OKTOBER i p 2 S Remi eij * Angeli varuhi 3 N 4 P 5 T 6 S 7 C 8 P 9 S Roženvenska Frančišek Asii. Placid Brunon Cešd. Rož. ven. Brierita +, Ludovik, Bert. 10 N 11 P 12 T 13 S 14 C 15 P 16 S 21. pobink. Mater. B. Dev. Kolumbov dan Edvard Kaliet Terezija !►. Gal., opat Amerikanski Slovenec myj SLOVENSKI LIST M 'AMERIKI Za vero in narod — ta pravico, in resnico. — od boja do mao*l GLASILO SLOV. KATOC. DEESrVSTtfS V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOEIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA S , CHIGAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. .. '(Official Organ Of four, Slovem an Organizations), JTAJITARKJII IN NAJBOL'J PJil LJUB LJ E H ILOyEHSS HBT S EDRUŽENIK DRŽAVAH AMERIŠKIH, ŠTEV. (NO.) 197. CHICAGO, ILL., TOREK, 12. OKTOBRA —- TUESDAY, OCTOBER 12, 1937 LETNIK (VOL.) XLVI. Mussolinijev odgovor zopet poostril krizo s Španijo. — . Francija utegne otvoriti svojo mejo napram Španiji . in Anglija preklicati prepoved izvoza orožja tja. — Japonska zanika krivdo glede vojne na Kitajskem. Svetovna situacija je postala koncem zadnjega tedna tako razburkana, da so diplomati v Evropi, Aziji in Ameriki bili skoraj v neprestanih razgovorih, da so lahko sproti dobivali informacije, kaj se godi, in ukrepali korake za nadaljnjo potezo. Dve točki, namreč Španija in Japonska, ste bili središči, okrog katerih se je gibalo svetovno zanimanje in ki ste vlekli splošno pozornost. Španija je vzrok ponovne napete krize. Zadnjo soboto je namreč Mussolini odgovoril na noto, ki ste mu jo teden prej poslali Anglija in Francija in v kateri ste ga pozvali na konferenco za rešitev vprašanja odstranitve tujezemskih bojevnikov iz Španije. Mussolini jima je sicer s skrajno vljudnimi, toda istočasno odločnimi besedami odgovoril,da se Italija te konference ne bo udeležila. Predvsem je ponovil, da je španski problem zadeva takozvanega mednarodnega nev-tralnostnega odbora in da naj on nadaljuje z njega reševanjem; dalje pa je povdaril, da se Italija ne bo udeležila nobene konference, h kateri ni tudi Nemčija povabljena. Ta Mussolinijev odgovor bo imel najbrž to posledico, da bo Francija uradno otvorila svojo mejo proti Španiji in dovolila, da se tja uvažajo na špansko vladno stran "prostovoljci", kakor tudi vojni materijah Možno je celo, da bo Francija poslala tja svoje redne vojaške čete, kakor je Mussolini svoje, s čimer bi prišlo do odkrite mednarodne vojne na španskih tleh. Anglija pa utegne istočasno pomagati španski vladi s tem, da prekliče svojo dosedanjo prepoved izvoza orožja tja. Nič manj1 skrbi kakor Španija pa ni tekom zadnjih dni povzročala svetovnim diplomatom Japonska. Kakor je bilo že poro-čano, je Liga narodov z Ameriko Vred obsodila Japonsko kot na-Padalko in kršitelj ico pogodb ter se pripravlja, da s kakimi ukrepi prepreči njeno napadalno voj-tto. Na ta korak je Japonska poslala Ameriki.uradni odgovor, v katerem povdarja, da vojne na Kitajskem ni kriva ona, marveč Kitajska suma, češ, da so njene čete stalno napadale japonsko ozemlje na severu in je Kitajska istočasno vodila silovito protija-Ponsko kampanjo. Japonska, Pravi, je bila torej prisiljena, Poseči po orožju v svrho samo-°brane. Obenem s tem odgovorom so japonski vladni krogi Povdarili, da se vojna ne bo končala prej, dokler ne bo odpor Kitajske popolnoma pobit. Kaj bodo svetovne velesile Podvzele proti Japonski, je še Negotovo. Bržkone se bo tekom tega tedna sklicala konferenca deveterih velesil, ki so svoječas- podpisale pogodbo za mednarodno zaščito Kitajske, na kateri se bodo ukrepali koraki. Da Pa na tej konferenci ne bo soglasja, je razvidno že iz tega, ker je Italija že v naprej izrazi- C0UGHL1N NEHA GOVORITI Vsled ukora od nadškofa prekliče svoje govore. Detroit, Mich. — Father Coughlin, znani 'radio priest', j je nameraval pričeti z 31. oktobrom serijo 26 govorov po radio. Preteklo soboto pa je nepričakovano objavil, da se ti govori ne bodo vršili, in sicer zato ne, ker novi nadškof Mooney njegovim teorijam ni naklonjen. Pred nekaj dnevi je nadškof izrekel svoje nezadovoljstvo nad neprevidnimi izrazi, ki jih rabi Father Coughlin v svojih izjavah. Pokaral ga je predvsem zato, ker je dejal, da 'je predsednik Roosevelt izvršil j "osebno traparijo", ko je imeno-. val Blacka vrhovnim sodnikom. TRIJE POBEGLI KAZNJENCI UJETI Chicago, 111. — Pozno ponoči pretekli petek je policija ujela tri kaznjence, ki so dan prej pobegnili s Stateville kaznilniške farme in katerih imena so: James Pogue, 28 let; Wm. Hanley, 37 let; in Edw. B. Moorehead, 28 let. Policija je šla na delo, ko je prejela neko tajno obvestilo po telefonu, da se ubežniki skrivajo v hiši na 1806 W. 22nd Pl. Ta hiša je last 70 letne Mrs. Agnes Puckart, ki je Hanleyeva teta. Ženska se je izjavila, da so jo banditi prisilili, da jih je skrila in da jim je morala tudi preskrbeti hrano. Policija je obkolila hišo in eden od njih je vdrl vrata. Naprej so naleteli na Mooreheada, ki je stopil v pozo, kakor bi hotel streljati na nje; eden policistov pa je oddal nanj več strelov in ga nevarno ranil. Nato so našli še ostala dva, ki sta se skrila v spalnicft -o- „ SVOJEVRSTNA VOJNA NAPOVED Šangaj, Kitajska. — V zmoti je tisti, ki misli, da je bila na Kitajskem doslej kaka vojna. Japonci so namreč ponovno in ponovno zatrdili svetu, da pobijanje Kitajcev, ki so ga doslej izvajali, ni nika-ka vojna, marveč je bilo to samo "pom5rjeVanjev Kitaj* cev. Zadnji petek pa je vrhovni poveljnik japonske vojske, gen. Matsui, podal izjav-lo, ki se smatra kot nekaka uradna vojna napoved. Dejal je namreč, da je japonska armada zdaj pripravljena, da uporabi vsako sredstvo, da premaga nasprotnikfe. -o- Kdo ve, če tisti, ki so danes nesrečni v mnogih družinah niso žrtve laži-tiska, ki uničuje moralno življenje v družinah? PREDSEDNIK NA_RADI0 Ta torek zvečer se zopet obrne na ameriško ljudstvo. Washington, D. C. — Ta torek, 12. oktobra, zvečer, bo imel predsednik Roosevelt zopet enega svojih poljudnih govorov preko radia na ameriško ljudstvo. Govoril bo iz svojega urada. Ni se objavilo, kak bo predmet njegovega govora, toda domneva se, da bo povedal svoje vtise, ki jih je dobil na svojem dolgem potovanju preko ameriškega kontinenta. Pri tem utegne objaviti tudi, da namerava za prihodnji mesec sklicati izredno zasedanje kongresa. Možno je tudi, da se bo bavil z mednarodno situacijo, ki je nastala vsled vojne na Kitajskem. Kakor se je objavilo, se bo govor vršil med 8:30 in 9. uro, osrednji standard čas. la svojo naklonjenost napram Japonski. JL-.4- SEDEM UBITIH V KOLIZIJI Gary, Ind. — Na nekem železniškem križišču, jugozapa-dno od tega mesta, se je pretekli petek zvečer pripetila usodna prometna nesreča, v kateri je sedem oseb izgubilo življenje. Nesreča je obstojala nekako iz dveh prizorov. Ravno na železniški progi sta se zadela dva avtomobila, vendar pri tem ni bil nihče poškodovan. Glavno je sledilo; par sekund pozneje Je namreč pridrvel