266, številka. Ljubljana, v ponedeljek 18. novembra. XXiI. leto, 1889. I shaja vsak dan sveier, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 «ld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., \z& leden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., ca četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računale po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znafia. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrstc po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnistvo je v Gospodskih ulicah Bt. 12. Dpravni&tvu naj Be blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Deželni zbor kranjski. (IX. seja, dne 5. novembra 188 9.) (Konec.) Poslanec K lun pravi, da je obširna razprava o normaloošolskem zakladu bila sicer jako zanimiva, a od nasprotne nemške strani slišalo se ni nič novega. Pela se je pač le stara pesem baš od na* sprotne strani. Dr. Sehaffer pravil je o koncesijah, katere je baje dobila slovenska stranka, a teško bilo bi dr. Scbafferju, da bi navel te koncesije (dr. Sebaffer kliče: Das nachstemal), kakor tudi, da bi dokazal, da so jedino le Nemci omikan narod. (Dr. Sebaffer kliče: Habe ich nieinals behauptet!) Kar se tiče razlogov, ki so se danes navajali od slovenskih poslancev zaradi pripravnice in realke, kako naj bi se tam uravnal pouk, se vsi narodni slovenski poslanci s temi resolucijami načelno strinjajo, in če danes većina slovenskih poslancev glasuje za dovolitev 600 gld., ne stori tega zato, da bi narodni poslanci držali se »tališča, ki je nekdaj veljalo, da je le oni kaj vreden, ki nemški zna. Ti časi so, hvala Bogu, pretekli! Bil je pač čas, in to ravno tedaj, ko se je ustavilo teh 600 gold., takrat je bila nevarnost ponemčevanja. Nemci se pač spominjajo istih časov, ko so imeli oni tudi v vseh slovanskih kronovinah najboljše službe, česar danes ni več, ko se vender zahteva zanje slovanskih jezikov. Vender pa, ko bi naši slovenski rojaki ne znali nemškega jezika, zaprte bi njim bile vse visoke službe, le pometalci ulic, k večjemu žandarji utegnili bi postati, ker bi ravno nemškega jezika zmožni ne bili, kajti nemški jezik ostal bode, ne da bi postal postavno proglašeni državni jezik, conditio sine qua non za istega, ki bo hotel zavzeti višji dostojanstvo v avstrijski državi. Zato ne gre nemščine iz naših šol popolnem izriniti. Kunjki oče slovenskega naroda dr. Bleivveis rekel je pri priliki šolske debate v deželnem zboru, ko je šlo slovenskemu pouku odkazati več prostora, da tudi Slovenci priznavajo korist nemškega jezika in da istega iz slovenskih šol nikakor popolnoma izriniti nečejo. Tako je govoril tak mož, danes pa so nekateri, ki mislijo, da bodo zvezde strahovali, ki se pa morajo skriti pred dr. Bleivveisora. In LISTEK Blodne duše. Roman. Češki spisal Vacslav Beneš- Tfebizsky, preložil I. Gornik. "Dr-u.g-1 del. VII. fDalje.) »O kom govorite, oče Jarolim ?M Metljar prekinil je puščavnikov govor, zasmeh-Ijivo se pri tem posmehujoč. Starodavna puška visela mu je čez ramo, z desnico pa se je opiral ob ročaj rjaste francoske sablje. »Z volčjo meglo zastrte bo vaše oči in misli opredene s pajčevinami! A še je čas! Zdramite se! Mreže peklenske raztrgajte in vrzite je na vrat svojemu zapeljivcu. Zadrgnite mu vrat, in boj, katerega ste začeli proti svojim zatiralcem s hudim duhom, dobojevali bodete srečno z manoj in božjo pomočjo !■ „Prašam vas, pobožni mož, kje je ta naš zapeljivec? Vezi imamo pripravljene, dreves je dosti istega mnenja, kakor Bleivveis o tej zadevi, so bili zaslužni narodni možje dr. Toman, dr. Costa, Schloissnig, dekan Toman itd. Tistim učencem, ki doma ostanejo , pač ni treba znanja nemškega jezika, a vsem drugim, ki gredo na srednje šole ali izven dežele, le koristi. Dasi ima slovenski narod veliko razuma in talenta priučiti se tujih jezikov, vender je že marsikateri talentirani učenec moral obesiti svoje študije na kol, ker mu je ravno manjkalo zadostnega znanja nemškega jezika. Ta skrb in ne gorečnost za znanje nemškega jezika vodi stariše, da svoje otroke pošiljajo v nemškega jezika pouk in tudi poslanec Hribar ne bode s svojim otrokom ravnal drugače. Pouk v nemškem jeziku bode tedaj zmirom potreben, dokler ga bodo sami stariši za svoje otroke zahtevali, razloček bi bil le ta, da bi ga stariši sami plačevati morali, če se za ta pouk nič ne dovoli. (Dr. Tavčar: Pa povejte nam uspehe tega pouka!) Govornik odvrne, da bode to koncem govora storil. Nadaljujoč pravi, da takrat, ko je nasprotna nemška stranka v deželuetn zboru imela večino, bila je opravičena bojazen, da bi se svota za nemški pouk ne rabila kot nagrada za politično protinarodno agitacijo. Danes temu ni več tako. Deželni šolski svet je danes vse drugače sestavljen ko takrat. Na čelu mu je gospod deželni predsednik baron Winkler, katerega ljubi in spoštuje vea slovenski narod, dva .zastopnika narodnega deželnega odbora, dva zastopnika duhovščine, ki je vsekdar narodna in do zdaj ostala, zatopniki narodnega mestnega zastopa Ljubljanskega in dva zastopnika učiteljstva, od katerih je gospod vodja Praprotnik, kinč in dika našega narodnega učiteljstva. Po taki sestavi ni se bati, da bi se ukrenilo kaj napačnega za slovenske mladine vzgojo, zato priporoča vsprejem 600 gld, za neobligatni pouk druzega deželnega jezika. Konečno hoče govornik še poročati o uspehih tega pouka, a klici z raznih strauij: „Ni treba!" pripravijo ga, da to opusti. Pri glasovanji se vsprejmo nasveti finančnega odseka, predlog dr. Schafferja, da bi 86 predloga poslancev Žitnika