ornee ef pahUeeMo* MIT B* Uwaiála ere. T»ltpho*»¡ Uwaiale 4«. i^mrmmm STEV.—NUMBER 289. ¡to-year Protldelavska vlada ja bila para m« tn dalavald vodja ja m sta ril aamo riada. Hobart. Teamanlje. — (Mar. Pre««.) — ProtideUvska Mida v< Tamanijl j« padala oitavfco, ko j« dobila nezanpnieo r zborniel Delavska stranka ja bila oata po rvana, naj orianizire nora vlada Vodja IVlaveke strank« Lyons j« zdaj na Mu riada. Rove paplave v Italiji. Rim, 8. dee — Redl alinean de levja zadnje dol in sfadajaca tajanje enega v Apeoinih eo aeto neraetle reke, ki ee zdaj razlivajo po niti neb la ofroiajo poeertva in Ii vi jen je. Tibère, ki ec je vieraj drifalle 46 čevljev nad nonnalno lego v Rimu, je le poplavila mnofe kraje In povzročila veliko paniko me6 prebiral** ob kreforih kakih .i« mili od morja. B*ka Anlene, sto milj od kl ae izteka v Tlbero, je ti •topila brefove. PROSVETA qlasilo »lovtwske m, lastwiwa'ílovekíke n FOOFOftME JE ON OTE II.S» j— ----m— taj*oe države Jfcvea CUdi«) M M n* let tri m«Me«; Chicago $6.60 na leto, $1.26 te « ino*«a»tvolg.00. _ Nuitf H VM, Ur ím Mik i "P R O S V E T Á" Oy» Ow—à Advsctktof rat— on agraamtP« NatlMwl Cbicmií" Sobseriptíea ■«o $6.60, « and Canada If per nSF- St ■f* Datan v iUi>*J« ■ »I 4a vM i* • pe» (M®f, Matal aa tm ja a »a« «w» haw, da m tm im nata vi Hat. SO-SS) ylsfcla PaMfito M ANGLEŠKO DELAVSTVO IN VOLITVE. Konzervativci so šli z velikim upanjem v volilni boj, iz boja so pa prišli tepeni. Kolikor j« dozdaj znano, so prejeli 259 mandatov, delavska stranka 185 mandatov in liberalci 148 mandatov. Vseh poslancev v angleškem parlamentu je 615, Ker so neodvisni dobili devet mandatov in izvoljen je bil en neodvisnjak, ostane še trinajst volilnih okrajev, iz katerih še ni poročil in iz katerih izid volilnega boja ne more spremeniti splošnega rezultata, pa naj si ena ali druga stranka pribori te mandate. V zadnjem parlamentu so imeli delavci 142 zastopnikov v parlamentu. Pomnožili so svoje mandate za 48.1 s. N. D. nsmreč nameravajo vi« Tudi itavilo glasov, oddanih za delavske kandidata, j# izdatno pomnožilo. V zadnjem parlamentu so imeli kar tekmujejo med seboj za ratAfe torijd, to ja nazadnjaki ali konzarvativd 860 mandatov. I « Imeli 10 abiolutno večino In bUl ao goepodarjt v paria- UTotuM. SLIKE IZ N S pote. — že preeej vode je preteklo in upadlo mnogo snega po Minneeoti, odkar sem zadnjič po roi al od tem. Medtem, ko to poro tem, ae pomitem proti zapadtL Spotoma aem ae ostsvil v Michjga aam wiaeonshra, kjfer tf na kratko omenim, ao deUvske rsz-mere ns stališču prisiljenih počitnic. Kjer jik le nimajo, tam pa jih gospodje bosi obljabujejo. Nié boljege ni v Waukeganu, 111., kjer aem se več časa mudil To sicer ni nič veselega, pač pa so bile med čaaom mojega bivanja tam v mesecu novembru veselice, igre in zabeve kar naprej, včaeih kar po dve na en večer. Imel aem torej priliko marsikaj opozoriti« Izmed vseh me js najbolj zanimala drama "Na dnu", katero je vprV? zoril ondotni socialistični klub Mladina je tisti večer 18. novem bra na vrvi pripeljala v Slovenski narodni dom — nežno bele ga ko*l; čka ftvicareke pssme s avili pedo bno volno. Lopa je bila živalic*, a tndi njena zgodovina ie prec< j leps. Prvič je bil kozliček med, dp-bitki tamkajšnje slovenske cerlcvc. Ôobitelj jo je zopet daroval ecr kvi in kozliček je bil zopet izigran na koleeu. Dobil ga je rodoljubni, rojak, pa ga je dzroval zocialistič-nemn klubu, ykjer je bil zopet predmet izigravanja 18. novembra. Sedaj je kozliček podarjen Slo venzkemu domu, ki ga bo ponoVno Izigraval na Silvestrov večer v avojo korist, da pridobi potrebno za kritje stroškov« Krasno statbo udeležba, de promor m zadeetoval za eno tretjino odeieibe kakoilna je bila. jfipdovoljstvo in veeelje p; je sijalo a slehernega obrdza, da bo nala veselice ostala vsem v trajen spomin. Zato te zahvaljujem ifc imenu društva vsem ,ki so nss po setili v tako obilnem številu. V ■Učnem slnčsju bomo no raspoU-go tudi ml Posebno hvala pred-sedaUra društva It. 118, brstu Pe-temelu, kakor tudi tamburalkemu zboru ca v po od tam — It 113., ki je a.svojo Izvrstno godbo pripomogel do tolikega veselja in zado-voljztva, Nikdar niaem mislil, da se narod tako prebuja' e pomočjo neieS.*i,P.£ ; Le tako naprejj del ujmo in pokažimo, nla smo kulturni nerod ter kot taki tudi mi vredni ijpoitevs nja ,kakor smo pokazali na nall slavnoati 29. novembri. T*žko smo se poslovili od brstov ki ste nfrpoaetili, a vedite, de ae je v naših zrcih toliko bolj poja-«'ila bratska ljubezen do vas. 6 svojim obiskom ste pojo&li prija teljsko vez, ki nae vele. Ne poza bite nas torej pozvati v zličneiu slučgju. Radevolje bomo sodelovali z vami. — Iskrena hvala Io enkrat vsem za poeet, Delujmo vsi skupaj v povzdigo nsšs dične pokroviteljice Sloven ske narodne podporne jednote, da bo s svojimi vzornimi načeli poste, la kmalu mogočna organizacija, v kateri bodo združene vze slovanske jednote. t - Brataki pozdrav 1 — Za društveni odbor št. 423 — David sič, tajnik. * vedsl, da sem tu ne] si prilei ogledat Ce pomislimo, pridemo takoj do prepričanja, da bo trikrat darovani nešni kozliček k temu pripomo mentu. Poraz torijcev je torej velik. Pridobili sta delav ska in liberalna stranka* Torijci se zavedajo tega poraza. Kajti že se izigra-1 gol kot nekak foktor pri utrditvi vajo poteze, da se ustanovi protidelavska koalicijska vlar I ^¡^^¿J^^ J^^Z da. Nobenemu delavcu ni treba žalovati, ako se osnuje I vladate edinost in 10» DECEMBRA, l9a do-1 prišlo do krvavo bitke. KnZj po- bilo le enajat tiaoč. Bracili J a da hrabro,toda bili ao premagani J gtiaki 27. maja. Na tiaoče s»o j.h poji Karkaznla zta mi stavbo, o brezarčni hlapci na b. - , / ,| bmAjm Se prepričal, da je res je križarska vojns ravnala izrl ponos našemu narodu. Prepri čan sem ,da je to eden največ, aličnih domov v tej deželi. Vaa last grs rojakom v Cleve-levet. Največji delež je"o vina koalicij delavskih strank z meščanskimi elementi