PMHOBSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Leto V - Štev. 299 (1389) ZmJplaiana v 80t0Vini in abbon. post. I. gr. TRST, četrtek 29. decembra 1949 Cena 15 lir Zvezna skupščina FIRJ soglasno sprejela proračun za leto 1950 OdloČiteV O BidCLllltOVi USOdi bo verjetno v petek I IID JMKEH MUtr RISPUSTA del comp. H. Pelronfo a JUnita" ril Seri Govori ministrov: Moše P//acfa, B. Maslariča, M. Todoroviča, F. Frola, V. Holjevca, O. Karabegoviča, V. Krstulovičj - Dj. Salaj o delovnih pogojih jugoslovanskih delavcev BEOGRAD, 28. — Nocoj je Zvezna ljudska skupščina so-Slas.,0 sprejela državni proračun za leto 1950. Prav taki. je bila sprejeta odpoved pogodbe z Albanijo, ki jo je vlada fLRj odpovedala 12. novembra t. 1. j Na popoldanski seji je podpredsednik Prezidija ljudske ‘tupščine MOSA P1JADE govoril o vprašanju FEDERACI-4 JUŽNIH SLOVANOV in j^bil protijugoslovanske obtožbe s procesa proti Kostovu. .Kakor smo že včeraj poroča-“> je na včerajšnji seji osmega Ndnega zasedanja Zvezne ljudje skupščine v Beogradu govori tned drugimi tudi ALEKSANDER RANKOVIC, minister ** notranje zadeve. Med dru-je dejal, da je komintor-?**tlcna gonja proti Jugoslaviji °°&vela neuspeh in da so da-IfS jugoslovanski narodi čvrsto Struženi okrog svoje Partije in v!ade. Komunistična partija je baučlla ljudstvo, da ne sledi slepo in da ne sodeluje pasivno v dogodkih, temveč da postane aktivni činitelj v političnem in kalnem življenju. Poudaril je, da se je Informacijski urad znesel zlasti proti Opravi državne varnosti (DDB) in sicer prav zato, ker del državnih organizmov, ki s° z delom dokazali zvestobo in Predanost svojemu narodu in Jvoji socialistični državi. Ran-»ovič je dejal: O UDB-i «Globoko sem prepričan, da Organizatorji in voditelji te š°rostasne gonje niso bili poginoma prepričani, ko so za-Ooli nedostojno borbo proti Jugoslaviji, da bodo uničili in Pravili na kolena Komunistič-!>o partijo Jugoslavije in takšno ljudstvo, kak.šno je jugoslovansko Ker pa je daljnji razvoj do-"dkov raz"alil njihove velike !,|J2ije, je bilo potrebno visoko pdgniti glas proti organom ^ržavne varnosti in «dokazati», ?u so vsem neuspehom Inform-■*roja v Jugoslaviji bili vzrok Saničarji« ;n »rablji Rankovi-lvi:L -Nato ic Rankovič Ppuda- ‘S, da temelji vse delovanje JtganOV narodne varnosti na Wnanosti, ne pa na okrutno-•ti do človeka«. In v tem — je dejal Rankovič — obstaja razita med nami in našimi na-iProtniki, ko gre za podvzema-5ie ukrepov glede tistih, ki zagrešijo protizakonita dejanja. Po drugi strani pa je onemogočanj delavnosti sovražniku in vsakogar, ki na kakršen «#!l način ogroža pridobitve lurodne ljudske revolucije in gradnjo socializma, pleme-ulta na oga ne samo za varnostne organe, temveč tudi za kakega državljana naše držaje- Moč narodnih organov ni v ujih samih, temveč v prvi vrsti dejstvu, da se oni borijo za ^nične ljudske inte-ese. v ka-e.rlh ima;o oporo Zaradi te »a ai bil pri nas ne samo nihče ubit, razen če ni hotel prekoračiti meje, uporabljajoč pri tem oroz.e prod vojanom, ki jo čuvajo, kot je bil primer izdajalcev Arse Jovanoviča in llije Bulatoviča, temveč smo mogli, kot je znano, osvoboditi zelo mnogo tistih, ki so jamčili, da se bodo poboljšali in sodelovali častno v konstruktivnem delu za zgradnjo socia- Glede kominformističnih laži | delavcem. Delo je smatrano o tako imenovanih oboroženih kot eden osnovnih kriterijev, vstajah, je Rankovič izjavil, da ki so podtaga prevzgoje obso-je od vseh četnikov in ustašev jencev. Od lem 1948 je bilo ostaio izven zakona samo 297 osvobojenih 17.810 obsojencev takšn.h zločincev, ki pa danes i zaradi dobrega vedenja v za-ne predstavljajo nobene nevar- j poru in na delu. Razen tega nosti. ■ pripravlja vlada predlog za 0 ^oboroženih vstajah,jjg-g »Glede nedostojnih trditev j stitev za 7304 zapornike, ki so radijskih postaj Moskva v, bili obsojeni v glavnem takoj Moskvi, Budimpešti, Sofiji, Ti- j po osvoboditvi, rani, Bukarešti, Pragi in Var-; Nato je Rankovič govoril o šavi ter tiska teh držav, lahko! narodnih manjšinah, ki uživajo danes izjavim — je poudaril, vso zaščito razvoja njihovega Rankovič — da se v Jugoslaviji svobodnega kulturnega življe- lizma. Mi se bomo strogo držali teh načel glede krivcev tudi ■ nihče ni upiral in da so oboro-1 nja. Na o je govoril še o emi- v bodo.e, kajti izkušnja je po-j žene vstaje, o katerih govorijo : graciji Jugoslovanov ter pouda- kazala, da so pravilna«. le želje kominformistične pro- ril, da je no ustanovitvi države Nato je Rankovič poudaril.. pagande že dve leti ter da te Izrael v Palestini Jugoslavija I menrrno »sedanje &K KPJ 29. in 30. dec. BEOGRAD, 38. ~ 29- in 30- ^embra 1949. leta bo v Beo-jjfadu tretje plenarno zasedale Centralnega komiteja KPJ * nas!ednjim dnevnim redom: Vprašan e š lstva v borbi ^ socialistično preobrazbo na-države — poroča tov. Milobo Djdas. 2- Tekoče naloge v borbi za Petletni plan — poroča tov. B >-'s Kidrič. 3. O zunanjepolitičnih vpra-J^jlh — poroča tov. Edvard ardelj. da statistika o kriminaliteti v Jugoslaviji kaže letos nenehno in znatno zmanjšanje števila zločinov, čemur je vzrok poglobitev in večja povezanost v socialističnih odnerih v vreh panogah so-ialnega življenja. Vzrok tega zman;šanja leži tudi v stalni demokratizaciji no- vstaje ne obstajajo nikjer d ug- j pomapa'a Zidom, ki so izrazili ie razen v domišljiji njihovih \ željo da bi se vrnili v svojo avtorjev« Nato je Rankovič govoril o popravljalnih zavodih, v katerih se lahko vsak obsojenec nauči ene izmed strok, ki so v okviru 22 raznih industrijskih vrt. Delo obsojencev je plača- tr?n;ega živPenja in v večji j no s stalnimi plačami," ki sev poPtični in kulturni ravni ljud-1 primeru večje rentabilnosti de- ških množic. novo domovino. Na ta način ie odšlo iz Jugoslavije lani in letos 6.586 Zidov, ki so lahko vzeli s seboj vse svoje imetie«. «Mnenia sem, da ni nobena država pokazala toliko .razumevanja za to vprašanje kot vlada FLRJ. ki je s tem izrazila svojo dosledno po'i‘iko glede tla povišajo kakor svobodnimI narodnostnega vprašanja«. Govor generala !;u!e se kongres hm književnikov FLBJ .^Ec-GRAD, 28. - D. u,;! kori-Ješ Zveze književnikov Jugc-Jfvije je včeiaj n.daljeval Ne del.) z diskusijo o poroči i* C d m.ra Minderoviča o J^žaju in lazvoju jugosiovan-književ. osti od p veg • Agre; a d0 da es. Vsi govor- P-Udarili, da bodo nada’j za neodvisnost d - 'e S^l so ob ojalj kominfo m >v-J?* k mpanjo p KPJ i t Ni ju .oslovans ;im naro. onr L? Udari" - ’ K1 borbo N in za odnose enakopr. v rili med socialističnimi držaji rislifini poslanci v Juioslavij j^NjJON, *J8. - Trinajst la-^flstlčnih poslancev, ki bodo t pobilo jugoslovanske vlade yA‘i 15 dni v Jugoslaviji, je U !s odpotovalo z londonskc->‘all4ča. eb. 28. — Nocoj je z le-^ 1111 Prispela v Zag eb skupi-tlj-AdRle kih laburi tičnlh po V *i P ^o ogleduh Ju-t|(«. vlj°. Na zagrebškem leta-N,,. je goste sprejel tainlk l^Ja Ljudske sku ščine t^. tlrvatuke, v s ki lunk'loti. > Vlade In št vilni novinar-L ^lhi zvečer bodo angleški Pcj odpotovali v Becgrad. O narodni obrambi je govoril general raj .naut iv AN ViUS-NJak, pomočnik ministra za naroono obrambo. Med drugim je dejal, da je jugoslovanska armaoa sestavljena samo od ti- si-ii »r.c,*.,ov. n.i po zakonu služiti svoj vojaški rok. izdatki za naiodno obrambo bodo v 1. 1950 znašali 28.800 milijonov dinarjev, t. j. 3.800 milijonov dinarjev več kot leta 1949, čemur pa ni vzrok povečanje vojske kot bi hotela ko-minformistična in druga propaganda. Sirjenje podobnih laži kot na primer da Jugoslavija drži pod o, ožjem milijone ljudi, ima za cilj. da bi v .no-zemslvu mislili, da je položaj v Jugoslaviji negotov, da se «Titova klika« drži na oblasti z zatiranjem kemlnformistov, ki ne morejo zruši'i vlade, ker da je bila izvršena v državi mobilizacija in da se nahaja proti trenutno preslabim »zdravim silam« neizmerna vojska Lastna vojna industrija Ta sovražna in protirevolucionarna gonja proti naši državi ima tudi za cilj. da bi zmanjšala zaupanje inozemstva do Jugoslavije V to svrho naj bi služ it tudi provokatorski premiki nekaterih enot sovjetske vojske vzdolž jugoslovansko -madžarske in jugoslovansko. romunske meie. Toda pobudniki teh provokacij so doživeli n?jv°čh tvlitič-i po'a? v svetu in so b;li razrinkani kot voinl hujskali. V naši so"ia!isti*ni domovini se ni doeodilo ničesar. na kar so računali ti pobudniki. SVrjpanie škornjev vzdolž naših meja pa v Jugoslaviji ni nf-o-ar pre-;'raši'o in nrav nič ni vznem!ri'o herojskih naoo-rov ramena delavstva v praviti socializma ter holj'ega in sreč--el^ega živ''en ta. Na*a vois^a 'e na *o rovraž-o gon!o n'0‘i "S>f\ d-žavi in na po«''ns ra’hi-i-n'o en^trt^stj v VO'svi odpo-vo_i'a s tem. da 'e s‘r"iia ■vn- tn yn«fn, -g 0nnf. na. čvrsta in 'no'''1’"’ izvršiti vse ra’ope. tirM na'tež'e. Ni bilo do sedaj niti potrebno klicati pod orožje starejše letnike z izjemo tistih rezervistov. ki so bili poklican; na reden načm Za ods)"žitev njihove vojaške službe, kot je to navada v vseh državah sveta. Ravno nasprotno, letos je naša vojska pumagala pri velikih delih neie petletke. Povišanje proračuna ie izvršeno v prvi vrsti zaradi povečanje jugoslovanske vojne industrije. «Iluzomo bi bilo misliti — je dejal .venerai Gošnjak, — da bi mogla država katera ne poseduje lastne vojne industrije, imeti moderno armado, ki bi bila dobro opremljena in dobro oborožena in ki bi bila hkrati -eodvisna Voditelji naše države so sklenili, da ustvarimo pri nas našo vojno industrijo, kajti mi razpolagamo z vsemi potrebnimi surovinami Na ta na čin ne bomo prisiljeni izvažati v zameno za orožje tistih predmetov. ki so našemu ljudstvu nujno potrebni. Ne biti zado-tno močni in pripravljeni v vojaškem pogle-du. pomeni biti igračka v rokah močnpiših. pomeni tvegati vse. Zaradi tega so okrepitev obrambne moči neš? vojske, •oradija vojne industrile okrepitev naše ljudske vojske sestavni čM zoradnje socializma v naši državi.« B. Maslarič o prometu Mimstei za promet. BOZi-DAR MASLARIC. je v svojem govoru poudaril, da so zvezno podjet a ministrstva za promet letos pop lnomn izvršila svoj gosiodsrski plan. Ko je govori) o težavah, ki jih je treba premostiti, zlasti f’a sektorju rečne plovbe, je Maslarič dejal: »Začelo se u najprej z likvidacijo «JUSPAD4» (jugnsl -vai9ko-sovjetska plovna družba) Čeprav je Jugoslavija v tej družbi razpolagala s 304 delnicami, a Szi jin je imela samo 29 na poolagi investiranega kapitala, ni jnogla Jugoslavija preprečiti v tej dr-žoi izkoriščanja s strani Sovjetske zveze, ker so bila »organizacijska načela« družbe takšna, da ie bil sovjet-ki državljan --ravnatelj clrušoe — absolutni despot. Kot rezultat tega smo morali plačati na jugoslovanskih parnikih, ki so bili smatram kot kapitil »JUSPADA«, 52 odst. pristojoin za plovbo več kot Sovjetska zveza in 39 odst več kot druge dTŽave. V Dribližno dveh letih je družba izgubila na ta način okrog 38 milijonov dinarjev s prevozom blaga za SovjetJko zvezo. Na temelju sporazuma bi morala Sovjetska zveza dobaviti družbi v obliki opreme in potrebnega materiala za gradnjo in popravila vsoto 67 milijonov oi. nariev v roku 5 let. Do leta 1949 pa ni SZ v tem smislu ni. česar dria ravno nasprotno je v 1. 1947 m 1948 potrošila za 15 milijonov dinarjev materiala, katerega je jugoslovansko gospodarstvo dobilo pretežno i* inozemstva,« Nato je Masiarič izjavil, da je jugo iovansza zračna plov-oa izvršila plan potniškega prometa s 1U4 oast., plan blagovnega prometa s 153 odst. «Kct v primeru reone plovbe jP za civilno aviccijo obstajala sovjetsko -jugoslovanska družba «JUSTA». Osvobodili smo se tega paiasita, Ta družba ni samo izkoriščala našo deželo, temveč je kršila in ogrožala suverenost naše države. Ves čas njenega obstoja je «JUSTA» gospodarila na našem nebu, ker je imela v svojih rokah vse komunikacije. Mogla je prevažati in omogočiti pristajanje v naši dr- j žavi vsakomur komur je hote- j la To ie tudi delala. Likvidacija »JUSTE« je to nevarnost odstranila. a naša varnost se je š tem povečala.« Nato je Maslarič poudaril že važnost graditve avtomobilske ceste Beograd-Zagreb. ki Jo prav sedaj končujejo. O kmetijstvu O kmetijstvu je govoril minister 7.a kmetijstvo MIJALKO TEODOROVIC. ki je poudaril, da se js kmetijska produkcija letos zvišala za 10 odst. vrednosti v primeri z lansko, čemur je med drugim vzr^k tudi v kmetijskem zadružništvu in povečanju mehanizacije. Med bodočimi nalogami jP zlesti po. udaril organizacijsko utrditev državnega in zadružnega sek--orja. Investicije so letos znašale na socialističnem sektorju kmetijstva več kot 11 milijarj dinarjev. t. j. skoro 7 milijard več kot lani. Za leto 1950 je predvidenih 4 milijarde dinarje za pomoč s strani države v investicijah zadružnega sektorja, na katerem je bilo letos zgrajenih 3600 objektov, pd tega 619 zadružnih domov. V teku Pa je gradnja 6200 objektov, od čigar 3700 zadružnih domov Število kmečkih obdelovalnih zadrug znaša 6500 s 1,700.000 ha zemlje. Povprečno število družin ene zadruge zn?ša 50 v primeru z lanskim številom 45, povprečna poVršina ene zadruge Pa znaša 272 ha (lani 231 ha). Pravosodni minister FRANE FROL je poudaril, da se je število dejani politično-krimi' al-»e narave letos zmanjšalo kljub komi”formistični propagandi. Kul~§ki elementi pa imajo sovražno stališče proti gospodarskim ukrepom ng deželi. Slov. Primorje in Istra Minister za osvobojene kraje VECESLAV HOLJEVAC je v svojem govoru poudaril, da je njegovo mln:strstvo bilo zaposleno na uresničenju programa pomoči 513.800.000 dinarjev vrednosti, ki jih je zvezna vlada dodelila za obnovo in mo-eemizarijn industrije V Istri m Slovenskem Primorju, kjer je bilo zgrajenih 2230 kmečkih poslopij. Po osvoboditvi je bilo zgrajenih v teh krajih 13.905 poslopij. Zaradi pomanjkanja voae v Istri je bilo zgrajenih 70 vodnjakov m voavvodov; izvršila se Je bitumacija cest v Slovenskem Primorju, Poročal; so dalje: minister za pošto in brzojav ZAIM SARAC, ki je poudaril gradnjo novih avtomatičnih central, za- katere je bila izdelana oprema v državi sami: minister za javna dela VLADO ZECEVIC. ki je dejal ds znaša proračun 49 milijard dinarjev- Letos je bil plan izvršen s 94 odst. OSMAN KARABEGOVIC, minister za trgovino in preskrbo. je izjavil, da je bil plan blagovnega prometa izvršen s 104,7 odst. plan trgovine s kontroliranimi cenami p;.