Izhaja v Trstu
fsaio soboto opoiudie.
Rokopisi se ne vrar Cajo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
ffMništvo in npravništvo
»I« del Lavatoio št. I, I.
TELEFON 18-67.
Posamezne štev. se prodajajo po 6 vin.
Inserati se računajo na milimetre v širo-kosti ne kolone, in sicer po 8 vin. za vsaki mm. Za več nego lOkratno objavo pa po dogovoru.
Naročnina za celo leto K -4-—; za pol leta in za četrt leta razmerno.
Glasilo »Narodne delavske organizacije^ v Trstu.
Tovariši! -- Delavci iz mesta in okolice!
Naši tovariši in naše tovarišice v ■Ajdovščini vodijo vže o. teden krvav in veleresen boj proti kapitalu, proti e. kr. priv. predilnici v Ajdovščini. Nasprotnik je močen, kajti on razpolaga ne samo z ogromnimi denarnimi sredstvi, ampak Uidi z uplivom na nierodajnih mestih. V tem neenakem boju zamorejo zmagati naši tovariši le pod pogojem, da jih ne pustimo same, ampak da jih moralno in gmo-tno, vsak po svojih močeh podpiramo. Podpirati pa jih moramo pred vsem gmotno, da jim s tem olajšamo neprijetnosti, spojene se stavko. Vabimo Vas tedaj, da pridete vsi
jutri v nedeljo, dne 11. junija
na
VESELICO
v prid štrajkujočim v Ajdovščini
ki se bo vršila
: ob 5. uri popoludne :
v »Narodnem domu“
v Barko vij ah.
Odbor ji 0. 0.
Otvoritev turske železnice.
Nemci kar skačejo od veselja, in njihovi listi navdušeno pozdravljajo otvoritev nove ž lezniške proge, ker je zdaj zveza toed nemško državo in Trstom še bolj utrjena in pot za nemško trgovino proti bašemu jugu toliko krajša.
Nemška radost je povsem opravičena. Most od Belta do Adrije se utrjuje od dne do dne, nemška trgovina in industrija si osvajata svetovni trg in dobičkanosni Balkan. Naša vlada se res tudi pošteno trudi, da bi bilo č;m več železniških zvez z Nemčijo. Vse te glasovite in znamenite Proge so gradili kaipak samo, ker je to želela Nemčija. — No, mi poznamo velikanski pomen, ki ga imajo železnice za gospodarstvo in kulturo vsakega naroda. Saj so vendar prevažna panoga državnega i® deželnega, pa tudi narodnega gospodarstva — in vir dohodkov, posredovalec svetovne omike in mednarodne trgovine. Bo dolgosti železniških prog merimo gospodarsko moč v deželi.
To je res. Tudi podpišemo in podčrtamo, da smo blagoslova, ki ga delijo železnice, lahko posredno deležni vsi. Obsojamo samo one činitelje, ki so pripravljeni graditi železnice do vsakega nemškega zelnika — pri nas pa ni nikoli dovolj sredstev za to, naša potreba ni uikoli zadosti velika, da bi se tudi za nas odločili izdati kak vinar. Zveza z Dalma-
cijo je tako velikega pomena ne samo za deželo, temveč tudi za državo — pa se ne morejo in ne morejo malo bolj podvizati.
I
Da, govorili so že celo, da bodo stvar zavlekli do sv. Nikoli.
In če že končno tudi po naši deželi, steče železnica, je vendar ta največkrat le na zahtevo vojnega ministra mogoča pa, ko je treba odpreti nemški invaziji nova vrata na stežaj.
Pozdravljamo železnice vobče, veselimo se vsake nove proge, saj nsi^ lahko vsaj posredno koristi. Ali vendar s6 zbo-jimo, če pomislimo, kaj pride k napi z vsako novo železnico. Nasilja in modernih roparjev narodnih naših svetinj se strašimo. Zakaj namene naših vlad in železniških uprav poznamo prav dobro. Sami na svojem telesu čutimo vse zle posledice ponemčevanja in prodiranja tujega življa v naše osrčje.
Pred vsem pridejo z novo železnico nemški uradniki in uslužbenci, ki so vsi prežeti germanizatoričnih tendenc svojih gospodarjev. Nameščeni so v čisto slovenskem kraju, otroke imajo ... no, zdaj pa mora biti tu nemška šola za par nemških paglavcev, „Schulverein“ in „Sudmark" sta hitro na mestu, pomaga jima pa še železniška uprava. V kratkem času ima tak slovenski kraj nemško šolo, katero pohajajo tudi slovenski otroci. In na ta način je pričela prva faza raznarodovanja — kako se proces dalje razvija, vtmo vsi, saj nam je treba pogledati samo Gorico, Gorenjsko, Spodnje Štajersko ; še celo Dolenjsko, kier hoče menda v Trebnjem ,.Schulverein“ ustanoviti šolo samo radi enega železničarja, slovenskega renegata. Do zdaj tam niso še nikoli videli Nemca, a zdaj — ? !
Pod naslov današnjega članka sicer ne spada, ali je vendar po asociaciji idej v logični zvezi vse, kar mislimo na kratko omeniti.
O pomenu železnic s kulturnega in šolskega stališča se bomo kdaj pozneje bolj podrobno bavili; za danes se hočemo dotakniti železniške uprave le kot kapita lista in velikega podjetnika.
Železniška uprava je mogočen delodajalec. Preživlja uradništvo, poduradništvo in druge uslužbence. Pri železnici se je udomačilo famozno načelo, da je treba pri uslužbenskih plačah in mezdah hraniti, na vse pretege, prav brezsrčno hraniti. V primeri s predpogoji, ki jih stavi železniška uprava do onih, kateri se hočejo posvetiti njeni službi, in v primeri z velikansko odgovornostjo velenapornega dela in z zahtevo čisto posebnih sposobnosti in gotovih zmožnosti, s katerimi se mora izkazati železničar — če bi vse to primerjali in pa njihovo plačo, tako moramo izjaviti, da so sramotno, slabo plačani. Vsak podjetnik mora skrbeti, če hoče, da bodo njegovi uslužbenci z veseljem delali, da bodo mogli posvetiti vso svojo skrb njegovemu podjetju, in da se jim ne bo treba boriti s skrbjo za vsakdanji kruh, Tega prim tiv-nega pravila železnice nočejo poznati. Naj-rajše bi še vsakemu svojih iz žetih trpinov odtrgali bori košček kruha izpred ust.
Naravno je, da tudi v tlačenih podložnikih vzkipi kri — in prekipi v podobi pasivne resistence, po puhlih birokratih spisanih instrukcijah omogočenega in dovoljenega, po zakonu celo prisiljenega »dela«. In tedaj zgubijo visoki gospodje glavo in pa čudijo se, kako veliko in vedno je treba zboljševati plače in mezde.
Kajpak, tega ne pomisli nihče, da drobtine ne zaležejo dosti — in da se ljudje zgražajo nad razsipanjem denarja
in da jih skopost mori in
bave potrebujejo železnice — tržaško ravnateljstvo za‘nad tri miljone kron vsako , četrtletje — #pa slovenska ali slovanska firma ne sme zaslužiti prav ničesar. Vso to velikansko dobavo imsjo v rokah Nemci.