in Stegnarja izročila posebnemu odseku se odkloni, izročita se deželnemu odboru. V odsek za predlog poslanca H r i b a r j a , na okolu, lepa peščica nas je tu, in dokler bo na | Podlesji kak človek, moral bo pomniti, kako so nekdaj predniki živega vraga obešali!" A otec Jarolim delal seje, kakor bi Jifiškega JiraBa ne slišal. Niti ozrl se ni nanj. „Možje, bratje, — poslušajte me dalje! Vse to govoril sem vam v primerah po načinu mojstra odrešenika našega ! Kdor ima ušesa, da sliši, poslušaj in kdor ima oči, da vidi, glej!" Puščavnik umolknil je zopet za dve ali tri sekunde. Videti je bilo, kakor bi se pripravljal na zadnji in najizdatnejši udarec proti otcu laži. „Pred davnimi leti živel je v tukajšnjem kraji človek, katerega ni porodila človeška mati, temveč katerega je sam pekel s p 1 o d i 1. Imenoval se je Refunda. Vaši predniki bili so takrat še vsi na skrivnem Husiti. V naše cerkve hodili so aamo na videz, svete zakramente prejemali so tudi na videz — vse na videz, za Refundo pa so hodili vsi, kakor omamljenci. V gozdovih oznanjeval jim j e prokleto vero, v gozdovih učil je je krivega boga. — Ali me poslušate, možje, bratje? — Čujte dalje! Občeval je s hudim duhom, vsemu vedel je pomoči, vsakemu znal je škoditi, na skrivnem podpihoval je vaše dede, da so ustali tako, kakor vi, odšli iz naj se ustanovi hipotečna banka za Kranjsko, se izvolijo poslanci: Detela (načelnik), Gorup, Hribar, Kersnik, Šuklje, dr. Sehaffer, baron Žvegelj (na mestnik). — Potem se seja sklene. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 18. novembra. Državiiozboraki kazenski odsek snide se baje v četrtek in se bodo po tem takem najbrže deželni zbori zaključili že v sredo. Deželni zbor korodki sklenil je resolucijo, da bi se kje osnovalo višje živino/.dravsko učilišče za planinske dežele, najbolje v Gradci. Nemški listi imajo zopet priliko zabavljati proti Cehom in kričati, kako se zatira nemštvo. Deželni zbor je dovolil „Matici Školski* 20.000 golil, iz deželnih sredstev in odklonil je pa podporo Li-berskemu muzeju, dokler se v tem zavodu ne uresniči narodna jeduakopravnost. Prvi sklep se jim zdi neopravičen, ker tudi Nemci doprinašajo za deželne potrebščine in se bode torej delovalo tudi z uemškim denarjem. Seveda šlezijski deželni zbor so pa celo proslavljali, ko je dovolil podporo nemškemu šulferajnu, dasi v Šleziji plačujejo deželne priklade tudi Čebi in Poljaki, proti katerim deluje omenjeno društvo. V drugem sklepu pa vidijo demonstracijo za češko državno pravo, dasi je tudi narodna jednakopravnost zagotovljena v ustavi, za katero se Nemci tudi radi ob drugih prilikah potegujejo. Seveda za ustavu jim je le tedaj mari, kadar jo morajo uporabljati proti Slovanom. V gnllSkcin deželu m zboru stavili so rusinski poslanci interpelacijo, ki je jako razburila Poljake in vladne kroge. V interpelsciji naglašajo, kako patri jot ir.no postopa rusinski narod, če tudi ga oblastva na vse mogoče načine zatirajo. Skušajo jih očrniti kot panslaviste in razkolnike, ki se žele združiti z Rusijo, nadalje kot socijaliste in puntarje, da bi le Poljakom zagotovili gospodstvo v deželi. Z zapiranjem in tendentičtiim pravdami skušajo Rusine pripraviti v slabo ime. Interpelanti uprašajo vlado, kako more opravičevati preganjanje Rusinov in boče li temu preganjanju narediti konec. Ogerakcmu državnemu zboru predložila se bode v prihodnjih sejah predloga, da se v Zagrebu zgradi nov kolodvor in delarnica za stroje. V nanje države. V „Novem Vremenu" je priobčil nek častnik generalnega štaba članek o oboroženji rusko voj- | svojih hiš in koč, kakor vi in bili ujeti, obešeni, raztrgani, kakor bodete vi. Potem ujeli so tudi njega; trikrat so ga obesili, a krvnik ni nikdar zvršil svojega dela, kajti vrv strgala se mu je vselej. In na noben način ga niso mogli pripraviti ob življenje, dokler ni jedenkrat sam zginil iz ječe. Nihče vi vedel, kam se je zgubil in nihče ni več slišal o njem. Oni-le tam pa je njegov sin, kri njegove krvi, kost njegove kosti! A v zlobnosti presega otca, v peklenski hudobnosti nadglavuje Luci fer j a in potuhnjeni zvitosti mu ni nihče pod solncem raven. — Možje, bratje ! — Rekli ste: vezi imamo pripravljene, dreves je dosti na okoli, lepa peščica nas je tu, in dokler bo na Podlesji kak človek, moral bo pomniti, ko so nekdaj predniki živega vraga obešali I Torej, možje, bratje! Ne bojte se, ne bo Yam storil zalega. Vrvi na njegov vrat in na drevo ž njim!" ,Mi vas ne razumemo, oče Jarolim !" Metlarju Razhodi zmaknila se je starodavna puška z leve rame. „Mi ne pojmerao vaših besed, pobožni mož!" Jifiški Jiras stopil je o teh besedah za nekaj korakov pred puščavnika samega. „Kakor da bi jih morali razumeti! — Kakor ske z novimi puškami. Pisatelj pravi da bode pol milijona pušk trebalo, če hočejo oborožiti ž njimi samo vojsko, ki je v mirnem času ob zapadnej meji. Iz tega izvemo, da ima Rusija ob meji več vojakov, nego se je dosedaj mislilo 1 do 1 '/a milijona pušk bi pa trebalo, da se z novimi puškami oboroži vojska, ki bi se v prvi vrsti mobilizovala ob meji. Najbolje bi bilo, da Rusija sama izdela puške v domačih tovarnah To bi pa bilo le mogoče, če vojne še kmalu ne bode. Drugače pa morajo Rusi se odločiti za Leblove puške, katere bodo naročili v Franciji. N kakor pa jim ne kaže naročati pu-k v Nemčiji, Angliji in Belgiji Poslednji d\e državi sta tajni prijateljici Nemčije. V Itn m unij i je prišlo do ministerske krize, ker se ministri neso mogli sporazumeti zaradi razpusta zbornice in dopolnitve ministerstva. Novo