pripoveduje, da je po vsakj taki koaliciji imelo škodo delavsko politično gibanje in da je bilo treba izvesti prepej agitatoričnega dela, da se je ta škoda zopet popravila. Delavska stranka ima zaznamovati v zadnjem volilnem boju največjo pridobitev. O tem ni dvoma. Kajti tudi nasprotniki priznajo, da je delavska stranka prišla najbolj pojačana iz volilnega boja« Naloga delavske stranke ni le v tem, da to pridobitev obdrži, ampak da v prihodnjem volilnem boju isvojuje nove zmage in pride še bolj pojačana in krepka iz volilne I Zahvalni dan. Po teeopieu ni bil^ hitke. Tako angleško delavstvo izpolnjuje njemu odka-|»ogoče prej ozneniti; glede raz-ozluto zgodovinsko nalogo in se bliža odločilnemu volil nemu boju, v katerem si pribori večino mandatov, pa ne 1KK)0 obvoetili bllžnjg dru-za to, da jih nekaj izgubi v prihodnjem volilnem boju, itva a piaaai ,na katera ae je od ampak za to, da obdrži trajno večino v parlamentu v in- f^.^o^^ * tereau delovnega ljudstva. l^^^^r^t Tako trajno amagovanje delavitva Je pa le mogoče, u3 T sunnjsidn, Uuh, katero ako delavska stranka ne dela kompromisov s meščanskimi društvo aas je poestilo s svojo za elementi, pa naj prihajajo a najlepšimi obljubami in eodelovalo pri razvitja mamili j naše ZSStsva. il , . • ».t . . i Botra ia botri oo bili bret ln ee- Delavatvo lahko zmaga le tedaj, ako zaupa v svojo Ura žele ter brst ln sestrs Žagar moč. Vsako vezanje delavske moči a močmi protidelav-l Tovarita pa sto bila breta Tomiic skih elementov, Je eatkrojanje delavske moči in zadrža- !• Pirlorli- vanje delavstva od «polnitve njemu odkaaane ^odovin-1 bU Vzrok da to pllem, je hude bo lesen, kl me je zadela zpomladi in Zato pa ee želim zahvaliti ao-rod ni kom in prijateljem Sloven eem in Hrvatom za njih prijatelj atvo in darila, kl ao mi niali nn strani v moji bolezni. Poacbno se zsh vsi j ujem mr. in mrs. Komae ki so me sprejeli sa štiri tedne, ko sem bila pri njih.—Julija Ush Litada, mah.—Naša veselica, razvitvijo nove ustave druitva Studenčna dolina v Staadardvillu se je vršila dne 29. novembra, na ske naloge. VeeeUea ee gre hvala, je vrftila ob obOiU Detroit, Hioh. — Nisem se le o-glaail iz te naselbine, čemur je vzrok, ker eem prezlabo iztoke. Či tam pa rad in tako tndi jaz prvo, ko prejmem list v roke, pogledam med dopize »rojakov iz različnih 'naselbina ♦ t/ . Strinjam oe z dopizovaleem, katerega dopte eem nalel v It 281, U Midwa jja, Pa. NaaelMna mi je do. bro znana. Dopieovalee poživlja rojake, da bi kaj več poročali delu in zaalužfa, ampak zakaj do-piaovalec sem ne poreča o delavskih razmerah v Penneylvaniji. Delavske razmere eo tn ie dosti dobre, aamo naketere tovarno zo se domislile židovskega praznika zobote ,da ga obhajajo. Svetujem pa, da nikdo ne hodi eem so delom, 1 cer tu navaden delavec težko dobi delo. V Detroitu imamo vel- podpornih društev, ki apadajo raznim jednotanl. Zato je tudi zmerom dosti veselic včaeih družtvcnih, vča-sih pa organizacije za Slovenzki dom. Reči moram, kadar ee vrli taka priredba zs Slovenski dom, e vedno velika udelelba, kar jo vsekakor lep pojav, ki nam priča da pridemo enkrat do svojega el lja. Seveda imamo tudi tu nasprot. nike, ki so proti nali slogi, kar jc vsekekor želoatno. Saj je vendar vsakdo alep, ki ne vidi, da bi b Narodni dom le v korist nas vseh Pri delovsnjn za Narodni dom do-zedaj ie nI bil nihče preziran ln ničevan. Če ee kdo še ni eprijazn našo idejo, Ima v bodoče še vedno priliko ter je dobrodošel ke kor vsi, kl dosedaj Še niso stori svoje narodhe dolžnosti. To ni kite enega moža, to je poziv naroda Kdor ni z nami ,ta nima sroa za narod. Spominjam se še težkega dela ki de bilo pred d verni leti v John zton Cityju ,111., ko je rastel Slovenzki dom. Zbrala ze je mala skn pina rojakov, ki so SU na delo in kmalu žetem nas je več prietopi v njih eredo. Pričeli zmo s delom in dom poatavili, v katerem zmo potem vedno Imeli zabave. Marzt-i^ lo mi je rekel, da'Bi ne imel kam iti, če bi ne bilo Slovenskega doma. Zatem emo ustanovili čitalnico, da ae je v nji marsikdo lahko učil ter iskal izobrazbe, katers nikomur ne škoduje. In kadar pri dem v Johnzton City, bo moja pr va pot v Slovenski dom. Notri bom gotovo našel ljudi, kl eo za napredek našega naroda. "l*fed te&nl se nss je več podalo avtomobili na izlet v Cleveland. Vseskozi smo Imeli prav lepo vožnjo in ae na poti tudi lepo zabavali. Ko zmo zavozill na 8t. Clair in sem sc pričel ozirati okoli, aem mislil ,da aem prišel v Ljubljeno. Ne vaeh straneh aem videl polno alovenakih napiaov. Drugi den bivanja tam sva se podala s prijateljem Joe Kalil v Collinwood z namenom, da tudi tam obiščeva Blovenee. Prišedša tja ava bila prav lepo aprejete. Kekor eem videl, eo tudi tam Slovenci naprednega mišljenja in složni med teboj. — čez nekaj teaa ava se s prijateljem vrnila na St Clair. moj prijatelj je kl po prsvkih. jaz pa aem hotel videti nov Sldvenaki dom. Prilei sem do velike nedodelane sUvbe, ko sem saalUal notri god airovo in kruto. PožgaliS tom domove in imetek. Nato S zmagovalci kot ropsrji raz(i| anipj papeieJ t d v čigavem interesu «o se pridi križarske vojske. Pa vrnimo se k cerkveni drU {la bolje razumemo one Čase, uj prepričamo, da niso bili nivii varni ljudje, ki ao bili osumil krivo verstva. Ljudztvo, fci je Ži\r!,j v R, in bližini Rima, je imelo nailel priliko ae prepičati, kakoll no in razuzdano žive na PJH vem dvoru in v ikofovgkihpSj čah. Opazovanje življcnj/jj papeževem dvoru in v &kofov»kJ in kardinalzkih palačah je povtroJ čilo, da je bilo veliko ljudiHI ga mnenja glede vere kot p&p^ škofje, kardinali in nižja duhov. Mina, ki je tudi udobno živela, ker so bils mize višjih cerkvenih dostojanstvenikov dobro obložene. V takih razmerah niso ljudje verjeli, kar je učila rimska cerkev. Na pr. -če kdo trdi, da je Kristov na* mestnik in govori, da mu je popolnoma znano, kaj se bo zgodilo juden$'~- -1-- 'M^Š^ŠMMMM oseb po raznih ječah, ki eo bile obtožene krivo verstva. Škof