, Tuvestiticijski material nove alpske železnice pred dvemi leti je bil veliko prepla-ali-<" čan. Javna tajnost je to. Železniška uprava j je povsod in namenoma protežirala nem-1 ške dobavitelje, ti pa so jo skubli kar se je dalo.	. S
S številkami bi lahko dognali neizmerne vsote, ki polnijo nemške žepe in jačijo nemško oblastnost z državnim denarjem.
Da, korupcija in nacijonalne in šovinistične sanje na vseh straneh pri železnici !
Ampak Nemci poznajo veliko važnost železnic res izborno. Ne spustijo je izpred oči, ne prezro niti najmanjše okolnosti, ki bi jim utegnila koristiti. Zdaj, ko je zdrdrala turska železnica, so navdušenja iu veselja kar pijani. Od nove železnice si obetajo mnogo in vse. Tudi načina svojega prodiranja ne tajijo, saj pravijo : . . . Germanija je od nekdaj vodila svoje brhke 1 sinove čez Alpe proti jugu. In zdaj se pomika njena sila po novi poti do Adrije. Meč nosi še skrit. S prijazno gesto kaže nemškemu narodu novo pot nemške moči in mu kliče : Nemško do Adrije . . .
To nam bodi resen opomin. Zapreti in zagraditi moramo pot nemškemu navalu. Naš obstoj, naše življenje je v nevarnosti.
e Italijani tega ne vidijo v svoji politični zaslepljenosti, moramo pa mi tem budnejše stati na straži za svojo Adrijo, katero so že naši predniki tako junaško in zvesto branili. Kar je zakrivila zgodovina, kar zagreši nad nami sedajnost — to vse nam bodi tem glasnejši in jasnejši opomin, da nam preti gospodarski in politični pogin, če nas nepripravljene preseneti čas zamujenega dela.
In v Trstu se Nemci že kar šopirijo. Zadnje volitve so pokazale, da skušajo Nemci tu v našem mestu priti tudi politično in v mestni upravi do veljave. Saj ni čuda, če pa vlada tako pospešuje nemštvo ob Adriji. Kdor le.hoče, je premeščen v Trst. In tako se dela nemštvo tukaj. Pojutrajšnjem bodo pa Nemci že hoteli oklicati Trst za nemško posest....
V II. volilnem razredu, kjer so volil sami izobraženci, so dosegli Nemci narav nost krasno število glasov. Seveda vs vemo, da so to sami priseljeni tujci, sam z gotovimi nameni sem premeščeni uradniki. Ampak 385 glasov so dobili le!! In sama državna železnica je dala 163 glasov. Pa tudi v I. volilnem razredu je precej nemških železniških uradnikov volilo, ker stanujejo po volilnih okrajih I. volilnega razreda v okolici.
Tedaj skoro polovico vseh nemških glasov so dali v II. volilnem razredu nemški železnišsi uradniki. In kjer so pa drugi uradi: pošto, financa, c. kr. skladišča
tam, kjer bi ne bilo potreba, in brezsrčna
pretirana vničuje,
Ža Slovane je to vse tem hujše, ker vejo, da jim režejo kruh narodni nasprotniki in vedno krivično in tanko.
Kako kolesa v uri: eno gre v drugo; tudi naša trgovina trpi vsled pristranskega postopanja železniških oblasti. Toliko do-
sole itd. itd. Lahko bi skoro trdili, da so imeli v II. razredu ogromno večino tuji nemški uradniki, torej nedomačini, In naši ljudje pa moraio životariti povsod, samo doma no. Saj imamo inteligenco, samo doma ji dajte kruha in ne gonite je od domače hiše.
Ravno te volitve so nam pokazale produkt sistematičnega premeščevanja tujerodnih nemških in nam v vsakem oziru nasprotnih uradnikov.
In ti so — to povdarimo posebno — pijonirji germanizacije, nositelji velenemške ideje, naduti in našega kruha pijani kli-čarji ob slovečem nemškem mostu do Adrije. To je in je za nas tako velike nevarnosti, za nas in za naše italijanske sosede, da bi se morali res skupno in z vsemi močmi ustaviti vedno večjemu navalu.
Večja trgovina, industrija, kapital je skoro že ves v nemških rokah. Italijani so denarno popolnoma podjarmljeni — pa se ne morejo strezniti, ne spregledajo 1

Ge ’ a bo odpomoči, če se ne vzdrami odpornu sila v nas, potem smo izgubljeni. Niso poklicani samo politiki in voditelji našega javnega mnenja, da bi posvetili vso svojo pozornost temu vprašanju — o ne ... . tudi mi delavci smo kaj trdo prizadeti pri tem. Gospoduje in zapoveduje nam na domačih tleh tuj človek, ki nas prezira in mrzi — ali pa nam naravnost odvzema kruh in ga daje od bogve odkod došlim tujcem. Pač, smo ljudje, privoščimo vsakemu zaslužka, ampak mi, ki smo tu, smo samim sebi vendar najbližji.
Jako zanimivo bi bilo napraviti točno statistiko, koliko je v Trstu delavcev sploh, koliko je domačinov in koliko tujcev; kakšne so mezde in kakovost dela, ki ga opravlja delavec te ali one narodnosti; in končno bi bilo pa še najbolj zanimivo dognati narodnost onili delavcev, ki so brez dela, ki čakajo nanj ali ga iščejo.
Tudi naše prijatelje socijaliste bi to salamensko zanimalo. Kar vidimo, kako bi si jim obrazi potegnili, ko bi videli, kako slabo znajo nekateri ljudje tolmačili mednarodnost.
Mi vemo, kaka bi bila približno ta statistika, danes se je pa nočemo več dotikati. Pa bo že prišel čas, ko nam bo treba glasno in jasno govoriti tudi v t^m smislu. Zakaj bojimo se kot narodno čuteči delavci za obstoj in procvit naših narodnih principov in napredka narodovega blagostanja. Kot delavski trpini pa čutim >, da nimamo kruha tam in takrat, kjer in kadar bi ga morali imeti.
Ampak nas vek je boj, splošen boj za prvenstvo povsod; kaj nas mora kaj bolj tesno zvezati kakor ljubezen do rodno zemlje ?
Poziv vsem narodnim delavcem v Trstu.
Zadnji dve leti izvršila se je velevažna sprememba v življenju slov. narodnega delavstva. Prej izročeno na milost in nemilost raznim sovražnikom, si je narodno delavstvo po ustanovitvi N. D. O. postavilo svoje ognjišče, kamor se zateka v težkih in veselili urah, kjer dobi me le potrebno moralno, temveč tudi materijalno pomoč.
N. D. O. dosegla je v tem kratkem času svojega obstanka za vse Slovence v Trstu in Primorju že toliko vspehov. da ji je po dosedanjih izkušnjah zagotovljena boljša bodočnost.
Kot produkt neumornega dela omenjamo razun različnih podružnic samo ustanovitev „Zveze železničarjev" ter „Kon-sumne zadruge članov N. D. O."
Kar je bilo pred letom dni še pobožna želja, to je postalo letos trdna resnica.
Da se osvobodi našega delavca od dostikrat nevarne zavisnosti, ter se ga reši zaničevanja od strani naših sovražnikov, da se ga postavi tudi materjalno na lastne noge, je bil cilj ustanovitve „Konsumne zadruge".