mi-nisterstvo, katero je sestavil general Manu, je jako podobno predzadnjemu ministerstvu, v katerem je imel glavno besedo Carp. Novo ministerstvo je tako le sestavljeno: Manu (predsednik in notranje zadeve). Lahovarv (vnanje zadeve), Rosetti (pravosodje), Ghermane (finance), general Vladesa (vojsko), Holban (nauk), Marghiloman (javna dela) in Panceseu (državna poBestva). Carp ni prevzel nobe nega portfelja, temveč bode vodja vladne strauke v zbornici. Na vnanjo politiko ta vladna prememba ne bode dosti uplivala, ker je vnanjih zadev minister ostal isti, kot je bil v prejšnjem ministerstvu. Te dni so u.Jnarhisti frauvoNlti imeli shod in sklenili, da za sedaj hočejo kot jedna strauka postopati v zbornici. Poskušali sprva ne bodo stvari kako prevreči, temveč hočejo čakati, da vidijo, kako bode postopala večina in pa da se jim ponudi kaka ugodnejša prilika. Shoda se je udeležilo le kacih 100 poslancev, dasi jih je bilo vabljenih 170. Iz volili so komisijo 11 članov, da bode varovala pravice manjšine. V to komisijo pa ni voljen noben konservativec, kateri bi se bil pajdašil z Boulan-gerjem. Da pa mej monarhisti ui prave jedinosti, pokazal je že ta shod. Jeden govornikov je toplo priporočal, da bi konservativci priznali sedanjo ustavo, to je republiko. — Zbornica francoska izvolila je s 383 glasovi Floqueta defiuitivnim predsednikom. Oddanih je bilo pri volitvi vsega vkupe 400 glasov. V JBrazIlfjl je bukuil ustanek, kateri ima zdaj namen odpraviti monarhijo in uvesti republiko. Ustajo je napravila vojska. Glavni n|en prouzročitelj je general Fonsela. Ta je že pred dvema letoma poskušal napraviti ustajo, toda tedaj se mu ni bilo posrečilo. Tedanja konservativna vlada ga je potem bila prestavila daleč v provincijo. Liberalna vlada ga je pa poklicala nazaj. Rio de Janeiro. Sedaj jo sestavil provizorično vlado, kateri je on predsednik, Aristido Lobo minister no* tranjih zadev, dr. Barboza finančni, Campos Salles pravosodni, Benjamin Constant vojni, kontreadmiral Vnnderbnlz pomorski, Demetrio Ribeiro pa polje delski minister. Provizorična vlada je razpustila zbornici in državni sovet Kakor se vidi, Bedaj imajo vso oblaBt v Rio de Janeiru puntarji v rokah. Če jo bodo pa obdržali, je pa vprašanje, ker se ne ve, kaj bodo storile provincije ogromne države. Mej narodom ima sedanja vladarska rodbina mnogo prijateljev, če tudi jej ne manjka nasprotnikov, ker mnogi Bra/.ilijanci sploh ne marajo za Portugalce. Osvobojenje robov je tudi nekoliko pomuožilo število cesarjevih nasprotnikov mej posestniki velikih zemljišč. Častniki pa že dolgo neso posebno zadovoljni, ker imajo majhno plačo. Dopisi, K <-ra«li*«-ai 4. novembra*). Ondan je povedala „Soča", kako celo naši narodni nasprotniki *) Iz ,Nove Soče". dr. A. Gregorčiča cenijo ter ga za izredno moč našo poštevajo. Naj danes omenim sodbo dveh naših veljakov. Prvega ne imenujem, da ga ne obkoljejo Tonklijevi lovski psi, kakor so ugriznili vrla naša dva profesorja : Berbuča in Ivančica. Sramota takim ovaduhom! Ne imenujem ga, le toliko povem, da je jako bistroumen in da naše razmere izvrstno pozna. Ta mož se je izjavil, da je dr. Gregorčič naš najtalentiranejši narodni zastopnik, da nadkri-Ijuje dr. viteza Tonklija, da je ravnoroden celo vitezu Pajerju, ki je najboljša glava na Goriškem. Imena drugega moža ni treba zamolčati, saj je šel že tja, „karaor preganjalcev moč ne seže'. Ta mož je naš neumrli Erjavec. On je dobro poznal dr. Antona. Delala sta vkup pri urejevanji „Sočett in še zadnji dan Erjavčev sta se o tej stvari po svetovala. Kdor je Erjavca poznal, vsak ve\ da mož ni mnogo govoril, da je bil oster kritik in da ni bil preradodaren s hvalo. O dr. Gregorčiči pa je nekdaj proti meni govoril s takim naudušenjem, s kakeršnim ga nesem slišal govoriti o nobenem drugem. Rekel je, da se kar čudi njegovim zmožnostim, da ne ve", odkod vse to svoje znanje jemlje, da občuduje njegovo izredno delavnost in njegov značaj. Izrazil se je, da niti Ljubljana nema ne jednega takega moža! Glejte, Slovenci na Goriškem, in takega moža je Tonklijeva stranka potisnila v kot. Dr. N. Tonkli je pa mož le srednje glave, malo delaven za narodno stvar, v narodnem oziru mlačen, če ne že mrzel. Da ne govorim o drugem, on urad uje italijanski in tako zavira slovenščini pot v sodišča. Celo meni, kot odločnemu narodnjaku, sestavljal je laška pisma, ko sem mu prej podpisal belo polo. In ta je naš narodni zagovornik in ta naj bo naš deželni odbornik! Slovenci po Goriškem, dajte mu razumeti, da ga v odboru ne marate, da ste vsi želeli dr. A. Gregorčiča. Storite vsi po vzgledu vrlih Dornberžanov in Prvačkovcev. Slava jim! — Zakličite z mano vsi občinski zastopi: „Miklavž, z odborskega stola dol In doktor Anton naj zasede Tvoj stol!" S. Gregorčič. Izpod Jepe na Koroškem 17. novembra. [Izv. dop.] Žandarmi iščejo pri nas po vseh slovenskih kmestkih hišah knjig, koje je mej svoje družbenike razdelila družba sv. Cirila in Metoda. Povod temu zasledovanju je menda dal oni deželni poslanec, ki je v deželnem zboru koroškem omenjal neke knjižice, v kateri se baje ščuje proti Nemcem. Dotična knjižica se imenuje „Tisočletnica Metodova" ; spisal jo je „duhoven Ljubljanske škofije", izdal in založil jo je pa „odbor za priredbo vlaka v Vele grad in Prago" 1. 1885. V tej knjižici se lepo in spretno popisuje življenje in trpljenje sv. Metoda. Na str. 15. in 16. pa se omenja tudi zgodovinski dokazana surovost, s katero so postopali nemški škofje proti sv. Metodu slovenskemu škofu. Ker resnica v oči b6de, hočejo zatreti omenjeno knjižico. To je že znana taktika naših nasprotnikov ; Baj se je svoje dni tudi v državnem zboru sprav d nek poslanec na Jurčičevega Tugomera, v kojem se omenja zgodovinska zvijača in lokavoBt, s katero bo Franki 1. 