- s 100,8 odst., v svobodni trgovini s 106,9 odst. Vrednost prometa za zajamčeno preskrbo je znašal letos 30.565 milijonov dinarjev, t. j. 18 odst več kot lani. VICKO KRSTULOVIC. minister za trgovsko mornarico, je dejal, aa predvideva plan investicij hitro obnovo vseh razrušenih pristanišč in mehanizacijo luk. zlasti Reke. Letos so začeli s plovbo prvi preko-oceanski motorni pr miki, ki jih je zgradila jugoslovanska ladjedelniška industrija, in sicer: »ZAHREB«, «SKOPLJE» in «SARAJEVO». Zgrajen ie bil tudi panik na turbinski pogon «HRVATSKA». na Nizozemskem pa so zgradili parnik «SR-BT.TA«, ki je največja motoma edinica jugoslovanske trgovske mornarice. Na za-edaniu je govoril tudi po lanec DJURO SALAJ, predsednik jugoslovanskih sindikatov. Med drugim je iziavil da je v rudnikih le*os delalo 919 bri"ad s 7000 člani. Dri gradnji 1300 brigad s 13000 člani, v metalurgiji 700 brigad z 20.000 člani. Povprečna mezda kvalifirira-delava na ®radnj»h znaša 20 din. na uro in za delo po vcr~ah na 25 d!".: r-Pcprna plača znaša tore! 4160 din. pov. pref-no. KvaliFcirani zidarji, ki de'a'0 po novem »istemu, 73-lu-i 'o na mesec '1 "90 din. reV-n'i»jc‘r-ni na 7600 fin, V ost?''h panogah nrodnkcUe predvsem pa v meta!u»idii so sredi *e plače zna*"o višje kot pa za stavinske delavce. Sela Varnostnega sveta LAKE SUCCESS, 28. - Seja Varnostnega sveta je bila sklicana za jutrj popoldne. Sedanji predsednik, kan-dski delegat, bo na seji poročal o svojem posredovanju v sporu med Indijo in Pakistanom, ki pa ni uspelo. Zato mu bo Varnostni svet verjetno poveril nalogo, naj posredovanje nadaljuje. V noči od 27. na 28. je Bidault dvakrat postavil vprašanje zaupnice - V primeru zmage pa ga čaka nova bitka v republiškem svelu PARIZ, 28. — Na včerajšn.i popoldanski seja vi.d a so sklenili, kakor je izjavil po njej Henri Teitg.n, mi..iste. za i .-formacije, zaht-vati od pa la-mema da nadaljuje dan.s iaz-prayo o p oračunu d0 ko ca. vlada bo čakala na rezultat glasovanja in če bo ugoden, predložila nove predloge, kako pokriti razlike, ki b; še os.ale. Po potrebi bo še enkrat po-.ta-vila vprašanje zaupnice. M d tem so na popoldanskem zasedanju pa.lamenta la malo napredovali. Med vla mirni strankami se nadaljujejo zakulisna pogajanja, ki naj bi privedla do kompromisa. Vlada je še predno se je rrzpra-va razpletla, poskusila doseči enotnost večine s prtdiogom. po kat rem bj povišali drž vne dohodke z n vim davkem m pnevmatike m s povišanjem cene bencina. Oba ukrepa so n menil; predložit; parlamentu in so zadevno poslanico izročili najprej pa lamentarni finančni komisiji, kjer pa je v celoti prop-dla, in sicer z ogromno večino. Korčn0 bo o stvari odločala skupščina. Vse to se godi v bu. bonski palači, kjer se je pričela zasedanje včeraj ob 21., ter se na-dtlju.e, tako da so na vseh koledarjih obdržali datum 27. t. m., kakor dol.ča pravilnik Le malo izgledov je, da bi se mogla vlada obdržati, saj so b.R na seji, ki ie traja, zavrnjeni že trije njmi p ed.ogi z večino okiog 15 glasov tej je zaradi tega Bidault že dvakrat postavil vprašanje zaupnice. Prvič o predlogu d vka na proizvodnjo, k: naj b; vrgel 45 milijard frankov in drugega o oddaji 10 odst. nerazdeljen h dobičkov poslovnih družb. «AFP» po.oča, da bo padla odločitev šele ob koncu razpravljanja in po enodnevnem odmoru, t. j. v čert.k ali petek Politični opazovalci menijo, do je p polnoma nemogoče delati napovedi o rezultatu parlamentarne bitke. Švicarski tisk poudarja, da je edino Bidaultovo upanje — neenotnost njegr.vih nasprotnikov. Pa tudi če bi Bidault v tej diskusiji zmagal, ne bo mnogo pridobil. Ni še jasno, Vedno bol) se slabša položaj delavcev v Italiji Di V'ttorio je izjavil, da italijanski delavci niso še dosegli predvojne življenjske ravni • Fašistični poslanec govori o ..prijateljski državi upaniji" m protestira zaradi demonstracije proti Artoja Einstein odkril novo teorijo WASHINGTON, 28. — Znani učenjak prof. Einstein, čigar teorija o relativnosti je dala ključ do atomske energije in omogočila izdelavo atomske bombe, je sedaj javil, da je izdelal novo teorijo, na podlagi katere se bi dali obrazložiti vsi naravni pojavi. Nova teorija se naziva «splošna teorija o težnosti«. Ta teorija naj bi v eni sami formuli vsebovala vse do sedaj znane fizične pojave. Najznamenitejši ameriški u-čenjaki so mnenja, da je nova teorija zelo težko razumljiva. Znani učenjak dr. Urey je izja- vil, da je verjetno ne bi razumel, če bi jo čital. Vendar pa smatrajo ameriški učenjaki, da gre vsekakor za izredno važna odkritja, ki Pa bodo zahtevala verjetno več let, preden jih bodo navadni učenjaki lahko asimilirali. Londonski listi so o novi teoriji zelo obširno pisali, vendar je noben list ne more obrazložiti svojim čitateljem. Mladi britanski učenjak William Gra. ve Pa je izjavil, ko je prečital poročilo o novi teoriji, da je to podobno teoriji, ki jo on dokončuje. RIM, 28. — Nameščenci pri prevozniških pedjetjih so danes izvedli dveuino prot st 10 stavko, ker je vodstvo teh ped-jetij zavrnilo zahteve za izboljšanje umikov in za zvišanje doklad. Možno je, da s? bo p.ihcdnje dni stavka ponovila za 24 ur, če ne pride do * sporazuma. Na pod.očju Empol; v To-scanj so kin.-tijski delavci zasedli zemljišča dvanajstih veleposestnikov in takej začeli s poljek mi deli. Policija jih je prisilila, da Zemljišča zapustijo. Glavni tajnik Splošne konfederacije dela Di Vittorio je na tiskovni konferenc; izjavil, da italijanski delavci n-so še dosegli predvojne življenjske ravni in da se njihov položaj vedno slabša. Di Vittorio je za bodoče leto najavil akcijski program v ob.ambo pravice italijanskih delavcev do dela in miru. Poudaril je pot.ebc izvedbe načrta Splošne konfederacije dela, ki bi se lahko izvedel v treh all štirih letih in bi omogočil povečanje proizvodnje na vseh področjih. Di Vittorio je dejal, da bi z zaposlitvijo vseh Italijanov dosegli pogoje za soci: lno in politično pomirjenje, ki bi doprineslo k zvišanju splošne blaginje in k miru med narodi. Zavrnil je obtožbo, da Italijanska splošna konfederacija dela sabotira «sveto leto« z demonstracijami in stavkami in je izjavil, da Zveza dela »preveč spoštu!e verski čut ljudstva in interese države in d'; zato želi, da milijoni tu.cev prihajajo v Italijo in odhajajo v normalnih razmerah«. Francov zunanji minister Ar-tajo je iz Rima odpotoval v Neapelj. V zvezd z demonstracijo proti Altaju pred španskim poslaništvom v Rimu je poslanec gibanja MSI Mieville predložil predsedniku vlade pismeno vprašanje, alj je vla- da podvzela kake ukrepe proti «tcž.ci p ovokaci.i« i.i ali se je «vlada cprav.čila prijateljski državi«. Danes je papež priredil sprejem diplomatičnim predstavnikom, ki so akreditirani v Vatikanu, da j m čest.ta k novemu letu. Navzoči so bili vsi predstavniki, všt.vši češkoslovaškega. z izjemo jugoslovanskega odpravnika poslov, ki je sedaj v Beogradu. Papež je i-mel kratek nagovor. za o[oz>a WASHiNUTvjN, 28. - Predstavnik britanskega poslaništva je izjavil, da je to poslaništvo prejelo iz Londona navodila, naj zopet začne pogajanja za sklenitev dvost. anske pogodbe z ZDA v okviru PAM-a. Prvi razgovori so bili danes popoldne. ______ Bevin prispel v Rim K1M, 23. — Iz Pariza Je z vlakom prispel nocoj v Rim britanski zunanji minister Bevin. Odpotoval bo jutri zjutraj z letalom na Ceylon preko Port Saida. ic se spor med Mo m MadiarsKo LONDON, 28. - «Daily Gra-phic« piše, da predvideva zunanje ministrstvo možnost prekinitve diplomatičnih odnosov z Madžarsko, ker je madžarska vlada odklonila, da bi britan ski konzul obiskal v zaporu nekega britanskega državljana ki je sedaj zaprt. Madžarske oblasti so odredile izgon ameriškega državljana Jacobsona, ki mora takoj zapustiti madžarsko ozemlje. alj je mislil IX.lm.ier iskreno, rtu je govoril, da ne bo n-hce oa radikalov, razen ifun-strov, glasoval za povišanje ah uved- 00 novih davkov. Z..i se, da s, vlada še drži zgolj z^ta, ker se večinske st. an.ee boje njenega padca. Tako se ta «p^.ze-ca« kriza na-aljuje. NajVvCja nevarnost zanjo pomeni Svet repu-like, ki ima drugačno strukt-.ro kakor s.tup-či..a. Ako 01 Bvet z absoiutno vedno zavrnil proračun, mora o njem p..novno glasovau Skupščina, in siCwr je Za us-p^h vlaae po-trebnin 3il g.asov. Pr; zadnjem gia-ovanju pa je Bidauit dobn največ 303 glasove. Tudi glas.lo francoskega kapitala «Vie Financie.e« p.še, da vodi vlada «sko, aj b.e-upno b.tko«. Teda meni, da v.adne stranke vedo, kaj pomeni kriza: p. oracUns.ee dvana.stine, posoj.la pri Francoski b nki. inflacijo, odpoved Marshallovi pomoči in končno razpust parlamenta. Očitno je torej Bidault s temi grožnjami p.ičri bitko, da bi vendarle p.ema-gal odpor rad.kalov, ki jih Herriot in Queu.lle zares ves čas diskusije nagovarjata h kcmprom.su, ki naj reši meščanske stranke in vlado. Vlada bo tem svojim «upornlkom» dala kake «formaine koncesije«, zaključuje pariški list Med tem je napisal g-neral De Gaulle v svojem glasilu «Le Rassembkment« nov poziv svojim pii.tašem, naj se pripravijo, da bodo v novem letu »odrešili Francijo«. Glasov; nje o vprašanju zaupnice bo v petek. Ta dan bo torej odločena usoda Biaaulto-Ve vlade. Na podlagi ustave mora pred glasovanjem o zaupnici ratnri.č poteči 24 ur. Ker je vlada postavila vprašanje zaupnice dvakrat v noči od 27. na 28. t. m., bo torej glasovanje možno od četrtka opolnoč; dalje. Vendar pa je možno, da Bidault pojta vi še v tretjič vprašanje zaupnice v petek. V tem primeru bi o zaupnici glasova'! šele v nedeljo ali ponedeljek. S tem se b:> debata v republiškem svetu zavlekla in bo zato potrebno izglasovati dvanajstine pro.a-čuna. Na predlog finančnega ministra Petscheja je skupščina sklenda, da bo glasovala o zaupnici vladi v petek ob 9.30. II comp. Petronio, cl ha inviato per la pubblicazione la seguente dichiarazione: ■NeirtUn tži del 2t dicembre k comparso il testo di nna lettera di condanna a'la mia azione po-litica tirmata da mia flglia, Licla Petronio. 11 moinento scelto per la pubblicazicne, il contenuto e lo stile della lettera indicano cbe i lettori di quel giomale sono sta. ti messi nuovamente di fronte »d una ba:sa azione, contorme alla linea ed ai metodi dei processi di Budapest e di Sofia. Tutti i comunisti, tutti i demo-craiici e tutti coloro cbe banno lottato per liberare il mondo dal nazifase smo, ogni cittadlno cbe nou abbia pertiuto il sentimento dclla giustizia e della llberti, cer. tamente avranno vergogna e s de. gno al pensiero cbe nel nome del socialismo sl compiano infamie di quel genere. I lettori dell'«Unitž» sappiano cbe mia figlia Licia, ene ba sotto. seritto quella lettera, si trova gra-vemente ammalata di TBC bila« terale e degente in un sanatorio della Cecorlovaccbia. Quest'ulterlore prova di dete-nerazione cominformista rafforzi nei comunisti e nei democratid lo spirito ne la lotta in dlfesa del patrimonio di idee e di scienza socialiste«. f.to BORTOLO PETRONIO ODGOVOR tovariša B. Patronla včerajšnji „l’Unita“ Tov. B. Petronio nam je poslal v objavo sledečo izjavo: «V »runita« od 28. decembra je objavljeno besedilo nekega pisma, ki obsoja moje politično delovanje in ki ga je podpisala moja bčl Licia Petronio. Trenutek, ki je bil izbran za obiavo, vsebina in slog pisma kažeta, da so bili čl. tatelji tega lista ponovno postav-Peni pred podlo akcijo, ki je v skladu z linijo in metodami na procesih v Budimpešti in Sofiji. Vsi komunisti, vsi demokrati in vsi tisti, ki so se borili za osvo. boditev sveta od nacifršizma, vsak državljan, ki ni zgubil smisla za pravičnost ln svobodo, se bodo gotovo sramovali in zgražali ob misli, da se v imenu socializma izvršujejo take podlosti. Citatelji li ta 1’oUnita« nai vedo, da je moja bči L'cia, ki je podpisala ono pismo, težko bolna na tuberko^zi in je v nekem sanatoriju v CSR. Ta novi dekaz kominformistične degeneracije naj rtrdi v komunistih in dcmokratlb duha v borbi za obrambo socialističnih .dej in znanosti«. BCRTCLO PETRONIO IZPOVEDI JAPONSKIH VOJNIH ZLOCIMCEV Bakteriološko orožje proti kitajskemu ljudstvu imi» i ' u « u ■■■■. i' i - ■■■■■■ "f .mi.— so uporabljali Japonci v zadnji vojni MOSKVA, 28. — Pri včerajšnji razpravi v Habarovsku protj japonskim vojnim zločincem je generaj Siundzi, ki je poveljeval bakteriološkim centrom v Nankingu in Kantonu, izjavil, da so Japonci uporabili bakteriološko orožje proti kitajskemu ljudstvu na področju Nimpo leta 1940, na področju Cangteh leta 1941, v pokrajini Cekjang pa lets 1942, Obtoženec Sato je izjavil, da je v središču pri Nankingu delalo 1500 ljudi in da so podruz. lice proizvajale na desetine kilogramov smrtnih klic na dan. Obtoženec Kirazakura Dzemsa-ku je priznal, da je sodeloval pri ekspediciji, ki jo je organi, zirala «edinica 100» na sovjetski meji. Bivši šef vojaške zdravniške BEOGRAD, 28. (Tanjug) — Maršal Tito je govoril francoskemu novinarju L u su Col-meu naslednji inte.VjU: PRVO VPRAŠAN-E: «KPJ je postavila vprašanje enakopravnih odnosov med socialističnimi državami. Ali ta formula, ki je uporabna za drža ve ljudskih demokracij, velja tudi za napredne organizacije zap-.dnih držav, kjer one niso na oblasti? Ali ne more mn goče hiti ta formula dopolnjena z zahtevo enakopravnih odnosov med komunističnimi partijami, t. j- njihove neodvisnosti od Moskve?« ODGOVOR: «Enakopravnost med socialističnimi državami temelji na teoretični jx>d'ag\ Marxa in Lenina in je zato e-nako veljavna za k' munistič-ne partije, ki obrt-jajo v teh državah, ki niso socialistične ali v fcoferih ne vlada ljudska demokracija, Glede odvisnosti komunističnih partij od Moskve, pa se postavlja vpraša nje takole: Sovjetska zveza je soc ic list č-na dežela, ja rezuttit velike Oktobrske revolucije in zarad• tega gledajo to socialistično de zelo s simpatijo m spoštova njem ne samo komunistične partije, temveč vse napredne sile sveta. Ta simpatije in !o spoštovanje so zato popolnoma Pogovor maršala Tita s irancoskim novinarjem Louisom Colmeom O sodelovanju med demokratičnimi gibanji upravičeni. Toda, ko se pokaže želja za izkoriščanjem teh simpatij in tega neomejenega zaupanja naprednih ljudi sveta do Sovjetske zveze v cilju, da bi sc jih izpremenilo v slepo podrejanje voditeljem Komuni stične partije boljievikov, t. J. v Moskvi, potem ta težnja lahko samo ogromno škoduje naprednim gibanjem vsega sveta in končno Sovjetski zvezi sami, kajti prestiž Sovjetske zveze nujno pada. Primer spora me d Komunistično part jo boljšev -kov in KPJ, ki se je izpreme■ nit v spor med SZ in FLRJ, 1. j v spor med dvema državama, je naočltnejši dokaz za to trdi-tev», DRUGO VPRAŠANJE: «ICPJ je večkrat poudarila dominacijo Boljšev ške p rti je v K' min. formu, medtem ko sle vi sami osebno izjavili, da vi de ljud skih demokracij Slalin strog nadzoruje. Zdi se, po drugi strani, da so tudi komunistične partije zapadnih držav vezane čp že niso podvržene, sovjetskim ukrepom. Na kakšen na- čin bi se mogla, po vašem mnenju, Komunistična partija Francije osvoboditi varuštva Moskve?