajo prositi, so usluge ponavadi drage. Pri bencinu smo opleli z nekaj boni, ta bonomanija pa se je razpasla tudi na nekaterih drugih področjih. Denimo pri: plinu. Strašanske so morale biti zadrege prav pri plinu, saj plinarje sploh nimajo nobenih evidenc o potrošnikih. Nadzorovala se plinska prodaja in uporaba plinov ni, kar je za nas, ki tako radi samozaščitno rav- namo, dokaj žalostno. Če je lastnik, ki v svojem majcenem stanovanju hrani drva v veži, silno okregan in od gasilcev oka ran, da se kaj veš kaj lahko že vžge zaradi tistih pet polen, potem je po drugi strani silno čudno, da se prav plinski nadzor še ni sistematično opravljal. Najbrž vemo, kaj se zgodi, če eksplodira napačno priklopljena jeklenka in najbrž vemo, koliko truda je treba, da zagore polena v veži. Potrošniška mrzlica, ki so jo hipoma začutili plinarji, jih je gnala v takšne ali drugačne rešitve. Najbolj pametni so bili tisti, ki so strpno delili plin brez bonov, pa četudi so žensk e čepele na jeklenkah že tja od tretje ure zjutraj — zanesljivo tiste, ki imajo doma štedilnik na drva s kromastirn kotličkom vred! Bili pa so tudi plinarji, ki so uvedli bone, s številkami pač, ker drugačne evidence ni. Še dalj so šli tisti, ki so v znak boljše razpoznave in evidence uvedli barvaste kartončke za plin in tako zdaj poslušamo pozive, kateri barvni kartončki trenutno lahko »dvignejo« plin. Ljudje niso številke, ne kartončki in ne bončki. Če pa že v skrajni sili hočejo, da sem rdeč, zelen, moder ali celo roza bonček, potem sem absolutno za roza. Roza je moja barva in zelena zavist me daje, da je bila rezervirana le za Podnart-čane. Kaj niso mogli roza obarvati prav vseh oštevilčenih pričakoval-cev, ob tem, da bi jih območno drugače zaznamovali, recimo roza bonske številke od 6154 do 6160 z območno oznako frmržr lahko dvignejo plin tu in tu ob tej in tej uri! Vsaj roza v tej kolobociji zveni nekoliko bolj domače, bolj toplo, bolj nežno ... D. Sedej Škoda na cestah Škoda, ki jo je povzročilo neurje novembra na jeseniških cestnih odsekih, je kar precejšnja — Najslabše v jeseniških in v javorniških rovtih Jesenice — Ob obilnem deževju novembra letos v organizacijah združenega dela jeseniške občine ni nastala občutnejša škoda, več poškodb pa je bilo na cestnem omrežju v občini, predvsem na področju Planine pod Golico in v Javorniškem Rovtu. Ocenili so škodo in obenem ugotovili, da se bo škoda na cestnih odsekih tako v Jeseniških kot v Javorniških Rovtih ob večjih deževjih ponavljala in bi za trajno sanacijo potrebovali 12 milijonov dinarjev. Pri zdrsu ceste pri spodnji postaji žičnice Španov vrh je bilo škode za 3 milijone 412.000 dinarjev; pri zdrsu zemlje pri Prihodih na cesti v Planino pod Golico je bilo za 280.000 dinarjev škode; pri zdrsu zemlje na cesto v Plavški rovt je bilo za 625.000 dinarjev škode; pri zdrsu terena in ceste v Javorniškem rovtu je bilo za 490.000 dinarjev škode; pri gradbenih objektih, ki jih je zalila voda, pa so ugotovili za 58.000 dinarjev ško'de. Pri zdrsu ceste pri spodnji postaji žičnice Španov vrh bodo morali urediti kanalizacijo v dolžini 40 metrov, urediti dostopno pot v zdrsno področje, zabiti pilote in urediti nasip. Prav tako jih čakajo precejšnja sanacijska dela tudi na drugih poškodovanih območjih. Investitor vseh potrebnih del je samoupravna komunalna skupnost jeseniške občine, sanacijo pa bodo opravili postopoma, na osnovi trajnih strokovnih rešitev. Nameravajo tudi zaprositi za pomoč sredstev iz ustreznega republiškega sklada, začasno sanacijo pa so sklenili opraviti takoj le pri spodnji postaji žičnice Španov vrh, medtem ko za ostale primere iščejo trajne tehnične rešitve, treba pa bo zagotoviti ustrezna sredstva. Samoupravna komunalna skupnost ne razpolaga z namenskimi sredstvi za izvedbo sanacijskih del v letošnjem letu. Jeseniški izvršni svet naj bi iz sredstev proračunskih rezerv za sanacije namenil milijon 500.000 dinarjev, ki naj bi jih namenili za odpravljanje škode na kritičnih cestnih odsekih na področju krajevne skupnosti Planina pod Golico in v Javorniškem Rovtu. q ge(jej Lek najboljši, Martuljek najslabše Hotel Lek je zabeležil največ gostov v minuli sezoni, medtem ko je bilo v ostalih komercialnih obratih gostinstva in turizma precej slabo — V zasebnih sobah malo prometa Jesenice — Čeprav se je v devetih mesecih letošnjega leta celotni prihodek v gostinstvu in tu- Kamen spotike V Frankovem naselju v Škof ji Loki je videti tudi takšne prizore, ki sicer lepo urejenemu okolju niso v ponos. Kaj ko bi na pol oropanega fička vendarle odstranili še pred snegom? — Foto: F. Perdan Razstava fotografij Skofja Loka - Fotografija po-*ia vse bolj mikavna oblika T vse u ;0 se ukvarja vse Jarjanja m t^njo >>Gorenjska t ljudi. Najema puhar y ? J* l izredno veliko foto- nu prenesel na raz- • j m ^rtiee fotoklube. Tako je Sluh LTH V Škofji Loki pripra-/>klub L1/\ografij( ki so jo odprli .razstavo fotogm J,d ^ do ]3 - decembra, na ok ^RazstaVoso Muarja prih<^nje leto « in lele živali dolgo ne kažejo vidnih zunanjih sprememb, prav tako še ne pade količina mleka. Ko pa se bolezen pokaže tudi z zunanjimi znaki, žival pogine v nekaj tednih. Medtem obolele živali okužijo celotno čredo še zdravih plemenskih živali, zato je ugotavljanje bolezni in odstranitev bolnih živali nujno in posebno ob sedanjem pomanjkanju mesa in mleka še kako potrebno. Ko se pojavijo turnorozne spremembe na omenjenih organih obolelih živali, jim veterinarska medicina ne more več pomagati, pogin je neizbežen. Z leti se je levkoza govedi toliko razširila, da smo v Sloveniji pričeli zatirati to bolezen z rednimi preiskavami krvi plemenskih govedi starejših od 2 let, na vseh družbenih obratih ter pri lastnikih z 20 in več plemenskimi živalmi v hlevih. S to sekološko metodo, ki jo v Sloveniji uporabljamo od leta 1978, lahko ugotovimo bolezen že po 4 mesecih po okužbi, čeprav na zunaj še ni opazno. Zar adi velikih ekonomskih izgub, ki so jih imele države z intenzivno živinorejo, in ker pomeni levkoza hud zdravstveno ekonomski problem, je nujno, da ob bolezni ukrepamo hitro, dosledno in učinkovito. Morda je prav nepoznavanje bolezni vzrok, da lastniki živali pa tudi nekateri drugi nočejo oziroma ne morejo doumeti, da samo hitra odstranitev živali i/ hleva prepreci okužbo zdravih. Bolezen se prenaša /. dotikom, preko mleka (teleta) bolnih mater ali pa se okužijo teleta že v materinem telesu. Levkoza je bolezen govedi vsega sveta in povzroča največ škode, če bolne živali ne izločimo takoj. Proizvodnost govedi, posebno mlec-nih pasem, je namreč vedno večja, živali pa so s tem postale bolj dovzetne za to bolezen. Zato m čudno, da zboli pogosteje govedo črno-bele pasme z veliko proizvodni.) mleka ob intenzivnem knn-medtein ko so ekstenzivne ljenju, pasme, kot na primer buša ali bo- linjka, znatno bolj odporne, t> »staja tudi nagnjenost oziroma odpornost posameznih živali, tako da se nekatere v okuženi čred. kljub stalnemu kontaktu z ne okužijo. Šele tik preden turnorozne spremembe, splošna oslabelost, hu nost, manj mleka, pre^ spremembe so odvisne obsežnosti tum orožnih Tumorji dosežejo velikost jega jajca do otroške gla takih živali je pogojno uži del mesa pa je treba zavr bolnih živali je treba prekuhati; poskusi na šim. so jim dajali piti mleko živali, 30 pokazali, da lahko tudi te živali za povsem tumoroznimi spremembami vedo. Neposrednega dokaza za levkozo tudi človek, nI' omenjeni poskus s šimpan-opozorilo, kako je treba ra* mlekom obolelih živali Najučinkovitejši ukrep ranje bolezni je takojšnia te v bolnih živali iz hleva na farmah Prestranek, Psata poskušali zadržati bolne čredi zaradi dobre prireie r ker so bile živali še v dobri re diciji, so potrdile, da * prikritost te bolezni pnpei.'** likvidacije celotne črede ^ živali oziroma farme. Ob sistematičnem pregled ki ga je opravil živinoreji rinarski zavod Gorenjske, srv r tudi v občini Kranj ugotovili bolnih živali pri dveh lastmk -K Kr bele pasme. Na predlog k on'.: 3 gospodarstvo je izvršni svet it.k ščine občine sprejel sklep o r ^-nastale škode, saj je bik vseh 11 živali zaklati. P« da se je levkoza pojavila Pr! 1 ; g najboljših rejcev na Goren.^m"J i odlični čredi živali z nadjvv mlečnostjo, samo potrjuje nost govejih čred zaradi t«? ^ Večja kot je proizvodno*- * večja je tudi možnost oku**" ^ tistih, ki so potomci dovzetni- {„a bolezen. V nasprotju od pr^ števila ostalih obolenj donia^ vali ob levkozi rejec ni niče^rki ^ Za levkozo obole tudi ovce v< ^ c se na Gorenjskem tega trenu« ^ ni bati, ker je ovčereja v ek>te« ^ fazi razvoja, z majhno Vendar pa lahko ob ner.a< lij 3 vanem pripustu omogočimo r V takih živali, ki genetsko ne ^t odporne. *lfi Ce bomo ob morebitnem p bolezni v hlevih ukrepali taki primera s farme Prestranek /ln M ag. Ho ma n Gra nd k J ^Ori vet. inšpektor Lani so v Anhovem začeli sežigati odpadne gume kranjske Save — Izredno kaloričnost gume v peči in odličen klinker za cement — Vse večja prizadevanja Save za predelavo in ponovno uporabo odpadne gume An odpadnimi guma™« ^toŠl fSStnn^e « konjička. Nisejn' lja g v kotu i ? fe kaj prostor^ j h - ^v j * & ali drvarnice. Marsikdojin ; ^i z zemljo in rožami pa .mu sluu f.cvetlični lonec. Pri nas je vprašanj^^ * / gum, kaj pa t ■ « vsem prizadevanjem l ogromno odpadka. K njihov gumeni odpadek ! gum, kaj pa tovarna, k^.;«^: ot na primer __ogromno ------------ — ^iska Sava. * Liri i . niihov gumeni oapauen, ii ^Iga leta so ves " .m^hKničnih izdelkov, N C ' ^P^^uo nanrevozili v Tene- usnja m tako napr^voz ^ ei ^ komunalno urejeno oag y cti >dkov. V tovarni so an ^ M kontejnerje. Letasnjo p ve J ^?caaP n s komunale so Savo - ;it\ar^gej'mejo niti kubika njihovih Nkov več. «!nih gum- ReziUtau avtomobilskimi 5 ^iTvointai^tnainu. tudi z vsem ostalim odpadnim materialom, ki nastaja v proizvodnji Save: obreznine, odpadno umetno usnje, profilne cevi, gumeni kord, tkanine, ostružki in podobno. Za sežig takšnih odpadkov mora biti v peči takšna vročina, ki povzroči hiter in popoln razkroj. Blizu 2000 stopinj. V svetu, ki je zasičen z avtomobilskimi gumami, so že osvojili ta sistem in se podali tudi na lov za odpadnimi gumami. Tudi od nas so jih kupovali. Avstrijci so plačevali zanje okrog 60 grošev za kilogram. Vendar so naši strokovnjaki kaj hitro spoznali, da bo vsa ta guma koristnejša, če jo sami porabimo za energijo. Ugotovljeno je namreč, da sežig 1 tone gume odda toliko kalorij kot 1,1 tone dobrega premoga. Zakaj ne bi torej pohiteli s sežigom gume v anhovski cementarni? Strokovnjaki so ugotovili, da je njihov klinker, surovina za proizvodnjo cementa, kadar jo kurijo z dodatkom gum, veliko kvalitetnejši, kajti žična vlakna v avto-gumah izgore in ojačajo klinker. Obenem tudi ugotavljajo, da kurjenje gurne prav nič ne onesnažuje okolja, kajti sežig je popoln. Peč v Anhovem je vodena računalniško in zato delavci, ki delajo bo njej, stalno spremljajo izgorevanje. Ugotovili so, kolikšne količine lahko dodajajo in našli način, kako L ?nOO-tonska peč za proizvodnjo klinkerja za cement v Salonitu An- lacijska f10 0(M) normaInih kubičnih metrov plina oziroma 8000 litrov rrt«rn£omeni približno 70 milijard starih dinarjev. Začeli so s 3-od-aT • a meščanicm goriva z odpadnimi gumami, danes pa v njihovi peci ^Hdnevno 30 odstotkov gumijevih odpadkov. To pa pomeni ogromen prihra- t dodajati. Pomembne so bile ravno količine in kakovost. Zato so Savi predlagali, da bi odpadke dajali v vreče, v katerih bi bile tudi kalorično približno enake količine gume. Čez noč je bilo torej treba dobiti tudi vreče. Nekaj so jih sešili doma, nekaj dobili od Anhovega. V Savi zdaj pri vseh proizvodnih halah urejujejo odlagališča za vreče z odpadki in kamioni jih redno odvažajo. Zgovorne so pri tem že številke: medtem ko so savčani odpeljali leta 1980 v Tenetiše 100 odstotkov odpadkov, so jih lani le še 81,6 odstotkov, letos pa v devetih mesecih le 23,4 odstotka. V Cementarno Anhovo pa je šlo leta 1981 18,4 odstotka odpadkov, letos pa že 67 odstotkov. Strokovnjaki so izračunali, da samo Slovenija vsako leto nakopiči okrog 26.000 ton grmijastih odpadkov. To so ogromne količine, e bi tudi drugi podobni proizvajalci, kot je Cementarna Anhovo, poskušal i sežigati gumo, bi jo zlahka pospravili, zraven pa tudi znižali stroške za gorivo in razbremenili slovensko energetsko bilanco. Seveda pa bi morala biti zagotovljena d obra organizacija Dinosa. Kot nam je ob našem obisku v Savi povedala ing. Zdenka Jurančič, direktorica sektorja za kakovost in zanesljivost, pa to sodelovanje z Anhovim ni edino prizadevanje, da bi se znebili odpadkov in jih celo vnovčili. Večjega pomena je zanje čim večja predelava odpadnih gum in ponovna uporaba v redni proizvodnji. Zdaj največ sodelujejo z Rumo, kjer izdelujejo regenerat iz odpadnih gum in v Savi ga uporabljajo za proizvodnjo klinastih jermen in transportnih trakov. Nekateri delavci v razvoju se ukvarjajo samo s tem vprašanjem in njihova prizadevanja so rodila že bogate sadove. Zelo se je obnesla njihova praksa, da že več let sortirajo odpadke: gumo, papir, plastiko, kovino. To je uvedel Ivan Benčevič, ki je bil tedaj vodja zunanje higienske skupine. Zdaj so za te odpadne surovine dobili že direktne kupce, brez posredovanja, in tako iztržijo več. Marsikaj se da prihraniti. Lesene palete, ki so jih doslej metali v odpadke, uporabijo za embaliranje njihovih izdekov. Le paziti je treba pri odpiranju. In še nekaj. Uvedli so sistem, d a se po delovnih enotah in tozdih točno vidi, koliko ima kdo izmeta, odpadka. Prej, ko so vsi metali v kontejnerje, ni nikogar bolelo. Zdaj bodo tako vodilni kot delavci gledali na odpadke drugače. Več bo izmeta, manj bo stimulacije. Vsak kamion, ki odpelje odpadke, je natančno stehtan. Veliko vrednosti je v njih, se še vse premalo zavedamo. Verjetno ne bomo nikoli dohiteli varčnih Japoncev, ki imajo pri svoji gumarski proizvodnji le 0,004 odpadka. Ko bi se jim vsaj na daleč približali! D.Dolenc Upoi| | J • W • 1 tiisnii graditelji hiš običajno ne vedo, lahko dobe hišno številko že idbenim dovoljenjem — •vem morajo imeti številko vsa stalna in začasna lišča, četudi so morda jena »na črno« morda čisto tako, da je hiša brez hišne številke □vek brez osebne izkaznice, vendar pa bi lahko marsikatero podobnost. Ne samo, da stavbo ie številke težko najdejo poštar pa gasilci in mer dežurni zdravnik, pač pa se lahko zgodi tu-zaradi te »pomanjkljivosti« ne morete dvigniti kupona za plin. Primer je kaj svez. V eni od ih mestnih krajevnih skupnosti novozgrajena ni imela hišne številke, lastnik pa ni vedel, v i krajevno skupnost sodi. V nobeni krajevni isti ga niso šteli za »svojega«, zato tudi kupona -pm ni mogel dobiti. No, vse se je razjasnilo kasne- * ko so pri kranjski geodetski upravi P.o topograf->«h kartah oziroma ob registru teritorialnih enot utovili na katerem »ozemlju« stoji hisa brez številko'neizpodbitno prisodili tej in tej krajevni Wi Zadeva je bila rešena, je pa dokaj poučna, do takšne nevšečnosti sploh ne moglo priti ce j - iasiSk vedel, da lahko hišno številko dobi ze z Sudbenim dovoljenjem. " To je sicer le ena od novosti, ki jih je prinesel pred Xi letoma zakon o imenovanjuinev,dent,ranju iM^lii in ctavb Vendar je med graditelji na žalost se ^il o znana, čeprL bi bilo od pnstojn.h slu^ zdaiaio gradbena dovol.ienja, pričakovati, da bođo 'S s tem seznanili. Tako pa večina caka do "Sga dovoljenja za vselitev al.