940. usmrtili voditelje polabskih Slovanov. A kaj naj pomaga našim nasprotnikom zakrivati krivice, ki so ji nekdaj trpeli naši očetje od Nemctv, ko vidimo, kako hi danes rajši nego jutre potopili vse Slovence v žlici vode, da bi jim ne zavirali stavljenja znanega „nemškega mosta do Adrije". Spominjajmo se le najnovejšega društva „Siidmark«, kojega pravila je vis. (ministerstvo že potrdilo, dasi ima očividen namen pogubiti in uni čiti najprej koroške in štajerske, potem pa tudi druge Slovence. Tako društvo se pripušča, nedolžno Blovensko knjižico pa, ki le pripoveduje, kar se je zgodilo in je zgodovinski dokazano, zasledujejo žan-darji. Še bolj nesramno je pa to, da se omenjena knjižica spravlja v zvezo z „družbo svetega Cirila in Metoda" in da ee z ono knjižico vred ščuje tudi proti drugim knjigam, koje je družba ali sama izdala ali pa nakupila, ter je razdelila mej svoje družbenike in njih otroke, ko vender vemo, da so knjižice, koje je izdula „družba sv. Cirila in Metoda" pisane v eminentno patrijotičnem duhu. — Življenje našega presv. cesarja menda ni nikjer tako iskreno in srčno opisano kakor v Hubadovi knjižici: »Franc Jožef I". Druge knjižnice pa, ki je pošilja družba svojim družbenikom so večinoma molit-veniki, katekizmi, evangeliji, zgodbe sv. pisma in" nedolžne pripovesti za mladino. In te knjige zasledujejo žantarjil? Ubinam gentium sumus? Iz mestnega zbora Ljubljanskega. V Ljubljani 16. novembra. NavzoČnih 19 obč. svetnikov. Predseduje župan Grasselli, ki overovateijema zapisnika imenuje obč. svet. dr. viteza Bleiweisa in Žagarja. V finančnega odseka imenu poroča podžupan Petričič o mestne občine donesku k gradnji deželne domobranske vojašnice in prečita dotični dopis dež. odbora. Kakor znano, pričela se bode graditi prihodnje leto na poprej Perdanovem posestvu ob Gruberjevi cesti nova bratnbovska vojašnica, prora-čunjena na 225.000 gld. Poleg te vojašnice pa se bode tik Gruberjevega kanala, ob potu, ki drži h klavnici zgradila za 25.000 gld. velika baraka, v katerej bode prostora za 500 tranzenalnih vojakov. Ker mora doslej mesto za vsakega tranzenalnega vojaki v Pongračevi vojašnici doplačevati 11 a kr. in vrhu tega trpeti troške za slamo i. t. d., predlaga {»oročevalec, da mesto obljubi 300 gld. letnega prispevka. Obč. svet. HraBky misli, da je ta znesek prenizek. Mesto bode imelo koristij nad 600 gld. na leto, pri vsem tem pa se je v poštev jemalo le eedanje mirovno stanje, vse drugače pa bode v slučaji mobilizacije. Za to predlaga, da se dovoli 500 gld. na leto. ObČ. svet. G o g a 1 i zdi se skoro neverjetno, da bi taka koliba stala 25 000 gld. Misliti treba na vse lučaje. Kaj pa če bo več vojakov treba. Mesto tudi 8 tem prispevkom letnih 300 gld., še ne bode popolnoma prosto. Ces: svet. M u r n i k pravi, da se on kakor tudi vsak odbornik poteza v prvi vrsti za mestne koristi. Navzlic temu pa se mu zdi 300 gld. na leto vender premalo. Od vojašnice, ki bode stala da bi jih morali pojmiti! — Ali so apostelji vedno v vsem razumeli Krista? In imeli so drugačne glave in drugačno pamet, kakor je vaša! In niso li rekli: Trda je ta beseda, in kdo jo more slišati ? — L«; storite, kar vam ukažem! In jaz zapovedani: Onega-le teles in duš svojih uničevalca zvežite, takoj! Sicer pridejo na Podlesje hujši časi, kakor je bil žvepleni ogenj nekdaj sipajoč se kakor v potokih na Sodomo in Gomoro!" Refunda opiral se je še vedno ob trhli hrast, kakor bi bile vse te besede oblaček, katerega razžene najmanjša sapica, kakor bi se ne jedna beseda ne tikala njega. Le njegovi pogledi, ostri kakor severni veter, in prodirni kakor hud mraz, videti so bili, kakor da se zadirajo v vseh sto obrazov najedenkrat Se uporneje. In okrog tesno stisnjenih ust premaknili Bta se včasih po licih, obledelih do sivožoltosti, brazdici, a le tako kakor senca. „Idite, oče Jarolim, z Bogom, ne brigajte se za nae, raje molite na etara leta in v strahu božjem pripravljajte se na večnost!" Metljar Razhoda odgovoril je za vse in vaem govoril iz srca. „Torej so v resnici vaša ušesa do dobra zaprta, in prijateljskemu svetu vaša srca zabita? — Teme pekla so vas obsenčile, in vsi ste že polni zlega duha ! Gorje — gorje — gorje ! — V imenu trojedinega Boga ..." „Ne imenujte po nepotrebnem božjega imena, pobožni mož!" nAli boš molčal, jazbec? — Vimenu najsvetejše Trojice ..." Otec Jarolim umolknil je za hip in dvignil uasproti neubogljivcem medni križec rožnega venca. „V imenu devetih zborov angeljskih zaklinjam vas, da bi bo odtrgali od svojega zapeljivca, da bi se spomnili večne rešitve svojih duš!" „Slepar ostudni! — Škoda tvojih sivih las za take besede! — Sreča tvojih sivih las, da odideš od tu zdrav!" Refunda, kateremu so bruhnile te besede iz ust, naglo se je zravnal, napel prsi, razkoračil se in ostrim, bodečim pogledom zmeril puščavnika od glave do roba razcapanega babita. „Odidi zli duh, kjer je tvoje mesto, in kjer je tvoje vladarstvo v imenu ..." „Ali si slišal? Sreča tvojih sivih las, da si še zdrav!" Postava Refundova je zrastla na videz za tretjino. Podlesci, katerim se je preje včasih pojavil na utrujenih obrazih posmeh zbok gorečnosti Jaro-Ifmove, postali so najedenkrat resni, in čudo, da jim niBo izstopile oči izpod obrvi. Mnogemu se je zdelo, kakor bi se v istini nebo spoprijemalo s