ee je zbal tako velikega Itevila krivovereev in Je unipovolal redovnikom ,naj mlteStno postopajo s njl-mi. Menihi M ftT®da niso oziraU na škofovo besede. Nekaj so jih "epreobraili", oeemdeset oseb, med njimi. len ia 13 duhovnov, je pa bUo živih sežganih. Nesreč- logično, ako mu ljudje me verja* mejo, da je to resnica, kar on uči. I Posebno veliko privržencev «o i* meli pataronci, ki so očitno pridi« gali proti razzipnemu in razuzda* nemu življenju na papeže ven dvoru in v škofovskih palačah. ■ Papež Inoeeneij III. je po dr* i gih deželah strogo nastopal prod | krivoveroem. Preganjal jih jo krnto. Za to lahko razumemo, da niki so morali drug za drugim v jih ni gledal a prijaznimi otnit globoko jamo, kjer eo bili na po- cerkveni državi. Neki kroniitte. velje zv. očeta,papeža in Kristo- danjega časa, ki je bil pričat*' vega nameatnika, torej namestni-j dogodkov, piše, da je Inoeeneij v ka, ki je učil, odpuščajte avojim deaetem letu papeževanja odpoto- sovražnikom, živi sežgsni. Njih val v Viterbo, v katerem so bili premoženje je bilo zaplenjeno in patarenci selo delsvm m močni polovico premoženja ao dobili novi Ljudstvo ga je sprejelo svečanom izkazali kot udano, toda patarenci so zbežali redovniki, ki so es zvesti hlapel rimske cerkve, draga polovica je zapadla poevetni gosposki, ker je bila na uslugo rimskemu papežu» : Tako je rimska cerkev rsvnalz onimi, ki ae niso pokorili^ avto-kraciji papeža}n so dvomili o naukih, kateri ao prihajali iz Rima. In rimeka cerkov bi itndi danee nič iz mesta,kajti izvedeli so,da prido papež in kakine namene prinaša s sabo. Papež je sshteval škofa ia klerike predse in je odredil pre« iskavo«» *>\ Ta preiskava je končala, kot končevale'preiskave proti krive vereem v tedanjih Časih. Hiše t bežnih patarencev ao razdejali do drugače ne ravnala z delavci, ako I tal. Njih premoženje je bilo zs. bi imeU moč, če bi delavci rekli, plcnjeno. Magiatratu je bilo z» da dvomijo ,da se rlmzka eerkev povedano, da ižče po skritem pro» bojuje za socialno pravičnost sati- možen ju patarencev. Ko je bio ranega delavatva. Tudi,v onih ča- to delo izvršeno, je papež prej aih je bilo delavstvo nsjbolj zatl- ljudstvom razglaaii svoj ukaz,r rano, le veUko bolj kot kmeteki | katerem je zapovedal, d« « voz tlačeni in zO to je tndi v tiztih ve- ' liko hitreje zadela delavea močnn roka rimske cerkve. Ampak eerkev ni aegla s svojo roko le po delavcih. Ti so bili nemaniči. Z njimi vred je prijela druge imovite ata-nove, da ao.ai lahko podporniki rimeke cerkve razdelili med zeboj premoženje na grmado obzojenih krivovereev. Kronika domlnlkancev v Sol krivovetec, katerega zaloto v ps« trimoniju Krista, takoj izroči posvetni gospoeki, da ga kaznujofi postavsh. Vae njegoyo premog nje se zapleni. Ena tretjina tega premoženja prejme oseba, kl prime krivoverca. Druga tretji* gre eodiiču, ki ga ie obsodUo> tretja tretjina pa V javne »vrla Krivoverčeva hiša se podero do _ _ tal in Um, kjer je ztala hiša, Mj marjn*poroča, da jo bil Vieta 12151 bo prostor zs gnojno jamo. Kdor wpct sežgan krivoverec V «ri.lie nrijatelj krivoveres, se kzfl» V pri hodnjih letih so se navalili na švt-caraki kanton Turgau in eo pridno lovili krivoveree, V tem lasu je rimaka cerkev udarila tudi po Ste-dingovoih. Stedingovci ali Etetlcnderjl zo bili kmetje, naaeljeni eb Vezri, kl ze niso klanjsli posvetni ln duhovni Kospoaki. pokrajina je bila zelo rodovitna in pridelali ao veliko vsakovrstnih pridelkov. Sčaeoma so se osvobodili plačan ju deeetine, katero bi morali plačevati nadškofu. Za nadškofa in njegove dvorja. ne, ki eo živeli v brezdelju od tege, ksr so od kmetov prejeU na deac- je prijatelj za eno četrtino njegovega premoženja. Ta pokora zapade drisrl Kdor ze pa večkrat druii s krivo, verei, mora takoj zapustiti dežele. Prijatelji krivovereev nimajo prs. vice do tožbe in vsakdo jih lahle,. obtoži. Pomegati jim ne smo ar ben sodnik, advokat ali notar, ks> ti v naaprotnem slučaju 1*1« službo. Ker so krivoverei izobee tli, le jih mora vaak popolno* ogibati Tako je ukazal namestnik ste, onega Krista, ki je učil lj»*-svojega bližnjega kot samega sn Končno je še dodal, da w w tini, je bil to dokaz, da ao postall I Tk« vaškemu ie enkrat fjg krivoverei Po logiki rimske eet- tu prečita, ki bo. — Te pozdrsvljs Tvoj pm^ telj — Peter Psjzelj. kve je bil vssk krivoveree, kl nI hotel plečevati desetine krivi nadškofov^ palici. Tako je namreč takrat rasumela rimaka cerkev socialno prsvico za zatirane kmete. Bremenaki nadškof Hartvig II. je Izprosil od pepeža, da ame pridi Kiti krišarsko vojno proti njim. Kljub tema pa nadškof ni mogel opraviti ničesar. Kmetje so njegovo oborolcte hlapca pošiljali s kr vavimi glavami nazaj aa njegov dvorec. Eden njegovih naaledni kov, Oerhart IL .je bil bolj prebri aaae glave ia je sstolil kmete kot krivoveree pri pepelu Gregorju IX Zdsj je pepel obnovil prekletstvo ia interdikt proti njiss in napovedana je bila nova krUteraka vqjna. Cesar Friderik It ae je prt. družil pflp^iu ia zbral! se štirideset tieoč mož močno vojsko, s katero eo adarili na uboge ta elabe oborožene kmete. Pri Oldeaela je DAVIS P0PUAÖA WosWagton^rTo. (F^^j Proze.) - Poaledica dvadsets| ga pogajanjs in pomenkovanj tajnikovi priaelnilk. predaj bite to, d. je Devis sklenü stiti misel ns predlogo u zsmsko registrscijo. Kajti je, da T* delavske ***** nikakor ne trpele esrske ip^ le v tej deželi ^ Ali Davi. pe ni P^JS lovskim zastopnikom gk^« ta sa pMailks kvot. T%mm naslanjala na razmere taaiza, mm _v, ki so dejanako P-™ lavljani Idralsrfk d^v J» Mssbas sbss)teU in sk-.HI to sa Italijo, balksiuke J grško ia Polico P^jdEIJKK. ». DBCBMBRA, X928. Oslavske ssdce. PROSVETA njegovem mnenju bi bilo bolj« k nekoliko počakati, dokler ee Evropa ne potegne is blata. Dr. Weizman je zanikal trditev, ieš, da ae je priseljevanje v Palestino bistveno pomanjšalo zadnjih mesecih, niti ae mu ne zdi, da se je treba razburjati radi speto v med Židi in Arabci v tisti dešeli. Dotična poročila ao bila pretirana, je dejal. In še bi ljudje prepustili Arabee in Žide samim sebi, bi se bres teiave zbo- (Feevel\n KTT uuduarodaa konvencija Eïs unije United Mioc F£ers 0f America se> ooéne ». " -,a 1924 v Indîanapolwn. ET unije so «e dobile poziv, . P^JSiio delegate. Na vsakih »im sebi, bi se bres teiave zbo SS se voli en delegat;U- Arabci bodo kmalu uvide ¿1 im-jo manj ko 000 éla-l^. « kakSnega namena smo pri ¡¡f poSljejo enega delegata po pravilih. Doalej je ™ an yerat ns vsakih sto élan rforma glasovanja na konven-(en glas na vaakih sto članov) *t«nr. ' - • - Budarsks unija ima približno pol miljona članov*. i Breaposolnort r St Louisu "AU ate gotovi, da je val mol v New Jersey«t ili v Palestino; uvideli bodo, da bil en 11010 Pr'Ui gradit domove. In prav sakih sto élsnov. 