Ffttevittca sfemmm 2H w* "3M|
105, Številka,	fisrifeart ime 27. decembra 1918*
l#etaLlk X,
as računajo ad Orsdjse, večkratnih ö
— pep«*:-Wj «Strafa“ Istu#? deijek in petak
Rokopis) ta m
f
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Prihod dr. Korošca v i Maribor.
Včeraj, na Stefanovo okoli 9. ure se je po Mariboru ramesla vest, da se pripelje ob
11.	uri « vlakom iz Izubijane naš voditelj in ministrski podpredsedoik dr. Korošec, da biva zopet vsaj za malo časa med svojimi. Od vseh stran! so se zbirali mariborski Slovenci in Slovenke na kolodvoru. Ko je ob pol 12. uri prispel vlak, so že nasproti doneli bur ni „Živijo"-klici. Zbrano občinstvo, ki je prekipevalo navdušenja, je iztopivšega dr. Korošca takój obkolilo in oduševljenih „Slava- " in „Živijo-“ klicev ni bilo ne konca ne kraja. Sprejem je bil nad vse prisrčen.
V	imenu našega N-S in obmejnih Slovencev je nagovoril v iskrenih besedah dr. Ko rošca poverjenik dr. Verstovšek, ki je zlasti povdarjal, da so se zbrali marib. Slovenci v prvi pozdrav, ko stopi on zopet na svoja domača tla, v znak zahvale za njegovo trudapolno delo, ki ga je izvršil v zapadni Evropi. Vspeh svojega delovanja vidi dr. Korošec sam zdaj najbolj v Mariboru. Ko prihaja na vroča mariborska tla, kjer so mu radi njegovega delo vanta tolikratcelo stregli po življenju, ga ne pozdravlja več stari Maribor, temveč prenovljen slovenski Maribor. Živijo naš dr. Korošec f
V	imenu slovenskega ženstva je pozdravila dr. Korošca gospa soproga generala Maistra, ki se je v vznesenih besedah zahvalila ministrskemu podpredsedniku za vse, kar je v svoji odsotnosti storil za Jugoslovane in posebej še za Slovence.
Okr. glavar dr. Lajnšič pozdravlja dr. Korošca v imenu vsega mariborskega slovenskega okraja kot prvoboritelja in rešitelja na še obmejne slovenske zemlje.
Dr. Korošec je stopil pred, na peronu postavljeno jugoslovansko vojaštvo in pred častniški zbor. V imenu generala, ki je moral službeno odpotovati v Radgono, ga je pozdravil podpolkovnik Skrabar. V jedernatih besedah je obljubil v imenu vojaštva zvestobo in udanost vladi SHS ter pozival častnike in moštvo, da pozdravi svojega ministrskega podpredsednika z „Živijo“-klici. In po peronu so doneli oduševljeoi vzkliki narodnega navdušenja in radosti ....
Dr. Korošec se je nato zahvalil za lep in prijazen sprejem in je povdarjal zlasti, da ga posebno veseli ta veliki preobrat na Štajerskem, pozival je na vstrajnost in nadaljno požrtvovalno delovanje, da si popolnoma uredimo svojo hišo in dosežemo, da ne izgubimo niti ene vasice našega ozemlja.
Dr. Korošcu je mnogoštevilno mariborsko občinstvo prirejajo navdušene ovacije še tudi zunaj kolodvora in po cesti, po kateri se je odpeljal v svoje stanovanje.
Danes, v petek popoldne ob pol 3 je dr. Korošec s posebnim vlakom odpotoval v Ljubljano. Na kolodvoru so se zbrali : general Maister, Narodni svet, zastopniki civilnih in vo-
jaških uradov in mnogoštevilno občinstvo ter vojaštvo. Slovo je bilo zelo prisrčno.
Zastava ia grb Jugoslavije.
V seji ministrskega sveta v Belgradu dne 21. decembra je bilo sklenjeno, da se ima naznaniti vsem državam sestava nove vlade in pro siti za priznanje nove države. Poslaništva Jugo slavlje se bodo zvala poslaništva države SHS. Državna zastava je v vodoravni legi zgoraj mo d ra, sredi bela in spodaj rdeča barva. Državni grb je beli'dvoglavi orel.
Niti pedi slovenske zemlje.
Regent Aleksander je dne 23. dec. v eno uro trajajoči avdijenri zastopnika Trsta dr. Čoka rekel, naj sporoči Slovencem v Primorju njegov pozdrav ter zagotovilo, da Srbija ne bo nikdar dopustila, da bi Slovenci izgubili le eno ped naše slovenske zemlje.
Čakovec in Lučane.
Naše jugoslovanske čete so te dni zasedle mesto Čakovec v Medžimurju in trg Lučane.
Živel „ear Wilson“!
Pod tem naslovom je pred kratkim »Hrvat
ska Riječ« objavila a vodnik, ki ga je napisal dr. T. T. in ki bi utegnil bdi vreden, da se tadi naše .občinstvo vsaj v odlomkih seznani ž njim. Zato naj slede tokaj glavne misli njegove:
—- — Razpravljajoč o državni obliki naroda SHS. moramo v prvi vrsti imeti pred očmi vz gojno stopnjo vseh narodnih slojev širom ozemlja, kjer bivajo Slovenci, Hrvatje in Srbi. O sirati se moramo na vse naše pokrajine in živo pažiti na mednarodni položaj. A zlasti bo treba izmeriti nalogo inteligence, sposobnost in ekspanzijo narodnih mas.
Vprašanje državne oblike se mora postaviti na tako podlago, da bo delovalo centripetalno. V ustavi sami bo dovolj prostora in priložnosti, da se uveljavi sleherna nacijonalna posebnost. To stoji, da je na jugoslovanskih tleh 90 odstotkov poljedelcev da se ta plast našega troimenskega neroda še nahaja na stopnji tiste prvotne, herojske vzgoje, ko vsi ti ljudje še žive in dihajo z mislimi naše narodne pesmi. Zato pa je treba ra Conati s to duševnostjo ia ss resno vprašati, ali tej masi lahko kar čez noč damo drugih misli in pa druge duševne brane, M bi bila dovoljna in zdrava. Ali ni nevarnosti, da se v to dušo, če jo prenaglo porušimo, na stežgj vsujejo razdirajoče težnje iz strelskih jarkov? Ali jo izključeno, ds bi se beseda republika pojmovala na boljše viški način, kakor to vidimo sedaj drugod v Evropi? Jaz sem, pravi dr. T. T., iz take strani našega naroda, ki živi v izključno herojskih mislih, ki veruje samo v vlado vladarjev in njihovih gene ralov, ki sanja samo o kraljih in kraljevičih, o vilah m njihovih junafch, S takega vidika gleda ta narod domovino in državo, ko si je obrisal kmetski znoj; to je nekaj za njegova ušesa.
Ko sem te dai na ljudskem zborovanju v Liki obširno in poljudno obrazložil veliki pomen severnoameriške republike za našo svobodo, je bister selak zaklical: »Živel car Wilson!« Tak le človek ne more drugače pojmovati vrhovne oblasti, moči velike države, ki se ji je treba brezpogojno pokoriti,
Proti takemu pojmovanju pa se ne da kar od danes na jutri najti zdravnika. Brezvesten agi tator, n. pr. Stjepan Radič, sicer lahko ljudem vtepe mnenje, da je ta ali oni kralj naš narodni
sovražnik, da nas kralj Peter posrbi, ali kaj podobnega, ier na ta način njegovo osebo priskuti, ali potrebe kralja ne bo svojim poslušalcem izbil iz glave.