„Konsumna zadruga članov N. D. 0.“ je pričela, ko je enkrat srečno prebila vse ovire, dne 8. aprila t. ]. svoje delovanje. Prpo njeno skladišče se nahaja v ulici Bosco št. 17, toraj v središču tržaškega delavskega okraja. Skladišče je z vsemi potrebščinami bogato preskrbljeno, tako, da dobi vsak zadružnik v njem kar želi.
Začetek bil je res težak, ali sedty po komaj trimesečnem poslovanju lahko rečemo, da je zadrugi vspeh zagotovljen. Odbor je storil svojo dolžnost s tem, da nudi zadruga slov. delavcu, kar zahteva. V isti meri pa se nadeja odbor, da sedaj store tudi delavci, kar so svoječasno obljubili, to je, da se ne le mnogoštevilno vpišejo v zadrugo, temveč, da se tudi poslužujejo blaga, ki jim ga nudi zadruga. Ne zadostuje namreč, da kdo pristopi k zadrugi ter vplača samo svoj delež, on mora tudi svoje potrebščine v zadrugi, in
edino v njej kupovati, ker le na ta način bo zadruga vedno lepše vspevala, delavcu pa pripade poleg zmerne cene in dobrega blaga še od kupnine določen dobiček.
Podpisani odbor „Konsumne zadruge članov N. D. 0.“ vsoja si toraj tem potom najuljudneje vabiti in sicer v prvi vrsti vse tiste, ki so ie pristopili kot zadružniki, a dosedaj še ničesar nakupili v skladišču, v drugi vrsti vse člane N. D. O., ki še niso zadružniki, a to lahko postanejo, in tretjič vse ostal« zavedne delavce, naj v čim večjem številu pristopijo k zadrugi ter edino pri njej kupujejo svoje potrebščine, kar bo v korist ne le njim samim, temveč sploh slovel skemu delavskemu življu v Trstu.
TEST, dne 20. junija I9b\
ODBOR
„Konsumne zadruge Članov N. D. 0.“
Štrajk v Ajdovščini.
Peti teden stavke se bliža kraju ne da bi bilo prišlo do rešitve. Vodstvo predilnice napinja vse moči in je pripravljeno na največje žrtve, samo da bi delavci ne zmagali. Istemu gre predvsem za princip. Navajeno dosedaj videti v predilcih same sužnje, bitja brez lastne volje, se vodstvo predilnice ni moglo do momenta, ko pišemo, pouzdigniti tako visoko, da bi reklo : Kar je bilo je bilo. Vidimo, da tako naprej ne more iti, pogajajmo se! Mesto tega, vodstvo predilnice kljubuje naravi in organizaciji delavcev, ki se bodo poprej dali strešti od prvega do zadnjega, nego da bi pognili glave'pod jarem sramotne kapitulacije in še sramotnejega robovanja nečloveku Amanu. Gibanje je veleresno. Nobena stranka noče popustiti. Vendar ni dvoma, da morajo zmagati naši tovariši. Za to je pa potrebno, da vsak organ ziran delavec v Trstu in na deželi stori svojo dolžnost in priskoči z tedenskim pispevkom na pomoč svojemu tovarišu v Ajdovščini, ki mu ob
prvi priložnosti gotovo povrne milo za drago.
* *
*
Zopet podajamo tedensko sliko, po poročilu, ki nam je stiglo: Vodstvo tukajšnje predilnice se je posluževalo v zadnjem času vseh možnih in nemočnih sredstev, potom katerih bi zamoglo zavesti štrajkujoče do omahovanja. Ali vkljub vsim raznim mahinacijam, vkljub lažnjivim ovajanjem na ck. političnih oblastih, ostalo je delavstvo neomahljivo. Z gotovostjo bi se dalo trditi, da se štrajk še nikjer drugod ni vodilo tako mirno, uzorno, disciplinirano, kakor tukaj. Dela se neumorno ter vspodbuja delavstvo k ustraj-nosti in dostojnemu vedenju.
Zadnjo nedeljo smo imeli tukaj shod na ograjenem dvorišču Bratinove gostilne. Centrala N. D. O. je poslala na shod Jakliča, ki je s svojim govorom spravil navzoče delavstvo do viška navdušenja.
Isti čas, ko se je vršil shod, je glasovih Amann s pomočjo svojega sina ter onega nadutega nemškega Ganza lastnoročno kuril pod kotli in sicer se senom. Ali je res tako nagajiv, ali pa tako neumen, da počenja take budalosti ? Surovo vedenje, zavratnost tega tevtonskega Švicarja so izpoznale tudi ck. oblasti.
Naj ščuva kamor in kolikor hoče: mi delavci smo do danes jasno pokazali, da ga nadkriljemo v možatosti kakor tudi dostojnem vedenju. Amann — od zadnjega shoda nazivan sv. Miklavž — naj ne misli, da bo še nadalje šikaniral domače poštene delavce! Naj si iztepe iz glave idejo na nemško kolonizacijo, kajti mi se bomo znali postaviti vedno po robu takim nakanam. Brunner in družba okolu njega naj pomislijo, da smo danes organizirani, združeni vsi kakor en mož. Za nami stoje mase vsega narodnega delavstva; niti najrevnejši delavec ne bo trpel glada, če prav bi trajala stavka tudi leto dni in še več.
Volk in jagnje.
Veliko se v zadnjem času piše v Trstu o pomenu delavstva. ,11 Gazzettino**, dosedaj rezervoar za izmečke onega ultra kapitalističnega in špekulativnega dnevnika, ki sliši na ime „11 Piccolo** — se je na enkrat spremenil v »demokratičen časopis** (»Giornale democratico**). Njegova predala so v zadnjem času posvečena največ delavstvu. »Operai !“ — „Lavoratori“, to so sakrameutalni uvodi njegovih fiivelnih člankov. „H Piccolo**, to glasilo vseh tržaških afaristov, burzijancev in izkoriščevalcev delavstva, dra. Cimadori-ja, zveze de-
ruško podjetje židovskih pijavk, ki bi izsesale bosanskega seljaka,
Zdaj pa je v zbornici nova preporna točka v bojnem programu slovenskih poslancev : Italijani hi radi dobili svoje vseučilišče v Trstu. Pridobili so bili že Nemce in socijaliste za svojo zahtevo, a pozabili so bili naši dobri sosedje na Slovence. Zdaj pa počasi uvidevajo, da imamo tudi mi nekaj govoriti o morebitnem laškem vseučilišču v Trstu, obenem pa moramo istočasno dobiti svoje vseučlišče v Ljubljani. Italijanski poslanec Conci i. dr. so že stopili v dogovor z nekaterimi slovenskimi poslanci. Ampak prav bi bil storil, če bi poučil prečudne laške pajace tu v Trstu, kaj je politična zrelost in kaj je tista proslavljena kultura, s katero se toliko bahajo vedno.
Vojna med Grško in Turčijo
Balkan je res vulkan. Vedno vre tam doli in buči po političnem ozračju. Kolikor bolj je napreden svet, tolikolj žari žerjavica izpod pepela na požarnici toliko stoletnih krivic. — Zdaj n. p. sta si v laseh Grška radi Krete, ki se hoče popolnoma osvoboditi, in Turčija, ki hoČ8 z orožjem v roki obdržati gospodstvo. Pa tudi Grška se oborožuje prav pridno. Ni tedaj izključeno, da izbruhne balkanski vulkano.