šedlje.Obtem >stn nIstaiaio tudi težave z dostavo gradbenega • Aala sS se prevozniki vedno ne znajdejo dobro Wačenih gradbiščih. Ob tem je treba se nagla- Joprfvico do številke vse stavbe ne glede Milan Hercog Rojen je bil na Štajerskem, živi in dela v Avstriji, predstavljamo pa ga zaradi njegovih dosežkov v žirovski Alpini. Milan Hercog je namreč industrijski oblikovalec in svetovalec in pod njegovim mentorstvom so v Alpini razvili nekaj novih modelov smučarskih čevljev, katerih zadnji dosežek je tekmovalni smučarski čevelj SR 84. »Delal sem v nekaj tovarnah smučarske obutve v Avstriji in Nemčiji in tam dodobra spoznal material, zahteve in potrebe dobre športne in rekreacijske obutve. S tem znanjem sem pred nekaj leti prišel v Alpino, katere ime postaja v svetu vse bolj znano. Žirovska tovarna se vse več pojavlja s svojimi modeli in dizajnom. Tako smo leta 1978 začeli razvijati otroški smučarski čevelj. Na tržišču ni bilo primernih smučarskih čevljev za najmlajše, za otroke od treh do sedmih let. Lotili smo se čevlja, ki bi bil lahak, gibljiv, ki bi otroku zavaroval gleženj in bi mu olajšal prve korake na snegu.« Z novim čevljem so v Alpini naleteli na velik odmev. Računali so, da jih bodo prvo zimo prodali kvečjemu 1500 parov, vendar je šlo kar 7.000 parov. Toliko, kot so jih naredili. Po štirih letih se lahko pohvalijo, da so kar štirje tuji proizvajalci smučarske obutve posnemali njihovo zamisel. »To je bil začetek. Potem so se v Alpini odločili, da bodo izdelali svoj tekmovalni smučarski čevelj. Že po enem letu smo imeli gotove srednje številke sedaj že znanega smučarskega čevlja SR 84 in dali na trg prve testne številke. Letos smo naredili še nekatere popravke. Težavo smo imeli z nekaterimi tekstilnimi materiali, ki jih je treba uvažati. Ker pa vemo, kako je z uvozom, smo se za ta material dogovorili s tekstilnimi tovarna- ; mi. Menimo, da čevlja ne bo treba več dopolnjevati, hkrati pa se lahko po- = hvalimo, da smo ga razvili in dali v redno proizvodnjo v dobrem letu. To i je velik uspeh, če vemo, da svetovno znane tovarne smučarskih čevljev i razvijajo nov model tudi pet let.« Da je čas razvoja čim krajši, je pomembno tudi z ekonomskega stališča. Takšen nov model je draga naložba, saj je treba narediti vsa orodja in različne druge priprave. Zato je izredno pomembno, da je vse dobro ; premišljeno, preden se začno delati modeli in teči poizkusna proizvodnja. I Oblikovalec mora misliti na kar največ tehničnih podrobnosti. »Sedaj smo začeli razvijati čevelj za rekreativce in smučarske učite- j lje. To je model, ki mora imeti udoben stop, ki je lahek, topel in hkrati j oblikovan tako, da ne zaostaja za tekmovalnim čevljem. Model smo že predstavili domačim kupcem, februarja pa ga bomo še na sejmu ISPO v i Miinchnu in štirinajst dni kasneje v Las Vegasu v Ameriki.« Čeprav je Milan Hercog veliko po svetu in je delal v različnih velikih j in manjših tovarnah po Evropi, pravi, da se v Žireh zelo dobro počuti. Te- j žave ima le s stanovanjem. Hkrati poudarja, da vseh teh uspehov ne bi bilo, če ne bi bilo v Alpini delavcev, ki so mu vedno pripravljeni pomagati, ki živijo za razvoj proizvodnje smučarske obutve in Alpine. To so orodjarji, ki so večino potrebnih orodij naredili sami, to so čevljarji in monta- I žerji »Ce je v tovarni sozvočje, če se vsi skupaj trudimo, da bi naredili kar I največ in najbolje, potem je pot do uspeha veliko lažja in hitrejša.« L. Bogataj na to, ali se grade oziroma so že zgrajene z vsemi potrebnimi dovoljenji ali pa so morda zrasle na »črno«. To velja tudi za vse vikende. No, oštevilčenje stavbe za stalno ali začasno bivanje, naj gre za legalni ali za »črni« objekt, nima nobenih pravnih posledic. Na geodetski upravi v Kranju so povedali, da ima že večina stavb v Kranju in Tržiču, okoli 14.000 jih je, svoje številke, le manjši del, okoli 1000 objektov, je brez številk. Med njimi so predvsem všteti vikendi, tudi »črni«, ki jih je treba najprej odkriti, saj lastnikom ni do tega, da bi ti objekti imeli številko in bili v registru hišnih številk, čeprav tako zahteva zakon. Vse doslej je bilo na področju oštevilčenja stavb precej nereda, saj je na primer lastnik stavbe lahko dobil hišno številko kar po izbiri. V nekaterih krajevnih skupnostih kranjske pa tudi tržiške občine je zato ob hitri rasti sosesk prišlo do precejšnjih problemov, saj so se težko orientirali po številkah celo krajani sami. Prav zato so se v Naklem in na Pivki ter v Cerkljah na Gorenjskem odločili za uvedbo uličnega sistema. Postopek je sicer dokaj dolgotrajen in kompliciran, vendar pa bo ob sedanjem dobrem sodelovanju krajevnih skupnosti rešljiv. Največ pomislekov med krajani vzbuja vprašanje, kaj bo sedaj s krajevnim imenom, vendar pa to ostane seveda nespremenjeno, naselje dobi le ulice. Prehod na ulični sistem v nekaterih naseljih za krajane ne bo pomenil velikega stroška, saj sprememba naslova sovpada z zamenjavo osebnih izkaznic, v druge pomembnejše dokumente pa se lahko takšna sprememba naslova enostavno vpiše. No, takšne spremembe ob stalnem bivališču so seveda redke, morda enkrat na petdeset let, vsekakor drže mnogo dlje kot recimo telefonske številke. Če se morda dolga leta pri oštevilčenju stavb ni nič spremenilo, pa zdaj dohitevamo zamujeno z velikimi koraki: ne le, da računalnik ugotavlja bivališče občana, pač pa bo mogoče v prihodnje s še sodobnejšo metodo določati koordinate vsake stavbe v določeni teritorialni enoti. Ta sodobna metoda bo uvedena najprej v Tržiču kot prvi občini v Sloveniji, kasneje pa bo »centro-id« metoda postala osnova za bodoče planiranje in urbanistično ureditev tudi povsod drugod. L. M. O LAS 14. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA PETEK, 24. DECEMBRA 1982 SEJEM RABLJENE SMUČARSKE OPREME KOMENDA — Smučarski klub Komenda pripravlja v soboto in nedeljo sejem rabljene smučarske opreme v komendskem zadružnem domu. V soboto bo odprt od 8. do 17. ure, v nedeljo pu od 8. do 14. ure. Smučarski klub ob tej priložnosti vpisuje tudi nove člane in podaljšuje članske izkazni- vii_!-> Novoletni teden v Škofji Loki Škofja Loka - Podobno kot lani bodo Ločani tudi zdaj pripravUi bogat novoletni kulturnozabavni program za krajane vseh starosti, seveda pa bodo prišli na svoj račun predvsem najmlajši. Financiranje prireditve sloni pretežno na prostovoljni osnovi, obil-neje pa bodo za najmlajše odvezale mošnjičke občinske družbenopolitične organizacije. Turistično društvo Škofja Loka je kot glavni organizator navdušil za sodelovanje v programu tabornike Odreda svobodnega Kamnitnika, pevce Komornega zbora Loka, amaterske igralce Loškega odra, godbenike Pihalnega orkestra Škofja Loka, učence šolskega centra, dramske igralce, tako da bodo predstavljene vse zvrsti umetniškega ustvarjanja. V starem mestnem jedru bo pisano in zabavno od danes, 24. decembra, pa do prvih nekaj ur v novem letu. Organizatorji želijo pritegniti tudi krajane iz oddaljenejših krajevnih skupnosti. Program: petek, 24. decembra, ob 16. uri v Loškem gledališču premiera otroške igre Dedek Mraz in škratje v izvedbi Loškega odra; sobota, 25. decembra, ob 19. uri v galeriji na Loškem gradu novoletni koncert Komornega zbora Loka; nedelja, 26. decembra, ob 11. uri promenadni novoletni koncert Godbe na pihala Škofja Loka, ob 13. uri pripravljajo taborniki Odreda svobodnega Kamnitnika pred občino igre na snegu, ob 10. in ob 16. uri sta ponovitvi otroške igre Dedek Mraz m škratje v Loškem gledališču; ponedeljek, 27.decembra, ob 16. uri ponovitev igre Dedek Mraz in škratje; torek,.28. decembra, ob 16. in ob 18. uri igra Dedek Mraz in škratje; sreda, 29. decembra, osrednji program na Mestnem trgu: praznično otroško popoldne s predvajanjem risanih in športnih filmov, z uro pravljic ter s prihodom dedka Mraza; četrtek, 30. decembra, isti program; petek, 31. decembra, ob 21. uri premiera novoletnega veselega večera v Loškem gledališču M. Ješe Odličen nastop naših smučarjev — Darjan Petrič pod petnajstimi minutami KRANJ — Kranjčanu Darjami Petriču je na evropskem plavalnem pokalu uspelo, da si je z. res izvrstnim plavanjem na 1">0<) metrov kravi priplaval rezultat svetovne vrednosti. Je drugi človek na svetu, ki mu je uspelo, da se je v tej najdaljši plavalni moški disciplini spustil pod petnajst minut. To je doslej uspelo le Salnikovu, ki je v tem nastopu ponovno dokazal, da je najboljši plavalec na svetu v tej disciplini. Prvi v tem nastopu v Goteborgu je bil Salnikov, drugi pa Darjan Petrič z rezultatom 14:58,60. Odličen nastop je na 100 m kravi pokazal tudi Borut Petrič. ki je bil /. rezultatom 3:50,61 tretjji. Oba kranjska vrhunska plavalca sta s temi nastopi na Švedskem ponov no dokazala, da sta v res Izvrstni formi in da sodila v svetovni plavalni vrh. -dh MADONNA Dl CAMPIGI.IO Šved Stig Strand je zmagovalec dru gega letošnjega slaloma za svetovni alpski pokal v moški konkurenci. Ta šestindvajsetletni Šved je drugo letošnjo dirko dobil /. res izredno drugo vožnji). Po prvem delu je sicer vodil In«e-niar Stenmurk pred našim Bojanom Križajem. Toda razplet na drugi progi, ki jo je postavil svedski trener, jo poka/al, da je sel bolj na roko Strandu kot vodilnima na prvi progi. Oba vodilna Stenmark in Križaj sta bila na drugi progi res nekoliko prepočasna. da bi lahko ogrozila zmago Stranda, ki mu je to prva zmaga v svetovnem alpskem pokalu. Seveda smo lahko prav zadovoljni z uspehom Bojana Križaja, ki je s svojim četrtim mestom ponovno dokazal, da je res pravi mojster slalomskih vratic. Uspeh je še toliko večji, saj Bojan Križaj vozi na domačih Klanovih smučeh. Pravo vožnjo je v drugem nastopu pokazal Američan Philip Mahre, ki mu je uspelo, da se je i/, desetega mesta po prvi vožnji prebil na tretje mesto. Skoda pri tem slalomskem nastopu je, da je od naših uvrščen le Križaj. Boljši nastop so naši alpski smučarji pokazali v super veleslalomu. Tu sta se izkazala Jure Franko in Grega Bene-dik. Obema je uspelo, da sta z res vrhunsko predstavo prišla med prvo de- Šport ob koncu tedna TEĆAJ GO IGRE - Danes, 24. decembra, ob 19. uri se bo v prostorih mladinske organizacije Vodovodni stolp v vrtcu Janina na Kebetovi ulici v Kranju pričel začetniški tečaj go igre. Organizatorja — go klub Kranj in osnovna organizacija ZSMS — vabita na tečaj tudi nekdanje igralce, da obnovijo svoje znanje te 4500 let stare kitajske miselne igre in da se pridružijo klubski vrsti. Tečaj je brezplačen. Za igralce, ki se bodo igre go naučili na tečaju ali na njem le obnovili znanje in so jakosti od 25. kyu do 10. kyu, bo go klub Kranj pripravil štiri pregledne kategori-zacijske turnirje. Najboljši s teh tekmovanj se bodo udeležili tudi močnejših turnirjev. — M. Chvatal NOVOLETNI ŠAHOVSKI TURNIR — V nedeljo, 26. decembra, ob 10. uri se bo v gostišču Draga pri Begunjah pričel prvi novoletni šahovski turnir »Draga 82«, ki se ga lahko udeleži jo Šahisti z vse Gorenjske ne glede nanaziv in kategorija Vsaka delovna otganizacija, krajevna skupnost, športno društvo ali šahovska organizacija, enota JLA lahko pošlje na tekmovanje neomejeno število udeležencev. Prijavnina je 50 dinarjev. Igralo se bo po splošnih pravilih hitropoteznega šaha, po katerih ima vsak šahist za eno partijo na voljo pet minut časa za razmišljanje. Turnir pripravlja šahovska sekcija tovarne Elan iz Begunj. - T. Benedičič »BELI KONCERT« V ŠKOFJI LOKI — V športni dvorani na Podnu bo v nedeljo, 26. decembra, ob 17. uri »beli koncert«. Sodelovali bodo naši najboljši alpski smučarji, občinstvu pa se bodo predstavili tudi vrhunski škofjeloški športniki. Igral bo ansambel Sok, prireditev pa bosta vodila Tof in Rifle. -D. Humer Spominsko strelsko tekmovanje Predoslje - Strelska družina Franc Mrak iz Predoselj je organizirala spominsko tekmovanje v streljanju s serijsko zračno puško ob obletnici tragične smrti članic družine Tince Plešec in Danice Francelj. Tekmovanja se je udeležilo pet moštev iz kranjske občine. Pokojni strelki sta bili nepogrešljivi članici družine, prav tako pa sta bili aktivni tako v šoli kot v krajevni skupnosti. Bili sta mentorici najmlajših strelcev na osnovni šoli. Zmagalo je domače moštvo pred SD Tone Nadižar Ćirče, SD Bratstvo-Edin-stvo Kranj, strelsko sekcijo Iskre in drugim moštvom domačinov. V tekmovanju posameznikov je zmagal Jure Frelih (Iskra), sledijo pa mu Bogomir Retelj (T. Nadižar), Darinka Smrtnik (Brat-stvo-Edinstvo), Mojca Murovec (Brat-stvo-Edinstvo), Srečo Jerman in Marjan Umnik (F. Mrak) itd. J.Sitar seterico. Se posebno je to doka/al (»rogu Benedik. ki je z visoko startno šte-vilko dokazal, da se razvija v vrhunskega smučarja. Rezultati — slalom 1. Strand 1 ::<».!)<). 2. Stenmark (oba Švedska) 1:39.23. T Ph. Mahre (ZDA) 1:39.26. 4. Križaj (Ju goslavija) 1:39,37. 5. l)i Chiesa (Italija) 1::{9.44. Super veleslalom 1. Meir (Italija) 1:43.71. 2. Enn (Avstrija) 1:43,86. Zur-briggen .1:43.95. 4. Heinzer (oba Švica) 1:43,97. 5. Strol/ (Avstrija) 1:44,24. 6. Franko 1:44,47, ... 9. Benedik 1:44,73. 34. Strel 1:46,37. 43. Kuralt 1:46.82. 51. Petrovič 1:47.25, 62. Križaj (vsi Jugosla vija) 1:48.00. -dh Praznik rateških smučarjev Rateče — V naši obmejni krajevni skupnosti so preteklo nedeljo slovesno proslavili 60. obletnico delovanja Smučarskega društva Rateče-P1 anica. Leta 1922 so namreč v Ratečah ustanovili društvo in njegove prve korake so naredili predsednik Vinko Jalen in člani Janez Kerštajn, Franc Tof, Franc Žerjav, Maks Juvan, Jože Petrič in Jože Benet. Mnogo generacij se je zvrstilo v šestih desetletjih, vse pa ostajajo zveste osnovni misli. Doživeli so uspehe in razočaranja. Med člani društva so bili naši olimpijci kot Emil Žerjav, Janez Mežik, Janez Rožič, Janez Mlinar in Alojz Kerštajn, sem pa velja šteti tudi Branka Dolharja, sicer člana ljubljanske Ilirije, ki pa že nekaj let živi v Ratečah. Na slovesnosti je zbrane nagovoril predsednik društva Jože Kavalar, Vlado Petrič pa je opisal 60-letno delovanje. Vinku Jalnu, Francu Tofu, Janezu Ker-štajnu in Maksu Juvanu so podelili priznanja z jubilejnim znakom, prejeli pa so jih tudi dosedanji predsedniki Andrej Rožič, Alojz Mlinar, Franc Makovec in Stane Pagon. Alojz Kerštajn in Franc Kejžar sta prejela priznanje in darila za vestno delo v društvu. Priznanja z jubilejnim znakom sta prejela tudi jeseniška Železarna in ljubljanski Tegrad.prav tako pa člani sedanjega upravnega odbora društva. V imenu krajevne skupnosti je športnike pozdravil predsednik skupščine krajevne skupnosti Franc Makše. A. Kerštan NEPREVIDEN Z ELEKTRIKO Brnik — Pri delu na letališču Brnik se je v sredo, 22. decembra, poškodoval delavec Inex Adrie Avioprometa, 30-letni Ciril Ga-špirc iz Vokla. Na letalo je priključeval električni, agregat, pri tem pa je zaradi vlage prišlo do obločnega plamena, ki je delavca poškodoval po rokah. Ugotovili so. da je bil agregat pri tem vključen, v aparatu pa se je nabirala tudi vlaga, tako da je zaradi tega prišlo do nesreče. Ranjencu so prvo pomoč nudili v kranjskem zdravstvenem domu. nato pa so ga odpeljali v Klinični center. NESREČA NEVEŠČEGA DELAVCA Kranj — V Iskrini temeljni organizaciji se je v torek, 21. decembra, hudo ponesrečil 18-letni Jurij Čerin. Delal je v oddelku stiskalnice, kjer mu je vodja izmene ukazal zamenjati orodje na sti skalnici. Dela ni bil vešč in tudi še ne strokovno usposobljen, ker je na tem delu šele krajši čas. Tokrat mu je bila prvič poverjena samostojna naloga, ki pa se je zanj nesrečno končala. Plošča za regulacijo dviga je padla s stiskalnice in Čerina oplazila po glavi in telesu. Hudo ranjenega so odpeljali v Klinični center. D. Ž. PHiJAVNlCA ZA 8 MNOŽIČNI SMUČARSKI 1EK PO POTEH KOKRŠKEGA ODREOA Rok /j pri|JfO ie >0. t, 1983 Prijave poslat, na naslov: TVD PAR l IZAN DUPt JE 64«?03 Duplje Spol ženski Ž moški M r_ Prijavljeno pod[K]mora|0 obvezno označiti tudi AJ PRIJA VN I CA Kf3| bivanja Posta_ U i a Hišna številka Poštna številka jOkm 15 km 7 km 7 km I5km izpolm' organi/HtOr Prji'mek in ime leto roj St v«i O d ./! dfclov org šport društ mnoz tek t rim trjm pion tPk JLA UJV kmet 7 ** A B C 0 f K Startnmo vplačal dne _po pošti na TVD Partizan Duplje b4 20j na žiro račun štev 'jlbou b/9 /oo?6 I Pišite čitljivo prekrižale ustrezni kvadrat)_ □ Podpis: Bloudkov nagrajenec: Stane Koblar Reševalec poštenega, odprtega srca Stane Koblar je poleg Bloudkove plakete in številnih drugih priznanj letos prejel v Ljubljani tudi Bloudkovo nagrado — Mentor mladih gorskih reševalcev Jesenice — Že od svojih najmlajših let je Stane Koblar. 