peklom. „Volite mej Bogom in vragom. — Ali razumete, Podlesci? — Ko so vas kumi držali na rokah, odrekli ste se vsi satanu. Da, tako je : mej Bogom in vragom!" Otec Jarolim dvignil je desnico še više in medni križec pri rožnem venci zalesketal se je v poslednjih žarkih solnca, ki je ob jednem obsinilo s temnorudečim žarom upali, suhi obraz Refundov, kakor bi bil omočen v sveži krvi. „Mej mauoj in tem zmešancem!" Refuudov glas razlegal se je po dolini s pe-ternim jekom. Oči otca Jarolfma zalesketale so se v radostnem svitu, in na sedemdesetletni ali večletni obraz uameatil se je smeh zadovoljnosti. Medni križec v njegovi desnici zarudel je še temneje. Brazdice na uvelem obrazu ^uščavnikovem pa se niso dolgo zibale v nasmehu. (Dalje prih.) 225:000 gld. bode imelo mesto največ koristij. Pomisliti je treba tudi, kako kulantno je dežela nasproti mestu postopala glede velike vojašnice. Brez debate je letni donesek za 2f> let zvišala od 3600 na 4000 gld. Dalje opaža, da bo nameravana baraka imela prostora res samo za 500 (pet Bto) tranzenalnih vojakov, a za drugih 500 bode prostora v glavnem poslopji Zato on, navajajoč se druge nagibe, podpira svetnika Hraskega predlog. Obč. svet. Hribar omenja pri tej priliki, da je Ljubljana glede ukvartiranja vojakov v previsokem razredu. Tem povodom naj bi se začelo z vojnim erarom poganjati, da pride Ljubljana v nižji razred. Ob jedoem pozivlje gosp. župana, da bi visoko vlado naprosil, naj bi zakonski načrt o novem posojilu v zneBku pol milijona, kar najhitreje predložila v sankcijo, ker zadeva mesto toliko potrebščin iii t roško v. Župan Grasselli opomni, da mesto glede ukvartiranja vojakov nema nikake inicijative. Re-gulovanje vrši se vsakih 5 let Zadnje hilo je 1885. leta. Zastopniki mesta potezali so se takrat za ko risti mesta. Dasi sta Celje in Celovec na boljem, nego Ljubljana, se vender ni posrečilo, da bi se bila Ljubljana uvrstila v II. najemninski razred, vender se je plačilo nekoliko zboljšalo. Pri prihodnjem regulovanji bodo mestni zastopniki gotovo svojo dolžnost vestno vršili. Ko sta v tej zadevi govorila še podžupan Petričič in župan Grasseli vBprejme se občinskega svetnika Hraskega predlog, Poročilo finančnega odseka o skontrovanji mestnih blagajnic (poročevalec V. Petričič) vzame ae na znanje. Na piedlog istega poročevalca odkloni ae prošnja podpornega društva pravnikov na Dunajskem vseučilišči, isto tako tudi prošnja lekarnarjev Ljubljanskih, da se užitnine in mestnih priklad oprosti špirit, porabljen za zdravila. O ponudbi Frana Ćerneta (Kravželj), da bi mesto kupilo njegovo hišo štev. 15 v Kravji dolini (124 Osežnjev za 9000 gld.) poroča obč. svetuik dr. Tavčar in nasvetuje, da se odkloni, kar se tudi zgodi. V finančnega .odseka imenu obširno poroča obč. svetnik dr. Stare* o določitvi stavbinskih črt deželni domobranski vojašnici. Po njegovem poro čilu, v ksterem je tudi povedal, kakšne nove ceste in kje Be bodo odprle na Poljanskem predmestji, določijo se stavbinske črte tako, kakor so razvidne T načrtu z dne 9. novembra 1888, kar naj se de želnemu odboru nemudoma naznani. Obč. svet. Gogo 1 a bi želel, da bi okolu vojašnice ne bilo nelep ga kitajskega zidu. Ko se je govorilo še o premembi načrta glede stranišč, da ne bodo proti Gruberjevi cesti obrneni in ko je obč. svetnik Ve Ik o vrh pojasnil, da je zid okolu vojašnice potreben, se javna seja sklene. Domače stvari. — V denašnji seji deželnega zbora) poročal je poslanec Kersnik v poročilu dež. odbora ob uravnavi zdravstvene službe v občinah Razgovora so se udeležili poslanci Klun, Žvegelj, ki je predlagal, naj se vrne predloga še jedenkrat uprav-nogospodarskemu odseku, da o njej vnovič poroča, ker po njegovem mnenji je to vprašanje kom-petence, ali je imela deželna vlada pravico izdati navodila in določiti pristojbine v deželnem zakoniku piedno jih je deželni zbor odobril. Baron "VVinlder zagovarjal je vlado. Razgovora udeležili so se še Svetec, Kavčič, Dragoš, dr. "Vošnjak, baron Apfaltrern in poročevalec K e rs n i k. Pri glasovanji V8prejme se predlog barona Žvegelj na. Ob 1/a3. uri se seja sklene in določi nova seja danes ob 5. uri popoludne. Razgovor bode jako zanimiv, ker se bode obravnavalo o deželni bolnici. — (Deželni zbor kranjski) bode trajal še do prihodnje nedelje. Morda bode še v nedeljo seja. — (Peter Pod reka f.) Dne 8. t. m. umrl je V8led kapi g. Peter Pod rek a, duhovnik v Ronci, najznaneji rodoljub in pisatelj mej beneškimi Slovenci. Lahka mu zemljica! — (Gospod J o s i p Gorup) daroval je c. kr. kmetijskej družbi kranjskej za priredbo posebnega oddelka kranjskega ua kmetijskej razstavi, ki bode leta 1890 na Dunaji, 5 00 gld. — (Ljubljanski veteranski kor) praznoval je god kumice njegove zastave cesarice Elizabete včeraj s sv. mašo v Št. Jakobski cerkvi. Drugo nedeljo bo tem povodom društvena veselica pri Virantu. — (Mestni zbor Ljubljanski) imenoval je v sobotni tajni seji gospodično Marijo Podobnikovo začasno vrtarico na II. mestnem otroškem vrtu. — (Domači pešpolk baron Kuhn) bode baje premeščen v P ulj. To smo zvedeli iz vojaških krogov, kateri trdijo, da se stvar že dlje časa obravnava. — (Sloveusko gledališče.) Včeraj bil je jako prijeten večer, kajti predstavljala se je veselo gra, ki spada izvestno mej najboljše, kar jih je doslej še pisalo žensko pero: Veseloigra „Strijc bogatin", katero je nemški spisala E Heule, poslove-venil pa g. Vekoslav Benkovič. Igra je malo preširoko na pet činov razpeljana, res je tudi, da nekatere epizode in osebe neso baš neobhodno potrebne, a