neki osebni vlak in treščil v avtomobila, stoječa na progi. Posledice si je lahko predstavljati: Razbiti deli avtov in trupla ponesrečencev so bili razmetani 400 čevljev daleč ob progi. V enem avtomobilu ste se vozile dve ženski z dvema otrokoma, od katerih je le en otrok ostal živ, toda težko ranjen. V drugem avtomobilu so bili ubiti od sedmerih moških, ki so se v njem vozili, štirje, do-čim so se drugi trije na nekak čudežen način rešili le z manjšimi poškodbami. RUSKO NAROČILO ZA 50 MILIJONOV New. York, N. Y. — Svojim tukajšnjim agentom je izdala ruska vlada poverilo, da nakupijo v Zed. državah za 50 milijonov dolarjev materijala za njeno vojno mornarico in ga odpošljejo v Rusijo čim najprej mogoče. Materijal naj obstoji predvsem iz izgotov-ljenih ladijskih delov; vključeni v naročilo pa so tudi ladijski topovi. LEPA DRUŽINA Alexandria, Va. — 39 letni Mrs. M. Arrington je se je pretekli teden rodil njen 19 otrok; od teh jih je živih 14. Pri tem zadnjem porodu so imeli zdravniki kočljivo delo; ženska si je namreč par dni prej pri neki nesreči zlomila tilnik. 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA" PO KALSVETU — Los Angeles, Cal. — Po tukajšnjem nadškofu Cant-wellu je zadnje dni podelil papež Pij posebno odlikovanje, namreč članstvo v. ponti-fikalni akademiji znanosti, dvema odličnima znanstvenikoma, četudi nista katoličana, in sicer dr. R. A. Millikanu in dr. Th. Huntu. — Vatikan. — Eden tukajšnjih prelatov je z dokazom pobil očitke, da cerkev razveljavlja ženitve le bogatinom, ki lahko plačajo. Povdaril je namreč, da je bilo preteklo leto od 34 takih razveljavljeni podeljenih 21 brez vsake odškodnine, ker so bili prosilci revni. — Mexico City, Mehika. — Tukajšnja poslanska zbornica je prejela od trgovske zbornice države Čile neko pismo, v katerem pa je na nekem mestu omenila "milost Boga." Zaradi teh besed« je mehiška zbornica pismo odklonila, češ, da se beseda "Bog" ne sklada z ideologijo mehiške revolucije. , 1 — New York, N. Y. — Kakor se kaže, se polašča prebivalstva čimdalje večja verska mlačnost. Ugotavlja se namreč, da so bili lani skupni prispevki za cerkve v Ameriki za 30 odstotkov nižji kakor pa v letu 1932, dasi so bili dohodki prebivalstva za 61% vijši. Znatno pa so se zvišali izdatki za razni luksus. -o- NABAVA NOVIH BOJNIH AEROPLANOV Washington, D. C. — Vlada se hoče pripraviti za vsak slučaj, ki utegne nastati iz sedanje mednarodne napetosti, in tako je vojni department zadnji petek objavil, da je naročil od Boeing družbe v Seattle, Wash., 13 novih bojnih aeroplanov za znesek dva in pol milijona dolarjev. BURNA KONVENCIJA Glavno razmotrivanje na konvenciji delavske federacije je, kako bi se i^spešno pobijala CIO. ,;v ^ Denver, Colo. — Letna konvencija ameriške delavske federacije poteka zdaj že drugI teden in, kakor kaže, ne bo še tako kmalu končana. Že do -zdaj je bilo na njej precej burnih debat in bržkone bo takšen tudi nadaljnji potek. Značilno je, da je skoraj glavni predmet razprav na tej konvenciji nasprotna organizacija, CIO. Federacija ne ukrepa toliko, kaj bi bilo dobro za dobrobit njene organizacije same, marveč, kako bi se bolj u-spešno pobila CIO. Delegatu tiskarske unije skozi celi teden niso dovolili, da bi sedel v konvenciji, in sicer samo zato, ker je slučajno tudi uradnik pri CIO; poverilni odbor se kljub protestom ni zganil in je zavlačeval odločitev glede njega do tega ponedeljka. Skrajno nasprotnost kaže konvencija tudi napram vladnemu odboru za delavske odnošaje, češ, da je bolj naklonjen CIO kakor pa federaciji. Od nekaterih strani se sliši celo skrajna zahteva, naj bi federacija proglasila bojkot vsemu blagu, ki je izdelano v tovarnah, kjer ima CIO vodstvo nad delavstvom. CIO ORGANIZIRA FEDERALNE USLUŽBENCE Washington, D. C. — Organizacija CIO je na delu, da dobi v svoje vrste tudi vse delavstvo, ki stoji v službi federalne vladei, katerih je okrog 859,000. Zadnje čase je posvetila posebno pozornost delavstvu v vladnih ladjedelnicah. Pri tem je prišlo koncem preteklega tedna do spora z vojnim departmentom. Unija je namreč vložila pritožbo, da se v dejlavmcah v Frankfortu ni postopalo v redu pri volitvah, pri katerih naj bi delavstvo izvolilo zastopnike, ki bi se z vodstvom pogajalo glede plač. V pritožbi se navaja, da ni bil tozadevni proglas dovolj zgodaj ^objavljen, da bi se delavstvo lahko odločilo, na kar se tudi rezultati volitve niso objavili. Preteklo soboto je unija sklicala tamkaj zborovanje, 'da ukrepa o tej zadevi. Mz Jugoslavije Nenavadno maščevanje moža, ki se je spri s svojo ženo. — Huda nesreča delavca, katerega so v kamnolomu stisnili vagoni. — Smrtna kosa. — Še druge vesti in novice iz raznih krajev v domovini. I POZOR! t Na svetu so nastale zopet zelo napete razmere. Ali vi sledite tem razmeram ? Zgleda, da bg vsak čas lahko nastala splošna svetovna vojna. Naš list "AM. mm——^m SLOVENEC" prinaša o.vseh svetovnih dogodkih točna in zanesljiva poročila. Poleg teh vse vrste poučne članke in razne razprave. Posebno zanimiv je v listu roman. Iz domovine in iz slovenskih naselbin po Ameriki prinaša vse razne dogodke in novice. Veliko važnih dogodkov gre mimo vas, če ne čitate dnevno našega lista. Jesenski in zimski večeri so tukaj. Naročite si list "Amer. Slovenec" in krajšajte si z čitanjem istega dolgočasne zimske večere. List stane na leto $5.00, za Chicago in inozemstvo $6.00 in za pol leta $2.50, za Chicago in inozemstvo $3.00. Naročnino pošljite na: UPRAVO "AMER. SLOVENCA", 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois. Hude posledice prepira Poljčane, 19. sept. — V petek popoldne je prišlo med zakoncema do ostrega prepira. Ker jo je hotel mož pretepati, je žena pobegnila z doma. Mož je nato okrog 23 ure hotel stresti jezo nad stanovalcem Pernatom. Grozil mu je s sekiro, nakar je tudi ta pobegnil. Zdaj je svoje delo lahko opravil. Doma je bil samo še 14 letni sin prve žene France Strmšek, ki je že spal. Pangerl je šel tedaj v kuhinjo in je podtaknil ogenj v lesenem dimniku. Potem je, da bi s pričami doka-kazal svoj alibi, odšel k sosedu Urlepu, ki ima posestvo kakih 40 korakov od njegovega doma. Bilo je nekaj pred polnočjo. Pangerl je povabil soseda, naj bi šel z njim na jabolčnik, k čemur je bil sosed pripravljen. Ko sta šla proti hiši, je že izbruhnil požar. France Strmšek se je komaj rešil. Nasproti sosedi se je Pangeri silno čudil, kako je mogel požar nastati Prav tako je pozneje tajil o-rožnikom, da bi bil on zažgal hišo. Trdil je, da so pač požar povzročile iskre v štedilniku, ki so vžgale leseni dimnik. Kakor pa je izpovedal sin, ki je legel ob 20. v posteljo, v štedilniku sploh ni bilo ognja. Hiša z gospodarskim poslopjem je zgorela. Sosedje, ki so pritekli na pomoč, so rešili le živino. -o- Smrtna nesreča Kamnik, 18. sept. — Preteklo sredo se je v kamnolomu smrtno ponesrečil delavec Alojz Boncelj iz Britofa pri Kranju. — Pri priklopitvi vagona k težkemu tovornemu