Angleška.
Na morju sta si tudi tekmovalki Anglija in Nemčija. Vojni mornaci obeh dr žav staneta ogromne vsote, pa jim še ni dosti. Angleška izjavlja, da je sicer prijateljica stalnega miru — kljub temu pa misli, da je treba graditi vedno več vojnih ladij. — Tudi na Nemškem so ravnotako »miroljubni**. Gradijo vedno in povečujejo vojno mornarico.
Kaka ironija na spašno razorožitev, na svetovni mir !
Vsi zaupniki in odborniki strokovnih skupin so naprošeni, da pridejo vsi na ZA UPNI SESTANEK, ki se bo vršil prihodji petek, dne 16. julija t. I. ob 7 xj2 tiri zvečer v prostorih N. J). O. Dt^ivni red: Sestava posebnega od-■ bora, volitev v društveni odbor in ostale društvene organe za leto 1909 — 1911, ki se bodo vršile na bližajočem se občnem zboru.
DOMAČE VESTI.
Dr. Cimadori ostal zopet z dol gim nosom ? Kedo je dr. Cimadori, to vedo posebno dobro naši tovariši, prista-niščni delavci. Oni vedo, da je dr. Cimadori človek, ki jim ni privoščil košček kruha, katerega so se mesece in mesece veselili in ki jim je bil zagotovi en po pravove-ljavno podpisani pogodbi z paroplovno družbo »Dalmatia**. — Česar pa ne vedo morda vsi naši tovariši, je dejstvo, da se je paroplovna drušba »Dalmatia**, tedaj družba, v kateri imajo Slovani odločujočo besededo radi pretežnega dela kapitala vloženega v podjetje, na svojem zadnjem občnem zboru drznila imenovati dra. Cimadori-ja začasnim glavnim ravnateljem družbe »Dalmatia**, to je začasno do tedaj, dokler vlada na Dunaju ne pritidi temu imenovantu. Ta vest, o nezasličr emu po-čaščenju človeka, kateremu odrekamo mi, slovenski delavci, vsako poštenje, in sicer po slovanski tvrdki je seveda izzvala v vseh pošteno mislečih slovanskih krogih v Trstu in v Dalmaciji viharje ogorčenja. Posebno »Sloga**, glasilo tržaških Hrvatov in Srbov, ki je tekom volilne kampanje izhajala v Tratu in ki je nehala izhajati včeraj, se je v svojih zadnjih številkah z vso neusmiljenostjo in hvalevredno brezobzirnostjo zagnala v družbo »Dalmatia", ki je s tem imenom oskrunila ime, ki ji ga je nadela družba. »Sloga** je naravnost proglasila načelo: Ali »Dalmatia* brez Cimadori ja, ali Dalmacija brez »Dalmatie**. Zgogilo se je prvo. Kakor poroča »Sloga** v svoji zadnji (včerajšnji) številki je vlada na Dunaju zavrnila imenovanje dra. Cimadorija, generalnim ravnateljem »Dalmatia**. Če je res, potem je dr. Cimadori-ja zadela zaslužena lekcija. Ostal je po lastni krivdi in po posredovanju jugoslovanskih poslancev, na čelu jim dr. Laginja, zopet z dolgim nosom, ali kakor bi laški dr. Cimadori, ki uineje slovenski jezik le pred volitvami, rekel : ostal je zopet »in tromba**.
Tovarišil Delavci! Jutri, v nedeljo ob 5. uri popoludne pohitite vsi v Bar-agrarno banko za Bošnjake, navadno ode- 1 kovlje, kjer se bo vršila v »Narodnem
lodajalcev itd. ta isti »Piccolo** priobčuje v zadnjem času slavospeve delavstvu in povdarja potrebo skupnega nastopa vseh dobro mislečih slojev z veliko družino delavcev (»colla gran famiglia operaia**). Kaj pa naj porečemo o »L Indipendentu** ? Pozabil je tudi on na enkrat na svojo »veliko** idejo, na združenje teh Avstriji usužjenih dežel z »veliko** materijo in se bavi tudi on z delavstvom. Mari ni laška liberalna stranka kot zastopnica vseh gospodarskih sil v Trstu, opaža „L’ Indi-pendente**, poklicana ščitnica in voditeljica italijanskega delavstra ? Delavstvo je velevažen činitelj (vendar ! ?), za to je v dolžnost stranki, da posveti vse svoje bogate moči in izkušnje gospodarskem in kulturnem napredku delavskih mas.
Menda ni le slučajno, da srečemo tem tekmovanju za pridobitev simpatij delavstva v istem času, ko tukajšnja soci-jalna demokracija hiri vsled krize, ki noče prenehati vže dve leti. In posebno ni slu čajno, če padajo gorenje izjave v isti čas z odstopom dosedanjega »sodruga** Silvija Pagnini-ja iz socijalno demokratične stranke. Laški liberalci in afaristi si do-mišljujejo, da socijalno-demokratični stranki ni več zdravila. Zato hočejo izkoriščati ta zanje ugoden položaj in privezati delavstvo na svoj voz, da si pridobijo —• njihove glasove in — ulico. Zastopniki kapitala, politični kramarji, ki napravljajo kravje kupčije z narodnostjo in živijo od razdora in boja med slovensko in italijansko narodnostjo, ki obsipavajo z psovkami svoj e tovariše, klerikalne poslance iz Tren-tina, ker si prizadevajo doseči sporazum-ljenje z Jugoslovani glede laške univerze v Trstu, ti tradicionalni nasprotniki vsakega delavskega gibanja, ki skušajo ugonobiti vsako stavko delavcev s tem, da se z vso unemo zavzemljejo za kapitaliste, katerim velja stavka, ti laški liberalci, pravimo, se hočejo kar naenkrat bratimiti z delavstvom, združiti se, kakor oni pravijo, v eno močno falango (»compagine**) z delavstvom. Zakaj vse to ?
Liberalci so v zadnjem času spoznali, da so delavci dragoceni zavezniki. Teh zaveznikov potrebujejo, v obrambo »laškega Trsta** oziroma, kar je eno in isto, v obrambo stranke in politične pozicije posameznih voditeljev. Ulica je v časih velepomemben čmitelj, ppsebno ko gre proti »avstrijski** vladi in — pred volitvami. Za to je delavstvo potrebno. — Za prave delavske potrebe, za po-vzdigo tako nizkega kulturnega nivoa italijanskega delavstva itak ne gre. Sodelovanje delavstva je potrebno, izvajajo liberalci, da se uspešno odbije slovanski naval. Zato tedaj skušajo prodreti do delavstva. To< je veleznačilno, ker pomenja izrecno priznanje, da je delavstvo faktor, s katerim mora računati celč meščanska stranka, ki se je skozi leta in leta znala obkoliti pred delavstvom kinezkim zidom. Vendar stvar ni tako priprosta.
Laška liberalna stranka zahteva sodelovanje laških delavcev radi ohranitve italijanskega značaja Trsta, tedaj radi idealnega momenta. A gospodarski moment? Ali je ponehalo obstojati naravnost nasprotje med interesi, ki jih zastopa laška liberalna stranka in delavstvo? Mari se ti interesi ne izključujejo naravnost medsebojno? Ali je sploh mogoče, da se jagnje izroči volku, ki naj je varuje?
