Mercator ©anas? ©®m@ Opekarniška 9. Celje petak 11. mvember ZOOS, ob 17. uri Zabavna prireditev MARTI NOVANJE JI sabata 12. novembar 2005, sb 10. uri J^ jff* Zaključno nagradno irebanje ČMOBM OBJEM J KEN I nedelja 13. november 2005, med S. bi 12. ure UŽITKAMJE - predstava ZAJČEK JOŠKO V MESTU Potrebujete VAREN ADSL? ((( 080 19 64 ) DISCIPLINSKA PRESTAVLJANJE ZA ŠTIRI POLICISTE OBČINSKIH MEJA Emuim ŠT. 85 - LETO 60 - CELJE, 11.11.2005 - CENA 300 SIT TONE TURNŠEK: »D1REKTORSTVO NI SAMO BLIŠČ, JE TUDI BEDA!« DNEVI NAKUPOV od 9. do 13.11.2005 VSI IZDELKI DDV* *Nakup se šteje kot nakup s popustom! * NA VSE IZOELKE. Gre za 20% davek na neto ceno. kar predstavlja 16,67% POPUST na maloprodajno ceno. V nedeljo, 13.11.2005 niso odprte Hervis trgovine v Kranju, Murski Soboti, Krškem in Novem mestu. @ Želite da so vaša okna y^ÀÊF^fj bolj' varna in hkrati vaš /j^yi ^^ prostorprezračevan I tudi ko so zaprta? Ě { prezračevalni sistem GECCO ) tj CELJE MIK d.0.0., Gaji 42b, Celje "N OVA" OKNA prednost j© v kvaliteti 080 12 24 www. mik-ce.si Pričakujemo vas v Celju, Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti in Izoli. Za staro (in novo) pravdo! Revščina trka na vedno več vrat. Še slabše bo, ocenjujejo sindikati ob napovedanih ekonomskih in socialnih reformah. Enotna davčna stopnja naj bi podražila hrano in vse tisto najnujnejše, brez česar ne gre. Ljudje, že zdaj v strahu za delo, se bodo še prej lahko znašli na cesti. Najtežji bolniki, ki so v dolgotrajnem bolniškem staležu, bodo z zmanjšanimi bolezninami le še životarili... Zato nameravajo sindikati javnosti sporočiti, da so proti spremembam, ki znižujejo socialni standard in pravice zaposlenih, in proti spremembam, ki spreminjajo Slovenijo iz socialne v izključno tržno državo, s protestom, ki bo predvidoma 26. novembra v Ljubljani. Ob tako črnih napovedih za prihodnost, v kateri bo šlo dobro le peščici najbogatejših, vsi drugi pa bi naj zategovali pasove, čeprav je marsikomu že zmanjkalo lukenj, je protest pričakovan in razumljiv. Saj vendar lahko vidimo, kam pripelje stiska. Če smo že pozabili na čas revolucij, nas zdaj na to opozarjajo brezpravni in ponižani v evropskih prestolnicah. Ko človek ne more več ničesar izgubiti, gre na barikade, kajne? Prav nobenega razloga ni, da bi ljudi v naši deželi porinili tako daleč. Protesti in stavke, s katerimi bi preprečili pot v pogubo, torej ne morejo biti nekaj slabega. Pa čeprav še v njih borimo »za staro pravdo«. A človeka zmedejo stavke tistih, ki jim sploh ne gre slabo, prej nasprotno. Napovedana stavka zdravnikov, na primer, ali stavka železničarjev. Ni jih mogoče primerjati, saj prvi zahtevajo spoštovanje nekega dogovora, drugi pa vse od spremembe poslovne in kadrovske politike do ustreznih delovnih pogojev. Prvi v celoti, drugi v velikem deležu se napajajo pri državnih jaslih. Torej lahko ugoditev njihovim zahtevam, vsaj tistim po več denarja, povzroči, da ga bo premalo kje drugje. Kaj se sploh gredo, je zato slišati glasno bentenje, sploh pri tistih, ki si stavke še privoščiti ne morejo. Tudi to je namreč postal privilegij. Če pa malo bolj pobrskaš po ozadjih - tudi ti dve, ali kolikor jih pač še bo - stavki nistà ne nesmiselni ne nepričakovani. Opozarjata na Še en velik problem te družbe: nespoštovanje, neupoštevanje ne samo dogovorov in obljub, temveč tudi pravilnikov, kolektivnih pogodb in celo zakonov. To pa je huda bolezen, bolj nalezljiva od vsake gripe. Vlaki stali Nekateri čakali tudi po več ur - Bo v sredo spet stavka? V sredo je od osmih zjutraj do opoldneva stavkal Sindikat železniškega prometa Slovenije. Ponovno stavko napovedujejo za vsako sredo, dokler zahteve sindikata ne bodo izpolnjene. V Slovenskih železnicah menijo, da stavka ni uspela. Prve ocene škode se gibljejo med 10 in 20 milijoni tolarjev. Včeraj sta vozili dve tretjini vlakov. Sindikat naj bi poskušal čim bolj ublažiti posledice stavke, zato so vozili tudi nekateri tovorni in potniški vlaki. Vzrok stavke so nesoglasja med sindikatom in vodstvom družbe, ki se nista uspela dogovoriti glede ukrepov za izboljšanje poslovanja, kadrovske politike, signalnega pravilnika, ustreznih delovnih standardov in izrabe odmora med delom. Nekateri so stavko označili kot politično, zaradi česar je ne podpirajo. Miha Tancar iz službe za organizacijsko komuniciranje Slovenskih železnic je povedal, da na progi Zidani Most-Šentilj ni vozilo petnajst potniških vlakov, medtem ko so vozili vsi mednarodni potniški vlaki. »V tovornem prometu je bil izpad manjši od predvidenega, od 36 vlakov, ki zaradi stavke naj ne bi vozili, jih je vozilo kar 28.« Oceni škode bo po besedah Tancarja treba pripisati še posebno škodo, ki zadeva nezadovoljstvo uporabnikov. »Stavka je napovedana za vsako sredo ob isti uri, načrtujemo pa, da se bodo pogajanja nadaljevala ITKA SLADKA mn Če novinarji »špricajo« seje Laški svetniki si očitno, bolj kot vse na svetu, želijo družbe novinarjev, saj so že na dveh sejah zapovrstjo ogorčeni prišli na dan z vprašanjem, zakaj so nekateri novinarji na seji le toliko časa, dokler je kaj vročega. Glede na to, da za razliko od svetnikov novinarji ne dobivajo sejnin, svojo plačo pa si služijo tako, da s sej poročajo o temah, ki so ljudem zanimive, včasih res nima smisla, da bi vztrajali do konca in tako »tratili« svoj čas. Varuhi okolja Stranka ekoloških gibanj Slovenije (SEG) je že predstavila svoj volilni slogan za lokalne volitve, ki bodo prihodnje leto. Glasi se: Varuhi okolja. So morda preveč gledali risanko Leteči medved- že jutri,« pojasnjuje. V Slovenskih železnicah pričakujejo, da se bodo stavkovne zahteve rešile brez nadaljnjih stavk in zapletov. Čakajoče na vlak na celjski železniški postaji smo povprašali, kaj menijo o stavki. Milan Lah, Rimske Toplice: »Za stavko sem vedel. Na vlak čakam že od sedmih zjutraj, a bo prišel šele ob pol enih. Malce berem revije in časopise, tako da čas kar hitro mineva. Mislim, da Ne vem, kaj bom medtem počel tukaj na železniški. Bom že kaj. Vse skupaj ni prijetno. Sploh ne vem, zakaj stavkajo. Če bodo še stavkali, se bom moral voziti z avtom. S storitvami in z uslužbenci na vlaku sem še kar zadovoljen.« Mirjana Zavec, Radeče: »Mislim, da je stavka višek nesramnosti. Ljudje hodijo k zdravniku, otroci v šolo, pa nimajo prevoza. Ne vem, kam to pelje. Železničarji imajo povsem dobre plače in jim zato ni treba stavkati. Če delavci po tovarnah, ki se stežka prebijajo iz meseca v mesec, ne stavkajo, potem tudi železničarjem ni treba zganjati panike. Da se bodo stavke nadaljevale, je obsojanja vredno. Vezana sem na prevoz z vlakom, ker avtobus ne vozi tja, kjer sem doma. Čakala bom do enih. Kaj pa naj drugega?!« Marta Koritnik, Zidani Most: »Vedela sem, da bodo stavkali. Čakam na prvi vlak, ki bo prišel za Zidani Most. In čakala bom še prib- stavka ni povsem upravičena. Železničarji, kot mi je znano, imajo kar lepe plače. Se pa seveda sindikat mora tudi boriti zase. Če bodo stavko nadaljevali, ne bo prijetno. Tudi za nas upokojence, ki bi tudi lahko stavkali zaradi premajhnih pokojnin.« Rok Radej, Krško: »Vem, da stavkajo. A kaj hočem. Imam mesečno karto za vlak in ne preostane mi drugega, kot da počakam še uro in pol. ližno dve uri. Po mojem mnenju stavka ni upravičena. Še veliko drugih je, ki bi lahko stavkali, pa ne. S storitvami železnic sem zadovoljna, cene pa so takšne, kakršne so. Mislim, da bodo ljudje, ki se vozijo z vlakom, to počeli Še naprej. So kraji, kamor avtobusi ne vozijo, zato je edini prevoz vlak.« MATEJA JAZBEC Foto: ALEKS ŠTERN Obmejno srečanje Drnovška in Mesiča V hrvaški Miljani tik ob slovensko-hrvaški meji sta se včeraj dopoldne na neformalnem srečanju sešla slovenski in hrvaški predsednik, Janez Drnovšek in Stipe Mesič. Pogovore sta popoldne nadaljevala še na slovenski strani meje na gradu Strmol pri Rogatcu. Za srečanje sta se odločila, da bi prispevala k izboljšanju ozračja med državama in k rešitvi odprtih vprašanj, potem ko so se odnosi zadnje mesece znova zaostrili po slovenski razglasitvi zaščitne ekološke cone v Jadranu. Predsednika sta se v Miljani sestala na pogovorih za zaprtimi vrati, ki sta jim sledila delovno kosilo in skupna novinarska konferenca. Povedala sta, da se zavzemata za dvostransko reševanje vprašanja meje, če bi vladi ugotovili, da to ni mogoče, pa za posredovanje tretjega. Popoldne sta se v Rogatcu na gradu Strmol sestala še z župani Kozjanskega in Hrvaškega Zagorja. IS Bodo zdravniki v torek stavkali? Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides zaenkrat (do zaključka redakcije) še ni odpovedal za 15. november napovedane štiriurne splošne opozorilne stavke. Če tega tudi do 14. novembra ne bo naredil, bodo zdravniki in zobozdravniki v torek od 8. do 12. ure zagotavljali le tako imenovani minimalni obseg zdravstvenih storitev. Ali bo do opozorilne stavke prišlo ali ne, je odvisno od dogovora z ministrstvom. Fides je namreč kot razlog za stavko navedel, da zdravstveni zavodi ne spoštujejo razlage dela kolektivne pogodbe, ki govori o dežurstvih, ki jo je leta 2003 sprejel odbor za tolmačenje kolektivne pogodbe. Gre za težave pri plačilu dežurstev v času, ko zdravniki ne delajo oziroma čakajo na delo. Zdravniki trdijo, da prihaja pri obračunu za te ure do velikih razlik med zdravstvenimi zavodi, praviloma pa povsod te ure obračunajo v škodo zdravnikov. Če bi jim dežurstva obračunali tako kot zahtevajo, bi to stalo zdravstvene zavode dodatno milijardo tolarjev. Očitne torej ne gre za drobiž. Upoštevanje razlage kolektivne pogodbe, na katero se sklicujejo zdravniki, bi pomenilo, da jim za ure dežurstva, ko ne delajo, določijo urno postavko v višini povprečne vrednosti osnovne plače vseh zdravnikov v zavodu z napredovanjem. Delodajalci tej razlagi nasprotujejo, še bolj pa temu, da jim pripisujejo krivdo za zaplet. Prepričani so namreč, da skrbijo le za zakonitost izplačevanja plač, saj bi sicer imeli opraviti z računskim sodiščem. Računsko sodišče so že zaprosili za mnenje in to je 25. oktobra v predhodnem mnenju pritrdilo združenju, da taka razlaga odbora ne more biti »Fides obžaluje, da je stavka še vedno edini način učinkovitega reševanja večine kolektivnih sporov, pri čemer država s svojo neaktivnostjo pri postopkih mirnega reševanja sporov daje slab zgled državljanom glede pravne kulture, mirnega, učinkovitega in pravočasnega reševanja sporov, za kar se sicer deklarativno zavzema,« je zapisal Konrad Kuštrin, dr.med., predsednik glavnega stavkovnega odbora. pravna podlaga za plačevanje. Zato so na ministra naslovili pismo, v katerem ga sprašujejo, kako naj ravnajo, da bodo plače izplačane zakonito. Združenje zdravstvenih zavodov je tudi opozorilo, da mora tisti, ki določi nove kriterije, za njihovo uresničitev tudi zagotoviti denar. Tega pa ministrstvo za zdravje ni storilo. MBP KJE SO NAŠI POSLANCI? Pametna sebičnost Prestavljanje občinskih meja Svetniki v Laškem za Občino Rimske Toplice - Rečiška gmajna bi rada v Občino Šmartno ob Paki Laški svetniki se strinjajo, da se občina Laško razdeli na dva dela, saj so na sredini seji občinskega sveta dali pozitivno mnenje k predlogu za ustanovitev občine Rimske Toplice. Občinska uprava je sicer predlagala negativno mnenje, pri čemer se sklicuje na Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi. Po njem Rimske Toplice naj ne bi izpolnjevale vseh pogojev za ustanovitev nove občine, še zlasti ne t.i. geografskega razloga, saj bi KS Zidani Most v primeru ustanovitve Občine Rimske Toplice ostala geografsko ločena od občine Laško. A svetnikom se omenjeni geografski razlog ne zdi nikakršna ovira za ustanovitev občine. Nenazadnje je država leta 1994 že dala zeleno luč za osamosvojitev Rimskih Toplic, a so krajani na referendumu to pobudo zavrnili. Po besedah svetnika Draga Zupana iz Rimskih Toplic gre pri vsem skupaj le za razpravo o oslovi senci, saj mnenje občinskega sveta ni obvezujoče za državo. Glavno besedo o ustanovitvi Občine Rimske Toplice pa bodo, če bo prišlo do referenduma, tako ali tako imeli krajani. »Nikogar ne nameravam prepričevati, naj podpre predlog o ustanovitvi občine, ko pa je jasno, da je glavni razlog za formiranje novih občin v političnem interesu. Prejšnja oblast temu ni bila naklonjena, sedanja pa očitno je,« meni Zupan. Rimljani si želijo na svoje, ker so prepričani, da se bodo Rimske Toplice z »osamosvojitvijo« bolje razvijale. Na seji je bilo tako slišati tudi vrsto očitkov, da Občina Laško ni storila dovolj za razvoj Rimskih Toplic oziroma, da je vanje premalo vlagala. Župan Jože Rajh meni drugače: »Mislim, da je Občina Laško ves čas skrbela za približno enako stopnjo razvitosti vseh njenih delov. Res pa je, da ima center yedno določeno prednost, kar se tega tiče. Tudi v Rimskih Toplicah bodo v primeru nastanka občine najprej poskrbeli za center, šele nato za okoliške vasi. Lahko tudi dokažem, koliko smo v zadnjih letih vlagali v Rimske Toplice in videli boste, da tega ni bilo malo.« Čigav bo del Letuša? Zakon o lokalni samoupravi daje možnost tudi za spremembe občinskih meja, kar se že v drugem poskusu dogaja v Letušu. Že pred leti se je del naselja želel izločiti iz občine Braslovče in se priključiti občini Šmartno ob Paki, vendar so potem zaradi znanih stališč takratne vladne koalicije poskusi zamrli. Letos pa se bo v paketu o novih občinah, o čemer bodo odločali v parlamentu, znašla tudi pobuda poslanca Draga Korena (NSi) o odcepitvi dela naselja LetuŠ. Gre za območje vikend hiš na sotočju Pake in Savinje, ki ga domačini imenujejo Roje oziroma Rečiška gmajna. Del naselja, kjer razmišljajo o odcepitvi, obsega približno štiri hektarje, na območju pa živi 120 ljudi. »Gre Zfi del naselja na levi strani Savinje, ki je praktično povsem povezano s Šmartnim ob Paid, zato sem samo prisluhnil volji ljudi,« je povedal poslanec Koren. »Del naselja je od središča Šmartnega oddaljen kilometer in pol, od Braslovč pa sedem kilometrov. Krajani so v Šmart- nem urejali vodovod, elektriko, telefon, otroke vozijo v vrtec in šolo, praktično dobijo v Šmartnem vse, kar potrebujejo za življenje. Njihova želja je povsem razumljiva, zato sem ji tudi prisluhnil in vložil pobudo za izločitev tega dela.« Po eni izmed anket naj bi se samo eden od krajanov v omenjenem delu naselja izrekel proti priključitvi k Šmart-nemu ob Paki, vsi ostali so se strinjali, njihovo željo pa podpirajo tudi v »novi« občini. »Nimamo nekih ozemeljskih teženj, vendar spoštujemo pobudo ljudi,« je poudaril župan Občine Šmartno ob Paki Alojz Podgoršek. O želji krajanov so v šmarskem občinskem svetu prvič razpravljali v prejšnjem sklicu, drugič pred kratkim, svetniki pa so se obakrat strinjali s priključitvijo Rečiške gmajne. »Želja krajanov je čisto naravna, saj so >naši< od rojstva do smrti,« je še omenil župan Podogoršek. V Braslovčah brez soglasja Malce drugačno pa je, seveda povsem razumljivo, razpoloženje v Braslovčah. Če bi se v matični občini strinjali z izločitvijo dela naselja, ne bi bilo problemov, tako pa ... »Stvar ni tako preprosta,« pravi župan Občine Braslovče Marko Balant. Sicer bodo v teh dneh stališče do želja dela krajanov Letuša zavzeli v posameznih svetniških skupinah, nato pa bodo svoje (ne) soglasje izrekli še svetniki v občinskem svetu. »Mislim, da želja krajanov ne bo podprta, ker tako preprosto ne more biti,« je omenil župan Balant in ponazoril, da tudi sam hodi v trgovino na Polzelo, pa zato še ni Polzelan oziroma ne raz- mišlja o priključitvi k drugi občini. »Ne moremo prestavljati hiš sem in hiš tja, kot bi si kdo želel, saj s tem posegamo v katastrske zadeve. Uradna odločitev oziroma stališča do pobude za izločitev dela naše občine bodo znana na prihodnji seji občinskega sveta.« V Službi Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko poznajo problem, ki bi ga bilo mogoče ob soglasju obeh občinskih svetov dokaj preprosto rešiti. Ker pa očitno soglasja braslovš-kega občinskega sveta ne bo, se bo do gradiva opredelila vlada, ki bo državnemu zboru posredovala svoje mnenje in predlog. Po pojasnilu tiskovne predstavnice vladne službe Marianě Jančar - Kac bodo poslanci po obravnavi v državnem zboru odločili, kateri predlogi za nove občine izpolnjujejo zakonske pogoje, in razpisali referendume na teh območjih. »Glede na referendumske izide (referendum je posvetovalne narave) bo Vlada RS verjetno v marcu 2006 pripravila predlog zakona o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij, s katerim bodo ustanovljene nove občine, ki bodo konstituirane po lokalnih volitvah. Te bodo jeseni 2006,« pravijo v vladni službi. Podobno kot za občine bo razpisan tudi referendum za priključitev naselja k sosednji občini. Referendum se izvede v delu, ki se izloča, in v sosednji občini, h kateri se priključuje ta del. Torej načelno velja: Če bo pobuda Draga Korena sprejeta v državnem zboru, bodo na referendum odšli krajani Rečiške gmajne ter vsi volilci v občini Šmartno ob Paki. BOJANA AVGUŠTINČIČ URŠKA SELIŠNIK Črnilo uradnega lista, v katerem je bil objavljen Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, se je komaj dobro posušilo, ko je vlada izkoristila pravico, da sama določi število ko-hezijskih regij, in objavila uredbo, da se bomo z Evropsko komisijo pogajali o dveh regijah - Vzhodni in Zahodni Sloveniji. Če bodo na pogajanjih uspešni in če hkrati Veliki Britaniji ne bo uspelo do konca leta doseči sporazuma o novi finančni perspektivi EU od leta 2007 do leta 2013, bodo Vzhodni Slovenci od leta 2007 naprej upravičeni do pomoči iz kohezijskih in strukturnih skladov EU, medtem ko bodo na zahodu odvisni bolj ali manj samo od države. Minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Ivan Žagar trdi, da je to edina realna možnost, saj bi poleg izrednega postopka, ki mora biti končan do konca leta, Evropsko komisijo morali prepričati, naj zaradi nas spreglede še pravila o oblikovanju regij. Po drugi strani pa je vlada sprožila negodovanje opozicije in nekaterih strokovnjakov. Tako je z mesta člana ožje pogajalske skupine za prihodnjo finančno perspektivo EU odstopil dr. Mojmir Mrak, ker naj bi vlada sprejela strateško napačno odločitev. Po njegovem bi morali namreč v Bruslju za ceno našega ve'a na sprejem proračuna vztrajati, da ostanemo ena regija, saj nismo krivi, da so se pogajanja zavlekla, zaradi česar naj bi izgubili 40 odstotkov denarja. »Odločitev za dve regiji je slaba, saj si zmanjšujemo pogajalske možnosti z Evropsko unijo. Socialni demokrati smo zagovarjali stališče, da se pogajamo o razdelitvi na tri regije, saj bi nam po napovedi strokovnjakov to prineslo največjo vsoto iz skladov EU,« trdi Bojan Kontič (SD). Čeprav za Savinjsko regijo to nima odločilnega pomena, saj pri obeh možnostih sodi med manj razvite, ne moremo gledati samo na lokalne koristi, temveč tudi na koristi celotne države. »Odločitev vlade za dve regiji temelji na njihovih informacijah, kaj je možno izpogajati. Se pa bojim, da je vlada najprej v Bruslju poiskala informacije, kaj je za njih naš zgornji doseg, nato pa to sprejela kot cilj,« meni velenjski poslanec. Po drugi strani vodja poslancev SLS Jakob Presečnik pravi, da je našim pogajalcem na področju kohezije vendarle treba verjeti in zaupati, da imajo utemeljene razloge za svoje ravnanje. »Tudi jaz sem za to, da sami izračunamo, koliko regij je najbolje za Slovenijo. Vendar moramo upoštevati, kaj lahko v organih EU realno dosežemo. Po predvi- Slavko Gaber devanjih pogajalcev sta dve regiji maksimalni izkupiček, tudi tveganje je najmanjše. Pri eni kohezijski regiji, kar bi bilo verjetno najboljše, obstaja realna nevarnost, da ne bi dobili nič. Tudi vztrajanje pri treh je preveč tvegano. Za uporabo veta pa ne verjamem, da bi bil to uspešen korak. To je igranje z ognjem, posledice bi lahko bile prehude,« trdi Presečnik. Tudi Drago Koren (NSi) misli, da je vlada glede na ocene izbrala najboljšo možnost. Pri eni regiji ugotavlja, da bi lahko na koncu ostali brez vseh kohezijskih sredstev. Trenutno veljavni predpisi pa ne omogočajo treh, zato so pogajanja zanje preveč tvegana. »O zahtevah po našem vetu v Bruslju po osebno menim, da so zelo neresne. Zavzemati se moramo za spoštovanje pravne ureditve, tako na državni kot evropski ravni. Veljavne predpise je treba upoštevati. Razmišljanje o veta pa je pravzaprav pobalinsko,« pravi poslanec iz Lokovice pri Velenju. »Najbolj prav ima Mrak, ki pravi, da bi morali vztrajati pri eni regiji do leta 2013, nato pa uveljaviti razdelitev na tri. Njegov odstop je velikanska škoda, saj je Mrak za pogajanja o finančni perspektivi to, kar je bil Janez Potočnik za pristopna pogajanja. Z njegovim odhodom smo padli v mrak,« je prepričan Slavko Gaber (LDS). Po njegovem ne bi smeli samo klečeplaziti, ampak bi si morali tudi kaj upati, zato bi morala naša država vztrajati pri luksemburškem predlogu, s katerim so se začela pogajanja in ki je za nas zelo ugoden. »Seveda pa bi morali resno uveljaviti tudi dejansko regionalizacijo v Sloveniji in imeti leta 2013 delujoče tri regije. Sedanji zemljevid razdeljene Slovenije pa je zelo čuden.« Po njegovih besedah je bistvena pametna sebičnost. »Včasih je bolje, da na račun manjšega deleža posamezne države uveljavimo močno Evropo z drugačnim, razvojno naravnanim proračunom. Tako lahko absolutno dobimo več denarja, kot pa ga bi pri velikem deležu ob šibki Evropi.« SEBAST1JAN KOPUŠAR iODKI Je sadra ušla nadzoru? Pred dnevi so v bližini odlagališča sadre Za travnikom opazili rjavkasto, sadri podobno tekočino. Vprašanje, ali gre res za izpust iz zbiralnika industrijskega odpada celjskega giganta, zdaj zaposluje pristojne v cinkarni, strokovne službe, domačine in tudi policijo. Ali gre res za sadro, do zaključka redakcije ni mogel povedati še nihče. Po prijavi so si zadevo na terenu ogledali celjski policisti. Republiški inšpektorat za okolje in prostor (IRSOP) so obvestili, da gre za iztekanje neznane tekočine rjave barve v zelo omejenem obsegu. Ti pa so jih poučili, da naj v primeru, da ocenijo, da gre za izredni dogodek večjih razsežnosti, obvestijo regijski center za obveščanje. Inšpektorji za okolje pa tako nimajo pristojnosti jemanja vzorcev na terenu. Odlagališče, na katerega Cinkarna Celje od leta 1992 odlaga tekoči odpadek, ki na- stane pri proizvodnji pigmenta titanovega dioksida, naj bi bilo načeloma varno, za okolje neškodljivo in predvsem nepropustno. Generalni direktor Cinkarne Celje Tomaž Benčina je povedal, da so vzeli vzorce omenjene snovi, pristojne službe in pogodbeni izvajalci monitoringov pospešeno opravljajo analize, vendar pred kakršnimi koli rezultati ne more reči nič bolj določenega. Kot je obljubil, bodo rezultate sporočili javnosti, takoj ko bo mogoče. Kaj delajo inšpektorji? Po besedah Helene Lov- še, tiskovne predstavnice IRSOP-a, država izvaja redni nadzor objektov in naprav v okviru tehnoloških postopkov v Cinkarni Celje. Podjetja so namreč preko pristojnih inštitucij dolžna zagotoviti primerne meritve. Zadnji monitoringi onesnaženosti okolja na tem območju niso pokazali nobenih bistvenih odstopanj od poročil prejšnjih let. Ob tem je še dodala, da na območju, kjer sta še dve drugi deponiji, pojav iztekanja ni nov in da občasno pride do izlitja manjših količin vod iz glinenih materialov. Te pa so zaradi železovega oksida obarvane rjavo. Iz tega izhaja, da inšpektorji na terenu dejansko nimajo nobenih pristojnosti. Njihovo delo ostaja omejeno na preverjanje dokumentacije posameznih podjetij v zvezi z vplivi na okolje. Preverjanje in analize so torej na strani in na vesti potencialnih onesnaževalcev. Tudi če gre v tem primeru za zgolj za lažni preplah, česar pa na prvi pogled ne moremo reči, ostajajo odprta mnoga vprašanja. Kdaj je razsežnost nekega ekološkega problema dovolj velika, da je vredna inšpektorjeve pozornosti? In kaj v primeru, ko gre za onesnaženje zaradi neznanega storilca večjih razsežnosti, pa v bližini ni podjetja, kamor bi inšpektorji lahko šli preve- Pobegla sadra ali zgolj rjava voda? rit dokumente? Kdo takrat plača preiskave, na podlagi katerih inšpektorji primer sploh obravnavajo? SAŠKA TERŽAN Strah pred ptičjo gripo se umirja Videti je, da se je začetna panika, ki je pred tedni, sploh pa po potrditvi suma o pojavu virusa ptičje gripe na Hrvaškem, zavladala med slovenskimi rejci perutnine, v zadnjih dneh nekoliko polegla. Informacije o stanju na terenu se bistveno ne spreminjajo, kar velja tudi za območje celjske regije, preventivni ukrepi in navodila o zapiranju perutnine, ki jih je predpisala Veterinarska uprava RS, pa do preklica še zmeraj veljajo na razširjenem ogroženem območju Slovenije. Da veterinarski inšpektorji posebnosti na terenu ne opažajo, je ponovno potrdil tudi dr. vet. med. Boleslav Bizjak, vodja oddelka za živalske kužne bolezni in zaščito živali pri celjskem območnem uradu Vurs. »Do 7. novembra smo tako obiskali 176 naselij in 306 rejcev, ukrepe po zakonu o prekrških smo izrekali najprej na prvotno ogroženem in kasne-je tudi na razširjenem ogroženem območju. Posamezni rejci, kar je bilo tudi pričakovano, ne upoštevajo odrejenih ukrepov - prepovedi reje perutnine na prostem - in kot razlog najpogosteje navajajo, da niso natančno poučeni o vsebini odrejenih ukrepov in da ne razpolagajo s primernimi prostori za zapiranje perutnine. Sicer pa splošno stanje na terenu ocenjujemo kot zelo dobro, saj velika večina rejcev izvaja odrejene ukrepe,« pravi Bizjak. Dodaja, da so manjši rejci praviloma zelo dobro seznanjè-ni s predpisanimi ukrepi s strani Vursa, inšpektorji pa na terenu kljub temu še razdeljujejo letake s krajšimi informacijami o naravi bolezni, prenosu in s splošnimi preventivnimi nasveti. »Menimo, da je seznanjenost rejcev zadostna, zato posamezne kršitve obravnavamo po službeni dolžnosti ali ob prijavah.« Bizjak potrjuje, da posamezniki, še posebej v mestih, območni urad Vursa obveščajo tudi o poginu posameznih ptic, takih primerov je bilo do zdaj nekaj deset. Svetujejo jim, da poginulo ptico (običajno gre za vrabce, siničke in golobe) na primernem mestu zakopljejo ali obvestijo veterinarsko higiensko službo, ki truplo tudi prevzame. Navedeno ne velja za vodno perjad, pri kateri vsak primer pogina obravnavajo posebej. »Strah pred ptičjo gripo se nekoliko umirja, ljudi manj skrbi možnost pojava bolezni pri pticah, prav tako so obveščeni o minimalnih možnostih prenosa na ljudi. Rejci na splošno odobravajo in tudi izvajajo predpisane ukrepe, nasprotujejo jim le nekateri posamezniki,« še dodaja Bizjak. Budnost je tako še vedno pomembna, Vurs pa v sodelovanju s primamo veterinarsko službo na vseh ravneh izvaja ukrepe zgodnjega odkrivanja bolezni. Vurs v zadnjih dneh ni predpisal nobenih novih ukrepov, prav tako ne poročajo o kakšnih posebnostih. Člani parlamentarnega odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so se v prejšnjem tednu na nujni seji seznanili z ukrepi Vursa za preprečevanje pojava ptičje gripe v Sloveniji in jih ocenili kot ustrezne ter pravočasno sprejete. POLONA MASTNAK Državna proslava v Celju V Celjskem domu bo v soboto ob 10. uri državna proslava ob letošnjem svetovnem dnevu sladkorne bolezni, ki je sicer 14. novembra. Letos ga spremlja geslo »Postavite noge na prvo mesto - izognite se amputacijam«. Državno proslavo pripravlja Društvo diabetikov Celje, ki mu predseduje Slavko Brus. Na njej bo slavnostni govornik predsednik državnega zbora dr. France Cukjati, zbrane pa bodo nagovorili tudi Slavko Brus, predsednik Zveze društev diabetikov Slovenije Janko Kušar in celjski podžupan Stane Rozman. Program bo povezoval Tone Vrabl, obogatili pa ga bodo glasbeniki, pevci, plesalci in recita-torji s Celjskega. Na prireditvi bodo podelili 4 zahvale, med drugimi tudi Društvu diabetikov Velenje za izvedbo 10. športnega in rekreativnega srečanja diabetikov. Zahvali bosta prejeli še društvi iz Nove Gorice in Jesenic ter Osnovna šola Toneta Čufarja, prav tako z Jesenic. MBP INGRAD, gradbeno podjetje d.d. V STEČAJU, Lava 7, Celje obvešča zainteresirane kupce, i PRODAJA v torek, 15. 11. 2005 v skladišču Medlog 7, Celje. Minimalna vrednost enkratnega nakupa je 10.000,00 SIT. Način in pogoje prodaje si lahko kupci ogledajo na mestu prodaje. www.novitednik.com HITRI KABELSKI INTERNET J SEDAJ MOŽEN DOSTOP TUDI DO OMREŽJA ARNES! (samo v Celju) dodatne informacije na >lektro 'turnšek Mariborska 86, 3000 Celje, tel.: 03/42 88 000, fax: 03/42 88 115 IDDRI TELEFDN Najdite nas, -ttiBfa* nagradi vas! Nagrade nagrajenci prevzamejo v Centru Interspar Celje v trgovini, ki jih poklanja, v roku desetih TELEFON:_ dni od dneva nagradne igre. Več o nagradni igri si lahko preberete na spletnih straneh straneh j www.novitednik.com ali www.radiocelje.com. I DAVČNA ŠT.: Pred zapornicami Bralec omenja, da mora pred železniškim prehodom v naselju Hotunje (pri železniški postaji Ponikva pri Gro-belnem) nenavadno dolgo čakati pred zaprtimi zapornicami. Tako je pred prihodom večine vlakov, povprečno pa je po njegovih opažanjih kar šest minut čakanja. Opaža, da je v drugih krajih manj čakanja ter meni, da bi lahko bilo tako tudi v naselju Hotunje. Marko Tancar iz Službe za organizacijsko komuniciranje v Slovenskih železnicah odgovarja: »Zapornice v naselju Hotunje so na območju postaje Ponikva. V času del na postaji so bile zapornice občasno res lahko spuščene dalj časa, čemur se žal ni bilo mogoče izogniti. S posodobitvijo signalnih sistemov na postaji pa so se časi, ko so zapornice spuščene, že bistveno zmanjšali, poleg tega pa se je povečala tudi varnost cestnega in železniškega prometa. Po omenjeni posodobitvi namreč zapornic ne dviga oziroma spušča več vlakovni odpravnik, temveč to poteka avtomatsko, ko vlak prevozi določeno točko na progi. Kljub novemu sistemu vodenja prometa pa so omenjene zapornice še vedno na postajnem območju. Spustijo se preden vlak pripelje na postajo, s tem pa se tudi kretnice in signali postavijo v položaj, ki stro-jevodju dovoljuje nadaljnjo vožnjo. V nasprotnem primeru vlak ne more zapeljati na postajo. Podobno velja tudi za odhod vlaka. Šele ko ta odpelje s postaje, se zapornice lahko dvignejo. To lahko pri vlakih, ki na postaji ustavijo, pomeni nekaj minut več čakanja voznikov pred zapornicami. Vse avtomatske zapornice, ki so na postajnem območju, delujejo na tak način. Edini cilj takšnega sistema je odprava možnosti napake, oziroma t.i. človeškega dejavnika, s tem pa zagotavljanje čim večje varnosti udeležencev v cestnem prometu. Gre za preverjen varnostni sistem, ki ga uporabljajo tudi na tujih železnicah.