Uredništvo:
Schilleijeva cesta štev. 3,
na dvorišču, I. nadstropje.
♦ *
Rokopisi se ne vračajo. * *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anommni dopisi se ne uva-žujejo.
HARODHI
DNEVNIK
Upravništvo:
Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25"— polletno ... K 12*50 četrtletno ... K 6"30 mesečno ... K 2"10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28 — za vse druge dežele i. Ameriko K 30 — Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust
Posamezna štev. stane 10 h.
Stev. 191. i Tonska številkami , Celje, v pondeljek, dne 23. avgusta 1909. 1	Leto I
Klerikalna vzgoja nase mladine.
Piše J. B. iz Ljubljane.
Klerikalni list „Slovenec"* kaj rad upije: „V boj za mladino! Rešimo mladino, sicer nam jo naprednjaki ugonobijo'/ To je obupen klic „Slovenca" zlasti zadnji čas, odkar narašča na Kranjskem sokolsko gibanje.
Te in enake besede imenovanega lista dale so mi povod, da napišem par vrstic, kako vzgajajo klerikalci našo mladino. V pričujočem dopisu se bom omejil le na akademiške razmere. Kako je vzgojena naša kmetska klerikalna mladež, to itak vsakdo ve; postopanje naših klerikalcev napram akademikom pa je skrito bolj za kulisami.
Kakor povsod, vodi tndi tu klerikalce geslo: „Nasprotnika ubij! Kdor ni naš, naj pogine; mi podpiramo svoje pristaše!" In tako se zgodi, da marsi-kteri dijak naprednega mišljenja vstopi v klerikalna akademična društva samo radi podpore. Kakor učiteljev — Uskokov ne vprašajo, kaj so bili poprej, h kateri stranki so se prištevali, tako se tudi pri dijaku ne zmenijo za njegovo preteklost. Oni ne rabijo značajev, ampak plačanih delavcev!
To pa vpliva demoralizujoče na marsikaterega dijaka — visokošolca, ki nima dovolj sredstev, da bi mogel študirati v dragih .vseučiliških mestih. Poznam bivšega sošolca, ki je bil v zadnjem gimnazijskem razredu odločen naprednjak. Ni bil naprednega mišljenja le sam za se, ampak je tndi prav pridno pisal članke v napredne liste in je agitiral za svobodomiselnost. Ko pa je prestopil gimnazijski prag, ni radi neugodnih gmotnih razmer vedel ne na desno, ne levo. Mož je dobil od klerikalcev podpore, vstopil je (seveda
radi tega prisiljen) v klerikalno graško „Zarjo" in danes je priden agitator klerikalne stranke na Kranjskem.
Ko sem citai par mesecev po njegovem vstopu med katoliško- „narodne" akademike, da prirejata z domačim kaplanom skupne veselice in shode na katoliški podlagi, sem mu pisal obširno pismo. Opozoril sem ga na njegove bivše besede in članke ter ga vprašal za vzrok njegovega „spreobrnjenja" pri vstopu v „Zarjo".
Odpisal mi je dolgo pismo. Prvo me seveda roti, da ostane stvar tajna. Povabil me je tudi na razgovor, ale med štirimi očmi!! Kot vzrok prestopa pa piše: „Študiral sem versko vprašanje, šel k spovedi in spoznal sem resnico. V kratkem vstopim v „Marijino družbo". Čndno se mi je zdelo, kako je mogel ta človek najti resnico v tako kratkem času, dočim je prej v celi višji gimnaziji ni mogel najti! Ena sama spoved pa mu jo je odkrila.
No, teden dni pozneje pa sem tudi jaz našel resnico, ko sem o tem govoril z nekim prijateljem, kateremu je isti tovariš naravnost povedal : „Kupili so mei Kupljen semi"
Taka je torej klerikalna vzgoja, ali boljše rečeno klerikalna „kupčija" mladine! Poštenemu človeku se srce krči, ko vidi, kako ti ljudje, kojim je slov. ljudstvo dalo moč v roke, zlorabljajo to moč proti mladini istega ljudstva, ki jim je zaupalo. Slov. ljudstvo jim zaupa in daruje jim denar na ta ali oni način. Ti pa vzgajajo s tem denarjem janičarje za svojo klerikalno vojsko. Potem se pač ni čuditi besedam klerikalnega kričača — visokošolca: „Moja glava je radikalna, trebnh pa je klerikalen". Kes, čudna je stranka, ki plačuje delavce, o katerih dobro ve, da ne delajo i z
prepričanja, ampak zgolj radi denarja.
Navedem naj še en slučaj izza gimnazijskih let. Tovariš X. je bil pri zrelostnem izpitu reprobiran na eno leto. Radi komodnosti (bil je sin premožnih starišev) prosil je za sprejem v semenišče. Sprejeli so ga kajpada z odprtimi rokami.
Ko sem ga čez mesec dnij obiskal v semenišču, se je „spremenil" popolnoma. Poprej ni bil v sedmi in osmi nikdar pri obhajilu, prekrokal je cele noči, o veri in duhovnikih ni hotel ničesar slišati. Sedaj pa naenkrat veruje v dogme, prav pobožno živi in ves navdušen je za klerikalno stranko. Ko sem ga vprašal, če se še kaj zanima za ženski spol, mi je odgovoril, da se je tega že naveličal. Iz njegovih oči pa sem bral ravno isto strast in željo po svobodi, kakor vedno poprej. Človek bi mislil, da je to samozataje-vanje, a spoznal sem, da je le hinav-ščina. Ko sem ga namreč vprašal, kaj je njegov ideal, mi je odgovoril: „Moj ideal je človek, ki je izpolnil celo zgodovino". „Torej veruješ Ti v Kristusa-človeka in ne v Kristusa-boga" sem mu dejal in mož se je ironično nasmehnil in molčal. Pokazal pa je s tem jasno, kako se je „spreobrnil" in s kakim prepričanjem je stopil v semenišče.
Če že živimo v državi, v kateri mora razun „lemenatarjev" vsakdo, ki se hoče strokovno izobraziti, študirati z lastnimi sredstvi in prestradati štiri ali pet let, potem je sveta dolžnost klerikalcev, da bi takih ljudij ne sprejemali v semenišče in na ta način pustili narodu nekaj značajev! Godi pa se samo nasprotno. Plačajo jih, dajo jim dobra mesta in samo taki, ne toliko po lastni, kakortuji krivdi, propali ljudje, postanejo nji-
hovi glavni kričači. Ljudstvo jih ne pozna in poljublja jim roke....
Taka je dandanes klerik. „vzgoja". Strank«, ki je prekoračila meje dostojnosti, rabi propalih ljudij in mora si jih vzgojiti. Ni dovolj, da izrabljajo naše priprosto ljudstvo; ugonobiti nam hočejo še mladino. Oni dobro vedó, da je bodočnost naroda in vsake stranke v mladih močeh. Vedó pa naj tudi. da dokler bodo mladino „vzgajali" za svoje strankarsko delo na ta način, je nji-kov „Velik moment" le kratka doba!