64-letni Jeseničan. predan goram in planinam, planinstvu in alpinizmu ter gorskemu reševanju. Prav dobro ga poznajo prav vsi reševalci tja od Ljubljane do Rateč. saj je sodeloval domala pri vseh večjih reševalnih akcijah desetletja in desetletja. A ne poznajo ga zgolj kot udeleženca in vedno pripravljenega pomagati, temveč tudi kot mentorja, vzgojitelja številnih generacij naših gorskih reševalcev, kot nesebičnega človeka, skromnega po značaju, poštenega prostovoljca, ki pač nikoli ni odrekel pomoči sočloveku. Prav nerad govori o sebi, veliko bolj se razvname tedaj, ko spregovori o našem alpinizmu in gorskem reševanju nasploh. Takoj je čutiti, da je v Stanetu Koblarju, ki je letos poleg številnih alpinističnih in planinskih priznanj prejel tudi slovensko Bloudkovo nagrado, veliko in za današnji čas kar preveč skromnosti. Domala samoumevno mu je, da je vse življenje posvetil reševanju ljudi v gorah, leta in leta v domala nemogočih razmerah Le malokdo ve. koliko truda in naporov je treba, ko se ob vsaki uri dneva ali noči podaš v skalovje Julijcev, zato, da bi prišel še pravi čas in rešil neznanca. ki potrebuje tvojo pomoč. Stane Koblar je skupaj s svojimi sovrstniki začel kot alpski smučar in postopoma se je posvetil alpinizmu ter gorski reševalni službi. Skupa : Maksom Medja. Andrejem Moretom. Janezom Brojanom starejšim in drugimi je preplezal vse Julijce ter skupaj z njimi sodeloval pri društvu Skala Stane Koblar je potem tudi veliko vzgajal in poučeval: tako v armijskih tečajih, pri civilnih društvih doma m po vsej Jugoslaviji. Bil je inštruktor, vzgojitelj in mentor mladim, ki so hoteli in želeli postati dobri alpinist: :r. reševalci. y ■ -t^ a Bil je zaposlen v jeseniški Železarni, vseh 35 let je delal na prometu in sam pravi, da je bil k sreči na takšnem delovnem mestu, da so ga sodelavci razumeli, kadar je moral pohiteti v planine. Je že zamenjal »šiht« pa potem uslugo sodelavcu vrnil, a tudi sama železarna nikoli ni delala problemov kadar je prosil za dopust. Stane Koblar je kot vsi naši znani, starejši gorsk: reševalci porabil za reševanje v gorah in za alpinistično in reševalno usposabljanje mladih ves svoj prosti čas. »Delali smo povsem prostovoljno,« pravi, »nikoli nihče sploh ni pomislil. da hi nam kaj plačali. Pri nas se rešuje brezplačno, zastonj in prepričani smo, da bi morali tudi po drugih državah nuditi pomoč ponesrečenim zastonj. To je humano, človeško.« Ko Staneta Koblarja vprašaš, zakaj je sploh postal gorski reševalec saj bi kot ljubitelj gora lahko ostal alpinist, odvrne: »Prvič sem reševal leta 1942. bila je smrtna nesreča. Tedaj sta se ponesrečila tudi dva gorska reševalca, smrtno ponesrečila. Videl sem. kako je pod plazom umrl moj prijatelj in tedaj sem razumel, da bom pač vse življenje, dokler bom le zmogel, pomagal po svojih močeh tistim, ki si ne morejo pomagati. Življenje te pač samo pripelje do tega, da se odločiš, tedaj pač. ko vidiš, kako tragični dogodki so v gorah. Številne so bile gorske nesreče! zelo veliko jih je bilo na Jalovcu, v triglavski steni. Neštetokrat sem podnevi sam plezal, zvečer pa odhitel v reševalno akcijo in videl veliko smrti, a veliko zadoščenje je gorskim reševalcem hilo tedaj, ko so človeško življenje rešili.« Stane Koblar je vse življenje zvest Gorski reševalni postaji Jeseni«, saj tedaj, ko je stopil na to pot, drugih reševalnih postaj še ni bilo. Biii so posamezni odlični gorski reševalci v Ratečah, v Mojstrani in drugod, :r. skupaj so odhiteli na pomoč, pozneje pa so se posamezne postaje osamosvojile in usposobile svoj reševalski kader. »Ko so začeli reševati s helikopterjem, je reševalna služba doživela velik napredek.« pravi Stane Koblar. »tehnična oprema reševalcev je zelo težka, še posebej stometrske jeklene vrvi in veliko olajšanje je, če jih pripelje helikopter. Kazen tega je helikoptersko reševanje doživelo napredek tudi v tem. da imamo v Sloveniji že usposobljene reševalce iz helikopterja Poleg pa seveda mora potekati klasična reševalna akcija. Od reševalcev se zahteva precejšnja usposobljenost, veliko tehnične^ i znanja, kriteriji so dokaj strogi. Hočemo dobiti dobre mlade reševalce, ki so pač ob množičnem zahajanju ljudi v hribe še kako potrebni.« Stane Koblar se je kar dvajset let »ubadal« z avtomobilom Gorske rt- I sevalne službe, ki je bil dolgo časa njihov edini avto, prevažal reševalce in opremo in bil skratka vedno pripravljen. Da je bila njegova družina kar precej prikrajšana, se ve, a Stane pravi. 1 da je imela razumevanje. Koblar je bil enostavno »zastrupljen« z gorami tn »zastrupljen« je še danes, ko je inštruktor za reševanje mladih. Le-tem pa vceplja to. v kar je sam prepričan in v kar sam trdno verjame, to, kar je or. 1 sam: reševalec s smislom in potrebo, da človeku pomaga, reševalec s srcem ' in humanostjo, ki mu je dana. Ne pomaga še tako odlično tehnično znanje ! in tehnična usposobljenost, če nisi takšen kot je Stane Koblar: človek poltenega ni sočlovekovi stiski odprtega srca ... d. Sedej v Za prijavljene do vključno 1o 1 1983 -za odrasle ?oo din člani smuč zveze 15o - dm — za pionirje Za udeležence ki se prijavijo kasneje -za odrasle 2So>- din - za pionirje 5o- din Voiaki so oproščeni plačila startnine ' NESREČE ZANESLO GA .1K S CESTE Meja - 33-1 etni voznik avtomobila Ivan Kaspotnik iz Litije se je v sredo, 22.' decembra, ponesrečil pri hitri vožnji na poti i/. Kranja v Ljubljano. Na Meji ga je začelo zanašati, nato pa je avto zletel s ceste na travnik in tam obstal. Voznik v njem je bil laže ranjen. NENADOMA PRED AVTO Jesenice - Pri prodajalni Slovenija avto na Jesenicah se je v sredo, 22. decembra, zgodila promet nit nesreča, ker je na cesto nenadoma stopil pešec. Voznik osel>-nega avtomobila Janez Majcen, star 0 :\4 let, doma z Jesenic, sicer pa na začasnem delu v Zahodni Nemčiji, je peljal proti Kranjski gori. ko mu je nenadoma tik p ml avto stopil pešec Emil Hedžič, sta. 59 let. Voznik ga je zbil po cesti. Ranjenemu Kedžit u so nudili pomoč v jeseniški bolnišnici. TOVORNJAK USEL S CESTE Selca - Zaradi neprimerne hitrosti se je v ponedeljek. 20. decembra, na cesti Škofja Loka-Ze-lezniki pripetila prometna nezgoda, ki sicer ni terjala telesnih poškodb, vendar pa povzročila precejšnjo gmotno škodo. Voznik Alpetourove-ga tovornjaka 23-letni Zvonv Novak iz Škofje Loke je pred Selca zaradi prevelike hitrosti speljal s ceste, trčil v prometni znak in drevo ter slednjič obstal na travniku. Vozniku ni bilo nič, na tovornjaku pa je nastalo za (500.1» dinarjev gmotne škode. TOVORNJAK NI USPEL USTAVITI Lahovče - V torek, 21. decembra, se je voznica osebnega avtomobila Francka Zorman. stara 40 let, iz Lahovč, pripeljala iz brniške smeri v Lahovče. Pri gostilni Zaje ie sklenila zaviti levo, ker pa se ji je iz nasprotne smeri bližalo drugo vozilo, iie morala počakati. Za njo je tist: hip s precejšnjo hitrostjo pripeljal tovornjak, ki ga je vozil 35-letni Josip Banfič iz Škofje Loke. Za Zormanovo mu m uspelo ustaviti, temveč je trčil v njeno vozilo. Pr: Umu je bil ranjen vozničin 5-letni sin Marko, ki so ga z »Silnim avtom odpeljali v jeseniško bolmšmca TELEVIZIJA. KRIŽANKA 15. STRAN GLAS NAGRADNA KRIŽANKA TELEVIZIJSKI SPORED kovinotehna prodajalne NA GORENJSKEM SOBOTA, 25.12. 8.00 Poročila - 8.05 Mžje prigode, poljska risana serija 8.15 Zbis: Z modrim zajcem med slikami - 8.30 Dvojčka, otroška nadaljevanka - 9.00 Arabela, češkoslovaška nadaljevanka - 9.30 Veliki in mali o samoupravljanju -10.00 Povezave, poljudnoznanstvena serija - 10.50 Pozdravljena, Makedonija -11.00 Po sledeh napredka -UJ0 Portreti: Ferdo Vesel -12.10 Poročila - 14.40 Poročila - 1445 Čarobna piščal, Švedski film - 16.55 PJ v ko-Sarki Olimpija : Jugoplasti-ka,prenos, v odmoru... 18.30 Na& kraj: Podlehruk - 18.45 Ciciban, dober dan: Halo, tu reševalci - 18.55 Zlata ptica - Japonske pravljice: Prepovedana soba - 19.05 Risanka - 1924 T V in radio nocoj -19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19-55 Vreme - 20.00 Narazen, ameriški film -21.35 Zabava vas Beba Seli-mović, oddaja TV Sarajevo -22.20 Poročila Oddajniki II• TV mreže: 15.10 Test - 15.25 Rokomet Željezničar : Metaloplastika prenos, v odmoru... 16.55 Dediščina za Notranji svet - 17-50 Naša leta ponovitev nadaljevanke ife « kaseta: Dragan Mijalkovski proti, ameriški film - 21.45 TV dnevnik -22.00 Polnočna promenada NEDELJA 26.12. 9.25 Poročila - 9.30 Živ žav otroška matineja - 10.20 M. Božič: Človek in pol, nadaljevanka TV Zagreb - 11.15 TV kažipot - 11.35 Srečanje s Tončko Maroltovo - 12.00 Liudje in zemlja - 13.00 Poročila (do 13.05) - 13.45 Kviz glasbene mladine Slovenije - 15.15 Prisluhnimo tfeini, oddaja TV Koper za slušno prizadete - 15.45 Poročila - 15.50 Živeti z naravo, dokumentarna serija TV Sarajevo - 16.35 Športna poročila - 16.50 Gospod Smith gre v Washmgton, ameriški film - 18.55 Ne prezrite - 19.10 Risanka -19.23 TV in radio nocoj -19 25 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 A Šenoa-T. Radič: Ljubica, drama TV Zagreb - 21.15 Glasba mojega življenja: Mira Trailovič - 22.00 Poročila OddajnikiII.TV mreže: 11 45 Test - 12.00 Bihač: 40-letnica USAOJ-a in pionirske organizacije, prenos - 16.25 Test - 16.40 Športniki leta -17.00 Olimpijska kronika -17 45 Operne arije -18.30 Lov za zakladom: Viktirijini slapovi na Zambeziju - 19.30 TV dnevnik - 20.00 L. van Beethoven: 9. Simfonija, prenos iz dvorane Lisinski - 21.00 Poročila - 21.10 Življenje na zemlji, dokumentarna oddaja TV Zagreb I. program 10 20 Poročila - 10.30 Otroška matineja - 12.00 Bihač: 40-letnica USAOJ in pionirske organizacije, prenos - 13.00 znavanje raziskav - 18.25 Obzornik - 18.40 Dedek mraz, izpolni nam željo - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme - 20.00 35 mm -Filmska delavnica - 21.30 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 T V dnevnik 17.45 Rdeče, rumeno, zeleno, otroška serija TV Skopje -18.00 Narodne pravljice -18.15 Na Krfu po 66 letih, izobraževalna oddaja - 18.45 Sedem stopnic do glasbe: Jurij Raketa - 19.00 Športni grafikon - 19.30 TV dnevnik -20.00 Znanost - 20.45 Zagrebška panorama - 21.05 Pojem pesnike, ponovitev zabavno glasbene oddaje T V Zagreb I. program 9.00 Za otroke zdomcev : TV koledar, Narodna heroja Dragica in Rade Končar, Narodni park Risnjak - 17.30 Videostrani - 17.40 Poročila -17.45 Rdeče, rumeno, zeleno -18.00 Narodne pravljice -18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Karlovac -18.45 Kontra ritem, mladinska oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 TV drama - 21.15 Svet v letu 1982, zunanjepolitična oddaja - 21.45 TV dnevnik TOREK, 28.12. 10.00 Poročila - 10.05 TV v šoli: Baker, Namesto odmora, Risanka, Narodne pripo' vedke, Mali program, Risanka, Glasbena vzgoja, Zadnje minute - 16.35 Poročila -16.40 Loskitik in oblak, sovjetska risana serija - 17.00 Mali svet, otroška oddaja T V Zagreb - 17.30 Ljudska glasbila in godci na Slovenskem: ska arhitektura v lesu, Ameriške ovce - 15.55 Videostrani - 16.05 Poročila - 16.10 Palčki nimajo pojma - 16.40 Košarka Partizan : CZ - 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Osijek - 18.45 Glasbeni amaterji - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Jugoslavija v letu 1982 in 1983, notranjepolitična oddaja - 20.50 Berlin - Alexanderplatz, za-hodnonemška nadaljevanka -21.50 TV dnevnik SREDA, 29.12. 10.00 Poročila - 10.05 TV v šoli: Obale Donave, Mali gradbeniki, Risanka, Čarovnik, Minsko polje, Risanka, Zdrav duh v zdravem telesu, Zadnje minute - 17.05 Poročila - 17.10 Ciciban, dober dan: Mali čarovnik in snežinke - 17.25 Arabela, 1. del češkoslovaške nadaljevanke -17.55 Naša pesem '82 - Trije srebrni - 18.25 Zasavski obzornik - 18.40 Dedek Mraz izpolni nam željo - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zma - 19.30 T V dnevnik -19.55 Vreme - 20.00 V areni življenja: Prof. dr. Janez Milčinski - 21.00 Film tedna: Pet lahkih komadov, ameriški film - 22.35 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Radost Evrope - 18.15 Aktualnosti - 18.45 »Roma-len« ciganska glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Kultura v objektivu - 20.30 Zagrebška ganorama - 20.50 D. Jelačič-užimski: Gospodar senc, posnetek predstave gledališča ITD iz Zagreba TV Zagreb I. program: 9.00 Za otroke zdomcev: T V koledar, Pogovor s Perom Zubcem, Narodni park Mljet - 17.30 Videostrani - 17.40 Poročila - 17.45 Radost Evrope - 18.15 T V koledar -18.25 Kronika občine Gospič ^— Po novoletno darilo v blagovnico FUZINAR na Jesenice BLAGOVNICA FUŽINAR JESENICE kovinotehna - 20.30 Poezija - 21.05 Vo ročila - 21.10 Feljton --21.40 Športna sobota - 22.00 Oper ne arije (do 22.45) TV Zagreb L program: Dalmaciji, Kisaiu^. L^ftorS-^ TV^koledar - 13.25 Zabavni k iJr 15 25 Rokomet Sicur«18 TV X;VVk 20.00 Slavi na- kovinotehna TOZD Tehnična trgovina Kmetijska oddaja - 14^00 Narodna glasba - 14.30 Kaj delajo Sremci, dokumentarna reportaža - 15.00 Nekateri so za vroče, ameriški film -16.55 Nedeljsko popoldne - 18.55 Risanka - 19.30 T V dnevnik- 20 00 Svojega telesa gospodar, j u go s 1 o va n s ki f ilm - 21 40 Šport v letu 1962, dokumentarna oddaja - 22.40 TV dnevnik PONEDELJEK 27. 12. 10 00 Poročila - 10.05 TV v šoii: Materinščina, Namesto odmora, Risanka, Islandija, Mali program, Risanka, Ne vprašajte mene, Zadnje minute - 12.00 Pionirji, pionirke prenos iz Centra Sava ob jubileju Zveze pionirjev in 90-letnice rojstva tov. Tita -16.00 Kmetijska oddaja TV Zagreb - 17.00 Poročila -17 05 Povezave, angleška poljudnoznanstvena serija -17.56 Tretje obdobje: Spo- Oprekelj - 17.55 Obramba in samozaščita - 18.25 Ljubljanski obzornik - 18.40 Dedek Mraz izpolni nam željo - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Aktualna oddaja - 20.45 D. H. Law-rence: Sinovi in ljubimci, angleška nadaljevanka 21.40 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 15.35 Test - 15.50 TV dnevnik - 16.10 Palčki nimajo pojma -16.40 Košarka Partizan : CZ, prenos, v odmoru propagandna oddaja - 18.15 Knjige in misli - 18.45 Glasbeni amaterji - 19.30 T V dnevnik -20.00 Zabavna oddaja - 20.40 Na Torišču: Krleževa »Budimpešta« - 21.25 Zagrebška panorama T V Zagreb I. program: 10.00 Za otroke zdomcev: TV koledar, B. Bauer Parnik Colombina, Pokupsko-posav- ZBR-4LI SO Kasetofon KAMA v sodelovanju z nemško firmo izdeluje MZ Zagreb. Odlična reprodukcija zvoka, estetska oblika, moderen dizajn in ne pretirana cena vas bo prepričala za nakup. Ogledate, preizkusite in kupite ga lahko v blagovnici FUŽINAH na Jesenicah. Cena: 12.793,30 din - 18.45 Družbene teme, oddaja TV Sarajevo - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Sprehod po kvintnem krogu, zabavno glasbena oddaja - 20.50 M alo gospodarstvo in povratniki, dokumentarna oddaja - 22.00 TV dnevnik ČETRTEK, 30.12. 