« ODGOVOR: «Na pobudo samega Stalina je bila leta 1943 razpuščena Komunistična internacionala z motivacijo, da je postala zavora za razvoj in delovanje komunističnih part’}, ki so postale dovolj zrele, da z večjim uspehom vodijo napredno gibanje v svojih državah. Na ta način je preneha la obstajati ustanova, katere ukrepi so bili obvezni za vse komunistične partije. Informacijski u-rad je bil ustanovljen leta 194/ zgolj s ciljem posvetovanja tn informiranja med raznimi komunističnimi partijami in zaradi tega nima pravice dajati obligatne sklepe za razne komunistične partije. Mani kot kdaj koli pa je to p avica komunistične partije bolj'evkov. Iz tega sledi, da vodit Iji KP Franclje niso obvezani opravičevati svojo delavnost drugim organom, v koVkor so uspeh In neuspehi njene politike od* uisnl samo od teh voditeljev in so odgovorni v prvi vrsti prei delavskim in naprednim gibanjem Francije». TRiETJE VPRAŠANJE: «Francoski komunistični bore razpravljajo predvsem o problemih taktike. Ali mislute, da ima KPJ pravico iz ažati svoje m. enje glede taktike naprednih organizacij drugih držav«? ODGOVOR: »Mnenja sem, da ima KPJ p.avico iz. ažati svojo kritiko do katere koli uruge komunistične partije ali do katere koli druge komunistične cn-ganizzcije kot jim tudi nihče ne krati pravice da kritizirajo KPJ. Toda kritika mora čuti konstruktivna in lojalna (n ne destruktivna ter klevetni-ška. Res je, da so neši predstavniki kritizirati nekatera vodstva komunističnih partij kot na pr. vodstvo KP Francije in KP Italije na prvem zasedanju Informacijskega urada. Sovjetski pr dstavniki so ju prav tako kritizirali opirajoč se na naše argume taclje-Ta kritika je bila dobro namerna konstruktivna in brat- ska. Dejal bi še, da napad na liPJ s strani Kominforma in v prvi vrsti s strani sovjetskih voditeljev nima nič skupnega s konstruktivno kritiko. Dobronamerno kritiko lahko spi ej-emo ali p a ne: to zavisi od ni enih stvarnih temeljev in njene koristnosti, t. j. od njene utemeljenosti. Tipični primer zlonamerne kritike so nam nudila pisma CK VKP(b). Nato je novinar Colme postavil nekaj podrobnih vp.ašaoj Rlede stališča KPJ do linije, ki jo izvaja KP Francije in glede njenih napak. Maršal Tito je dejal, da odgovor na ta vprašanja vsetu ejo v glavnem ž prejšnji odgovori. Ko je odgovarjal na drugo vprašanje, je maršal Tito izrazil mnen e. da je koordinacija delavnosti naprednih gibanj v sve'u brez dvoma p< tr b 'a toda pod pogojem, da to sed?-Invpn'6 t»m lii na mčelu ena-ko-ti. Najbolj koristne oblike mrdrj rodnega sorl«-'ovan’a med d-nr kratičnimi gibanji so sledeča: Prvič, na kulturnem polju; drugič, medsebojni obiski, ki doprinašajo k spoznavanju dejanskega položaja posameznih držav: tretjič, borba proti propagandi, ki ima za podlago laži; četrtič, ostra borba za obrambo miru; seznanjati napredne množice z resnico o socialističnih državah brez skrivanja težav in napak. Ma šal Tito je nato poudaril, da soviažnr gonja p ot, Jugoslaviji m rezult >t riučaj-nega odklona, temveč ne ja: no revizija ma ksizina-leninizm -Ko je navaja: nekatere p ime re tega revizionizma, je m r šal Tito poudaril težijo sovjetskih vodit, ljev, da z ht >vajo od drug'h priznanje nem tlji-vosti Bolj eviške partije i' prizmnje teorije o nemžiosfi izpremembe revoluci narnih sprememb v sve u brez direktne inteivmcije Rdeče armade Končno je maišal Tito izrazil mnenje, da b i spor s Ko minfoimom izzval - in že izziv — razjasnitev v vrstah naprednih gibanj na sv; tu in p i tem pouda il, da s mo slepci v p « 111'čn'h vprašanjih lahko trd jo. da bj mogla borba p>o i napakam vodstva Kam ini tič ne partije boltij vinov in rajnih drugih pa tij dovesti d' oslabitve del vskega in prednega mednarodnega banja. službe Kadzitsuka Rioudzj je izjavil, da je bil general Araki, takratni japonski vojni minister, eden °d pristašev bakteriološke vojne, ki jo je predvideval ustanovitelj centra «731» Siro. Obtoženec Takaha-si je priznal, da je dal leta 1941 osebno nalog centru «100», naj začne množično proizvajanje bacilov, v imenu vrhovnega po. veljnika vojske generala Ume-dzu. Izjavil je med drugim, da je skupina osebja tega centra šla na posebno misijo na sever po-krajine Hsingan v bližini sovjetske meje, da ugotovi položaj refe in vodnjakov za pašnike, z namenom, da se zastrupi vsa živina te pokrajine v primeru vojne proti Sovjetski zvezi. Tryasaki je priznal, da je de-lal poizkuse na živih ljudeh v centru «100». Včeraj so bili zaslišani še drugi obtoženci. Nova siriia M DAMASK, 28. - Khaied Blažem je sestavil novo sirijsko vlado. Dopisniku AFP je zanikal, da je vojska postavila kakršne koli pogoje. Nemci se Mn vrnili v Sodele FRANKrUHi 28 - Na pod-lagi načrta češkoslovaških ob-lrstj se bodo števil-ie nemške družine vrnile v Sudete, To vest javlja »Sudetendeutsche Illustrierte« Povoiinii v lzrae’n TEl AVIV, 28. — Ze štiri dni so v Izraelu močni nalivi. Ulice in hiše v Tei Avivu so poplavljene. Ves pridelek je o-grožen, šotori v taboriščih priseljencev so poplavljeni in o-blasti so pozvale prebivalstvo, naj sprejme 7000 otrok fz teh taborišč. Tudi v Sredozemskem na- i morju divja nevihta in nobeni- na ladja ni mogla pristati v Ja-'fi in Tel Avivu. 29. decembra 1949 TRŽ A Š K I DNEVNIK Da bodo otroci |Lonjershi pevci - maršalu Titu veseli novoletne jelke KOLEDAR SEDAJ PA PRIDEJO DAROVI, ki sem prinesel jih, na plan! Danec bo Dedek Mra* pričel z obdarovanjem naših malčkov, ki ga že »ako težko pričakujejo, saj Je že preteklo lelo dni, odkar jih je zadnjič obiskal. Dedek bo verjetno pripeljal v nekatere kraje s seboj tudi lutkovno gledališče. Svoj ^posel* bo izvrševal v »podaj omenjenih krajih in ob omenjeni uri: Danes v Nabrežini ob 14. uri; v Sempolaju ob 14. url; v Dolini ob 17. uri; v Ricmanjih ob 14. uri; na Proseku ob 1«. uri; v Bazovici ob 20. uri; v Sv. Križu ob 1». uri; v Borštu ob 15. uri; v Plavjah ob 19. url. Jutri Skedenj ob 14. uri; Stadion «1. maju ob 14. uri za II. rajon (Sv. Vid ob 20. uri pri Sv. Vidu); Barkovlje ob 14. uri; Magdalena ob 17. url; Stadion ul. maja ob 17. uri za I. rajon; Opčine ob IS. uri; Devin ob 14. uri; Vižovlje ob 17. url. 3L L m. Veliki Repen ob 14. uri; Trebče ob 17. uri; Salež ob 14. url; Gabrovec ob 17. uri; Padriče ob 20. uri. 1)-------- Mogoče ga pa sploh ne bo? Le brez »krbi, gotove pride, saj vendar javil je tako. 4 kadar Dedek Mraz obljubi, potem obljubo res drži, nikdar prijateljev irj znancev on na cedilu ne pusti. Kako bo, striček, z njim na meji? Kaj če \j ta kraj ga ne puste? Za Dedka Mraza pa predpisi obmejni prav nit ne drže. Za Dedka Mraza ni nič meja zanj ni nikakršnih pregraj, te hoče, tudi na Angleško popelje lahko se kar zdaj. Otroci pridno se učite, da slabih redov se znebite! Laži ne maram, ne prevare, resnico cenim jaz nad Use. Laž nikdar zmagati ne more, ■resnica vedno le uspe. Ne maram, da od žuljev drugih nekdo sebično se redi, želim, da v sleherni deželi za skupnost vsakdo se bori: Ne maram, da v teh vaših ktajih * bi eden več bil drugi manj, vsi naj imajo ista prava, Slovenec ali Italijan. Želim, da končno na tem svetu zavladal bi pravični mir, da zginejo nesrečne vojne, da bi končal se vsak prepir. Iskreno bratstvo naj zavlada po širni zemlji vsepovsod, vendar tako, da vsak ostal bo na svoji zemlji svoj gospod. Višanja in nižanja cen življenjskim potrebščinam Vsako leto ob času praznikov Se navadno Cene življenjskim potrebščinam povišajo! Letošnje leto v tem pogledu seveda ni naredilo izjeme. Kot nam javljajo, Se je od 135 naštetih življenjskih potrebščin 50 pocenilo 21 so ostale cene neizpremenjene, 64 pa se jih je podražilo. Med temi se Je najbolj občutno podražila cena kavi ln pa nekateri zelenjavi; za čudo so »e pa znižale cene mesu. ki so bile do sedaj vedno »elo visoke. Trž ške gospodinje so z veseljem ugotovile, da se je v tem mesecu vsaj mast pocenila; cene polenti, beli moki, rižu in testenin, m so ostale neizpremenjene. Pag pa se je podražilo surovo maslo, ki je doseglo celo 1130 lir za kg. Ce primerjamo v koliko so *e cene nekaterim potrebščinam povišale ln za koliko so ee druge znižale vidimo, da Ta članek, ki ga je napisal tov. Stanko Oblak, smo ponatisnili Iz letošnje izdaje »Koledarja«, ki ga je Izdala Osvobodilna fronta za Tržaško ozemlje. Koledar je že izšel ter ga zaradi boga. te vsebine toplo priporočamo vsem našim bralcem, ki bodo v njein našli mnogo zanimivega čtiva. V splošnem okviru gospodarskih dejavnosti angloameriškega področja 8TQ-ja ne zavzema, kakor je vsem znano, kmetijska pano. ga najvažnejšega mesta. Trst Je zaživel v preteklosti kot osrčje velikih dovodnih In odvodnih žil mednarodnega trgovinskega prometa, ki so vezale in še danes povezujejo obširno tržaško zaledje s svetom. Trgovinski pobudi se Je pozneje pridružila ustvarjalna sposobnost tržaških delovnih množic: v velikem pomorskem središču so se postopoma razvili številni obrati težke, srednje in ma- mora tržaška gospodinja potrošit' dnevno približno enako vsoto denarja ali pa se nekaj več kot druge mesece. Ker pa so prav v decembru mesecu vključeni tudi prazniki, je jasno, da so tudi izdatki bolj visoki. Kako krije vse te stroške gospodinja s skromno plačo, ki ji jo printse domov mož, ostaja za marsikoga Uganka. Na vsak način je bil promet na ulicah v zadnjih dneh izredno živahen ln tudi trgovine so bile vedno polne. Vsak si je pač želel nekoliko olepšati praznike ter pozrbitl na vse težave, ki ga dnevno tarejo. Kot napovedujejo, se bodo cene nekaterim življenjskim potrebščinam v prihodnjem mesecu še povišale, medtem ko Sr bodo druge znatno znižale. Vest o znižanju cen bi tržaške gospodinje z veseljem pozdravile, plaši in skrbi jih pa morebitno povišanje cen drugim življenjskim potrebščinam. Ze tretji dan imajo tovarišice iz ASIZZ polne roke dela in to v mestu, predmestju in podeželju. V vsakem okraju in V vsaki vasi so si izbrale primeren prostor, kamor so pripeljale blago in kjer lahko nemoteno delajo. Za cel tovor ga je bilo in brez meških rok bi ničesar ne opravile, zato so tovariši povsod radi priskočili na pomeč. V Nabrežini se je zgodilo, da so celo pomagali meriti, rezati in skladati fla-r.elo, iz katere bodo potem mamice krojile teple srajčke in drugo perilo svojim malčkcm. Vse poteka tako kot je bilo zamišljeno. Tovarišice, ki so se prijavile za pripravljanje paketov, prihajajo točno ob določeni uri in Vselej jih je se preveč, tako da jih moTajo o-krajne sekretarke odganjati domov, da ni prevelike gneče. Vsaka le nerada gre, kajti lepo je kolektivno delo in še lepši pogled na papirnate vreče z napisom ((Novoletna jelka za leto 1950». Najlepša pa je misel na vseh tistih 4000 pa- rov otroških oči, ki bodo prijetno presenečene nad njihovo zares bogato vsebino. Pri najpotrebnejših bodo* vreče naj-volj nabite. Noter bo velik kos tople flanele, majčke, rokavice ali nogavice in če tega ne bo pa celo dva kosa flanele. Druga kategorija, v katero pride največ otrok, bo tudi dobila flanelo. Vsi brez izjeme pa bodo dobili jab .Ika, pomaranče, zavoj keksov, vrečico bonbonov, svinčnik, debel zvezek z ovitkom iz mehke lepenke, majhni otročki, ki še ne hodijo V šolo pa barvice namesto zvezka in igračke, ki so jih pripravili politični priporniki. Dedek Mraz si lahko zadovoljno mane roke. ko bo pripeljal otrokom toliko lepih, dobrih in vrednih daril za novoletno jelko. Mnogo denarja je bilo treba zanje, ali nesle so se topla razumevaj.ča srca in darovala. Ob pogledu na vso to otroško srečo, na njihov veliki novoletni praznik, bedo darovala že in ng bo jiaj žal tega. Pevski zbor prosvetnega društva »Lonjer-Katinara«, ki je bil na gostovanju po Sloveniji, je poslal maršalu Titu naslednjo brzojavko. Pevski zbor prosvetnega društva eLonjer-Katinara» pri Trstu, fci je v Celju na obisku, Vam, pošilja borbene ln delavske pozdrave. V času ko vlada tul tako imenovanem Svobodnem tržaškem ozemlju cone A poostreni teror proti Slovencem, ko nam zapirajo šole, ko nas hočejo odtegniti c d slehernega kulturnega izživljanja, ko so se združili fašisti in informbiro-Jevcl v borbi proti nam, vidimo v nafi socialistični Jugoslaviji popolnoma drugo sliko. Na lastne oči smo se prepričali, kako lažniva in neresnična so obrekovanja in/o mbirbjcvcev. Tovarne, ceste in mnogi drugi objekti kakor tudi vsestransko udejstvovanje delavskega razreda na kulturnem polju in doseženi uspehi nam dokazujejo, da je Vaša pol edino pravilna. Ko se vrnemo v naše kraje, bomo delali še z večjo vnemo za zmago resnice o Vaš; domovini pri nas in v svetit. Smrt fašizmu — svobodo narodu! Pevsko društvo 204 km (ali 20.430 ha). Ven. moramo tudi pravkar nave-o povrSmo skrčiti ga nadalj- njih 90 kv. knv, na katerih se ra-stezajo gozdna tla in predeli kra-ških zemljišč, kt so praktično skoraj nerodovitni. Za donosne kulture, za travništvo ter za pašništvo nam ostane na razpolago komaj 114 kv. km ali 11.475 ha. Naj pripomnimo, da Je v mnogih zapadnih državah, kjer obstajajo še fevdalni ostanki iz preteklih dob, v rokah enega samega lastni, ka več obdelovalne zemlje kakor znaša vsa obdelovalna površina angloameriškega področja STO-ja. Vendar so plodovi, ki jih zna pridobivati pridnost In neumor-nost našega kmetovalca, prav po. mombni tako po količini kakor 1 ko je razdeljena površina obdtlo. po pestrosti proizvodov. Naslednja valne zemlje in koliko je prldel-razpredelnica nam prikazuje, ku-ika. Številčno stHnjo živinoreje (1940) Krave 2.360 Ostala goved 1.110 Konji 1.020 Prašiči 3.520 Ovce 320 Koze 1.900 Številke, ki smo Jih navedli, Izražajo široko povpreko; žal ni popolnih statističnih podatkov v pogledu vrtnarskih proizvodov, ki so za tržaškega potrošnika In sploh za tukajšnje kmečko gospodarstvo silno važni. Številčno stanje živinoreje Je na posameznih občinskih področjih danes približno naslednje: Kulturo in proizvodnja Poljedelstvo Pšenica 269 2.200 Koruza 293 5.000 Ostaje žitarice 119 1.000 Krompir 781 55.000 Zelje 27 a.700 Paradižniki 92 11.000 Vrtovi 279 **- Krma 216 20.000 Cvetlice 12 — Razno 329 2.490 Sadjereja Vinogradi Breskve Hruške Marelice Češnje Češplje Razno 1.246 5 142 1.378 80.000 1.100 2.500 100 1.500 500 Travništvo Travniki 574 15.000 Travnlkl-pašniki 3.480 30.000 Pašniki 3.500 10.000 7.587 Pripomba: Podatki proizvodnje obsegajo letne pridelke čistih ln mešanih kultur. Cenijo, da znaša celokupna vrednost vseh kmetijskih proizvodov nad 2 milijardi lir letno. Tržna vrednost pridelkov Je seveda za okrog 50 odst. višja, la vsega tega, kar smo sedaj na- vedli, Izvira ugotovitev, da Je tu. kajšnje poljedelstvo V bistvu usmerjeno k Intenzivnemu obdelovanju. Vsekakor pa lahko trdimo, da ni Se zdaleka doseglo naj-višje razvojne stopnje. Razlogov, k! ovirajo napredovanje kmetijske dejavnosti na našeir. področju, je mnogo. V tem pogledu je poljedelstvo predvsem tesno povezano s splošnim gospodarskim položa-jertl zapadnega sveta. V vrtincu ostre konkurenčne borbe ogromnih Interesov kapitalističnih sku-pin., je često vprav delovni kmet prvi tn najlaže prizadet. Na Splošno je znano, da se pogubne posledice gospodarskih kriz, ki se periodično porajajo v nesocialističnih deželah, odražajo v naj-j občutljivejši meri zlasti pri k m e. tijstvu. V tetr. pogledu lahko navedemo značilen primer, Ko so se oktobra leta 1948 cene kmetijskih proizvodov pričele nagibati navzdol, je Val pocenitve zajel v prvi vrsti kmečko proizvodnjo. Tako so pred pocenitvijo cene kmetijskim proizvodom dosegle 62kratno podražitev v primerjavi z zadnjim predvojnim letoir. 