Socijalni boj na Švedskem.
Velikanska tekma, katero je insce-nirala socijalna demokracija na Švedskem, bode končala, vkolikor moremo že danes soditi, s porazom stavknjo-čega delavstva. K ugodnemu izidu manjkajo namreč vsi predpogoji. Z ogromno agitacijo se je sicer posrečilo izvršiti obsežno stavko, katere pa še z daleka ne moremo imenovati generalne stavke, stremeče za kapitalacijo „meščanske" družbe pred delavstvom.
Poskus, vzeti prestolnici in drugim večjim mestom življenske pogoje, se je ponesrečil. Tudi mednarodna solidarnost revolucionarjev po vseh deželah se je omejila samo na platonične izjave, kateri ne morejo utešiti gladu stavkujočega delavstva. To se hrani v mnogih krajih ie še s slabim kruhom in vodo. Sodrugom v vseh deželah se si:er dopade obupni napor Švedskega delavstva, ali se vendar ne povspnejo tako daleč, da bi žrtvovali milijone, ki so potrebni za to, da bi se pomoglo švedskemu delavstvu do zmage. A stavka ne more od nikoder drugod računati na podporo kakor iz socialističnih vrst.
Švedsko meščanstvo pa se enotno upira revolucijonarni akciji s prepri-
LISTEK.
Stara Izergil.
Baski spisal M a k s i m G o r k i. — Preložil Fedor Gradišnik.
(Dalje.)
In zgodilo se je nekaj veličastnega. Zagrmelo je na nebu, kjer ni bilo nobenega oblaka. Narava je pritrdila modrijanovemu svetu. Prekrižali so se in odšli. A mladenič, ki je imel že tedaj ime „Larra", kar pomeni izgnanec — se je blazno smejal za ljudmi, ki so ga zavrgli, smejal se je in ostal svoboden, kakor njegov oče. Ali njegov oče ni bil človek ... A on je — bil človek ... In sedaj bo živel svoboden kakoi ptica.
„Uničujoč in moreč je napadel vas in vzel si je, kar se mu je poljubilo, žene, živino in drugo. Bil je zvit, divji in močan in vedno je nšel ljudem, ki so ga zasledovali. Videli so ga samo izdaleka. Streljali so nanj, a pušice so vedno izgrešile svoj cilj; bilo je, kot da mu je namenjena mnogo hujša
kazen. Brezuspešno so lahko streljali nanj kolikor so hoteli.
„Tako je živel mnogo, mnogo let daleč proč od ljudi. A človek si želi izpremembo. Naveliča se celo sreče; če je živel nekaj časa v izobilju, si poželi bede . . . Tako tudi Larra: gnalo ga je k ljudem, da, niti koraka ni storil v svojo obrambo. Tedaj se je spomnil nekdo njegove kazni in zaklical:
„Smrti išče, ne storite mu ničesar žalega!"
„In smejali so se in norčevali, kajti niso mu privoščili smrti, katere si je tako želel! Prebledel je in tresoč se po vsem telesu se je prijel za srce. Nato je zgrabil težko kamenje in ga metal na ljudi, a umaknili so se in se razšli.
„Do smrti utrujen je padel slednjič z bolnim krikom na zemljo, oni pa so stali tam in se posmehovali. Naenkrat pa je vstal in dvignil nož, ki ga je nekdo zgubil v borbi ž njim, in si ga zasadil v prsa. A nož se je zlomil, kot da je udaril ž njim ob kamen.In zopet je padel na zemljo in dolgo je udarjal z glavo ob njo. A tudi
zemlja je bila neusmiljena, mehka kot vosek se je umikala njegovim udarcem.
„Veselo so kričali njegovi sovražniki:
„Ne more umreti!"
„In odšli so ter ga pustili samega. Ležal je ter gledal proti nebu — in videl je silne orle, ki so v neizmerni višini plavali nad njim. V njegovem pogledu je ležalo toliko tuge, da bi lahko zastrupil ž njo vse ljudi na svetu in od tega časa išče neprestano smrti . . . Vidiš, v teku časa je postal senca in senca bo ostal do konca dni. Zanj ni življenja in tudi smrt se ga ne usmili.
„To je kazen za mladeničev napuh!"
Starka je stresnila z glavo in utihnila.
Dolgo sem jo gledal. Zdelo se mi je, da spi. Zasmilila se mi je. Proti koncu je pripovedovala s tako z#-šenim glasom, kot da hoče ž njim pretiti, a vendar je ležalo v njem nekaj ponižnega, prosečega . . .
Na obali je zadonela čudovita pesem. S početka se je čul samo alt; po dveh, treh notah je pričel drug glas
vso pesem od kraja, in temu je sledi kmalu tretji, četrti in peti, dočim so prvi hiteli vedno naprej. Slednjič je pel vso pesem celi moški zbor od po četka.
To je bilo nekaj čudovitega. Vsak ženski glas je donel razločno popolnoma zase, in vsi skupaj so padali, kakor vodopad, ki skaklja od kamna do kamna, z višine, izginili so za par trenutkov v donečem moškem zboru, nato pa so se zopet dvignili, kakor očiščeni v morski globočini, in doneli so drug za drugim v čistih, svetlih zvokih . . .
Tudi melodija bila čudovita Moški glasovi so doneli brez velike modulacije in naredili so enozvočen, moten utis, kot da bi govorili o žalostnih stvareh. Veselo pa so doneli ženski glasovi, kot da bi hoteli premagati drng drugega in kot da bi tekmovali z moškimi, ki so jim počasno sledili. Kakor zvončkanje je bilo to petje in šum morskih valov je onemel med temi glasovi . . .
Dalje prihodnjič.
čanjem, da mora biti vprašanje moči, katero je stavila socijalna demokracija, tako rešeno v smislu reda in postav, da se ne bode tako hitro več stavilo. Meščanstvo hoče pokazati delavstvu^ kateremu ni uič mar poškodovanje narodno - gospodarskega življenja, njegovo lastno materijelno škodo, da se ne bode tako lahko dalo več zapelje-Ijevati od brezvestnih vodij in za-peljivcev.
Vlada ni pokazala nobenega stran-karstva. Nasprotno, vzbudila je s svojim posredovanjem in pomirjevanjem utis, da ne pripisuje krivde samo stavkajočemu delavstvu. Korektnejše proti ljudstvu ni mogla ravnati. Ostala je pa trdno pri svoji dolžnosti, da se na vsak način vzdrži mir in red. Posebno priznanje zasluži prepoved alkoholičnih pijač in enegična izvršitev te prepovedi. Najvažnejše pa je konečno, da so ostali delodajalci trdni. Materijelne zahteve delavstva so bile take, da jim je bilo nemogoče ugoditi z ozirom na splošno gospodarsko depresijo in stanje švedske industrije. Zdatna škoda, katero trpi industrija vsled stavke, bodo povzročila nadaljno znižanje mezd, tako da bode konečno položaj delavstva po stavki slabši nego je bil poprej.