avtomobilu, ga je voz butnil s toliko silo, da je na mestu obležal nezavesten, iz ust mu je pa bruhala kri. — To delo ni nikdar izvrševal samo eden, ampak mu je pomagalo več delavcev. Boncelj je pa hotel to izvršiti sam, ne da bi koga pozval na pomoč. Vagon, ki je ostal v razdalji dobrih treh čevljev od avtomobila, natovorjenega z gramozom, je z vso silo pri priklopitvi udaril v avto. Šofer je takoj sko-1 čil iz svoje kabine in videč ponesrečenca ležati na tleh, sklical takoj delavce, da so svojega tovariša prenesli v pisarno podjetja ter ga skušali spraviti k življenju z masažo in umetnim dihanjem. Ves trud je ostal zaman in so truplo ponesrečenca odnesli v mrtvašnico v Stranje, kjer je še pred poldnev6m izvršil zdravn. inšpektor, g. dr. Po-lec Julij, obdukcijo v navzočnosti sodnika g. Potrato i. dr. Ugotovilo se je, da je pokojniku udarec zlomil štiri rebra tik hrbtenice in poškodoval žilo odvodnico, vsled, česar je; podlegel zaradi notranje izkrvavitve. -O--. v j Obsojen na izgon Na celjskem okrožnem so-dišču se je vršila kazenska razprava proti 37 letnemu italijanskemu državljanu,emigrantu Mariju Škrjancu, ki se je bil nedavno ponoči splazil skozi okno pri posestniku Orožnu v Medlogu in mu odnesel raznih stvari v vrednosti 15,000 Din. Ker je bil Škrjanc zaradi sličnih tatvin že večkrat kaznovan, je sle'-dila temu njegovemu dejanju stroga sodba — 1 leto in 10 mesecev ječe, po prestani kazni pa izgon iz države. -o- Smrtna kosa ' V Framu je umrl Jožef Vol-mut, stari grobar, ki je pokopal že nad 1000 faranov; star je bil 80 let. — V Ljubljani je umrl France Bezlaj, administrativni kapetan prvega razreda. — V Mariboru je umrl Miško Tavčar, mesarski mojster in posestnik v Sračin-cu pri Varaždinu. —o— Nevarna bolezen Pri Sv. Treh Kraljih nad IMarenbergom so morali za teden dni zapreti šolo, ker so ugotovili pri 12 letnem učencu Robertu Štaberju zelo nevarno bolezen, takozvani mrt-vični krč, ki povzroča otrp-njenje udov, tako da je človek vse svoje življenje siromak. Ugotovilo se je, da se je fant nalezel bolezni pri svojih avstrijskih tovariših,; s katerimi je prišel skupaj na' Paši. , :J -o--; Zlata poroka V Mostah, Ljubljana, sta pred kratkim slavila zlato poroko zakonca Gašpar Stojko-vič, upokojeni železniški spe-vodnik in njegova žena Helena, rojena Velepič. Stojkovic je kljub visokim letom, 80 jih' šteje, še telesno in duševno čvrst. Doma je iz Orleka pri Sežani, v zasedenem ozemlju. Kot železničar je zadnjih 40 let služboval v raznih krajih Slovenije. DENAR V STARI KRAJ loiiljamo po dnevnem kunru. Včeraj ■o bfle naše cene': V Jugoslavijo: y. Italijo: Za: Din: Zal Lir? $ 2.55_— 100 $ 6.50_ 100 $ 5.00__ 200 $ 1225 _2Q0 $ 7.20-- 3QP $ 30.00 -- 500 $JU.65_ 500 $ 57.00 _—1000 $23,00 -1000 $112,50 ____2000 $45.00 --2000 $167.50 ___3000 Pri večjih svotath pospben popust, Za izplačila v dolarjih: a $5. pošljite $5.75. — Za $10. poUjtt« $10.83; — Za $25. pošljite $26.00. Dobivamo denar tudi iz starega krt« ja sem. Vsa pisma poSljlta na: j JOHN J ERICH 1849 W. Cermak Rd., Chicago, I1L mri ' Strah 8 1 AMERIKANŠKI SLOVENEC Torek, 12. oktobra 1937 Amerikanski Slovenec ( Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. . Ustanovljen leta 1891, ^ Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov utedhištva in uprave: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina • Za celo leto.......................................$5.00 Za pol leta ......................................2.50 Za četrt leta ...................................... 1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo Uto ................i_________________$6.00 Za pol leta ____________________________________ 3.00 Za četrt leta ...................................... 1.75 Posamezna številka ......................... 3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year ...................................$5.00 For half a year ...........................— 2.50 For three months __________________________- .1-50 Chicago, Canada and Europe: For one year ---------------------------------$6.00 For half a year _______________________________ 3.00 For three months ___________________________ .1-75 Single copy ...................................... 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti deposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered ars second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879._^^^^ Krščanska narodnost mo, če bomo v bodoče v še podvojeni meri skrbeli za to, da bomo še bolj ko poslej polnili krščansko življenje, to je življenje brez zlobe in nasilja, brez zvičajnosti in pretkanosti napram drugim, življenje ljubezni in pravičnosti napram vsem, ki križajo danes in jutri našo življensko pot. , 0V_e,M5KIH N4St. - Ko se je vršil na Dunaju katoliški bojevniški kongres je avstrijski kancler v svojem programatičnem govoru slikal katoličanstvo med drugim tako le: v "Katoličanstvo ni sila, v kateri izginja narodna kultu- j ra in jo nadomesti nejasna, internacionalna miselnost. Mi klonimo glave pred velikim, mednarodnim pomenom naše skupne religije, ob kateri se izkleše posebnost vsakega naroda in ki ne zahteva od nikogar, naj se odpove svoji narodni zavesti. Ob religiji raste spoznanje, da noben narod in nobena dežela ni osamljena na svetu, marveč se lahko sporazume in poveže z narodom-sosedom in deželo-so-sedo in tako prispeva k dograditvi klasičnega človečan-stva". Zmedeni pojmi so značilnost naše dobe. Lahkoverno se svet igra z besedami "krščanstvo", "narodnost" in le prerad jih uporablja v potvorjenem, nepravem pomenu. Govori o pozitivnem krščanstvu, a meni novodobno poganstvo, navdušuje se za narodno ljubezen in zvestobo, a misli na skrajni nacionalizem in imperializem. Debelo črto potegujejo med krščanstvom in narodnostjo, češ, da gre pri tem za dva, povsem nezavisna, nepovezana svetova. Krščanstvu predpisujejo skrb za onostranost, narodnosti osvajajo pravico do tostranosti. In ker je svet postal že docela tostranski ter'mu je'skrb za usodo po zemskem življenju že neznana, podrejuje vero narodnosti, Cerkev državi. Krščanstvo je ideja ljubezni. Najprej ljubezni do Stvarnika vsega življenja, v drugo, ljubezni do bližnjega. Iz vere in njenih načel raste poedinec v osebnost, po ljubezni se povezuje in izpopolnjuje ob drugih osebnostih. Ljubezen in pravica ga dvigneta do značajnosti. Kar je značaj za poedinca, je narodni značaj za ljudstvo. Posebnost, svojina, samobitnost, po čemer se en narod razlikuje od drugega, to bi bila druga imena za narodni značaj. Tudi narodnost bogati in se polni iz vere, cveti in zori iz ljubezni in pravice. O tem prepriča na prvi pogled narodno bogastvo navad in običajev, pregovorov, pravljic in pesmi, ki ima svoje korenine v religioznosti preprostega ljudstva. Še bolj prepriča o tem pogled na vrhove narodne kulture in umetnosti, ki dosegajo svoje najlepše uspehe v nadzem-skem svetu duše in duha. Zato se nam