To ve laška liberalna stranka prav dobro. Za to vabi na pomoč rešitelja — dosedanjega »mednarodnega sodruga** — Silvija Pagnini.
Ta le naj organizira italijansko narodno delavstvo. Naj ustanovi apolitično gospodarsko-strokovno organizacijo in — kakor se sliši — »samo-stojno** socijalistično stranko. Ali je kaj resnice na tem ? Silvijo Pagnini, dosedaj največji nasprotnik šovinistično-bui-žoazne liberalne stranke, naj privede v njen hlev italijanske delavce, jagnje v okrilje volka ? Stvar je pač interesantna in hočemo nadaljevati svoje opazke prihodnjič.
Politični razgled.
V državnem zboru.
Slovenski poslanci bijejo hud boj v parlamentu. Obstruirajo proti vladi, ker je sestava in delovanje ministerskega sveta sovražna .Slovanom, posebno pa nam Jugoslovanom. Prvi večji povod zadnjih viharjev v zbornici je dal Bilinski, finančni minister, ki je dovolil skupnemu finančnemu ministerstvu ustanoviti glasovito I
domu** veselica v prid štrajkujočim tovarišem in tovarišicam v Ajdovščini. Naš> tovariši v Ajdovščini vodijo že čez mesec dni junaški boj proti močni tovarni, ki ji’1 je leta iu leta izkoriščala. Pomislite, da bi se zgodilo morda jutri Vam, kar se dogaja danes njim. — Sveta dolžnost vsacega slovenskega delavca je, da se udeleži nedeljske veselice ter s tem pokaže, da smo res vsi delavci ena družina in da sočustvujemo z našimi tovariši v Aj' dovščini. Jutri vsi v Barkovlje 1
Že radi splošno stanovske stvari vladaj med nami največja pozornost do sotrpinov v Ajdovščini. Z narodnega, slovenskega stališča pa bi morali posebno vsi primorski Slovenci pripomoči štrajkovcem do čim častnejše zmage.
Gre se za delavčevo čast, za dobro ime slovenskega delavca.
Ne prezrimo tega, temveč storimo vsak po svoji moči vse, da se jutrajšnja veselica konča čim lepše v vsakem oziru!
.Zveza jugoslovanskih železniča-rjev“ je te dni vložila društvena pravila v potrjenje. Za novo društvo vlada po Slovenskem veliko zanimanje.
V nedeljo vsi hitimo v Barkovlje, kjer bo veselica v korist štrajkujočih delavcev v Ajdovščini. Z mnogo-številno udeležbo pokažimo svoje sočutje do bednih trpinov, ki so morali seči po skrajnem sredstvu, da si rriborijo svojemu delu primeren košček kruha in da zlomijo tujo silo, ki jih je do zdaj tlačila in jim izse-so vala na najneobzirnejši način mozeg, življenske moči. Vsi pohitimo v Barkovlie, da bomo vsaj z bornimi vinarji in podporami pomogli svojim tovarišem.
Novo bojno ladjo Radecky so spustili v soboto, 3. t. m. i! Markove ladjedelnice v Trstu v prisotnosti visoke gospode na morje.
Sokolska slavnost na Opčinah se
je pretečeno nedeljo kar najlepše zvršila. Prihitelo je do 12.000 ljudstva, da so osvedočili, kako žilavi smo tržaški Slovani.
Vspored jutršnje veselice v Bar-kovljah. 1. Tamburaški zbor. 2. »Slava delu**, delavska himna, moški zbor. 3. Tamburaški zbor. 4. »Domovini**, mešan zbor. 5. Tamburaški zbor. 6. »Ptičici gozdna**, moški zbor. 7. Tannburaški zbor. 8. »Hrepenenje po pomladi**, ženski dvospev. 9. Tamburaški zbor. 10. »Popolna žena**, igra. 11. Tamburaški zbor. 12. Svobodoa zabava. Med vsporedom se bodo prodajale srečke za srečolov. Vstopnina k veselici 40 stot.; stolice I. vrste 40 stot., II. vrste 20 stot.
Denuncijant Falk na delu. To člo-veče, katero niti vredno ni, da bi si pošteni slovenski delavec obrisal svoje čevlje ob njegov krivi nos, misli, da si bode pridobil zopet simpatije s tem, da škoduje slovenskim delavcem v kurilnici na južnem kolodvoru. Ker mu delavci nočeio več do-našati težko zasluženih kronic in tudi ne poslušati njegovih puhlih nemških govorov, se je izmislil zopet nekaj zelo lepega. Pri načelniku kurilnice denuncira po svoji stari navadi uboge delavce, da se jih potem prestavlja na slabše delo,, ter da na ta način izgubijo na plači in tudi upanje do definitivne službe. Da se pa tega svojega sramotnega dela ne sramuje in da delavci vedo kdo jim je škodoval, nam dokazuje sledeči slučaj. Neki delavec je bil prestavljen s svojega dolgoletnega dobrega dela na jedno najslabših kar jih« je v kurilnici. Takoj drugi dan ko se je to zgodilo, je prišel denuncijant Falk in mu rekel v obraz : to vam je pripomogel nemški nacionalen Falk. (Torej nič več socijalist). Mi svetujemo denuncijantu Falku, da pusti slovenske delavce lepo pri miru, ker drugače se lahko prepeti, da bode dobil zopet vže zdavna zasluženo plačilo. Gospodu načelniku kurilnic priporočamo, da se informira o svojem ljubljencu Falku pri viši instanci, katera mu gotovo veliko zanimivega o njem pove. Ako bode gospod načelnik to storil, kar je gotovo potrebno tudi v interesu službe same, potem smo prepričani, da pokaže pri prvi priložnosti denuncijantu Falku vrata.
Iz južne železnice. Pišejo nam: Naši socijalno-demokratični generali, kateri so postali sedaj popolnoma osamljeni, skušajo na vsak način zopet prodobiti delavstvo na svojo stran. Ker jim je znano, da stražarniki »ključarji** niso pri delavstvu priljubljeni, so začeli zopet ruvati proti njim in zahtevajo v imenu vsega delavstva, da se jih odstrani. Mi slovenski delavci ne bi imeli ničesar proti temu, da se uvede zopet kakor je bilo poprej, da so namreč stari onemogli delavci opravljali to službo. Toda cenjeni sodrugi pomislite vendar kedo da »ključarjem** največ posla ? Redkokedaj se pripeti, da si umaže prste kak slovenski delavec. Nasprotno pa imamo favno sedaj zopet dva slučaja, ko so kup-
sevali Vaši agitatorji z bakrom in hoteli Postati lastniki ladje na račun iužne ženice. Ako bodete vse to prevdarili, po-teK> se bodete labko prepričali, da je Južna železnica prisiljena vzdržavati tudi zanaprej „k)jučarje“. Denuncjantu Falku Pa priporočamo, da stori svojo dolžnost In pridno denuncira tudi nemške socijalno "emokratične dolgoprstneže in ne kakor oosedaj samo poštene slovenske delavce.
DOPISI.
Iz Idrije. Tamošnje delavsko in bralno j)ruštvo priredi povodom 25 letnice društvenega obstanka, veliko ljudsko veselico, 'n sicer na 24. julija t. 1., ob 9. uri zvečer ^vnostni koncert v telovadnici mestne re-&lke. p0 slavnostnem koncertu komerz z Sodbo in tamburanjem v pivarni pri „Črnem orlu«. V nedeljo 25. julija t. 1. dopoludne sprejemanje gOBtov in društev iz raznih krajev, ter pozdrav predsednika. Po po-zdravu zapojo vsa društva skupno „Jadransko morje“ ; popoldne velika ljudska veselic i.
Darovi.
Nadaljni darovi za štrajkujoče tovariše v Ajdovščini. Kompare nabral ^ »Konsumnem društvu« v Rojanu K 3'40, %rc J. ker ni hotel dr. Pertot sprejeti honorarja daroval K 2'—; Švagel Anton K P— Sulič nabral v tovarni „Linoleum“ k 4'80, v gostilni „pri Kalinu" na Opčinah.^ Uabral Drašček K 3'50, N. N. daroval K J0'—. Idealni krokarji nabrali K 6'—, hroš nabral v gostilni N, D. O. K 3'44. ^°dia buzetske godbe g. Zagorec daroval K 5‘—; Bufon nabral sledeče zneske : gg.
Pretner K 2’—, dr. Gregorin K 2'-Allitsch K 1*—; po 1 krono so darovali Suban, Merkuša, Gradovič, Margon, Arhar, Gulič. Peroza, Godina 60 st., po 40 : dr. N. N. Allbrecht, N. N.; Ukmar, 30 st., bo 20 stot.: Čok, Milan, N. N., Pester, X N., Jug, N. N. Gašperšič, N. N. Tul Josip V Skednju v „Konsumnem društvu" ftabral K 2'64, Tul dolož h K 1’—. Bufon Nabral v Rojanu K 3'33 ; dodala gospa Jedlovvski K 1. Plečnik nabral v Skednju k 2‘05, gospa Ladnova nabrala v Rocolu K 5*80, Ivan Bufon nabral v Kanalu pri trnu K 9’38. Botra Kristina Baudaž dodala k temu K 10'— ; Mrevlje iz Rojana K 2'—; Taučar iz Belvederja K 2'— ; Kodrič K 1’— ; Cvirn 30 stot. G. Marklje Rafaela nabrala v novem konsumnem društvu v Barkovljah K 13'— ; Semič nabral v društveni gostilni na Opčinah K 7'37.
Pri mizi vesele družbe v gostilni Kinka Kosič se je nabralo skupno K T— sicer so darovali sledeči : Jerkič slikar, > Kosič, Dolenc M., Bekar M., Skalomir 1,1 Kanobel.
Nadaljna darila sprejema urad N. . • O. od 9—12 in 4—8 zvečer v ul. La-loio št. 1.
^ococcccoo TVRDKA
Adolf Kostoris
skladišče oblek za moške in dečke
Trst, vio S. GiovannI 10,1. n.
(zraven restavracije Gooperatlva e* paeker)
prodaja na mesečne ali ted. obroke
obleke in površnike za moške, perilo i. t d. -
NAJDOGOVORNEJŠE CENE.
jKatevž furlan
ul. Antonio Caccio 17.
(prej Androna del Moro).
ima najboljše vino v Trstu.
Odgovorni urednik: STEFAN KOS.
Lastnica in izdajateljica: NARODNA DELAVSKA ORGANIZACIJA v Trstu.
Tiska : TISKARNA „EDINOST“ v Trstu.
Civilna in vojaška krojačnica
Nata zaloga tu- in Inozemskega blaga n vseh predmetov spadajočih v krojaško — obrt. —
Odlikovan dne 5. aprila 1906.
Parizu s častno diplomo, častnim križcem in ‘ato kolajno in v Bruxelles-u z največo odliko ^	„ GRAND PRIX“ diplomo.
^očbe se Izvršujejo točno In se dostavljajo na dom
August Štular.
TRST, vla delle Poste 12. I. nadst.
(nasproti Smolarsove papirnice.
Ugodno kupovanje.
Jb metrov daljših docela porabnik oStan-k°v, platno za pernice, zefir, oksford, *>arvano blago, flanela, platno za srajce, Vse samo za 18.-— kron proti povzetju.
^ vsaki pošiljatvi je poleg tega še za boljši obleki blaga, če ne ugaja, vrnem denar.
fi. pinkava
talnica v Dolni Radeehovi pri Nahodu, Češko.
Tovariši členi N. P. 0.!
Podpisani Vam naznanja, da je otvoril svojo novo gostilno
,JRHTTORIR & ■ tg hi <3INMRSI0“
(Gostilna pri Gimnaziji) v ulici dello Squero Nuovo štv. 7.
kjer se postreže vsacemu in vsem ravno tako in po istih cenah, kakor prej v gostilni „Pri stari l)reskvi“. Priporoča se za obilen obisk
Hinko Kosič.
PW5'
ln Konsumi
(registro-„—       „
Jjj®	je odprla
[svoje prvo skladišče
F«
P
P
£
Konsumna Zadruga članov „N. P. 0.“
B (registrovana zadruga z omejenim poroštvom)
v ulici Bosco štev. 17.
SkPdišče je odprto: vsak dan od 7. zjutraj do 1 pop in od 3.—8. ure zve-p čer; ob sobotaii te odprto do !). ure g zvečer; ob nedeljah zaprto.
ODBOR.
m
AUSTEO-AMEBIKANA - TRST
Redna brzoplovba mej Trstom, Italijo, Grško, Severno in Južno Ameriko.
TRST—NOVI-VORK, via Patraso in Palermo, odhod 3-krat na mesec.
TRST—NOVI-ORLEANS, via Patraso in Palermo, odhod vsaki mesec.
TRST—BUENOS-A1RES, via Almeria, Oadix, Las-Palmas, Rio de Janeiro, Santos ali Montevideo, odhod vsaki mesec.
Veliki transatlantski parniki z dvojnim vijakom, preskrbljeni z obširnimi in luksoznimi inštalacijami, za potnike I. in II. razreda. — Marconijev brzojav.
Za informacije se je oglasiti pri ravnateljstvu v Trstu, ulica Kolin Plooolo St. 2. ali pa h kateremu si bodi agentu ali korespondentu družbe.
Novo pogrebno podjetje
Pisarna in prodajalna Via Vineenzo Bellini št. 13.
Telefon št. 1402	(poleg cerkve sv. Antona Novega)	Telefon 1402
Zaloga oprave ulica Massimo D’Azeglio št. 18.
Prireja pogrebe od najprostejše do najelegantnejše
vrste v odprti, kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih.
Ima bogato zalogo vseli potrebščin za mrliče, kakor : kovinaste in lepo okrašene lesene rakve : čevlje, vence in umetnih cvetlic, kovine, porcelana in perl.
Bogata zaloga: VOŠČENE SVEČE.	Cene nizke, da se ni bati konkurenze.
Za slučaj potrebe se nljudno priporočajo
HENRICH STIBELJ in drugi.
J
TESNA
imenuje se izvleček iz rastlin in drugih naravnih snovi. Izkazala se je kot edino res uspešno sredstva za raŠČO las. Uspeh zanesljiv že po kratki uporabi iste tudi na največji in zastareli pleši. — Spričevala uglednih in znamenitih oseb na razpolago i	—i Cena steklenici od fOO gr. K 1*50. i -■
Dobiva se pri založniku ;
M. ŠKRINJAR, Trst, ul. Solitario 25.
PEKARNA in -SLADClCARNA
Vinko skerk
TRST, ul. Acquedotto 15, podružnica ul. Miramare 9.