Posebno pozornost zaslužuje stavka švedskih tipografov. Ti so vendar stopili v splošno stavko, akoravno so sklenili s podjetniki tarifno pogodbo, glasom katere se je vsak posameznik zavezal, da se ne udeleži nobene stavke, dokler bode trajala pogodba. Vodja švedske socijalne demokracije, posi. Branting, je navzlic temu proglasil to očividno kršenje pogodbe za korektno, ker se niti pismene pogodbe, kakor je rekel, ni treba držati v vseh okolšči-nah od teh je popolnoma odvisno, se je li držimo ali jo kršimo.
Brantingovemu nazoru je popolnoma pritrdil vodja francoskih socija-listov, Jaures. Brzojavil mu je: „Kolektivne pogodbe so sicer moralne obvezne za delavsko čast, toda nikoli ne v vprašanjih, ki se tičejo vsega de lavstva jedne cele države. Jednemu razredu delavstva se kot individuu ne more vzeti pravica do legitimne obrane splošnih delavskih interesov." Nazor-nejše se ne da predočiti vrednost tarifnih sistemov v današnjih odnošajih.
Sedanje socijalno gibanje na Švedskem zaslužuje vso pozornost. Je to prvi poskus razrednega boja v velikem obsegu in njegov neuspeh bode dokazal, da posamezen razred ne more z nobenimi sredstvi izsiliti iz celokupne družbe več kot je utemeljeno v splošnih socijalnih razmerah naroda.
Politična kronika.
v Narodnostno vprašanje in češko-slovanska socijalna demokracija. V Pragi se vrši od 6.—8. sept. občni zbor češko-slov. socijalne demokracije, na katerem se bode razpravljalo tudi o narodnostnem vprašanju. Glasilo čeških socijali-stov na Moravskem „Rovnost" je priobčila k temu članek „Narodnostno vprašanje na našem shodu", katerega je napisal urednik Tusar. Pisatelj pravi, da je bil narodnostni program na vse-avstrijskem shodu stranke dete kompromisa, katerega je narekovala nujnost skupnega dela v parlamentu; njegova hiba je to, da je ostalo vprašanje o narodni avtonomiji brez natančnejše definicije, tako, da si jo more vsakdo razlagati kakor mu drago. Nejasnost narodnega prògrama soc. demokratične stranke traja že deset let, ne da bi se stranka mogla ali hotela dotakniti tega kočljivega vprašanja. Še le na koncu tega desetletja je prišlo do prostega razgovora o tozadevnem stališču stranke napram sami sebi in na zunaj. Vsled majhne številne razlike med (nemškim
in slovanskim blokom v državnem zboru so socijalistični glasovi jeziček ua tehtnici pri vsakem spornem narodnostnem vprašanju. Ni treba naštevati slučajev, v katerih se je jasno pokazalo s cepljenjem soc. glasov, da brnski narodnostni program (nar. autonomija) ne velja za praktične potrebe. In tudi na znotraj, v stranki, se je pokazalo, da so se postavili nemški sodrugi glede vprašanja čeških šol na Dunaju in češkega uradovanja na stališče, ki je po besedi in dnhu popolnoma nasprotno brnskemu programu. Vsled tega se bode poskusil na praškem shodu sestaviti narodnostni program za posamezne socialistične stranke vseh narodov v Avstriji. Ako se ta poskus ne posreči potem pa bodo posebni sklepi praškega shoda merodajni za češko slov. socijalno demokracijo do prih. shoda. Namesto skupnega programa bi imeli lastnega. „Pravim odkrito in naravnost, napravimo na praškem shodu odločilen korak k osamosvojenju, za nami bodo sledili drugi." Pisatelj se o nadaljevanju bori proti zastai elemu nazoru nekaterih so-cijalistov, da je narodnostno vprašanje za soc. stranko brezpomembno in konečno izvaja, da narodna autonomija ne sme biti sredstvo temveč cilj pri narodnostnem sporazumu.
v Dr. Šusteršič ponavlja v N. F. P. to, kar je že drugod povedal o solidarnosti in sklepih „Slov. jednote". Glede deželnih zborov je dr. Š. mnenja, da jih bo vlada pač pustila nekaj tednov zborovati; po zimi pa bi naj deželni zbori le sklepali glede finančnih predlog, ako jih že prej reši državni zbor. Dr. Š. vstraja pri raznih zahtevah iz „Zeit" — v katerih pa, kakor znano, ni o slovenskih narodnih zahtevah niti govora. Ali naj tudi tokrat jemo bridek kruh opozicije in obstrukcije — zastonj ?
v Rekonstrukcija kabineta. „Gazeta Narodowa", glasilo prof. Glombinjskega, pravi v nekem dopisu z Dunaja, da j*e rekonstrukcija kabineta navzlic vsem nasprotnim glasom neizogibna, vendar na se bode resno o tem govorilo šele po sklicanju državnega zbora. Rekonstrukcija kabineta se bode sicer izvršila na temelju stvarnih pogojev; port-felji ne bodo odkupnina za prekinjenje obstrukcije. Prof. Glombinjski bode začel 31. tm. svoja pogajanja s strankami.
Drobne politične novice.
v Proti Srbom. „Ustavnost", gasilo „hrvaškega" bana Raucha, pro-glašuje, kaj vse mora hrvatska vlada storiti proti Srbom : mora jim vzeti vse, kar jim je sveto, kakor srbski prapor, srbske znake, cirilico, srbske šole, srbska društva, v prvi vrsti sokolska itd. Tako proglašajo kreature „najbolj hrvaškega" bana boj proti bratom po jeziku in krvi — Madžare in Nemce, ki se pa danzadnevom prevzetnejše šopirijo po Hrvaškem, pa puste pri miru!
Zasedanjeturškega parlamenta je bilo v soboto s posebnim sultanovim pismom zaključeno. Prih. zasedanje se prične 14. novembra.
Monopol na špirit, petrolej in vžigalice. V finančnih krogih se zadnje dni živahno razpravlja vprašanje glede upeljave monopola na omenjene tri predmete. Ker bi bila za to potrebna tudi pogajanja z ogrsko vlado, se ie v Budimpešti povprašalo po mnenju ogrske vlade. Ministerstvo Wekerle pa je odločno odklonilo vsako pogajanje, ker bode na jeseu demisijo-niralo in se mora vobče prej politični položaj na Ogrskem razjasniti kakor bode mogoče misliti na kaka finančno-politična pogajanja z Ogrsko. — Vesti o upeljavi takega monopola pa tudi pri nas ne bodo vzbudile nobenega ugodnega odmeva. Kajti monopol omenjenih predmetov gotovo ne bode — pocenil.