8ta- ^^ bomo ahajali druK 1 dro gim, ëe se ne bo nihče vmešaval v naie zadeve." nudi prilika sa vstop v Kdrušanc driave. Prva ladja a temi priseljenci odpluje proti Halifaau dne \ To vprašanje jo je nekako sbo-12. deeembra. galo Doslej ie ni bilo objavljeno, ali — Vsajt Pa ne, da bi prišel bodo parobrodne drulbe odgovor- asm' — ne sa stroške teh potnikov, aU pa V um trenotkn le odpro vrata bodo morali potniki sami plačati i • perona. Dragi tajnik in oroinik dodatne potne isdatka. Doslej ao potisneta v sobo «ospoda štiri-morale piovhne drulbe spraviti desetih let preobilne potnike v delele, u ka-l fospa," vaklikne komi terih so se iaseUle. V zadnjih dveh «or in e teatralno gesto pokaie na rodnih, med katerim čaeom ao ae ¿•belega gospoda: "Evo, val vršila pogajanja s kanadskimi pri- moi 1" ... selniškimi oblaatmi, je bilo okoli I - «mrmra debeli go- K0N10 TIEANBTVA V POSLANSKI ZBORNICI? Slo?«tki Närrin UiftftBÉVllMâ 1004 Pdfni Jcdiiti \ lah**» IT. «••«i* 100? v étUwi IIIIMU. GLAVNI IT AN t SOST-SO Sa LAWNDAL1 AVI., CHICAGO. ILLINOIS, Inritvalni odbori upfravni ooitki m II 1*1 II VtMSftt Ottlar, M4pr#é>eáklh A.4r*wVUrUS S. f O ». s= 'ütóí ater Ä-ttTianLÄ •SMfiMll «Util* Flip GWImu POHOTNI ODSEK. - i washinston, D. 0. (Federated gt Louia, Mo. — Krajevne de- pret».) — Hišni red bo poprav-hvske orgsnisaeije ponovno sva- jj^ fo konec t,0 narejen kontro-1 deklica Roža Borth, ki je bila od- spod. — On! — vzklikne goepa. "Torej oba tajita," reše komisar. — Reiem vam šs enkrat, jekne debeluhar, da sem Holandee in m Imenujem Van Kler ... ne po-mam te gospe. i"* — In jas ne poznam tega gospoda. "Dovolj 1" sagrmi komlaar. Chicago, DL — Dvanajstletna|««Odvedite oba!" y 900 ruskih priseljenoev deportiranih. Zakaj ni bilo tem dovoljeno počakati n% izid tozadevnih pogajanj, je ena izmed mnogih nerazrešenih ugank v naši prisel-niiki smedi. ODV1D1KA D1KLI0A BORTH NAJDENA. __ leierw^d, »MMBIIl 40? W. H., »« ; Mm^. |f • ***** »•« STS. l.rWM«. OU«. Fr«S A. Vl¿r Is.. «tj*"" li. ftea .MÍ Pa, Mm Gerlek, 414 W. H*f »L BOLNIŠKI OOSMCi -Blat Ne^hj^p^-lk. IMT4I U. Levodale Av* Jaeab AmbeUM. B«> »M. Mm Pa* _ . IsTUJíULV OSREDNJI OEROtiKi VZHODNO OK It OUI i ZAPADNO OKBOtlEi J*W QrML 11011 Pwr Av^ PomU» AO» A.u. I »Ur. »•• 104. (W* fUm^. m Maa »Ur«. Im 104. B.M. Mh». ae <.eveeweA S4SS I. Wl»«he«te* »t.. M«rr»». Utah. linke org»uw!:er p°sledifa u^cinc«Ä y o»i u ^ vL*, v ^rüo brezposemin. Neka tvrdka ^ ^ ga Je Vprizorda progreaiv- Pet ^ jo ^ M ^^ Y ^ dob#r n0§ ^ B#r, _ .«Mo. ^oglaiala za 10 mol, a pttllo jih nt republikanska skupina v pr- ¿ehU in umazani sobi na svojem N M vtm iMUuti," raša ataree. je sto. Delodajalcem se^to dopade, | vih dneh oseminiestdesetega kon-1»tanovanju na 131« North Hard-|«Kaor hitro je vatopil Holandee, •UrJU« 104. litfmtMeC 1 Nadzorni odbori . Fr.sk Z«lt«, pt>d»»4«lh. MM W. Hib 1».. ChUaM. IIU f"^ S*«r«k. 0SI7 Pr«*MirAv«.. CUv«l»»4, a. VIIIUm^IlMer. 0404 Si. Clalt Si-CU**lewl» OkU. 7 Zdrulltvoni odbori Pr^edslk. Pntk AleL S104 U. Cra»f«r4 Av^. CkU.r», III. JOhe 0«m. SOSO W. S0lk.SlH CklMM. I«. J... Slmk. 0404 OtU» Ct.. CI.».U«4. OKU. VRHOVNI ZDRAVNIK. Dr F J K.r..ll» S». CUlr Ar .CU^.U.4,0. I KiHniiifcMi s «I. •dWmlU. ki 4eUj« * ^ ------------------- -- - - —' »ui uuuu sunovsnju na wio worm ker upaj«, da bodo lahko se to fresnega saaedknja. Po dveh dneh ÄVe Harry Williams. Polici pBo pritrgali plaie navadnim «gunka v organiziranju poslan- jt> ki mu je bils šs ss petami, ni delavcem. 0 V ' ske zbornice se jo stara garda vda- imeit Bre{e topot. Kajti U lopov toi** sa združitveno politično progresivni zahtevi, da na j bo jo je odkuril, preden je prišel po-P"' ,—* I dana vešini'prilika' sa israaitev h^ji T p^gt. svoje volje. Po pogojih Long-| Pohotne2 j« deklico omotil a worthove . kapitulacije, danih i nirkotiino tn0vjo. Hranil jo je s progresivnemu/ voditelju Nelso nu, bodo hišna na v tridesetih einen, in vsaK «lani^^ tift6 „i^ more predlagsti ksk tosadevni o- ^^ da so .. i mendment, ko pridejo hišna pro- .. . 1 Upajmo ,da se is konvencije L^ M /lbornici. Iprljeli neki,Ä Lom,l<5Ä BowlJ1 Spominski dan pöfodi prava To dikUturo, ki je bila prvot-itiina stranka delavskega ros- a0 v rokah hišnega predalnika, v Ameriki "f piše glasüo kro- potem pÄ v rokah kombinaci-i r .-.t. - _ _MtJ v. "Toda mora MU prav. \itf ^^ u predsednika, ve- n0' ^ ^f«t po krfviei are«. «• ¡ črnskega voditelja in naialnika rM ** onml*tn' konvencijo. * , Idana Ke* York, N. Y.—"Advance",! »dno glasilo krojaška unije Iga mated Clothing Workera' ,n, želi, da bi bila zdrušitvena Litična konvencija, ki je sklica-1 maja 1924, uspešna. ""'"T v: „ , I narkotično snovjo, uranu jo je s •< voditelju Nelao- weminl Nar#dU nl ¿«kliei L _ pravila popravlja- k |reii ni¿eMr hudega, t koUkor L . dneh, in vaak šlan g^t0 tiJe nj(ms Btdollnosti. T v ka is JolieU, ker jo snm letel nsnj, da je on odvedel dekletce. Is zgornjega porošil* jo ruvld- ne po samo novo ime sa I ¿inskega voditelja in našalnika diskreditirano poUtlko 1 odiekA m ^^ pravila, ao odlo-^ktzaovsnja . sovražnikov in na- jm potem, ko ni bil teš Cooper is idovanjs prijateljev' Wisconsina kandidat sa sborniš- | nega predsednika, in ko ja bil izvoljen Gillett za hišnega pred Prsvsč kuharjev t Ohlooffo. Chicago, 111.