« BRANE JERANKO Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190. V toplih Jaknah in dišeči Katere trgovine v centru Interspar Celje bo v sredo, 16.1 lv obiskala ekipa NT&RC Iščite nas znova Sredine radijske nagradne igre so bralci in poslušalci sprejeli s takšnim navdušenjem, da bodo od zdaj naprej na valovih Radia Celje vsako sredo. Bogato nagrado si lahko prisluži vsak, ki v igri sodeluje s telefonskim klicem ali s kuponom iz petkovega Novega tednika. Zato se vključite v sredine nagradne igre preko Radia Celje ali z izpolnjenim kuponom, ki ga lahko oddate pri okencu informacij Megamarketa Interspar v Centru Interspar Celje ali ga pošljete na naslov NT&RC, d.o.o., Prešernova 19, 3000 Celje. Med vsemi sodelujočimi bodo dodatni izžrebanci na zaključni prireditvi bogato nagrajeni. Naslednjič v sredo, 16.11., ob 10.10 na Radiu Celje! CENTER ■KHHsHfiEE® CELJE ODGOVOR (TRI TRGOVINE):_ Nagradna igra v sodelovanju s Centrom Interspar Celje je zaradi lepih nagrad trgovin v okviru centra že razveselila nekaj bralcev Novega tednika in poslušalcev Radia Celje. Nekatere smo vprašali, kaj so dobili in ali so bili veseli nagrad. Silva Nežmah iz Celja: »Zelo sem zadovoljna s ter-moflisom, ki sem ga dobila za nagrado, ko sem poklicala v oddajo Radia Celje in pravilno uganila, da bodo predstavili Hervis. Bila sem presenečena, da sem že v prvi igri pravilno uganila in dobila nagrado. V reklamah sem namreč prebrala, da ima Hervis ravno takrat odprtje in tako ugibanje ni bilo težko.« Andreja Macur iz Celja: »Zelo sem vesela, da sem prejela nagrado Drogerie markt. Prejela sem kovček z raznimi ličili, brisačo in kreme Garnier. Na splošno zelo veliko kupujem v DM. Sem pa zadnjič naključno poslušala radio in poklicala ter prejela nagrado. Povsem enostavno. Še toliko bolj pa sem vesela, ker običajno nimam sreče, da bi kdaj karkoli prejela kar tako, zastonj. V DM imajo veliko izbiro ter ugodne Ekipa Centra Interspar Celje in NT&RC se je fotografirala za spomin na začetek nagradne igre. Z leve: vodja tehnike Radia Celje Aljoša Bončina, voditeljica Maja Gorjup, tehnik Bojan Pišek, vodja marketinga Centra Interspar Celje Klavdija Miklavžin, hišni tehnik centra Mirko Vodišek, Petra Vovk iz marketinga NT&RC in Boštjan Brantuša, direktor celjskega Centra Interspar. cene, pa še police so zelo pregledne. Tudi v prihodnje bom sodelovala v nagradnih igrah Novega tednika & Radia Celje.« Zvone Kosmač iz Celja: »Poslal sem kupon iz Novega tednika in bil vesel, ker so me izžrebali za Herviso- vo nagrado. Jakna mi bo prišla zelo prav, pa še topla je. Običajno kupujem prav pri njih, ker imajo tudi najbolj bogato in pestro ponudbo. Preden sem prejel nagrado, sem si v Hervisu kupil športne copate, ki jih bom lahko nosil skupaj z jakno. Vedno, kadar imam čas, sodelujem v nagradnih igrah vašega medija.« Doroteja Jager iz Celja: »Le kdo se ne bi razveselil nagrade parfumerije Ypsilon: torbice in parfuma v zelo lepi steklenički, znamke Rykiel woman?« 6__INTERVJU_O CetiS Ni samo blišč. Je tudi beda Dolgoletni direktor laške pivovarne Tone Turnšek odhaja v pokoj - O povezovanju industrije pijač, pivovarski vojni in, seveda, rokometu Tone Hirnšek je samo še danes, v petek, direktor Pivovarne Laško. Prav na 65. rojstni dan se mu je iztekel zadnji mandat in zdaj zapušča podjetje, v katerem je delal štirideset let. Od tega je bil na vrhu kar četrt stoletja. Pivovarno je vodil z veliko zdrave logike in karizme. Predvsem pa z veliko trme, ki je najbolj »udarila« na plan v času pivovarské vojne in ni presenetila samo tujcev, ampak tudi marsikoga v domačem poslovnem svetu. Pravi, da se upokojitve veseli. S kakšnimi občutki zapuščate pivovarno? S prijetnimi in z lepimi. Zlasti v letih, ko sem bil direktor, smo zgradili veliko in moderno tovarno, eno najbolje tehnološko opremljenih v Evropi. In združili smo slovensko industrijo pijač. Letos smo prvič delovali skupaj kot holding s kar dva tisoč zaposlenimi, ki bo, takšne so ocene, ob koncu leta imel približno šestdeset milijard tolarjev bruto realizacije, pet milijard dobička in dvanajst milijard tolarjev denarnega toka. Za prvo leto poslovanja so to zelo dobri rezultati. Ste za to, daje pivovarna danes takšna, kot je, morali plačati visoko osebno ceno? Od prvega dne, ko sem prišel, pa do danes sem v pivovarno z zadovoljstvom vlagal sebe in svoj prosti čas. Nikoli mi ni bilo težko delati, tudi če je bilo ponoči ali ob nedeljah. Za pivovarno sem živel. Začetki najbrž niso bili tako bleščeči, kot bo vaš odhod? Ko sem začel, mi niso dali pisarne, še navadnega računala nisem imel. Dobil sem le škornje. Čeprav sem prišel iz kmečke družine in sem bil vajen delati, mi takšen sprejem ni bil najbolj všeč. Bi pa danes marsikomu koristil. Pet let sem samo v škornjih in delovnem plašču varil pivo. Potem sem postal šef proizvodnje in ko je zaradi politične direktive takratni direktor Jože Stanič moral oditi v Banko Celje, so me imenovali za direktorja. Pa takrat sploh nisem imel kakšnih hudih ambicij, da bi prišel na vrh, saj sem bil čisto zadovoljen s tistim, kar sem bil. V pivovarni je že od nekdaj zelo dobra navada, da se direktorji ne izbirajo z razpisi, ampak se vzgajajo. Takšen način se je doslej dobro obnesel. Tudi jaz sem svojega naslednika Boška Šrota, ki sem ga dobro poznal že od prej, vzel v pivovarno z določenim namenom. In sem ga od samega začetka »štelal« za človeka, ki naj bi me takrat, ko bo prišel čas, nasledil. Ste eden redkih direktorjev v Sloveniji, ki je svojo poklicno pot začel in tudi končal v istem podjetju. Vas ni nikoli mikalo iti drugam? Bilo je kar nekaj priložnosti, tudi v politiko- so me vabili, vendar si tega nisem želel. Bil sem zadovoljen s tem, kar sem imel v pivovarni, predvsem sem užival v majhnem kraju, z ljudmi, s katerim sem našel veliko skupnega. Bilo mi je prijetno delati z njimi in zelo veliko smo naredili. Včasih se je to še dalo in ni me sram priznati, da smo iz akumulacije pivovarne zgradili kulturni dom, pa grad Tabor, hotel Savinja ter kilometre in kilometre cest. Danes bi takšne stvari morali skrivati. Sam od vsega tega nisem nikoli nič imel in to mi je v veliko zadovoljstvo. Se vam je v minulih letih velikokrat tožilo po starih časih? Seveda se mi je, ampak življenje gre naprej, treba se je bilo navaditi na nove razmere. Čeprav mi ni bilo vedno lahko. Katero obdobje v vaši karieri bi izbrali kot najbolj uspešno? Kdaj ste se v pivovarni najbolje počutili? Ves čas sem se počutil dobro, najbolj takrat, ko sem delal v proizvodnji. To sem študiral in tudi najbolj obvladal. Kot direktor sem se moral posvetiti tudi drugim področjem, o katerih se je bilo treba še marsikaj naučiti. Sicer pa sta bili dve obdobji, ki sta zaznamovali mojo kariero in tudi razvoj pivovarne. Prvo je bilo obdobje po razpadu Jugoslavije, ko smo čez noč izgubili skoraj polovi- co trga in so se nam zaprla vsa vrata od Sotle naprej. Vem, da je do tega moralo priti, vendar smo v podjetjih, ki so bila vezana na jugoslovanski trg, doživljali velike travme. In še danes sem ponosen, ker kljub vsem težavam nismo odpustili niti enega delavca. Ponosen sem tudi, ker nismo vrgli puške v koruzo in smo takoj začeli obnavljati stara poznanstva ter se začeli intenzivno vračati na te trge. Na srečo je naraščala tudi potrošnja v Sloveniji in kmalu smo spet zajahali konja. To je bilo res zelo pomembno obdobje. Če takrat ne bi čutili potrebe, da moramo nujno nekaj narediti, bi Pivovarna Laško propadla, tako kot Talis in še mnogo drugih podjetij. Kot drugo pomembno obdobje boste gotovo navedli zadnjih pet let, ko ste povezovali slovensko industrijo pijač. Res je. To je obdobje, ki je pivovarni zagotovilo prihodnost. Če tega ne bi naredili, slovenska industrija pijač danes ne bi bila več v domačih rokah. Nihče me ne bo prepričal, da to ni res. Podjetja bi zaradi svoje majhnosti propadla ali pa bi jih prevzele evropske multinacionalke. Vital zagotovo ne bi preživel. Radenska je bila tik pred tem, da jo prevzame Coca cola, Union in Fructal pa bi prevzel Interbrew. V takšni situaciji bi najbrž tudi mi mrzlično iskali kakšnega tujega lastnika in ga prosili, naj nas prevzame, saj sami, obkroženi z multinacionalkami, ne bi preživeli. Zato smo se tako borili v tej razvpiti pivovarski vojni, ki je mnogi, tudi politiki, niso mogli ali niso hoteli razumeti. Ali pa so bili preprosto >favš<, ker se je podjetje z vasi z nekaj tisoč prebivalci odločilo, da bo nosilec velikega slovenskega holdinga. To je bilo obdobje, ki je odločilo, da smo danes to, kar smo, in da sploh smo. In zelo je žalostno, da so nam nekateri politiki in znani ekonomski komentatorji očitali lažni nacionalni interes. Kako veliko krivico so nam delali! Če bi nacionalni interes izrabljali v svoje osebne koristi, če bi nas res skrbeli samo osebni zaslužki, potem bi razmišljali o prodaji podjetij. In ni generacije, ki bi lahko zapravila denar, ki bi ga za to dobili. Borili smo se in uspeli. To je eden največjih uspehov v vsej mo- ji karieri. Seveda to še ni konec potí. Slovenske industrije pijač ne čakata zdaj le med in mleko. Ljudi, ki ostajajo, predvsem pa Boška Šrota, ne čaka lahko delo. Ljudi je preveč, treba bo odpuščati. Pravijo, da bo pivovarna po vašem odhodu bolj ranljiva. Ne, pivovarno bi bilo težko kar tako sovražno prevzeti. Avtor naše obrambe je bil predvsem Boško Šrot. Žal smo tudi tu naleteli na kritike politikov in tudi medijev, ki so nam včasih privoščili le slabo in nič dobrega. Pa so dobro vedeli, kaj delamo, in so nam kljub temu obešali lažni nacionalni interes. Zaenkrat holding stoji trdno in ni obremenjen s tem, da ga bo nekdo prevzel. To je dobro za Slovenijo in nihče me ne bo prepričal v nasprotno. Vse države v Evropski uniji ščitijo svoje gospodarstvo. Pri nas pa bi nekateri radi kar vse razprodali. Če kmet proda zemljo, lahko ostane na njej le še kot hlapec. Preprosto kot pasulj. Ampak očitno je nekaterim vseeno in si službe iščejo v Bruslju, iz Slovenije pa bi radi naredili deželo hlapcev. Vem, da bo tole marsikomu Šlo v nos, ampak tako sem bil vzgojen in v tem duhu sem gradil svojo kariero. Ne pustim se popraviti niti za milimeter. S takšno filozofijo bom šel v grob. Na lestvicah ugleda ste se vedno uvrščali visoko. Kakšne nasvete ste dali svojemu nasledniku? Ničesar mu še nisem povedal, želim pa mu čim več premišljenih, preudarnih in pametnih poslovnih odločitev, ki naj bodo sprejete s konsenzom čim širšega kroga sodelavcev. Zavedati se mora tudi tega, da biti direktor te pivovarne ni samo blišč, ampak je tudi beda. Blišč, čeprav je v resnici lažen, deliš z javnostjo, bedo pa nosiš v sebi, daleč od prijateljev in tudi družine. Prepričan sem, da se tega zaveda tudi moj naslednik. Slišati je, da se ga bojijo. No, ne vem, o tem ne bi govoril. Pred nekaj dnevi so se pojavili zapisi, da sta se skregala. Na nikogar nisem jezen, z nikomer nisem skregan. Zato me je neprijetno presenetila laž neke neodgovorne novinarke, ki je napisala, kako sva s Šrotom na smrt skregana, da se več ne pogovarjava in da imava različne poglede na preteklost in prihodnost. To ni res. Ne morem veije-ti, da lahko kaj takšnega piše v časopisu, ki se ima za gospodarskega. Samo dva razloga sta lahko za to. Popolna neprofesionalnost novinarja ali pritisk, da je treba tako napisati, ker bi nekomu ta hip ugajalo, če bi bila skregana. Ne trdim, da sva vedno enako mislila in govorila, vendar sva se vedno o vsem uskladila in imela navzven eno stališče. Pri vseh projektih, ki sva jih naredila. Povsod sva bila skupaj, razen zadnjih nekaj mesecev, ko sem se malo umaknil. Tu mislim na Mercator in ostale aktivnosti, za katere menim, da so pametne poslovne poteze. Komu bi ustrezalo, če bi bila sprta? iGtPll partner i t m/M jsi m okmvm fERVJU 7 Tega ne bi povedal. Lahko si mislite, ampak o tem raje ne bi govoril, ne bi bilo prav. Znano je, da ste bliže levi politični opciji. Kako ste se razumeli s prejšnjo in kako se razumete z zdajšnjo oblastjo? Kakšnih prav posebno hudih stikov nisem imel z nobeno oblastjo, razen če je bilo kaj povezano s pi-vovarninimi ambicijami. Sicer pa spoštujem politike iz obeh opcij in mi je prav vseeno, ali so levi ah desni. Na eni in na drugi strani najdeš korektne, pametne politike, pa tudi takšne, ki v politiko sploh ne sodijo. Verjamem, da se bo sčasoma tudi to očistilo in ne bo mogel nihče več štiri leta živeti kot »bubreg v loju« in vleči plačo za nič. Zadnja leta ste bili zelo na udaru javnosti. Mediji vam niso bili vedno naklonjeni in tudi vi njim ne. To je res, ampak kritičnost medijev sem vedno jemal kot neko profesionalno dejstvo. Čeprav mi marsikaj ni bilo všeč. Očitali so nam, da imamo nadzor nad uredniško politiko Dela, vendar dejstva, da sem bil v nadzornem svetu tega časopisa in da smo bili večinski lastniki, nikoli nisem izkoriščal. Pa čeprav so bili do nas kritični in včasih tudi nesramni in žaljivi. Ni mi bilo vseeno, bil sem užaljen, vendar nisem nikoli reagiral. O Delu govorite v preteklem času. Ali to pomeni, da ga je pivovarna že prodala? Informacije o tem boste dobili pri mojem nasledniku. Boste s pivovarno ostali povezani samo še kot delničar? Težko si predstavljam, da bi bil samo delničar, ki razmišlja, ah je delnico bolje prodati ali obdržati. Ostajam v Laškem in bom tako ali drugače povezan s pivovarno. Kot njen predstavnik bom še naprej v nekaterih nadzornih svetih, bodoči direktor pravi, da naj bi bil tudi v nadzornem svetu pivovarne. Rade volje bom sodeloval, vendar bom strogo ločil med nadzorno in uprav-ljalsko funkcijo. Ni mi vseeno, kaj bo s pivovarno po mojem odhodu, in zelo bom vesel, če bo poslovala še bolje kot v mojih časih. Imate tudi politične ambicije? V Laškem so si vas že včasih želeli za župana. Politika me nikoli ni zanimala, tudi županski stolček ne. Čeprav ne bom imel več takšne moči kot doslej, bom Laščanom, če me bodo potrebo vah, rade volje pomagal v turističnem društvu, pri Pivu in cvetju ali v kakšnem občinskem odboru. Časa bom imel na pretek. Zakaj v pivovarni niste ostali še en mandat. Marsikdo je upal, da bo tako. Pred petimi leti sva se z Boškom Šrotom dogovorila, da bom po izteku mandata odšel. Čutim se sicer zadosti sposobnega še za kakšno leto ali dve, vendar ne bi bilo prav, če ne bi držal besede. Je pa tudi res, da bi se s to svojo filozofijo čedalje težje vklap-ljal v probleme in težave, ki nas čakajo. In ta petletna pivovarska vojna me je precej izčipala. Ni bilo tako enostavno, kot je morda izgledalo navzven. Marsičesa nismo povedali, bilo je ogromno razočaranj. V pivovarsko vojno namreč nismo šli kar sami od sebe, ampak smo >žegen< za to dobili v takratni vladajoči strukturi, ki nas je potem pustila na cedilu. Morali smo se znajti sami, iskali smo zaveznike med tistimi, ki so vedeli, da gre za pametno strateško potezo. Če le ne bi bilo toliko >favšijecin-cak Dejansko sem bil za to, da se tekma igra še v Golovcu, saj sem pričakoval slab obisk. Ampak celjski župan Bojan Šrot je bil odločen za novo dvorano. Vstopnine ni bilo, zgodil pa se je čudež. Kaj vam je najbolj ostalo v spominu iz legendarne sezone 2003/ 2004? Prav dvoboj z Ademarjem, pa čeprav je bila to šele prva od štirih stopničk. V Leonu sem bil popolnoma pobit. Sledil je popolni preobrat. No, vrnitev iz Flensburga s finalne tekme je prav tako nepozabna. Sprejema na Brniku in v Celju sta bila enkratna. Ademar spet prihaja v - predvsem za vas - kočljivem trenutku. Konec izjemne kariere, rojstni dan... Poraz resnično ne bi pomenil katastrofe, zagotovo pa precejšnje razočaranje. V Zlatorogu ga še nismo doživeli. Moramo biti prvi v pred-tekmovalni skupini, saj imamo potem veliko večje možnosti za uvrstitev v četrtfinale. Tekma je izjemno pomembna, a še ne odločilna. Prepričan sem, da se igralci in stroka tega zavedajo. Če Union sponzorira ljubljansko košarko, ali to pomeni, da jo tudi Pivovarna Laško? To je v nekem smislu popolnoma res. Vse, kar storimo v holdingu, načrtujemo na ravni celotne skupine. Če bi Pivovarna Laško želela, bi takoj prekinila donatorstvo ljubljanskemu klubu. Dan pred odločilnim sestankom v Ljubljani glede nove zasnove kluba iz Tivolija, sem Zorku in Boljki dejal, da Union mora nadaljevati z denarno pomočjo, pa četudi gre za pol milijona evrov. Sicer bomo naleteli še na eno mino. Vsi bi rekli, da sedaj, ko so prevladali neki »zaj...« Laščani, pa so uničili košarko. Ta je doma v Ljubljani in upam, da se bo izvlekla iz dreka. Če ne bo prave košarke v prestolnici, potem drugje, tudi v Treh lilijah, ne bo pravega zanimanja zanjo. V Jadranski ligi mora Olimpija igrati vidno vlogo. Saj sem bil zelo vesel, ko smo v Goteborgu izvedeli, da jo je Pivovarna Laško premagala. A to se ne bi smelo zgoditi. Težko je potem opravičevati 500.000 evrov vložka za neko »vaško« košarko. "Hi je nujno široko gledanje. Ljubljana si po nogometnem in rokometnem krahu ne sme dovoliti še enega. S katerim športom pa ste se najprej srečah v mladosti? Bil sem nogometni navdušenec, kot dijak Srednje kmetijske šole v Mariboru v letih 1959-63. Spremljal sem generacijo Lamze, Amej-čiča, Pirca, Prosena... Tudi zato smo se pozitivno odzvali prošnji mariborskega nogometnega kluba glede pokroviteljstva. Poleg marsičesa slovite tudi po vitalnosti. Kakšna je vaša rekreacija, s kom ste se družili med njo? Odkar pomnim, hodim na Hum. Pred štirinajstimi leti sem >pojer-bal< psa Blekija od soseda Jakoba Kolmana. Bil je lep, črn, križanec med labradorcem in nemško ov-čarko. Ni bil šolan, a zelo prijazen. Vzel sem ga za svojega. Iz čebelnjaka sem mu uredil pesjak. Bil je izoliran, v njem je imel »spalnico in jedilnico«. V štirinjastih letih sva opravila 4.200 vzponov na Hum. Vse rekreativne aktivnosti si namreč zapisujem. Letos je začel vidno pešati. Star je bil že šestnajst let in moral sem ga dati usmrtiti. Priznam, da mi je bilo zelo hudo za njim. Bil je tako zvest. Ko sem se ponoči vozil domov, je prepoznal zvok avta in se daleč pred hišo ulegel na cesto. Ni se umaknil, dokler ga nisem pobožal. Seveda mi je umazal obleko, ko je radosten skakal po Tone Thrnšek, še na mnoga leta! Hvala. Čeprav smo se včasih razhajali v stališčih, ste bili zelo korektni. JANJA INTIHAR DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ pa je, žal, potrebna zaradi ljudi, ki so nam nagajali. Iz osebnih interesov? Ne ravno osebnih, ampak tudi zaradi nepoznavanja in gole >favšije<. Bomo kdaj izvedeli tudi podrobnosti iz te zgodbe? (smeh) Lahko bi napisal knjigo, vse sem si zapisoval, ampak ran ne bi rad odpiral. Zato bi bilo morda najbolje, da vse pozabimo. Vsaka stran je pač igrala svojo igro, marsikaj se je dogajalo. Priznam, tudi mi nismo bili ovčke, vendar smo morali biti takšni, če smo hoteli uspeti in narediti nekaj dobrega za Slovenijo. Vam je neprijetno razmišljati o tem, da zapuščate pivovarno in da boste že jutri upokojenec? V >penzijcx res ni prijetno iti. Mnogo lažje je tistim, ki so zamenjali več služb in se niso vezali na nobeno podjetje. Meni, ki sem tukaj preživel 40 let, pa je težko. Vendar tako je. S tem se moraš sprijazniti. Sem pa zadovoljen, ker ne odhajam razočaran. In kako bo potekal vaš zadnji delovni dan, ko obenem slavite 65. rojstni dan? Bo kaj »protokola«? Prav nič. Kot vselej bom prišel v službo ob šestih. Čeprav v podjetju ostajam do konca leta, bom danes predal direktorsko mesto. Sestali se bomo sodelavci, spili viski ali dva in kakšno rekli. Načrtujem še obhod po pivovarni. Precej zaključnih srečanj po posameznih službah sem že opravil. Uvod v športni konec tedna bo večerja na laškem gradu z vodilnimi možmi španskega rokometnega kluba Ademar, ki bo že posvečena martinovanju. Sobota bo minila v pričakovanju zmage, ki bi nam veliko pomenila. V nedeljo bom v hotelu Hum zbral »žlahto«. Trenutno nas je okoli trideset. »Ko izgubimo, se mi smeji še vratar v firmi,« je v šali, a z resnim prizvokom dejal temperamentni in domislic polni predsednik NK CMC Publikum Marjan Vengust. Ste po debaklih z Zagrebom, s Fo-texom, z Barcelono, s Prulami čutili kaj takšnega? Ne. Ob zmagi so vsi veseli, ob porazih žalostni. Tako je bilo tudi z našimi ljudmi, ki so živeli z rokometom. Na nobeni ravni, v nobeni sredini ni obstajala tendenca, da bi Pivovarna Laško prekinila sponzorstvo. Ne bi rad kogarkoli devalviral, vendar smo prišli do točke, ko v Sloveniji ni tako veličastnega športnega prenosa kot je iz Celja. Polna dvorana, fantastično vzdušje, pravi praznik. To nam vsi priznavajo. Tega ni več ne pri košarki ne pri nogometu. Res pa je, da ne moremo biti vsako leto polfinalisti lige prvakov. In nismo zašli prav v nobeno afero. Ni bistvo le uspeh. Klub mora biti simpatičen veliki množici. Dokopali smo se do ravni, ko se lahko glede organizacije tekem vsi učijo od nas. Kaj pa »afera Vugrinec«? Če bo pravno dokazano, da smo mu dolžni denar, ga bo dobil z obrestmi vred. Sam sem vztrajal, da ugotovimo, ali smo po njegovem odhodu deležni odškodnine. V pogodbi je tako zapisano. Vmes smo stopili v Evropsko unijo ... Obstaja možnost, da nismo imeli prav. Denar smo zadržali, a ga bo kot rečeno dobil, če bo sodno tako določeno. Preden je Pivovarna Laško dokončno zajadrala v rokomet, je bila zelo blizu hokejskemu klubu Jesenice. Je bilo logično, da vas je »zavrnil«? Nikomur nismo nič zamerili, ne njim ne Unionu. Takrat je obstajalo hudičevo rivalstvo med nami. Če bi zdaj začeli nekomu podrobno razlagati, kako je bilo, bi nam dejal, da smo bili popolni norci. Na Trojanah je bila pravzaprav meja: čez je peljal le kakšen naš tovornjak, kakšen njihov v Prekmurje. Mi se nismo dali in smo želeli na Gorenjsko. Dogovorili smo se za pokroviteljstvo. Vmešal se je Union, ki je najbrž povišal vložek. Kaj kmalu zatem pa ste vendar obnoreli Gorenjsko in tudi Slovenijo, ko ste kupih avtomobile veslaškemu četvercu. Union je namreč obljubil avto za prvo slovensko medaljo na olimpijskih igrah v Barceloni leta 1992 in ga podaril dvojcu Čop-Žvegelj. Morda smo bili, priznam, malce hinavski. Želeli smo se prikupiti Gorenjcem. Nismo kupih fičkov, temveč avtomobile vrhunskega razreda. Naša poteza je bila zelo odmevna. Kaj pa ste želeli z rokometnim klubom? Prav absurdno je, da se v prvo jugoslovansko ligo dolgo obdobje ni zmogel vrniti, potem pa je kaj kmalu postal evropski velikan. Takratna jugoslovanska liga je bila najmočnejša v Evropi. Želeli smo se pojavljati v Bjelovarju, Banja Luki, Beogradu in zajeti celotno bivšo Jugoslavijo. S pivom smo načrtovali prodreti preko rokometnih uspehov. Zaključile so se famozne kvalifikacije v Zagrebu, uvrstili smo se v elitno ligo, ki pa je nikoh več nismo odigrali, ker se je vmešala vojna. Nato smo iskali prostor pod evropskim soncem. Kupovah smo igralce, osvajali naslove slovenskih prvakov, se kalili, vmes delali napake, včasih so nas vsi >kur.. .<. A smo zdržali. Polom proti Prulam je prinesel dokončno in popolno očiščenje. Bi brez njega lahko postali evropski prvaki? Če ne bi bili tako čvrsto organizirani in če ne bi bilo tako močnega sožitja med pokroviteljem in klubom, bi takrat najbrž razpadli. A bih bi predmet omalovaževanja. Tako pa smo strnih VTSte in nadaljevali svojo pot. Bolj po sreči kot po pameti - joj, da ne bi koga užalil - smo sestavih izjemno moštvo. Če štirinajst let srčno delaš, se ti enkrat sreča mora na- Prestižna nagrada letos za Celjanko Karmen Gorišek je dobitnica letošnje nagrade Slovenskega združenja za kakovost. Prestižno priznanje za širjenje kulture kakovosti so ji podelili sinoči v okviru 14. letne konference združenja, ki letos poteka na temo Inovativnost in spremembe - temelj dolgotrajnega uspeha. Združenje za kakovost nagrado podeljuje šele drugo leto, dobitnik pa je samo eden. »Bila sem presenečena, ker so izbrali prav mene, to je res izjemno priznanje,« je dejala mag. Karmen Gorišek, sicer direktorica družbe Rado razvoj iz Celja. Njeno osrednje profesionalno področje je razvoj človeških virov, voditeljstva in upravljanja sprememb. V svojih pristopih uspešno združuje teoretično znanje in lastne dolgoletne podjetniške izkušnje, ki jih je pridobila doma in v tujini. S posredovanjem znanja in izkušenj v številnih slovenskih podjetjih pomaga ustvarjati novo kakovostno raven vodenja podjetij in človeškega potenciala v njih kot temeljnega dejavnika razvoja poslovnih procesov in doseganja visoke uspešnosti podjetij. Kot pravi, samo zadovoljstvo zaposlenih in zadovoljstvo kupcev skupaj tvorita pot do uspešnosti. Podjetja danes pridobivajo ali izgubljajo konkurenčnost ravno na področju človeških Goriškova aktivno deluje v mnogih institucijah, ki so neposredno in posredno povezane z razvijanjem in uresničevanjem koncepta kakovosti in poslovne odličnosti, dejavna je tudi v različnih strokovnih združenjih doma in v tujini. Je stalna sodelavka Slovenskega instituta za kakovost in meroslovje in je ocenjevalka podjetij za nagrado poslovne odličnosti, pogosto sodeluje tudi kot predavateljica na strokovnih posvetih. Poleg tega je tudi avtorica strokovnih člankov in soavtorica vodiča za mala in srednja podjetja Sprostitev moči zaposlenih - priložnost za poslovni uspeh ter knjige Kompetence v kadrovski politiki. JI Koval bo opremljal norveške ladje Podjetje Koval iz Loke pri Žusmu bo na Norveškem sodelovalo pri opremljanju notranjosti ladij in trajektov. Direktor Zdravko Zidar je v začetku novembra že odpotoval v Bergen in se sestal s predstavniki podjetja, ki se ukvarja z opremljanjem ladij, ter njihovimi arhitekti. Sklenili so pogodbo, po kateri bo Koval izdelal notranjo opremo, kot so stoli, mize in pogradi. Projekt je vreden 70 milijonov tolarjev, stekel pa naj bi januarja prihodnje leto in bo trajal dlje časa. Koval se je v desetih letih iz ključavničarske delavnice z veliko truda in vztrajnosti razvil v uspešno podjetje s skoraj 50 zaposlenimi. Ukvarja se s proizvodnjo kovinskega pohištva, vse bolj pa je uspešen tudi v programu medicinske opreme, s katero opremlja bolnišnice, zdravstvene domove in tudi domove za upokojence. Njihova največja letošnja uspeha sta izdelava in montaža opreme za domova za upokojence v Horjulu in na Vranskem, ki so ju v celoti opremili z bolniškimi posteljami. Letošnja dobitnica nagrade za kakovost mag. Karmen Gorišek zagovarja brezkompromisno uveljavljanje koncepta kakovosti in odličnosti na vseh ravneh. Samo to, pravi, lahko Slovenijo popelje v krog najbolj razvitih in najboljših. Dobiček pivovarne močno poskočil Pivovarna Laško je objavila rezultate poslovanja v letošnjih prvih devetih mesecih, ki so ugodni tako za celotno skupino kot za matično podjetje. Skupina Pivovarna Laško je ustvarila 50 milijard tolarjev celotnih prihodkov iz prodaje, čisti dobiček pa znaša 4,3 milijarde tolarjev in se je v primerjavi z enakim obdobjem lani povečal za kar 170 odstotkov. Celotna skupina, v kateri so še Union, Fructal, Vital, Radenska in Jadranska pivovara, je do konca septembra prodala 3,87 milijona hektolitrov pijač, kar je 1,7 odstotka manj kot v enakem lanskem obdobju. Piva so prodah 1,64 milijona hektolitrov, mineralne vode 570 tisoč hektolitrov, 270 tisoč hektolitrov je bilo naravne pitne vode in 1,39 milijona hektolitrov drugih brezalkoholnih pijač. V letošnjem devetmesečju so pozitivno poslovale vse družbe v skupini, razen Jadranske pivovare. Dobre rezultate pa v skupini, ki skupaj zaposluje več kot 2.000 ljudi, pričakujejo tudi na koncu poslovnega leta, v katerem naj bi prodali več kot pet milijonov hektolitrov pijač. Matična družba Pivovarna Laško je od januarja do konca septembra na domačem in tujih trgih skupaj prodala 852.644 hektolitrov piva in 30.963 hektolitrov ustekleničene naravne pitne vode. Devetmesečni prihodki od prodaje so znašali 14,6 milijarde tolarjev oz. dva odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Čisti dobiček pa lanskega presegel za 80 odstotkov. Pivovarna je na domačem trgu ohranila približno takšno prodajo kot lani, nižja pa je realizacija na tujih trgih, predvsem na območju jugovzhodne Evrope. V Laškem pravijo, da zaradi zavračanja proizvodov s slovenskim poreklom. JI Celjani izobražujejo Makedonce Zadnja leta se je Koval podal tudi na druga področja. Od leta 2002 je specializiran za projektiranje, izdelavo in postavitev vodnih toboganov, drč in otroških igral. Vse naprave so izdelali po strogih evropskih predpisih in standardih. Od lani se ponašajo celo z najdaljšim toboganom v Sloveniji, ki so ga postavili v Termah Ptuj. JI V Razvojnem centru orodjarstva Slovenije Te-cos, ki ima sedež v Celju, so v začetku tedna začeli usposabljati 31 orodjarjev iz 25 makedonskih podjetij. Gre za prvi skupni projekt s sorodno makedonsko institucijo, s katero so septembra podpisali memorandum o sodelovanju. Po usposabljanju, ki ga bodo s podelitvijo certifikatov zaključili nocoj v Celjskem domu, bodo makedonski orodjarji lahko začeli sodelovati s slovenskimi podjetji in orodjarnami. Prav zato je, kot poudarja direktor Teco- sa Blaž Nardin, ta projekt za slovenske orodjarne zelo pomemben. Nekatera podjetja se namreč pripravljajo na vlaganja na območju jugovzhodne Evrope, pa tudi Tecos želi razširiti svoj vpliv na ta del Balkana. Zato, pravi Nardin, že pripravljajo nove projekte, v okviru katerih bodo nudili pomoč pri ustanovitvi združenja orodjarjev v Makedoniji, pomagali pa bodo tudi pri postavitvi tehnološkega centra in pri uvajanju sistema usposabljanja, kakšen je v Sloveniji v veljavi že več kot desetletje. JI Prevzem Erinih trgovin se začenja Mercator bo v prihodnjem tednu začel prevzemati Erine trgovine. Kot je dejal predsednik uprave Zoran Janković, z Ero prihaja Mercator v kraje, kjer prej ni bil prisoten. Sicer pa v prihodnjih petih letih načrtujejo vsako leto 35 milijard tolarjev naložb. Kot je povedal Janković, bodo za vsako Erino trgovino pripravili posebno pogodbo. Komisija bo začela s popisom trgovin in pripravo pogodb, z novim letom pa bodo opravili inventure in prevzeli zaposlene ter blago. Janković je še dejal, da je zelo dobrih kar polovica Erinih trgovin, kjer bodo zgolj spremenili ime, prenova pa ne bo potrebna. 