vse so tako umestno uvrščene, da pomno-žujejo živahnost glavnega dejanja in služijo vsej igri v iBto svrho, kakor okraski na kakem sicer preveč jednoličnom poslopji. Od prvega nastopa do konca vrste se in menjavajo dogodki in osebe v tako brzem gladkem tiru in dialogi so tako živi, deloma celo dovtipni, da slušateljeva pozornost nikdar ne opeša, marveč, da Be nahaja v vedno ugodnejem razpoloženji in da se naposled prav neprisiljeno smeje. —Glavno ulogo imela je gospa Bo r š t n i k-Zvonarjeva, katera je preteklo nedeljo igrala „ Čarovnico pri jezeru", včeraj pa baš nasprotni „geurett, iz tragične prestopila je v komično Btroko. Kakor je preteklo nedeljo izborno pogodila velete-žavno ulogo čarovnice, tako včeraj ulogo mlade Irme Krasinske, ki s svojo pristno naravnostjo, dra-žestno vnanjostjo in šegavostjo liki perpetuum mo-bile" oživlja dejanje in šviga od prizora do prizora. Občinstvo odlikovalo je njeno igro z obilim priznanjem in s krasnim šopkom. I /.mej ženskega osobja imenovati nam je že priznane igralke gospodični G-ostičevo in Nigrinovo in gospodično Slav-čevo, ki jako ugodno napreduje. Dvornega svetnika Levina predstavljal je g. Borštnik s primerno eleganco in dostojnostjo. Gosp. Slavko se je prav dobro umislil v ulogo jako zaljubljenega a Bilno boječega pristava Mladovana. Igral je vseskozi z najboljšim uspehom. Gosp. Sršen ugajal nam je kot grof Fiironczv, dasi uloga ni posebno hvaležna in je to menda bilo prvikrat, da je na slovenskem odru nastopil karikovan „madjar ember". Skupina zijalastih turistov v razvalinah Brauimiro-vega grada, katere je g. Seršen, kakor čujemo v jedni noči a vrlo dobro naslikal, so gosp. Danilo, Perdan, Verovšek, Lovšin in gospa o t ur m o v a predstavljali prav tipično in deloma z dobrim humorjem. Gospodu Benkoviću čestitamo, da si je baš to igro izbral in jo tako gladko poslovenil. Gledališče je hilo razprodano. — (Slovenski klub na Dunaji) ima svoj prvi večer v letošnji četrti sezoni v Hoboto 23. novembra t. I. v restavraciji „zum Lothriger" I. Kohlmarkt št. 24. parterre. — Čital bode gosp. dr. Fr. Simonič svoj spis: »Naš rojak in imeniten strokovnjaški pisatelj med. dr. Jožef Ivan Knolcw. — Začetek ob osmi uri. S tem vabijo Be na Dunaji bivajoči Slovenci, da ae udeleže v obilnem številu tega večera. — (Strah ima v j like oči) Ljubljanski plin je svetovno znan, da je jako drag, še bolj pa slab, a preteklo soboto po noči proti 11. uri začela je plinova luč tako opasno mrkati, da so po mnogih javnih prostorih sveče in svetilke prižgali. Nenadni mrak vzbujal je po vseh prostorih nevoljo, bil povod raznim dovtipom, v kaziuski restavraciji pa najskrajnejo preplašenost. Ondu zbrane nemške turnarje je nepričakovana tema tako zbegala, da so v svoji prebujni fantaziji že bili trdo preverjeni, da se snuje atentat proti njim. Nastal je vik in krik in tekli so kar najhitreje po policijo, da bi je ščitila pred napadom od slovenske strani. Dasi je ves ta dogodek skrajno smešen, nas vender uči, kako bi se še tako nedolžna in neznatna Btva-rica z izredno strastjo rada izkoristila proti nam. — („Martin ova Beseda") prirejena po Šišenski čitalnici v Koslerjevi pivovarni obnesla se je povsem dobro. Prostori bili so napolnjeni Članov in gostov; zabava je bila vseskozi živahna. Pevski del vsporeda vršil se je točno in pohvalno. Ženski in mešani zbori, kakor tudi možki zbor „ Sukal s i m veslo* morali so se ponavljati. Opereta „Kukavica* zanimala je občinstvo izredno. Popolnem zadovoljila je godba poslušalce in plesalce. — (Nemško planinsko društvo avstrijsko), oziroma njega kranjska sekcija odločila se je, glede na to, da se bode kmalu zgradila železnica iz Ljubljane v Kamnik, da stori prijateljem in turistom pristopne Kamniške planine (ali kakor jim Nemci radi imenujejo „Savinjodolske planine") tudi ob Kamniške strani. Letos naredila je pota na „Kamniško sedlo" in na „Kokersko sedlo" (po-motno „KoČno sedlo"), da omogoči prelaz na Štajersko, od koder je priredila že Celjska sekcija tega društva pot do „Kamniškega sedla". V bodoče zgradila bodo tudi na Kamniških planinah ob Grintovci novo zavetišče za one hriboplazce, ki hodijo na ta najvišji vršac Kamniških planin s Kranjske ali ;užne strani. — Tako poroča „Tagespost" s 15. dne t. m. Doslovno isto nasvetoval in priporočal je domačinom v našem listu lani v spomladi »Cirilov" v listku „Zavetišče na Grintovci". Znano je, da ne more biti nikdo prorok v domačiji. Kamniški in Brdski rodoljubi vsprejeli so te „Cirilove" nasvete s ponosnim zasmehom ter nazivali porogljivo napominani listek njegov plod lokalnega patrijotizma," a tedaj jih izvajajo nasprotniki na svoj način in se ve, da v prospeh svojih smotrov. Kakor so prepluli že biser naše domovine, Bled, s svojimi tujimi napisi po vseh potih in stezah celo bornih, slamnatih kočah, takisto storili bodo v naših Kamniških planinah. Nočemo biti proroki, a gotovo bo tudi Ljubljansko-Kamniške železnice lice tako, ko da bi vodila iz Berolina v Spandau. Čudno, a še bolj tožuo je, da mi še vedno tako malo poznamo in cenimo svoje. Brezuspešen bo pojedinih požrtovalnih rodoljubov naših ves trud in delo, če se še ne znebimo vsi dosedanje brezmejne malomarnosti. Dotlej „smo brez dna polnili sode". — (Iz Postojine:) V noči od petka na soboto udrli so tatje v občinski urad v Postojini. Ukrali so jedne uro in tajnikovo pipo. Pokvarili so 4 ključavnice, razbili z železjera okovano skrinjico in lotili se tudi "VVertheimove blagajnice, toda odpreti je neBo mogli. V blugainici je bilo okolu 30.00 0 