—John O. »taggen Ckbriel Timori: Opasen par. ste me sunil s nogo." , "In nisem vam dejal po eni minuti izpraševanja, do mora biti tu v blišini njegova soudelešni-ea!" — "V resnici," potrdil drugi tajnik. / "Po nekolika minutah smo Ime-I rokah lašnive Amerikanko," pri&ne pisati svoje porofiUo. Medtem pa sta se sovrolno glodala v neki rekvirirani sobi v bili-njem hotelu, pred vrati katar« ja stal oroinik s karabinko, Holandee in Amerikanks. Jasno je njima bilo, da sta aaprta kot Špijo-no in eden ji sumil drugsga, da je w slušbi Nemšije. "Naj hudiš vsame to intrigan cää , VSB ZADZVB BOLNIŠKI PODPOBK SB NASLOVI. BelaUhe taf ■Ulr« S. NTT. J., S0ST.S0 Se. Uwadale Ah. CMm««, I«. DINABNI POŠILJAT VI IN JTV ABL M ^ Mftjk SrtTftS « Ui J«4mi« mM« m aasUvei TajaUtv« S. N. P. J- HI T-SI S«. U«s* 4*1« Ar«., Chicase, lik ' / VSB ZADSVI V ZVBZI I BLAQAJNIIKIMI POSLI ee peWjaj^, no •mUvi BlateJalAtv« S. N. P. J. SOSÎ-SO Se. UwMale Ave., ctl-fo. III. , Vso Pvaah________^ I Vel Brielri m al- 0S»reial e4eeh s* aaj yelltja|e na I. WW, Her I». tpHasfUM. III. Vel derlei la dl««« e»M. ••••e«IU, efleel, Mvelalaa la « il litflmleM méUw ee aej m él««r aaslev Je e«eea|. m va... V provi joši bora vsaj ta^ na.M , t , t Von Klor pritrdi. Po akuMa* prlininju sahtsva ------ - - y- - -J- .IU nato, do ju odpoljijo pred ko- tinjo v astrahanu" — je mrmral Uiasrjo. AU ravno ? tem trenut-BÊlêniu. ktt Ju je klical konliov. Ko pri Amerikanks pa je nervosnb u darjala i nogama ob tla in pona v-! restavracijskih luimeš^fencev kuP8iJ° Povedal hUi-da bU na poatajloo na fraseoaki msji. trosno. ' r da t^ niperjen pr0tl hUni ftvtokrtt" takoj morajo isatopiti vri potni- Po dclgem premUajevi ---- ko' tristo kuharic vv C hi cii! o ciJ1' nadalje' dft lmeJ P^av- ki in oditi v šakainloo tretjega Holandca pripraviti do tega, da profeior. rr ^i^^s^s ^ vUda PrAvico d0 I®TOrt» razreda, kjer jim najpreje pob- pr «. "To ji lašl" H zadere komislr: iznui Krajev Amerike m Jva-l^^ ..v^.irii. n.nnvl ___LZu^' 1 "DovoUte," rolo ona, "do vam «jM Bfm dobro pou«tn. Vidva deta predani, rošo Amerikankai "Gospod komisar I Midva sva so odlo&Ua, do ras prisnava» go-spod in jas ira moš in šena." Tako ja — pritrdi šalostno T^C^^^ ^M^TiI^Ijutralrošcm, da bi veliko boy. storili, rje in še manj dela je vgeh ¿h MdcVaU V^ :^J^JSb^Amerikanka,^'odo- »• bi vUfiiU r itvari, i ka- vod e strežajke v roSU^" piMÜk. piaišu od astra- Uriml nimam lobenaga p^U." |ünija še dritt deveturni de- <. hi bil I republikanci. 400N RUSKIH PKHXUXKOCT tOtaJMJO EAOASHO V KAMADO. To se Je moglo predpoUgati," odgovori hladno kooúear. "Radi šeea potujeUt" _ Navadno potujem zaradi sa-bave. toda to Ja danes grosno. " Molčite l . . . Ali potujete ea "Vi imate _ ____ Hew York, H T. - Skoro 400 mir - ?o pospešilo razko- ruskih prl^ljencev. ki so bili del . Fr-mikt deiela» Francija ae prenapolnjeneg. taborišše na El- Kom sar ¡g varne. ia nsrla^e so- lis Msndu od prvih dni v ^^^jfj»1 ^'vo utegne zspoleti neksj, novembru sem, ko so bil. odloše-J|»ljlie lok^ todl «J^ r bo u,odno sTooto clvilizsct ni vsled Wrpane kvota za odgooj Tajnik odide, komiear pa reše. * nemška vloga nI bilo r bo našlo svoj ssftssni krsj v Ksna- hk^m ; ololaju pofofnoma Jas- di. To koiljivo vprašanje pa Je to- zaknj, to bi ae Z«lru*ene drla- ko zavleklo, k#r eo bila 4«l|ipi- •:;{«J prid rušila Ligi narodov, gajanja med ztesnim delavskim rotove potegnjene na to drpertmentom »n UooMttsJjprtj strsn evropskih homatij, selniškimi oblastmi. Prbeljenel lojihna moralna sila M bila z». I bodo smeli začasno v Kaoado, kjer ta šrnilo ln pero. Toda orošnik noše slišati niti beeede. K obedu jima oe dejo noše. "To je sato," raslega šandar, "da ne j izvrlita eamomora." Amcrikanka zahteva, da M ji | da eebe se prenošitis. | "Po vi ete v sobi." — Z gospodom f vskllkne Ame-| rikanke. Holandee prišne Jadlkovatlt "Če bi moja šena znala, kaj ee| mi Je pripetilo, ona bi umrla od ialosti." | — Gospod Lokart ne bi umrl od tuge, ker je teko ljuboeumen, da bi prišel preko oeeane ln vas ubil. "To je norost, kar se dela i na- ] s," Jekns bedni Uolandee. Ona si vzame u eebe posteljo, profetrju po da blssino, ki jo rsigrne v drugem koncu eobe.| Noš je bila itrsšna. Van Kler sej je prebudil v trenutku, ko Je v speuju ekošU v neko jemo, da o-blšl pred vojaki, ki se bili poslavljal, da «a streljajo. Oospa U kart pa Je eanjala, da Je na maj bnem otoku v oceanu, ki je obkoljen od mooKiee postajnih na-Molkov, katere etrelja po vrsti ajen met. "Polofej obeh posli l-soprogov se rt ispremenll ne dsnee, ne Jutri ne dva dni kaaoeja. Tretji de o bilo poloo vznemirjenje. Ko o t veri goepe Lokert v Jnlro okna, r« like, da Je ni sedel ksmen, vržen s a lice. Pred klše ee Je nebrala velika mnotles, ki Je klieole, smrt •pijonom Saj naju bodo IlnšaU,' H tušnlm sroem nasnanjemo sorodnikom, znancem in prijateljem širom Amerike lalostuo rest, da Je nepri-fakovano smrt prstrgala nit širljenja nešemu nadvse priljubljenemu ošetu JOSIPI NOVAKU. J "ursina sila bi biU za- bodo sme» ra*w. t »Ijena, n^nl dr. Weiimnn. Po | bodo ooUll, dokler oe Jim oe pHkenko uio "In kje Jet" — V New Jeteeju "Kaj delat" a.. penar slaü. Komiaar pogleda Udaj A meri- vošilnrešei I — Kaj da storiva Ooepo bokerteva oe zeoUsli "CojUl" reše kcašno. "Mi sli«, do delevs aspošno, ker ugo j verjs»s lomu glopemo komlsa-l rju. Najbolje bo, de v» lili Je r eteroeti M let. Umrl Je sa boleznijo sr*ns os* paks dne 11, novembra, 1083, ln pogreb m je vršil po katoliškem obredu ne pokopelišie r Red l*dge, Moot, lili je rojen 18. meroe, 1«61, v Kemnlku na Oorenjekem. V Zdrušene dršave ie prišel leU JB08 in v meetu lUd Jiodge, Mont., je bil naeelje» skosl 21 lit. Pred oemim meseci je umrla njegova eoproga oilroma naša meti Getrude Novak aa eršno bolezen. Od tedej je pa tudi naš ois vedno šsloral ln lahko ae