V moji pekarni se vdobi vsaki dan trikrat frišen kruh in se dovaža vsak čas tudi na dom. Dobi se tudi najfinejše moke iz najboljših mlinov, biškote in posebno pa specijaliteto za čaj. — Dobi. se^.tudi veliko izbero buteljk ruma in vsake vrste čaja ter vse to po najnižji ceni.
Spoštovanjem VINKO SKERK.
Podpisani priporoča sl. občinstvu svoji
pekarni in sladščičarni
v ulici CASERMA 17, in na TRGU CASERMA 4, kjer ima na razpolago vedno svež kruh, najfinejše slaščice, potice itd. ter razne likerje in vina v buteljkah.
Udani
Alojzij Gul.
Književne novosti.
GREGORČIČ: Poezije, zv. IV. ... K 2-20
vezano „ 3.20
GOVEKAR: .Dobra gospodinja”,
gospodarska knjiga za naše mlade gospodinje, vezano........„	2-80
„ Štiri jra.sk e slike”, povesti ....	„ — 60
BENES: .Brodskovskl odvetnik” .	„ L-50
Kip Gregorčiča......i.......... 4-—
Vsakovrstne mašne knjige po raznih cenah.
NOVOST !	*	NOVOST
Nuklti zn dvorane In vrte pri :: zabavali ::
▼ belo-modro-radečih barvah, komad po 4 metre dolg stane po 40, 50, 60 in 80 vinarjev.
Vse te knjige, papir In potrebščine se dobivajo v
Slovanski knjijnrnl In papirnici
Josip Gorenjec
Zaloga obuvala in čevljarski mojster
JOSIP STANTie
Zalagatclj c. kr. redarstvene straže, c. kr. glavnega carinskega urada in skladišč c kr. priv. lloyd. orož. c. kr. finančne st;aže v Trsta, Kopru In Pulju.
TRST. — Ul. Rosario st. 2.
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke.
Proiaja njMjfi voščile (Hite) C. in I.
Velika izbera Galosch
----Cene nizke.-----
— Postrežba točna. —
■a m	kemično pripravljena tekočina radikalno za
ana iztrebljenje mrčes (osobito stenic) je povsem _______ neškodljivo zdravlju in opravi.
Vsestransko priznavanje in mnogobrojna spričevala (hotelirjev, -	-.................... izbornost „MORANE“
vojaških oblastih itd. itd.) dokazujejo
Cena steklenici od IOO gr. 50 vin.
Dobiva se po večjih mirodilnicah.
TRST.
Ulica Taldirlvo 40.
Tovariši!
Danes, 26. junija 1909. odore • svojo brivnico naš tovariš *
ud Nor. Del Orj. Anton Novak
ulica Settefontane št. 13.
ki se tem potom priporoča vsem tovarišem in Slovencem sploh za mnogobrojen obisk.
Sprejme mesčenike po najnižji ceni.
Člani „N. D. O.” dobe 2% popusta, ako nakupujejo v trgovini jestvin
3van VJiegele & dr.
•• (Jtiatija JVlillonig) ••
ul. C. Ghega štv. 10.
Člani „N. D. 0“ ! Pozor !	]
V trgovini jestvinami
ANTON ŽERJAL, v ulica BELVEDERE Št. 3.
in v Filijalki A. ŽERJAL, v ul. Commerclale št. 18. dobite vsi K I.— blaga zaston
ako nakupite za K 50.— blaga. Na zahtevo pošlje blago na dom.
-Telefon št. 699.	Telefon št. 699. t
(Konsumna znflrusn H. D. 0.
Prodajalna: ulica Bosco 17. : Telefon: štev. 23-21. :
tovariši!
Čisti dobiček tega Vašega prvega gospodarskega podjetja )e namenjen la ::	Vam in Vaši sveti st


Slavnemu občinstvu in posebno članom „N. D. 0.“ priporoča podpisani svojo dobro-znano
,,Kavarno Universo“
na trgu della Caserma št. 1, tik »Narodnega doma“, kjer ima na razpolago najfinejše likerje ter tukajšnje in zunanje slovenske, italijanske in nemške časnike, kakor tudi najboljše ilu-strovane revije.
Za obilni obisk se priporoča vdani
Fran Bojc.
Delavci!
Če hočete dobiti kozaree dobrega in cenega vina vstopite v
VINOTOČ
ulica del Vento 20. (vogal ulice Guardia.)
Prepričajte se, da četrt najboljega vina stane le 14 st., na dom po 12 stot. Za obilen obisk se priporoča
JOŽE LEBAN.
: pekarna Jttreule :
v Rojanu, ulica Montorsino št. 7
ima na razpolago
R vedno svež kruh
in vsakovrstne najfiinejše sladščice.
Sprejema naročila.
Filip Ivaniševič
: zaloga dalmatinskega vina :
lastni pridelek v Jesenicah pri Omišu
v ulici Valdirivo 17 (Telefon 1405)
v kateri prodaja na malo in veliko. — Nadalje priporoča slav. občinstvu svoje gostilne
,,All’Adria“ ul. Nuova štv. 11 in „Ai fratelli dalmati“ ulici Zudecehe štv. 8 v katerih toči svoja vina I. vrst.
Slovenski delavci 1
Postrežem Vam z kozarcem dobrega in pristnega vina v svoji gostilni
„Pepi Moro“
Belvedere 49.
ter tudi vsaki dan z vsakovrstnimi mrzlimi in gorkimi jedmi.
Za obilen obisk se priporoča
Ivan Škerjanc.
Zaloga likerjev v sodčekih in butiljkah
Jakob Perhavc
TRST — Via delle Acque — TRST
Veliki izbor vsakovrstnih naj finejših in starih vin v buteljkah. Postrežba točna. Cene zmerne. Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke, krsto, družinska pogoščenja itd. Za poletni čas se priporoča malinovec in tamarindo.
Podpisani priporoča sl. občinstvu svojo dobroznano
Podpisani priporoča svojo
GOSTILNO
v ni. deli’Istri« (58
gostilno s krasnim vrtom
: JU Im ritim":
v ulici Stadion štv. 19,
kjer toči kraški teran prve vrste, najboljše istrsko belo in črno vino, poleg tega izvrstno vipavsko in tudi dalmatinsko vino, kakor tudi Dre-herjevo pivo ter more poslužiti z domačo kuhinjo kakor tudi z mrzlimi jedili. — Posebno ugodno za delavce.
Za obilen obisk se priporoča rodoljub Andrej Furlan.
Pekarna in slaščičarna
Benedikt Subap
TRST, - ulica dell'lstria St. 12. - TRST
je preskrbljena s kruhom lastnega Izdelka ter
veliko izbero vsakovrstne moke in mandorlata najbolje vrste. Svež kruh 3-krat na dan.
aW Postrežba na dom
Pekarna
Valentin Kukanja
vogal ul. Molin a Vento in Gastaldi
ima na razpolago
- - vedno svež kruh -
in vsakovrstne sladščice.