40 odstotkov trgovin bodo adaptirali, za 10 odstotkov trgovin pa bodo poiskali nov program ali pa jih bodo zaprli. Janković je dodal, da gre dejansko le za pet trgovin, za katere bodo iskali nov program. Sicer pa v Mercatorju načrtujejo, da bodo v prihodnjih petih letih vsako leto 10 milijard tolarjev namenili za obnove, širjenja in gradnje trgovin v Sloveniji, 20 milijard tolarjev bodo namenili za naložbe v trgovine v državah bivše Jugoslavije, 5 milijard tolarjev pa za nakup zemljišč v ostalih državah, in sicer v Bolgariji, Romuniji, Ukrajini, Gruziji in Azerbajdžanu. V Cometu niso zadovoljni Zreški Comet je v devetih mesecih ustvaril 6,8 milijarde tolarjev čistih prihodkov iz prodaje, kar je za skoraj 11 odstotkov manj kot v enakem času lani. Čeprav je čisti dobiček, ki znaša 359 milijonov tolarjev, za 28 odstotkov višji od lanskega, predsednik uprave Aleš Mikeln z letošnjimi poslovnimi rezultati ni zadovoljen. Skoraj ves dobiček gre namreč na račun prodaje delnic, ki jih je Comet imel v Banki Celje in Zavarovalnici Triglav. Aleš Mikeln, ki je vodenje Cometa prevzel junija letos, je zaskrbljen tudi zaradi prodaje. Gospodarska rast na njihovih najpomembnejši trgih se je namreč že v začetku leta ustavila, konkurenca z vzhoda, zlasti s Kitajske, pa je vse bolj močna. V devetih mesecih so tako v primerjavi z lani zabeležili 2,5-odstotni padec vrednosti izvoza, kar glede na to, da na tuje prodajo kar 86 odstotkov proizvodnje, ni Mikeln poudarja, da bo Comet moral zato še naprej čim bolj znižati stroške in uvajati nove, visoko tehnološke izdelke. JI Predsednik uprave Banke Celje Niko Kačje ob odprtju prenovljene agencije ravnatelju OŠ Braslovče Emilija nu Ribiču izročil ček za 1DD.000 tolarjev. Celjska banka prenovila Braslovče Banka Celje je uradno odprla prenovljene prostore svoje agencije v Braslovčah, ki je namenjena zasebnim komitentom. Braslovška agencija je prenovljena v skladu s standardi, ki veljajo za opremljenost in varnost vseh enot Banke Celje in jih sistematično vgrajujejo v zadnjih letih. Svojim strankam želijo namreč omogočiti čim več individualnosti in diskretnosti. V okviru enote v Braslovčah je po novem tudi bankomat. JI Hofer 11d,skontn,supehma^et, decembra TUDI v SLOVENIJI sporoča VSE, KAR POTREBUJETE NAJVIŠJA KAKOVOST PO NAJNIŽJIH CENAH! Hofer NOVI SLOVENSKI DISKONTNI SUPERMARKET Veselite se novih diskontnih supermarketov v Sloveniji, saj boste na enem mestu lahko kupili vse prehrambene izdelke, ki jih dnevno potrebujete, poleg tega pa še različne izdelke za prosti čas, vaše konjičke in gospodinjstvo. Vse po izjemno nizkih cenah! Že od decembra 2005! www.hofer.si 0 Najnižje cene O Najvišja kakovost O Vedno sveža ponudba P5 Regionalni izdelki S Dvakrat tedensko posebna ponudba Št. 85-11. november 2005 - NT« Več za prehrano šolarjev Polona Ocvirk prevzela vodenje Oddelka za družbene dejavnosti Mestne občine Celje Z novembrom je vodenje oddelka za družbene dejavnosti pri Mestni občini Celje prevzela diplomirana ekonomistka, nazadnje vodja oddelka za plačilni promet v celjski enoti Pro-banke, Polona Ocvirk, ki je na tem delovnem mestu nasledila dolgoletnega vodjo oddelka Željka Ciglerja. Ocvirkova je na novinarski konferenci predstavila svoje poglede na vodenje oddelka, ki je s štirimi milijardami tolarjev letno med največjimi proračunskimi porabniki. Svoje delovno mesto vidi kot nov življenjski izziv. Delež denarja za družbene dejavnosti v občini se naj ne bi Celjanka Polona Ocvirk, diplomirana ekonomistka, poročena, mati dveh otrok, je prevzela vodenje oddelka za družbene dejavnosti pri Mestni občini Celje. zmanjševal, poskrbela pa bo zlasti za racionalno trošenje denarja in za učinkovitejši nadzor nad trošenjem proračunskih sredstev, posebej pri posrednih porabnikih proračunskega denarja, ki jih je preko 200. »Moja prva skrb je namenjena prehrani osnovnošolcev. S prerazporeditvijo denarja smo na oddelku zagotovili dodatnih 12 milijonov tolarjev za subvencioniranje osnovnošolske prehrane za približno 380 otrok,« je povedala Ocvirkova. »Čim prej bi rada spoznala delo v oddelku in se sestala z vsemi nosilci družbenih dejavnosti v občini, da še bo- Obnove na drsališču V Ledeni dvorani v celjskem Mestnem parku so predstavniki ZPO, ki upravlja celjsko drsališče, predstavili letošnja obnovitvena dela. Drsališče je mesto z veliko pomočjo Cinkarne Celje dobilo leta 1966. V naslednjih letih so drsališče prekrili in dozidali tribune, potem pa večjih del v tem objektu vse do obnove strojnice po poplavi ni bilo. Po skoraj 40 letih se je zdaj ZPO, ki z drsališčem upravlja od leta 2000, lotil prvih večjih prenov. Na kar 220 kvadratnih metrih površin so celovito obnovili sanitarije in garderobe s tu- ši, za kar so odšteli 30 milijonov tolarjev. Namesto prej le ene, velike garderobe, so zdaj pridobili dve, v sanitarijah so uredili tudi prostor za invalide in tako objekt posodobili ter pripravili na prva tekmovanja, ki se začenjajo z evropskim pokalom za mlade umetnostne drsalce že ta konec tedna. S tem pa obnova še zdaleč ni končana. »Naslednji korak bo prenova prostorov pod tribunami, torej garderob, klubskih prostorov in lokala,« je povedal direktor ZPO Ivan Pfeifer. »V naslednjih letih pa bo nujna tudi prenova celotne drsalne ploskve. Ta je zdaj betonska in sloni na okoli sto točkovnih temeljih. Ti so se, tudi zaradi poplav, začeli posedat. Sanacija bo zato nujna, stala pa nas bo kar okoli 40 milijonov tolarjev.« Ob predstavitvi prenovljenih prostorov so opozorili na izreden pomen tega športno rekreativnega objekta, ki ga ob občanih v šestih rekreativnih terminih tedensko uporabljata tudi dva športna kluba in šest društev. Drsališče ima v sezoni od konca oktobra do začetka marca okoli 10 tisoč obiskovalcev. BRST lje spoznam probleme in da skupno ustvarimo srednje in dolgoročne načrte,« opisuje prioritete pri začetkih svojega dela v občinski upravi Polona Ocvirk. Ker se s skorajšnjim začetkom obnove Osnovne šole Frana Krajnca na Polulah zaključuje krog občinskih naložb v šolsko mrežo (obno- va naj bi se začela konec šolskega leta, ko bodo podrli stari del šole in na tem mestu začeli zidati novo, šolo pa za čas del preselili v nekdanjo Kovinotehnino upravno stavbo), si Ocvirkova želi novih srednje- in dolgoročnih programov razvoja družbenih dejavnosti v Celju, še zlasti kulture. »Z izvedbo teh na- črtov moramo poskrbeti za večjo prepoznavnost občine, še posebej na področju ohranjanja kulturne dediščine,« pravi Ocvirkova, ki pri izvedbi teh programov, zlasti pa pri obnovi Knežjega dvorca, ki bo stala okoli tri milijarde tolarjev, računa tudi na sredstva iz evropskih skladov. BRST Zagate s kadri Potem ko je od Željka Ciglerja prevzela vodenje oddelka za družbene dejavnosti v Mestni občini Celje Polona Ocvirk in ko občinska finančnica Danica Dober-šek prevzema vodenje občinskega podjetja Nepremičnine, odhajata še zadnji vodji oddelkov občinske uprave, ki jih je v svojih mandatih od predhodnikov »podedoval« župan Bojan Šrot. Zadnje spremembe v občinski upravi kažejo na vse večjo zagato župana in uprave pri pridobivanju ustreznih kadrov za posamezne resor-je uprave. Z oddelka za okolje, prostor in komunalne zadeve je namreč odšel tudi »občinski urbanist« mag. Miran Gaj šek, direktorica občinske uprave je na porodniškem dopustu in hkrati tudi v postopku preverjanja zakonitosti njene zaposlitve, trenutna zamenjava za Danico Doberšek, Ana Kolar, odhaja spomladi v pokoj, upokojitev pa napovedujeta tudi arhitekta Miran Polutnik in Maja Sekulič ... Pred županom Šrotom so zahtevne odločitve o novih, bolje rečeno nadomestnih zaposlitvah. »Ni še povsem jasno, kako bomo te kadre nadomeščali,« je v torek na novinarski konferenci pojasnjeval Šrot. »Postopki po novem zakonu o javnih uslužbencih so izredno zapleteni in dolgotrajni, tako da traja tudi do pol leta od objave razpisa, da jih izpeljemo.« Slišati je, da naj bi z občine že zaprosili, da Doberškova ostane pri njih vsaj do konca ieta. Za ta čas ňáj brŇepremičnine Celje še naprej vodil Slavko A. Sot-lar. Prav tako je videti, da ne bo preprosto priti do mestnega urbanista. V občini zato že iščejo dva urbanista in pripravnika. Željko Cigler za zdaj ostaja strokovni sodelavec v oddelku družbenih dejavnosti. Slišati pa je, da ga močno mika mesto direktorja novega zavoda za kulturne prireditve in turizem. In potem je tu še vprašanje, kako se bo o domnevno nezakoniti zaposlitvi direktorice občinske uprave Tine Gril Kramer odločila vladna komisija za pritožbe iz delovnih razmerij. »Spor je v tem, da smo jo zaposlili po starem zakonu o javnih uslužbencih, inšpektorica pa se v svojih ugotovitvah sklicuje na novi zakon,« pojasnjuje zaplet župan Šrot in svetuje inšpektorjem podobne preglede tudi v ostalih, zlasti sosednjih občinah, kjer naj bi bilo takšnih primerov še več. »Kramerjeva se je v dveh letih izredno izkazala s svojim delom. Če bo komisija odločila, da smo jo zaposlili nezakonito, bomo šli v upravni spor ... Kaže, da se bo s tem problemom ukvarjal že naslednji župan,« je zaplet po-komentiral Bojan Šrot. BRST Zaupali ste nam doma - zdaj je na vrsti še svet. D Prvi izbor, .Tj. ■!■■.'■"."• ■".' vzajemni sklad delniških skladov Vlagajte v najboljše svetovne delniške skladel Rekonstrukcija več kot 100 let stare učilnice Ob 130- letnici slovenskega šolstva v Celju V občasnih razstavnih prostorih Muzeja novejše zgodovine v Celju so v torek otvorili razstavo z naslovom 130-letnica ustanovitve 1. slovenske šole v Celju. Današnja i. osnovna šola je bila tako prva slovenska šola, ki so jo ustanovili v Celju. Razstava, ki jo je pripravila Slavica Ferjanc, na različne načine ponazarja zgodovino šolstva med leti 1875-2005. Iz raznih zgodovinskih arhivov in zasebnih zbirk vzeti in na ogled postav- ljeni so številni učni pripomočki, bogat slikovni material ter pestra dokumentacija, ki priča o dolgoletni tradiciji slovenskega šolstva. Tako je mogoče videti stare šolske torbice, tablice in krede, na katere so pisali še naši dedki in babice svoje domače naloge, pa prve učbenike, puščice, pisala in zvezke. Razstava je opremljena tudi s primerki nekdanjih redovalnic, po stenah visijo fotografije nekdanjih ravnateljev ter številnih generacij, ld so obiskovale šolo - pa vse do današnjih šolarjev in njihovih vsakodnevnih aktivnosti. Najbolj zanimiva pa je zagotovo rekonstrukcija nekdanje, več kot sto let stare učilnice. Otvoritve razstave, ki bo na ogled še do 22. novembra, so se udeležili ravnatelji večine celjskih osnovnih in srednjih šol ter celjski podžupan Stanislav Rozman, 130-obletnico prve slovenske šole pa bodo na I. osnovni šoli v tem letu obeležili še z različnimi aktivnostmi in prireditvami. PM, foto: ALEKS ŠTERN Bo Mercator ostal v Taboru? Predsednik uprave družbe Mercator Zoran Janković je v torek obiskal občino Tabor na povabilo župana Vilka Jazbinška. V občini je namreč le ena trgovina, franšiza Mercatorja, ki je sicer v lasti Savinjske trgovske družbe. Kot je uvodoma pojasnil župan Jazbinšek, si v občini želijo lepšo, večjo in bolj založeno Mercatorjevo trgovino. Srečanja so se udeležili tudi predstavniki sosednjih spodnjesavinjskih občin. Jazbinšek je predsedniku uprave Mercatorja ponudil možnost odkupa zemljišča v občini za gradnjo Merca-torjevih trgovin ali drugih Zoran Janković: »Pridemo v vsak kraj, kjer je trgovina lahko uspešna.« potrebnih objektov. Zoran Janković je ob tem dejal, da bo Mercator v naslednjih Blaž Jelen in Anica Skok ob zbranih živilih Dar Jeseni za karitas Škofijska Karitas Maribor že nekaj let zapovrstjo spodbuja ljudi dobre volje k darovanju živil za ozimnico za tiste, ki si je sami na morejo priskrbeti. Tej spodbudi že nekaj let sledi polzelska župnijska karitas v humanitarni akciji Dar jeseni. Vsako leto jo pripravljajo prvo soboto v mesecu novembru, pred zahvalno nedeljo. Zbirajo sadje, krompir, zelje, čebulo in ostala živila, ki imajo daljši rok trajanja. Kot je povedal predsednik polzelske karitas Blaž Jelen, poskušajo potrkati na petih letih vsako leto namenil 10 milijard tolarjev za' gradnjo, obnovo in širjenje trgovin v Sloveniji: »Naša odločitev je, da pridemo v vsak kraj Slovenije, kjer imajo zadosti ekonomije, da je lahko trgovina pozitivna in uspešna. Za Tabor smo naredili izračune, vendar se še nismo odločtii, kaj bomo naredili. Tu imamo franšizo, ki pa ne izpolnjuje naših pogojev.« Tako se bodo v Mercatorju odločali, ali bodo trgovino povečali ah bodo franšizo zaprli ali pa bodo gradili novo trgovino. Taborski problem je, kot je ugotovil Janković, predvsem v kupni moči in premalo prebivalcih. Čeprav je župan Jazbinšek skušal zbrane prepričati v nasprotno, so izračuni, s katerimi je postregel član uprave Marjan Sedej, pokazali, da je v Taboru možna trgovina, ki bi prinašala mesečno od 14 do 15 milijonov tolarjev. Taka trgovina je velika približno 115 kvadratnih metrov, kar je, kot je dejal Sedej, velikost ljubljanske trafike. Janković je ob tem dodal, da se Mer- catorju ne splača graditi ali imeti trgovine, ki ima manj kot 300 kvadratnih metrov. Je pa omenil možnost gradnje, v kolikor bi sodelovala tudi občina. Predlagal je, da bi občina z darilno pogodbo Mercatorju dala zemljišče ali pa Mercator oprostila plačila komunalnega prispevka. Mercator namreč ni podjetje, ki bi sponzoriralo občine, kot je de[al Janković. Čeprav je bila občina Tabor pobudnica srečanja, pa bodo, kot kaže, večjih Mercator j evih trgovin prej deležne ostale občine Spodnje Savinjske doline. V sosednji občini Vransko tako Mercator že načrtuje gradnjo, saj so že izbrali lokacijo, kdaj se bo gradnja začela, pa je odvisno le še od lastnika zemljišča in občine. Veliko načrtov ima Mercator tudi v Žalcu, kamor nameravajo dolgoročno prestaviti vso tehniko. Po pobudi občine Braslovče, ki jo je dobil Janković na torkovem srečanju, pa si je takoj po obisku v Taboru ogledal še braslovško lokacijo za novo trgovino. ŠPELA OSET Park petih občin Predvidoma čez dve leti naj bi zaživel regijski park Kamniško-Savinjske Alpe, ki bo pokrival območje petih občin, in sicer Solčava, Jezersko, Preddvor, Luče in Kamnik. Z ustanovitvijo regijskega parka se strinjajo župani omenjenih občin, idejo pa podpira tudi ministrstvo za okolje in prostor. Regijski park Kamniško-Savinjske Alpe naj bi v prvi fazi obsegal skoraj 25 tisoč hektarjev, v njem pa naj bi živelo 610 ljudi. Pri ustanavljanju parka naj bi pomagala tudi država, ki je doslej sodelovala pri ustanovitvi dveh podobnih parkov. Za ustanovitev regijskih parkov na Goriškem in ob Kolpi so v državi namenili 80 milijonov tolarjev. US ) marginalija 03 70310 60. 03 70310 70 e-mail: infokmarginaliia.si Z OBČINSKIH SVETOV (Ne)prijave stavbnih zemljišč po prvih podatkih investitorja vredna približno 1,5 milijarde tolarjev. Podjetje Art posest zagotavlja, da bi lahko za- TABOR - Svetniki so dolo- čeli graditi v 250 delovnih čali vrednost točke za izračun dneh po podpisu pogodbe z nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v občini. Vrednost ostaja ista kot do zdaj, svetniki pa so ponovno opozorili na neprijavljanje stavbnih zemljišč. Kljub temu, da je občina uvedla visoko pavšalno plačilo za tiste, ki stavbnega zemljišča niso prijavili, veliko število zemljišč še vedno ostaja neprijavljenih ah pa so lastniki prijavili manjšo kvadraturo. In čeprav so tudi svetniki na eni izmed prejšnjih sej sprejeli sklep, da bo občina preverila prijave občanov, se do danes ni zgodilo nič. Svetniki so tako odločili, da mora do prihodnje seje občinska uprava pripraviti spisek vseh hišnih številk, ki ga bodo primerjali s prijavami stavbnih zemljišč. Tako bodo dobili vsaj grobo oceno, kdo je stavbno zemljišče prijavil in kdo ne. Nič več za veselice PREBOLD - Na zadnji seji so svetniki prvič obravnavali predlog proračuna za prihodnje leto in ga dah v javno razpravo. Kot je dejal župan Vinko Debelak, je proračun za prihodnje leto primerljiv z rebalansom letošnjega proračuna, težava pa je tekoča poraba. Ta je predraga, kot pravi Debelak: »V zadnjih letih smo zgradili dokaj visok standard tudi pri društvenih dejavnostih, kjer zdaj financiramo prav vsako prireditev, že skoraj vsako veselico in tudi komercialne prireditve. Te stvari bomo morali malo počistiti.« Pri čemer je v predlogu proračuna največ denarja še vedno namenjenega za izgradnjo kanalizacije. Pogajanja za dom starejših PREBOLD - Svetniki so pooblastili župana, da bo nadaljeval pogajanja s podjetjem Art posest za izgradnjo Doma za starejše Prebold. Slednji naj bi imel 160 postelj, naložba pa naj bi bila dobroto krajanov, ki jim je jesensko obilje v shrambah samo po sebi umevno, in jih opomniti, da za mnoge napolnjena shramba še zdaleč ni dosegljiv cilj. Mnogi si niti za sproti ne morejo zagotoviti prehrambenih artiklov, kaj šele, da bi jih kupovali na zalogo. Letošnji odziv je bil po njegovem mnenju dober, verjetno pa bil še boljši, če vreme ne bi bilo tako lepo. Vsekakor pa se tisti, ki so sobotno priložnost zamudili, s svojim darom še lahko oglasijo v polzelski župnijski karitas. TT V znamenju Martina Občina Šmartno ob Paki je ena redkih, kjer občinski praznik praznujejo na martinovo, torej danes. Zvečer bo v Gorenju slavnostna seja občinskega sveta, osrednje dogajanje, povezano z mladim vinom, pa več šmar-skih društev pripravlja jutri. Dan bo minil v znamenju vesele Martinove sobote, kot so naslovih prireditev, ki jo pripravljajo v Martinovi vasi, torej ob šmarski železniški postaji. Dogajanje se bo pričelo ob 8. uri s pohodom po Mar- tinovi poti, cel dan bodo poskušali mlado vino oziroma ustvarjati v likovni delavnici, ob 10. uri pa bodo v kulturnem domu pripravili mini marti-novanje za otroke. Ob 14. uri bodo prizorišče obiskali člani društva ročnih možnarjev Rogaška Slatina-Rogatec, pol ure kasneje pa se bo začel zanimiv prikaz vaških običajev. Ob 16. uri bodo poskrbeli za Martinov krst, ki ga bosta izvedla vinska kraljica in vinski vitez, nato pa bodo pripravili tudi pravo martinovanje. Martinovo sobotno dogajanje je le del prireditev, ki jih v Šmartnem pripravljajo ob prazniku občine. Tega bodo slavili vse do začetka decembra, med drugim pa bodo na mnogih domačijah pripravili kleti odprtih vrat. Prihodnji konec tedna, torej 19. in 20. novembra, bodo popoldne odprle svoje kleti domačije Ži-bret in Kugler na Malem Vrhu ter Pokleká in Kolar v Gavcah. US občino o soinvestitorstvu, dom pa naj bi bil zgrajen v 18 mesecih. ŠO Kljub milijardam premalo denarja ŽALEC - Po dokaj živahni razpravi so svetniki v prvem branju sprejeli proračun za leto 2006. Opozarjali so na različne postavke, s katerimi se ne strinjajo, slišati pa je bilo tudi ugotovitve, da proračun ni najbolje pripravljen. Z osnutkom so najbolj nezadovoljni v posameznih krajevnih skupnostih, večina pripomb pa je povezana s pomanjkanjem denarja, kar so ugotavljali že pripravljala. V osnutku proračuna je predvidena tudi zadolžitev občine, in sicer za 108 milijonov tolarjev. Polovico denarja bodo namenili za gradnjo POŠ Ponikva, ostalo pa za druge naložbe. Celotni proračun občine Žalec za prihodnje leto znaša nekaj manj kot 3 milijarde tolarjev. Zdaj je proračun v javni obravnavi, dokončno pa bodo o njegovem sprejemu odločati svetniki na decembrski seji. Od zazidalca do maturantov ŽALEC - Na ponedeljkovi seji so svetniki sprejeli vse predlagane točke. Tako so se strinjali s spremembo zazidalnega načrta industrijskega območja Sip Šempeter, kjer bo na dobrih dveh hektarjih med zgradbo Plutona in bencinskim servisom zrasel poslovni objekt s parkirišči. Še vedno pa ostaja problem preobremenjenega križišča pri Sparu, kjer z direkcijo za ceste še niso našli ustreznih rešitev. Poleg tega so svetniki potrdili nove člane v občinskih odborih in komisijah ter sprejeli odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Po tem odloku se spreminjajo samo obveznosti za nezazidana stavbna zemljišča. Žalski svetniki so sprejeli še pravilnih za dodelitev finančnih sredstev iz proračunske rezerve ter v pravilnik o štipendiranju zapisali, da so do štipendij ob izpolnjevanju drugih pogojev upravičeni tudi zlati maturanti iz žalske občine. US BREZPLAČNI PROMETNI TELEFON RADIA CELJE Vikend blagoslovov Dograjena mrliška vežica na Vrhu nad Laškim je bila v soboto, 5. novembra, blagoslovljena in končno predana svojemu namenu. Slovesno je bil odprt tudi razširjen odsek ceste skozi vas, prižgali pa so tudi javno razsvetljavo. Dan kasneje, na Lenartovo nedeljo, je kaplan Iztok Hanžič konje blagoslovil kar s konjskega hrbta. Vrh nad Laškim je v zadnjem letu pridobil zelo veliko: že lansko jesen so postavili oporne zidove in tako razširili cesto skozi vas, dogradili so staro mrliško vežico, prizadevni krajani so se udarniško lotili obnovitve verande in gospodarskega poslopja pri župnišču, pred kratkim pa sta bili postavljeni tudi javna razsvetljava in nova avtobusna postaja. »Največ zaslug za vse opravljeno ima prav gotovo predsednik Krajevne skupnosti Vrh Stanko Selič, ki je bil motor vsega. Znal je povezati ljudi in jih pridobiti za to, da so stopili skupaj,« je po sobotni blagoslovitvi po- HH Vrhu Veseli Martin v Laškem Zahvale za darovano kri Martinovo je praznik, ki ga v Laškem nikakor ne želijo kar tako spustiti mimo. Zato bo ta konec tedna tam še posebej veselo. Današnji dan, ko se mošt spremeni v vino, bodo začeli s tradicionalno mašo v farni cerkvi svetega Martina, ob 18. uri pa bo Julij Nemanič, eden najpomembnejših slovenskih vinogradniških strokovnjakov in mednarodnih degustatorjev, spregovoril o pridelavi in negi vina, znanih slovenskih kleteh, vzdrževanju kleti, modernih metodah kletarjenja, pa tudi o možnostih kletarjenja v zidanicah. Med ostalimi prireditvami, ki vsako leto dajejo svojevrsten pečat martinovemu v Laškem, je prav gotovo tudi večer ljudskih pesmi in god-čevskih viž, ki ga pripravljata Etno odbor Jureta Krašovca Možnar in laška izposta- va JSKD. Jutrišnji večer v Kulturnem centru Laško se bo zaključil s prikazom Ko bo mošt vino postal. Čeprav se je to po koledarju zgodilo že dva dni prej, torej na predvečer sv. Martina, bodo to šego, kot je bila prisotna in se znova uveljavlja po nekaterih kleteh, uprizorili člani KD Antona Tanca. Letos naj bi na večeru ljudskih pesmi prepevalo kar 11 skupin z več kot 80 nastopajočimi. Nastopili bodo Rečiški pevci, pri-trkovalec Jože Hrastnik, glasbena skupina Pit mi dej, Jur-kloštrski fantje, Kvartet Gla-žek, Vokalna skupina Odmev, Veseli upokojenci, ljudski pevci iz Svibnega, pevke Barbare in pevci Martini iz Rečice ter pevke iz Trobnega Dola. Laščani bodo za letošnje martínovo še posebej počaščeni, saj bo prvič, odkar pripravljajo to prireditev, nedelj- sko mašo ob somaševanju drugih duhovnikov vodil mariborski Škof in ordinarij Franc Kramberger. Njegovo prisotnost bodo v Laškem izkoristili za to, da mu med prvimi čestitajo za njegov srebrni jubilej. V ponedeljek namreč mineva 25 let od dneva, ko je bil imenovan za škofa. Ker pa škof Kramberger strokovno proučuje delo Antona Martina Slomška, ki mu je bila med prvimi, po razglasitvi za blaženega, posvečena cerkev v bližnji Rečici pri Laškem, so letošnji motiv plakata in zgibanke škofu v čast obelodanili s posnetkom kipa, ki od leta 2000 bogati rečiško cerkev, delo akademske kiparke Dragice Ča-dež. Martinova nedelja v Laškem ne bo minila niti brez Martinovega sejma, ki so ga Laščani dobili s trškimi privilegiji že v 13. stoletju. Martinovi dnevi na Ponikvi Na Ponikvi, kjer se ponašajo z enim najslavnejših Martinov v slovenski zgodovini, bodo martinovanju posvetili ves konec tedna. Nocoj ob 19. uri bodo v kulturni dvorani slovesno odprli Martinove dneve 2005. Na prireditvi bo nastopil šolski pevski zbor, učenci pa se bodo predstavili tudi z risanimi in gospodinjskimi izdelki. Hkrati bodo odprli razstavo Naravna in ekološka pri- delava hrane, na kateri sodelujejo podjetje Mediacor iz Šmarja pri Jelšah in ekološki kmetiji Debelak in Zdol-šek. Vinogradniki s Ponikve in okolice pa bodo še zadnjič v pokušino ponudili mošt. V soboto bodo v pisarni Turistično olepševalnega društva Ponikva odprli likovno razstavo mladih amaterskih slikark, domačink Bernarde Horvat in Lucije Galuf. Kul- V laški in radeški občini se vrstijo srečanja krvodajalcev, ki jih pripravljajo posamezne krajevne organizacije Rdečega križa. Nedavno so srečanje za krvodajalce iz Radeč in okolice, Jagnjenice, Vrhovega, Zidanega Mosta in Svibnega, ki so bili na vrsti za prejem enega od priznanj, pripravili na kmečkem turizmu na Okroglicah. V programu so sodelovali učenci OŠ Radeče, v imenu turni program bodo pripravili domači glasbeniki. Zvečer bo v cerkvi sv. Martina koncert mladinskega ženskega kvarteta Vita iz Maribora in moškega okteta Liguster iz Slivnice pri Mariboru. V nedeljo bo ob 10. uri slovesna maša, na ploščadi pred cerkvijo pa bo nastopila pihalna godba iz Šentjurja. Ob 16. uri bodo v kulturni dvorani Martinove dneve 2005 tudi slovesno zaključili. ST občine pa je krvodajalcem spregovorila Vera Lipec. Sekretar Območnega združenja RK Laško Vlado Marot je poudaril, da se za krvodajalstvo ni bati, saj se število krvodajalcev, v dveh krvodajalskih akcijah na leto, giblje med 240 in 250, medtem ko je vseh krvodajalcev v radeški in laški občini skupaj kar 2.900. »Razveseljivo je,« je poudaril Marot, »da je Slovenija pri preskrbi s krvjo samozadostna, kri pa letno da- ruje pet odstotkov vse populacije oziroma okrog 100 tisoč krvodajalcev.