emetra to sa glarnl povo.l njegove smrll, vsled šalovanja sa avojo šeoo. Zehejel je ns njeni grob ln jI klnšal grob e eveštrt evetjem oslroma prostor, ki je odbran na pokopallššu. Tudi ml bomo po-snemali njegovo delo Ui kreeill e evetjem veš ve*nl dom, dokler ne pridemo ss vainl. Prav lepo ie zahvalim«» društvu "Catholic Order of Poreetere", C. O. V. of Red Lodge, Mont., katerega sveetl flsn Js bil pokojni, za krasni dsrovan tenee, ki ge Jo šleoetvo polotilo no njegovo somllo. Revsotako ee Uno sohveilmo dništf« "goelety of Mieebcse". llvals društvu "Holnee" št. II, H N. P. J. sa obilno vdelešbo pri pogrebu. Poesbno ee zshvalimo Hrušlnamt Landere, Pajnieh ln Fermous M, \V. |„ ss kresne veuee in sveše evelljiee. Nedelje lepa bvsle rodi»!nam Kovech, CblllgoJ. l^rtrahek, Poher, Uavnlcker, Kolarieh, Rom, fttampfsl, Cbefferlo, Brsnoš-ttik, itskelf, Primoslfb, IreJ, Klopeleh in Jskopleh M krsane pi^.Urjeoe venee, ki so jih pološili ne krsto po-bojnemu r zadnji prijateljčki pozdrav ln ee vdelU^U pogrebe. Upa hvala drušlnem Mr. lnl{»o. Klobertjr, Mr. la Mrs. Csrpenter, Mr. in Mrs. John Whalen, Mr. in Mn jam«*« WhaUn, Mr. In Mrs. Peters, Mr. In Mrs Bowmen, Mr Plo in Mies Anns Msdlo, Mr. in Mrs. MeCeelf. Mr. In ' Mrs Wllley, Mr. In Mrs. Ileksla, Mr. Dom, Mra. Karf. lanin, Mr John Obert In Family Young, za kraene po-derjene venee. Ae enkret prev lepe hyele vsem za vaš trud In potrtvovelnoet, Ur ze folatbo v bridkih urah. Lepa bvsle vsem sa obilno vdeUtbo pri pogrebu, s katere ete Izkezali ¿aetno prijateljstvo našemu pokojneaju ošelu. T#W dragi In IJuW naš oše pa telimo, pošlvej mirno noj TI bode lebke grude, »olnee naj eptro svoje slate torke ne Tvojo ,""»»10, Tvoj spomin ostane sa vedno v nsšlb trtih Ealoj^* Mslhejr, Joeeph Jr, John, Uwls, Xrd In Julius Novsk alnovi H^ Novs^ omolen. psjnlih In Mildred Novak, h'ere. Vel v R^d U4|o, Mont. ' V starem kreju po leurine Novak, eeetre r Kemnlko ne (lorenjakem, JogoeUvlJo. 'U / • i O koleri na Krsajskra. Zbornik Matic« Blornik« XIII. rvezek is lota 1911. Sestavil Franc Kobal. (Dalje.) Kako je 1864. o koleri aodil Pet-tenkofer, amo videli; kakšno mnenje pa je o njej mimo Melzerje-vih izvajanj vladajo na Kranj-akeni ,o tem nam pričajo od zdrar-nfka dr. Bleiwewias urejevane "Notice", ki menijo; "To je zdaj gotovo, da ae ne more iteti med poaebno nalezljive bolezni, ker ravno tleti ljudje, ki imajo noj In dan najved opraviti z bolniki, namreč zdravniki in duhovniki, prav nié bolj pogosto ne umirajo kot ■drugi ljudje, ki nikdar ne pridejo k bolnikom. 8 tem pa nočemo reči, da bi ae prav nikoli ne nalezla kolera. Zakaj ne bi bila nalezljiva, če ae včasih tudi le navadna griža in druge navadne bo* lezni nalete jo t" Iz teh besed amemo posneti, da ai je bilo javno mnenje glede ko» lere kaj malo na jasnem, kajti teiko je gorenja kaj optimistična izvanjanja spraviti v sklad z dejstvom, da je kolera tega lota aa-mo po Kranjskem izkopala do 6000 svežih grobov. Istina, da j« marsikdo, ki je neprestano imet opravka z okužene i, ust al zdrav, dočim je koleri zapadlo premnogo takih, ki z okužene! niso prišli v dotiko, kolere torej "niao nalezli", je zdravnike kakor lajike spravila v popolno negotovost in ker je Kranjec že od nekdaj po-bolen, ai je tudi divjanje kolere razloiil po avoje, kakor to êitamo ' v "Novicah" ,ki pravijo (1855, p. 28$) : "Da zdravniki še rflmamo gotovega zdravila, ki bi vaelej pomagalo, ne more noben umen človek nam očitavati, ker so neozdravljive bolezni bile na svetu in bodo, dokler bo svet atal, in zakaj T Po nsših mislih ao bolezni ti-ats dolgs roka Višje Previdnoati, ktera žive stvari kliče iz tega sveta, preden ao še doaegle najvišjo staroet, da delajo drugim proatoh Kaj bi neki sačeli, ako bi vaak Človek še le umeri, ko g« Je fta-roet pod koš spravila ! Že zdaj hote eden drugega aoesti — kaj bi še le tedaj bilo, ako bi rai ostali do najvišje starosti!" S takšnim naziranjem, ki, )o gično izvajano v prakai, terja i po vdanoet v vladanje Višjo Previdnoati in ne bodri h korakom, ki bi mogli to vladanje zaustavit sil omejevati, se alabo sklada, še "Novice" v isti sapi priporočajo, da treba v obrambo proti kolen paziti na čistočo stranišč in greznic, ki jih je polivati s klorovim vajuiom -pomešanim z vodoj torej razkušiti ali dcsinficiratL Vsekakor je atvar ta, da ao 'Novice' hotelo nekako pomirjevalno vplivati, da pa jim je pri tem preudarnost ušla s plemenito leljo, tako da ao za hip zapustile svoje sicer trezno stališče. flDa so si v tej negotovosti vedno še precejšnjo beaedo lastili lajiki in zdravniški mazači, o tem pri Čajo iste "Novice", ki ponovno svare pred takimi vseznaloi in vseboljevedeši, češ, da ao zdravila, ki ne prihajajo iz zdravnikovih rok, vedno lahko opasna. Tako se jy. 1. "nek višji c. kr. vojaški zdravnik hvalil, da je našel proti koleri sredstvo, ki ozdravi prav vsakega bolnika: "na trebuh na-mreš ae bolniku poloti "žakljt- ček' ae eogretim ovsom, na te- lodec pa iakljičck a eogretim ls-nenim semenom; nad vaak ŠakelJ ae položi vroč cegel, k nogam pa tudi vroč cegel". "Hi temu ared-etvu aicer no verjamemo," dostavljajo "Novice", "priobčujemo fra ps vseeno." Kolera je končno na zimo prenehala in ljudje so ae oddahnili, za trdno upajoč, da jih je Bog a svojo šibo zadosti udaril in da jim odalej prizanese. "Novice" pa ao bile .treznejšega mnenja: "Ni nič verjeti, da bi se ta bolezen epet ne ponovila. Leto dan se ta bolezen kuja ali kuha, in iz alamnato Mike bo še pdakočila in po ljudeh lomaetiti jcla." Ali topot ae je vendarle za dalj čaaa poslovila. Za eelih «najet let je Kranjaki dala alovo in ko je leta 1864. tretjič navalila na Evropo, je Kranjski prizanesla, "kakor bi ne bila našla -rodovitnih tal." Zato pa ae je Kranjeev S tem večjo ailo lotila 1. 1868. o e e Leto 1866. Za 'razvoj proti koleri naperjenega boja na Kranjekem je vašno dejstvo, da ao 'Novice* še 1855. 