gld. denarja in vrednostnih papirjev. Ker "VVertheimerice neso mogli zmagati, popihali so jo z neznatnim plenom. Tatovom so ua sledu. — (K o strun ubil) ie 76 let starega moža Janeza Valentiča v Noveintrgu pri Kamniku. Starček pasel je dokaj hudomušno žival, nepaziv-šemu nanj odstrani se za nekoliko korakov ter se s tako silo zaleti možancu v trebuh, da je kmalu na to sdlhoil svojo dušo. — (Konj a rs ki odsek) c. kr . kmetijske družbe kranjske imel je 9. t. m. sejo. Navzočni so bili predsednik g. dr. Th. Rudesch in odborniki gg.: Hanslik, Lenarčič, Perdan, Pire in Seunig. Gospod Povše je bil zaradi deželnozborskih opravil zadržan. Iz zapisnika posnemamo: Ukrene se za nakup ponujenega žrebca v ta namen ne priporočati kupa. — Prošnjo županstva v Kostanjevici, da se tam naredi žrebčarska postaja, ukre ne se s priporočilom predložiti ministerstvu. — Žrebca v Kaplji vasi se zarad slabe oskrbo dotičniku uzameta. — Ukrene se ministerstvo prositi, da bode pristojbine za spuščanje vseh cesarskih žrebcev le po 1 gld. — Vzame se na znanje, da je prošnja za novo žrebčarsko postajo v Grosupljem odbita. — Ukrene se 18. novembra ua Selu pregledati nove došle žrebce ter uravnati razdelitev žrebcev za leto 1890. — (Cesarjevič Rudolfovo sadjarsko društvo za Spodnji Staje r) bode po odboro-vem sklepu imelo 8. dan decembra t 1. popoludne ob 3. uri v tukajšnjem šolskem poslopji svoj drugi letošnji občni zbor po sledečem vsporedu: 1. Poročilo ravnateljstva: a) o društvenem delovanji, b) o društvenih računih. 2. Volitev novega odbora. 3 Pouk o sadjarstvu z ozirom na dela in potrebe v tem letnem času. 4. Posvetovanje, kako se udeležiti prihodnje ra/stave v Gradci. 5 Nasveti. K obilni udeležb« uljudno vabi odbor. Št. Jurij ob južni železnici dne 10. novembra 1889. Val. J ar c, tajnik; dr Ipavic, ravnatelj. — (Na današnji sv. Elizabete semenj) prignalo se je konj in volov 866, krav 782, telet 67. Skupaj 1725 glav. Živine prignalo se je več, nego na zadnji mesečni Bemenj, ali živinska kupčija v obče ni bila tako živahna, ko zadnji mesečni semenj. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Trst 17. novembra. Pri današnjih volitvah je bil nečuven terorizem od strani na- sprotuikov, v šestem okraji smo komaj zmagali, v prvem, tretjem, četrtem sijajno. V petem smo propali, naš kandidat dobil 90, konservativec Bnrgstaller 50, nasprotnik kaplan Pajor 180 glasov. V drugem okraji je bila vsled terorizma udeležba veČine volilcev nemogoča, zmagal je progressist Mauroner. Do sedaj je bil zadnji okraj odločno naš. Današnji izid je posledica našega položaja. Postojina 17. novembra. Danes prišli so Častniki nem ke vojne mornarice, mej njimi princ Viljem Meklenburški iz Trsta v Posto-jinsko jamo. Spremljali so jih avstrijski pomorski Častniki. Vseh bilo je nad 100. Ž njimi prišla je tudi godba 87. pešpolka, ki je svirala v jami in zvečer na kolodvoru. — Obedovali so v Proglerjevem hotelu. Rio de Janeiro 17. novembra. Začasna vlada proglasila, da je monarhija odpravljena in da bode odslej Brazilija federativna republika. Iz provincij prihajajo izjave za novo vlado. Bivši ministerski predsednik zaprt. Prebivalstvo mirno. Postojina 18. novembra. Danes došel pruski princ Henrik in v njegovem spremstvu 19 druzih dostojanstvenikov in častnikov. Rio Janeiro 18. novembra. Cesar odpeljal se je včeraj v Evropo. Lisbona 18. novembra. Portugalska kotveta Bartolomeo Diaz odplula v Brazilijo. Trajni zdravilu! vspeh. VsakerSno trganje po hrbtu in udih ter bolečine v členkih vspešno ozdravi mazanje z Moll-oviui „Francoakitn žganjem in soljo". (Jena steklenici 90 kr. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvor. založnik, na Dunaji, Tuehlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 4 (55—14) iJUBLJilSn ZVOH" •vtojl za vse leto gld. 4.60 ; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gid. 1.15. 14. novembra. Burger, Lindenfeld z Draxsler iz Kamnika. Pri Klomi : Windischgraz, Dunaja. — "VVoblgeiuuth iz 1'ulja. -— Heiner is Celovca. Pri Malici: Jentu, Koib, Klein z Dunaja — Gtfr-stenberg, Jj'kš, Roseberg, Reicb. Pollak. Pregelhof z Dunaja. -- Černy ie Sarajeve. — Ferjančifi iz Kočevja. — Podgoršek i/. Novega mesta. Pri avstrijskem cesarji : Prosekar iz Koroškega PauSe ti Mokronoga. Pri Juiueui kolodvoru: Gusar iz Pazina. Tržne cene v l^juM ja^si f.dne IG. novembra t. 1. IfH kr. Pšenica, hktl. »; Uli Rež, rt 4! 71 Ječmen, * * *l 4 39 Oves, n 3 09 Ajda, ProbO, rt 5 30 . • . 1 4 66 Koruza, Krompir, n . . • 1 4 HT * 1 3 08 Leča, n 12 — Grah, n K> — Fižol, n » — Maslo, kgr. . 1 — Mast, i— Speli trišeu n 1— 54 Speh povojen, kgr. . — t>4j Surovo maslo, „ . — 90i Jajce, jedno : . , .|| — j 8| Mleko, liter . . . . !l— 8, Goveje meso, kgr. - 56 Telečje „ , —52; Svinjsko „ „ — »O Koštrunovo „ a — 82 Pišanec......|—128 Golob......H— lih Seno, 100 kilo . . . 2 Slama, „ , . . .11 2&0 Drva trda, 4 □metr.jl 7 SW „ mehka, 4 'j 4 25 Meteorologično poročilo. 0 a Čas opazovanja Stanje barometru v mra. Temperatura Vetrovi 1 Nebo Mo-krina v mra. 16. nov. 7. zjutraj 2. popol. zvečer 751 .3 mm. 749 6 mm. 749 8 mm. —1 6-C 0 6" C — 10° C brezv. brezv. brezv. megla megla megla 0-50 mm. megle. 17. nov. 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 749-7 mm. 749-4 mm. 749-4 mm, —24n C —06ftC —2 0" 0 brezv. bretv. brezv. megla megla megla 0 50 mm. megle. Siednja temperatura 0-7' pod uortnatom. in —1-7°, za 31° in 5-1° lO-io-r^a-jslsia- borza dne" 18 novembra t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta ..... Srebrna renta ..... Zlata renta ...... 