10.00 Poročila - 10.05 TV v šoli: Kenija, Vrba, Risanka, Pomoč otrokom sveta, Kako vaditi v majhnem stanovanju, Risanka, Veselimo se življenja, Zadnje minute -16.50 Poročila - 16.55 Kurir-ček '82 - 17.25 Zapisi za mlade: Mira Voglar - 17.55 Mozaik kratkega filma: Antične najdbe, ameržki film, Andante, švicarski film -18.25 Pomurski obzornik -18.40 Dedek Mraz, izpolni nam željo - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Nihalo med smehom in solzami, dokumentarna oddaja - 20.40 Zrcalo tedna - 20.50 P. I. Čajkovski: Serenada, balet v izvedbi New York City Bal leta - 21.30 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 T V dnevnik - 17.45 Tito je naš tovariš, otroška oddaja - 18.15 Šola zelenega načrta - 18.45 Muppet Show - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Ko četrtek postane petek, oddaja o kulturi T V Zagreb I. program: 8.55 Za otroke zdomcev: T V koledar, Sebastijanova babica, Pomagajmo živalim pozimi, Č. Priča: Balada o romih - 17.30 Videostrani -17.40 Poročila - 17.45 Tito je naš tovariš - 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Split - 18.45 Muppet Show -19.30 TV dnevnik - 20.00 Spekter, politični magazin -21.06 Nasmehnite se, prosim - kviz - 22.05 TV dnevnik kovinotehna ŽELEZNINA JESENICE PRIPRAVA ZA MERJE HITROSTI IN SMERI VETRA REKA IN DRŽAVA V ZAHODNI AFRIKI DALJŠE ČASOVNO OBDOBJE MEDENA ROSA NA LISTJU IRAŠKI GENERAL IN POLITIK (ABDEL KERIM) FR FILOZOF IN ZGO DOVINAR (ERNEST) ARISTOFA-NOVA KOMEDIJA PTIČI NA VISOKIH NOGAH PREBIVALEC IRSKE HUMORIST &RAUF-CIGER ZELO TEŽKA KOVINA (O.) TOVARNA VIJAKOV V LJUBLJANI SL. PEVEC POPEVK (JANKO) DOM ŽIVAL. KI DAJE VOLNO RUS- DRA MATIK. REALIST (■•NEVIHTA.) STAROGR KIPAR (■METALEC DISKA-) PRISTAN MESTO V IZ1AELU JUŽNOAMERIŠKI GRM. IZ KATEREGA LISTOV PRIDOBIVAJO KOKAIN DUŠE UMRLIH PHI RIMLJANIH PRETRESANJE. SEJANJE IZRIT KUPČEK ZEMLJE Rešitev pošljite do 29. decembra, 1982 na naslov: ČP Glas Kranj, Moša Pijadeja 1, 64000, Kranj, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 150 dinarjev, 2. nagrada 120 din, 3. nagrada 100 din. Rešitev nagradne križanke z dne 17. decembra: Pirnat, avioni, raster, Anna, Bajram, Oka, loj, no, lok, orator, ab, prenova, ime, Ne Vin, sla, Pazin, ecija, član, Manaslu, rk, Artiče, skrb, čeber, Rado Nakrst, Triler, Oki. Prejeli smo 144 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (150 din) prejme Matej Torkar, Krani, Juleta Gabrovška 23, 2. nagrado (120 din) prejme Franc Dežman, Naklo 156, Naklo, 3. nagra do (100 din) prejme Majda Jerman Kranj, Štirnova 12. Nagrado bomo poslali po pošti. LOKA TOZD JELEN Gostinstvo KRANJ Prireja SILVESTROVANJE v restavraciji PODLUBNIK v Škofjl Loki. Za glasbo skrbi Janez Borišek. Informacije po tel.: 62-270. Vabljeni! « Občane obveščamo, da bodo v.petek, 31. 12. 1982 enote LB — Temeljne banke Gorenjske odprte do 13. ure. razen: Kranj, C.JLA1 Jesenice, Maršala Tita 8 Radovljica, Gorenjska c. 16. Škofja Loka, Titov trg 3 a Tržič, Trg svobode 1 Bled Kranjska gora katere bodo odprte do 17. ure /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske, Kranj O LAS 16. STRAN RADIO, KINO PETEK, 24. DECEMBRA 1982 SKI SPORED SOBOTA, 25. dec. Prvi program 4.30 Jutranji program -glasba - 7.30 Z radiom na poti - 8.05 Pionirski tednik - 9.05 Matinejski koncert - 9.45 Zapojmo pesem, DPZ glasb, šole Franca Sturma - Ljubljana - 10.05 Panorama lahke glasbe - 10.40 Po republikah in pokrajinah - 11.06 Zbori na koncertnih odrih - 2. oddaja iz mednarodnega zborovskega tekmovanja Seghiz-zi v Gorici - 11.30 Pogovor s poslušalci - 12.10 Godala v ritmu - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ...- 14.05 Glasbena panorama - 15.30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri -16.00 Vrtiljak - 17.05 Spoznavajmo svet in domovino -18.30 Mladi mladim - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - la in zabavna glasba - 13.20 Za kmetijske proizvajalce -14.06 Humoreska tega tedna Vlada Bulatovič: Morski pes in birokrat - 14.25 Z majhnimi ansambli - 14.40 Pihalne godbe - 15.10 Pri nas doma -15.30 Nedeljska reportaža -15.55 Listi iz notesa - 16.20 Gremo v kino - 17.05 Priljubljene operne melodije -17.50 Zabavna radijska igra • Tadeuss Troll: Cesarski kos (II. del) - 18.30 Na zgornji polici - 19.30 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Glasbene razglednice - 20.00 V nedeljo zvečer - 22.20 Glasbena tribuna mladih - Skupni program JRT - studio Zagreb -23.06 Lirični utrinki -.23.10 Nočni koncert lahke glasbe -00.06 Nočni program - glasba Drugi program 7.30 Nedelja na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih - V nedeljo se dobimo, šport, glasba in še kaj. Zimzelene melodije - 19.30 Stereorama -20.30 Glasba iz starega gra- BLAGOVNICA FUŽINAR JESENICE steklo, porcelan kovinotehna 19.35 Mladi mostovi - 19.55 Domovina je ena - 20.00 Sobotni zabavni večer - 21.00 Za Slovence po svetu - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Od tod do polnoči - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.30 Sobota na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -glasba, tema dneva »Človek in prosti čas«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije. Minute za EP in še kaj - 19.25 Sport in glasba -21.18 Pol ure za šanson -21.45 SOS - Sobotno obujanje spominov - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa NEDELJA, 26. dec. Prvi program 5.00 Jutranji program glasba - 7.30 Zdravo, tovariši vojaki - T.40 Vedri zvoki - 8.07 Veseli tobogan - 9.05 Se pomnite, tovariši! - 10.05 Nedeljska matineja - 11.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.10 Obvesti- mofona - 21.33 Lahke note -21.45 Jazz - klub - Gost kluba: Borut Les jak - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa PONEDELJEK, 27. dec. Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 7.30 Z radiem na poti -8.05 Aktualni problemi marksizma - 8.25 Ringaraja -8.40 Pesmica za mlade risarje in pozdravi - Makso Pirnik -9.05 Glasbena matineja -10.06 Rezervirano za ... -11.06 Ali poznate . ..? Aido z Leontyne priče - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki revijski orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru - 13.00 Danes do 13.00 -Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Pri- poročajo vam ... - 14.05 V gosteh pri zborih j ugoslo van -skih radijskih postaj - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri -16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Na ljudsko temo - 18.25 Zvo&ii signali -19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, Studio ob 17.00 - 18.45 Glasbena medigra - 19.25 Obvestila in zabavna g lasba -19.35 Lahko noč, otroci -19.45 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi -»Vsaki dan čujemo novega kaj« - 20.30 S solisti in ansambli JRT - 21.05 Radijska igra - Leif Panduro: Oskar ali zakon težnosti -22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Iz musicalov in glasbenih revij -23.06 Lirični utrinki - 23.10 BLAGOVNICA FUŽINAR JESENICE kovinotehna,^ instalacijski material otroci - 19.45 Minute z ansamblom Slovenija - 20.00 Kulturni globus - 20.10 Iz naše diskoteke - 21.05 Glasba velikanov - Paul Hindemith -22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Popevke z jugoslovanskih studiev - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Za ljubitelje jazza -00.06 Nočni program Drugi program 7.30 Ponedeljek na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -glasba, tema dneva »Znanost in družba«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, Minute za EP in še kaj - 19.25 Popularnih dvajset - 22.45 Zrcalo dneva -22.55 Glasba za konec programa TOREK. 28. dec. Prvi program 4.30 Jutranji program -glasba - 7.30 Z radiom na poti - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - Ekološki podvig II - 8.35 Iz glasbenih šol - Glasbena šola Hrastnik - 9.05 Glasbena matineja -10.06 Rezervirano za... -11.06 Ali poznate ...? - 11.35 Naše pesmi in plesi -12.10 Danes smo izbrali -12.30 Kmetijski nasveti -12.40 Po domače - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših sporedov - Iz naših krajev -13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam... -14.05 V korak z mladimi -15.30 Obvestila in zabavna glasba -15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak -17.00 BLAGOVNICA FUŽINAR JESENICE gospodinjski aparati kovinotehna J Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.30 Torek na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - glasba, tema dneva »Na obisku ...«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, Minute za EP in še kaj -14.30 iz naših sporedov -15.00 Dogodki in odmevi (prenos I. programa) - 19.25 Stereorama - 20.00 Torkov glasbeni magazin - 21.33 Specter - 22.15 Zvotoi portreti - Ronald Shannon Jackson in Decoding Society - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa SREDA, 29. dec. Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 7.30 Z radiom na poti -8.05 Pisan svet pravljic in zgodb -8.30 Govorimo makedonsko in srbohrvaško - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za... - 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 11.05 Ali poznate ... -11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki zabavni orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture -13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo... -14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Obvestila in zabavna glasba -15 50 Radio danes, radio jutri - 16 00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Emil Adamič: Štiri kate v izvedbi KZ RTV Ljubljana, dirigent Lojze Lebič - 18.15 Naš gost - 18.30 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z ansamblom Vilija Petriča, pojeta Majda Renko Jani Martine - 20.00 Naj narodi pojo (4. oddaja) -20.35 Robert Schurnann s pianistko Therese EXissaut -21.06 VVolfgang Amadeus Mozart: Odlomki iz opere »Vrtnarica iz ljubezni« -22.15 Informativna oddaja v nemščini in anglešfini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Jazz pred Rolnočjo - Tomasz Stanko -lichal Urbaniak - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.30 Sreda na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - glasba, tema dneva »Iz kulture«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, Minute za EP in še kaj -19.25 Stereorama - 20.33 Melodije po pošti - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa ČETRTEK, 30.dec. Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 7.30 Z radiom na poti -8.05 Radijska šola za višjo stopnjo - Vrni se točno ob uri - 8.35 Mladina poje - Republika revija Zagorje 82 (16): OPZ Titovo Velenje, DPZ Maribor, MKZ Koper • 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate...? - 11.35 Naše pesmi in plesi - 12.10 Znane melodije - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Od vasi do vasi - 13.00 Danes do 13.00 -Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 Mehurčki - 14.20 Koncert za mlade poslušalce - 14.40 Jezikovni pogovori - 15.30 Obvestila in zabavna glasba -15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Z ansamblom Blejski kvintet pojeta Agata Šumnik in Tone Burja -18.15 Lokalne radijske postaje - 18.35 Minute s saksofonistom Otom Vrhovnikom - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z ansamblom Bojana Adamiča - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov -21.05 Literarni večer - S komedijo skozi čas - XII. Branislav Nušič. Pokojnik -21.45 Lepe melodije - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiev - 23.06 Lirični utrinki - 23.10 Mozaik lahke glasbe - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.30 Četrtek na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih -glasba, tema dneva »VroČe-hladno«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, Minute za EP in še kaj - 19.25 Stereorama -20.00 Od ena do pet - 21.03 Zavrtite, uganite - 22.00 S festivalov jazza - Švicarski festival jazza Willisau '80 -III. oddaja Dave Burrell -klavir solo - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa (za trgovino Globus) KRANJ cenjenim strankam želimo srečno in uspešno novo leto 1983 in se priporočamo i Izdelujemo vse vrste ključev, popra- |i vljamo ključavnice, graviramo napi-se in številke, ter brusimo: nože, drsalke, nože za mesoreznice, nože za mizarske skobelne stroje, wideo rezkarje, krožne žage in vsa ostala? krožna rezila. X' t: Cenjene stranke obveščamo, da tudi na drsališču Gorenjskega sejma brusimo drsalke. j ^ETROL j PETROL LJUBLJANA TOZD Trgovina na drobno | Kranj, Staneta Žagarja 30 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge PRODAJALCA za bencinski servis Železniki Pogoji: — PK delavec ali dokončana osemletka i 5 i/i v * ,.« " Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Posebni pogoj: — uspešno opravljeno enomese- i čno poskusno delo. Pismene prijave sprejemamo na gornji naslov ■ 15 dni po objavi. NOVO V KINU 1 Zahodnonemiki film Lili Murlen sega v predvojni in vojni čas, ko mlada pevka Vilki žanje med vojaki ogromen uspeh s pesmijo Lili Murlen. Dekle je zaljubljena v skladatelja Roberta, švicarskega Zida, prav njegovo poreklo pa je velika ovira njuni ljubezni. Po vojni se spet najdeta* Vilki spozna Robertovo ženo, uvidi, da je on na dobri poti k umetniški slavi, da pa na njej zanjo ni prostora. Lov i kalnem je jugoslovanska komedija. V glavnih vlogah nastopata Batu Nivoji novic' in Mira nanjac. Vzmet zapleta je predvideno rušenje divjega barakarskega naselja na obali Donave. Paja se »na črno« vseli v moderno družbeno stanovanje, ki je že tri leta prazno. Vse je v redu in lepo, dokler se ne pojavi pravi lastnik .. V neko kliniko :a seks prek vikendu prihajajo bolniki z razi ič n i m i seks u a Ini m i težavami. Tu jih lahko povedo, priznajo svoje najbolj smele sanje in jih (udi — uresničijo. Ko mine vikend, odhajajo zadovoljni. Kot pove že kratka vsebina, je ameriški film Svet seksu, seksi komedija. Film Beli strup /» Hongkonu prikazuje detektivsko akcijo med ndo belcev, ki s pomočjo kitajskih trgovcev služijo denar s prost i tu-,/kockanjem. : mamili in drugimi oblikami kriminala. Detektiv i Parker, ki se prerine v njihove vrste, zločince drugega :a drugim i pelje do zaslužene kazni. __j KINO KRANJ CENTKK 24 decembra a mer. bare. ljub. drama NESKONČNA LJUBEZEN ob 16., IS. in 20. U'25 decembra a mer barv. ljub. drama NESKONČNA LJUBEZEN ob 16.. 18. in 20. uri, prem. »mer. barv. erot. filma SVET SEKSA ob 22. uri 26 decembru amer. barv. risani film KJE STA TOM IN JERRI ob 10. uri, amer. bari . ljub. drama NESKONČNA LJUBEZEN ob 15 17. in 19. uri, premiera nem. barv. filma LILIMARLEN ob 21.uri 27. decembra amer. barv. ljub. drama NESKONČNA LJUBEZEN ob 16 . 18. in 20. uri 28. in 29. decembra nem barv. vojni film LILIMARLEEN ob Ki. IX. m 20. uri .10 decembra nem. barv. krim. film BELI STRUP ZA HONG KONG ob 16., 18. in 20. uri 31. decembra ituL barv. akcij. film. SICER SE BOVA RAZJEZILA ob 16.. 