„Svobodna šola" na Dunaju. Naučni minister je potrdil svo-ječasni sklep nižjeavstr. deželnega šolskega sveta, da se zasebna ljudska šoia društva „Svobodna šola" na Dunaju zatvori.
Posredovalna akcija na Češkem. Poljedelski minister Braf bode ta teden v Pragi konferiral z od ličnimi češkimi politiki vseh strank o političnem položaju in o delovanju v češkem deželnem zboru.
Dnevna kronika.
II. zaupni sestanek slovenskih svo-bodomislecev se vrši v nedeljo, dne 5. septembra v „Narodnem domu" v Ljubljani. Začetek in otvoritev shoda je dopoldne točno ob 9. uri. Popoldne ob pol treh bo nadaljevanje referatov in debata. Zaupnega sestanka se morejo ndeležiti vsi oni somišljeniki, ki imajo že legitimacije iz lanskega leta, drogi pa si jih morajo pravočasno preskrbeti ker je vstop dovoljen le na vstopnico. Kdor si žen legitimacije, naj se obrne na uredništvo Svobodne misli in pošlje znesek K 1'20, za kar dobi na sestanku zgotovljeno izkaznico oziroma vstopnico. Vsi dopisi naj se naslavljajo na uredništvo S. M. Praga-Vinogradi, le zadnje dni naj se naslavlja na „Svobodna misel", Ljubljana, poštnoležeče. Krajevne skupine S. M. in drnge napredne korporacije nai izvolijo poslati kolikor mogoče številno delegate na drugi naš sestanek! Z ozirom na današnjo situacijo in klerikalno despostvo pač menda ne bo treba opozarjati na-prednomisleče Slovence, kaj je njihova dolžnost in da kolikor mogoče podpirajo kulturno stremljenje Svobodne Misli pri nas. — Slovenska sekcija „Svobodne Misli".
Vojaški kontrolni shodi odpadejo letos zopet, in sicer po odredbi vojnega ministerstva.
Tretji shod čeških mest se je pričel minulo soboto v Klatovem. Prva je zborovala tehnično-zdravstvena sekcija; iriž. Zakrejs je predaval o modernih stavbah po mestih.
Proračun železniškega ministerstva.
„Ö°sopis èeského üfednictva železnični-ho" piše:
V finančnem ministerstvu se vrše te dni posvetovanja glede proračuna železniškega ministerstva. Od vseh državnih podjetij so državne železnice največje in najobširnejše podjetje, in proračun bo letos silno narasel, ker bo obsegal prvikrat tudi podržavljene železnice.
Umevno je, da skuša finančno ministerstvo Ou sedajni politični konste-laciii, ko stojimo precej megleni politični bodočnosti nasproti, reducirati posebno železniški proračun, mejtem ko železniško ministerstvo ravno zdaj potrebuje izredno večje svote — tako za razširjenje postaj na starih državnih kakor tudi na podržavljenih železnicah. Kakor se čita po časopisih, se letds baje ne dovoli posebnega kredita za nabavo voz, katerih še vedno nedo-staje, in pa strojev, ampak bodo skušali potrebne vsote prihraniti pri rednem proračunu. Pričakovati je tedaj izdatnih zahtevkov od rednih kont za omenjene izdatke.
Pa kaj sledi iz tega? — Da bo železniško ministerstvo silno varčevalo — seveda pri osobju. Vozove mora imeti, sicer bo občinstvo strahovito udrihalo po železniškem ministru, takisto tudi stroje, ti pa stanejo gotove vsote, od katerih se ne dà ničesar odtrgati. Zato ramerava železniško ministerstvo prihraniti pri perzonalu. V najbližji dobi baje ne bodo sprejemali osobja.
Slovenskih uradnikov in celo nižjih vslužbencev je veliko premalo, toda vsprejemajo jih ne; če bo v področji tržaškega ravnateljstva le preveliko pomanjkanje perzonala, bodo imeli vsaj zopet priliko, importirati iz drugih direkcij nemške uradnike, ki so tam odveč ali pa nerabljivi — kakor delajo to sistematično od nekdaj. In to ne samo pri tržaškem temveč tudi pri beljaškem ravnateljstvu.
Samo pri železniškem ministerstvu, kjer odpade po takozvani reorganizaciji dobra tretjina dosedajnih agend, ostane število uradništva neizpreme-njeno.
Krasnim časom jadramo nasproti! Ob vsaki tako skromni želji ali zahtevi železniškega uradništva bo imel minister prav lehak odgovor: Gospodje, niti rednih kreditov nisem dobil od finančnega ministra. Kako morete v teh slabih časih priti k meni z zahtevami ?!
Samo za eno vrsto uradništva bo denarja dovolj — za novokreirane „centralne išpektorje." In to v teh slabih časih!
Slov. pevsko društvo „Slovan" so
ustanovili pred kratkem v Newburghu (Ohio). Društvu preseduje Jos. Fabjan in ima že čez 28 članov-pevcev.
Roosevelt je oklonil kandidaturo za župana newyorškega. Ostane namreč čez zimo, ko se vrne iz Afrike, v Londonu, drugo leto pa namerava obiskati vsa večja evropska mesta.
Koliko dobi Evropa od ameriških
izseljencev. V Zjedinjenih državah živi približno 15 milijonov evropskih izseljencev. Ti pošljejo na leto svojim sorodnikov in rojakom okolo ene milijarde mark. Največ ameriškega denarja dobe Italjani, katerih je v Ameriki nad dva milijona. Avstrijanci pošljejo letno 260 milijonov, Angleži in Rusi 100 milijonov in Nemci 60 milijonov mark.
Štajerske novice.
o „ŠusterSičeva politika"'. Bratje se dobro poznajo med seboj, zato je prav zanimivo poslušati očitanja, kadar se stepejo. Po tem načelu smo se ravnali tudi pri „Nar. Dnevniku", ko smo ponatisnili članek iz klerikalnega gra-škega „Volksblatta". Odkritosrčno povedano, nismo mislili, da bode navzlic veliki meri klerikalne hudobnosti, katero je spravil konservativni člankar v svoj spis, ta tako hudo vzdignil „Slovenca" in celo dr. Šusteršiča. „Slovenec" je v svoji zmedenosti docela pozabil, da je treba na taka huda očitanja resno odgovarjati, posebno če pridejo od prijateljske, dobro poučene strani. Ali pa res ni vedel razun nekaj kla-vernih fraz o Š. „priljubljenosti" in advokatskega izgovora o provizijah'pri Ljudski posojilnici ničesar drugega povedati? Zdi se nam, da ne. „Volks-blattova" izvajanja torej držijo, prijatelj „Slovenec". Izgovori, da jih je napisal kak slov. naprednjak ali celo dr Ploj, ki vendar nima z domačimi klerikalnimi zadevami ničesar opraviti, so otročji. Psovke in osebni napadi, katere napišejo gg. Lampeti, Štefeti ali celo — Šusteršiči pa ne morejo na Slovenskem, kjer smo kaj tacega v interesu svete vere že vajeni, nobenega poštenega človeka razžaliti, zato na nje ne odgovarjamo.