zdi ob jasnem razločevanju vere in narodnosti kot dveh različnih vrednot vsako podrejevanje Cerkve državi ali nadrejevanje narodnosti veri odvratno in brezuspešno. V tuzemskem življenju je ljubezen do bližnjega, ki vidno izpričuje poedinčevo krščanstvo. Poštenje, nesebičnost, hvaležnost, usmiljenje, dobrotljivost in kar je že ono, ki napravi človeka osebno močnega, značajnega tudi v očeh drugih, vse to so samo sadovi ljubezni do bližnjega, so posledice odpovedi lastnemu udobju in ugodju. Svet sodi krščanstvo poedinega človeka po njegovi ljubezni do brata, do bližnjega. Šele na drugem mestu ceni poedinčevo resnicoljubnost, molčečnost in kar je še vrlin do samega sebe. Sila radodaren je svet z besedo "krščanski narod". Prerad se pusti zapeljati po zgodovini, po veličastnih božjih hramih, po zvenečih besedah. A še neprimerno bolj kot pri poedincu je treba pri narodu krščanstvo ocenjevati po odnosih do narodov-sosedov. V sodobnem času bohotijo med narodi medsebojna mržnja, nepoštenje, sebičnost, nehvaležnost in brutalnost. Kar imenujemo mednarodno politiko, je le prepogosto zahrbtnost, nasilje, zvijačnost, brezobzirnost. Eedko se govori o narodu-bratu, zelo redka mednarodna vrlina je plemenitost med narodi, nedosežen pojm je medsebojno umevanje narodov. O ljubezni med narodi sploh ni nikjer sledi. Z našimi ugotovitvami nočemo predaleč. V dobi, ko se narodi komaj šele porajajo v občestvo narodne družine in ko na obrobju razvoja cvetita nacionalizem in imperializem, bi bilo razglabljanje o krščanski .narodnosti lahko brezplodna sanjarija. Bili pa bi nerealni, če ne bi hoteli videti onega bolezenskega bacila, ki danes razjeda in upro-pašča družino človeštva. Dobri sinovi svojega naroda bo- NOVICE Z WILLARDSKIH FARM Willard, Wis. Zelo smo se razveselili vsi župljani, prihoda Rev. rathra Murna, O.F.M., našega nekdanjega župnika, ki so prloli kot naš župnik med nas, da bi vodili našo faro, ker tukaj nas je veliko in potreba jo da sta dva gg. duhovna. Toda žal, že so nas zapustili in biii odpeljani v bolnišnico v Marsbfield, Wis. Komaj dober mesec so bili pri nas in zato smo toliko bolj žalostni, da se je to zgodilo. Želimo, da jim ljubi Bog povrne zopet zdravje in pa da bi se kmalu zopet vrnili med nas, kar zlasti mi starejši želimo. Naš zaslužni in zgledni fa-ran in dolgoletni cerkveni odbornik Frank Perovšek, ki je tudi zastopnik Amerikar.&kega Slovenca in Ave Maria, je te dni slavil 56 letnico svojega življenja. Vnetemu in zaslužnemu ter požrtvovalnemu možu, ki je tako delaven za vse dobro, zlasti za delo pri naši cerkvi, naj dobri Bog o to ter o poplača vse njegove dobrote tukaj in v večnosti. Kličemo mu: Na mnoga leta in Bog ga živi! Na roženvensko nedeljo sta slavila 35 letnico aakoruEikega življenja vrla katoliška zakonca Mr. in Mrs. John Siisdic. Da sta tukaj zares priljubljena in spoštovana, je dokazano s tem, da je bila dvorana napolnjena ljudstva, ki jima je častitalo za njun jubilej in jima želctu vse najbolje. Vse je bilo \VV*IFP Strun . Nedeljski pomenki Vital Vodušek TRETJA NEDELJA V OKTOBRU Bolj ko se bližamo zadnji po-binkoštni nedelji oz. prvi ad-ventni, bolj nas sveta Cerkev s svojimi molitvami in berili pripravlja na Kristusov dan: da bomo takrat čisti in brez spotike napolnjeni po Jezusu Kristusu s sadom pravičnosti v slavo in hvalo božjo. Ta Kristusov dan je nedvomno, dan, ki bo zaključeval naše zemeljsko življenje, oz. prav dan, ki bo s poslednjo sodoo zaključil vso zemeljsko zgodovino. Na ta dan nas posebej spomni zadnja pobinkoštna nedelja in prva adventna. Na ta dan nas pa že sedaj pripravljajo druge nedelje — in končno so vse pobinkoštne nedelje priprava za ta sklep in lahko bi dejali, da Cerkev primerja konec vsega sveta- s koncem cerkvenega leta. Bliže ko je ta konec, bolj odločno nas tudi sveta Cerkev pripravlja na Kristusov dan. * * * Pri ti pripravi Cerkev med masnimi odstavki polaga skoro največjo važnost na berilo, ki je vse nedelje vzeto iz pisem svetega apostola Pavla. Na dva in dvajseto pobinkošt-no nedeljo je sveti Pavel v pismu Filipljanom posebno zgovoren. Rad je imel te dobre vernike, zato jih je navduševal, naj rastejo v ljubezni — saj so vsi deležni velikih milosti — do Kristusovega dne. In posebej jih je opogumil: U ver j en sem, da bo On, ki je v vas dobro delo pričel, tudi dovršil . . . Po Filipljanih govori sveti Pavel nam vsem. Moji in Tvoji duši. Zato vzemimo to berilo čisto osebno, kakor bi bilo napisano od apostola prav za naše srce — za to tretjo oktobersko nedeljo: naj bi vsak izmed nas rastel v ljubezni; da bi vedno preskušal, kaj je najboljše — in bi bili tako vsi brez spotike in čisti za Jezusov dan. Bog ve, kdaj bo Tvoj in moj Jezusov dan . . .? Tega ne vemo. Vemo pa, kar nam je zatrdil sveti Pavel: da je prepričan, da bo Bog, ki je pričel vero in vse dobro v nas, to tudi dovršil do dneva Jezusa Kristusa. Ce bomo mi vsaj malo sodelovali . . . TRENOTEK PRED TRESKOM IZ GORIŠKE, PRIMORJA IN ISTRE Opčine pri Trstu važno turistično 3redišče Odkar so 1. 1903 zgradili iz -Trsta na Opčine električno železnico, se je pomen Opčin znatno povečal. Tržačani so s tem dobili lahek dostop na Kras in zelo lepo izletno točko.' Sčasoma so še napeljali električno luč, vodo in plin. Temu primerno se je tudi prebivalstvo znatno pomnožilo.L. !900 je štelo 1605, a sedaj jih šteje že 2877. Znatno se je število povečalo tudi zaradi tega, ker so Opčine postale važno železniško križišče in s tem se je moralo povečati tudi število uradništva in delavstva. Po vojni se je znatno razvila turistika, so postale Opčine prava izhodna točka za tržaške izletnike. Prej kamnati predeli so se kmalu spremnili v vrtove in tako se sedaj nahaja že nad 100 vil letoviščarjev. Tendenca razširjanja Opčin gre proti Ranam. V poletnem času štejejo Opčine z vsemi letoviščarji do 5,000 oseb. Opčine so tudi Prikladne in priporočljive za tiste, ki bolehajo na dihalnih organih. Ta trg se namreč nahaja čez 300 metrov nad morjem in ima čist zrak ki Je skoraj sličen gorskemu in Je torej pravo nasprotje.Trstu, ki leži v luknji in ima slab zrak. Pomen Opčin se bo še Povečal, ko bodo zgrajene še nekatere železniške priprave, s katerimi bo omogočena razvrstitev blaga po železnici v razne dele tržaške luke. tonija Lampetova, 67 let stari Ivan Furlan, Terezija Ribarič-Kisičeva v starosti 60 let, Miro Cerne, star 40 let, in Marija Crnilogar-Čukova, v atarosti 70 let. * • r — Antona Zurina iz Opatje-ga sela na Krasu so karabi-nerji aretirali, ker je v prepiru ranil Josipa Pahoria. V prerekanju se je Z urin zaletel v Pahorja in ga težko ranil po obrazu. TO IN ONO IZ DOMOVINE -v Trenotek pozneje, ko je bila vzeta ta slika, je bil aeroplan, ki ga vidimo na njej, kup razvalin iri treščic, ko če je zaletel v zid. Pripetilo se je to pri nedavnih zračnih tekmah v Londonu. Na izletu v Italiji Nedavno se je odpravilo iz Ju?oslavije več praktičnih tehnikov na izlet v industrijska mesta gornje Italije, lifi prinesli, s seboj raznovrst-nih spominov na slovenski ži-Ve]j v ondotnih krajih. Tako med drugim povedali tudi naslednje: Ko so neko sredo napravili iz Milaan kratek izlet v Genuo, so naleteli na marsikaj zanimivega. Zlasti značil-'l0 je to, da so po vsej Gornji Italiji neprestano srečevali Slovence. Ko so v vlaku med Genuo in Milanom naleteli v ^npeju na lepo, mlado damo 'n si v slovenščini prostodušno izmenjali nekaj laskavih Pripomb o nji, je na lepem Prišlo na dan, da imajo o!