18. uri, ob 20 uri nikinopredstave KKANJ 8TOR2IČ 24. decembra amer. barv. srhljivku MA MTU - DUH. KI UBIJA ob 16., 18. in 2d uri 25. decembra amer. barv. film VENERIN VRT ob 16. in 18. uri, amer barv. vojni film A l\)KOLIPSA ZDAJ ob 20. uri 26. decembra amer. barv. film VENERIN VRT ob 14. uri, itnael. barv erot. komedija LIMONIN SLADOLED ob 16 in ln uri. premiera jugoal. barv. filma LOV V KAl. NEM ob 20. uri 27. in 28. decembra jufiosl. barv. film LOV V KALNEM ob 16.. I H. m 20. u rt JU. decembra ituL barv. erot. drama LA CIKALA ob 16., 1H. tn 20.uri ,10. decembra lumy barv. film SRDITA PEST ob 16. uri, itnl barv. en,t film LA CICALA ob 18. in 2(1 uri 31 decembra umel barv. erot k o nu dijo LIMONIN SLADOLED,/> 16. in 18. uri TRZlC 25. decembra umer. barv. risom film KJE STA TOM IN J ERRI <>h 16. uri. amer bari k rim film MORILEC IZ SLU&ALKE 18 m 20. uri. amer. barv. film LILI MARLE 2 2. uri 26 decembra itn I. narv. akcij film. SICER SE BOVA RAZJEZILA ob 15 uri. amer. krim. film MORILEC IZ SLUŠALKE ob 17. m 19. un, nem. barv. krim film BELI STRU P ZA HONG KONG 21. uri 27. decembra premtem i tal. barv. erot d m rne LA CICALA ob 1 7. in 19. uri 28. decembra anul barv krim film PREGON ZA STEGNERJEM ob 17 m 19. uri 29 decembra /mm ban erot film SENCE NEKEGA POLETJA ob 17 m 19 un K), decembra urad barv. film LIMONIN SIAIX)LED ,11. decembra iu kmapredntoi» KAMNIK DOM 25. decembra honftk lxirv. film TETO VIRANA ZVEZDA ob 16. uri. amer. barv. film ZLATI SALAMA NDER ob 18. in 20 un, premiera fratu barv filma BELI STRUP ZA HONG KONG ob 22. uri 26. decembra slov. barv. mlad. film SREČNO KEKEC <>b 15. uri. amer. barv. film ZLATI SALAMA NDER ob 17. in 19. uri. premiera umer. barv. erot. filma SVET SEKSA ob 17. in 19. un 27. decembra fra m . barv. film SENCE NEKEGA POLETJA ob 18. m 20. un ^ 28 decembrti ital. bari . film SICER SE BOVA RAZJEZILA ob 18. in 20. uri. 29. decembra anu-r. barv. film VENERIN VRT ob 18. m 20. un M. in 31. decembm ni kuiopredstave DUPLICA 25. decembra ulov barv. film KEKEC ob 15 uri. itn i ban film S K htf SE BO VA RAZJEZI IA 20. uri 26 decembra amer. barv. film TOMI v SKOK - JERKV V JOK ob 15 uri umer. bar, erol. film SVET SEKSA ob17. 29. decembra jiifiosL bari', film lA>v v KALNEM irb 20. uri 30. decembra nem. ban. film Lil. I' M A H L en ob 20. uri KOMENDA 24 decembra umer barv film. ZA ATI SA LA M A NDER of> 19. un , 25 decembra amer ban- film PREGON ZA ST MINERJE M ob 19. un RADOVIJICA 24 m 27. decembm amer barv. film VELIKA IGRA ob 20.un , 25. decembm ji^ohL ban film LhV v SRCU ob 18 un. amer. barv. /um /t M ERIK A II de I ob 20uri 26. decembru amer. barv film k RVA VA PlAtA oh 1H. un. amer. ban-. /Hm I* AMERIKA II det ob 20. uri 28. decembra ji««l>L /''"' Lt'V SRCU ob 20. uri ..... 2». decembra amer. ban\ film TA AMft rika ii del ... tiL TROV .m decembra umer. buri I'Im E NUV BLED 24 decembra amer barv. film ROK t RJI ^dZembra ,tal. ban (Hm PAZI »A NE BO GNEČE ob 18. uri. Hal. ban. film štirje asi ob 20. u n , 7 JK. decembra Hal han J}^*™' » PIAZAob20un ,.. / pi/ v V dectmbra jugml ban film '-E\ V SRCU ob 2<> uri ., fA m decembm amer. barv. /'"" AMERIKA H del. ob 20 u 11 1 BOHINJ BOH. BISTRICA 24. decembra ital. ban\ film PAZI DA NE i BO GNEČE ob 2Q. uri 25. decembra amer. ban-, film R OKER J! ob 20. uri 26. decembra amer. ban*, film PRIVA TSE t URE ob 18. in 20. uri 30. decembra amer. ban\ grozljivka KR I VAVA PLAŽA ob 20.un SORA ŠKOFJA LOKA 24. decembra amer. akcij, film LOOPISG ob 18. in 20. uri 25. in 26. decembm amer. barv rV.S BRATJE BLUES ob 17JO in 20. uri 28. decembra slov. barv. mlad ftim I SREČNO KEKEC ob 18. uri. franc. ban t film NISMO A NGELI, ONE PA TUDI se ob 20. uri 29. decembra franc. ban-, film NISMO ANGELI. ONE PA TUDI NE ob IS. m uri 30. decembra slov. barv. mlad. film SREČNO KEKEC ob 18. uri, fninc. komedija NISEM JAZ, ON JE ob 20. uri ŽELEZNIKI OBZORJE 24. decembra amer. komedija BRATJE I BLUES ob20. uri 25. decembra franc. drama SIJAJ ŽEN 1 SKE ob 20. uri 26. decembra umer. akcija LOOPING ^ I 18. in 20. uri 29 decembra amer. akcij■ film SUPER-VOHLJAČ ob 20 uri POLJANE 24. decembra franc. drama SIJAJ ŽEN | SKE ob 18. uri 26. decembra amer. akcij, film SUPER- I VOH IJ AČ ob 17. uri ■JH decembru franc. komedija NISEM i JAZ. ON JE ob 18. uri JESENICE RADIO 24. decembra amer. film VENERIN VRT \ ob 17. in 19. uri 25 in 26. decembm ital. ban- film KR- I v A viA VTOSTOP ob 17. in 19. un 27 in 28. decembra amer. ital. barv. fUm j KALIGULA ob 17. m 19. un 29. decembra franc. ban-, film ROP V | NIC I »h 17. in 19. uri JESENICE PLAVŽ ■24 decembra domaći ban-, film DESETI | BRAT ob 18. in 20.uri ' ■25 in 26 decembra amer. erot. film KALIGULAobl8.m20.uri V m 28. decembru ital. ban-, film K RVA VIA VTOSTOP db 18. in 20. un KRANJSKA GORA .,c decembra danski ban-, film MOR v 4 M // V POSTELJI ob 20 un 29. decembra amer barv. film K A LIG l i A ob 20 uri 4 DOVJE decembm amer. barv. film KRVAVI MATURANTSKI PLES ob 19. 0 MAJ leii!nbra danski ban, film MORNAR-jlvposteulol' I9.30un _____j PETEK, 24. DECEMBRA 1982 DELEGATSKO ODLOČANJE 17. STRAN GLAS TRŽIČ DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA skupščine občine Tržič bo v torek, 28. decembra, ob 8. uri v mali sejni sobi 7. seja ZBORA Z I) IU'ŽE NEGA PELA skupščine občine Tržič bo \ torek, 28. decembra, ob i2. uri v veliki sejni sobi <; seja ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI skupšč ine občine Tržič bo \ torek. 28. decembra, ob 12. uri \ mali sejni sobi DOGOVORIMO SE S tvar ne j ši okviri razvoja v tem srednjeročnem obdobju Trikrat večji izvoz od uvoza Nov planski dokument o razvoju tržiške občine v tem petletnem obdobju upošteva spremenjene cilje in možnosti gospodarske rasti — Kar 190-odstotno pokritje uvoza z izvozom; samo Peko, najpomembnejši tržiški izvoznik, bo 1985. leta dosegel 202-odstotno konvertibilno pokritje — Rast skupne porabe se s 3,4 odstotka zmanjšuje na 2 odstotka, investicijska pa bo v družbenem proizvodu zavzela več kot 15-odstotni delež — Na teh osnovah je začrtan tudi razvoj v prihodnjem letu, ki ga izvršni svet podrobneje opredeljuje v osnutku resolucije a DNEVNI RED Po ugotovitvi sklepi osti in potrditvi zapisnikov prejšnjih sej bodo delegati vseh treh zborov obravnavali: - dogovor o temeljih dnažbenega plana občine Tržič a obdobje 1981-1985 Ipređščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami v letu 1982) . . - resolucijo o poUnk. .zvajanja dru&^ nega plana občine Trž>č v letu 1983 - osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1983 - osnutek statuta obd ne Tržič - predlog odloka o sprememb, m dopolnitvi odloka o proračunu občine 1 ržif za leto 1982 „ . odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb ob 6 ne za prvo tnme - oBnutek^programa deU zborov skupščine občine Tržič za prvo polletje 1983 - volitve in imenovanja - odgovore na delegatska vprašanja te. nrtdloee in vprašanja delegatov 7h£TrKLnega dela in zbor krajevnih fk^noSibSISf razen tega razpravljala fle o TvlucijTodloka o prostorskih posegih, je potrebno lokacijsko dovo-SnjJ5 o pomožnih objektih in del.h, k jer je obvezna priglasitev Sredi oktobra so vsi trije zbori skupščine občine Tržič sprejeli osnutek aneksa k dogovoru o temeljih družbenega plana občine za to srednjeročno obdobje in ga tudi posredovali v javno razpravo. Pripombe so v predlogu novega dokumenta, ki postavlja stvarnejše okvire razvoja, v glavnem zajete. Tako je izvoz prikazan ločeno za konvertibilno in za klirinško področje pa tudi po posameznih organizacijah združenega dela. Izvršni svet posebej poudarja, da je skupna poraba uokvirjena in da se njena rast v tem petletnem obdobju zmanjšuje s 3,4 odstotka na 2 odstotka. Planski dokument predvideva, da se bo realni družbeni proizvod do 1985. leta povečeval do 3 odstotke, da bo industrijska proizvodnja rasla za 4 odstotke, izvoz na konvertibilni trg do 10,7 odstotka in uvoz do 3 odstotke, da bo zaposlenost v mejah naravnega prirastka, toda največ za 1,1 odstotka višja, da bo produktivnost dela večja najmanj za 2 odstotka, da se bo investicijska poraba gibala tako, da bo njen delež v družbenem proizvodu večji od 15 odstotkov in da bo stopnja rasti sredstev za osebne dohodke manjša od Več reda pri izdajanju dovoljenj nr^t^r ie postalo zamotana in S? r^t ne le za občana, bodočega SteTČ ampak tudi za občinske organe, ki so pristojni za upravne organe, p izdajo takih dovoljenj in cijsko službo. Tako y odloka c katere je ljenje, za i nšpek- Tako ie prišlo do priprave novega Joka o prostorskih posegih, za ie potrebno lokacijsko dovo-ter o pomožnih objektih in . lrr - Sf* ;e obvezna priglasitev v Jft SSti nato pa usklajevanje z azi osnutka, nato p drugimi občinami n«^^ kar bi predvsem olajšalo 1ftrokTv^m"lenu natanč-0 dl o ko u vou prostorske posege, neje opredeljuje P območju B(kf 6 pobiti lokacijsko do- potrebno . mo Uza- v oljen je m P™^™ dela. Drugi konja sedanjo _prakso oe fienJ prin^ n^ieTS temveč feeo«°uVreba^stičnega in zazidalnega načrta.^ investit?rji gradil. Bojazen v nasprotju ali z urbanističnimi oblikovnimi" n ače li. prejetimi z u. treznimi dokumenti, je z določilom tretjega člena predlaganega odloka odpravljena. V četrtem členu pa je našteta dokumentacija, ki jo je investitor dolžan predložiti ob priglasitvi. Dodano je določilo glede gradnje čebelnjakov in načrtov, ki jih je v posameznih primerih, ko investitor priglaša dela, tudi potrebno predložiti. Delo z izdajanjem lokacijskih in gradbenih dovoljenj bo v upravnem organu potekalo enako kot doslej. Bo le več reda na tem področju, saj odlok natančneje razmejuje priglasitve od lokacijskih oziroma gradbenih dovoljenj. Pri priglasitvah pa nastaja bistvena sprememba. Upravni organ bo občanom, ki žele graditi pomožne objekte in opravljati dela na območjih, ki se urejajo z urbanističnimi in zazidalnimi načrti, izdajal urbanistična potrdila in po potrebi še gradbena dovoljenja, občanom, ki žele isto na območjih, ki se ne urejajo z naštetimi urbanističnimi dokumenti pa bo njihovo priglasitev le evidentiral in po potrebi izdal samo gradbeno dovoljenje. r Obsežnejši proračun V ^S^vJku leta - Za prve tri mesece prihodnjega leta naj velja sedanji način financiranja proracu- - - ^ nroračunom. ki so ga zbori skupščine občine Tržič Z letošnjim Pro'£ . predvidena 15,6-odstotna rast splošne pora-sprejeli konec januai j^, ^ do|()čal republiški družbeni dogo- be v primerjavi z na področju splošne porabe, vor o izvajanju poiiu družbenega dogovora kasneje sprejo . Ker pa so p jl zavezali da bodo za program investicij v kme aneks, s katerim so se n nili 2 odstotku od petih dvanajstin do-tijstvu in porabi nranc enj 0 8 odst0tka letnega plana, in ker se govorjenega °bse®7.'aterih vrst davkov in drugih prihodkov, je bilo poje povečal pri iv « Droračuna. trebno sestaviti P nj svet predlaga v obravnavo in potrditev, V rebalansu, ki b« znesku dobnh 56,9 milijona dinarjev, kar je so načrtovani dvidenih v začetku lota. Razpored prihodkov se . .. vctOu ____ blfšk°e in občinske poračuna v višini 2,25 milijona dinarjev, je upoštevana tuai r«. njskih občin. sprejeta z^ovo^^ letošnjega proračuna so vsebinsko povezu-S predlogom ieD« ^ začasnem flnanciranju proračunskih potreb v jetudiPr leta prvem trimesečju i»Ok o finaruu.anju družbonopolitičnih skupno-Po republiškem z« afun /a nusiednje leto sprejeti se pred sti mora skupščina o r ^ ^ . |ahko financiranje nadaljuje na zaključkom s,f^8nreUlkiega leta, vendar najdlje tri mesece, osnovi proračuna p. sprejeti vsi dokumenti, ki bodo natančneje Ker doslej se niso ^ ^ ^ ^ b(jdfj /bQrj dobjlj osnutok določali okvir spiosn^ h ihodnje ,et0 januurja. ,ZVrsn. svet zato pred-odloka o Pror^jJpka o začasnem financiranju proračuna. rasti primerljivega dohodka, skladna z dogovorom o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka ter z doseženo produktivnostjo dela. Tržiško združeno delo bo 1985. leta ustvarilo več kot 1,866 milijarde dinarjev družbenega proizvoda. Predvidoma 70,5 odstotka denarja bo ostalo organizacijam združenega dela, 29,5 odstotka pa ga bo za skupne, splošne in druge potrebe. Rast osebne, skupne in splošne porabe bo v občini počasnejša od rasti dohodka. Zaostajanje bo različno, hitreje od dohodka pa bodo rasla le sredstva za pospeševanje kmetijstva, vzdrževanje komunalnih naprav in za splo&io ljudsko obrambo. Glede na že doslej izredno ugodno zunanjetrgovinsko bilanco bo izvoz, kot že rečeno, naraščal največ za 10,7 odstotka. Tovarna obutve Peko kot najpomembnejša tržiška izvoznica načrtuje, vključno s temeljno organizacijo Budućnost v Ludbregu, prek 128,5 milijona dolarjev izvoza, od tega več kot 73,6 milijona dolarjev na konvertibilno področje. Uvoz z zahoda bo znašal blizu 42,9 milijona dolarjev ob 202-odstotnem pokritju konvertibilnega uvoza s konvertibilnim izvozom v letu 1985. Na območju Slovenije se bo Pekov konvertibilni izvoz povečeval po 13,4-odstotni stopnji rasti. V BPT načrtujejo za to srednjeročno obdobje skoraj 14,3 milijona dolarjev konvertibilnega izvoza, okrog 11,9 milijona dolarjev konvertibilnega in 20,3 milijona dolarjev klirinškega uvoza; v Zlitu ob uresničitvi načrtovanje naložbe v posodobitev in razširitev proizvodnje računajo, da bodo izvozili za dobrih 7,4 milijonov dolarjev izdelkov in uvozili za 2,6 milijona dolarjev materialov. V Tokosu nameravajo izvoziti na zahod za 1,8 milijona dolarjev izdelkov, na vzhod za 800.000, uvoziti pa za 768.205 dolarjev, od tega z zahoda za 711.746 dolarjev. V Metalkinem Triglavu bodo ob 213,5-odstotnem pokritju uvoza z izvozom zaslužili dobre 4 milijone dolarjev, v Triu s 137,6-odstotnim pokritjem 738.461 dolarjev z zahoda ter 160.255 dolarjev z vzhoda, v Lepenki pa bo zaradi nakupa opreme uvoz dosegel skoraj 3 milijone dolarjev, medtem ko bo izvoz znašal 594.000 dolarjev. Tiko načrtuje 67.500 dolarjev neposrednega izvoza ter 58.500 dolarjev uvoza, SAP, tozd Gorenjska 175.048 dolarjev izvoza, Gozdno gospodarstvo 507.875 dolarjev in Oblačila Novost 882.051 dolarjev nasproti uvozu za 76.923 dolarjev. Z uresničitvijo vseh teh načrtov bodo v tržiški občini v tem srednjeročnem obdobju dosegli 190-odstotno pokritje uvoza z izvozom. Zaposlovanje bo letno naraščalo v okviru naravnega prirastka, to je za 1,1 odstotka. Lota 1985 bo potemtakem v občini zaposlenih 6738 delavcev, od tega v gospodarstvu 5982, v negospodarstvu bodo zaposlovali le na osnovi novih naložb, v zasebnem sektorju pa skladno s programom razvoja malega gospodarstva. Proizvodnjo hrane bodo povečevali s pospeševanjem kmetijstva. Tako bodo 19R5. k ta pridelali 140 ton govejega, 24 ton svinjskega in 30 ton ovčjega mesa ter 1,5 milijona litrov mleka. Kmetijska zemljiška skupnost bo opravila priprave za zložbo 40 hektarov zemljišč v Zvir-čah in Kovorju, izvedla agromelioracijo na 15 hektarih, uredila in oskrbovala pašnike in kupila približno 60 hektarov zemljišč. Osnova za dogovor o nadaljnjem razvoju družbenih dejavosti je raven, dosežena 1980. leta. V sedanjih zaostrenih pogojih gospodarjenja bodo v tržiški občini vsakemu področju'zagotovili, da zadrži doseženo razvojno stopnjo, prednost pa bodo imela tista, ki so ali pa še bodo morala sprejeti nove obveznosti oziroma so zaradi zunanjih okoliščin zašla v kritičen položaj. Stanovanjsko gospodarstvo bo v tem srednjeročnem obdobju pridobilo skupaj 380 stanovanj v družbeni in zaseoni gradnji oziroma 28.700 kvadratnih metrov novih stanovanjskih površin. Za ceste bo šlo, računano v cenah iz leta 1980, 32,2 milijona dinarjev, za kanalizacijo 18 milijonov in za vodovod 36,2 milijona dinarjev. Z združenimi sredstvi v višini 8,7 milijona dinarjev bo napravljen nov korak tudi na področju odvažanja in odlaganja odpadkov. Naložbe v PTT omrežje bodo v tem obdobju znašale 33,16 milijona dinarjev, Petrol, tozd Zemeljski plin, pa bo priključil plinovod do Peka, BPT in Tokosa. Krajevne skupnosti bodo za svoje delo, nadaljnji razvoj delegatskega sistema* in za naložbe dobile skupaj 8,1 milijona dinarjev iz občinskega proračuna ter 15,8 milijona dinarjev na osnovi samoupravnega sporazuma o financiranju investicij v krajevnih skupnostih. Rast v prihodnjem letu Osnutek resolucije o razvoju tržiške občine za prihodnje leto je izdelan na osnovi spremenjenega planskega dokumenta za to srednje^ ročno obdobje. Javna razprava o njej se bo sklenila 10. januarja, izvršni svet pa pričakuje predvsem od organizacij