u „Nemškonacijonalni poslanec Hans Woschnagg — renegat." Pod tem naslovom so pripbčili praški „Nar. listy" po našem dnevniku poročilo o zadnji obravnavi v Woschnagg-Aistri-chovi zadevi. Slava Wochnaggova in sramota coljskih renegatov se širi torej vedno dalje.. „Närodni listy" dostavljajo: „Galerija nemških vodij na Avstrijskem izkazuje mnogo postav, kateri so se v „dobi mladih let" oblačili v čamaro in celo v rdečo (sokol-sko) srajco; s prstom se kaže na nje v parlamentarnih vrstah in celo na ministerski stolici. Posi. Woschnagg bivši Vošnjak se razlikuje od njih samo po tem, da je smatral svoje re-negatstvo, oz. očitanje renegatstva za nečastno in zato je tožil."
o Za ravnateljsko mesto na slo-vensd kmetijski šoli r St. Jurju ob Juž. žel. se z veliko vnemo poteguje znani zagrizeni Nemec Ehrhardt z mariborske vinorejske šole in ima baje celo upanje — vsaj govori okrog tako — da ga dobi. Mi že danes zatrdimo deželnemu odboru štajerskemu, da bi bil to za nas na vsak način casus belli. Kaj takega je pa že vendar preveč!
o Velika siavnost 12. septembra v Celjn! Vse častite dame, ki sodelujejo pri tej slavnosti, prosimo, da se zanesljivo udeleže seje damskega odbora v sredo 25. t m. zvečer ob 8. uri. Lokal: celjska čitalnica. Izrecno še enkrat povdarjamo, da so na sodelovanje vabljene in prošene vse celjske narodne dame brez Izjeme. Veliko število požrtvovalnih narodnih dam se je že odzvalo našemu klicu, ostale vabimo še enkrat. Potrudimo se do zadnjega vsi, da pripravimo siavnost, kakoršne Celje še ni videlo! Doslej nam je došla od zunanjih ^posameznikov in d.uštev že cela vrsta prijav zà sodelovanje in udeležbo in moremo že sedaj soditi, da bo obisk velikanski. Potrudimo se torej vsi, da pripravimo vsem udeležencem prav prijeten dan. Zveza narodnih društev na Štajerskem in Koroškem: M. Štibler, tajnik.
o Iz Šoštanja. Letos je pri nas zelo malo letovTščarjev. Nekaj je tega krivo, da je bilo v začetku poletja slabo in hladno vreme.
o Woschnaggove samolastnosti. Kakor čujemo, je imel dopis v „Nar. Dnevniku" uspeh in je okrajno glavarstvo črtalo nova židovska občana v Šoštanju, ker se sklep ni pravilno napravil in se tudi zapisniki obč. sej ne smejo popravljati. Radovedni smo, kdaj bode bral kak obč. odbornik Wosch-naggn levite pri seji? Dobro bi bilo, da se pregledajo natančno vsi zapisniki odborovih sej. V naši občinski upravi se nabira toliko različnih ne-rednosti, da bi se že morale zdavnej energično za nje pobrigati višje oblasti.
o Nemški gostilničarji na Štajerskem imajo svoj letošnji shod 6. in 7. sept. v Voitsbergu, ki se bode bavil z različnimi stanovskimi vprašanji.
o Iz Vojnlkà. Nismo vajeni videti slavnega celjskega „Sokola" v naših hladnih gajih, nismo vajeni prirejati veselice v velikem stilu, ker nam manjka za to moči, manjka nam goreče, idealne mladine. Letos pa hočemo poskusiti nekaj lepšega, večjega in do-vršenejšega. G. župnik Vodušek nam je dal na razpolago senčni gaj „Para-deško" za cerkvijo, kjer bo pod košatimi kronami visokih dreves prireditev, kakor je bila nekdaj. „Sokolu" pa je 4al na razpolago za telovadišče svoj travnik. Na temu mestu se mu pripravljalni odbor kar najtopleje zahvaljuje. Veselica bo 29. t. m., kakor smo že poročali. Vstopnice bodemo pošiljali bližnjim društvom s prošnjo, da nam jih razprodajo. Pri veselici svira maledolska narodna godba. „Sokol" bo telovadil na orodjih in proizvajal proste vaje. Prosimo vsa bližnja in tudi oddaljena društva, da še odzovejo v velikem številu.
z Iz Vojnika. Vajeni smo nemarnih napadov v „vahtarici" in vemo tudi •dobro, da jih naši domači nemčurji — kar se tiče pameti, so vsi veliki siromaki — ne spravijo skupaj. Zato imajo v Celju pomagače, ki so istotako nesramni kakor vojniški nemški tepci, da napadajo ženske, ki se same ne morejo braniti. Fantalini, ali ne čutite v sebi toliko moške poštenosti in časti, da bi Tešpektirali poštena kmetska dekleta, ki vam nikakor ne dajejo povoda jih tako ostudno napadati. Sramujte se tistih vaših podčrtanih vrst, barabe! Ni čudno, da se vas sramujejo pošteni in pravi Nemci. Svetujemo vam pa, da ne napolnjujete več praznih predalov umazane „vahte" s takimi dopisi, ker sicer bomo mi začeli po vrsti naštevati „dame" (spomnite se podčrtanih vrst v zadnji številki vahte) iz vašega „nedolžnega", „vse časti vrednega" tabora. Ce tudi nosijo „moderne" rokoko-klobuke. Torej le dalje!
o Sveti poklic ga ni varoval krivih potov, namreč 21 letnega o.ganista Koprive v Trbovljah. Ukradel je bil 70 kron koncem junija nekemu opitemu posestniku. V Mariboru je or-glavček, ki ga je očividno zapustila milost božja, sedaj dobil prosto stanovanje za dva meseca. Da je zvračal krivdo na drugega, je tudi značilno.
o Čudni gospodje vladajo mariborskemu mestu. V Mariboru je naseljen kinematograf in njegov lastnik je prosil prošlega leta, da bi se mu blagovolilo dati dovoljenje za nadaljne predstave po zimi. A občinski svet ga je odklonil na kratko, češ, kinematograf bi tekmoval preveč v svojo korist z gledališčem, ki je last kazine, kar bi bilo zelo pogubonosno za nemštvo, ker teater že baje sedaj samo životari vsled pomanjkanja umetniškega čuta med občinstvom. Omenjeni posestnik je pa letos zopet prosil, da bi smel davati predstave po zimi. In čudo! Letos mu je občina dovolila, kar mu je lani prepovedala. A zadeva še ni pri koncu. Prišel je mestni svet in odredbo občinskega sveta razveljavil. Prosimo, da nam kdo razloži, kateri ima večjo pravico ln kateri je drugemu podrejen ? Spodnještajersko nemštvo je že pač čisto zmešano.
o Slovenski otročlčl, učenci prvega razreda v Velenju so nabrali za Ciril-Metodovo družbo 1300 znamk. Hvala jim in učiteljici g. Brence, ki jih navaja k temu!
o Delavska knjiga — nepotrebna. Nek delavec je prosil na smrtni postelji nekoga za jerobstvo svojim otrokom, ki so, kakor je trdil, pristojni v Vojnik. V potrdilo domovinske pravice in v svrho izposlovanja podpore je poslal jerob delavsko knjižico občini, ki je pa odgovorila, da se je knjiga pisala — pomotoma. Da se s takimi iz-kazili tako lahkomiselno ravna, je neverjetno. Sedaj pa otroci trpijo glad.