1938. Danes so se te cene znižale že na 50 kratnl povišek, medtem ko je ostala cena poljedelskih izdelkov v prodaji na drobno na osnovi 65kratne podražitve — vedno v primerjavi z letom 1938. Prva znamenja krize so se torej že pojavila na obzorju kmečkega gospodarstva. Kaj obuta kmfitijstvu anglonmoriškoga področja STU-ja bližnja bodočnost? Odgovora na to vprašanje ni danes seveda mogoče dajati. Pričakovati Je vsekakor dobo naraščajočih težav In trdega dela za sanv življenjski obstoj. Ta perspektiva bi morala bolj kakor doslej usmerjati našega malega In srednjega kmetovalca na pot skupne obrambe njegovih življenjskih Interesov, Kmečko ljudstvo sl mora v prvi vrsti priboriti osnovno pravico do samoodločbe. Naš kmečki živelj je v toliko dozorel, da lahko od-ločno odklanja varuštvo tujih gospodarjev In njihovih domačih služabnikov, ki nimajo z našo zemljo nič skupnega In že zaradi tega ne čutijo njenih problemov Lahko trdimo da bi kljub nepo-voljnlm pogojem, o katerih »mo govorili, naše kmetijstvo lahko doseglo neprimerno višji razvoj, čo hi o bistvenih vprašanjih, ki ga zadevajo, vsaj soodločalo ljudstvo samo. Ncpovrijnc posledice ukrepov, ki so izšli ali izhajajo od zgoraj m ne upoštevajo stvarnih potreb in teženj naše kmečke dejavno, sti, so razvidni skoraj na vsakem koraku angloamerlikc agrarne politike. Gospodarski bilteni govore n. pr. o znatnih denarnih sredstvih' ki so bili na našem področju Investirani v poljedelstvu in gozdarstvu, Gre dejansko za številke, ki sc pišejo z 9 ničlami. Kje so tem številkam sorazmerni učinki? Naj navedemo samo, da so za razna forslrana pogozdovalna dela potrosili doslej okrog milijarde lir, t. j. okoli 75 odst., vseh sredstev, ki so jih doslej nakazali za razne pobude v kmečkem gospodarstvu. To je Jasen primer nesmotrnega gospodarjenja. Velike investicije ter skromni uspehi so sploh Izrazita značilnost dose. danje agrarne politike na našem področju. Podpore, ki jih oblasti podeljujejo posameznim kmetovalcem, slonijo na zastarelih zakonskih določbah, ki ne upoštevajo stvar, nih potreb zlasti slromašnejšlh. kmetov, ki ne razpolagajo s potrebnimi sredstvi za izvršitev Iz-boljševalnih del. S podporami se tako okoriščajo le premožnejši. So na področju 5c kmečka naselja, ki n. pr. ne poznajo sodobne hlev. ske zgradbe niti sodobno uieje-ne gnojnlčnc jame, da ne govor, mo o ostalih pridobitvah moderne tehnike, Naši kmetovalci sl v ogromni Daruj za novoletno jelko! ADRIA EXPRESs”poklaiija za novoletno jelko 29.110 lir. Ob drugi obletnici smrti svojega soproga daruje za novoletno jelko Anica Kalanova 2.000 lir. V spomin padlega borca za svobodo daruie neimenovani za novoletno jetko 10.900 lir. DAROVI LN PRISPEVKI Za o.troke v Portorožu darujeta Gojča Jožefa iz Gropadc štev. 78, 1.000 lir ter Dora Milkovič iz Gropade štev. 5, 1.000 lir. ica novoletno jelko so darovali v Barkovijah: Gašper 500, Jagouič Ernesta 250, Žnidarčič Apolonija 250, Marija B. 300, Uantu Zorka 5-0, Pertot Amalija 250, Taučer Franja 100, Pervot Nada 50, Karlo Brecelj 50, Brus Amalija 50, Taučer Alojzija 50, Cok Dora 200, Godnič Katina 100, Brus Stanko 50, Prašelj Tereza 50, Starc Mari-ja 50, Stefani Carla 50, Martelanc Marija 100, Krečič Lidija 100, Martelanc Viktorija 100, Sartorl Marija 100. Svagelj Stanko 500, Sierza Ana 150, Pertot Marija 100, Gerlnl Marija 50, Vodopivec Josip 50, Peršič Marija 50, Majcen Pavia 100, Žnideršič Elza lou, Žnideršič Zora 100, SKerl Marija 100, Krečič Ljudmila 100, Rupel Marija 150, Ščuka Alojzija 200, Scheimer Marija 200, Brecelj Jo-sipina 100, Brecelj Marija 200, Taučer Štefanija 100, Milič Franc 250, Sferca Marija 50, Miklavec Rožka 100, Humplik Marija 100, Longo Karla 100, Girelli Amelija 200, Kocjančič Rosana 200, Martelanc Justina 100, Martelanc Klara 100, Kocjančič Stanko 100, Martelanc Viktor 300, Pertot Julijana 50, Martelanc Drago 500, N. N. 60, Martelanc Anica 200, Starc Stanko 1000, Pertot Amalija 300, Martelanc Ksenija 100, Plesničar Josip 300, Pahor Marčela 500, Rapo-tec V. 500, Ukir.ar Drago 500, Kariž Vladimir 500, Kcšmelj Ante 500, Pfeifer Giovanni 1000, Lavrenčič Ante 500, Košuta 100. Budin Antonija lflOO, Durlsotti Giovanna 500, Kocjančič Malka 500, Višini Nives 500, Vismi Ivanka 150, Primožič Zofija 500, Goui. na Nada 500, Godina Mila 50, Lozej Angela 200, Baretto Frida 200, Stegu Leopolda 120, Križmančič Marija 200, Škabar A.ojzija 200, Josipovič Ivanka 100, Uršič Josi-pina 100, Mulec Marija 100, Viaa S. G. 200, Muzlovič vd. Karla 150, Grum Zofija 100, N. N. 250. Rojc Albina 100, Hcteš Marjan 2u0, Grum M. 200, N. J. 100, RonceiJ Libera 100, Sperne Julija 150, Rupnik Klavdij 100, Roncelj S. 100, Poropat Pavel 200. Furlani Mira 100, Cigoj Marica 100, Prelc Huna loo, Micheluzzl Danilo 100, Godniž Zofija 150, Košuta Rudi 200, Cucek Jože 200, Strgar Milo* 200, Doles Pina 1000, Pah.or Mirko 500, Jerman A da 300, Pavlica Josip 500, Doljak Danilo 250, Čebular Leopold 250, Fatur Miroslav 250, Kalin Neva 60, Ferjančič Frančiška 500, Šajna Albina 3« IIORftlt*>ŠM O [vliti* i £ ' • 120 Bergman Mimica 500, Hotes Ivan 100, Afri Franc 150, Cermac 50, Cebulec Josip 400, Pečar Dragica 300, Udovič Emilija 200, Ce. ket F. 200, Spanger E. 200, Ime nečitljivo 200, Grusovln 100, N. N. 200, N. N. 100, N. N. 100, N. N. 100, N. N. 100, N. N. 100, Purlnani Ant. 100, Benčič 100, Sirk 100, Valenčič Josip 100, Podpis nečitljiv 100, Sedmak G. 100, Abram Stanko 100, Ukmar 100, Adamič 100, Lumbar 100, Zupančič Angela 100, Zupančič Marija 100, Po ropat 100, Pečarič 100, Zobec Bogdan 100, Sardo 100, Podpis nečit. ljlv 200, Urbič 500, Slavko Kosič 300, Neimenovani 10.000, Zavadkl J. 1000 Sirk Benedikt 1000, Tomažič Franc 5000 Stepančič 2000, Mahnič P. A. 2000, G. FiUp-pi 2000, Santelj M. 500, Lah Janko 600, Saksida Mirko 500, Volk Pepi 500, Zezlina 500, Arčon Knr. la 200, Pregelj Štefka 200, Spiler 100, Družina Jurasek 500. B I RADIO tl 3 J060SL. CONE THSTA (Oddaja na srednjih valovili 240 m ali 1250 kt) CETrtTEK 29. 12. 1949. 6.30, Ju.ranja glasba; 6.45, Poro. j čila v italijanščini in objava spo-' reda; 7.00, Napoved časa - poročila v slovenščini in objava sporeda; 7.15, Jutranja glasba. 12.00, Operna glasba: 12.30, Igra orkester Kramer; 12.45, Poročila v italijanščini in objava sporeda; 13.00, Napcved časa - poročila v slovenščini in objava sporeda; 13.15, Poje slovenski vokalni kvintet; 13.45, Našim ženam- (v italijanščini); 14.00, Igra kapela Stojana Stenbvica; 14.30, Pregled tiska in poročila v italijanščini; 14.15, Pregled tiska in poročili v slovenščini. 17.30, Aktualna politična vp#* šanja (v italijanščini) 17.45, Bfr mična klavirska glasba; 18.00, OS «Novih akordov« do danes - sl-mospevi Emila Adamiča; 18,20. Baletna glasba: 18.45, Poročila t* hrvaščini); 19.00, Glasbena medigra; 19.15, Poročila (v italijanščini); 19.30, Napoved časa - pord* čila v slovenščini; 19.45, Znani melodije; 20.00, Feljton v slovenščini: Odborniki in sreča; 20,15. Makedonske narodne pesmi bo I* vajal narodni orkester-poje Ko stič; 20.40, Literarna oddaja - Jft sip Murn; 21.15, Koncert sloveiv skih solistov: Uros Prevoršek B Marijan Lipovšek; 22.00, Življenje jugoslovanskih naredov (v it#U* janščini); 22.20, Večerna orke stralna glasba; 23.00, Zadnja pd rečila v italijanščini; 23.05^ Zad* nja poročila v slovenščini; 23.10, Objava sporeda; 23.15, Plesne glasba; 23.30, Zaključek. KINO večini želijo napredovanja ln zna. nja. Ne moremo ravno reči, da jih oblasti podpirajo v tej njihovi pravični težnji. Kmetijsko strokovno šolstvo beleži velike pomanjkljivosti. Kljub številnemu kadru kmetijskih strokovnjakov ne prodira sodobno znanje v globino In širino. Prldob tve moderne tehnike ostajajo na splošno med zaprtimi stenami iaboratorl. jev ih v zapiskih raziskovalcev Prevladujejo suhi blrokratičnl po stopkl, ki ne zajemajo In ne mo rejo zajemati kot taki bistva vprašanj. V uradih, ki se bavljo skoraj izključno z zadevami slovenskega podeželja, ne Ctiješ domače In ne vidiš pisane slovenske besede. Kmetijstvo področja A Je poleg tega pred vrsto sploh še nenočetlh važnih vprašanj. Socialni in gospodarski položaj številnih zakupnikov in polovlnarjcv nima zaslombe v ustrezni zakonodaji; nič manj pereča niso vprašanja tržne zaščite ln uveljavljanja domače kmečke proizvodnje, doba ve poljedelskih potrebščin po do. stopnih cehth, zastopstva kmečkih Interesov v raznih gospodarskih In upravnih ustanov Itd. Vs| problemi tukajšnjega kme-tljstva so v tesni medsebojni po-vezavi In se ne dajo zaradi tega reševati brez načrtnega usmerje. vanja vseh panog kmetijske dejavnosti, zlasti pa ne brez sodelovanja vseh prizadetih kmetovalcev. Izkustva štirih let tuje oku-Pacije so v tem pogledu najzgo vornejši dokaz. Rossetti. 16.00: «Karmen in njene ljubezni«, Rita Hayworth, 6. Ford. Ezcelsior. 15.00: »Srnica«, Grego ry Pečk, Jane Wyrr.an. Fenice. 16.30: «Kovboj puščave** bratje Marx. Fllodrammatico. 16.00: «Noč i* dan«, Gary Grant. Adua. 15.00: «Teksas Columbia«, vozel«. Alabarda. 14.30: ((Cesarski valček« B. Crosby. Armonia. 15.00: «Aloma Južnega rr.orja«, D. Lamour. Azzurro. 15.30: »Prehod na seve-rozapad«, Spencer Tracy. Eeivedere. 16.00: «Lefeče rakete«- Garibaldi. 15.00: »Cilj Tokio«, G-Grant. Ideale. 15.30: «Zaseda na dnu«, 1* Povver, A. Baxter. Impero. 16.00: ((Dediščina strica Bonanima«. Italia. 14.30: «Cesarski valček«, Blng Crosby, Kino ob morju. 15.30: ,(Dogodilo se je v Evropi«. Marconi. 15.30: »Slavolok zmage* C. Boyer, Ingrid Bergman. MasSltno. 16.00: «Pfa'' DTSvoIči Stan Laurel in Olio. Novo Cine. 15.30: «Cesar z otok* Capri«. Odecn. 15.00: «Prehod na severu* zapad«, Spencer Tracy. Radio. 15.30: »Bitka za atomsk« bombo« Venezla. 15.00: ((Nevarna vdov«*1 Vittoria. 16.00: «Rdeča hiša«, £-Robinson. Viale. 15.30: «Cesar z otoka pri. Vittorio Veneto. 20.43: IgralsK* skupina E Duše «Mal| kralj« ' Igra v 3 dejanjih. Savona. 15.00: «Dvoboj na soir cu», G. Peck. Kino v Skednju. 17: «Vihar na“ Bengalijo«. Danes in jutri. Sledi film o nogometni tekrr.i & glija - Italija. Kino v Nabrežini, danes: (iSponJ na parada v Moskvi«, rusK1 barvni film. ROJSTVA SMRTI IN POROKE Poročili *o se: uradnik CapPif' ri Giuseppe in gospodinja Favre1' to Arr.clia, mehanik Prodani Ple' tro in gospodinja Babič Giorgii?1 električar Valle Mario in uradni* ca Paoletti Doris, natakar J3*4^ plč Viktor in gospodinja Baj0" Ana, uradnik Ericani VVassali I1* bolničarka Slataper Maria Luls®, šofer Chle-rego Llbero In gospodi' nja Rijavec Giovanna, Industrij**' lec Godlanl Giuseppe in gospodi* nja Gasperazzo Maria, uradnik Kossler Antonio in uradnica Vjj sintln Narcisa, uradnik Magazzin Tulilo in Violin Luiiana, meha* nik Nordio Alcide in šivilja co' rclla Onorlna, delavec Debernaf' dl Renilgio ln gospodinja Vati0* vani Pasqua. Umrli so: 97-letna de Mottonj Carolina vd. Bova Passarettl, 49» letni Velienich Natale, aa-letn» O:ta Anna vd. Cerettl, 81-leU1 Likan Amalija vd. Costre, 71-1*5 nj Casolln Andrea, 56-letna B0r? Domenlca vd. Pestrella, 72-lt ! MlekUš Antonija, 37-letni ZorW Carlo, C0-'etnl Passon Olovanjjj 21-letna Seplč Joslplnn, 39-lf1.? Antnnlnl Aliče por. Stekar, Ji* letni Ma snri Emanuele, 71-lel1’ M'che’13 Lulp.la vd. Nordio, htnl E«crh'gra Ohrenne. ZAHVALA Vsem vaščanom in Ijem se nnjlepše zahvaljuj*]*?* za obilno udeležbo in vence Pj (mBreb-i nei*-B nepnrpl-aogg . KA3LA BARIČA Družin« HARlC* Nabrežina 2!) XII IB4H ■X ■! ■■mirni—I l»l^^ ... * " H I - "Vi vPostojnoinOpatii11 Vpisovanje do 31. l,f pri vseli potoval, urif, : O 3>. JANUARJA 1950 Eti* DNEVNI 17,LET v LJUBLJANO V^/jiaotKinje do 4. Za pojasnila telefon 29 ADIiIA-EXPHEss TF8*' ULICA F. SE VERO ti it*, leden matere in otroka O b igri in d ,e. .u na j doraščajo otroci v ustvarjalne delavne 1 j ud i! ISTRSKI DNEVNIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU - ULICA C. BATTISTI 301a - I. > - TEL. 70 DA BOSTA NAŠIM OTROKOM zagotovljena zdravje in radost Otvoritev razstave fotografij „Mati in dete" v okviru Tedna matere in otroka v Kopru tisli razstave A. lil V ponedeljek dopoldne je bila v dvorani obnovljenega gledališča v Verdijevi Ulici (bivši Ristori) svečana otvoritev razstave slik «.Mati in dete« iz našega okrožja, ob navzočnosti predstavnikov ljudske oblasti, zdravstvenega odseka in naših mater. Po osvoboditvi je to prvikrat, da bomo v našem okrožju svečano praznovali ((Teden matere in otroka«. Prvi je pozdravil otvoritev te razstave in navzoče tov. dr. Hlavaty, v imenu ženske organizacije Pa je spregovorila politična tajnica tov. Živa Beltram, katere nagovor prinašamo v celoti. «Drage predstavnice mater, tovariši vzgojitelji, predstavniki ljudske oblasti, organizacij in gospodarskih ustanov! Razstava slik iz življenja matere in otroka pri nas, katero Bel kru Pred nekaj dnevi smo ci-tali u naših listih, da je oddelek za trgovino in promet okrožnega ljudskega odbora za Istro uvedel z 9. decembrom prosto prodajo kruha iz bele moke. Ko sem se kmalu na to mudil v coni B, sem se o tem ukrepu prepričal. Povsod, kamor sem prišel, sem dobil bel, prav tečen kruh. S tem ukrepom je bilo u-pravičeno mišljenje vseh tistih, ki so stavili polno zaupanje v našo ljudsko oblast. Uresničila pa so se tudi vsa predvidevanja tistih poštenih in razsodnih ljudi, med njimi tudi mnogo Tržačanov ki so vedeli, da bo tudi ljudska oblast v coni B kakor hitro bodo dani za to stvarni pogoji, uvedla na svojem ozemlju izboljšanja vsakdanjega življenja. Dobro poznamo in še danes slišimo vedno opazke protiljudskih elementov, k■ so tako radi ob vsaki priliki, ko so stopili na tržaški tlak poudarjali, da ne, mora rjua■ stvo v coni B zadovoljiti s Črnim kruhom. Tržaška reakcija jim je tako rada pri kimavala in hlastno dostavljala, češ kako je v Trstu t tem oziru boljše. Toda uvidevni ljudje to in onstran bloka med obema conama sr že tedaj opozarjali, da je tc sicer trenutno