« Med dobitniki za največkrat darovano kri - skupaj je priznanja prejelo 114 krvodajalcev - sta bila Miran Pr-naver iz Hotemeža, ki je kri, velikokrat tudi plazmo, daroval več kot 50-krat in zato poleg priznanja prejel tudi spominsko uro, za 60-krat darovano kri pa je priznanje prejel Rudolf Glavač iz Radeč. MM Miran Prnaver je poleg priznanja za več kot 50-krat darovano kri in plazmo prejel tudi spominsko uro. Podjetje Alpos Oprema trgovin, d.o.o., objavlja tri prosta delovna mesta VODJA IZMENE (m/ž) Vsebina dela: - usklajevanje in kontroliranje dela v izmeni - odgovornost za realizacijo zastavljenih ciljev v predvi denem roku - spremljanje porabe materiala in gibanja stroškov - podajanje predlogov izboljšav - vodenje evidenc Pogoji: - VI. stopnja izobrazbe strojne ali elektro smeri - aktivno znanje enega tujega jezika - zaželeno znanje drugega tujega jezika - poznavanje računalniškega okolja Microsoft Office - najmanj 24 mesecev delovnih izkušenj na podobnih-delih - vozniški izpit B-kategorije - komunikativnost, natančnost, vestnost, organizacijske in vodstvene sposobnosti Delovno razmerje se sklepa za določen čas 3 mesece, z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Kandidate, ki jim navedeno delo predstavlja izziv, vabimo, da v 8 dneh od objave pošljejo pisne prijave z življenjepisom ter z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: Alpos, d.d., C. Leona Dobrotinška 2, 3230 Šentjur, s pripisom »za kadrovsko službo«. Kaplan Iztok Hanžič je konje blagoslavljal s konjskega hrbta. Predsednik Konjerejskega društva Vrh nad Laškim Ivan Selič vedal župan Občine Laško Jože Rajh. Veliko dela so opravili krajani sami. »Vse tukajšnje delovne akcije so zgled tudi drugim krajem. Ko sem prišel sem, sem začutil solidarnost in povezanost med ljudmi, ki se z zagnanostjo lotevajo dela in se trudijo, da ohranjajo svoj kraj,« je povedal kaplan Iztok Hanžič. »Nakup zemljišča in ureditev dokumentacije je sta- la 2,7 milijona tolarjev, dograditev vežice in obnova pokopališkega zidu je bila vredna 16,8 milijonov tolarjev, zunanja ureditev pa je stala še dodatna dva milijona«, je povedal Stanko Selič. Ureditev dokumentacije in nakup zemljišča je bila stvar Krajevne skupnosti Vrh, vse ostalo pa je krila občina Laško. »Občina je v manjšem delu financirala tudi postavitev nove veran- de pri župnišču, kjer je šlo tudi za spomeniškovarstve-ni ukrep, pa tudi rekonstrukcija ceste, razen opornih zidov, je bila plačana iz proračuna,« je o finančni podpori Občine Laško povedal Rajh. Stanko Selič pa je že zazrt v prihodnost: »V naši krajevni skupnosti vas Kladje še vedno nima asfaltirane ceste. Priprava je že narejena, načrtujemo pa, da jo bomo v na- slednjem letu končno asfaltirali«. Blagoslov s konjskega hrbta Konjerejsko društvo Vrh nad Laškim je v nedeljo, ko je godoval zavetnik domače cerkve, sv. Lenart, pripravilo blagoslov konj. »Blagoslov je prejelo 37 konj, ki so prišli iz Šentjurja, Dobja, Štor, Go-milskega. Laškega, največ pa jih je iz okolice. Pričakoval sem jih okrog 50, vendar nam je zagodlo vreme,« je povedal predsednik društva Ivan Selič. Večina lastnikov je na blagoslov prijezdila, konje so pripeljali le Gomil-skega. Za posebnost letošnjega blagoslova je poskrbel kaplan iz Laškega Iztok Hanžič, ki je blagoslovil opravil s konja, na konjih pa sta ga spremljala tudi ministranta. JASMINA ŠTORMAN Pred razpisom za oskrbovance Nov dom za starejše v Rogaški Slatini že dobiva končno podobo, v javnosti pa vzbujata posebno zanimanje razpisa za sprejem oskrbovancev in za zaposlene. Vse več je tudi ugibanj o tem, kdo bo na čelu novega doma. Kot so v tem tednu povedali v družbi Comett v Ljubljani, ki je investitor, bo razpis za sprejem oskrbovancev v nov dom starejših v Rogaški Slatini pred koncem tega meseca. Do takrat bo namreč znana točna cena oskrbnega dne, ki bo po podatku iz Co-metta predvidoma 3.500 tolarjev. K tej ceni je potrebno pridobiti še soglasje ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Razpis bo za sprejem 125 oskrbovancev, od tega za polovico v enoposteljnih sobah ter za dva apartmaja. Za nepomične oskrbovance bo od celotnega števila na voljo 46 postelj, dve postelji pa name- njajo za kratkotrajno namestitev. Dela v domu starejših potekajo doslej po načrtih, tako da trenutno opravljajo obrtniška dela ter urejajo zunanjost objekta, po novem letu pa bo sledila namestitev pohištvene opreme. Objekt bo, če ne bo posebnih zapletov, predvidoma vseljiv v marcu. Konec tega meseca ali verjetneje v začetku decembra bo znano tudi, katerim od bli- Gradnja občinske stavbe Med petimi kandidati so v Občini Podčetrtek za izvajalca gradnje nove občinske stavbe izbrali GIC Caj-zek. Izvajalec mora v 170 dneh od podpisa pogodbe, ki bo v začetku decembra, zgraditi novo občinsko stavbo z uporabno površino 660 kvadratnih metrov in v vrednosti 108 milijonov tolarjev, kolikor jih imajo tudi zagotovljenih v občinskem proračunu. Župan Peter Mišja je povedal, da bo tako občinska uprava končno dobila ustrezne delovne prostore, v stavbi pa bodo tudi matični urad, mladinski prostori in verjetno nekatera društva ter krajevna skupnost. Občinsko stavbo naj bi odprli za prihodnji občinski praznik, stala pa bo ob zdravstvenem domu. T. VRABL ^Rustika Priznano podjetje s področja slaščičarstva z blagovno znamko RUSTIKA zaradi odpiranja nove poslovne enote v Celju, Center Interspar, zaposli: - vodjo sladoledarne (m/ž), - natakarja/ico (m/ž), - slaščičarja/ko (m/ž). Od kandidatov pričakujemo: - sposobnost dela v timu, resnost, urejenost,komunikativnost, sposobnost vodenja manjših skupin, pasivno znanje vsaj enega tujega jezika, zaželene delovne izkušnje. Pisne ponudbe s CV pričakujemo na naslov: LETRAS d.o.o., Trubarjeva 44, 1000 Ljubljana CMCelje CCSTĚ MOSTOVI ceue dd. pri Celju prodamo: • I dvosobno stanovanje v izmeri 53,30 m2 • 1 dvœ v izmeri 54,30 m2 • 2 dvoinpolsobni stanovanji v izmeri 65,50 m2 • 6 dvoetažnlh stanovanj v izmeri 136,20 m2 Kupcem stanovanj nudimo pomoč pri pridobitvi ugodnih dolgoročnih kreditov za nakup stanovanj. Za vse dodatne informacije pokličite na tal. 03 42 66 586 ga. Matejo KOMPOŽ. Gradimo za vas zu tisoč kandidatov bo uspelo dobiti službo v novem domu. Kot smo že poročali, je bilo razpisanih 53 delovnih mest, pri čemer pristojna komisija vloge že obdeluje. Osnovna cena oskrbnega dne v novem domu starejših v Rogaški Slatini bo predvidoma 3.500 tolarjev. V sosednjem Šmarju pri Jelšah znaša osnovna cena 2.792 tolarjev, v Šentjurju 3.235, Celju 2.846, Slovenskih Konjicah 2.679, Vojniku 3.700 ter v Laškem 4.108 tolarjev. Obenem s srečneži, ki bodo v novem domu dobili službo, bo znano tudi ime direktorja doma, s katerim bodo sklenili individualno pogodbo. To, kdo bo direktor novega doma, vzbuja v javnosti že precejšnje zanimanje in ugibanja. V družbi Comett domovi so zaenkrat omenili le, da bo oseba iz lokalnega okolja. BRANE JERANKO Bajuk v Rogatcu Danes, v petek, bo v Rogatcu na obisku predsednik Nove Slovenije in finančni minister dr. Andrej Bajuk, ki bo gost okrogle mize. Na okrogli mizi, ki bo v gradu Strmol, bodo predstavljene novele sprememb in dopolnitev davčnih zakonov, ki jih bo ta mesec obravnaval državni zbor, pa tudi gospodarske, finančne in socialne reforme, ki jih je predlagal vladni Odbor za reforme. Na okroglo mizo so vabljeni gospodarstveniki Obsotelja in Kozjanskega in predstavniki območnih obrtnih zbornic savinjske regije. Bajuk prihaja na povabilo rogaškega poslanca in župana Martina Mikoli-ča. Po okrogli mizi se bo predsednik Nove Slovenije srečal s predsedniki njenih občinskih odborov iz pete in sedme volilne enote. BJ Vpisovanje v šmarski abonma V Šmarju pri Jelšah so razpisali gledališki abonma za novo sezono, s šestimi izbranimi predstavami. Takoimenovani šmarski gledališki abonma se ponaša z več kot 25-letno tradicijo ter privablja dolga leta abonente iz Obsotelja in Kozjanskega, iz Šentjurja ter tudi iz Celja in Maribora. Za prihodnjo sezono so izbrali predstave novogoriških, kranjskih, mengeških, ljubljanskih in celjskih gleda-liščnikov, prva predstava nove sezone pa bo 18. novembra, ko bo v Šmarju novo- goriška uprizoritev Alice v čudežni deželi. Organizator šmarskega abonmaja, s predstavami na odru kulturnega doma, je javni zavod Knjižnica Šmarje pri Jelšah - Kulturni dom Šmarje pri Jelšah. Za izven pripravljajo še nekaj gledaliških dogodkov, med drugim obiske drugih slovenskih in zagrebških gledaliških hiš, kjer si bodo ogledali tudi Ala-muta. V novi gledališki sezoni bo na šmarskem odru novost Mesec najuspešnejših mono-komedij, ki bo maja. BJ Nov dom starejših v Rogaški Slatini dobiva končno zunanjo podobo. Pred koncem meseca bo objavljen razpis za sprejem oskrbovancev, takrat ali v začetku decembra bodo znani tudi srečneži, ki bodo v domu dobili službo. Da vas zima ne bo vrgla iz tira, ponuja BHS, hitri servis, oprijemljive rešitve! Bogato ponudbo pnevmatik različnih cenovnih razredov, s katerimi boste lažje zvozili letošnjo amo. Ker je 15. november vse bife, nas obiščite v enem izmed servisnih centrov širom Slovenije. Z veseljem vam bomo pomagali! ARUM \ffUM PNEVMATIKE ♦ REZERVNI DELI • DODATNA OPREMA • HITRI SERVIS SS.H.S. HITRI SERVIS BARTOG 54a, 3000 CeÇe; Avto BHS, Servis Celje, Tehane 4. 3221 slav Geriak s.p„ Goijar 41. 6273 Leskouec pri K Podsreda: Darko Oblak s. zerstvd ákator Franc m Mihatovec 1. 6257 Dobo mm TEDNIK Bližnjica do pokopališča SL. KONJICE VOJNIK j JDOBRNAJ Planinski vodni ki na Paškem Kozjaku Prejšnji mesec so se na tradicionalnem srečanju zbrali planinski vodniki Savinjskega meddruštve-nega odbora planinskih društev. Tokrat je bilo gostitelj Planinsko društvo Velenje. Njihov vodnik Marjan Skaza je najprej popeljal udeležence po manj znanih poteh na 1.108 metrov visok, jesensko obarvan razgledni Špik in predstavil zanimivosti Paškega Kozjaka. Delovno srečanje v domu na Paškem Kozjaku se je začelo s pogovorom z Danilom Šker-binekom, podpredsednikom PZS in dolgoletnim načelni-, kom Gorske reševalne službe, o analizi gorskih nesreč in varni hoji v gore. Ob tem so ugotovili, da je hoja v gore pod vodstvom vodnikov relativno varna, saj se na takih turah zgodi zelo malo nesreč. V razgovoru o ugodnostih članstva in višini članarine za leto 2006 sta na vprašanja ude- ležencev odgovarjala tudi Jože Kodre, predsednik Savinjskega MDO, in Jože Melanšek, predsednik PD Velenje. Prisotni so pozdravih novico, da bo višina članarine za prihod- nje leto ostala nespremenjena. Načrt aktivnosti odbora vodniških odsekov j e predstavil Jože Kamenšek, načelnik odbora. Sledilo je veselo družabno srečanje in prisotni predstavniki 20 planinskih društev so se dogovorih, da se prihodnje leto sestanejo na Kozjanskem, ko bo srečanje pripravilo planinsko društvo AT Podčetrtek. J. Ka. Večina ljudi meni, da je lahko rejnik vsak. Pred sprejetjem novega zakona o rejniški dejavnosti so izbirali rejnice samo na podlagi vlog, ki so jih prejeli na center za socialno delo. S sprejetjem novega zakona pa je izbira rejnic v pristojnosti ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Breda Stegu s Centra za socialno delo Celje meni: »Ljud- Že pred dvema letoma, ko so se v konjiški občini šele pripravljali na izgradnjo nove gimnazije, so začeli razmišljati o ureditvi povezovalne ceste med Šolsko ulico (od Vile Marije) in pokopališčem. Cesta bi prometno razbremenila območje, kjer so poleg gimnazije še osnovna in glasbena šola, vrtec ter šola s prilagojenim programom. Težek tovorni promet, predvsem prevoz lesa s Konjiške gore, bi tako lahko preusmerili. Zemljišče, kjer bi naj bila predvidena cesta, je v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in podjetja Zlati grič, ki ima tukaj sadovnjake. Prvi pogovori s tema lastnikoma so pokazali, da bi bili zemljo za cesto pripravljeni prodati, sedaj pa se dogovarjajo še z enim lastnikom za zamenjavo zemljišča, saj bi na Kukovi zemlji radi uredili nujno potrebno parkirišče. Nova cesta bo zahtevna, saj terja tudi novo ureditev odvodnjavanja na tem območju. Pri prvi obravnavi Odlo- je, ki se odločijo za to dejavnost, imajo v sebi nekaj posebnega, nekaj, kar je vredno več od denarja. Da postaneš rejnik, ni lahka odločitev.« V celjski regiji je 56 rej-niških družin in 81 rejniških otrok. Mesečni dohodek rejnice je 21.580 tolarjev, materialni stroški 56.560 tolarjev in glede na zahtevnost oskrbe lahko prejema še dodatnih 25.160 tolarjev. Rejnica Olga Jereb iz Ver-pet pravi, da se je za rejništvo odločila zaradi ljubezni do otrok, družbo pa sta si želela tudi njuna sinova. V reji je imela veliko otrok. Najtežje ji je bilo, kadar se je komu izmed otrok kaj pripetilo. Včasih so se otroci več igrali zunaj, danes pa prosti čas večina otrok preživi za računalnikom. Med šolskim ka o lokacijskem načrtu za to povezovalno cesto so se zato občinski svetniki sicer strinjali, da je Odlok potreben, vendar so opozarjati, da se s sprejemom ne mudi, še zlasti, ker je po njihovem mnenju pomanjkljiv in ga je treba dopolniti. Odprta ostajajo vprašanja predvidenih priključkov, odvodnjavanja, parkirišča in predvsem finančna ocena projekta. V zraku so obviseli tudi sumi o morebitnem okoriščanju pri prodaji zemljišč, ki jih je Zlati grič odkupil od sklada kmetijskih zemljišč, pa tudi vprašanje svetnika Tadeja Slap-nika, ali je župan povezan z lastništvom Zlatega griča. Kljub temu so svetniki s 14 glasovi za in dvema proti odlok v prvem branju sprejeli. MBP radjocelje letom so se morali učiti in delati domače naloge. Rejnica se še vedno spominja vseh imen otrok, ki so živeli pri njej. Rejnica bi zagotovo bila še danes, če ji to ne bi preprečila bolezen. Olga Jereb je zaupala tudi nasvet, kako postati dobra rejnica: »Pomembno je, da imaš otroke rad in da se nikoli ne odločiš za rejništvo zaradi denarja. Lepo je biti rejnica, če te imajo otroci radi, in da jim ljubezen vračaš tudi sam.« Niko Kenda, nekdanji re-jenec pri Olgi Jereb, pravi, da se je v rejniški družini dobro počutil. Vesel je bil, ko so vsi skupaj odšli na počitnice. Nikoli pa ne bo pozabil, ko je iz rejniške družine zbežal k svoji mami. DANI ILUEVEC Foto: ALEKS ŠTERN Dobrna brez socializma Občina Dobrna se strinja s podražitvijo pitne vode in kanalščine, ki jo je predlagalo Javno podjetje VO-KA Celje. Vodarina je tako od tega meseca višja za 7 odstotkov ter kanalščina za 10 odstotkov, kar pomeni po izračunu direktorja mag. Marka Cvikla za gospodinjstva pri povprečni porabi 15 kubičnih metrov vode zgolj 180 tolarjev več na mesec. Med razlogi za povišanje cen je lanska izguba 61 milijonov tolarjev pri voda-rini ter 60 milijonov pri kanalščini, javno podjetje pa je imelo v celoti 40 milijonov izgub. Občinski svet Dobrne, ki se je s povišanjem strinjal na zadnji seji, je prav tako zanimalo, čemu veljajo za gospodinjstva in industrijo enotne cene vodarine in kanalščine, saj je cena v številnih drugih slovenskih občinah ločena. Direktor je pojasnil, da gre drugod, z višjo ceno na račun industrije, za ostanek socializma. Eden od svetnikov je menil, da tako na Dobrni gospodinjstva plačujejo na račun drugih, direktor pa je odgovoril, da je ravno obratno. BJ Na Dobrni veliko naložb Občinski svet Dobrne je na zadnji seji sprejel osnutek občinskega proračuna za leto 2006, ki predvideva 746 milijonov prihodkov in odhodkov. To je kar za eno tretjino več od letošnjih. Proračun za prihodnje leto je, zaradi uspešnega kandidiranja za državna sredstva, izrazito naložbeno naravnan. Kar 63 odstotkov proračuna je namreč namenjenega za različne naložbe. Med njimi so vlaganja v izgradnjo treh poslovno stanovanjskih stavb v središču Dobrne, vodovodi iz nove vrtine v Parožu, ki služi za širše potrebe kraja ter asfaltiranje večih cest. Seje sta se udeležila predstavnika Osnovne šole Dobrna ter opozorila, da bo treba v prihodnosti posvetiti veliko pozornosti tudi investiranju v šolo oziroma vrtec, saj je zgradba stara že več desetletij. Temu bo občinski svet namenil na eni od prihodnjih sej posebno točko, seja pa bo po vsej verjetnosti v prostorih šole. BJ Moštijada in martinovanje V Slovenskih Konjicah bo v soboto, 12. novembra, tradicionalno martinovanje, dan prej, torej na martinovo, pa bo moštijada. Moštijada se bo začela ob 18. uri na Starem trgu. Na njej bo mogoče poskusiti različne vrste mošta, ki jih bodo strokovnjaki tudi ocenili. Za prijetno vzdušje bodo poskrbeli z glasbo, za tople roke pa s pečenim kostanjem. Martinovanje se bo prav tako na Starem trgu začelo v soboto ob 11. uri z blagoslovom in pokušino mladega vina. Za zabavo bodo skrbeli Godba na pihala Slovenske Konjice, narodno-zabavni ansambel Hlapci, Tamburaši Duplek, harmonikar Aleš Stropnik, Viki Ašič in Andrej Bremec z napitni- cami, za humor bo skrbela kmečka gospodinja Trezika, za gostinsko ponudbo pa Gašperjev hram iz Slovenske Bistrice. Gostja na prireditvi bo slovenska vinska kraljica. Kdor bo želel, si bo lahko mesto ogledal med vožnjo s kočijo. MBP Martin v Vojniku V Vojniku bo danes, v petek, Martinov koncert. Nastopili bodo Harmoni-karski orkester, moški pevski zbor, ansambel Ha-ha-ha, kvartet Svit in citrar-ka Melita Turnšek, krst mladega vina pa bo opravil župnik Anton Perger. Prireditev, ki bo ob 18.30 v kulturnem domu, je pripravilo KUD France Prešeren Vojnik, v sodelovanju z Vinogradniško vinarskim društvom Vojnik. BJ Pravljice Lile Prap tudi za ameriške otroke Pri Mladinski knjigi je v zbirki Žlabudron izšla nova slikanica Celjanke Lili-jane Praprotnik Zupančič, poznane kot Lila Prap, z naslovom 1001 pravljica. A to še ni vse. Knjiga je sočasno izšla tudi v ZDA, avtorske pravice za njene slikanice pa so bile doslej prodane v 18 držav sveta. Nova slikanica Lile Prap je narejena kot labirint. Na dnu vsake strani sta zapisani vprašanji, ki bralca napotita na dve različni strani v slikanici tako, da lahko ta sam izbira, kako se bo zgodba nadaljevala. Nekatere zgodbe se ne končajo nikoli, nekatere se končajo, ko bralec naleti na navodilo, naj pogleda na zadnjo stran. Tam je črna luknja, ki »požre vse pravljice z njihovimi čarovnicami, vol- kovi in pošastmi vred«. Ce jih želi bralec ponovno srečati, naj obrne knjigo in jo odpre na prvi strani, je na zadnji strani zapisala avtorica, ki je motive za 1001 pravljico črpala iz devetih znanih pravljic, kot so Rdeča kapica, Janko in Metka, Mala morska deklica in druge. Lila Prap se je s svojimi slikanicami že uveljavila med bralci v tujini. Z namenom, da bi postala prepoznavnej-ša v strokovnih krogih, so jo nominirali za Andersenovo nagrado. Slednjo Mednarodna zveza za mladinsko književnost - IBBY za ilustracijo podeljuje od leta 1966. Nominirana je tudi za spominsko nagrado Astrid Lindgren, ki jo od leta 2002 podeljuje švedska vlada. Roševi dnevi že preko meja Tudi letos se lahko učenci 8. in 9. razredov osnovne šole (do 15. decembra) prijavijo na razpis za Ro-ševe dneve, literarno srečanje najboljših mladih ustvarjalcev, ki bo spomladi v Celju. Roševi dnevi so se začeli pred devetnajstimi leti na celjski osnovni šoli, ki nosi ime znanega celjskega literarnega ustvarjalca. Po desetih letih so jih iz celjskih okvirov najprej razširili na regijsko raven, jih pred ■HUDIČ V ■ EMILY ROSE Exorcism 114 min., (The Exorcism of Emily Rose), grozljivka Režija: Scott Derrickson Igrajo: Laura Linney, Tom Wilkinson, Campbell Scott, Jennifer Carpenter, Colm Feore, Joshua Close Že v Planetu TUŠ! šestimi letí vpeljali na Koroško in pred petimi leti ponudili vsem mladim ustvarjalcem po Sloveniji. Letos so sodelovanje ponudili še slovenskim zamejskim šolam v Italiji in Avstriji. Letošnja novost je tudi popolna anonimnost sodelujočih, saj morajo biti vsi prispevki šifrirani, podatki avtorjev pa zapečateni v posebni kuverti. Tričlanska strokovna komisija bo izmed vseh poslanih prispevkov izbrala trideset najboljših. Izbrani avtorji bodo 22. mar- Hard.com v Metropolu Skupina Hard.com bo jutri ob 20. uri v Mestnem kinu Metropol predstavila svojo novo ploščo z naslovom Setup, predpremierno pa si bo uro kasneje mogoče ogledati tudi prvi videos-pot s plošče v režiji Tadeja Čatra. Plošča je bila posneta pod budnim ušesom snemalca Iztoka Mravljeta (ex- Strelni-koff), posnetke pa je v končno obliko »zmiksal« Aldo Ivančič (ex-Borghesia, Bast). Za kasnejše ugodno počutje udeležencev bosta poskrbela D. J. Izis in Guru Matto. Skupina Hard.com deluje od leta 2002, prvič pa se je javnosti predstavila na prireditvi Novi Rock '02 v ljubljanskem kinu Šiška, kjer je požela odlične kritike. Glasbeni strokovnjaki so njihov izraz označili kot srečanje preteklosti in prihodnosti pop in rock glasbe. Člani zasedbe so prej sodelovali v skupinah, kot so Strel-nikoff, Res Nullius, Polska malca, Nomi ... BA ca prihodnje leto, ob mednarodnem dnevu poezije, sodelovali v enodnevni Roševi literarni delavnici, ki jo bo vodila priznana književnica Lilij ana Praprotnik Zupančič. Na srečanje bodo povabili tudi mentorje izbranih avtorjev in zanje v istem času pripravili po- sebno izobraževalno delavnico pod vodstvom književnika in publicista Draga Medveda. Delavnici bo sledila javna predstavitev avtorjev s podelitvijo nagrad najboljšim. Vse izbrane prispevke bodo objavili tudi v literarni zbirki ob XIX. Ro-ševih dnevih. BA OCENJUJEMO Koncert klavirskega dua Govže - Kržič V dvorani Narodnega do- ■ ma v Celju se je v organizaciji Društva ljubiteljev umetnosti Celje pred nedavnim prvič s celovečernim koncertom predstavil klavirski duo, v katerem igrata pianista in pe- njamin Govže in Marta Kržič. Benjamin Govže je doma v Laškem, kjer se je tudi začel učiti klavir, nadaljeval na Srednji glasbeni in baletni šoli (SGBŠ) v Ljubljani pri prof. Majdi Martine in končal Akademijo za glasbo (AG) v Ljubljani pri prof. Aciju Ber-tonclju. Zalem se je izpopolnjeval na Akademiji Franc Liszt v Budimpešti pri prof. Istvanu Gulyasu in opravil specialistični študij na ljubljanski AG. Sedaj poučuje na Pedagoški fakulteti v Mariboru in na Glasbeni šoli v Ce-Iju. Marta Kržič izhaja iz Borovnice, kjer je tudi začela obiskovati pouk klaviija; šolanje je prav tako kot Govže nadaljevala na SGBŠ v Ljubljani pri isti profesorici, na AG pa je študirala pri prof. Tanji Zrimšek in opravila podiplomski študij pri prof. Aci- www.novitednik.com LUNDBECK PHARMA d.o.o. Prešernova 1 2000 Maribor tel.: 02/ 22 94 500 faks: 02/ 25 21 943 e-pošta: perl@lundbeck.com Lundbeck je dansko farmacevtsko podjetje, specializirano za raziskave, proizvodnjo in marketing zdravil, ki se uporabljajo za zdravljenje psihiatričnih in nevroloških bolezni. V slovenski podružnici, s sedežem v Mariboru, želimo zaradi širitve podjetja zaposliti STROKOVNEGA SODELAVCA (m/ž) Od kandidatov pričakujemo: - medicinsko oz. farmacevtsko izobrazbo - znanje angleškega jezika - vozniški izpit B-kategorije Delovne izkušnje niso pogoj. Terensko delo se bo opravljalo na področju podravske in savinjske regije. Nastop dela bo takoj po odločitvi o izbiri kandidata. S kandidatom bomo sklenili pogodbo za nedoločen čas, s šestmesečno poskusno dobo. Kandidate vljudno vabimo, da pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev in življenjepis v slovenskem in angleškem jeziku v 10 dneh od objave oglasa na naš naslov ali nas pokličejo po telefonu za dodatne informacije. Kandidate z ustreznimi dokazili bomo povabili na osebni razgovor, kjer bodo dobili podrobnejše informacije o pogojih in obsegu dela. ju Bertonclju. Sedaj je zaposlena na oddelku za glasbeno pedagogiko na AG u Ljubljani, sodeluje pa tudi z Glasbeno šolo Vrhnika. Oba pianista sta veliko nastopala na solističnih recitalih in večkrat igrala z različnimi orkestri, posnela pa sta tudi vsak svojo zgoščenko s solističnimi klavirskimi skladbami. Za prvi večji samostojni koncert sta pripravila zanimiv program, ki je v prvem delu zajemal 16 valčkov op. 39 za klavir štiriročno in 10 madžarskih plesov nemškega romantičnega skladatelja Johannesa Brahmsa, v drugem delu pa zahtevne Simfonične plese op. 45 za dva klavirja ruskega poznoro-mantičnega skladatelja Ser-geja Rahmaninova. Njuna izvedba zahtevnega in privlačnega programa je dokaj številni, predvsem mladi publiki zelo ugajala, saj sta z velikim smislom za usklajeno soigro in dobro, v drugem delu kar virtuozno tehnično izvedbo ter posluhom za oblikovanje fraze in muzikalno izpeljavo številnih prehodov in menjave tempov dokazala, da smo dobili še eno zanimivo in zelo perspektivno komorno zasedbo. Žal pa sta njun nastop strahovito motila popolnoma nič uglašena inštrumenta, na Yamahi je celo manjkala struna! Glede na dejstvo, da je bil v letošnjem letu to že drugi klavirski koncert na neuglašenih klavirjih, je potrebno poudariti, da je tak odnos do izvajalcev, ki vložijo ogromno dela v pripravo programa in do publike, ki plača vstopnino - v prvem primeru je bil na abonmajskem koncertu solist svetovno znani pianist Eugen Indjic - vreden zgražanja in javnega opomina vsem tistim, ki bi morali poskrbeti za redno ug-laševanje in vzdrževanje klavirjev v Narodnem domu, ki niso vrhunske kvalitete. Obenem pa naj bo to priporočilo celjski občini in županu, da začnejo razmišljati o nabavi novega, vrhunskega koncertnega inštrumenta! MAJDA JECELJ Ko izgine ves mošt Z Dragom Medvedom o martinovem in letošnji vinski letini POZOR, HUD PES Internetni čvek Danes goduje sv. Martin, zavetnik vseh vinarjev. Martinovo že od nekdaj velja za enega večjih slovenskih praznikov. Ob tem smo za pogovor naprosili Draga Medveda, uglednega slovenskega publicista, ki je o trti in vinu, pa tudi o drugih rečeh, povezanih z vinom, napisal že pet knjig. »Ne smemo pozabiti, da so bila martinovanja že pred martinovim, v poganskih časih, kot izraz veselja ob dobri letini. Pridelek vina, mošta, grozdja je del te letine, ki so se je ljudje znali veseliti. S prihodom krščanstva je cerkev pomedla s poganskimi simboli zadovoljstva in čaščenja in v te niše postavila svoje >kadre<. Sv. Martin je glede na svoj god dobil ta datum, ki je najbližje biološkemu času, ko se mošt spremeni v vino,« je predstavil korenine praznika Drago Medved. Sv. Martin ostaja med bolj čislanimi svetniki ... Njegov god sovpada s časom jesenskega obračuna, ko gospodar povabi delavcé k mizi, ko poplača račune, se dogovori o delu za naprej, skratka gre za neke vrste jesenski likof v vseh pogledih. A sv. Martin ne izraža le veselja, temveč tudi preudarnost. Znana je legenda, ko je Martin svoj plašč přeřezal na pol in polovico dal revežu... Takrat je bil še oficir rimske vojske, a je že imel v sebi čut za dobro, hkrati je bil preudaren in zato ni podaril celega plašča, saj ga je tudi sam rabil. T\idi obnašanje do letine nas napeljuje k temu, da se je lotimo preudarno. V mnogočem pa današnja praznovanja pačijo izročilo. Ali imajo vendarle novodobni krsti vina kakšne korenine? Vse izvira iz tega, da je ta dan tudi nekakšen jesenski pust. Ljudje se radi povese-lijo, se našemijo, igrajo neko vlogo. Zato se preoblačijo v škofe, župnike, čeprav je to povsem novodobna izmišljotina vaških veseljakov in turističnih društev. Vino se ni nikoh krstilo, to je le čas, ko prèide iz mošta v vino, njegova blagoslovitev pa se zgodi 27. decembra, na god sv. Janeza Evangelista, v spomin na legendo, ki pravi, da je že zastrupljen spil čašo vina in zato ostal živ. To je ena najstarejših zgodb o bakteriološkem delovanju vina.. Je 11. november, kot meni veČina ljudi, res tisti datum, ko izgine mošt in nastane vino? V glavnem je to res vse še prezgodaj, na ta datum je pač treba gledati simbolno. Trgatev je nekakšno slovo groz- da od trte, grozd s tem umre, rodi pa se mošt in ko se ta spremeni v vino, pride čas za njegovo življenje, od otroštva do zrelosti. Ne pozabimo, da je glede na tipe vin, ki jih danes pridelujejo vinogradniki, čas prehoda iz mošta v vino izredno raztegnjen. Kakšna je bila letošnja letina? Je bila res bolj slaba zaradi muhastega vremena? To leto kljub svoji navidezni muhavosti ni bilo tako zelo slabo za vino. Na nedavni pokušini mladih vin smo ugotovili, da so vsa zelo dobra, da se jim preobilica dežja nič ne pozna. To je le dokaz, da tudi trta potrebuje nekaj vlage, nerodno je le, če se deževje zavleče še v jesen, kot se je letos. Zato je bil problem za vinogradnike predvsem v tem, da so bile jagode preveč polne soka in so pokale, s tem pa se je začela pojavljati gniloba. Sicer pa se je grozdje letos vseeno napilo sonca in vina morda ne bodo tako polna po telesu, vendar pa kisline ne izstopajo tako zelo, kot je to kazalo na začetku. Vina so dokaj umirjena, začuda tudi veliko bolj harmonična, kot je to kazalo ob sami trgatvi. Bo pa treba še malo počakati, ker rabijo več časa, nekatera še zdaj vrejo in šele čez čas bo letošnja letina pokazala svoj pravi obraz. V starih časih je vino delala narava sama in takrat Drago Medved so vinogradniki le malo kle-tarili. Danes je vtis, da je drugače, da vino pravzaprav nastaja šele s postopki kletarjenja ... Če bi danes pili vino, kot so ga stari Grki ali Rimljani, bi se kaj kislo držali. Vinu so dodajali cimet, dišavnice, smolo, poper, začinjali so ga kot vso drugo hrano. Danes je drugače, a ustvarjalnost človeka in njegova nenehna iskanja tudi pri vinu naredijo svoje. Seveda je tudi trg postavil svoje zahteve. Vinarji se morajo prilagajati njegovim trendom in zahtevam. Od takrat naprej, ko vinogradnik postavi svojo filozofijo vinograda in vina in jo zna tudi zagovarjati, imamo dva globalna tipa vina. Eno je tisto, ki ga pridelujejo vinogradniki, ki so ostali v neposrednem stiku z naravo in se ne ozirajo na trende. Delajo po svoji glavi, tako kot so vselej, in imajo praktično že vnaprej vse svoje vino prodano. Drugi tip vina, ki je doma na policah trgovskih hiš in v večini lokalov, je tisti, ki nam diši, ki na drug način izraža svoje značilnosti. To so komercialna vina. Ne glede na vse to pa za vsa vina velja, da se začnejo v vinogradu. Kar vinogradnik pripelje v klet, je dokončno, paziti mora le, da tega ne pokvari. Iz slabega grozdja se ne da narediti dobrega vina. In kakšno je stanje na našem ožjem območju, kjer imamo dve večji vinski kleti in veliko malih vinogradnikov? V zadnjih desetletjih se je stanje izjemno popravilo, zlasti po zaslugi aktivnega delovanja vinogradniških društev, ki so povezana s stroko, z zavodom za kmetijstvo in s strokovnjaki, ki na terenu opravljajo izjemno delo. Tem strokovnjakom gre zasluga, da so male vinogradnike naučili osnovnih korakov, najprej higiene v kleti, v posodi, potem postopkov v vinogradu in pri osnovah kletarjenja. Ljudje so šli v tečaje, začela se je konkurenca med vinogradniki, kar je dobro. Danes na kmetih, ko ponudijo domaČe vino, ne naletiš več na kislice ali ciknje-na vina z okusom po posodi. Kleti na teh območjih so tudi odigrale svojo vlogo, ne glede na velikost. Združevale so namreč stroko in tudi če vinogradnik ni priznal, da je tam iskal nasvete, jih je. In tudi dobil je, četudi na skrivaj, »pri tistem Frančku, ki v kleti dela«. Je pa specializacija pri kleteh normalna. Tisti, ki nimajo velikih količin, gredo predvsem v kakovost, imajo tudi najboljše lege za svoje ali vinograde kooperantov. To so stare, preizkušene lege, zlasti Skalce ali zaledje Virštanja. Gre za tradicijo, ki jo strokovnjaki v kleteh zgolj nadaljujejo in dograjujejo. BRANKO STAMEJČIČ Ena izmed najprijetnejših zabav, ki jo ponuja internet, je, seveda poleg erotičnih strani, branje forumskih sporočil, komentarjev. Značilno zanje je, da so strastna, predvsem pa pristna. Anonimnost, psevdonim-nost zapisovalcev, ki se iz svojih potuhnjenih vsakdanjikov lahko zdaj nemoteno oglašajo v eter, ne da bi jim to lahko škodovalo, ne da bi bih že v osnovi komunikacijsko potolčeni, je garant, da slišimo tisto, čemur se reče vox populi. Pri iz-jasnjevanju svojih prepričanj bi lahko na grobo razdelili te forumske tribune na dva izrazita pola, na militantne fanatike in na nekakšne tolerantne mediokritet-ne demokrate, na nekakšne pritlehne spravljivce, ki se oglašajo z nemalo didaktične intonacije, radi poduču-jejo in so na sploh svetniško navdahnjeni. Moram priznati, da so mi prvi precej bolj všeč, predvsem zato, ker so iskreni. Sicer surovo, pa vendar. Slednji so večinoma hinavski. Torej, to sta dva glavna mainstreama, na katera rasa spol ali kaj drugega ne vplivata preveč. Gre bolj za način kot vsebino. Poglejmo si enega izmed primerov, čvek je potekal na temo ženska na oblasti. Iskreno in neposredno, strastno in odločno, kot kakšen general, se je oglasila neka gospa, gospodična, ki je o tem parafrazirano menila, da so ženske na svojih položajih precej bolj pasje kot tipi, zakaj nikoli nobena novinarka ne vpraša, kako se obnašajo do svojih sodelavk, če jih sploh imajo, ker jih običajno že tako ali tako spravijo s poti. Zanimiva misel, kajne, saj smo vendar ves čas navajeni feminističnih tarnanj, ki se občasno že kot čreva vlečejo brez kakršnekoli nove vsebine skozi medije, tako da smo že utrujeni od večno ponavljajočih se refrenov o zapostavljenosti in patetičnega ritma žalostinke na temo »uboge ženske«. No, kmalu se ženskemu mnenju pridruži množica tistih, ki spremljajo čvek in ji v glavnem pritrjujejo, do- piše: MOHOR HUDEJ mohorh@hotmail.com dajajo svoja mnenja, ki še dodatno križajo žensko na vodilnem položaju in čas je, da se že oglasi nekdo, ki je zmeren, razumevajoč, nekdo, ki ne razmišlja tako ozko, nekdo, ki poseduje neko višjo zavest, znanje in nenazadnje resnico. Ta pravi, da so ženske drugačne, ker so tudi družinska bitja, ki ne padejo na »lako čemo« in da se bodo ob poslovni večerji vse skupaj zmenile. Ne, one so zvečer pri družinah, posel mora biti pošten in o njem se je potrebno dogovoriti v času delovnih ur. To pa je tisto, kar moški ne počno. Do žensk pa so takšne, ker »šarmira-nje« pri njih ne pride v po-štev, moški pa so na to padali. Tako smo na čvekal-nici dobili drugi pol in možnosti za nadaljevanje teme so neskončne. Pišeš pač tako dolgo, dokler imaš čas, običajno se vse skupaj konča v nekem preobilju mišljenj, ki je že samo po sebi z^dçsten razlog za zaustavitev čvekanja, saj očitno kvantiteta razvrednoti kvaliteto in kredibilnost misli. Vse skupaj postane že absurdno. Forumi so zanimivi predvsem, ker ljudje svoje misli povedo do konca. Nimajo dodatnih motečih elementov, kot je npr. povzdignjen glas, mimika obraza, ni stalnega omizja, ki bi si »bralo misli« in bi bilo tega že naveličano, na ta način pa že vnaprej krivično. Šteje zgolj misel in način, kako jo estetsko upodobiš. Forumi so novodobne drame, ki so v svojem bistvu demokratični, egalitari-stični, saj ni pomembno, da bi tisti, ki v njih sodeluje, moral imeti nekakšen družbeno prioritetni status. Forumi bi morali postati obvezno čtivo naših politikov. Še na mnoga leta! www.radiocelje.com www.novitednik.com Maja Brglez Vivod Meri Miklavc ob torti, ki so jo razrezali ob prvem rojstnem dnevu dnevnega centra. V hiši prijaznih ljudi Dnevni center celjskega Doma ob Savinji praznuje prvi rojstni dan V Dnevnem centru Doma ob Savinji so v torek, ob prvem rojstnem dnevu centra, pripravili dan odprtih vrat. Center po skromnih začetkih z osmimi obiskovalci zdaj obiskuje 36 starejših občanov, v poprečju po 24 dnevno, ki tam prebijejo čas med 7. in 17. uro. Osnovna dnevna oskrba jih stane nekaj tolarjev manj kot dva tisočaka dnevno. Obiskovalci v en glas zatrjujejo, da si jeseni svojega življenja zdaj ne znajo več predstavljati brez dnevnega druženja in aktivnosti v centru, ki je ob domskih storitvah in z odprtjem varovanih stanovanj, s storitvami pomoči na domu in dnevnim centrom v Celju zaokrožil ponudbo vseh storitev po programu varstva starejših. »Na to smo zelo ponosni,« pravi direktorica Doma ob Savinji Bojana Mazil Soline in doda, da je njihovo poslanstvo omogočanje kar najbolj ustvarjalnega in prijaznega preživljanja starosti. »V dnevnem centru nimamo stalnega urnika dejavnosti. Program sproti določa skupina sama, ki je v tem letu postala že pravi kolektiv. Še več - prav poseben odnos se je razvil s stanovalci Doma ob Savinji in s sosednjimi najemniki varovanih stanovanj. Obiskujejo se, skupaj preživljajo marsikatero urico, sodelujejo v domskih prireditvah, celo skupen piknik so imeli letos.