»-o V Rogaški Slatini bode gostovalo 26. t. m. graško letno gledališče. — Junaški tenor Leser-Lasario, ki je še gotovo v spominu radi svoje tožbe z bivšim ravnateljem ljublj. nemškega gledališča. in katerega so nemški listi radi tega črtili, je žel splošno pohvalo pri svojem nastopu ob priliki cesarjevega godu.
o Na brezstidna preganjanja učiteljev od strani klerikalcev naj bi slovenska napredna javnost odgovorila predvsem na ta način, da bi posamezniki plačevali duhovnikom za razne obrede le tistih par krajcarjev, ki jih določa zakon o štolnini. Razširi naj se med ljudmi brošura „Štolnina", ki jo je svoj čas izdala slov. soc. demokr. stranka ter naj se napredne ljudi ponovno in ponovno opozarja, da naj ne plačajo niti vinarja več duhovnikom kot pa to, kar določa zakon. Duhovnika pa, ki bi računal več, naj se ednostavno toži. To bo najbolj občuten udarec za črno gardo, ki ne zasluži nikakega pardoniranja več od poštenih ljudi.
o Seciranje trupla v Trstu najdene Marije Rojko je dokazalo, da je ona umrla navadne smrti in da je izključen vsak sum na kako nasilstvo.
o Umrl je v Mariboru v soboto v 60. letu starosti milar in posestnik Franc Bindlechner.
o Kako sodijo Nemci sebe. — Nekdo piše v *S1. N.": Danes ob 1. uri po noči sem bil pri odprtem oknu svojega stanovanja na Sv. Jakoba trgu moten v spanju vsled silno glasnega pogovora v nemščini. Bilo je več oseb skupaj in sodil sem, da morajo biti to tujci. Ko pridejo mimo okna nekoliko postoje in reče nekdo: „Die in Krain, respektive in Laibach geboren sind und deutsch sein wollen, sind Schufte." — Pogovarjali so se potem še o raznih
rečeh, pa nisem vsega razumel." — Ne samo „in Krain", tudi drugod je dosti takih.
o „Volksblattu" in grašklm nemškim klerikalcem očita „Slovenec", da ponemčujejo v cerkvah v Gradcu in ob jezikovni meji. „Slovenec" je s tem sicer samo ponovil to, kar so štajerski napredni listi graškim klerikalcem že zdavnaj očitali. Sumljivo je samo, da se je „Slovenec" šele sedaj, ko je „Volksbl." napadel Šusteršiča, spomnil na vsa ta dejstva. Ali ni s tem samo potrjeno očitanje o „narodno brezspolnem vodji, ki je sedaj iz politične potrebe postal čez noč ultra-na-cijonalen ?
o Opozarjamo Slovenke na tovarno cikorije v Ljubljani, katere izdelki po svoji izvrstni kakovosti prekašajo vse podrobne nemške izdelke, ki se v slovenskih zavitkih vsiljujejo slovenskim odjemalcem. — Naj torej vsaka zavedna gospodinja dobro pazi na vsak zavitek cikorije, ki ga kupi ter odločno zahteva v vsaki trgovini samo kolinsko cikorijo, ki je edini slovenski izdelek te vrste.
o Zlomil si je v rudniku v Trbovljah Macedonec Stojko Stoman pri delu desno nogo. Do južnega kolodvora so ga prepeljali z vlakom, potem pa z vozom v dež. bolnico.
o Pri sinočnih napadih na celjske sokole so se zopet odlikovali znani nemški ju—naki Bechine, Krell in pa neki „vitez" Sonnenburg. To beležimo, da ne spravimo celjskega državnega pravdnika v zadrego, ako bi trebalo kakih poizvedb.
o Nakup hotela. Hotel „Meran" v Mariboru blizu kolodvora je kupil bivši gostilničar na zidanmoškem kolodvoru Hubert Skalak za 300 tisoč kron. Prevzame ga 1. novembra. Skalak se je v Zidanem mostu odlikoval s. svojo neraškutarsko zagrizenostjo, o Zamenjani dežnik. Oni gospod, je zamenjal dežnik pri brivcu g. Anderwaldu, se vljudno prosi, da ga vrne. —
o Sokolska siavnost v Št. Jurjn ob Juž. žel. je prekrasno uspela kljub vsej klerikalni agitaciji. — Sokolov iz Celja, Žalca, Trbovelj iz Maribora je došlo preko 70. Ljudstva je bilo zbranega na tisoče. Na kolodvoru je pozdravil šentjurskega sokolskega odseka br. Čulek, pred trgom je v iskrenih besedah slavil prihod sokolov občinski odbornik g. Jože Podgoršek, v trgu pa so bili ^prejeti sokoli od narodnih dam, slov. požarne brambe in veteranskega društva. Bil je to krasen dan, kakor-šnega dosedaj še ni bilo v Št. Jurju. Natančnejše poročilo še priobčimo.
o Tolovajski napad na sokole se je zopet ponovil sinoči v Celju. Ko so se vračali sokoli od slavnosti v Št. Jurju jih je sprejela znana celjska sodrga na kolodvoru. Ves napad je bil pripravljen — tedaj celjski policiji gotovo znan. — Vkljub temu ni bilo niti najmanj poskrbljeno za varnost. Z žvižganjem in tuljenjem so spremljali nemški ponočni junaki v varstvu celjske policije sokole preko Ringa. Na Graški cesti je pričakovala sokole še druga četa ban-ditov in hajd vsi na nje! Toda to pot so se opekli; vsak, ki se je približal sokolom, se je moral seznaniti s so-kolsko pestjo. Značilno je, da se je upala spremljati sokole ta svojat samo do — Studóntenheima. Zakaj ? Ker jih na slovenski zemlji ne more več čuvati celjska policija. Zato so pa začeli nemški „akademiki" in trg. pomočniki metati kamenje za sokoli in drugimi izletniki, vse to pod strogim varstvom črnobradatega celjskega policaja. Ta napad je zopet pokazal, da celjski Slovenci niso varni ne življenja ne imetja, dokler ne bo celjska policija
podržavljena. — Napadi na 'posameznika so se še ponoči ponavljali in sicer ne le na celjske Slovence temveč tudi na gaberske slovenske delavce. Po 10. uri se je moral jeden pri mostu blizu „študentenhajma" braniti z revolverjem pred celjskimi pouličnimi barabami. Ustrelil je dvakrat. Pok je vzbudil pri sosedih veliko vznemirjenje. Zakaj celjska policija nemške svojati ni razgnala. Sploh priporočamo počenjanje Ambrožičevo in pa celjskih policajev slovenskim deželnim in državnim poslancem za energično akcijo v Gradcu in na Dunaju.
o „Naš dan". O narodnem prazniku v Slov. Bistrici bomo poročali jutri obširno.