resnica, da po bo ljudstvo Istrskega okrožja, ki doprinosa to žrtev prišlo nekoč, in to verjetne v prav kratkem času, z lasi nimi sredstvi do tega, da bi imelo na pretek tudi belega kruha, in ne samo to, da bo to stanje, da se hrani Z lastnim belim kruhom, tudi ohranilo. «Nnsprolno», tako so zlasti Tržačani pripominjali, nravno mi, ki uživamo danes bel kruh, ne vcmr kakšen kruh bomo imeli ju-tri ali pojutrišnjem; niti n gotovo, čc bomo nekega dnr V bližnji bodočnosti sploh imeli ta ali oni črn kruhu. sedaj otvarjamo, predstavlja eno izmed prireditev v. Tednu matere in otroka, katerega sta pripravila oddelek Za zdravstvo 1.0LO in ASIZZ. Ta, kakor tudi ostale prireditve v tem tednu ne predstavljajo nič izrednega, ker se pri nas otvarjajo nove dečje ustanove, prirejajo predavanja za matere, igre za otroke, ker se pri nas skrbi za šole ves čas, odkar imamo ljudsko oblast, in ne samo en teden v letu. Toda v tem tednu, ki je posebej posvečen skrbi za mater in otroka, hočemo napraviti pregled dosedanjega dela na tem področju, hočemo tudi ugotoviti pomanjkljivosti, da jih bomo v prihodnjem letu odpravili. Pri tem morajo v prvi vrsti pomagati same matere z lastnimi predlogi in zahtevami, ter vzgojitelji, ki v svojem delu najbližje poznajo potrebe našega novega rodu. Ljudska oblast, katere naloga in namen je ustvariti boljše življenje za vse delovne Ijudi, mora v- prvi vrsti skrbeti za te nove ljudi, ki bodo uživali sadove našega dela, ki bodo to delo nadaljevali do zmage socializma. In skrb za nove ljudi začenja pri materi. Zena ni samo enakopravni čl-n naše skup. nosti, ki nosi enak del pravic in dolžnosti pri vsem, kar delamo, ampak ima poleg tega če največjo, najboij odgovorno dolžnost roditi in vzgajati nove ljudi. Tov. Tito je v svojem govoru ob Tednu matere in o-troka dejal: «Mati, ki vzgaja o-troka, opravlja najbolj koristno družbeno delo in ne more biti med tisto, ki je odšla na delo it! njo nobene razlike«. Če s tega stališča pogledamo, kako živijo matere pri nas. moramo ugotoviti, da še ni uresničen ta princip, čeprav je že precej storjenega. Razen stalnega izboljševanja življenjskih pogojev, ki ga poz-znajo vsi delovni ljudje pri nas, so v veljavi za noseče žene dodatne nakaznico za živila. Razširjen in prenovljen je porodniški oddelek koprske bolnišnice, skrbi se za potrebno število babic no vsem okrožju, zaposlene žene so deležne 9 inesečnega porodniškega dopusta, ustanovile so se dečje jasli v Kopru in večje število novih otroških vrtcev itd. Vse to so uspehi in z vsakim izmed njih ;e ženam v našem okrožju o-lajšana njihova dvojna naloga. Vendar bo treba v bodoče bolj hitro stopati po tej poti. Razvoj našega gospodarstva zahteva vedno novo delovno silo. Vedno večje število žena j-i pripravljeno oprijeti se novega dela. Napredek kmetijskih obdelovalnih zadrug kliče po smotr- nejši razporeditvi ženske delovne sile. Mi pa imamo še vedno samo ene dečje jasli, čeprav ni nepremagljivih ovir, zaradi katerih bi lahko opravičili, da jih ni n. pr. v tovarnah v Izoli, kjer je zaposleno veliko število žena. Prav tako ni razloga, da ne bi odpravili težav pri nakupu garantiranega blaga. Noseče žene in matere z dojenčki še vedno stojijo v vrstah ure in ure, ker edina trgovina v Kopru, ki je namenjena materam, ni zadostno založena 2 vsem, kar je potrebno materi in o troku. Izboljšati bo treba tudi organizacijo razdeljevanja mleka in drugo. Za vse te stvari imamo prav vse potrebno na razpolago, manjka samo večja skrb s strani odgovornih organov ljudske oblasti in predvsem več sodelovanja, več zanimanja in iniciative s. strani samih žena, kar mora z boljšim delom doseči naš ASIZZ. Vse pogoje imamo, da orno gočimo materam, da rodijo zdrave otroke, da sanic ostanejo zdrave, ter da njihovim otrokom nič ne manjka, kar je za njihov zdrav razvoj potrebno. Zato smo odgovorni, da to storimo. Poleg matere, njenega zdravja in kulture, je odločilna za otrokovo vzgojo šola. Poklicni vzgojitelji so pred našo skupnostjo odgovorni, da vzgajajo delavne, poštene, vedre in ponosne l;udj za novo socialistično družbo. Velik del učiteljev se tega zaveda in se trudi, d-svojo nalogo čimboljše izvršb Ne moremo pa tega reči za tiste učitelje in profesorje, ki prikrivajo mladini resnico o fašističnih krivicah, o odgovornosti za vojne grozote, ki jih ne učijo bratstva med narodi, ljubezni do ljudske oblasti in sovraštva do netilcev nove vojne. • V šole, kjer se tako namerno pači vzgoja, morajo naše šolske oblasti bolj odločno poseči, kajti, če sc bo to še do- Ob Tednu matere in otroka bo predaval zdravnik dr. Ferfoglia Luciano danes 29. de embra ob 20. uri v mali ch orani obnovljenega gledališča v Kopru. Občinstvo je vabljeno k obilni udeležbi. puščalo, ne bodo nosili odgovornosti samo krivi učitelji in slepi starši, temveč trti ost. Da bomo našo dolžnost do mater in otrok prav izvrševali se moramo Učiti v FLRJ in se posluževati tamkajšnjih izkušenj. Tom, kjer naj bi po in- Spored Geometre gradbene cenilce išče za nameslilev Okrožna uprava vodovodov in melioracij v Kopru »Tedna mafere in ofroka" v Istrskem okrožju »Teden matere in oirokai) v Istrskem okrožju, ki bo zaključen s praznovanjem novoletne jelke, ima bogat spored kuUurnih prireditev za naše najmlajše in tudi drugih manifestacij. V naslednjem prinašamo spored v celoti, da bodo lahko vsi videli, kako se danes skrbi za otroke. V četrtek 29. decembra dopoldne bo pregled otrok v otroških posvetovalnicah, zvečer predavanje v mali dvorani obnovljenega gledališča. Predaval bo tov. dr. Ferfoglia. V petek 30. decembra zjutraj obisk šol delegacij AF2. Zvečer bo predvajal dramo ((Razvalina življenja« v obnovljenem gledališču mladinski aktiv slovenskega učiteljišča iz Portoroža. V soboto 31. decembra ob 9. uri otroški sejem z naslednjim sporedom: otvoritev, nastep palčkov, zajčkov, Rdeča kapica, partizanski kotiček, lutkovno gledališče, igra aZačara-ni grad« v italijanščini. Med predstavami prodaja slaščic in igračk. Deloval bo tudi ((Ugankarski kotiček«. V nedeljo 1. januarja obdaritev otrok po tovarnah in podjetjih s pogostitvijo in praznovanje novoletne jelke. Zvečer predstava v obnovljenem gledališču v Kopru. formbirojevskih željah surovo gospodarili kulaki in kapitalisti, je na področju skrbi Za mater in novi rod toliko storjenega, kolikor lahko stori samo enotno ljudstvo pod vodstvom take Partije, ki se zaveda svoje odgovornosti pred zgodovino in novimi pokblcnji. če nejde ton. Tito čas, da se zanim-, ali imajo najmlajši Jugoslovcnčki copatke, potem ni pri nas človeka, ki bi bil odvezan dolžnosti, da v tem tednu prispeva za večjo skrb za mater in otroka pri nas, Za odpravo vseh malomarnosti in nepravilnosti. Največjo odgovornost pa imamo pri tem žene same, ker najboljše vemo, kaj nam še manjka, da bomo me lahko uspešno delale za skupnost in da bo našim otrokom zagotovljeno zdravje in radost«. Včeraj ob 16 uri je bila v prostorih mestnega muzeja v Kopru odprta umetnostna raz stava našega tržaškega slikar ja Avrelija Lukežiča. Ob udeležbi predstavnikov ljudskih oblasti je tov. Marion kot predstavnik kulturnih orga. nizacij a kratkim nagovorom otvoril razstavo. Tov. Marion je uvodoma o-menil, da je slikar Lukežič tudi za Koper star znanec, saj je komaj pred letom dni razstavljal v našem mestu. S sedanjo razstavo, ki vsebuje 17 del, se nam predstavlja Lukežič celot-nejši in popolnejši. Kljub okolju, v katerem živi, se ta umet nik ni naslonil na sodobno italijansko formalistično umetnost, marveč je ostal zvetl sam mik-losti svojega ljudstva. Tudi s to razstavo je pokazal Lukežič velik napredek m upri. čuje že močno umetniško oseb nost. Njegova dela, tako je nadaljeval tov. Marion, n;: s ve žejo s slovenskim človekom, zla-| sti pa s slovensko zemljo Trsta in Istre, tc v umetniškem oziru «terrae iucognit-tc«, katere na primer še do danes ni !kov°ga snovanj, črtimo tem večjo pomemlrtnst njegovega kulturnega poslanstva. Njegova izvajanja ie za tem toV. Ezio Jazbec podal v italijanščini. 2 e ob otvoritvi sč je zbralo precejšnje število tudi drugega ljudstva, nadvse globok vtis pa je napravil obisk številnih udarmkov iz raznih domačih podjetij. Tudi oni so hoteli biti navzoči pri tem kulturno Važnem dogodku, ko razstavlja svoje slikarske umotvore umetnik, ki je izšel ravno iz njihovih — delavskih vrst. Tov. dr. Hlavaty je našim udarnikom tolmačil Lukežičevo umetnost ter jih seznanil z ugodji, ki jih razodevajo njegova slikarska dela. Vabimo koprsko in okoliško občinstvo, da si ogleda razstavo v čim večjem številu. Delovni kolektiv opekarne „Nardoni" v Izoli nagra.en s 50.000 dinarji Pred dvema mesecema smo v našem listu poročali o slovesni izročitvi prehodne okrožne zastavice najboljšemu delovnemu kolektivu v okrožju. Danes moramo povedati, da je ta delovni kolektiv prejel na predlog oddelka za industrijo pri IOLO in odobritvi predsedstva okrožnega LO 50.000 dinarjev nagrade kot priznanje za vpeljavo bri-gadnega sistema dela in za delovne uspehe dosežene na podlagi novega načina dela. Take uspehe dosega delovno ljudstvo tam, kjer ima samo V rokah oblast Ob tej ugotovitvi se spominjamo besed tov. Završnika, ki jih je izrekel ob podelitvi prehodne zastavice: «Jaz ne dvomim v moč našega delovnega kolektiva«. Šahovske beležke sahovski dvoboj na 10 DESKAH MED SAHISTI JA VI portoroza in šahovskega DRUŠTVA KOPER. Sahisti iz Kopra so se rade volje odzvati povabilu kluba JA v Portorožu, da ob proslavi dneva j Jugoslovanske armade odigrajo dvoboj na 10 deskah proti najboljšim šahistom od JA v Portorožu. Prireditev se je vršila v Domu Armije v Portorožu in je lepo uspela. Veliko je bilo za-nimanje’* med sahisti iz Portoroža in Pirana. Po nagovoru kapetana moštva JA tov. dr. Mlinarja in predsednika šahovskega društva Koper, tov. Kermavnerja se je pričala zanimiva borba, ki je končala z rezultatom 6 proti 4 v korist koprskega šahovskega društva. Od koprskih šahistov so zmagali tov. Dolher, Hitel, Kalčič, Klobučar, Strah in Suša, od JA pa Ceglec, Gajski, Moravec in Učakar. Po dovršenem dvoboju so bili koprski šahisti gostje kluba JA v Domu armije v Portorožu, OBCI TEMA-TURNIR (ne tekma!!!) ŠAHOVSKEGA DRU. STVA V KOPRU je sedaj v polnem teku. Po 7. kolu vodita tov. Dolher Alfonz in Žerjal Marjan s 5 točkami. Sledi tov. Suša Karel s 4 in pol točkami. Beltram Stanko, Beltram Julij, Kermavner Boris in dr. Pe. terin Stanko s 4 točkami, flilel Izak, Marušič Srečko in Me-non Danilo s J točkami, Kalčič Rudolf z 2 in pol točkama, Kravanja Pino in Kodarin Dra. go z 2 točkama, Kokalj Martin in Vogrič Ernest z 1 in pol točke ter Jelen Srečko in Grmek Armand z 1 točko. Igralna dneva 29. 12. in 2. 1. odpadeta, tako da bo prihodnji igralni dan šele č”trtek 5. januarja v prostorih kluba VUJA. Poziv ia poram letiaM dolgov Okrožni odbor ZAM za Istro poziva vse upnike in dolžnike, naj v roku dvajsetih dni po objavi tega obvestila poravnajo vse svoje obveznosti in prijavijo morebitne terjatve, ki jih imajo za napravljene usluge. Po preteku lega roka ne bodo več upoštevali nobenih računov, dolžniki Pa naj pripišejo sebi vse posledice, ki bi nastale z neporavnavo obveznosti. Dolžniki kot tudi upniki lahko poravnajo vse pri okrajnih odborih ZAM v Kopru in Bujah. GORIŠKI DNEVNIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI • UL. S. PELUCO 1 ■ II.; TEL. 11-32 Odpustki »svetega !eta“ so jih rešili zapora Tovarna čokolade in bonbonov v okviru proste cone Izpred sodišča Kapljica za odpravo brezposelnosti v goriški pokrajini V včerajšnji številki našega lista smo poročali, da bo na o-snovi gospodarske pogodbe med Slovenijo in Gurn.0 pnš.o v najkrajšem casu v Uonco preko 2v tovornih avtomobnov, da jih oodo popravili v naših mehaničnih delavnicah. Danes bomo opisali drug važen vir dela za na.e brezposelne deiavce. Pri tem mislimo na tovarno «Cohama» za izdelavo slaščic, ki je ravno pred nekaj dnevi pričela izdelovati čokolado, kasneje pa tudi bonbone in druge sladkarije za prosto cono. Ta tovarna bo po izjavah upravnega delegata iz Milana v najkrajšem času %p rejela na delo precej delavcev, pri čemer bo Urad za delo Izbral delavce samo iz Gorice. Podjetje je naprosilo domače umetnike, naj bi izdelali osnutke slik in drugih okraskov, ki bi jih tiskali na ovojni papir slaščic. Stroji, kj so najboljši kar je mogoče na sedanjem trgu, bodo zagotovili najboljšo izdelavo vseh proizvodov, ki slovijo že od leta 1810. Tega leta je namreč pričelo omenjeno podjetje že izdelovati slaščice najboljših vrst V ZeneVi v SViči. Kakao v zrnu najprej zmeljejo. Zmletemu kakau nato primešajo sladkor. Vse skupaj gre najprej skozi posebne stroje, ki zmes dobro prečistijo, Stroji so zelo dobri in najmodernejši, saj ima eden izmed njih kar pet cilindrov. V teh strojih se skoraj izgotovljena čokolada premleva okoli 40 ur, da se izgubijo še poslednji sval-ki, ki ne delajo čokoladi ravno največje časti. Med tem časom pa postane čokolada bolj gosta, kar omogoča, da jo lahko stavijo v posebne modele, ki dajejo obliko končnim izdelkom. Od tu se izdelava produktov že približuje zaključni fazi. Skoraj izgotovljeni čokoladni izdelki gredo samo še skozi hladilne naprave, ki dajo čokoladi poseben blesk. Izgotovljene čokoladne izdelke zavija v živobarvhe papirje okoli desčt goriških deklet. Ko bo proizvodnja v polnem teku, bo tvornica ((Cohama« izdelala od šest do sedem stotov čokolade na dan. S to količino ne bo samo prenapolnjen go- riški trg, ampak jo bodo lahko prodajali tudi v drugih pokrajinah države. Z izdelavo bonbonov zaradi nekaterih zunanjih težav, ki jih mora podjetje najprej premagati, če niso začeli. Vseeno pa so stroji, ki so že razmeščeni in pripravljeni za delo, najboljši dokaz, da je tudi v tej panogi podjetje na najboljši poti. Zmogljivost strojev bo dopuščala od osem do deset stotov bonbonov dnevno. Pobuda podjetja «Cohama» je nedvomno dobra, saj bodo v IZŠLA JE V GORICI NOVO. LETNA ŠTEVILKA Soče 99 NA 12 STRANEH Z ZELO PESTRO IN BOGATO VSEBINO. CENA 30.