1. opozarjale na to, i moralo biti, pa je vendarle še, cjerkoli ae je dalo, poakočilo preko ojeaa. Zanesla- jo jo tega lota na avstrijska tla pruaka armado, od katere ao jo nalezli tudi nekateri naši domači vojaški oddelki, ki eo ae a Prusl pretepali po Čelkih tleh, z druge ata al bila v laseh laški kralj Viktor Emanuel in avatrijaki vojakovoda, nadvojvoda Albreht Tako je tudi to pot kolero jala vojeka. Ko ae ie zvedelo, da nevarni ta Koet že zopet alli preko naših meja, je deželna gosposka takoj začela z obsežnimi varnostnimi odredbami. Sestsvila je c. *kr. zdravstveno fron^ijo, ki ji j^pa čeloval c. kr. nameatništveni svetnik Ivan vitez Bpaizio, in ji ppvo-rila polnomočje v vaeh zdrav^tye-no-policijskih zadevah. Le-ta .se je zbrala na sejo, še predno so je v deželi pojavila kolera, in sklenila, da je v Ljubljani za vse'alu-čaje urediti bolnico za ailo, in i>-cer noj ao v ta namen preuredi licejsko poslopje, ki je tedaj sju---'-- Visoška kronika. DR. IVAN TAVČAR. (Daljs.) • - - t r ,'» ' i .j. *'iJB^H^HHHK^"rJK Kakor bi dregnil v osje gnezdo, tako so se razvneli prodajalci in kupovale!. Ugovarjalo »e jo in predviemse je zahtevalo, da naj ae vrne trinins, ki ao je plavala v pričakovanju, da bo mogoče prodajati blago. Tudi meščani ao ae je-sili, ker ao rajši kupovali za niŠjo ceno, dobro vodoč, da škof v avoji Kašči zahteva višjo ceno in za alabše Žito. Prihrumeli so na trg peki, oštirji in med njimi znani pretepač Bergant iz Oalovake uliee. Prihrumeli ao tudi drugi, ki ao ae veekdar pridruževali sabavljačem, in najal ao jih sejmovl mslo brigali. Mnoiica je šumele, kskor čmrlji pod mahom. Prvo beeedo je imel zelo atar kmetovalec. Hodil jo od gruče do gruče in vpil: "Pa ae vam je spet vsedcl na prazne buče, loška teleta! 8e vam bo še večkrat, ker vaa pozna, da bi aobali peaek, Če bi ga vam meato proaa natroeil pred prasne gobce! Vi mialite, da «rete meeo, kadar tlačite amojko v se!" Tako je brea vsakega strahu udrihal po lo-škem prebivalstvu, dokler so ni oštir Bergant zadri nad njim: "Kaj pa bi ti atoril, stara šcmaT" "Kaj bi atoril!" je odvrnil oni. "Tožbo bi vzdignil, tožbo s največjim pečatom! In prav kmalu bi apokoril vašega škofa! Kj, loške smoj-ke, še ao na avetu naši deželni stanovi, še je tu nemški Gradeo In tudi cesar šo živi, ki je vendar nekaj več, kot vaš škof, ki vas, ovce, samo striŠe! Da, take ovce ste vi, loški meščani, — kaj pra-vlm meščani, vi, loški tepci!" Mihol Rchttalffstrigkh, ki je bil medtem pre-bobnel vae mesto, ac je »opet vračal po trgu ter M ustavil pred starim kričnčem. "Alo, Jernač BchifCrer!" ga je ogovoril, "al še apet tu! Bi še spet rad imel kako novo prav-do, da bi nabiral mast. kakor si jo nabiral takrat, ko ao ae kmetje pra vdali radi tlake! Dobro te poznam! Masten ptič »i, mast pa si s! naatrgal od kmetov, katere odiraš huje, kakor vaak gra-štak, ti lakotuo vojvod)" # Takoj se jih je nekaj oglasilo ter dajalo prav Mlhoiu Sehnatffatrigkhu. tako da je prav-daraki vojvod utihnil. Morala je apregovoriti neka ženska, neka Ločenka, ki so bila od tudi nekdaj od vraga sitne in jezične Hitela jei "Jezu»! Jeiu»! kako je zabavljal na našega škofa in gospoda! Kakor bi bila »kupaj krave poale! Miholca. povej to na gradu, da ae rani še! Jezus, Jezus!" ^^ Vprešam Wohlgemueta. ki ga je bila rado-vodno* prignala »cd moiico — jn kdo ni bil radoveden v Skofji Uki! - kdo je ta kmeti*, ki je tako sel» brusil avo> je.lk p« tffTI, Wohlgo. muet mi je odgovoril, da je to vojvod Jernač Schiffer k Bitnja, ki je avojčaa vodil pravdi podložnlkov proti škofoma Vidu Adamu in àÎ brehtn Sigiamundu. "Kajf" ae je razkačil bobnar, "na škofe, je sabavljal in v nič deval našega najboljšega go-apodat Kaj!" Srdito je gledal Mlbol okrog eebi 4'Kdo ve kaj natančnejšega povedati! KrfffS besede je govoril! Morda je še kaj na tla pljuval! Kdo bo pričal?" Ali nikdo ae ni hotel oglaaiti in izginila je ¿e celo žensks, katera je poprej klicala Jezuaa, v Kmetlč pa ni izgubil pOgums. Na vse prêts* ga je vpil: "Da ne počiš Mihols, potem bi po trgu proveč smrdelo!" Prerils se je skçzi množico do kričača starki ter zajokala: "Ali ae moraš zmeraj preprirati, Jernač, ko vendar veš, kako je! Konec bo apet ta, da te potegnejo na grad, in koliko je od tedaj, ko ai zadnjih šeat tednov preaedel gori t Pšenica ae bo morala sejsti, atelje ae bo morala pripraviti, in ves to naj eama preakrbim, če te potegnejo v grajsko ječo t Pet otrok imaš, val ao še odrasli, in zadnji čaa je, da ae enkrat epametuješ in drf prideš do prave zaveeti, da Schiffrer ne bo močnejši, in naj živi tlaoč let, od škofa na gradu!"' * "Molči, žena!" ae je odrezal Schiffrer, prav daraki vojvod loških podlošnikov. "Kar ti veš, vem jaz tudi I Samo tega nočem, da bi piškavl grajaki gospodje mlalili, da ae jîh bojim! Prav nič ae jih ne bojim in nič bi ae jih ne bil, če fcl tudi deželnega glavarja na avoji etrani ne imeli Pa ga imam, da veš Miholal" Po teh beaedah ae je oddaljil 8cbiffrer s svojo Ženo, ker mu je loški tlak poetajal vendarle prevroč, posebno ko je opazij, da prihaja gospod Blaž Triller. Ts je bil v tistem čsau za meetnim sodnikom in za grajakim pisarjem prvi goepod v meatu, ker je bil žitničar pri grajaki Kašči. To v-j« bila dobra in pomenljiva služba, ki jo čedatt' redila vsakegs, ki jo je imel. Tudi Blažu je bila zredila precej obsežen trebuh, ki jé a veliko teša-vo počival ns dveh krstklh nogah, kar ae v Loki dostikrat opeša pri apitanih meščanih. Qoapod Žitničar je prieopel po trgu ln klical množici: "Pokorščino, ljudje, pokorščino I Kam pri-demo. Če ne iakazujemo pokorščine goepoeki, ki ,nam je od Boga poetavljenaf ¿it niča je odkleaj* na in do treh ae bo prodajalo. Potem boete pa tudi na trgu prodajali ia nikdo vaa ne bo motil " 'Kdo bo potem še kaj kupoval," se je nektfe ujezU, "če boš ti poprej vsiljeval v,.krma deoe-ttnako 'zadnje ftitof" "Ljubi prijetej," ga je aavrnU sladko, "#« ti trg v Uki ni vfteč. je mestni zid tako aidan, da gre« lahko pri mestnih vratih tja, odkoder ai prišel ! Kako naj