« S tem se vse bolj prepletajo vse storitve, ki jih nudi Dom ob Savinji. »Najbolj pomembno pa je, da imajo s tem starostni- ki možnost izbire med domskim varstvom, pomočjo na domu, dnevnim centrom ah bivanjem v varovanih stanovanjih,« poudarja direktorica. In rahlo v zadregi dodaja: »Veseli smo, da se Doma ob Savinji oprijema oznaka >hiša prijaznih ljudk« Dragocena mreža človeških vezi In kakšen je dan v centru? Vodja centra za pomoč na domu, ki skrbi tudi za delovanje dnevnega centra. Maja Brglez Vivod pove, da se dan vsak dan v tednu in na željo članov, zdaj tudi že ob sobotah, začenja po 7. uri zjutraj. »Nekatere člane pripeljejo svojci, po druge gremo mi, z našimi vozili. Med 8. in 9. uro imamo zajtrk, izmenjamo si novice. Zatem se malo razgibamo, ko ob pomoči fi-zioterapevtk telovadimo.« Okoh 10. ure ob kavici pregledajo dnevno časopisje in obvezno preberejo tudi horoskop. Dopoldnevi so potem različni, odvisno od vremena, razpoloženja... »Če je vreme lepo, so zelo priljubljeni sprehodi po parku v spremstvu naših oskrbovalk, sicer pa imamo v centru različne aktivnosti - igramo družabne ah miselne igre... prilagajamo se pač željam obiskovalcev samih,« pove Vi-vodova. Posebnih delavnic ah krožkov nimajo, občasno pa tudi kaj izdelujejo, pripravljajo rojstnodnevna darilca in podobno. Po kosilu gredo nekateri radi malo počit, ve- čina pa ostaja skupaj. »Kar hitro se zašlisi kakšna pesem, ob lepem vremenu se vrstijo klepeti na terasi. Po 15. uri pa po naše obiskovalce že prihajajo svojci. In do 17. ure se center izprazni,« opisuje običajne dni v centru Maja Brglez Vivod. »Ko je človek šest let vdovec, komaj čaka, da pride v družbo in da je med dobrimi ljudmi. Tu smo med njimi. Godi se nam odlično, saj lepo skrbijo za nas. Dekleta so enkratna. Žrtvujejo se. Veste, kakšna odgovornost je skrb za ljudi, od katerih so nekateri že dementní. S svojim delom nam dajejo nov smisel življenja,« pove Kari Šmauc, ki je ne- kakšen spiritus agens vseh dogajanj v centru. Za prvi rojstni dan centra je spesnil pravo pesnitev, posebno, tudi rimano listino pa je izdelal za darilo direktorici. Tudi sicer so dan odprtih vrat svojega centra obiskovalci zaznamovali z veseljem, pesmijo, prijaznimi klepeti z radovedneži, ki so prišli na oglede in s cvetjem »svojim« dekletom, ki skrbijo zanje. Celo za torto so sami poskrbeli. Življenja brez prijateljev v centru si ne zna več predstavljati niti Meri Miklavc: »V center sem prišla zato, ker mi je umrl mož. Bila sem povsem na tleh. Sinova sta me prepričala, da sem prišla pogledat v ta center in tega nisem nikoli obžalovala. Še predstavljati si ne morete, kaj pomeni lepa beseda. Zdaj sem se popravila, nisem več tako >razdra-pana<, kot sem bila. Največ mi pomeni to, da se družimo. Sprejeli so me, kot da sem tu že od začetka. Dekleta, ki skrbijo za nas, pa sploh ne vedo, kako zlate roke imajo, ko nas tako >pe-denajo<. Vse gre kot po tekočem traku.« Ali, kot pravi Maja Brglez Vivod: »Iz skupine, prvih obiskovalcev se je oblikoval pravi tim, ki se čuti že kar kot nekakšna družina. Stkala so se prijateljstva, pa ne le med njimi, tudi z oskrbovanci in delovnim osebjem. Najbolj pa dneve oblikuje njihova samoiniciativnost in ustvarjalnost, tako da jim včasih že kar težko sledimo. Stkali so mrežo človeških vezi, ki je najbolj dragocena.« Po dnevu odprtih vrat, med katerim so z veseljem kramljali z gosti in na vse pretege hvalili vse storitve, so se v sredo zbrali še na pravi rojstnodnevni zabavi in upihnili prvo svečko na torti. BRANKO STAMEJČIČ POSLUŠAJTE rafócaUe IN SODELUJTE V NAGRADNI IGRI VSAK DAN OB 930 IN OB 1730. ČAKAJO VAS VSTOPNICE ZA KONCERT IN ZGOŠČENKE. DVORANA ZLATOROG sobota, 26. november '05 ob 21 h Pohitite, zagotovite si cenejše vstopnice v predprodajipoceni 3.900.-SIX na dan koncerta pa po ceni 4.900.- SIT. CELJE: AB-PLANETTUŠ, hotel ŠTORMAN, blagajna bazena GOLOVEC, menjalnica EKOPOOL,TIC, IZLETNIK, diskoteka DOWN TOWN, TITO dub, LAŠKO:TIC, VELENJE: music center DEDI-SPAR, MLADINSKI SERVIS, VTV, ŠENTJUR hotel ŽONTA, ŽALEC; MLADINSKI SERVIS ifSm^f KONDOMI ŠT. 1 V SVETU Koncert CECA s spremljevalnim orkestrom CELJE Za sedmi vodilni položaj ... in za darilo Tonetu Turnšku - Ademar prihaja po maščevanje Šestkrat so rokometaši Celja Pivovarne Laško predtekmovanje v ligi prvakov zaključili na prvem mestu. Tudi tokrat imajo takšen cilj. A tudi poraz ne bi pomenil katastrofe, saj so na primer v pretekli sezoni v osmini finala izločili Pick Szeged, potem ko so zaradi uvrstitve na drugo mesto v skupini povratno tekmo igrali na Madžarskem. Malce bodo obremenjeni, saj bi radi ustregli največji želji predsednika kluba Toneta Turnška ob njegovem rojstnem dnevu. Vzdušje brez primere Že zaradi ambienta in zvoč-ie kulise tudi tisti, ki jim ni »Danci so premagljivi!« Včeraj zgodaj popoldne so rokometaši Gorenja krenili proti Àrhusu, danskemu mestu, kjer se bodo jutri ob 16.15 borili s tamkajšnjo istoimensko ekipo za prvo mesto v skupini C lige prvakov. Na prvem srečanju v Rdeči dvorani so Velenjčani večino srečanja vodili, tudi s sedmimi goli předností, ob koncu pa nesrečno izgubili z 28:27. Tokrat bodo skušali popraviti slab vtis s prve tekme. Prvo mesto v skupini bi jim namreč zagotovilo boljši položaj pri žrebu, ki bo v torek na Dunaju. »Verjamem, da bomo tokrat odigrali boljšo obrambo. Na prvi tekmi nam je zmanjkovalo sape v obrambi 5-1, tokrat bomo precej močnejši, saj se je po poškodbi vrnil Branko Bedekovič, kar nam daje večje možnosti boljše igre tako v obrambi kot v napadu. V obrambi 5-1 moramo preprečiti zunanjo linijo, da bi lahko prodirala proti sredini in proti črti. Sedaj, ko je Bede- kometnem parketu. Boj za prvo mesto bo neizprosen. Ma-nolo Cadenas in nekaj njegovih fantov ni in nikoli ne bo doživelo hujšega športnega trenutka, kot ga je 21. decembra leta 2003. Po drugi strani pa so varovanci Mira Požuna visoko motivirani, potem ko so v Leonu podarili zmago gostiteljem. Celjski trener ni zaskrbljen glede želodčnih težav jeklenega Edija Kokšarova, ki ni igral v Novem mestu: »Posebnih težav nimamo. Krožna napadalca še čutita bolečine v komolcu in prsnem košu. A zagotovo bosta jutri nastopila proti moštvu, ki sodi v evropsko »prvo ligo«. V španskem prvenstvu le za točko zaostaja za vodilnim Portlandom. Žal nam je, da nismo izkoristili njihove slabše igre v Leonu. Ključ za lahke zadetke v protinapadih bo seveda vrhunska obramba.« Za Vedranom Zrničem moramo čestitati tudi Krešu Ivan-koviču za prvi poskus izjave v slovenščini, ki sploh ni bil slab: »Na dosedanjih tekmah smo pokazali, da zmoremo veliko. S pomočjo Florijanov bomo skušali do našega cilja, prvega mesta v skupini.« Uroš Zorman je deloval zamišljeno, kot da premleva dogodke iz Leona: »Dostikrat smo veliko govorili, pa nič naredili. Imamo veliko željo: Zlatorog mora ostati nedotaknjen. S tem sem povedal vse. Kako bomo prišli do zmage na igrišču, pa boste videli.« Pred gostovanjem v Španiji je povsem točno predvideval Slavko Ivezič. Napovedal je namreč uspešno predstavo Celja zaradi neobremenjenosti. Ni se sicer izteklo po željah, a je imel prav. Tokrat opozarja: »V ambientu, ki nima primere, bodo dani vsi pogoji za dobro igro. Za nas bo tekma težja kot v Leonu. Španci se bi radi maščevali za vse dosedanje rane. Mi smo se sposobni temu zoperstaviti. V Zlatorogu smo dejansko sposobni ugnati vsakogar.« Sodila bosta manj znana Nemca Hol-ger Fleisch in Jurgen Rieber. DEAN ŠUSTER Foto: DIARIO DE LEON kaj mar do rokometa, želijo v dvorano Zlatorog. Tega, kar se dogaja med tekmo, ni moč pričarati. Celjska veličastnost ni blišč sejma, temveč znoj na ro- »Proti Grkom nismo pričakovali polne dvorane. Ljubitelji športa so se navadili uživati v športnem prazniku. Zdaj pripravljamo poseben uvod. Godba na pihala Pivovarne Laško bo spet zaigrala himni obeh držav, nato bo Tonetu Turnšku čestital in mu izročil darilo Edi Kokša-rov. Zaigrana bo pesem Happy birthday to you. Podpredsednik RZS Marko Jugovič bo nosilki bronastih medalj z največjih tekmovanj, judoistki Urški Zolnir izročil plaketo,« je Vlado Privšek opisal scenarij, ki ga pripravlja s sodelavci. Foto: GK Na Danskem se obeta ogorčen boj, še posebej na črti, kjer bodo morda odločile izkušnje Marka Oštirja. kovič v igri, lahko Momir Ilič dimo dobro delo in mislim, v napadu počiva. Na zadnji tek- da bo to dovolj za zmago. Danci mi je imel veliko več energije so premagljivi!« je pred odho-kot ponavadi, počutil se je bo- dom na Dansko povedal ve-lje in to je prav gotovo za nas lenjski trener Lars Walther. velika prednost. Menim, da je prava pot kolektivna igra, takšna, kot smo jo prikazali proti Meranu in če bomo odigrali evropsko tekmo odigral proti podobno, potem lahko nare- Meranu, v prvem polčasu ni dosegel zadetka, v nadaljevanju pa je mrežo zatresel petkrat. Potem ko prej cel mesec ni treniral, se njegova forma stopnjuje in že čuti napredek: »Cel teden smo se pripravljali samo na to tekmo, ekipo poznamo in za razliko od prejšnje tekme si ne smemo privoščiti toliko nihanj v igri kot doma. Razbremenili bomo ključne igralce v napadu in zato mislim, da smo v prednosti. Danci na prvi tekmi niso odigrali tako dobro kot smo mi slabo. Tli so naše rezerve, predvsem pa jih vidim v obrambi.« Svojo priložnost je v nedeljo proti Meranu dobil tudi Branko Tamše in jo dobro izkoristil, na novo upa tudi proti Dancem: «Forma naše ekipe je v vzponu, upam da bomo tako nadaljevali tudi ná Danskem. Tekma ne bo lahka, Danci bodo doma skušali potrditi to, kar so dosegli v Velenju, vendar trdim in vem, da bomo dali vse od sebe, da premagamo Àrhus in tako osvojimo prvo mesto v skupini.« Tamše je na tekmi proti Meranu zabil tudi svoj petdeseti gol na evropskih tekmah. Na sredinem srečanju 9. kroga danskega prvenstva proti Team TVisu, ko je Àrhus zmagal za šest golov, organizator igre Henrik Hansen ni dosegel nobenega zadetka, srečanja najbrž ni odigral, kar pomeni, da obstajajo možnosti, da ga tudi v soboto ne bo. Seveda pa se Velenjčani s tem ne obremenjujejo, njihov cilj je jasen: iz Danske prinesti obe točki! Neodločen izid bi namreč pomenil padec na drugo mesto. JASMINA ŽOHAR Branko Bedekovič je prvo m JUTEKS d.d. Ložnica 53/A, 3310 ŽALEC PANORAMA KOŠARKA 1. SL - moški 5. krog: Pivovarna Laško -Loka kava 85:73 (21:29, 36:39,57:53); Strnad 17, Kunc 15, Ichaki 14, Klarič 12, Jev-džič, Vrečko 9, Koštomaj 4, Milačič 3, Mc Millan 2; Iva-novič 24, Skok 20. Vrstni red: Geoplin 12, Pivovarna Laško 11, Helios 10, Postojnska jama 8, Elektra 7, Alpos Kemoplast, Loka kava 6, Koper, Rogla, Kraški zidar, Krka 5, Zagorje 4. Pokal FIBA 4. krog: Merkur Celje - Szeged 71:62 (21:17, 38:28, 57:42); Laskova 17, Erkič 16, Libicova 15, Jurše 11, Radulovič 8, Čonkova, Prša 2; Rus-sai 16, Vukovič, Izsak 12. ROKOMET 1. SL - moški 9. krog: Krka - Celje Pivovarna Laško 27:35 (13:17); Er-čulj 10, Kukavica 6; Gorenšek 7, Gajič 5, Ivankovič 5, Kozlina 4, Harbok, Hribar 3, Natek, Brumen, Kozomara 2, Zorman, Mlakar 1. Vrstni red: Pivovarna Laško 18, Gorenje 12, Trimo 11, Gold club, Rudar 9, Koper, Prevent, Ormož 8, Slovan 6, Krka 4, Termo 3, Ribnica 2. 1. SL - ženske 10. krog: Maks - Celje Celjske mesnine 21:30 (11:13); Krhlikar 5, Kobal 4; Majcen 8, Radovič, Potočnik 4, Minič, Novak, Jankovič 3, Zorko, Skutnik 2, Kikanovič 1, Celeia Žalec - Inna Dolgun 31:24 (15:11); Cerar 10, Čerenjak 5, Kadivnik 4, Futač, Skočir, Koran 3, Čurko 2, Naglič 1; Vidic 7, Zmec, Bojanič 5. Vrstni red: Krim 18, Celeia Žalec 14, Celjske mesnine, Olimpija, Inna Dolgun 13, Ptuj 11, Kočevje 10, Loka kava 8, Brežice 5, Maks 4, Izola 3, Burja 2. ŠPORTNI KOLEDAR SOBOTA, 12. llV ROKOMET Liga prvakov, 6. krog: Celje Pivovarna Laško - Ademar Leon (18.15), Àrhus -Gorenje (16.15). VATERPOLO 1. SL, 5. krog, Celje: Po-sejdon - Triglav (21.30). MED GOLI SOBOTA, 12.11. 2. SNL, 14. krog: Dravinja - Dravograd (14). 3. SNL - vzhod, 14. krog: Kovinar Štore - Stojnci (14). Štajerska liga, 14. krog: Pesnica - Šampion, Mons Claudius - Šoštanj, Zreče - Bistrica (14). NEDEUA, 13. 11. 3. SNL - vzhod, 14. krog: Ormož - Šmarje pri Jelšah (14). Štajerska liga, 14. krog: Gerečja vas - Šentjur (14). Laščani if Zagreb po^ zmago V koncu tedna, ki je pred nami, bodo v polnem pogonu košarkarske ekipe, tudi tiste iz celjskega bazena. Koliko zmag jim bo prinesla sobota, je težko napovedati. Napovedi pa so v naših klubih precej optimistične. Ustaviti met domačinov Laščani odhajajo v Zagreb k istoimenski ekipi, ki ima enako število zmag (dve) kot pivovarji. Enako kot v Laškem so tudi pri Zagrebu dodobra spremenili ekipo iz lanske sezone, najbolj pa se jim pozna odhod bratov Tomas, Marka in Ivana, ki sta lani predstavljala gonilno moč ekipe. A Zagreb je znan po tem, da vsako sezono predstavi kakšnega novega nadarjenega igralca, ki ga promovira in kasneje proda, od česar tudi klub živi. Proti tej ekipi bodo Laščani skušali presenetiti, saj bo vsaka zmaga v gosteh za ekipo Anteja Perice majhno presenečenje. Laščani sicer optimistično potujejo v Zagreb, kjer bo zaigral tudi organizator igre Da-mir Milačić, ki je bil poškodovan in pretekli teden ni igral, temveč je vadil po posebnem programu. Ključ mo- rebitnega uspeha pivovarjev leži v obrambi, saj so domačini zelo nevarni strelci z razdalje, v moštvu pa imajo veliko takšnih, ki znajo zadeti. Zato bo morala biti obramba še kako trda in ves čas agresivna, pri čemer bo treba koristiti tudi protinapad, predvsem preko hitrega Orija Ichakija. Ekipa je v pozitivnem ritmu in ima dovolj samozaupanja, da lahko preseneti v glavnem mestu Hrvaške. Kako odpreti banko? Šentjurčani po dveh porazih proti ekipam iz Jadranske lige potujejo v Zagorje na prvo od dveh zaporednih gostovanj. Trener Damjan Novakovič si želi vsaj eno zmago (druga tekma bo v Sežani), za katero bo priložnost morda že jutri. Bankirji iz Zasavja imajo namreč izkušeno sedmerico igralcev, a nimajo pravih menjav za to sedmerico, še posebej če so resnične novice, da je Janez Turk, ki je prišel iz Heliosa, poškodovan. Vrnil se je sicer visoki Milan Klepo, a to Šentjurčane ne skrbi tako močno. Ključ namreč vidijo na zunanjih položajih, kjer naj bi z agresivno igro ustavili in predvsem utrudili domače branilce. Seveda bo treba dobro igrati tudi v napadu, česar je Kemoplast sposoben. Generalka pred Zagorjem v pokalu proti Celjskemu KK (82:71) ni sicer uspela najbolje, a očitno je, da igralci slovenskega pokala ni- VIKEND POD KOŠI 1 SOBOTA, 12.11. Jadranska liga, 7. krog: Zagreb - Pivovarna Laško (19). 1. A SL, 5. krog, Zagorje BZ - Alpos Kemoplast, Šoštanj: Elektra Esotech - Kraš- ki zidar (19), Zreče: Rogla -Koper (vse 19). 1. B SL, 6. krog, Celjski KK -Nova Gorica (16.30), Cerknica: Gradišče - Hopsi (19), Ljubljana: Bežigrad - Banex (20). 2. SL-vzhod, 6. krog, Prebold - Grosuplje, Nazarje -Ježica, Ljubljana: Janče - Pivovarna Laško mladi (vse 19). 3. SL-vzhod, 4. krog: Dravograd - Vojnik (16), Podčetrtek: Terme Olimia - Bistrica, Lenart - Rogaška (obe 19). S povratnikom po poškodbi, dirigentom Damirjem Milačičem, so Laščani bolj optimistično razpoloženi pred potjo v Zagreb. so vzeli dovolj resno. No, v Zagorju bo ta resnost še kako potrebna, saj brez nje ne bo uspeha. Šoštanjčani doma čakajo Kraškega zidarja in seveda četrto zmago v sezoni, saj bi bil njihov morebiten neuspeh prvovrstno presenečenje. A trener Dušan Hauptman opozarja na resnost, saj se lahko vsako podcenjevanje kaj hitro maščuje. Sežanci so namreč v tej sezoni že dokazali (proti Laščanom), da imajo solidno ekipo. Druga zmaga Enako kot Elektra je favorit tudi ekipa Rogle, ki doma pričakuje Koper. Gostje so sicer dobro zakorakali v sezono, a so prav Šoštanjčani v prejšnjem krogu dokazali, da le niso tako močni. Seveda bo morala Rogla odigrati še kako dobro, da bo prišla do druge zmage v sezoni in se prebila v sredino tabele. Ključ bo predvsem v igri branilcev, kjer je Rogla bistveno močnejša, proti višji ekipi Kopra pa bo najverjetneje prav prišla tudi conska obramba. V Zrečah upajo tudi na pomoč gledalcev, s čimer je domača ekipa bistveno močnejša. JANEZ TERBOVC Foto: SHERPA Ciglar začel odlično Košarkarice Merkurja so imele v ponedeljek prvi trening pod vodstvom novega oziroma starega trenerja Željka Ciglarja. Prejšnji, Boris Zrinski, se je zavedal cilja, ki je bil zastavljen pred sezono: preboj v nadaljnje tekmovanje pokala FIBA. Stanje v predtek-movalni skupini je bilo resnično slabo, saj je bil Merkur po treh krogih še brez zmage, tri je imel Gospić, dve Szeged in eno Arvi. A pred Celjankami sta bili dve domači tekmi, zmaga na Hrvaškem pa ne bi pomenila prav senzacije, zato Zrinski odstavitve ni pričakoval tako zgodaj. Na Madžarskem so njegove varovanke izgubile šele po podaljšku. Ciglar, ki je že bil trener Gospića, ne bo menjal strokovnega štaba, v 4. krogu pokala FIBA pa je Celjanke pripeljal do prve zmage. Čeprav je bila priborjena šele v zadnji minuti in ob precej opazni sodniški pomoči - 28-letni trener Szegeda Željko Djokić je delo sodniškega para ocenil za nekorektno - pomeni ključni dvig samozavesti. Lahko bi se končalo zelo klavrno. Celjanke so namreč po delnem izidu 10:0 povedle s kar 57:38. V nadaljnjih petih minutah tretje in zadnje četrtine pa se nikakor niso znašle proti conski obrambi in so prejele 34-letna kapetanka Celjank Simona Jurše je odlično organizirala igro in zadela tri mete za tri točke. Hrvaški strateg Željko Ciglar je oc lično štartal s celjskim Merkurjem 18 točk v nizu - 57:56 (34.) V izenačeni končnici je slo vaška centrska naveza Laško va-Libicova prevesila tehtnico na celjsko stran, zmago pa je s svojim edinim košem potrdila Čonkova. 51-letni Za grebčan Željko Ciglar, podpisal enoinpolletno po godbo, je po uspešnem debi ju priznal: »Danes je bila naj pomembnejša zmaga. S tak šno igro in borbenostjo lah ko z optimizmom zremo prej. Ne smemo pa si več dovoliti takšnega padca.« Arvi je doma presenetil Gospić. DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ S peto dobro kaie Monte Carlo: Najboljša slovenská atletinja Jolanda Čeplak, ki ima bivališče tudi v Celju, trenutno pa je v Monacu, dobro okreva po operaciji pete. Opornic ne uporablja več, prihodnji teden pa bo odšla na pregled na kliniko v Schrunsu. Nato bo začela prve lažje treninge. Konec tega meseca se bo vrnila v Slovenijo, v začetku decembra pa bo za mesec dni odšla v Združene države Amerike. Kostanjšek, Jarc, Frangež, potem pa? Velenje: Nogometaši velenjskega Rudarja so dobili tretjega trenerja v tej sezoni. Do konca jesenskega dela, torej še na štirih tekmah; jih bo vodil Roman Frangež, dosedanji trener velenjskih kadetov. Borut Jarc se je vrnil na koprsko Bonifiko, ob velenjskem jezeru pa bo pozimi sledila skupščina kluba, ko se bodo spet odločali, ali nadaljevati z amaterskim ali vendarle vzpostaviti profesionalni pogon. V krogu tistih, ki so v nevarnosti za izpad iz prve lige, je tudi CMC Publikum. Oslabljen je na zelo. slabem igrišču na Skalni kleti v prijateljski tekmi premagal vodilnega drugoliga-ša Dravinjo s 3:0- Strelci so bili Uroš Korun, Saša Bakarič in Duško Stajič. Konjičani bodó v soboto (14.00) odigrali zadnjo tekmo v jesenskem delu. Doma bodo proti Dravogradu skušali zadržati lepo prednost na vrhu lestvice. Bodoči velemojstri se predstavijo Celje: Prva dodatna kvalifikacijska nogometna tekma za uvrstitev na evropsko prvenstvo med mladima reprezentancama Slovenije in Nizozemske bo v nedeljo (18.45) v Areni Petrol. V obeh ekipah bo nastopilo nekaj zelo obetavnih igralcev, zato bo slovensko-nizozemski dvoboj privabil številne oglednike slovitih klubov: Manchester Uni-teda, Interja, Baýerja, Marseilla ... Pomočnik selektorja Branka Zupana je Celjan Jani Žilnik, med kandidati za nastop pa tudi Dejan Kelhar, Dejan Urbanč, Nejc Pečnik, Dejan Robnik (CMC Publikum), Sebastjan Čelofiga (Publikum/Dravinja) in Damir Hadžič (Publikum/Koper). DŠ Zaradi konoplje disciplinski postopek za štiri pol iciste Malomarnost posameznikov, ki so s tem omogočili krajo konoplje - Storilcev še niso odkrili V začetku tedna se je končal strokovni nadzor kraje konoplje iz policijskega skladišča. Ugotovili so, da so v Bukovžlaku konopljo hranili in sušili celjski in enkrat šentjurski policisti. Direktor Policijske uprave Celje Stanislav Veniger je po končanem notranjem strokovnem nadzoru predlagal disciplinski postopek za štiri delavce PU Celje in celjske policijske postaje. Veniger je povedal, da je šlo za malomarno ravnanje posameznikov, zato so podali zahtevo za uvedbo postopka. Strokovni nadzor je bil odrejen oktobra letos, potem ko so policisti ugotovili, da jim je nekdo iz skladišča v Bukovžlaku, ki je bilo sicer ograjen, ne pa fizično varovan, ukradel preko 350 sadik konoplje. Med nadzorom so ugotovili, da je šlo za malomarno ravnanje posameznikov, ki so s tem omogočili krajo konoplje, za kar naj bi sledila opomin ali denarna kazen. Veniger je zato direk- torju Generalne policijske uprave Jožetu Romšku predlagal uvedbo disciplinskega postopka za štiri delavce celjske uprave in celjske policijske postaje. »Sama konkretna odgovornost ali neodgovornost se bo ugotavljala v okviru disciplinskega postopka,« pojasnjuje Veniger in dodaja: »Storilcev še nismo odkrili.« Prvi mož celjske policije je tudi odredil, da morajo vsi celjski policisti ponovno skrbno preučiti vsa navodila in akte, ki se nanašajo na zaseg predmetov, še posebej tistih, ki se nanašajo na sušenje in zaseg konoplje. »Na- ročil sem tudi, da se ponovno preverijo in preučijo vsi dokumenti in ukrepi, ki se nanašajo na varovanje naših objektov, da v prihodnje ne bi bili več tarča takšnih in podobnih dejanj,« je še poudaril na včerajšnji novinarski konferenci. Hkrati urejajo prostor za sušenje in hrambo konoplje, ki bo ustrezno varovan. Izdali pa so tudi strokovna navodila, kako konopljo sušiti in jo hraniti, ter določili odgovorne osebe, ki bodo zadolžene in odgovorne za njeno hrambo. Za skladišče bi morala poskrbeti celjska policija Po Venigerjevem mnenju ograjeno skladišče v Bukovžlaku ni bilo primerno varovano, za kar bi morala poskrbeti celjska policijska postaja. »Objekt v Bukovžlaku se je začel uporabljati lani julija,« razlaga Veniger. V tistem času so celjski policisti odkrili velik nasad konoplje s skoraj dva tisoč sadikami. »Pojavil seje problem, kam takšno veliko količino shraniti,« še pojasnjuje. Ker niso imeli ustreznega objekta, se je kot edini primeren izkazal objekt v Bukovžlaku. So pa odločitev takrat sprejeli na policijski upravi in ne na postaji. Tako so policisti sami še večkrat uporabljali objekt za hrambo zasežene ali najdene konoplje »in to delali brez vednosti delavcev policijske uprave,« še pojasnjuje Veniger. Septembra so se policisti, tokrat s šentjurske postaje, ki so odkriti večjo količino konoplje, znašli pred problemom njene hrambe. »V soglasju z nadrejenimi so jo odpeljali v Bu-kovžlak, kamor pa so nato vlomili in ukradli del konoplje.