- LIR CITAJTE «SOCO», GLASILO DEMOKRATIČNIH SLOVENCEV V ITALIJI! podjetju zaposlili precej delavcev in delavk. Ko je gospod Morandi videl, da povzroča zavijanje izdelkov v papir precejšnjo zamudo časa, je sklenil, da bo interveniral pri Uradu za delo, naj ustanovi posebno šolo, ki bo vzgojila nov kader delavcev. Upamo, da bodo odgovorni ljudje zaposlili predvsem in izključno goriško delavstvo. Obvestila za dvolastnike Zveza dvolastnikov v Gorici sporoča ,da So dvolastniško dovolilnice za prehod meje z Jugoslavijo veljavne eno leto in ^icer začenši z dnevom, ko so bile izdane. Zato so vsa dvolast-niška prehodna dovoljenja, na katerih je označeno, da so veljavna do 12. decembra 1949, veljavna do tistega časa, ko je poteklo 12 mesečev od- izdaje. Za te primere bo Urad za dvo-lastnlška potna dovoljenja na kvesturi napravil na omenjenih dovoljenjih potrebno izpre-membe. Zato naj se vsi prizadeti zglasijo na omenjenem uradu. Na goriškem kazenskem sodišču so včeraj na izredni razpravi pregledali sodni primer 391etnega Livija Bigota iz Trsta, ki so ga pred dvema tednoma odložili zaradi odsotnosti nekaterih prič. Bigot Livij je bil obtožen, da je 10. januarja letos povzročil smrt Nicolicha Jurija iz Trsta. Tistega dne je Bigot s svojim prijateljem Nicolichem prišel z Bigotovim motorjem v Gorico. Zvečer sta se na istem vozilu vračala domov po glavni cesti med Gorico in Trstom in srečno privozila do bližine Jamelj. Tu pa motor nenadoma Bigota, ki je bil pri krmilu, ni več u-bogal in se strašno prekopicnil nekaj metrov pod cesto, kjer se je popolnoma razbil. Pri nesreči ni bi! nihče prisoten, toda najbližji stanovalci so slišali grozen trušč. Najprej sta prišla na kraj nezgode neki kmet iz Jamelj in župnik. Ustavila sta avtomobil, ki je prvi privozil mimo, in odpeljala ponesrečenca V bolnišnico. Nicolicha so pripeljali v tržiško bolnišnico v zelo težkem stanju. Zdravniki so takoj ugotovili poleg številnih poškodb močan pretres možgan in črevesja, zaradi česar je že naslednjega dne umrl. 12 pripornikov na svobodi Včeraj je odpust, odrejen za «svelo leto«, spravil iz goriških zaporov 12 pripornikov, ki so bili pred časom obsojeni zaradi raznih prestopkov. Vsem je gorlška kvestura izdala izgon-skl list v njihov rojstni kraj. Tudi Bigot je odnesel številne in precejšnje poškodbe, vendar je po nekaj mesecih popolnoma okreval. Po skoraj enem letu je prišla zadeva pred sodišče, pred katerim se je Bigot moral zagovarjati zaradi nenamernega u-mora. Pred sodniki je izjaVil, da ne ve za točen vzrok nesreče, vendar pa se spominja, da je tik pred nesrečo privozil proti njemu neki siv avtomobil s tako brzino in tako blizu, da se mu je moral naglo u-makniti do roba ceste, kjer je njegovo vozilo trčilo ob kupček peska in zdrsnilo pod cesto. Sodišče je po zagovoru odv. Gian-ninija iz Trsta, ki je svoj zagovor utemeljeval na isti način, Bigota spoznalo za krivega in ga obsodilo na 6 mesecev zapora pogojno. Bigot je vložil priziv na prizivno sodišče v Benetkah. Na goriški sodniji so imeli včeraj kot običajno opravka s številnimi kršitelji zakona, ki pa so bili vsi deležni spregleda kazni, ki ga je vlada odredila z dne 12. decembra 1949. Na tri mesece zapora in 16.000 lir globe so obsodili 29-letnega Rollerija Ivana iz Ca-stelvetro PiaCentino, ki je maja 1948 leta šel brez vsakega dovoljenja na delo v Jugoslavijo in od koder se je letos vrnil z rednim potnim listom, ki mu ga je izdal italijanski konzulat v Zagrebu. Toda Rolleriju ne bo treba te kazni odsedeti, ker je tudi zanj prišel v poštev odpustek, odrejen za «sveto leto«. Isto kazen zaradi istega prestopka so nato naložili 28-letne-mu Jopu RinU iz Penzana pri Tilmentu, Tudi on je bil več časa na delu v Jugoslaviji in je Prijava lastnine v Jugoslaviji Zakladno ministrstvo sporoča, da zapade zadnji rok za prijavo lastnine italijanskih državljanov V Jugoslaviji dne 10. januarja 1950. Omenjene prijave bo treba predložiti pravočasno, tako da bodo 10. januarja že na zakladnem ministrstvu. Prijavo je treba napisati na posebnih obrazcih, ki jih interesenti lahko dvignejo na finančni intendanci. Starši,pazite na svoje otroke! Včeraj je mraz spravil na pečko 18 mesecev staro Cotič Ano iz Sovodenj. Mala se je na pečki nad štedilnikom dolgo mudila in se igrala s kuhalnicami in drugo posodo, ki jo je tja nanesla. Toda čim je njena mati ,ki je nanjo pazila, za trenutek zapustila kuhinjo, je deklica zlezla na vroči štedilnik in se mbčno opekla. Pričela je vpiti in je zaradi opeklin skoraj omedlela. Domači so o nesreči takoj obvestili Zeleni križ, ki je malo Ano naglo odpeljal v občinsko bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da je dobila opekline tretje stopnje v raznih delih telesa, posebno Pa na levem stegnu, h Steverjana Presenetljiv obisk nazaželenih gostov Pred dnevi se je v večernih urah pripetil v lokalu trgovca Terpina iz Steverjana kaj čuden dogodek, ki je povzročil, da so se vsem prisotnim naježili lasje, Bilo je okoli 20.30, ko Sta stopila v Trpihovo trgovino dobro maskirana moška. V rokah sta držala naperjena samokresa z namenom, da bi se založila s predmeti in denarjem, katerega v trgovini seveda ni manjkalo. V tistem času so bili v Trpinovi trgovini poleg gospodarja tudi trije domačini. Ko so vide. li namen obeh tolovajev, je eden izmed njih odprl okno in začel klicati na pomoč. Ko so tolovaji videli, da so jim vaščani preprečili njihovo nakano, so jo naglo odkurili skozj vrata in izginili v noč. Vaščani se začudeno sprašujejo kako to, da si upajo nepri-dipravi ob tako zgodnjih večernih Urah V vas, ker je vendar vsem znano, da se nahaja zelo blizu meje in je zaradi tega ob vsaki uri na cesti mnogo orožnikov in flnancarjev. Domačinom svetujemo, naj bodo pred takimi tolovaji skrajno previdni, da Se izognejo vsem nevšečnostim, ki bi jih utegnili napraviti nezaželjeni gosti. Znano je, da je cesarica Marija Terezija opredelila odnos države do šole z be odami: «9o-]n je politika« Pomeni, da spada tudi šolsko vprašanje v sklop vprašanj, s katerimi se bavi vsaka državna uprava. 2e. na je povedala resnico, ki velja še v večji meri za današnje čase. Vsaka vzgoja je plod vsakokratnih družbenih teme-ljev. Kot se ti spreminjajo, to Je, kot se spreminja družbeni ustroj, tako sledi sprememba tudi vse (domače, šolske, javne) vzgoje Ce pa se vpiašamo po vzroku vsakokratne spremembe družbe, trčimo vedno v določene odločilno činitelje materialnega značaja. Nepobit-nu zgodovinska resnica govori, da smo prehajali iz enega družbenega ustroja ali reda v dru-k'i zaradi spremembe produkcijskih odnosov, oziroma rundi spremembe v lastništvu pro-izvajalnih sredstev. Saj vemo, da je ogromna raz-lika, če so ta sredstva privet-na lastnine posameznikov, sku-P1n ali razi edov ali pa družbena imovina. V prvotni skup. nosti, ko je ljudstvo skupno delalo in skupno uživalo, kar si )e pridobilo, je gotovo bila vzgoja primerna takratnemu načinu življenja. Čeprav enostavna, prirodno, barbarska, je vzgoja na podlagi izkustev starejših prenašala na naiaščaj vrline, kakršne iščemo zaman v denajnji kapitalistični vzgoji: osebno dostojanstvo, iskrenost, pripravljenost na vzajemno pomoč, hrabrost itd. Ko pa je praskupnost razpadla in jc družba rlužiia svojim gospodar, jem — privatnim lastnikom namesto Stroja, so le tl nedvomno imeli interes, da vcepljajo sužnjem takšno vzgojo, kot je prijala njihovim int eresmn. Iz kasnejše zgodovine, to je iz srednjega vek« alt fevdalizma (grofovska doba), Pa so še ostanki ustnih izročil,' ^ pričajo, kako s0 takratni knezi in grofi vzgajali svoje podložnike. Valptov bič, slepa pokorščina, pripogibanje (vdanost) Prccj gospodom, poljubljanje nog, rok, plEšča (£'e je sploh to do volil) — vse to so spomini, ki se očitujejo med nočim meščanstvom. Ali nas razne beda-»toče, kot n, pr. ((klanjam se« ((»luga sem«, «milnstljivn», «po-Ijilbljam roko«, ne spominjajo na vzgojo fevdalizma? Vzgoja tako imenovanih sedmerih Viteških čednosti; ravnanje s kopjem, sabljanje, jahanje, plavanje, lov, zlaganje pesmi in deklamacija ki so jo bili deležni plemiči pa nam raskuje takratno brezskrbno življenje gospode, za katero so skrbeli pod. ložniki, Cim kulturnejša je buržoazna država, lem bolj laže s trditvijo, da je šola izven politike Nekam slično razmerje je V sedenjem kapitalističnem druj. benem redu. Ta se dobro zaveda, da potrebuje sedanja stopnja gospodarskega razvoja, kjer odločata znanost in tehnika, bolj prosvetljeno delovno silo. Za to je treba primernih šol z učnim in vzgojnim programom, ki ustreza potrebam tega reda, predvsem pa utrjuje v izkoriščanih zavest, da je kapitalizem nekaj naravnega in zato nujnega, nekaj dovršenega in nespremenljivega, — Njegova vzgoja skmi na filozofiji, ki trdi, da je kruto nasilje utemeljeno v prirodi in da so le redki posamezniki sposobni in po. klicani, da vodijo gospodarsko in vse ostalo življenje, dočim morajo množice le Biepo ubogati. Kaj naj torej pričakujemo od take šole? Alj mogoče to, kar je v interesu delovnih ljudi, V interesu delavskega razreda, ki ga ie kapitalizem rodil in ga mora neprestano porajati, če hoče obstajati? Ali naj vzgoja v pogojih kapitalizma gradi sa. mostojne, samozavestne, raz* gledane, kritične ljudi? Mari naj ta šola uči o vzrokih pomanjkanja in bede ter o nji* bovih posledicah, o vzrokih vojn in njihovih žrtev? Ali naj pričakujemo, d« bo ta šola seznanjale mladino z razvojnimi zakoni prirode in družbe? To je šola potvarjanja, mo* derna vzgojevalnicg teme in mračnjaštva, vdanosti in pokorščine, malikoValnlcs kapital!* stičnih idealov in slepe podre, dltve usodi češ; Tako je bilo, je tn bo. Takole pravi velik; Lenin o tej šoli; «Cim kulturnejša J® buržoazna država, tem bolj uglajeno laže s trditvijo, da je šols lahko izven politike ih da mora služiti Vsej družbi. Dejansko Je šolg povsem pretvorjena v orodje razrednega gospostva buržoazije, saj !e prežeta z razrednim buržoaznim duhom ima smoter daistj ka. -'italizmu uslužne hlapce in pridne delavce«, V Sovjetski zvezi (n demokratičnih državah ni več te vzgoje. S spremembo družbe-no-političnih in ekonomsko-družbenih pogojev so se pojavile nove vzgojne naloge na splošho in še posebej šole. Kot na drugih področjih prednjači Jugoslavije tudi v tem pogledu. Temeljni smoter na področju izobraževanja ljudskih množic je: znanost izobrazba, šolstvo, naj služi ljudstvu! Za cono A STO-ja velja poleg že navedenih resnic o podrejenosti šole razrednim interesom gospodujočega razreda tudi vprašanje o nacionalnem poglavju. Gospodujoči razred, ali razred z odločujočimi gospodarskimi pozicijami (indu. atrljs-, trgovina, banke itd. je plemensko ocj nas različen, Zato hoče iz nas napraviti podložnike čim nižje vrste, oziroma takšne, ki haj vršijo nižjo nalogo v družbeni proizvodnji materialnih dobrin. Zsto pa je po njihovo popolnoma dovolj, če nam — ki> smo že tukaj in se kot prvotni naseljenci ne damo iztrebiti — ponudijo čim manj, No privoščijo nam niti Svoje šole, kaj žele takšno, ki naj bi odgovarjala našim težnjam. Zato razumemo, Če nas na prosvetnem in posebno na šolskem področju, katero je pod njihovo upravo, čim bolj Utes* njujejo, razrede krčijo, učiteljstvo odpuščajo in politično tpu-rlrcjo. Razumemo, da so pri njih človečanske in zakonske pravice, obveze 1° dolžnosti eno, praktično izvajanje pa drugo. Zato tudi razumemo, da Sg moramo zg to sami boriti. Naivno in nespametno bi bilo, da bo ham Sovražna uprava sajna ponudila to, kar nam v svojem lastnem interesu odreka, Ni volja našega demokratičnega ljudstva, da bi klečeplazilo okrog oblastnežev In moledovalo za to, kar mu po vseh postavah prltiče. Ono obsoja ponižnost In vdanost tistim. ki bi nas radi ponovno razbičali, obsoja moderno »už-nost in kolonizatorske tpžnje, ker se zaveda svojih družbenih dolžnosti in pravic. Kovalo ga je dolgoletno podlo?"Illv0 fašizma i-rt prekovala zadnja krvava borba v kateri je izpričalo svojo volj0 so neodvisnost, enakopravnost In svobodo ter mirno in ustvarjalno sožitje z delovnimi demokratičnimi mtiO-žic-mi vsakržne narodnosti. Takšno je vprašanje naše prosvete v coni A STO-ja. Vse drugače pa je tudi na tem področju v coni B pod Vojno upravo jugoslovanske vojsko — zaščltnice in dosledne čuvori-ce pridobitev navodno-osvobo dilne borbe v prvi vrsti demokratične ljudske oblasti. S tem je posredno povedano, da je tu. kaj smoter vzgoje bistveno raz. ličen od onegu v kapitalističnih pogojih, v n?š«m primeru v coni A. Tukgj je vzgoja v skladu z interesi delovnega ljudstva. Sole posreduje mladini ono znanje, ki je potrebno za vršitev nalog ljudske oblasti. Zato pa je potrebno čim širše in globlje znanje z istočasnim utrjevanjem pojmovanja družbene vloge znanja. Bola' vzgaja mladini nov odnos do sebe, do dela in družbe. C!m višja, čim bolj množUna ljudska prosveta, čim višja storilnost dela za dvig produkcije in Z njo življenjske ravni delovnega ljudstva, čim bolj množično th zavestno sodelovanje vsega delovnega ljudstva — to je stremljenje tukajšnje uprave. V ta namen so rm stečaj odprta vrata prosvetnih in kulturnih hramov mladini vseh treh narodnostih Takšne je razlika med pro-svetn v nngoiih kapitalizma in ono ljudske oblasti JANKO FURLAN Pristojbina za lahke motorje Z ministrskim odlokom z dne 29. julija 1949 bodo prejeli lastniki najlažjih motorjev od 50 do 125 kub. cm ob plačilu določene pristojbine kovinasto ploščico, ki jo bodo pritrdili na vozilo. Vsako vozilo bo moralo odslej nositi omenjeno ploščico, ki bo potrjevala plačilo pristojbine. Silvestrovanje SP0 Slovensko planinsko društvo v Gorici se pripravlja na vesel zaključek leta. Za svoje člane in prijatelje priredi silvestrovanje v pravem planinskem vzduš u. Staro leto bo naše društvo pokopalo v Ukvah v Kanalski dolini. Vsi tisti, ki se nameravajo udeležiti planinskega silvestrovanja, naj se čimprej zglase v trgovini Darka Šuligoja na Travn ku. Prijavljen« bodo odpotovali iz Gorice ob 5. url popoldne in se vrnili v nedeljo pod večer. Voznina stane za člane <00 lir in za nečlane pa 900 lir. Prometna nesreča Včeraj je v ul. Morelli trčil neki avtomobil v motorno kolo. Pri nesreči je 34-letni Manon Gmcio, ki se je vozil na motorju, dobil hudo reno na levem kolenu in si ranil tudi nO-go. Zeleni križ ga je odpeljal v bolnišnico, kjer so mu rane obvezali in ga poslali domov. na skrivaj prestopil državno mejo. Kazen so mu odpustili. Nato sta zasedla zatožno klop dva vinska bratca, ki sta se dne 24. novembra letos pošteno napila in sta pod vplivom zav-žite kapljice pozno ponoči na vse grlo pela in vpila na trgu Crispi. S takim početjem so na kraj njihovega nebrzdanega veselja privabili čuvarje nočnega miru, ki sta ju seveda legitimirala in prijavila sodnim ob. lastem. Zaradi tega je sodnik dr. Siena včeraj obsodil na 3000 lir globe 25-letnega Manfreda Humberta iz ul. Monache 9 in 23-letnega Sbogarja Sergeja iz ul. Castello 23. Toda tudi njima je «sveto leto« prineslo odpustek. Vino je pred sodnike privedlo tudj 39-letnega Brešana Jordana iz Ločnika, ki se je preteklega novembra pijan potepal po trgu sv. Jurija v Ločniku in s svojim vedenjem zbiral okrog sebe številne radovedneže. Obsodili so ga na 2000 lir globe s spregledom. Ker je v prisotnosti več oseb razžalila čast dveh financarjev je morala na zagovor 23-letna Bregant Zora iz Šmartnega pri Kojskem, stanujoča v ul. Grop-pai št. 5. Novembra letos se je Bregantova v spremstvu treh moških in dveh deklet pripeljala z avtomobilom prav do razmejitvene žice v bližini St. Mavra. Kadar so finančni stražniki zagledali vozilo tako blizu meje in skupino ljudi, so se ji takoj približali in jih hoteli legitimirati. Vsi so jim na povelje pokazali osebno izkaznico razen Bregantove, kj se ja temu uprla in jim zabrusila, da niso nič drugega kot navadni osli. To je seveda financarje razburilo in so Bregantovo kratko malo prijavili sodniji. Včeraj so jo zaradi tega obsodili na 7 mesecev zapora s spregle. dom kazni. Na 1 mesec zapora, ki ga tudi ne bo zaradi odpusta odsedel, so nato obsodili 31-letnega Ghaghija Friderika iz begunskega taborišča na Solkanski cesti. To kazen si je Ghaghi zaslužil s tem, da se ni pokoril določilom izgonskega lista, s katerim ga je letošnjega novembra izgnala iz Vidma tamkajšnja policija, Z drogom jih je dobil po glavi Pri popiavilu neke električne žice se je včeraj ponesrečil 49-letni električar Pintar Ivan iz ul. sv. Gabrijela 22. Kp je namreč stikal žico pod nekim drogom, se je ta nenadoma prevrnil in ga treščil po glavi, Pintar je seveda pod težo predmeta padel na tla. Iz tega mučnega stanja so ga rešili bolničarji Zelenega križa, ki sp ga spravili v bolnišnico, kjer bo moral ostati .dokler se mu ne zacelijo številne rane na glavi, ušesih ter ne ozdravi poškodb na možganih, ki jih je dobil pri padcu. IZGUBLJENO Osebno izkaznico, orožni list ter univerzitetno izkaznico in nekatere slike je včeraj skupno z listnico izgubil 25-letni Nibrant Guido. KiWD VERDI. 