naši gospodje škofje, kako naj mi. ki amo njihovi služabniki, živimo, če ne bo graščina veaj nekaj donaUla 91 Kaj pa mialite. da škof nima nikakih plačil f Kdo p« plačuje kon-tribueijr. navadne ia nenavadne, ker teh kodi. če vik vojak ni nikdar konca! Kaj plačujte ši?" (Daljo prihodnji«.) S žilo kot gimnazija. Prerešetas*- la je tudi vprašanje, ali ne bi morda kaaalo, kot bolnico uporabiti Koežji Dvorce, pa je to mieel o-vrgla. Na etarem Strelišču pa je bila prirejena bolnica za vojake. Temu je sicer v javni eeji občinskega sveta ugovarjal dr. Valezj-ta, ali vsi ugovdri ao bili zaman, kep za vojaštvo ni bilo dobHi prt-kladnejšega prostora. Vodatvo civilne bolnice v lieejakem poslopju ao je poverilo dr. Bleiweisu in obema tedanjima meatnima zdravnikoma. Izbrali pa ao aamo take sobe, ki so imele okna na dvorišča. (Daljo prihodnjič/) io. iäcembra. Samuel E. JSricaon : Kako postanemo državljani ? mora prosUoc^ odgovoriti (Konec.) V.: Ali lahko volite governerjaf O.: Ne, aamo državljani ga volijo. V.: Kje šivi.governer države! O.i V atolnem meatu svojo države. V.: Ksj je državna sboniiea (general assemblj) države! O.: Senat in poslanska zbornica. ' " . ^ ..; V. t Kje zboruje zakonodaja države! O.: V stolnem meatu države (Navedi ime.) V.: Kdo podpiše zakone ali predloga, ki jih sprejme' državna zakonodaja! > O.: Governer. V.: Kdo Uveli governerjaf O; i Državljani dotične države. V.: Kako so imenuje t* država! O.: Združene države ameriške. V.: Ali morete vi voliti uradnike v zvezne ,državne ali občinske urade! O.: Ne, samo državljani lahko volijo. V.t Kdo dela sakone za državo? O.: Državna legislatura. V.: Ksj dela legislsturaf O.: Zakone sa državo. V.: Za ksko dolg termin jc Izvoljen governor! O.: Štiri leta. (V Illinofau. — Treba se je Informirati, kako dolg ormin je v dotičn^ državi, kjer je prosilec vprašan.) . V.: Koliko državnih senstor jc v je V nsši državi! V.: Koliko državnih , poslancev e t tej državi! Or: (Na obč gornji vpražanji odgovorite Število aenatorjev ali poalaneov v avoji drštvi. Vsaka drŽava ima različno število prvih in drugih kongreanikov.) V.: Kako ae imenuje najvišji u-r^dnik mesta? O.: Župan (major). V.: Kdo je župan tega meata! O.: (Povej ime župana onega meata, kjer ei vprašan.) V.: Kdo dela zakone (ordinan ce) sa mesto f O.: Mestni svet. V.: Kaj je mestni avetf O,: Župan in mčstni svetovalci aldermani). ||V.: Kdo podpiše meatne ordi nance! O.: Župan. V.: Od koga amo dobili avojo neodvisnost. O.: Od Anglije.. 4 V.: Kdaj!* O.: Leta 1776. V.t Zakaj praznujemo 4. julij? O. t Ker je bila Izjava neodvisnost! podpisana tistega dne in ac praznik imenuje Dan neodvianoatl. V.: Kdo je bil prvi predeodnik Združenih držav f O.: Oeorge Waahington. V. t Kdo je bil Abraham Lin colnt O.; Eden izmed alovltih predsednikov Zd ružonih-držav. V.: Kateri je bil velik dogodek, ^«K^ipetH med predsedovanjem Lincolnaf \ O.: Civilna vojna. V.: Kake so barve sestave Združenih državi O.i Rdeča, bela In plava. V.; Koliko prog Ima naša zastava? O.: Trinajst, ki predatavljajo trinajst kolonij. Koliko je rdečih progT 0.: Sedem. v. t Koliko je zvesd na zaetavi Združenih drŽav f O.: Oseminštirideaet. ki pred stsvljajo ravnotoliko držav v U niji. V.: Koliko je držav v Unijit O : Oaeminštirideeet. V. i Zakaj hočete posUU drla v Ijon Združenih drfevf Ker mi ugaja te dežela in ker nameravam Izvoliti ai jo za svojo domovino ter ae nčHi ameri '4šklh idej. T» Bohui se je «lomil na Zavidovič—Han— Pijesck železniški most, Čez katerega jc Šel vlak. Lokomotiva in trije vagoni so padli v prepad. Strojevodja Ltfubojatski je umri vjried zadobljenih ran. Težko ranjen jc tndi kurjač, m«-d tem ko je nekaj drugih oaeb lahko ranje-nak. . Bolan» v Ulčinju. V Ulčinju v Č'mi gori namerava zgraditi u-praVa državnik monopolov veliko eolarao, ki bi proizvajala letno po 350 vagonov soli. po načrtu bi bila ta aolarna gotova koncem leta 1925. S tem bi proizvajali doma vso sol, ki jo potrebujemo. Občinsko volitve v Novem mo- slu. — Ker ae je od velike kmet ske občine Šmihel-Stopičc letoa odcepil kraj Kandija ia pridru-žil mestni novomeški občini,je vlada razpuatila prejšnji občinski sastop, imenovala gerenta ter ras-pisala nove volitve za dan 23. de eembra. I Ptrotkdja. — V političnih krofih se govori, da namerava vlada izvesti zakon o upravni razdelitvi države, to je o razdelitvi Slovenije in Hrvatske na županije. V vseh drugih pokrajinah je to tudi že isvedeno, amo v «loveniji in Hrvatski še ne. V zvezi s to namero vlade se govori, da bi se U razdelitev «Hrvatske izvedla sledeče: Za vso Hrvatsko bi bila imenovana posebna delegacija državnim reprezentantom kot njenim predsednikom. Tej delegaciji bi bili podrejeni vsi veliki župani Hrvataka bi imela tako avoje ministrstvo in vai spori bi ae reševali od te delegacije. Na ta način bi btt Beograd razbremenjen in ai ohranil nadzorstvo nad Hrvatsko, Hrvataka pa bi dobila s tem veaj oanovo avoje avtonomije, fltaroslovtnzko bogoslužje bo ob priliki konkordata med Jugoslavijo in Vatikanom najbrže dovoljeno. Cerkveno juriadikcijo nad Prek-murjem preVzame a prvim decembrom mariboraki škof dr. Kar lin. Szombotcljski škof, vnet (M strijakant, izgubi a tem svoj vpliv nad Prekmurjem. I Družba Iv. Mohorji je šteU isui 43,809 članov, to je za 1000 manj kakor leto dhi preje. Nujno potrebno je, da bi se izvedla pri družbi korenita reforma, ker dru Ra^e ne ko imela ,družba 8v. Mo-lorja nikdar več onega pomena to prod vojno. I Oradnja brssžičns brsojavno poiUe v Domžalah ff je pričela. Sedaj grade dovozno ceate in ko bo ta dograjena, prično a dovalt-nj'J*l In naje* Mig. Dobiti Je tudi zbirko SU, stoklenlc In rasnih loaeev, Itd. , procerij.m. «l.di^arjaas In v pre-dajalne ieletnine damo primeren po-^•MFrtoeiJIk naročilih. PtiRo po ""raANK OGLAR, 0401 ft«pa»Ur Amu, Cikalami, O. v JUGOSLAVIJO V t M AQUITANIA.........41447 maurrtamu... ^ BERENGARIA... MJmae t»UM m ne »i«a aaeal« »M» iea m. POŠILJANJE DENARJA