Kranjske novice.
v Narodne noše na Gorenjskem
zginjajo, tako poroča „Gorenjec". Pravi, da ljudje vse dragocene predmete narodnih noš prodajajo. „Ako bo šlo tako naprej" — pravi list — „izgubi naša dežela vse te zaklade za vedno. Obenem pa bode tudi izginilo zanimanje za narodno nošo. List k koncu poziva, naj se osnuje deželno društvo za ohranitev narodnih noš in starin.
v Šulferajnska šola v Lazu, žal ni, kakor smo zadnjič poročali onemogočena, kajti Kočevci so kupili mesto Hacetove sedaj drugo hišo, kjer bode nastanjena njihova šola.
Najnovejša brzojavna in telefonija poročila.
Hmeljski trg v Žalcu.
z Žalec, 23. avgusta. (Izvirno poročilo „Hmeljarskega društva"). Danes se je prodajalo meterski stot hmelja po 310 K.
Sokolski zlet v Po štor no.
z Dunaj, 22. avgusta. Tukajšnji vladni krogi so bili zelo v skrbeh zaradi poteka današnjega dne v Poštorni. Vendar pa ni prišlo do nobenih večjih nemirov. Slavnostni dan se je pričel z budnico. Ob 9. uri je došel vlak s češkimi sokoli z Dunaja, kateri pa so prišli v civilni obleki, ker je bila sokolska siavnost prepovedana. Na kolodvoru v Lundenburgu so se združili z brnskimi in prerovskimi Čehi ter so nato odkorakali skozi slavolok, okrašen s slovanskimi trobojnicaihi v Poštorno. Tam se je nato vršil v občinski gostilni shod, na katerem so se zborovalci izrekli za ustanavljanje čeških šol na Nižjem Avstrijskem, osobito na Dunaju. Dunajskih in moravskih sokolov je došlo v Poštorno nad 2 tisoč. Nemci so imeli v neki nemški gostilni svoj „protestni shod", katerega se je navzlic velikanski agitaciji udeležilo komaj nekaj sto oseb in deželna poslanca krščanski socijalec Eisenhut in nacijonalec Pittner. (Kje je pa takrat ostal pan Malik?) Vsled nemškega izzivanja je prišlo proti večeru do malih spopadov, pri katerih fo se Čehi poslužili po glasovitem nemškem izreku, svojih pravic kot hišni gospodarji. Sicer pa so orožniki strogo gledali na to, da sta ostala oba tabora ločena.
Pretepi na Dunaju.
z Dunaj, 23. avgnsta. Tekom včerajšnje nedelje je došlo do spopadov v Hernalsu. Tamkaj se je zbralo okrog 600 Čehov k neki Veselici pod milim nebom. Tekom veselice je prilomastilo v vrstah okrog 200 nemških divjakov s palicami nad Čehe. Prišlo je do pretepa, katerega je šele končal močen naliv. — De spopadov je došlo tudi v Heiligenstadtu in v Pratru v čeških plesnih lokalih pri Svobodi in v Tivoliju.
Rekonstrukcija Bienerthovega kabineta.
Linee, 23. ave;. Iz krščansko socijalnih krogov se sliši, da računajo krščanski socijalci pri eventuelni rekonstrukciji kabineta na dalekosežne ozire. Pravosodno ministersrvo bi naj prevzel dosedanji predsednik državne zbornice dr. Pattai, razun tega zahtevajo krščanski socijalci zase ministrerstvo javnih del.
Bienerth pri cesarju.
Išl, 23. avg. Včeraj je bil ministerski predsednik baron Bienert v av-dijenci pri cesarju, katera je trajala skoraj tri ure. Konferiral je tudi s finančnim ministrom Bilinjskim. Zvečer se je vrnil v Kitzbüchel nazàj.
Iz Turčije.
Carigrad, 23. avg. „Sabah" poroča o zmagi turških čet nad upornimi plemeni v Jemenu (Arabija.) Vstaši imajo baje velike izgube.
Cacigrad, 23. avg. Po izjavi mornariškega ministra ostane turško vojno brodovje pri otoku Karpathosu blizu Krete tako dolgo, dokler ne zavlada na Kreti popoln mir.
Različne vesti.
Štokholm, 23. avg. Tukaj se govori, da bode eeneralna stavka že v torek končana. Podpore delavcem so popolnoma nezadostne.
Marmaroš Siget. 23. avg. Mihaela Spektorja, znanega bančnega roparja iz Reke, so danos tukaj zaprli. Hotel se je s pomočjo Italj. potnega lista v spremstvu neke elegantne dame odpeljati na Rusko.
! Društvene vesti.
z Drugi redni občni zbor odseka „Prosvete" za slovenjbistriški in konjiški okraj se vrši dne 26. t m. ob 7. uri zvečer v dvorani Hotel Austria v Slov. Bistrici. Vspored: 1. formalije, 2. poročilo odbora, 3. volitev novih funkcijonarjev, 4. Slučajnosti, 5. Predavanje. Gostje vabljeni.
z Sokolska slavnost v Rušah. Vsled neljube pomote se je izpustila v zahvali „Mariborskega Sokola"* c. ruškim damam ga. Koželjeva, ki je prav pridno sodelovala v kavarni in tudi precej darovala. Mariborski Sokol.
Teleizdajski proces t Zagrebu.
Drž. pravdnik se protivi raznim predlogom dr. Belobrka, obt. Bekiča, dalje v generalnih predlogih itd. Odgovarjal mu je dr. Hinkovič ter pobijal njegova izvajanja temeljito. Končno trdi, da je obtožnica sploh nepostavna, ker ni za vsakega obtoženca v njej, kakor to zakon predpisuje, natanko povedano, kaj je kateri zakrivil in proti katerim §§ k. z. se je pregrešil. Senat bi bil moral to obtožnico a limine odkloniti. Drž pravdnik odgovarja, da bi senat prav tako lahko bil takoj v
začetku razprave rèkel, da je obtožba v zakonu utemeljena,- in izrekel obsodbo. Dr. Hinkovič pripomni, da je hotel svoj čas tozadevno staviti predlog. Preds.: Potem je dobro, da Vam nisem ga pustil staviti. Dr. H.: Je li to bilo pametno ali ne, bo razsodilo najvišje sodišče. Nato drž. pravdnik spominja na brzojavko, ki jo je dobil zagovornik dr. Popovič pred par dnevi od priče Gjorgjeviča in v kateri ta trdi, da ni govoril pred sod-nijo resnice. On (drž. pravdnik) se je obrnil na policijske oblasti v Sarajevom, ki so Gjorgjeviča zaslišale. Izpovedal je, da je govoril pred sodnijo v Zagrebu resnico in da so ga k odpo-slanju dotične brzojavke pregovorili drugi.