« Veniger poudarja, da objekt ni bil primeren niti za sušenje niti za hrambo in da Policijska postaja Celje ni poskrbela za ustrezne postopke in prostor, s čimer so bile storjene kršitve delovne obveznosti in dolžnosti. MATEJA JAZBEC Prijeli pobegle mladoletnike V sredo so policisti opazili 15-letnega fanta, ko je na enem izmed parkirišč v Celju poskušal z osebnega avtomobila ukrasti okrasne pokrove koles. Ko so ga pripeljali na policijsko postajo, so ugotovili, da je zapisan med iskanimi osebami, saj je pobegnil iz vzgojno varstvenega zavoda Planina. Včeraj so celjski policisti prijeli tudi tri mladoletnike, ki so pobegnili iz vzgojno varstvenega zavoda Rače, tudi za njimi je bilo razpisano iskanje. Po prijetju pa mladeničev niso takoj napotili nazaj v dom, izročili so jih namreč mariborskim kolegom, ki jih sumijo, da so na njihovem območju izvršili več vlomov. Tatinska sreča je pustila na cedilu tudi 21-letne-ga fanta, ki domuje v enem izmed zaselkov na Konjiškem. V domačem kraju je v sredo zjutraj vlomil v enega izmed vikendov, plena pa se ni dolgo veselil. Policisti so ga na podlagi koristnih informacij občanov kmalu prijeli, ga za nekaj ur pridržali in se z njim temeljito pogovorili. Ugotovitve iz tega razgovora bodo opisati v kazenski prijavi. SŠ Ponovno sojenje v Beogradu in nadaljevanje v Celju Na Okrožnem sodišču v Celju se je včeraj nadaljevalo sojenje Sašu Fijavžu in Danijelu Hrovatu, ki ju obtožnica bremeni neupravičenega prometa z mamili. Soudeležena naj bi bila pri preprodaji heroina v Srbiji, v slovensko-srb-ski navezi pa naj bi bil tudi Kristijan Kamenik. Slednjega so lani v Srbiji že obsodili na sedem let zapora, vendar je vrhovno srbsko sodišče sodbo razveljavilo, pri čemer se je ponovno sojenje začelo v sredo. Slovensko-srbska heroinska zgodba se je začela s 576 grami heroina, ki naj bi jih priskrbel Sašo Fijavž. Danijel Hrovat naj bi bil zadolžen za prevoz heroina v Srbijo. Hrovat naj bi tako namestil heroin v zračni filter avtomobila in naročil Saši Stankoviću, da pelje avto v Beograd. Tam naj bi se Saša Stankovič sestal s Kristijanom Kamenikom, z Marinkom Zemunovičem, Vladimir-jem Osečanskim in Branko Ničiforevičevo. Saša Stanko- vič in Danijel Hrovat zatrjujeta, da o heroinu nista vedela ničesar, saj naj bi bila Stankovičeva naloga pripeljati v Beograd ključe nekega passata, ki naj bi jih nekdo izgubil. Stankoviču so sodili že novembra lani v Beogradu, vendar je tožilstvo od obtožnice odstopilo, saj naj ne bi bilo dovolj dokazov za obsodbo. Stankovič je nato nemudoma odpotoval na delo v ZDA, ko se je vrnil in pričal na celjskem sodišču kot priča, pa je dejal le, da želi vse skupaj čim prej pozabiti. Srbsko tožilstvo je odstopilo tudi od obtožnic proti Osečanskemu in Ni-čiforevičevi, Kameniku in Zemunoviču pa je sodišče dosodilo sedem let zapora. Omenimo le še to, da je Ze-munovič kaznivo dejanje priznal in celo pojasnil, da nihče od ostalih za heroin ni vedel. Zemunovič naj bi ga, tako je povedal na srbskem sodišču, podtaknil v avtomobil, tik preden so jih policisti aretirali, heroin pa je nameraval čez Slovenijo pripeljati na Dunaj. Srbsko vrhovno sodišče je sodbo razveljavilo, ponovno sojenje Kameniku in Zemunoviču pa se je začelo v sredo. Beograjske ugotovitve in dokazi so pomembni tudi za celjsko sojenje, zato je predsednik senata na sojenju Fijavžu in Hrovatu, sodnik Marko Brišnik, zaprosil beograjsko sodišče za določena dokazila in pojasnila. Potem ko so na odgovore čakali že nekaj mesecev, je na Brišnikovo prošnjo 28. septembra naše pravosodno ministrstvo poslalo v Beograd urgenco, naj odgovorijo na vprašanja celjskega sodišča. Sodnik Brišnik je še dejal, da ni jasno, zakaj iz Beograda ni odgovora, glede na to, da odgovori na vprašanja, ki jih je postavilo celjsko sodišče, niso odvisni od pravnomočnosti sodbe v beograjskem sojenju. Beograjski odgovor bo morda vplival tudi na upoštevanje nekaterih dokazov v celjskem sojenju Fijavžu in Hrovatu. Že na majski Danijel Hrovat in Sašo Fijavž v sodni dvorani obravnavi je namreč Fijav-ževa zagovornica Maksi-miljana Kincl Mlakar predlagala, da bi iz postopka izločiti nekatere dokaze oziroma da bi za vsak dokaz posebej ugotavljali, ali ga sploh lahko uporabijo v postopku. Postopek v Beogradu naj bi bil namreč izveden nezakonito. Senat, ki mu predseduje sodnik Marko Brišnik, je predlog zavrnil. Brišnik je pojasnil, da bodo o verodostojnosti dokazov lahko več povedali potem, ko bodo dobili odgovor beograjskega sodišča. Ker še do danes ni bilo z beograjskega sodišča nobenega odgovora, so sojenje Fijavžu in Hrovatu nadaljevati z branjem dokazov. Maksimiljana Kincl Mlakar je še zahtevala, da bi Fijavžu vrnili mobilni telefon, ki so mu ga zasegli, vendar je senat predlog zavrnil. Kot so pojasnili, obstaja sum, da je bil telefon uporabljen pri kaznivem dejanju in ga lahko zato sodišče vrne šele po pravnomočni sodbi. ŠPELA OSET Foto: SHERPA LCEV ODMEV Bodo Rimske terme kmalu zaživele? (2) Spoštovani Antonija Marin-ček, Jože Ojsteršek in Marjan Grešak! Da so vaše obtožbe o mojem »namernem pristranskem in nekorektnem« pisanju nesmiselne in neutemeljene, dokazujete tudi sami, ko v nadaljevanju pisma bralcev priznate, da je res, kar sem zapisala, to je, da zahtevate ustavitev sedanjih postopkov in nameravano dokapitalizacijo zdravilišča s sedanjimi akterji. V pismu sicer navajate neka dejstva, ki sem jih menda »namerno spregledala«, pri čemer so bile v članku, po mojem mnenju, bralcem kljub temu dovolj jasno predstavljene vaše namere in zahteve, o katerih bo razpravljala vlada. In če je pri tej stvari kdo kaj namerno naredil, ste to vi, ko ste na seji odbora DZ za gospodarstvo v Laškem pri delitvi vašega gradiva med navzoče očitno namerno spregledati mene in še nekaj drugih novinarskih kolegic. Kako naj bi potemtakem pisala o stvareh, o katerih nisem bila obveščena? Kar se pa korektnosti in pristranskosti tiče: se vam zdi korektno obsojati vse po vrsti, ki si prizadevajo oživiti propadajoče zdravilišče? Se vam ne zdi pristransko črniti sedanjih akterjev in poveličevati sebe, češ da je vaša vizija oživitve zdravilišča (ki je, mimogrede, sploh niste konkretno predstavili) bistveno boljša, če ne celo najboljša? Zakaj me obsojate za nekaj, česar sploh nisem napisala? Me hočete torej prepričati, da bi moral biti poudarek članka na vašem delovanju? In da bi morala ignorirati izjave vseh ostalih navzočih? Bi bilo v tem primeru moje pisanje manj »pristransko in nekorektno«? BOJANA AVGUŠTINČIČ PREJELI SMO Razočarana nad filmarji Na spletni strani Novega tednika sem med drugim prebrala, da bodo v Celju, po scenariju Janeza Cvirna, snemali film Aufbiks! Čreve na plot! Film bo verjetno zanimiv, tudi poučen, saj Slovenci dokaj slabo poznamo lastno zgodovino, vendar pa imam žal slabe izkušnje z ustvarjalci filma. Upam, da ni to stalna praksa v slovenskih filmski industriji, če jo sploh lahko tako imenujemo. V začetku septembra so me ustvarjalci filma povabili na avdicijo, na kateri so izbirali igralce, predvsem pa statiste za omenjeni film. Po skoraj mesecu dni, v začetku oktobra, so mi sporočili, da sem izbrana za statistko in da bom imela snemanje 15. oktobra. Do tu vse lepo in prav. 14. oktobra, dan pred snemanjem, pa so me poklicali in mi rekli, da statiranje odpade, saj nimajo moje številke kostuma. Da se je pač zataknilo s šivanjem kostumov. Ah, da, sicer jim je žal, ampak tako pač je, so ravnodušno zdrdrali. Kako sem se počutila, si lahko mislite, saj sem se snemanja zelo veselila, pomenilo mi je novo izkušnjo, saj sem se doslej ukvarjala le z igro v gledališču, z dramsko igro. Zal ustvarjalci filma ne znajo organizirati svojega dela, tudi etičnega odnosa do soljudi očitno ne zmorejo. Najbrž je bila tudi avdicija namenjena zapravljanju denarja. Menim, da ima Branko Djurič prav, ko je nekoč izjavil, da v tujini snemajo filme zato, da denar zaslužijo, v Sloveniji pa zato, da ga zapravijo. BARBARA GYÔRFI, Škofljica Obiskali smo vojašnico generala Maistra V Štorah smo člani ZZB, ZWS in ZSČ skozi vse leto zelo aktivni Vedno načrtujemo tudi skupni izlet, ki smo ga letos organizirali na lepo jesensko soboto. Bili smo gostje vojašnice generala Maistra v Mariboru, kjer domuje 72. brigada SV. Zelo lep sprejem in izjemna gostoljubnost pripadnikov SV sta nam polepšala dan. Najprej smo si ogledali muzej generala Maistra, po katerem se vojašnica imenuje. Zelo lepo nam je bila predstavljena vloga generala Maistra, hkrati pa smo bili navdušeni tudi nad skrbno urejenim muzejem v vojašnici. Za prijetno popestritev in presenečenje so poskrbeli v 74. oklep-no-mehaniziranem bataljonu, ki nam je omogočil ogled tankov in vojaških transporterjev, s katerimi smo se celo lahko tudi popeljali. Vse skupaj pa smo potem začinili s čudovitim vojaškim pasuljem, ki nam je izredno teknil. Med našimi člani so bili pripadniki SV v Mariboru deležni simpatij, spoštovanja in iskrenih zahval za vse, kar so nam tistega lepega dne prikazali in se trudili za nas. Obisk vojašnice generala Maistra v Mariboru nam bo ostal v lepem in nepozabnem spominu. Pot smo nadaljevali preko Lenarta v Slovenske gorice. Na turistični kmetiji Rožengrunt pri Miheliču pa smo ob prijetnem druženju preživeli preostanek dneva. V Štorah se bodo društva, ki jih vodim, tudi v bodoče tesno povezovala in sodelovala s SV, kar nam že sedaj odlično uspeva. V mislih imam, med drugim, na našem celjskem območju oddelek za pridobivanje kadra pri GŠSV in 20. motorizirani bataljon. SREČKO KRIŽANEC, Štore POHVALE Ljubitelji poezije v Galiciji Kadar človek ne pričakuje veliko, se zgodi najlepše. Koncem septembra sem imela v podružnični osnovni šoli Tije, to je nova Osnovna šola Galicija, predstavitev druge pesniške zbirke Prehojene poti. Predsta-vitev je organiziral PeterVipave, predsednik kulturnega društva Galicija. Znano mu je tudi, da je poleg gasilskih, raznih glasbenih in drugih tovrstnih prireditev ljudem všeč tudi kakšna dramska predstava in, kot se je izkazalo, mnogim tudi poezija. Prišlo je veliko mojih rojakov in tudi nekaj sokrajanov iz Šmarja pri Jelšah, kjer živim že pol stoletja. Vesela sem bila, ker je bil predstavitvi zbirke namenjeni prostor do kraja zaseden, navzoči pa so z aplavzi, čestitkami in cvetjem izrazili svoje zadovoljstvo. Predstavi-tevje, kot vedno, strokovno vodila Anka Krčmar, direktorica OMK Žalec. S citrami je nastopila Andreja Grosek iz Šmarja, v imenu KS Galicija pa mi je čestital Vlado Majer ter mi izročil spominsko darilo. Iskrena hvala vsem obiskovalcem te prireditve ter vsem tistim, ki ste karkoli prispevali k predstavitvi mojih pesmi. MAGDALENA KOVAČIČ, Šmarje pri Jelšah Nova cesta v KS Marija Gradec i juniju smo asfaltirali služnostno cesto na Marija Gradcu pri Laškem v dolžini 700 metrov. Zahvaljujem se vsem svojim sosedom, ki so z marljivostjo in prizadevnostjo skrbeli, da se je ta cesta vzdrževala in pripravljala, da smo jo lahko letos preplastili z asfaltom. Tega ne bi dosegli brez Marjana Goriška, ki je bil hkrati predsednik režijskega odbora za pripravo ceste, Rada Goriška, Sloboda-na Grbiča in Stanka ter na žalost prezgodaj preminulega Štefana Goriška. Vse skupaj je nadzoroval predsednik KS Marija Gradec Rajko Čižek, ki mu gre posebna zahvala za veliko razumevanje. Posebna zahvala gre tudi Marjanu Salobirju (Komunala Laško), Antonu Turnšku in Janku Remicu (Pivovarna Laško). Složnost, marljivost ter pripravljenost vseh sosedov nas je pripeljala do končnega cilja in upam, da bomo skupaj dosegli cilje, ki smo si jih zadali za prihodnost. MARJAN HOLCER, Marija Gradec raijcicelje IZLET V PRLEKIjO! V soboto, 26. novembra, bomo dva avtobusa srečnežev popeljali na brezplačni izlet v Prlekijo med čudovite griče in ravnine med Muro in Dravo. V Tušu smo v sodelovanju z Novim tednikom tokrat pripravili akcijo, v kateri boste lahko naročniki izžrebani za celodnevni izlet za dve osebi, ki vam bo odkril skrivnosti in lepote prvih zimskih dni v Prlekiji. Pokušali bomo vrhunska vina, se podali pod zemljo med hrastove sode, v katerih zori žlahtna kapljica vinske kleti Jeruzalem Ormož, obiskali Središče ob Dravi in se krepčali z lokalnimi specialitetami. celje j tednik | ffln ■» vtm • i JERUZALEM ORi*D2 _____1____I ŇMČ In kako postati eden od izbrancev? Izpolnite kupone, kijih bomo objavljali v prihodnjih številkah, in z malo sreče boste na enem od avtobusov izletnikov! Kupon pošjite na Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje. [me in priimek: Številka Tuš klub kartice: gmmirp Naročniška številka Novega tednika: omu DUBROVNIK UMAG HOTEL ARGENTINA**"' 13.600 NZZEZA (bivanje min3dnil | »OTEL HOTEl!?ESI,ORN2ïE24t2.900 SOL UMAG"" H0TElK0MPAST>mw24.'4QQ P™ j5.100 OTVORITEV PREDBOŽIČNl NOVO LETO 2006 DUNAJ DUBROVNIK »Ji HOTEL*'* "ZA 3 X NZ, BUS 29.900 NA ROGU HOJlAflUA SMUČARIJA 3*NAJEMAFP, 3x KOSILO, TT 13.000 5.900 (PREVOZ, PROGRAM) 3^?LnAU49.900 Celje, Stanetova 6, odp.: 8.-16. ure, sob. 9.-12. ur 03 42 60 100/102 Šempeter, Rimska cesta 35, odp.: 9.-17. ure mm Vabljeni na MARTINOVANJE V petek, 25. II. 2005 ob 20.00 uri Za vas smo izbrali ledi in vina priznanih vinorodnih dežel Italije, Francije, Španije, Argentine in Čila. Večer bo povezoval Saša Veronik - odličen poznavalec vin. Ob glasbi ansambla DeŽur bomo večer popestrili s temperamentnimi plesnimi vložki. Vstopnina z večerjo - 6.000 SIT Rezervacije in inf. na 03-7345-122 ZDESS?et IZLGXNII6?VA TUBJ5T1ČNA ACjEJiOJA Aškerčeva 20.3000 Celje; tel.: +386 03/428 75 00 ef ošta: ita.celje@lzletnik.si; www.izletnik.si J a smučišča na ROGU in KRVAVCU samo do 15.11. 20 % pOpUSt Na zalogi tudi karte za GOLTE in CELJSKO KOČO. ^ _Možnost plačila ris ofarekej.. " ' j www.novitednik.com V pariškem vrenju Nemirov v Parizu povprečni turist ne čuti - Svet v malem V dneh, ko je zavrelo v predmestjih Pariza, je bilo tam kar nekaj Slovencev. To je bilo mogoče videti že po avtobusih s slovenskimi turisti, tudi iz naših krajev. Običajni turisti za dogajanje niti niso vedeli, saj je na ulicah vrelo zgolj od vsakodnevnega, prijetnega pariškega utripa. Drugače je bilo, ko si si v hotelu ogledal francoska televizijska poročila. Tam si je bilo mogoče ustvariti vtis, kot da so se Parižani in njihovi turisti znašli na sami fronti. Z nočnimi prizori, kjer so bili posneti številni policisti, gasilci, goreči avtomobili ter mladi vandali (pro-testniki?), ki so izkoriščali moč noči. Tudi z ogorčenimi povprečnimi Francozi, ki so izražali začudenje in gnev. Velikokrat so omenjali predmestje Bobigny. Hotel, kjer sem bival, je bil v tem predelu Pariza, vendar bližje središču mesta. Bobigny je od hotela oddaljen le pet postaj podzemske železnice, zato sem se v sobotnem jutru, ko je pol Pariza še spalo (vandali so se verjetno odpravili domov nabirati novih moči) odpeljal z metrojem v zloglasni kraj. Če bi bilo tam prevroče, bi javni promet v ta predel verjetno ustavili, da se dogodek z oropano stot-nijo potnikov ne bi ponovil. Obisk Bobignyja je zanimiv že zato, da obiskovalec m IZLE.TNII6?VA TTJEtóTlČNA ACEJJCUA Aškerčeva 20.3000 Celje; tel.: +386 03/428 75 00 e-pošta: ita.celje@izletnik.si; www.izletnik.si - BOŽIČNI in PREDNOVOLETNI IZLETI brez doplačil Ulil O G ARDALAND 17. in 26.12. ■ nakupovanje na največji tržnici v BiH - tržnica ARIZONA 19.11. in 17.12 O BOŽIČNI DUNAJ 3. in 17.2. - DEOGSAD 2 dni 10.-11.12. - BEOGRAD 1 dan 26.11. -- BUDIMPEŠTA 1 dan 10.12. SALZBURG in OBERNDORF 10.12. v BOŽIČKOVA DEŽELA -CHRISTKINDL in STEYER 17.12. -- JESEN NA MORJU-ugodni paketi ANKARAN, UMAG. RABAC in otok KRK dvo in večdnevni paketi » JESENSKE POČITNICE htl SOL KORALI UMAG 5-dnevni paket že od 29.700 SIT/OS, htl ADMIRAL OPATIJA vikend paket samo 19.500 SiT/os PRS0P30DAJA SMUČARSKIH VOZOVNIC Za smučišča na ROGU. KRVAVCU, G0LTEH in CELJSKi KOČ!. -_:_> oziroma novinar vidi, kako. živi in utripa značilno pariško predmestje. Daleč od Eiff-lovega stolpa ali Slavoloka zmage. Ko sem zapustil zadnjo postajo metroja, je bilo v tej četrti mirno, za obiskovalca celo preveč zaspano dela prosto jutro. Videl sem številne stanovanjske bloke, nakupovalno središče in občinsko stavbo Hotel de Ville (večkrat omenjano v poročilih), samo moderno arhitekturo. Na ulicah so bili redki domačini srednjih let in starejši, pa še ti predvsem afriškega in arabskega izgleda, nekateri v značilnih nošah. V središču Bobignyja ni bilo videti niti enega policista ali gasilca, slišati ni bilo nobenega zvoka njihovih siren, niti slutiti posledic nočnega divjanja. Drugačne prizore bi seveda videl, če bi nadaljeval pot do središča vandalizma v Bobignyju. V Parizu me je nasploh presenetilo izredno visoko število prebivalcev mesta, ki izvirajo iz afriških in arabskih dežel. Vpraševal sem se, kolikšen delež tujcev ter posvojenih tujcev je francoska družba sploh sposobna prenesti. Kje je meja? Ponekod sem se znašel v predelih, kjer Francozov evropskega videza sploh ni bilo videti. Tako, na primer, v neturističnem predelu blizu metrojske postaje La Chapelle, kjer je ena od zanikrnih ulic polna skromnih indijskih lokalov in indijskih obrazov. Z indijskimi trgovinami in restavracijami, prodajalno indijskih plošč, frizerjem ... V tej ulici so tujci temnopolti Afričani in Arabci. V to, danes multikulturno mesto, prihajajo (in ostajajo) ljudje z vsega sveta. V četrti Belleville, kjer je odraščala Edith Piaf, sem poiskal hišo s spominsko ploščo, ki je opozarjala na njen rojstni kraj. Njena mati, ki je živela v težkih razmerah, jo je decembra rodila na stopnicah v Rue Belleville 72, zato so pariškemu vrabčku tam postavili spominsko ploščo. Nekateri trdijo, da ni bilo tako, da gre zgolj za legendo, ki prispeva k še večji popularnosti pariškega vrabčka. V Rue Belleville so dandanašnji skoraj izključno kitajski lokali, od kitajskih restavracij in samopostrežb z azijskimi živili do trgovin z različnimi azijskimi tekstilnimi izdelki. Za turista pomeni multikul-turnost Pariza dodatni čar za mesto, kjer so vedno živeli us- tvarjalni ljudje, tudi pomembni za svetovno zgodovino. Tli-risti radi obiščejo pokopališči Pere Lachaise in na Mont-martru. Na prvem, s pomočjo posebnih zemljevidov, iščejo grobove Jima Morriso-na (Doors), Chopina, Balzaca, Molliera, Bizeta, Marie Callas, Edith Piaf, Oscarja Wilda, Yvesa Montanda in Simone Signoret ter številnih drugih znamenitih ljudi, na drugem grobove Heineja, Zolaja, Stendhala, Slowackega, režiserja Truffaulta, pevke Dalide ... Najbolj oblegan je (najbolj skriti) grob pevca Doorsov, ki ga zaradi prenav-dušenih oboževalcev varujejo z varnostnimi ograjami, na grobu Edith Piaf in Dalide je vedno sveže cvetje, visoki podstavek groba Oscarja Wilda (kljub dvojezičnemu opozorilu na tablici) pa krasijo odtisi več stotih našminkanih ustnic. Pariz niso zgolj Eifflov stolp, Elizejske poljane, Louvre, Montmartre in bližnji Disneyland. Pariz je svet v malem. BRANE JERANKO IfÂIStA "Is V Parizu so moderne črnobele razglednice. Tako je izgledal Eifflov stolp leta 1889, ko so ga postavili začasno, za svetovno razstavo. Vse do leta 1930, ko so zgradili newyorški Empire State Building, je bil najvišji objekt na svetu. Izkoristilo ga je celo blizu 400 samomorilcev, od katerih je preživela le mlada ženska, ki je priletela na streho avtomobila. Sara in Klemen sta bila nad skodelicami NT&RC navdušena. V ozadju Mišo Veliki brat meša usode šankom Prvi časopisno- Ekipa NT&RC na obisku v resničnostnem šovu radijski šov na Celjskem? Priznati moramo, da je cena izgubljene intimnosti, če že ne anonimnosti, visoka. O tem, kaj jih je pripeljalo na avdicijo in pozneje v klub, se bolj ali manj strinjajo. Odskočna deska za prihodnost, morda v medijskih vodah, morda v poslovnih, spoznavanje novih ljudi, osebni izziv in nenazadnje pet milijonov tolarjev ter avto za zmagovalca. Mišo, ki ga imajo mnogi za favorita in ki ima v gostinstvu že veliko izkušenj, natančno ve, kaj bi z denarjem. Posel. Morda tudi na Celjskem, saj je po mami naše gore list. Zmage si ne upa nihče napovedovati. Menedžer Čeprav neradi priznamo, tako ali drugače radi kukamo v tuje usode, zgode in nezgode. Poleg tega nek star pregovor pravi, da je dolga pot brez gostilne kot življenje brez praznikov. In potemtakem se res ni treba čuditi, da je nov resničnostni šov Bar presegel vsa pričakovanja gledanosti in priljubljenosti. Šifrer že vsaj dve desetletji prepeva o tem, da je vse manj dobrih gostiln. O tem, ali je razvpiti Bar dobra ali slaba gostilna, bi se dalo razpravljati. Kot tudi o deljenih mnenjih o resničnostnih šovih. Ekipa Novega tednika in Radia Celje je večer preživela v središču dogajanja. Pogovarjali smo se s tekmovalci in doživeli utrip prostora, ki je pred male zaslone prikoval veliko ljudi. Mnoge preko intemeta tudi za cele dneve. Morda je tega kriv medijski pomp, toda že vstop v bar ni čisto običajen. Prehod, stopnica, še ena in še ena... vse do prostora, kjer te veliki brat opazuje na vsakem koraku. Z rahlim nelagodjem smo se spraševali, kako lahko človek pod tem vtisom živi 24 ur na dan sedem dni v tednu. A ko te objame zabavljaški trušč, pozabiš na kamere. Pa čeprav se ti za trenutek zazdi, da nisi v lokalu, ampak le sredi filmskih kulis. V pogovoru z našimi novinarji so tekmovalci zaupali marsikaj. Po sedmem tednu jih je od dvanajstih ostala le še polovica. Svoja življenja so prepustili drobnogledu 24 kamer in se dali v zobe vesoljni Sloveniji. Postali so medij- ske zvezde, ki se jim cena zvišuje z vsakim naslednjim tednom, ki ga preživijo v baru. Vsak teden si med seboj razdelijo minuse in pluse. Tisti, ki zbere največ negativnih točk, pristane na vročem stolu. Tisti z največ plusi pa ima to čast, da njemu nasproti postavi še nekoga. Gledalci imajo zadnjo besedo in nekoga od izbrancev izločijo iz igre. Kratko oddajo pripravijo vsak večer na malih ekranih, s posebno kartico pa je preko intemeta tekmovalce mogoče spremljati v vsakem trenutku dneva. No, menda je edini prostor brez kamere tisti, v katerega gre še cesar bara Gaber je imel glede tega svoje štiri favorite, a so tri iz igre že izločili. Ostala pa so vprašanja; igrajo, se sprenevedajo, taktizirajo in se dogovarjajo? Gaber v to iskreno dvomi; »Nihče ne more tako dolgo in brez prestanka igrati. Če to vseeno počnejo, so fantastično dobri.« Ne vem več, kdo je nor Rado je konstruktivna kritika menda povsem prevzgojila. Mladenka o sebi pravi, da je malo preveč zaupljiva, sicer pa čisto preprosta študentka, ki najbolj pogreša mobilni telefon, televizijo in »kofetkanje« s prijateljicami. Kot pravi, se da tudi pred kamerami marsikaj skriti: »Tistih pet minut od stanovanja do bara nas ne snemajo in takrat lahko počneš marsikaj. Lahko se poljubljaš, lahko govoriš, kar hočeš ... Vse se da, če se hoče.« Tudi v samo petih minutah svobode. »Bila bi pevka. Obožujem mikrofon, nastopanje in te reči. Posluha sicer nimam zelo dobrega, a to se z vajami verjetno tudi popravi. Vidim se tudi kot poslovna ženska, direktorica podjetja na primer, pod mano pa tisoč ljudi.« Boris je že takoj na začetku oddaje izpostavil svojo homoseksualnost in zaradi tega požel tudi precej priznanja. Težav zaradi tega ni imel nikoli. »Glede taktiziranja in nepošte- Z neznankami na stranišču že ne Andrej ne izstopa po glasnem karakterju, so pa zato njegovi rezultati tudi za tretjino boljši od ostalih. Povedal je, da je pač malo perfekcioni-sta. »Ne glede, kako se bodo stvari razpletle, se hočem dokazati. Tudi samemu sebi. Da se ne bi kdaj kasneje spraševal, 'kaj pa če'. Sem pač drugačen. Nisem boljši od ostalih, se pa zavedam, da življenje ni ena sama >žurka<, da vsaka stvar potrebuje svoj čas, zato ga tudi jaz potrebujem zase.« Na malo provokativno vprašanje, kako je s spolnim življenjem pod kamerami, pravi: »Odpade. Tisti, ki so to vseeno počeli, so imeli svoje partnerje. Glede na to, da nisem zaljubljen in sem še samski, bi lahko le neznanko odpeljal na stranišče, kar pa se mi zdi pod nivojem. Seks zame pač ni kot šport.« Mateja Jazbec, ob Andreju in Anžeju Dežanu, je z veseljem pokazala da prihaja z Radia Celje. Žal je zamudila slači tematski večer. nosti stojim za tem, kar sem rekel in naredil. Se bo že izkazalo, da je bilo prav, da je moralo tako biti. Sicer pa je nagrada veliko veliko premajhna, da bi pri tem izdal sebe.« O sostanovalcih pa vse najlepše, ko bi le... _bb-Pospravljali za sabo! Bilo nas je dvanajst, halooo, kopalnica, pa deska na školjki, pa kam to pelje?!« Simpatična Primorka Sara je ena tistih sončnih ljudi, ki te kar malo zasvojijo. Ko bo končala v Baru, bo prišla na Radio Celje v oddajo Vroče Anžeja Dežana. »Takoj nato pa za dva dni k psihologu,« reče v smehu, potem pa v svoji primorščini resno nadaljuje: »Ne, resno, včasih že ne vem več, ali smo mi nori ali tisti, ki nas gledajo. Tu je res prava >štala<.« Klemen je vedel, kaj ga čaka, a je vseeno zelo drugače, kot je pričakoval, veliko naporneje. »Prijateljstev tu ni. Tudi tisti, ki pravijo, da so se vsega skupaj lotili zaradi poznanstev in prijateljstev... Ja, seveda tudi zaradi tega, ampak če smo že pri tem, >sorry<, imam jaz prijatelje doma v Zagorju. Tudi v tisto veliko druženje po oddaji ne verjamem.« Ni denarja na tem svetu A to je že iz tiste bolj resne zgodbe, ki se je v našem torkovem večeru v Baru kar malo izgubila. Tako kot kamere, ki so nemo čepele pod stropom. Počutili smo se prijetno sproščeno in tako je beseda dala besedo. Glede na to, da obisk naše radijske spletne strani www.radiocelje.com podira rekorde iz tedna v teden, bi lahko v našem uredništvu samo še namestili kamere in dobili prvi ra-dijsko-časopisni šov. Naši bralci in poslušalci bi nas lahko tudi v živo spremljali pri življenju med računalniki, mikrofoni in telefoni. Ideja je dobivala krila in salve smeha, tuš in savna pa svoj prostor in mere. Pa smo se kmalu prizemljili. Nekdanji kolega in eden od treh dnevnih urednikov Kamilo Lorenci je bil nad takimi cirkusi včasih skeptičen, danes pa je pozitivno presenečen in mu je Bar nadvse všeč. Toda na vprašanje, ali bi se ga sam udeležil kot tekmovalec, je vseeno izstrelil: »Ni denarja na tem svetu.« SAŠKA TERŽAN Foto. ALEKS ŠTERN Ekipa NT&RC na obisku v Baru Zmagoviti pari Pivovarne Laško Od ponedeljka do sobote ob 22. uri na Radiu Celje. Prvič v ponedefjek, 14. novembra. Sodelujte v nagradni igri Pivovarne Laško in si prislužite lepe nagrade! BERETE TEDENSKI SPORED RADIA CELJE 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Ritmi 70 tih, 10.00 Novice, 10.15 Ritmi 80 tih, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Ritmi 90 tih, 12.00 Novice, 12.15 Aktualni ritmi, 13.00 Odmev - ponovitev - So šefi in finančne ustanove v Celju res dobro varovani? 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.10 Jack pot, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Glasbeni trojček - kviz z Majo Gorjup, 18.15 Prenos rokometne tekme Celje RK Celje Pivovarna Laško - C.BM. Ademar Leon, 19.00 Novice, 19.15 Večerni program in Mojca ter Mitja, 20.0020 Vročih Radia Celje, 23.15 Oddaja Živimo lepo s Sašo Einsidler, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Ptuj) NEDELJA. 13. 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Jasna Sok, 11.00 Podoba dneva, 11.05 Domače 4, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi. Po čestitkah - Nedeljski glasbeni veter z Magdo Ocvirk, 20.00 Ponovitev oddaje Znanci pred mikrofonom - Jasna Sok, 21.00 Zlati zvoki, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Robin) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5,30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Predstavitev skladb Bingo jacka, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov - ob 22. uri Zmagoviti pari Pivovarne Laško, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Robin) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Za zaveso - Jagoda, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.10 Do polnega vozička brez mošnjička. 14.00 Regijske novice, 15.00 Sport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 V stiku, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz, 19.00 Novice, 19.15 Radio Balkan, 21.00 Saute surmadi, 22.00 Zmagoviti pari Pivovarne Laško, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Robin) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.10 Najdite nas, Center Interspar Celje nagradi vas, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.20 Mali O -pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki ih odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek - Rebeka Dre-melj, 19.00 Novice, 20.00 Mal drugač s 6Pack Čukurjem - ob 22. uri Zmagoviti pari Pivovarne Laško, 23.00 Dobra Godba, 24.00 SNOP - Skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Univox) Pesem za čokolado Razkrili ste, da je bil v minuli petkovi številki Novega tednika na fotografiji Dean Šuster. In koga vam predstavljamo tokrat? V času, ko so deklico na fotografiji oveko-večili v fotografskem studiu Pelikan, je živela pri stari mami v dolini Gračnice. Rasla je sredi narave, kmečkih opravil, številnih tet in stricev. A ko je bila dovolj velika za vrtec in šolo, je živela pri starših v Slovenskih Konjicah. A samo med šolskim letom. Počitnice je preživljala, verjeli ah ne, do konca gimnazije na deželi, doma. Pa ni imela kakšnega posebnega veselja do kmečkih opravil. Z bratrancem iz Ljubljane sta jo najraje kam popihala. Pod mostom v dolini je bilo odlično skrivališče, kjer se je dalo iz gline delati čudovite izdelke. Skrivanje na seniku ni bilo najbolj varno, ker so tja najprej pogledali, se je pa dobro obnesla velika krošnja drevesa pred hišo. Tam je lahko s knjigo v roki sedela ure in ure in imela lep pregled nad dogajanjem. Branje v tistih časih na kmetih namreč ni bilo zažele-' no opravilo, deklica pa ga je imela od vsega najraje. Skrivnostni svet črk in besed jo je tako privlačil, da se je samo zaradi tega naučila brati, še preden so jo poslali v šolo. No, na srečo je doma (V Konjicah, kjer še vedno živi) lahko brala, kolikor je hotela. Starša sta bila kar naprej v službi. Če ju je hotela videti, je pač skočila v eno ali drugo gostilno, kjer sta delala. K mami kaj pojest, k očetu po kakšen dodatek. Pogosto si ga je morala zaslužiti s pevskim nastopom. Njen oder je bila gostilniška miza ali šank. Nastop se je vedno začel z napovedjo: In zdaj bo nastopila ... Potem pa so z vseh strani prihajale čokoladice. Še danes je zasvojena z njimi. Pa nekaj potepuškega v naravi ji je tudi "ostalo iz tistih časov. Otroci so takrat živeli svobodno - danes bi rekli, da na cesti. A to je pomenilo pri sosedih, v uličnih bojih med kavbojci in Indijanci, med obleganji starega gradu, iskanju skrivnih prehodov ... Domače dvorišče sta bila celo mesto in pol Konjiške gore, dan pa je bil omejen le z nočjo. Vseeno je bilo dovolj časa za tisto pravo in Nagrada Maji Šumej 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Odmev - Resnič-nostni šovi, 14.00 Regijske novice, 14.15 Faraonova ruleta, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Klonirano servirano, 18.30 Na kvadrat, 18.30 Na kubik, 19.00 Novice, 19.15 Visoki C s Katjo Bučar - ob 22.uri Zmagoviti pari Pivovarne Laško, 23.00 M.I.C. Club, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Univox) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, .6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko (do 12. ure), 9.30 Halo, Terme Olimia, 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 10.10 Vlado Kreslin, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.40 Halo, Zdravilišče Laško, 14,00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.30 Hit lista Radia Celje, 17.45 Jack pot, 18.30 Študentski servis, 19.00 Novice, 19.15 Vroče z Anžejem Dežanom - ob 22.uri Zmagoviti pari Pivovarne Laško, 23.00 YT, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Odmev Cerkno) (3) še glasbeno šolo povrhu, za treninge, tekme, nastope. »Je bil drugačen čas, je bila drugačna šola? Ali je pač samo otroštvo tako drugačno od odraslosti?« se sprašuje deklica na fotografiji. Kmalu se je namreč tudi naši malčici življenje spremenilo. Veselje do javnega nastopanja je v puberteti nekam izginilo in se ni nikoh več vrnilo (ne velja za pevski zbor). Raje kot z govorjeno besedo nastopa z napisano. Mogoče zato, ker lahko napisano prej premisli. Ni še namreč pozabila maminih opozoril, naj pazi na jezik, da je ne bo tepel. Hja, pa ima vseeno nekaj slabih izkušenj z njim. Prevečkrat pove tisto, kar res misli. Še dobro, da piše največ o zdravstvu, kjer to (v primerjavi s politiko) ni najslabša lastnost ... Med tistimi, ki ste nam poslali pravilne odgovore, smo tokrat za nagrado Novega tednika in Radia Celje izžrebali Nejca Jerina iz Štor. Nagrado za prihodnji teden imamo že pripravljeno in zdaj le še čakamo, da odkrijete, kdo je tokratna malčica, in nam odgovor pošljete na Novi tednik & Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom Malčica je ... TUJA LESTVICA 1. PUSH THE BUTTON - SUGAB ABES (5) 2. I'VE GOT A LIFE - EURYTHMICS (3) 3. PIECES OF A DREAM-ANASTACIA (5) 4. HUNG UP-MADONNA (1) 5. LONELY DAY - PHANTOM PLANET (2) 6. DOESANYBODYKNOW-FOOL'SGARDEN (4| 7. SAY HELLO-DEEP DISH (7) 8. D0NTB0THER-SHAKIRA (2) 9. LA NOSTRA VITA -ER0SRAMAZZ0TT1 10. IN THE CROSSFIRE-STARSAILQR (1) DOMAČA LESTVICA 1. MALNAROBE-NUDE (5) 2. PLANETZAZADET - NEISHA (6) 3. POLARNI SUAJ- ZEUS (4| 4. MEST0SANJ-ALENKAG0DECFEAT. PERPETUMJAZZILE (5) 5. BRIGA ME - LEEL00JAMAIS (!