Naš kmetski človek ima zdravo dušo, a veliko gnilega je v inteligenci, ki šteje komaj kakih 10 odstotkov v celokupni domovini SH3. Ali je vpričo takih razmer dovoljeno, da bi ta inteligenca radi svoje nečimernosti ali osebnih kapric celemu narodu vsiljevala svojo dušo? Ali je mogoče mirno gledati te poizkase, ki nam. lab ko za vselej zapečatijo usodo?
Vsa naša zdrava inteligenca naj i dalje ostane složna pri ustvarjanju ustave, da se vanjo vkleše trajni, čisti demokratizem in za vse veke osigura
nacijonaino področje vseh treh panog našsga naroda. Na tem poprišču se mora prava oblast dati nsrodu v roke; krono pa treba omejiti na vaa-njosti, odstraniti se morajo vsi predpisi, ki so se preživeli: o hišnem redu in ženitvah, o razžaljeujn Veličanstva, potrditvi zakonov, vojskovodstvu itd. Samo na takem temelja se dvigne naznotraj in nazunaj velika pa močna država SHS,
Ves svet danes tekmuje v oboževanja Srbije in pa nje velikega vladarja Petra Karađžordževića. In vea misleči del naše inteligence uživa v tem poveličevanju toli izkušanega sina našega narodi V njem ia v oni balkanski državici g^da neke vrste izvršen čudež, ki je popolnoma *z?fmmnfi slavo Pijemonta, ki je ves naš narod odèf v limar zmagovalca in ki je celokupnemu našema narodu SHS kakor na krožniku prinesel delo ujedinjenja, moči in slobode. In Njemu da bi potisnili bodalo v srce, sedanjemu juaaku v duši in pesmi srbske panoge našega naroda! Ne, tega mi Hrvatje in Slovenci nismo v stanu storiti, ker bi s tem za grešili pravi samomor. Tekmovati marveč hočemo s srbskim delom našega naroda, da Ma damo tem večji sijaj, kakor bo potem tudi Oa in srbski del našega naroda, v prvi vrsti srbski janaki, tekmoval, da se dvignejo naše posebne nacijonalne svetinje. Le tako se da zamisliti velika in močna Jugoslavija, samo na ta način je mogoč popoln spoj. Zamislimo si v našem naroda tisto pesem in svate, da si tak kraljevič Srb za dražico iz bere to ali ono lepotico Sivvenko ali Hrvatico! Vsa naša inteligenca naj samo ohrani tisto divno barvo naše narodne pesmi, naše narodne daše v običajih in kulturi, pa bo se ji divil veliki svet in Jugoslavija bo silna, srečna. Dr. K. O.
LJ	Tabor .
prekmurskih Sloveaeev.
Na Štefanovo dopoldne se je vršil tabor v Radgoni, in sicer v sredi mesta v obširni dvorani (jahalnici). Udeležilo se je tabora okoli 3000 ljudi, večinoma Slovenci iz Prekmurja. Nekateri so prišli celo po 6 do 8 ur daleč peš v najslabšem vre menu in blatu. Shod je otvoril pevski zbor gernje-radgonski s pesnijo »Bodi zdrava domovina«. Župnik Kocbek je pozdravil navzoče in predlagat za predsednika qgrakega_Slovenca iz Beltinec, ki je zelo spretno vodil shod. Govorili so: dr. glavič, prednik Žebot, general Maister in župnik Kocbek. Radi pomanjkanja prostora nam je daSOš nemb goče obširneje poročati o vsebini govorov. Med govori je pevski zbor zapel vrsto narodnih pesmi. Poseben sloves je dala taboru prekmurskih Slovencev navzočnost vrhovnega poveljnika obmejne jugoslovanske armade, generala Maistra. Ko ga je ljudstvo oparilo na odru in zopet, ko je nastopil kot govornik, je v ljudstvu vskipelo navdušenje.
Iz tisoč in tisoč presmnrskih grl si slišal le en skupen klic:	»Živijo naš slovenski general?»,
»Ž vijo general Maister!«, »Žirijo naš rešitelj!«, »Živela jugoslovanska armada!« Io ko je general spregovoril, je zopet ves tabor kot en mož vz-

27.	SecemBra 1913,
plamtel v svetem Darodnem navdušenju Govornikom je ljudstvo pritrjevalo s tako odkritosrč nosijo, poslovalo besede o svoji svobodi, prosti Jugoslaviji, da so se prikazale pri večini zboro valcev v očeh solze radost? To je pošten narod, ljudstvo, ki res zasieži. da se ga otme iz madžar skih verig. In ko bi čitatelji videli, kako so hoteli vsi videti in biti v bližini naših Častnikov! Tabor v Radgoni je prekašal v vsakem ozira vse droge dosedanje shode po deželi. Ob koncu shoda je mogočno za or ila po Radgoni naša himna »Lepa naša domovina«.
Žopnik Kocbek se je spominjal v znesenih besedah našega voditelja dr. Korošca, kateri je ravno v tem časa, ko zborojejo prekmurski Slovenci, dospel v Maribor. Cela dvorana je enoglasno v več m inat trajajočem klicanja: »Živijo dr. Korošec!« dala daška svojemu navdušenju. Nato je predlagal župnik Kocbek sprejem sledečih resolucij, ki so se brzojavnim potom sporočile na pristojna mesta v Belgrad: Kraljevi vladi SHS v Belgradu.
1.	Prvi tabor prekmurskih Slovencev, zbran 26. decembra 1918 v Radgoni, pozdravlja novo skupno vlado neodvisne države SHS ter jo prosi, da vzame kmalu pod svoje okrilje slovensko Prekmurje, da bo zanj konec tisočletne sužnosti pod Ogri ter začetek novega, svobodnega, narodnega življenja.
2.	Kakcr ne želimo sebi narodne smrti, tako protest irà I. tabor prekmurskih Slovencev proti temu, da bi spadali primorski in goriški Slovenci pod Italijo, ker bi to bila njih narodna smrt. Vlada naj stori vse potrebno, da se to prepreči in da bodo v državi SHS združeni v resnici tudi vsi Slovenci.
Nadalje je bila odposlana tudi še sledeča brzojavka:
Visokost regent Aleksander, Belgrad. Prvi tabor prekmurskih Slovencev, zbran 26. decembra v Radgoni, se klanja udano Vaši Visokosti ter Vas želi kmtlu pozdraviti kot osvoboditelja prekmurskih Slovencev.
Nemci v Radgoni so bili popolnoma mirni. Nekateri so sicer posluškovali na shodu, znak, da res razumejo slovensko. Dr. Kamniker, vodja radie nemškutarije, je bil ves dan v strahu, jè, da se bo radgonsko zidovje začelo ru-bddo Slovenci taborili v Radgoni. A vendar %sčno prestal ta zanj tako usedepolni dan brez kake posebne nezgode. Več biš, posebno pa pošta in vojašnice so bile okrašene s slovenskimi trobojnicami.
^ Okrajni šolski sveti
Naredba poverjeništva za uk in bogočastje o preustroja okrajnih šolskih svetov bivše vojvodine Štajerske.