17: «Ljudje brez predsodkov«, C. Gable. VITTORIA. 17: ((Cesarski ček«, J. Fontaine. CENTRALE. 17: ((Tragična džungla«. MODERNO. 17: «Cudež zvonov«. EDEN. 17: ((Pravica za Indijce«. val- V Se o narodnem heroju Pinku Tomažiču Kar lahko dam za to borbo, je - življenje,, 15. decebra letos, na dan 8. Obletnice usmrtitve, je bil pro-glaien Josip Tomažič-Pino z ukazom Prezidija Ljudske skupščine FLRJ za narodnega heroja. Ni človeka v Slovenskem Primorju, Trstu in Istri, ki se ne bi spomnil velikih razburljivih dogodkov v decembru 1941. leta, ko je posebno fašistično sodišče iz Rima prišlo v Trst izreči obsodbo nad naj-zavedne'širni revolucionarnimi borci Slovenskega Primorja in Trsta, ki so se dosledno borili proti fašističnim zatiralcem za nacionalne in socialne svoboščine svojega ljudstva. V tistem času je po vsej Jugoslaviji te plamtelo narodnoosvobodilno gibanje pod vodstvom KPJ in tovariša Tita. Italijansko fašistično sodišče si je prizadevalo in hotelo s tem procesom zastrašiti ter terorizirati v še večji meri ljudstvo, da bi na ta način preprečilo oboroženo vstajo na ozemlju Slovenskega Primorja. Vendai pa je bilo primorsko ljudstvo še preteto z idejo osvobodilnega boja. Na ozemlju Slovenskega Primorja in Trsta sta te delala ilegalca brata Oskar in Leon Kovačič, ki sta po navodilih KPJ skupno z drugimi tovariši začela organizirati in širiti Osvobodilno fronto. Oči primorskega ljudstva so bile uprte v izid procesa 9 smrtnih obsodb, od katerih so bili pozneje 4 pomlloščeni na dosmrtno ječo, 32 obsodb na 30 let ter številne druge kazni izpod 30 jet so bile klic k maščevanju, klic v borbo za dokončno obračunavanje s fašističnimi zatiralci, za resnično svgbodo za lepšo bodočnost. Duša tega procesa je bil Josip Tomažič-Pino s svojim jasnim in borbenim zadrianjem. Proces je močno odjeknil med ljudstvom vsega ozemlja in tudi v svetu. OF se je pričela naglo širiti po vsem Slovenskem Primorju, v Trstu in po Istri. Vsebino tržaškemu procesu je dal vodja komunist Pino Tomažič. V 18 mesecih preiskovalnega zapora je vztrajno vzgajal sotovariše, tudi nekomuniste, v duhu marksizma-le-ninizma, zlasti pa je posvetil vso pažnjo pravilnemu tolmačenju in rešitvi nacionalnega vprraianja, ker se je zavedal važnosti tega vprašanja v novem valu revolucionarnih gibanj v drugi svetovni vojni Tako je usp>el združiti okrog sebe in komunistične skupine tudi ostale tovariče, predvsem delavce, kmete in študente. Zapor je postala politična šola. Morala med tovariši je navzlic zverinskim mučenjem faktične policije, navzlic dolgemu zavlačevanju procesa, prodiranju Hitlerjevega vojaškega stroja v sovjetsko ozemlje, rastla. Vsi so trdno verovali v končno zmago demokratičnih revolucionarnih sil. Ta morala je prišla do izraza zlasti na samem procesu. Tovariš Josip Tomažič-Pino se je zavedal politične važnosti tega procesa in časa, v katerem se je vršil. Na njega se je temeljito pripravil z zavestjo, da bo proces odigral važno vlogo mobilizatorja širokih ljudskih množic za narodnoosvobodilno gibanje v Slovenskemu Primorju. Na procesu je zlasti jasno in odločno nastopal proti šovinističnim provokacijam fašističnega sodišča in odprto iznesel svoj program, ki ga je predložil prvič na partijski konferenci že februarja 1939. leta na Krasu v bližini Opčin in ki so ga komunisti vestno in dosledno izvajali v tivpenje. Ta program vsebuje sledeče točke: 1. neizprosna borba proti fašizmu za osvoboditev in združitev Julijske krajine s Trstom vred ter Slovenske Koroške z ostaHm delom slovenskega o-zem’)a v okviru republike Slovenije; 2. združitev vseh naprednih sil delovnega ljudstva v enotno fronto; 3. sodelovanje slovenskih množic z italijanskim proleta-ria,om v skupni fronti; 4. izvajanje široke propagande z besedo in tiskom; 5 priznavanje italijanskega značaja Trsta, ker pa leži geografsko na slovenskem ozemlju, mo i nujno pripadati fc svojemu zaledju. Italijanskemu ljudstvu Trsta bo zagotovljena najširša politična, gospodarska in kulturna avtonomija. Kakor vidimo, vsebuje program. ki ga je postavil Pino Tomažič že februarja 1939. leta, bistvo programa OF in je še danes aktualen na ozemlju STO v coni A. Nastop Tomažiča je zmedel fašistične sodnike, ki so hoteli prikazati s procesom revolucionarno gibanje primorskih borcev kot vohunsko-teronstično delovanje. S takim nastopom so dali Tomažič in tovariši trža Skemu procesu politični značaj in zlomili prizadevanje in namen fašističnega sod:šča. Ko je predsednik fašistične- ga sodišča izrekel obsodbo, je odgovoril Pino Tomažič na izzivanje fašistične drhali, ki so jo privedli na razpravo, vzravnan in ponosen s komunističnim J 'ravom. Na pripombo njegoveja zagovornika Pitalu-ge, naj napravi prošnjo za pomilostitev, mu je tovariš Toma. Žič odgovoril, da ne sme napraviti nikakega koraka za fašistično pomilostitev: «Jaz hočem živeti in ne politično umreti». Po smrtni obsodbi je Pino izročil tovarišem poslovilno pismo, namenjeno vsemu ljudstvu. v katerem med drugim pravi: • «Mlad sem, doživel sem mnogo. Nič ne de, če bom ustreljen, kajti pred menoj je padlo in bo še padlo milijone tovarišev in tovarišic, ki so brez dvoma bolj vredni življen-a kot jaz. Ljubim življenje, svoj narod, ljubim otroke, naravo, naše gore, naš Kras in morje. Ravno zato, ker ljubim vse, kar je okoli mene, dam svoje življenje brez obžalovanja. In ko boste analizirali naše delovanje, boste gotovo našli veliko slabosti, toda naie sile so bile še šibke, pogoji, v katerih smo delali, pa zelo težki. Borili smo se z vsemi sredstvi in močmi proti izkoriščanju človeka po človeku — za svobodo delovnega ljudstva. In ko boste živeli v svobodni domovini, povejte vaši mladini, da smo se borili z vsemi silami nroti fašizmu, proti imperializmu, za odpravo izkoriščanja, za svobodo delovnega ljudstva. Zato se spominjajte nas in onih, ki so darovali svoja življenja pred nami. in onih, ki bodo darovali življenja za nami za svo-bo^o delovnega ljudstva. Kar lahko dam za to borbo, je — življenje!« Ob zori 15. decembra 1941 leta smo slišali v temne celice preiskovalnega zapora v Trstu vzklike in borbene pesmi, zadnji pozdrav Pinka Tomažiča. Istega dne, ko so nas odreUali v razne kaznilnice Po Italiji, nam je pripovedoval starejSi vodnik karabinjerjev, ki je bil v spremstvu transrorta, sledeče: aTomažlč je vso pot prepeval in vzklikal do strelišča ter dajal poguma svojim štirim to-varišem. Ni prenehal, dokler ni padel zadet od rafala. Dokler bom živ, bom imel pred seboj sliko Tomažiča v njegovem ponosnem zadržanju. To je res človek, ki je šel v smrt za idejo«. Takšen vtis je napravil tovariš Tomažič celo na fašista karabinjerskega podof-cirja. Da bo lik narodnega heroja Josipa Tomažiča-P'na pcrol-nejši. bi navedli še nekaj momentov o njegovem revolucionarnem delovanju pred aretacijo. Ze kot 16 letni dijak je bil leta 1931. prvič aretiran od fašistične policije v Trstu zaradi razširjanja letakov. L. 1932. je bil ponovno aret-ra« in iznu-ščen zaradi odločnega zadržanja in pomanjkanja dokazov. Njegovo glavno delo je bilo takrat združevati slovensko študentovsko mladino v Trstu. V tem času je že navezal stike tudi z mladino na podeželju. Z e v začetku leta 1934. je postal član KP ter aktivno delal zlasti med mladino. Leta 1934. v poletju so bile aretacije v Tržiču in okolici Trsta. Da bi se izognil aretaciji ,se je umaknil preko meje v Jugoslavijo, kjer je nadaljeval v Mariboru z revolucionarnim delom. Med bivanjem v Jugos’avl ji se je hotel prebiti s skupino mladincev v Španijo v internacionalne brigade, vendar poizkus ni uspel in ga je avstrijska policija vrnila v Jugoslavijo. Preganjan in aretiran je bil tudi od jugoslovanske policije, ki ga je leta 1937. predala Italijanskim oblastem. V Italiji je šel na odsluženje šestmesečnega vojaškega roka v Piso je)er je nadaljeval svoje revolucionarno delo med vojaki. Ko se je vrnil zopet v Trst, ie navezal stike s starimi komunisti in prišel takoj v vodstvo gibanja. Vzgajan v KPJ, ie poznal tudi deklaracijo treh partij, KPJ, KPI in KPA od le- llllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllMIli ta 1934. o samoodločbi narodnih manjšin, vključno s pravico do odcepitve in priključitve k matičnemu narodu. Bil je do-ber poznavalec nacionalnega vprašanja, poznal je težnje slovenskega ljudstva na Primorskem: Zato je bil zgoraj navedeni program za komunistične organizacije v Julijski krajini, katerega so komunisti v celoti sprejeli in izvajali v življenje, plod temeljitega poznanja razmer in teženj slovenskega ljudstva. Bil je iniciator in glavni sodelavec ilegalnega tiska v Julijski krajini tdskre« in «Dela», Zadnja številka «De!a» je izšla 1. maja 1940. leta. Po provokatorskem izdajstvu in množičnih aretacijah v Julijski krajini je bil meseca junija 1940 leta aretiran tudi Josip Tomažič-Pino in je z junaško smrtjo potrdil stvar svojega ljudstva in svoje Partije, za katero se je boril, (Opomba. Citat; so zaradi izgubljenih originalov obnovljeni po spominu in pisca jamčita za vsebinsko točnost). zd ružene države Indonezije, nova država v Jugovzhodni Aziji /VINO fr* ‘v* cs& 90 zi A * V vestiranje mednarodnega kapitala. Haaški sporazum, ki ga je na zasedanju Generalne skupočine v New Yorku blagos ov l anglo-ameriški glasovalni cp rat, je le fasada, ki naj pod plaščem Organizacije ZN uzakoni nizozemsko intervencijo proti na-rodno-osvol od lni borbi indonezijskega ljudstva in omogiči nadaljnje izkoriščanje indonezijskih naravnih bcgas*ev v interesu mednarodnega kapitala. Dujc Albin in Colja Srečko. V torek je bila slovesno razglašena še ena nova država v Aziji: Združene države Indonezije. Nova država, ki meri okrog 1 milijon in pol kvadr. kilometrov in šteje okrog 70 milijonov prebivalcev je po naravnih bogastvih brez dvoma ena najbogatejših držav na svetu. Izredno bogata ležišča rafte in drugih redkih kovin so že v 16. stoletju privabila portugalske in nizozemske morjeplovce. Po večmesečnih pogajanjih za aokroglo mizo« v Haagu so v začetku decembra predst~vni-ki nizozemske in indonezijike buržoazije sklenili in podpisali sporazum o statusu Združenih držav Indonezije v okviru N zo-zemsko-indonezijske unije. Indonezija je po haaškem sporazumu federativna, suverena in neodvisna drž-va — v okviru Nizozemsko-indonezj:ke unije, s katero je povezana preko oran ske dinastije. Ta Nizozemsko-Indonezijska unija je umetna tvorba, rezu'tat leompr mi-a dveh buržoazij, nekaj teko nebuloznega, kakor tako imenovana Francoska unija, za katero le malokdo ve, kaj prav za prav pomeni in predstavlja. Da bi razbila narodno osvobodilno gibanje in utrdila svojo Združene države Indonezije so pravi mozaik. To novo federacijo sestavljajo nas'ednje državice: 1. Republka Indonezija, 2. Vzhodna Indonezija. 3. Pa- oblast v Indonezijski republiki, sundan, 4. Vzhodna Java, 5. Ma je nizozemska kolonialna uprava umetno zanetila antagonizem med posameznimi državami, da bi lahko ob vsaki priliki intervenirala z orožjem in zadušila še tisto malo avtonomije, kot jo te marionetne državice sploh uživajo. V zvezi z dokenč-no zmago kitajske ljudske vojske je jasno, da je bila nova država v Jugovzhodni Aziji ustanovljena predvsem zato, da utrdi ameriške interese v tem delu sveta. Pomen te države najbolj ilustrira prvovrstna lega na robu dveh oceanov, ogromna bogastva in velike možnosti za in- doera, 6 Vzhodna Sumatra, 7 Južna Sumatra in av onemne oblasti: A) Centralna Java. B) Bankka, C) Billlton, D) Otočje Riou, E) Zap-dni Borneo, G) Bandjar, F) Ozemlje Dajakov H) Južnovzhodni Borneo, l) Vzhodni Borneo ter Nova Gvineja, ki ostane pod direktno nizozemsko oblastjo. — Po načelu aDi-vide et impera« so nizozemski koonizatorji razbili Indonezijo — ki predstavlja eno samo gospodarsko enoto — na več drobnih kosov, posameznih državic — da bi iz tega kovali gospodarske koristi. T F P it c p r U’ ItlOVE SLOHE OPERE H. SVEIEEA - “HIMNI" na mariborskem odru V tednu svečanosti, praznič- nili za luknje niti v zidu niti nega razpoložen.a in premier kje drugje, ki celo na polža ni• ob pn-iliki 30 letnice u:tanovit- so dovolj pazili« osnovo za ko-ve Narodnega gledališča v Ma- mično opero. Toda če je origic riboru je bila 7. novembra tudi prva izvedba izvirnega opernega dela skladatelja in dirigenta mariborske Opere Heriberta Svetela «Višnjani». Analize tega obsežnega domačega dela ni mogoče podati na tem mestu in v tem obsegu, niti mi tega ne dovoljuje enkratno poslušanje s predhodnim bežnim študijem klavirskega izvlečka, zato se bomo omejili le na nekaj misli in pripomb. Svetelova opera eVišjani» je nastajala v teku let po F. Govekarjev! in nazadnje P. Golo-vinovi dramatizaciji in predelavi znane Jurčičeve «lepe povesti iz stare zgodovine«, humoreske «Kozlovska sodba v Višnji gori«. Vedra snov te naše klasične zbadljive žaljivke «iz stare zgodovine« naj bi nudila s svojim zdravim humorjem in izrazito ljudskim jezikom, s svojo originalno situacijsko komiko s krepkimi orisi Višnjanov «ki se niso zme- ]\OV USPEH JUGOSLOVANSKIH DELOVNIH ROK Prvi pridelki riž in Slavon V Jugoslaviji ima Makedonija najtoplejše