- I E _u_.u—•>—>■—n—■■—■■—•■—»—«-m—n—t^j. pravka s Slovenko. In ko so v Milanu pri neki priliki sedali v avtobus, da napravijo izlet po mestu, pa so skušali šoferju v italijanščini dopovedati smer, se jim je šofer ljubeznjivo nasmehnil in dejal: Le kar pa slovensko povejte, se bomo najlepše razumeli. Izkazalo se je, da je fant s slovenske zemlje doma, pj, je šel v Milan iskat dela in kruha, ker je življenje doma pretežko. V Milanu so nato obiskali nekaj najznamenitejših zbirk slikarskih umetnin, občudovali so slavno "Poslednjo večerjo" Leonarda da Vinci, nato pa so bili v mestni hiši na Piazza della Scala sprejeti od milanskega župana Guida Pesentija. Sprejem je bil prav slavnosten, goste so pričakali strežaji v livrejah, a ko je predsednik Organizacije praktičnih tehnikov Ivan Mihelčič v slovenščini izrekel toplo zahvalo za vse gostoljube. je med izletniki vzbudilo splošno pozornost, da je milanski župan v italijanščini brez tolmača odgovarjal na slovenski odgovor. Mestna občina se je gostom v resnici izkazala izredno ustrežljivo. Zastonj jim je stavila na razpolago velik avtobus in vodnika od mestnega tujsko-prometnega urada. Da so bili deležni tolikšne pozornosti, gre brez dvoma v dobršni meri zasluga dr. Ra-šiču, jugoslovanskemu generalnemu konzulu, v Milanu. -o- Žrtev športa V Selih nad Brstovico so se -1 fantje v starosti po 16 let, pomerili v rokoborbi. Najprej sta se spoprijela Vladimir Pahor in Dušan Blažič. Oba sta se že prej ob neki priliki hudo poškodovala z neko granato, ki sta jo našla na gmajni, jo poskusila (razstaviti, a jima je eksplodirala, tako da sta oba malone oslepela. Ko sta se oni dan spoprijela in se začela obdelovati s pestmi,je Blažič po nesrečnem nak'juč- zil tamkajšnjega domačina Antona Sfiligoja. Nesrečnega moža so sicer v vsej naglici spravili v bolnišnico, vendar mu zdravniki niso mogli več pomagati. Nekaj ur po nesreči je poškodbam podlegel. -o- KRATKE NOVICE — V Smihelu pri Šempasu je 18 letni Peršič Franc prišel v navzkrižje z Antonom Lebanom, starim 79 let. V prepiru, ki je nastal je Peršič tako močno sunil starčka, da ga je' s samim udarcem ubil. Zakaj je nastal prepir, še niso mogli popolnoma določiti. Zdravniška komisija iz Gorice je ugotovila, da so smrt povzročile notranje krvavitve in slednjič kap zaradi notranjih iztokov. Dogodek je vzbudil na vasi veliko ogorčenje. * — V Mocilah pri Kanalu SO karabinerji aretirali 33 letnega Berdona Štefana, ki je o-praznovale svojega cerkvene'- sumljen> da je ubil Antona ga patrona, sv. Jerneja, je Kumarja> starega 71 let, iz ju Pahorja tako silno udaril, da se je onesveščen zgrudii na tla. Pri padcu je še z glavo udaril ob oster kamen. Dečki so se prestrašili in pričeli klicati na pomoč. Pol ure pozneje so Vladimirja prepeljali v tržaško bolnišnico. Zdravniki pa so si zaman prizadevali. da bi ga ohranili pri življenju. Še tisti večer so fanta odpeljali spet nazaj domov, kjer je ponoči umrl -o- Slovenska pesem zopet dovoljena Trst, sept. 1937. — Arima-tejsko pogrebno društvo v Barkovljah je praznovalo 65 letnico svojega obstoja. 7.> to priliko je bilo pevcem razpu-ščenega cerkvenega zbora dovoljeno, da smejo peti slovenske pesmi na pokopališču. Tega dogodka so se Barkovljani silno razveselili. Tudi naslednjo nedeljo, ko so Barkovlje smel peti. zbor nemoteno zopet Kumar j ev. Granata ga je ubila Na Sv. Gabrijelu nad Solkanom se je smrtno ponesrečil 33 letni Stanislav Rbškiri ' bezenskimi "obljubami in ker * n ____ MM ___- 1__ « A A *-v V-v lMn I jo je tudi vedno zasledoval — Kaznovan je bil 29 letni Pavšič Ivan iz Grgarja, ker stalno nadlegoval 29 letno Dorotejo Cigoj z raznimi lju iz Šempasa, ki je tam zbiral 1 Pod avtom Sedemnajstletni dijak Božo Erjavec, sin postaj enačelnika v Kranju, se je s kolesom peljal proti Dolenjski. Pod šmar-škim klancem je dohitel neki tovorni avto, katerega se je oprijel z rokami, da mu ne bi bilo treba iti v klanec peš. Med vožnjo je pa nenadoma izgubil ravnotežje in padel pod kolo avtomobila, ki mu je zmečkalo prsni koš. Prepeljan je bil v ljubljansko bolnico, kjer je še isti. dan izdihnil. -o- Lanski plen mariborskih lovcev V loviščih obeh mariborskih okrajih je bilo ubitih lansko lovsko sezono: 75 srnjakov, 14 srn, 2 divja kozla, 3200 zajcev, 18 divjih petelinov, 2300 fazanov, 79 jerebov, 1305 jerebic, 22 prepelic, 20 divjih golobov, 54 kljunačev, 193 divjih rac. 9 divjih gosi. 112 lisic,* 20 jazbecev, 11 kun, 40 dihurjev, 10 kanj, 80 podlasic, 5 vider, 1240 veveric, 490 polhov, 89 kraguljev, 270 skobcev, 23 sov, 4520 vran; poleg tega še 28 psov in mačk. -o- Spominski križ Pod Storžičem na Gorenjskem, kjer se je letoši jo pomlad zgodila velika nesreča pri kateri je plaz zasul devet žrtev, sami mladi fantje, so pred kratkim postavili pet metrov visok železen spominski križ, ki stoji na kameni-te.ro podstavku v katerega je vzidana plošča z imeni vseh ponesrečencev. Križ je bil slovesno blagoslovljen ob navzočnosti nad 300 ljudi, ki so prišli od blizu in daleč. -o—— Nesrečen padec Z reševalnim avtom je bil pripeljan v ljubljansko bolnico neki Julij Derganc iz Ljubljane, ki je padel vznak po 'stopnicah in pri tem dobil poškodbe po vsem telesu, zlasti še na glavi, da se je onesvestil. staro železje. Našel je granato kalibra 75 mm. Ko jo je poskusil razstaviti, da bi spravil iz nje razstrelivnC snovi in potem porabil kovi-naste dele, je granata nenadoma eksplodirala in ga vsega raztrgala. Delavci in kmetje, ki so čuli eksplozijo, so prihiteli pod vrh, zbrali zemske ostanke nesrečnega Boškina, ter jih spravili v dolino. ——o—— Smrt v prepadu V Plužnjah pri Bovcu so bili Mlekuževi že nekaj dni v hudih skrbeh za svojega 29 letnega sina Petra, ki se je odpravil z živino v gore, a ga kljub dogovoru ni bilo kmalu nazaj. Bovški orožniki so se nazadnje odpravili za njim na Kanin in po daljšem iskanju so našli njegovo truplo na dnu 70 metrov globokega prepada. Peter je bržkone nameraval odgnati kozej, ki so se pasle ob robu prepada, na varnejše mesto, a je njemu samemu spodrsnilo in je strmoglavil v prepad. V Plužnjah je bil Mlekužev Peter zelo priljubljen. Nesreča V Podgorij pri Gorici je neki goriški privatni avto povo- — V Novakih so našli mrtvo v bližini njenega stanovanja Marijo Peternelj, staro 49 let. Vzrok njene smrti je neznan. Novi grobovi. Umrli so v Gorici Ferdinand Šuligoj, star 69 let, Fran Valentinčič v starosti 20 let, .40 letna Marija