6"/0 marčna renta .... Akcije narodne banke. . . Kreditne akcije..... London...... Srebro ........ Napol......... C. kr. cekini .... Memfike marke .... 4°/o državno srečke i* 1. 1864 Državne Brečke iz 1. 1864 O^erska zlata renta 4°/Q..... ©gerBka papirna renta ft°/0 . . . 6 7c Štajerske zemljišč, odvez, oblig. Dimavii reg. srečke 5°/0 . . 100 gld Zemlj. obč. avstr. 4'/I°/o z'at> zaflt- ust' Kreditne srečke.....100 gld libdolt'ove srečke..... 10 , Akcije anglo-avstr. baike . . 120 „ Trammway-draat. velj 170 gld. a. v. včeraj — daDes gld. «5 30 - gld. 85-30 8.VB0 — „ 85 70 , 108-45 - L 108 65 , K'O-70 - 100-50 ff 925 - _ 923 — , 310 75 - 310— , 119*05 — , 119 — l 9-47 _ 9-47 ■ 5-66 — 5-66 58-42'/, -- 58-40 250 gld. 132 gld 50 ur. « IzSla so v posebnej knjigi: Pisma iz Pariza od prof. Ant. Bezenška. Vseh 25 pisem obsega deset tiskanih pOl. Cena SO novč. (950-1) Naročila vsprejemata in izvršujeta: gosp. Arnošt It«-i.i':!«.«• u. uradnik banke .Slavije", iu ..\ar«dn» TiNkarna'« v Ljubljnnl. e Jako važno! 100 178 101 97 123 U8 185 20 145 65 50 Dečka, ki je krepak in zdrav ter je dopolnil 14 leto, vsprejme takoj v učenje (960—1) Leopold Blumauer, sedlar. Solicitator vsprejme se v not »trs U i pisarni v stalno službo. Zahteva se lepa pisava, izurjenost v ekspediciji in diuzih v področje solicitatorja spadajočih opravilih ter stroga zanesljivost, v vsakem obdru. Plača po dogovoru. Ponudbo in BvedoČbo naj se izročć upravniŠtvu »Slovenskega Naroda" do »8. t. ni. (957—2) Načelnišfvo užitninske zadruge v* Zatićini m v v 3 izurjene dacarje s plačo 600 gld. in 400 gld. in s prostim stanovanjem. Prošnje do I. decembra 1889. Kavcije zahteva se od prvega 200 gld. in od drugih pa po 100 gld. Sv. Rok, dne 15. novembra 1889. Ivan. HiZrlstan, (956—2) načelnik. Za večdnevnega mojega tukajšnjega bivanja si u šojam naznanjati visokemu plemstvu in p. n. občinstvu, da v interesu ćLoascLSič;© ©"tortnij© svetne in cerkvene predmete posnemljem in v ta namen po najvišjih cenah plačujem stare drago-tine, kovinske posode vsake vi ste, orožje, preproge, pobišje, potem čipke, pahljače, nakit iu sploh vsakovrstne dragotine i. t d. J osip Urban Frey v hotelu „Pri Slona". Za dopisovanja v Ljubljani in uljudno prosi. zunaj Ljubljane se 1068— 2) Marijaceljske kapljice za želodec, izvrstno uplivajoče pri boleznih želodca. Preverjene pri pomanjkanji slasti do jedi j, slabem želodci, napenjanji, kislem podiranji, koliki, želodčeveui kataru, /gagi, zlatenici, gnjusu in bljuvanji, glavobolji (če izvira iz želodca), krči v želodci, zapiranji, preohloženji želodca z jedjo in pijačo. — Ona steklenici z navodilom, kako se rabi, IO kr., dvojni steklenici 70 kr. Osrednjo razpošiljalmeo ima lekar Karo I Brady, K ro meri ž (Moravsko). SVAIClEiO! Pristne Marijaceljsko kapljice za želodec se mnogokrat ponarejajo iti posnemajo. — na so pristne, mora vsaka Hteklenica imeti rudeO zavitek z Korenjo varstveno zuauiko in z navodom, kako rabiti« ki se pridene vsakej steklenici, opomniti je, da mora navod biti tlNkau v tiskarni H. €lusek-a v Kromerlži. -,_ Mariiaceli'ske ki 8?že ve,ć..let z n»jtM»u«p uspehom rabijo pri zapira- čistilne kroP'liice nJi inzai>«8anji, sesedaj •** 5 J ' pOgOitoma ponarejajo.— Pazi naj so torej na gorenjo varstveno znamko in podpis lekarja K. Brady-ja'v Kromeriži. — Cena Skat-Ijici 2o kr., zvitku a 6 fikatljic gld. 1.—. Če se naprej poSlje znesek, velja poštnino prosto 1 zvitek «ld. l.ao, 2 /.vitka gld. 9.80. M .rijaceljsko kapljice za želodec in Marijacejske čistilne krogljice neso nikako tajno sredstvo. Njih sestavimo navedene so na navodu, kako rabiti, ki se pridene vsakej steklenici. Marijaceljske kapljice za želodec in M hi i|a-celjske čistilne krogljice imajo pristne: V Ljubljani lekar Piccoli, lekar S\voboda; — y Pustojini lekar Fr. Bjiccarcich; — v Škofji Loki lekar Karo! Fahiani; — v Radovljici lekar Aleks. Robtek; — v Novem Mestu lekar Dominik Rizzoli,_ lekar Bergumnu; — v Kamniku lekar J. Močnik; — v frmiiulji lekar Iv. BUlek, (798-7) VIZ1INICE priporoča „Narodna Tiskarna" po nizkej ceni. C. kr. kneza železniška pri v. tovarna na Dvoru na Kranjskem priporoča se za zalaganje (217—aja|o<-ih vododrzolb strojev, vodnih koles iz litega in kovanega železa, za gnili delov, kakor tudi priprav za parne in vodne žage in posamičnih cirkumrnih Tavoletti- in žag z jarmom, stiskalnice: hidravličnih stiskalnih, stiskalnic z vretenom in vodom, kopirnih stiskalnic, itd., železa v palicah in oslj iz kovanega pretopljenega železa. mmr Vprašanja glede oen ae hitro odgovore. Rttto tedaj da se lato lota podLietie y najem! V najem oddam takoj na več let svojo veliko (94*j—3) ovino nim v velikem iikIiisIi iJMkcin kraji ua KoroškeiBi. ki je jako dobro obiskovana. Zaloga blaga odstopi se za ceno, za katero se je kupila. _ 6000 gld. v gotovini potrebno. — Blagovoljna pismena vprašanja naj se pošljejo pod naslovom „tt. N. W. 23-10" upravništvu »Slovenskega Naroda". ! ! Hajvisje odlikovan je !! LOHSE-ov šmarnični Eau de Cologne bil je odlikovan na zadnji Molbournskej razstavi in je zaradi svojih obveže-valnih lastuostij slavno znan no le kot dodatek k vodi za toileto in kopelj, temveč tudi posebno zaradi svojega močnega, ozivI|ajočega duha za žepne robce, obleke i. t. d., in ga v vseh deželah bolj cenijo, nego jednotno Kolonjsko vodo. Gustav Lohse, 46 Jager-strasse, Berlin, dvorni parf-u-ime-uir. (719—u •> m Dobivajo se v vseh prodajalnicali parfuma in ^alanter*jHkega blaga. ■15) I Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".