združenega dela, da bodo čim bolj dejavno sodelovale pri usklajevanju načrtovane rasti izvoza, dohodka in vseh oblik porabe. Družbeni proizvod bo v tržiški občini 1983. leta predvidoma večji realno za 2 odstotka in vrednostno za 23 odstotkov. Sredstva za osebne dohodke bodo zaostajala za rastjo dohodka za 50 odstotkov in se bodo v skupni masi povečala za 11,5 odstotka, medtem ko bo povprečni osebni dohodek na zaposlenega v združenem delu večji za 10,3 odstotka. Za rastjo dohodka bodo za polovico zaostajala tudi sredstva za skupno porabo. Brez sredstev in-validskopokojninskega zavarovanja ter starostnega zavarovanja kmetov bo skupna poraba večja za 11,5 odstotka. Splošna poraba se bo povečala za 10,7 odstotka, zaposlenost do 1,1 odstotka. Izvoz na konvertibilni trg bo večji za 10,7 od-stoka, stopnja pokritja konvertibilnega uvoza s konvertibilnim izvozom pa bo 180-odstotna. Osnutek občinskega statuta Zbori občinske skupščine so sredi tega leta imenovali komisijo, ki naj bi pripravila spremembe in dopolnitve statuta občine Tržič. Osnutek statuta zdaj prihaja na dnevni red skupaj s pripombami in dopolnitvami komisije za zakonodajno pravna vprašanja, ki predlaga, naj bo nosilka javne razprave o tem dokumentu občinska konferenca SZDL Tržič. Osnutek statuta'je precej obsežen, saj vsebuje kar 284 čle'nov, povezanih v štirinajst poglavij: temeljna načela, občina Tržič, družbeno ekonomska ureditev, družbeno ekonomski odnosi v občini, občinska skupščina, izvršni svet in občinski upravni organi, družbeni sveti, varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine, varstvo zakonitosti, splošna ljudska obramba in družbena samozaščita, javnost dela organov in organizacij, povezovanje občine z družbenopolitičnimi ter drugimi skupnostmi in organizacijami, sprememba statuta, prehodne in kontne določbe. Usklajena davčna politika Osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1983 sloni na izhodiščih zakona o davkih občanov, ki ga je slovenska skupščina obravnavala decembra letos, na izhodiščih s posveta direktorjev občinskih uprav za družbene prihodke, na predlaganih izhodiščih za financiranje splošne porabe v občinah in republiki v letu 1983 ter na analizi uresničevanja sedanjega dogovora o usklajevanju davčne politike. Dogovor ima predvsem namen poenotiti davčno politiko v vseh slovenskih občinah.Od njih terja, da določijo take obveznosti plačevanja davkov, ki bodo trajno spodbudile zavezance k večji produktivnosti dela in ki bodo v sorazmerju z materialnimi možnostmi občanov. Hkrati pa občine tudi zavezuje, da zagotovijo kvalitetno in učinkovito opravljanje nalog občinskih Uprav za družbene prihodke ter učinkovitejše uresničevanje ustavnosti in zakonitosti. V.__> tržiški občini dajejo velik poudarek tudi zasebnim vodnim elektrarnam, katerih gradnjo bodo spodbujali s primemo kreditno, davčno in prostorsko politiko. Slab odziv za oblikovanje programa dela Predsedstvo skupščine občine Tržič je novembra pozvalo vse organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, delegacije za zbore občinske skupščine, samoupravne interesne skupnosti in družbenopolitiftie organizacije, naj se vključijo v oblikovanje programa dela občinske skup-šči ne in posredujejo predloge, o katerih naj bi razpravljali njeni zbori. Odziv za oblikovanje programa dela je bil zelo slab. Predloge sta poslali le dve organizaciji združenega dela, SDK, podružnica Kranj, ena krajevna skupnost in en delegat družbenopolitičnega zbora ter upravni organi skupščine občine. Na osnovi teh predlogov je delovna skupina pripravila osnutek programa in ga dopolnila še z nekaterimi vprašanji iz programa dela zbora republiške skupščine za prihodnje leto. GLAS 18. STRAN NOVOLETNE ČESTITKE PETEK, 24. DECEMBRA 1982 KRANJ Industrijski kombinat za izdelavo in predelavo usnja, gume in plastičnih mas želi ' km \ vsem delovnim ljudem in poslovnim sodelavcem srečno in uspešno novo leto 1983 TRGOVINA HANS NAPOTNIG Borovlje tel. 9943-4227-2292 ŽELI VSEM GORENJCEM IN CENJENIM KUPCEM SREČNO IN USPEŠNO NOVO LET01983 in se še naprej priporoča za obisk: N r Slovenske železarne VERIGA LESCE n. sol. o. Tovarna verig, vijakov, odkovkov, orodij, pnevmatsko-hidravličnih naprav, industrijske opreme in meril vsem delovnim kolektivom, družbeno-politienim organizacijam in občanom želimo srečno in uspešno novo leto 1983 @ metalka OBRTNO PODJETJE Knjigoveznica in tiskarna Radovljica « » iSA.' jt O0 KARTONAŽNA TOVARNA LJUBLJANA n soi o TOZD JELPLAST, KAMNA GORICA n ,ub o Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želimo obilo uspehov in sreče v novem letu 1983 TOZD TRIGLAV TRŽIČ Tovarna montažnega pribora in ročnega orodja Pribor za različne primere obešanja in pritrjevanja Triglav obešalo za centralno kurjavo, prezračevanje, sanitarije Proizvajamo pile za motorne žag6, ročno orodje za obdelavo kamna in železa, obešala za centralno kurjavo, prezračevanje, sanitarije jeklena sidra z notranjimi in zunanjimi navoji ter konstrukcijska sidra za montažo z vsemi vibracijskimi in električnimi vrtalnimi stroji Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želimo srečno in uspešno NOVO LETO 83 ^frilonlt D KAMNIK IZDELUJE: frotir brisače frotir plasce modne kravate rute šale SREČNO '83 PETEK, 24. DECEMBRA 1982 NOVOLETNE ČESTITKE 19. STRAN GLAS r Srečno in uspešno novo leto VAM ŽELI i trgovina restavracija in črpalka SLAŠČIČARNA na PLANINI Kranj — čez kokrški most (PJanina) Nudi torte vseh vrst, kremove rezine s smetano čajno pecivo itd. Torte vseh vrst po naročilu ki jih dobite hitro in kvalitetno izdelane. v Zeli cenjenim gostom srečno in uspešno novo leto 1983 in se priporoča. ALLE v BRODEH NA KOROŠKEM Cenjenim gostom z Gorenjske se zahvaljujemo za obisk in se priporočamo tudi v bodoče! IISKN 9170 FERLACH BOROVLJE SPOCK XX HAUPTPLATZ13 ^OSENdMk. Tel. 00227/3249 ŽELI VSEM GORENJCEM IN CENJENIM KUPCEM SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1983 POSOJILNICA BOROVLJE tel. 99 43-4227-32-35 *FLI VSEM GORENJCEM 7DRAVO IN SREČNO NOVO LETO 1983 m i} L /imr1 Vi *, . K Zlatarska delavnica Levičnik Živko, Kranj Maistrov tre 9 (nasproti Delikatese) želi cenjenim strankam 1 srečno novo leto in se priporoča v _) .............* kom pas JUGOSLAVIJA is«« organizacija združenega dela FSSB gorski obrati UUBBU 2So fffiC, tel, 50-104 prijetno bivanje v hotelu B kategorije s kvalitetno tfostin- hXo^o na žičnicah Zelenica I hitre servisne usluge v mejni poslovalnici f „ • „netom in delovnim ljudem /. Gorenjske /elimo srečno J Cenjenim novo leto. Vsem cenjenim strankam SREČNO 1983 AVTOVLEKA -AVTOKLEPARSTVO KERŽAN FRANC Preddvor 3 Telefon: 45-043 POMFRI Kranj, Prešernova 13 Prodajalna pomfrija, HOT-DOG in sladoleda želi cenjenim strankam srečno novo leto in se še za naprej priporoča. KUNSTEU PURGAR BOGOMILA frizerski salon, Kranj, Prešernova 4 želi cenjenim strankam srečno novo leto in se še nadalje priporoča J EKSPRES OPTIKA KRANJ Tavčarjeva 1 (nasproti Delikatese) Vam nudi hitro in kvalitetno izdelavo vseh vrst očal z navadnimi in s specialnimi lečami. Izdelujemo na recept in brez njega. Cenjenim strankam in občanom Gorenjske želimo srečno novo leto 1983 in se priporočamo. Cenjenim strankam želimo srečno in uspešno novo leto 1983 in se zahvaljujemo za obisk ter se še za naprej priporočamo. GOSTILNA PRI »VIKTORJU« KRANJ, Partizanska 17 (ob cesti na letno kopališče) telefon: 23-484 Odprto je vsak dan razen nedelje od 9. do 22. ure — tudi kuhinja Ga KRZNARSTVD vranovc Kranj, Jenkova 4 > i NUDIM VAM KVALITETNO IN HITRO IZDELAVO VSEH KRZNENIH IZDELKOV, TUDI PREDELUJEM IN POPRAVLJAM. CENJENIM STRANKAM ŽEL/M SREČNO NOVO LETO 1983 J^ Modno Č€VUAR5TVO ^ kefii Kranj, Partizanska 5 želi cenjenim strankam in občanom Gorenjske srečno novo leto 1983 in se priporbča s kvalitetno izdelavo vsakovrstne moške in ženske obutve ter obutev za kolesarje. V naši trgovini v Kranju, Maistrov trg (nasproti Delikatese) nudimo žensko In moško usnjeno obutev. Kvalitetna izdelava — ugodne cene — pravo usnje. Trgovina je odprta od 8. do 12. ure in od 14. do 19. ure, v sobotah od 8. do 12. ure. lito Umetnokovinska obrt Kropa Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem srečno in uspeha polno v novem letu 1983 VELEBLAGOVNICA Veletrgovina špecerlua ©©GG gostišče RIKLI BLED vabi na prijetna praznovanja: —, za poroke in zaključene družbe. — aranžiramo posebne sobe, — nudimo pestro izbiro pijač in jedi po naročilu. Rezervacije sprejema gostišče Rikli Bled vsak dan, razen četrtka, tel.: 77-458. V naši prodajalni vam nudimo ploščice, primerne za oblaganje notranjih prostorov, balkonov, fasad,... Velikost 20x20 cm. Ploščice so odporne in prenesejo velike temperaturne razlike. Cena kvadratnega metra ploščic je 396,04 din. metalka prodajalna kamnih Prodajalna je odprta vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure uns IMM O LAS 20. STRAN OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE PETEK, 24. DECEMBRA 1982 fff\ alples industrija pohištva Železniki NOVOLETNI POPUST za stavbno pohištvo od 10. novembra 1982 do 15. januarja 1983 za kupljene izdelke nad 1.000,00 din — za vezana okna JELOBOR 10% — za ostalo stavbno pohištvo (termoton okna s termoizolacijskim steklom, polkna, rolo-omarice, notranja vrata, podboje, vhodna in aaražna vrata, ter stenske in stropne obloge 6 % za kupljene izdelke v skupni vrednosti 200.000,00 din in več, priznamo del transpor tnih stroškov 1 % vam nudi ii JELOVICA lesna industrija Škofja Loka pokličite nas (064/61-361) ali pa nas obiščite v maloprodajni trgovini v Škofji Loki, Kidričeva 58 POHIŠTVO ALPLES JE IZDELANO PO ŽELJAH IN POTREBAH POTROŠNIKOV SISTEM Triglav-moderni Programe pohištva TRIGLAV, LJUBLJANA in DRAVA za opremo vseh bivalnih prostorov razen kuhinj si lahko ogledate v našem maloprodajnem salonu v Železnikih. — možnost nakupa na kredit — možnost predelav standardnih elementov — nasveti arhitekta x . — brezplačna dostava in montaža pohištva na vasem domu Pred nakupom pohištva obiščite prodajalno Alples v Železnikih. Odprta je vsak dan od 8.-19. ure in ob sobotah od 8.-14. ure. alples industrija pohištva Ninama " ŠKOFJA LOKA in blagovnica Cerkno Vse za dom in družino v eni hiši. *TEK, 24. DECEMBRA 1982 OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE 21. STRAN % o >5 anja če se odpravljate na praznovanje, ne pozabite na obutev ANJA - te nek podplat % visoka peta • metal efekt PLANUM TOZD SC KOBLA Bohinjska Bistrica vabi k sodelovanju VODJO SMUClŠC za nedoločen čas Pogoji: — zahteva se višješolska "ali srednješolska izobrazba gradbene ali elektro smeri ter 2 oziroma 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju istih ali podobnih del in nalog Osebni dohodek po pravilniku o delitvi sredstev za osebne dohodke. Stanovanje ni zagotovljeno. Zainteresirani kandidati naj svoje vloge naslovijo na naslov: Planum - TOZD SC Kobla, Radovljica, Gorenjska cesta 26. SKUPŠČINA OBČINE KRANJ Uprava družbenih prihodkov Obvešča občane, da bo v sredo, 29. 12. 82 ob 14,30 uri v mali dvorani Gorenjskega sejma v Savskem logu JAVNA DRAŽBA zarubljenih predmetov (osebna vozila, traktorska prikolica, drugi predmeti), Oklic o javni dražbi s seznamom dolžnikov in predmetov za prodajo je razobešen na oglasni deski upravne zgradbe občine Kranj, Trg revolucije 1. GORENJSKA OBLAČILA KRANJ TOZD Konfekcija Jesenice Savska c. 1/b Objavlja na podlagi sklepa Odbora za medsebojna razmerja prosta dela in naloge ČISTILKE Pogoj: — osnovna šola Poskusno delo 2 meseca, delo je dopoldansko. TOZD stanovanj nima. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 10 dneh po objavi na gornji naslov. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 8 dneh po opravljeni izbiri. odkupujemo svinjske ter ostale ko2e po ugodnih cenahi KOTO Koteks tobus in zbiralnice kmetijskih zadrug VSEM KMETOVALCEM želimo srečno in uspešno novo leto 1983! ZAHVALA V 91. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama IVANA LOMBAR Vogarjeva mama Vsem, ki so nam pomagali, ji darovali cvetje in jo pospremili na zadnji poti, se iskreno zahvaljujemo. Posebna LhVaTe udi dr. Žgajnarju, k: jo je dolga leta ohranjal pri zdravju Prav tako se zahvaljujemo tudi g. župniku za opravljen pogrebni obred in pevcem za žalostinke. ŽAI.UJOCl VSI NJENI Babni vrt, 22. december 1982 O LAS 22. STRAN OBVESTILA OGLASI OBJAVE PETEK, 24. DECEMBRA 1982 ti ZAHVAIA Ob boleči izgubi naše dobre mame, babice, prababice, sestre in tete MARIJE BRENKUŠ roj. Gusar se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje ter izraze sožalja. Zahvalo smo dolžni za podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti sodelavcem V. L. P. Sava, TOZD Družbena prehrana Sava ter sodelavcem Vzdrževanja T. S. D. ter prevoznemu oddelku Ki-bernetike Iskra, Kemični tovarni Fodnart. Posebno zahvalo smo dolžni Katarini Pegam za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih, kakor tudi sosedom. Zahvala za dolgoletno zdravljenje dr. Ivanu Hriberniku. Najlepše se zahvaljujemo g. župniku /.a lep pogrebni obred ter pevcem iz Naklega. ŠE KNKRAT VSKM ISKRENA HVAIJV! ŽALUJOČI: sinovi Vinko, Marjan, Tone, Lojze, hčerka Marica z družinami ter drugo sorodstvo Besnica, Priinskovo, Javornik, Jesenice, Hrušica MALI telefon 27-960 OGLASI PRODAM ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta BLAŽA MURNIKA se iskreno zahvaljujemo sosedom za nesebično pomoč, posebno pa še družini Te-kleva, ki nam je v najtežjih trenutkih stala ob strani ter vsem, ki so nam izrazili so-žalja, darovali cvetje in ga pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala kolektivu Exoterma, OOS IBI, kolektivu I BI, pevskemu zboru upokojencev, osebju Bolnišnice Golnik za večkratno zdravljenje in g. župniku za opravljen pogrebni obred. VSEM SKUPAJ ŠE ENKRAT ISKRENA HVAIA! ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Velesovo, 19. decembra 1982 Prodam več PRAŠIČEV, primernih za rejo, težkih od 25 do 40 kg, veHke mesnate pasme. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 12628 Prodam skoraj novo BAS KITARO iolana in eho MIKSER philips, 6 kanalov. Frelih, Begunjska 9, Kranj 12739 Prodam dobro ohranjene TEKAŠKE SMUCl SR 032 H z vezmi MARKER in tekaSke čevlje alpina 50/7 (racer), St. 41. Telefon 064-60-201 dopoldan 12838 Prodam PRAŠIČE, težke od 50 do 00 kg. Šenčur, Mlakarjeva 58 12842 Prodam nov krznen PLAŠČ. Naslovov oglasnem oddelku. 