Oblokarjeva, nadalje 52 letna Marija Srniščkova iz Kanala, 17 letna Josjpina Vidmar-jeva s CoLa,Fran Cotič v starosti 54 let iz Mirna, Mihael Zelinšček, star 29 let iz An-hova, v Trstu pa Mihael San-čin, star 62 let, 67 letna An- Zagonetna smrt Pred kratkim je bil pripeljan v 'celjsko bolnico 62 letni zidar Ivan Bračko iz Za-dobrove pri Škofiji va3i. Imel je počeno lobanjo tin. izjavil* da mu je pri delu padla opeka na glavo, česar mu pa niso verjeli. Nekaj dni pozneje je pa povedal, da ga je udaril njegov sin, ko sta se prepirala. Par dni za tem je podlegel. Nova tovarna Z Vidma ob Savi- poročajo, da je med železniško progo pri postaji Videm in Savo nakupil industrijalec Ivan Bo-nač iz Ljubljane več zemljišč, na katerih namerava postaviti tovarno za papir in celuloid. Prebivalstvo si s postavitvijo nove tovarne obeta izboljšanje krajevnega ekonomskega položaja. -o- Novi župnik V Prečni je bil pred kratkim po proštu K. Cerinu slovesno umeščen za župnika g. Janko Komljanc. -o- Utopljenec Drava je pri Vuzenici naplavila truplo mlajšega moškega, ki je bil oblečen v avstrijsko vojaško uniformo. Pri njem so našli dokumente,glaseče se na ime France Gug-genbergerja iz Šmohorja na Koroškem. Sodijo, da je naj-brže utonil ob priliki zadnjih pijonirskih vaj na Dravi. -o——— Smrtni *kok Pred kratkim je skočil s tretjega nadstropja umobolnice v Celju 34 letni brezposelni ključavničar Anton Zupane iz Štor in obležal z zlomljenima obema nogama ter hudimi notranjimi poškodbami, katerim je podlegel v bolnišnici. .Vr: -g- Obsojen Na 20 let ječe je bil obsojen v Mariboru 31 letni Avgust Lipovec, bivši orožnik, ki je že maja meseca letos v Ivanjkovcih umoril svojo ljubico Angelo Novakovo. Razburljiv dogodek Na dvorišču stare cukrarne v Ljubljani sta se mlad fant in dekle med seboj zelo razburljivo pogovarjala. Sredi pogovora je fant potegnil samokres,si ga nastavil na prsa in sprožil. Krogla je predrla pljuča tik nad srcem in nezavestnega so odpeljali v bolnico, kjer upajo da ga bodo rešili. Nesreča Iz Kamnika je bila pripeljana v ljubljansko bolnico 31 letna delavka Jožefa Solič iz Bevel j, kateri je stroj v tovarni v Kamniku, odrezal vse prste na levi roki. -o- Napaden Neznan moški je na centi pri Sv. Lovrencu pod Prožli-nom napadel 27 letnega po-sestnikovega sina Jakoba Gajška in ga zabodel z nožem v ramo,da je moral Gaj-šek iskati pomoči v bolnici. NASI ZASTOPNIKI pri katerih nasi naročniki lahko vsak čas poravnajo svojo naročnino in se obračajo nanje glede vseh zadev tika-jočih se našega lista in podjetja. • COLORADO: Canon City. Ana Susman. Colorado Spring«. — M. Kxpack Crested Butte, — Martin Težak. Denver, — G. Pavlakovich. Leadville, — Math Jamnik, John -eleznikar. Napad Pred kratkim je 65 letni delavec Franc Škrbec iz Pil-štajna v vinjenosti in brez vsakega povoda napadel v Celju na ulici mesarskega va. jenca Antona Dediča iz Celja in ga z nožem petkrat tunil v glavo. Poškodba je bila tolika, da se je moral Dedič zateči po pomoč v bolnico. SOBE V NAJEM Sobe za dva ali tri moške se oddajo v najem, s hrano ali brez hrane. Za pojasnila •?e zglasite pri Mrs. Gottlieb, 1845 W. Cermak Rd., Chicago; Tel CANal 3073. Pueblo, -. Meglen. Rev. P. Cyril, O.S.B.. ILLINOIS: Ar go, — John Poljak. Aurora, — Mary Fa j far. Bradley, — Rose Siiiole. Chicago, — Jožef Fajfar. Rockdale, Joliet, 111. — M. Kostelic La Salle, — Anton Strukel. Joliet, — M. Bluth, John Kramaricli. No. Chicago, — Joseph Drashiev. Oglesby, — Frank Jerin. Ottawa, — Mrs. Katherine Bajuk. Pullman, — Rose Bokal. Standard, Granville, — Joseph Bre-gar. So. Chicago. — Ant. Bakse, C. Ger-mek, Mrs. Agnes Mahovlich. Waukegan, — Andrew Košir. INDIANA: Indianapolis, — Frank Urajnar. KANSAS: Franklin, — John Dobravec. Frontenac, — Joseph Zor.c, Kansas City, — Peter Majerle. Bridgeport. — L. Iloee. Cleveland, Ohio. — Za Collinwood, St. Clair in okolico je zastopnik Mr. John Prišel. — Za Newburg in okolico Mr. J. Resnik in Rev. J. J. Dman. Euclid in Nottingham in okolica, — Matilda Ropcrt. Conneaut, — Angela Herus. Lorain, — Mamie P'rusek Petersburg, Ohio. — Mary Ohjin. PENNSYLVANIA: Aliquippa. — Ant. Habich. Readling, — Nikolai Simonirb Bessemer, Universal in okolica, — Frank Kokal. Ftraddock, — Toseph Lesjak. Bridgcville, Presto, Cuddy, Morgan, Beading in Sygan, — Mary Useničnik. Kuleer. — S. Jenko. Burgettstown, Pa. — John I'intar. Csiirnhrook, —.Angela Satkovič. Farrell, Pa. — Anna Lumpcrt. Foregt City, — Mrs. Marv Crum. Houston. — Michael Tomšič. Johnstown, Conemaugh in okolica.— ^ev. Bcnigcn Snoj, OFM., Matt Klu-""evšck. Lawrence, Pa. — Carolina Rosman. Morgan. — M. Dernoviek. .Pittsburgh, — John Golobich, Jos. Bahorich, Mrs. Mary Cadonič. Steelton, — Doroteja Dermeš, Ana 300 svetih maš letno v življenju in po smrti, so deležni člani "Mašne zveze za Afriko". Članarina enkrat za vedno 25c za vsako osebo, živo ali umrlo. — Naslov: DRUŽBA SV. PETRA KLAVERJA za afriške misijone, 3624 W. Pine Boulevard, St. Louis, Mo. BOŽIČNI IZLETI v JUGOSLAVIJO PARNI KI IZ NEW YORKA: EUROPA.....27. novembra NEW YORK. . . . 2. decembra HAMBURG ,. . . .9. decembra EUROPA.....16. decembra Brzi vlak ob EUROPA v Bremerhaven sajamči udobno potovanje do Ljubljane. Izborne železniške zveze od Cherbourga ali Hamburga. Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta aH HAMBURG-AMERICAN LINE n NORTH GERMAN LLOYDlg 130 V/. RANDOLPH STREET, CHICAGO, ILL. ITVHI kvSI Mulbery, Ka'ns. — Mrs. B. Omahne. Lo"Irt. „ , . . Straba.ne, Canonsburg m okolica, — \.nton Tomšič. MICHIGAN: Ahmek, — Mrs. J. Hribljan. Detroit, — Steve Potočnik. Harrieta, Boon, Caddilac in okolica, — Mark Badovinac. Calumet. — Jos. Sustarsich Iron Mountain, Mich. — Frank Richtarsich. MINNESOTA: Aurora. — E Svnolirh. Biwabik, — Mrs. Mary Delak. Chisholm, — Frank Laurich. Ely, — John Otrin, Jos. Peshelt. Eveleth, — Johana Kastelic, Antoni i Nemgar. Gilbert, — Frank Ulčar. Greaney, — Katarina Kochevar. Hibbing in okolica. — Joe Zaic. Keewatin, — Mary Kolar. McKinley, - A. He^'er. New Duluth, — M. Spehar. Rice. — Rev. John Trobec. Sauk Rapids, — John Burgstaler. Soudan, — Frances T.otishin. Virginia, — Angela Schncller. MONTANA: Butte in Walkerville, — Mary Kot-e in Kath. Tomazich. East Helena, — Frank Smith. 3HIO: Barberton, — Frank Smole. Bedford, — Frank Stavec. Moon Run. — Jacob Drašler. Olyphant, — Mary Zore. St. Marys, — M. Aufderklam. Vandling, — Frank Pancar. WISCONSIN: Kenosha. — Mrs. Mary Vidmar. Milwaukee, Wis, — Mrs. Lucija Gr«-•orčič. Sheboygan, — John Urlovich in Ma-ie Prisland, Johana' Mohar. Willard, — Frank Pcrovshck in Ludvik Perušck. WYOMING. Kemmercr, Sublet, Diamondville.