Lokal
mešane trgovine, z opravo in stanovanjem se takoj odda v najem. Na željo reflektanta se tndi proda hiša. Več pove Pavornik v gostilni pri „Jelena", Celjn.	74 3-1
in pridnega
trgovskega učenca
sprejme takoj tvrdka
And. Elsbacher, Laški trg
397 3-2
m icwy tämty ^ (,<$ $$ ^
Ignac Božič
narodni krojač v Mariboru
vdr.Rosinovi hiši, Tegethoffova č. št. 16
se priporoča slavnemu občinstvu v izdelovanje vsakovrstne oblèkfe zä gospode. — Velika zaloga blaga na razpolago. 39 61—303 Cene nizke. = Postrežba thčna.

Loterijske številKe.
Gradec, 28. avgusta 1909 : 4, 41, 88, 57, 30. Dunaj, „ „	26, 59, 23, 54, 40.
Prodajo
se zelo po nizki ceni in ugodnih pogojih razna posestva na Sp. Štajerskem. Gostilna iu trgovina na najboljšem prometnem prostoru, ob veliki cesti tik farne cerkve pri Sv. Benediktu v Slov. goricah. — Lepa, velika enonadstropna hiša z drugimi poslopji za 8 na-
jemnikov, z lepo njivo in za vsako obrt pripravna v Spodnjem Radvinu pri Mariboru. — Zelo veliko in lepo posestvo, obstoječe iz 10 oralov velikega sadovnika, 41/2 oralov vinograda in V4 orala na novo nasajenega, z 7 oralov njiv, travnika in gozda, skupno 26 oralov, gozdarsko poslopje in vi-ničarija na Zgornji Poljskavi pri Pra-gerskem. — Posestvo ob veliki cesti s 3 orali travnika, sadonosnika in njiv na Zgornji Poljskavi pri Pragerskem. — Posestvo z lepim poslopjem, vrtom in njivo na Tezni pri Mariboru. —
Prav dobro idoča gostilna z vso upravo v Mariboru. — Malo posestvo v Vojnikn pri Celju. — Gostilna, trgovina, toba-karna z malim travnikom na Paki, pošta in občina Velenje. — Mlin na tri kamne in žago, s tremi poslopji; 13 oralov posestva ob veliki vodi in cesti na Paki pri Velenju. — Gostilna, trgovina in vinograd v Malinedelji pri Ljutomeru. — Več se izve o navedenih posestvih glede cene in pogojev pri Franc Petelincu „Rotenhof" p. Zgornja Poljskava pri Pragerskem.
404 3 1
Prodaja konkurzne mase.
V konkurzu trgovca Alojzija Matzun v Sevnici se proda vsa v to maso spadajoča zaloga mešanega blaga in sicer:
I.	v hiši št. 170 v Sevnici tik kolodvora se nahajajoče blago, cenjeno na 10.010 K 85 h;
II.	v hiši št. 74 v Sevnici (podružnica) se nahajajoče blago, cenjeno na 5.610 K 10 h, toda brez vsakega jamstva.
Kupci naj pismene ponudbe, na katere 90 vezani, za pod I. in II. omenjeno blago vsako posebej ali skupno pri podpisanem upravitelju konkurzne mase do 11. septembra t. I. vložijo, enočasno s ponudbami pa v roke istega položijo varščino, in sicer za blago pod I. 1000 K, in za blago pod II. 560 K.
Zaloga blaga, ki ga je prodati, se lahko vsak dan do 11. sept. 1909 med uradnimi urami pregleda, istotako se lahko vpogleda cernirti zapisnik.
O sprejetju ali nesprejetju ponudbe bodo se ponudniki do 25. sept. 1909 obvestili.
Pet dni po tem obvestilu morajo kupec oziroma kupci kupnino v roke upravitelja konkurzne mase založiti, blago potem takoj prevzeti in v teku nadalnjih 8 dni iz prostorov, v kojih je shranjeno, odstraniti.
Če bi pa kupec oziroma kupci kupnine v določenem roku ne plačali,, je upraviteljstvo konkurzne mase upravičeno, pogodbo razveljaviti in založeno varščino kot zapadlo obdržati.
Sevnica, dne 21. avgusta 1909.
Mihael Korber, c. kr. notar v Sevnici, kot upravitelj konkurzne mase.
D. O. št. 33.663, n. 5041.	398 1
Na štajerski deželni kmetijski šoli s slovenskim učnim jezikom v Št. Jurjn
ob južni železnici počenja prvo šolsko leto dne 15. meseca oktobra.
Namen je temu zavodu, nuditi sinovom spodnještajerskih poljedelcev priložnost, se na temelju v narodni šoli pridobljenega znanja izobraziti v spretnega in praktičnega kmetovalca. Učni predmeti so: Živinoreja, mlekarstvo travništvo, poljedelstvp, sadjereja in gozdarstvo.
Tečaj traja deset mesecev. Za sprejem je treba naslednjih izkazov:
1.	Krstni list (prekoračeno 16. letoj.
2.	Domovnica.
3.	Zdravniško spričevalo.
4.	Zadnje šolsko izpričevalo.
5.	Nravstveno spričevalo.
Da tudi sinovi manj založenih starišev morejo šolo posečati, se je ustvarilo 10 ustanov oziroma brezplačnih mest. Sinovi štajerskih kmetov, ki bi se za tako mesto potezali, morejo vložiti prošnjo z gori navedenimi petimi izkazili in od občine opisanim gmotnim stanjem starišev pri štajerskem deželnem odboru najdalje do 15. septembra 1909.
S takim svobodnim mestom je združen brezplačen pouk, stanovanje in hrana. Knjige pa in druge potrebščine morajo roditelji zmagovati.
Plačujoči gojenci odštevajo po 280 kron na leto in sicer polletno naprej 140 kron v roke ravnateljstva v Št. Jurju. Priglašajo se lahko plačujoči gojenci do konca septembra 1909 Štajerskemu dež. odboru v Gradcu.
GRADEC, dne 16. avgusta 1909.
Od štajerskega dež. odbora.
Edmund grof Attems.
r
■u i.i.*
Tiskovine v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa neprečitane v koš. Sleherni, ki to upošteva in deluje dosledno v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku vsili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike je Zvezna tiskarna v Celju, Schillerjeva cesta štev. 3. — Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisknimi stroji najnovejše konstrukcije in zlagalnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenjene stranke. — Naročila izvršuje točno in solidno. — Cene nizke.