12877 Prodam OSTREŠJE z ogrodjem in OPEKO (5 m X 5 m), staro 10 let, primerno za garažo, barako ali vikend. Zakrajšek, tel.42-168 12742 Prodam TELICO, ki bo konec januarja teletila. Ferjan, OlSevek 41, Preddvor 12878 Prodam 9 mesecev brejo KRAVO si-mentalko. Voglje 77, Šenčur 12879 Prodam BIKCA za pleme. Dragočajna 16, Smlednik 12880 Prodam globok in Športni OTROŠKI VOZIČEK. Logar, Cankarjeva 42, Radovljica 12881 Prodam jalovo KRAVO. Voglje 42, Šenčur 12882 Prodam 2REBCA kasača, v tretjem letu starosti in žrebečo KOBILO lipi-canko. Lesce, Alpska 41 12883 Prodam težko KRAVO križanko, brejo 7 mesecev in dve plemenski OVC L Spi Plavi 14/B, Jesenice 12881 Prodam 1000 litrov VINA - dolenjskega cvička. Marija Kocjančič, Brezje 7&B 12885 Prodam 8 PUJSKOV, starih po 7 tednov. Jože Valenčič, Pševo 10, Kranj -nov. Jože Valenčič, Pševo 10, Kranj 12886 Prodam trajnožarečo PEČ kuppeis-buseh. Franc Kropivnik, Zg. Brnik 7. C erklje J288T Prodam JABOLKA voščenke ali rene-ta.Sr. Bela 27, Preddvor 12886 Prodam dvo-vprežne SANI za pet oseb. Janez Prešeren, Vrbnje 36, Radovljica 12889 Nov ženski KOSTIM, temnomoder. r ozkimi belimi črtami, za manjšo postavo, ugodno prodam. Vprašajte: Krapež-Tor-kar, Veljka Vlahoviča 6, Kranj med 16. in 18. uro ali po tel. 27-603 12890 Prodam dva OVNA in OVCO. Franc Ferlič, Kovor 135, TYžič 12891 Prodam PRALNI STROJ gorenje in HLADILNIK ignis - obod. Milan Kosi. Jenkova 10, Kranj 128SE Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec iz TOZD Gumeno tehnični izdelki, Delovne enote Prevleka Valjev ANDREJ MEDVED roj. 1935 Od njega se bomo poslovili danes, 24. decembra 1982, ob 15. uri, izpred hiše žalosti Moše 18, na pokopališče v Smlednik. Sindikalna organizacija SAVA Kranj ZAHVALA Ob težki izgubi našega dragega moža, brata, strica in svaka FRANCA BETONA se isKreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancern in raženo sožalje, tolažilne besede in darovano cvetje. Zahvaljujemo se dr. ^avdKupH\°^7„u Pneumološkega oddelka 100 na Golniku, posebno dr. Zupančičevi za zdravljenje, t rapo sca-kom, članom ZZB NOV, gasilcem, upokojencem in vsem ostalim, ki so ga spremili na zaonji poti, še enkrat prav lepa hvala. Posebno zahvalo izrekamo pevcem, govornikoma ter g. zup niku s Kokrice za lepo opravljen pogrebni obred. ŽALUJOČI: žena Micka, sestri Micka in Tončka, nečak Stanko z družino, svakinja l ončka, Darinka z družino ter drugo sorodstvo Kokrica, Predoslje, Bled, Ljubljana, 15. decembra 1982_ J0&* ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta, starega očeta, brata, strica in tasta JOŽETA PETERNELJA Kovačevega ata s Primskovega pri Kranju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja in podarjeno cvetje. Zahvaljujemo se tudi pevcem za žalostinke in g. župhiku za lep pogrebni obred. VSEM ŠE ENKRAT HVALA! Ohranili ga bomo v trajnem spominu! VSI NJEGOVI Primskovo, ti. decembra 1982 m Jk OBLETNICA Ni qa nikjer zaklada, da bi življenji vajini odkupili, le smrt krivična Vaju je ugrabila 23. decembra mineva leto dni odkar nama je kruta usoda iztrgala naši ljubi MARINKO in MARIJO GRILC roj. REBERNIK Hvala vsem, ki ste ju ohranili v lepem spominu in obiskujete njun prerani grob ŽALUJOČI: mama Tilka in Janez Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, sestre in tete MICI KRNIČAR se zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani, mami pokJonili lepega cvetja in jo v tako velikem številu spremili na zadnjo pot. Posebna zahvala sodelavcem iz Tekstilindusa, pevcem iz Naklepa za doživeto petje, g. župniku za opravljen obred, sorodnikom, prijateljem in znancem. Lepa hvala tudi osebju Bolnišnice Golnik /.a skrb in nego v zadnjih dneh. HČERKA MARK KA RAKOVEC Kranj, 22. decembra 1983 ZAHVAIA Ob boleči izgubi ljubljenega moža, očka, sina, brata, strica, svaka, zeta in botra RUDIJA TICARJA ml se prisrčno zahvaljujeva vsem sorodnikom, znancem in vaščanom za izrečena sožalja in darovano cvetje ter spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujeva se dobrim sosedom, ki so nama sta li ob strani, pomagali in sočustvovali v najtežjih trenutkih. Se posebno se zahvaljujeva druži nama Šenk in Oraže ter družini Božovič iz Beograda. Hvala tudi 3. a razredu Osnovne šole v Preddvoru ter g. župniku za lep pogrebni obred. ŽALUJOČI ŽENA ANICA IN HČERKA JERNEJKA Preddvor, 13. decembra 1982 ZAHVAIA NINE PIŠKUR , Urnnr, zahvaljujemo sorodnikom, znancem, prijateljem in sose-se iskreno /anvuijuj« • so/ulje in nesebično pomoč, ter dom za darovano cvrtje. ur <> '^ HvaIa sodelavcem vsem tistim, k, s e jo ; za darovano cvetje KŽK Skupne s uzb*' m so so U mm J bolmcl in i/rečeno sozalje 1 r"V i i.,hh ma še posebej pa primariju '^""^'dSiiii t ^rUjS KLičnega fll Ko, nhausenu m l- < < ^ ^ 'odd(,ku kirurških strok, za .zred- centra Ljubljana 1 S(l ,M lf iivala k župniku za lep pogrebm n„ prizadevanje pri zdravljenju. i vaiu Uf^scbei pu iskrena hva kvmUr (;0"'n m Mot k ^rŽKmda z nama in na-1)1 ob strani. ŽALUJOČA STARŠA IN ijRUGO SORODSTVO Kokrica. H»- decembra 1982 STEK, 24. DECEMBRA 1982 OBVESTILA OGLASI OBJAVE Prodam STROJCEK za rezanje ke-Hućnih plošč, do velikosti 40 cm. Janez -^»ec, Sebenje 52, Tržič 12893 Prodam nekaj KOSITRA. Telefon '-A2 od 8. do 14. ure 12894 Prodam 10 dni starega BIKCA. Podaje 54, Duplje 12895 ?rsdam čmobel TELEVIZOR gorenje, --iavlje 9, Golnik 12896 Prodam težji CIRKULAR za žaganje -*. 5KM dva para smučarskih ČEV-št. 7,5 in 8,5 dva SMUČARSKA "MPLETA, fantovski št. 14, ženski št. vse malo rabljeno. Ivan Osterman, Kranj ^ A 12897 Prodam več PRAŠIČEV, težkih od 30 170 kg Posavec 16, Podnart 12896 Prodam KAVČ in dva FOTELJA. -*ik Bernard, Bled, Ljubljanska 17, i 77-361 12899 ladam avto RADIO universum z 'iikL Kropivšek, Strahinj 101, Naklo 12900 Prodam 'otroško POSTELJICO z jo-Ma. Telefon 62-186 12901 :VT0M EH AN IKI Prodam pnevmat-* napravo za brušenje ventilskih se-tfev na elavi motorja. Telefon 60-819 s 12902 Prodam 9 let staro, 550 kg težko KO-:J0. Štefan Klinar, Plavžki Rovt 14, tel. 83-176 zvečer 12903 _io prodam skoraj novo LISICJU 10, št. 38-40, cena 4 SM. In-mtaje po tel. 24-930 od 16. ure dalje Prodam skobelni poravnalni STROJ, z *avo za vrtanje in krožno ZAGO ter za les,4 kub. m. Meglič, Lom21, 1290T) BIKCA simentalca. Naslov v /oddelku. . 1299? prodam HI-FI stereo sprejemnik f cena 16.000 din. Miloše v^tel. lam 4 kW termoakumulacijsko Greta Mulej, Savska 34, Lesce •Wam rabljeno trajnožarečo PEČ fcsbusch. Marjan Perko, Tenetiše to prodam termoakumulacijsko 6kW Informacije pri Francu ILJ, Gradnikov« 64, RadovUua *ho prodam PRALNI STROJ ^ Telefon 25-162 - uit. 39^ ,„ nrnHam kombiniran električni ILnK in POMIVALNO MIZO, l*lm ter PLINSKO PEČ. P*-i£d£u£L Gregorčičeva I8/A.UL BIKA za dopitanje ali menam o kravo ali mlekanco; m F^c SuSTta ŠTEDILNIK kdppers-Bilban, Sp. P^iče 42, Medvode Vodarn novo 3 kW termoakumulacij-h PEC AEG. Bohinjska Bistnca, T^ ^Sl* starega KONJA jaha& in" m staro 18 mesecev ter PRAŠIČA i od 130-150 kg. Visoko 90, Šenčur dam dve mesnata wanderwerka Primožič, Zminec 30, Škofja Loka KRAVO s teličkom in dva KKAvv v oglasnem A za rejo. Nasiov ^ ^^ m veći o količino zimskih JA-tm večjo * večjo koli6no P° 15 ,dmL Ft edievalO, Kranj-in »kugi« • Retljeva , ^^ „ad 200kg težkega PRAŠIČA. do spomladi, Nasiov r i2976 aat TN za žito šrotar, in M ELEKTROMOTOR od 2,5 kW ? , oftOO obratov. Janez Ku-možnost 2800 ^4.565 12977 lica 39, tel. manjo m črn krznen PLAbC za ^J^Z^LOHOV "toSj* KORUZO. Velelo «ui PSA ovčarja, starega polete. 5, Škofja Loka tem novo. tJaL°ka .r„:„ TEL ICO. Vodarn devet mesecev brejo 1^2984 ^Sp.Luša 4, Selca NA ■ ekaj plemenskega OVNAm J Dolenja Žetina 7, Poljan , ^ Sam dobro ohranjeno otroško PO-Juico z j ogljem. Jelka »roi, ^^ Naklo ,rn bo konec /-odam težko TELICO. ki m ^ja teletila. Podljubelj 8o, ^ ^m en mes« ^Pr^ Zg ali za pleme. Jože l2988 a 5 23. STRAN GLAS Prodani težko SVINJO in mesnate PRAŠIČE za zakol ter PRAŠIČKE, težke od 25 do 30 kg. Sv. Duh 41, Škofja Loka 12989 Prodam PRAŠIČA za zakol. Srednja vas 40, Šenčur 12990 Prodani menatega PRAŠIČA za zakol ter mlado GOVED. Sr. vas 41, Šenčur- 12991 Ugodno prodam rabljen KAVČ — POSTELJA 160x 190 in PRALNI STROJ bosch. Ogled vsak dan od 15. do 19. ure. R ebolj, C. talcev 17/A 12992 Prodam malo rabljen kombiniran italijanski VOZIČEK mama's and Papas, cena 3.000 din. Vojko Deržek, Ju leta G a brovška 34, Kranj 12993 Prodam PRAŠIČA za zakol, težkega 180 kg. Sp. Bela 11, Preddvor 12994 Prodani mlade PAVE, Zalog 62, Cerklje 12996 NEMŠKEGA OVČARJA z rodovnikom, starega dva meseca, ugodno prodam. Zg Bitnje 130 (pri puškami) 12996 Prodam dva P RAŠICA, težka okrog 40 kg, za rejo. Češnjevek 8, Cerklje 12997 Prodam 220 kv.m avstrijske FASADNE MREŽE. Vopovlje 11, Cerklje 12998 Prodam 6 kW termoakumulacijsko PEČ. Oblak, Cerklje 171 12999 Prodam čmobelo TELEVIZIJO, MIZO in STOLE ter »TEPIH«. Telefon 26-516 od 15. ure dalje 13000 Prodam ZLATO za zobe. Telefon 23-706 13001 Prodam KOZE. Moste 54, Žirovnica 13002 Prodam TELETI, stari 3 in 2 tedna. Globočnik, Gorica 1, Radovljica 13003 Prodam čistokrvne NEMŠKE OVČARJE, stare 6 tednov, brez rodovnika in smrekov opaž. Dušan Ferjan, Ribno 131, Bled 13004 Prodam 4 kW termoakumulacijsko PEĆ. Ogled po 16. uri. Visoko 10, Šenčur 13005 Prodam 8 tednov stare PRAŠIČKE in MLIN »Kl adi van«. Luže 6, Šenčur 13006 Prodam več plemenskih OVC in KOŠTRUNA. Telefon 23-466 v petek, soboto in nedeljo od 11. do 14. ure 13007 Krombi moško SUKNJO, lešnikove barve, za srednjo postavo, prodam. Telefon 23-703 13008 Poceni prodam črnobel TELEVIZOR Ogled od 27. do 30. 12. popoldan. Geringer, Tavčarjeva 4, Kranj 13009 Prodam otroško POSTELJICO in POL-KAVĆ. Telefon 28-964 13010 Prodam ČOLN »ELAN« GT 402 s prikolico. Telefon 60-809 -13011 Prodam PRAŠIČA za zakol, težkega 130 do 200 kg, po izbiri. Janez Podjed, Pša ta 11. Cerklje 13012 Prodam rabljeno STREŠNO OPEKO, PUNTE; in karamboliran OPEL KA-DETT P, starejši letnik. Ferjan, Ribno 5 13013 Prodam 4 leta staro SPALNICO. J8le Kološa, Veljka Vlahoviča 10, Kranj 13014 Prodam dva PRAŠIČA, težka okrog 130 kg. Boštjan Korbar, Klane 32, Komenda, tel. 061-841-049 13015 Prodam po 25 kg težke PRAŠIČE. Poljšica 13, Zg. Gorje 13016 Prodam rabljen ŠTEDILNIK singer (3 plin, 2 elektrika), z električno pečico, rabljen 120-litrski HLADILNIK san gior-gio in 4 rabljena OKNA 80 X 140, dvojno zasteklena, z žaluzijami. Telefon 45-062 13017 Prodam baivni TELEVIZOR loevve opta (rabljen). Telefon 064-21-223 13018 Prodam manjšo nemško TRAČNO ŽAGO, višina reza 8 cm, možnost priključka na ročni vrtalni stroj. Stane Kolman, Z goše 40, Begunje 13019 Ugodno prodam dvodelno GARDEROBNO OMARO z nastavkom — »Katarina«, barve tik, skoraj novo. Lanko, C. talcev 13, Jesenice, Koroška Bela 13020 Prodam predsobno STENO (skaj, rdečo), OMARICO za čevlje, MIZICO na kolesih za televizor, dva SMUČARSKA KOMPLETA, of od 8-10 let, »POLPAN-CERJE« št. 35, ČEVLJE za v hribe št.36. Informacije po tel. 24-011 13021 Prodam OVCO z mladičem. Loka 88, Tržič 13022 Otroški špertni VOZIČEK, prodam Ogled v soboto in nedeljo. Kranj — Planina, Ul. Gorenjskega odreda 4, stanovanje 12 13023 Prodam BANK INE in PUNTE. Hr-vatin, Kalinškova 26, Kranj - Gorenje- 13024 Ugodno prodam belo otroško POSTELJICO z jogijem. Zupan, Kranj Planina, Veljka Vlahoviča 7 13025 Prodani nekaj LESA za ostrešje. Jatnnik 2, Kropa, tel. 40-644 13026 Prodam mesnate PRAŠIČE. Luže 31, Šenčur 13027 Prodam prenosni barvni TELEVIZOR gorenje kdrting (ekran 42). Žnidarčič, C. revolucije 3, Jesenice 13028 Prodam HLADILNIK gorenje. Telefon 75-671 13073 Prodani visoko brejo TELICO. Rozman, Gasilska 2, Stražišče 13074 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame ANE PREVC roj. Gartner sp iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, se lskrc" . vsem ki ste nam pomagali in izrekli soza- lipZ da rovali cvetje in jo pospremili k zadnjemu počitku' Posebno se zahvaljujemo g. župniku, veroucm sku-^ravnikom in sestram Zdravstvenega doma Žele zni k tzazd ra^ljenje v času njene bolezni, kakor tudi iezniKi pevcem. VSEM SKUPAJ IN VSAKEMU POSEBEJ SE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI VSI NJENI________________>__ Prodam 200-litrske SODE za nafto, in STIROPOR, 17 kv.m Telefon 27-452 i;HX)8 Prodam lepa ZIMSKA JABOLKA (boskopski kosmač, ontario, jonatan), od 10do 15 din. Babic, Žeje 1, Duplje 13009 Prodani rabljeno SPALNICO. Okor-nova 14, Kokrica — Kranj, tel. 25-649 130/0 Prodam 30 kv.m STIROPORA, debeline 5 cm. Kobentar, Šenipetrska 44, tel. 26-345 po 16 uri 13071 Prodam mesnatega PRAŠIČA, težkega 150 kg, krmljenega z domačo krmo. Telefon 45-368 1 3072 kupim Kupim rabljen TRAKTOR. Marko Ivanič, Zg. Brnik 107, Cerklje 12852 Kupim bencinsko »PUMPO«v za wart-burga. Telefon 22-889 12915 Kupim rabljene SMUČI z okovjem (dolžine 145-155 cm). Telefon 26-503 od 15. ure dalje 12916 Kupim 5—6 tednov starega BIKCA simentalca. Telefon 70-382 9 12917 Kupim tračno ŽAGO in KOMPRESOR do 100 1, novo ali rabljeno. Šmit, Breg 26, Žirovnica, tel. 74-765 12918 Kupim dobrega KONJA, sposobnega za vsa kmečka dela. Prezelj, Podlonk 6, Železniki 13052 Kupim BIKCA za pleme. Telefon 064-61-437 13054 Kupim krivilni STROJ, do lmm, po možnosti sektel, metrski ali dvometrski. M ezek, Gabrk 4, Škofja Loka 13055 Kupim KOMPRESOR s 100 do 150-li-trskim rezervoarjem. Telefon 064-65-109 po 17. uri 13056 Kupim prazno JEKLENKO za plin. Informascije po teL 21-165 po 17. uri 13057 Kupim HLADILNO OMARO. Telefon 24-657 13058 Kupim lažji rabljen TRAKTOR, lahko starejšega tipa. Ponudbe po tel. 23-918 13059 vozila Prodam WARTBURG, letnik 1976, celega ali po delih. Frelih, Begunjska 9, Kranj 12774 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1976. Kranj, Likozarjeva 11 12858 Prodam ZAPOROŽCA, letnik 1976. Ogled možen vsak dan po 14. uri. Anton Sodja, Blejska Dobrava 63/C 12919 Zelo ugodno ZAMENJAM odlično ohranjen, vzdrževan in garažiran MERCEDES 220 diesel, za nov GOLF diesel. Tfciefon 064-81-320od 18. do 20. ure 12920 Prodam ZASTAVO 101 confort, letnik 1980 in OPEL REKORD 1700, letnik 1969. Kunšič, Zg. Gorje 26/B ^12921 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1975, registrirano do avgusta 1983, Informacije po tel. 28-363 popoldan 12922 Ugodno prodam dele za osebni avto Z-1300. Telefon 40-617 12923 Prodam dve zimski GUMI s PLATIŠČI za opel kadett, 12-colski in sport spojler za golfa (široki). Čemilec, Loka 11, Tržič 12924 Prodam FIAT 1500 letnik 1979, prevoženih 43.000 km, registrirran do 2. marca 1983, zelene barve. Zlato polje 3/F, Kranj 12925 Prodam GOLF JGL, letnik 1981. Ivan Gubina, Kranj, Grosova 14 12926 Prodam SIMCO 1100 za rezervne dele. Dane Potočnik, Ko vor 58, Tržič 12927 Prodam LADO, letnik 1979. Telefon 064-47-319 1 2928 Ugodno prodam ZASTAVO 101. Tupal-če 41, Preddvor Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971, registrirano do oktobra !983 in CITROEN GS, 1050 ccm, letnik 1973, neregistriran. Pintar, Demšarjeva c. 25, Škofja Loka, tel. 62-298 ' 13029 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1973, registrirano do 14. 5. 1983. Avdič, Novi svet 13, Škofja Loka 13030 Prodam ZASTAVO 101 L 1300 lux, letnik 1978. Poženik 34, Cerklje 13031 Ugodno prodam DIANO, letnik 1977, obnovljeno, cena 7 SM. Čelik, Virmaše 55, Škofja Loka 13032 Prodam nov AKUMULATOR Z-750, novi tip. Škrjanec, Šutna 56, Žabnica 13033 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1976 ter zadnja nova VRATA (hrast) 85 X 203. Vlado Šarič, Podlubnik 321, Škofja Loka 13031 Za AUDI 80 prodam ZIMSKE GUME s platišči. Zevnik, Mlaka 111, Kranj, Telefon 24-157 v soboto dopoldan 13035 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1973, registrirano do junija 1983. Šilar, Levstikova 3, Kranj 13036 Prodam GS 1,3, letnik 1980, garažiran, registriran do oktobra 1983. Šilar, Dobje 96, Mojstrana, tel. 25-461 - int. 540 dopoldan 13037 ZIMSKE in letne GUME, dimenzije 145X13, prodam. Telefon 064-45-017 13038 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1976. Voklo 47, Šenčur 13039 Prodam PONY EXPRESS avtomatic in dirkalno KOLO. Sp. Brnik, 31, Cerklje 13040 Prodam OPEL KADETT, letnik 1977. Zalog62, Cerklje 13041 Prodam ZASTAVO 101, L, letnik 1980. Telefon 74-936 13042 Prodam ZASTAVO 101, po delih. Informacije od 18.do 20. ure po tel. 22-119 13043 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1975 -december. Kranj, Smledniška 23 13044 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1981 ter DIANO, letnik 1978. Ogled možen v petek in soboto popoldan. Jenko, Sp. Otok 15, Radovljica 13045 Prodam ZASTAVO 101, vozno, za 22.000 din.Totoki 26, Žirovnica 13046 Ugodno prodam ZASTAVO 101 medi-t era n, letnik 1979, Škrabelj, Hrušica 61, Jesenice, tel. 82-861 - int. 81 dopoldan 13047 Prodam SIMCO. letnik 1968 nevozno, registrirano do konca avgusta Dolenc, Zevnikova 5, Kranj. Orehek, tel. 27-9.37 13048 Prodam ŠKODO 100 L, letnik 1973, obnovljeno, registrirano do r^vembm. Žnidaršič, C. revolucije 3. Jesenice 13049 Poceni prodam SPAČKA, letnik 1974, registriranega do aprila, Ogled vsak dan po 17. uri. Naslov v oglasnem oddelku 13050 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1976, piva registracija 1977. Anton Zavrl, Peračica 4, Brezje 13051 Prodam osebni avto R-4, letnik 1979, registriran do aprila 1983. Janez Stare, Bohinjska Bela 95 13052 Za DIANO ali AMI ugodno prodam snežne-verige, prednjo luč in dvoje kolesnih obročev (felten), ter FORD ES-CORD, 1969, dobro ohranjen. Telefon 25-678 12929 Prodam ZASTAVO 101 comfort, letnik 1979. Sonja Posedi, Grosova ul. 26, Ko-krica 12930 Prodam FIAT 126-P, letnik 1978 ali menjam za ZASTAVO 101. Telefon 25-233 od 14. do 20. ure 12931 ZASTAVO 101, registrirano do 23. 