—• Prank Rosenstein. Rock Springs, Wyo. — Ursula Ivselt MISSOURI: Harviel, Neelyville, Naylor in Poplar Bluff, — John Brezniku PO RAZNIH DRŽAVAH. San Franeisco, Calif. — Mrs. Bar* Kramer, Mrs. K. Cesar. Little Falls, — Amalia Futlan. Enumclaw, Wash. — Jos. Rihter. Renton. Wash. — Thomas Rihtar. Valley. Wash., — Mary Swan. Helper, Utah, — A. Topolovec. SfrauST^ "Dušica * j 8 ROMAN T Spisala B. Orczy Prevedel Paulu« "Z življenjem mi bodete plačati za to neumnost!" se je drl Chauvelin nad narednikom, ki je imel povelje nad četo. — "In vi tudi!" se je obregnil k Desgasu. "Ker niste ubogali!" "Zapovedali ste, državljan, naj čakamo, dokler- ne pride dolgi Anglež in ne stopi v koco. — Nihče ni prišel!" je odgo-varjal narednik mrzko. "Toda prav v tistem trenutku, ko je ženska zakričala, sem vam zapovedal, da vderite v kočo in ne pustite nobenemu uiti!" "Da, državljan, ampak štirje ljudje, ki so bi?i v koči, so mislim odšli že prej." "Misliš — ? Ti misliš — ?" je divjal Chauvelin. "In — pustili ste jih —?" "Zapovedali ste nam, da moramo čakati na dolgega Angleža. Pod kaznijo ste zapovedali, da moramo natančno ubogati. In ubogali smo. Nismo se genili, ker dolgega Angleža ni bilo od nikoder —." Chauvelin je molčal. "Cul sem," je nadaljeval narednik, "da so lezli iz koče, precej časa je temu, še preden je .ženska zavpila." " "Poslušajte!" je šepnil Desgas. Nekje se Je oglasilo streljanje. Chauvelin je skušal prodreti temo z očmi, pa zlobni mesec ni hotel več sijati. Ničesar ni videl. "Stopi v itočo in napravi luč!" je kon-... dejal obupno. Narednik je stopil k ognju in prižgal svetiljko, ki jo je nosil za pasom. Koča je bila prazna. "Kod so odšli?" je vprašal Chauvelin. "Ne morem prav reči, državljan!" je odgovarjal narednik. "Šli so najprvo po strmini navzdol, nato pa so izginili za skalami." "Psssst — r Kaj je to?" Vsi trije so pozorno poslušali. Daleč nekje zunaj na morju se je čulo enakomerno pljuskanje vesel —. Chauvelin je potegnil robec iz žepa in si je obrisal mrzli pot s čela. "Čoln —! je hlastnil. Stvar je bila jasna. Armand in tovariši so mirno zlezli iz koče in po strmini k morju, zvesti vojaki republike pa so jim v svoji pokorščini pustili oditi, ker jim je bilo pod smrtno kaznijo zapovedano, da se ne smejo geniti in da morajo čakati na — dolgonogega Angleža. Begunci so našli čoln "Zore" na obali, so stopili vanj in so se odpeljali na krov. In kakor bi hotel potrditi Chauvelin resnico njegovega domnevanja, je v tistem hipu zagrmel strel topa zunaj na na morju. "Jadrnica!" je dejal Desgas hladno. "Dvignila je sidro!" Chauvelin se je moral silno premagovati, da ni znorel. Drzni, navihani Anglež ga je iznova goljufal —. Kako je prišel v kočo, da ga ni opazilo trideset njegovih ljudi, kako je vobče prišel z Rubenovim vozom sem iz Calaisa skozi vse številne straže, ki so neprenehoma opazovale vsa pota in vse ceste, — to je bilo več nego je mogel Chauvelin razumeti. Zdelo se je, da ga ščiti sam hudobec —. Chauvelinu je nehote zagomazelo po hrbtu in čuden, praznoveren strah se ga je loteval, ko je zrl po samotnih črnih skalah, ki so štrlele krog njega v temno noč —. Toda pisalo se je leto 1792, leto revolucije in svobodomiselstva, in strahov ni bilo več —. Na lastna ušesa je čul in vseh trideset vojakov z njim, da je pel svoj "God save the King", in to celih dvajset minut potem ko so zasedli kočo od vseh strani. Kje je tičal—? Od koče do morja je bilo najmanj četrt ure. In le dve minuti sta minili, odkar je utihnila pesem in so zapljuskala vesla —. V teh dveh minutah ni mogel priti do morja in stopiti v čoln. Ni mogel pa ni mogel —. Razen če mu ni sam satan posodil peruti —. Nekje na obrežju je še tičal. Straže so ga iskale —. Našle ga bodo —. Chauvelin je iznova upal. Par mož se je vrnilo, eden je stopil k Chauvelinu in poročal. "Prepozni smo bili, državljan! Čoln je ležal na obali pri izlivu potočica, kako miljo odtod. Ko smo prišli do morja, je že veslal proti jadrnici. Streljali smo za njim, pa seveda brez uspeha. Mesec se je prav tedaj skril. Le toliko smo videli, da je plul čoln naravnost k jadrnici." "Da!" je ponavljal Chauvelin hlastno. "Čoln je odplul še preden ste prišli k morju, kajne? In odtod do potočeca je dobro miljo?" "Da, državljan! Čoln je odplul na vsak način že par minut prej, nego je ženska zakričala." Par.minut poprej, nego je ženska zakričala —! Chauvelinovi .upi so rastli. "Dušici" se je posrečilo, da je poslal begunce k čolnu in na "Zoro", saln pa do čolna nikakor ni mogel priti. Nekje na obrežju je še tičal —! Ni še bilo vse izgubljeno —! In ne bo, dokler bo predrzni Anglež še na francoskih tleh! "Prinesi luč!" je zapovedal in stopil v kočo. Narednik je prinesel svetiljko in oba sta pregledala kočo. V kotu je tlelo oglje, poleg njega je ležalo par prevrnjenih stolov, v drugem kotu je visela ribiška mreža in poleg nje na tleh se je nekaj belilo. "Poberi tole", je pokazal Chauvelin naredniku, "in daj meni!" Kos zmečkanega papirja je bil. Najbrž so ga begunci v naglici pozabili ali pa izgubili. Narednik je pomolil listič Chauvelinu. "Beri!" mu je zapovedal. "Skoraj da se ne da brati, tako slabo je pisano tole čečkanje." "Zapovedal sem ti da bereš!" Narednik se je sklonil k svetiljki in bral : "Ne morem za vami, ker bi sicer stavil v nevarnost ves uspeh. Ko dobite tale listič, čakajte še dve minuti, nato zlezite previdno iz koče, eden za drugim, se obrnite na levo, dokler ne pridete k skali, ki sega daleč ven v morje. Tam je potočič in ob njem vas čaka čoln "Zore". Kratek, oster žvižg, pa bo prišel po vas. Nato brž na krov in rešeni ste. (Dalje prihodnjič)" Tudi katoličanom ne bo škodovalo če se držimo gesla . Svoji k svojim! "tiskarna Amerikanski Slovenec" 1849 W. Cermak Road ticka vse vrste tiskovine, lično in točno za organizacije, društva, in posameznike. Cene zmerne delo dobro. Vprašajte nas za cene, predno oddaste naročilo drugam. Tel. Canal 5544 Chicago, Illinois AMERIKANSKI SLOVENEC__ Columbia plošče 25137—F—Tam kjer Iunica, narodna, Vičar tenor, Škrjanček, narodna, Vičar tenor....................75c 25138—Vesela Urška, valček, Ribenčan Urban, polka, Hoyer Trio....................75c 25139—Kadar boš ti vandrat šu ..., duet, Uspavanka, duet, gdčni. Loushe in Udovič........75c 25142—Jest pa za eno deklico vem,.......... Spomin, duet, pojeta gdčni. Udovich in Laushe 75c 25143—Samo Tebe ljubim, valček, Krasna Karolina, polka, igra Hoyer Trio.......-75c 25144—Pojmo veseli zdravičko, Hišica pri cest' stoji, poj. gdč.Udovič-Lovše--75c 25145—Štajerska, Vesela Micka, komada na harmonko................75c 25146—Tirolska koračnica, tSari Peter, dva krasna komada......................75c 25147—Deklica pri studencu, Bleda luna, Krnjev in Gostič................................75c 25148—Pa moje ženske glas, Potrkan ples, Frances Cerar in A. Šubelj........—-75c 25149—Slovenska narodna koračnica, Karnjski valček, slov. kmečka godba................75c 25151—Mamica moja, Kesanje, duet, g. Anton Šubelj, bariton............75c 25152—Vesela polka, Franci valček, slov. kmečka godba......................75c 25153—Pozdrav Gorenjski, Pozdrav Dolenjske, kvartet Jadrana..................75c 25155—Naprej zastava Slave, / Našim junakom, vojaška glasba..................