| 6. OSTANI DANESTU-ZORANPREDIN IN ŽIVE LEGENDE (2) 7. ZEMUA IN NEBO-BABILON 05 |3) 8. MEJA V GLAVI - LARA-B (4) 9. POČASI-DAN D (3) 10. PREDSTAVU SI-PETERLOVŠIN (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: LASS MICH-NENA LOVE LOVE L0VE-TRISTAN PRETTYMAN PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: ČUDNE IGRE-ROK'N'BAND NEDOTAKLJIV - NIKOLOVSKI Nagrajenca: Uroš Kranjc, Dolga pot 47, Celje Branko Lopatar, Pod lipami 67b. Celje Nagrajenca dvigneta kaseto, ki jo podaijaZKPRTVS. na oglasnem oddelku Radia Celje. VRTILJAK POLK II VALČKOV ______KI-MODRIJANI (4) 10 VSI MUZIKANTI ZABUŠANTI -ANS. MIRA KUNCA (2) 3. VSAK BOR SE MAJE -ŠENTJURSKI MUZIKANT JE (3) 4. KJE SO ZDAJ POTI - ANS. FRANCIJA ZEMETA (5) 5. ZALJUBLJENI MUZIKANT - MLADENKA PRED VRAT1-SPEV Društvo poklicnih radijskih in televizijskih napovedovalcev Slovenije je ta teden v Lutkovnem gledališču v Ljubljani podelilo nagrado kristalni mikrofon 2005 za življenjsko delo napovedovalcema Slavku Kastelicu z Radia Slovenija in Ljudmili Strgar z Radia Koper-Capo-distria. Nagrado Ane Mlakar za najobetavnejšo mlado napovedovalko, letos so jo podelili prvič, pa je prejela Maja Šumej. Maja Šumej, ki dela na Radiu Slovenija, je sicer doma iz Levca, voditeljsko delo pa je začela na valovih Radia Celje: »Del te nagrade, zasluga za to gre seveda tudi Radiu Celje in mojim začetkom, vsem mojim tedanjim sodelavcem. To je bila zame krasna izkušnja in teh časov se spominjam z velikim veseljem. Na Radiu Celje sem dobila prvi pravi stik s poslušalci in ž delom, te izkušnje so mi zelo koristile tudi v Ljubljani. To potrdilo, nagrada mojih stanovskih kolegov, pa me navdaja tudi s ponosom, da se zdaj pridružujem številnim ljudem, ki so od nekdaj opravljali ta plemenit poklic, tistim, ki jih sama nisem poznala in med katerimi je gospa Ana Mlakar, po kateri se tudi imenuje nagrada, in številnim drugim, ki sem jih spoznala morda samo za krajši čas, in tistim, s katerimi še vedno sodelujem.« na štirih frekvencah 95.1 95.9 if Nagrajenca: Vesna Emeršič, Mezgovci ob Pesnici 3. Irena Petek. Lindek4. Frankolovo Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15 uri. lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri. adiocelje www.radiocelje.com Modno Nekoč je razkošje ljudi razslojevalo, danes jih združuje - bogate in manj bogate. Vselej pa tiste, ki želijo s svojo podobo ugajati sebi in drugim. Če so si lahko nekoč privoščili modna oblačila zaradi zasoljene cene le bogati, lahko danes v modi uživa resnično vsak. A pustimo brezplodne razprave za in proti dragim blagovnim znamkam in t.i. hitri modi, ki ponuja trendov-ska oblačila že za nekaj tisočakov. Je pa dilema kvalite- ta ali kvantiteta v današnjih časih, ko živimo hitreje kot kdaj koli, še kako aktualna. Med prvim in drugim pa se tudi letos pojavljajo določeni poudarki, ki razveseljujejo s svojo ljubkostjo, nostalgijo, romantičnostjo in sposobnostjo vizualnih metamor-foz. Med drugim je trendov-sko luč sveta zopet s široko odprtimi očmi zagledal detajl, ki bi mu lahko rekli »sveta preprostost«. Vendar učinkovita in zanimiva na vsakem koraku. darilo s pentljo Gre za dva svilena, volnena ali celo pletena trakova, ki padata okrog vratu kot šal, lahko ju zavežemo v kravato ali pentijo. Posebej slednja, »zapentljana« varianta je letos prisotna na vseh mogočih oblačilih in stilih. Čeprav je pentlja svoj najbolj množični razvet doživljala v obdobju baroka in rokokoja, ko je bilo, denimo, krinolina-sto oblačilo okrašeno kar s stoterimi in več večjimi ali manjšimi pentljami, zna odlično odigrati tudi vlogo so- Pripravila: VLASTA C AH ŽEROVNIK dobnega modnega detajla. Bodisi k poslovnemu tvida-stemu kostimu, morda še v družbi starinske broške, bodisi elegantnemu casual mixu ali retro-romantični podobi. Vzorčasta bluza s pentljo pod vratom lahko čudežno »reši« staro oblačilo, nadgradi tisto vašo večno malo črno obleko, jopico, bolero... Kot pravo darilo z neba vam lahko pade pentlja ali več pent-ljic, s katerimi nadomestite gumbe. Z dolgim satenastim trakom, ki ga v trgovini s po-zamenterijo kupite na metre, lahko tudi okrasite robove volnenega ponča, puloverja ... in jih, da bo sporočilo zaokroženo, zavozlate v dekorativno pentljo! In tukaj se pentljasta pravljica sploh ne konča, saj se pentlje zoper jesensko-zim-sko puščobnost veselo pent-ljajo še okrog pasu, na pokri-vaiih, torbicah, obuvalih ... Petek, 11. november: Dan bo obarvan z močnimi čustvenimi energijam. Prisotni bodo dvomi o tem, ali se pravilno odločamo in kakšno stališče zavzeti tudi v prihodnje. Črnogledost in strah ni-sla primerila spremljevalca pri sprejemanju odločitev. Ker je Luna v praznem teku po 16.30, uredite vse pomembnejše do te ure. Sobota, 12. november: Luna v Ovnu bo naredila dan zanimiv in pester, poln dogajanj. Izkoristite ga čim bolj aktivno, odločite se za kakšno pot ali krajši izlet. Tako si boste okrepili telo in sprostili dušo. Okrog 12. ure obeta srečanje Urana in Venere kakšno nenavadno presenečenje na čustvenem področju. Nič ne prestavljajte na kasnejši čas, saj »priložnost zamujena, ne vrne se nobena«. Nedelja, 13. november: Dan je več kot odličen za sklepanje poznanstev. Prisotna bo želja in potreba po aktivnem preživljanju prostega časa, neobičajnih doživetjih, izmenjavi mnenj in komunikaciji na splošno. Izberite si kakšno zanimivo destinaci- jo, nikar ne ostajajte doma. Vsega se boste lotevali z veliko zainteresiranostjo, žarom in dobro voljo. Ponedeljek, 14. november: Merkur nastopi retrogradno gibanje in to bo v praksi upočasnilo marsikakšno zadevo. S tem se najavlja obdobje omejitev, nesporazumov, nagaja nam lahko tudi tehnologija. Težave so možne tudi v komunikaciji, težje bomo razumeli druge, pa tudi sami bomo občutili, da nismo pravilno razumljeni. Zavedajte se, da je to čas večjega prilagajanja in potrpežljivosti. Nima smisla, da kaj izsiljujete ali pospešujete, dobro pa je, da opravite z vsemi starimi, nerešenimi zadevami iz obdobja treh mesecev. Torek, 15. november: Luna v Biku bo povzročala nekoliko lenobno razpoloženje. V jutranjih urah se sreča z Marsom, zato previdno na vseh področjih. Zelo izrazite so lahko sanje, izpostavi se lahko temna plat naše podzavesti, soočamo se lahko tudi s svojimi strahovi. Pozitiven položaj Lune in Venere iwww.novitednik.com bo dan naredil popoldne bistveno bolj prijazen. Čutih bomo potrebo po izražanju čustev in doživljanju ljubezni. Sreda, 16. november: Polna Luna nastopi že v nočnih urah. Ker je ta dan mednarodni dan strpnosti, se potrudite, da prispevate k večjemu sožitju v medsebojnih odnosih. Vsekakor velja velika pozornost na vseh področjih. Čustvena energija bo v porastu, trma prav tako. Kombinacija obeh ni garancija, da bi lahko preživeli brezskrben in miren dan. Popoldne bo bistveno bolj sproščeno. Luna v Dvojčkih bo sicer prinašala nekaj živčne energije, vendar bo spodbujala tudi potrebo po druženju in pogovoru. Četrtek, 17. november: Močan vpliv Škorpijona bo nudil zelo visoko stopnjo nezavedne zaznave, zato bomo nekatere stvari enostavno občutili, ne da bi o njih podrobneje razmišljali. Samozavest ne bo ravno na najvišji ravni. Aspekti Marsa, Lune in Saturna nam bodo pobirali energijo. Dan boste preživeli najbolj kvalitetno, če boste sklenili kompromis med razumom in čustvi. Astrologinja DOLORES NAPOVED ZA VAS PRIPRAVLJA ABION IZ CELJA Z DOLORES NA 0904361 (GSM 041 519 265) TER GORDANO NA 090 41 26 (GSM 041 404 935) SKUPINAOISTRABENZ 4BREZ=4Z — MERILEC PRETOKA ZRiKA VW.AUDI, SK0DA-I.9T0I Mtfta* mOÍÍII mehlMlll<:: kataiizatoiuiiiermuii uuawj LAMDA SONDE ».rlb.,.1. ». Celje KOMPRESORJI KLIME tel.: (03) 428-62-70 TURBO KOMPRESORJI www.ovfodel/regnemer.sj SERVOVOLANSKEČRPALKE Februarja peugeot 407 coupe Pred skoraj osmimi leti je francoski Peugeot postavil na ogled in nato pred kupce kupejevsko izvedenko peugeota 406. V tem času je prodal več kot 100 tisoč vozil, kar je razveseljiva številka. Zdaj predstavlja novega kupeja, tokrat z oznako 407. Seveda se malce spogleduje z limuzino, enaka je recimo medosna razdalja, je pa kupe nekaj daljši in (logično) nižji. V dolžino ga je za 482 centimetrov, kar je nedvomno zelo spodobna številka, v višino za vsega 139 centimetrov. Tudi notranjost kupeja se precej spogleduje z limuzino, voznikov sedež pa je postavljen za 20 milimetrov niže in za devet milimetrov bliže volanu. Načeloma je to šti-risedežni kupe, zadaj je razmeroma veliko prostora, a prav srečen tam ne moreš biti. Zanimivo in omembe vredno je, da ima avto velik prtljažnik - kar 400 litrov v osnovni postavitvi, kar je več kot veliko, saj gre za kupe. Motorna ponudba ni prav izjemna, zanimivo je, da je zelo zmogljiv dizelski motor - kar pač kaže na spremenjene čase na evropskih trgih. Kot pravijo, bo coupe 407 na slovenskem trgu na prodaj konec februarja, za najcenejšo varianto pa naj bi bilo treba odšteti 7,1 milijona tolarjev. Tako dizelski šeštvaljnik z gibno prostornino 2,7 litra ponuja 204 KM pri 4.000 vrtljajih, kar zadošča za najvišjo hitrost 230 km/h in pospešek 8,5 sekunde do 100 km/h. Sicer pa bosta na voljo še dva bencinska motorja, in sicer 2,2-litrski bencinski štirivaljnik, ki zmore 160 KM ter 3,0-litrski šeštvaljnik, ki ima 210 KM pri 6.000 vrtljajih v minuti (242 km/h, 8,4 sekunde do 100 km/h). Kazen za Peugeot Evropska komisija je francoski Peugeot kaznovala s plačilom skoraj 50 milijonov evrov. Kot pravijo, je tovarna v času od 1997 do 2003 nekaterim državljanom EU onemogočala nakupe peugeotov na Nizozemskem. Tedaj so bile cene teh vozil na Nizozemskem nižje kot v drugih članicah EU, kar je tja privabilo kar nekaj kupcev iz drugih držav. Pri francoski avtomobilski hiši ob tem pravijo, da so znotraj svoje prodajne mreže na Nizozemskem le vzpostaviti poseben sistem prodaje, niso pa omejevali prodaje izven te države. Ta hip se Peugeot na razsodbo Evropske komisije še ni pritožil. Toyota pred Fordom? Ameriške avtomobilske tovarne so v precejšnjih težavah, saj je General Motors sporočil, da je imel v letošnjem tretjem četrtletju za 1,6 milijarde dolarjev izgube. Očitno je, da so ameriške hiše v čedalje hujših zadregah, zato niti ne preseneča podatek, da utegne letos Toyota narediti več avtomobilov kot Ford. Doslej je ta tovarna zasedala drugo mesto, videti pa je, da bo letos prvič naredila več kot osem milijonov vozil. Samo vprašanje časa je, kdaj bo »napadla« še GM, ki naj bi letos naredil 8,6 milijona vozil. Toyota ima v svojem programu približno 80 osebnih avtomobilov in lahkih dostavnikov. Kaj je z X44? V novomeškem Revozu še vedno ne vedo povsem natančno, kdaj naj bi začeli izdelovati novega malega re-naulta, ki je zdaj znan z oznako X44. Pred nedavnim se je v Novem mestu mudil sam šef skupine Renault-Nissan Carlos Ghosn. Obisk je bil zelo kratek, kaj so se pogovarjali, pa ni znano. Sredi poletja so začetek izdelave novega renaulta v Novem mestu, kjer še izdelujejo starega clia, novi pa nastaja drugje, prestavili, menda na zahtevo vodstva, ki se je zavzelo, da naj bi bil X44 narejen bolj po okusu kupcev. Pravih oziroma povsem nedvoumnih informacij iz Novega mesta pa kljub vsemu ni, kar vendarle ustvarja nekaj negotovosti in zmede. Avto ob jubileju Slavni italijanski oblikovalec Giorgetto Giugiaro praznuje letos kar 50 let dela v avtomobilski industriji. Ob tej priložnosti je predstavil študijsko vozilo GG50. Avto je nastal pri Italdesignu, torej hiši, ki je v lasti Giugua-ra. GG50 je narejen na osnovi ferrarija scagiletti 612, poganja pa ga prav tako Ferrarijev dvanajstvaljnik z gibno prostornino 5,7 litra in s 540 KM. ISTRABENZ PLINI Tokrat v Celju. Nova črpalka za avtoplin! Novi motor Plinarniška ulica 1. Delovni čas: delavniki od 7.30 do 15.30, sobota od 7.00 do 12.00, nedelja in prazniki zaprto Porsche solastnik Volkswagna? Kot je objavil Porsche, naj bi z vložkom okrog tri milijarde evrov postal kar 20-odstotni lastnik največje nemške avtomobilske korporacije Volkswagen. Povezava med Porschejem in Volkswagnom je precej tesna, saj tovarni sodelujeta pri izdelavi cayenna oziroma touarega, poleg tega pa VW za Porsche izdeluje tudi številne sestavne dele. Očitno je, da naj bi na takšen način VW zaščitili pred sovražnim prevzemom. Reakcije poslovnega sveta so bile različne. Pri IG Metali, največjem nemškem sindikatu, so sporočili, da je to dobra poteza, vrednost Porschejevih delnic pa je padla za 13 odstotkov, saj kot pravijo, obstaja bojazen, da bo sicer uspešnemu Porsc-heju ostalo premalo denarja za razvoj. POSEBNA PONUDBA PRI DAEMOBILU: ZA CENO 4 ZIMSKIH PNEVAAATIK - 4 ZIMSKE PNEVMATIKE Z JEKLENIMI PLATIŠČI!* Cayman iz Porscheja O nemškem Porscheju se v zadnjih letih veliko piše in govori. Tovarni gre zelo dobro in to kljub temu, da ima v svojem programu samo tri modele - 911, boxsterja in terenskega cayenna. Konec leta, predvidoma novembra, bo tovarna ponudila še caymana (na sliki), kupe, ki bo narejen na box-sterjevi osnovi. Motor bo nameščen sredinsko in z gibno prostornino 3,4 litra ter s 217 kW oziroma 295 KM. Serijsko bo vgrajen ročni 6-stopenjski menjalnik, najvišja hitrost naj bi bila po tovarniških podatkih 275 km/h, pospešek do 100 km/h pa 5,4 sekunde. Cena še ni znana. za laguno Renaultova laguna je v svojem razredu razmeroma uspešen avtomobil. Zdaj ji tovarna namenja še novi dizelski motor z vbrizgavanjem goriva po skupnem vodu (common rail). Motor pri gibni prostornini 2,0 litra ponuja 150 KM in ima 340 Nm navora. Agregat je nastal v sodelovanju z Nissanom, razvoj je stal kar 500 milijonov ervov. PE CEUC Ljubljanska cesta 37.3000 Celje tel. prodaja: 03 42 Ç6 080. tel. > ejmail: celje@daemobil,si /•_ . www.daemobil.si 1 NA VAŠEGA DAEWOOJA NISMO POZABILI! Imamo najdaljša tradicijo servisiranja in vzdrževanja vozil DAEWOO in o njih vemo največ. Izkoristite akcijske cene originalnih rezervnih delov in popuste pri storitvah ter privoščite svojemu vozilu pozornost strokovnjakov. -INFORMACIJE itednik Obvestilo oglaševalcem! Novi tednik izhaja dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in petkih. Zadnji dan za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval za torkovo izdajo Novega tednika je sobota od 8. do 12. ure, za petkovo izdajo pa torek do 17. ure. PRODAM ROVER 214 si, letnik 1995/96, ima klimo, dobro ohranjen, prodam za 200.000 SIT. Telelon 031805-834. 6822 HYUNDAI lontra 1,8 gls, letnik 1996, prevoženih 146.000 km, reg. do 5.6.2006, dobro ohranjen, prodam za 400.000 SIT. Telefon 031 506-366. 6949 DVE leti star avto Megan II 1.6, z opremo lux, z zimskimi gumami s platiša, neregistriran, prodom. Telefon 031 488-292, po 15. uri. 6962 OSEBNI avto Renault 5 five, letnik december 1995, srebrne barve, nekaramboli-ran, prevoženih 101.000 km, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 211-266. 6981 KIA pride wagon, letnik 2000, ugodno prodam. Telefon 031437-374. 7020 NEDOKONČAN »trojk« prodam.Telefon 040 367-419. Š1037 GOLF 1,6, letnik 1994, rdeče barve, dobro ohranjen, prodam. Telefon 041 927-352. 7022 GOLF 3, letnik 95, rdečin punto, letnik 96, lepo ohranjen, ugodno prodam. Telefon 031610-509. Š1040 RENAULT 19 Adagio, 1.95, reg. do 8/06, bordo metalne barve, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 395-954.7027 KUPIM FIAT tipo, diesel ali golf 2, kupim. Telefon 041 299-513. S1024 KOSIINICO Bes, kosa 127 tm, nizka kolesa, prodom. Telefon 041 324-989. L995 ENOBRAZDNI obračalni plug prodam.Telefon 031 727-606. 6975 STROJ za oblanje, z motorjem, domače izdelave, prodam.Telefon 5421-125. CISTERNO zo gnojevko Creina, 2.700 litrov, ohranjeno, prodam za 400.000 SIT. Telefon (03) 5741-637, Anderlič. Š1025 TRAKTOR Univerzál 4»4,45 ks in molzni stroj Virovitica, prodom. Telefon 041 983-800. Š1023 MOLZNI stroj Virovitica prodam. Telefon (03)5735-119. L1005 ELEKTROMOTOR, nov, 1,1 Kw, 2860 obr/ min, zelo ugodno prodam.Telefon 040 777-869. 7005 ŠIVALNE stroje prodam ali menjam za drug tehnični material. Telefon 041 550-466. Š1031 STRUŽNICO domače izdelave za obdelavo lesa, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 935^34. Š1042 MENJAM TROSILEC hlevskega gnoja Krpan 30 v menjam za manjšega hribovskega. Telefon 7492-253. Š1018 CEPILEC za drva »sveder« in molzni stroj Westfolia prodam. Telefon 041 324-989. L 995 PRODAM HIŠO na Ostrožném prodam. Možnost menjave. Telefon 041628-674. 6849 STAREJŠO hišo (možna nadomestna gradnja) in zemljišče, 7.500 m!, no Stren-skem pri Rimskih Toplicah, prodam. Telefon 041 625-913,041 322-889. L 984 OBJEKls pripadajočim zemljiščem, na Kalu (Bivša OŠ Kal), prodam. Telefon 041 625-913,041 322-889. L984 GRADBENO parcelo z vsemi priključki, približno 900 m2, na Bregu pri Polzeli, prodam. Telefon 041 663-682. Ž516 VIKEND z vinogradom, na Kalobju, 47 arov zemlje (vinograd, vrt, sadovnjak, travnik), na lepi sončni legi, prodam. Telefon 031 404-202,031 200-424. 7039 STAREJŠO kmetijo, v Sedražu pri Laškem, 4 stavbe in 3,7 ha zemljišča, delno gozd, prodam. Telefon 041 625-913, 041 322-889. L984 HIŠOvŠentjurju, nedokončano, novo, pritlično, v naselju Hruševec, 90 m' + mansarda, z vsemi priključki in dokumenti, prodom. Telefon 041 645-898. Š999 HIŠO v okotri Žab, na lepi, mimi, sončni lokaciji, z 2000 m2 zemlje, prodamo po ugodni cenLTelefon 041239-304. Ž517 V ZABUK0VJU pri Sevnici ugodno prodamo 3,7 ha kmetije. Telefon 04I 660-017. L100 CEUE, Zočret. Gradbeno parcelo, 2150 m2, ob gozdu, s plačanim komunalnim prispevkom za stanovanjsko gradnjo, prodam za 23.000.000 SIT. Telefon 041 725-092. 7007 POSLOVNO stavbo, 110 m', na parceli 250 m', potrebno obnove, v Celju, prodam. Telefon 041 750-180. 6993 ZAZIDALNO parcelo, 5000 m2, primemo zo vikend ali hišo, Polžanska Gorca, Sladko Gora, dovoz urejen, prodamo, cena po dogovoru. Informacije po telefonu (03) 5451-881. 7106 CEUE, Seke. Gradbeno parcelo, velikost 430 m', s hišno številko, prodam zo 5.000.000 SIT. Telefon 041316-423. 7017 VITANJE, center. Pritlični prostor, velikost 48 m2, prodam. Telefon 041316423.7017 KMEUJO - Frankolovo - okolica, 2 ha, urejeno, sončna lega, hiša, gospodarsko poslopje, prodam. Telefon 051424-303. nepremičnine l»gl* www.pgp-nepremicnine.ci H TRO NAROČITE Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika 150 tolaijev, petkova pa 300 tolaijev. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno 1.700 tolaijev, kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do treh brezplačnih malih oglasov in do ene čestitke na Radiu Celje. POZOR, tudi letnik 2005 s prilogo TV-OKNO! Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda ii zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. NAROCILNICA Ime in priimek: Kraj:__ Ulica:__ Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev podpis: ŠMARJE pri Jelšah, Sladka Gora, v neposredni bližini centra Sladke Gore, prodamo bivalni vikend z vso opremo (100 m2 stanovanjske površine) z asfaltnim dovozom, vinogradom cca 1800 m2 ter dvoriščem 250 m2, leto izgradnje 1970, leto prenove 1990. Cena 10.200.000 SIT. Telefon 041 708-198, Svetovanje Ivan Andrej Krbavac s.p.. Gorica pri Šmartnem 57/c, Celje. n ROGAŠKA Slatina, stanovanjsko hišozvino-gradom in garažo (cca 110 m2 bivalne površine), 1 km iz središča mesta, leto izgradnje 1985, leto prenove 2005, prodorno za 14.200.000 SIT. Telefon 041 708-198, Svetovanje Ivan Andrej Krbavac s.p., Gorica pri Šmartnem 57/c, Celje. DRAMUE, stanovanjsko hišo z možnostjo poslovnega dela, cca 250 m2, adaptirano 1990, prodamo za 11.000.000 SIT. Telefon 041 708-198, Svetovanje Ivan Andrej Krbavac s.p., Gorica pri Šmartnem 57/c, Celje. n PUNINA pri Sevnici, okoli 3 ha gozda v k.o. Lažiše, prodamo po ceni 90 SIT/m2. Telefon 041 708-198, Svetovanje Ivan Andrej Krbavac s.p., Gorica pri Šmart-nem 57/c, Celje. PROSENIŠKO, Goričica, gradbeno parcelo 947 m!, prodamo za 13.200 SIT/m2. Telefon 041 708-198, Svetovanje Ivan Andrej Krbavac s.p., Gorica pri Šmart-nem 57/c, Celje. ČUDOVITO novo hišo v Zagradu, velikosti 200 m2, zemljišča 3600 m2, prodam za 49.800.000 SIT. Telefon 031 541-592. 7037 MAMJŠOhBo Ljubečno - Bovše, velikosti 150 m2, zemljišče 1700 m2, novogradnja, prodam za 29.900.000 SIT. Telefon 031541-592. 7037 KUPIM ZAZIDLJIVO parcelo, v Celju ali bližnji okolici, velikost od 700 do 2000 m!, kupim. Plačilo takoj. Telefon 041640-674.6819 1 Celje: 031 508326 delovni čas: vsak dan non-stop GSM SERVIS CEUE CE, Mariborska 66 03 490 18 OO nipr] Stanovanjska zadrega ATRIJ 1.0.0. iffrrj Umi7.p.p.l045 |H 1R1 J| 3001 Celje 03/42-63-122 in 031 342 118 »S TSKESS ŽALEC-gradbena parcel individualnih hiš. velikosti M GARSONJERO v Celju, Kraigherjeva ulica, 30 m2, prodam, cena po dogovoru. Telefon 031 355059. p STANOVANJE, 81 m2,vKaiuhoviulidvCelju, prodam za 12.500.000 SIT. Telefon 041 799-993,041 690-353. 7002 CEUE, center. Trisobno visokopritlično obnovljeno stanovanje, velikost 77 m2, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 316423. 7017 NUDIMO POSOJILA DO 300.000 SIT 034925956. 0318621401 CEUE (Babno, Medlog, Ložnico) ali bližnja okolica, kupim zazidljivo parcelo ali nadomestno gradnjo, 1000-2000 m2. Telefon 031623-242. 6902 PARCELO ali starejšo hišo, v Celju ali okolici, kupim za gotovino. Telefon 041 672-374. 6983 ZAZIDLJIVO zemljišče v Celju ali okolici, kupim. Telefon 031541-592. 7037 HIŠO, v okolici Celja, kupim. Telefon 031 541-592. 7037 KMETIJO v Celju ali okolici, kupim. Telefon 031 541-592. 7037 VIKEND v okolici Celja, kupim. Telefon 031 541-592. 7037 ODDAM LOKAL na Ljubljanski cesti 3 a, velikost 25 m2, oddam v najem. Telefon 041 619-370. p NEOPREMLJENO enosobno stanovanje v Celju ter opremljen bivalni vikend v Dramljah oddamo. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, telefon 041 727-301, 548-2002; www.prijoznost.com. 6990 POSLOVNI prostor, velikost 560 m2, v Celju, oddamo v najem. Informacije po telefonu 031800-639. 7012 CENTER Celja. Ulični lokal, 101 m2, prodam ali oddam. Telefon 041627-020.6998 SBM PRODAM TRISOBNO stanovanje, 70 m2,4. nadstropje, balkon, prodam za 15.800.000 SIT. Telefon 040 267-066. 69376938 NOVO nadstandardno dvosobno stanovanje v Celju, velikosti 67 m2, prodamo. Ogled možen vsak dan. Telefon 041 624535. 7064 GOTOVINSKA POSOJILA IN ODKUPI POSOJIL «maMii DO 950.000 SIT DO 36 MESECEV na osnovi OD, pokojnine in vašega vozila PE Celje, Ul. XIV. divizije 14 Tel.. 03/425-7000 NUMERO UNO Ugodni avtomobilski in gotovinski krediti do 7 let, za vse zaposlene in upokojence, tudi 09. Do 50 % obremenitve, star kredit ni ovira. Če niste kreditno sposobni, nudimo kredite na osnovi vašega vozila ter leasinge za vozila stara do 10 let. Pridemo tudi na dom. Tel.: 02/252 48 26, 041/750 560, 041/331 991, fax: 02/252 48 23 Emanmm; IZPLAČILO TAKOJ! 03/ 490 03 36 GARSONJERO, velikost 26 m2,1. nadstropje, v Laškem, vseljivo ob nakupu drugega stanovanja, prodam. Telefon 040 942-970. 7000 STANOVANJE, dvosobno, 55 m2, obnovljeno, odlična lokacija, ugodno prodam.Telefon 041624-184. 6993 DVOINPOLSOBNO stanovanje, 58 m2, 2. nadstropje, dvigalo, na Hudinji, prodamo. Telefon 041675-721. 7030 KUPIM GARSONJERO ali enosobno stanovanje, lahko tudi potrebno obnove, kupim. Plačilo v gotovini. Telefon 041 352-267. 6983 DVOSOBNO ali trisobno stanovanje, lahko tudi podstrešje, kupim za gotovino. Telefon 041727-330. 6983 STANOVANJE v Celju, dvo do dvoinpolsobno, do vrednosti 14.000.000 SIT, kupim. Telefon 041 663-063. 7018 STANOVANJE v Celju, kupim. Telefon 031 541-592. 7037 NEIZDELANO podstrešje v Celju, kupim. Telefon 031 541-592. 7037 ODDAM STANOVANJE, enosobno, 35 m2, no Zgornji Hudinji, opremljeno, «rtv, plin, centralna, oddam. Telefon 041 726-516. 6930 0PREMUEN0 enosobno stanovanje, v Novi vasi, oddam. Pogoj: predplačilo in kavcija. Telefon 041 624-914,040215-152. 6945 ŠENTJUR. Trisobno stanovanje, v hiši z ločenim vhodom, na novo renovirano, ck, catv, balkon, lastno parkirišče, oddamo za daljše obdobje. Telefon 031 780-846. 2515 LEPO opremljeno garsonjero, 32 m2, oddam. Telefon 041887-936. 6988 DVOSOBNO opremljeno stanovanje, v I. etaži stanovanjske hiše, v Novi vasi, oddam v najem. Informacije po telefonu 041 744-995. 6987 0PREMUEN0 garsonjero (20 m2) v centru Ljubljane, oddamo. Telefon 031 891-148, med 11. in 12. uro. 7006 DVOSOBNO stanovanje, relacija Celje-Žalec, oddam v najem. Telefon 031 225-861. DVOSOBNO Stanovanje na Okrogarjevi 3 v Celju, 62 m', v 10. nadstropju, dajemo v najem za dobo enega leto, z možnostjo kasnejšega odkupa. Telefon 041 618-845. P ZAMRZOVALNO omaro, 2401, ohranjeno, prodom za 40.000 SIT. Telefon 544-2188. 6944 ZELO dobro ohranjeno pet Kuppersbusch, bele barve, širino 43 cm, prodam za 15.000SIT.Telefon 7492-663. šioi9 BELO otroško posteljo, z jogijem, baldahinom, odejo in posteljnino, prodam. Telefon 5473-734. 6979 OKROGLO mizo, raztegljivo v oval in 6 stolov ugodno prodam. Telefon 5718-624, po 16.Uri. 7012 DVA lepa rjava usnjena fotelja prodam, cena 10.000 SIT/kos. Telefon 5731-829. L1009 HLADILNO omara in baivno televizijo, dobro ohranjeno, prodam. Telefon 031 383-615. 7022 TV barvni, ekran 70 cm, Loewe, ohranjen, prodam zo 10.000 SIT. Telefon 031 702-303. 7039 KUHINJO, omare, posteljo, hladilnik, zamrzovalno omaro, štedilnik, mizo, stole, prodam. Telefon 041490-189. 7035 GRAD MATE mm PRODAM OPAŽ, ladijski pod, brona in kamen škrilj prodam. Telefon 051637-202. 6617 OPEKO modul, cena 110 Sff/kos, betonsko železo in keramične ploščice ugodno prodam. Telefon (03) 5461-165,031 337-365. 6821 20 metrov bukovih drv prodom. Cena po dogovoru. Telefon (03) 573-8189. BUKOVA in gabrova drva prodam. Telefon 041471-005. 6943 PRIBLIŽNO 1500 kosov rabljene opeke, navadni format (polno), prodam. Telefon 041745-577. 6965 METRSKA bukova drva prodam. Telefon 031674-763. 6972 BUKOVA drva prodam. Telefon 031 835-575, po 15. uri. 6982 BUKOVA drva (klaftra 45.000 SIT) prodam. Telefon 031 693-282. Š1029 DRVA, bukovo, razžagona, možna dostava na dom, prodam. Telefon 031893-227. 7011 DRVA listavcev, največ jelše, v Malih Dolah pri Vojniku, prodam. Telefon 031 847-273. 7013 SUHA brezova drva prodam. Telefon 041 260041. Š1030 DRVA suha bukova, 3"4 m3, prodam. Telefon 031 424420. 7031 ffiliBMI JARKICE pred nesnostjo, rjave hajlajn, grahaste, črne, sive, susex, jerebičaste Italijanke ter bele težke piščance zo dopita-nje dobite vsak delavnik no formi Roje pri Šempetru. Sprejemamo naročila za enodnevne piščance. Telefon (03) 7001446. 6703 JAGNJETA zelo ugodno prodam. Telefon 5798-269. Š993 KRAVO sivko, tretjič brejo, 6 mesecev in čb breje telice prodom. Telefon (03) 5739-044. L 997 DVA bikca in teličko simentalce prodam skupaj. Telefon 5743-057. 6952 KRAVO, v 9. mesecu brejosti, prodam ali menjam za mlado jalovo. Prodam tudi bikce. Telefon 54134)19,041 357-024. 6978 PRAŠIČA za zokol, od 150 do 200 kg, hranjenega z domačo hrano, prodam. Telefon 5771-348. S1021 KRAVO in telico simentalko, obe breji 7 mesecev, prodam. Telefon 031 240-485 ali (03) 5740-449. Š1020 VEČ koz prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 900-791. S1017 BIKCA, starega 20 dni, prodam. Telefon 041794-275. Š1016 BIKA, 300 kg, črno belega, prodam. Telefon 041522-720. L1000 TELIČKO limuzin, težko približno 130 kg, prodam. Telefon (03) 5702-634, 041 823-925. Ž518 TEUCO simentalko, brejo dva meseca in pol, prodam. Telefon (03) 57384)24. KRAVO simentalko, brejo, 3. tele, prodam. Telefon 5799-077. 6991 PUJSKE, težke od 15 do 20 kg, prodam. Telefon (03) 5808-142. 7012 DVE telički, težo 120 in 250 kg, prodam. Telefon 051 204-785. 7010 BIKCA sivca, 160 kg in teličko, belgijsko plavo, težko 150 kg, prodam. Telefon 031 391-152. 7009 KRAVO s svežim mlekom prodam. Telefon 031 717496. L1010 PIŠČANCE, domača reja, prodam, možna dostava. Telefon 041 500-394. Š1033 TELIČKO simentalko, staro 3 tedne, prodam. Telefon 031532444. š 1035 ŠETIAND poni - žrebičko rjovobelo in žrebč-ka temnorjavega prodam. Sta mirnega značaja in vajena otrok. Telefon 051 305435. pk BIKCA simentalca in čb - 80 kilogramska, prodam skupaj ter teličke simentalke in čb - 250 kilogramske prodam ali menjam za krave! Telefon 031 553-567. Š1041 KRAVO, 7 mesecev brejo, prodom. Telefon 031 568-984 ali (03) 5791-104. Š1039 PRAŠIČE, težke 80 do 130 kg, prodam. Telefon 031 509-061,(03)5821-863. 7040 JAGNJETA in čredo ovac, ugodno prodam. Telefon 031424420. 7031 KUPIM KRAVO, za nadaljnjo rejo, kupim. Telefon 5824-785. 6947 ODDAM PSIČKA mešančka z nemško ovčorko, storo 2 i, oddam. Telefon (03) 5793- Š1042 HIDRAULIČNI CEPILMIKI KLAVIATURE Yamaha, pet oktav, primerne za začetnike, skoraj nove, prodom. Telefon (03) 74864)20. KRAVO friziko, brejo 7 mesecev, prodam. Kličite zvečer, po 18. uri, na telefon (03) 5461-247. 7032 CEPILNIK LS 6T (6 t) 99.800 SIT + DDV Elektromotor 3 kW, dolžina cepljenja do enega metra «íĚ8Sř©»i§í^ Dobriša vas 14a, 3301 PETROVČE tel.: 03 713 1410. www.uniforest.si FIŽOL sivček, prodam. Kličite po 19. uri na telefon 041 793-709 ali 57264)67. 7034 SENO, balirano, kakovostno, kockaste bale, ugodno prodam. Telefon 03.1 516-222. HLEVSKI gnoj oddamo. Za prevoz poskrbite sami. (Zg. Rečica/Laškem). Telefon (03) 734-1684. 7008 PRODAM CIPRESE smaragd in navadne, za živo mejo, ugodna prodam. Telefon 5718-839,041 317-588. Ž507 PUŠPANE, različne velikosti, ugodno prodamo. Telefon 5743-529 oli 051 422-120. 6922 KRMNO korenje prodom. Telefon 041 229- 005. Š1032 KUPIM BOKS, brez pasje ute, kupim. Kliňte zvečer, telefon 54884)38. 6974 PRODAM ZIMSKE gume Kleber, 145/70 R 13, na platiščih, za AX, malo rabljene, prodam. Telefon 041 714-117. 6832 TRIKOTNO kopalniško kad Kolpasan, 140" 140, prodam, cena po dogovoru. Telefon (03) 5720-591, popoldan CEUE, Otok. Garažo, približno 13 m', prodam ali oddam. Telefon 041 6044)31. ŽRMUE brez motorja in okno, 140»140, s steklom Termopan, prodam. Telefon 040 575-924, popoldan. 6948 TV, zamrzovalno omaro, kombiniran hladilnik, gorilec za centralno, vodno črpalko, prodam. Telefon 5792-362. š 1010 VOZIČEK, kombiniran, zo dvojčke in stolčke za hranjenje Brevi, prodam po ugodni ceni. Telefon 041840-766. 6955 ULEŽAN hlevski gnoj in drva za kurjavo prodam. Telefon 031 8584)87. 6966 ZIMSKE gume Alpine star, s platišči, M+S 155/70/13, zelo ugodno prodam.Tele-fon 051384-855. 