podnebje za pridelovanje riža. Zadnja leta so pridelek že močno povečali, tako da je bil lani že dvainpolkrat večji kakor pred vojno. Večji poizkusi so uspeli tudi v južnem dela Hercegovine, Cmi gori rn Dalmaciji. Letos pa so uredili nova polja ne le v Makedoniji, ampak tudi v severnem delu države, v Voj. vociini in Slavoniji. Tu so na podlagi poizkusov v zadnjih dveh letih prvič pridelali riž r.a velikih površinah, na 1000 ha, v Slavoniji pa na površini 500 ha. Poudariti j e treba, ds- ta površina zemlje poprej ni bila izkoriščena, ker sploh ni bila sposobna za obdelovanje. Tej trava ali trs-je. Vendar so se vključili y delo skupaj z mladino. Frontne brigade so letos že neplodni zemlji so jugcslovan- zgodaj odšle na teren, da ure- ski strokovnjaki pesvetili vso pozornost. Sklenili so urediti polja in napeljati vodo. Voda pa ho istočasno tudi izpirala iz zemlje škodljive soli, tako da bodo ta zemljišča čez leta postali rodovitna tudi za druge kulture. Stari vojvodinski kmetje so nezaupljivo majali z glavami, češ, kar pomnijo na taki zemlji ni nič drugega- zraslo, kakor V Coventry-Ju v Angliji so pred kratkim odkrili spomenik žensčl, znani pod imenom Lad < Godiva. Ljudstvo tega mesta so tedanje oblasti odirale z raznimi davki, tako da je življenje postalo skoro neznosno. V znak protesta pa je Lady Godiva gola Jahala na konju skozi mesto Občinski možje In razni lordi. ki so Izžemali ljudstvo in med katerimi je bil baje celo njen mož, so od sramote morali popustiti. Spcmenik, ki ga vidite na sliki, so postavili na trgu v Coventry-iu, kjer so pred vojno stale riše, toda nemški bombniki so jih porušili do tal. dijo riževa polja. To je bil trd creh Skopati je bilo treba kanale za dovajanje vode, cel sistem kanalov, postaviti črpalno pestajo, očistiti in zorati zemljo, jo dobro izvravnati, zgraditi naši ie okrog- posameznih polj ter urediti dotok in odtok vode. Prva velika riževa polja so ure. dili na velikanski površini 1000 ha in sicer pri Brčkem Gradi-štu. Bačkem Petrovem selu, Novem Kneževcu in Zrenjaninu Hehtarski donos je bil zelo zadovoljiv in celotni pridelek je znašel več sto vagonov. Pri Novem Kneževcu so na 117 ha pridelali 32 vagonov čistega riža, okrog 27 metrskih stotov na ha. To je mnogo več kakor so v Makedoniji pridela, li riža pred- vojno. Sicer pa se je tudi v Makedoniji zadnja le. ta močno dvignil povprečni pri- delek, na nekaterih področjih že na 40—60 metrskih stotov. Te dni so pospravili pridelek riža tudi v Slavoniji na Jelas polju, zahodno od Slavonskega Broda, kjer so lani končali obsežna melioracijska- dela. Frontne brigade so v nekaj letih zgradile nasipe, izkopale glavni odvodni prekop in osušile velikansko zamočvirjeno ozemlje vse do Save. Tik pred lansko zimo so frontne brigade začele urejevati prvih 500 ha riževih poli. Se pozimi so fron-tovci kopali nad 16 km dolg kanal v dotok vode za namakanje. Spomladi pa so zgradili nasipe in ured:li posamezna polja. Zelo so hiteli z delom, da so polja lahko pripravili za prvo setev. Kljub pozni setvi ob koncu aprila je riž lepo dozorel in so pridelali nad 150 vagonov riža. Drugo leto bodo uredili š» 500 ha riževih polj. Ob pridobljenih izkušnjah pa bo delo hitreje potekalo kakor letos. Na prej zapuščenem in nerodovitnem Jelas polju že gradijo stanovanjske hiše, gospodarska poslopja, hleve, svinjake in skladišča. Tako se iz prejšnjega močvirja dviga novo vzorno državno posestvo. RIŽEVA POLJA V MAKEDONIJI Jugoslavija zavzema tretje mesto v proizvodnji konoplje PRED NJO STA SAMO SOVJE Ze stara Jugoslavija je izvažala znatne dolietne konoplje na svetovni trg, čeprav ni znala izkoristiti vseh možnosti za proizvodnjo konoplje, kakor tudi za prodajo na tujih tržiščih. Na leto je znašala vrednost izvoza konoplje okrog 200 do 230 milijonov dinarjev. Spekulativna delavnost tedanjih izvoznikov konoplje, ki so samo gledali, kako bi dosegli čim večji profit, je imela za posledico, da kakovost izvožene konoplje ni bila najboljša. Nihče tudi ni skrbel za predelrvo konoplje in tako je šla ta dragocena surovina na svetovni trg za razmeroma nizko ceno. Pridelovalce pa so še oškodovali izvozniki, ki so včasih pri odkupu konoplje plačevali sramotno nizke cene. V izvajanju nalog petletnega plana, ki določa, da morajo razširiti pridelovanje konop je, 'z-boljnati kakovost in ortvgočit' predelavo konoplje, so v zad njih letih ie znatno povečali pridelovalno površino za konopljo. Povečani pridelek pa je dal motnost izvažati konoplje v velikih ko.ičinah. Tako je Jugoslavija ne le po svoji proizvodnji konoplje, marveč tudi po izvozu na svetovni trg zavzela tretje mesto med vsemi državam na svetu. Po proizvodnji fconep. Ije prekašata Jugoslavijo le Sovjetska zveza in Italija. V zadnjih letih pa ni napre-aovata sum o prouvoanj a Konoplje, marveč tudi njena predelava. Tako lahko uanes na-stopanjo na svetov.em trgu .-prvovrstnim blagom. Zgradili so vrsto konopljarn. Danes imajo samo v Vojvodini 14 konopljarn, ki so po večini že v obratu, nadaljnje pa še gradijo. Vse konopljarne so opremljene z najmodernejšimi stroji, tako da je zagostovljena naj oljša ka kovost konop’jenega prediva ob najracionaln j em ob.atovanju. Vse nove konopljarne so opre mili z doma izdelanimi stroji. Ze leta 1947 je začela v Novem Sadu obratovati tovarna strojev za predelavo konoplje pod imenom «duducnost». To je prva tovarna te vrste v državi ir, na Balkanu. Danes je ta tovarna vključena v kombinat s proizvodnjo kmetijskih ttrojev «Pobeda» in serijsko izdeluje vse potrebne stroje za konou-Ijarm. Ustavili pa se mso pri običajni prede.avi konoplje lotili so se tudi kemične predelave konoplje v tekst.Ino vlakno ,.o dobno bombažu, v tako imenovani kotornn. V začetku letošnjega leta je začela ob-atovut: v Novem Sadu tovarna sNova-tor» za pridobivanje koloniziranih konopljenih vi ken, ki predeluje predvsem odpadke iz konopljarn tako imenovano ku-čino, ki jo je težko vnovčHi. .S kemično predelavo pridobiva tovarna iz teh oc'p dkov f no in mehko vlakno, iz kateregi izdeluje predvsem sanitetno va- to in sanitetni material, pa tudi običajno vato za prešite oae-je. Brž ko se bo proizvodnja povečala, pa boao kotonm uporabljali tudi v ostali tekstilni industriji, z asti za izdelavo delovnih oblek, namiznih prtov in tkanin za pohištvo. Tako sc je Jugoslavija v ve kaj letih uvrstila ne le ned prve proizvajalce konoplje na svetu, marveč je uvedla tudi najnapredrejši način prede ave, konoplje. Najvažnejše stroje za izdelavo kotinina so iz elali v domačih tovarnah. Delovni k't-lektiv tovarne «Novator», ki je začela obratovati v aprilu, j,-hitro osvojil tehniko prvi nošnje kotonina. Tovarna te usposobila potrebne strokovne kadre in že pripravlja načrte za razširjenje obrata Foiieija izdeluje danes že kvalitetni k sto-nin, ki se ne razlikuje oi izdelka najboljših tovarn v inozemstvu, tako po b-rvt. kakor tud, iso kvaliteti vlaken. SPISAL S~ 132 je za krivice. Včruj, da se bil-1 Zakaj konji so bili nedosegljivi, žajo dnevi, ko boš trpela in tre- Končavam. Od tod ne dobiš Jaz bivam sedaj blizu akropole. Na areopagu žalujejo modrijani, ker Je Justinijan zaprl vse stare raodroslovne šole In zapretil ostro kazen vsem, ki prekršč ta zakon. Plato in Aristo‘el se dolgočasita ker ni učencev, da bi se zbirali krog učiteljev. Vse čuti. kmet in učenjak, težko roko despotovo. Nebo že mora plesti bič za takega vladarja. In glej, hčerka moja, neke slutnje so se vgnezdile v mojo dušo! Noč in dan mi go ori čudoviti orakelj v pn‘h, da Je Krist pozval barbara Iztoka, ki naj udari na one, ka'erl skrunijo blago-vest z dejanjem in življenjem. Junak, kakrien je on, dvigne naiode ons ran Donave in prihrumi nad mesto, da se mašču- petala zanj. Toda zaupaj! Epa-frodit ne leže v grob, dokler ne vidi združenih onih dveh, katera mu je izročila usoda v varstvo. Da izvršim to nalogo, se napotim čl nprej v Solun. Moje staro sr-č se je ogrelo ob vajini ljubezni. Bre - “ino hrepen-m po tebi. Miri- \ ta, bodi zdrava! Upaj n: ki je vreden tvoje ljubezni. Iztok te ne pohabi nikdar! Da bi le slutil, kie -i, prišel bi bil že po‘e. Toda v noči, ko sem ga iztrgal iz zob leopardinje, sem mu prrie-el. da te čuvam jaz in da te jaz izroč'm njemu. Ali je že prFel čez Donavo? Nisi čula ničesar o tem? Nade-iam se, da ti že veš. Do mene fe ni dospelo poročilo. Toda prepričan sem, da se je »tel več pisma. Vidiva se v Toperu ali Solunu. In tedaj bo najina radost velika. Pozdravila te tvoj oče Epafrodit. Ko prebereš pismo, sežgi ga nemudoma. Niti trenutek ne sme biti shranjeno pri tebi.* Ko je Irena prebrala list, so postale globoke oči vlažne. Vse Ime ji je bilo razpaljeno, prsi so se dvigale v veselem razfciirieniu, pri'eia Je Cirilo za glavo in dvignila k sebi ter jo strastno objela Sužnja se ji je iztrgala, razplakala se od vesefa, pokleknila pred podobo Bonorodi"e in obljubila pet strorih postov v zahvalo, ker se 'e vzradovala njena gospodarica Ir-na pa ie takoj v sveti no-korščini prižgala ob svetilki dehtečo plamenico in uničila pismo Pepel je skrbno zbrala in ga spravita v srebrno pušico, ki si jo je obesila na zlati verižici krog vratu in jo čuvala kakor svetinjo. Tri dni nista govorili Irena in Cirila drugega kakor o Epa-froditu in Iztoku. Sepetaje sta izgovarjali imeni pod tereb'n-to na vrtu, zvečer poklekali pred ikono Bogorodice in prebirali psalter. Le včasih se je dvign'1 strah pred prihodom nurilkovim. Ali to Je bila samo drobna me»lica, ki Je hipoma preminila pod soncem sreče. Na večer tre!'ega dne so naznanili signali prefektov povratek. Irena je hitela stricu naproti v atrij in velela prižgati luči. Rustlkovo lice je bilo mračno in utruleno. V Bizancu je ponoče al, iztrošil s prija- telji mnogo denarja in pot ga je tudi zmočila. Irena se je preplašila mrkega pogleda. Ru-stik je ni sprejel prijazno, ni segel po njeni roki, da bi jo potegnil k sebi in poljubil na čelo kakor sicer. «Za menoj!n je velel osorno. Kakor splašen golobček je šla neslišno za trdimi stričevimi koraki. Ko s'a bila v stanu, se je obrnil pre'ekt proti Ireni. (■Hinavka!* Irena je vztrepetala, na lice sta ji pritekli dve solzi. »Stric, zakaj si tako krut?« »Mina ka!» je ponovil še ostreje. »Doma klečeplaziš, bo-»omolka, v Bizancu si se vlač1-la z barbari, s pogani! Sra-mo'a!» V Ireni se le prebudil ponos kt ima koren'ne v nenskrun'e-ni poštenosti. Zravnala se je. uprla oči v strica, sol>e so hipoma usahnile . Izpregovorila je ponosno: »Kdor je govoril to, je nesramen lažnivec! Moja vest je prvo čista!* «Ne govori, da ne izzoveš moje jeze! Skrunila si čast d ora, zavrela l ubeven konjeniškega poveljnika Azbada in lazila za poganom.n «A/bada ne bom ljubila uik-dar, ker se mi studilo #In vendar boš njegova žena! To je vol a sve e despojne, to je želja Azbadova, to je moj ukazi* «Nikdar! Rajši uinremln «V jutro se takoj vrneš na sveti dvor, od koder si utekla. Hinavka! Sedaj ne u*ečeš ieč, ker te bo čuval prefekt Hu-stikl* (Nadaljevanje sledi) nalno literarno delo v pravem pomenu besede zbadljiva ša-Ijivka o višnjanski sodnijskl bistroumnosti, o sloveči jpravdL ki je tekla zavoljo kozla Lisca in nepopasenega vrta Andraža Slamorezca, je Govekar-Golo* vinova predelava precej drugačna. V Jurčičevem tekstu si stojita nasproti gospodar kozla Lukež Drenulja, postaren, suh in kljukonos mož, ki že od po* mnenja služi na ponočnega čtu vaja, ter Andraš Slamorezec, občinski svetovalec, človek na, kratkih nogah in s tolstim trebuhom, ki rad je slanino. Težišče dogajanja in dovtipnostt Jurčičeve povesti iz stare zgodovine je dejansko na pripravi in izvedbi sodbe. Avtorja predelave pa se v svojem konceptu ne omejujeta le na potek pravde, ne ugotavljata le mimogrede vzrokov Slamorežče-ve jeze in sovraštva do čuvaja Lukeža Drenulje (Lukež je neko noč Zasačil neznanca, ko se je vzpenjal na Slamorežčevem zidu do okna, o čemer je Drenulja razburjen in razsrjen «> svoji moralnosti pripovedoval drugo jutro radovednim Viž-njanom); široko razpredata osnovni motiv Slamorežčeve jeze in sovraštva, vključujeta v humoresko lik neznanca ket junaka nove, ljubezenske, dokaj sentimentalne in stereotipne zgodbe med SlamorežčevO hčerko Stazo in neznancem, ki teče več ali manj paralelno s originalno, v zadnjem dejanju pa prav za prav original prerase. In da je konec efektne}-ši, dodeljujeta avtorja neznancu Marku, doktorju prava, vlogo višnjegorskega vedeža Flereta Krivoslegna. Marko s svojo salomonsko razsodbo reši situacijo, vprašanje krivde in kazni kozla oziroma njegovega gospodarja. Marko pridobi med višnjegorskimi veljaki velik ugled, zaroka s Stazo je neizbežna. Zgodba se srečno končuje v veselje Višnianov in V. sramoto Zužnjala, tega že ušivega stareišine«, ki lazi £a Sto* zo m glasuje za kozlovo in Lu-keževo smrt. Nastaja vprašanje, p koliko se je povezava obeh motivov. -' 3 i PCSieiita. Ce motrimo vpmSa-nje & stališča arhitektonska zgradbe, enovitosti dramaturškega koncepta na eni stranit in če so na drugi strani jasne vrednote naše klasične humoreske, ki je pisana v izrednem jeziku, tedaj je predvsem spričo naivnosti, glede neprepriče-valnosti novega teksta dramatizacija mestoma dokaj problematična. Pomanjkljivosti in šibkosti literarnega koncepta predelave se seveda odražajo tudi v muzikalnem tekstu. Skladatelj He-r,bert Svetel, ki ga l osle j nismo imeli prilike spoznati pH kakem večjem delu, je z izrazitim smisiom za odrsko dogajanje reševal detajle, usta-uil pa se je ob osnovnem problemu, ki poraja veslno znovU vprašanje: ali spevoigra ali komična opera, al, oboje? Ne da bi se mogel podrobneje spuščati v strokovno analizo muzikalnega teksta, ugotavl.am lf* da je romant.čm prijem, ki j® iskal svoje vzore pn mojstru češke opere Smetani, ki )e morda iskal bistvo slovenski note pri tvorcu «Gorenjskeya slavčka« Antonu Foersterju, našel najuspele;izraz V melodični gradnji, ki je pevna, ks ostaja v glavnem v mejah dia-tonike, ki pa je mestoma v problematični zvezi * harmonskim stavkom. Osnova bvetelovega harmoničnega stavka je sicer tudi romantična, vendar presenečajo nenadne kadence, presenečajo nenavadni modulatornl prehodi, ki so ob masivni I*1* strumer.taciji, kakišno >koraj dosledno uporablja skladatelj• je naj.zraziteji, v liričnih momentih, medtem ko humoristA' ne scene — v svo.em bistvu sicer dobro zajete in dovolj karakteristične, g masivni id' stnuncntaciji izgube svoj prad obraz. Ne glede na vse pomisleki ki jih je brez posebnih tež#JJ mogoče upoštevat, pri bodočih korekturah, so nVižr ani« ^ veliko delo Ileribe'Jd Svetela vsekakor razveseljiv />ojav, ki jc vsega upoštevanjd vreden. Čeprav ne morem 0 voriti o kakem izrazito naf re nem glasbenem izrazu Svčle'