§§ 25 in 26 deželnega zakona bivše vojvodine Štajerske z dne 8. februarja 1869, št 11 dež. zak. o šolskem nadzorstva se razveljavljata in na njiju mesto stopajo začasno sledeče določbe:
Člani okrajnega šolskega sveta so:	1, vodja
političnega okrajnega oblastva, ki je ob enem predsednik: 2 po en učitelj veron&uka, za vsako versko dražbo, ki šteje v okraja nad 500 duš. Te predlaga cerkvena oblast in jih imenuje poverjenik; 8, en okrajni šolski nadzornik, M ga določi poverjenik za uk in bogočastje; 4, en zastopnik učitejsivs, kojega volijo v okraju nastavljeni učitelji na konferenci pod vodstvom okrajnega šolskega nadzornika ali pa tako, da pošljejo glasovnice vodji političnega okrajnega oblastva; 5, pet elanov okrajnega zastopa.
Te člane voli okrajni zastop izmed onih, ki imajo volilno pravico za občinsko zastopstvo v dotičnem okraju Ako pa je okrajni zastop razpuščen in postavljen gerent, jih voli gerente v sosvet. Namestnik predsednika je okrajni šolski nadzornik, ki je član okrajnega šolskega sveta. V mestih z lastnim občinskim štatutom pri stoj a mestnemu šolskemu sveto delokrog okrajnega šolskega sveta. Predsednik je župan ali od vlade postavljeni gerent, oziroma vladal komisar; sicer se imenujejo člani kakor je določeno za okrajni šolski svet.
Francelj Girstmayr — ustreljen.
V nedeljo, dne 22. dec. okoli 2. uri popoldne se je pripetil obžalovanja vreden slučaj, pri katerem je izgubil življenje znan? vodja štajerčijan-cev mariborskega okraja Francelj Girstmayr. Bil je zadet od puškinega strela, ki ga je nanj oddal neki Janez Fras, pešec mariborskega pešpolka. Isti se je nahajal v dražbi nekega drugega pešca
Ignaca Farkaš. Oba sta se proti dobljenemu po velja samovoljno v Lajteršbergu ločila od trans portnega oddelka, ki je bil na potu na neki ob
mejni kraj Popivala sta v večjih lajteršperških gostilnah, nazadnje v znani lajteršperški Dreisger jevi gostilni Imela sta spore z go ti in gostilni čarji. Bila sta Že precej vinjena in sta oddala na cesti par strelov iz svojih pošk, Duspevši iz go stilne Dreisger, srečata Franca Girstmayr, od katerega je zahteval Janez Fras cigarete in vžigalice. Girstmayr se je obregnil nad njim, češ, da jih nima in se oddaljil kakih 6—7 korakov od Frasa. Fras je zaklical za njim psovko:	»Ti prokleta
krapavka, jaz ti bom že pokazal«, nato se je usta vil Girstmayr in tudi nekej odgovoril. Koj na to je oddal Fras iz svoje puške dva strela, katerih eden je zadel Girstmsyrja smrtno sa vratu, eden pa ga je ranil na levi rami, Ves dogodek se je zgodi! 20—80 korakov od Girstmayrjevega stanovanja. Oba vojaka sta zbežala na cesti proti Sv. Kungoti Lajteršberška žandarmerija jih je za sledova la na kolesu, jih dohitela pri Spodnji Sv. Kub goti, jih aretirala in privedla v zapore v do mobransko vojašnico. Fras je znan po svojem nasilnem in surovem značaja, je večkrat pred-kaznovan radi raznih hudodelstev in je imel so vraštvo z Girstmayrjem iz prejšnjega časa. Njegov oče je namreč bil svoječasno Girstmayrjev viničar. Girstmayr je baje pred leti vrgel Frasovo obitelj v zimskem času iz svoje koče. Od tega časa je via dalo med Frasovimi in Girstmayr jem hudo osebno sovraštvo. Mladi Fras je že večkrat grozil, da bo Girstmayr že dobil svoje plačilo, zato da ja vrgel Frasove iz hiše, Ta zločin se je toraj zgodil ne iz narodnega nasprotovanja, marveč iz osebnega sovraštva.
Popolnoma izključeno je, da bi bil Fras u-streli! Girstmayrja radi narodnega ali političnega motiva. Če kdo širi vesti, da so Slovenci krivi Girstmaygrjeve smrti, ga je treba takoj prijeti in izročiti oblasti. Fras tudi ni šel k vojakom vsled navdušenja za Jugoslavijo, temveč je opetovano izjavil, ds gre k vojakom le samo čez zimo, ker doma nima ne zaslužka, ne živeža in ne prave strehe. Fras je bil udan pijančevanja; najljubše mu je bilo žganje.
Slovenci! Jugoslovani!
Dne 19. nov. 1918 je padel v Mariboru slovenski dragonec Franc Vauhnik kot žrtev svoje ljubezni do jugoslovanske domovine. Naša dolžnost je, da tej prvi naši žrtvi v svobodni jugoslovanski domovini postavimo dostojen nagrobni spomenik, Eato se obrača podpisani NS na slovensko javnost s pozivom naj omogoči s prispevki, da se izkažemo žrtvi m našo svobodno domovino hvaležne. Darovi se nas pošiljajo NS v Mariboru (blagajnik prol. dr. Kovačič). — Narodni svet m Štajersko.
Vissokä Intima w orm^ško-ljutomerskili goricah v lote
1918,
Poroča A. Kosi, Središče.
Dolgo vrsto tednov se je vleklo letos delo vinske trgatve v ormoško ljutomerskih goricah. Prvi vzrok, eia se trgatev ni mogla tako naglo kakor draga leta izvršiti, je bilo splošno pomanj-kenje delavnih moči Vinogradniki, ki so imeli v prejšnjih let h po 20—-25 trgačev, so se morali zadovoljiti letos s 4—5 delavci, la tako se je na bralo v 2—3 dneh komaj toliko grozdja, da je bilo vredno prešati, Nadaljni vzrok, da se je delo trgatve tako zelo zavleklo, je bilo slabo, deževno vreme, in zadnji, najbolj razveseljivi vzrok je bil obilni nastanek grozdja, Skoraj vsak vinogradnik se je v cenitvi množine svojega vinskega pridelka letos v svojo korist precej varal Kdor je mislil, da dobi 10 polovnjakov, pridelal jih je 18—15, in le redki so slučaji, da je naprešal vinogradnik manj, kakor je pričakoval, Z množino vinskega pridelka smo torej lahko vinogradniki letos povsem zadovoljni, ne tako s kakovostjo ali kvaliteto. Lani je kazala Klosterneuburška tehtnica v moštu 18—25% sladkorja, letos samo 14—17% in ondi, kjer je bila gorica posebno rodna, in kjer se je bolj rano bralo, je imel mošt komaj 12—14% sladkorja, temu primerno seveda višjo množino risiine. Dočim je nastalo iz letnika 1917 fino, desertno vino, razril Se bode letošnji letnik 1918 v navadno namizno vino, ki se bode dalo zlasti e slatino izvrstno piti. Po gostilnah se sicer pije že Indi »novo« brez kisle vode, a pravijo, da vino eden pije, a dva ga morata držati. Dobro
in prav je to za sedanje razburkene čase, zakaj vino lanske kakovosti, ki je dalo preveč korajže, bi ljudi zapeljalo, posledica temu pa bi bila, da bi se duh sedanjega časa še bolj napačno tolmačil, kakor se to sedaj tolmači, — Lansko vino (1917) je »požrlo« tadi nei smerno mnogo »vojne podpore«, ki so jo nekatere ženske naložile po raznih krčmah. Toda: Saj ga ne bi tako, ko bi tak' sladko ne bi b’lo . .
Ker govorim ravno o vojni podpori, naj omenim, da je ta podpora mnogim vinogradnikom, pa tudi dragim posestnikom dosti več škodovala, kakor pa dotičnim ženskam koristil:	delavcev
nismo dobili. Kako tudi? Čemu bi šla ženska, ki je imela po 8—10 K podpore na dan, na težaško delo? Sicer so plačevali vinogradniki ob trgatvi delavcem ponekod 8—10 K dnevno, zraven še hrano ali vsaj dovolj kruha ter dobro lansko vino, ker jabolčnica baje ni dobra, ako se ve, da hrani vinogradnik v s veji kleti še količkaj vina. In če ob takih razmerah in ob tako visokih pri delovalnih troških zahteva vinogradnik za svoj pridelek višjo ceno, se mu grozi s kaznijo, tirajo ga pred sodišče. Škandal je to, da mu ne najdeš para !
Pred tremi leti smo imeli točo, in rane so se komaj letos zacedile. In kako so oblastva to epoštevala ! Vinogradnikom se je odpisalo par kronic davka, to je bilo vse in sedaj, ko se je vsled vojnih razmer ia občne draginje cena tudi vina zvišala, sedaj se vinogradniku zavida, ako si skaša rane, ki so mu jih zadale slabe letine, ozdraviti.
V letu 1918. je naredilo v naših vinogradih izmed vseh trtnih bolezni največ škode grozdna plesen, med ljudstvom krataoMaio »pepel« imenovana. Najbolj se je lotila ta bolezen trt silvanec in beli burgundec, staremu našemu znancu ormoško-ljutomerskih gorie šipom je rekel bi skoraj najbolj prizanesla. Kar se tiče zatiranja te bolezni, bodi povedano, da se je rabilo tu in tam žveplo, ki so ga hranili posestniki še s prejšnje dobe. (Letos je došlo žveplo prekasno, vrhu tega je imelo takozvano ukrajinsko žveplo tako visoko ceno, da je človeku kar sapo jemalo, kg po 33 K.) Nadalje se je rabil proti plesni tudi salojidin v zvezi z modro galico, toda v nekaterih vinogradih, oz. legah so bila vsa sredstva brez uspeha, plesen je nadaljevala svoje pogubonosno delo in končno uničila vinogradnikov up — črne, suhe češplje so visele ®b trgatvi na trtah. — Peronospora je letos manj škodovala, oziroma se je le tu in tam pojavila; suša lanskega leta je uničila mnogo trsov te glivice, pa tudi modra galica je bila o pravem času na razpolago. Pri tem gre tudi pomniti, da se proti peronospori pri nas vsepovsod marljivo škropi, dočim zatirajo grozdni plesen le nekateri posestniki
Kar se tiče vinske kupčije in vinskih cen, omenim, da vlada radi nejasnih političnih razmer v tem oziru precejšnja mlačnost na obeh straneh: posestniki ne silijo preveč s svojim pridelkom, kupci pa čakajo z napetostjo na to, kar nam prinese bodočnost. Nekateri vinogradniki, ki jim je zmanjkalo posode, so prodali mošt takoj od preše za ceno od 4—7 kron, drugi pa trdijo, da jim je ljubše blago nego denar. Burno vrenje je zvečine končano, sade so izpolnili vinogradniki o sv. Martinu, ki je mošt krstil ter ura dal prelepo ime »■vino«. Ge je letošnje vino tudi nekoliko bolj kiselasto, to nič' ne de, saj nam to vino »dal Bog, a lani, da lani pa smo ga »pridelali sami.«
O vojnopomežaosti za obrtništvo.
(BI. Zupanc.)
Zdi se mi zelo potrebno, ia spregovorim par besedi o obrtno pomožnem in kreditnem vprašanju v sedanjem časa demobilizacije. Ž* se pojavljajo zelo pogosto obrtnokreditna vprašanja, ki so nastala vsled vojne in nje dolge trajnosti, in na dru gi strani taka, ki so že poprej obstala in ki se bodo v ojačeni sili v prihodnjem času pokazala. Ni potreba podrobnih izvajanj in naštevati mnogih žrtev, ki jih je moral obrtni stan v vojnem času doprinesti. Tisoče in tisoče rokodelskih mojstrov se sploh ne bodo vrnili v svoje delavnice, tisoče obrtnikov se bo vsled zadobljenih ran in bolezni moralo posvetiti drugim poklicom in veliko bo število onih, ki se bodo sicer vrniti v domovino nepohabljeni, pač pa bodo radi prenehanja svojih obrtnih obratov, brez denarnih pomočko v, brez surovin in brez odjemaistva za prevzem ali zopetno oživitev obrtnij morali iskati pomoči, da preživijo sebe in evoje. Tu je dolžnost splošnosti, da poseže vmes. Samo če bo obrtnik zopet stopU
27. Sscsnitrrr t9!3.
«•«•«» 19 91 «p.
1 'r '*	'■ ‘
» H ) rt
r vrste producentov, je pričakovati neoporečen in gladek prehod iz vojnega na mirno stanje, in radi lega je vsestransko zanimanje za ta stan upravičeno.
? prvi vrsti pridejo v poštev oni obrtniki, ki g0 v katerikoli lastnosti bili pritegnjeni k vojaškega siažbovsnjn in ki so pred vojno vodili obrtni obrat — seseda so pri tem vnaprej izključeni oni. ki so pred vojno komaj ali dvomljivo oprav
Ijali svojo obrt.	.	.	'	,
Vprašanje podpiranja vojnoprizadetega o tajništva ie od raznih deželnih odborov prišlo v pre tres že leta 1916 in novembra 1917 je avstrijski držav ai zbor privolil stomilijonski sklad za podpiranje iz vojne se vrnivšega pomoči potrebnega in vrednega obrtništva, Iz tega temeljnega kapitala za katerega obrestovalno razliko jamčijo deželni odbor, trgovska zbornica, obrt pospešujoči zavod, občine in obrtne zadruge, bi pripadlo štajerski deželi 6 milijonov kron, kar bi znašalo za slovenski deželni del kot tretjina 2 milijona.
Za rojnopomožni kredit pridejo v peštev mali obrtniki 3. ali 4. davčne lestvice, kredit nima darilnega značaja, temveč tvori posojilo, ki se obrestuje po 4% in mora v 10 do 11 letih biti vrnjeno. Visočina kredita znaša do 4000 kron, jamstvo tvori menica ali zadolžnica, pri kateri velja prosilčeva žena kot žirant,
Podpore prenehajo in a tem se prične po manjkanje denarja.
Ker se, kako že uvodom rečeno, prosilci zgla Su jejo, ker ni znano, kako je uredilo naše državno vodstvo to vprašanje, preostalo iz rajne Avstrije, in ker polagamo v obrtnih krogih ravno na to vprašanje veliko važnost, prosimo, da se vlada SHS stvari poprime in tako omogoči obrtnemu «tana življenske potrebe za prvo. gibanje.
Politične 'testi
General Maister na potu v Radgono. Ko se je
na Štefanovo zjutraj peljal geneial Maister na tabor prekmurskih Slovencev v Radgono, so ga na vseh postajah od Špilja do Radgone naše posadke navdušeno pozdravljale z »Živijo-klici«. Na postajah so visele slovenske trobojnice. General je povsod kot poveljnik in tovariš šel k vojakom, jih povpraševal o raznih zadevah in jim v znak zadovoljstva po bratski stiskal roke. To demokratično občevanje vrhovnega poveljnika z vojaki je napravilo na Nemce poseben otis. Osobito v Cmureku so tamošnji Nemci, zbrani na kolodvora, balili svoje oči in so si govorili: »Schau, schau, dos is der jugoslawische Genero!, Ir is gor so freindli mit die Lent, Die deutschen tan oba die Mannschoftn bloss sekieren.« (In kako je prijazen z moštvom ! Nemški generali pa moštvo samo z malenkostmi razburjajo.) Nemci so se zelo čudili slovenskemu poveljevanju. Sprejem v Radgoni je bil prisrčen. Zvečer istega dne se je general zopet vrnil v Maribor.
Mahnert zopet hujska. Na Štefanovo popoldne je pastor Mahnert izgovoril ob grobu nekega protestanta Pngschitza tele besede: »Wir können offen sagen, dass Girstmayr durch südsiavische Mörderbände gefallen ist.« In dilje je rekal: »Wenn Marburg auch sUsvenisiert wird, wir bleiben deutsch bis in die Knochen, komme, was da wolle.« Torej, Mahnert še vedno hujska.
Pogreb Franca Girstmsyerja, ? torek, dne 24, dec., ob 2. uri popoldne, se je vršil ob obilni u* deleghi nemštva iz Maribora in okolice pogreb Frasca Girstmayerja na mariborsko mestno pokopališče, kjer je bil pokopan v rodbinskem grobu. Ob odprtem grobu so mu zapeli pesem:	»Das
treue deutsche Herz.«
Vse nemške in madžarske šole v Bosni zaprte.
Bosansko hercegovska vlada je zaprla vse nemške in madžarske Solfe v Bosni in Hercegovini
Tedenske novice.
Duhovniške vesti. Prestavljena sta 8č, gg. kaplana Vid Pavlič iz Št. lija v Slov. gor na Muto in Jakob Sajovic iz Ormoža v Št. lij v Slov. gor. — Kot kaplan v Zrečah je nastavljen č, g. Franc Jaabmšek, dosedaj vojni kurat in učitelj v kadetni Soli v Graeco.
Javna knjižnica v Maribora. Ob severni meji Jugoslavije bo v bodoče Maribor najvažnejša kulturna postojanka, Tu bo sedež mnogoterih učnih zavodov: bogoslovnega učilišča, gimnazije, realke, moškega, ra ženskega učiteljišča, morda še kakih uovih zavodov. Maribor naj torej postane tndiog-®jiWe živahnega slovstvenega in znanstvenega de-
la. V ta namen se mora takaj ustanoviti velika javna državna knjižnica, ker graške knjižnice bo do odslej v tuji državi. Zgodovinsko društvo je že
storilo prve korake za ustanovitev take knjižnice in prepusti državi v ta namen svojo knjižnico. Tudi narodna vlada je indirektno ie temu pritrdi la. Poverjeništvo za notranje zadeve je namreč z naredbo dne 16. dec. 1918 (»Uradni List« št. 28, naredba 1 4) zaukazalo, da morajo vsa tiskarne dosSavijgti po 1 izvod tiskovin tudi knjižnici Zgodovinskega društva v Maribora, ki s tem dobi zna čaj javnosti. Čim se dobe ia urede primerni prostori, bo knjižnica občinstvu na razpolago. Rodoljubi, ki imajo na razpolago knjig, se prosijo, da jih odstopijo za bodočo državno knjižnico v Maribora. Pred vsem se prosi za znanstvene knjige katerekoli panoge in starejšs časopise. Tadi v o-porokah določajte svoje knjižnice za mariborsko javno knjižnico.
Udom Zgodovinskega društva. Na občnem zboru tega društva dne 21. aprila t. 1. so bile sprejete nekatere spremembe v društvenih pravilih. Bivše c. kr. namestništvo v Gradca je v svoji znani naklonjenosti do slovenskih društev te spremembe prepovedalo. Na podlagi naredbe NV v Ljubljani z dne 25, nov. 1918 (»Uradni List« št. 14, str. 1) št. 134 pa sklepi občnega zbora stopijo v veljavo, Po tej spremembi znaša udnina od 1. jan. 1919 za redne ude 10 K na leto ali 200 K enkrat za vselej. Doslej je bila udnina letao 5 K, oziroma 100 K za dosmrtne uda. Zvišanje ud nine je potrebno radi silne draginje, ko ps cene padejo, bo društvo razširilo svoje publikacije.
Obvezni izvodi tiskovin se morajo vsled nared be poverjeništva za notranje zadeve z dne 16. dec. 1918 službeno dostavljati nastopnim zavodom, o-ziroma uradom:	1. predseduištvu Narodne vlade
SHS v Ljubljani; 2. licejski knjižnici v Ljubljani;
3.	vseučiliSki knjižnici v Belgradu; 4. vseučiliški knjižnici v Zagreba; 5. knjižnici Zgodovinskega društva v Maribora; 6. državnemu pravdništva;
7.	okrajnemu glavarstva, oziroma policijskemu ravnateljstvu.
Predavanja o jugoslovanski zgodovini bo prirejalo »Zgovinsko društvo« v mariborskem Narodnem domu (mala dvorana) po nedeljah ob 10. uri predpoidnem. Prvo predavanje bo due 5. januarja o politični zgodovini Srbov. V nadaljnih predavanjih meseca januarja se bo obravnavalo o srbski narodni pesmi pa o književni zgodovini. Predavanje je javno in brez vstopnine. Enaka predavanja je voljno prirejati tudi v drug h mestih in trgih, pa tudi po vaseh. Kjer bi želeli govornika iz Maribora, se naj nastavi mala vstopnina/ da se mu plača železnica.
Klnb Čeha v Maribora ima v nedeljo, dne 29 grudna, ob 3, uri popoldne, v restavraciji Narodnega doma svoj letni sestanek. Vabijo se vsi v Maribora in okolici stanujoči Čshi k prav obilni udeležbi,
[ INaredba poverjenika za nk in bogočastje. Učiteljem in učiteljem ljudskih, meščanskih, srednjih in navtlških šol ter moških in ženskih učiteljišč, ki so nastavljeni na javnih šolah in zavodih ozemlja, zasedenega od Italijanov in ki prebivajo izven demarkacijske črte, tako da ne morejo dobiti svojih službenih prejemkov niti po pošti niti od dav kurij, bo NV, oddelek za uk in bogočastje, izplačevala njihove službene prejembe. oziroma primerne podpore ni račun teh prejemkov, po sledečih načaUIri 1. Učitelji in učiteljice ljudskih in meščanskih šol iz kranjskih šolskih okrajev aaj ss zglass s svojim naslovom in potrdilom županstva, da res v dotični občini bivajo, osebno ali pismeno pri deželnem knjigovodstva v Ljubljani. Navedejo naj iodi, kdaj so zadnjič prejeli svojo plačo, Dež. knjigovodstvo jim bo redno izplačevalo službene prejemka, dokler se njihove službene razmere ne izpremene ali se ne povrnejo na službovanje v šolski kraj ki spada v upravno ozemlje višj. šolskega svela v Ljubljani, 2, Učiteljstvo vseh vrst iz Goriškega in Trsta, nadalje učiteljstvo realke v Id-rin pa naj se javi osebno ali pismeno višj, šoisk. svetu v Ljubljani, Navesti mora natančna ime, se danji naslov, službeni značaj, prejemke (plača, ak-tivitetna doklada, stanari n/dca odškodnina, draginj-ska, osebna doklada v letnem zneska in v mesečnem zneska, ki je bil zadnjič izplačan). Tadi se morajo izkazati s službenimi dokumenti ali zanesljivimi, v Ljubljani poznanimi pričami. Višji šolski svet bo takim osebam najprej nakaza! podporo v približnem znesku trimesečnih službenih prejemkov, —; Poverjenik: Dr. Verstovšek.
Imenovanja in spremembe v osebjn. Henrik Mohorčič je imenovan za začasnega ravnatelja kmetijsko-kemičnega preizkuse vališča v Maribora. Do sedanji ravnatelj dr. Zaharidas in pristav Gzak sta odstavljena od službe. Finančna tajnika dr.
Btence ia Koser na Diuaju in finančni komisar dr. Valjavec na Dunaja so imenovani za finančne tajnike, oziroma za finančnega komisarja, pri fin. okrajnem ravnateljstva v Maribora. Pisarniški predstojnik Jakob Podlesnik v Inomntu je zalasno dodeljen okrajnemu sidišču v Mariboru, istoiako višji pisarniški oficial v G-adeu Ferdo Križanec. Pisarniški oficial Higon Le Conto s v Colju je odstavljen.
Baron Rndolf Apfaltrern umrl. Due 21. t. m.
je umrl na svojem posestvu blizu Lukovice na Kranjskem baron Rudolf Apfaltrern, vpokojeni na-I mestniškž svetnik in bivši okrajni glavar celjski.
: Rajni je bil čeprav nemškega pokoleaja, sloven-l ščiae popolouma zmožen ia Slovencem pravičen, vsled česar je bil od Nemcev in vlade zelo osovražen, Naj v miru počiva!
Slovensko poštno uradnlštvo išče v Maribora nujno mebiiranih sob Slovanske stranke prosimo, da odstopijo za došle slovenske uradnike in uradnice vsaj začasno sobe; dokler ne najdejo stalnih stanovanj. Stvar je važna ne le iz zasebnih, ampak tadi iz javnih ozirov, ker se nas tujerodci prav nič ne vesele, da smo tukaj. Naslove od požrtvovalnih obitelji in cene sob prosimo prijaviti v našem upravništvu.	41
Prostovoljni narodni davek. Prostovoljni narodni davek se zbira pri vseh davčnih uradih na slovenske m ozemlju in pa pri finančni deželni blagajni v Ljubljani. Občinstvo, uradi, korporacije itd. se prosijo naj tozadevna darila, oziroma zbirke, odvedo proti prejem nema potrdilu v roke imenovanih blagajn, Sprejme se vrednote vsake vrste (novci in bankovci vseh valut, in vrednostni predmeti). Želeti je, da se ob enem z darom Odda popis darovanih vrednot.
Za slovensko šolo v Mariboru je nabral na svatbi pri Kebrovih na Oseku, župnija Sv. Trojica, o. Vladimir 18.28 K, na sedmini Franice Trstenjak, učiteljska kandidatinja II. letnika, v Cerkvenjaku, žapnija Sv. Anton v Slov. gor, 101.26 K, in na sedmini Jož. Markovič v Brangovi, župnija Sv. Anton v Slov. gor., 103.34 K. Mladeniška Zveza pri Sv. Trojici 49.40 K. Skupaj 272 K 28 v. Posnemajte!
Pri nžitninskem orada v Pobrežju pri Maribora, St, Lovrenca na Mariborom, v Poljčanah in v Slov. Bistrici se razpisujejo m s sta užitninskih uslužbencev (dacarjev). Službo je nastopiti z 2. prosincem 191$. Prosilci se naj po možnosti predstavijo osebno pri pri podpisanem finančnem okrajnem ravnateljstva, kjer se dobe tudi vsa nat&nčneja pojasnila glede slušba in plače. Višji finančni svetnik in finančni o kr. ravnatelj dr. Povalej.
Poštnih znamk ni več za časnike, zato danes razpošijemo list brez njih. Raditega pa pošte ne smejo od naročnikov zahtevati nobene poštnine, ker smo mi sami tukaj v Maribora, pri pošti naravnost plačali poštnino za,vse naročnike!
Vozni red za Maribor. Iz Msribora proti Gradca vozijo tile osebni vlaki: 5*23 zjutraj, 1*10 popoldne, 639 in 8 35 zvečer. Proti Ljubljani: 8*12 zjutraj, 4 30 in 7 35 zvečer. Proti Sp. Dravogradu 3 29 popoldne. Proti Ptuju (do Središča) 946 dopoldne in 6 55 zvečer. Brati Spilju in Ljutomeru: 5 58 zjutraj in 1*10 popoldne. Iz Špilja v Ljutomer: 7*32 zjutraj in 2 02 popoldne. Iz Ljutomera v Spilje: 10 18 predpoldne in 5 31 popoldne. — V Maribor privozijo tile vlaki: Iz Gradca: 7 33 zjutraj, 9 52 dopoldne, 12 23 opoldne, 9 48 zvečer. Iz Špilja: 9 04 zvečer, Iz Llib-Ijans: 4 46 zjutraj, 1109 dopoldne in 7'41 zvečer. Iz Koroške: 9 04 dopoldne. Is Središča ia Ptuja: 6*59 zjutraj in 5 42-zvečer.
Cesar Viljem slab — strelec. Poročila iz Haaga pravijo, da je nameraval bivši nemški cesar Viljem izvršiti samomor. Krogla iz samokresa pa ni zadela njega, ampak ja ranila neko osebo njegovega spremljevaMva. Slab strelec S
Posojilnica aa Frankolovem zniža oorastno mero za hranilne vloge z 1. prosincem 1919 na 3%,
Novi slovenski zdravnik dr. Vilko Maria, večletni seka-sdami zdravnik v deželni bolnici v Leob-na, se naseli z .novim letom v Mariboru; kraj in čas ordinacij se objavi pri nastopu.
Med. nni?. dr. Oskar Ziegler, kot okrožni zdravnik, preselil sa je od Sv. Marjete niže Ptuja v mesto Ptuj in ordinira sedaj naprej v hiši trgovcev Artenjaka ia Šoštariča, 1. na istr.
Odvetnik dr. Josip Leskovar ima svojo pisarno v poslopju stare gimnazije, Koroška cesta St. 1.
Odvetnik dr. Vladimir Sernec naznanja, da »« je vrnil in da je znova otvoril svojo pisarno na Glavnem trga št. 18 v Maribora.
Stenografa-strojepisca takoj sprejme odvetnik dr. Jos. Leskovar, Maribor, Koroška ul. 1,
Pesar Karel Tratnik « je vrnil z hejiKainao-
pet izvršuje vsa v njegovo stroko spadajoCa dela v j Maribora, Župnijska nlica S.
Izvor slivovke iz Bosne in Hercegovine v ostalo j jugoslovansko ozemlje je doslej dovoljen.
Slovensko-nemški slovar, ki ga prvotno izdal \ Praprotnik, predelal in nanovo izdal dr. Tominšek, ( je izšel v knjigarni Ig. pl. Kleinmayr v Ljubljani j Cena 6 K 60. v Priporočamo !	j
Btležni koledar za 1, 1919 je izdala knjigarna ( Ig. pl. Kleinme.yr & Perd. Bamberg v Ljubljani. Cena 2 K 20 v.
Dopisi f
Maribor. Nadntost naših nemških meščanov, j Gre v pondeljek, dne 2B. t. m., kmetica z jerba j som na glavi zvečer ob pol sedmih v temi čez dravski most. Tik pred njo gredo tri dame in en gospod. Hipno, menda nalašč, se ta »gospod« u stavi, kmetica se v temi zadene v njega, jerbas zdrkne z glave in dragocena vsebina: mleko, sir in jajca, leži raztreseno na tleh. Dobrosrčna kmetica je bila namenjena s temi darili k sorodnika v mesto. K škodi je pa dobila od te »nobel gospode« še zasmeh in psovke, kakor:	»Windische
Bauernwaben« itd. Kako bi se pač bil omenjeni gospod (prav nizki železniški uradnik) hudoval, če bi se bilo njemu to pripetilo. Pa se še mogoče vidimo!
Pobrežje pri Mariboru. Včeraj , dne 26. t. m., smo pokopali našega župana g. Franca Roiko, Bil je še le 67 let star ter ga je pograbila španska bolezen. Bil je rodom Slovenec, kljub temu pa naš politični nasprotnik, pač pa ni bil v na rodnem oziru nestrpen. Udeležba pri pogrebu je bila kljub slabemu vremenu velika. N. p. v m.!
Sv. Jurij ob Pesnici. Na Štefanovo je bil pri nas slovenski shod. Bil je to prvi slovensko-na-rcdni shod v naši župniji. Obiskan je bii prav dobro. Ljudje so z največjim zanimanjem sledili besedam, s katerimi jih je podučeval in izpodbojal prof. dr. Hohnjec. Spoznali so, da je Jugoslavija tudi zanje rešiteljica. Govorila sta še tudi domači župnik Franc Špindler, ki je zoper krivično in nasilno postopanje Italijanov na slovenski zemlji predložil resolucijo, katero so vsi z odobravanjem sprejeli, in domači nadučitelj Robnik. Nekateri posuroveli nemškutmki pobalini so hoteli motiti j zborovanje z nemškutarsUmi klici zoper Jugo- j slavijo. Namena niso dosegli. Dobili so'odgovor, j kakor jim gre. Za svoje počenjanje pa se bodo 5 morali zagovarjati še kje drugje.	h-j	j
Fram. , Kat. slov. izobraževalno društvo priredi v nedeljo po Božiču, to je 29, decembra, po večernicah v društveni sobi poučen shod. Vabimo k obilni udeležbi ne samo društvene člane, tem več vse, zlasti tudi može in mladeniče.
Sv. Lovrenc u. Dr., po ju. V nedeljo, 29. grudna po večernicah se vrši pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju občni zbor tamošnje kmetijske podružnice. Na dnevnem redu je: volitev odbora, naročevsnje semen, galice in drugo. Pridite vsi! Pristopite novi Ciani!
Ptuj, V Ptuju in ptujskem okraju, posebno v Sternilču je mnogo vojaških barak in vojaškega j materijala. Kakor slišimo, so razširjene govorice, kakor da ki se nameravalo barake nekemu Židu pod roko prodati. Vse te vesti so popolnoma neosnovane. Kaj se z barakami zgodi, bo odločila Narodna vlada v Ljubljani. Narodni svet v Ptuju ni upravičen glede barak in drugega materijala samolastno odločati. Pač pa bo strogo pazil, da ptujski okraj pri svoiečasni prodaji baia« in materijala ne bo oškodovan. Kar pr;de na prodajo, se proda na javni dražbi ali pa tako, kakor bo odločila Narodna vlada. Naprave v Sternišču pa hočemo ohraniti in uporabiti tako, da bo to v prid našemu kraju.
Hajdina pri Ptuju. Napovedano zborovanje se je izvrstno obneslo ter je bila društvena dvorana do zadnjega prostora polna zavednih in radovednih zborovalcev, katerim sta g. dr. Fermevc, predsednik Narodnega sveta v Ptuju, in poslanec gospod Brenčič, vodja okrajnega ptujskega zastopa, temeljito in obširno pojasnila sedajni položaj ter klicala k redu, slogi in bratski ljubezni, ki mora biti močna vez med Srbi, Hrvati in Slovenci v novi državi, Jugoslaviji. Enoglasno in z velikim navdušenjem in odločnostjo je bila sprejeta resolucija, da navzoči zborovalci pozdravljajo ujedinjenje bratov Srbov, Hrvatov in Slovencev v end skupno državo, z ogorčenostjo pa protestirajo proti nasilnemu zasedanju naših pokrajin od italijanske vojske ter prosijo ententne države kot zaščitnice pravice in trajnfgi mi-c, da se nam prizna in vrne naša jugoslovanska last.
Središče. Na poti iz trga na tukajšnji kolo
dvor se je našla dne 10. t. m. srebrna ura za dame. Kdor jo je izgubil, naj se oglasi pri šolsk.
ravnatelju g. Anton Kosi ju v Središču.
Pekel pri Poljčanah Pred par tedni je težka jugoslovanska granata treščila v naš mmškutarski
Pekel ter razškropila oemškutarsko golazen na vse štiri vetrove. Pa so se razlezli in za sedaj mgnez* düi v Damšetovi gostilni v Peklu, kjer ss sedaj skriva ter pri ponočni brleči luči pridno obrekuje tukajšnje poštene Slovence. Med temi ljudmi naj deš neizogibnega velikega slovenožrca Karla Zima ter oba njegova zvesfa tovarila Belaka in Voka. Prav pridno jim pa pomaga opravljali obrekovanje ona Paviika Dsmše, ki se sramuje svojega slovenskega pckolenia, čeprav je slovenska kmetska hči. Nemškutarji sé tudi zatekajo v tukajšnje gostilne Veka m Jančiča, kjer se prav pridno udri ba po Slovencih. Nujno je pač potrebno; da jugo slovanska granata trešči v ta gnezia.
Celje. Občni zbor Podpornega društva se vrši še le dne 6. januarja 1919 z istim dnevnim redom, kot je bilo objavljeno.
Oplotnica. Mlada Jugoslavija je razbila nemške verige, v katere je bila okovana popolnoma slovenska občina Oplotnica. Rszoi nemškutarji bi se radi tolažili s tem, da širijo razne lažnjive vesti, ki jih zajemajo iz nemških listov. Razlagati hočejo svojo modrost posebno dobrim Pohoicem. Ti nem škutarji hujskajo in skušajo vzeti zaupanje do nove države G. mlinar Jonke naj kar opusti vse poizkuse, oživeti zopet »blažene« stare čase, ako hoče med nami živeti.
Čadram. Naš mnogozasiužui župnik monsignore Bezenšek že delj časa bolehajo. Daj Bog, da kmalu okrevajo !
Inserat!«
Spodiještajersl a ljudska posojilnica v Mariboru
naznanja cenjenemu občinstvu, da obrestuje od zdaj naprej do preklica navadne vloge po 3%, vloge proti trimesečni odpovedi pa po 37*%-
Natelstvo.
Posojilnica v Mariboru
Narodni dom
obrestuje od due 1. prosinca 1919 naprej d) preklica hranilne vloge brez odpovedi po SVo» hranilne vloge proti trimesečni odpovedi po 3Vt°/o
> Ravnateljstva.
fl

Obvestilo in zahvala.
Potrti globoke žalosti nazn»ajamo v*em prijateljem in znancem, d« je dne SO. grado» t 1. ob pol 5 ari ssjutraj po kratki modni bolesni, previden a sr. zskrsmeati s» umirajoče v Gospodu saspal sai predobri oče, soprog, set, »trio in srak
«Janez Toplak,
posestnik pri S/. Martinu pod Vurbergom.
K vežnemu počitku smo-ga položili das 22' grudna at, pokopališča pri Sv. Martina. Povodom bi» gopttkojnikore smrti so sahsaljujano vsem sorodnike m, preč. g. župnika L&jnšiča, prijateljem, sosedom in žapljanom a» mnogobrojno spremstvo na «sdn/i poti predragega očete,	tudi g. nadučitelju
Gselmsnu aa ginljivo slovo ob groba ps kojauuvem
Mnogobrojni irkszi sožutj» so nam bili ob tem prežalostneiB treaotku življenja v vrlifco tolažbo, ssa kar se tem potom najprisičieje zahvaljnjuno.
Sv. Martin, dne 22. grudna 1818.
Marija Toplak, roj. Črnčso, žena. Dr. France Toplak, u dsdraraik SHS, 6 sestra JRomana Tonta“, Al-.jzJ Toplak, posestnic. Gregor, Štefan, Klara, Elizabeta, Ljudmila, Marija, Filomena, Magdalena, KnUrlna, oUoei Veronika Klemenčič, Jaaez Klemenčič, veleposestnik in žagan pti d,. Martina Marja Vilčnik, veleposestnica & Zg Doplekn. Jožef Klemenčič, i>6 iteti pri 8v. Tro ici, Genovafa Kovačeč, veleposestnica v Čhgoni, Jerezlja Pekar, veleposestnica v Andreacih, Jernej Crnčec, potestà.k. tast. Eliza dr. Toplakova rojena Žibert, sinaba, AIo]zl| Toč, posestni« pri Sv. Atitotu v aiov gir., svat, Neža Tol, roj. Toplak, ses'ra Franjo, Marija, Ludovik, nečaka in nečakiaja. Marija Toplak, roj. Duh, snaha, Jožef, Murija, Barbara, Ivana Duh,
MARIBORSKI BIOSKOPi
eri hotelu „Stadt Wien,"
V so bo If, due 28 decembra 1918, do doe 3. janu&rfa 19 !9-
Najboljši film sezone 1918—1819.	Kaj
takega še ni bilo tokaj! "TSNIS Sedem dni se
uprizarja:
Kneginja Iz Baranje“
Pesem ljubezni in trpljenja.
Žaloigra v 6 dejanjih. V glavni ulogi Stella Harf.
■■ •• M M (•«•!•	M Ml
M
Predstave se vrše vsaki dan ob »/s 6 in 7. uri. V nedeljo ob 7s 3, 4 ih, V, 6 in 7 nri.
t
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo da je Vsemogočni našo ljubo in nepozabno
SENTO MIRO
danes izpred božičnega drevesa poklical k svojim angelčkom.
Pogreb bo v petek ob pol 4. uri popoldne.
V Rušah, dne 25. decembra 1918. Rodbini : M. Lichtenvallner ih dr, M. Gorišek.
Karbid
najflns §s kakovosti v manjših ali večjih kosih kg po 2 K 50 vlo.
pošilja se tudi po železnici in pošti v Jugoslaviji proti predplačila na nevarnost pre jemnikovo. Cigaretne stročke
po 1000 komadov 14 k rac štev. 2 in 3, kaum o kg pc 70 K, izborno periino in to aletoo milo, najfinejši nadomestek za rižev škrob za srajce in ovratnike kg po 20 K. Kozarci za vlaganje in shranjevanje jajc kg po 2 40 K. Dobro shranjene so do prodaja
Karel Sari«, Maribor, Schmiedplatz 1.
352
ffcfsleka*
ponošeno perilo In druge raznovrstne predmete se pro dajajo po nizki ceni v Mariboru, Dravska ulica 15, pri starem mostu.	415
FrmcHuger
izdelovateljsre-brnih predmetov in predmetov iz bronca.
MARIBOR, Viktringhofg.
t ofani) nlica 22-izda-
laje štampilije iz kavčuka in kovine, barvne blazinice in barve, štampilje za žig itd.	350
SÄTìyria Karel Hojs t
Ormožu, ge prav nljndno priporoča v vsa v to stroko spadajoča dela od najfinejših do najbolj priprostih stavb ; kot zgradbo cerkev, Šol, župnišč, društvenih domov, zasebnih, in najemninskih hiš, vi, kmetskih in gospodarskih poslopij, hlevov po us j novejših preizkušenih načinih, prizi-dav iu prezidav, popravil, nadalje stavbe v industrijske namsne, mostov, železobeton-skih stropov, cest, kanalizacij in drenaž. Izoliranje vlažnih zidov. Priporočam se kot izvedenec za cenitve, Zaloga prvovrstnega „Prima“ - apna in portland cementa, zidne in strešne opeke Priporočam se za napravo načrtov in proračunov. Strogo solidno in vestno ter strokovnjaško izvršitev del po nizkih cenah.
429
Svinjsko meso
j povojen« po 83 iu 35 K kg \ sveže pa po 22 iu 24 K kg, j ovčje meso po 10 K kg, pro j daja Jožef Tratar, mesar v j Novivasi- štev. 6. pri Mariboru.	449
Kmetje pozor!
Hlačevina, pristno močne blago za moške in otročj« obleke ter žensko zimsko blago se po zelo znižanih cenah zopet razpeš lja. Vpraša ser Maribora, Bismarkova uiict 17, priti., vr. 3, Maribor, Martin Stadler, trg. posredoval u ca.	320
Za ženine in neveste!
Krasna, elegantna, modern«
jedilna s< '
soba, otoi
stroj, stel
ni preddir
rila, okra „ ,
perilo ter ženski klobuki. Vse to je napi odaj radi preselitve. Poizve se vsak dan od lOih dopoldne do 4ih popoldne, v Franc Jožefovi ulici
st.	20/11, vr. 9.	39(1
Gostilna
s 5 sobami, velik salon, ve lika kuhinja, kkt, velik vrt s 4 stavbenimi prostori, hiši s 6 strankami, hlevi, se vsled rodbinskih razmer takoj proda. Pojasnila daje Meža, Stolna ulica 8. Maribor. 44C
Karbid I. kakovosti
v celih pločevinastih sodil a 110 kg Kg po 2*20 K razpošilja ia prodaja Alojzij Hey, Grajska ulica 4, Mart bor.	44!
Žveplo za sode
t zavoj 2 O kosov za 7 krof pošilja po pošti Anton &re pek, Maribor. _	431
Enonadstropna trgovska
hiša s trgovino deželnih prh detkov v sredini Strassa, ve liko dvorišče, z 2 vhodoma s hlevi za konje in svinje, s velik vrt za zelenjavo, eiet I trična loč, se vsled prevzeli * neke velike trgovine po cen proda. Ponudbe na „Smeri tschnig, Strass pri Spilju,1
431
un 1—IMWII ..n.■.iriiinn-r- .ni—.■■■numi —1*
Opravnik (šafer)
samec uvežbaa v poljedelj stvu, vino- m živinoreji sf sprejme pri Ed. Snppanz, Pri stova, Štajersko.	43C
Posestvo
se proda s trgovino, približni o oralov zemlje ali pa si zamer ja z drugim posestvoB s trgovino v mariborskem v kraju. Vpraša se pri Jožef Kunst, Kaindorf, LipuicA
Šta.i-
Savino nadomestilo
airi aavojčki ter Fraakova kj v», pristan rnski ž&i, poper, ms* ve, klinčki, efifc*#'«Mwnjat.hi rozine, krmilno apno, živinsko prodaja Jsncz Sirk, Msriboi/GHaj ni trg, rotevžko poslopje.