6967 POTOVANJE v Turčijo prodam ugodno, po nizki ceni. Telefon (03) 5461408. RABLJENO cisterno za kurilno olje, 20001, prodam. Telefon 031 318-038. eš BURSKEGA kozla, koze z mladiči in drva prodam. Telefon 041 654-729. š 1022 KRAVO, za zakol in rabljeno skrinjo, 4001, prodam. Telefon (03) 5739-356. L1004 BUKOVA drva in 5 let star gnoj, kompost, prodam. Telefon 5741-296,031 556-580. Š1028 DV00SN0 prikolico prodom. Telefon 5831-520. 6985 PURANE zo zakol, težke in Creino, 32001, prodam. Telefon 031742487. 6994 KRAVO, čb, brejo 8 mesecev in samonaklo-dalko Sip, 16 m3, prodam. Telefon 031 703-799. 6995 ŠROTAR za koruzo, v strokih, večje zmogljivosti, teličko simentalko, brejo 5 mesecev, ugodno prodam. Telefon 5743-025. Š1036 OTROŠKI voziček Chicco, primeren od rojstva naprej, rabljen dve leti, prodam. Telefon 041763458, Loško. 7023 ZIMSKE gume s plotišči, dim. 145-802-13, za R4, prodom. Telefon 031 434-714. Š1038 PEČ na trdo gorivo colorex 81, zibro 45, na petrolej, 4xzimske gume s platišči 15«, 195*65, zo golf IV, prodam. Telefon 031 806-041. 7028 IZOBRAŽEN 49-letni moški želi spoznati prijateljico do 48 let. Telefon 041 248-647. 6961 UKRAJINKE se želijo poročiti. Lepe, realne ženske. Agencija. Telefon 031 850-592. E-mail: st.wega@email.si. Ivan Krivec s. p., Petrov trg 7,3311 Šempe- SEM samski font srednjih let iščem prijazno življenjsko sopotnico. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro SILVESTROVANJE. 7019 ZAPOSLITEV TESARJA, zidarja zaposlimo. Telefon (03) 56484)43, 041 625-913. AGM Primož Nemec s. p., Sedraž 3,3270 laško. L984 POMOŽNEGA gradbenega delavca zaposlimo. Telefon (03)56484)43,041 625-913. AGM Primož Nemec s. p., Sedraž 3, 3270 Laško. L984 Za delo v sodobno opremljenem telefonskem studiu v Celju iščemo komunikativne, pozitivne, vztrajne in resne sodelavce, ki imajo veselje do dela z ljudmi. Nudimo vam dinamično delo v prijetnem kolektivu za daljše časovno obdobje z možnostjo redne zaposlitve in stimulativni zaslužek. Pokličite, število delovnih mest je omejeno. 03 4918510 (Katja). Prešernova družba d.d., Opekarska 4a, 1000 Ljubljana. ZAHVALA vsem, ki ste se kakorkoli poslovili od naše mame MARICE - MARIJE SNEDIC roj. Poteko in z nami preživeli težke in boleče trenutke. Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Hvala za izražena sožalja, cvetje, sveče in prispevke v dobrodelne r V nebesih sem doma... Tam je moj pravi dom, tam večno srečen bom. (A. M. Slomšek) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega mo ža, očeta, brata in strica FRANCA TOVORNIKA s Ponikve (25.2.1954-3.11.2005) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, sodelavcem Železarne Štore, policijski postaji Šentjur, celjskim potapljačem, konjenikom Ponikve, gasilcem Ponikve, učencem Ponikve, cerkvenemu otroškemu zboru Ponikva, Gradir d.o.o., JZ Zdravstvenemu domu Celje, pogrebni službi Gekott in gospodu dekanu Hermanu za lepo opravljen obred. Hvala tudi govornikoma gospe Planko in gospodu Mastnaku. Hvala za vsa izrečena sožalja, za darovano cvetje, sveče, svete maše in denarno pomoč. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti ter nam kakorkoli pomagali in nam stali ob strani. Žalujoči: žena Jožica, sinovi Sandi, Marko, Boštjan, brata in sestra ter ostalo sorodstvo ZAPOSLIM avtomehanika za tovorno vozila. Telefon 041 662-012. Transport Ro-gel s. p., Škofja vas 69, Škofja vas. IŠČEMO komunikativne, pozitivne, vztrajne in resne sodelavce, ki imajo veselje do ZA delo v sodobno opremljenem telefonskem studiu y Celju iščemo komunikativne, pozitivne, vztrajne in resne sodelavce, ki imajo veselje do dela z ljudmi. Nudimo vam dinamično delo v prijetnem kolektivu za daljše časovno obdobje z možnostjo redne zaposlitve in stimulativni zaslužek. Pokličite, število delovnih mest je omejeno. Telefon (03) 4918-510 (Katja). Prešernova dražba d. d., Opekarska 4 a, 1000 Ljubljana. n Kuharja-ico z izkušnjami zaposlimo za 4 ure v okrepčevalnici Rib'ca v Žalcu. Tel. 041/674-317. Petek Drago, s.p., Vrbje 24,3310 Žalec. IŠČEM delo: varstvo otrok. Telefon 031412- ZAP0SLIM0 delavca za polnjenje avtom* CENITVE nepremičnin in premičnin za vse tov za napitke. Zaželena V. stopn|a nomene Hq, d 0 0 Pnrižfje 15 Broslov. če. Telefon 041649-234. n Servis štedilnikov, priklop na zemeljski plin, servis sesalnikov SPEEDY in UV. Rado STRNAD s.p.. Tremerje 6. Celie. Tel.: 03/548 8214. gsm: 041/558 370 IZPOSOJEVALNICA strojev in raznih naprav vas reši vseh težav. Izposojevalnico Sam, Ulica bratov Dobrotinškov 13, Celje, telefon 041 629-644,5414-311. n HITRI kredit! Telefon (03) 544-3642,041 578-556. Kartagina d. 0.0., PE Celje, Kosovelova 16. Sedež: Kartagina d. 0.0., Miklošičevo 38,1000 Ljubljana. n BAGAT semis in trgovina šivalnih strojev, tlačnih likalnikov, popravila na dómu, ugodne cene rezervnih delov. Darko Tratnik s. p., Savinjska c. 108, Žalec, telefon 710-3144. 2508 IŠČEMO varstvo za 11 mesecev starega otroko.Telefon 041 817-143. Ž512 IVAN Ojsteršek izjavljam, da v Goričici 16 v Šentjurju ne prodajam nobenih nepremičnin, kot je to v zadnji izdaji Novega tednika objavila moja žena Fanika Ojsteršek. Sporočam, da je nemogoče, da bi kaj prodal, saj mi razen pokojnine (od katere moram vsak mesec lep delež plačati bivši ženi), ni od 35 let zakona ostalo nič drugego. 6970 PREMOGI Zelo ugodno, z dostavo na dom. Telefon 041 279-187.VladimirPemeks. p.,Sedlašek91,Podlehnik. n času. Po izobrazbi sem kmetijsko tehni-ca. Telefon 051 363-579. Š1034 REONOzaposlimo več oseb, ki so pripravljene poskrbeti za boljšo prihodnost. Delo je na terenu. Stimulativen osebni dohodek. Samo pisne ponudbe pošljite na naslov: Anica Špoljar s. p., Vojkova 7, 3000 Celje. n IŠČEM delo: pomoč na domu, nekaj ur tedensko. Telefon 031 837-265. 7004 GOSTIŠČE v Šentjurju zaposli prijazno natakarico za strežbo. Telefon 041 666-726, Marjan Bohorč s. p. Ul. Dušana Kvedra 44,3230 Šentjur. 7025 www.novitednik.com Prehitro ugasnilo tvoje plemenito je srce, prehitro zastale tvoje pridne so roke. Nastala velika je praznina, zaskelela strašna bolečina, a v naših srcih boš živela, nikoli od nas ne boš odšla. ZAHVALA Ob nenadni, boleči izgubi drage že-tašče SILVE PILIH iz Konjskega (27.12.1942 - 30.10.2005) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, bivšim sosedom iz Majdičevega mlina, bivšim sodelavkam iz DZS, sosedom iz Konjskega in Škofje vasi in kolektivu PC Merkur Hudinja, za vsa izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala tudi Štajerskim rogistom, pevcem iz Kompol, g. župniku za opravljen pogreb, ge. Ivici Kos za ganljiv govor ter pogrebni službi Veking za organizacijo pogreba. Vsem in vsakomur iskrena hvala za vsak stisk roke in besedo tolažbe. Žalujoči: n ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in očeta FRANCA PODKORITNIKA iz Sp. Rečice 177 pri Laškem (8.12.1928-2.11.2005) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrazili sožalja, darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter ga 4. novembra pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo g. dekanu Jožetu Horvatu za opravljen obred, govornikoma g. Matjažu Piklu in g. Andreju Ma-vriju. Godbi na pihala Laško, Moškemu pevskemu zboru Laško, vsem praporščakom in osebju Doma starejših Zdravilišča Laško. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Ko v ranem jutru ptički so zapeli, naznanjali prvonovembrski so dan. A vidva se nista več zbudila, se v hišo božjo preselila. MARIJA OPRČKAL (8.9.1920-1.11.2005) ALFONZ OPRČKAL (31.7.1922-1.11.2005) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za tolažbo, darovane sveče in cvetje. Hvala Kolektivu SG Automotive Slovenske Konjice, AMZS Celje in kolektivu Doma ob Savinji - Center za pomoč na domu, pogrebni službi Raj, g. patru Branku za cerkveni obred, pevcem in stricu Janezu za ganljive besede ob grobu. Posebna zahvala Katji Skutnik iz Prožinske vasi in Renati Arbeiter iz Stranic za vso skrb in dobroto v dnevih življenja ter družini Arbeiter iz Stranic, za vso pomoč in podporo v najtežjih trenutkih. Hvala vsem, ki ste ju tako številno pospremili na njuni zadnji poti. V globoki žalosti njuni otroci, vnuki in pravnukinja ZAHVALA Ob nenadni izgubi drage FANIKE PIRC iz Botričnice 6 pri Šentjurju se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Iskrena hvala gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke, trobentaču za odigrano Tišino in pogrebni službi Zagajšek iz Šentjurja. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Rajko V naša srca si se vpisal, čas ne bo te več izbrisal, zdaj v grobu spiš, vsaj več ne trpiš, vedi, da z nami še naprej živiš. ZAHVALA Ob nenadomestijivi izgubi dragega očeta, sina in brata JOŽETA TRŽANA (15.1.1963-28.10.2005) se zahvaljujemo vsem za tolažilne besede, številne sveče, cvetje in spremstvo na zadnji poti. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, upravi in sindikatu skupine CMC Celje - VOC Celje, PAK - Asfalterji, ASP, Mehanična delavnica, podjetju Hudournik, gasilcem, govornikoma in g. župniku za opravljen obred. Posebna zahvala osebju oddelka IPP bolnišnice Celje za nego in skrb. Žalujoči vsi njegovi Dragi JOŽE, imeli smo te radi. Alja in Matej s Katjo ZAHVALA Ob izgubi babice in prababice ANE ŽAGAR z Vrha nad Laškim se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Posebna zahvala g. dr. Boriču in sestri Zaliki za vso skrb in pomoč. Hvala g. Seliču za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke in g. župniku za opravljen obred. Vsem, ki ste jo imeli radi, še enkrat hvala. Žalujoča vnukinja Smilja z družino TVoje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate za vedno bo ostal. V SPOMIN 7. novembra je minilo žalostno leto, kar nas je zapustil dragi mož, ata in stari ata JOŽE STRAUS iz Brezja ob Slomu (23.3.1928-7.11.2004) Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, prinašate cvetje, prižigate svečke in ohranjate spomin nanj. IVoji najdražji ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega dedija ZDENKA KUFNERJA iskrena hvala vsem, ki ste sočustvovali z nami in ga pospremili k zadnjemu počitku. Hvala za darovano cvetje in sveče. Žalujoča Magda z Jernejem TVA Celje V celjski porodnišnici so rodile: 28.10.: Manja POTOČNIK iz Žalca - dečka, Biljana ČULIBRK iz Griž - deklico, Sabina KRIŽNIK iz Vranskega - dečka, Elvira BEŠIČ iz Velenja - deklico, Veronika CENCEL iz Velenja - deklico, Katarina HERGOLD GERM iz Celja - dečka, Kristina LUDVIK LOŠDORFER iz Štor - dečka. 29.10.: Martina BRVAR iz Laškega - deklico, Nataša KUNŠTEK iz Rogaške Slatine - dečka, Anita KLENOV-ŠAK iz Celja - deklico. 30. 10.: Metka OBREZ iz Rimskih Toplic - deklico. 31. 10.: Sabina KLENOV-ŠEK iz Rimskih Toplic - dečka, Nataša KOSER KOLAR iz Škofje vasi - dečka. 1. 11.: Bojana SVEČKO iz Velenja - deklico, Martina VOZEU iz Žalca - dečka, Brigita ŠORLI iz Celja - deklico, Simona VNUČEC iz Šmarja pri Jelšah - deklico, Andreja ILIJAŠ KUNC iz Ljubljane - deklico, Irena ROMIH iz Celja - deklico, Suzana HABJANEC iz Šmarja - dečka. POROKE Celje Poročila sta se: Matjaž VERDEL in Valerija KOLAR, oba iz Dobrne. Velenje Poročila sta se: Miroslav PAČNIK iz Silove in Erika JELEN iz Laz. SMRTI Celje Umrli so: Ivan MARKUŠ s Prevalj, 52 let, Marko MA-GRIČ iz Letuša, 58 let, Rudolf NEŽMAH iz Loga, 71 let, Avgust KOVAČIČ iz Arje vasi, 83 let, Ivana DEŽELAK iz Planine pri Sevnici, 77 let, Ljudmila REČNIK iz Razbor-ja, 74 let, Radivoje STA-MENKOVIČ iz Celja, 71 let, Milorad MILADIĆ iz Žalca, 52 let, Neža KLANČAR iz Ponikve, 91 let, Ida MARINŠEK iz Velenja, 47 let, Marija KUKOVIČ iz Razgoija, 82 let, Zlatko KROFL iz Babnega Brda, 75 let-, Justina DENŽIČ iz Brod, 78 let, Ivan KRANJČAN iz Vitanjskega Skomarja, 68 let, Marija ZOLER iz Začreta, 70 let, Marija POTOČNIK iz Otemna, 77 let, Marta ŠTUMBERGER iz Babne Reke, 57 let, Marjan BRLOGAR iz Zagrada, 61 let, Zofija PESTOTNIK iz Orle vasi, 85 let, Frančiška ČREMOŽNIK iz Celja, 76 let, Ana JAKOP iz Gorice pri Šmartnem, 75 let, Rozalija JUG iz Celja, 66 let, Martin KOJNIK iz Začreta, 77 let, Božidar KOVAČEVIČ iz Vojnika, 61 let, Vladimir NOVAK iz Lokrovca, 69 let, Romana VRENKO iz Celja, 83 let. Velenje Umrli so: Rok ŽEHEU iz Gornjega Grada, 101 leto, Milan ŠETINA iz Vojnika, 81 let, Angela ZAPUŠEK iz Šmart-na ob Paki, 84 let, Ivana JAVORNÍK iz Dobrave, 71 let. Rudi ŠRINGER iz Laškega, 51 let. Barbara REDNAK iz Kavč, 66 let, Jožefa ALBREHT iz Zavodnja, 76 let, Štefanija BREZNIKAR iz Velenja, 93 let, Rudolf KOVAČ iz Šoštanja, 89 let, Janez KREGAR iz Rogaške Slatine, 91 let, Katarina FAJS iz Čače vasi, 89 let, Alojz HORVAT iz Sevnice, 60 let, Jožef LOGAR iz Slovenj Gradca, 65 let, Dora LAZNIK iz Velenja, 74 let, Dušan GRIL iz Podkraja pri Velenju, 75 let. KINO 13.00.15.30, 18.00,20.30.23.00 Morski deček in deklica iz lave 10.00.12.00.15.00.17.00.19.00 Nebeško kraljestvo 21.00 Rad mora imeti pse 11.00.15.50.18.10,20.20.22.40 Nočni let 14.40.17.20,19.20. 21.20,23.10 Deuce Bigalow: Evropski žigolo 14.00. 16-20 40-letni devičnik 11.30. 18:20, 20.50,23.30 Odklenjena skrivnost 15.40 Legenda o Zonu 12.30. 17.50. 20.40.23.20 Elizabethtown 14.20. 17.30. 20.00.22.30 Skrivnost bratov Grimm 16.00 Gol! 13.30.18.30, 21.10.23.40 Legenda o Zorni 13.00, 15.50. 18.40,21.30 Morski deček in deklica iz lave 12.00. 14.00. 16.10, 18.10 Nočni let 20.10. 22.00,23.50 Gol! 14.20. 16.50 Elizabethtown 19.20. 21.50. 00.20 Hudič v Emily Rose 14.10.16.40,19.10,21.40,00.10 12.30. 14.40. 16.55° 19.00, 21.10.23.20 predstav; SO Oil petka do nedeljB predavanje 18.00 Knjižnica Laško_ Dr. Jurij Nemanič: Kletarstvo domoznansko predavanje in družabni večer ob martinovanju 18.00 Savinov likovni salon Žalec Likovna dela Franca Ferranta odprtje ra Nastop ob martinovem koncert ženskega pevskega zbo- SOBOTA, 12.11. 8.00_Cankarjeva ulica, Velenje Bolšji sejem Od lO.OO dalje Šentilj pri Velenju Martin in njegove dobrote 11.00 Pred Centrom Nova Velenje _ Koncert planetarnih gongov 11.00 Stari trg Slovenske Konjice Martinovanje: blagoslov in po-kušina mladega vina 16.00 Terme Dobrna PETEK in NEDEUA 18.00 Čarli in tovarna čokolade 20.30 Čudovita Julija SOBOTA 21.00 Predstavitev plošče: HARD.COM PONEDELJEK 19.00 Cuba libre! Kako dolgo šel predavanje 19.00 Odklenjena skrivnost PRIREDITVE 10.00 Farna ccrkev sv. Martina Laško Tradicionalna sveta maša za Martinov dan 16.00 Pred Intersparom Velenje Martinovanje pred Interspa- 18.00 Stari trg Slovenske Konjice Moštijada 18.00 Galerija sodobne umetnosti Celje_ Dr. Jožef Muhovič: Likovna teo- KUD Šmartno v Rožni dolini: Spomin na Ježka kabare 16.30 Terme Olimia ná trgu Vasi Lipa Krst mošta - furunga s prikazom starih običajev Martinova sobota 18.00 Kulturni center Laško 4. območno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž iz laške okolice ter prikaz Ko bo mošt vino postal predstavlja se frizerka Tatjana Frajle Maslo Špas teater: 5 žensk.c< 18.00 Knjižnica Velenje Cool knjiga Jana Frey: Velike zelene oči 19.00 Galerija Velenje _ Bojan Kovačič: Grafike 1990 do 2005 odprtje razstave grafik globokega tiska 20.00 Krčma TamKoUčiri Univerza za III. življenjsko obdobje Dušan Košutnik: Alpsko cvetje predavanje z diapozitivi 20.00 Zdravilišče Laško - Zlata dvorana__ Magda Šalamon: Himalaja -okrog Anapurn Avla Splošne bolnišnice Celje: Gradnja in odprtje nove Zdravstvene šole Celje, gradiva dijakov Srednje zdravstvene šole Celje, do 15.11. Kulturni dom Slovenske Konjice -mala avla: Raznolikost bogati. Kulturni dom Slovenske Konjice -velika avla: otroška likovna dela Plakat miru - mir brez meja. Fotografski atelje Josipa Pelikana: Poletne impresije, do 30.12. Zdravstveni dom Slovenske Konjice: Milan Lamovec - Didi, olja. Občina Slovenske Konjice: Izbor iz Zlate palete Galerija Borovo Celje: olja na platnu Amine Kolarič, do 9.12. MNZ Celje - Občasni razstavni prostori: razstava I. OŠ Celje 130 letnica Prve slovenske šole v Celju, do 22.11. MNZ Celje - Otroški muzej Hermanov brlog: Zvezde Evrope, do 30.12. Praznik KS Polje ob Sotli Martinov vinski krst ob živi glasbi 19.30 SLG Celje_ E. Jelinek: Kaj se je zgodilo potem, ko je Nora zapustila svojega moža, ali stebri družbe Oderpododrom, abonma po posebnem razporedu in izven 19.30 Hmeljarski dom KZ Petrovče Martinovanje Martinova veselica 22.00 KLjUB Analena, Hrvaška koncert IKS-internet kavarna Stane: Dotik svetlobe, razstava fotografij Hermana Čatra Izobraževalni center Štore, Teharje: Zrak - tanka lupina našega planeta, fotografska razstava Corazda TYatruka, do 20.1. Galerija Mozaik: likovna dela izstalne zbirke - slike in skulpture različnih av- Zgodovinski arhiv Celje: gostujoča razstava Slovenska mesta skozi čas Arhiva RS, do 15.12. Galerija Otto Škofja vas: prodajna razstava likovnih del (olja na platno) Vesne Filipič, do 30.11. Galerija sodobne umetnosti Celje: pregledna razstava Josipa Gorinška, do 20.11. Galerija sodobne umetnosti - galerija Hodnik: VI. Mednarodna razsta- umetniške fotografije, do 19.11. JZ Socio - PE Projektna pisarna Celje - zdravo mesto: slikarska razstava MarjaneRihtar, do 18.11. Celjski dom - kavarna: likovna dela članov Celjskih ljubiteljskih likovnikov, sekcije KPD Svoboda Celje, do 30. 11. Osrednja knjižnica Celje: Med pisanjem in potovanjem - ob 55-letnici smrti Alme M. Karlin, avtorja Gregorja Erjavca, do 15.11. PLANINSKI KOTIČEK Od 8.00 dalje Aškerčev trg Laško Martinov sejem, praznična sveta maša ter Lepa nedelja v Laškem 16.00 MNZ Celje Demonstracija obrti www.novitednik.com dinski center celie Povezane nevladne organizacije, učinkovitejši sogovornik vlade. Delavnico organizira CNVOS. Prijave: info@mc-celje.si ali: 03 490 87 40 in 040 756 009 • srnou V petek popoldan in soboto boSMOCL zaprt zaradi letnega posveta. Kino za člane Kino kluba četrtek ob 20.00 Namizni tenis Ob ponedeljkih in sredah od 9. do 21. ure, ob petkih od 18. do 20. ure Galerija Vlada Geršaka Celje: olja na platno Vlada Geršaka. Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev. Galerija Oskar Kogoj Žalec: prodajna razstava izdelkov iz serij Nature in Energy Design ter Cesarica Barbara Celjska oblikovalca Oskarja Kogoja ter grafik R(ido//âi>panz£a na temo Celjski grofi. Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju in Zobozdravstvena zbirka, nova postavitev. Salon pohištva Tïipex Celje - razstavni prostor: likovna dela (akril in olja na platno) Vlada Geršaka. Gostišče Hohkraut Tremerje: likovna dela (olja na plamo) Vlada Geršaka Stari Pisker: stalna razstava. Pokrajinski muzej Celje: arheološka razstava z lapidarijem, kulturna in umetnostnozgodovinska razstava je zaprta zaradi obnovitvenih del, etnološka razstava, razstava Schutzove keramike, razstava o Almi M. Karlin, numizmatična razstava. Izobraževalni center Štore: Železarstvo v Štorah. Mestna galerija Riemer: stalna zbirka Franca Riemerja: beneška šola Leonar-da Da Vincija, Modigliani, Cezanne, Klimt, Rodin, Diego Velazquez, Rihard Jakopič, Ivana Kobilca, Jože Tisnikar, Bidermajersko pohištvo, freska iz 14. stol iz Žičke kartuzije; gostujoča razstava: Edi Kandut, Causa Aliqua Subest - vedno obstaja razlog. Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi: 19. novembra na 7. pohod po nekdanjih trških mejah Laškega. Odhod z osebnimi avtomoblili ob 8.15 uri z Avtobusne postaje na drugi strani mostu preko Savinje. Prijave do 16. novembra na tel. 03/5452 927 ali 040/324-669. Planinsko društvo Laško vabi: 19. novembra na 7. pohod po nekdanji Trški meji Laškega. Odhod ob 9.00 uri z Aškerčevega trga izpred Cerkve sv. Mariina. Dodatne informacije 573 23 23, 733 89 50. Planinsko društvo Celje Matica vabi: 20. novembra na Kripje (1.094 m) po slemenih med Nadižo in Terom. Odhod ob 5.00 uri s postajališča pred parkirno stavbo na Ljubljanski cesti. Prijave v Društveni pisarni v Stanetovi ulici 20. BREZPLAČNI PROMETNI TELEFON RADIA CELJE radiocelje štirih frekvencah DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 DRUŠTVO OZARA CEUE pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel.: 03 492 57 50. ŠENT CELEIA Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami Krekov trg 3, Celje Telefon 03 428-8890, 428-8892 ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827 Podjetje NT&RC d.o.o. Direktor Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agen-djsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 150, petkovega pa 300 tolarjev. Naročnine: Majda Klanšek Mesečna naročnina je 1.700 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 40.800 tolarjev. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. NT* Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska S, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič. Urednik fotografije: Gregor Katič. Tehnični urednik: Franjo Bogadi Računalniški prelom: Igor Sarlah. Oblikovanje: Mi-nja Bajagič. E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tediiik@nt-rc.si Odgovorna urednica: Simona Brglez Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881. E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Janja Intihar, Brane Jeran-ko, Špela Oset, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tone Vrabl AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Petra Vovk, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek Telefon: (03)42 25 190 . Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt pošti: agenrija@nt-rc.si EDRILO Nagradna križanka ničlama PISATELJ (oscar) POMOČ: MORENA-groblja, OBERTAS-hiter poljski ples, oberek, STRADELLA-italijanski skladatelj (Alessandro), ŠEVIOT-trpežna HOROSKOP TEHTNICA mm Nagradni razpis 1. nagrada: bon v vrednosti 5.000 SIT za storitve v Biovitalu na Proseniškem 2. nagrada: bon v vrednosti 3.000 SIT za bowling v Planetu Tuš 3.-5. nagrada: vstopnica za kopanje v bazenu Golovec Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 17. novembra 2005. Danes objavljamo izid žrebanja križanke iz Novega tednika, ki je izšla 4. novembra. Prispelo je 736 rešitev. Rešitev nagradne križanke iz št. 82 Vodoravno: PLASMA, ROZMAN, EV, OKA, TRAJAN, RANAR, BENO, URS, DANIEL, IDA, ŠAL, BROOK, SPARTAK, TA, ARTA, PONI, DIH, REZBAR, LS, HVASTI, REEVE, ATA, IM, SLAMKA, VARAN, OKTET, AVIATIKA, SOSS, RAJ, ADO, BK, TAL, KE, KOLIČ, MARKO, OSE, MILIČ, NIK, RISANICA, ON, RATAN. Geslo: Odlično igrajo košarko za Slovenijo. Izid žrebanja 1. nagrado: bon v vrednosti 5.000 SIT za storitve v Biovitalu na Proseniškem, prejme: Franci Vengušt, Prušniko-va 1, Vojnik. 2. nagrada: bon za dve klasični piči v gostišču Hochkraut v Tremerju, prejme: Milica Puncer, Studence 53, Žalec. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 Ime in priimek: Naslov: Davčna številka Ona: Železo je treba kaliti, dokler je vroče; toda s čim manj ognja, da se slučajno ne opeče-. te. Pričakujte darilo in ne pozabite na zahvalo. Ta teden bo nekaj posebnega, še posebej na ljubezenskem področju. On: Prijatelja boste uspeli rešiti iz precej nezavidljivega položaja, za kar vam bo vsekakor zelo hvaležen. V zameno vam bo prišepnil informacijo, ki vam bo odprla doslej zaprta Ona: Z nekaj spretnimi potezami boste zlahka popravili slab vtis, ki ste ga pustili pri partnerju. Nikar ne zamudite priložnosti, saj vas čaka prijeten vikend v dvoje. On: Nedavno se je za vas začela zanimati oseba, ki je doslej niste niti dobro poznali. Nikar ne trmoglavite, izkoristite ugodno priložnost, ki vas bo osrečila. Pogumno naprej -le tako boste lahko čisto uspeli! rm <•*. ■ ŠKORPIJON Ona: Nikar se po nepotrebnem ne vznemirjajte, saj nimate za to niti najmanjšega razloga. Raje se nekomu opravičite, dokler je še čas. Pozneje se vam lahko takšne napake še hudo otepajo, zato le previdno. On: Prišli boste v obdobje, ko boste kvasili takšne neumnosti, da nihče ne bo mogel ločiti, ali je to napuh ali pa le gola naivnost. Prevelika odkritost se vam lahko še maá-čuje, zato raje popazite na be- DVOJČKA Ona: Ljubosumnost je poteza, ki si je ta hip enostavno ne smete privoščiti. Lahko poskusite s povračilnim udarcem, kar vam lahko prinese le prijetne stvari... V poslu se raje ne spuščajte v nič tveganega! On: Če boste podcenjevali malenkosti, ki odločajo o poteku nekega dogodka, se vam lahko zgodi, da boste izpadli iz igre. To se vam utegne še kako otepati, saj bodo namesto vas priložnost izkoristili drugi. Ona: Nikar ne zatiskajte oči pred čustvi, ki se porajajo v bližini, raje pokažite tudi svoje srce. Je že res, da bo to sprva le nedolžna ljubezen, ki pa se zna kaj hitro preleviti v veliko več, kot pričakujete. On: Prispelo bo zanimivo sporočilo, ki bo odkrilo marsikaj presneto uporabnega. Proti koncu tedna se boste sicer odlično zabavah, vendar pa ima vse svoje meje. Pazite, da ne boste na koncu prevarani prav vi. Ona: Nikar ne poskušajte nadoknaditi zamujenega, raje se posvetite novim problemom, ki vam jih ne manjka. Partner vam bo predlagal prijeten izlet v naravo, kar glede na vaše zdravje niti ni tako slaba ideja. On: Bodite karakter in se prenehajte skrivati za krinko nezainteresiranosti. Sedaj je ravno pravi trenutek, zato se nikar preveč ne obirajte! Tudi nasprotna stran si želi prav isto r kot v' 3.-5. nagrada: vstopnico za kopanje v bazenu Golovec, prejmejo: Roman Jezernik, Andraž 87, 3313 Polzela, Fa-nika Gabrovec, Zvodno 48 a, 3000 Celje in Katja Zupane, Rožna ulica 5, 3000 Celje. Vsem nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli po pošti. Ona: Ne čakajte, da se bodo stvari uredile same od sebe. Prijatelj, ki vas opazuje, že dolgo čaka na ugodno priložnost, da bi vam razodel svoja čustva. Nikar se preveč ne igrajte, ampak se raje odločite. On: Ko boste trdno prepričani, da ste odpravili vse težave, na katere ste naleteli, se bo izkazalo, da ste se cele zadeve lotili na povsem napačnem kraju. Prihodnjič raje dobro premislite, preden ukrepate! DEVICA Ona: Dobro premislite, preden se boste odločili za neko zvezo, kajti lahko bi bila usodna. Za to bo treba veliko več, kot le lepe besede. Nikar se ne prepustite le srcu, ampak naj tokrat odloči zdrava pamet. On: Začeli boste uresničevati svoje ljubezenske načne v povezavi z osebo, ki vam je zadnje čase v veliki meri spremenila življenje. Uspelo vam bo celo bolje, kot mislite! Ona: Ne izgubljajte časa po nepotrebnem, zadeve se lotite tam, kjer lahko pričakujete največje koristi. Zvezde so trenutno na vaši strani, zato se vam splača tokrat tvegati tudi malce več, kot ste navajeni. On: Sorodniki vam gredo že počasi na živce, toda vseeno poskusite ohraniti mirno kri. Ne zapletajte se v bedaste prepire, ker to nikomur ne koristi. Saj veste, pametnejši popušča - kasneje pa toliko več pridobi! KOZOROG Ona: Namesto da bi odločneje posegli v dogajanje okoli sebe in dosegli, kar si že dolgo želite, se vedno znova sprenevedate, da je še veliko časa za ljubezenske načrte. Če ne boste pohiteli vi, bo pa kdo drug! On: V ljubezni boste zelo srečni, zato boste malo pozabili na težave, v katere ste zašli izključno zaradi svoje neumnosti. Partnerka vam bo predlagala nekaj, kur ne buste pričakovali, u vuni bo vseeno zelo všeč. VODNAR ]£j Ona: Dobro bi bilo, če bi stvar razjasnili z vseh strani. Šele potem boste sposobni sprejeti odločitev, ki lahko bistveno vpliva na vaše nadaljnje življenje. Vabljivo povabilo vam lahko prinese obilo lepih trenutkov. On: Znova se boste prepirali s prijatelji, ker se ne boste hoteli ukloniti njihovim zahtevam. Preveč ste samozavestni, zato tudi niste sposobni sprejemati mišljenje drugih, a morate vedeti, da vedno nimate prav. Ona: Ne reagirajte takoj, počakajte, da vas trenutna prizadetost mine, nato pa udarite nazaj. Kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje. Z neko prijateljico se boste sporekli, vendar pa hitro vse skupaj tudi pozabili. On: Še vedno se boste ubadali s težavami iz preteklosti, zato je še najbolje, da poprosite za pomoč nekoga, ki vam je pred kratkim to že obljubil. Skupaj vama bo vsekakor uspelo priti zadevi do konca. ri 5"oTî WITBOY SCOTCH & SODA 041/65I 056 in 03/490 0212 Z NOVIM TEDNIKOM ŽIVITE CENEJE! trgovinah KERAMIKA Kiii MarQuise —ťTpib no, je tokrat prišel brez svoje žene Tanje in se več kot odlično počutil v družbi opojnega kozarčka. V hotelu Štorman so ta teden že šestič pripravili razkošno pokušino najrazličnejših vin iz vse Slovenije, ki je kot nalašč primerna za pitje brez slabe vesti. Za pitje, kjer te nihče ne gleda postrani in ti očita, da rad pregloboko pogledaš v kozarec. Mi smo bili seveda zraven. Bolj zaradi radovednosti kot zaradi žlahtne kapljice, da ne bo pomote. IZTOK GARTNER Foto: GREGOR KATIČ Mlekarna Celeia Alja Klapšič, edina Celjanka, ki se je do golega slekla za Playboy, se pred leti uvrstila v veliki finale izbora Miss Hawaiian Tropic, zmagala na izboru za Naj blondinko leta, zavrtela glavo številnim znanim Slovencem in nam na žalost pobegnila v Ljubljano, je spet aktualna. Najprej je posnela odmevno TV-reklamo za enega izmed naših mobilnih operaterjev in upodobila Samantho iz serije Seks v mestu, pred kratkim pa smo jo ujeli tudi v novem vi-deospotu Omarja Naberja, kjer se strastno poljubi z žensko. »To se mi ne zdi nič posebnega. Mehko in luštno je,« nam je zaupala pogumna Alja, ki je lani v Cannesu uspela spoznati celo oskarjevca Adriena Brodyja. IZTOK GARTNER ste bili POŠKODOVANI poraVnava V PROMETNI !-ukaV /v NEZGODI? ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? pe celje, Ljubljanska cesta 20 tel, številka: 08013 14 Ve/uma, ç> mokci f mm Legendarni Edi Kužner, kije med najboljšimi prijatelji znan po svojem izrednem smislu za humor, seje takole ponosno postavil poleg svojih učencev iz celjske srednje šole za gostinstvo in turizem, Sebastjana in Robija, ki ju lahko kot natakarja vsak dan ujamete v hotelu Štorman. Gostinec Miran Ojsteršek, ponosni lastnik novega coupeja, je reden gost vinskih prireditev, kamor zelo rad zahaja tudi mladi obetavni vinar Tomaž Ščurek. Se vedno zelo vroča __P0PUSTI IZ POSEBNIH AKCU SE NE SEŠTEVAJO S POPUSTOM NA KARTICI CO