—-- 75c 25156—En hribček bom kupil, Našim rojakom, inštrumentalni kvartet............75c 25157—Prepoved, Pod oknom, poj. A. Krnjev in G. Gostič............75c 25158—Spet ptičke pojo, Njega ni, pojeta L. Belle in Fr. Plut....................75c 25159—Ne dajte ženam, da bi hlače nosile, Oh, ko bi le vedeli mamica vi, poje J. Germ........75c 25162—Ančica, Ponočni pozdrav, poje tenorist Mr. L'. Belle......75c 25163—En Šušter me je vpraša v, Mornar, pojeti gdč. Udovich in Laushe..............75c 25165—Pri oknu deva je slonela, Spominek, duet, pojeta L. Belle in F. Plut........75c 25167—Marička, polka, Črne oči, polka, oba komada igrana po izborni Columbia inštrumentalni godbi....................75c 25169—Ne bom se možila, Mornar, pojete gdč. M. Udovich in J. Laushe--75c 25170—Venček slov. narodnih pesm, v dveh delih, poje pevsko društvo Domovina............................75c 25172—Zveličal- se je rodil... Božična, pojeti gdč. Udovich in Laushe............75c 25173—Venček slov. narodnih pesmi, 1. in 2 del, Poje društvo "Domovina"......................................75c 25174—Planinec, Srcu, poje g. J. Germ................................................75c 25175—Spomin iz Ljubljane, valček, Večerna polka, igra izvrsten orkester................75c 25176—Slepec, ' ! w ' « r Pa so fantje proti vasi šli, poj. Gostič-Pirnat- 75c 25178—Trije kovači, Sirota, poje tenor g. J. Germ................................75c 25179—Ta martla, Men vse eno je, duet, poj. gdč. Udovich in Lauše 75c 25181—Želel bi, da bi bilptica, Oj z Bogom ti planinski sevt, poje J. Germ........75c 25182—Jaz sem gore sin, Da ne smem, si ukazala. Poje John Germ............75c 25183—F—Galop polka, Štajerska, polka, gra R. Daichman's ork.......75c Manj, kakor TRI plošče ne razpošiljamo. Naročilom priložite potrebn znesek. Pri naročilih manj kakor 5 plošč, računamo od vsake plošče po 5c za poštnino. Ako naročite 5 ali več plošč, plačamo poštnino mi. —- Pošiljamo tudi po C. O. D. (poštnem povzetju), za kar računamo za stroške 20c od pošiljatve. — Naročila blagovolite poslati naravnost na Knjigarna Amerikanski Slovenec Torek', 12. oktobra 1937) ^ Pisano polje J. M. Tnmk 1849 West Cermak Road Chicago, Illinois Pravi Rus in slovenski "Rus". Pravi Rus piše: "The Russians are today the most unfortunate people in the world. Though at home, yet they are homeless: though in Russia, yet they are without a fatherland; though amid riches and affluence of natural resources, yet they are starving paupers;... though blessed with children, yet these do not belong to them; though freedom loving people, yet they are helpless beings in the hand of mighty, cruel and impious foes. This is the height of atrocities amid which they languish, suffer and die.." Ta. res pristni in slovanski Rus ljubi svojo rusko domovino bolj, kakor se je izrazil oni letalec, pozna pa tudi temeljito in natančno, kako je zdaj v slovanski ali delavski Rusiji, in piše zato s solzami. Ampak slovenski in boljševiški 'Rus', John Mo-har v Pueblu, ki bržkone Rusije še videl ni, je kar ginjen, ko se le spomni "delavske države "Rusije, kjer so baje že zdaj . miljoni in miljoni zadovoljni, in štokne pod nos celo g. Molka, ker piše nekaj o neprestanem pufanju tam v ti blaženi Rusiji. Čudno, Kdo bo bolj poznal sedanjo Rusijo, pristni Rus, ali slovenski "Rus", ali urednik Prosvete, ki vidi malo več ko kak John Mohar v Pueblu? Razlog za slovensko navdušenje za Rusijo je na dlani. Enaki "Rusi", ne morda kaki pravi Rusi, vladajo sedanjo Rusijo, in so brcnili Boga iz Rusije, in edinole nad tem je tako navdušen slovenski 'Rus' v Pueblu, kako je tam z delavci, o tem vsaj ta slovenski "Rus" ne ve ničesar. Naj si utakne John Mohar še to za klobuk: Piše: "Versko vprašanje bo rešeno šele takrat, ko bodo ljudje toliko izobraženi, da bodo sami sprevideli in spoznali rcsni-co". On je izobražen, ker je baje spoznal resnico, drugi tam doli v Pueblu so še divji in neizobraženi. Recimo, da bi bilo tako, da bi bila vera le firlefanc, in gola in čista resnica, da poleg trebuha in., nije nista, in bi bil izobražen, kdor je "spoznal to resnico". Recimo, da bi tako bilo. Ali je to tako trdno, kakor nače-Ijo, da je dvakrat dva štiri? Kaj, če bi bilo nasprotno, da bi imeli verniki resnico in tisti — izobraženi le firle- 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje oči in predpi&uje očala DR. JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure Tsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer. fanc??? Kdo bi bil potem izobražen in kdo bi bil potem ne otesan in klada in zanikan ? ? Ako je v nebesih Bog, g. John Mohar, potem vam vsa Rusija, in če bi res bila pravi delavski raj in bi kmalu objela prav ves svet do zadnjega možiceljna, prav nič ne pomaga, ker če je Bog,potem je resnica tam, kjer verujejo na Boga, in firlefanc je poltem tam, kjer pač ni resnice, le prevara in zmota, in če bi na ti strani bil prav ves svet. .*. Iveri. Vidim, da nekdo hudo ob'* dolžuje — znanstvo,češ, to jei ubilo Amelijo Earhart in njenega spremljevalca Noonana. "They were sent to their, death by the smug compla« cency of authority" piše Tiffany Thayer. Ne vem. Ako je tako, pač ni1 vsako znanstvq res tudi znanstvo. Neki 'znan-! stveniki' brez strokovnega znanstva prisegajo na vsako; — znanstvo. Roosevelt bi bil rad imel pet novih najvišjih sodnikov. Senat je odločno rekel: nak! Eden je šel v penzijon, in na njegovo mesto je bil imenovan mož, o katerem trdijo, da hudo grdo gleda' Jude, katoličane in Črnce, in gleda skozi Ku Klux Klansko kapo, z odprtim obrazom se ne upa. Potem se pritožujejo, da raste — fašizem. * Hudo smo kapitalistični. Ni dobro, če smo. Kako bo, nihče ne more povedati. In marsikje drugje v Evropi pestijo ta kapitalizem. Recimo pa, da. bi Amerika jutri odprla vrata vsem, ki hočejo priti. Bogami, stavim, da bi bila tu kmalu vsa Evropa prav do zadnjega an-tikapitalista, in stavim dalje, da bi sam Stalin pustil svoj tron in prišel sem. •-o- "Amer. Slovenec" odbija napade na katoliške Slovence in na njihovo vero; katoliški Slovenci podpirajte ga! GARAŽO V NAJEM druga od vogala, na pripravnem mestu poleg Lincoln st. (zdaj Wolcott), za zmerno najemnino dobite na naslovu: 1857 West 21st Place, Chicago. i ZA RAZNA električna dela se rojakom v Chicagi vljudno priporoča MILAN MEDEN Pokličite: LAWndale 7404 Ni jih krajev in goric, kakor jih ima "DOLENJSKA" Ta knjiga je ilustrirana z mnogoterimi slikami dolenjskih mest, trgov, vasi, goric in hribov. Vsi, ki ne morete iz enega ali drugega vzroka v stari kraj, lahko vidite v tej knjigi lepe domače dolenjske kraje. To knjigo, brez katere bi ne smel biti noben Slovenec, kaj še le Dolenjci, smo prodajali po $1.50. Zdaj jo dobite za samo $1.00 dokler zaloga traja. Zato pišite takoj po njo in zraven pošljite znesek $1.00 in poslali jo vam bomo. Pišite po njo na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois