Št. 186 (15.630) leto LIL________________ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž ndd Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul, Montecchi6-Tel.040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - UL Ristori 28 - Tel. 0432/731190______ ICnnilD POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI f OUU LIK SPED. IN ABB.POST.GR. 1/50% TRST - Ul. Diaz, 1 (100 m od trga Unita) Tel. 040/362459 PO POLOVIČNI CENI SOBOTA, 24. AVGUSTA 1996 I Vlada bo pohitela I s finančnim zakonom RIM - Kratke počitnice Prodijeve vlade se bodo s tem koncem tedna iztekle in s prihodnjim tednom se bo začela prva faza priprav na sestavo finančnega zakona in javnobilanCnega manevra za prihodnje leto. Pripravljen naj bi bil že pred koncem septembra, zato je zakladni minister Ciampi že na delu, njegova prioritetna cilja pa bosta zaposlovanje in popoln vstop Italije v Evropsko monetarno unijo. Na 2. strani ■ Slovenija v EU- velik izziv, | ki mu Trst mora bili kos TRST - Vstop Slovenije v EU bo tako poročevalci kot tudi diskuten-prinesel veliko sprememb, ki pa so ti ugotovili, da je na deželni ravni za Trst in furlanijo-Julijsko krajino zaenkrat premalo znakov o pripra-lahko zelo pozitivne, Ce so bodo v ah, čeprav je možnosti, tudi konk-znali vsi prizadeti ustrezno in do- retnih, veliko. Tudi problemov ni volj hitro pripraviti. To je bila malo, še zlasti - kot je nazorno osnovna ugotovitev okrogle mize, pokazal primer Trbiža ob vstopu ki jo je na Opčinah pripravila Avstrije v EU - na ožji krajevni rav-krajevna enota DSL. Vendar pa so ni neposredno po »dogodku«. Na 4. strani BEOGRAD / PO VRSTI ODLOGOV Hrvaška in Jugoslavija podpisali sporazum o normalizaciji odnosov Vsebino podpisanega sporazuma za sedaj javnosti še ni dostopna PALERMO / GROZOTE MAFIJE Giovanni Bmsca že mesec dni sodeluje s sodniki PALERMO - Sodniki in preiskovalci iz Palerma, Caltanissette in Firenc preverjajo izjave Giovannija Bru-sce, ki se je konec meseca julija odločil za sodelovanje s sodniki; med drugim je Brusca obtožen, da je pritisnil na daljinski sprožilec v Ca-paciju, kjer je bil ubit Giovanni Falcone. Ubil je tudi sina skesanca in njegovo truplo vrgel v negaše-no apno. Varnostniki ga »varujejo« dan in noc, preiskovalcem pa razkriva deset let zločinskih dejanj, ki jih je zagrešila mafija. Poleg tega pa jim razkriva tudi odnose z nekaterimi sicilskimi in rimskimi politiki. Na 2. strani Ugoden žreb za Italijane in Olimpijo Odslej gre v evropskih nogometnih pokalih zares. Po tekmah v predkolih so včeraj v Ženevi izžrebali skupine osmine finala lige prvakov ter pare dvaintridesetine finala pokala UEFA in šestnajstine finala pokala pokalnih zmagovalcev. V ligi prvakov se je Juventus znašel v skupini z angleškim Manchestrom, najnevarnejši Milanov nasprotnik pa bo Porto. Italijanska moštva v ostalih dveh pokalih so lahko z žrebom zadovoljna, kot tudi edini slovenski predstavnik, ljubljanska Olimpija, ki bo igrala proti danskemu Aarhusu. Na 12. strani BEOGRAD - Zunanja ministra Hrvaške in Jugoslavije, Mate Granid in Milan Milutinovič, sta včeraj popoldne v srbski prestolnici podpisala sporazum o normalizaciji odnosov med državama. Po veC preložitvah podpisne slovesnosti sta se šefa diplomacij Hrvaške in srbsko-Crnogor-ske federacije vendarle podpisala pod besedilo sporazuma, katerega vsebina za zdaj ni dostopna širši javnosti. Na 11. strani FRANCIJA / IZGON IZ CERKVE Danes v Primorskem dnevniku Grob nastop policije proti priseljencem Stavkajočim grozi tudi izgon iz države PARIZ - Francoske oblasti so se včeraj odločile, da vendarle s silo »rešijo« zaplet s približno tristo afriškimi imigranti, ki so veC tednov vztrajali v pariški cerkvi Svetega Bernarda iz protesta, ker jim po leta 1993 sprejetem zakonu o priseljencih grozi izgon iz države. Premier Juppe je v četrtek zvečer sporočil, da je vlada Pripravljena preučiti vsak primer posebej in pri tem upoštevati zlasti človekoljubni vidik, nikakor pa ne bo pa dodelila dovoljenj za bivanje vsem protestnikom, stavkajoči Afričani Pa so poziv zavrnili. Na 11. strani Cgil o nalogah sindikata Riccardo Devescovi, elan tržaškega pokrajinskega tajništva Cgil govori o bližajoči »vroči jeseni« in o nalogah, s katerimi se bo moral spoprijeti sindikat Stran 5 Letos manj potovanj Tudi Tržačani so se to poletje držah bolj doma, prej zaradi tanjših denarnic kot zaradi vremena, o Čemer priča naša minianketa po tržaških potovalnih agencijah. Stran 5 Semen potrjen za predsednika GM Upravni odbor Glasbene matice je porazdelil odbor-niške funkcije. Za predsednika je bil potrjen Adrijan Semen, za podpredsednika dr. Drago Stoka. Stran 6 Gorica: obračun Pokrajine Severna liga je v goriškem pokrajmskem svetu ostala sama ob odobritvi obračuna, ki so ga temeljito predelali, da bi za 4 milijarde zmanjšali lanske izgube. Stran? Ob Černigojevem rojstnem dnevu Na današnji dan bi bil veliki tržaški slikar Avgust Černigoj star 86 let. Za njim so ostala njegova umetniška dela. Stran 8 Umrl je škof Lorenzo Bellomi. Tržaško Cerkev je popeljal na pot Kristusovega nauka Včeraj nas je pretresla vest, da je umrl tržaški škof Lorenzo Bellomi. Vedeli smo za njegovo bolezen. Prav pred dvema dnevoma pa smo z upanjem zapisali novico, da se bo vrnil v Trst in ponovno prevzel svoje pastirsko poslanstvo. Bilo je le upanje; izdihnil je včeraj dopoldne, daleC od Trsta, mesta, za katerega je toliko žrtvoval in kateremu je toliko dal. Lorenzo Bellomi je bil poosebljenost »drugega Trsta«, tistega, o katerem smo tolikokrat pisali; kateremu smo nekoC, kje so že tisti časi, pravili »de-mokratični Trst« in so ga navzven predstavljali župan Marcello Spaccini, pa še levičarske stranke, sindikati, študenti. Tržaške Cerkve - z izjemo posameznikov - takrat nismo prištevali mednje; upravičeno, kajti nadškofu Santinu, ki jo je vodil neprekinjeno od fašizma, je bil ta pridevnik tuj. San-tin, ki je prevzel škofijo po nasilni odstranitvi Slovencem naklonjenega Luigija Fogarja, je bil človek iredentizma, nacionalizma in nostalgije za »izgubljenimi« deželami. Njegovo prisilno upokojitev je liberalnacionalni Trst sprejel z nezadovoljstvom in škofe Bellomija je sprejel dokaj hladno. Hladen je bil do njega vse do konca. Lorenzo Bellomi je to hladnost Čutil kot težko breme. Prišel je v Trst, da bi udi krščanske ljubezni in strpnosti; poslan je bil v Času, ko je bilo treba vendarle premošCati sovraštva preteklosti, jih razumeti predvsem kot nauk in svarilo in na njih graditi novo prihodnost. Gradil jo je vztrajno in dosledno, s svojimi pridigami, z molitvijo in z zgledom. Prisluhnil je težavam mesta, živel z njim težke in prijetne trenutke, delal je po vesti, in za svoje delo je prejel najvišjo in najbolj svečano potrditev v nagovoru papeža Janeza Pavla H. ob njegovem obisku v Trstu pred stolnico sv. Justa. Le kako je ne bi, saj je tržaško Cerkev popeljal iz nacionalističnega močvirja na pot Kristusovega nauka. Za to vlogo bo ostal zapisan v zgodovini Trsta kot ena najsvetlejših osebnosti tega stoletja. Tako tudi med nami. Od dostojanstva, s katerim se je zoperstavil mrmranju Tržačanov, ko je v stolnici sv. Justa s slovensko molitvijo pozdravil slovenske vernike, do odprtosti, s katero je obiskoval slovenske prireditve in slovenske organizacije; od prizadevnosti, ki jo je pokazal z uCenjem slovenščine, pa do odločitve, da se podpisuje slovensko Lovrenc, kadar se obraCa na slovenske vernike: dejanja, s katerimi je hotel potrditi, da so tudi slovenski verniki del tržaške Cerkve, da so tudi Slovenci del Trsta. Ce je danes Trst takšen, kakršen je, in Ce Slovenci vendarle z večjim optimizmom kot pred nekaj leti gledamo v svojo prihodnost in v prihodnost mesta, katerega sestavni del smo, je to nedvomno tudi sad tihega, a odločnega in vztrajnega dela škofa Lorenza Bellomija. Za to mu dolgujemo zahvalo in hvaležnost. Bojan Brezigar Novinarji Primorskega dnevnika se pridružujemo izrazom žalovanja ob smrti tržaškega škofa Lorenza Bellomija. JAVNE FINANCE / ROK ZA PRIPRAVO JE KONEC SEPTEMBRA RIM / NA VESTI IMA 30 UMOROV Ciampi se je že lotil finančnega zakona Glavna cilja bosta zaposlovanje in vstop v Evropo Zakladni minister Carla Azeglio Ciampi (AP) RIM - Se zadnji konec tedna za razmislek o možnih »rezanjih«, »racionalizacijah« in »preoblikovanju izdatkov«, potem pa se bo v ponedeljek začelo zares. Zvest navodilom premiera Romana Prodija, ki je tudi včeraj ponovil, da namerava vlada s finančnim zakonom zelo pohiteti, se je zakladni minister Carlo Azeglio Ciampi tudi včeraj posvetil urejevanju Številnih opcij, med katerimi bo treba izbrah ukrepe za prihranek 22 tisoč milijard lir, kolikor jih* je predvideno za javnobilančni manever 1997. Nadaljnje strganje sodovega dna ne bo lahko, je izjavil zakladni minister v nekem intervjuju, toda uska-ditev obeh glavnih ciljev, Evrope in zaposlovanja, ni nemogoča. Začetek prihodnjega tedna bo pomenil začetek prve faze sestavljanja finančnega zakona, ki naj bi bil pripravljen do konca septembra. V ponedeljek se bo Ciampi sestal s podtajniki v zakladnem ministrstvu in s tehniki državnega računovodstva, nato pa bo o svežnju predlogov v sredo razpravljal ministrski svet. Javnobi-lanCna operacija bo tokrat še posebno zahtevna prav zaradi velikega števila spremenljivk, ki jih bo morala upoštevati vlada: od prizadevanja, da ne kompromitira temeljev socialne države, kot sta zdravstvo in skrbstvo, do zahtev sindikatov za učinkovitejši boj proti brezposelnosti in potrebe po polnem vstopu v Evropski monetarni sistem. Ciampi računa, da se bo konec septembra lahko odpravil na vrh G7 in na skupščino Mednarodnega denarnega sklada v VVashingtonu s finančnim zakonom v žepu, in to s takim, ki ne bo požel samo odobravanja mednarodnih finančnih krogov in trgov, amapk tudi zaupanje italijanskih družin. V ta namen bo najbrž brez pomisleka ugodil zahtevi sindikatov, da se že prihodnji teden sestanejo z vlado o vprašanju cen in tarif za javne storitve. Brusca razkriva grozote mafije Skesani mafijec je s preiskovalci začel sodelovati v zadnjih julijskih dneh TEDEN NA SVETOVNIH TRGIH Nevarnost inflacije pada Pričakovanja za spremembe obrestnih mer v ZDA in Nemčiji so bila ta teden glavna tema na svetovnih finančnih trgih. Najprej se je Federal Reser-ve odločila, da bo obdržala nespremenjeno donosnost denarja, to usmeritev je nato v četrtek posredno podprla tudi Bundesbank, s tem da je za 0, 30 odstotka znižala obrestno mero na temunske pogodbe (pronti termini), ki je tako zdrknila na zgodovinske 3 odstotke. Umirjanje gospodarske rasti v Združenih državah Amerike in napovedi, da se bo ta trend nadaljeval tudi v naslednjih mesecih, je prepričalo ameriške finančne oblasti, da je nevarnost ponovne zaostritve inflacije precej manjša od pričakovane in zato ni nobene potrebe, da bi z monetarnim vijakom zaustavili rast povpraševanja in cen. To je opogumilo Bundesbank, da je pocenila denar, kar naj bi dalo nekaj kisika nemškemu in evropskemu gospodarstvu. 2e nekaj mesecev namreč beležimo v Evropi zmanjševanje industrijske proizvodnje in sploh gospodarske rasti. Manjše stopnje inflacije, v tem okviru še posebej izstopa Italija, so sicer dober pokazatelj, vendar so v veliki meri posledica gospodarske stagnacije. Ukrepi obeh monetarnih oblasti so se seveda najprej odrazili v razmerju med nemško marko in ameriškim dolarjem. Nižje obresti na marko so nemški bankovec ošibile na račun ameriškega zelenca in tudi drugih evropskih valut. Lira se je rahlo okrepila, za marko je bilo treba odšteti manj kot 1.020 lir, za dolar pa okrog 1.520 lir. Cenejši denar v Evropi naj bi zaustavil padanje gospodarske rasti, na kar so seveda ugodno odgovorile delniške borze. V ta trend se je v četrtek z nekaj več kot 1-odstotno rastjo vključila tudi milanska borza, ki pa je že naslednji dan izgubila pridobljeno. Podražile so se seveda tudi italijanske državne obveznice, saj sta nižja stopnja domaCe inflacije in nižanje obrestnih mer v Nemčiji povečali pričakovanja, da se bo tudi v Italiji denar v naslednjih mesecih še nekoliko pocenil. Karlo Devetak LIRA PON TOR SRE ČET PET 1518,2 1517,8 1518,1 1519,5 1516,8 MILAN / VČERAJ ZJUTRAJ Karabinjerji ubili ubežnika ki je streljal nanje MILAN - V središču Milana je včeraj zjutraj prišlo do streljanja, v katerem sta bila ranjena dva stara znanca policije in karabinjer. Karabinjerja v civilu sta namreč sledila dvema osebama (Luigiju Bel-littu in Agostinu Roc-cu), ki sta v začetku julija streljala na karabinjerskega podčastnika in ga ubila. Karabinjerja sta poklicala okrepitev, ko pa sta Bellitto in Rocco opazila uniforme, sta začela streljati s samokresi. Karabinjerji so odgovorili in izstrelili kakih 40 krogel. Nepridiprava so odpeljali v bolnišnico, kjer je Bellitto kasneje podlegel poškodbam. Rocco in karabinjer, ki je bil prav tako ranjen v spopadu, nista v smrtni nevarnosti. Na sliki: Rocco (levo) in Bellitto (desno) PALERMO - Sodniki in preiskovalci iz Palerma, Caltanissette in Firenc že mesec dni skrbno in previdno preverjajo izjave Giovannija Brusce (na sliki v trenutku aretacije), enega najbolj krvoločnih mafijcev, ki se je skesal in začel razkrivati grozote zadnjih desetih let, ki jih je zagrešila zločinska organizacija cosa nostra. Njegove izjave razkrivajo še nepoznane okoliščine pokolov v Capaciju, v Ul. D’Amelio in Ul. Pipitone Federico; poleg tega razkrivajo okoliščine še drugih »prvorazrednih« umorov, od katerih jih je kar 30 zagrešil sam Brusca. Čeprav ni pri njih sodeloval v prvi osebi, naj bi preiskovalcem med drugim podrobno govoril o umorih bivšega sicilskega predsednika Piersantija Mattarelle in bivšega predsednika pokrajine Micheleja Reine; oba sta pripadala KD, ubita pa sta bila 9. marca 1979 oziroma 6. januarja 1980. Glede umora Mattarelle naj bi tudi razodel ime domnevnega morilca. Brusca naj bi govoril tudi o umorih podpolkovnika karabinjerjev Giuseppa Russa v Ficuzzi leta 1977 in palermskega vicekvestorja Borisa Giuliana (21. julija 1979). Priznal naj bi tudi, da je sam ukazal umor Giuseppa Di Mattea, sina skesanca Santa, ki je proti njemu pričal, ker je bil obsojen na dosmrtno ječo zaradi umora izterjevalva Ignazia Salva. Giovanni Brusca je ščitil brata Enza, ki je z Giu-seppom Monticciolom in Vincenzom Chiodom (oba sta se skesala) zadavil otroka, ki je bil ugrabljen leto dni prej. Glede atentatov v Rimu, Firencah in Milanu naj bi Brusca zatrdil, da je bil govor o tem načrtu že leta 1992 s Totojem Riino, z Leoluco Bagarello in z drugimi mafijskimi veljaki. Dobro je seznanjen tudi z okoliščinami še drugih »prvorazrednih« umorov in preiskovalce je seznanil z imeni domnevnih morilcev. Govoril naj bi jim tudi o odnosih med coso nostro in nekaterimi sicilskimi političnimi predstavniki, o »preusmeritvi« procesov proti mafijcem s »posegi« nekaterih sodnikov. Brusca naj bi se odločil, da razkrije svojo resnico in grozodejstva co-se nostre že pred nekaj meseci. Njegovo odločitev naj bi pospešil strah pred strogim zaporom, v katerem bi moral presedeti do konca svojih dni-S preiskovalci naj bi začel govoriti med konvem meseca julija in začetkom avgusta, prvi zapisnik pa naj podpisal 26. julija. 23. AVGUST 1996 v LIRAH £2 1 valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1498,00 1538,00 nemška marka 1007,00 1031,00 1 francoski frank 294,00 303,00 sl holandski gulden 894,00 921,00 i .u belgijski frank 48,40 50,40 g g funt šterling 2317,00 2387,00 irski šterling 2405,00 2478,00 8 s danska krona 259,00 267,00 Se grška drahma 6,20 6,60 kanadski dolar 1091,00 1124,00 i ? japonski jen 13,70 14,30 Bai švicarski frank 1236,00 1274,00 avstrjski šiling 142,30 146,70 75 až ti 5. norveška krona 232,00 239,00 if švedska krona 226,00 233,00 $ Jp portugalski escudo 9,70 10,10 § španska pezeta 11,80 12,40 1 avstralski dolar 1182,00 1218,00 5 madžarski florint 11,00 14,00 ? slovenski tolar 11,00 11,60 2 hrvaška kuna 265,00 290,00 23. AVGUST 1996 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1502,00 1532,00 nemška marka 1011,00 1029,00 francoski frank 293,00 303,00 holandski gulden 892,00 917,00 belgijski frank 48,55 50,35 funt šterling 2311,00 2391,00 irski šterling 2398,00 2493,00 danska krona 259,00 269,00 grška drahma 6,18 6,78 kanadski dolar 1089,00 1124,00 švicarski frank 1239,00 1264,00 avstrijski šiling 142,08 146,58 slovenski tolar 11,20 11,50 23. AVGUST 1996 v LIRAH valuta povprečni ameriški dolar 1516,840 ECU 1920,930 nemška marka 1019,730 francoski frank 298,770 funt šterling 2357,470 holandski gulden 909,700 belgijski frank 49,517 španska pezeta 12,070 danska krona 263,940 irski funt 2448,480 grška drahma 6,390 portugalski escudo 9,948 kanadski dolar 1107,420 japonski jen 13,983 švicarski frank 1259,420 avstrijski šiling 144,930 norveška krona 235,720 švedska krona 229,720 finska marka 336,180 -n MILANSKI BORZNI TRG 23. AVGUST 1996_____INDEKS M1B-30: -0,05% delnica cena var. % delnica cena var. % Alleanza Ass. 11.854 -0,10 Italcementi 9.916 +1,81 Bca di Roma 1.229 +0,57 Italgas 5.203 +0,23 Benetton 17.217 -0,93 La Fondiaria 6.201 -1,17 Comit 2.963 +U6 Mediobanca 8.483 +0,20 Credit 1.709 +2,33 Montedison 1016 -0,48 Edison 8.401 +0,46 Olivetti 824 +0,13 Eni 6.809 +0,25 Parmalat 1.976 -0,40 Ferruzzi fin. — — Pirelli Spa 2.528 +0,76 Fiat 4.742 +0,93 Ras 13.859 -0,53 Gemina 719 +0,46 Rinascente 9.469 -0,64 Generali 34.587 -0,30 Sai 13.090 -0,14 Ifi p. 12.294 +0,48 San Paolo To 9.650 -0,07 Ifil 3.892 +0,98 Sirti 9.329 -0,75 Imi 11.881 -0,02 Štet 4.846 + 1,21 Ina 2.200 -0,36 Telecom Ita 2.988 +1,35 Trst je izgubil škofa, ki je verjel v razumevanje, sožitje in prihodnost mesta Na posnetkih: pod naslovom portret msgr. Bellomija, v sredi med intervjujem za naš dnevnik, spodaj levo pa naslovnica brušure z njegovimi prispevki, ki jo je v slovenskem prevodu izdalo Založništvo tržaškega tiska TRST - Po daljšem bolehanju se je včeraj ob 8. uri v bolnišnici Sacro Cuore v kraju Negrar pri Veroni ustavilo plemenito srce tržaškega škofa msgr. Lorenza Bellomija. Umrl je prav na dan, ko se je nameraval vrniti v »svoj« Trst, kot je pravil temu mestu, ki ga je v skoraj 19 letih škofovanja globoko vzljubil. To bi bila vrnitev po dolgem okrevanju, h kateremu ga je prisilila huda bolezen, ki ji je kljuboval s svojo vero in veliko voljo do življenja. Njegovo zdravstveno stanje se je v četrtek zvečer nenadoma poslabšalo, da se je moral vrniti v bolnišnico, kjer je njegovo življenjsko silo premagala smrt. Msgr. Bellomi se je rodil v Veroni 3. januarja 1929, torej je imel 67 let. Za duhodnika" je bil posvečen 8. julija 1951, prva tri leta pa je bil župnijski vikar v kraju Peschie-ra del Garda in v Veroni. Leta 1953 je prevzel službo škofijskega tajnika, najprej v domači Veroni, potem pa v Livornu in Gorici. Nato je odšel med mlade, saj je bil kar 15 let ravnatelj srednje šole Don Mazza, zraven pa je tudi župnikova!, poučeval verouk in opravljal vrsto drugih dolžnosti. Od leta 1971 do prihoda v Trst leta 1977 mu je bilo poverjeno generalno skrbništvo na Katoliški univerzi Sacro Cuore v Milanu. Za škofa tržaške Cerkve je bil izbran 17. okto- Tržaska občinska uprava je v sporazumu s prefekturo razglasila za prihodnjo sredo, 28. avgusta, ko bo pogreb msgr. Lorenza Bellomija, dan mestnega žalovanja z zastavami na pol droga. Škofove posmrtne ostanke bodo pripeljali v Trst danes in jih ob 18. uri položili v katedralo sv. Justa. Tedaj se bodo oglasili zvonovi vseh tržaških cerkva, M bodo zvonili umrlemu. Verniki bodo pokojnika v odprti krsti lahko počastili v nedeljo, 25. trn. od 9. do 19. ure. Pogreb bo v sredo, 28. t.m. ob 17. uri, obred pa bo v navzočnosti vseh Škofov iz Triveneta vodil beneški patriarh, kard. Marco C6. Msgr. Bellomi bo pokopan v katedrali. bra 1977, 27. novembra pa je bil v ta namen v Veroni posvečen za škofa. Katedro Sv. Justa je prevzel 8. decembra 1977 in je ni zapustil vse do smrti. Njegovih devetnajst tržaških let je zgodovina skoraj dveh desedetij ljubezni, s katero je bilo prežeto njegovo dušnopa-stirsko, kulturno in socialno delo v našem mestu. Spomin na njegovo osebnost in delo bo ostal v kronikah tega mesta neločljivo povezan s prizadevanji za sožitje, za razumevanje in z globoko vero v prihodnost Trsta. To je v sožalju, ki ga je na glavnega vikarja tržaške škofije msgr. Regazzonija naslovil župan Riccardo Illy v imenu vsega mesta, še posebej podčrtano: »Z doživetim sočustvovanjem se mesto Trst združuje v spominu na msgr. Lorenza Bellomija in si obljublja, da bo ohranilo v večnem spominu njegovo močno duhovnost in dušnopastirsko delo, ki je temeljilo na vrednotah miru in razumevanja... Za vse nas je to huda izguba, saj je z Bellomijem zmanjkala trdna in jasna opora za vse tiste, ki verjamejo v prihodnost Trsta kot strpnega labora- torija idej, ponosnega na svoje tradicije, toda pogumno usmerjenega v prihodnji razvoj, ki bo slonel na tvornem sodelovanju vseh posameznikov in skupnosti.« V zadnjem intervjuju, ki ga je dal za katoliški tednik Vita Nuova, je pokojni škof v zvezi s svojo boleznijo dejal: »V tem položaju, ki se dotika temeljnih ravnovesij življenja, dokončnih stvarnosti, se počutim še bližji življenju tolikih trpečih oseb, še bližji vsem oblikam trpljenja, ki dnevno preveva sožitje med ljudmi.« »Vi pa res pomote vse moje razvade!« »Recite mi Lovrenc, toda oprostite mi, če delam škodo vašemu lepemu jeziku.« Tako nas je povabil msgr. Bellomi, ko je nas je v prvi polovici osemdesetih obiskal v našem uredništvu. Čeprav smo vajeni obiskov vseh vrst, nas je tisti navdal s posebnim pričakovanjem, saj se od vojne sem v našem uredništvu tako visok cerkveni dostojanstvenik Se ni mudil. Da nas je pozdravil v slovenščini in se trudil, da bi seznami pogovarjal v našem jeziku, ki se ga je komaj učil, pa nas je seveda navdalo z zadovoljstvom. »Vidite, tudi mi imamo škofe,« je gostu povedal takratni odgovorni urednik dnevnika Bogo Samsa, ko mu je predstavljal resorne urednike. V naši redakciji je pač navada, da rečemo tem urednikom »Škofje« in našemu go- MEJE IN MOSTOV stu se je to zdelo sila zabavno. Sploh je moj spomin na tisto srečanje, tako kot na lik pokojnega škofa, Se danes vesel, prisrčen, poln človeške topline, kakršen je bil on sam. Ko si je ogledal nase, takrat Se zelo skromne proštom, brez današnjih računalnikov in druge sodobne novinarske opmme, smo ga povabili v sejno sobo. Tam smo mu ponudili kozarček belega za zdravico, nato pa smo se posedli. Kolegu je roka segla po zavojčku marlbora, toda pmden si je prižgal cigareto, je Sel do škofa in jo ponudil tudi njemu. »Vi pa ms poznate vse moje razvade!« je vzkliknil Škof Lovrenc in se prisrčno zasmejal. Od pogovora, ki je potem stekel, se ne spominjam več veliko, bil je pač spoznavalne narave, saj je škof želel izvedeti čimveč o našem delu in časopisu. Neizbrisno pa mi bo ostal v spominu lik nasmejanega, v črni talar oblečenega noža, ki nas je vse po vrsti osvojil s svojo prisrčnostjo, neposrednostjo in človeško toplino. Pogrešali ga bomo. Vlasta Bernard ManjSina in večina v skupnem me«u. v eni Cerkvi. Možnost ustvarjalnega soHtja ob meji. Odgovorno naročilo V izrazih sožalja prepričanje, da ga Trst ne bo pozabil TRST - Vest o smrti tržaškega škofa Bellomija se je že dopoldne bliskovito razširila po mestu in takoj zbudila globoko obžalovanje vernikov in vse tržaške skupnosti, o čemer priča sožalje župana Illyja, o katerem pišemo v uvodnem članku. Med prvimi so sožalje ob škofovi smrti izrazile tržaške sindikalne zveze CGIL, CISL in UIL, za katere je tržaška skupnost z msgr. Bellomijem izgubila pomembno osebnost prav v občutljivem trenutku preobrazbe tega mesta. Sindikati se ga bodo še posebej spominjali zaradi njegove velike pozornosti in občutljivosti za probleme dela, posebno v kriznih primerih, in po njegovem stalnem in vztrajnem delu za omikano sožitje v našem mestu in s sosednjimi narodi. Veliko bolečino so ob škofovi smrti izrazila krščanska zadruženja delavcev ACLI, ki msgr. Bellomija oz- Pisati o škofu Bellomiju takoj, ko zveš o njegovi smrti ni lahko. Vendar je potrebno, da slovenski duhovniki izrazimo v tem bridkem trenutku svojo misel, saj smo z njim doživeli važne zgodovinske trenutke tudi za našo krajevno Cerkev. Upam, da se mi bo uspelo izogniti retoriki in se ohraniti v mejah registriranja dogodkov in potez, ki nam jih je dala škofova osebnost. V škofu Lovrencu vidim predvsem duhovnika s široko intelektualno odprtostjo, z veliko skoraj skrajno humanostjo, ki je kdaj pa kdaj mejila s posebno tenkočutnostjo, morda kdaj tudi s sentimentalizmom, saj je imel ob svojih posegih večkrat solzne oči. Omejil se bom na njegovo gledanje na slovensko krajevno stvarnost. Lahko rečemo, da ga je ves čas vodila konstantna nit razumevanja in bližine, ki se je začela pri takojšnjem učenju slovenskega jezika (tudi po izrecnem namigu papeža Pavla VI., ki ga je poslal v Trst) in se nepretrgano stopnjevala prav do zadnjega, in tu omenim njegov zadnji razgovor za dnevnik II Piccolo s časnikarjem Rumizem. Neizbežno se bomo morali sklicevati na njegove poteze, ki jih je udejanjal v času škofovanja, in upamo, da bo vsa njegova duhovniška gorečnost in humanost navdih za njegovega naslednika. Ko bomo beležiti zgodovinske trenutke naše stvarnosti, se bomo večkrat srečati z njegovo osebnostjo. Lahko pa že sedaj trdimo, da je za slovenski del škofije zapustil neizbrisen pečat pozitivnosti svojega škofovanja. Najlažje mi je poročati o škofu Bellomiju na podlagi osebnih zapiskov, ko sem bil v raznih odborih važnih Škofijskih dogodkov: škofijsko zborovanje Kristjani iz oči v oči leta 1978; slovenski misijon, predvsem zame nepozabna izkušnja in doživetje v pripravi na ježev o-: v Trstu. In temu dodajmo še na-r o č e n o srečanje z raznimi slovenskimi za-stopniki takoj ob nastopu njegove službe. Tudi slednje, navidezno majhne poteze dokazujejo, kako si je škof Bellomi zamislil svoje škofo-vanje v Trstu. Takoj je hotel spoznati vso slovensko stvarnost. načujejo kot »iluminirano pričo dialoga miru« in podčrtujejo njegovo zavzetost za zaščito najšibkejših (družbenih slojev in delavcev ter za srečanje in sodelovanje med različnimi jezikovnimi skupnostmi. Kolegij kon-zultorijev škofije pa je povabil duhovnike, župnijske in verske skupnosti, naj molijo v spomin na ljubljenega pastirja. Globoko sožalje je tržaški škofijski skupnosti, Bellomijevim sodelavcem in sorodnikom izrazil tudi Svet slovenskih organizacij, Slovenska skupnost pa je v sporočilu za javnost med drugim zapisala, da Bellomiju posebno hvaležnost dolgujemo tudi tržaški Slovenci, saj je škof čutil kot naravno in nujno, da se je naučil našega jezika in se nam tako Se bolj približal. Sožalni telegram Dežele FJK je podpisal predsednik deželnega sveta Giancarlo Cruder. Konkretno srečanje pri meni na večerji s škofom in Benedetičem ter Spetičem, srečanje na domu pri Racetu in še razne večerje na škofiji. Nekateri so mi komentirali taka srečanja z zgovornim nasmehom, vendar škof ni bil politik ati pripadnik enega tabora, temveč je bil duhovnik, ki je šel preko ovir in postavljenih pregrad ter ozkega gledanja. Gledal je na našega človeka brez barv, na človeka. Škofijsko zborovanje: »Don Dušan, andia-mo avanti« Se sedaj mi odmevajo njegove odločne besede. Bilo je leta 1978. Težko smo si utirati pot v samem škofijskem ambientu, med italijanskimi verniki. Posebno s prizadevanjem in odprtostjo sobrata Cividina smo karsikaj premostili in v škofiji začeti novo poglavje. Nastalo je nekaj novega v škofiji. Mestu smo morati prav mi dajati zgled. Toda zaprtost nekaterih laičnih in cerkvenih krogov je še tako močna, da ni premagana. Misijon: Izrecno pastoralno in duhovno delo. Tu je škof hotel usmeriti krajevno Cerkev na pot iskrene in občutene vere, s tem, da bi vsak izmed nas prinesel v svojo stvarnost - od šole do tovarne, uradov in sploh domov - Kristusovo osebo, ki rešuje in dviga. Sadove tega dela pozna le Bog. Papežev obisk Tu bi morati pisati poglavja. Obisk sv. očeta je odprl in osvetlil tiste temne in zanemarjene kote celotne stavbe, ki se jih še nismo upali dotikati. Pritiski so biti močni, treba pa je bilo odločati in odločil je le škof. Nihče izmed nas ni sedel na tisti njegovi stolici, zato je lahko oporekati kakšni potezi. Ko sva zvečer sama sedela pri mizi, je bila vidna njegova napetost, težko je bilo zadovoljiti do dna ene in druge. Vendar se danes vsa stvar spada v kroniko in ni z vsem prešla v zgodovino; zato ni še dodobra obdelana. Vem, nekateri slovenski duhovniki niso biti zadovoljni, vendar moramo pomisliti na celoto in tudi na zunanji položaj. Kdo bi bil sposoben ponuditi najboljšo rešitev? Biti škof je danes težko, biti tržaški škof pa je še veliko težje. Skedenjska železarna, problem Primorskega dnevnika, slovenskih šol: Tu je škof pokazal vso svojo humanost in sočustvovanje s človekom, predvsem z družinami, ki so bile na tem, da zgubijo delovno mesto. Škof je bil osebno prisoten v takih hudih in napetih trenutkih. Poznal je dodobra položaj mesta, bolj kot kdorkoli, saj je mimo njegove pisarne šlo nešteto ljudi, od najbolj preprostega človeka do vodilnih osebnosti, hi tu mislim na politiko, kulturo, administracijo, sploh vsak krajevni družbeni pojav. Škof Bellomi nas je zapustil v delikatnem trenutku krajevne Cerkve. Bližamo se novemu tisočletju, pripraviti se moramo na obhajanje svetega leta, kar predpostavlja spravo. Predvsem spravo v notranjosti Cerkve. Bo prevladal med nami tisti božji duh, ki je edino merilo za nas vernike? Škof Lorenzo Bellomi čaka na pogreb; slovenski duhovniki in tudi naš preprosti človek ga ne bomo pokopati. Ostal bo v našem spominu, ker si je zaslužil. Gospod škof, hvala za vse: Bog vam bo velik plačnik! Dušan Jakomin O PC I NE / OKROGLA MIZA DSL O VSTOPU SLOVENIJE V EU Na izziv se na krajevni ravni slabo pripravljamo Možnosti je veliko, vendar se jih je treba znati in hoteti poslužiti OPČINE (Trst) - Vstop Slovenije v EU je za deželo Furlanijo-Julijsko krajino in tudi za Tržaško pomemben izziv, ki bo lahko uspešno izbojevan, če se bodo vsi številni prizadeti znali primerno pripraviti nanj. Vendar pa doslej ni veliko spodbudnih znakov, da se v deželi in na ožji krajevni ravni »pristojni« ustrezno pripravljajo na velike spremembe, ki jih bo ta korak prinesel. Med to uvodno ugotovitvijo in nespodbudno oceno trenutnega stanja se je v glavnem gibala razprava na četrtkovi okrogli mizi, ki jo je na izredno aktualno temo v openskem Prosvetnem domu organizirala krajevna enota Demokratične stranke levice. V razpravi, ki jo je vodil tržaški občinski svetovalec DSL Igor Dolenc, je sodelovalo precej razpravljal-cev, ki so temo osvetlili z različnih vidikov. Ob splošni oceni, da se z vstopom Slovenije v EU ponovno vzpostavljajo »naravne« vezi med nekaterimi mesti in njihovimi zaledji, kot je primer Trsta, pa so poročevalci posebno pozornost namenih splošnim in krajevnim ekonomskim vprašanjem. Predsednik združenja Dialoghi Europei Giorgio Rossetti je predvsem naglasil, da evropski projekti (Interreg) nudijo tudi krajevnim gospodarstvenikom veliko možnosti (npr. olajšav in kreditov pri krepitvi sodelovanja s Slovenijo), vendar pa se jih premalo poslužujejo. Premalo konkretnega interesa je pokazala tudi Dežela, medtem ko se sosednji Veneto veliko agilneje vključuje v nove mednarodne gospodarske odnose. Podpredsednik deželnega sveta FJK Miloš Budin je poudaril, da bo vstop Slovenije širšemu območju, del katerega sta tudi Trst in FJK, prinesel možnosti splošnega razvoja, lahko pa bo tudi odpravil nekatere vzroke stalnega konflikta. Nujno pa je, da se ob velikih projektih dnevno zavzemamo tudi za uresničenje splošnih načel demokratične družbe, kot je npr. sožitje. Z dolgoročnega vidika je širjenje EU pozitivno, vendar pa so lahko prvi učinki na ožji, krajevni ravni hudi, predvsem za nekatere sektorje: ugotovitev je Carlo Toniutti, župan Trbiža, mesta na tromeji, podprl z izkušnjami ob vstopu Avstrije v EU. Projekti in povezovanje, v tem je predsednik zveze sindikatov ’90 Slovenija Boris Mazalin videl možnost, da bi se vsaj deloma izognih nevarnosti porasta brezposelnosti, ki je povsod grozeča. Odgovoren za mednarodno problematiko deželnega sindikata CGIL Roberto Treu je opozoril, da je treba ob velikih mednarodnih projektih, ki naj usmerjajo vse večjo ekonomsko integracijo tega območja, zelo pozorno spremljati tudi drobno gospodarsko dejavnost. Večino tržaške gospodarske dejavnosti so namreč zasnovah na obstoju meje in ni znakov o nujnih pre-strukturacijah. Po njegovem mnenju pa bi bilo tudi potrebno zakonsko usposobiti krajevne uprave in javne ustanove, da se povežejo s svojimi sosedi v Sloveniji, (bip) Omizje pročevalcev na okrogli mizi, ki jo je na Opčinah organiziraka DSL (f. KROMA) KOROŠKA / ZAKON O NARODNIH MANJŠINAH Pritisk na manjšinske organizacije SPO poziva NSKS, naj umakne veto glede reforme zakona DUNAJ/ CELOVEC - Vladni stranki očitno želijo še jeseni letos reformirati Zakon o narodnih skupinah. Prav zato se je Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) zaradi svojega negativnega stališča do vladnega predloga znašel pod vse močnejšim pritiskom obeh vladnih strank, še posebej socialdemokratov. Koroški poslanec Dieter Antoni, ki je hkrati tudi manjšinski govornik svoje stranke v državnem zboru, je te dni znova pozval predstavnike NSKS, naj umaknejo svoj »veto« proti zakonskemu predlogu, vztrajanje pri odklonilnem stališču bi namreč lahko imelo za posledico, da »v prihodnjih štirih, petih letih sploh ne bo prišlo do novelacije zakona«. Odgov-nost zato pa bi moral prevzeti Narodni svet koroških Slovencev, ki kot edina narodnostna organizacija nasprotuje vladnemu zakonskemu predlogu, ki mdr. predvideva krepitev pristojnosti vseh šest obstoječih narodnostnih sosvetov ter ustanovitev stalne konference predsednikov in podpredsednikov le-teh. Kot že predsednika poslanskih klubov SPO in OVP Peter Kostelka in Andreas Khol, je tudi Antoni menil, da vladni predlog nikakor ne meri v instrumentah-zacijo manjšinske politike s strani avstrijske zvezne vlade in da se Narodni svet s svojim pristankom nikakor ne bi odpovedal svojim ciljem, namreč končno doseči še temeljitejšo reformo 20 let starega zakona. S predvidenimi reformskimi ukrepi bi Narodni svet šele dobil priložnost, da sproži intenzivno diskusijo o svojih predstavah in ciljih, npr. tudi o vprašanju bolj legitimiranih manjšinskih gremijev z višjimi kompetencami. Ivan Lukan BOVEC Zgodovina in turizem temi letošnje poletne univeize BOVEC - Množičnega turizma je iz leta v leto vedno več, vendar pa narašča potreba po kulturnem turizmu. To je na predstavitveni konferenci poletne univerze v Bovcu povedal avstrijski ekonomist Joseph Tauss. Dejal je tudi, da stroški zelo naraščajo, da je za vsako posteljo v kvahtet-nem hotelu (zahteva po teh je vedno večja) potrebno veliko denarja. Slovenija lahko postane turistično zanimiva, če bo znala obdržati cene na primerni ravni, kajti Avstrija in Švica sta že predragi, kar se v obračunih precej pozna. Lahko pa tudi razvijemo turizem, ki je skupen raznim deželam oziroma državam, je dejal prof. Friedrich Zimmermann s celovške univerze, ki že nekaj časa izdeluje načrt za skupen turistični razvoj Koroške, Kanalske doline in Soške doline. Prof. Zimmermann bo o tem tudi podrobno predaval mladim slušateljem letošnje poletne univerze, o tej zadevi so v Bovcu tudi drugače že nekajkrat razpravljali. Prav »turizmu in zgodovini« je posvečena letošnja poletna univerza v Bovcu, potem ko so predlanskim govorih o mul-tikulturi, lani pa o multi-medialnosti. Na programu predavanj so tista, ki opisujejo splošni razvoj turizma v svetu kot tudi takšna, ki podrobno govore o tistem v krajih na tromeji. Slušatelji si bodo na izletih ogledali kraje v vseh treh sosednih državah. Slušateljev je letos nekaj nad štirideset. Največ jih je iz Slovenije, seveda so prisotni tudi Avstrijci in Italijani. Profesorja Andreas Moritsch, s celovške univerze, in prof. Ludvik Toplak, z mariborske, ki sta soorganizatorja poletne univerze, sta izrazila zeljo, da bi v bodoče pristopih tudi italijanski tržaška in videmska univerza. Le na tak način naj bi prišla povsem do izraza ideja o Evropi v regijah, ki je moto bovškega srečanja. Trst je sicer letos že prvič uradno zastopan. Dve študentki tržaške višje šole za prevajalce sta prišli v Bovec s svojo profesorico Rado Cossutta. Prva je mlada študentka iz Gros-seta Chiara Canerdi, ki v Trstu študira slovenščino, druga pa Martina Šinigoj iz Dornberka, ki v Trstu študira italijanski jezik. Vse tri so s potekom poletne univerze v Bovcu (lekcije so se pričele že v ponedeljek, trajale bodo dva tedna) zelo zadovoljne. Slušatelji se dopoldne na veliko ubadajo z jezikovnimi tečaji (italijanščino poučuje prof. Cristina Kratter iz Trsta), v popoldanskem času pa poslušajo predavanja. Da ima bovška poletna univerza poseben pomen je dokaz tudi v tem, da sta na predstavitveno konferenco prišla slovenski minister za znanost in tehnologijo prof. Andrej Umek in podpredsednik avstrijskega parlamenta Heinrich Neisser. Oba sta obljubila nadaljnjo finančno pomoč tej zelo koristni poletni šoli. Marko VValtritsch PISMO UREDNIŠTVU Razlogi za odločno nasprotovanje zahtevi po furlanskem sedežu RAI Rad bi si dovolil nekaj pripomb na zahtevo Furlanije, da bi dobila samostojen sedež javne radiotelevizijske hiše, ki bi bil neodvisen od zloglasnega deželnega sedeža RAI v Trstu. Na čelu te pobude najdemo rektorja univerze v Vidmu Strassolda, na ramenih pa don Corgnalija, odgovornega urednika škofijskega tednika Vita Cattolica. V podporo tej zahtevi je bilo zbrano nekaj deset tisoč podpisov, natančno 54 tisoč. Prvo vprašanje, ki se zastavlja, je, kje je bil ostali milijon Furlanov, ki niso podpisali peticije; da ne govorimo o uporabi, najmanj neprimerni, svetih krajev in samih cerkva, kjer so morda zbirali podpise. Na misel mi prihaja neki drug podoben podvig, v okviru iste kampanje, ki jo je prav tako nepremišljeno podpihoval naš don Corgnali (ali celo furlanska Cerkev to ut court?). Nanašam se na neko domnevno raziskavo, ki so jo ne vem več kateri raziskovalci izvedli že leta 1989 med furlanskimi ljudmi, katerim so zastavili privlačno vprašanje, ali bi si želeli nov sedež RAI v Vidmu. Seveda je kar 85 od- stotkov vprašanih odgovorilo s pre-prečljivim pritrdilom. Se več: na naslednje vprašanje, ali »tržaški RAI« daje več tržaških kot furlanskih novic, se je odstotek pritrdilnih odgovorov povzpel na 95. Izide raziskave je objavila Vita Cattolica prav v času, ko je v vili Manin potekal nacionalni posvet Krščanske demokracije o radiotelevizijskem sistemu in vlogi dežel. Bilo je takrat, ko sem prvič dregnil v občutljivost don Corgnalija, ko sem v posegu na tistem posvetu svetoval avtorjem omenjene raziskave, naj poiščejo - saj so vendar raziskovalci -tisti odstotek Furlanov, ki ne bi hoteli sedeža RAI. Morda bi lahko odkrili - sem dejal - da je šlo za Tržačane, ki so se vrinili v statistično raziskavo. Toda vrnimo se k peticiji oziroma k slabo zastavljeni zahtevi tiste desetine Furlanov, kolikor jih predstavlja 54 tisoč podpisnikov pretenzije po čisto svojem sedežu RAI. Pobudniki te neposrečene iniciative bi morali predvsem resno povedati, zakaj bi morala imeti RAI v deželi, ki je na srečo še enotna in ki šteje samo 1, 3 milijona prebivalcev in štiri pokrajine, dva deželna sedeža in dve deželni strukturi; to ne velja za Emilijo - Romagno z več kot 4 milijoni prebivalcev in 9 pokrajinami, ne velja za Lombardijo z več kot 8 milijoni prebivalcev in kar 12 pokrajinami, ne za Kampanijo z več kot 5 milijoni prebivalcev (že, toda tukaj smo že v južni Italiji, ki jo gre odre- zati). Ostaja še vedno - pravijo - Tridentinska - Južna Tirolska. Toda kakšno zvezo ima Furlanija - Julijska krajina s Tridentinsko - Južno Tirolsko, z njeno zgodovino, z mednarodnimi dogajanji, ki so jo zaznamovala, z večino nemškogovorečega prebivalstva v bocenski pokrajini? In ali ni sedež RAI v Furlaniji - Julijski krajini že dvojen, zato ker sta italijanska država in ustava upravičeno priznali, kot za Južno Tirolsko, prebivalstvu slovenskega jezika, ki živi v naši deželi, od Milj do Nadiških dolin, dostojanstvo narodne skupnosti? Povrhu že sam italijanski del deželnega sedeža RAI za Furlanijo -Julijsko krajino, prav po zgledu drugih dežel s posebnim statutom, vzdržuje oddeljeno radijsko in televizijsko strukturo v Vidmu, ki med drugim zaposluje šest novinarjev - med njimi enega glavnega urednika, dva resorna urednika in enega posebnega poročevalca - ki bi morali biti (naj mi dovolijo furlanski kolegi) prvi nasprotniki samostojnega sedeža za Furlanijo. Prav oni bi morali pojasniti, kako neosnovana in milo rečeno pretirana je ambicija 54 tisoč podpisnikov don Corgnalija in prof. Strassolda, ki si je zastavil tudi nenavadno nalogo, da potegne čudno vzporednico med zadovoljeno potrebo po furlanski univerzi in po drugem sedežu RAI v Vidmu. Kot da v Italiji ne bi bilo dežel, ki imajo na svojem ozemlju ne dva, ampak tudi tri, štiri univezitetne sedeže. Res je ne- doumljivo, kako je mogoče tako lahkomiselno zastaviti opisan teorem in na njem zasnovati tako nekoristen in nesmiseln boj. V resnici najdemo duh in značaj, populistična in vaška hkrati, furlanske peticije o sedežu RAI tudi v Trstu, vendar samo (simi-les cum similibus) v indipendenti-stičnem gibanju Nord libero, ki je župana Illyja povabilo, naj odredi, da z mestne toponomastike izgine vse tisto, kar na kakršenkoli način spominja na Furlanijo, začenši s Furlansko cesto. Rad bi se napotil k zaključku s ponižnim pozivom videmskim, tržaškim in vsem deželnim kulturnim krogom in vodilnemu razredu, naj se ogradijo od podobnih nesmislov in sprožijo razpravo - tudi okrog javne RTV hiše - ki bo vredna tradicije, saj gre konec koncev za veliko bogastvo, ki ga ne smemo izgubiti in ki v težavni stvarnosti, kakršna je naša, igra pomembno vlogo za civilno rast Furlanije - Julijske krajine in za dejavnost krajevnih uprav, političnih sil, sveta proizvodnje in dela. V zadnjih letih je ta dežela po vsem svojem ozemlju doživela izreden razcvet z močnim prispevkom proizvodnje in organizacije kulture in informacije. Nastale so nove založniške hiše, knjižnice, kulturna središča, pomnožilo in razširilo se je svobodno asiociacijsko gibanje. Bil je to buren pojav, evolucijski proces, v katerem je deželni sedež RAI odigral svojo vlogo. Njegove tehnične in poklicne potencialnosti so še velike. Toda zakaj se potem ne posvetimo stvarem, ki si resnično zaslužijo angažiranost, namesto da se zgubljamo v tesnih mejah, kot so tiste, v katere se pogosto ujamemo? Z bodočo federalno mrežo in z resnično regionalizacijo mora RAI usmeriti svoje žaromete na vrednote, ki jih je treba osvetliti in na projekte za civilni, kulturni in gospodarski razvoj, ki jih mora podpirati tudi radiotelevizijska informacija in programi. Menim, da je prav to prispevek, ki ga moramo zahtevati na ves glas, in to ne samo od javne RTV hiše, ampak od vseh sredstev in instrumentov kulturne produkcije in socialne komunikacije. Njim in vsem operaterjem tega sektorja bi moral iti poziv političnega razreda, in to ne zase, ampak za deželno skupnost. Medtem k° je v Evropi v teku veliko prizadevanje za združevanje, proti razdeljevanju, bi si morala RAI s pomočjo realne in institucionalne dežele prizadevati za dosego sporazumov, dogovorov, zavezništev - tudi na mednarodni ravni - v korist vloge Furlanije - Julijsk® krajine pri gradnji evropske politične unije. To so torej preprosti razlogi, ki me navajajo, da izrazim o obravnavanem vprašanju svoje najbolj drastično nasprotovanje in da naznanim njegovo neutemeljenost, instumentalnost in konec koncev tudi provokativni in secesijski značaj, skratka, križarsko vojno zunaj zgodovinskih okvirov. Emrio Severin0 PO POLETNEM ZATIŠJU / RICCARDO DEVESCOVI (CGIL) FOJBE NOVICE Sindikate čaka karseda vroča jesen Zaskrbljenost delavstva zaradi močne recesije Tovarniški obrati ponovno odpirajo vrata, delavci se vračajo na svoja, v veC primerih negotova delovna mesta, sindikalne organizacije pa se v takem stanju pripravljajo na karseda vroCo jesen. Problemi, ki jih Čakajo, so kar zapleteni in zaskrbljujoči zaradi vrste vprašanj, ki po eni strani zadevajo specifično krajevno gospodarsko problematiko, po drugi pa so vezani na vprašanja splošnega vsedržavnega značaja. Znaki recesije, ki so v določenih merah prisotni na vsedržavni ravni, se opažajo tudi v tržaški pokrajini; v prvih letošnjih sedmih mesecih se je namreč število zaposlenih že zmanjšalo za 378 enot. Zaskrbljujoče pa je dejstvo -poudarja Riccardo Devescovi, elan tajništva CGIL - da se krizno stanje v industrijskem sektorju nadaljuje, obenem pa se v še večji meri niža število zaposlenih v terciarnih dejavnostih in služ- bah. Gospodarski razmah Severovzhoda ni namreč zajel Trsta, zaradi Cesar so tudi perspektive zelo zaskrbljujoče. Industrijski sektor kaže zelo akutne znake krize: v škedenjski železarni se dopolnilna blagajna nadaljuje, zaprti so bili nekateri obrati z izgubo okrog sto delovnih mest. V nekaterih važnejših podjetjih so delavci (veC sto) v dopolnilni blagajni; problem Tržaškega arzenala je še odprt, v kratkem pa se bodo morali sindikati spoprijeti z vprašanjem perpektive Tovarne velikih motorjev, ki je vezana tudi na možnost privatizacije. Zaskrljenost sindikatov za stanje v industrijskem sektorju pa je še toliko večja, ker se na obzorju ne razvijajo nove pobude. V zadnjih mesecih se dejavnost pristanišča sicer veča, vendar pa v veliko manjši meri kot v ostalih pristaniščih, predvsem v Genovi in La Spezii; na tržaško luko namreč vplivajo posledice zamud pri izvajanju pristaniške reforme. Prihodnji meseci bodo vsekakor odločilni za izvajanje protokola, ki zadeva cestne in železniške infrastrukture, poudarja Devescovi, prav tako pa tudi za določitev dogovora o zaposlitvah, kot je bilo sklenjeno med Deželo in sindikati. Veliko skrb bodo sindikati namenili varnosti pri delu in zaščiti zdravja, preureditvi socialnih in skrbstvenih služb za valorizacijo javnih struktur; s Čezmejnimi sindikati, s katerimi so odnosi zelo pozitivni, pa bodo nadaljevali tudi delo za ureditev statusa delavcev, ki prihajajo z onstran meje. Sindikati - kot še poudarja Devescovi - zaznavajo predvsem veliko zaskrbljenost delavstva zaradi moCne recesije; ta zaskrbljenost pa je večja v manjših podjetjih, kjer so delavci s sindikalnega vidika prav gotovo manj zaščiteni. Nova knjiga o tej temi Vihar, ki ga je dvignil tajnik tržaške DSL Spadaro s svojimi izjavami o fojbah, se še ni polegel. Italijanski tisk še vedno posveča temu vprašanju veliko prostora in prispeva k veliki zmešnjavi pri tolmačenju nekdanjih dogodkov na teh tleh. Pomemben doprinos k boljšemu poznavanju te zadeve, brez zlorab in zamolčevanj, pa daje knjiga »Kakšne vrednote po 50 letih od osvoboditve«, ki je izšla prav te dni po zaslugi predsednika Kulturnega združenja Berlin-guer Claudia Tonela, ki je zbral poročila in govore z raznih okroglih miz o odporništvu v naših krajih, o fojbah ter o pokolu v PorCinju. Knjigo, ki je v tem vzdušju polemih še posebno aktualna, bodo predstavili v torek, 27. avgusta ob 11.30 na sedežu agencije AN-SA v Ul. Marsovih poljan 10/3. Na Krmenki praznik SKP Na Krmenki se bo do ponedeljka nadaljeval praznik komunističnega glasila Liberazione, ki ga prireja dolinski krožek SKP; vsak večer nastopajo glasbene skupine, kioski pa so odprti od 18. do 24. ure. Jutri ob 19.30 bodo govorili Jure Canciani, Dennis Visioli in Dario Brajnik. Makedonca prešla mejo pri Miljah Miljski karabinjerji so v torek zjutraj zajeli tri mladeniče, ki so zgodaj zjutraj prihajali po gmajni proti Miljam. Po pregledu so ugotovili, da gre za dva Makedonca, ki st skrivaj prešla mejo, in za 27-let-nega Tomaža Peterca, rojenega v Ljubljani, vendar bivajočega v Miljah. Oba Makedonca so pospremili na mejo, Peterca pa prijavili tožilstvu zaradi posesti orožja in pomoči tujcema pri nezakonitem prehodu državne meje: v žepu je imel manjši nož in 100 nemških mark, ki sta mu jih - tako domnevajo -Makedonca plačala za pomoC za prihod v Italijo. Jutrijšnji umiki trgovin Tržaški župan je na osnovi odredbe z dne 24. maja 1996 o urnikih trgovin med 1. marcem in 30. novembrom 1996 odredil, da so trgovine jutri 25. lahko odprte med 5. in 23. uro. Zupan je namreč ugodil prošnji komandanta ameriške nosilke helikopterjev Saipan, ki je v teh dneh zasidrana v Tržaškem zalivu in na kateri je vkrcanih okrog 5000 mornarjev; poleg tega je istega dne v Tržaškem zalivu tudi jadralna regata. Natečaj za kapelnika godbe karabinjerjev Poveljstvo karabinjerjev sporoča, da je bil ponovno odprt rok za sodelovanje na natečaju za imenovanje enega poročnika - kapelnika godbe karabinjerjev; vsebina natečaja bo objavljena v Uradnem listu med 10. in 20. septembrom. V OKVIRU FESTIVALA TISKA Posvet DSL o razvoju športa v zamejstvu V Prosvetnem domu na Opčinah se nadaljuje Festival Unita in Nov ega Dela, ki ga prheja osnova enota Demokratične stranke levice z Opčin in od Banov. Včeraj je za ples igral ansambel Key-dea, danes in jutri pa bo na vrsti Adria kvintet. Jutri ob 18. uri bo o aktualnih temah spregovoril pokrajinski tajnik DSL Stelio Spadaro, dopoldne ob 10. uri pa bo zanimiv posvet o razvoju slovenskega športa v zamejstvu, njegovih težavah, smernicah in ciljih. Po pozdravu predsedujočega Uroša Korena bosta imela uvodno besedo predsednik deželnega ZSSDI Jurij Kuferzin in novinar Branko Lakovič, ki bo predstavil tudi svojo zadnjo knjigo. Svoje posege so že najavili podjetnik Vojko Kocman, ki bo govoril o vprašanju ekonomskega pristopa k športu, dr. Renato Stokelj (o problemih mestnih društev), Zvonko Simoneta (o etničnem aspektu v športu), Mario Šušteršič (o vlogi športa v prelomnih zgodovinskih trenutkih v zamejstvu), Marko Kalc (o iskanju kvalitete) in nekateri drugi. Srečanje predstavnikov sindikalnega odbora til V Trstu so se včeraj sestali predstavniki Meddeželnega sindikalnega odbora CSI, ki ga sestavljajo sindikalne organizacije F-Jk, Slovenije in Koroške. Na srečanju so se dogovorili za vrsto skupnih pobud za zaščito delavcev avtoportov in špediterskih hiš pred negativnimi posledicami vstopa Slovenije v EU. Bili so tudi mnenja, da je treba pospešiti že predvideno srečanje predstavnikov CSI iz naše dežele in Koroške in s tem preprečiti zamude pri reševanju problema zaposlenosti na meji. SMRT ANTONIE STANiSSA / PO OBDUKCIJI Potrjena hipoteza o umoru Sina - morilca bodo verjetno premestili v skrbstveno strukturo Obdukcija trupla Antonie Stanissa, ki jo je Včeraj opravil sodni patolog Fulvio Costantini-des, je v bistvu potrdila hipotezo o namernem umom. Antonio Stanissa je v torek v spalnici stanovanja v Ulici Capodistria ubil njen neprištevni sin Paolo Fonda. Antonia Stanissa se je več let zdravila v centru za umsko zdravje; tudi njen sin Paolo, ki je sedaj v zaporu, ima že dalj Časa težke psihične proble-uie. V redkih trenutkih razsodnosti je v teh dneh zatrjeval, da se je Uad mater znesel, ko je bila že mrtva. Ta možnost, ki ji preiskovalci že °d samega začetka niso Pripisovali velikega po-Uiena, pa je z rezultati obdukcije dokončno odpadla. Zaradi težkega psihic-Uega stanja, v katerem se Paolo Fonda nahaja, je sodnik za preliminarne preiskave Raffaele Mor-vay odredil psihiatrično ekspertizo in s tem sprejel zahtevo branilca Giuliana Carrettija in namestnika državnega pravdnika Federica Frez-ze, ki vodi preiskavo. Ni pa izključeno, da bi Paola Fondo, ki je sedaj v samici koronejskih zaporov lahko odpeljali v skrbstveno strukturo, ko bi psihiatrična ekspertiza pokazala, da bi bilo to potrebno. Ukrepi za razvoj gorskih območij Deželni zakon št. 35 - »Ukrepi za razvoj gorskih območij« -predvideva dodelitev prispevkov posameznim ali združenim kmetijskim podjetnikom za razvoj kmetijstva in povečanje dohodka kmečkih gospodarstev. Za prispevke lahko zaprosijo tudi kmetijski podjetniki, ki niso vpisani v Register kmetijskih podjetnikov, za posege za razvoj žlahtnih kul- tur, živinoreje in za nakup opreme ter realizacijo struktur za proizvodnjo, zbiranje, predelavo in prodajo lokalnih proizvodov. Prošnje na posebnem obrazcu je treba predstaviti v tajništvu KGS do vključno 30. avgusta t.l. Obrazce za prošnje in druge informacije lahko interesenti dobijo v uradih Kraške gorske skupnosti v Sesljanu 54/D. TURIZEM / MINIANKETA PO TRŽAŠKIH POTOVALNIH AGENCIJAH Tržačani so letos bolj doma Volje po pocimiškem potepanju je bilo letos za spoznanje manj tudi med Tržačani, pa Čeprav ni mogoče govoriti o katastofalnem padcu povpraševanja po potovanjih in letovanjih. Z minianketo po tržaških turističnih oziroma potovalnih agencijah smo ugotovili, da je sicer na splošno prišlo do zmernega zmanjšanja povpraševanja v primerjavi z lanskim letom, vendar bolj glede na vrsto potovanj kot kot po številu turistov. Tisti, ki si po tradiciji privoščijo zahtevnejša in torej dražja potovanja oziroma letovanja, se jim niti letos niso odrekli, kar pomeni, da se njihova denarnica ni stanjšala, drugi, taki ki morajo pac računati z omejenimi financami ali celo s stisko, pa so si izbrali cenejša potovanja, ali pa so se jim celo povsem odpovedali. »Letošnje poletje je na našem področju precej Čudno, zato je tudi težko predvideti, kako se bo izteklo,« nam je dejala gospodična Valentina iz potovalne agencije Key Tre. »Res je, da so ljudje prisiljeni k varčevanju, toda poCitinice si vseeno privoščijo. Zato smo imeli veC povpraševanja po cenejših potovanjih, na primer na Kanarske otoke, manj pa je bilo rezervacij za zahtevnejša potovanja. Povpraševanje se je vsekakor razživelo po velikem šmarnu in dobro obeta tudi za september, poseben bum pa so doživela tako imenovana potovanja v zadnji minuti, ki si jih je z malo sreCe mogoče zagotoviti tudi napol ceneje.« Gre za potovanja, ki jih seveda ni mogoCe programirati in niti izbrati kraj letovanja. Počitnikar se preprosto vpiše na Čakalni seznam in šele tik pred odhodom izve, ali je kdo potovanje preklical in ga torej lahko nadomesti. V zameno pa ga tako potovanje seveda stane bistveno manj. »Tudi pri nas je veliko povpraševanja po potovanjih v zadnji minuti, vendar se jih le malo konkretizira,« pravi gospa Alida iz agencije Julia Viaggi, kjer prav tako ugotavljajo padec povpraševanja glede na lansko poletje. »Kdor si je lani s težavo privoščil poCimice, se jim je letos v veliko primerih odpovedal, tisti, ki so že prej veliko potovali (in porabili), pa svojih navad niso spremenili. Konkretno to pomeni, da imamo letos manjše število rezervacij, a so v zameno bolj zajeme. Med temi so na prvem mestu potovanja v Združene države Amerike, v modi ostajajo tudi Karibski otoki, medtem ko se je povpraševanje po križarjenjih skokovito povečalo. Skoraj povsem pa je splah- nelo zanimanje za Daljni vzhod, ki je bil zadnja leta zelo v modi. Od ostalih klasičnih potovanj je vedno aktualna Latinska Amerika kot tudi evropske prestolnice, na splošno pa se mi zdi, da je letošnje poletje precej anomalno in da imajo ljudje manj volje po premikanju.« Tretjo potrditev o padcu povpraševanja po potovanjih smo dobili v agenciji Uvec, Čeprav Silvio meni, da ljudem nikoli ne poide volja po popotovanju. »Padca ni mogoCe zanikati, vendar gre v prvi vrsti za diferenciacijo prodaje: manj je zahtevnih in dragih potovanj, medtem ko se povpraševanje po počitnicah v Sredozemlju (Grčija, Tunizija in bližnji Kanarski otoki) ni zmanjšalo. Latinska Amerika - še posebno Argentina, za katero smo specializirani, in Peru - je še naprej v modi, posebno v jesen-sko-zimskih mesecih, trenutno pa so najbolj zaželene počitnice v manj oddaljenih krajih, kjer se manj porabi.« Manj opazno zmanjšanje dela imajo pri Utatu, kjer nam je gospa-Ri-na Rusconi iz tiskovnega urada povedala, da gre bolj za zmanjšanje povpraševanja po počitnicah v Italiji, medtem ko tujina »vleče« skoraj enako kot lani. »Pravi bum pa sta doživeli Istra in Dalmacija, kamor smo napotili veC kot sedem tisoC klientov iz vse severne Italije, saj smo najveeji tuor operator za to območje. Prodali smo približno 45 tisoC nočitev, kar priCa o pravi eksploziji po letih mrtvila zaradi vojne. Poleg naravnih lepot sta Istra in Dalmacija letos privabili tudi z dostopnimi cenami, saj velja na primer polpenzion v dostojnem hotelu povprečno 300 do 400 tisoC lir na teden.« Kako pa je s Slovenijo? »Zani- manje za slovensko obalo je upadlo, gorska letovišča pa so ostala veC ali manj na lanski ravni. Slovenija bi morala narediti več za svojo promocijo,« meni gospa Rina. Za september imajo pri Utatu že precej rezervacij, v prvi vrsti za klasične ture po evropskih prestolnicah, nezmanjšano pa je tudi povpraševanje za Istro, Španijo, Malto in Portugalsko, ki je bila letos ena od turističnih odkritij. Zadnja etapa naše male sondaže, ki je bila sicer precej težavna, ker imajo agencije v teh dneh polne roke dela (vključno s slovensko Auroro), je bila agencija Ufficio Centrale Viaggi. Gospa Alessandra, s katero smo se pogovarjali, nam je tako kot drugi njeni kolegi potrdila padec povpraševanja v tem poletju, vendar tudi ona ugotavlja, da se premožnejši someščani za počitnice gotovo niso prikrajšali. Slabše situiran sloj prebivalstva pa se je moral zadovoljiti s krajšimi počitnicami ali se jim gladko odpovedati. Med glavnimi cilji potovanj so zato razmeroma ceneni Balearski otoki (Ibiza), za katere imamo direktne polete z Ronk, pa Kreta, Grčija (zlasti s trajektom iz Trsta) in Turčija, kjer so taCas zelo v modi majhna križarjenja z njihovimi tipičnimi plovili kaiko. »Pa tudi za križarjenja nasploh povpraševanja nikoli ne zmanjka, na splošno pa lahko reCem, da je najbolj značilen izreden porast zanimanja za Istro in Dalmacijo (v prvi polovici avgusta ni bilo nobenega prostega mesta vec) in da je povpraševanje glede na lansko leto sicer upadlo, vendar ne na katastrofalen način,« je zaključila naša sogovornica. V.B. 6 Sobota, 24. avgusta 1996 TRST NA SEJI UPRAVNEGA ODBORA GM: Potrditev dosedanjih funkcij Razprava o finančnem položaju Upravni odbor Glasbene matice, izvoljen na obenem zboru, 26. 6. tl., je na svoji prvi seji po poletnem premoru, opravil prvo statutarno obvezo s tem, da je porazdelil odborniske funkcije. Po nekaterih uvodnih razmišljanjih dosedanjega predsednika Adrijana Semena in ker ni bilo drugačnih predlogov, je brez nasprotnega glasu potrdil v celoti prejšnje vodstvene funkcije. Tako je bil za predsednika potrjen Adrijan Semen, za podpredsednika dr. Drago Stoka, za tajnika prof. Elvi Slokar in za blagajnika Helena Trampuž. Predsednika nadzornega odbora bo izvolil iz svojih vrst nadzorni odbor sam na ločenem sestanku. V uvodu seje, ki je bila v Četrtek, 22. trn., ob skoraj polnoštevilni prisotnost elanov, je predsednik Semen v pozdravu vsem starim in posebej še novim elanom odbora, izrazil prepričanje, da se bo novoizvoljeni upravni odbor z enako zavzetostjo kot prejšnji, zavzemal za nadaljnjo rast naše glasbene ustanove in njene šole in da bo vložil vse možne napore za premeščanje še vendo naurejenih finančnih razmer in za podržavljenje šole. Ves preostali del seje je upravni odbor namenil pregledu finančnega stanja ustanove, ki ga je okvirno podala blagajničarka Trampuževa, in predvsem razpravi o programu delovanja o novem šolskem letu na osnovi izvajanj ravnatelja šole prof. Bogdana Kralja. Gre v bistvu za to, da se z uravnovešenimi in usklajenimi ukrepi, ki pa nikakor ne bi smeh prizadeti dosežene kakovostne ravni in ugleda šole, proračunske stroške uskladili z danim okvirom razpoložljivih sredstev. Upravni odbor je na predsednikov predlog tudi sklenil zaprositi za srečanje z obema krovnima organizacijama, da jim predoCi trenutno stanje ustanove in ju seznani s sanacijskimi predlogi. (j.k.) V LJUBLJANI OD 6. DO 8. SEPTEMBRA Seminar s patrom Tardifom Srečanje prireja Prenova v Duhu - Navodila za udeležbo V Ljubljano bo - po šestih letih - ponovno prišel pater Emilien Tardif, ki bo 6., 7. in 8. septembra 1996 vodil seminar za evangelizacijo. Srečanje bo na stadionu za Bežigradom. Pater E. Tardif je po rodu Kanadčan. Kot misijonar Srca Juzusovega deluje v Dominikanski republiki. Leta 1973 je bil nenadoma ozdravljen hude pljučne tuberkoloze, in tega zravniška znanost ni znala pojasniti. P. Tardif je v tem prepoznal poseg Jezusa. Od tedaj potuje po vsem svetu in oznanja, da Jezus živi in odrešuje. Med obiski p. Tardifa prihaja do nenadnih ozdravitev raznih telesnih, duševnih in drugih bolezni oziroma notranjih ran. To srečanje prireja Prenova v Duhu (iz Slovenije), ki je duhovna smer v Cerkvi. Program seminarja bo vse tri dni enak, z zaključkom ob 19. uri. Zato se zainteresirani srečanja lahko udeležite vse tri dni, dva dni ali tudi en sam dan, paC po želji in po možnostih. Poskrbljeno bo za topel obrok in eventuelno tudi za prenočišče. Za italijansko govoreče je predvideno simultano prevajanje. Vse tri dni pelje evto-bus izpred avtobusne postaje v Sežani na kraj srečanja in nazaj. Za soboto, 7. septembra pa na tržaškem organiziramo prevoz z avtobusom iz Trsta oz. OpCin. Seveda se lahko peljete tudi z osebnimi vozili. Za vse pa velja obvezna prijava, sicer tvegate, da bodo vstopnice pošle. Cena vstopnice in toplega obroka znaša na dan 1.700 tolarjev oz. 700 tolarjev za otroke do 15. leta starosti. Plačali boste v tolarjih (in ne v lirah) ob prihodu v Ljubljano pri blagajni stadiona. Cena avtobusa (Trst-Ljubljana-Trst) pa znaša približno 1.000 tolarjev. Vozovnico boste plačali na dan odhoda na avtobusu (plačate lahko tudi v lirah). Za vse potrebne informacije in obvezne prijave pokličite najkasneje do torka, 27. avgusta zvečer, in sicer ob uri obedov na: (040) 361725 ali (040) 410860. Na edinstveno srečanje s p. Tardifom so vabljeni vsi brez izjeme, tudi neverujoči in pripadniki drugih verstev. VCERAJ-DANES M LEKARNE Danes, SOBOTA, 24. avgusta 1996 JERNEJ Sonce vzide ob 6.17 in zatone ob 19.57 - Dolžina dneva 13.40 - Luna vzide ob 16.28 in zatone ob 1.13. Jutri, NEDELJA, 25. avgusta 1996 LUDVIK VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 24 stopinj, zraCni tlak 1014 mb ustaljen, veter 10 km na uro severo-vzhodnik, vlaga 71-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 24,1 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Rossella De Filippo, Anna Chioatto, Daniel Menichini, Giorgia Pobega, Matthias Gortan. UMRLI SO: 66-letni Angelo Ruttar, 65-letni Luigi Stipancic, 89-letni Fortu-nato Di Jasio, 82-letna Lu-cia Gruden, 88-letni Giuseppe Pecchiar, 76-letni Claudio Cesari, 50-letni Bruno Visentin, 87-letna Evelina Martinelli, 84-letni Giuseppe Peterka, 93-letni Antonio Pettirosso, 78-let-ni Bruno Vestidiello. OKLICI: inženir Gabriele Cutazzo in uradnica Erika Rossi, inštalater Giuseppe Mauro in zdravstvena pomočnica Benedetta Della Valle, upokojenec Paolo Pellarini in uradnica Nora Carmela Constantinescu, trgovec Paolo Colomban in asistentka Sabrina Madot-to, barist Diego Daniel Bo vi in Čistilka Jessica Palmisa-no, delavec Massimo Fan-zella in uradnica Renata Rossi, delavec Moreno Li-curgo in delavka Nilde Ra-petti, električar Ezio Ciriel-lo in uradnica Barbara Te-desco, delavec Valter Felli-ne in natakarica Helga Tommasi, pleskar Edoardo Supp in prodajalka Gisella Casciano, inženir Gabriele Rossi in učiteljica Lučka KrižmanCiC, univerzitetni tehnik-asistent Fabrizio Somma in frizerka Anna Ancona, pek Gianluca Pe-rossa in sladoledarka Isa-bella Danielis, zidar Mauri-zio Rino Antonio Giupponi in Študentka Giuliana Bel-lo, finančni stražnik Alberto Musumeci in tajnica Cinzia Žagar. Od PONEDELJKA, 19., do SOBOTE, 24. avgusta 1996 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Borzni trg 12 (tel. 367967), Ul. L. Stock 9 -Rojan (tel. 414304). OPČINE - Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Borzni trg 12, UL L. Stock 9 - Roojan, Ul. Ros-setti 33. OPČINE - Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE OBČINE DOLINA priredi PRAZNIK KOMUNISTIČNEGA TISKA na Krmenki Danes, 24. t. m., ob 20.30 ples z ansamblom O ASI Toplo vabljeni! NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 UL Rossetti 33 (tel.633080). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoC tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 21.15 »In viaggio con Pippo« Walt Disney, risanke. EXCELSIOR - Zaprto zaradi dopusta. EXCELSIOR AZZUR-RA - Zaprto zaradi dopu- AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Spia e lascia spiare«, i. Leslie Nielsen. NAZIONALE 1 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Gio-vani streghe«. NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »»Ser-gente Bilko«, i. Steve Martin. NAZIONALE 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Hal-lovveen 6«. NAZIONALE 4 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »L’ora della violenza«, i. Tom Berenger. MIGNON - 16.00, 22.00 »Le malizie della Marchesa«, porn. prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.15, 18.50, 20.30, 22.10 »Un ragazzo alla corte di re Artu«, VValt Disney. ALCIONE - Zaprto zaradi dopusta. LUMIERE - Zaprto zaradi dopusta. Si PRIREDITVE DEMOKRATIČNA STRANKA LEVICE - Osnovna enota OpCine -Bani prireja do 25. t.m. na Opčinah v Prosvetnem domu FESTIVAL L’UNI-TA’ - NOVO DELO. POLETNI VEČERI V ZGONIŠKI OBČINI - KD RdeCa zvezda pod pokroviteljstvom občine Zgonik vabi na koncert ansambla ljudske glasbe TOLOVAJ MATAJ, ki bo v četrtek, 29. t. m., ob 21. uri na dvorišču pri Stubeljevih v RepniCu št. 11. Pričakujemo Vas tudi v Četrtek, 5. septembra na koncertu tria Glasbene matice (Erika BuzeCan - flavta, Marko Stoka- klarinet, Tatjana Jercog - klavir), ki bo na sedežu KD RdeCa zvezda v Saležu; v Četrtek, 19. septembra na koncertu harmonikarskega orkestra Synthesis 4, ki bo v BriSCikih na Kržadi; v nedeljo, 29. septembra na koncertu vokalne skupine Musiča noster amor, ki bo v Zgoniku v cerkvi sv. Mihaela. Vljudno vabljeni! Naročnikom in Bralcem Primorskega Dnevnika ki želijo prejemati časopis v kraju letovanja, priporočamo, da nas obvestijo vsaj štiri dni pred odhodom na počitnice na telefonsko številko 7796600 - vsak dan od 13.00 do 19.00 6. DRAGA MLADIH se bo odvijala v parku Finž-garjevega doma na Opčinah od Četrtka, 29. do sobote, 31. t. m. Program: v Četrtek, 29. t. m., ob 16. uri - Edvard KovaC (predavatelj filozofske antropologije in etike na ljubljanski in na toulouški univerzi) ETIČNA ODGOVORNOST PRI POKLICNEM USPEHU IN NEUSPEHU, ob 20.30 scenska predstava: Zvon sem slišal pod nebom nocoj - oblikujejo amaterska gledališke skupine Ce-rovlje-Mavhinje, DPZ Devin in MoPZ Fantje izpod Grmade; v petek, 1. septembra, ob 9.30 okrogla miza o MEDICINSKI ETIKI: uvodni nagovor dr. Anton Dolenc (katedra za medicinsko etiko in deontologijo), gostje okrogle mize: dr. Metka Klevišar (društvo prostovoljcev Ho-spic), dr. Jože Faganel (DruSvo hemofilov), dr. Alojz Ihan (Mikrobiološki inštitut), ob 21. uri ples z DJ-jem in ob zvokih harmonike ter družabnost; sobota, 2. septembra, ob 10. uri, okrogla miza o Etiki v politiki. Sodelujejo: dr. Janez Podonik (poslanec v slovenskem parlamentu), g. Vladimir Smrtnik (podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev), dr. Andrej Capuder (veleposlanik R Slovenije v Franciji), dr. Igor Luksic (predavatelj na fakulteti za družbene vede v Ljubljani), mag. Milan Zver (Mestni sekretariat v Ljubljani), g. Ivo Jevnikar (Časnikar na Radio Trst A). Srečanja se je možno udeležiti v celoti ali pa tudi ne, zato so nanj vabljeni prav vsi (mladi in manj mladi). ŽUPNIJA SV. JERNEJA AP. NA OPČINAH vabi na slovesno praznovanje svojega zavetnika SV. JERNEJA. Danes, 24. t. m., ob 19. uri sv. masa, ob 20. uri KONCERT vokalnega kvarteta 7 plus iz Izole jutri, 25. t. m., ob 8.30 pritrkovanje, ob 9. uri slovesna sv. masa, vodi zlatomaSnik g. Angel Kosmač, nato ob lepem vremenu procesija okrog cerkve; ob 17. uri kulturni popoldan v dvorani Finž-garevega doma: predstavitev knjige dr. Draga Stoke o župniku in dekanu Andreju Zinku, predstavitev restavriranih knjig župnijskega arhiva, s petjem sodelujejo CPZ sv. Jernej, CPZ sv. Florijan ter ženski in moški pevski zbor Tabor. Prisrčno vabljeni! ŽUPNIJSKA SKUPNOST IZ MACKOLJ vabi danes, 24. in jutri, 25. t. m. na praznovanje vaškega zavetnika sv. Jerneja. Danes ob 20. uri sv. masa. Jutri ob 11. uri slovesna sv. masa z ofrom.; popoldne ob 18. uri procesija po vasi s kipom sv. Jerneja in z godbo od Sv. Antona (Slo) ter blagoslov voznikov in vozil, sledilo bo bratsko srečanje OBVESTILA KRUT obveSCa udeležence 10- dnevnega zdravljenja v Dolenjskih toplicah, da je odhod avtobusa jutri, 25. t. m., ob 14.30 iz Trsta - Trg Ober-dan (Deželna palača) in ob 14.45 iz OpCin pri Prosvetnem domu. OMARE LESENE IN LAKIRANE PO POLOVIČNI CENI JCvvbtc TRST - Ul. S. Cilino 38 Tel. 54390 / Fax 350150 OBVESTILO elanom fo-tokrožka Trst 80. Kot že objavljeno FIAF predlaga vsem včlanjenim društvom temo “11 ritratto". Rok zapade 13.septembra. Pogoji veljajo kot lansko leto in sicer do 12 Crno/belih ali barvnih fotografij na vsak krožek in 4 fotografije za vsakega elana (portreti). SK BRDINA sporoča vsem elanom, ki imajo potrebo popravil na Andraževih kompletih, naj se javijo pri odbornikih najkasneje do 31. t. m. iS____________IZLETI SRD PRAPROT ogani-zira izlet v Nemčijo ob priliki Oktoberfesta v dneh 20., 21. in 22. septembra. Vpisovanje in informacije na tel. št. 040/200782 - Robi ob uri obedov. □______ ČESTITKE Danes v GroCani BARBARA GROPAJC 16. rojstni dan slavi. Obilo zdravja, sreče in veselja ji želijo mama, tata, nona in stric. Danes praznuje naša draga mama in nona ROŽA iz Trebč 70. rojstni dan. Iskreno ji čestitajo ter želijo mnogo zdravja in veselja mož Emil, sin Milan in hčerka Lidija z družinama. KUPIM ali vzamem v najem obdelano zemljišče na sončni legi primerno za sadovnjak, samo v okolici Repna ali Repnica. Klicati zelo zgodaj zjutraj ali pozno zvečer na tel. St. 237091. KUPIM Fiat Uno fire v dobrem stanju po ugodni ceni. Tel. St. 040/228390 IŠČEM knjige za prvi razred srednje šole S. Gregorčič v Dolini. Tel. št. 910140. DAJEM V NAJEM opremljeno stanovanje 80 kv. m v bližini Gorice. Tel. št. 0481/419988 ali 0481/960484. BIO VRT - rabite solato in “indivjo". Dobite jo v Samatorci, tel. št. 229225. PRODAM biološko pridelan krompir, cena 1.000 lir na kg - Bazovica. Tel. St. 040/226213. NOVI GRAD, Istra, center, popolnoma nove apartmaje, komfortno urejene, terasa, TV, 100 m od morja oddam v ag-vustu in spetembru. Tel. t. 0038666/261281. OSMICO je odprl DrejCe Ferfolja v Doberdobu (Vrtna ul. 6). ToCi belo in Črno vino ter nudi domač prigrizek. OSMICO ima Branko Slavec, MaCkolje 133. OSMICO ima Stubelj v Sempolaju. OSMICO je odprl Jožko Colja, Samatorca 21. MALI OGLASI tel. 040-361888 MALI OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN se sprejemajo od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka 08 SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO PUBUEST-UI. Votdlrivo 36-1. nad. Tel. 361888-Fax 768697 TAJDA SINGLES CLUB vabi na spoznavno družabni večer z živo glasbo v Koper, hotel Žuster-na- terasa danes, 24. t. m., ob 20. uri. Vabljeni! Tel. š. 0038667/21613. GOSPA srednjih let nudi pomoC starejšim osebam v gospodinjstvu in za spremstvo z osebnim avtomobilom. Tel. št. 040/824842 ob večernih urah ali telefonska tajnica. SEM IZ KOMNA, stara 35 let, sprejmem delo v dopoldanskem Času, znam gospodinjska dela in šivanje, imam tudi veselje za delo z starejšimi ljudmi. Tel. št. 0038667/77305 po 20. uri - Mira. DIPLOMIRANA bolničarka z znanjem slovenščine nudi vsakovrstno pomoč pri negi bolnikov (na domu, v bolnišnici, podnevi in ponoči) ter je na razpolago za injekcije. Tel. št. 0481/32410 po 19. uri. PRODAM telekamero TR 2000 pet mesecev življenja z optičnim stabilizatorjem zoom xl0 time codo, mikrofon zoom, dve bateriji in torbico. Tel. št.040/ 415336 po 18. uri. PRODAM veC knjig za vse razrede znanstvenega in klasičnega liceja. Tel. št. 213923. PRODAM knjige za 2. razred DTTZ 2. Zois. Tel. v večernih urah na št. 040/212900. PRODAM vespo 50, letnik 1990, rdeče barve v dobrem stanju. Cena po dogovoru. Tel. št. 0481/78213. CLIO 1.4 RP, letnik ’91, metalno Črne barve, lita platišča (cerchi in lega), alarmna naprava (ali brez), odličnem stanju po zelo ugodni ceni prodam. Tel. na št. 040/220540 v popoldanskih in večernih urah. ŠTIRI TELETA sivorja-ve pasme prodam po 7.000 lir kg žive teže. Tel. št. 040/228932 - Draga 31. NA KRASU prodajamo novo hišo z vrtom. Tel. št. 040/212267. PRISPEVKI V spomin na Josipa Marušiča daruje družina Doljak 30.000 lir za slivensko cerkev. V spomin na Josipa Marušiča daruje družina TerCon iz Slivnega 50.000 lir za nove slike v slivenski cerkvi. Namesto cvetja na grobova pokojnih Olge Guštin in Zofke Guštin daruje družina Vodopivec (Repen 140) 50.000 lir za KD Kraški dom. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.30-17.30 od ponedeljka do petka. Predsednik Giancarlo Cruder in deželni svet Furlanije-Julijske krajine se pridružujeta žalovanju tržaške škofije ob izgubi škofa N.E. Msgr. Lorenza Bellomija in se spominjata njegovih človeških vrlin in globoke predanosti za človekov blagor. Trst, 24. 8.1996 Predsednik in člani deželnega odbora Furlanije-Julijske krajine se pridružujejo žalovanju ob smrti tržaškega škofa N.E. Msgr. Lorenza Bellomija ter se spominjajo njegove neutrudne in nesebične predanosti v korist celotne škofovske skupnosti SPREJEM OSMRTNIC od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBLIEST - Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax 040 - 768697 ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6. - tel. 040-7796600 7 POKRAJINA / PROTESTNI ODHOD VSE OPOZICIJE Severna liga je sama odobrila sporni obračun Zadnjo besedo bodo sedaj imeli nadzorni organi Pokrajinski svet je včeraj ob zori (ura je bila 4. zjutraj) odobril obračun za leto 1995, ki izkazuje približno milijardo in 900 milijonov lir deficita. Za proračun je glasovalo 12 svetovalcev Severne lige (vključno s predsednico Marcolinijevo), trinajsti svetovalec iste stranke (Braida) pa se je vzdržal. Glasovanja se ni udeležil noben predstavnik opozicije, saj so vsi že prej zapustili sejo, da ne bi sodelovali pri speje-manju sklepa, ki je po oceni vseh sporen če že ne protizakonit. Včerajšnja odobritev proračuna pa najbrž še ne predstavlja zadnjega poglavja večmesečne afere okrog spornega finančnega dokumenta. Vse se je zaCelo junija, ko je uprava odobrila (in naknadno umaknila, ko jč bil pokrajinski svet že sklican za potrditev) obračun, ki je izkazoval 5, 7 milijard lir deficita. Uprava je nato odstavila glavnega računovodjo Pellegrinija, Ceš da je napačno sestavil obračun. S pomočjo drugega funkcionarja so ponovno predelali račune in z dokaj spornim tolmačenjem predpisov “magično” zmanjšali izgube na 1, 9 milijarde. To početje je poleg ostrih napadov opozicije izzvalo tudi kritiko preglednikov računov, ki so v spremnem poročilu zavrnili novi obračun in napisali, da je po njihovi oceni bila prva verzija korektno izdelana. Svetovalci Severne lige so kljub vsemu šli svojo pot in včeraj naposled odobrili obračun. Ne vsi: svetovalec Braida se je očitno zbal možnih kazenskih in finančnih posledic, na katere so glasno opozarjali svetovalci opozicije (»Kdor glasuje za očitno nelegitimno izdelan dokument bo najbrž tudi finančno odgovarjal za povzročeno škodo«, so svarili), in se je pri glasovanju vzdržal. O zadevi se bo sedaj moral izreci Deželni nadzorni odbor, ki bo odločal, kateri od obeh obračunov je pravi: prvi, ki ga zagovarjajo pregledniki računov (in opozicija) a sta ga uprava in Severna liga zavrnili, ali drugi, ki so ga odobrili včeraj. Poleg tega so svetovalci opozicije že vložili priziv tudi na Računski dvor, odstavljeni računovodja Pellegrini pa je poleg vložil priziv na Dežel- no upravno sodišča in tudi ovadbo državnemu pravdništvu zaradi vrste kazenskih prekrškov, ki naj bi jih v zadevi zagrešila predsednica Mar-colinijeva. Zadeva se torej spreminja v mino, ki bi slej ko prej utegnila počiti in predčasno potopiti pokrajinsko upravo. Kar zadeva kroniko predsinoCnje deseturne seje gre povedati, da so razpravo monopolizirali svetovalci opozicije Zam-paro (neodv.), Fiorelli (Zeleni), Buttignon (SKP) in Cosma (MSI). Vsi so ostro kritizirali predelani obračun in postavili upravi kopico vprašanj in zahtev po pojasnilih. Odgovora niso dobili nobenega, saj so predsednica in odborniki po večurni razpravi enostavno pre- slišali vse kritike in dejali, da ne nameravajo odgovoriti na nobeno vprašanje. Prav tako so molčali svetovalci DSL in LS, kar so drugi predstavniki opozicije kritizirali, Ceš da sodelovanje s Severno ligo v deželni upravi pogojuje ti dve stranki tudi na Goriški pokrajini in jim preprečuje izvajanje resne opozicije. Pokrajinski svet je ponovno zasedal sinoči. Uprava je umaknila z dnevnega reda točko o spremembi avtobusnega podjetja APT v delniško družbo. Večji del razprava se je osredotočil na načrt novega centra za storitve podjetjem, ki ga je po naročilu uprave zasnoval zunanji izvede- Financarska šola: Maftioli bo prišel preverit zadevo Med člani Odbora za varstvo in razvoj letališča je pozitivno odjeknila vest, da bo 9. septembra podtajnik pri ministrstvu za javna dela Gianni Mattioli prišel na obisk v Gorico, da bi zbral dodatne infomacije v zvezi s spornim naCrtom financarske vojašnice na letališču. Mattioli si bo po vsej verjetnosti ogledal območje letališča in skušal preveriti, ali je možno načrt financarske šole prilagoditi in gradnjo prenesti v eno od prostih vojašnic v Gorici ali njeni neposredni bližini. Srečal se bo tudi s krajevnimi upravitelji in prisluhnil njihovim različnim mnenjem. Mattiolijev obisk je dokaz, da so v Rimu zelo resno vzeli protest gori ške javnosti proti vojašnici, ki jo je Berlusconijeva vlada hotela vsiliti s pomočjo vojaške tajnosti. Nova vladna garnitura je sicer prevzela oblast, ko je postopek prišel že v izvršilno fazo in ga je torej težko ustaviti. Toda več kot 5 tisoč podpisov, ki so jih nasprotniki gradnje nesli v Rim konec julija, in vztrajna prizadevanja odbora za letališče so le našli posluh. Minister Di Pietro, na katerega so se obrnili tako nasprotniki vojašnice kot tudi župan Valenti, ki se na vso moč zavzema za gradnjo na letališču, je pooblastil Mattiolija, naj podrobno preuči vse aspekte zadeve. Podtajnik, ki je iz vrst Zelene stranke in je že podrobno seznanjen z dosjejem o spornem načrtu, bo na osnovi srečanj in dognanj v Gorici poročal Di Pietru, ki naj bi nato sprejel konCno odločitev. ________5. ALPE ADRIA PUPPET FESTIVAL Dvajset predstav lutkovnih gledališč Zvrstile se bodo od 1. do 8. septembra na gradu, v Kulturnem domu in drugod po mestu Prihodnjo nedeljo se bo v Gorici zaCel 5. festival lutkovnih gledališč “Alpe Adria Puppet Festival”, vezna nit katerega bodo miti, spomini in liki. Prireditev, ki je za Gorico postala že tradicionalna, bo za teden dni s številnimi predstavami oživela več delov našega mesta. Program letošnjega festivala so predstavili včeraj na županstvu. Umetniški vodja lutkovnega festivala in obenem ravnatelj deželnega Centra za animirano gledališče CTA Roberto Piaggio je s pomočjo občinskega in pokrajinskega odbornika za kulturo predstavil niz prireditev, ki je letos izredno bogat. Predstave se bodo odvijale v Kulturnem domu, kjer bo potekal tudi krajši pregled filmografije na to temo, na gradu, v prostorih pokrajinskega muzeja na grajskem griču, v vili Coronini, v ulici Ascoli in v ljudskem vrtu. Poleg številnih italijanskih gledališč, med katerimi velja omeniti nastop mojstra Uga Sterpinija, se bodo letos v Gorici predstavili tudi Lutkovno gledališče Ljubljana in Papi-lu gledališče iz Slovenije ter skupine iz Slovaške in Češke. Letošnji “Alpe Adria Puppet Festival”, ki je z gmotno in organizacijsko pomočjo občine dobil večjo razsežnost, bo Goričanom in številnim ljubiteljem te gledališke zvrsti, ki bodo v prvih septembrskih dneh obiskali Gorico, ponudil kar dvajset predstav. Poleg nekaterih, ki so izrecno namenjene otrokom, se ostale lahko razdelijo na štiri glavne teme: mit VIDEMSKA UNIVERZA Boljši pogoji za študente v Gorici V zavodih San Luigi in Contavalle so najeli nekaj sob za študente Videmska univerza namerava okrepiti svoje delovanje in prisotnost v Gorici. Univerza je doslej tu odprla dva ti. kratka diplomska tečaja za prevajalce in za operaterje na področju kulturnih dobrin. Novih tacejav zaenkrat še ni na obzorju (morda lahko kako novost pričakujemo, ko bo končno Pokrajina dokončala z obnavljanjem nekdanjega kronikarija v Ul. Diaz, ki ga bodo namenili tečajev Videmske univerze), paC pa bodo z novim akademskim letom nekoliko izboljšali pogoje za bivanje zunanjih študentov v Godci. Skupaj z ustanovo za uveljavljanje pravice do Študija so namreč sklenili pogodbi z upravo salezijanskega zavoda San Luigi in z upravo zavoda Contavalle, kjer bodo vzeli v najem nekaj sob za študente. V kratkem bodo razpisali natečaj za dodelitev teh sob interesentom. Poleg tega nameravajo v zavodu Contavalle najeti tudi dve stanovanji s skupno 10 ležišči za tuje študente, ki bodo prihajali v Gorico v okviru izmenjav med evropskimi univerzami. Tajništvo univerze nadalje sporoča, da zapade 30 avgusta rok za vpis v diplomski teCaj za prevajalce, sprejemni izpit pa bo 9. septembra v Vidmu. Za tečaj za kulturne operaterje (glasbena smer in dokumentalisti) pa je čas za predvpis do 7. oktobra. Prijave sprejemajo v tajništvu na sedežu Pokrajine (Korzo italia 55, tel. 385296). FARA Pošten najditelj vrnil denar in kartici Bancomat Raztreseni lastnik se mora res zahvaliti poštenosti 41-letnega delavca Maurizia Sandrina iz Gorice. Sandrin je na cesti v Fari opazil denarnico, ki jo je bil očitno nekdo izgubil. V njej je bilo 350 tisoč lir v gotovini, poleg tega pa se dve Čekovni knjižici, dokumenti in dve kartici Bancomat, zraven katerih je lastnik neprevidno hranil listič s tajnima številkama za dviganje denarja. Sandrin ni nasedel skušnjavi, da bi se jih po služil, paC pa se je podal do karabinjerjev v Gradišču, ki so denarnico vrnili lastniku. KRONIKA / PROMETNE NESREČE Mopedist padel in se težko ranil Zdravi se v bolnišnici na Katinari V Gradišču se je predsinoci težko ponesrečil 59-letni domačin Giordano Tinunin. Moški se je nekaj po 20. uri peljal z motornim kolesom po Ul. Roma, ko je v še nepojasnjenih okoliščinah padel in pri tem moCno udaril z glavo v tla. Reševalci so ga našli v nezavesti in z večjo rano na glavi. Prepeljali so ga v tržaško bolnišnico na Katinari, kjer so ga sprejeli na zdravljenje v nevrokirurškem oddelku s pridržano prognozo. Karabinjerji iz Gradišča, ki vodijo preiskavo, nam včeraj niso znali povedati ničesar točnega o dinamiki nesreče: domnevajo, da je mož sam izgubil ravnotežje in padel, Čeprav ne povsem izključujejo možnosti, da bi padec zakrivil kak avtomobilist in nato zbežal. Predsinoči se je pripetila prometna nesreča tudi na avtocestnem odseku Gorica-Vileš. 23-letni Giuseppe Gallo je izgubil nadzorstvo nad seatom ibizo, se zaletel v guard-rail, odkoder ga je odbilo na sredo cestišča. Promet je bil dalj časa oviran, voznik pa se je izmazal s prognozo okrevanaj v nekaj dneh. V dveh prometnih nesrečah v Tržiču so bile včeraj zjutraj ranjene štiri osebe. Ob 6.30 so se v trčenju v Drev. San Marco ranili 59-letni John Hardy, 56-letna Mafalda Nussdorfer in 55-letna Pierina Minussi, triCetrt ure kasneje pa se je v Ul. Boito ponesečil 31-letni Nello Travan. Vse so sprejeli na zdravljenje v tržiški bolnišnici. Goethejevega Fausta, klasična mitologija, mit don Juana oz. ljubimca in lik francoskih vitezov. Med številnimi predstavami velja omeniti vsaj nekatere. Festival bo v nedeljo, 1. septembra, ob 21. uri v Kulturnem domu ot-vorila predstava “Baročna opera” bratov Forman iz Češke, posebno omembo □ OBVESTILA GLASBENA MATICA -GORICA obvešča, da bo potekalo vpisovanje za šolsko leto 1996/97 od 1. do 10. septembra. Podrobnejše informacije o poteku pouka glavnih inštrumentov in tečajev nudijo na tajništvu šole v Gorici, ul. della Croce 3 (tel. 531508), od ponedeljka do petka, od 10. do 15. ure. KGM - KLUB GORIŠKE MLADINE priredi od 4. do 6. septembra obisk v Ljubljani, kjer bo srečanje z znanimi osebnostmi kulturnega in političnega življenja. V naCrtu obisk raznih institucij in ogled kulturnih in drugih zanimivosti mesta. URADI KMEČKE ZVEZE v Gorici so zaradi dopusta zaprti do 26. avgusta. Za morebitne potrebe se elani lahko obrnejo na odbornike ali na Kmečko zvezo v Trstu, tel. 040-362941. URADI NA ŽUPANSTVU V SOVODNJAH so zaprti vse sobote v avgustu. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVODNJAH posluje v avgustu s sledečim urnikom: ob ponedeljkih, sredah in petkih od 15. do 18. ure, ob torkih in Četrtkih od 10. do 12. ure. pa zaslužijo še predstave slovaškega mojstra Antona Anderleja, doktor Fausta v izvedbi Lutkovnega gledališča iz Ljubljane, erotična lutkovna predstava Uga Sterpinija Mi-notauromachia in igra “U cuntu” v izvedbi skupine “Figli d’arte Cuticchio” iz Palerma. Aleš VValtritsch ______________KINO GORICA CORSO 18.00-20.00- 22.00 »Un ragazzo alla cor-te di re Artu«. Walt Disney. ČRPALKE Danes popoldne in jutri so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke GORICA AGIP - Ul. d’Aosta ESSO - Ul. Brass IP - Ul. Lungo Isonzo ERG - Ul. Brig. Re GRADIŠČE IP - Trg Unita TRŽIČ ESSO - Ul. Boito API - Ul. Cosulich MONTESHELL - Ul. Boito AGIP - Ul. Duca d’Aosta ROMKE MONTESHELL - Ul. Re-dipuglia ZAGRAJ API - Trg Garibaldi ŠKOCJAN AGIP - cesta za Gradež SLOVRENC AGIP - drž. cesta 56 TURJAK IP - državna cesta KRMIN API - Drev. Ven. Giulia DOBERDOB CHEVRON - Palkisce IZLETI " l LEKARNE ODBOR UPOKOJENCEV IZ DOBERDOBA organizira dvodnevni izlet (21. in 22. septembra) na Gardsko jezero, v Bočen in Gortino d’Ampezzo. Vpisovanje v trgovini pri Mili (tel. 78072) do 15. septembra. MLADINSKI PEVSKI ZBOR VRH SV. MIHAELA vabi prijatelje, simpatizerje in druge na veseli in pevski celodnevni izlet “po poteh Srečka Kosovela” v ponedeljek 26. avgusta. Vpisujejo Marko (tel. 882272), Alida in Nerina do jutri. DEŽURNA LEKARNA V GORO MARZINI, C. Italia 89, tel. 531443. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Man-lio 14/B, tel. 480405. POGREBI Danes: 7.45, Luigi Polini iz splošne bolnišnice v Sol-to Collina (Bergamo); 8.30, Fortunato Bernardin iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče. AVGUST ČERNIGOJ / DANES POTEKA 98 LET OD NJEGOVEGA ROJSTVA Spomin na velikega umetnika, ki je vznemirjal publiko in kritike V visoki starosti sedeminosemdesetih let je v Sežani leta 1985 usahnilo življenje velikega slovenskega avantgardnega umetnika Avgusta Černigoja, ki bi prav danes praznoval svoj 98. rojstni dan in ki je zadnja leta svojega dolgega in plodovito ustvarjalnega življenja preživljal na Krasu, sredi zelenja in v zavetju tople domačnosti li-piskih planjav. Tudi poslednje desetletje je posvetil likovni muzi in presenetljivo veliko ustvarjal, tako rekoč do zadnjega dne, in svoja številna dela iz različnih obdobij predstavljal na številnih samostojnih in skupinskih razstavah. Se istega leta so s pomočjo tedanje ravnateljice Kosovelove knjižnice in velike ljubiteljice njegove ustvarjalnosti g. Lučke Čehovin in kobilarne Lipica zbrali 1200 eksponatov in jih v izboru dr. Jureta Mikuža postavili v galeriji, ki nosi umetnikovo ime in naj bi kasneje prerasla v muzej njegovega celovitega življenjskega opusa. Galerija sredi kraškega turističnega bisera naj bi v svoje prostore privabljala številne ljubitelje, poznavalce in naključne goste. Zbrana dokumentacija pa naj bi življenje in delo umetnika, ki je v naši zavesti zapisan predvsem kot najpomembnejši slovenski konstruktivist, čeprav je ta v resnici le ena izmed faz njegovega ustvarjalnega razvoja, v dobršni meri razkrila in predstavila. Nekoliko presenetljivo pa je, da se to zadnje desetletje tega tisočletja o našem najpomembnejšem in najbolj izvirnem umetniku evropske konstruktivistične avantgarde ne govori več prav veliko in niti ne nadaljuje s proučevanjem in razkrivanjem vseh razsežnosti, ki jih ta celovit opus slikarja, grafika, kiparja, arhitekta in likovnega pedagoga v sebi ponuja. Pravzaprav te samonikle, po naravi impulzivne, nekonformistične, spontane, iskrene osebnosti, ki je orala ledino slovenskemu avantgardizmu, dolgo časa nismo poznali. Avgust Černigoj, rojen 24. avgusta 1898 pri Sveti Ani kot drugi izmed sedmih otrok, je bil desetletja osamljen, nerazumljen, nepriznan in njegovo zgodnje delo je bilo tako-rekoč potisnjeno globoko v ozadje. Za njegova nemirna iskanja je vedelo le nekaj osebnih prijateljev in somišljenikov. Prvo prelomnico v odkrivanju njegovega zgodnjega opusa pomeni njegova sedemdesetletnica, ki je vzbudila precejšnje zanimanje in radovednost teoretikov in zagovornikov novega konstruktivizma. To je bilo obdobje, ko so mladi ustvarjalci iskali opore in primerjave lastnim hotenjem in iskanjem. Čeprav je umetnostnozgodovinska stroka pojav konstruktivizma poučevala v sklopu raziskav umetnostnih gibanj prvih decenijev 20. stoletja, pomeni prvo pravo odkritje Černigojeve likovne ustvarjalnosti šele razstava s katalogom ob umetnikovi osemdesetletnici 1978. leta v Idriji in tri leta kasneje monografija izpod peresa istega avtorja, umetnostnega zgodovinarja dr. Petra Krečiča. Tako je velik del življenjskega opusa najpomembnejšega in najbolj izvirnega predstavnika slovenske konstruktivistične avantgarde že strokovno ovrednoten in postavljen na mesto, ki si ga v kontekstu razvoja slovenske umetnosti gotovo zasluži. Avgust Černigoj je bil nemirna, vedno smejoča in raziskujoča natura, ki se ni nikoli zadovoljila s preverjenim in znanim rezultatom, temveč je vedno znova, hitro in spontano prehajala v neraziskana področja tako v tematiki, tehniki in stilu. Bil je spreten oblikovalec, obvladal je metier, toda na prvo mesto je vselej postavil koncept, idejo, samo izvedbo pa je prepuščal svojemu talentu, ročni spretnosti, trenutnim okoliščinam, možnostim in vsakokratni improvizaciji. 2e od zgodnjih začetkov je vznemirjal tako publiko kot kritike, ki velikokrat, predvsem v dvajsetih letih, niso sprejeli vihrave in vedno iščoče avantgardne umetniške nravi. Več kot šest desetletij je bil prisoten tako v zamejskem prostoru, kjer so se ob njegovih vzgledih in vplivih razvili številni likovni umetniki (Franko Vecchiet, Klavdij Palčič, Marjan Kravos itd.), kot tudi v slovenskem prostoru, kjer je tako kot že s svojo prvo samostojno razstavo leta 1924 v Ljubljani tudi ob ponovnih srečanjih s slovensko kulturo po drugi svetovni vojni, korenito posegal v likovna prizadevanja. Pravo odkritje sodobnih evrospkih tokov in s tem tudi Černigojevih iskanj in videnj so za slovenski kulturni prostor povojnega obdobja pomenile razstave slovesnkih zamejskih ustvarjalcev, posebno razstava slikarskih in grafičnih del tržaških umetnikov (J. Cesar-, A. Černigoj, B. Grom, R. Hlavary, L. Spacal itd.) 1950. leta v Moderni galeriji v Ljubljani, ki je v miselnost socialističnega realizma vnesla nova obzorja in svežino duhovne razgibanosti. Avgust Černigoj je tako ponovno vstopil v slovenska likovna dogajanja. Konec prve svetovne vojne je Avgust Černigoj dočakal v Galiciji in domov v Trst prinesel nekaj del, od katerih se je ohranilo le pet perorisb, portretnih študij iz leta 1917. Vsakdanji kruh si je najprej služil z različnimi deli, 1921. leta pa so ga povabili v Postojno, kjer je, zaradi znanja slovenščine, poučeval na meščanski šoli, v prostem času pa veliko slikal. Bil je poln energije, podjeten, ustvarjalen in željan širšega znanja in novih, evropskih pogledov v umetnostna dogajanja. Zato se je odpravil v svet, najprej na šolanje v Bologno, kjer je 1922. leta opravil sprejemni izpit, vendar je zgodaj jeseni istega leta odpotoval v Miihchen. V želji po novem in drugačnem se je nato odpravil v nemški VVeimar v sloviti Bauhaus, da bi se neposredno seznanil z najradikalnejšimi avantgardnimi iskanji v Evropi v dvajsetih letih tega stoletja. Ves čas bivanja na tujem je spremljal tudi domača dogajanja in se 1923. leta predstavil z naslovnico prve septembrske številke Novega rodu, ki pa je odražala predvsem ekspresionistična gledanja. To leto je bilo zanj pomembno tudi zato, ker se je spoprijateljil s Karmelo Kosovel, ki mu je približala Kosovelova literarna iskanja. Leta 1924 je obiskoval osnovni tečaj pri Laszlu Moholyju - Nagyju in se povsem navzel duha konstruktivizma ter spoznal draži eksperimentiranja z novimi gradivi, z oblikami in njihovimi razmerji v prostoru. Okusil pa je tudi vzdušje odprtosti, sproščenosti in ustvarjalne svobode. V prepričanju, da »izvede umetnostno revolucijo v tem, po njegovem, umetnostno in družbeno zaostalem okolju«, je avgusta 1924. leta v Ljubljani pripravil samostojno razstavo, na kateri je razstavil umetnostne objekte, dele strojev, delovno obleko ameriškega delavca, motorno kol itd. ter vse to podkrepil z aktualnimi umetnostno revolucionarnimi gesli. Okrog sebe je začel zbirati somišljenike, oblikovati platnice nekaterih levo usmerjenih publikacij in navezovati stike z drugimi jugoslovanskimi avantgardami. Se pose- bej trdna vez se je stkala med Černigojevo zasebno Solo za arhitekturo in Delakovim Novim odrom. Navdušen nad novimi idejami je navduševal naprej: konstruktivizem mu je postal način življenja. Toda konstruktivizem ni padel na plodna tla: v času, ko je bila razstava odprta, o njej ni bilo pomembnejših poročil in strokovna kritika, ki je bila naklonjena ekspresionizmu, se je sodb o njej izogibala. Se več. Izidor Cankar je Černigoju poočital, kaj si drzne, Jože Plečnik se je čudil, »da v Ljubljani živi en čuden človek, ki pa zna čudovito lepo risatii.« Ljubljana tedaj Avgusta Černigoja ni razumela ne sprejela, začasna zaposlitev na tehniški srednji šoli se je iztekla, zato se je jeseni 1925. leta moral umakniti v Trst, kjer je kasneje poskušal organizirati umetnostno šolo. Se naprej pa je tesno sodeloval s pesnikom in prijateljem, v idejah podpornikom ter somišljenikom Srečkom Kosovelom in ob njegovi smrti junij 1926 ustvaril »konstruktivistični« portret v linorezu, ki je danes gotovo eno najbolj znanih del tega časa. Sodeloval je pri reviji Naš glas, delal za slovenski Ljudski oder pri Sv. Jakobu, še vedno sodeloval z Delakom in napisal, tako kot Delak, svoj manifest, sodeloval pri njegovi avantgardistični reviji Tank, razstavljal, ilustriral, navduševal, delal v ladjedelnici kot pleskar... Eno zadnjih Crnigojevih del iz tega obdobja je naslovnica za avgustovsko številko revije Ilustracija (1929). Konec tridesetih let se je to obdobje izpelo in kot je sam povedal: »Potem sem utihnil, ker so bili to zame hudi časi.« Pričel pa je slikati in to zato, pravi Černigoj, »ker so podcenjevali vse, kar je bilo novega. Hotel sem pokazati, da znam tudi slikati... Hotel pa sem dokazati, da je treba biti dober malar, če hočeš rezati, trgati, lepiti itd.« Čeprav se Černigoj ni nikdar več odločal za tako radikalne prijeme in je daleč od geometrično - matematičnih osnov prešel več zanimivih faz, od čistega krajinarstva in portretov iz intimnega okolja v novoimpresionistični tehniki, preko strogega geometričnega prikazovanja tihožitij in krajine v petdesetih letih, informela v šestdesetih, kolažev in konstrukcij v sedemdesetih in abstraktno - liričnih gvašev, akvarelov in risb v osemdesetih, pa je vendar skozi vse to ustvarjanje ohranjal ista najsplošnejša avantgardistična načela in ostajal zvest svojemu lastnemu iskanju. Desetletje pred drugo svetovno vojno za Černigoja gotovo ni bilo lahko, saj fizičnega dela v ladjedelnici ni več zmogel in je komaj preživljal družino. Nekoliko lažje mu je bilo, ko je pričel delati za lastnika in vodjo ateljeja za opremo ladij arhitekta Gustava Pulitzerja, vendar je s tem pristal na nekakšno dvojno življenje, ki ga je prisililo, da je kot konstrukti vist utihnil. Toda njegova umetniška nrav mu le ni dovolila, da bi zapadel v malodušje in nedelo, tako da je ustvarjal naprej, čeprav drugače. Slikal je intimno okolje svojega stanovanja, družino in prijatelje,' tihožitja ter več motivov iz tržaškega okolja: mesto, pristanišče, kraške vasi. Ustvaril je lep opus grafik tako v tehniki litografije kot jedkanice, pričel ki- pariti in risati. V letih med drugo vojno pa se je ukvarjal predvsem s freskantst-vom po slovenskih, še posebej primorskih cerkvah (Drežnica, Grahovo ob Bači, Knežak, Košana, Bač). Ta čas pomeni nekakšen obračun z medvojnim obdobjem, hkrati pa pričetek nove umetniške poti, ki jo je nakazala osebna razstava v Trstu novembra 1945. Slovenski prostor se je s Černigojevim ustvarjanjem ponovno srečal na zelo odmevnih razstavah, ki so jih pripravljali od osvoboditve 1945. leta do sredine petdesetih let, in tudi Trst je postal bolj odprt in dovzeten za slovenske ustvarjalce, ki so aktivneje posegali v nova likovna razmišljanja. Za Černigoja, ki je živel v Trstu, so se pričeli novi časi: postal je učitelj risanja na različnih slovenskih šolah in mlade vzgajal vse do upokojitve leta 1970. Veliko je slikal, risal, ponovno je izdeloval objekte, ustvarjal lepljenke in se še več posvečal grafiki, ki ga je še vedno zanimala samo kot enkratna stvaritev. Reproduciranje ga ni zanimalo, saj mu je bilo tako razmišljanje edino logično: dela, ki so bila na razstavah že prikazana, zanj niso bila več pomembna, saj je z njimi že zaznamoval svoje ideje. V zgodnjih petdesetih letih pa sta doživela tako grafika kot slikarstvo nov razvojni polet v smeri radikalnejšega poenostavljanja figuralnega motiva ali tihožitja, medtem ko je krajino geometrično preoblikoval šele nekoliko kasneje. Okrog 1960. leta se je Černigoj navduševal nad informel-sko estetiko, ki je prisegala na čisto govorico slikarskega gradiva in v grafiki na abstraktno vrezovanje v grafično ploščo. V slikarstvu je iskal poti v mešani tehniki, ki ga je proti koncu še-stedesetih let pripeljala do novega konstruktivizma. V začetku osemdesetih let se je loteval različnih tem, posegal po različnih tehnikah, celo po jedkanici. Nekaj starejših grafik je dal natisniti v večjih serijah v tehniki sitotiska. V več kot šest desetletij trajajoči delovni zagnanosti se je Avgust Černigoj torej ubadal z različnimi tehnikami, h katerim se je v različnih obdobjih različno intenzivno vračal: v grafiki, predvsem v jedkanici, linorezu in lesorezu, je. kot je sam zapisal, želel poiskati avtentičen umetniški izraz; lepljenko, ki sta jo komponirala že skupaj s Kosovelom, je kasneje uporabljal v scenografskih osnutkih in v kombinaciji z barvnimi svinčniki tudi kot samostojno likovno stvaritev; v mešani tehniki je izrezke vezal na olje ali tempero; v strganki je 1980. leta nastal obsežen ciklus; z objekti se je izražal vrsto let; na jesen življenja je posegel še po akvarelu in pastelu. Bogat opus. Mnoga dela so našla svoje mesto v uglednih zbirkah, galerijah in muzejih. Černigojevo umet-niškjo iskanje je doživelo polno priznanje: po preglednih razstavah v Sloveniji je veliko pregledno razstavo doživel tudi v Trstu. Černigoju gre zasluga, da smo, kot je zapisal dr. Krečič, »kot narod sodelovali pri rojstvu moderne evropske in svetovne duhovne zgradbe«. Zato bo 100-letnica njegovega rojstva gotovo priložnost, da se na velikega avantgardnega umetnika ponovno spomnimo. Nelida Silič Nemec REZIJA / POLETNE PRIREDITVE V Reziji je bilo letos poleti veliko zanimivih prireditev, ki jih je nekako sklenilo večdnevno praznovanje šmarnemiše. Tako so se organizirali tudi prvo srečanje rezijanskih godcev, se pravi citirašev in bunkulašev (na sliki). Montreal: danes začetek 20. filmskega festivala S projekcijo romantične komedije She‘s The One ameriškega režiserja Edvvarda Burnsa se bo nocoj v Montrealu začel jubilejni, 20. mednarodni filmski festival. Na festivalu bodo do 2. septembra predajali 318 dolgo- in kratkometraž-nih filmov iz 60 držav, od tega 124 filmov kanadske produkcije. V tekmovalnem delu programa se bo za nagrade potegovalo 21 filmov, med drugim tudi film Nimfa italijanske režiserke Line VVertmiiller, pa ruski, francoski in romunski filmi. S filmom Reizor, ki ga je po Gogoljevi drami posnel ruski igralec Sergej Gazaro, se bo v tekmo- valnem programu festivala predstavila ruska kinematografija, romunsko bo predstavljal Dan Pita s filmom Moje ime je Adam, satira na nekdanji režim Enerja Hoxhe Albaniji z naslovom Polkovnik Bunker režiserja Kutjima Cashkuja pa je nastala v albansko-francoski koprodukciji. Med režiserji filmov, ki jih bodo na festivalu premierno predvajali zunaj tekmovalnega programa, je več znanih imen. V Montrealu bodo tako premierno predvajah najnovejši film Portugalca Manoela de Olieire Zabaa, Li-bertarias Spanca Vicenta Arande, Sedmo sobo madžarske režiserke Marte Meszaros ter Lust and Reen-ge (Naslada in maščevanje) Astral-ca Paula Coxa. Na festivalu bodo v spremljevalnem programu v posebnih sekcijah predstavih izbor iz latinskoameriške kinematografije, sodobnega ruskega filma, ob 20-letnici festivala pa še quebeško kinematografijo zadnjih 20 let. Nagrado festivala za življenjsko delo bo letos prejel igralec Anthony Quinn, posebno nagrado pa igralec Nicholas Gage, letošnji dobitnik oskarja za glavno moško vlogo. Šestčlanski žiriji, ki bo nagrade pode-lila 2. septembra, predseduje francoska igralka Jeanne Moreau. BELGIJA / NEVERJETNI SUM BELGIJSKEGA JAVNEGA MNENJA Nekdo je nudil kritje pošasti iz Marcinella V torek bodo belgijski preiskovalci v Bratislavi BRUSELJ - Belgija sedaj zahteva, naj bo zadoščeno pravici. Po premostitvi šoka ob odkritju trupel Ju-lie in Melisse in po njunem ganljivem pogrebu so mediji in javno mnenje osredotočili pozornost na številna nerešena vprašanja, ki z ure v uro prihajajo na dan ob napredovanju preiskave. Novega netiva polemikam daje predvsem hipoteza, da je nekdo Dutrouxa in njego- ve pajdaše predolgo kril. Medtem se preiskava nadaljuje. Iskanje v dveh Dutrouxovih hišah in v vrtovih (na sliki AP) je bilo brezuspešno. V zadnjih 48-urah so aretirali še dva Dutrouxova »prijatelja«, Michaela Diakostavriano-sa in Clauda Thirauta. Prav tako se vedno bolj utrjuje domneva, da sta pred enim letom ugrabljeni najstnici An Marchal in Eefje Lambrechts v kaki državi vzhodne Evrope. Preiskovalci so osredotočili svojo pozornost na Slovaško. Direktor slovaškega Interpola Rudolf Gajdos je namreC včeraj potrdil pisanje belgijskega tiska, da je bil Marc Du-troux leta 1995 na Slovaškem. Navedel je tudi, da je imel Dutroux redne stike z ljudmi s Slovaškega in da se bo v torek v Bratislavi sestal z belgijskimi preiskovalci. Slo- vaška je namreC postala sumljiva, potem ko se je izvedelo, da so ob Du-trouxovi aretaciji decembra 1995 pri njem našli 2.000 slovaških kron. To in druga podobna odkritja zgovorno dokazujejo prepuste v belgijskem preiskovalnem in sodnem sistemu. Potem ko je pravosodni minister Stefaan De Clerck priznal, da je belgijska žendarmerija bila seznanjena z zločinskimi posti Marca Dutrouxa že od leta 1993, ni Čudno, da sedaj številni zahtevajo preiskavo o preiskavi. Poleti 1995, nekaj Časa po ugrabitvi obeh deklic, je namreC žendarmerija iz Grace-Hollogne prejela iz Charle-roija jasno dokumentacijo o Dutrouxovi zločinski dejavnosti. Da bi bila mera polna, je Clement de Clety, odvetnik aretiranca Michela Lelievra navedel, da je bil njegov varovanec skupaj z aretiranim Mi-chelom Lelievrom konfi-dent policije. Dvojica naj bi v preteklosti aktivno sodelovala pri odkrivanju prometa z ukradenimi avtomobili proti Vzhodu, v katerega naj bi bil vpleten tudi Dutromc. Ob vsem tem ni Čudno, da je dobro obveščeni dnevnik La Libre Belgique naslovil svoj članek o preiskavi: »Kdo varuje marca Dutromca.« Marie-France Botte, ženska leta in velika borka proti spolni zlorabi otrok, pa je mnenja, da ne bi bilo presenetljivo, Ce bi v prihodnjih mesecih ob pričevanju rešenih otrok spoznali, da so bile v ta srhljivi promet vpletene pomembne osebnosti iz Belgije in Evrope. Snežni meteži na Himalaji, drugje pa obsežne poplave NEW DELHI - Zagovornikom pojava tople grede je letošnje vreme pošteno zagodlo, ker od vsepovsod prihajajo podatki, ki izpodbivajo njihove teze. Po sneženju v avstralskih tropskih gozdovih, je sedaj zaradi snega v Kašmirju umrlo trideset hindujskih romarjev, ki so bili namenjeni v sveto jamo Amarnath na obronkih Himalaje. Oblasti so iz snežnega me-teža rešile drugih 300 romarjev. V nižje ležečih krajih pa je monsunsko deževje povzročilo nepopisno razdejanje. Podoben položaj je v sosednjem Pakistanu, kjer je zaradi nalivov in nizkih temperatur umrlo 25 oseb. Nic boljše ni v Vietnamu (na sliki AP), kjer so se ulice v Hanoiu spremenile v prave potoke. Po vseh teh zapletih je skoraj gotovo, da se naš planet uspešno brani pred toplo gredo z izjemnimi vremenskimi pojavi. Po posilstvu je ženska doživela moralno posilstvo v sodni dvorani LONDON - »Zakaj so mu dovolili, da me je v sodni dvorani trpinčil?«, se sprašuje v solzah ponižana in besna Julia Mason, ki je morala šest dni odgovarjati na vprašanja svojega posiljevalca Ral-stona Echvardsa. »Posiljena sem bila dvakrat. Najprej od Edvvardsa in nato še od britanskega sodstva«, je povedala Zenska, ki je včeraj napovedala, da se bo z vsemi sredstvi borila, tako da bodo iz britanskega sodnega sistema Črtali pravico posiljevalcem do samoobrambnega spraševanja svoje žrtve. Masonovi, ki je ločenka in mati dveh otrok, ni v uteho, da je bil njen posiljevalec obsojen. Zensko je proces »moralno strl« in prav zato je sklenila, da bo »v imenu Boga in žensk« preprečila, da bi tudi druge prestale tako preizkušnjo. Zenska je še povedala, da je njen posiljevalec dobesedno užival, ko ji je zastavljal kočljiva vprašanja. Ta primer je seveda sprožil val polemik. Po mnenju izvedencev pa sodnici Anne Goddard ni preostalo drugega, kot da posiljevalcu dopusti izpraševanje, ker to predvideva britanska zakonodaja. Sedaj pa so dani vsi pogoji, da se ta zakon spremeni. Tega mnenja so tako laburistični kot konservativni poslanci, ki se dobro zavedajo volilnega vpliva številnih ženskih organizacij in skupin, ki se borijo za človekove pravice NEMČIJA / NEOBIČAJNA CENZURA Ni smela spregovorili o davčnih težavah Njen televizijski program so »zatemnili« BERLIN - PredsinoCnjim je neka nemška televizijska mreža med neposrednim prenosom »zasenčila« svojo »najsvetlejšo zvezdo«, tako da ji bi preprečila iznesti pred milijoni gledalcev svoje davčne probleme. Za Nemčijo neobičajna cenzura se je pripetila ob koncu »talk-shovva« 38-letne Margarethe Schreinemakers, nesporne kraljice tovrstnih televizijskih oddaj. Televizijska voditeljica je že hotela povzdigniti svoj »telematski pendrek«, s katerim bi udrihala po finančnem ministru Theu VVaiglu, ko se je na ekranih pojavil obraz Ulricha Meyerja, ki je gledalcem sporočil, da se lastnega umazanega perila ne pere na televiziji. Resnici na ljubo je zasebna televizijska mreža Sat-1 predhodno napovedala, da bo to storila. Schreinemakerspva pa je bila vseeno prepričana, da se to ne bo zgodilo. Po »zatemnitvi« je ogorčeno izjavila, da so njenim gledalcem in poslušalcem preprečiti, da bi slišati njeno resnico. Zenska je prepričana, da jo finančni minister VVaigel preganja, ker je predčasno v svoji oddaji gostovala njegovo bivšo ženo, ki ločitve še ni prebavila in ji je mož dobe- sedno ostal na želodcu, tako da je povedala marsikatero pikro na njegov račun. V pričakovanju protidavCnega showa so zabeležili samo 6, 07 milijona gledalcev, običajno njene programe posluša tudi do 8 milijonov gledalcev. Schreine-makersova namreC v svojih programih dosledno obravnava kočljive teme od sodnikov, ki so zaljubljeni v prostiutke, do ninfomank in seropozitivnih. Ima pa prirojen dar, da ljudi do solz gane ob trpljenju drugih. Njena družba, ki nemški davkariji očita, da jo je prikrajšala za 25 milijonov mark, pa računa, da bo Schrei-nemakersova kaj kmalu povedala svoje na zasebni televiziji RTL, ki je televizijsko voditeljico najela za prihodnje leto. Kot običajno Nemci ne dajejo večjega pomena predsinoCnji zatemnitvi. Prav tako se le redki sprašujejo, ati je umestno, da televizijske zvezde iznašajo svoje probleme z davkarijo na televizijskih ekranih. Navsezadnje je Schreinemakersova le ena od tolikih, ki živi v tujini, tako da bi se izognila nemški davkariji, a ji kot kaže ni uspelo prelisičiti izvedence finančnega ministrstva. NOVICE Tonga prodaja državljanstvo SYDNEY - Tihooceanska otoška državica Tonga prodaja 7.000 svojih državljanstev za ceno od 12 do 25 milijonov lir. Kupci naj bi bili bogati Hongkongcani, ki bi radi novo državljanstvo v pričakovanju prehoda Hong Konga pod kitajsko suverenost. To je prvi primer, da neka država tako odkrito ponuja tujcem, naj kupijo državljanstvo in se tega očitno ne sramuje. Italijani kradli le rolexe MADRID - Španska policija je na balearskem otoku aretirala deset Italijanov in dve Italijanki, ki so se specializirali v kraji luksuznih zapesnih ur rolex. Vse žrtve so bile ženske ali priletne osebe, ki so jih podrli na tla in jim sneli ure i nato zbežali z motornimi kolesi. V tolpi so biti kot kaže sami izvedenci, ker niso niti enkrat ukradli kak Rolexov ponaredek, ki jih dobesedno mrgoli. Na Kubi so v šestih mesecih ukradli 251 službenih avtov HAVANA - Kot je zapisal včerajšnji kubanski dnevnik Granma, so na Kubi v prvem letošnjem šestmesecju ukradli kar 251 službenih avtomobilov. Vozila so nato razstavili in posamezne dele prodali na Črnem trgu nadomestnih delov. Velika večina avtov na otoku je nekdanjega sovjetskega izvora (lade in moskvici). Po razpadu komunističnega bloka in Sovjetske zveze so usahnile tudi dobave nadomestnih delov, tako da se sedaj ljudje znajdejo z »avtomobilskim kanibalizmom«. Seveda so na tarči skoraj izključno službeni avtomobili, za katere, kot kaže ne manjka nadomestnih delov. REŠEVANJE ČEČENSKE KRIZE Jelcin še ni podpri Lebeda Premirje spoštujeta obe strani GROZNI, MOSKVA nom. Slednji je, le nekaj (Reuter, B.Ž.) - Ruski varnostni poglavar Aleksander Lebed si je včeraj prizadeval pridobiti podporo mirovnemu sporazumu, ki ga je v četrtek sklenil s čečenskim vrhovnim poveljnikom Aslanom Mashadovom, vendar je dejstvo, da Jelcin Lebedu ni dal javne podpore, sprožilo vprašanja, ali je Kremelj zadovoljen z delom predsednikovega osebnega odposlanca v Čečeniji. Medtem ko je včeraj opoldne po lokalnem času v Čečeniji začelo veljati premirje, ki ga obe strani spoštujeta, se je Lebed vrnil v Moskvo, danes pa se bo spet odpravil v Čečenijo, kjer naj bi s tamkajšnjimi uporniki podpisal sporazum o dvostranskih odnosih med Moskvo in Groznim. Predsednik Sveta za varnost je dejal, da se namerava v Moskvi srečati z Jelcinom, vendar so iz predsedniko-■ vega tiskovnega urada sporočil, da o morebitnem sestanku ne vedo ničesar in začela so se pojavljati namigovanja o razkolu med Lebedom in Jelci- ur preden sta Lebed in Mashadov sklenila dogovor, v svojem prvem javnem nastopu dejal, da ni zadovoljen z delom svojega osebnega odposlanca v Čečeniji, saj naj tam ne bi dosegel nobenega napredka. Po sklenitvi sporazuma se Jelcin včeraj še ni oglasil. Lebed pa je zavrnil vse njegove kritike in dejal, da ne bo okleval pri uporabi razpoložljivih sredstev, s katerimi bo odstavil vse visoke uradnike, če ti ne bodo sprejeli njegovega mirovnega načrta. »Tukaj jaz ukazujem. Imam zakonita pooblastila, da izpolnim naloge, za katere sem odgovoren,« je dejal Lebed, ki je v preteklosti dejal, da ne nasprotuje čečenski odcepitvi, če si milijon tamkajšnjih prebivalce to zares želi. Edini, ki je do sedaj javno pohvali sporazum med Lebedom in Mashadovom, je bil čečenski voditelj Zelimkan Jandarbijev, ruski vojaški generali pa so napovedali, da se bodo njihove enote v skladu s sporazumom začele umikati iz južne Čečenije, ki jo nadzorujejo uporniki. Sporazum o premirju, ki sla ga sklenila Mashadov in Lebed, jeza zdaj obrodil sadove... ... kar so čečenski borci v Groznem včeraj izkoristili za dolgo pričakovani počitek (Reuter) ZDA / ZNANSTVENIKI POTRDILI DOMNEVO Boeing družbe TWA je bil žrtev bombe VVASHINGTON (Reuter, B.Ž.) - Ameriški časopis The New York Times je včeraj poročal, da so preiskovalci našli prvi znanstveni dokaz, da je nesrečo letala Boeing 747 letalske družbe TWA, ki je strmoglavilo prejšnji mesec, povzročila bomba, ki je eksplodirala v potniški kabini. Preiskovalci so na delu letala našli kemikalijo PETN (pentaeritritol tetranitrat), ki se pojavlja v plastičnih eksplozivih. Kljub temu pa znanstveniki še ne morejo zagotovo reči, ali je nesrečo letala povzročila bomba ali raketa zemlja-zrak. Eksplozivno sestavino PETN je namreč mogoče najti tako v bombah kot v raketah. Znanstveniki so ostanke omenjene kemikalije našli na delu sedeža, ki naj bi bil nameščen v delu letala med sedemnajsto in sedemindvajseto vrsto sedežev. To je del letala, za katerega so preiskovalci že do sedaj domnevali, da je bil središče eksplozije. Glavni preiskovalec nesreče letala družbe TWA Robert Francis poročila v časopisu The New York Times ni hotel potrditi. Dejal je, da Državni urad za varnost transporta (NTSB) in FBI potrebujeta še več dokazov, da bi lahko dokončno ugotovila ali je nesrečo povzročila bomba, raketa ali mehanska okvara. Kljub temu je Francis le pojasnil, da se zdi, da je letalo strmoglavilo zaradi eksplozije v bližini srednjega rezervoarja za gorivo. Ali je bila to primarna ali morda že sekundarna eksplozija, po Francisovih besedah ni znano. Nekateri drugi visoki uradniki pa so izrazili upanje, da bodo reševalci, ki še vedno iščejo ostanke letala, kmalu našli nove dokaze, ki bodo pomagali razvozlati tragično nesrečo. Preiskovalci si prizadevajo najti predvsem kovinske ostanke, na katerih so vidni sledovi eksplozije. To so fizične poškodbe, s pomočjo katerih je mogoče ugotoviti tip eksplozivne naprave. NOVICE ŽENEVSKA POGAJANJA O PREPOVEDI JEDRSKIH POSKUSOV SO SE IZJALOVILA Eksplozija pred sinagogo v Moskvi MOSKVA (STA/AFP) - Pred neko sinagogo v središču Moskve je v četrtek ponoči ekspodirala manjša bomba, ki pa ni terjala žrtev, je včeraj poročala agencija FTAR-TASS. Sinagoga je bila v času eksplozije prazna, poškodovana pa so bila le okna. Pohcija meni, da napad ni v zvezi z julijskima napadoma na trolejbus v Moskvi, židovska skupnost pa je prepričana, da gre za antisemitsko dejanje. Bob Dole še vedno zaostaja za Billom Clintonom NEW YORK (STA) - Republikanski predsedniški kandidat Bob Dole še vedno zaostaja za demokratom Billom Clintonom, vendar je po republikanski konvenciji prejšnji teden svoj zaostanek močno zmanjšal. Kot je pokazala javnomnenjska raziskava televizijske mreže NBC in Wall Street Journala, bi zanj glasovalo 27 odstotkov vprašanih, za Clintona pa 32 odstotkov volilnih upravičencev, če bi bile volitve danes. Ross Perot svojega položaja po konvenciji svoje Reformne stranke ni bistveno popravil. Ameriška vojaška letala strmoglavljajo ELUOTT (STA) - Nekaj ur za tem, ko je na vzhodni obali ameriške zvezne države Maryland strmoglavilo enosedežno vojaško letalo F/A-18 Homet ameriške mornarice, se je v močvirju na istem območjo zrušilo še vojaško letalo A-10 Nacionalne garde. Oba pilota še vedno pogrešajo. V zadnjem mesecu se je zrušilo že šest ameriških vojaških letal. Diplomatski incident zaradi tihotapljenja cigaret STOCKHOLM (STA) - Švedska je včeraj izgnala tri severnokorejske diplomate, ki so obtoženi poskusa tihotapljenja cigaret. Kot je povedal predstavnik Zunanjega ministrstva Stafian Bjorck, so dva diplomata in atašeja 12. julija letos zaustavili v estonski prestolnici Talin, ko so se hoteh vkrcati na trajekt s kombijem, polnim cigaret, ki so jih - z velikim dobičkom, seveda - nameravali prodati na Švedskem. Iskanje izhoda iz slepe ulice ŽENEVA (Reuter, B.Ž.) - Potem ko v četrtek enain-šestdesetim državam udeleženkam Konference o ra-zoroževanju zaradi indijskega veta ni uspelo sprejeti sporazuma o prepovedi jedrskih poskusov, so se včeraj začela pojavljati razmišljanja, kako bi omenjeni sporazum kljub temu spravili v Generalno skupščino Združenih narodov. Indija je v četrtek, ko se je iztekel zadnji rok za podpis sporazuma, vztrajala pri svojem vetu in celo blokirala sprejem zaključnega poročila Generalni skupščini Združenih narodov, v katerem naj bi pisalo, da so pogajanja propadla. Indija se s predlaganim sporazumom ne strinja predvsem zaradi tega, ker ne vsebuje določil, ki bi določala umik, po katerem naj bi se pet jedrskih velesil znebilo vseh zalog jedrskega orožja. Po indijskem mnenju bi sporazum samo še potrdil razliko med državami, ki imajo jedrsko orožje, in državami, ki ga nimajo. Udeleženke konference v Ženevi so upale da bo lahko pogajalski odbor Združenim narodom poslal vsaj poročilo, v katerem naj bi pisalo, da pogajalcem ni uspelo doseči konsenza. Vendar je Indija, ki se ji je tokrat pridružil še Iran, blokirala tudi to potezo. Pet jedrskih velesil in večina ostalih držav pa kljub temu še vedno upa, da bo Generalna skupščina na septembrski seji razpravljala tudi o sporazumu o prepovedi jedrskih poskusov ter ga potrdila in s tem že konec septembra ali v začetku oktobra omogočila njegovo podpisovanje, kot je bilo to predvideno že dalj časa. Jedrske velesile so v četrtek v Ženevi poudarile, da ne želijo, da bi se v New Yorku o omenjenem sporazumu začela pogajanja o novih amandmajih. Združene države Amerike, Velika Britanija, Francija, Rusija in Kitajska želijo, da bi Generalna skupščina potrdila nespremenjen tekst sporazuma. Vendar pa omenjenih pet držav ne bo prevzelo pobude pri prizadevanjih, da bi sporazum o prepovedi jedrskih poskusov spravili skozi Združene narode. Kot je dejal ameriški predstavnik na konferenci o ra-zoroževanju Stephen Le-dogar, morajo pobudo prevzeti nejedrske države, katerih podpora bo ključnega pomena za sprejem sporazuma. Nenazadnje so prav nejedrske države tiste, ki so izzvale pogajanja o prepovedi jedrskih poskusov. Kot je včeraj sporočila vlada v Canberri, bo vodstvo v prizadevanjih za sprejem sporazuma prevzela Avstralija. Avstralski zunanji minister Alexander Downer je dejal, da bo Canberra prevzela vlogo pokrovitelja resolucije, ki bo po propadu ženevskih pogajanj od Združenih narodov zahtevala ukrepanje. Kot se je izvedelo iz dobro obveščenih virov, je avstralski tekst omenjene resolucije že krožil med pogajalci v Ženevi. Avstralija naj bi svoje poročilo in tudi osnutrek načrta za jedrsko razorožitev Generalni skupščini predstavila v sredini septembra. Poročilo je oblikovala posebna komisija mednarodnih strokovnjakov, med katerimi sta bila tudi nekdanji francoski premier Michel Rocard in nekdanji ameriški obrambni sekretar Robert McNamara. Avstralski pogajalec na konferenci v Ženevi Richard Starr je dejal, da Canberra še vedno verjame, da je pogodbo o prepovedi jedrskih poskusov po skoraj treh letih pogajanj in desetletjih pričakovanj Se vedno mogoče rešiti. Toda diplomati menijo, da so možnosti, da bi bila pogodba za podpisovanje pripravljena že konec septembra, zelo majhne. Mnogi se namreč bojijo, da bosta Indija in Iran, ki ostro nasprotujeta osnutku sporazuma, tudi v New Yorku nadaljevala s postavljanjem proceduralnih preprek. Vsaka od omenjenih dveh držav pa lahko računa tudi na podporo nekaterih drugih neuvrščenih držav. O usodi sporazuma pa bodo odločile prav neuvrščene države in njihova enotnost, česar se zaveda tudi Avstralija, ki si je v teh vrstah že začela iskati zaveznike, ki bi ji pomagali osamiti Indijo. Kdaj bodo svetu dokončno prihranjeni taki prizori? PODPIS ZGODOVINSKEGA SPORAZUMA MED HRVAŠKO IN ZRJ Konec petletne prekinitve odnosov Gronič in Milutinovič sta si končno segla v roki BEOGRAD - Zunanja ministra Republike Hrvaške in Zvezne republike Jugoslavije, Mate Graniti in Milan Milutinovič, sta vtieraj popoldne v srbski prestolnici podpisala dolgo pričakovani sporazum o normalizaciji odnosov med državama. Po veti preložitvah podpi-sne slovesnosti, ki so krepko dvignile napetost in med novinarji sprožile plaz ugibanj o tem, ali se bo Granitiev obisk sploh končal v skladu s pričakovanji, sta se Sefa diplomacij Hrvaške in srbsko-Cmogorske federacije vendarle podpisala pod besedilo sporazuma, katerega vsebina za zdaj ni dostopna širši javnosti. Tako se je v beograjski Palači federacije pod jugoslovansko trobojnico in hrvaško Šahovnico z uradnim medsebojnim priznanjem končalo petletno obdobje sovražnosti in prekinjenih odnosov med sosednjima državama. Jugoslovanski zunanji minister Milutinovič je včerajšnji dogodek označil kot »zgodovinski«, saj so urejeni odnosi med Zagrebom in Beogradom po njegovih besedah temelj miru na Balkanskem polotoku. Čeprav predstavnikom sedme sile uradno ni nihče pojasnil, kaj natančno je zapisa- no v prelomnem dokumentu, pa se je neuradno izvedelo, da sporazum govori o medsebojnem priznanju obeh držav v okviru mednarodno priznanih meja, pri tem pa vprašanju statusa polotoka Pre-vlaka pušča oznako »sporno«, vendar le z varnostnega, ne pa z ozemeljskega staliSča. Sporazum zajema tudi vprašanja vrnitve beguncev in pregnancev na domove ter določa pravice manjšin. Državi naj bi druga drugi priznali tudi vzajemno državno kontinuiteto, vendar brez navedbe datumov; enak določilo vsebuje tudi pred časom sklenjeni sporazum o normalizaciji donosov med ZRJ in Makedonijo. Kar zadeva vprašanja nasledstva, besedilo sporazuma med Zagrebom in Beogradom predvideva, da bodo vsi problemi rešeni v skladu z odločitvami pristojnih mednarodnih komisij in načeli mednarodnega prava. Neuradni hrvaški viri so poleg tega sporočili, da naj bi državi v naslednjih petnajstih dneh izmenjali veleposlanika, prvi hrvaški veleposlanik v ZRJ pa naj bi postal Zvonimir Markovič, sedanji Sef urada RH v Beogradu. Treba je pripomniti, da je vedenje jugoslovanskih in hrvaških diplomatov včeraj povzročilo precej sivih las novinarjem. Do slovenskega podpisa sporazuma naj bi namreč - po prvotnem scenariju - prišlo že opoldne, nato pa so uro velikega dogodka nenehno premikali naprej, vse do treh popoldne, ko so se porajajoči dvomi vendarle lahko razblinili. Ko se je eden od poročevalcev v tiskovnem središču pozanimal, ali bosta Graniti in Milutinovič po podpisu na voljo za vprašanja sedme sile, je dobil več kot zanimiv odgovor - nobenih vprašanj ne bo, kajti, če so vprašanja, morajo biti tudi odgovori, če pa bodo odgovori, potem ne bo nič z normalizacijo odnosov... Včerajšnji sporazum je torej treba razumeti zlasti kot okvir za nadaljnja dogovarjanja in postopno zbliževanje med Hrvaško in ZRJ. Maja MaršiCeviC SARAJEVO (Reuter, STA, L.S.) - Mednarodni posrednik Carl Bildt je izrazil resno zaskrbljenost zaradi poročil, ki potrjujejo sume, da na območjih, ki jih nadzorujejo bosanski Srbi, priprave na septembrske volitve spremlja vrsta nepravilnosti. Hkrati se je z obžalovanjem odzval na potezo muslimanske Stranke demokratične akcije, ki je zagrozila z bojkotom volitev. Opazovalci Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi so namreč ugotovili, da so srbske oblasti napotile mnogo »svojih« beguncev, naj se vpišejo na volilne sezname v okrožjih, odkoder so med vojno pregnali večinsko muslimansko prebivalstvo. Cilj teh manipulacij je - po trditvah poznavalcev - jasen: legalizirati rezultate etničnega čiščenja. »V največjem obsegu naj bi prihajalo do tovrstnih kršitev na območju Brčkega in Srebrenice,« je povedal Bildt in dodal, da je od predstavnikov OVSE, ki so zadolženi za nadzor nad pote- kom prvih povojnih volitev v BiH, zahteval, naj preprečijo sleherni »volilni inženiring«. »Ce ne bo slo drugače, bomo razveljavili volilne sezname, ki so očitno nekorektni,« je dejal Bildt. Tiskovni predstavnik OVSE pa je včeraj v Sarajevu izjavil, da resno razmišljajo o preložitvi občinskih volitev, medtem ko bodo splošne volitve nedvomno izvedli v predvidenem roku, torej 14. septembra. Vodstvo Izetbegovičeve SDA je že v četrtek terjalo od OVSE revizijo pravil vpisa beguncev v volilne imenike, v nasprotnem primeru pa zagrozilo z bojkotom volitev. Vladajoča .muslimanska stranka zahteva predvsem odpravo obrazca P-2, ki omogoča beguncem, da izjemoma glasujejo v kraju, kjer trenutno bivajo, in ne tam, od koder so pobegnili. Po mnenju SDA so Srbi to možnost množično zlorabili, da bi uzakonili svoje organe oblasti v krajih, kjer so bili pred vojno v manjšini. SRBSKI TISK NAPOVEDUJE Na Ohridu naj bi guvernerji razdelili jugoslovansko zlato FRANCOSKA POLICIJA JE PREKINILA STAVKO PRISELJENCEV S pendreki nad uporne Afričane KerJuppejevo prepričevanje ni zaleglo, so oblasti uporabile silo PARIZ (Reuter, L.S.) - Francoske oblasti so se včeraj odločile, da vendarle s silo »rešijo« zaplet s približno tristo afriškimi imigranti, ki so več tednov vztrajali v pariški cerkvi Svetega Bernarda -deset jih je ves Cas tudi gladovno stavkalo - iz protesta, ker jim po leta 1993 sprejetem zakonu o priseljencih grozi izgon iz države. BEOGRAD (STA) - Guverner Narodne banke Makedonije Borko Stano-evski je za včerajšnjo Naso borbo izjavil, da se bo srečanja guvernerjev centralnih bank nekdanjih republik SFRJ na Ohridu, napovedanega za 14. september, udeležil tudi guverner Narodne banke Jugoslavije. Eno izmed vprašanj, ki naj bi jih obravnavali na omenjenem srečanju, naj bi bila tudi razdehtev zlatih rezerv nekdanje centralne banke SFRJ, ki so shranjene v baselski BIS banki. Ce se bodo guvernerji na Ohridu dogovorili o razdelitvi zlata, naj bi organi banke v Baslu sprejeli ustrezen sklep, na osnovi katerega naj bi vsaka od centralnih bank dobila svoj del zlatih rezerv, je za beograjsko Našo borbo povedal Stanoevski. Neodvisni srbski dnevnik pa je hkrati navedel tudi izjavo Marjete Šketa, predstavnice za tisk Banke Slovenije, ki je zatrdila, da še vedno ni znano, kdaj in kje bo novo srečanje guvernerjev centralnih bank Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Makedonije. Za ohridski sestanek namreč ni še nobene uradne pobude, je povedala gospa Šketa in dodala, da so z zadnjega srečanja guvernerjev, ki je bilo 25. julija na Bledu, poslali vabilo na novi sestanek tudi namestniku guvernerja Narodne banke Jugoslavije Božidarju Gazivodi. Poleg tega je omenila, da od blejskega sestanka ni bilo iz Basla Se nobenega glasu in da je doslej edini predlog o delitvi zlatih zalog nekdanje SFRJ baselska banka poslala že 5. julija. Naša Borba pa je včeraj pisala tudi o pričakovanjih vlade Zvezne republike Jugoslavije, da bo Mednarodni denarni sklad sprejel sklep o članstvu ZRJ v tej ustanovi takoj, ko bo ustrezna vladna uredba sprejeta v zveznem parlamentu. Časnik opozarja, da takšnega sklepa MDS ni realno pričakovati pred marcem naslednjega leta ter da ZRJ ne bo dosegla sporazuma s skladom in Svetovno banko pred koncem leta 1997. V VVashingtonu se trenutno mudi namestnik guvernerja NBJ, ki naj bi se na neuradnem pogovoru srečal s predstavniki MDS in Svetovne banke. Jugoslovanski uradni krogi predvidevajo, da se bo ZRJ uvrstila na dnevni red zasedanja izvršilnih direktorjev MDS oktobra letos, Naša Borba pa meni, da se to tik po predsedniških volitvah v Združenih državah Amerike gotovo ne bo zgodilo. »-ZRJ ni priznana nikakršna kontinuiteta, marveč nasledstvo članstva, enako kot vsem nekdanjim jugoslovanskim republikam, ki so brez zavlačevanja in pogojevanja podpisale enake sklepe o članstvu pri MDS,« navaja časnik. Jugoslovanski viri, ki so blizu državnim organom, pa so prepričani, da bo ZRJ izpolnila vse pogoje že s privolitvijo v vse, kar se od nje zahteva v zvezi z BiH in Hrvaško. Kosovo po njihovem mnenju naj ne'bi bi problem, obenem pa poudarjajo, da bodo za ZRJ veliko težja pogajanja z londonskim klubom kot pa z MDS. Premier Juppe je v četrtek zvečer sporočil, da je vlada pripravljena preučiti vsak primer posebej in pri tem upoštevati zlasti človekoljubni vidik, nikakor pa ne bo pa dodelila dovo--Ijenj za bivanje vsem protestnikom. Potem ko je to stališče je potrdil tudi Državni svet, najvišje administrativno sodišče v Franciji, so stavkajoči Afričani odločno zavrnili poziv, naj prekinejo s protestom in se razidejo, hkrati pa so pozvali javnost, naj prepreči »napad« na cerkev. Okrog osme ure zjutraj se je več sto pripadnikov posebnih enot notranjega ministrstva prebilo skozi množico simpatizerjev protestnikov, ki je skušala zadržati policiste, vdrlo v cerkev in s silo odvedlo deseterico gladovno stavkajočih - ti so že 50. dan živeli le od čaja in vitaminskih tablet - v reševalne avtomobile, M so shirane priseljence odpeljali v vojaško bolnišnico. Iz zgradbe so odstranih tudi ostale imigrante, zatem pa je policija s solzilcem in pendreki razgnala še demonstrante, v glavnem Francoze afriškega rodu in pripadnike gibanj za človekove pravice, ki so zmerjali »organe« in se hoteh z njimi spopasti. Pri tem je bilo nekaj ljudi lažje poškodovanih. Ravnanje konservativne vlade in pobrije je že obsodilo več človekoljubnih organizacij, opozicijskih poh-tikov in cerkvenih ustanov. NOVICE Konec operacije Vulkan SARAJEVO (STA/AFP) - Mirovne sile zveze Nato so zaključile operacijo Vulkan, v okviru katere so uničile 400 ton orožja, ki so ga zasegle bosanskim Srbom, so včeraj sporočili s poveljstva Iforja. Operacijo so menda končali že v četrtek, včeraj pa so počistili še kraj, kjer so uničevali orožje. Srbi, ki so operaciji sicer ostro nasprotovali, je po trditvah Iforja niso ovirali. V Sarajevu in Beogradu odprli urad haaškega sodišča BEOGRAD (STA/AFP) - Mednarodno sodišče za zločine v nekdanji Jugoslaviji s sedežem v Haagu je v četrtek odprlo svoj urad v Sarajevu, včeraj pa še v srbski prestolnici. Beograjski urad sta odprla pomočnik glavnega tožilca sodišča Graham Blevvitt in jugoslovanski minister za pravosodje Vladimir Krivokapič. Odposlanec indijskega zunanjega ministra v Sloveniji LJUBLJANA - Na obisku v Sloveniji se mudi posebni odposlanec indijskega zunanjega ministra, državni sekretar V. K. Graver, ki se je včeraj sešel z državnim sektretarjem Ignacem Golobom, sprejel pa ga je tudi zunanji minister Davorin Kračun. Državni sektretar Golob in posebni odposlanec Graver sta po pogovorih podpisala protokol o sodelovanju med zunanjima ministrstvoma obeh držav. Protokol vzpostavlja institut sodelovanja in rednih posvetovanj med ministrstvoma ter sodelovanje držav v mednarodnih organizacijah. Ignac Golob je pozitivno ocenil razvoj dvostranskih odnosov in poudaril, da gospodarsko sodelovanje med državama narašča, da pa še vedno ostajajo številne neizkoriščene možnosti. Po njegovih besedah bi k poglobitvi sodelovanja vsekakor prispevalo načrtovano odprtje veleposlaništva Republike Slovenije v New Delhiju. Sekretar Graver je ob tem izrazil prepričanje, da bo tudi Indija razmislila o svojem predstavništvu v Ljubljani. Državni sekretar je gostu predstavil glavne zunanjepolitične naloge Slovenije, še zlasti prizadevanja za polnopravno članstvo v Evropski Uniji in zvezi Nato, Graver pa je predstavil indijske poglede na razmere v južnoazij-ski regiji, odnose s sosedami in indijsko stališče na pogajanjih v okviru Konference o jedrski razorožitvi. Indijskega gosta je včeraj sprejel tudi minister za zunanje zadeve Davorin Kračun, ki je v pogovoru izpostavil pomen krepitve sodelovanja med državama in poudaril, da bo uspešen potek gospodarskih reform v obeh državah odprl možnosti za krepitev menjave in gospodarskega sodelovanja. Kračun je povabil indijska ministra za zunanje zadeve in ministra za trgovino, da v kratkem obiščeta Slovenijo. ATLETIKA / GOLDEN FOUR V BRUSLJU Rekordni tek Maročana Hissoua Spet zablestela tudi Mašterkova NOGOMET / 2REBV V EVROPSKIH POKALIH Juventus v ligi prvakov takoj proti Manchestru Pri Milanu zadovoljni z žrebom - Najbolj zaskrbljeni so pri Romi - Ljubljansko SCT Olimpijo proti romunski Bistriti Uga prvakov Skupina A Glasgow Rangers (Sko), Auxeixe (Fra), Ajax Amsterdam (Niz), Oasshop-per Zurich (Švi) Skupina B Wi(kew Lodž (Pol), Atletico Madrid (Spa), Steaua Bukarešta (Rom), Bo-mssia Dortmund (Nem) Skupina C Manchester U. (Ang), Rapid Dunaj (Avt), Feuerbache (Tur), Juventus (Ita) Skupina D Porto (Por), IFK Goteborg (Sve), Rosenborg (Nor), Milan (Ita) Pokal pokalnih zmagovalcev Šestnajstina finala Nimes (Fra) - Kispest Honved (Madz) Sturm Gardec (Avt) - Sparta Praga (Ceš) Constmctor (Mol) - Galatasaray (Tur) Kaiserslautem (Nem) - Gr. zvezda (ZRJ) MyPa-47 (Fin) - Liverpool (Ang) Sion (Svi) - Niva (Ukr) Aarhus (Dan) - SCT Olimpija (Slo) Cercle Bruges (Bel) - Brann (Nor) Lokomitiv Moskva (Rus) - Varteks (Hrv) Reykjavik (Isl) - AIK Stockholm (Sve) BarceUona (Spa) - EPA Lamaka (Cip) Benfica (Por) - Ruch Chorzow (Pol) AEK Atene (GrC) - Chemlon (Sik) Gloria Bistrita (Rom) - Fiorentina (Ita) Dinamo Batumi (Gru) - Eindhoven (Niz) Vaduz (Lie) - Pariš SG (Fra) Prve tekme 12.9, povratne 26.9. Pokal UEFA Dvaintridesetina finala Brondby (Dan) - Aarau (Svi) Ferenc\'aros (Madž) - 01ympiakos (Gre) CSKA Moskva (Rus) - Feyenoord (Niz) Odense (Dan) - Boavista (Por) Hapoel Nikozija (Cip) - Espanol (Spa) Newcastle (Ang) - Hahnstads (Sve) Aberdeen (Sko) - Barry Town (Wal) Guingamp (Fra) - Mer (Ita) Hutnik Kraiova (Pol) - Monaco (Fra) Panathinaikos (GrC) - Legija Varšava (Pol) Arsenal (Ang) - Borussia Mon. (Nem) Celtic Glasgow (Sko) - Hamburg (Nem) Roma (Ita) - Dinamo Moskva (Rus) Torpedo Moskva (Rus) - Dinamo Tbilisi (Gru) Tenerife (Spa) - Makabi Tel Aviv (Izr) Cemomorec (Ukr) - National Bukarešta (Rom) Lens (Fra) - Lazio (Ita) Aston ViUa (Ang) - Helsingborg (Sve) Malmo (Sve) - Slavija Praga (Ceš) Rapid Bukarešta (Rom) - Karlsruhe (Nem) Bodo (Nor) - Trabzonspor (Tur) Silkeborg (Dan) - Spartak Moskva (Rus) Bruges (Bel) - Lyngby (Dan) Ekeren (Bel) - Casino Gradec (Avt) Parma (Ita) - Vitoria Guimaraes (Por) Dinamo Kijev (Ukr) - Neuchatel (Svi) Tiral (Avt) - Metz (Fra) Molenbeek (Bel) - Besikatas (Tin-) Vladikavkaz (Rus) - Anderlecht (Bel) Valencia (Spa) - Bayem Munchen (Nem) Montpellier (Fra) - Sporting Lizbona (Por) Schalke 04 (Nem) - Roda Kerkrade (Niz) Prve tekme 10.9. povratne 24.9. BRUSELJ-Tretji v seriji štirih vrhunskih atletskih mitingov Gold four (zadnji bo v Berlinu) je postregel z velikimi podvigi. NajveCjega je v teku na 10.000 m dosegel Maročan His-sou, ki je s časom 26.38, 09 zrušil svetovni rekord Gebresei-laseia (26:43,53). Teden dni po zmagi na milji v Ziirichu je Rusinja Svetlana Mašterkova postavila novo znamko tudi v teku na 1000 m. Dosegla je čas 2:28, 98. Zelo blizu podviga je bil na 3.000 m tudi Kenijec Daniel Komen, ki je najboljšo znamko s časom 7:25, 87 zgrešil le za pol sekunde, odlično pa se je na 1500 m odrezal tudi Maročan El Guerrouj (3:29,05) Boj šprinterjev je kot v Ziirichu dobil Dennis Mitchell. Američan je premagal olimpijskega prvaka Baileya, tretji pa je bil Carl Lewis, ki je dokazal, da je še vedno hiter. Med ženskami je svojo premoč potrdila Deversova, ki je dosegla za desetinko sekunde boljši čas kot v Atlanti, kjer je zmagala. Suvereno je na 400 m zmagal tudi Michael Johnson, za katerega je menda vladalo največ pričakovanja. Svoj veliki dan je doživela tudi Aostanka Roberta Bfune-tova, ki je na 5.000 m zmagala s časom 14:48, 96 in premagala favorizirano Ribeirovo ter dokazala, da zdaj trdno sodi v sam svetovni vrh. Nameravala se je posvetiti maratonu, zdaj se bo verjetno premislila. Slabo pa se je na 3.000 m z zaprekami odrezal Lambmschini. Zmagal je olimpijski prvak Keter, Italijan pa je bil šele enajsti. Brigita Bukovec pod pravim nalivom, ki je označeval prve ure mitinga, se ni najboljše znašla. Na 100 m z ovirami je zmagala olimpijska prvakinja Ludmila Engquist z (glede na popohoma razomočeno progo) odličnim rezultatom 12, 60. Bukovčeva je štartala počasi in ni nikoli ogrozila zmagovalke ter pristala komaj na 5. mestu. Rezultati Moški - 110 m ovire: 1. Johnson (Zda) 12, 92, 2. Jackson (Vbr) 13, 24, Valle (Kub) 13, 33. 5.000 m: 1. Bmnet (Ita) 14:48, 96, 2. Ribeiro (Por) 14, 58, 29, 3. Barsosio (Ken) 14,58, 29.100 m: 1. Mitchell (Zda) 10, 03, 2. Bailey (Kan) 10, 09, 3. Lewis (Zda) 10,10. 400 m ovire: 1. Adkins (Zda) 47, 93, 2. Matete (Zam) 47, 99, 3. Robinson (Avs) 48, 86, 8. Ottoz (Ita) 49, 61. 3000 m zapreke: 1. Keter (Ken) 8:10,02,2. Sang (Ken) 8:12,04,3. Kiptanui (Ken) 8:12, 65.400 m; 1. Johnson (Zda) 44, 29, 2. Mills (Zda) 44, 78, 3. Maybank (Zda) 44, 92. 200 m: 1. Fredericks (Nam) 19, 92, 2. Bodon (Tri) 19, 99, 3. VVilliams (Zda) 20,21. 3000 m: 1. Komen (Ken) 7:25,87. 800 m: 1. Kipke-ter (Ken) ZENSKE - disk: 1. Wyludda (Nem) 66, 60 m, 2. Žvereva (Blr) 65, 66 m, 3. Dietzsch (Nem) 61,74 m. 100 m ovire: 1. Engquist (Sve) 12, 60, 2. Free-man (Jam) 12, 77, 3. Lopez (Kub) 12, 85, 5. Bukovec (Slo) 12, 95.100 m: Devers (Zda) 10, 84, 2. Torrence (Zda) 11, 00, 3. Ottey flam) 11, 04. 1500 m: 1. Jacobs (Zda) 4:01, 77, 2. Djate (Fra) 4:02, 26, 3. Sacramento (Por) 4:02, 67.1000 m: 1. Mašterkova (Rus) 2:28, 98,2. Muto-la (Moz) 2:29,66, 3. Rydz Spol) 2:39,00. 200 m: 1. Qnyali (Nig) 22,42, 2. Miller (Zda) 22,66, 3. Privalova (Rus) 22, 68. 400 m: 1. Freeman (Avs) 49, 48, 2. Pereč (Fra) 49, 72, 3. Ogunkoya (Nig) 49, 97. Višina: 1. Kostadi-nova (Bol) 2, 03, 2. Babakova (Ukr) 2, 03, 3. Astafei (Nem) 2, 01. ŽENEVA - Evropski prvak Juventus bo v kvalifikacijski fazi letošnje lige prvakov vnovič nastopil v C skupini. Podpredsednik Roberto Bettega meni, da je to dober znak. Toda Tu-rinčani se bodo že v prvem kolu doma pomerili z angleškim Manchester Unitedom, ki letos ne skriva želje, da bi osvojil naslov prvaka stare celine. »Moramo absolutno dobiti uvodno srečanje. Za nas in tudi za Milan je bistveno, da v skupini zasedemo prvo mesto, da se izognemu medsebojnemu spopadu v četrtfinalu«, je dejal Bettega in pozval navijače, naj ne pozabijo na dunajski Rapid, ki je lani prišel do finala pokala pokalnih zmagovalcev. Feuerbache pa ne straši nikogar. Milanov podpredsednik Adriano Galliani je zelo iskreno povedal, da je njegovo moštvo pristalo v lahki skupini. Med italijanskimi funkcionarji v Ženevi je najbolj zaskrbljen pogled imel športni vodja Rome Emiliano Mascetti. »Moskovski Dinamo je po 24 kolih v mskem prvenstvu tretji. Ruse je bolje srečati spomladi,« je dejal Mascetti. Laziu je v pokalu UEFA pripadel francoski Lens, ki je pred slabim desetletjem Rimljane doma premagal s 6:0. Naravnost evforičen je bil predsednik francoskega Guin- gampa Bertrand Salomon, ki se bo pomeril z Interjem. »To je krasno, naš štadion bo eksplodiral. To bo za nas nepozaben dan in bomo imeli izreden dobiček.« Guingamp je v treh letih iz C napredoval v A ligo, v pokal UEFA pa se je uvrstil iz intertota. »Imeli smo srečo. Lahko mi nam na primer izžrebali Crve-no zvezdo«, je za Fiorentino priznal Giancarlo Antognoni, potem ko je izvedel, da njegovo moštvo čaka nastop z romunsko Bistrito. Edini slovenski predstavnik v Evropi, ljubljanska SCT Olimpija, bo igral proti danskemu Aarhusu. »Nasprotnika sicer ne poznamo, vendar si bomo šli v kratkem ogledati kakšno njihovo srečanje. Sam sem si sicer želel Barcelono ali Liverpool, toda z Danci imamo možnosti za drago kolo«, je komentiral novi trener Ljubljančanov Jedinko Perica, ki je pred četrtkovim nastopom v Sofiji nadomestil Petra Nado-vezo.« Spored Milanovih in Juven-tusovih tekem: 1. kolo (11.9.): Juventus -Manchester, Milan - Porto; 2. kolo (25.9.): Feuerbache - Ju- ventus, Rosenborg - Milan; 3. kolo (16.10.): Rapid Dunaj - Juventus, Goteborg - Milan; 4. kolo (30.10.): Juventus - Rapid Dunaj, Milan - Goteborg; 5. kolo (20.11.): Manchester - Juventus, Porto - Milan; 6. kolo (4.12.): Juventus - Feuerbache, Milan - Rosenboig. Četrtfinale (5. in 19.3.97): 2. iz B skupine proti 1. iz A skupine (A), 2. iz A skupine proti 1. iz B skupine (B), 2. iz D skupine proti 1. iz C skupine (C), 2. iz C skupine proti 1. iz D skupine (D). Polfinale (9. in 23.4.97): A proti D in B proti C. NOVICE Danes za pokal Italije Danes bodo odigrali 15 tekem 1. kola nogometnega pokala Italije. Spored (v oklepaju moštvo, s katerim se bo zmagovalec srečal v 2. kolu, 28. 8.): Empoh -Reggina (Milan), Lecce - Genoa (Sampdoria), Brescia - Lucchese (Vicenza), Como Cremonese (Udinese), C. di Sangro - Cesena (Roma), Gualdo - Torino (Bologna), Pistoiese - Cosenza (Fiorentina), Avellino - Ve-nezia (Lazio), Ascoli - Bari (Verona), Ancona - Pescara (Parma), Monza - Padova (Napoli), Chievo - Saler-nitana (Cagliari), Ravenna - Palermo (hiter), Noceri-na - Piacenza (Perugia), Andria - Foggia (Juventus). Luperini veča prednost PARIZ - Italjanka Fabiana Luperini je po četrtkovi zmagoslavni vožnjo včeraj osvojila tudi 10. etapo kolesarskega tuora za ženske od Guillestra do Vaujanya (125 km). Na cilju je Francozini Longoje-vi zadala novih 50 sekund zaopstanka in še utrdila svoje prvo mesto. Guidi v Sprintu CASALE LITTA (VARESE) - Fabrizio Guidi je v Sprintu osvojil kolesarsko dirko Tre valli varesine, ki je štela kot zadnja preizkušnja lombardskega triptiha. Drugi je bil Tali, tretji pa Donati. Obvestila SK BRDINA sporoča, da so suhi treningi za priprave na prihodnjo sezono že v teku in sicer v torkih in Četrtkih, ob 18. uri. Zbirališče na trgu Brdina na Opčinah. Informacije na St. 212859 in 226271. SK BRDINA sporoča vsem članom, ki imajo potrebo popravil na Andraževih kompletih naj se javijo pri odbornikih najkasneje do 31. t. m. BOR MINIB ASKET Košarkarski klub organizira od 2. do vključno 6. septembra (od 8. do 17. ure s kosilom) kamp na stadionu 1. maja. Namenjen je vsem osnovnošolcem in letnikoma ’84 in ‘85. TeCaj bo samo ob zadostnem Številu otrok, zato pohitite s predvpisom. (Corbatti, tel. 361476 med 13. in 14. uro.) JK CUPA - Jadralna Sola prireja poldnevni nadaljevalni tečaj optimist z začetkom 4. septembra ob 13. uri na društvenem sedežu. TeCaj l>o trajal do 13. septembra. Za vpis in informacije telefonirati ob sobotah, od 16. do 18. ure na tel. št. (040) 299858. SD BREG - nogometna sekcija organizira v sklopu ZSSDI nogometno Solo za letnike ’88, ’89 in '90. Prvi sestanek bo v torek, 3. septembra, ob 17. uri v društvenih prostorih. Za morebitne informacije lahko pokličete na ste. št. 227044 vsak dan od 18. do 20. ure. SZSLOGA obvešča, da so tečajniki nastanjeni v hotelu Peca v Mežici. Tel. St. hotela: 00386602/35123 samo ob uri obedov. SK KRAS - Namiznoteniški odsek organizira poletni namiznoteniški kamp za otroke osnovnih in nižjih srednjih Sol v Sportno-kulturnem centru v Zgoniku od 2. do 6. septembra od 9. do 17. ure. Vpisovanje in ostale informacije v tajništvu društva tel. št 229477 v ponedeljek (od 16. do 19. ure) in v petek (od 10. do 12. ure). Schumacher nepoškodovan po spektakularni nesreči SPA FRANCORCHAMPS - Na prvem prostem treningu voznikov formule ena za veliko nagrado (grand prix) Belgije na dirkališču Spa Francorchamps je svetovni prvak Nemec Michael Schumacher (Ferrari) dosegel drugi čas, vendar je še pred koncem treninga njegov dirkalnik spektakularno zletel s proge. Schumacher je nesrečo preživel nepoškodovan, kljub temu pa so ga prepeljali v bolnišnico na rentgenski pregled in ni sodeloval na popoldanskem treningu. Na obeh treningih je bil najhitrejši Avstrijec Gerhard Berger (Benetton-Renault) Rezultati: 1. Berger (Avt/Benetton-Renault) 1:53, 706, 2. Coulthard (Vbr/McLaren-Mercedes) 1:54, 342, 3. Villeneuve (Kan/Williams Renault) 1:54, 443, 4. Hakkinen (Fin/McLaren-Mercedes) 1:54.754, 5. Frentzen (Nem/Sauber-Ford V10) 1:54.984, 6. Aleši (Fra/Benetton-Renault) 1:55.101, 7. Hill (VbrAVilliams-Renault) 1:55.281, 8. Schumacher (Nem/Ferrari) 1:55, 333. KOŠARKA / DANES V GRADE2U Spet Tržačani proti Goričanom Na turnirju tudi Cincinnati in Polti Danes in jutri se bo odvijal v Gradežu tradicionalni košarkarski turnir, na katerem bosta nastopala deželna prvoligaša iz Trsta in Gorice, ameriška univerzitetna ekipa Cincinnati in Polti iz Cantuja. Pravo novost pa predstavlja prav Cincinnati Uni-versity, kijev zadnji sezoni prvenstva NCAA dosegla četrtfinalna tekmovanja. Na prvem današnjem srečanju ob 20. uri se bosta ponovno po par dneh srečali v derbiju goriško in tržaško moštvo, z edino razliko, da bo pri Tržačanih končno nastopil tudi Američan Ste-ve Burit, ki je šele v četrtek prispel v Trst. Končno bo trener Steffe lahko ocenil moč svoje ekipe, saj je bilo v prejšnjih nastopih razvidno, da bo učinkovitost napada v glavnem odvisna prav od ameriškega beka. Goriški trener pa bo po dobrem nastopu na turnirju v Gradišču ob Soči lahko bolj sproščeno sledil svoji ekipi. Ameriška dvojica Marcus Stokes in Dexter Cambridge je popolnoma zadovoljila. Ob tem pa Valdi Medeot lahko računa na odličnega strelca Antonella Rivo, ki je dokazal, da mu ni še zmanjkala volja do igranja. V drugem nocojšnjem srečanju ob 22. uri se bosta pomerili moštvi Cincinnati in Polti, v nedeljo pa (umik ostaja nespremenje) se bosta najprej srečala poraženca, nato pa zmagovalca. (Li-vio Semolič) Triestina v San Donaju V tekmi za italijanski pokal za tretjeligaše se bo Triestina danes v gosteh pomerila s San Donajem (ob 20.30). Trener tržaškega moštva Roselli ima precej težav s sestavo moštva zaradi pr®' stajanja lanskih kazni in poškodb. NAPOVEDI PRIREDITEV Sobota, 24. avgusta 1996 GLEDALIŠČA FURLANIJA-JULUSKA KRAJINA Ja sz TRST Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Jesenska simfonična sezona: v teku je vpisovanje novih in potrditev starih abonmajev. Opozarjamo, da bo blagajna gledališča Verdi zaprta zaradi poCitnic do 10. septembra. Miramarski park Predstava »Luci in zvoki« Danes, 24. t.m., ob 21. uri »II sogno imperia-le di Miramare«, in ob 22.15 »Una favola viennese a Miramare«. Jutri, 25. t. m., ob 21. uri »Una favola viennese a Miramare« in ob 22.15 »II sogno im-periale di Miramare«. Kavarna Tommaseo V soboto, 31. t. m., ob 20.30 koncert pianista Guida Cergolija in Liliana Bamboschek. Na programu Strauss, Ghershvvin, tržaške pesmi. Rezervacije v Kavarni Tommaseo (Riva Tre Novembre 5) tel. 366765. GORICA Alpe Adria Puppet Festival Od 1. do 7. septembra - Animatorsko gledališče. BOUUNEC Rosandra Crossing 96 Od 28. t. m. pa do 11. septembra se bo, v organizaciji zasebne radijske postaje Balkan Station 89MHZ (ex Radio Onda Libera) odvijala ob gledališču France Prešeren vrsta prireditev. Na vrsti bodo koncerti, gledališke predstave in predvajanje filmov: 28. t. m. bo nastopila skupina Marlene Kuntz in predvajali bodo film Emira Kusturice »Under-ground«; gledališki predstavi bosta 3. septembra, ob 21. uri »Compagni di branco«, Marca Casotta, Nicole Coppo in Francesce Varsori in 4. septembra, ob 21. uri »Storia di Augusta« A. Piance, G. Del Giudice in Clau-dia Misculina, isti dan bodo ob 20. uri predstavili knjigo »Storia di Augusta«. SNG OPERA IN BALET Zupančičeva 1. Ljubljana tel: 061/331-945 Poletna sezona v sodelovanju s Festivalom Ljubljana: aOVtNSKEGA NAROONMA OtiEDAUŠČA V U08UANI Vpis abonmajev za sezono 1996/97: - dosedanji abonenti od 30. septembra do 5. oktobra, - novi abonenti od 7. do 12. oktobra. Operniprogram: L. van Beethoven: FIDELO, A.Foer-ster GORENJSKI SLAVČEK, G. Puccini LA BOHEME, C. Debussv PELLE-AS IN MELISANDA. Baletni program: R. K. Scedrin ANA KARENINA, GEORGE GERSHVVIN (celovečerni balet). MESTNO GLEDALIŠČE ljubljansko; Čopovo 14 tel: 061/210-852 A. Jarry: KRALJ UBU Četrtek, 29. avgusta, ob 20.30. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Krekov trqT2 Ljubljana Sreda, 28. avgusta, ob 20. uri. A. T. Linhart: TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI. SNG OPERA IN BALET MARIBOR Slovenska I? Maribor G. Donizzeti: LUCIA DI LAMMERMOOR Torek, 27. avgusta, ob 20.30, v ljubljanskih Križankah. LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR Rotovški trg 2 Maribor Kajetan Cop (izpitna predstava): KLjUKEC (za otroke od 5. leta naprej) Petek, 30. avgusta, ob 16. uri (Atrij mariborskega gradu, Grajska ul. 2). RAZSTAVE KOROŠKA TINJE Dom Sodalitas: danes, 24. t.m., ob 20.00 -»Evropski parlament«, pogovor z Bojanom Sturm-Schnablom, svetovalcem frakcije SP6 v EP. OBIRSKO Pri Jerebu: jutri, 25. t. m., ob 14. uri 14. tekma koscev. Prireja Alpski klub Obir. PLIBERK V šotoru SPD Edinost na jormaku bo v petek, 30. t. m., ob 11. uri 4. mednarodno srečanje upokojencev s plesom in srecolovom. Igra trio Nasmeh; v soboto, 31. t. m., ob 12. uri koncert godbe na pihala Liboje, ob 15. uri ples in prosta zabava ob glasbi Podjunskih muzikantov; v nedeljo, 1. septembra ob 11. uri prosta zabava in ples z Dnom Evergreen, ob 16. uri ples in zabava z ansamblom Fantje treh dolin. LOČILO Nad Posojilnico - SPD Dobrac: v petek, 6. septembra, ob 19.30 premiera mladinske igre Francka Rudolfa »Kužek laja mijau mijau«. Ponovitev v soboto, 7. septembra, ob 19.30. RAZNE PRIREDITVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA OPČINE Park Finžgarjevega doma Od Četrtka, 29. do sobote, 31. t.m. se bo odvijala 6. Draga mladih. GLASBA TRST Grad Sv. Justa Castello in aria - Triestate ’96 V torek, 27. t. m. bo na vrsti koncert skupine Agricantus. V četrtek, 29. t. m., ob 21.30 - bo nastopila komična igralka Lucia Vasini. V četrtek, 5. septembra, ob 21.30 bo nastopil Rani Cremona (Čarodej iz Oronza). Koncerte organizira Združenje Globogas; vstopnice: UTAT v Pasaži Protti (tel. 630063); informacije: Grad sv. Justa (tel. 308300). Avditorij Muzeja Revoltella Združenje Cappella Civica prireja štiri koncerte v okviru prireditev Revoltella Estate: prvi koncert bo danes, 24. t. m.,ob 20.30, ko bo nastopil ženski pevski zbor Cappelle Ci-vice. Na programu Črnske duhovne pesmi. Tržaško koncertno društvo sporoča, da se bo koncertna sezona 1996/97 pričela 11.11.96 in se zaključila 21.4.1997. Trg Unita Zadnji poletni koncert tržaške občinske god- be na pihala »G. Verdi«, ki jo vodi Renzo Da-miani bo v ponedeljek, 26.t. m.. TRŽIČ 14. septembra bo nastopil priljubljeni kan-tavtor Ligabue. Predprodaja vstopnic pri UTAT v Pasaži Protti. GORICA Musič m aster Classes ’96 Do 2. septembra se bodo po raznih mestih zvrstili koncerti opernega petja. Komorna glasba Goriški grad-Grofova dvorana: 20. in 27. septembra bosta na sporedu koncerta opernega petja. Kulturni dom Od 7. do 15. septembra - XV mednarodni natečaj R. Lipizzer- srečanje mladih violinistov. PASSARIANO Vlila Manin V petek, 13. septembra, ob 21. uri koncert kantavtorja Claudia Baglionija. RAZSTAVE TRST Miramarski park: V konjušnici je do 7.1.97 na ogled razstava »Praski zaklad«. Urnik: do 26. oktobra od 9. do 19. ure in od 26. oktobra do 7. januarja od 9. do 18. ure. Občinska razstavna dvorana na Trgu Unita: Do 5.9. je na ogled razstava Tiepolo - risbe iz kolekcije Sartorio. Muzej Sartorio (Largo Papa Giovanni XXIII): Do 13.10. je na ogled razstava risb slikarja iz 17. stoletja Tiepola. Muzej Revoltella: Na ogled je razstava umetnin Nina Perizija (1935-1993). Na ogled je tudi razstava pop slikarja Američana Jima Dine. Urnik ob delavnikih: 10-13 in 15-24; ob praznikih 10.-13 in 18-24. Galerija Bassanese: na ogled je razstava Alika Cavaliereja z naslovom »Pian Cordova, Romagnano Sesia 28078». Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): do 22.9. razstavljajo Carlo Bach, Elio Caredda, Silvano Rubino, James Brovm, Juan Leal-Ruiz, Joseph Stabilito, Fulvio Giannini in Lucia Pe-scador. LetovišCarska ustanova (Ul. S. Nicolo): do 10.9. razstavlja Nadja Moncheri. Urnik: od ponedeljka do petka 9-19, ob sobotah 9-13. MILJE Letoviscarska ustanova: Do 29. t.m..razstavlja slikar Gnido Massaria. Urnik: vsak dan 10-13 in 16-19. SESUAN LetoviCarska ustanova: do 27. t. m. razstavlja Maria Grazia Detoni. Umik: vsak dan 10-13 in 16-19. SEŽANA Mala galerija: Do 20. septembra bo na ogled razstava barvnih fotografij natečaja »Sliiv-nost Krasa«, ki jo prirejajo Založba Zbrinca, Podjetje Motrans in ZKO Sežana. ŠTANJEL V razstavišču Stolp na vratih je na ogled razstava slik Sandra Pečenka. KOROŠKA_________________________ CELOVEC Deželni muzej: do 30.9. je na ogled razstava »Zgodnje krščanstvo na Koroškem«. Deželna galerija: do 8.9. je na ogled razstava »Do danes - dve stoletji umetnosti na Koroškem«. Galerija Ars Temporis: Do 15.9. je na ogled razstava Cermak/Cermak: nakitni objekti. BV Galerie (Feldkirchnerstrasse 31): do 4.9. razstavlja Jože Tisnikar. ŠENTJANŽ V ROŽU k-k center: do 20.9. je ria ogled skupinska razstava. BELJAK Muzej mesta Beljak: na ogled je razstava Skriti zakladi (mineralogija in zgodovinsko rudarstvo na Koroškem). ROŽEK Galerija Sikoronja: Do 1.9. je na ogled skupinska razstava »Srečanje v avgustu« Grajska galerija: Do 30.9. je na ogled razstava del Veronike von Degenfeld. OSOJE Galerija Carinthia: Do 31.8. je na ogled jubilejna razstava Unikat-X-Kat TINJE Don prosvete Sodalitas: Na ogled je razstava »Slike in objekti« Hevvige Bledi. LIBUČE pri PLIBERKU Galerija Falke: Do 15.9. je na ogled razstava ob 10-letnici smrti Hermanna Falke. BEŽIGRAJSKA GALERITA Dunajska 31 Ljubljana Na ogled je razstava slik Sergeja Kapusa, ki bo trajala do 27. avgusta. CANKARJEV DOM Dejan H&blcht: Roka za ustavljanje ali Andrejeve barvne fantazije NUK Turjaška 2 Ljubljana V ponedeljek, 26. avgusta, ob 20. uri bo otvoritev razstave slik fotografa Dejana Habichta, z naslovom Roka za ustvarjanje ali Do 25. avgusta, od 10. do 19. ure, nedelje od 10. do 14. ure, ob ponedeljkih zaprto: Arheološka razstava: POZDRAVLJENI PRE-DNAMCI! - Ljubljana od prazgodovine do srednjega veka. Informacije na tel.: 061/67 360. Se danes ob 10. uri na ploščadi pred CD-jem: Programi za otroke -Skozi igro spoznavajmo prednamce! POD HOMANOVO Ll-PO Mestni trg. Škofja Loka V petek, 30. avgusta, ob 20. uri: Večer country glasbe, nastopa skupina COUN-TRY )OY, na Mestnem trgu. TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER Turistično društvo Rogaška Slatina Danes, 24. avgusta, ob 20.30: Plesna revija z plesno skupino LUKEC iz Krškega (Kristalna dvorana). V sredo, 28. avgusta, ob 20.30: Koncert - udeleženci poletne klavirske šole v Rogaški Slatini (Kristalna dvorana. V petek, 30. avgusta, ob 20.30: Serenade - MePZ »Freya«, Šmarje pri Jelšah (Paviljon Tempelj. TRNFEST '96 Danes, 24. avgusta, ob 21. uri: Nastop romske etno skupine KONTABAND. Jutri, 25. avgusta ob 21. uri: Lolipopjazz večer s Ku- V torek, 20. avgusta so v Cankarjevem domu počastili pettisočo obiskovalko velike arheološke razstave Pozdravljeni, prednamci! -Ljubljana od prazgodovine do srednjega veka. Obiskovalki Maruši Koželj so organizatorji poleg prostega vstopa na razstavo podarili tudi bogati razstavni katalog, plakat razstave in komplet vstopnic za jesenski mednarodni Film Art Fest. dovim hišnim jazz triom LOLITA. Svoje stare in nove, predvsem pa naj-novejse iz zadnje plošče Lolipop bodo godli Primož Simončič (saksofon), Mirsad Šabič (bobni), Iztok Vidmar (bas). V sredo, 28. avgusta, ob 21. uri: JANI KOVAČIČ: Disco Karamazovi - nove pesmi in stari problemi. V sredo, 28. avgusta, ob 21. uri: Disko Karamazovi - pesmi s konca 80-tih in začetka 90-tih bo ob spremljavi kontrabasa Tomaža Groma prepeval Jani Kovačič (v dvorani Ku-da). V soboto, 31. avgusta, ob 21. uri: Koncertni nastop zagorske knapovske prole-trock skupine ORLEK. Skupina obstaja pet let in je v teh letih izdala dve kaseti ter CD ploščo ter s svojim samosvojim zvokom ter duhovitimi besedili vzbudila zanimanje tako strokovne kritike kot tudi širše javnosti. NARODNA GALERIJA Puharjeva 5 Liubliana Antonio Paroli /1688-17681 Razstava tega baročnega slikarja bo na ogled do 1. septembra. MODERNA GALERIJA Tomšičeva 14 Liubliana Giinter Brus Bliskoviti vpadi v vnaprej dane ideje. Del zbirke 5000 del do zdaj neznanega avtorjevega opusa. (Do 25. avgusta) GALERIJA ALKATRAZ Metelkova Skupinska razstava. Alenka Pirman, Boštjan Drinovec, Davide Grassi, Frenk Fidler, Goran Medjugorac, Jože Barši, Marko Jakše, Boštjan in Luka Drinovec, Marko Kovačič, Matej Bizovičar, Mojca Pungerčar, Silvan Omerzu, Urša Toman, Boštjan Novak, Andreja Suhadolc, Nataša Tajnik. (Do 1. septembra) KIČ KRIŽANKE Trg francoske revolucije 7 Liubliana Karla Bulovec Mrak Risbe iz obdobja 1921 - 1953. Razstava bo na ogled do 31. avgusta. SLOVENSKI ETNOGRAFSKI MUZEJ Muzejska 1 Ljubliana Razstava UDOMAČENA SVETLOBA. Etnološki pogled na svetila in pripomočki zanje. (Do marca 1997) EGUERNA Gregorčičeva 3 Ljubljana Skupinska razstava S.L.I.K.A.R.S.T.V.O. Razstava bo na ogled do 27. avgusta. GALERIJA SKUC Stari trg 21 Liubliana Razstavlja hrvaški umetnik Siniš Majkus. Razstava bo na ogled do 5. septembra. GALERIJA EROS Kabaret Nebotičnik Stefanova 1 Ljubljana Razstava Darje Vidic. (Do 22. avgusta). GALERIJA TIVOLI Pod tumom 3 Ljubljana 4. VELIKA NAGRADA RISBE ALPE-JADRAN. Bienalna razstava srednjeevropske risbe, na ogled bo do 31. avgusta. MALA GALERIJA Slovensko 35 Ljubljana Zora Stančič CHIAORUSCURO. Slike. (Do 1. septembra) MALA GALERIJA NA VELENJSKEM GRADU Velenje Anton Repnik (Ekspresivne podobe iz kmečkega življenja.) Razstava bo na ogled od 13. avgusta. RAZSTAVNI SALON POUK Cesta m. Tita 12 JESENICE Razstava likovnih del Slavimirja Mihajloviča in Antona Modrijana. GALERIJA IVANA GROHARJA Mestni trg 37 Škofja Loka Razstava slikarke Sare Nataše Šušteršič Plo-tajs. Blagajna je do 1. septembra odprta le eno uro pred začetkom prireditev. Telefon: 061/222-815, faks: 215-015. GLASBA ZANIMIVOSTI IN RAZVEDRILO Sobota, 24. avgusta 1996 / : X Horoskop zapisal B. R. K. OVEN 21. 3. - 20.4.: Nekoliko zagrenjeni boste, čeprav za to ne bo ndjenega očitne^ razloga. Ni čudno torej, da bodo mnogi pomislili, da se z igro trpina mora bojujete za tujo naklonjenost BIK 21.4.-20.5.: Priznali si boste boste, da so spremembe v vasem ljubezenskem gnezdecu neizbežne. Podvizajte se, sicer bo vas sopotnik storil nekaj, zaradi česar boste morali napeti vse sile. DVOJČKA 21. 5.-21. 6.: Ustalili se boste in se posvetili svojim mislim. Prisluhnite med dmgim tudi tistim, ki jih odbijate zaradi negativnega čustvenega predznaka. V njih se skriva ključ do rešitve. RAK 22.6. - 22.7.: VklešCeni v umik, H so ga napisale želje droph, se boste počutili nekoliko utesnjene, vendar boste zdržali do konca. Predeto namreč veste, da jim boste vrnili ze jutri. liV M. 7. - 23. 