Podpisani priporoča sl. občinstvu in članom „N. D. O." svojo
Pekarno, sladšCkarno in tov. biškotov
v ulioi del Belvedere št. 57. kjer ima na razpolago
SV vedno svež kruh
raznovrstne sladščice in najfinejše likerje. Sprejema tudi naročila za torte, potice, pince itd.	Vdani
LOVRENC REBULA.
Civilna in vojaška krojačnica
Pavel Pestotnik
Trst — ul. Farueto št. 46 — Trst
ul. Farueto št. 46
se priporoča
slavnemu občinstvu in posebno članom „N. D. 0.“
Cene najnižje. - Delo solidno. - Postrežba — točna. —
jfilojz fovh, urar
s pridelano delavnico
Trst - Via del Rivo št. 26 - Trst
kjer toči najizvrstneja istrska vina in dalmatinski opolo. Postreže lahko tudi z mrzlimi in gorkimi jedili.
G. Babič.
Podpisani naznanja sl. občinstvu, da je prevzel
pekarno in slodščičarno
Čampo Belvedere št. 2
kjer ima na razpolago trikrat na dan svež kruh in razne sladščice, potice itd.
Udani Filip Trobeo.
Na novo vrejena
Pekarna Karol Trošt1
TRST, - Čampo S. Giacomo št. 20. - TRST
(nasproti cerkve sv. Jakoba) ima na razpolago vedno svež kruh, vsako* vrstne sladščice, čokolado itd., kakor tuo najfinejše likerje.
Gostilno društvo Jadran
ulica S. Marco št. 17.
toči najboljša
vipavska
in istrska vina
Podpisani naznanja članom „N. D. 0“, da je v ulici del Solitario št. 3 odprl svojo
GOSTILNO
„AL CASTELLO Dl DDRNBE1G”
kjer toči najboljša vipavska, izborna Istrska in najfinejša desertna vina, in ima poleg tega vedno na razpolago gorka in mrzla jedila. Postrežba točna in cene zmerne.
Za obilni obisk se priporoča vdani
R. Lužnik.
Pekarna i sladšžičarna —
Josip Pahor-Trst
ulica Madonnina št. 39.
ima na razpolago slav. občinstva 3-krat na dan
svež kruh lastnega Izdelka, vsakovrstno moko, raznovrstne sladščice in izdeluje najboljše biš-kote. — Sprejema naročila za torte, pince, potice itd., ter postreže na dom. Telefon št. 1190.
Gorka in mrzla jedila so vedno na razpolago, kakor tudi slovenski časopisi. — Najnovejše avtomatične orgije, katere svirajo izbrane sloveli' ske komade.
W Postrežba točna.
wr Cene zmerne.
Za dobrohotni obisk se priporoča
Odbor	krčmar
društva „Jadran“	Vinko Kante.
IVAN KOSMERLJ IVANOV
priporoča svojo
TRGOVINO Z JESTVINAMI
r ROJANU, ul. Montorsino št. 7. kjer ima na razpolago vsakovrstne kolonijall)0 In druge jestvine, kakor tudi razne delih®’ teše, najboljša vina in pivo v buteljkah.
** Usi Slovenci v slovensko trgovino! *'
V. DOBAUSCHEK
TRST, ul. Giosue Carduccl 11 (prej ul. Torrente), TRST.
Izvršuje vsako popravljanje žepnih in stenskih ur kakor tudi vsako zlatarsko in dragu-ljarsko delo po najzmernejih cenah.
Jamstvo za dve leti za vsako popravljanje.
mmr Slovensko podjetje! ~~W0M
Uljudno naznanjamo da smo otvorili popolnoma novo urejeno
trgovino izgotovljenih oblek za :: gospe, gospode in otroke
ter zagotavljamo točno in solidno postrežbo, kakor tudi najnižje stalne cene. Priporočamo se najodličnejšim spoštovanjem
Bohinec & Co. - Trst
Via delle Torri štv. 2
(za orkvtjo sv. Antona novega).
OS
bo
ra
.o
■O
o
£
a
>
o
c
o
c
>
a>
c
□
Zalog izptovljenl oM in perila za moške in dečke.
Vporabite priliko!
Da razprodam svojo obilno zalogo, naznanjam ceDjenea'11 občinstvu, da sem občutno znižal ceno blaga.	, .
tt i	i v _ i	_	•_	__ _______r_____i_:_—_ .J: a_
Kdor se hoče lepo in ceno obleči, naj se zglasi v moji trgovii
Moderne moške obleke...........................K 16— do K 60’
črne moške obleke na izbero...................... 14'—
Obleke za dečke na izbero....................
Moški jopiči iz bombaževine, ki se dajo prati .
„	»	iz boljšega blaga
„	„	iz Alpagasa, črni in modri ...
črne moške hlače, za delavce, I.................. 2 50
Volnene moške hlače.................................  4'—
Hlače za dečke...............................
Volneni površniki za moške....................... 18’—
Močne delavske srajce..............................  1'50
Poleg tega velika izbera vsakovrstnih oblačilnih predmetov moške in dečke po jako ugodnih cenah, mali kostimi, bele in pis»®. srajce, maje, spodnje;hlače, nogavice, ovratniki zapestniki, naprsni kravate, naramnice, žepne rute, črni klobuki in moške kape.
14 —		; i	60—
12-—		»1	20-
2'80		) j	4—
7-—			n-
6-— 250	”		16— 5—
4 — 120	»»	”	20— 4—
18 —			.40—
1-50	J*	>*	3—
Lastna krojašnka, — Izgotovljajo se obleke po meri.
Govori se slovensko.
Delniška glavnica:
K 10,000.000
Telefon 19-95.
ČEŠKIH hranilnic
‘OSREDNJA BANKA
Podružnica v Trstu — Piazža del Ponterosso 3.
vloge na knjižice.	Rpemijene vloge
Q	MENJALNICA. — BANČNO TRGOVANJE VSEH VRST. — Centrala denarnih
zavodov avstro-ogrskih. — Izdaja sirotinsko-varne 4°/0 bančne obligacije.
Vlog okoli:
K 100,000.000
Naslov za brz.: SPOROBANKA'
0
-JADRANSKA BAAKA v TRSTU -
lfia della Cassa dl Risparmio št. 5 (lastno poslopje).
KUPUJE IN PRODAJA
VlRED JiOST JiE PAPIRJE
(REHTE, OBLIGACIJE, ZASTAVNA PISJiflA, PRIdORlTETE, DELNICE, SREČKE i. t. d.)
----VALUTE lji DEVIZE---------
PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGO LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH.
Mont Mic In inltaso, borzna naročila
SAFE-DEP0SIT5
Promese k vsem žrebanjem. — Zavarovanje srečk.
Menjalnica
41
VLOGE NA KNJIŽICE.
q — TEKOČI IN ŽIRO RAČUN —
VLOŽENI DENAR OBRESTUJE SE OD DNE VLOGE DO DNE VDIGA. : : : : STAVBNI KREDITI - KREDITI PROTI DOKUMENTOM VKRCANJA.-----
Uradne ure : 9 — 12., 2-30 — 5.30. — Brzojavi: »JADRANSKA" — Tr.t. — Telefon: 1463 in 793.
5 Restavracija, S Trst
cene zmerne.
Graqd Hotel BALKAN — Trst
S S Kavarna, S 5
cene zmerne