11. 1983, prodam za 4,5 SM, z dodatno opremo. Logar, Cankarjeva 42, Radovljica 12932 Prodam avto VW 1200, vozen. Jesenice, Sp. Plavž 14/B 12933 Ugodno prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750. Legat, Naklo 132, tel. 47-029 12934 Prodam malo rabljene ZIMSKE GUME semperit — avstrijske, 165x13 in trajnorarečo PEČ. Vesa Kreka, Jezerska 8, Kranj 12935 Prodam levi BLATNIK za Z-101. Novica Sošič, Kranj, Oprešnikova 12 12936 Prodam CITROEN DS 20, letnik 1972, registriran do aprila 1983. Stojan Leber, Delavska 23 12937 Za AMI 8 prodam ležaj za prednje kolo in » zailo za gas«. Telefon 77-887 12938 CITROEN GA, letnik 1981, prodam Telefon 061-841-047 12939 Prodam dve ZIMSKI GUMI s platišči za Z-101, cena 3.000 din. Telefon 50-835 12940 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1973, 74.000 km, registrirano do novembra 1983. Šink, Dolenja vas5, Selca 12941 Prodam GOLFA, starega pol leta. Franjo Vrhovnik, Zajčeva 27, Komenda 12942 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1976. Franjo Piskurič, Bistrica 158 pri Tržiču 12943 Prodam 4 ZIMSKE GUME bandag za R-4. Telefon 62-581 12944 Zelo ugodno prodam registriran ELEK-TRONIC 90. Krajne, Ljubno 60, Podnart 12945 Poceni prodam ZASTAVO 750, starejši letnik, eno leto po generalni, registrirano do julija 1983. Jože Rozman, Stražišče, Hafnarjeva pot 11, Kranj 12946 Ugodno prodam ŠKODO 100 L. Eržen, Pot v Bitnje 71, Kranj 12947 Prodam 4 komplet KOLESA zsa R-12, cena 6.000 din. Telefon 81-475 12948 Prodam ZASTAVO 101. Ogled popoldan. Zorman, Cerklje 8 12949 Prodam GOLF JGL, prva registracija 1982. Telefon 064-45.127 12950 Prodam NSU 1200 SC, dobro ohranjen in vse dele. Zasip, Reber 6, tel. 77-650 12951 Ugodno prodam ZASTAVO 101, temno modre barve, letnik 1977. Pogačnik, Žiganja vas 60/A (Zadraga), P. Duplje 12952 stanovanja Samski moški išče opremljeno SOBO v Žirovnici. Plačam do 2.000 din. Alibegić, Moste 34, Žirovnica 12695 Kupim starejše dvosobno STA NO VANJE v Kranju. Plačam v gotovini. Šifra: Gotovina 12953 Oddam SOBO za dve osebi. Telefon 21-852 12954 Tričlanska družina potrebuje SOBO, oziroma STANOVANJE v Kranju ali okolici Možnost predplačila za dve leti. Pismene ponudbe pošljite na naslov: Kovačevič, Škofjeloška 8, Kranj 12955 V Kranju najamem ali kupim SOBO. Ponudbe pod šifro: Do 10 SM 12956 Ženski oddam SOBO. Telefon 47-370 12957 Nujno iščem SOBO v občini Tržičv Šifra: Uslužbenka 12958 Dvema dekletoma oddam v najem delno opremljeno ali prazno SOBO z souporabo kuhinje, v Kranju. Informacije po tel. 22-618 v soboto dopoldan od 10. do 12. ure in nedeljo od 15. do 17. ure 13060 V Kranju ali bližnji okolici vzamem v najem SOBO s kopalnico, oziroma GARSONJERO. Ponudbe pod šifro: V.seljivo takoj ' 13061 Kupim STANOVANJE ali starejšo HIŠO v okolici Škofje Loke. Naslov v oglasnem oddelku. 13062 Prodam dvoinpolsobno STANOVANJE v Podlubniku v Škofji Loki. Telefon 61-028 v soboto in nedeljo 13063 Prodam skoraj novo opremljeno dvoinpolsobno STANOVANJE (68 kv.m) v Kranju (Planina), najboljšemu ponudniku. Telefon 27-503 13067 posesti V najem oddam PROSTOR za skladišče (70 kv. m) Žirovnica 59/A 12959 zaposlitve DELAVKO, mlajšo, tudi brez prakse, zaposlim takoj v obrti. Vajdič, Zg. Bitnje 240 (pri avtobusni postaji) 12871 Sprejmem kakršnokoli DELO na dom. Naslov v oglasnem oddelku. 12960 Sposobnega NATAKARJA, takoj zaposlim pod zelo ugodnimi pogoji. Ponudbe po tel. 064-69-413 12961 obvestila: Montiram vse vrste STROPNIH in STENSKIH OBLOG. Telefon 25-586 12709 ČIŠČENJE sedežnih garnitur, tapi-somov, itisonov ter vseh vrst preprog Marjan Kopač, Cankarjeva 15, Tržič, tel 064-50-104, v službi j27n Stranke obveščam, da zaradi pomanjkanja materiala ne sprejemam naročil za popravilo pralnih strojev. Miro Jagodic Vopovlje 19, Cerklje 12962 Gostilna pri »DANILU« Reteče - Škofja Loka obvešča vse cenjene goste, da bo gostilna od 21. 12. do 5. 1 1983 ZAPRTA. Obenem vsem svojim gostom želimo veliko uspeha v novem letu. prireditve ANSAMBELSIBILA, vabi v SOBOTO ob 20. uri na PLES v hotel TRANS-TURIST, v NEDELJO- Ob 16.30 pa na PRIMSKOVO! 13061 V DOMU KSStražišče RAZSTAVLJA slikar Jože ERŽEN! - Vsako soboto ob 19. uri DISCI! VA BLJENI! 13065 Kulturno prosvetno društvo »JELO VICA« Lancovo, prireja v petek, 31. 12 ob 20. uri v KULTURNEM DOMU veselo SILVESTROVANJE. Za ples in dobro boljo v novo leto, bo igral ansambel GORENJESAVSKI KVINTET. Za jedačo in pijačo poskibljeno. VLJUDNO VABLJENI! 13066 najdeno Zatekel seje PES, kuštrav rjavček Dobite ga pri Dolenc, Kranj, Zevnikova 5 (Orehek) Pred 14. dnevi sem našel moško ZAPESTNO URO. Dobi se v Sp. Bitnjah št. 40 12963 ostalo Podpisani Franc FERMENTIN, Huje 10, Kranj, preklicuiem in^ obžalujem neresnično objavo o Antonu ŠKRABU, v »Glasu«, dne 1. 10. 1982 na strani 19 pod rubriko »ostalo«. Zahvaljujem se mu za odstop od kazenskega postopka ter se mu opravičujem. 12966 Naprošam tovariša, ki je kupil TELEVIZOR od Francke Jenko, Srednja vas 80, da se nujno javi na zgornji naslov 12967 Iščem VARSTVO za 7. mesečnega DEČKA, v popoldanskem času, vsak drugi teden. Cotman, Valjavčeva 5, Kranj 12968 VARUJEM otroke, zvečer od 30. 12. do 2. 1. (tudi na silvestra). Šifra: »Pridem na dom 12969 Vzamem VARSTVO na dom, v dopoldanskem času. Ostalo po i'.ogovoru. Smolčič, Radovljica, Gradnikova 105, tel. 74-320 1 2970 čestitki Vsem svojim izletnikom in prijaznim šoferjem Alpetoura in vodstvu Potniškega prometa, želim srečno, zdravo NOVO LETO 1983. Vaša sodelavka Francka Jenko (Pajer), Srednia vas 80, Šenčur 12961 MATIJEVEMU FRANCETU iz To-polj, čestitajo za rojstni dan prijatelji, ki sega vedno spominjajo. 12965 Delikatesa kranj ODPRTA V DECEMBRU TUDI OB SOBOTAH POPOLDNE DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 25. decembra, bodo odprte naslednje dežurne prodajalne: KRANJ Central: Diskont Vino, Kranj, Delikatesa, Maistrov trg 11, Na vasi, Šenčur, Naklo v Naklem od 7. do 13. ure, vse ostale prodajalne pa bodo odprte od 7. do 19. ure: Kle-menček — Duplje, Krvavec — Cerklje, Hrib Preddvor, Kočna — Z g. Jezersko. Živila: v mesecu decembru bodo odprte vse prodajalne Živila Kranj od 7. do 19. ure razen tistih, kjer bodo opravljali redni letni popis blaga, te pa bodo označene na, trgovini sami. ^__. V nedeljo pa so dežurne naslednje prodajalne Centrala Kranj od 7. do 11. ure: Delikatesa, Maistrov trg 11, Krvavec, i Cerklje, Naklo v Naklem, Na vasi Šenčur. JESENICE Emona market, Prešernova l/a in Rože a — samopostrežna trg. na Jav. O. Novaka 8/a ŠKOFJA LOKA SP Podlubnik BOHINJ Špecerija market Boh. Bistrica BLED Špecerija market Kajuhova 3 in Živila Delikatesa Ljubljanska * GORJE Živila market Z gornje Gorje LESCE Murka 2 RADOVLJICA Kmetijsko živilski kombinat - trgo vina Zlata medalja japonskega ministra za Nevesto Mi KETA Velik uspeh učencev osnovne šole Simona Jenka iz Kranja na 12. mednarodni otroški razstavi risb v Tokiu — Dušica Stojano-vič je za lepljenko Nevesta dobila eno od dvanajstih zlatih medalj, ki jih podeljuje japonski zunanji minister Kranj — Mednarodna otroška razstava risb v Tokiu, ki jo prireja japonska televizija, res ni tako znana kot indijska, vendar pa se iz leta v leto bolj odpira v svet in privablja k sodelovanju vedno več dežel. Na zadnji, dvanajsti razstavi se je tako prvič pojavila tudi Jugoslavija in se po kvaliteti otrobih del enakovredno kosala z drugimi štiridesetimi sodelujočimi deželami. Celo več kot enakovredno. Kako dobro znajo naš šolarji preliti svoj svet domišljije, doživljanj in opažanj na risalne liste, namreč potrjuje bogato število nagrad, ki so jih prejeli samo učenci osnovne šole Simona Jenka v Kranju. Tako kot njihova likovna mentorica Jolanda Pibernik so jih bili še bolj veseli, ker jih sploh niso pričakovali. Takole je bilo: Oh lanskem osmem marcu so Opremljanje oboroženih sil z oborožitvijo m vojaškp opremo. # w Izgrajevanje vojaške industrije Oborožitev in vojaško opremo proizvajamo v več sto delovnih organizacijah jugoslovanske industrije. Ob vseh težavah, ki so spremljale industrijsko proizvodnjo, bo fizični obseg proizvodnje oborožitve in vojaške opreme letos večji od dosežkov lansko leto. Prav tako bo celoten gospodarski položaj delovnih organizacij, udeleženih v proizvodnji oborožitve in vojaške opreme, zaradi tega nad lanskoletno ravnijo ali vsaj enak rezultatom 1981. leta. Letošnje leto pomeni konec obdobja, v katerem so bili uresničeni pomembni načrti posodabljanja in izgradnje proizvodnih zmogljivosti ter uvedbe serijske izdelave novih, zahtevnih in sodobnih sredstev pa sistema oborožitve in opreme. Vpeljali so sodobne tehnološke postopke, mnoge proizvodne, posebno pa kontrolne operacije so avtomatizirali, izboljšali so ukrepe za zaščito pri delu in drugo. Stekla je tudi serijska proizvodnja novih ročnih in prenosnih protioklepnih orožij z veliko učinkovitostjo, novega modernega orožja za topniško podporo, novih vrst streliva in učinkovitejših raketnih izstrelkov, sodobnih naprav in sistemov za zvezo ter poveljevanje pa druge potrebne opreme. Oh tem so opravili nujne priprave na nadaljnje usposabljanje proizvodne celote za izdelavo še bolj zahtevnih sistemov oborožitve in opreme ter uvajanje visoke tehnike in tehnologije, kot so sistemi za vodenje ognjenih zmogljivosti, vodeni raketni sistemi in podobno. V procesu izgradnje in modernizacije proizvodnih zmogljivosti so dosegli pomembne rezultate pri nadomeščanju uvožene opreme z domačo. Na primer, v letih 1976 do 1980 je uvožena oprema predstavljala več kot polovico skupnih naložb, danes pa je ma njša od tretjine. Eden letošnjih spodbudnih rezultatov je prav tako izvoz oborožitve, vojaške opreme in vojaškega inženiringa. Na tem področju se je f izični obseg izvoza povečal glede na leto poprej za 15 odstotkov, skupna vrednost izvoza pa je narasla kar za 97 odstotkov. Naša industrija, znanstvene in raziskovalno razvojne organizacije namreč zelo uspešno projektirajo in gradijo najzahtevnejšo ureditev vojaških industrijskih kompleksov, v velikem delu na osnovi lastnih proizvodno tehnoloških rešitev. Naša proizvodnja oborožitve in vojaške opreme je zasnovana v glavnem na sredstvih in sistemih lastnega razvoja. V naših vojaških in civilnih znanstveno raziskovalnih institutih, razvojnih centrih in delovnih organizacijah ob nenehnem raziskovalnem in razvojnem delu ustvarjajo sredstva in sisteme oborožitve ter vojaške opreme, ki so v največji možni meri prilagojeni naši zamisli splošne ljudske obrambe. Osnovni zasnutek v tem delu je utrjevanje raziskovalnih in zlasti razvojnih zmogljivosti industrije ter vse večje prenašanje raziskovalno razvojnih načrtov v razvojne centre delovnih organizacij. To je nujno, saj takšna povezanost zagotavlja tudi največje izkoriščanje znanstvenih in raziskovalno razvojnih zmogljivosti, ki so na voljo državi. (S) Program v celoti uresničen Kraievne skupnosti na območju Škofje Loke praznujejo - Ob te i priložnosti je bilo organiziranih vrsta prireditev od razstav do športnih tekmovanj - Skupen program izgradnje družbenih objektov je uresničen - V gradnji je še igrišče na Irati Škofja Loka - Konec maja leta 1976 so se Ločani odločili za samoprispevek, s katerim so financirali izgradnjo družbenih objektov v krajevni skupnosti Škofja Loka. Danes je krajevna skupnost Škofja Loka razdeljena na štiri manjše, vendar pa se referendumski program uresničuje enako kot prej. Krajani so sena referendumu odločili, da bodo prispevali denar za TV pretvornik Lubnik, tržnico v Skofji Loki za vrtec v Podlubniku, za cesto Puštal -Sora športni center Škofja Loka, športni stadion na Trati, za kulturni dot n v Skofji Loki in družbeni center (Partizan) v Skofji Loki. Zaradi finančnih predpisov in občutnega zvišanja cen gradbenih storitev je bila opuščena gradnja družbenega centra na Mestnem Ugu, vsi drugi objekt., razen stadiona na Trati, k i je v gradnji, pa so že bili izročeni namenu. Krajani so s samoprispevkom 00.(MH) ton žit. Od omenjene količine bo France Globočnik, predsednik krajevne konference SZDL Sava: »Krajevna konferenca SZDL v krajevni skupnosti Sava je bila aktivna pri izvedbi volitev, pri občinskem samoprispevku, evidentiranju in ostalih akcijah. Stalno smo si prizadevali, da bi poživili delo mladinske organizacije. Obenem smo želeli, da bi bile delovne organizacije v krajevni skupnosti bolj prisotne, kar pa nam je le delno uspelo. Se vedno ostajajo težave v nekaterih soseskah, kjer bo treba najti za delo ustrezno vsebino in kadre. Krajevne konference SZDL so aktivne tam in tedaj, kadar se resnično ukvarjajo s problemi, ki žulijo delovne ljudi in občane, saj nam izkušnje povedo, da so pripravljeni veliko prispevati, kadar giv resnično za njihove probleme uj težave.« D.Sedej J letos železnica prepeljala le okrcs 140.000 ton, vse drugo pa bo še vedno prepeljano po cesti. To kaie da Še marsikje trdovratno vztraja>" pri cestnem prevozu blaga tudi n2 srednjedolgih in daljših relacijah-Ali drugače povedano, prav tudi * še vedno velike možnosti za zmanjšano porabo goriva in najbrž tui končno oblikovanje cen. Sicer pa se na železnici spopadajo tudi z denarnimi težavami Kar precej denarja, ki ga združeno dek zbira za modernizacijo Železnic, se zaradi prenizkih železniških storita porabi za enostavno reprodukcijo Tako so naše železnice vedno bol; siromašne in če bomo hoteli doseč večji obseg dela pri prevozu blaga in potnikov, bomo morali vsekakor vložiti več v posodobitev te nadvse pomembne panog? gospodarstva A. Z. Dobava plina normalna Kranj - Po podatkih kranjske prodajalne plina in komiteja za gospodarstvo poteka v kranjski občini razdeljevanje 10-k.logram-Hkih jeklenk po uvedbi kuoonov tekoče in brez zapletov. Glede na število kuponov bo takšno razdeljevanje trajalo do 5. januarja. Itazen tega je omogočena tudi izdaja druge jeklenke plina za tista gospodinjstva. ki plin neobhodno potrebujejo za ogrevanje sanitarne vode -h « ogrevanje prostorov. I« demev poteka na podlag, seznama, narejenega v krajevnih skupnostih. Takšnih primerov je v občim okrog ISO Kako pa bo z razdeljevanjem plina v prihodnje? V Slovenj j* pripravlja enotno razdeljevan a pl - na S sprejetjem posebnega odloka o varstveno-tehničnih normah, nai dobili točno evidenco porabnikov plina. To pa naj bi bila osnova x& načrtovanje in usklajevanje porabe v prihodnje. V kranjski občini so s? zato odločili, če do 5. januarja v Sloveniji razdeljevanje plina še me bo ustrezno rešeno, bodo plin v prihodnje razdeljevali tako kot Vendar pa obstajajo možnosti, da bi po 11. januarju v Sloveniji razdeljevanje plina lahko potekalo v »niti prodaji. Seveda pa bo to odvisno od uvoza in domače proti-lodnA plina. V Petrolu pa Pravyo, d^bo do konca januarja preskrt* s ofinom v Sloveniji nemotena, Co poleg dobav iz domačih rafme-L 4.100 ton tekočega pima.