8.: Ddbrovoljni boste, zato se bo marsikdo z radostjo okopal v vaših žarkih. Nekdo bo še zlasti vztrajen, ne glede na to, da mu boste ves čas pozE z nevarnostjo opeklin. DEVICA 24.8. - 22.9.: Spočetka se vam bo dan zdel prazen in že vnaprej izgubljen, zvečer pa boste spoznali, da je dan veliko lepši takrat, ko od njega pričakujete premalo kot preveč. TEHTNICA 23. 9. - 22. 10.: Neko majceno spremembo boste napihnili v težko premagljiv vzrok velikih težav. Umirili se boste šele tedaj, ko se boste znašli pred spremembo, M vas bo zahtevala cele. ŠKORPIJON 23.10.-22.11.: Vrženi boste v situacijo, M se p ne boste čutili kos. Ne zaletavajte se z glavo v zid, ampak se modro umaknite ter si izdelajte pametno STRELEC 23. 11. - 21. 12.: Prepričani boste, da stepovsembrezeneigetskibremrv,vendar bosteuvideli, da lahko postorite stokrat več kot menite. Nič čudnega, kadar tipate moč iz studenca ljubezni. KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: S partnerjem se bosta strinjala v vetini stvari, razhajala se bosta le glede nečesa, kar je bistvenega pomena za vajino skupno priho-dnosL Ne kujta nepremišljenih kompromisov. VODNAR 21.1. -19. 2.: Vaši akumulatorji se bodo znova napolnili, zato se boste lahko vrnili v svoj običajen delovni ritem, Ker boste umirjeni in prisebni, je ne bo težave, ki ji ne M bil kos. RIBI 20.2. - 20.3.: Zadnje čase se vse premalo posvečate svojemu zdravju, zato ne ignorirajte znakov, ki vas bodo opozoril na minule grehe, niti jih ne potencirajte. Vaše telo se zdravi samo. Bobri Po romanu Janeza Jalna napisal in narisal David Majnik Zdaj, ko je kolišče ostalo brez moških, se je otročad podala na ribolov, ženski del pa si je krajšal čas s pletenjem raznih oblačil in ostalih reči iz pridelanega lanu. Kljub vsemu se je na kolišče Ostrorogega Jelena pritihotapila Se ena skrb več: »Kaj če se tudi pegasti Ris ne vrne več?« Na pomolu, ki ga je z ene strani oblivala Sava, z druge po toku in strugi njej podobna, manjša Savinja, je sedel Ostrorogi Jelen. Zamišljen je zrl za svetlikajočimi se valovi. Tam zadaj nekje - petkrat se je že od takrat napolnila in spet ugasnila luna - je bil prvo noč pristal s svojimi drevaki. Takrat si niti v sanjah ni mogel misliti, da se bo vra- čal po drugi poti. Ze več dni so bili veslali po Savi navzdol. Hribi so ostali že zdavno za njimi. Tu pa tam so prišli k ognjem redki naseljenci, ki pa niso imeli pravega blaga za zamenjavo. Tisti večer so se pa kar usuli okrog taborišča. Predvsem so imeli piko na bobrovino. Zanjo so ponujali buše, katerih so pasli številne črede. Ostrorogi je premenjal dve, kaj bi več! Meso bi se brž usmradilo. Živih pa ne more prevažati v drevakih. Bušarji so se začeli spogledovati in so odšli. Jelenu se je njihovo obnašanje zdelo kaj sumljivo. Ukazal je možem in mladcem, naj bodo vsak hip pripravljeni prijeti za orožje. BuSarji so se kakor mački pritihotapili in iznenada napadli. Budne straže so jih prestregle in zavpile na pomoč. Možje in mladci so planili pokonci, zavihteli sulice, sekire in kije in podrli dokaj napadalcev. Drugi so se umaknili. Po Ostrorogovi uvidevnosti so proti jutru z vsem tovorom odve-slali naprej. Se celo padle hlapce so vzeli s sabo in jih ob sončnem vzhodu pokopali na produ onkraj Save. Od takrat naprej so vedno prenočevali le na otokih, katerih ni primanjkovalo v široko razliti strugi. Imeli so mir pred ljudmi, zato pa so jih tembolj nadlegovali komarji. Ob naselja so zadevali čedalje pogosteje. Začeli so menjavati kožuhovino in bobrovino celo za zlato, ki so ga ti rodovi Ze sami od drugih premenjali. Ostrorogi je začel povpraševati. Izvedel je, da se glavna menjava vrši tam, kjer se Sava izteka v se večjo reko. Potem se Ostrorogovci niso skoraj nič več ustavili. Celo ponoči so veslali naprej. Svetila jim je Luna. In tam doli - ob sotočju Save in Duna - ha! Človek bi kar verjeti ne mogel, če bi sam ne videl. Voda mirna in široka kakor jezero. Z vseh strani so prihajali drevaki, še več pa je bilo čolnov, ki niso izžgani in izdolbeni iz enega samega debla, pač pa stesani in zbiti iz več plohov. Predvsem pa - na isti način delane večje in manjše ladje, ki sprejmejo vase mnogo tovora in mnogo ljudi. (Se nadaljuje) REŠITEV KRIŽANKE SOUJL ‘JLH ‘N3S ‘NN3 ‘OVD ‘SlNVH -IOV3 ‘Vl3 ‘NOTVNN3 ‘HOVIN ‘D3NVI30IN ‘VtTVOVIN ‘Dl ‘VllZIAHl -31 ‘VdOHAS ‘3INL33 ‘HOdOtlLLS ‘Od ‘VNINALS ‘31 ‘LSI3XV ‘113 ‘VN -I1N3JN3TS ‘SI ‘A33 ‘311 'INV ‘dVINVtCi ‘VN1SMONON3 ‘NVTTV ‘vms ‘33NVin ‘VZVtI ‘VNdOS ‘131V ‘VIVdOl 'HVdd rouABiopoA SKANDINAVSKA KRIŽANKA GR.FILOZOF, UTEMELJITELJ ŠOLE RUDARSKO FR. FILOZOF IN PISATELJ (JEAN- AM. FILM. PORTUGAL. OTOČJE V ATLANTIKU KITAJSKA PLODOVO PRETEPEN RAKITIN GOROVJE DRŽAVA NA TEKSTILNI POMORŠČAK PREBIVALCI REŽISER BOG ZORA- DELUJOČI DINASTIJA ČLOVEK V AVSTRIJI OZEMLJU V SREDNJI PLANINE GARDEROBE SLOVANOV VULKAN NA DAN. IRANA OZEMLJU ORODJE (KLJUCEV- KOPANJE POLJSKI EDGAR? RIM. DRZAV- KONJENIK NASTANE NIK IN VOJ- SPOTEGOM KNJIŽEVNIK NAJBOLJŠI SKOVODJA HANSSON PREMOG PRODAJALEC ŠTUDENTKA EKONOMIJE SEVERNOAM. TRAČNICA DROBNIH JADRANSKI MANDARIN LJUBKOV. FDAI INI BREZVEREC NA KONCU PREBIVALEC GOLMAN DASAJEV UPRAVNO KRAJ PRI SREDISCE NA SEVERU MUSLIMAN. MOJZESOV IZOLACU. BOSANSKIH PRIPRAVU. MATERIAL SLOVENSKI STARO KRALJESTVO NA OZEMLJU IGRALKA (ALOJZUL NIGERIJE PRIVRŽENEC NETZSCHE- JEVEFILO- NOVOZELAN. REKA MED DOMAČIN UMETNO BRISANJE RADIRKO NEKDANJI PORTUGAL- GR. MIT. AVSTRIJSKI LATINSKI SPANEC VELIKAN SMUČAR POMORŠČAK RAI 3 slovenski program I RAI 2 RETE 4 ITALIA 1 © RAI 1 Otroški variete La Banda dello Zecchino, risanke Variete za najmlajše L’ albero azzurro - Piavo drevo, risanke Dok.: Crescere selvaggi Film: Tormento di un’ anima (dram., ZDA ’57, i. B. Crosby, I. Stevens) Mednarodni baletni maraton Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem (i. A. Lansbury) Izžrebanje lota Dnevnik Aktualna odd. o morju: Linea Blu (vodita Puccio Corona in D. Bianchi) Film: Questo pazzo paz-zo pazzo pazzo mondo (kom., ZDA ’63, r. S. Kramer, i. Spencer Tracy, Milton Berle) Izžrebanje lota Dnevnik Nabožna oddaja Sedmi dan TV film: La Piovra 4 (dram., It. ’86, i. P. Mil-lardet, 2. del) Vremenska napoved Dnevnik in šport Variete: Giochi senza frontiere - Igre brez meja (vodi Ettore Andenna) Dnevnik Posebnosti Tgl Dnevnik 1, zapisnik, horoskop, nočni pogovori, vremenska napoved Filmske novosti Film: Rapsodia in agosto (dram.. Jap. ’91, r. Akira Kurosavva, i. Richard Cere, T. Ontakara) Variete: Canzonissima (’69, J. Dorelli, R. Vianel-io), 3.30 nočni dnevnik Nan.: Paradise Beach Nan.: Arnold, 7.15 A Otroški variete, vmes ri- Dok.: V kraljestvu narave cuore aperto, 8.00 Un sanke, Ciao ciao mattina- Film: La scomparsa di amore eterno, 9.00 Un mare, itd. Aimee (dram., ZDA ’76) volto, due donne, 10.00 Variete: Ancora insieme Dnevnik Zingara, 10.30 11 dono Aktualno: Secondo noi Zdravnik med medvedi della vita, 11.45 Cuore Nan.: McGyver - Družina Aktualno: Potrebujem te selvaggio, vmes (11.30) Colton, 11.30 TJ. Hooker Dnevnik dnevnik Odprti studio, 12.45 Nan.: velika dolina Nan.: Hiša v preriji Šport studio Dnevnik, 13.40 aktualna Dnevnik Avtomobilizem Fl: VN odd. Dalle parole ai fatti Rubrika o medicini Belgije, poskusne vožnje - Od besed k dejanju Variete: Bellezze al ba- Variete: Benny Hill Film: Grasso e bello gno (vodi H. Parisi) Nan.: Don Tonino - Don (kom., VB ’88, i. R. Lake) Aktualno: Agencija Tonino in skrivnost Vile Izžrebanje lota Variete: Gosi come siamo Ggrubeer (i. A. Roncato, Aktualno: Cercando cer- (vodi Paola Saluzzi) G. Sammarchi) cando Dnevnik in vreme Nan.: Big Man (i. Bud Nan.: Komisar Navarro Variete: Game Boat Spencer) Rubrika o izletih in poto- Film: Souvenir d’ Italie Nan.: Tarzan - Materin- vanjih Sereno variabile (kom., It. ’57, i. A. Sordi, ska ljubezen Nan.: Un caso per due V. De Sica, I. Corey) Odprti studio, vreme, Športne vesti Film: L’ uomo venuto 18.50 Secondo noi Variete: Go-Cart Btlil Dnevnik Film: Sulla pelle degli innocenti (dram., '94, i. D. VVarner, J. Ward) Aktualno: Europa con-viene Dnevnik Proza: L’ importanza di chiamarsi Ernesto Film: La vita sospesa A RAI 3 Pregled tiska Film: Difficile morire (dram., It. 77) Film: Che ora 6 (kom., It. ’89, i. M. Mastroianni) Film: I paladini - Storia d’ armi e d’ amori (’83) Dnevnik Film: I trafficanti (’47, i. C. Gable, D. Kerr) Deželne vesti, dnevnik Film: Un sogno perso (dram., It. ’92) Šport: beach volley (SP), mountain bike, plavanje, 18.00 avtomobilizem Dnevnik, deželne vesti Variete: PopperBlob Film: Donne, vi insegno come si seduce un uomo (kom., ZDA ’64, i. T. Curtis, N. Wood) Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Festival del cabaret (vodi N. Frassica) Dnevnik Nočni šport: boks, Picci-rillo-Cioffi (IP v super-lahki kat.), košarka Variete: Fuori orario dali’ impossibile (fant., ZDA 79, i. D. VVarner), _____vmes (23.30) dnevnik mj Pregled tiska CANALE 5 Na prvi strani Aktualno: Arca di Noe Film: L’ Esorciccio (kom., It. 75) Nan.: Otto sotto un tetto, 12.00 Nonno Felice (i. G. Bramieri), 12.30 Časa Vianello - Obljuba Dnevnik TG 5 Papi quotidiani Nad.: Beautiful Nan.: Sisters (i. Svvoozie Kurtz, Sela Ward) Otroški variete Bim Buhi Bam in risanke Risanke: Otok male Flo Nan.: Pappa e ciccia (i. Roseanne Barr) Variete: Vinca il migliore (vodi Gerry Scotti) Dnevnik TG 5 Variete: Estatissima sprint (vodita Gabibbo, Miriana Trevisan) Variete: Sotto a chi tocca (vodijo Pamela Prati, Ga-spare in Zuzzurro) Večerni dnevnik Tg5 Film: II lupo di mare (kom,, It. '87, i. Gigi Sam-marchi, Andrea Roncato, Kara Donati), vmes (0.30) dnevnik Papi quotidiani Estatissima sprint Pregled tiska Nan.: Sposati con figli Nan.: Acapulco HEAT -Past, 20.00 Gli amici di papit - Očetovi prijatelji -Lov na lisico (i. B. Saget) Film: Assassinio sull’ Eiger (krim., ZDA 75, r.-i. Clint Eastvrood, George. Kennedy) Film: I migliori (pust., ZDA '89, r. B. Radler, i. E. Gross, Erič Roberts) Nan.: Petek, 13 - Magični vozli # TELE 4 22.10, 23.35 Dogodki in odmevi Nad.: Amore gitano Slavni koncerti Nan.: Sloane Personaggi e opinioni Nan.: La leggenda di Robin Hood (, i. E. Flynn) Nad.: Amore gitano (•) MONTECARLO 19.30, 1.30 Dnevnik, 19.50 TMC Šport Dober dan, Zap Zap Nan.: Charlie’s Angels Film: Tigre verde (’37) Nan.: Rousters Nad.: Časa Sloan Variete: Zap Zap Film: La segretaria (dram., VB ’37) Film: Ragazze alla fine-stra (kom., ZDA '52) I Nan.: Operazione ladro {T Slovenija 1 9.30 9.50 10.05 10.15 10.35 10.45 11.15 11.35 12.20 13.00 13.05 13.35 15.05 16.00 16.50 17.20 18.00 18.05 18.40 18.45 19.15 19.30 19.50 20.05 21.00 21.50 22.15 22.40 0.40 1.05 1.10 Videostrani Radovedni Tacek: Ime Jakec in Čarobna lučka Živalske pravljice Pod klobukom Ko dežuje in sem sama Zgodbe iz školjke Učimo se tujih jezikov: Angleščina Krivokljun in Zgolicka, ameriški film Aspice, quisquis ades -Kdor si že tu, poglej, zborovska glasba Poročila Lingo, ponovitev Video strani Mesta sveta, 7. del švicarske dok. oddaje Reka upanja, 7. del francoske nadaljevanke Ogenjena moc, 14. del ameriške dokumentarne serije Operacija Strogo zaupno, 11. del koprodukcijske nanizanke TV dnevnik 1 Slovenski magazin Ozare Hugo, tv igrica Risanka TV dnevnik 2 Utrip Osamljeni planet, 4. del avstralske pustolovske odda- Romarjevo darilo, angl. dokumentarna oddaja Turistična oddaja TV dnevnik 3, vreme Obsedenost, nemško-ftancoski film Sova: VeCni sanjač, 9. del Poročila TV jutri, videostrani fr* Slovenija 2 9.00 12.00 13.20 13.50 18.00 18.30 19.30 20.05 21.40 23.40 Euronevvs Tedenski izbor: Trdnjavske igre, 4. del Mostovi Kinoteka: Ciklus filmov A. Hitchcocka: Senca dvoma, ameriški film (cb) ' W. A. Mozart: Figarova svatba, opera Pustolovščine in odkritja, 3. del ital. dok. serije Karaoke, razvedrilna oddaja TV Koper-Capodristria Na vrtu Dajmo, trabant, nemški barvni film, 1991 Režija: Peter Timm. Igrajo: VVolfgang Stumph, Claudia Scnmutzer, Marie Gruber in drugi. Sobotna noc Euronevvs IH Koper 16.00 18.00 18.45 18.55 19.00 19.30 19.40 20.00 20.30 22.10 22.25 Euronevvs Slovenski program TV Poper, kabaretno-satiriCna oddaja Primorska kronika Nikar TV dnevnik Vsedanes Jutri je nedelja, verska oddaja Globusov Tik tak, posnetek otvoritve Na počitnice z O. J., filmi, ki jih delajo otroci Sredozemlje Francesco Bertolazzi detektiv - tv nanizanka Režija: Ugo Tognazzi. Igrajo: Ugo Tognazzi, Um-berto Spadaro in drugi. TV dnevnik Vsedanes Radio Live, glasbena oddaja, ki jo vodi Angelo Baiguera m Hrvaška 1 8.45 8.55 9.00 9.25 10.10 10.30 12.00 12.20 13.05 14.20 15.10 16.00 16.35 16.45 17.35 18.25 19.15 19.30 20.05 22.40 23.30 23.10 TV koledar Poročila Kje je Jura, 6. del serije O življenju Cisto resno Kako živijo živali, 3. del Vesoljska ladja, ameriški film Dnevnik Briljantina Korculan, Marko Polo, dokumentarna oddaja Mladi Indiana Jones, 8. del am. nanizanke Vsi poročevalci sveta Folklora Poročila Beverly Hills, 90210 Melrose Plače, 27. del Kriv je blues, dok. oddaja Na začetku je bila beseda Dnevnik Ukradeni dom Hrvaška spominska knjiga Dnevnik Polnočna premiera: Zgodbe Ruth Rendell, angleška nadaljevanka r Slovenija 1 4.30, 5.00, 6,00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Sobotna roglja; 9.35 Turistični napotki; 10.05 Kulturna panorama; 11.30 S knjižnega trga; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Poslušalci čestitajo; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Obvestila, osmrtnice; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Aktualni mozaik; 18.15 Utrinek; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Radio na dopustu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Kratka igra. Slovenija 2 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.30,9.30,10.30,11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.30 Sobotni val; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki; 9.45 Sobotna akcija; 11.00 Moped Show; 13.40 Obvestila; 14.00, 17.00, 18.00 Glasbene želje; 16.15 Popevki tedna; 19.30 Šport in Vaše melodije; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, informacije; 22.23 Heavy metal. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasbena matineja; 10.05 Jazz, blues...; 11.05 Naši umetniki; 11.20 Sobotni koncert; 14.05 Zgodnja dela; 15.00 Zbori; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Baletna glasba; 16.40 Umetni svetovi; 17.00 Glasbena tradicija 20. st.; 18.05 Roman; 18.25 Ciklus G. Mahler; 20.00 Črne maske; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, Poročila; 12.30,, 17.30,19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik, osmrtnice; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8,05 Pozdrav; 8.15 Napoved terena; 9.45 Du jesi, zabavno in humorno; 10.40 Povver play; 10.45 do 11.20Primorski zaliv; 11.30 Turistična poročila; 11.50 Primorski zaliv; 12.30 Opoldnevnik; 12.55 Primorski zaliv; 13.45 Okno v svet; 14.00 Glasba po željah; 15.00 Power play; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Svežih 20 modrih;-0.00 Glasba; 22.00 Zrcalo dneva. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15,12.30,15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.15 Drobci; 8.05 Horoskop; 8.40 Nogomet; 9.15 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Lucianova pisma; 11.00 Dorothy in Aliče; 11.30 Souvenir d' ltaly; 12.55 Pesem tedna; 13.00 Glasba po željah; 13.40 Bella bellissima; 14.50 Sigla singel; 16.00-18.30 E., stote freschi; 18.45 Fish eye; 19.24 Šport; 19.30 Večerni dnevnik. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 New Age, vmes (9.15) Pravljični kotiček; 10.10 Koncert operne glasbe; 11.30 Odprta knjiga: V zimi (P. Voranc, prip. Š. Drolc); 11.40 Glasba za vse okuse; 12.00 Ta rozajanski glas, nato Valčki in polke; 12.40 Zborovska glasba; 13.20 Gla-' sba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14,10 Duh časa in čar odra; 14.40 Z naših prireditev; 15.55 Iz studia z vami: Zgodovina slov. planinstva (gost prof. T. Strojin); 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Komedijska, nad.: Brezmejna ljubezen za mejo - Kako se Alberto vendar poroči (J. Povše; 18.35 Vabilo na ples; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30,15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Foyer; 13.00 Glasba po željah; 17.00 Morski val (vsakih 14 dni); 20.30 Prenos Jadranovih košarkarskih tekem. Radio Koroška 18.10-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca. Primorski šemi Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Vojkova 78, tel. 061-1684456, fax 061-345285/345289 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana Tel. in fax: 061-1262044 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Naročnina za leto 1996 - 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTR1EST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG 1 13 Sobota, 24. avgusta 1996 VREME IN ZANIMIVOSTI JASNO ZMERNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 06.13 in zašlo ob 19.55. Dan bo dolg 13 ur in 42 minut Luna bo vzšla ob 16.26 in zašla ob 01.08. PLIMOVANJE Danes: ob 1.20 najnižje -36 cm, ob 8.12 najvišje 18 cm, ob 13.22 najnižje -7 cm, ob 19.11 najvišje 31 cm. Jutri: ob 2.09 najnižje -45 cm, ob 8.49 najvišje 29 cm, ob 14.20 najnižje -16 cm, ob 20.07 najvišje 38 cm. TEMPERATURE REK POSTAJA stC Mura Gornja Radgona 16,7 Sava Radovljica 12,6 Sava Šentjakob 14,2 Sava Hrastnik 16,7 Sora Suha 14,3 Ljubljanica Moste 16,3 -< POSTAJA Gradaščica Dvor Savinja Veliko Sirje Paka Šoštanj Soča Solkan Idrijca Podreteja Vipava Dolenje 12,7 18,1 14,9 12,7 12,2 Obtežilni vpliv vremena se bo cez dan postopoma krepil in predvsem popoldne se bodo vremensko občutljivi ljudje že slabše počutili, bodo bolj nemimi, razdražljivi, potrti in hitreje se bodo utrudili. Tudi spali bodo slabo. Podatke posreduje Hidrometeorološki zavod RS TEMPERATURE MORJA Portorož Poreč Crikvenica Split Komlža Hvar °C 24,0 24.0 22.0 23.0 24.0 23.0 J TEMPERATURE V GO 500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m H °c 26 21 16 11 7 4 O KRANJSKA GORA OVIDEM 17/27 ZAGREB 16/29 ° S Slovenija: V nedeljo in.ponedeljek bo deloma jasno s spremenljivo oblačnostjo in popoldanskimi plohami ali nevihtami. Te bodo pogostejše v goratem svetu zahodne Slovenije. SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE Japonske najstnice so odkrile erotični telefon TOKIO - Kar 25 odstotkov japonskih mladoletnic od 13. do 18. leta starosti se ukvarja z erotičnimi telefonskimi pogovori, tako da bi kaj zaslužile in si pridobile vzburljivih izkušenj. To izhaja iz vladne razsikave, ki je šokirala tako starše kot vzgojitelje in politike. Večina (78 odstotkov) se je omejila le na erotične telefonske pogovore, 28 odstotkov deklet je pristalo na zmenek, le 5, 1 odstotka pa je pristalo na spolne odnose. Od sedeminšti-ridesetih japonskih pokrajin so uprave devetnajstih prepovedale »telefonske klube« ob šolah in uvedle strogo policijsko nadzorstvo. »Telefonski klubi« so namreč nova oblika spolnega izživljanja, ki na Japonskem rastejo kot gobe po dežju. V Tokiu jih je 300 na Japonskem pa že 2.500. Samo 27 odstotkov deklet je priznalo, da je po prvi iskušnji odnehalo 'zaradi občutka krivde. Kar 32 odstotkov pa nadaljuje s to dejavnostjo, v kateri ne vidi nič slabega. Ze sam nadziv te nove oblike prostitucije »enžo kosai« (odškodnina za socializacijo) poskuša odpraviti vsak občutek krivde. Tarife nihajo od 20 tisoč lir za telefonski pogovor do 700 tisoč It za spolni odnos. Z denarjem dekleta kupujejo luksuzne predmete in obleke, ki si jih ne bi uspele privoščiti z žepnino, in se tako pripravljajo na uspešno poroko. Vzgojitelji in sociologi poskušajo sedaj ugotoviti vzroke tega pojava, ki ga je baje povzročila odsotnost družin pri vzgoji in preveč zattalna družba. Začel se je 10-dnevni festival boga Geneša Goli sv. Frančišek razburja Nemce BERLIN - Dvometrski kip golega sv. Frančiška je v nemškem Fiiedrichshaf-nu na Bodenskem jezeru povzročil pravi škandal. Kipar je namreč svetnika upodobil v trenutku, ko se je po legendi sv. Frančišek v cerkvi slekel do golega pred svojim bogatim očetom, tako da bi se odpovedal vsemu in se posvetil Bogu in revežem. Fundacija Liebenau, ki je kip naročila, je kiparju Joachimu Sau-terju plačala že sto milijonov lir, sedaj pa mu noče poravnati dolg 40 milijonov lir in zaradi protestov ljudi namerava kip odstraniti. Predolgo za volanom PARIZ - Francoska žendarmerija je v Trousseyju ustavila tovornjak in ugotovila, da je belgijski šofer, 28-letni Bruno Klukers, potvoril podatke s tahografa, tako da bi prikril, da je bil za volanom neprekinjeno 39 ur. Sferja so strpali v posteljo in ga po večurnem spanju prijavili sodstvu. Z Orvvelom naj bi rušili kubanski režim HAVANA - S širjenjem žepne izdaje Orvvellove knjige »Rebelion en la granja« (Živalska farma) in esejem »Kako voditi sindikalni sestanek« med kubanskimi disidenti poskuša Wa-shington zrušiti kubanski režim. To je včeraj izjavila predstavnica za tisk kubanskega zunanjega ministrstva Maria-nela Ferriol, ki je poudarila, da nobena država ne bi trpela kaj takega. Ferriolo-va je povedala, da je »sovražni propagandni material« delila ameriška diplomatka Robin Majer, ki so jo prejšnji teden izgnali iz države. Invazija letečih mravelj PARIZ - Včeraj so v Molsheimu (vzhodna Francija) doživeli pravo invazijo letečih mravelj, ki je povzročila paniko med prebivalstvom. Milijoni žuželk so vdirali v stanovanja, tako da so oblasti ustanovile krizni štab, da bi proučile protiukrepe. Pred sprejemom odločitve pa so žuželke odletele iz mesta neznano kam. Za kitajsko zastavo mini krilo, za britansko pa dolga obleka r Modni krator Racino Wan Peter Lau je v Hong Kongu predstavi mini krilo z barvami kitajske zastave in spokojnejšo obleko z barvami britanske zastave (AP) Poljski puritanci so pospešili prodajo »težke« pornografije VARŠAVA - Po zrušenju komunističnega režima se je Poljska le za kratko obdobje rešila komunističnega spolnega puritanstva. Razni založniki so na debelo zaceli objavljati erotične in celo pornografske publikacije. Woj-ciech Zawadzki pa se je postavil na Celo »spontane« milijonske križarske vojske katoliških prostovoljcev in do-bromislečih ljudi, ki so v nekaj mesecih z lepo in z grdo dosegli, da se je na Časopisnih kioskih pojavil prekrižani simbol zajčka, kar pomeni, da ne prodajajo pornograficnih in erotičnih revij. Resnici na ljubo, ta simbol pomeni, da revij ne izobešajo, temveC jih hranijo pod pultom. Se več, po tej pravi križarski vojni so se prodaje publikacij težke pornografije še povečale, tako da si založniki manejo roke, ker so katoliški puritanci poskrbeli za ceneno reklamo.